240. številka._Ljnbljana, v četrtek 17. oktobra._XXII. leto, 1889. iBCTJKiTMl Ichaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vat r o - o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto IS gld., .za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 18. Dpravništvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovole poslati naročnino saj do ponedeljka 21. dne t. m., ker drngače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskega Naroda". V I.|nMjuui 17. oktobra. Mlada in mala Bolgarska neprestano obrača pozornoBt na se. Zdaj napravi kak prevrat, spodi kneza, si izbere novega, zdaj straši s kakim posojilom po časnikih ali uprizori kako malo mobilizacijo. Kadar pa vsega tega ni, pa čujemo, da je princ Ferdinand nepričakovauo začuti neutešljivo hrepenenje po drugem vzduhu in šel hatihoma, „incognitou, zračit se v inozemstvo, v njegovoj odsotnosti pa v Sofijo dospel s svojo soprogo ruski knez Dolgoruki, sin ruskega poslanika v Teheranu in častnik v carski gardi. Odhod Koburžnaa in prihod kneza Dolgoru-kega vzbudila sta mnogovrstne kombinacije. Neka teri trde", da Koburžana ne bode več na Bolgarsko, ker je to baje dežela, v katero je povratek precej težaven, kakor je to skusil Batenberžan, drugi pa pišejo, da nema niti potovanje Koburžanovo niti prihod kneza Dolgorukega nikacega pomena. Ko-buržan šel je nna razgled", Dolgoruki pa potuje V svojo zabavo. Možno je jedno in drugo. Ker v tej zadevi ne moremo imeti prave sodbe, čujmo glase bolgarske. V Sofiji izhajajoča „Makedonija" piše: „Sedaj, ko biva princ Ferdinand izven dežele, dospel je v Sofijo ruBki knez Aleksej Dolgoruki. Princ je odpotoval, ker je bilo pričakovati, da se bode v Berolinu povodom pohoda carjevega pretresalo bolgarsko uprašanje. Knez Dolgoruki pa je menda v Sofijo prišel, da bi zadnjič bolgarske vlade pozornost obrnil na nevarnosti, preteče bolgarski vladi, ako bode kriza še kaj časa trajala. Na vsak način pa nam je pričakovati važnih [političnih dogodkov. Ako je bolgarsko uprašanje v Berolinu našlo svojo rešitev, potem je tudi pot za spravo Bolgarske z Rusijo uglajen, ako pa tega ni in bi Porta priznala sedanjo bolgarsko vlado; tripelali-janca pa jo potrdila, potem bi bolgarsko uprašanje prouzročilo evropsko vojno. V očigled temu treba, da vsi, katerih se tiče, dobro vedo, da narod bolgarski ne odobrava politike, naperjene proti čustvom njegovim, proti njegovim osvoboditeljem. Naša dolžnost je, tu javno kon-statovati, da bolgarskega naroda velika večina, da vsak rodoljuben Bolgar nujno in odkritosrčno želi sprave z Rusijo in solidarnega postopanja bolgarske vlade z Rusijo v vseh uprašanjih, tikajočih se naše domovine bodočnosti". „Struma", ki tudi v Sofiji izhaja, pa piše: „Prihod kneza Dolgorukega po triletnem sporu mej Bolgarsko in Rusijo ima jako velik pomen. Po njegovem nastopu in po osobah, s katerimi je občeval, more se sklepati, da ima v Rusiji še poštenih rodoljubov, ki odkritosrčno žele ne le b'agiuje Rusije, ampak tudi blaginje vseh malih slovanskih narodov. Bodi misija kneza Dolgorukega kakeršn a koli, smemo bratskemu narodu ruskemu le čestitati, da si je izbral tako osebo. To je pot, ki bode poravnal mej nami in Rusijo obstoječa uespora-zumljenja". Ne podirajte, če hoče kdo kaj zidati! Z Dolenjskega 13. okt. [Izv. dop.J Slovenski domoljubje se moramo postaviti na precej široko stališče, ako hočemo, da bodemo za- nesljivo napredovali. Besedo napredek, pred katero se nikakor ne smemo ustrašiti, obseza vse polno boljših in novih naprav, s katerimi se v duševnem ali materijelnera oziru opomoremo Napredek se javlja največ na obrtnem polji; napredek vidimo zdaj na trgovskem, zdaj na gospodarskem polji. Da se pa pospešujejo nove naredbe in ustanove v raznovrstnih strokah, pri znanostih in umetnostih ali na šolskem in cerkvenem polji, treba je v to svrho žrtovati zdaj veliko truda in časa, zdaj pa z denarnimi sredstvi na pomoč priskočiti. Za splošne koristne naprave terjamo pomoči iz javnih fondov, iz občinskih, deželnih in državnih fondov ; zdaj terjajo šole, zdaj cerkve, potem pa drugi raznovrstni zavodi podpor. Ako se nam v take občno koristne naprave iz javnih zalog podpore naklonijo, priznavamo to hvaležno sicer, vender nad naklonjenimi darovi od te strani nismo toliko iznenadjani; marveč si mislimo: Zato pač davke plačujemo, da dežela in država kaj za nas storita. Vse drugače pa skažemo svojo hvaležnost pri vatnim osobam, če nas z lepim darom za novo občno koristno napravo razveselijo, ali če slišimo, kako še le uamerava tu in tam blaga duša za to in ono potrebno reč kaj darovati. — V obče slovenski domoljubje brez razločka stranke hvaležno zaznamujejo darove, ki nam prihajajo, na primer za „Narodni dom", za šole, za cerkve itd., misleč si, vsi ti za vodi so nam koristni. Nismo še brali v slovenskem listu: Čemu daruje za cerkev ; vsaj cerkve ni potreba? Kaj takošnega, hvala Bogu, še nismo brali. V naše žalenje pa smo čitali v malem lističi, ki nosi sicer lepo ime in se tiska v beli Ljubljani, čudne besede o znanem velikem dari u Ljubi j an skemu mestu, o darilu Gorupovem. Ta čudni listič — ni vreden, da bi se njegovo lepo ime navedlo — govoreč o nalogi sedanjega deželnega zbora kranjskega nasvetuje najprvo, da bi se ta slavna korporacija z zidanjem nove bolnišnice ne „prenaglila", odsvetuje zidanje novega gledališča, če tudi „narodnega" in je celo zoper ustanovitev slovenske višje dekliške dole v Ljubljani, češ, ta bode stala 100.000 gld. in še vsako leto nad 10.000 gld. Te šole, meni listič, ne bode treba, saj se bode pri gg. Uršulinkah ustanovila „gospo-dinska šola", za katero se bode jedino le šolnina plačevala — vse drugo bode brezplačno. O teh čudnih nazorih ne bi govorili, ako bi se rodili le v posameznih glavicah, ako bi v tem govoričenji zoper šole ne bilo v naši deželi že preveč sistematike. Čudak v tem lističu neče priznati velikega darila slavnega domoljuba, ki bode dal 100 000 gld. za šolo, da ne bode treba deželi plačevati druzega nego učiteljev, ki bodo komaj Vs tega potrebovali, kolikor se ou boji dati. Za stariše bode pa šola ceueja, kajti na njej niti šolnine ne bode. Listič hvali le gg. Uršulinke. Mi tudi ne bi nič zoper nje govorili, ako bi njih zavodi bili 3/i slovenski, mesto da so s/t nemški. Kako so po ceni ti nemški zavodi, to vedo htariši pripovedovati. Ali kar vidimo v Ljubljani v veliki meri, to zapazimo na kmetih v mali. V glavnem mestu sa stranka upira zoper veliko novo šolo, na kmetih ho ljudje iste stranke, katerim ni po volji, če bi se v revni kmetski vasi „izberačila" pohlevna kmetska šola. Na Dolenjskem so namreč župnije s 40 vasmi, od katerih so nekatere po dve uri oddaljene od fare in šole. Iz takih oddaljenih vasi ne hodijo otroci največkrat nikamor v šolo, čeravno stariši šolsko prikludo tako plačujejo kakor drugi. V takih revnih vaseh je pa tudi dosta otrok za šolo, najmanj za jednega učitelja zadosta. Radi bi ljudje tudi imeli šolo, ko vidijo, da se jim pač treba učiti v sedanjih slabih rasi h Dobe se Še celo dobrotniki, podobni slav. Gorupu, ki bi darovali svote v ustanovitev tacih šol. Ali dob6 se pa tudi nasprotniki, čudaki, kakeršni bo pri dotičnem listki v Ljubljani, ki pravijo, da bi takih šol ne bilo treba. Kadar pa človek kaj takošnjega bere ali sliši, zbode ga globoko v srce, ko vidi, k a k o hočejo podirati, kadar kdo zida. Žalostno! 1. Deželni zbor kranjski. (III. seja, dne J 5. oktobra 1 8 89. 1.) (Konec.) Poslanec Luckman poroča o proračunu prisilne delavnice za I. 1890. Skupna zaklada iznaša 101.646 gld. in se kaže v primeri k potrebščini z 92.165 gld.. presežek 9481 gld., kateri se ima deželnemu zakladu v poravnanje danega predplačila za nove stavbe povrniti — Proračun se odobri. O poročilu deželnega odbora o prošnji paznikov prisilne delarnice poroča v imenu finančnega odseka poslanec Luckman in nasvetuje: Da se paznikom v tukajšnji deželni prisilni delarniči zboljša gmotno stanje in da se trajno ohranijo zavodu s tem, da se jim omogoči doseči višjo stopnjo, izvoli slavni deželni zbor pooblastiti deželni odbor, da sme 5 pazniških služeb I. vrste z letno plačo po .J60 gld. in z oktivitetno doklado po 48 gld., potem 6 pazniških služeb II. vrste z letuo plačo po 300 gld. in z aktivitetno doklado po 36 gld. stalno podeliti sedaj v deželni prisilni delarnici službujočim paznikom II. vrste, oziroma pomočnitn paznikom po vrednosti in sposobnosti. — Predlog se vsprejme. Poslanec Luckman poroča v imenu finančnega odseka o računskem Bklepu zaklada prisilne delarnice za 1. 1888. Čista imovina iznaša 141 tiaoč 552 gld. 84 kr. in se je v primeri z imovino dne 31. dec 1887 s 118 119 gld. 41 kr. z dnem 31. decembra 1888 za 23.433 gld. 43 kr. pomnožila. — Računski sklep se odobri. Baron VVurzbach poroča o dopisu rektorata tehnične visoke šole v Gradci, glede podpor dijakom za potovanje. Poročevalec nasvetuje, naj se dovoli v ta namen 30 gld. podpore, katere deželni odbor odpošlje, ko rektorat dokaže, da gredo kranjski di* jaki na znanstveno potovanje. Zbor predlogu pritrdi. Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1888. Dotični zakladi imajo sledeče premoženje: 1. Dijaški ustanovni zaklad: 717.950 gld. 72ya kr. 2. Dekliški ustanovni zaklad: 25.089 gld. 30 kr.; 3. Dullerjev dekliški ustanovni zaklad: 11.158 gld. 95'/a kr.; 4- Saurau-ov ustanovni zaklad za maše, (ki se bero v sv. Jakoba cerkvi, da bi deželni zbor delal dobre sklepe): 2951 gld. 50»/, kr.; 5. Gla* vavjev ustanovni zaklad: 201698 gld. 9 kr.; 6. Si-rotinski ustanovni zaklad: 393.128 gld. 23 kr.; 7. Učiteljski ustanovni zaklad: 16.112 gld. 24 kr. ; 8. Ilirski ustanovni zaklad za slepe: 6671 gld. 66 kr.; 9. Cesarice Elizabete ustanova za invalide: 9781 gld. 97»/a k>*.» 10- Postojinske jame urmri je. seveda tudi velik nasprotnik Bismarckov. Poslednja leta se je njegova stranka bila nekoliko pomanjšala, pa vender njegova načela se še ne bodo tako hitro popolnoma poizgubila, kakor bi Prusi želeli. — Pri volitvah za deželni zbor saksonski odločili so vladni pristaši večino. Svobodomiselna stranka je povsod ostala v veliki manjšini. Število za socijaliste oddanih glasov se je jako povekšalo mimo zadnjih dezelnozborskih volitev. Socijalizem v Nemčiji napreduje in bode še nemškim državnikom napravljal skrbi. Sir Charles Dilke bode baje zopet kandidoval za angleški parlament pri bodočih občinskih volitvah. Dobil je tudi že več pisem iz okraja, katerega je prejšnja leta zastopal, v katerih ga nagovarjajo, da naj kandiduje ter mu zagotavljajo da škandalozna pravda z gospo Crawford pri novih volitvah ne bode imela zanj nikakega neugodnega upliva več. Dilke svojih političnih načel še ni nič premenil. Še vedno je pristaš Gladstonov in prijatelj Francije. Poslednje leta se zaradi omenjene pravde ni javno pečal s politiko, pač pa pisal jako duhovite članke za politične liste, kateri so večkrat obračali nase pozornost vse Evrope. Dopisi. Od' Navlnje 14. novembra. [Izvirni dopis.] Zadnji „Mir" ima v dopisu iz Ljubljane pohvalo za gosp. majorja Andreja Komela pl. Sočebrana, kateri spisuje že dokaj časa in na svitlo dava knjige za vojaška vežbanja. Dopisu je dodan dostavek uredništva, da naj bi rodoljubje vojake na te knjige opozarj ali. Teško mi gre iz peresa, ali ni se mi braniti, da bi bilo samo opozarjanje na te koristne knjige pičlo malo, kar naj bi naši rodoljubi storili, a vender — vsaj na Štajerskem — niti te pičle malenkosti ne storijo! -Premožnejšim domoljubom spodobilo bi se, da bi to knjige kupovali po več izvodov ter jih dajali vojakom, ki si s svojimi neznatnimi sredstvi ne morejo nikakor omisliti teh knjig. Kamo-li 1 Niti po jeden iztis ne najdeš v knjižnicah naših veljakov)! Ko bi vsak naročil le po jeden sara iztis, razpečala bi se precejšnja množina. Nedavno videl sem slučajno na pošti zavitek, bile so gospoda pl. Komela knjige, adresovaue narodnemu duhovniku, a na zavitku so bile pisane britke besede: „Retnur — nicht bestellt". Da! ako bi pl. Komel čakal, da bodo knjige „bestellt", razpečaval bi jih ob sodnem dnevu še tudi. Z rameni bodo migali naši možaki, da je ta moja izjava pretirana. No, jaz jim povem na vsa usta, da je g. pl. Komel na celem slovenskem Štajerji v zadnjih desetih letih prodal 10 reci deset izvodov svojih knjig! Pride na leto po jeden iztis! Marljivi in Bpretui ta pisatelj se torej ne borf le z nasprotstvom nemštva, nego boriti se mu je tudi z nezaslišanim iudiferentizmom lastnih mu rodnih bratov! In vender ne omaguje, z železno ustrajnost jo nadaljuje pričeto delo, pričakujoč, da pridemo jedenkrat do pravega spoznanja, kako koristne bi bile te knjige v rokah vojaštva, katerega se je paprijola ona jezikovna sodrga, kakeršno čuješ vsak tržen dan na Ljubljanskem sejmišči. Kako bo preprost kraečk fant, prišedši v vojake si domislil, da mu je treba knjige, če se za to knjigo razumnik, reservni častnik, narodnjak niti ne zmeni? Prostak b 6 krajcarji na dan naj bi dal 50, 60 krajcarjev za vojaško knjigo, bogataš pa še zanjo ne ve\ In če bi si jo ubogi vojak tudi hotel kupiti, kdo pa mu pove da je taka njemu koristna knjiga kje dobiti ? Aktivni častniki tega ne store iz prirojenega nasprot8tva naši veljaki stiskajo in še opozarjanje na take dobre proizvode jim je preteško! Bog poraozi torej slovenskemu rojaku — vojaku! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim prebivalcem v Beki v Istri 400 gld. — (Dnevni red IV. Beje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 18. oktobra 1889. I. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 15. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Utemeljenje samostalnega prodloga gosp. deželnega poslanca Karola Kluna in družnikov z načrtom za- kona, s katerim se prenarejajo §§. 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. 1., dež. zak. št. 12, o plačevanji stroškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebeJnib poslopij, potem za preskrbovanje cerkvenih potrebščin. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu najdenškega zaklada za leto 1888. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blaz-niškega zaklada za leto 1888. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1888. 7. Ustuo poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1888. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za leto 1890. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji župan-Btva na Bledu glede podpore za popravo mostu Čez Savico in za cesto iz Vodešč v Zagorico. 10 Ustno poročilo finančnega odseka o podporah šolskim občanom za šolske zgradbe leta 1890. in o dotičnih peticijah občine Cerknica in občine Čeplje. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frana Majdiča, diplomiranega živinozdravnika za podporo. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o deželno-kulturnega zaklada proračunu za 1. 1890. in o računskem sklepu za 1. 1888. — (Volitve v deželni in mestni zbor Tržaški) vršile se bodo v vseh štirih mestnih skupinah dne 4., 5 , 7., 8., 12. in 14. novembra, v okolici dne 17. novembra. — („Tudi časnikarska dolžnost, kali?") Pod tem naslovom poskusil je včerajšnji „ Slovenec" svojo srečo v zadevi volitve Hribarjeve. „Slovence konBtatuje, da je za potrditev glasoval samo jeden poslanec. To pa ni res, kajti proti predlogu Klunovemu glasoval je poslanec Mur-nik, ki je vzdržaval deželnega odbora predlog, da se volitev takoj potrdi in dr. Tavčar, ki je isto predlagal. Istina je tudi, da vsi poslanci v sredini neso glasovali za Klunov predlog. — Sicer naj nam pa modrijani „Slovenčevi", ker imajo Že toliko srbečico, blagovoljno razrešijo, kako so mogli v „Slovenci** v 2 34 št v. z dne 11. t. m. doslovno pisati: .Poslanec kanonik K lun nasvetuje, naj se vse volitve deželnih poslancev potrdijo, ker proti nobeni izvolitvi ni došel ugovor. Nasvet soglasno obvelja". Ali je to tudi časnikarska dolžnost, kali? — (Izgred) Neznani zlikovci so predpre teklo noč namazali zid in vrata hiše, v kateri kanonik Klun stanuje, z nekim črnilom. „Slovenec ki je rad blagodušen, trdi, da je to bilo „tiskarsko črnilo, in bi rad sum napeljal na gotovo stran. „Slovenčev" sotrudnik M., pa je bil celo toli drzovit in nesramen, da je kar javno trdil, da so to storili vajenci iz naše tiskarne. Ker je ta trditev zlobna laž, uložili so danes dotičniki proti M. tožbo zaradi obrekovanja pri tukajšnjem c. kr. mest. del. okrajnem sodišči. — (O novem Lavantinskem knezo-škofu dr. Napotniku) dobili smo še nekoliko podrobnostij. Porojen je v pošteni, dovolj imoviti kmetski hiši v Bezini, v Konjiški župniji. Dijačil je na Celjski gimnaziji, pri novačenji v vojake vzet napravil je oficirski izpit. V mašnika posvečen ka-planoval je kratko v Vojniku pri Cehi, od koder ga je knezoškof poslal na Dunaj v Avgustinej. Predno je študije zvršil, moral je kot vojašk kaplan poslovati pri okupaciji Bosne in Hercegovine. Po končani vojni prepotoval je obe deželi in se potem vrnil na Dunaj, kjer je bil promovan doktorjem bogoslovja. Zatem je kratko kaplanoval v Sevnici ob Savi, postal profesor cerkvenega prava v Mariboru, potem pa ravnatelj Avguštineja na Dunaji. Svoje bivanje in potovanje po Bosni in Hercegovini popisal je mično v „Slov. Gospodarji", nabral tudi več srbskih pes-nij, katere je izdal v posebni knjigi. Lani izdal je izvrstno učeno slovensko knjigo: „Sveti Viktorin, Škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec." — V Mariboru bil je več časa vodja društva delavskih pomočnikov, „Matici Slovenski" je dolgoleten ud. — (Mestni učitelji in učiteljice) praznovali so včeraj v polnem številu odlikovanje g. Belarja z zabavnim večerom v salonu gostilne „Bierhalle". K zabavnemu večeru došli so gospodje: župan g. Grasselli, kanonik Zamejec, Šolska svetnika prof. Toma Zupan in vodja Andr. Pra-protnik, šolski mestni nadzornik prof. Leveč itd. Večer je bil jako vesel, salon lepo prirejen in v njem postavljena z zelenjem okrašt-na podoba presvetlega cesarja, kateremu je napil vodja gospod Praprotuik s trikratnim „Slava!". Gospod Leveč slavil je vodjo Belarja kot zmirom iz-bornega učitelja, g. župan Grasselli napil je gospej Belarjevi, g. Bel ar nadzorniku profesorju Levcu, župan Grasselli mestnim učiteljicam, na kar se je zahvalila v lepem slovenskem govoru učiteljica Konschegg. Okrajni Šolski nadzornik Ž u mer je nazdravil drugima dvema odlikovancema mej narodnim učiteljstvom o priliki cesarjeve navzočnosti g. vodji Praprotniku in učitelju vad-niče g. Tomšiču. Bila je še dolga vrsta napitnic, ves večer pa je kazal, kako lep duh vlada mej odličnimi učiteljicami in učitelji Ljubljanskimi. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Cerklje in okolico Gorenjsko) bo imela v nedeljo 20. oktobra ob 3 uri popoludne v prostorih gosp. Hribarja gostilne v Cerkljah ustanovni zbor. Prijazno povabljeni so domači in drugi zavedni Slovenci. — („Kmetova le c") ima v 19. številki naslednjo vsebino: Kako brez tehtnice spoznati težo goveje živine. — Državna trtnoušna komisija na Dunaji. — Razne reči. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Povod nji) začele so odnehavati in nevarnosti ni več. Kakor se iz Varaždina javlja, so tamošnji mostovi ostali, tudi novi most pri Ormoži se je obdržal, a na travnikih in njivah je veliko škode. — (Važno za zveste stare posle.) V svesti si, da so zvesti in dolgo pri jednem in istem gospodarji služeči posli velika podpora kmetovalcu, ukrenil je podpisani glavni odbor v izpodbujo služ-bujočimu stanu na kmetih obdarovati nekaj zvestih, zaslužnih in dolgo pri jednem gospodarji službujočih poslov. V ta namen razpisuje podpisani odbor darila po 10 gol d, tistim poslom, ki se izkažejo, da služijo najmanj 15 let pri jedni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom. Prošnje je uložiti pri pod pisanem odboru do 1. decembra t. 1. Vsaka prošnja mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Darila se bodo priznala o božiči in, če bode prilika, tudi slovesno izročila. Uljudno podpisani odbor prosi prav prijazno vse one, katerim so taki posli znani, naj jih na ta razglas opozorc ter jim pomagajo malo prošnjo sestaviti ali pa da jo namesto njih narede. Ghvni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1889. Ivan Murnik, predsednik Gustav Pire, tajnik. — (Poziv kranjskim gos p o d a r j e m, ki se pečajo s prašičjo rejo.) Podpisani odbor je ukrenil v seji dne 7. t. m. pospeševati tudi prašičjo rejo, in sicer hoče udomačiti boljše prašičje pleme. Vsled tega ukrepa bode oddajal plemenske mladiče jorkširskega plemena s sledečimi pogoji: 1. Prašički se bodo oddajali po dva, tri in morda tudi po štiri mesece stari, in sicer kakeršnih bode dobivati. 2. Cena prašičkom bode tolikrat po 8 gld., po kolikor mesecev bodo stari, to je polovico cene, kajti odbor mora plačevati po 6 do 7 gld. za vsak mesec starosti. 3. Oddajali se bodo sami merjasci ali pa s svinjami vred. Same svinje ne bode dobiti 4 Kdor bode dobil prašiče, moral ee bode zavezati: a) da ga bode obdržal za pleme, dokler bo Bposoben; b) da bode naznanil podpisanemu odboru, kadar bode prašiča nehal rediti ; c) da bode mrjasca puščal tudi k svinjam bližnjih gospodarjev, kolikor kaže umna prašičja reja, in da bode dotično pristojbino znižal za svinje, ki so udov kmetijske družbe kranjske. Tisti gospodarji, ki žele imeti takih plemenskih prašičkov z gori navedenemi pogoji, ulože naj prošnje do dne 15. novembra t. 1. pri podpisanem odboru ter naj določno povedo, ali hočejo Ramo mrjasca ali tudi svinjo. Opomba: Jorkširsko pleme ima te prednosti, da je zelo rodovitno, da hitro raste, da je kmalu za pleme, da se izvrstno debeli, ni izbirčno za krmo ter postane tako teško kakor nikdar domači prašiči. To prednost pokaže pa le, če je v snažnem in suhem hTvu, ki ni po zimi premrzel in po leti ne pretopel. Kdor nima takega hleva in kdor ne skrbi za snago prašičem, naj rajši ne poskusi z jorkširskimi prašiči. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1889. Ivan Murnik s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., tajnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Grdansko |16. oktobra. Ruski dvorni vlak semkaj dospel. Prihod se je pričakoval na državnem kolodvoru. Car pa se je peljal mimo mesta naravnost v Neufahrvvasser. Kolodvori v Neustadtu, Dirschau in Marienburgu bili so po vojaštvu zaprti. V Neufahrvvasser dospeli so ob 21/« popoludne. Car in veliki knez Jurij ostala sta v salonskem vozu, a pozneje izstopila in se dlje Časa sprehajala po nabrežji. Potem bil je obed v jedilnem vagonu dvornega vlaka. Berolin 16. oktobra. „Kreuzzeitung" javlja iz Carigrada, da bode cesar Viljem imel ondu parado nad 30.000 vojakov. V francosko-ruskih krogih zmatra se pohod nemškega cesarja za plačilo, da je Turčija pristopila tri-pelalijanci. Dunaj 17. oktobra. Včerajšnji pogovor rumunskega vnanjega ministra Lahovarva s Kalnokvjem trajal jedno uro. Lahovarv odpotuje v soboto zjutraj v Bukurešt nazaj. Milan 17. oktobra. Nemški cesar in cesarica pripeljeta se v soboto dopoludne ob 8. uri 20 min. Kralj ja bode pričakoval na kolodvoru in se potem vsi nemudoma odpeljejo v Monzo. V nedeljo bode vožnja po Komskem jezeru, v pondeljek zajutrek v kraljevi palači v Milanu, zvečer koncert v Monzi. GdanskO 17. oktobra. Ladija „Država" z rusko carico ob> 83/i dopoludne priplula v pristanišče Nettfah« TC88er. Bazne vesti. * (7 5 let oženjen.) V Bergzabernu na Bavarskem praznovali so 7. t m. tamošnji rudokopi petinsedemdesetletnico poroke svojega generalnega ravnatelja barona Maillot-a de I a Freille. Slavljenec je rojen Francoz in se je 1793. leta preselil s svojimi stariši iz domovine. Baron Maillot poročil se je 7. oktobra 1814. leta z 16 letno krasotico in je dandanes zgodovinska, izza francoske revolucije najbrže jedina Še živeča osoba. * (Nezgoda.) V Palermu podrla se je 14. t. ra. streha pri zgradbi novega gledišča ter usmrtila jednega delavca, devet jih pa težko ranila. Na učiteljevem gro"bu.*) Ne bil poznan mož v širni domovini, Ki točimo na grobu mu solze, Ne kitijo ga slavnoznani čini, Če tudi blago je imel srce. Srce preblago, za vse dobro vneto; Na tihem ljubil je doraovje sveto. Učitelj bil je iz pretekle dobe, Katero kril je nesvobode mrak, V kateri bile razne so tegobe. — Le redki drug je njemu bil jednak, Tako je bil marljiv, tako značajen, Tako je bil pri vsakem delu vztrajen. Blaga in časti on ni bil lakomen, Za svojce venđer brižno je skrbel, Pohleven, zmeren, zadovoljen, skromen, Za druge ljudi brige ni imel: Ko poje ptič samo v domačem logu, Tako je posloval le v svojem krogu. Ni mogel biti štet med učenjake, A vender jih goreče je čestil; Poučeval je mlajše si rojake, Na delo in marljivost jih budil. Še zdaj jih najde lepo ^e število, Ki on jim dal k omiki je vodilo. Le z dobrimi se deli da živeti; On zvršil je pošteno žitja tek, Spomina luč mu torej jasno sveti, Ne zabi mu imena časov beg ! Življenje, ki je bilo prav pošteno, Dobi v bodočnosti le pravo ceno. II. F. *) Na grobu Jurija Mikel-na, učitelja v pokoji, umrlega dne 28. septembra 1889 pri sv. Bolfanku v Ljutomerskih goricah v 78. letu dobe svoje. Zahvala. Slavna „Glasbena Matica" blagovolila je na fiemu „Slovenskemu bralnemu društvu" darovati mnogo muzikalij, za kar se v imenu društva podpisana prisrčno zahvaljujeta. Tržič, dno 14. oktobra 1889. Alojzij ftliuec, predsednik. I,co|»ol mei., Rožne ulice št. 8, za kaiurom v črevib. 16. oktobra: Ernest Matheft, krojač, 83 let, Kolodvorske uice H, 8, za oalablfenjem. 17. oktobra: StMiko Toinec, h šne/a posestnika sin, 2 leti, StreliSke ulice St. 14, za Skrlatico. V d ež o 1 u o j bolnici: 14. oktobra: Katra Černe, krčmarica, 62 let, za jo- tiko. Tržne c CII v LJubljani dne IG. oktobra t. 1. iT. kr. [PSenica, hktl. . . j 6 Speli povojen, kgr. . — 70 I Rež, . 5 — Surovo maslo, „ .— i) \ Ječmen, „ . . . 4 33 Jajce, jedno : . , 3' Oves, „ . . . 3 — Mleko, liter .... — 8' Ajda, „ . . . 5 — Goveje moao, kgr. , - 561 PrOao, „ . , . 4 Telečjo „ „ — 64 Koruza, „ . . . ! 5 — Svinjsko , o8 Krompir, n . . • , 2 32 Koštrtinovo „ „ — 32 Leča, „ . . . 12 — Pišaneo. ..... — Ah Grah, „ . . • M _ IH Fižol, „ . . . 10 Bd Seao, 100 kilo . . . 2 23 1 Maslo, kgr. . 1 _ sih»*, „ S, . . . 2 23 Mast, , , !— 70 trda, 4 □metr. 7 10 bpeh frifieu „ • i »;o „ mehka, 4 „ 4 4o| Meteorologično poročilo. J Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krma v mm. • 7. zjutraj i 38 1 mm. 2 6° C si. svz. jas. O 2. popol. 736*2 mm. 14 0" C si. ji. jas. OOOmra. «o 9. zvečer 736 l ram. 7 6° C si. jz. jas. Srednja temperatura 8 1°, za 3*4° pod normalom. ZDui-^^slca, "borza, dne 17 oktobra t. 1. (Izvirno t.elegrafično poročilo.) včeraj 84- — 84-95 110 15 9960 921 — 308 — 119 25 Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... „ Zlata renta...... , 6°/o marčna renta..... Akcije narodne banke, , . „ Kreditne akcije...... London...... . „ Srebro ........ , Napol......... , C. kr. cekini .... . , Nemške marke..... , 4% državnu sreiko it 1. 1861 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0..... 'Vgerska papirna renta 5"/0 5u/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke f>"/0 . . 100 gld Z. liilj. obt. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. ba ike 120 Trammway-drnšt. velj 170 gld. a v. gld. §•47% 5-67 58-35 250 gld. 100 . 132 gld. 176 „ 100 „ 95 „ 122 J 120 „ 182 „ 19 „ 142 „ 230 , danes 84-10 8495 110-25 99ti5 921-— 805*50 119*35 9-47'/, 5-67 58 40 50 ur 50 35 75 25 60 50 25 Zahvala. 1 -11 ■ I a Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni, smrti in pogreba svoje nepozabne soproge izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem znancem, prijateljem in darovateljem mnogih lepih vencev najtoplejšo zahvalo. V Št. Vidu poleg Zatičine, oktobra 1889. (860) Jakob Lukan. Hisa si: dvomu vi*tomu, v najboljšem stanu, produ se um l*o 11 h us U <" j centi Nt. u. — Povpraša naj se ravno tam pri gospo A. Ekl. (859—1) »Frana Jcunikarja j i v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 | ^ izdeluje P mnogovrstne zelene, rujave in bele % I in (8-il-l) j I druge glinaste izdelke j ^ pa nujni/jih cenah. J Slavna ces. kralj, vzajemna savaroi iilnini v Oradet blagovolila jo darovati za napravo občinskega vodnjaka na Unci zdatno vsoto 10O golti., katero je c kr. davksrski nadzornik gospod Val. I.«* N-nik. kot okrajni komisar imenovane zavarovalnice, takoj izplačal. Preprijetna dolžnost veže podpisano podžupanstvo slavni zavarovalnici tu javno najtoplejšo zahvalo izrekati. Podjupauatvo it«. tTiicI, dno 18, oktobra 1889. (862)___A. 4.nj< -? komad po 20 kr., manjSe komad po 10 kr. Vi & Klobase za pečenje tej \i\ (Bratvviirstel) po 10 kr. komad. »J K Ribice ali poledvice (Jungfer-& braten) ff\ M po I gld., jako okusno. Dobro prekajeno pjj u domače suho meso . H| |x| g kožo ki po 90 kr., brca kože ki po 72 kr. L2jj Ki Vmiko HreJ poštnem povzetji. IA |A Za mnogobrojna naročila se priporoča iSl |SI s Bpostovanjem Ki § Barbara K«pae gj fV. mesarica _C| na sv. Petra nabrežji št. 47. .13. oktobra. Pri Nlonu t Weinlich iz Kraljevca — Prossjnag m Benaker z D.naja. — Snu kal iz Gradca. — R-'fsner iz Beljaki. — SeoUud i/, Celovca. — Oppenheim l% Scavmce. — Kersehitz i/. PodkloŠtra. — Knific iz \'ipave. — Scarpa \t. Pazina. Pri Malici: Pretinor, Kraus, Uerber, llelferich, l!de-biak, ll^riug, Sorzing in lla-niik z Duiuija. — vvellez z Du-iaja — Th.unan iz Ko čevja. — Knific Iz Vipave — Skhulhoim iz Trsta. — Reeh iz Uma. — Leitho iz Idrijo. — Hofbauer iz Trsta. Pri .In>.ii4'iu kolodvoru: lldscher iz Pulja. — Goreč i/, Taderne. — Marok i i, St. Lorenca. -- Agonas z Dunaj ti. Pri avNtriJHkeui ec-surji : Omulet/ ll Gorice. — Levičnik iz Železnikov. — Zupan (z Kami.egorice. :iHHHH**XK*HHX*XH*KKHK*K*HK* n n n n n n n n B 8^ s .s M P X_ n t<3 rs o Svojim častitim p. n. kupovalcem in trgovskim prijateljem usojain se naznanjati, da sem si pravočasno preskrbe) veliko zalogo starega dobrega vina in sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, vsem častitim naročbam na vina prejšnjih let ustrezam. Z vclespoštovatijem LEOPOLD H0NIGSBERG, (770—7) vinska veletrgovina v Zagrebu. X*UU**HXXUHXXUUUUUUHU*UUU* 8s X X X < X 18 F X X •-s S tem udano naznanjamo, da se začne dne £!. oktobra t* I. točenje našega Hkratu pristavljajoč, da se bode nadalje kakor doslej poleg tega proizvoda tudi oddajalo nadejamo se jako mnogobrojnih naroČil. V PLZNU, meseca oktobra 1889. (852 -2> Meščanska pivovarna v Plznu, visttLiiovljena. 184S. Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, Annenstrasse 19. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodue Tiskaro e41.