iki" Uredništvo je t Kopitarjevi ulloi štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = aprejeranj?, — Uredniškega ielefona štev. 74. =
r< v
za slovenski narod.
Upravnišlvo |e v Kopitarjevi alloi š . 6. — Račun roštne nramlmoe avstrijske št. 24.7'd7 ogrske ,i6.511, bosn.-herc. št. 7563. — Opravnlškega teletooa št. 188.
Pcsairezna številka 10 vinarjev.
V MIlani, v solielo, 13. jannarla !S!7.
LeiO XIV.
b Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26-— ■a en meieo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno . „ 28-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na domi
Za oelo leto naprej . . K 24-— la en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejemu meseCno „ 1*80
B Sobotna izdaja: b
aa oelo leto......K T—
aa Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
■	Inserati: :-:
Eaos.olpna | eu.vrsta iii uiai široka In 3 n ui visoka ali njo
prostor) za enkrat . ... po 3 v za dva- in večkrat . . i.5., pri večiih naroulih rrimeicu poi ns po do ovoru.
---Poslano:----
Enustolpiia p tnvrst. po 6 j vin.
Izhaja vsak daa izv emši ne-rtilje in prazn ke ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
Sovražnikom Mrle,
Vojska se nadaljuje, ker naši sovražniki nočejo miru. Vsi njihovi načrti, ki so ' jih skovali pred vojsko in med vojsko o uničenju Avstrije, so se doslej razbili. Avstrija stoji pred njimi bolj enotna kot je bila kdaj prej! Kako jalovi so torej upi naših sovražnikov, da bo v bodočnosti kaj bolje zanje. Narodi Avstrije hočejo Avstrijo, in to je ona skrivnost, ki je in bo naše sovražnike vedno porazila. Zato bi bil pač tudi zanje čas, da bi razumeli to skrivnost in si prihranili nadaljne ne-« uspehe.
Pomožni viri avstrijske vladarske hiše so bili vedno večji nego se je moglo pričakovati, tako je pisal nekoč močni nasprotnik naše velike cesarice Marije Te-> režije, pruski kralj Friderik. In prav je imel. Državo, ki so jo od vseh strani obdajali, pritiskali in napadali nešteti sovražniki, je pod Marijo Terezijo rešila notranja moč Avstrije preko vseh nevarnosti.
Država, ob katero so se v času, ko je mlada cesarica zasedla prestol, zaganjali visokokipeči valovi, je stala po smrti velike vladarice trdnejše in krepkejše nego kdaj prej.
»Pomožni viri avstrijske vladarske hi-viharnem letu 1848. večji, nego bi bil kdo čakovati«, tako je pisal nekoč močni pri-zvesta Italija, da bo mogla zadati stiskani Avstriji smrtni sunek. — In sedaj je zopet na novo okrepljena, iz jeklene kopeli svetovne vojne vsa prenovljena izišla monarhija venčala delo Franca Jožefa I. v njegovem nasledniku.
Ali bi ne bil že končno skrajni čas, da bi v vsak diplomatični abecednik naših sovražnikov sprejeli besede Friderika Velikega: »Pomožni viri avstrijske vladarske hiše so bili vedno večji, nego se je moglo pričakovati«, in iz tega izvajali zaključek, da je vsaka politika zgrešena, ki je zgrajena na misli, da se Avstro-Ogrska razbije. — Avstrija nima niti pedi zemlje več, nego jo potrebuje za ohranitev in izvrševanje svojega zgodovinskega poslanstva. Kakšen interes naj bi imelo človeštvo na oslabitvi države, ki predstavlja ideal človeštva: združitev najrazličnejših rfarodnosti. Rusko hlepenje po Galiciji žali narodni čut Poljakov in Ukrajincev, italijanski roparski pohlep pa narodni čut Avstriji vedno zvestih, hrabrih Slovencev in Hrvatov. Avstrijska državna misel je edina, ki ničesar ne žali in vse izravnava.
Avstrija se pravi ravnotežje v duši 52 milijonov ljudi vseh narodnosti.
Ta resnica, ta neomajljiva, zgodovinska resnica je pomožni vir, ki preseneča
vse naše nasprotnike s svojo neizčrplji-vostjo. Računati s to resnico, se pravi izkazati svetovnemu miru največjo uslugo; kdor pa to resnico zatemnuje, vodi katastrofalno politiko, ki prizadeva človeštvu neizmerno gorje, Mi smo razumeli to resnico. Ako jo bodo nekoč razumeli tudi naši sovražniki, potem gredo evropski narodi miru in boljši bodočnosti nasproti.
Vojna io naši zemlji.
Kaiio ie v Mi?
J. Abram.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Videl sem Tolmin in vasi naokoli, videl Sv. Lucijo. Bridko mora biti vsakomur ob tem pri srcu! Koliko škode, koliko vojnega gorja je tod nakopičenega, koliko ga bo pa šele, ko se vrnejo pobegli ljudje domov! Po vsej pravici gre tudi vse priznanje tistim, ki kljub vsem grozotam in nevarnostim vstrajajo doma, često v deloma porušenih hišah. Pač vsakdo izmed njih zasluži hrabrostno medaljo. In tolminski občinski predstojnik je vrlo zaslužil zlati križec zase in vse Tolmince.
Opravilo, a še bolj radovednost me je vlekla zadnje dni tudi v A v č e pri Kanalu. Kako mora biti pa tam, sem si mislil, ker ni do zdaj o tem kraju še skoraj nobenega poročila. V dolgotrajni deževni dobi sem srečno zadel na izjemoma lep, jasen dan, in z avškim Janezom sva jo mahnila čez deloma zasneženo mrzlo lom-sko planoto proti Z a v r h u.
V T e s t e n i h pri Zavrhu sem opazil prvo delo vojne. Rojstna hiša nepozabnega pokojnika g. Miha Štruklja, bivšega vikarja v Čezsoči, je vsa oškrbljena, gospodarska poslopja pa požgana in tako tudi nekaj drugih tam okoli in v Zavrhu. Ta del planote je odprt proti zapadu in gleda odkrito v laške postojanke onkraj globoke so?ke doline.
Od tu je eno uro hoda do Avč, ki lože na lepi in rodovitni ravnini ob zeleni Soči. Kako je tod lepo! Krasno, rodovitno pobočje s skupinami hiš in raztresenimi kmetijami, »Prekrasen kraj in rajsko življenje je moralo biti tod v mirnem času — in to južno, toplo podnebje!« mi je dejal neki Oger. »Res je,« sem mu pritrdil, »Avče so zadnji vinorejski kraj ob Soči. Tu smo ne-katerikrat pili dobro »cividin« vino.« — »In zdaj?« — »Se bojim, da ga ni pridelala vsa vas en liter.« — »Tako je.«
Vsa pot v dolino je odprta proti laški strani. Vsak tvoj korak opazijo laški opazovalci in vsak trenutek te lahko pihnejo. A tega se nam ni bati. Civilistov zdaj več
LISTEK.
SilUVUu! djiiS
(Poroča Kropar.)
Špiritusovo blagoglasno ime ne bode prvič v oči radovednih bralcev. Večkrat je že zabrnel glas njegove slave skozj. vrste lista in ni čuda, če njegove slavne zgodbe že danes skoraj ogrožajo obledeli, od zobu časa načeti spomin sluge Pipca iz bosanske okupacije. Da špiritus v svetovni vojski trpi in umira za domovino (kot sluga vojnega lcurata pri nekem napol slovenskem polku) s težkim tovorom na slokih ramah; da vodi zelo obsežno dopisovanje s sestričinami nekaterih vojnih ozemelj (prednost imajo črne oči in debela lica); da raje maršira sedeč na trenskem vozu kakor stopajoč za tovorno živino, vse to že veste. Morebiti ste že tudi slišali njegov modri izrek (sklada prav duhovite, moderne pregovore), ki ga rad uporablja mecl mar-šom: za šestnajst krajcarjev še prehitro gremo; ali onega: ravnololiko dobimo, če hodimo ali sedimo, če se okoli potikamo ali pa doma ležimo.
V zadnjem času se mu je pa nekaj Primerilo, kar je zanj tako dalekosež-
nega pomena, da bi utegnilo celo odločilno vplivati — ne morebiti na vojne operacije ali celo na sklep miru, ampak na njegovo staro željo in ponižno prošnjo, naj ga vzemo med orožnike ali žan-darje. Dobil je namreč prvo vojno odlikovanje (ki bi brezdvoma lepo pristo-jalo onim iz mirne dobo — te bi jih kaj imel): železni križ na traku hrabrostne svetinje »za zvesto in požrtvovalno službovanje pred sovražnikom«. To pa se je zgodilo takole:
Njegov gospod ga je ugodno opisal in priporočil nolkovnemu poveljniku v primerno odlikovanje. Ta jo predlagal na pristojnem mestu podelitev železnega križa in čez teden dni izročil križec za slugo Špiritusa njegovemu gospodu. Toda nesreča, ki nikoli ne po iva, ampak hodi okoli kakor rjoveč pes, ki išče koga bi ugriznil, je hotela, da je moral Špiritus ravno tisli dan brusiti pete okoli vseh trenov in komand, da hi dobil voz za enega turškega in enega pro-tesiantovskega kuraUi, ki sla med tem pri njegovem katoliškem kura tu pila čaj. Tn zgodilo se je — da bi se ne bilo tako! — ko je prišel gostoljubni Špiritus nazaj ves blaten in znojen, da je podlegel tisio uro svoji slabosti in tako po tihem preklel »farje vseh ver«, da ga je njegov gospod s!i nI, vztic glasnemu bogoslovnemu pogovoru z Lutro-
ne streljajo, kakor tudi drugod navadno J ne, in tako je tudi prav. Pač, ob setvi in ' žetvi pokajo pa kaj rade puške, tu in tam razpoči tudi šrapnel, in zato je zelo nevarno delo na polju ter je morajo opravljati največ ponoči, — tik soških bregov pa polje sploh počiva ali pa so ostali pridelki, zlasti sočivje, nepobrani. Niso pač šale! Od laških strelskih jarkov, ki tečejo na ročinjski strani tesno nad soškim bregom, do same vasi Avč je komaj 800 m, na polje pred vasjo pa komaj par sto! Veliki opreznosti in božjemu varstvu se ima pač ljudstvo zahvalili, da so bile do zdaj ubite, predvsem od pušk, le 3 osebe in 9 govedi. V naprej jih pa čuvaj Bog in nadavška D. M., ki samotno kraljuje v skoraj nepoškodovani lepi cerkvi, četrt ure nad Avčami
—	sredi prijetnih košatih lip.
Priznavam, tesno nama je bilo pri srcu, ko sva stopala proti Avčam nizdol. Naenkrat — umakne sc pobočje in pred nama leži kot na prtu vsa vas. Toda — ali je res še vas, ona lepa, prijetna vas, polna živega, zdravega življenja in lepega, vabljivega lica? Ni sicer jokalo oko, nevajeno solzam, toda srce je bilo, kot bi je stiskal s kleščami. Najhujši potres ne pusti takih sledov. In to se nudi očem že od daleč. Koliko streh docela razkritih, koliko deloma! A ti, zvonik, vaški kralj — kot bi same žalosti strgal svoja oblačila! — nekaj golih tramov ti kipi tužno proti nebu, kot bi razgalil do ram svoje roke in jih obupno vil proti Bogu za usmiljenje,
in ko prideš v vas — na levo razvalino, na desno hiša, vsa hroma, da se bojiš, zdaj, zdaj se sesede, a tam zopet tužno pogorišče, med golimi stenami pa po tleh uničeni stroji in drugo na drugem, česar ni mogel požreti ogenj ali je pa le na pol oblizal in popustil kot nasičena zver okostje.
Toda — kaj vidim? Oči me morajo varati in — vendar ne! O pozdravljeni, nagelji in roženkrat in druge zvetice! Kaj mislite, polna okna lončkov cvetic! O, kako to dobro de očem, srcu! Srečna pač hiša, da si ostala vsaj de'oma nepokvarjena sredi razvalin! A du!i lju i? Sredi pekla goji cvetice in prijetno ljubo zelenje. Gj ta duh naših ljudi ne klone in sredi najhujšega gorja se oklepa svojih sten in draguljev, upajoč neomajno na boljše čase.
Pa kako redka je hiša s cveticami. Toda, kje pa naj stoje? Razbita so okr.a, lončki pometani na tla in pobiti — še dobro, da se morejo ubogi ljudje kam skriti. In čuino! Ali jih ni ali so se poskrili? Ulice prazne. F a glej, — v oni hiši tam sloji ob oknu mož in gleda za nama. Si pač misli: česa pa iščeta tu v teh razvalinah
—	a vendar hvala vama, da sta prišla, srcu dobro de! In zopet tam, v napol podrti
hiši. Za dolgo, temno, okajeno vežo ogenj na ognjišču, krog njega pa ženske, otroci in starček, in tako še tu in tam, — morda po dve, tri družine " kup. O, le od doma ne, če le mogoče, ne, zakaj gorje mu, ki vzame culo na rame, na glavo in potni les v roke! In vendar jih je morala, jih je odšla nad ena tretjina. A še ti bi zdaj radi prišli nazaj. In ako bi ne imeli v srcu te vroče krvi do doma in tega poguma, bi bili odšli vsi.
Na stotine in stotine težkih granat in šrapnelov in puškinih krogel noč in dan, noč in dan, a zlasti na noč v mučnem, grozečem svitu žarometa strašne zvezde re-patice, ki osvitljuje vse kot solnce, ki dela iz noči dan, — vmes mukanje, da, rjovenje živine, tu ogenj, tam ogenj, tu, tam, povsod, povsod strašni treski — pa beganje ljudi, bežečih iz tople postelje, iz prvega sna, sami na pol nagi s slabo zakritimi starši in svojci tja vun v varna obrežna kritja duplin.
Da, ubogi, ubogi ljudje, angel varih vas je čuval, zakaj človeški um ne more umeti tega. — »Sicer pa človek se vsemu privadi,« pravite, — baš s takim glasom, kot bi bilo to nekaj vsakdanjega, »izprva je bilo hudo, a brž smo vsi spoznali, kaj nam je storiti. Prvi strel, prvi zadetek je odločilen, potem pa že vemo, kam se imamo obrniti. V petih minutah je vsa vas prazna, da, še prej.«
Kaj pa ti, cerkev, duša vasi? Oh, da bi bil Jeremija .., Streha na pol porušena, oltarji razbiti, marmor po tleh, tu noga angelčka, tam kodrasta glavica, porušena spoveanica poleg prižnice, ki je ni več — groblja, groblja — le orgle so še cele, na veliko čudenje vseh ljudi, češ, »le en bas je polomljen®! Še celo visoke stopnice * cerkev so narušene!
Pa pojdimo dalje. Tam se kadi iz kleti. Da, ljudje nimajo kje kuhati, pa kuhajo v k'eti, — spat hodijo pa k sosedu, ki ima še pol hiše za silo pokrite, medtem ko ostala polovica gnije od večne vlage. In tako gnijejo dalje in dalje ruševine, skoraj vsa vas in razpada zidovje, ki bi se vse še dalo sicer porabiti.
Pa spet nekaj idile, znamenje vaškega mičnega življenja. Kakor ni sicer prijeten svinjski glas, o kako sva se razveselila tega kruljenja. Prešič pozdravljen, ki se ne brigaš za vojno! Da jc le korito polno! fckoda, da imaš tako malo bratcev v vasi! In ve, kokoške, ki napovedujete, kako mora bili spet, tudi vam najin pozdrav!
Prideva na konec vasi, v zadnjo hišo — k materi. Ali naj opišem sprejem? Saj veste, kako sprejema stara kmečka mati sina! In to jc čutil moj tovariš, jaz pa ž
i njim. Solza radosti — saj ji ni mar vojna
vim učcncem, ki mu jc odprte glave sledil Mohamedov mlajši. Vzdihuil je toraj in pljunil pod mizo, postavil fajfo v kot in zaprl križec v kovčeg, dokler se ne zabriše neugodni utis Špirituso-vih krepkih besedi, ki niso bile no hrabre, ne požrtvovalne in tudi ne pred sovražnikom izgovorjene.
Šele čez dva dni, ko je stopil gospod s pravo nogo iz postelje si okrta-čil črne zobe in po opravilu zapalil s tresko iz peči (kar vedno uprizarja »iz varčnostnili in vzgojnih razlogov«, ka-kor trdi) najdaljšo fajfo, je dobil Špiritus zelo skrivnostno in zares pomenljivo povelje: naj si za vsak slučaj prišije trak na levo stran prsi in v prihodnje bolj po tihem preklinja ali pa preje okoli sebe in za vogale pogleda. Popoldne ga gospod mobilizira in odpelje v družbi drugega kurata in njegovega sluge Marka v sosedno vas k g. župniku KI. Tam v uradni sobi postavi oba moža v vrsto, gospoda začudeno gledala ob strani, kaj bo, Špiritusov gospod pa si svečano prižge viržinko, potipa svoj križec, nameri viržinko in oči sre-po v odlikovanca, dvakrat cmokaje potegne, zamiži, pokašlja in začno trgoma in po'asi:
>:MolSa! epm in nisem govoril — kako ste -- kleli Galicijo, nje cosle in hribe, nje solnco in njo dež. — Nisem
— razodel, kako ste — zalezoval — za nos vodil — in goljufal, v severnih in južnih deželah našega slavnega cesarstva — slabotnejši rod — Eve, naše stare matere. Tudi — nisem pravil, kako sto v službi domovine, v petih deželah, lenobo nascl in izkušal potrpežljivost in dobroto srca svojih višjih. Da, celo tega nisem dajal nikomur v vednost, da ste v svoji naravni slabosti na čisto nekrščanski način preklinjal naše slavne in priljubljene gore, ki s svojim vznožjem trdno sloje na domači zemlji, s svojimi vrhovi pa se čudovito dvigajo visoko proti nebu, medtem ko jim po rebrih raste ruševje ali celo drevje; da ste se ponovno in jako neprijazno, krepko izražal tudi o skalah, o rovih, nahrbtniku, vojski in sploh vsem, kar Vam ni bilo kdaj všeč, oziroma v kolikor Vam je bilo neprijetno; da ste so izopzabil med izvrševanjem težke in nevarne službe večernega plezanja v snegu, nad prepadi, v višini 2250 do 2660 m nad morjem, obtežen z I81/a kg težkim nahrbtnikom, potem ko ste so nasitil z guljažem, meni slišno zabavljal zoper duhovsko in deželno gosposko, zoper vojsko sploh in proti svoji vo*ni usodi nadirepkeje posebej, dočim naš merodajni službovnik izrecno nalaga vojaku za take in podobne slučaje ravno nasprotne dolžnosti in sto kot c.
v tem trenotku! Pa oče — oj te stare slovenske pristne korenine! In vsi, vsi tako!
Bog vas ohrani vse, vse!
Bog vas ohrani! A kdo vam pozida zopet zrušene domove in kdaj? — Skoraj brije, zdaj ne misliti na to! To bo ogromnega dela! Od hiš v vasi je sedem docela pogorelo, šest deloma, gosoodarskih poslopij 17. Popolnoma neporabiiih hiš je 52 — niti v kleti ne dobiš v njih kotička, ki bi ne bil pristopen dežju! V 43 hišah ali kleteh stanujejo še ljudje — saj jih je še 319, a kako! Večinoma so to stanovanja !c za silo, celotno je ni izlepa porabne in le tu ena soba, tam ena, tu klet, tam veža, iz katere treba ob deževju vedno plati vodo.
In to žalostno vas vlada in vodi vz-gledno župan Karel Kovačič. Da, tudi o njem par besed. Sredi groze vztraja z ljudstvom tudi on, čeprav mu je pred očmi pogorela nova lepa hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, ne da bi mogel kaj rešiti iz nje, a družina se mu je komaj živa rešila iz poslopja. Stara hiša je tudi porušena. Pred očetovo hišo bi bil tudi kmalu ubit in le sreča zanj, da se je vrgel na tla. A kolikrat že je gledal smrti v mrzle oči. In koliko ski i in dela je imel vse leto, zlasti lani in čez zimo z ljudstvom, pa z raznimi oblastmi! Teci tja, teci sem, svetuj tu, pomagaj tam, pa zopet novi in novi ukazi, ki se morajo točno izpolniti — sicer vsi iz vasi! Prepovedano je bilo čez dan kuriti. Pa spak, glej, tu se kadi, tam se kadi in še je dan! Marš tja! »Ja, kaj pa netiš, ali ne veš?« — »Oh, ko sem pa zaspala — ponoči, saj veš, kaj je bilo — in — skuhati moram kaj toplega.« A — zapoved je zapov ed! Z^ vse, še take prestopke pa odgovarjaj le ubogi župan in župan — drugega oblasti ne poznajo! In on nosi vso vas na svoii vesti! Pa da bi bilo to enkrat na dan, en teden, en mesec, — ne, leto in mesece in često uro za uro!
A ta vas mora tudi živeti! Pa je tako oddaljena od sveta — zdaj v vojni! Oddaljena zdaj zlasti z ozirom na aprovizacijo, in — 319 ljudi, ni šala! Čez hribe in doline do okrajnega glavarstva debelih 11 hribovskih ur! Pa kaj bi o tem govoril. Kdor je skusil, ve, kaj se pravi o takih razmerah oskrbovali vas, koliko pisarenja, koliko trudapolnih poti, koliko skrbi in dela zahteva to! Ljudstvo le pravi: daj, daj! a če ni o pravem času — navadno je župan kriv! Blagor mu, ki ni župan! In ako je župan? Ej, koliko neizrečeno dosti dobrega lahko stori za ubogo ljudstvo, koliko mu lahko pomaga v dejanju in s svetom! Pa še na tako izpostavljeni točki kot v Avčah — v lice topovskim žrelom in puškam, odrezan, bi rekel, od drugega sveta! Ako je župan pogumen in ž njim možje, vztraja vsa vas, — vanj gledajo! On mora živeti vsem in bolj misliti na druge nego nase! In tak je avški! Čast mu! Brez lastnega doma je ves doma. Njemu pa in vsem Avčanom: Bog in Devica Marija z vami, Bog vas ohrani in daj čimprej zopet zadihati v blaženem miru!
MaMosli iz Sv. Ločile en Mi
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Predragi svetolucijsld begunci!
Leta 1917. po Kr. r. sem sklenil, da vam pišem v kratkih stavkih pismo, katerega berite, če vam drago, če ne, pa nustite ga.
Dolgo že nismo dali glasu od sebe.
Pa kaj hočete, dež pada že nad dva meseca in srno silno hripavi in zagr-ljeni.
JRadi bi znali, kako je doma pri Sv. Luciji? Le potrpite, vse povem po vrsti, kakor so hiše v Trsti.
Najprej začnem z živimi:
Dolenjčarji so jo vsi pokurili, samo Jakopovi otroci še dandanes po placu kašo tolčejo. Te otroke bi bilo treba s starši vred odlikovatL
Kar nas je iz gorenjega konca, smo večinoma vsi doma- in držimo kakor klopi skupaj. — Pušar je bil ranjen in je obesil kroglo, ki ga je prevrtala, k uri. Štreka se ž njo, da ga je veselje gledati. Misli, da je junak, pa je prišel slučajno v »boj«, kakor Pilat v vero. Pustimo mu veselje! — Staremu Vidu-ču manjka tobaka za fajfo. Če bi kdo vedel zanj, naj takoj naznani, ker ga ne moremo več gledati, kako bržma-guje.
Pri Luku onstran mosta imajo ka>-varno, čajarno, kričarno, žvižgarno in pa lep, velik gramofon, ki poje in gode same okrogle, da človeka kar zgane. Žre pa sam nikelj, ki ga nikoli ni sit. — Fonov France je bil pred kratkim na urlaubu. Postaven dečko je, pa če bolj fest bi bil, ko bi ne imel tako širokih hlač. Take hlače so le na škodo erarju. Kam pridemo! — Štajerc je taulih in je že odrinil v novo službo. Vriskal je, da so šipe pokale. Če še vriska, ne vemo, a kakor čujemo, bi bi'l raje v privatni službi. — Mnogokrat omenjeni Mežnarjev Ciril si je uredil zajčjerejo. Pra.vi, da i/borno napreduje. Hoeč se prepričati o resničnosti teh trditev, smo nekega dne zbrali komisijo in preiskali zajčje kaverne. Stani-šča niso ravno slaba, a meblovano bi bilo lahko bolje, četudi le s slamo. Ogledala, žajfe jn glavnika zajci itak ne rabijo, tudi tako inteligentni ne, kakor so Cirilo vi. Tudi aprovizacija je pomanjkljiva. Mladiči kažejo malo veselja do življenja, V enem gnezdu nismo mogli konštatirati, ali so mladi zajci ali mlade podgane. 2e pride resnica na dan. Svetujemo pa prijatelju Cirilu, naj gleda, da jim kmalu sleče kožo, da ne zapadejo usodi.
Pečan špila penzijonista in streže brke po angleško. Njegov kolega Jur pa ob slabem vremenu kliče vse hudiče, a nobeden mu noče pomagati. Naj mu Bog pomaga!
Z mrtvimi je tako-Ie:
Umrli sta na Mostu: Rinkovka in Ivančkovka. Ta teden je zatisnil oči Buck in je zapustil samo pol hiše. Polovico je poverbala granata.
Sedaj pa poslušajte še, kako je s hišami:
Gašperjevi ni ničesar reči. Obe Žančevi sta kakor gospodični brez klobuka. Jermalova je kakor lant brez re-klca. V stari kavarni ne bodo več kuhali kofeta, pa tudi oblic ne. Jakeljnova je podobna Lovru iz Loma. Imel je velikanske škornje in v glavi je bil prazen. Ta hiša ima veliko fondo, skozi streho floska dež. Jermolov stog stoji še pokonci. Zdi se ti, da vidiš bolnika, stoječega na bergljah, ki so ga ravnokar spustili iz bolnice. Tudi Botgarje-vo bi prištel med vojne invalide in jo proglasil za rabo nesposobno. — Oj Brgincova hiša, kje si pa ti? Ni te več
in kr. ministrant še posebno poklican dajati dober zgled udanosli v voljo Gospoda vojskinih. trum. Vzlic vsem pomislekom in opominom vesti ozir. pred-stojniških dolžnosti sem se premagal in prikril s plaščem osebne dobrohotnosti navzgor tudi neprijetno dejstvo, da si dovoljujete — in to ne samo vsake kvatre — s svojo prigodno zanikar-nostjo, lahkomiselnostjo in vsled pomanjkanja pravega vojaškega duha svojega gospoda neredko že na tešče spravljati v slabo voljo in mu ne veste pri sv. maši, kadar opravljate angelsko službo odgovoriti že dvajset mesecev nič drugega kakor: amen, in pa: et kum Špiritus, vsled česar se Vas je prijel tudi slaven priimek. Zapomnite si in ne pozabite, da sem vse to in kar jo še sicer pomanjkljivega na Vaši osebi, značaju in službovanju, zamolčal in pritajil.
Vedite pa in z veseljem vzemite na znanje, tudi oznanujte svojemu rodu do zadnjega kolena, ki ga bodete uča-kali v svojem življenju, ako Vas Bog z njim blagoslovi — in sploh vsakomur, ki Vas bo hotel poslušati, da sem razložil višjim in predstojnikom vse Vaše prednosti, dobre lastnosti in zaslužna dela, v splošnem jii posebej, ki ste jih že storili in katera še pričakujem od Vas do tistega srečnega dne, ko se bo izpolnila velika želja Vašega mnogo in od raznih s: rani ljubljenega srca in bode i e vzprejet med žandarje. Tako sem popisal, da zvesto in stanovitno nosite skoro dve leLi težek tovor v službi sti-
skane domovine: ob vsakem vremenu, vsakem času, peš in na vozu, kamor Vas pošlje višji ukaz, žvižg ali migljaj. Oznanil sem, kako s Le pri tem častnem poslu skrajno utrujen v prvem času padel v karpatski vasi na klop, pozneje nekaterikrat tudi na mater zemljo; da ste nesel svoj nahrbtnik in druge malhe, v skupni teži do 25 kg in več, za sovražnikom, ki je bežal iz Karpatov za Dnjester. Posebno pohvalno sem omenil, kako skrbno in vestno ste pazili, da ne hi kaka kokoš, jajce aH sicer karkoli vžitnega padlo v roke sovražniku, ampak ste v lastni osebi raje naklanjal take dobrote lastni armadi; da ste v znamenitih Dnjestrovih zanjkah kazal posebno hrabrost, kadar ste nosil skozi sovražni ogenj menažo, pošto in vse drugo, kar je potrebno za vojsko. Nisem zamolčal Vaših junaštev v predpeklu Sv. Mišela na Krasu, tudi ne l jubeznive skrbi, ki ste jo posvečal doma ostalim prebivalkam na bojnem ozemlju, kar izpričuje nebroj priznalnih pisem in razglednic, ki jih še vedno dobivate. Poročal sem o potih v gorah in o naporih, ki so bili 'festo združeni z njimi; o uspehih, s katerimi ste mi mazali škor-l nje, čevlje in vse druge vrste oLutali, krtačili suknje, šivali gumbe, prali ga-maše. Prav posebno pa sem povdaril Vaše zadržanje izza Malega Šmarna 1. 1915, ko ste edinole s pomočjo Vaših dolgih nog in po modrem sodelovanju hrabrega srca, dalekovidnih oči in br-zih pet premagali človeški naravi lastno okornost, se vstrajno in spretno
— šla si popolnoma preč. Kjer si stala, raste poleti taka trava, da bi lahko redil ž njo kravo, ki ima 30 litrov mleka na uro.
Njej vi-a-vls stoji, ozir. čepi Filje-va. Dve luknji zijata v zidu in cela hiša izgleda kakor velika buča z očali na nosu, ki nemo poprašuje: Ljuba Brgincova soseda, kje si?
Okoli cerkve je skorajda vse po starem. Tupatam kak štih, kaka krpa, ki pa ne vzbuja preveč pozornosti. Cerkev s&mo smo za silo zašili, tako, da se lahko bere vsak dan sv. maša. In bere se tudi. Da bi videli, koliko ljudi pride ob nedeljah. Za glavo bi se prijeli. Natlačena je botlj kakor v mirnih časih. Pa pobožni so. Kdor ne zna molit', naj se pride k nam učit. Čudovito! toliko ljudi v smrtni nevarnosti in v vednem strahu: dane3 poj dem brez glave ali
celo brez nog domov. Niso špasi. * * *
Zvonove so tudi tu vzeli. Veliki teden jih sicer ne bomo pogrešali, za druge letne čase se je pa ponudil stari Viduč, da bo po turško klical ljudi v cerkev. Frakcij ga bo treba vsakrat, da pride na vrh; doli pa samo gre.
A	*	*
Za božične praznike smo napravili v cerkvi imenitne jamice. Visoki, nizki, stari, mladi, vsi so gledali jih radi in vrh vsega veselja smo skozi osem dni neprestano peli: »Kaj so vam
zdi, pastirci vi--«. Mežnarjevemu
Francu se je ta pesem nekdaj zdela zastarana, letos pa mi piše z Bleda, naj jo pojem vsaj stokrat. Ustregli smo mu. Bog ga živi!
+ * *
Zadnjič sem krevsal po neizmernem blatu iz Sv. Lucije proti kolodvoru. Prav v Pečanovem robu me dohiti vojaški voz, nasproti pa pride mož z vozičkom, v katerega sta bila vpreže-na dva oslička. Dobri mož se je trudil in pehal, da bi potisnil osle kraj ceste, pa ni šlo in ni šlo. Oslovska trma jih je gnala naravnost v vojaški voz. »Hajdi, stari, liajdi strani,« je kričal na vozu bradat dedec in vihtel bič nad kmetovo glavo. Čakal sem kaj bo. Lastnik oslov je pustil živinico iz rok, stopil je k vojaku, mu ponudil prežo tobaka in dejal čudovito mirno: »Niks pr zamirn, hern, muš is hol muš.« Smejati sem
se moral. Muš is holt muš.
• * *
Kako se časi spreminjajo. Kako lepo je bilo v oni dobi, ko je mimo Tratnika privriskal širokohlačni Tevžev Perin in je mimo Cunga meril cesto nikdar trezni Kramar. »Štelt mia najn auf tajč« je kričal, stegnil roko s pore-zanimi prsti, ki so bili nepregibljivi kakor jeklene vilice in pomežikal z levim očesom. »Kramar, kam greste,« smo ga vprašali. »Na Man dr je porka larda.« Pa že sredi pota se je zvrnil za grm in pričel pridigo o zakonski zvestobi, o Martinu Lutru itd., dokler ni zaspal spanja pijanega v znamenju špirita.
Pri Petru pa je ob istem času pripovedoval Rinkov Jože, oni, ki je iz Pe-čanovega roba padel naravnost v večnost, kako je po Hrvaškem »kljuke pucal«. Rabii je ta izraz za beračenje.
Ob nedeljah je med prvimi prišel
umikali premočnemu sovražniku, do skrajnega trenotka stali na moji strani in vendar srečno spravili vse svoje torbe in malhe na varno. Vse te Vaše zasluge sem na moč živo opisal in Vas priporočil na odločilnem mestu v primerno odlikovanje.
In tako sem danes v srečnem stanu, da Vam slovesno oznanim in sporočim: veselite se in veselja poskakujte, ker na najvišjem mestu so slišali moj glas in u slišali mojo prošnjo ter potrdili moj predlog.« — Tedaj gospod ganjen utrne viržinko, seže z roko v žep po škatliico s križcem in jo slovesno počasi privleče na svetlo. Špiritus z visoko dvignjenimi ramami in napol odprte glave radovedno pogleduje mi-klavžeVino; njegov tovariš Marko sre-po upira v govornika svoje črne oči in se drži, kakor bi sanjal o pečenem jarcu; gospoda pa grizeia ustne in se ščjpljeta v lakti, da ne bi zagromela v snsoh. Tedaj govornik na novo zasadi viržinko v levi kot svojih širokih ust, odpre škatljico in dvigne iz nje pohlevni železni križec. Visoko ga za-vihti v zraku in potrese na vse strani, kakor jastreb golo pišče, puhne oblak clima v odlikovanca in konča: »Sama ekscelenca, prejasni gospod armadni poveljnik so mi za Vas poslali ta imenitni križec, da ga nosite kot viden, časten znak hrabrega in zvestega službovanja pred sovražnikom. Pripnem ga Vam na prsi 7. željo in v upanju, da se hote tega visokega počaščenja vodno vrednega izkazoval in si z novimi hra-
iz Modrcja Hrovatov Miha. Premnogo-krat me je poprosil krajcarja. »Miha, žganja boš kupil, nič ti ne dam.« Takoj je bil ogenj v strehi. »Mrha, uk, pa saim ga snej.« Deževalo je psovk in kamenja. — Videl sem Miho pozneje v goriški norišnici med drugimi norci. »Miha, kaj delaš tu,« ga poprašam. »Kaj neki delam,« se odreže, »ali ne
vidiš, da norce varjem.«
» * »
Pri teh spominih končam. Po-zdr> v': ni!
S ironle.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Človek se vsemu privadi. Človek se privadi dobremu in slabemu. Pričakujemo vedno dobro, a dobivamo dan na dan slabo. Naši »odrešeniki« od italijanske strani nas še vedno pozdravljajo z granatami. Vedno kričijo, da smo lačni, a mesto kruha nam pošiljajo granate. Nimamo pa navade več šteti njihovih granat in nimamo navade obešati vsako malenkost na veliki zvon. Uživeli smo se že in ne iščemo več pomilovanja med svetom. Vendar čutimo dolžnost podati nekaj popravkov o naših razmerah, da ne bode javnost napačno poučena o naši usodi.
Že takoj po onem sunku meseca avgusta so nekateri naši časopisi poročali, da je ... bilo evakuirano in se je poročalo sicer na jako lop način, a nekoliko pretirano o našem položaju, kar gre seveda bolj na račun strahu in zmede, ki obvlada ob takih razmerah ljudsko govorico kakor na račun netočnosti ali neresničnosti skrbnega poročevalca. Temu nasproti moramo po-i vedati, da ... ni še evakuirano in upamo, da tudi ne bo.
Samo en katastr. oddelek naše občino je bil evakuiran. Tudi ni še nobena granata sovražna dosegla L. Posebnih razvalin še ni pri nas in tudi ne bogve kakih človeških žrtev. Kot žrtve laških odrešenikov so pale samo Ivana Rijavec s Hriba, družinska mati, ki zapušča sedmero nedoraslih otrok in Mar. Markič, 27letna kolačorica iz Dra-govic, obč. Bale, zadeta od šrapnela.
Nekaj otrok jo bi;o isto poškropljenih po šrapnelu z manjšo poškodbo in dva dečka z večjo. Izmed teh se prvi zdravi zadet na roki doma, drugi zadet močno na nogi v ljubljanski bolnišnici. Drugače živimo življenje, ki je običajno na fronti v nevarnosti od spredaj in zadaj.
K službi božji se zbiramo v onem kotičku, kjer je naš učeni in nad vse domači profesor Erjavec doživel že precejšnje presenečenje na svojem znanstvenem potovanju. Kakor znano, je bil učeni prof. Erjavec, ki je nad vse cenil priprostost in naravnost, velik prijatelj trnovskega gozda in narave sploh. Vsako priliko je porabil, ko je bival še v Gorici, da je mogel zapustiti mesto in se navžiti svožega zraku na naših hribih in gorah in ob tej priliki poglobiti svoje znanje v prosti naravi.
Nosil je ob takih izprehodih nahrbtnik, v katerega je spravljal hrošče in žuželke, različna zelišča, rudnine in vsakovrstno kamenje — kot skrben strokovnjak, ki se za vse zanima, vse preiskuje in vse razmotriva.
brimi dejanji še drugih odlikovanj pridobil. Z isto vnemo in veseljem, kakor ta križ, nosite tudi vse druge križe, ki Vam jih življenje nalaga, da si bote zaslužili tudi venec večne slave od najvišjega gospoda vojskinih trum. Amen.« Tedaj govornik z zobmi potrga od križa niti, s katerimi je bil pritrjen na papirju v škatljici, ga obesi na zanj ko odlikovancu ter nagovori navzoče moštvo. »Ti pa, ljubi Marko, ki si dober kristjan, četudi so te napisali za Poturico, napni vse sile svojega duha in telesa, da boš o svojem času spoznan vrednim enakega odlikovanja. Četudi nc hrepeniš po zvezdah in ne stremiš postati orožnik ali žandar, pa si vendar poklican in dolžan kot zakonski mož razveseljevati svojo vrlo Katro. Tudi mi veruj, da jo bo cesarski križ presuiiil s takim spoštovanjem in napolnil s takim ponosom, da Ti bo prizanašala s svojimi križi, kar bo le v veselje Tebi in v prid Tvojemu zarodu.«
Medtem je utegnil globoko pretreseni in močno presunjeni Špiritus, ki še nikoli ni slišal take pridige, uloviti toliko sape, da se je dvignil na prste, dvakrat globoko priklonil in svečano izjavil: »Hvala lepa, goospod feldkurat nzjavil: »Hvala lepa, gospod feldkurat rat.« Potem se obrne na peti kakor frtalka in odide z Markom ponosno, kakor bi bil ravnokar v viteza udarjen; gospodje, pretreseni od smeha in rdeči od šipljajev, pa so sedli okoli uradne mize ■— »brusit nože«.
Ko je došel nekoč vpehan v naš kot, se je zdel njegov nahrbtnik domačinom zelo sumljiv. T&čas namreč so nosili samo jeblajtarji in Rezjani nahrbtnike. Zatorej je naravno, da so pri prosti domačini spravili čudnega gospoda v neki hlev na varno in ga tam stražjji, dokler se ni pojasnilo iz višjih krogov, kdo da je in kaj da dela. Sedaj menimo, da bi se učenemu profesorju ne pripetilo več kaj takega, ker večjo pozornost vzbujajo oni, ki brez nahrbtnika hodijo kakor oni, ki potni komaj vlečejo svoje težko breme. Skrbno se pa še vedno pri nas pazi, da se kateri nepoklicani ne prikrade v naše kroge. Marsikateri se čudi novim časom in novim razmeram. Mi smo se pa že privadili in se nič več ne čudimo.
iz zasedenih Brd.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Redko prihajajo poročila iz naših zasedenih krajev in dosedaj nam je edino »Slovenec« poročal obširneje o duhovnikih v okupiranem ozemlju in o spodnjih Brdih po pripovedovanju enega laškega ujetnika. Sedaj je dospelo g. Milki Jušovi, sedaj na Dunaju X. Sonnleithnerg. 29/4 od njenega očeta g. Franca Obljubek, kojščanskega župana, poročilo, ki opisuje nekoliko natančneje tamošnje razmere. Pismo je poslal po enemu naših Slovencev, koji se je izselil iz Italije v Ameriko in tako je prišlo čez Ameriko in preko angleške cenzure srečno k nam v Avstrijo. V njem omenja, da. se nahajajo v Cordenonsu, p. Pardenone, Campo di con-centrazione, Prov. Udine. Pravi, da je v velikih skrbeh, kako gre tukaj beguncem in posebno nji in njenim sestram, njegovim hčerkam ter pozdravlja vse sorodnike, znanec, prijatelje in posebno begunskega komisarja i. s. in deželnega poslanca preč. g. Rojca, ki je v svoji skrbnosti za slovenske begunce tako šel na roko njegovi hčerki. Nadalje očetovsko povprašuje po svojih in svojega zeta Tončeta .Tuša kolo-nih, kje da se nahajajo in kako jim gre ter jim naroča, naj pošljejo svoje naslove njegovi hčerki Milki, ki mu jih bo poslala v Italijo, da sporoči njihovim sorodnikom v Brdih, ki ga vedno povprašujejo po njem. Potem nadaljuje v pismu, da je moral zapustiti svoj dom na Bregu pi^Bteitikern^ie 18. oktobra 1915 in sicer v taki naglici, da ni mogel ničesar drugega vzeti s seboj kot rrialo oblačil, drugo je vse ostalo doma in je pozneje izginilo, tako da je ostalo samo golo zidovje. Na obsežnem posestvu, ki je pa sedaj po večini poškodovano, ni pridelal že dve leti ničesar. njegov zet Tonče Juša. iz Drnov-ka, ki je še vedno doma, pa je pridelal na svojem posestvu celih 25 lil »briške rebulce«. Siccr pa upa, da jih bodo pustili spet v Brda. vsaj v Biljano, ki leži bol j oddaljena od fronte. Ž njimi se nahajajo v Cordenonsu g. duhovnik Jereb iz Vrhpolja, g. Anton Bavdaž, znani krčrnar izza Vrhpolja, g. Štefan Šturm, posestnik v Krasnem in še 300 drugih Slovencev iz kojščanske županije. Isto-tam je interniranih tudi 100 Kanalcev. O gradehskem vikarju g. Podobniku pravi, da je še vedno zdrav doma, kar velja tudi za g. Lenardiča v Kožbani, kjer je ostala na svojem domu tudi obi-telj Kamuščič-Toroš, ki se počutijo vsi dobro, kakor je sploh mogoče, -i km oddaljenim od Plavij, kjer se bijejo že od početka vojne hudi boji. Nadalje se nahaja g. Leopold Musič s soprogo o Dr-novku pri svoji tašči g. Matildi Sfili-goj. Ga. Milja Vendramin iz Šmartne-ga je pri njih v Cordenonsu. Ga. Karo-lina Marinič iz Gonjač je v Senožečah, kjer ji je umrl eden otrok in tast. Župnik biljanski g. Kumar je v »Brivio« prov. Como, kjer je nastanjen tudi g. Josip Sfiligoj, biljanski župan s svojo družino. Ga. Kristina Maraž iz Soben-ce pri Števerjanu je tudi v Italiji in pogosto si dopisujejo. K sklepu pisma se spominja svojih dragih mu hčerk in vnukov, kojim očetovsko naroča, naj molijo tudi k sv. Cirilu in Metodu.
V otieled smrli.
(Piše častniški namestnik Fr. Anžič.)
Zadnjič me je nekdo v pismu vprašal, kako je mogoče prenašati trajno smrtno nevarnost, kako je vojaku pri srcu, ko gleda smrti v oči. Ko to pišem, me obdaja poltema in glasovi, ki jih slišite včasih tudi v Ljubljani, mi ustvarjajo razpoloženje za pisanje, posebno če čisto blizu udari. Zato naj povem, kar vem o tem.
Nekaj drugega je smrtna nevarnost v odprtem infanterijskem boju, nekaj drugega vztrajanje v strelskem jarku ob moderni artiljerijski borbi. V odprtem boju vidiš pred seboj nasprotnika, ki ti streže po življenju, ki strelja ali gre nadte z bajonetom. Nehote se te polasti omamna
besnost, vržeš se nadenj z neukročenim nagonom, da se ga čim preje olreseš, da ga treščiš na tla. Pri tem ne misliš ne na smrt ne na molitev in ako te zgrabi smrt v takem trenutku, te ne najde ravno v pravem krščanskem duhu pripravljenega ,, Pa vseusmiljeni Bog pač ne sodi po golem trenutku — saj ve, da vojak tudi v naskoku vrši le svojo domovinsko dolžnost na povelje višjih. Pač pa čuti vojak pred naskokom neko tesnobo in kdor je veren, pogosto kliče v duhu Najsvetejša imena ., Ves drug je položaj v strelskem jarku, ko začne težka artiljerija in z njo mine svoje grozovito učinkujoč^ delo. Tedaj vojak ne vidi sovražnika, ki mu hoče zasaditi bajonet v srce, ne prevzame ga besnost; jarka ne sme zapustiti in bi mu tudi malo pomagalo. Treba je ostati na mestu in gledati. Ako to trpi po več ur ali celo po več dni, tedaj je šla tvoja duša skozi očiščujoči ogenj vic že na tem svetu.
Povečini se vojakovo srce z vsem žarom oklene Boga. Premišljuje svoje življenje, vidi svoje grehe — kdo je brez njih? — in žal mu je, da jih je storil. Iz globo-čine svoje revnosti vzdihne: »Gospod, odpusti!« In že mu je odpuščeno — to naenkrat začuti. Sedaj z zaupanjem obrne svoj pogled na križanega Zveličarja in zdi se mu, da mu ljubeznivo šepeče besede, s katerimi je potolažil desnega razbojnika: »Resnično, resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju...« Tako lahko in mehko mu postane v srcu, kakor nedolžnemu otroku. Smrti se ne boji več. Saj bi ga združila z Bogom in za večno rešila ničevosti sveta. Zatopi tfe v rajsko veselje, kjer ni več vojska ne trpljenja, kjer se izvoljeni ljubijo med seboj in ne iščejo več dvomljivih časti in dobička, kjer preneha vse sovraštvo. Potem vidi v duhu vrvenje velikega mesta, vidi vse različne špekulante, ki mislijo le nase in kopičijo velika premoženja, dočiin milijoni stradajo in trpe vnebovpijoče pomanjkanje. Pa vojaka se ob tej sliki ne polasti srd, za to ni več zmožen, srda njegovo srce ne pozna več; v tem trenutku je že mučenik, spokornik, svetnik. Obrne se proti nebesom in vzdihne: »O vsedobrotni Bog, odpusti jim, daj jim spoznanje,.,«
Še dalje gredo njegove misli: Kdo je kriv te strašne nesreče, ki je prišla nad narode? In vidi jih, dobro jih pozna, krivce. Veliko veliko jih je in segajo daleč nazaj — za deset rodov in desetkrat deset rodov. Lahko jih je pa spoznati, zakaj kakor rdeča nit se vleče med njimi sovraštvo,, zavist in častihlepnost. Vsi so slepi za pravico in ljubezen. Vojak premišljuje in jih ogleduje .,. Kmalu zapazi med njimi znance in nazadnje tudi samega sebe... Tudi sam je v svojem življenju veliko sovražil, bil zavisten, častihlepen ... Ustnice mu zadrhte in v tretje vzdihne: »Dobrotni Bog, reši nas greha sovraštva, daj nam ljubezni, velike goreče, vseobsegajoče ljubezni! Oče naš, kateri si v nebesih ... pridi k nam v tvoje kraljestvo ,.,
To je vojakova molitev v očigled smrti.
Pravljico o Iroierii.
Tekom šolskega leta nas je presenetila vest, da namerava vlada ustanoviti v Kromerižu na Moravskem tečaje in kon-vikt za goriške slovenske srednješolce. Dolgo smo čakali na tako obvestilo, toda prišlo je tako pozno in v taki obliki, da ga nismo mogli biti mi, ki poznamo in občutimo v polni meri vso mizerijo goriškega begunskega vprašanja, nikakor veseli. Kako dolgo smo klicali po takih tečajih, po takem konviktu za naše slovenske srednješolce na našem jugu, v deželi sami. Prišlo je šolsko leto 1916./17. in stariši so morali pričeti misliti, kako spravijo svoje sinove v to ali ono šolo, samo da ne zgube tudi tega šolskega leta. In požrtvovalnosti in idealizmu slovenskih profesorjev se imamo zahvaliti, da smo dobili v Trstu pripravljalne tečaje goriške slovenske gimnazije, Komaj se je nšael v Trstu skromen prostorček za to naše nebogljeno dete, komaj se je vsa zadeva, v kolikor so dopuščale skromne razmere, uredila, tedaj je zadonel klic: v Kromeriž, Že takrat smo zapisali, zakaj ne more biti vendar v Trstu tega konvikta, v Trstu slovenskih tečajev, ki bi bili deležni dobrot državne subvencije. Toda, ker nismo razvajeni in bi se tudi z najmanjšo stvarjo zadovoljili, smo se počasi sprijaznili tudi s to mislijo. Upali smo, da bo pričel drugi semester goriških slovenskih tečajev v letu 1916./17. že v Kromerižu, Posamezni dijaki tečajev v Trstu so si že nabavili tozadevne potne legitimacije. Toda sedaj je prišla vest, ki nas je zopet iznenadila, da je notranje ministrstvo umaknilo svoj tozadevni odlok z dne 20, oktobra 1916, številka 49.460, o ustanovitvi tečajev in konvikta za goriške slovenske srednješolce v Kromerižu. Vzrok: premalo priglašencev in že obstoječi kurzi v Trstu,
Nočemo rekriminirati vseh teh dogodkov glede našega šolskega vprašanja. Želimo pa, da bi dalo notranje ministrstvo ono denarno svoto, ki je bila določena za
| podporo goriških slovenskih dijakov v Kro-J merižu, na razpolago vodstvu slovenskih gimnazijskih tečajev v Trstu, In tako bi dobili v Trstu konvikt in bi bilo za naše dijake in — profesorje boljše preskrbljeno, Te misli naj bi se oprijeli, to zahtevali in tudi dosegli.
Žalostno je, da se pri nas brigajo intenzivnejše za vprašanje goriških slovenskih izgnancev le posamezniki, ki so drugače še drugod z delom in žrtvami preobloženi.
Združeni poljski poslanci v »Poljskem kolu« in ravnotako tudi v skupnem klubu združeni ukrajinski parlamentarni zastopniki imajo pri svojem klubu poseben, stalen subkomite, kateremu je poverjena skrb za begunce.
Vojna traja dalje. Vsak dan ločitve od doma je izgnancu grenkejši. Pravijo, da dobimo parlament, zopetno ustavno življenje, da dobimo pri nas enoten klub združenih avstrijskih Jugoslovanov. Skrb za begunce je stvar celega naroda, vseh zastopnikov. Naj se ustanovi tudi pri našem bodočem skupnem slovenskem klubu poseben stalen pododbor, kateremu bodi poverjena skrb za vse gospodarske, kulturne in narodne zadeve naših izgnancev. In naj se zgodi to kmalu!
V. ovstrijsKo vojno posojiio.
-f Pri Zadružni zvezi v Ljubljani je
podpisalo 4754 strank v skupnem znesku 15,277.550 K V. vojnega posojila.
Pri »Ljudski posojilnici« je dosegla vsota podpisanega vojnega posojila 879.500 K, prištevši po »Ljudski poso--jiilnici« za lastni račun podpisanih 500.000 K, 1 milijon 379.500 K. Razen že zadnjič objavljenih so podpisali vojno posojilo pri »Ljudski posojilnici« še nastopni: Razni udeleženci iz občine Cerklje pri Krškem po posredovanju č. g. župnika Antona Gabrič v Cerkljah 45.800 K (že zadnjič objavljeno), Anton Ahlin, Zavoglje št. 3, 2000 K, I. I. Črni vrh, 2000 K, župni urad Sostro pri Ljubljani 19.000 K (za zvonove), župni urad Adlešiči 7000 K (za zvonove), Jakob Kozjek, Kožarji, 1000 K, Marija Kastelic, Veliko Trcbeljevo, 1000 K, M. U., Sela pri Pančih, 1000 K, I. C., Štanga pri Litiji, 1000 K, Širne Rabar, Gologorica, 1000 K, Anton Ivomac, Soča na Primorskem, 2000 K, Ant. Kaus, Soča 2000 K, I. H., Veliko Lipljenje, 1000 K, Ivan Križmanič, Gologorica, 1200 K, Ignac Kastelic, Predovlje, 1000 K, Josip Kravanja, Soča, 2000 K, župnija Sv. Jakob ob Savi (za zvonove), 4000 K, župnija Nemška Loka na Kočevskem, 5600 K, Ivan Zupan, fotograf v Bukovici pri Vodicah, 2000 K, (g. Zupan je podpisal že drugo, tretje in četrto vojno posojilo po 4000 K, tedaj skupaj z današnjim podpisom 14.000 K), Mihael Mišvelj, Ljubljana, 1000 K, Andrej Rajgelj, Ljubljana (hotel Štrukelj), 1000 K, župnija Jožica (za zvonove) 2800 K, A. Z. in M. B., Volavlje, vsak po 1000 K,, župnija Devica Marija v Polju (za zvonove) 52.000 K, A. P. Loče pri Beljaku, 200Q K. Frančiška Kokalj, Gorenja vas nad Škofjo Loko, 1000 K, župni urad v Stari Oselici 2000 K, župni urad na Sinjem vrhu 1000 K, župnija Šenčur pri Kranju (za zvonove) 46.000 K, Janez Bevk, Cerkno na Goriškem, 2000 K, Marija Gašparič, Gologorica, 1000 K, dve neimenovani osebi s posredovanjem č. g. župnika Valentina Bernika v Komendi 2000 K, Andrej Flajs, Soča na Primorskem, 6000 K, Fran j o Udovičič, Gologorica, 2000 K, neimenovan v Komendi pri Kamniku 500 K, Margareta Babnilc, Zg. Šiška 400 K.
Note o Mirovnem vprašanju
Avstrijska vlada je odgovorila na odklonitev naše mirovne ponudbe od strani entente v posebni noti, naslovljeni na nevtralce. Nota, katere besedilo smo že včeraj priobčili na uvodnem mestu, izzveni v stavek: »Precl Bogom in človeštvom odklanjamo odgovornost za nadaljevanje vojske.«
Nemška vlada je odposlala nevtral-cem v bistvu enako informativno noto kakor naša država, V podrobnostih pa omenja nemška nota londonsko in pariško deklaracijo, poizkus izstradanja Nemčije in tozadeven pritisk na nevtralce. Dalje žalostni dogodek vporabe nebelih čet na evropejskih bojiščih in nečloveško ravnanje z vojnimi ujetniki Nemčije. Pri koncu razpravlja o slučaju Belgije in naglasa, da ni Belgija vedno izpolnjevala dolžnosti nevtralcev 2e pred vojno se je naslonila Belgija vojaško na Anglijo in Francijo. In v letu 1887. je sklenila angleška vlada nastopiti pot skozi Belgijo. Sicer pa ic že dvakrat poročala cesarska nemška vlada belgijski vladi, da ne pride kot sovražnik v Belgijo in jo je prosila, naj prihrani deželi strahote vojne.
Tudi zvezne sovražne države so
odgovorile in šele sedaj na W i 1 s o n o-vo posredovalno noto z dne 19. dec. 1916, kakor smo že objavili včeraj v izvlečku v brzojavki korespondenčnega urada. Dostavili bi še to, da zahteva nota sovražnih držav kot predpogoj miru popravo povzročenega zla, tozadevno reorganizacijo Evrope, varovdf nje pravic vseh malih in velikih narodov, tozadevne teritorijalne pogodbe in mednarodni dogovor. Dalje osvoboditev Italijanov, Slovanov, Rumunov, Čehov in Slovakov izpod tuje vlade, osvoboditev ljudstev, ki so prepuščeni krvavi tiranizaciji Turkov in izgon os-manske države iz Evrope. Zavezniki stremijo po civilizaciji Evrope na podlagi svobode in pravičnosti, njihov namen je streti pruski militarizem, ne pa uničiti nemških ljudstev.
Poleg skupne note sovražnih zaveznikov, v Briandovi sestavi, je po*-slala Belgija Wilsonu še posebno noto, ki naj pojasni Združenim državam zadevo Belgije. V noti se zahvaljuje kraljeva belgijska vlada za podporo in simpatije Amerike do belgijskega naroda.
Dalje povdarja nota, da ni imela Belgija nikdar osvojevalnih namenov. Pred ultimatom je stremila Belgija za tem, da živi s svojimi sosedi v dobrem razmerju. Varovala je lojalno vse dolžnosti, katere ji je nalagala nevtrali-teta. Za zaupanje je dobila. plačilo od Nemčije. Nemški kancler je obljubil, da bo povrnila in popravila nemška država vso Belgiji storjeno Škodo. Nemci se niso držali po okupaciji belgijskega ozemlja haaške konvencije. Obdavčili so deželo, uničili so indtistrjio, poru« šili cela mesta, pomorili in zaprli pre« cejšno število prebivalcev. Sedaj Še po-množujejo strahote vojne in vodijo tisoče belgijskih delavcev v sužnost, —i
Tako mirovne note naših in so* vražnih držav. Kljub ostremu tonu sovražnega odgovora smo prepričani, da niso vrata »k miru« še zaprta in da se bližamo — čeravno težko in zelo, zelo počasi, toda vendar h koncu svetovne vojne. Človek bi moral biti res velik črnogled pesimist, če bi misilil, da nI želja po skorajšnem miru želja cele Evrope, vsega tako težko preizkušene, ga človeštva. Uspeh je že samo to, d* se je sploh začelo pri vojskujočih dr. žavah razpravljati o miru.
Inicijativo za mir pa je dal n&l mladi monarh v svojem manifestu. * * t
Mirovno vprašanje v angleškem parla* mentu.
»Manchester Guardian« poroča, da. so v angleškem parlamentu pristaši raznih strank vložili interpelacije, katerih namen je delovati na še enkratno revizijo mirovnih pogojev Nemčije in Avstrije. Te interpelacijo bodo rešene takoj, ko se zopet snide angleški parlament,
Novo angleško vojno posojilo.
London, 11, januarja, V Guildhallu 8« je vršil shod v prid novemu vojnemu posojilu, Govorili so Bonar La\\r, Lloyd Ge-orge in Mac Kenna. Bonar Law je povedal, da znaša podpisna cena novega vojnega posojila 95 odstotkov, obrestovanje bo 5 odstotkov, odplačalo bo posojilo v 40 letih, vendar si vlada pridrži pravico, da po 12 letih odkupi posojilo al pari.
Izjava Lloyda Georgeja.
London, 11. jan.. (K. u.)- Na zborovanju v Guildhallu za podporo novega vojnega posojila so govorili ^onar L a w, Mac Kenna in L 1 o y d G e -orge. Bonar La\v je priporočal novo angleško vojno posojilo in je izjavil: Dokler bo imela dpžpla denar, ne bo vojna h e h. al a.
Lloyd George je izjavil: Vojno posojilo moramo zagotovjti ne . samo, da uspešno financiramo vojno, .ampak da podamo dokaz, da je dežela odločena, da vojno nadaljuje. Vojna je boljša kot mir pod prusko vlad o. Naša hrabra armada nam bo izsilila pot do zmage v 1. 1917. Uspešno posojilo bo pripomoglo do skrajšanja vojne, do rešitve britske države, Evrope in civilizacije. Ravnokar prihajam iz vojnega sveta štirih velikih aliira-nih držav, ki nosijo breme te vojne. Sklepov, ki smo jih tam sklenili, siccr ne morem razkriti, toda to lahko povem, da se nismo tam varali ne v veličini naše naloge, da nismo imeli nobenih dvomov o našem uspehu. Vsem težkočam smo zrli v obraz, jih natančno preučili in vse uredili, da jih odstranimo. Vsi smo stali pod vtisom čustva, da četudi j e zmaga težka, v e n d a r j e poraz nemogoč. Glede naših ciljev nismo imeli nobenega umikanja, pomislekov, nikake malo-dušnosti ali negotovosti. Vladal je trden sklep, da moramo za vsako ceno doseči visoki cilj, s katerim odgovorimo na izzivanje pruske militari-stične kaste in tako brauiti svet za ved-*
no prod ogrožen j cm potom njo. Eno dejstvo je napravilo na vse zaveznike velik vtis, namreč naraščajoče zaupa-njo v Veliko Britanijo. Naš narod je probujen, discipliniran in pozna požrtvovalnost. Postali smo svež narod. Pruska grožnja je samo tekoča hipoteka. In to hipoteko bomo za vedno odstranili.
Jaz moram videti frčati po zraku šeke proti sovražnim strelskim jarkom. Opominjam vas, da se udeležite tega vojnega posojila.«
Angleška vlado zopet pomnože.
Kodanj, 12. januarja. Angleški kabinet bo izpopolnjen s 7 ministri.
Anglija kupuje v Ameriki železniške potrebščine.
»Matin« poroča 6. jan., da je kupila Anglija vse vozove in lokomotive železnice Chicago—Anemosa, ki jih prepeljejo na Angleško. Ravnatelj železniške družbe se pogaja za nakup na-daljne 65 km dolge proge; vpoštev pridejo tudi šesteri jekleni železniški mostovi.
Dan — leto.
Iz Rima prihaja poročilo, da je »Se-colo« svoje bojno kričanje nekoliko popustil. »Secolo« piše, da sedaj dnevi štejejo za leta in da konec vojske mora priti.
Francozi in izprememba v ruski vladi.
Geni, 11. januarja. Pariško časopisje •e peča zelo mrzlo z ministrsko izpremem-bo v Petrogradu. »Matin« pravi, da knez Galicin v Franciji ni znan, pravijo, da je talentiran činovnik.
Trepova vrgli zavezniki Rusije.
Kodanj, 11. jan. Danski listi opozarjajo, da je Trepov padel neposredno ■po posvetu v Rimu. Znano je, da se je bil zagrizel v svojem vojnem govoru na osvojitev Carigrada in Dardanel; a po njegovem govoru se je le še malo imenovalo njegovo ime. Ni se mu posrečilo, da bi bil izpodrinil Protopo-pova; nasprotno: postal je kljub oj-stremu nastopu časopisja proti njemu notranji minister. A da je Trepov padel, so povzročili Angleži in Francozi. Saj je »Manchester Guardian« pred posvetom v Rimu pisal, naj Rusi dobe Carigrad, če si ga pribore. Trepovov padec sporazuma ni oslabili, a mogoče opomenja, da se opuste fantastični voj-a ni smotri.
Novi predsednik francoske armadne
komisije nasprotnik Brianda in Joffreja.
.trenf, 11. jan. Parlament je izvolil ^35aJ predsednika armadne komisije ge-.'"nehala Pedoya, ki jo znan nasprotnik 't Brunda in Joffreja.
^Stavka v pariških tvornlcah streliva.
Geni Pariško časopisje zelo skrbe sj stavke, ki se širijo v pariških tvorni-"jcatr streliva. »Echo de Pas« in »Liber-'' te^š pravita, da povzroča stavke tisti del francoskega delavstva, ki namerava tako izsiliti mir. /iiJ le
, Nesporazum v sporazumu.
Senator Humbert objavlja v »Jour-nalu« članek, ki izvaja, da v sporazumu ni nobenega sporazuma. Nade na pariški posvet se niso izpolnile. Kako naj sporazum sporazumno nastopa na bojiščih, če so potrebovali več tednov, • predno so odgovorili na mirovno ponudbo. Na posvet v Rimu tudi ne da veliko. V sovražnem taboru so složni, disciplinirani. Načrte takoj izvedejo, v sporazumu pa hodi vsaka država kljub najboljši volji po svojih potih. Potrebna je disciplina; rumunski zgled se ne sme več ponoviti.
Sedanja vojska zadnja vojska,
»Tageblatt« javlja iz Haaga: »Man-chester Guardian« poroča, da je rekel med drugim minister Barnes: Odzvati bi se morali vabilu ameriškega predsednika in ga vsaj obvestiti, kakšni da so naši pogoji in smotri. Vprašati se pa moramo, naj se li ti smotri tudi objavijo. Wilson bi ne smel dvomiti o naših splošnih smotrih, ne o tem, kar odklanjamo in kar zahtevamo. Prepričati bi se moral, da Anglija ne namerava uničiti Nemčije in da ne namerava Nemčija ali kdo drugi kaj uničiti iz-vzemši edinole vojaško moč. To nameravamo razbiti. Ne le v Nemčiji, marveč povsod, tako da bo ta vojska, če le mogoče, zadnja.
Prestolni govor norveškega kralja.
Kristianija, 12, januarja. (Kor. urad.) Prestolni govor, s katerim je danes kralj otvoril parlament, opozarja na vedno večje težave, ki jih nalaga vojna nevtralcem. Kljub prizadevanju Norveške, da bi ohranila strogo nevtralnost na vse strani, se ni bilo mogoče ogniti nesporazumljenjem z vojujočimi se državami vsled nasprotujočih si koristi. Vlada se je pri obravnavanju teh zadev posluževala sveta zborničnega predsednika in voditeljev strank, a vlada tega ne smatra za ZSuCotaO ter jjicuictga, da se ustanovi zbornični odsek, katerega
bi mogla v važnih vprašanjih pritegniti. Prestolni govor omenja dalje sestanek zunanjih ministrov skandinavskih dežela in note, s katerimi se je podprl korali predsednika Wilsona, nato se pa peča z državnimi financami.
Ameriški soc. demokrati za mednarodni sccijalistični kongres.
Haag, 12. jan. Socijalni demokrati so sklenili sklicati mednarodni socialistični kongres v Haagu dne 3. junija 1917.
Zmaoovili navali čel nadvojvode Jožeta on cesil Oiloz. - Prodne med Brano in Golacom. — Losurica vzela. — Boli od Dvini nonenavaio.—Brusilov pola zopet v smrt cele polke.
Po kratkem počitku, ki so ga vojaki donavske armade res zelo potrebovali, je ta armada 12. t. m. nadaljevala svoje operacije proti Galacu, ključu postojanke ob Seretu, a na to mesto se naslanja tudi namišljena bodoča ruska postojanka ob reki Pruti, ki tvori že pravo rusko mejo ob rodovitni Besara-biji, katero so Rusi vzeli Rumunom po zadnji rusko turški vojski. Mackeliseno-va vojna skupina se bliža Galacu, ki ga mislijo Rusi zelo braniti, seveda če pa bodo mogli, ker tudi Galac k«.kor Focsani ni prav za prav nič utrjen proti napadom z juga, marveč proti napadom s severa: saj je rajni rumunski kralj smatral Rusijo za glavno nasprotnico Rumuniji, ker vodi skozi Rumunijo pot v Carigrad. Vojna skupina nadvojvode Jožefa je z naskokom osvojila več višinskih postojank in se vedno bolj bliža moldavski ravani. Kako vpliva položaj na najskrajnejšem levem krilu ruske bojne črte, nam izdajo pe-trograjski listi, ki v svojih črnoviških poročilih že pripovedujejo, da se rusko vojno vodstvo pripravlja, da zapusti Galicijo in da že izpraznjuje Stanislavov. Odkar je padel Bukarešt, si je Mackensen podvrgel v približno petih tednih do Sereta do 200 km rumunske zemlje, kar odgovarja daljavi od Sereta do Odese; glavnega ruskega trgovinskega pristanišča in središča evropske žitne trgovine. Orožje tudi na ostalih bojiščih ni počivalo. General Ruski je rogovilil južno Dvinskega. a njegov napad že ponehava. Celo solunska armada sporazuma se je nekoliko osokolila in je napadala pri Ohridskem jezeru, a posledica je, da so Bolgari s svojimi zavezniki napredovali, ob reki Ancre so pa tudi Angleži brez uspeha napadali, da pomagajo tako Rusom, a vsi ti razbremenilni poizkusi niso ustavili naših glavnih operacij proti levemu krilu ruske bojne črte.
Dunajski listi poročajo po »Az Estu« iz Berna: »Journal de Geneve« poroča iz Jassyia: Nemške in avstrijske čete, ki operirajo proti Rumuniji, so razdeljene v štiri skupine. Prva skupina, kateri poveljuje Arz, operira proti Jassyju, druga in tretja skupina je Falkenhaynova armada, centrum tvori Mackensenova skupina, ki se je po zavzetju Focsanija obrnila proti Galacu in ima za svoj cilj Seret. Desno krilo Mackensenove armade vodi Bolgar Tončev, ki bo sedaj, ko je zasedena cela Dobrudža, se udeležil obleganja Galaca, mogoče bo pa prevzel tudi prehod preko Donave, da zavzame Reni v Besarabiji,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. januarja. Uradno se poroča:
V kotu izliva Sereta se boji ugodno razviiajo,
Na južnem krilu bojne črte generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa so vr^li avstrijski in nemški bataljoni generalnega majorja Goldbacha ca Ojtoški cesti sovražnika s hitrim navalom iz več po vrsti ležečih višinskih postojank. Boj je stal Ruse pole« težkih krvavih izgub šest strojnih pušk in tri metalce min, Id so poleg 1 častnika in 80 mož ostali v naš:'h rokah. Ruski protinapadi kakor prejšnje dni niso uspeli, Sicer pri c. in kr. četah vzhodne bojne črte nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12, decembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Ob Dvini in ob jezerih južno Dvinskega so boji včeraj zelo ponehavali. Ob železnici Vilna—Dvinsk smo odbili napadalne ruske stotnije z velikimi izgubami zanje. Ob dveh manjših napadih, ki smo jih izvedli, da izboljšamo lastno postojanko jugozahodno Rige, smo ujeli 32 mož.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Razširjajoč nase uspehe 10. januarja smo tudi včeraj na obeh straneh Ojstoš
cesta vzeli z naskokom več zapovrstno ležečih sovražnih postojank. Sovražne izgube so bile težke, napadalcu je prepustil 1 častnika, 80 mož, 6 strojnih pušk in tri metalce min. Severno in južno doline Sušita sovražni napadi niso uspeli.
Vojna skupina maršala p 1. Mackensen a.
Na močvirni nižini med Brajlo in Ga-lacom smo Ruse zopet potiskali proti Seretu. Vzeli smo La Burtea. Ponoči od 10. na 11. januarja so poizkušale oborožene sovražne ladje voziti mimo Isaccee po Donavi navzgor. Ogenj naših topov je potopil en parnik, drugega smo prisilili, da je zavozil na severni breg.
Prvi generalni kvartirm mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija, 12, januarja. Uradno se poroča:
Sovražni monitorji so obstreljevali Tulceo, sovražna letala so metala bombe na Tulceo in Isacceo, V Tulceji so bili ubiti otroci in žene; veliko hiš je uničenih. Pri Isaccei smo z ognjem topov potopili sovražno ladjo vlačilnico.
Rusko uradno poročilo.
10. januarja. Zahodno bojišče. Pri Babitskem jezeru, zahodno Rige, se boj nadaljuje. Naši oddelki so se polastili po ljutem boju sovražne pokrajine med močvirjem Tirul in reko Aa; proti jugu so napredovali dve vrsti; ujeli so več mož. S streljanjem in s protinapadi smo odbili sovražne napade na naše črte vzhodno Babitske-ga jezera. Od 5. jan. do zdaj smo pri Babitskem ježem zaplenili 21 težkih topov, 11 municijskih voz, 2 žarometa, veliko orožja in vsakovrstnega blaga. Pri Ostrovlanih, severovzhodno Viš-njevskega jezera smo izvedli posrečen sunek proti sovražnim jarkom, ujeli smo veliko mož in zaplenili veliko blaga. Pri vasi Minici ob Ščari, južno ceste v Sluck, je neki naš letalec sestrelil sovražno letalo, ki je padlo v sovražne postojanke. Ponoči na 9. t. m. so metala sovražna letala bombe na Luclc.
Rumunsko bojišče. S streljanjem in s protinapadi smo odbili ponovne sovražne napade na neko višino severno reke Slanic. Sovražnik je zvečer 8. in posebno ponoči na 9. osemkrat napadel višine severno reke Casinu. Vse napade smo odbili. Podnevi so napadli Nemci dvakrat Rumune pri Mon. Casinu, a so bili z velikimi izgubami za nje odbiti. Južno Racoace se je sovražniku posrečilo, da je pregnal Rumune, a močni protinapad je zopet vzravnal položaj. Ujeli smo 270 vojakov in zaplenili tri strojne puške. Sovražnik je, podpiran z močno artiljerijo cel dan vztrajno napadal našo oddelke ob izlivu Rimnicula. S streljanjem in s protinapadi smo odbili vse napade sovražnika s težkimi izgubami zanj. Med nekim protinapadom smo ujeli 6 častnikov in 65 vojakov.
Položaj ob Moldavi .
»Lokalanzeiger« javlja iz Stock-bolrna: »Vittorul« piše z bojne črte ob Motidavi: Ruska armada se je zdaj razvrstila v dolini Putne, kjer se bo pač nekaj časa držala. Vojna vodstva sporazuma sodijo, da bo sovražna ofenziva zdaj počasnejše napredovala, ker se množe težave glede na zveze. Položaj je zdaj sledeč: Južno Trotusa drže še Rusi večino višin. Čete nadvojvoda Jožefa se zelo trudijo, a le počasi napredujejo. Med Buzeu in Donavo ne stoji noben Rus več.
Rusi se boje vpada v Besarabijo.
»Az Erst« javlja iz Lugana: Iz Pariza poročajo listu »Corriere della Sera«: Zanimanje za dogodke na rumunskem bojišču rimski posvet ni zmanjšal. Glede na trdovratne sovražne napade se ne more dvomiti, kaj da Hindenburg namerava. Brezpomembno bi bilo prebiti črto ob Seretu, če bi tega ne zahtevalo nadaljevanje operacij proti Besarabiji, Če bi sovražnik prekoračil Seret, bi se Rusi mogli ustaliti le še ob Prutu. Nemci zato tako napenjajo svoje sile, ker hočejo dobiti Besarabijo: žitnico Rusije, Ko se je pričela rumunska vojska, so nepotrpežljivo čakali ruske pomoči; pozneje so upali, da se bo Rusom posrečilo zabraniti nadaljnji nemški sunek. Dogodki zadnjih tednov so dokazali, da so se morali Rusi umakniti sovražni premoči, ki je posebno glede na orožje mogočna. Zdi se, da Rusi ne morejo učinkujoče napadati,
Rusi proti Mitavi.
Geni, 11, januarja, »Petit Parisien« poroča iz Londona: General Ruski namerava na povelje vzeti Mitavo,
Brusilov pošilja v gotovo smrt zopet cele polke.
Sofija, 11. januarja. Rusi prevažajo po železnici Adjudul — Očna ojačenja, da bi držali močno ogroženo postojanko Trotusul. Na Monte Casin žrtvuje Brusilov zonet cele polke, da se izogne
odsek Trotusul odrezanju, a Avstrijci in Nemci se žilavo drže. Pri Putni je vrgel Mackensen Ruse na levi breg Sereta. Rusi so tam nameravali zopet pridobiti s presenetljivim sunkom izgubljeno trdnjavo Focsani, kar se jim pa ni posrečilo.
Angleži napovedujejo veliko bitko ob Seretu.
Curih, 12. januarja. Curiški listi javljajo: V Londonu pričakujejo te dni veliko bitko v dolini ob Seretu, ki bo velike važnosti, Angleški listi pravijo, da se mora Moldava rešiti. Čas je še, da se ta črta pravočasno utrdi. Upati je, da se na dolžini 50 milj popolnoma zapre. Vsekakor pa seretsko bojno črto ogroža obkoljeva-nje s severovzhoda od Brajle, kjer Ma-ckensenovo levo krilo očividno čaka le znamenja, da nastopi; desna Mackensenova bojna skupina se pa pri izlivu Donave vedno bolj bliža Besarabiji.
Umikanje Rusov v Rumuniji?
Rotterdam, 12, januarja. Rusko vojno vodstvo sodi, da je potrebno prekiniti novo ofenzivo v Rumuniji, Zapovedalo je, naj se ruska glavna sila v Rumuniji umakne v strategično ugodne zadaj ležeče postojanke.
Iliescu se tolaži.
Rumunski general Iliescu je izjavil, da rumunska armada kljub pora-, zu z zaupanjem gleda v bodočnost. Rumunska armada, ki se je umaknila za rusko oboroženo močjo, se tam spočije ter se zopet pripravi za boj.
Rusko v Jassyju.
Iz Jassyja poroča »Bund«, da vlada ondi popolnoma rusko ozračje. Razne rumunske uprave so podrejene ruskim živ-Ijem. Novi ruski poslanik Massolov igra veliko vlogo pri posvetovanjih rumunske vlade.
Rumunski kralj o padcu Bukarešta,
Genf, Pariški »Journal« javlja: Načelnik rumunskega generalnega štaba general Iliescu je izjavil našemu poročevalcu: Ko sem se na dan po padcu Bukarešta poslovil od kralja, ki je bil zelo žalosten, mi je rekel: »Težak udarec je, a če bi danes moral še enkrat odločiti o udeležbi Rumunije v vojski na strani sporazuma, bi se niti trenutek ne obotavljal ukazati nastop.
Nevtralni diplomati odpotovali iz Bu-katešte,
Bukarešt, 12, januarja. Jutri odpotujejo iz Bukarešta tisti nevtralni diplomati, ki niso sledili rumunki vladi v Jassy; ameriški, nizozemski in grški poslanik. »Ba-sler Nachrichten« pravijo, da je odpoklic ameriškega poslanika v Bukareštu zahtevala Nemčija, ker se je svojčas udeležil preiskave v nemškem poslaništvu in podpisal tozadevni zapisnik.
Rumunska kraljevska rodbina se naseli v Franciji?
»Magyar Orszag« javlja iz Kodanja: Ruski listi poročajo, da je rumunska kraljevska rodbina, ki ni bila več varna v Jassyju, zapustila Rumunijo in da je prišla v Odeso. Najbrže tudi tam ne bo ostala, marveč bo potovala dalje. Francoski listi pravijo, da se bo rumunska kraljevska rodbina preselila v Francijo, • • *
Zgradba železniškega omrežja v Rusiji.
Kopenlarjen, 12. jan. »Berlingske Tidencle« poroča iz Petrograda: Finančni minister je ugodil prošnji večjih železniških društev, da se najame novo veliko železniško posojilo za zgradbo železniškega omrežja. Posojilo se izroči meseca marca v podpisovanje. Za samo progo Moskva-Kazan-Donjec in progo Moskva-Vindava-Ribinsk se bo rabilo 300 milijonov rabljev.
Ruske čete pošiljajo iz Francije,
Genf. Lyonski listi poročajo iz Marville, da pošiljajo ruske vojake iz Marseille na druga bojišča.
Ženske namestu sanitetnih uradnikov.
Bern, 12. januarja, (Kor, ur.) »Bund« poroča: Glasom »Ruske Vedomošti« bodo v Kijevu v kratkem nadomestili sanitetne
uradnike z ženskami,
• * . *
Poljščina na pošti v varšavskem generalnem g\ivernemenfu dovoljena.
V zasebnem poštnem in brzojavnem prometu v varšavskem generalnem guvernementu je odslej dovoljen tudi poljski jezik (pisma, tiskovine, trgovske listine itd.)
»Avtonomija Poljske«. — »Parlament in vojska«.
Haag, 12. jan. Iz Petrograda se poroča, da je bil vodja Poljakov grof Wje-lopoljski sprejet od carja Nikolaja v Carskojem selu v posebni avdijenci. Car Nikolaj mu je menda izjavil, da se združena Poljska naznani vojski v posebnem dnevnem povelju. Poljaki da dobe parlamentarno zastopstvo in lastno vojsko, ki bo sestavljena iz ruskih, nemških in avstrijskih Poljakov-
vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. jan. Uradno:
Nobenih poročil. .
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Hofer.
POROČILO NAŠE MORNARICE.
Dunaj, 12. januarja. Uradno se po-
roča:	,
Skupina morskih letal je ponoči od 11. na 12. t. m. uspešno metala bombe na sovražno letališče pri Beligna, ki so ga zopet zgradili, odkar so ga bili naši letalci ob napadih 5. novembra in 6. decembra 1. 1. uničili, uspeh je bil prav dober. Nove lope so bile večkrat zadete.
Italijansko uradno poročilo.
12. januarja 1916. Na Tridentin-skem zmeren boj s topovi. Sovražne krogle so padale na Andraž (Cordevo-le) na neki naš lazaret, ki je bil preskrbljen z razločnim znakom Rdečega križa. Žrtev ni bilo. Na julijski bojni črti je intenzivno delovalo topništvo. Krogle naših topov so povzročile požar na Fajti hribu in razkropile na cesti v Renče in v Vipavski dolini kakor tudi v Števanski dolini severnovzhodno Devina čete, ki so se premikale. Ponoči od 11. na 12. je vrgla skupina sovražnih letal veliko bomb na polje pri Ogleju; bilo je več ranjencev, povzročena je bila škoda. Naš obrambni ogenj je sestrelil eno letalo; letalce smo ujeli. Naši letalci so istočasno metali z uspehom bombe na sovražno letališče na Proseku severnozahodno Trsta in na postajo povodnih letal v tržaškem pristanišču. Kljub živahnemu sovražnemu topovskemu ognju so se vrnila naša letala nepoškodovana.
Italijani opozarjajo Angleže in Francoze na važnost bojne črte ob SočL
»Secolo« piše (po »Berliner Tage-blattu): Angleži in Francozi se motijo, če mislijo na zmago z napredovanjem na zahodni bojni črti. Za sporazum je marveč važnejša, o tem naj se ne dvomi, bojna črta ob Soči, kjer pribore lahko zavezniki nadvlado nad Adrijo ln veliko komfno zmago, kakršne ni mogoče na nobenem drugem bojišču izf vojevati. Od tam vodi pot v Ljubljano, ki je veliko večje važnosti, kakor vsak drugi sunek na zahodu.
Na italijanski fronti artiljerija živahnejša.
Iz Curiha poročajo 12. t. m.: V zadnjem času je opazovati na avstro-italijan-ski fronti čim dalje večjo delavnost arti-ljerije, ki se polagoma širi od odseka do odseka.
Laški letalski obisk v Tridentu.
Trident, 11. januarja. »Risveglio Au-Striaco« poroča: Pred nekaterimi dnevi je priplul nad Trident velik Caproni, ki je imel mnogo večje dimenzije, kakor pa laška letala, ki so nas doslej večkrat obiskala. Priplul je ravno opoldne. Občinstvo je letelo na ulice gledat zanimivi prizor. Naši obrambni topovi so nadležnega obiskovalca kmalu prepodili.
Tridentu se ni več bati obleganja,
i Iz Tridenta poročajo, da »Risveglio Austriaco« ni več uradni list. Tudi napis »Tagblatt der Festung Trient« je izginil. List je dobil ta naslov, ko se je bilo bati obleganja Tridenta. Danes je pa vsak strah, da bi sovražnik oblegal Trident, odpravljen.
Italijanske čete na nekem drugem bojišču.
Lugano, 12. jan. Zanesljivo se poroča iz Rima, da zdaj v italijanskih jadranskih pristaniščih živahno delajo. Iz tega se sklepa, da' pripravljajo velike transporte čet iz Italije na neko drugo bojišče V Bariju pričakujejo prihoda angleške mornariške misije pod poveljstvom admirala Thursbyja. Dognalo se je tudi, da zbirajo transportne ladje čet v jadranskih pristaniščih.
Italijani ne store ničesar zastonj.
»Rotterdamsche Courant« poro"a: Italija se ni kar tebi nič meni nič balkanski ekspediciji pridružila. Dogovorili so se, da morajo tiste francosko čete, ki so dozdaj stale ob švicarski meji, prevzeti del bojne črte v Alpah, da bodo Italijani poslali svoje čete na Balkan.
Notranjepolitični boji v Italiji.
Lugano, 12. jan. Notranji politični boji v Italiji ne počivajo. Listi poročajo, da vojni hujskači vedno ostrejše nastopajo proti notranjemu ministru Or-lando. »Popolo d' Italia« pravi, da bo Sa'andra sledil Orlandu.
Državni tajnik za municijo v Italiji,
Curih, 10. jan. »Idea Nazionale« poroča, da nameravajo v Italiji ustanoviti tajništvo za izdelovanje streliva, ki ga bodo pridružili ministrstvu. List priporoča za to mesto generala dali' Otllio.
Italijani in ruska ministrska kriza.
Lugano, 11. januarja. Italijansko časopisje pravi, da je Trepov padel, ker mora uvesti car boljše razmere z dumo. Knez Galicin je bil pozvan zato na Trepovo mesto, ker je pred kratkim govoril proti slabotni vladni politiki.
Na morja.
Potopljena italijanska vojna ladja.
Lugano, 12. januarja. Iz Rima poročajo: Italijanska vojna ladja »Regina Mar« gherita« se je potopila; zadela js na mino ali pa bila torpedirana. 600 mož posadke je utonilo. Ladja je obsegala 13.500 ton. Posadka je štela 820 mož. Ad: uvod.
Angleško brodovje se pripravlja na obširno akcijo?
Trgovci v Rotterdamu so dobili iz Londona zasebne vesti, da imajo v Londonu utis, da se anpleško brodovje pripravlja na obširno akcijo. V angleškem mornariškem ministrstvu se neprestano vrše strogo tajna posvetovanja. V vseh angleških vojnih lukah je opažati mrzlično delavnost.
Boji v Macedoiiljl.
BOLGARSKO URADNO POROČILO,
Sofija, 12, januarja. Uradno se po-
roča:
Med Ohridskim in Prespa jezerom so čete Bolgarov in zaveznikov napredovale. Z ostale bojne črte se nič važnega ne poroča; le s topovi se je na nekaterih točkah slabo streljalo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. decembra. Veliki glavni stan:
Južno Ohridskega jezera je sovražnik napadel avstrijsko - bolgarsko bojno črto za Ceraso, Postojanko smo držali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Srbske civilne oblasti zopet zapustile Bitolj.
Berlin, »Corriere d" Italia« poroča, da je obstreljevanje Bitolja vsak dan silnejše. Srbske civilne oblasti so zopet zapustile Bitolj. Tudi na ostali makedonski bojni črti narašča gibanje proti sovražnim oja-čenjem.
Solunska akcija ne bo opuščena.
Švicarska brzojavna informacija je izvedela iz Pariza, da je vest, ki je poročala da ententa solunsko akcijo opusti, odločno napačna. Obratno, akcijo nameravajo okrepiti.
Sarrail dobi ojačenja.
Sarrail je zahteval ojačenja za svojo solunsko podjetje. Njegovo zahtevo so na konferenci v Rimu sprejeli. Ojačenja bodo tvorile večinoma samo rucke čete.
Odgovor Gite.
na ultimat sporazuma je po poročilu »Corriere delia sera« neki tajnik grškega zunanjega ministrstva izročil 10. t. m. ob 6. uri zvečer italijanskemu poslaniku. Nota, ki sprejme vse pogoje sporazuma, je zelo obširna. V A'e-nah so bile 10. t. m. opoldne velike demonstracije proti sprejemu ultimata.
Ententa zaplenila velik nemški potniški parnik v grški luki, Rotterdam, 11. januarja. Reuterjev ur. poroča iz Marseille: Velik nemški potniški parnik,. ki je bil zasidran v grških vodah, so 6. januarja pripeljali v Marseille ter ga bodo zavezniki porabili v vojaške in trgovske svrhe. K temu pripominja Wolffov urad: Ako je stvar resnična, potem gre za novo kričečo kršitev mednarodnega prava.
Noli* zadeve.
lamentarne zveze. Pri ministrskem predsedniku se oglasijo sledeči poslanci: Sta-nek, Prašek, Udržal, Mastalka, Hruban, Hiibschmann, Stransky, Šmeral in Tušar.
Dunaj, 12. jan. V imenu poljskega kola se bo posvetoval v ponedeljek z ministrskim predsednikom načelnik kluba dr. Bilinski.
Češko konservativno veleposestvo edino.
»Information« poroča, da se je v seji dne 4. t. m. popolnoma poravnalo nespo-razumljenje, ki je bilo nastalo v češkem veleposestvu povodom določitve besedila za neki komunike. Dalje popravlja navedeni list svoje poročilo z dne 5. jan., da je odpotoval generalni pobočnik Nj. Vel. gener. major princ Zdenko Lobkovic v Prago, kjer bo vodil politične dogovore; v resnici je bil to bivši vrhovni deželni maršal knez Ferdinand Zdenko Lobkovic.
Krščanski socialci o dr. GroBovi kandidaturi za zborničnega predsednika.
Nemška nacionalna zveza je sklenila namesto dr. Sylvestra kandidirati dr. Gro-Ba ter je to naznanila kršč. soc. stranki. Le-ta je dala v svojem odgovoru razumeti, da ji ni ravno všeč; da je v tem vprašanju postavljena pred gotovo dejstvo, da je predsedniško vprašanje končno čisto notranja stvar nemške nacionalne zveze, vendar je pa pripravljena glasovati tudi za dr. Grofia.
K vprašanju zborničnega predsednika
se čuje, da se vrše pogajanja, ki naj bi dovedla do tega, da bi starostni predsednik poslanske zbornice dr. Viktor baron Fuchs sprejel čast stalnega predsednika do konca zasedanja.
Vit*.,stf,,'»t».>t*..1lf*	xV »V X**
Cesar za umetnost, Dunaj, 13. januarja. (Kor. ur.) Listi poročajo, da je cesar 10. t. m. sprejel predsedstvo zadruge vpodabljaiočili umetnikov na Dunaju, ki se je zahvalilo, da je cesar prevzel pokroviteljstvo. Na nagovor predsednika je cesar odvrnil, da bo vedno topel zaščitnik umetnosti ter bo rad vse storil, da podpre in pospeši prizadevanja umetnikov.
-j- Cesar se jo 12. t. m. vrnil iz glavnega stana na Dunaj, zvečer jc zopet odpotoval v glavni sian.
+ Nače^ili ccsarjeve vo'aške ]pi-carne je postal po Bolfrasovcm odsio-pu podmaršal vitez pl. Marterer.
Ministra Hiifera jc imenoval cesar
za generalnega majorja.
* • *
Posvetovanja s strankami. Dunaj, 12. jan. Ministrski predse :ln'k Clam-Martinic nadaljuje cancs svoje raz- j govore z zastopniki strank. Danes popoldne sprejme člane predsedstva češke par-
Jh
✓i, jI "i
Da ustrežemo trnofjim na novo se pri-ylaš'jočim naročnikom na »Slovenca« in ker marsikateri dosed nji naročnik Se vedno pošilja zne«Ue, ki ne odgovarjajo prti vi, polni naročnini, navedemo v naslednjem cene za posamezne Časovne obroke:
a) vsakdanja izdafa:
v Ljubljani v upravi prejeman stane »Slovenec«: 1*80 K na mesec, 5"— » » četrt ieta, 20'— » » leto;
na dom poSiljan: 2'— K na mesec, 6'— » » Četrt leta, 2H-— » » leto;
po pošti za flvstro-Ogrsko monaihijo: 2-20 K na mesec, . 6-50 » » četrt leta, 26"— » » leto.
Za Nemčijo velja »Slovenec« celoletno 2y— K, za vse druge države 35"— K.
b) sobotna izda a velja:
3 50 K za pol leta, T— » » celo leto.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej; na naroči.a brez naročnine se ne meremo obirati.
Znižane naročnine ne moremo dovo iti nikomur. Kd r posije manj, kot zgoraj navedeno, se n u z..računa za krajio dobo.
.it-./
/I

Fr morsKe novice.
Bežiš naših beguncev. Iz Nelahoze-vesi na Češkem nam pišejo: Že drugi Božič so praznovali goriški begunci daleč od doma, bodisi po begunskih taborih bodisi po posameznih občinah. In v marsikakem kraju so našli dobra srca, ki so sočustvovala z njimi v njihovi kruti usodi in si prizadevala, da jim omilijo trpljenje. Tako so našli posebno slovenski begunci iz Opatjegasela in Vrha sv. Mihaela v svojem sedanjem bivališču v Nelahozevesi in Leša-nu pri Kralupu ob Voltavi blage duše, ki so jim bile od vsega početka na pomoč. To sta plemeniti, svetli princezi-nji Viljemina in Karo'ina pl. Lobkovic, ki sta £c toplo zavzeli za begunce, jim takoj ob dohodu preskrbeli potrebno obleko in jih kasneje podpirali z denarjem in premogom. Za letošnji Božič sta zopet podarili za begunce v Nelahozevesi 100 K, za one v Lešanu pa 50 K za premog. Za begunske otroke so je pa priredila v redčijo, 7. januarjt božični-ca v gradu. Krog božirnega drevesca se ie zbralo v spremstvu starčev 15 otrok, ki so po nnrovm'11 re^hnzeve-kega župnika zapcii božično pesem, nato pa prejeli nnnc darove. Veselo so malčkom žarele c i in iskreno so se raliva-IjevaM nlcmo^iiima dobrotnicama. Gotovo poneso s seboi najlepše spomine
na letošnji Božič, ko se povrnejo v svojo domačijo!
Imenovan je višji oficijal v javnih skladiščih v tržaški luki g. J ust Leban za inšpektorja.
Iz imenika kazenskih zagovornikov so izbrisali po odredbi tržaškega deželnega sodišča naslednje odvetnike: dr. Viljema Vareton, dr. E. Ricclietti in dr. Jos. Cuzzi.
Dva begunca umrla v ljubljanski deželni bolnišnici.. Dne 11. t. m. je umrl Valentin Visintin, oženjen, 69 let stari delavec pri tvrdki H. Beer & Cie na Dobravi na Gorenjskem, begunec iz PMumicello (laške narodnosti). Doma zapušča družino. — Dne 12. t. m. pa je izdihnil Luka Strgar, 76 let stari kaj-žar iz Rut št. 5, občina Volče. Naj počivata v miru!
Nesreča z mino. 601etni Jožef Rav-bar iz Orlovka je šel te dni na polje. Ivo je bil na poti, je nenadoma v neposredni bližini eksplodirala mina, ki je bila položena radi trebljcnja njive, ter mu vrgla zdrobljeno kršje naravnost v obraz in po rokah. Težko ranjenega so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Nesreča na železnici. 621etnega železničarja Jožefa Blažon je te dni, ko je pregledoval tir, zgrabila lokomotiva in ga vrgla.-v stran. Zlomljeno mu je bilo rebrqit.in je dobil tudi drugih poškodb. Prepeljala so ga v tržaško bolnišnico.
Ceno ictrškemu oljčnemu olju lanskega pridelka je določilo namestniš-tvo v Trstu na 12 K liter.
f • C >
Vrtnarskega vaienca ali vajenko v
starosti 13—15 let išče Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Dnevne novice.
Sijajen uspsli 5. vojnega posojila.
O tem piše »Information«: 10. t. m. se je zaključilo podpisovanje petega vojnega posojila. Po približnem obračunu znaša skupna vsota v Avstriji štiri in pol miljarde, na Ogrskem pa dve mi-Ijardi. Uspeh je sijajen ter nadkriljuje celo zadnje vojno posojilo. Vsega je podpisalo doslej avstrijsko prebivalstvo 20 miljard, na Ogrskem pa 6 mi« Ijard. Ta sijajen dokaz naše financijel-ne moči je zaznamovati kot pendant naših velikih vojaških uspehov^ kot dvakrat dobljene bitke. Končno>>:mora našim sovražnikom vendar-le ^preiti vsak dvom o moči in energiji monarhije.	*
—	Daničar phil. Lakner umrl. Dne 6. januarja je preminul v celovški .Jjoln,iš-nici g. Iv. Lakner, visokošolec in člajrv slbv. kat. akad. društva »Danica«, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Retfež je dolgo časa bolehal. Pod grudo ga j^jspra-vila zavratna morilka jetika. Bil je zelo nadarjen in marljiv dijak. PosvetiVjse- je moderni filologiji in nekaj časa v ta itfimen študiral tudi v Parizu, Da tam ni živel v preobilici, si je lahko misliti. Tako pg je v njem izcimila kal bolezni, za katero j^.pred leti umrl že njegov brat, kaplan Valentin Lakner, nadepoln delavec v vinogradu Gospodovem. Zemeljske ostanke rajnega so dne 9. t. m. odpeljali na Radiše, v rojstnp župnijo. Spoštovano rodbino Laknerjevo je zadel zopet bridek udarec. Izrekamo ji svoje najgloblje sožalje. Pokojnemu pa podeli Vsemogočni večni mir in obilno plačilo!
—	O ureditvi prometa s kavo je izdal
deželni predsednik razglas: Na podstavi § 1., odst. 2., ministrskega ukaza z dne 24. novembra 1916 1., drž. zak št. 394, je c. kr. urad za prehrano ljudstva ukazal, da se imajo izdajati nakaznice za kavo z veljavnostjo od dne 21. jan. 1917. 1., ki imajo brez razlike samo en odrezek za 125 g pražene, ali za one kraje, kjer je oddaja nepražene kave dovoljena, za 150 g nepra-žene kave in ki veljajo za dobo osmih tednov. Vsled tega ukaza se razveljavi § 2 tuuradnega ukaza z dne 3. julija 1916, dež. zak. št. 29, v svoji celoti, § 3. istega ukaza so pa spremeni tako, da se bodo od 1. jan. t. 1. naprej izdajale nakaznice za kavo, ki imajo za celo deželo Kranjsko brez razlike samo en odrezek za 125 g pražene, ali za one kraje, kjer je oddaja nepražene kave dovoljena, za 150 g nepražene kave in ki veljajo za dobo osmih tednov.
—	Visoka poroka. Dne 18. januarja 1917 se bode poročil v grajski kapeli v Goldeggu na Nižje-Avstrijskem g. dr. Rudolf grof Meran, tajni svetnik Njihovega c. kr. apostolskega Veličanstva, deželni predsednik vojvodine Bu-kovine in posestnik velikega križa Franc Jožefbvega reda z \ojno dekoracijo, s princezinjo Johano Auersperg hčerko kneza Ivarola Auersperg in kneginje Eleonore Auersperg roj. grofice Breunner.
Fonust pri »Bogoljubu« moro dovolili uprava samo takim skupnim odjemalcem, ki prejemajo list v ?.avoj'h s poštno s^remnico, ker se pri teh prihrani nekaj maleo-n nri poštnini. Vsi
drugi morajo plačati vsak izvod po 3 krone.
—	Časnikar in knjigotržec Hovor-ka umrl. V blaznici v Steinhofu pri Dunaju je umrl češki časnikar in kujigo-tržec Frančišek H o v o r k a. Nekaj mesecev je bil zaprt pri dunajskem garni-zijskem sodišču obtožen veleizdaje, iz zapora pa so ga prepeljali v Steinhof. Kovorka je bil organizator slovanskih časnikarskih shodov.
—	Smrtna kosa. V Šutni, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem je umrl dne -i. jan. t. 1. posestnik Mihael Barbič. Bil je dobe»- gospodar in vinogradar. Mož katoliškega prepričanja in velik prijatelj duhovnikov je odgojil tudi sina duhovnika, ki deluje kot župnik v tržaško-koperski škofiji. Dobrega in usmiljenega srca je nasitil mnogokaterega reveža, posebno brata Hrvata iz bližnjih Žumberačkih vasi. Izmed 6 sinov so bili poklicani štirje v vojno. Najmlajši je dal svoje mlado življenje za domovino na Doberdobski planoti, dva sta, potem ko sta bila večkrat ranjena, prišla v ujetništvo, eden v Rusijo, drugi v Italijo. Eden pa še služi pri c. in kr. vojni mornarici kot orožni mojster. Dasi, je dosegel lepo starost 76 let, vendar bi še kakšno leto poživel, da mu ni žalost za sinovi pospešila smrt, N. v m. p.l — Umrl je v Zagrebu mestni tehniški svetnik gosp. Franjo Tomšič, star 76 let. — Umrla je mati leskovškega poštarja g. Josipa Horvat gospodinja Jožefa Horvat iz Lešnice. — V Našicih je umrl tajnik ondotnega posestva grofa Pejačeviča Franjo Schlegel, star 84 let.
Navihana sleparka. Na skoraj neverjetni način ie bil v Celovcu neki mesar osleparjen. V božičnih praznikih je prišla neka dobro oblečena ženska v mesarijo. Imela je taško s seboj, v kateri se je nahajal tucli veliki plehnati lonec. Ženska je zahtevala eno kilo govejega, eno kilo telečjega in eno kilo svinjskega mesa. Da ne bi bilo treba v papir zavijati, je vrgla vse meso v lonec in ga pokrila z ruto. Ko je ženska hotela plačati, je opazila vsa prestrašena, da je svojo denarnico »doma pozabila«. Prosila je za oproščenje, postavila lonec na mizo in dejala, da bo takoj z denarjem nazaj prišla in potem lonec z mesom s seboj vzela. Ali žene ni bilo. Končno je hotel mesar iz lonca meso vzeti, — aH lonec ni imel dna in je bil le navidezno z ruto zakrit. Ženska pa jo je bila popihala s taško in mesom.
—	Novo veliko ladjedelnico mislijo kgraditi v Kaste! Sučurcu pri Splitu v Dalmaciji. V ta namen se ustanovi močno delniško društvo, kateremu se pridruži tudi tvrdka bratje Kozulič, ki so imeli veliko ladjedelnico v Tržiču. S splitskim škofom dr. Gjivojem se že pogajajo glede prodaje škofijskega zemljišča v Sučurcu.
Reški vlomilci prijeti. Reška policija je imela zadnji čas dosti posila, ker je zasledovala vlomilsko družbo, ki je pokradla po reških trgovinah in skladiščih za mnogo tisočev blaga. Policija je dobivala polno grozilnih pisem, naj pusti stvar v miru; agent Jagodnik je bil na Sušaku dejansko napaden. Končno se je policiji posrečilo dobiti dve kolovodji vlomilcev v roke, a moža »Zelene pike,« kakor se vlomilci podpisujejo v grozilnih pismih, sta vlomila ponoči vrata zapora in ušla. Vendar so ju takoj naslednji dan zopet zasačili in spravili na varno.
Kdor ima kaj več bučnega semena ali semena solnčnic in ga želi porabiti za olje za domačo rabo, naj ga pošlje v oljni mlin Trampuževih dedičev v Medvodah. Da se znižajo stroški pošiljatve, je prav, če se seme iz več hiš skupaj pošlje in dobljeno olje potem po razmerju oddane množine razdeli. Obenem je poslati v mlin tudi potrebno posodo, steklenice, oziroma sodček. Vsa potrebna navodila v tem vprašanju daje kulturni urad deželnega odbora.
Gos za 80 kron. Zagrebški »Jutranji List« piše; Predvčerajšnjim je vzbudil neki kmet veliko pozornost, kateri je prinesel na trg izpitano debelo gos in zahteval zanjo nič več in nič manj kot 80 kron. Res prava vojna gos!
—	Pisma in podmorski čolni. Z ozirom na zadevno, pred kratkim časom objavljeno sporočilo se naznanja, da je priporočati, da se pisma, ki se prevažajo s podmorskimi čolni, oddajo na pošto najpozneje do srede januarja.
Bazne novice.
Ostrejši nastop proti navijalcem Cen in oderuhom je odredil nižjeavstrij-eki namestnik. Vse kazenske razsodbe, ki izidejo po 1. januarju 1917, se morajo brez izjeme nabiti na uradnih deskah okrajnih glavarstev in občin ter poslati listom v objavo. Vsa javnost Jiaj spozna tiste, ki v teh težkih časih pomagajo sovražnikom s tem, da iz
grde sebičnosti otežujejo prehrano ljudstva. Ta odredba naj bi se izvedla v celi državi!
— Koliko Je stalo kronanje na Ogrskem. Po dosedanjih računih ni stalo kronanje nič več kakor 1 milijon 700.000 kron.	j';v#i
Vojsko v Macedoniji prekinjena.
Kolin, 12. jan. »Koln. Ztg.« poroča: Kot uspeh rimskega vojnega sveta se je sklenilo, da namerava sporazum ustaviti balkansko prodiranje in da bo le še Solun in Valono držal. Pač pa nameravajo uvesti novo podjetje proti Turčiji, da bi ji zadali kot najslabši državi štirizveze poraz. Celo napad na Dardanele ni izključen, a še verjetnejše je izkrcanje v Siriji,
LManske novice.
lj Božičnlca v Rokodelskem domu.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ponovi v nedeljo, 14. t. m., ob 5. uri popoldne svojo božičnico. Na vsporedu je tamburanje, petje in igra »V božični noči«. Vstopnice se bodo dobivale že dopoldne ob 11. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Prireditev se vrši v korist vojni oskrbi.
lj V »šentjakobskem prosvetnem društvu« se vrši v nedeljo, dne 14. januarja zelo zanimivo predavanje. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
lj Iz mestnega aprovizačnega odseka. Mesto dobi od aprovizačne družbe 8000 kilogramov masti po 13 K 17 vin. v Ljubljano postavljeno. Z Ogrskega dobi Ljubljana en vagon pretopljene masti po 14 K. Mesto preskrbi za to izvozno pravico. 2000 kg masti si preskrbi mesto s klanjem v lastni režiji. — Župan je deželno vlado nujno prosil, da mleko za mesto rekvirira. — Žitno-prometni urad je obljubo, da Ljubljana dobi vsaj še 50 vagonov krompirja, zopet znižal na 40 vagonov, — Za pšenični zdrob se je oglasilo 1868 strank (zdrob so dobili otroci do 4. leta). Razdelilo se je 3800 kg zdroba. S tem je zaloga skoro izčrpana, zdroba do žetve ni več pričakovati. 10 meterskih stotov zdroba ostane za zavode, ki imajo v oskrbi male otroke. Mestu je bil sedaj nakazan en vagon jako slabe ovsene moke, ki se bo pomešala pri peki. Občinstvo naj s to moko potrpi, ker občina more dati le to, kar dobi. — Deželna vlada nakaže delavstvu pri Pollaku in Samassi (300 strank) masti, katero bo razdelila mestna vojna prodajalna. — Kaznujeta se dva peka, ki sta pekla nevžiten kruh, en pek je bil obsojen, ker je prodajal kruh za 2 vin. dražje. — Več naznanil je bilo radi prodaje sladkorja. Trgovci se izgovarjajo, da so ga prodajali, dokler so ga kaj imeli. Trgovec Elbert je izjavil, da je moral nekaj sladkorja prihraniti za okrepčevalno družbo na kolodvoru in za Rdeči kriz. — Kolerabe je mesto dobilo en vagon in pol. Naroči se še štiri vagone kolerabe. — Izrazila se je želja, da bi mestni tržni stražniki strogo pazili posebno na to, da bi nekateri mesarji zopet ne prodajali preko maksimalnih cen. Te dni je zopet neki mesar prodajal špeh po 10 K brez kože, kožo pa posebej po 6 K.
lj Junak padel. Padel je na laškem bojišču na sv. Treh kraljev dan Ivan Meden, spoštovan posestnik v Rav-niharjevi ulici,, poznan pod imenom »Šlajmerjev Johan«, kot dolgoletni zvesti sluga primarija dr. Šlajmerja. Odlikovan je biil za hrabrost z veliko in malo srebrno in bronasto svetinjo in je postal častniški namestnik. Bil je poštenjak, mož značaj, najne-vpogljiv somišljenik. Počivaj v miru blagi mož! Domovina Ti ohrani hvaležen spomin.
lj Izkaznice za zdrob za otroke. Izkaznice za zdrob za otroke do 4. leta je bilo izdanih 1862 došlim strankam za okroglo 3800 kg pšeničnega zdroba. S tem je torej izdaja izkaznic za sedaj končana. Kdaj se bodo izdajale nadaljne izkaznice, se bode objavilo pravočasno. Dosedaj izdane izkaznice je treba shraniti.
lj Prodajalci kruha in moke se opozarjajo, da morajo v izložbeno okno razobesiti tablico s številko, na katero prodajajo kruh in moko. Kdor še nima tablice, naj pošlje po isto v mestno posvetovalnico, kjer jo dobi brezplačno.
lj Ubožni odsek na magistratu je podelil Metelkovo ustanovo naslednjim vajencem in vajenkam: Jordan Andrej, mizar; Nerad Ivan, ključavničar; Novak Fr., čevljar; Osanič Josipina, šivilja; Pust Vin-cenc, ključavničar; Škof Mirko, brivec; Vrhovec Ivana, lasničarstvo; Zaletel Bo-gumil, brivec; Zupančič Antonija, šivilja; Pokorn Stanislav, sobno slikarstvo; Pun-čuh Jakob, tiskarstvo. Stalne podpore mestnim ubogim: Ivana Bitenc, Josip Bre-gar, Vukovič Marija, Cirar Marija, Dimnik Neža, Grašič Marjeta, Jenko Helena, Kr-žišnik Ivan, Malič Ivana, Miglar Helena, Novakovi otroci, Perko Antonija, Ravni-
har Jera, Rihteršič Terezija, Slamnjak Danijel otrok, Višnerjevi otroci, Zupančič Uršula, Majce Marija.
lj Težka nezgoda na sadjarskem trgu se jo pripetila včeraj Ani Zaje, 34 let stari delavki iz Hrenove ulice št. 19. Hoteila jo udržati za uzdo nekega konja, ki jo skakal in razgrajal, pri tem pa ji je konj z vso silo stopil na nogo ter ji povzročil težke bolečine. Težko poškodovano je rešilni voz odpeljal v bolnišnico.
Božična darila in vojno posojilo. Ženska obrtna šola na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani je že lansko leto dejansko dokazala, kako živo se zanima za vse, kar zahteva v tej veliki vojni domovinski čut. Kakor minulo leto so tudi letos učenke te šole, ki se je domalega vsem boriti za svoje življenje, darovale o Božiču toliko raznih predmetov, da so dobili naši vojaki-ju-naki na fronti od njih 81 paketov. — Denarni prebitek lanske božične akcije so porabile v to, da so bili ranjeni slovenski sinovi, ki se zdravijo v bolnici št. 3 v domobranski vojašnici, obdarovani s 152 zavitki cigaret in s 63 večjimi zavoji. Za vsak teh zavitkov so napravile dobrosrčne darovalke 1 srajco, 1 spodnje hlače in temu še pridejale 3 robce, 1 par nogavic, 1 žlico, odnosno nož in 1 vilice, 9 razglednic, 1 svinčnik, 20 cigaret in škatlico vžigalic. — Poleg tega so kakor pomladi za četrto, sedaj tudi za peto vojno posojilo zbirale med sabo in nabrale s prispevki učiteljskega zbora toliko, da se je tudi topot kupilo nekaj kosov vojnega posojila. Trajno veljavo pa daje temu domoljubnemu činu vrlih mladenk njih določilo, da naj ostanejo ti vrednostni papirji lastnina šole in da naj se dotekle obresti v spomin na ta zgodovinski čas razdeljujejo med revne učenke. Da je vse to tako lepo uspelo, gre glavna zasluga učiteljicam gospodičnam Klementini H r o v a t i n, Ani S c h m i e d t in Filomeli S e n e k o v i č, ki sta se jim pri nabiranju prispevkov za vojno posojilo pridružili njih koleginji, gospodični Ivana Sabotič in Marija V e h a r. — Veselje obdarovanih trpečih junakov in vzgojevalni vpliv teh velepatriotičnih akcij na domoljubno čuvstvovanje blagih dekliških src naj bo ta vrlim učiteljicam zadostilo za obili trud, ki so ga imele.
lj Davek o vojnem dobičku. Sporoča se nam, da je izpisek iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke od večjega dohodka v letih 1914. in 1915. za političen okraj Ljubljana okolica pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani v sobi št. 6, I. nadstropje, ob navadnih urah javno razgrnjen na pogled.
lj Tiskovine so tu! Stranke, ki morajo v zmislu tozadevnega razglasa naznaniti cilin Ire kopalnih peči, se obveščajo, da so tiskovine sedaj došle in imajo priti ponje same, jih doma izpolniti, potem pa zopet prinesti (poslati) same nazaj. Tiskovine se dobe in oddajajo v obrtnem oddelku mestnega magistrata (nekdanja Galletova hiša), I. nadstropje.
lj Dotična dama, ki je v nedeljo popoldne pozabila svojo uro v restavraciji »Union«, jo tam dobi.
Nov zemljevid srednje Evrope, oziro-roma evropskih bojišč s točno označbo bojnih črt oziroma zasedenega ozemlja na vseh bojiščih po stanju koncem decembra 1916 je izšel in se dobi v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani za ceno 2 K 70 vin. s poštnino vred. Na severu sega zemljevid še višje od Petrograda, na jugu kaže vso Italijo in Balkanski polotok. Zemljevid je zelo pregleden in podroben in bo prav dobro služil za vsa bojišča.
Slike Nj. Veličanstva cesarja Karla I. (litografije) v velikosti 59 X 89 cm se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v Velikosti 54 X 68 cm za ceno 8 K.
Za sestavo k napovedi o dohodnini, katero je treba mesca januarja vložiti, je neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšalo bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni poslavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Ljudem, ki Jih mučijo bolezni na ledvicah, mehurju in podobne bolezni,
zelo dobro služi naravna »Franc Jože-fova grenčica« s skrbnim odvajanjem na črevo. Iz poročil nadzdravnikov splošne bolnišnice sv. Janeza v Budimpešti je razvidno, da se s posebnim zadovoljstvom opaža mehki okus Franc Jožefove grenčice kakor tudi nje popolni učinek, ki se pokaže večkrat že pri malih množinah v kratkem času, ne da bi nastopili kakoršnikoli neprijetni stranski pojavi.
Proti katarom nedosegljiv.
LIBERSKI
Emili In Konstantinov
vrelec.
' Heftno ga Je rabilo pokoj. KJeg. Veličanstvo cesar in kralj Frano Jožet I.
Dobiva se povsod nli po ravnateljstvu vrelca v Libercih.
Jako obsežna
f^* zemiliita ^m
pripravna za obrtnijo, se kupijo takoj proti plačilu. Na istih se lahko nahajajo tudi hišice in lope ali mlin. — Zemljišča motajo mejiti na precej deročo reko in se nahajati v bližini kako želez. post. ter pri vozni cesti n. pr. na Vrhniki, Postojni, Zgornjih Ležečah ali kje drugje. Natančne ponudbe z označbo površine in cene naj se dopošljejo kakor hitro mogoče na Ferdinanda Dobavšek, TRST, Via Barriera vecchia št. 16.111
Islandski C
iz katerega se pripravi izboren nadomestek za jedilno olje, se dobi
zavitek za 1 liter, po................. j«_
zavitek za 1 liter garantirano izbranega.......H 1*30
zavitek za 2 litra garantirano izbranega.......K 2*40
'> > * /
i1 r 1
* rt
Dobi se pri ff|. Spznko, prodaja moke in islandskega mahu za 'jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
Ioan DeZman d Ljubljani, Kopitarjeua ulica Sten. 6.

Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. det. žlvlj. In rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejama zava oranja na doživetje ln smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem
leta M4. .	......................K 173,490.838--
btan e garaticiiskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.u22-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življeusko zavarovanje, veljavno za DO|fIO zauarooanie, na/ se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poStnine prosto.	1439
L Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji.
marije Terezie cesta St. 12.
Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem težko vest, da je v sredo 10. t. m. zatisnila v večen sen oči moja preljuba soproga, oziroma naša dobra mati, tašča in stara mati, gospa
v Podnartu, odkoder je bila v petek 12. t. m. začasno j nešena k počitku na pokopališče na Dobravi.
Hanibal Manzoni,
c. kr. sodni sluga v p., soprog
Hnton, c. kr. okr. sodnik, ilriur, c. kr. fin. nadpaznik, sinova. Eliza, Ema, Elvir?*, Alirai, c. kr. poštarica, flntoniettaj L;na, hčere. - AdoifZorzi, Valentin Stroj, nadrev. juž.2el., ilngelo Pojanl, c. kr. poštni nadkontrolor, Dr. Joža Lovrenčičj gimn. supl., Emil Drinovc, asistent drž. žel. in c. kr. poročnik v rezervi, Ines r. da Cai6, Marija r. Pečenko, zelje in snahe.
_Brez posebnega obvestila.

♦OAtCl
rMruni
Boji D9 zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. decembra, Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Sovražnik je obstreljeval s topovi na-Se postojanke pri Armenticres in Lens in na obeh straneh ceste Albert—Bapaumej najljutejše smo odgovarjali. Severno An-cre so Angleži v ranih jutranjih urah dvakrat brez uspeha napadli. Pri Scrre se je zrušil njih napad pred našimi črtami. Severno Beaucourta smo jih po njih začetnih uspehih po krepko izvedenem proti-sunku z velikimi izgubami vrgli v njih izhodno postojanko. V naših rokah je ostalo 50 ujetnikov in 2 strojni puški. Pri Beau-montu se bijejo še manjši pehotni boji.
Bojna črta nemškega cesarji e v i č a.
Zahodno Moze na Cote in v Vogezih je od časa do časa na posameznih mestih zopet oživel boj s topovi in z minami. Nage napadalne skupine, ki so vdrle danes zjutraj v sovražne jarke na Combres višinah in vzhodno Nomeny, so se vrnile brez izgube s 16 Francozi.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. jan. zvečer. Uradno;
Severno Ancre se bijejo boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff.
URADNO POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 12. jan. Uradno:
Neki naš podmorski čoln je 28. decembra 1916 v angleškem Kanalu potopil 8000 tonski transportni parnik, katerega so spremljali rnšilci.
Francosko uradno poročilo. 10. januarja ob 3. uri popoldne. Na celi bojni črti je bilo ponoči mirno. 10. januarja ob 11. uri ponoči. Ne-rekinjen topovski ogenj na večjem elu bojne črte, ki je bil močnejši severno Somme, pri Bouchavesnes in Clery, v Argonih in v odseku Four de Pariš.
Belgijsko poročilo. Pri Dixmuidenu se je razvil 10 .t. m. ljut boj s topovi, ki je trajal do večera. Pri Hetsasu je bil boj z bombami zelo živahen. Težko belgijsko topništvo je prisililo sovražne metalce min, da so morali utihniti.
10. Januarja. V minuli noči smo zasedli utrjeni odsek jarkov vzhodno Beaumont-Hamel. Ujeli smo 140 mož, med njimi 3 častnike. Pri uspešnem sunku vzhodno Loosa smo popoldne ujeli nekaj mož. Sinoči smo vdrli v sovražne jarke nasproti Armentieres, ubili smo veliko sovražnikov, uničili eno strojno puško in pokvarili obrambne naprave. Uničujoč ogenj smo namerili na sovražne črte severno prekopa La Bassee, zahodno Ploegsteerti in pri Ypernu.
Velike angleške izgube ob Somme.
Rotterdam, 12. januarja. »Times« javljajo, da so angleški mornarji v bojih ob Somme izredno veliko trpeli.
Angleži prevzeli nove bojne odseke na Francoskem.
»Rotterdamsche Courant« poroča: Angleži so v Franciji zopet prevzeli veliko odsekov na bojni črti. Na angleški bojni črti stoji 2 milijona Angležev.
Proti triletni vojaški službi na Francoskem.
Bern, 12. januarja. (Kor. ur.) Pariški listi poročajo, da je v vojnem odseku francoske zbornice izjavil socialist Renaudel, da so dogodki pokazali, da je zakon o triletni službeni dobi brez koristi in slab. Takoj po sklepu miru bo socialistična stranka znova začela svoja prizadevanja za uvedbo Jauresove vojaške teorije. Socialist Lavalle se je pridružil Renaudelu. Predsednik Marginot je odvrnil, da triletna službena doba ni nikaka dogma, da pa sedanji trenotek ni primeren, da bi se spravilo to vprašanje zopet na dnevni red.
1. februar — veliki dan sreče I Tako oznanja današnja priloga »Srečkovne-ga zastopstva«, ki bo gotovo vzbudila pozornost cenj. bralcev.
Pred kratkim Je Izšla času primerna knjižica »Veliki cesar«. Knjižica je bogato ilustrirana, posebno pa jo krasita obe čelni sliki rajnkega in sedanjega cesarja, ki sta izdelani v bar-votisku. Knjižica je prav zanimiva tako za stare kakor za mlade ter naj bi ne bilo nobene slovenske družine in nobene slovenske šole brez nje. Dobiva se po različnih bukvarnah v Ljubljani, pa tudi v Novem mestu (Krajec nasl.), v Kranju, Celju in Mariboru. Za šolske otroke pa je najbolj primerno, če se knjižica naroča skupno po učiteljstvu direktno pri izdajatelju Fr. Petriču, mest. učitelju v Ljubljani, Vič-Glince, vila »Miila«. — Cena 1 K, po pošti pa 1 K 20 h.	'
»Prehladne strupe« označa veda dosedaj še bolj malo znane provzročevalce protinskih bolečin. Revmatične bolečine se tedaj najbolje odstranjajo s pokončavanjem teh »prehladnih strupov« in se nam to najbolje posreči z močnim vtiranjem bolečin mest s Fellerjevim oživljajočim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid«. Masirati je z »Elza-fluidom« tako dolgo, da koža tekočino docela vsrka in bode na bolečih mestih kri živeje krožila in postanejo vsled tega bolečine manjše. — Fellerjev »Elza-fluid« je najboljše in najpriljub-ljenejše sredstvo za vtiranje, obenerr je pa tudi jako ceno, ker stane 1 steklenica samo 42 vin. — Po pošti se pa ne more poslati manj kot 12 steklenic in stanejo iste poštnine prosto 6 K. 48 steklenic stane 20 K. Edino pristen se naroča fluid pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska), kjer se lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-kroglice z znamko »Elza-kroglice«. Predvojne cene. 6 škatlic poštnine prosto za 4 K 40 vin. Te kroglice vedno točno učinkujejo in so priljubljene starim in mladim, če jih enkrat preskusijo.	(_i_)
EZ3 EZ3 HI! EZ3 EZZ1CZ3 EZ31
Naročajte »Slovenca"!
i—n n—3i—ii_mmzzi
Kdo ve kaj
o poddesetniku Antonu švara, k u. k. Sapper-Komp. s/3) Feldpost 26 Pojasnila prosi Marija švara, Vila Piccoli, Ljubljana.	65
V	93
(Tltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Proda se
s teletom, še mlada in dobra mlekarica. izve se v Zg. Šiški št. 57.
- Po-

vojne popolnoma prost, slov. in nemšč. zmožen, želi primernega mesta v kaki pisarni ali kje drugje v Ljubljani. Ceniene ponudbe na upravo „Slovenca" pod „Invaiid" Si.
Prodajo se
10—12 breje, bele švic. pasme; kje, pove natakarica v gost. MAR. ČOP, v Ž.rovnici, Gorenjsko.
Sprejme se
lepega obnašanja za opravila v trgovini (slično kot sluga v banki) proti plafii in preskrbi z obleko in obuvalom. — Pojasnila pri tvrdki Kosmnnn In Tschnrn, Sv. 1'etra nasip 1.
KKHBKa
V nojem se vzame za majev termin v Ljubljani
ali okolici
ali pa
posestvo MT gostilna.
Naslov pove uprava lista pod štev. 96 ako se pošlje znamka za odgovor.
F. BATJEL, Ljubljana _
Stari trg 2U "prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, stro.ev, gramoionov, žepn. elesttr. svetilk, kompl. že od K X-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. — Pismena naročila se takoj izvrše.	u010
Kupifo se
iz mehkega lesa, po cele vagone. Ponudbe na upravo lista pod »HLODI«.
0©<&9G©©©©0©©©0©©
Naz-ian/am, da sem svojo delavnico premestil iz Slomškove ulice v
Bohoričevo ulico št. 3
kjer bom svojo betonsko obrt naaalie izvrševal in se tem polom na;topleje priporočam.
Domenile B alte lino.
(3000®9®©®®®(90000
Ponudim za razprodajilce naslednje
čevljarske izdelke:
800 parov dobrih visokih ženskih klobučcvinastih Cevijev na zadrgo St. 37 do '12 po K 9'50 za par. 600 pr.nia otroških čevijev na zaponke i z sukna s podplati iz plutovine št. 21 do 25 po K 4'50 za par.
500 otroških čevljev na zaponko iz sukna z debelimi podplati iz klobucevine in linoleja od št. 19 do 26 po K 3'6'J za par. Tudi sicer imam zelo veliko zalogo drucjih vrst klobučevinastih, usnjatih in lesenih čevljev po najnižjih cenah. Zahtevajte prosim ponudbo in vzorce. Pošilja povsod po povzetju v popolno zadovoljnost.
Naslov: Rudolf 'IVevdishelm, tovarniška zaloga čevljev, Gradec, ipo.gasse il.	91
1 zavitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K l'—. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, se dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi moj morski mah
za okolico
prt g.
Novo mesto » »	Kranj
» » Tržič » » Jesenice » » Radovljica
za Ljubljano se dobi pri g. Marija Lukanc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljših trgovinah. Poštna naročila najmanj 6 zav. sprejema J. Urek, Ljubljana 5, Mestni trg 13.
A. Oblak Novo mesto F. Dolenz Kranj L. Lavš Tržič Al. Perušek Jesenice F. Pere Radovljica
dobivate
v špecijalni trgovini za milo
Ijiiljlilj
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
Se cfobl v vset) lekarnčh S
/
Kvts; -j is ■wstg2!Ssim<ME3K®amBm!ESKWKa
Brzojavke: Proinetbanka Ljubljana.
O. kr.
pnv.
Telefon št 41.
nka podružnica Ljubllana, prel J. C. Mayer
Mrala aa Bsas.H.-Ustanovljena 1864.-33 poflraalc, Vogal Marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital 60,200.000 K Reserve 17.000.000 K
Preskrbovanje vseli bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rontnegn davka, k-mtovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre ; naniera. — Denar se lihko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednesinih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjpv in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih ln inozemskih mes
tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanj« in prodaja-nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vssb v bauono stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižica dne 30 novembra 1916 K 1«,241.140..,
15
Tehnična pisarna	2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup vn prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Krasna, bogato ilustrovana knjižica
m
-	Cena 1 krono, po
—	Slovenci, sozite po Katoliški Bukvami v
je ravnokar izšla. -pošti 20 vin. več. njej! Prodaja se v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu, šolska vodstva in krajni šolski sveti lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, Giince, vila »Mila«
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska lirma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah.
I & B. Skabmi
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko, Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
2.
Išče se zanesljiva, poštena in dobra
Prednost imajo one, katere se razumejo tudi nekoliko na vrt. Mesečna plača K 30'—. Pismene ponudbe se pro.-i pod .razumljiva kuharica 73' na upravništvo Slovenca.
Kupi se že rabljena
II flilll Ml |
(Bandsage) kakor tudi mal dinamo za 20—30 luči. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod »Žaga št. 20 «
SUM 88(6 i
za špecerijsko trgovino je poceni nap cdaj. Janko Preticvič, Ljubljana, Ambrožev tig št. 7.	4(3
v dobrem stanu, z vrtom ali z drugim zemljiščem. — Pismene ponudbe na upravo lista pod „h.sa 71". Naznani naj se tudi cena posestva.
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
HJ1 V CTŽLifl prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3ia.
Prš 52. žrebanja srežfe IfaStifansisega fg isiss	ssasle^isjjili
mesnega goferifslsega pcsciSFa, PA ?e fe crlffo ■fiemk, Mere xapadep> dne 2. inliia m? si izpSačilo.
uev les
V hlodih.
v polenih in hlodih
vsako vagonsko množino no nniviSii dnevni ceni. J. POGAČNIK,' Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
		Št. 19670 z dobitkom K 50000--					Št, 19780		z dobitkom K		1000-—		
		„ 1451 ,,		rt	„ 3000'-		n	58455	n 19		1000-—		
		„ 68518 „		»	„ 2000'-			39213	w n		600"—		
		* 6182 „		n	„ 1000--			1840	w n	n	600'—		
		„ 36669 „		v ■	„ 1000-		»	70856	n »		600'—		
		„ 49035 „		n	„ 1000--			15583	» n	»	600"—		
	Št.	95	144	177	345	353	414	748	916	955	1016	1037	1333
1346	1380	1393	1394	1445	1454	1483	1491	1537	1654	1726	1814	2041	2239
2390	2537	2570	2726	2890	2946	3024	3041	.3105	3388	3637	3643	3644	3753
3807	4203	4369	4449	4460	4523	4544	4610	4615	4749	4760	4776	4786	5040
5113	5130	5226	5252	5264	5268	5397	5601	5728	6044	6048	6190	6389	6505
6599	6662	6928	6958	7014	7297	7412	7578	7622	7654	7672	7690	7818	7825
7856	8031	8038	8062	8347	8421	8533	8543	8677	8683	8736	8752	9031	9185
9255 10819	9284	9380	9580	0628	9793	9862	9978	10190	10399	10520	10540	10563	10681
	10845	10896	10929	10954	11096	11142	11180	11342	11346	11473	11519	11552	11568
11611	11618	11661	11979	12118	12550	12593	12625	11626	12631	12(560	12778	12883	12993
13002	13151	13195	13448	13858	13944	14232	14274	14302	14368	H .07	14436	14495	14556
14594	14666	1.4745	14995	15072	15175	15247	15285	.15344	15361	15363	15373	15452	15775
15794	.15831	16052	16311	16414	16426	16435	16534	16746	16773	16851	16894	16996	17292
17298	17360	17417	17470	17582	17742	17828	17844	17887	18209	18308	18446	1871-0	18778
18862	18918	18986	19096	19172	19367	19441	194'J8	19557	19596	19678	19711	19734	19741
19858	19900	20072	20176	20247	20274	20424	20436	20470	20513	20542	20600	20642	20711
20832	20873	20956	20996	21031	21123	21128	21169	21250	21445	21496	21521	21553	21565
21678	21690	21958	21965	22176	22194	22313	22329	22363	22379	22553	22560	22706	2Ž709
22844	23202	23291	23437	23569	23606	23885	24011	24039	24049	24065	24201	24218	24312
24540	24622	24785	24911	24927	24989	24994	25124	25134	25166	25258	25287	25339	25601
25649	25850	25941	26036	26055	26281	26321	26328	26342	26733	26904	26923	27081	27123
27125	27224	27235	27550	27808	27845	27861	27907	28070	28179	28196	28255	28396	28408
28733	28805	28818	28875	29157	29208	29247	29333	29368	29493	29654	29794	29849	29968
30059	30127	30156	30279	30500	30600	30680	31085	31160	31261	31279	31451	31467	31757
31870	31895	31896	31980	32010	32223	32440	32617	32660	32712	32731	32876	33122	33190
33326	33629	33 .76	33686	33765	33824	34059	34066	34109	34192	34206	34432	34455	34498
34520	34647	34660	34671	34777	34928	34945	34969	.35090	35112	35130	35284	35614	35628
35845	36240	36,328	36392	36443	36710	36758	36761	36864	36876	36918	36919	37288	37321
37389	37407	37464	37499	37658	37714	37750	37931	37947	38069	38142	38303	38343	38410
38533	38772	38836	38889	89005	39101	39102	39209	39360	39413	39534	39671	39745	39812
40105	40171	40303	40378	40508	40568	40726	40830	40905	40913	41142	41184	41204	41224
41320	41491	41658	41700	41727	41763	41847	41879	41949	42008	42124	42178	42236	42323
42391	42470	42507	42512	42857	42974	42991	43055	43157	43272	43342	43624	43634	43671
43695	43815	43855	43978	43979	44292	44577	44631	44679	44813	44823	44909	45044	45056
45288	45309	45452	45514	45522	45551	45688	45861	45888	45902	46091	46214	46225	46272
46404	46458	46608	46755	46820	46912	46959	46979	47083	47137	47163	47252	47269	47299
47343	47451	47552	47711	47751	47989	48077	48219	48229	48232	48257	48461	48490	48523
48575	48831	48917	48955	49017	49024	4-9125	49407	49465	49666	49678	49782	50009	50045
50284	50673	50762	50790	51008	51017	51051	51096	51145	51307	52045	52108	52151	52268
52392	52394	52469	52588	52682	52713	52804	53133	53229	53258	53426	53446	53450	53473
53562	5.3728	53878	54053	54180	54349	54443	54585	54679	54805	54807	54850	55026	55228 .
55307	55779	55853	95882	55889	56244	56392	56524	56557	56578	56615	56721	56847	56867
56879	56908	56995	57001	57299	57353	57390	57397	57447	57547	57742	57756	57808	57823
57884	57904	58155	58178	58202	58244	58376	58715	58726	58855	58889	58979	58986	59016
59115	59156	59318	59419	50436	59611	59640	59731	59761	59790	59796	598,14	59868	5.9886
60186	60295	60296	60346	60507	60540	60584	60608	60616	60808	60989	60996	61219	61326
61596	61671	62171	62204	62225	62261	62268	62321	62354	62384	62479	62499	62551	62759
02790	63041	63035 64661	63123	62187	63280	63810	63882	63901	64102	64153	64324	64334	64468
04513	64619		64679	64727	64748	64749	64952	6i037	65114	65342	65408	65572	65605
65878	7588 i	66002	66069	66152	66217	62255	66297	66307	66646	66677	66731	66744	66931
67' 34	07084	67373	67679	67729	67839	67966	68065	68100	68107	68161	68315	68627	68653
68700	68852	(>8935	6899S	69040	69149	69262	69404	69520	69544	69829	69896	70015	70128
70266	70538	70606	70623	70729	70882	70960	70967	71000	71067	71230	71233	71284	71416
71490	71495	71520	71607	71010	71626	71654	71656	71688	71716	71737	71778	72037	72090
72096	72231	72253	72257	72308	72445	7251-3	72549	72607	72760	73172	7390(1	73490	79,m«
73467	78512	73592	73754	73846	73873	73886	74012	74051	74059	74089	■ UMIVU 74106	74202	• V Iviu 74254
71301	74339	74634	74690	74794 in 74948		z dobitkom pa		i K 60 -					
t
642 1723 2722 3978 4704 5334 5963 6983 7833 8930 10263 11531 12295 13242 13969 14806 15460 16503 17268 18174 19007 19706 20783 21727 22949 23791 24663 25579 26368 26763 27573 28341 29206 29838 30760 31382 32222 33018 33766 34560 35448 36352 37017 37703 38712 39504 40249 40995 42002 42769 43280 43898 44802 45706 46893 47770 48568 49373 50066 50956 51800 52605 53902 54979 55844 56955 57683 58963 59557 60794 61382 62353 63286 64510 65035 65905 66639 67361 68116 68743 69777 70661 71568 72108 73154 74252
Od doslej izžrebanih srečk so nastopne še niso predložile v izplačilo: Št. 30611 z dobitkom K 50000-—
Št.
716 1871
2760 3983 4706 5370 5989 7004 7967 8981 10295 11553 12304 13313 14003 14846 15503 16651 17283 18267 19074 19771 20818 21729 23254 23835 24756 25611 26460 26929 27622 28395 29223 29908 30815 31555 32304 33033 33785 34703 35568 36357 37019 37756 38715 39569 40269 41058 42017 42833 43291 43941 44889 45724 46945 47869 48598 49377 50119 50996 51833 52637 53942 55016 55983 56966 57982 59000 59743 60849 61424 62436 63517 64585 65062 65929 66664 67390 68147 68778 70052 70686 71636 72307 73182 74253
)1	828
n	42696
n	62032
»	2472
n	9180
n	22237
n	23087
	66
	794
1942 2771 4076 4729 5474 6078 7058 7987 9001 10306 11581 12345 13315 14055 14852 15543 16693 17328 18269 19219 19775 20860 21784 23265 23918 24765 25686 26470 26961 27679 28432 29271 29919 30825 31572 32395 33197 33851 34850 35622 36389 37036 37784 38730 39589 40272 41223 42095 42839 43355 43969 44890 45774 47048 47892 48641 49453 50125 51036 51844 52776 54294 55047 56128 57066 58071 59060 59784 60941 61494 62557 63518 64594 65065 65993 66668 67442 68149 68855 70095 70741 71674 72491 73420 74314
n n
n »
n n n
83
829 2026 2924 4102 4763 5582 6136 7062 8034 9239 10376 11635 12391 13422 14077 14862 15635 16699 17495 18429 19284 19873 21084 22007 23276 23945 24777 25759 26482 27109 27681 28509 29301 29051 30903 31637 32467 33225 33923 34890 35652 36442 37073 37799 38835 39810 40307 41289 42119 42864 43451 44065 44897 45874 47066 48003 48650 49456 50176 51115 51934 52843 54372 55117 56158 57124 58125 59102 59812 60961 61634 62629 63575 64621 65068 66059 66669 67462 68220 68885 70144 70788 71694 72522 73449 74337
74920 z dobitkom po 60 kron.
3000 — 3000-— 2000 — 1000 — 1000'-1000-— 1000'—
118
918 2178 3130 4152 4767 5612 6275 7113 8179 9299 10408 11822 12416 13447 14141 14867 15636 16713 17578 18533 19403 20077 21137 22175 23289 23962 24781 25786 26588 27133 27725 28568 29335 3U061 30969 31706 32502 33236 34020 34922 35658 36519 37090 37811 38896 39858 40569 41309 42123 42905 43465 44069 44899 46008 47081 4S046 48664 49458 50256 51150 51985 52890 54386 55122 56261 57203 58141 59170 59818 60962 61666 62649 63588 64645 65137 66202 66796 67609 68285 68912 70219 70827 71714 72536 73562 74346
170
1163 2192 3238 4218 4839 5614 6324 7200 8186 9344 10460 11851 12523 13459 14297 14881 15648 17732 17735 18607 19404 20220 21295 22214 23312 24027 24845 25822 26625 27164 27810 28571 29341 30157 30981 31758 32562 33348 34085 35005 35792 36524 37229 37854 38939 39903 40579 41482 42147 42918 43484 44099 44944 46023 47290 48056 48737 49478 50269 51282 52017 53118 54465 55170 56336 57218 58234 59250 59887 60988 61682 62655 63651 64670 65206 66236 66844 67657 68303 68923 70252 70979 71804 72584 73570 74434
Št.	24157 „
„	34735 „
„	59680 „
„	72840 „
„	5274 „
„	24941 „
„	61039 „
198 1257
2269 3302 4247 4896 5643 6350 7318 8496 9382 10685 11893 12666 13463 14351 14961 15681 16839 17843 18609 19428 20-75 21309 22257 23321 24047 24867 25823 26627 27177 27871 28710 i. 9347 30308 31045 31760 32646 33435 34106 35020 35921 36628 37259 37934 38972 39911 40588 41494 42174 42983 43530 44143 45035 46030 47294 48061 48784 49549 50283 51295 52093 53189 54498 55182 56371 57227 58248 59271 59921 61032 61702 62789 63721 64685 65360 66248 67015 67771 68364 68962 70277 71113 71812 72620 73595 74436
243 1342 2423 3394 4379 4929 5679 6351 7380 8521 9389 10833 11958 12774 13488 14422 15016 15988 16847 17893 18621 19429 20302 21321 22328 23323 24096 24871 25845 26630 27181 27932 28713 29411 30315 31083 31804 32662 33541 34138 35033 35949 36641 37298 37972 39050 40015 40608 41516 42371 43077 43555 44180 45073 46147 47335 48141 49085 49577 50292 51367 52136 53226 54529 55201 56592 57348 58323 59289 60056 61089 61921 62800 63754 64775 65363 66292 67053 67814 68368 60193 70288 71152 71816 72709 73724 74477
n
n
H
n »
1000 —
1000 — 1000-— 1000 — 600-— 600 — 600 —
385	387	454	552	568	630
1410	1443	1482	1522	1639	1685
2446	2458	2520	2592	2698	2716
3442	3578	3607	3629	3690	3918
4450	4461	4474	4479	4540	4647
4949	4995	5006	5205	5208	5209
5735	5740	5754	5767	5807	5830
6385	6430	6453	6640	6S79	6969
7426	7478	7540	7630	7647	7683
8559	8597	8616	8658	8819	8826
9631	9744	9802	10031	10189	10213
11045	11047	11009	11150	11265	11455
11999	12173	' 12195	12210	12220	12273
12889	12928	13025	13109	13163	13177
13024	13679	13699	13766	13893	13928
14533	14593	14644	14677	14716	14768
15121	15136	15228	15241	15381	15410
16043	16067	16069	16306	16322	16494
16852	16924	16999	17057	17205	17242
18032	18033	18034	18055	18102	18146
18056	18657	18766	18845	18859	18887
19432	19444	19487	19607	19626	19631
20311	20390	20486	20525	20707	20737
21338	21441	21491	21493	21572	21706
22459	22533	22571	22873	22902	22922
23363	23421	23433	23013	23735	23790
24131	24178	24182	24307	24351	24393
25023	25275	25318	25337	25366	25426
26008	26009	26083	26127	26261	26332
20645	26670	26692	26718	26741	26760
27262	27330	27348	27419	27440	27532
27^36	27962	28006	28176	28225	28337
28758	28848	28973	29012	29019	29037
20460	29644	29649	29721	29757	29809
30327	30394	30559	30623	30069	30694
31093	31131	31155	31215	31316	31378
31806	32044	32080	32111	32127	32191
32746	32781	32805	32869	32916	33014
33546	33551	33569	33624	33685	33705
34262	34333	34335	34440	34449	34527
35128	35140	35328	35347	35378	35379
36032	36071	36197	36200	36228	36325
30759	36804	36893	30931	36943	36993
37319	37344	37397	37566	37583	37600
37988	38026	38053	38149	38195	38648
39095	39115	39125	39224	39240	39452
40116	40142	40145	40167	40204	40218
40612	40645	40670	40695	40798	40814
41634	41688	41717	41783	41792	41887
42444	42598	42619	42633	42731	42759
43080	43081	43083	43173	43182	43190
43637	43670	43773	43794	43887	43891
44202	44219	44279	44386	44504	44518
45080	45103	45127	45137	45446	45529
46256	46336	46368	46496	46658	407(17
47404	47524	47533	47606	47634	47739
48160	48269	48323	48381	48459	48559
49089	49132	49163	49173	49276	49344
49618	49640	49760	49880	49890	49934
50.300	50606	50616	50625	50647	50738
51370	51418	51524	51537	51553	51774
52216	52285	52437	52462	52466	52590
53399	53588	53602	53736	53779	53821
54532	54547	54582	54664	54717	54748
55231	55334	55370	55591	55681	55769
56596	56754	56771	56852	56866	'56920
57410	57422	57568	57609	57612	57615
58410	58461	58493	58502	58792	58918
59402	59437	59438	59488	59497	59516
60072	60221	60300	60385	60450	60004
61093	61096	61186	61212	61277	61331
61955	61979	62052	02063	62074	62294
62834	62945	63018	63058	63109	63118
63768	64025	64085	64204	64210	64474
64833	64835	64849	64898	64922	64944
65424	65461	65493	65575	65601	65628
66330	66338	60370	66460	66483	66504
67109	67154	67185	67323	67329	67342
67874	67959	67986	67995	68047	68113
68382	68471	68506	68616	68605	68731
69278	69331	69345	69403	69447	69652
70320	70349	70440	70465	70478	70520
71156	71257	71259	71337	71402	71510
71831	71872	71975	71985	71989	72026
72800	72884	72906	72913	72932	73152
73841	73950	73975	73997	74113	74155
74485	74511	74681	74779	74891	in —
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. januarja 1917. Župan:
dr. Sean Tasčar i. r.
MT Spreime se
izurjena v železnlni ali vojni invalid z daljšo prakso.
Kje pove upravništvo tega lista pod št. 3053, ako se pošlje znamka za odgovor.
»BlaSevalec glamlrjev Ia .rgosec cksnii
Ljubljana, Wo!icva ulica li 12.
Zaloga ter z»io-sojevafnica gla-
sovtrjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elai zavod za vglaševanjo ter popravila vseii glasbil. Vglasevaiec v »Glasiieui matici« tei v vseb slovensk b zavodih.
CEH
sta na proda] dve vili na Bledu, ena
z zemljiščem in gospodarskim poslopjem, ki je pripravno tudi za skladišča in s parcelo pri jezeru. Nadalje se proda posestvo v Most, h pri Žirovnici, ki je primerno za gostilno, in lepa stavbena paj-ccla pri Bohinjskem jezeru. — Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 2977 (4)
Slavnemu p. n. občinstvu se vljudno naznanja, da prevzema podpisani vsakovrstne
s kolodvora in na kolodvor, posebno še
s kolodvora in na kolodvor. Istotam se tudi kupi poljubna m> žina trdih bukovili drv. Velespošto vanj em
Josip Tiirk,
prevodnik in podjetnik, Ljubljana, ltadcckega cesta št. 3.
Veja zspe-tca gjra
natančno regul in ro-pda, Nikoi ali jeklu K 12 — IU 20-— z radij, svetilo kazalisčom K llt—20 K24—vsro-brnern okrovu K ib — 21 K 28 , z imlij svet. ko/.al K MO — 38-, , „	— srebrna zapestn, ara
nsi mast. K 30 - .'«•_ 40 — t r kar. nima zapoatna ura ua .-last K um - K 120 K l in - 3 letno pismeno ]iim-stvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko: Zamena dovoljena nit denar nusai.
Prva tovarna ur Ier Korsd
o. in kr dvorni založnik BrUs »t. i;.;,3 .'Črnko) Na željo bo vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik.
Kapi se dobro ohranjen
voz (pariorl
Ponudbe naj so pošiljajo upravi pod »parlzar«.
S!©v= vo|. narodne pesms
:•: za fctiri glasove, 1915.
Fran Marolft, LJubljana, K 1-5G in K 1 80.
Šolam, župniščem, društvom, vojnkoin itd. naj-to Dlejše priporočamo. — Najlepše danJo l
EflKr"	litrov domače pijače jj
obvoz.. slastno in xojo gnKOČo si laUKo vsak D ^ u tu napravi z maih otroški. V zalogi sotfl ananas. jabolonik,grenadineo,. malino ve«'. ? miisknlni lir. šovoo, poprovi motovcc. po-marančovec. prvonccvo •. v.in ovoc. Se-u8poh iziti Ta <10111 minca so inhko pno. poloti hiu.ma pozmn tudi vroča mosio rtinia ali /galija. Sestavino r. nat. navou io 10 K lratiko po povzetju Za ekonomije, tvornioo. gonpod., delavnico itn., noprecen. vrodn., i
fS	I.....• •	w .......I.......................t
ca svefci in no upifanl m njogovu etelazm mu no trpi 5 Grollclo, Engcl-Progorie, Brno (>43, Moravsko \
15 letna deklica,
ki je dovrSlla iest razredov liudske Sole, želi vstopiti v kako
n	__ m
i I
najraje na dočelf, cjrc p:i tudi v mesto. Ponudbe na uuiavnistvo leua lista pod Črkami „JH. H. 75",
Zaloge v Ljubljani: R. Šanabon in tlulius Elbetit.
OI


Žsnifnct ponudba.
pomanjkanja attauja sc želim fem potom seznaniti s krepostno, uerrto in pobožno cjo-spico ali rčlouo brez ofrol?, l?i bi imela posostuo g trgovino, cjosHhto, mlinom ali l?al;im poH-jeljem. Kesite ponudbe če mo. goče s sliljo so prosijo <3o iS t. m, upraui peli ..SRSCG C>7".
(0
SliHa
se vrne. Tajnost zajame.

i
iOC
Dostavltev ! takol I
Brez pomtsteSsa so
Dostavitev ! takoj I
sasaSsiS sfrsjl Esajlepše In času

Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najJ)o'jši sedanjosti, šivajo vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo lOIetuo garancijo, krogijieen, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki Cas in povsod brezplačen.	2978
Čim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v LftlMfanf, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri
Opozorilo
47 (3)
Podpisana tvrdka opozarja s tem, da gospod
flnton Wisiak
bivši naš uslužbence ni ve C upravičen sklepati kupčij v našem imenu in za naš račun, ter ga
ni zamenjati s
sodružabnikom naše tvrdke gospodom
Aleksandrom Wisiakom
(bivšim potnikom Schichtove tvrdke).
V Ljubljani, dne 8. januarlja 1917.
J. Globocmk in drag.
hrj a
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih azbornsh srečk:
Ko?iIi srečk Hssfr. rdečega križa . 3©£>.©o®	in	kron
Tunkih mik . . 2©©.©C©,	in	200n080 kron
3% zemljiških srečk Iz I., IddO . .	in	frank
3% zemljiških srečk Iz 1. 1889 . .	in	kron
17 IrefeareJ vsak© «8?.©! Svota glavnih dobitkov 1. 1917:
kF©rž oziroma frankov. ——— MesečsS obrok samo K 7»— ©ziForaa fS 3-75.
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in ie izguba deaarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja szfcijs^enB! — Zahtevajte brazpiačno pojasnilo fu igralni 'nač^ hitite z naročilom!	'
Sreškovrco lasfopsSv® 11, LSubSJana.
Sprejmejo se takoj
3053
ep $s>
in hipi 11Klillil i
proti dobri plači za betonsko stavbo na ®©bravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. - Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. Ssagn@t&i na !D©bPa^i P" betonskem delu. — —
iT

Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
. c o
C
D
«
JO
"3 -t-> o
o.
V)
ca 2
HTH EBEHL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
>1
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6

sa in cene
naivssfe cene lo sprejema z navedbo množine !e-
JOSSP KRALJ
Ljubljana, Franca Josipa cesta 7.
Vir"
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
m
m
m
m
'M
M
M
m t«'.!
m
M M
■M ti***
1 M
W
M
tVi
■M
I
Bentni davek plačuje iz svo;ega. cessss Zunanjim vlagateljem so za poši-
fOJ ljanje deaarja na razpo-« jO la9° brezplačno posož-** I4* niče poštne hranilnice
12 /o •
Od 1. januarja 1917 po 4V
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2> 15 ali 22v2 let; pa tudi is v en odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijsfca posojila proli zaznambi na plačo in zavarovalni polici an poroštvu. Prospekti na razpolage.
Društveno lastno premoženje znaša koncem Ista 1915 K 519.848-40 Deležnikov ]e bilo koscem leta 1015 1324 s 15 815 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,083.850 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Ilalan, prelat m stol. kanonik v Ljubljani. L podpredsednik:	11, podpredsednik:
Borjumil Remec, c. kr. profesor	KaroJ Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. proiesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. ra5 oficral v Lin-bliam; Anson Kraij, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Ur. Meriiar Alojzij Kimn vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob £*o noric, odvetniški kandidat v Ljubljani - dr. Fran Papež odvetnik v Ljubljani, Ivaa Sušaik, stolni k:in..nik v Ljubljani; Anton Sušnik c kr tri-mnaziiski proiesor v Ljubljani; dr. Viljem Schvveilzer, odvetnik v Ljubljani- dr. Aleš Usenicnsk, proiesor bogoslovja v Ljubljani: fran Verb.c, c kr. Klmuaziiski proiesor v Ljubljani; Ignacij Zaploinik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anion Kržič, c. kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. _ Člani: Anton Cadez, katehet v Ljubljani-. K. Gruber c. kr. tiri rac. oiiciial v L|ubljani: Ivan Mlakar, nro-tesor; v Ljubljani; AvguŠUn Zaje, c. kr. rac. revident in posestnik v Ljubljani.

m
■M
m
m
'M
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta štev. 6, nasproti hotela Union" za iranciskansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od Vloge v »Ljudski posojilnici« b" d° 1 l,re m Jih obrestllie P<> so popolnoma varno nalo-	M % i QI
žene, ker posojilnica daje	fej I j
denar na varna posestva na	si j 4 / d
deželi in v mestih.
- brez odbitka reninega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.

Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
■vos- ----------—m—g—i ■■■■—■—■ ——
i;Kka, Potnica'' sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Soreiema tud, vloge na tekoč, račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortLc"o ali bit n e ' na oS kredit piot. poroštvu ah zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
i

Tisk »Katoliške Tiskarne«,
Tzdaja konzorcii »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec<