UK/ * Doš
u " it**'! 5
Al
Poštnina plačana r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
a ” H 1931
Cena po»ameini številki
‘*a*f====rprtim
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Maročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 2. julija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 74.
'\
$kgva.vma ž&vst&ija.
nazorno kaže sledeča slika:
1926
1927
1928
1929
1930
I. Uvoz.
Mleko.
340.600 q
q q q q
1926
1927
1928
1929
1930
1926
1927
1928
1929
1930
(Nadaljevanje.)
Pri krompirju krije domača produkcija celo potrebo. V normalnih letinah so primorani celo izvažati. Za uvoz pride samo še zgodnji krompir v poštev. Trgovinska bilanca je sledeča:
Uvoz	Izvoz
Leta	q	mil. čil q nril. Sil.
1926	1,054.000	10-8	85.000	0'4
1927	660.000	8 7	53.000	0-7
1928	562.000	6-9	817.000	101
1929	653.000	7’0	263.000	4 0
1930	442.000	4 6	61.000	05
Domači pridelek variira od leta do leta zelo občutno. Donos domačih kultur je znašal:
1913/14	16’1	gnilj.	q
1925/26	20 7 milj.	q
1926/27	12-9	milj.	q
1927/28	26-7	-milj.	q
1928/29	24-9	milj.	q
^ 1929/30	28-0	milj.	q
Na avstrijskem uvozu smo udeleženi lani mi z 6.043 q, a celokupen naš izvoz je znašal 18.313 q, torej nas je Avstrija posekala z nad 200%.
Za importirano sočivje izda Avstrija letno okroglo 20 milijonov šilingov ali 160 milj. dinarjev. Toda mi parti-cipiramo na tem celem uvozu samo z borimi 5 6 milijona dinarjev, dočim bi po klimationih prilikah in odličnosti proizvodov, pa tudi z ozirom na cene morali kriti najmanj eno tretjino. Tu se kaže pomanjkanje popolnoma trgovske inioijative in organi za tor n p sposobnosti, kar je tembolj obžalovati, ker gre za rentabilne kulture, 'ki bi nudile poljedelcu mnogo boljši dohodek kot žito in drugi pridelki.
Ogromen je uvoz sadja v Avstrijo.
Od leta 1926 se je povečal od 21-7 milijonov šilingov v treh letih do 1929, ko je bila vsled strašne zime večina sadnega drevja pozebla, na 41-1 milijonov šilingov ali 328-8 milijonov dinarjev. Ta porast je nastal deloma tudi radi tega, ker so pričeli ljudje dajati prednost sadju pred mesno in močnato hrano.	Uvoz je	znašal:
1926	21-7	milj.	šil.	604-000	q
1927	25-7	milj.	šil.	5&3.000	q
1928	29-7	milj.	šil.	608.000	q
1929	41-1	imilj.	šil.	1.084.000	q
1930	36-1	mili.	šil.	787.000	q
Tu je naša udeležba zelo znatna in
krijemo znatno preko polovice impor-ta. Samo jabolk smo izvozili v Avstrijo za 84 6 milj. dinarjev in sliv za ca. 40 milijonov dinarjev ter za 9 milijonov dinarjev grozdja. Toda na naši strani je to komaj začetek, ker smo se šele začeli organizirati in komaj nekoliko zavedli, kolike važnosti je izvoz sadja za našo bodočnost. Ker Avstrija tudi tu stremi za tem, da svojo bilanco uvoza in izvoza sadja cim bolj uravnoteži. Pri tem beleži že ugledne uspehe. Njen eksport sadja je dosegel lani 477.000 q v vrednosti 17-8 milijonov šilingov. Ta položaj prihaja tudi v njihovi carinski politiki vedno bolj do izraza. V zadnjem času so začeli zviševati uvozno carino, ki je bila že poprej tehnično zelo premišljeno zasnovana, še izdatneje v prilog domače sadjereje..
Avstrija je bila v prvih povojnih letih znaten konzument našega mleka in masla. Sedaj se je v tem oziru popolnoma osamosvojila. Ne samo to, šla je tudi tu že korak dalje in postala v eksportu naš resen tekmec. To nam
__________ 1 v_	diVa-
101.300
25.100
13.800
12.600
13'3 milj. šil. 4-7 milj. Sil. 2-1 milj. Sil. 1-4 milj. šil-1-4 milj. šil.
8-3 milj. čil. 7-5 milj. Sil. 6-3 milj. šil. 6-2 milj. Sil. 5-7 milj. Sil.
10-0 milj. šil.
9-2 milj. Sil. 4-4 milj. Sil. 2-7 milj. šil. 1-0 milj. Sil.
Sir in skuta.
34.700 q 34.300 q 29.000 q 25.900 q 25.600 q Maslo.
21.100 q
19.100 q 8.100 q 5.600 q 2.500 q
Te številke so sijajen dokument resnega dela agrarne Avstrije za zboljšanje trgovinske bilance, toda ravno ti njihovi uspehi so udarec za naše kraje. Bili so časi, ko je pošiljal Maribor dnevno po tri in še več vagonov mleka v Avstrijo, danes ne odpremi niti litra več. Bila so leta, ko smo dobili za izvoz mjeka v Avstrijo 29 milijonov dinarjev, danes niti pare in to mariborska oblast čuti. Avstrijci, ki ne pospešujejo kmetijstva s široko-ustnostjo, marveč z resnim delom, so v petih letih zreducirali uvoz mleka na 3-7%, so decimirali uvoz masla in zmanjšali za 9.100 q uvoz sira in skute. Ali niso se zadovoljili samo s tem. Razvili so lep izvoz, ki beleži:
Mleko.
0-53 milj. šil.
0-90 milj. šil. 1'51 milj. šil.
1-48 milj. šil. 1-10 milj. Sil.
1-27 milj. šil. 1-37 milj. Siil. 3'31 milj. šil. 3-87 milj. šil. 5'70 milj. šil.
1-33 milj. Sil.
1-05 milj. šil.
2-68 milj. šil. 5'68 milj. Sil. 8-64 milj. šil.
1926	14.300 q
1927	22.200 q
1928	40.600 q
1929	38.700 q
1930	23.100 q
	Sir in skuta.
1926	6.270 q
1927	6.200 q
1928	11.160 q
1929	13.320 q
1930	20.380 q
	Maslo.
1926	2.650 q
1927	2.000 q
1928	4.960 q
1929	10.030 q
1930	18.650 q
DR. FRAN WINDISCIIER DOPISNI ČLAN ZAGREBŠKE ZBORNICE ZA TOI.
Na plenarni seji zagrebške Zbornice za TOI, ki se je vršila v torek, je bil generalni tajnik v p. dr. Fran Windi-scher imenovan za dopisnega člana te zbornice.
* * *
REKLAMA NA PISEMSKIH OVITKIH.
Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja interesente, da je ministrstvo z odlokom št. 50447/31 podaljšalo rok za sprejemanje pisemskih pošiljk, katerih ovitki z reklamo po določilih čl. 12 točka XI prvega dela pravilnika za notranjo poštno službo, niso dopustni, in sicer do vštetega 31. oktobra 1931. Pošiljke z nedopustnimi ovitki se po 31. oktobru 1931 ne bodo več sprejemale; pošiljatelji naj torej ravnajo tako, da bodo ovitke z nedopustno reklamo brezpogojno porabili do navedenega termina.
* * *
IZVOZ ZLATA IN ZLATIH IZDELKOV.
Po členu 3. zakona o denarju kraljevine Jugoslavije je izvoz zlata svoboden. Po naših informacijah se morejo svobodno izvažati tudi izdelki od zlata. Ministrstvo za finance bo o tem obvestilo carinarnice v najkrajšem času. Ob tej priliki bo ministrstvo carinarnicam tudi sporočilo, da je ukinjeno zavarovanje valute ob izvozu blaga.
Dočim so bili torej leta 1926 v teh treh predmetih za 29'5 milj. šilingov ali ca. 236 milj. dinarjev pasivni, so danes po petih letih za 7-34 milj. šil. ali nad 58 milijonov dinarjev aktivni.
Mi pa, ki tako radi govorimo o pospeševanju poljedelstva, smo izvozili lani za pol milijona dinarjev mleka, za 1-3 milj. dinarjev svežega masla in za 35-5 milj. dinarjev sira, od česar odpade 33-7 na južno srbijanski kač-kavalj, ki gre na Grško in v Turčijo! Torej Avstrija danes izvaža za sedemnajstkrat toliko vrednost mleka in za skoro šestkrat toliko masla kot mi.
To je treba enkrat brez obzirov povedati in pribiti, da se pri nas ljudem odprejo oči in da začnejo o tem razmišljati. Kajti naše krize se ne da lečiti z rezolucijami in zavaravanjem — tu je treba sistematičnega trdega dela po dobro preudarjenem načrtu.
Še bolj porazne postajajo za nas številke, če si ogledamo razvoj prilik v avstrijski živinoreji. Avstrija danes krije nad 95% svoje potrebe na klavni živini (goveji) z lastno rejo in nad 60% pri prešičih. Ni več daleč čas, ko ji ne bo treba niti komada živine več uvažati. Ne bo trajalo niti pet let, ko bo ta doba nastopila. To je danes že matematično dokazano. In baš nova pogodba, ki jo imamo sedaj z Avstrijo skleniti, naj bi pripomogla k temu, da se avstrijska agrarna »peti-lf tVac. v celem obsegu posreči.
Za nas nastaja fatalno vprašanje, kam potem z ono živino, ki jo danes še izvažamo v Avstrijo? Na to bi želeli slišati odgovora od onih kratkovidnih gospodarjev, ki še danes nimajo ustaljenih pojmov o možnostih razvoja našega gospodarstva in varajo nagega kmeta z lažnimi proroštvi.
(Nadaljevanje sledi.)
ZASEDANJE TARIFNEGA ODBORA.
Iz Beograda poročajo, da bo tarifni odbor prometnega ministrstva sredi julija sklican za več dni k zasedanju, da bo
4*sa
razpravljal o predlogih gospodarskih zbornic glede znižanja prevoznih tarif za gotove izvozne predmete.
* * *
URADNI TEČAJI ZA JULIJ.
Finančno ministrstvo je v zvezi s taksnim zakonom določilo za julij naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218-60 Din, 1 izlata turška lira 249'—, 1 angl. funt 275'—, 1 dolar 56-50, 1 kanadski dolar 56-20, 1 nemška marika 13-40, 1 poljski zlot 6'33, 1 avstr, šiling 7'94, 1 belga 7-87, 1 madž. penga 9-87, 1 braz. milrajs 5-20, 1 egiptski funt 282’—, 1 uruguaj-ski pezos 35-—, 1 argent. pezos 17-55, 1 turška pap. lira ali 100 piastrov 26'75, 100 zlatih frankov ali švic. frankov 1096'80, 100 franc, frankov 221-30, 100 albanskih frankov 1086'—, 100 ital. lir 296'—, 100 tol. goldinarjev 2275'—, 100 bodig. levov 40-90, 100 rum. lejev 33-65, 100 danskih ali norv. kron 1514-—, 100 švedskih kron 1515'—, 100 španskih pe-zet 548-—, 100 grških drahem 73-20, 100 čehosl. kron 167'20, 100 finskih mark 142-—, 100 letonskih latov 1081-50.
* * *
ČEŠKOSLOVAŠKA BO ŠTEDILA.
Češkoslovaški finančni minister Kapi bo predložil jeseni parlamentu načrt zakona o štednji. Na podlagi tega zakona ne bo smel biti nihče prej upokojen, dokler nui ne potečejo leta, novi državni uradniki se ne bodo nekaj časa sprejemali, plača državnim uradnikom bo znižana za 5°/o, tobak se bo podražil, carina na kavo in vžigalice povišala ter uvedel se bo 5—25% progresivni davek na dohodnino. Donos tega davka je namenjen podpori delavcem.
Zahteva po poostritvi pogojev za udeležbo na licitacijah.
Trgovsko-industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu je predložila ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu naslednjo podstavko:
»V zadnjem času prihajajo tej zbornici številne pritožbe iz vrst obrtnikov in trgovcev, da sodelujejo pri javnih dobavah za državne in samoupravne nabave osebe, katere nimajo za izvrševanje teh poslov potrebne strokovne kvalifikacije. Take nekvalificirane osebe si izposlujejo par dni prej obrtno dovoljenje v svrho, da dobe tako formalno pravico za sodelovanje pri državnih nabavah, katero dovoljenje pa takoj, čim azvrše posel, vrnejo. Na ta način jih niti davčna oblast ne more prijeti in ker običajno nimajo niti ostalih režijskih izdatkov, katere ima redni obrtnik odnosno trgovec, so oni v stanju staviti dosti nižje ponudbe kot redni obrtnik odnosno trgovec. Jasno je, da taki začasni obrtniki oziroma trgovci izigravajo odnosne odredbe pravilnika za izvrševanje odredb iz odd. B (pogodbe in nabave) zakona o državnem računovodstvu (spremembe z odlokom D. R. br. 195100 z dne 16. novembra 1929. leta), v katerih je določeno, da natečajnik mora iineli potrdilo, s katerim je dokazano, da je firma sodno protokoli-rana, oziroma da poseduje razen obrtnega dovoljenja potrdilo pristojne zbornice, da se v svojem stalnem poklicu bavi s poslom, ki je predmet licitacije. Na podlagi tega preširokega pojma »stalno« brez pobližje označbe, kaj je smatrati pod »stalnim poklicoin« običajno izdajo pristojne oblasti potrdilo o sposobnosti za udeležbo na licitaciji že na podlagi samega obrtnega dovoljenja.
Toda Zbornica je mnenja, da iz celotnega smisla te odredbe, da gospodarske organizacije lahko izdajo potrdilo, da se kdo stalno bavi z gotovim poslom, izhaja, da ni zadostna samo formalna či-njenica, da ima gotova oseba obrtno dovoljenje za izvrševanje tega posla, pač pa, da je tudi materijelno iz ekonomskega stališča sposoben za izvrševanje tega posla; to pomeni mora Zbornica in drugo za izdajo takega dovoljenja pooblaščeno oblastvo imeti priliko, da se tekom gotovega časa sama prepriča, da se ta oseba zares stalno bavi s tem poslom.
To potrdilo mora biti državnim in samoupravnim telesom gotova preliminarna garancija, da bo licitator v strokovnem pogledu znal izvršiti poverjeni mu posel in že samo dejstvo, da je doba veljave takega potrdila, v smislu spremembe omenjenega pravilnika, omejena na tri mesece, izhaja, da je finančni minister, ko je vstavil tako določbo, v resnici imel pred očmi potrebo po obvarovanju državnih in samoupravnih teles pred eventuelnimi zlouporabami.
Z ozirom na to je jasno, da zahtevajo tako interesi rednih obrtnikov in trgovcev, kakor tudi interesi državnega gospodarstva, da se onemogočijo vsi poskusi zlorabe ob priliki javnih licitacij za dobave državnim in samoupravnim telesom.
Da bo mogoče to doseči, je treba izpopolniti omenjeno spremembo pravilnika za izvrševanje odredb iz odd. :>B« zakona o državnem računovodstvu (Sl. Nov. št. 274 z dne 22. XI. 1929) ter tam uvrstiti sledeči stavek:
»Da se kdo v resnici stalno bavi s poslom, ki je predmet licitacije, za to je
treba, da se ugotovi, da se bavi s tein poslom najmanj dve teti.
Zbornica namreč meni, da je treba, da mine vsaj rok dveh let, če hočemo iz gospodarskega stališča ugotoviti, ali je kdo v resnici sposoben za izvršitev nabave za državno ali samoupravno telo.
Zbornim prosi zato, da ministrstvo dela na tem, da g. finančni minister čimprej izda odločbo v gornjem smislu.«
O gornjem predlogu novosadske zbornice se sedaj vršijo ankete pri vseh TOI zbornicah. To vprašanje je zlasti pri nas zelo aktualno in smo že ponovno poročali o akcijah, ki jih je v konkretnih primerih izvršila ljubljanska zbornica.
Trgovske zveze naše države z Daljnim vzhodom.
V zadnjem času moramo zabeležiti dva važna koraka, ki sta bila napravljena v svrho vzpostavitve trgovskih odnošajev med našo državo in Daljnim vzhodom.
Naj omenimo tu v prvi vrsti obisk delegata trgovskega muzeja v Osaki (Japonska) g. dr. Jiaa Tito, ki se baš te dni mudi v Beogradu. Ob tej priliki je g. dr. Tito podal novinarjem izjavo, v kateri je naglašal, da je njegova naloga, da naveže trgovske odnošaje med Japonsko in balkanskimi državami. Naglašal je, da se mu zdi kot najprimernejša prilika v to svrho, da naši izvozniki sodelujejo na velesejmu v Osaki, ki bo meseca oktobra t. 1. Na tem velesejmu so do sedaj sodelovale skoro vse države sveta, pogrešal pa je vedno vse balkanske države. G. dr. Tito je poudarjal, da je uverjen, da bodo našli naši produkti na Japonskem čim ugodnejše tržišče, zlasti ker se je tekom bivanja v naši državi prepričal, da je naša država bogata na takih produktih, katerih Japonska potrebuje. Izjavil je tudi, da je videl, da se marsikak japonski produkt prodaja pri nas, da pa nažalost trgovinski odnošaji med obema državama niso organizirani. Vsem našim trgovcem stoje na razpolago za informacije tako Trgovski muzej v Osaki kakor tudi vse japonske trgovske zbornice.
Drug važen korak k medsebojni utrditvi trgovskih zvez z Daljnim vzhodom je obisk zastopnika našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Zlatka Hribarja v Šangaju. G. Hribar je tam stopil v stike s številnimi tako domačimi, kakor inozemskimi trgovci, ruski šangajski dnevnik »Slovo« pa donaša cel niz člankov o naši državi ter iz razgovora z g. Hribarjem.
G. Hribar je ugotovil, da prihajajo za Daljni vzhod v poštev predvsem sledeči naši produkti: cement, papir, vino, razni serumi, trd les, pragovi, parketi, špi rit, koža za podplate, ocetna kislina, paprika, suhe višnje itd. Perspektive za plasman jugoslovanskih proizvodov na šangajskem trgu so zelo ugodne. Zlasti mnogo interesa je za dalmatinska vina in v tej branži so bile že sklenjene kupčije. Prav tako je že dobro poznan na Kitajskem jugoslovanski cement in pek-mez, med tem ko so izgledi za naš trd les, suhe višnje in fige zelo dobri. Pričakovati je, da se bo smotreni propagandi posrečilo tako najti za naše produkte nova tržišča, katera tako zelo pogrešamo.
Nova vrsta socijalnega zavarovanja v Ameriki.
V Združenih državah Sev. Amerike se je v poslednjem času razvila nova vrsta socijalnega zavarovanja, ki zavzema od dneva do dneva večji razmah. Gre namreč za »grupno zavarovanje«, po katerem so vsi delavci gotovega podjetja zavarovani pri eni zavarovalnici. Polovico zavarovalne premije plača podjetnik in polovico delavci potom odbitka na dninah. Za slučaj, da delavec izstopi iz podjetja, se mu vplačani zneski vštejejo, kajti zavarovanje se v tem momentu pretvori v individualno zavarovanje. Na ta način je danes zavarovanih okoli 150.000 delavcev Southern Pacific Railways in Standard Oil Co.
Monopol za avcz in izvoz žiia.
Država si je pridržala izključno pravico uvoza in izvoza pšenice, rži in pšenične moke. — Določbe o trgovini v notranjosti države.
iNj. Vel. kralj je dne 27. p. m. na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Zakon se glasi: § 1. Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključna pravica države.
§ 2. Izključne pravice iz § 1 vrši država po svojih organizacijah ali ustanovah, ki jih za to pooblasti minister za trgovino in industrijo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta.
§ 3. Uredbe tega zakona se ne nanašajo na tranzit blaga, omenjenega v § 1, kakor tudi ne na obveze, sprejete z mednarodno pogodbo, glede vršitve obmejnega prometa.
§ 4. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše delne odredbe glede delovanja pooblaščenih ustanov, kakor tudi ostale odredbe za izvrševanje tega zakona.
§ 5. Z uveljavitvijo tega zakona izgube veljavo vse tiste odredbe, ki so nasprotne odredbam tega zakona.
§ 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v »Služb. novinalK.
V zvezi z objavljenim zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke ter v zvezi s tozadevnimi sklepi kraljevske vlade smo dobili tole obvestilo:
Uvoz pšenice, rži in pšenične moke iz inozemstva v našo državo je izključna pravica države, ki bo to pra-ivico vršila v danili primerih preko privilegiranega izvozniškcga društva. . Tranzit skozi našo državo je prost, C istotako se bodo spoštovale vse obve-ize, prevzete z mednarodnimi pogod-‘ baml in. sporazumi. Izvoz pšenic, rži
in pšenične moke se bo vršil po sklepih ministrstva za trgovino in industrijo izključno preko privilegiranega izvozniškega društva in njegovih zastopništev v Zagrebu in Skopi ju, preko kmetijskih zadrug in trgovcev izvoznikov, ki kupujejo pšenico, rž in pšenično moko na račun privilegiranega izvozniškga društva. V mejah naše kraljevine je promet s pšenico, ržjo in pšenično moko svoboden in se bo vršil kot dozdaj neovirano z nakupovanjem od pridelovalcev enako s strani zadružnih ustanov, kakor mlinov, trgovcev itd. Istotako morejo zadružne ustanove, mlini in trgovci brez omejitev kupovati in prodajati pšenico, rž in pšenično moko. To pomeni, da more vsakdo izmed njih biti kupec, samo plačati mora določeno ceno na podlagi sklepa ministrstva trgovine in industrije v soglasju z ministrskim svetom. Cene, ki jih bo privilegirano izvozni-ško društvo plačalo poedinim pridelovalcem, trgovcem in zadružnim ustanovam na podlagi določene cene 160 Din za 100 kg, bo objavilo privilegirano izvozno društvo od časa do časa. Pri tem se bo trgovcem, mlinom in zadružnim ustanovam dopustila cena 3 dinarje za 100 kg nad minimalno ceno 160 Din za trud in stroške. Pri tem morajo paziti, da dobijo pridelovalci vsaj 160 Din za 100 kg pšenice povprečne kvalitete dotičnega kraja. Za pšenico, utovorjeno v vagone ali vlačilce, v kolikor pripelje žito sam v vagone ali vlačilce, ima pridelovalec pravico na večjo ceno tako, da ta odgovarja njegovemu trudu. Cena 160 dinarjev za 100 kg velja za pšenico povprečne kakovosti. Pšenica boljše vrste se bo plačevala razmeroma dražje. Ta cena se bo v toku leta povišala. Prva objava privilegiranega izvozniškega društva bo pred 5. julijem, ko se začne ta akcija v letošnji žetvi.
ffiiiLidbg.DouDiakuMi]
Tvrdka Serrati Hnos, Buenos Aires, Bine, Mitre 3318 se zanima za uvoz zobotrebcev in prosi, da se ji pošljejo detajlirane oferte.
Težak gospodarski položaj Nemčije.
Gospodarski položaj Nemčije se je v zadnjem času zelo poslabšal. Nemške finance se nahajajo v akutni krizi, država sama rabi okrog 250 milijonov llm za kritje izdatkov za najnujnejše potrebe. V to svrho je 'bila pretekli teden izglasovana zasilna odredba, na podlagi katere se bodo razni davki občutno povišali. Gotovo je razumljivo, da je ta odredba izzvala veliko razburjenje pri Bruningovih nasprotnikih; v mnogih mestih je prišlo do krvavih pobojev.
Tudi nemška industrija, ki je sedaj še najbolje uspevala, je prišla v kritično situacijo. Čeprav je bila industrija vedno proti državni subvenciji, je sedaj prisiljena zaprositi državo za pomoč.
Kakor poročajo časopisi, se radi takega položaja bavi nemška industrija z mislijo, da bi se ustanovil generalni štab gospodarskih voditeljev. Ta štab naj bi izdelal načrt za gospodarsko obnovo Nemčije v sedmih letih. Člani tega generalnega štaba naj bi bili vodilni nemški industrijalci in med njimi se nekateri imenujejo že imenoma.
Vsekakor je sedanje stanje Nemčije zelo kritično in situacijo poslabšuje še dejstvo, da zaznamujejo nemški papirji in marka na borzah znaten baisse.
Radi takega položaja so nekatere države sprožile misel, naj bi se Nemčiji odložilo za nekaj tet plačevanje reparacij. Veliko vprašanje je, ali res te države zasleduje gole altruistične cilje ali jih vodi samo politična korist, v sled česar ni čudno, da se druge države takemu moratoriju odločno upirajo.
iiDib ordJiiiudi
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se glasom sporočila gremija trgovcev v Celju vrši v torek dne 7. julija 1931 predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo, od 8. do 12. ure.
TRGOVINA IN INDUSTRIJA OGRSKE V LETU 1930.
Trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti priobčuje pravkar poročilo o trgovini in industriji Ogrske v letu 1930. Pisano je tudi v nemškem jeziku in zato tudi nam dostopno. Vse je v poročilu obravnavano: poljedelska produkcija leta 1930 in njena uporaba, industrijska produkcija, ustanovitveno gibanje, oblikovanje zunanje trgovine, denarne, kreditne in socialne razmere, promet. Posebna poglavja se pečajo s posameznimi industrijskimi in trgovskimi panogami. Zelo temeljito je obdelana zunanja trgovina Ogrske v preteklem letu.
Že v 24 urah barva, plesira in
kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
IV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, 3». junija 1931.
Pri najugodnejšem vremenu se hmeljska rastlina prav lepo razvija in je prirasti a rže do vrha drogov. Je popolnoma zdrava, svežezelene barve, brez škodljivcev in bolezni, nastavlja mnogo panog, na katerih se prikazujejo cvetni popki. Obče stanje nasadov je pa slej ko prej neenako. Minule tedne so hmeljarji še čistili vrste ter rastline drugič obsipavali. Kupčija miruje.
Društveni odbor.
Hranilne vloge v vseh češkoslovaških denarnih zavodih so dosegle na koncu preteklega leta svoto 53 milijard Kč; 9T4°/u je prišlo na historične dežele Češka, Moravska in Šlezija, 8'6°/o je pa prišlo na Slovaško in Podkarpatsko Rusijo.
Philips poroča, da je bila prodaja v
preteklem letu manjša kot prej, a vendar še zadovoljiva.
Borzni indeks na Dunaju je padel na točko, ki je najnižja od pričetka vojne dalje.
Obtok bankovcev v Nemčiji je padel na 3726 milijonov mark, a vsled oddaje deviz in zlata je padlo tudi njegovo kritje, in sicer na 40-4%>.
Ameriške investicije v Nemčiji ceni ameriško trgovsko ministrstvo na 2500 milijonov dolarjev; pravi, da je vsaka višja cenitev napačna.
Največja tekstilna tvrdka v Lodžu je ustavila obratovanje in je odpustila 6 tisoč delavcev. Krila je svojo surovinsko potrebo pri neki italijanski tvrdki; ko je ta postala insolventna, je zahtevala od poljske tovarne takojšnje izplačilo, nakar so Poljaki obratovanje ustavili.
Mednarodna družba spalnih vagonov izkazuje za preteklo leto 12,400.000 belg. frankov čistega dobička in izplačuje 5 odstotno dividendo. Število vagonov se je pomnožilo za 105 na 2392.
Gospodarski položaj U. S. A. se je nadalje poostril; število brezposelnih se navaja s 5,300.000. Eksport v prvem polletju je padel na točko, ki je najnižja po letu 1914.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je naveden s 5940 milijoni Kč, njegovo kritje je 48T odstotno.
s OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik m
STEKLO
zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
v SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII - Tel. 23-43
X ZAGREB
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je naveden v zadnjem izkazu Narodne banke s 4518 milijoni dinarjev.
Trgovska pogajanja med Grčijo in Češkoslovaško, vršivša se v Atenah, so bila vsled različnega mišljenja za nekaj časa odgodena.
Akcija za sanacijo Cie Generale Transatlantique ni uspela in se lansira sedaj od več strani misel, da bi država družbo prevzela in jo vodila v državni režiji naprej.
Deficit v avstrijskem zveznem gospodarstvu v prvem letošnjem polletju je cenjen na ca 170 milijonov šilingov; pravijo, da bo v drugi polovici leta deficit manjši.
One delnice železoindustrijske družbe Vareš, ki jih je imel dunajski Bankve-rein, so prešle v last jugoslov. erarja.
Trgovska pogodba med Nemčijo in Romunijo je bila podpisana v Ženevi 27. junija.
Romunska Generalna banka je ustavila izplačila; pasiva znašajo 850 milijonov lejev. Banka je zaprosila za moratorij.
Angleška in Francoska banka izkazujeta sledeče zlate zaloge: 163 milijonov funtov in 56.520 milijonov frankov.
Izredni občni zbor Narodne banke je sklican za dan 12. julija. Na dnevnem redu je poročilo upravnega in nadzorstvenega svela o delovanju banke v času od 1. jan. do 30. maja t. 1-; odobritev bilance, volitve itd.
Jugoslovanske zadruge so povabljene k udeležbi na velesejmu v Pragi v septembru t. 1.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo, potekajoča 30. junija t. 1., je podaljšana do 31. decembra t. 1.
Mednarodne lesne konference, ki se bo vršila v Parizu od 1. do 15. julija in ki bo razmotrivala o krizi lesne industrije in o obrambnih sredstvih proti krizi, se bo udeležila tudi Jugoslavija.
CELOVŠKA 81 OSIJEK
Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva.
V sredo zvečer je bil ob lepi udeležbi članstva občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki je prav lepo uspel. Zborovanje je otvoril in vodil g. predsednik Peter Klinar, ki je pozdravil navzoče člane, predvsem 'komisarja Bolniške blagajne dr. Ivana Plessa.
Predsedstveno poročilo.
Po sprejetem predlogu, da se pošlje brzojavni pozdrav ministru socialne politike, je g. Klinar podal obširno in izčrpno poročilo za leto 1930., iz katerega posnemamo, da je društvo v polni meri vršilo svojo socialno funkcijo v korist zavarovanemu članstvu. Glavno delo je posvetila društvena uprava izvedbi višjega zavarovanja, ki se je pričelo lani s 1. januarjem z namenom, da se na podlagi vplačevanja posebnega mesečnega prispevka po ‘20 'Din izpopolnijo dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev. Zamisel višjega zavarovanja je našla v vrstah privatnih nameščencev širok odmev in se je prijavilo doslej za višjo zavarovanje že 3040 članov. Tudi članstvo pri Bolniški blagajni je stalno naraščalo in se je zvišalo njihovo ištevilo od 4600 ob koncu 1. 1929. na 5750 članov meseca junija letos.
V smislu čl. 7. društvenih pravil obstoja bistvena dajatev dodatnega zavarovanja v zdravljenju v II. razredu bolnice in sicer za zavarovance, ki še niso eno leto člani največ za dobo 3 mesecev, za ostale za 6 mesecev, za svojce pa za 4 tedne. Zaradi stalne prenapolnjenosti javne bolnice je uprava povračevala članom tudi oskrbne stroške v Leonišču in prispevala zaiatne zneske ik operacijskim in zdravniškim stroškom, ki so znašali tudi nad 1000 Din. Povprečno je štelo društvo lani 2700 članov, podpore pa je iskalo 187 članov ;in 150 svojcev, iz česar je razvidno, da se je vsakemu osmemu zavarovanemu članu, odnosno njegovemu svojcu nudila podpora. Za II. razred bolnice zavarovanih članov s 1916 oskrbnimi dnevi v 1. 1930. je društvo izdalo 88.554-50 Din, za svojce pa s 1352 oskrbnimi dnevi 60.506 Din. Za Leonišče je izdalo članom s 547 oskrbnimi dnevi 47.037 Din, svojcem pa s 485 oskrbnimi dnevi 41.472'50 Din. K operacijskim stroškom zavarovanih članov je društvo prispevalo 32.792 Din, svojcem pa 17.370 Din. Iz primerjave teh številk je jasno razvidno, kolika ugodnost obstoja za društvene člane v tem, da imajo tudi njihovi svojci pravico do ugodnosti višjega zavarovanja.
Poleg rednega dela in tekočih poslov v višjem zavarovanju j© društvena uprava posvečala posebno pozornost osnutku novega zakona o socialnem zavarovanju. Društvo zavzema v tem perečem problemu stališče, naj se socialno zavarovanje privatnih nameščencev izloči 'vl SUZORja in uredi s posebnim zakonom, s čemer bo najbolje zadoščeno interesom višjega življenskega standarda privatnih nameščencev. Kot minimum svojih zahtev je poudarjalo, naj se v novem -zakonu o socialnem zavarovanju uveljavi teritorialno načelo glede na delovanje posameznih privatnio-društvenih blagajn, naj se zavarovanj© razširi na vse privatne nameščence in glede na dovoljeno višino upravnih stroškov privatno - društvene blagajne popolnoma izenačijo z ostalimi krajevnimi organi SUZORja.
Vse tekoče posle in aktualna vprašanja so se obravnavala v minulem letu na štirih sejah društvenega odbora ter 15 sejah eksekutive. V tem pogledu je g. piecsednik posebno poudaril, da delajo v društvu složno tako predstavniki delojemalcev m poslodajalcev. To solidarno delo je tudi najjačje jamstvo za uspešno nadaljnje delo, za razmah in procvit že skoraj stoletne socialne ustanove.
Poročilo komisarja.
Po poročilu g. predsednika Klinarja se je oglasil k besedi komisar Bolniške blagajne dr. Ivan Pless, ki je podal v izčrpnih izvajanjih sliko delovanja Bolniške blagajne v letih 1929 in 1930. Meseca decembra je minister za socialno politiko razpustil ravnateljstvo posameznih krajevnih organov SUZORja in na
TTOKUJIIBI
h	p(ytoab',j
Devizno tržišče.
Tendenca — razen Curiha — spremenljiva.
Na'Iik predzadnjemu tednu je bila tudi v minolem tednu kljub bližajočemu se »ultimu« kupčijska razgibanost izredno živalma, kajti na običajnih petih borznih sestankih je bilo nabavljeno deviz za skoro 17% milijona dinarjev in torej skupno s sobotnim prometom preko 22-109 'milij. Din. Višina na poedinih borznih dnevih doseženega deviznega prometa je razvidna iz sledečih številk:
22. junija Din 3,088.221-82 Praga-Italija
23. junija Din 2,567.402’09 Newyork-Curih
24.'junija Din 2,380.589-83 London-Curih
25. junija Din 3,062.(350 08 Curih-London
26. junija Din 6,017.725’53 London-Praga
27. junija Din 4,392.385 — Newyork-Praga
Iz gornjih podatkov je dalje razvidno, da so na poedinih borznih sestankih prevladovali predvsem 'zaključki v Londonu, Curihu, Newyorku in Pragi ter deloma v Italiji.
Narodna banka je posredovala največ v Pragi (4-725 milij. Din), v Londonu (3-358 milij. Din), Curihu (3-280 milij. Din), Newyoirku (2-581 milij. Din), deloma v Dunaju (1-564 milij. Din) in Ber_ linu (1-182 milij. Din), dočim je bilo Amsterdama in Pariza zaključenega za znatno manjše vsote. V celem je dala Narodna banka za nad 17-180 milij. Din deviz na razpolago, medtem ko je bilo vsled privatne ponudbe iperfektuirano te za cca. pet milijonov dinarjev deviznih zaključkov in sicer največ Londona (1-960 milij. Din) poleg Italije (1-318 milij. D.in) ter Dunaja (1-118 milij. Din).
Devizna tečajnica je tokrat obeleževa-na s stalno rastočo tendenco, izvzemši Curiha, ki je bil na vseh borznih sestankih trgovan na dosedanji bazi 1096-80. Značilen je tudi osobito občuten porast deviznih tečajev od petka na soboto, vsled česar navajamo v raslednjem radi lažjega pregleda celotedenskih tečajnih razlik tečaje od 22., 26. in 27. t. m. in sicer vedno intervencijske tečaje:
Junij Amster. Berlin Bruselj Budimp. Dunaj 22.	22-76	13-42	7’8696	9-874	7-9376
26.	22-77	13-43	7-8827	9’8778	7-9518
27.	22-815	13-46	7-897	9-8778	7 9595
Jun. London Newyork Pariz Praga Trst 22.	275 11	56-42	221-48	167-21	295-95
26.	275-30	56-47	221-50	167-60	296—
27.	275-85	56-575	222-05	167-76	296-65
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendonca nespremenjeno mlačna.
V Blairovih posojilih sploh ni bilo prometa v zadnjem tednu, na vseli borz-—■H—a——K—irtmir--»ri"mmiflrmirTi ata mn
njihova mesta imenoval komisarje. Še isti -mesec je g. dr. Pless kot komisar Bolniške blagajne v društvu prevzel svoje posle ter je usmeril vse svoje delovanje na to, da zopet uravnoteži finančno stanje blagajne, ki se je bilo zaradi velike epidemije gripe v prvih 4 mesecih 1. 1929. in ogromnih zdravniških stroškov znatno poslabšalo. Bilanca v 1. 1929 se je sicer še zaključila z deficitom, v 1. 1930. pa se je upravi posrečilo, da je posebno hranarine in zdravniške stroške znižala zopet na normalno mero in tako spravila bolezenske dajatve v sklad s predpisanimi in vplačanimi prispevki. Pri tem pravic članov nikakor ni okrnila, izčrpala je zanje skoraj ves predpis in izdala za hranarino 726.000 Din, za zdravniške stroške 823.000 Din, za zdravila članom 402.000 Din, za zdravila svojcem 157.000 Din, za oskrbo članov v bolnicah 168.000 Din, za oskrbo svojcev v bolnicah 98.000 Din, za zdravilišča 142.000, za zobno nego 274.000 in za druge dajatve 269.000 Din. Te številke jasno pričajo, da je Bolniška blagajna v polni meri vršila svojo važno socialno funkcijo v korist zavarovanega članstva in da je vedno stremela le za tem, da vse vplačane prispevke porabi edino le v prid bolnih članov in njihovih svojcev.
Blagajniško poročilo.
Po izvajanjih g. dr. Plessa, ki jih je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje, je podal gosp. Bogo Pleničar blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je znašal predpis prispevkov
lANSKl-RORZl
nik sestankih pa je bilo nudeno 8% po 91-—, 7% pa po 81-—.
Tečaji vseh na tukajšnji borzi bele-ženih efektov so ostali tekom minolega tedna brea izprememb, izvzemši Tvorni-ce za dušik v Rušah, ki je notirala 23. t. m. 130-—, 24. t. m. 135'— in od 25. t. m. dalje 145*— za denar.
Zaključena je bila 27. t. m. ‘lYi%0 drž. renla za vojno škodo po Din 391'— in 23. t. m. Kranjska industrijska družba, Jesenice, po 306 Din.
Lesno tržišče.
Kljub splošnemu pričakovanju, da se bo situacija na slovenskem 'lesnem trgu zboljšala, se tudi minuli teden ni tega opazilo. Dasiravno se naše stavbe ra-pidno razvijajo, pride v tramih le težko do kupčije, ker se zahtevajo posebne dimenzije, katerih pa naši producenti radi prenizkih ponudb od strani stavbenikov nikakor ne morejo akceptirati. Vrhu tega se zahtevajo še trami nove produkcije.
Povprašuje se tudi za mehak les (III) za stavbe za interno uporabo; tudi v tem materi ja lu pride le težje do zaključkov radi tega, ker so trgovski in konzumni centrumi kot Zagreb, Beograd itd. pre. natrpani s cenenim lesom.
Na zboljšanje cen v mehkem lesu ni upanja, dokler se ne izčrpajo popolnoma stare zaloge.
Tudi goriva drva stare produkcije se težko oddaja, ker zahtevajo kupci le novo blago jesenske in zimske sečnje. Za trd les momentano pa ni zanimanja.
Povpraševanja.
1000 do 2000 komadov hrastovih železniških ipragav, 2-60 m X 26 X 16 X 15 cm (najmanj 50%) in 2-60m X 25 X 15 X 16 cin (kvečjemu 50%). Izdelani po predpisih avstrijskih železnic. Plačilo z akreditivom. Franko Špilje.
Borovi hlodiči (črn bor) v vsaki dolžini nad 1 m, od 15 cm v vrhu naprej ravni, tolerirajo so mole grčice zdrave, sveže sečnje. Cena franko meja via Postojna tranzit.
4 vagone hrastovih podme, v debelini od 43 mm, 2-65 m dolžine, od 19 do 28 cm širine, 1,—II. kvalitete.
50 nv' hrastovih plohov, 2-30 m do 5 ni dolžine, od 25 cm širine naprej, debelina 70, 80, 90, 110 in 130 mm. Franko vagon nakladalna postaja z navedbo dobavnega roka.
5000 m3 borovine, 78 mm debeline, v poljubnih dolžinah od 20 do 20 cm stopnjevaje, od 10 cm širine naprej. — Kvaliteta: tom-bante, izključeno gnilo in razbito. Dobava meseca septembra t. 1. Cene Iranko meja via Postojna tranzit z navedbo množine.
Bukovi testoni, 20 mm debeline, 2/3 širokih, 1.3 ozkih; cena fob Sušak.
»a—n—w ■ m ■ ■iumnpmi 655.940 Din, iz česar so se krili vsi izdatki za bolniške stroške pa tudi tekoči stroški za ureditev društvenega sanatorija, tako da znaiša prebitek 3760 Din.
Poročilo nadzorstva.
V imenu nadzorstva je poročal g. Joško Zemljič, da je pregledalo celokupno poslovanje društva v I. 1930 in ugotovilo, da se je vršilo v najlepšem redu.
Zato je predlagal, naj se izreče društvenemu odboru absolutorij, kar je občni zbor soglasno odobril. Zahvala gre zlasti ravnatelju g. Podgoršku za njegovo vzorno poslovanje.
Zgradba sanatorija.
II koncu je poročal predsednik še o akciji za ureditev lastnega društvenega sanatorija, ki je postal nujno potreben glede na stalno prenapolnjenost v javnih bolnicah. V tem pogledu so rodila prizadevanja društvene uprave popoln uspeli in se ji je posrečilo, da je po ugodni ceni kupila vilo g. dr. Šlajmerja na Zaloški cesti, katere lega s prostranim vrtom je kakor nalašč ustvarjena za sanatorij. Društvo si je tudi že zagotovilo potrebna denarna sredstva za adaptacijska dela ter notranjo opremo in obstojajo najboljše nade, da bo mogla prava že (letos nuditi zavarovanemu članstvu vso potrebno zdravniško oskrbo v lastnem sanatoriju. Pri tej priliki je izrekel predsednik še posebno zahvalo Pokojninskemu zavodu, ki je priskočil društvu na pomoč s potrebnimi krediti in storil vse, da bo ureditev društvenega sanatorija čim lepše uspela.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Tajniško poročilo.
(Referent g. J. Kaiser.)
(Nadaljevanje.)
V. Iz gremijalne statistike.
Po statistiki, ki jo je zbrala Zveza po stanju z dne 1. januarja 1931 je bilo udruženih v 27 gremijih 11160 trgovcev.
Od tega števila je odpadlo na glavne stroke:
5828 na trgovino z mešanim blagom, 1264 na trgovino z lesom,
731 na trgovino z deželnimi pridelki, 1058 na branjerije,
914 na jajčarje in perutninarje.
Na vsak km2 pride v Dravski banovini več nego 1 trgovec. Od celokupnega števila trgovstva v državi, ki znaša okrog 99.000, odpade na Dravsko banovino okrog 12 odstotkov.
Nastavljene tajnike ima 19 gremijev, medtem ko pri ostalih gremijih vršijo administrativne posle izvoljeni tajniki, odnosno gg. gremijalni načelniki sami.
Po podatkih, v kolikor jih je mogla Zveza zbrati, imajo greiniji skupnega premoženja okrog 2,300.000 Din, ki je naloženo v gotovini, premičninah in nepremičninah in izvzemši »Trgovskega doma« v Ljubljani, ki je posvečen trgovstvu in njegovim organizacijam, a je last Društva »Trgovski dom«.
Gremijalna organizacija našega trgovstva predstavlja torej jako silo, važen faktor v našem gospodarstvu, pa zato zasluži, da se jo temu primerno uvažuje.
VI.	Iz gospodarskega, kulturnega in socialnega delovanja gremijev.
Gremiji predstavljajo ne samo važno stanovsko organizacijo trgovstva vsak za svoj okoliš, marveč so skoraj brez izjeme glavni iniciatorji gospodarskega dela in napredka v svojih krajih.
Greiniji posvečajo pažnjo povečanju pridobitnosti v svojih okoliših, ki je predpogoj, da se oživi in poveča oslabljeni trgovski promet; posvečajo vso pažnjo tudi komunalni poitiki.
Na gospodarskem področju moremo v preteklem letu beležiti v glavnem defenzivno stanje trgovstva, ki je obstojalo zlasti v obrambi gospodarskih interesov, ki niso važni le iz stanovskega, marveč tudi iz narodno-gospodarskega stališča. Tako so gremiji lani posvečali vso pažnjo davčnemu vprašanju. Prirejali so predavanja o davkih, dajali navodila glede pridobninske napovedi, reklamacij itd., žal, da je baš davčno vprašanje stalo v trgovski organizaciji
v ospredju. Stremljenje po omiljenju davčnih bremen ni le zadeva trgovstva, pač pa stvar celokupnega narodnega gospodarstva. Z gospodarski moči ne-odgovarjajočo davčno obremenitvijo pada podjetnost, zaslu/.ek, volja po napredku, previsoka davčna obremenitev povzroča mrtvilo, ki je v škodo gospodarstvu in državi. Trgovske organizacije so vršile torej veliko narodno-gospo-darsko delo, ko so opozarjale merodajne faktorje na opasnosti in škodljive posledice pretežke fiskalne obremenitve.
Na gospodarskem polju moremo beležiti nadalje stremljenje po spopolnit-
vi organizacije s snovanjem strokovnih odsekov, ki imajo namen podrobno proučevati specialne interese posameznih strok.
Neštete akcije gremijev za zboljšanje prometnih prilik železniškega, telefonskega in brzojavnega prometa. S temi akcijami in intervencijami pospešuje trgovstvo razvoj civilizacije, kar pride zopet v dobrobit celote. Iz vrst trgovstva in njegovih organizacij izhaja ini-cijativa za gradnjo železnic, mostov, moderni trgovski lokali krasijo mesta, trgovstvo tvori močno finančno oporo mestom in občinam, — skratka gremiji so važen faktor v javnem življenju.
Živahno je delovanje gremijev tudi v kulturnem oziru. Zavedni trgovci, gre-
mijalni funkcijonarji, so navadno podporniki, člani in vneti sodelavci v raznih kulturnih društvih.
Da se trgovstvo kulturno čimbolj dvigne, so pričeli v zadnjih letih posamezni gremiji ustanavljati svoje domove, iz katerih izžareva gospodarsko, kulturno in socialno delo organiziranega trgovstva. Mariborsko trgovstvo si je upostavilo svoj dom, sledilo mu je Celjsko trgovstvo. In vzbudila se je — Ljubljana — in postavila mogočno palačo. Tudi tam, na naši najsevernejši meji, v Murski Soboti, si bo organizacija v doglednem času zgradila svoj dom.
In sledili bodo drugi. Nastajala bodo žarišča, iz katerih bo izpuhteval stanovski ponos generacije, ki jih je ustvarila in dajala spodbudo potomcem. Ti domovi bodo najtrdnejša opora stanovskemu gibanju, dvignili bodo trgovsko samozavest, kajti zgrajeni so in bodo na starem izreku: ?Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača«.
V socialnem in humanitarnem oziru delo med gremiji le počasi napreduje. Kljub temu, da je izven govora nujna potreba po organizaciji vsaj bolniškega zavarovanja samostojnega trgovstva, ki jo trgovstvo na deželi še težje občuti nego v mestih, se doslej organizacija zavarovanja, sloneča na sistemu prostovoljnosti ni obnesla. Zato imamo v. tem oziru le malo uspehov, a še ti so bili doseženi z veliko vztrajnostjo in žrtvami.
V vsej banovini obstoja edina Bolniška blagajna pri gremiju trgovcev v Mariboru, ki je štela konec preteklega leta okrog 300 članov. Obstoja nadalje dvoje posmrtnih društev »Pomoč« v Ljubljani in Trgovska samopomoč v riboru.
V socialnem in humanitarnem oziru čakajo torej gremijalno organizacijo še velike naloge, pa bodo dale morda pobudo za razvoj tega delovanja določbe novega obrtnega zakona, ki bodo deloma olajšale snovanje obligatornih bolniških blagajn.
VII.	Trgovsko nadaljevalno šolstvo.
Eno izmed najvažnejših področij naše stanovske organizacije je strokovno šolstvo. Že v najzgodnejši zgodovini gremijev opažamo veliko skrb za strokovno naobrazbo trgovskega naraščaja. Zlasti se je poživelo vprašanje smotre-nega strokovnega pouka po vojni, ko so se prilike v trgovini popolnoma izpre-menile in se je pričelo trgovstvo bolj živo zavedati, da mora stopati trgovina sporedno s časom, upoštevajoč nove metode, izpremenjene mednarodno trgovinske prilike in ‘silen tehnični napredek.
Odveč bi bilo govoriti o važnosti strokovnega šolstva. Naloga naše stanovske organizacije je, da pospešuje trgovsko-nadaljevalno šolstvo. Zaman smo pričakovali izdatne upravne in finančne pomoči od strani države, ki bi bila predvsem dolžna urediti to, že ves čas pereče vprašanje.
V Dravski banovini je obstojalo v šolskem letu 1929/30 13 trgovsko-nada-ljevalnih šol in 6 trgovsko-nadaljeval-nih tečajev.
Obiskovalo je šolo:
učencev in učenk
Ljubljani	257
Mariboru	105
Celju	101
Kranju	82
Ptuju	38
Murski Soboti	22
Novem mestu	20
Kamniku	13
Krškem	11
Brežicah	7
Sovenski Bistrici	15
Šoštanju	12
Slovenjgradcu	7
Skupaj 397 vajencev in 275 vajenk. Po gremijalni statistiki pa je bilo pričetek preteklega leta v uku 997 vojen-cev in vajenk. Poleg vajencev, ki so obiskovali trgovsko nadaljevalno šolo, so obiskovali v krajih, kjer take šole ni, splošno obrtno-nadaljevalno šolo, — veliko število pa sploh ni bilo deležno teoretičnega strokovnega pouka.
Zgorajšnja statistika nam dokazuje torej, da razmere strokovnega pouka pri nas še vedno niso zadovoljive. Tudi ne odgovarja učni program na večini šol potrebam strokovne naobrazbe naraščaja. Zato je le hvalevredno prizadevanje ravnatelja gremijalne trgovske šole v Ljubljani g. Rado Gruma, naj bi priredil prosvetni oddelek kr. banske uprave strokovni tečaj za učiteljstvo na trgovsko-nadaljevalnih šolah.
Veliko breme za stanovsko organizacijo predstavljajo vzdrževalni stroški za trgovsko-nadaljevalne šole, ker jih poleg Zbornice za TOI in krajevnih oblasti vzdržuje ponajveč sama. V preteklem letu so bili stroški vzdrževanja trgovsko-nadaljevalnih šol proračunjeni na 367.940 Din; zaposlenih pa je bilo 62 učnih moči. (Nadaljevanje sledi.)
ZAGREBŠKA BORZA JE ZNIŽALA MEŠETAR1NO.
Upravni odbor zagrebške borze je sklenil z ozirom na zakonsko stabilizacijo dinarja, da se mešetarina v deviznih poslih zniža od O'5 na 0'4°/o.
* * * MEDNARODNA EKSPORTNA BANKA.
Bivši belgijski finančni minister Francquis je predlagal v finančnem odseku Evropskega odbora v Ženevi ustanovitev lastne Mednarodne centralne banke, ki naj v svrho sanacije evropskega eksporta sodeluje z eksportnimi bankami posameznih držav. Ta banka bi potrebovala glavnico 100 milijonov dolarjev, od koje glavnice bi se vplačalo zaenkrat 10 odstotkov. Delniško glavnico naj podpišejo eksportne banke in izvozne družbe, vlade naj pa banko po možnosti podpirajo.
OBILICA DENARJA V ŠVICI.
Izkaz švicarske Narodne banke za tretji junijski teden poroča o izredni pomnožitvi zlata za 832 milijonov frankov. To omogoča nominalno kritje obtoka bankovcev z nič manj kot 85 odstotki. Višina dotoka zlata ter odstotna višina kritja z zlatom sta v zgodovini zavoda rekordna.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa; do 7. julija t. 1. glede dobave 5 rol strešne lepenke in 1500 kg mavca; do 8. julija t. 1. pa glede dobave večje množine tiskovin. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles; do 6. julija t. 1. pa glede dobave 150 bal asfaltne in krovne lepenke. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do
8. julija t. 1. ponudbe glede dobave pločevine in plinskih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do
9. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih cevi, 150 komadov spiralnih svedrov, 1200 kg katrana, usnja, črne smole, črne kreme za sedla, jeklenih krtač itd. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg bodeče žice, 1000 komadov hrastovih pragov, 500 metrov manesmanovih cevi, 300 kg barve, 10 kg izolirnega traku, 75 komadov motvoza, 100 komadov vrvi za konjsko vprego, 3500 kg tračnikov, 150 kg vijakov, 950 kg žebljev in 40.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovega lesa, 1050 kg vijakov in 100 m cevi za vodovod, 300 komadov rudarskih sekir, 3000 komadov tiskovin ter glede dobave raznih strokovnih knjig. — III. Pomorska obalska komanda v Boki Kotorski sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg usnja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije glede dobave živil (mast, olje, testenine, riž, zdrob, kis, ješpren-ček, fižol, krompir čebula, Enrilo-kava, cikorija, sladkor, čaj, goveji loj) in sicer dne 13. julija t. 1. pri 8. konjiškem polku v Čakovcu in pri 37. pešadijskem polku na Sušaku; dne 14. julija t. 1. pri 14. artilerijskem polku v Varaždinu dne 15. julija t. 1. pri 2. pionirskem polku v Karlovcu, dne 17. in 18. julija t. 1. pa pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 22.600 kg čiste svinjske masti; dne 14. julija t. 1. pa glede dobave 2000 kg paprike. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prodaja pil. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede prodaje 1000 kg pil. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Veletrgovina
A_ Šarabon
V Lfu bl| ani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
a
v
O
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Telefon '26-66
Ttjtu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 18 konjev, 15 bikov, 180 volov, 361 krav in 36 telet; skupaj 610 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. junija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 6 do 7-50, poldebeli voli 4-50 do 5’50, plemenski voli 4—5-50, biki za klanje 4-50—5, klavne krave debele 3-50 do 6-50, plemenske krave 3, krave za klobasarje 1-75—2-50, molzne krave 5 do 5-50, breje krave 3-50—4, mlada živina 4-25—8. Prodanih je bilo 310 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 26, v Italijo 12 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 16—18, II. vrste 12—14, meso od bikov, krav in telic 8—10, telečje meso I. vrste 25—35, II. vrste 12—18, svinjsko sveže meso 14—25.
Trg jajce. Tako iz Švice kot iz Nemčije in Italije poročajo o padanju cen. Povpraševanje se je zmanjšalo in ni izključeno, da bodo v tekočem tednu cene nižje, posebno še, ker se v juliju vsled žetve pričakuje večja produkcija. Tako poroča Zadruga za eksport jajc v Št. Juriju ob J. žel.
XialilutiJu bona
Točaj 1. julija 1931.	Povpia- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2277-37	2284-21
Berlin 100 M ....	1342-11	134G-13
Bruselj 100 belg ...	787%	790-32
Budimpešta ,100 pen^o ,	987-55	990-51
Curih 100 fr.	1095-15	1098-45
Dunaj 100 šilingov . . .	794-52	796-92
London 1 funt	275-10	275-92
Newyoirk 100 dolarjev .	5644-37	56(51-37
Pariz 100 fr. .	221-38	222-04
Pra^a 100 kron		167-35	167-89
Ost 100 lir		290-12	297-02
KUVERTA S
L1UBL1ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
JfWltŽfe
bi prevzel poleg sedanjih zastopstev še zastopstvo druge domače tekstilne tovarne. Obdeluje stalno celo državo po svojih potnikih, katerih stalno bivališče se nahaja v središču odrejenega jim rajona. Firma je stara, renomirana. Reflektira le na generalna zastopstva. Ponudbe na anončni zavod Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, pod »Zastopstva tekstilne tovarne«.	7653
SPBDICIJSKO PODJETJE
R. RANZI NGEft
TaUfon it 10-60	LJUBLJANA
prevzemu vse v to stroko spadajoče posle. Lastno |j| g k 1 a d 1 S 6 e s direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišč«. Mestno trošarin« prosta skladišč«. Carinsko posredovan!*. Privai pohištva s pohištvenimi vozovi <• avtomobili
‘Grgovci in industrijci !
Trgcvsfei
mmmmmmmmmmniim 11 m m \ 3
list
se priporoča za
inseviv ani e 7
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica št. 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabelo, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
LASTNA KNJIGOVEZNICA
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - industrijsko d. d. »MERKUR« kot Udajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.