momi Št. 60 (15.504) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 Knn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I DUU LIK sp«). |N ABB. POST. GR. 1 /50% f 3l m S 7initii CREDIT0 C00PERATIV0 Ur ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE PETEK, 15. MARCA 1996 Res preveč naključij Bojan Brezigar Ko sem se sinoti iz Bruslja pogovarjal z uredništvom je bila telefonska zveza prekinjena kar dvakrat v nekaj minutah. To se mi že leta ni dogajalo, niti kadar sem klical iz kake zakotne vasice na evropski celini, kaj šele pri uporabljanju sodobne evropske telefonije. Res Čudno naključje. Recimo, da verjamem v naključja in da torej verjamem, da je do pohoda finančnih stražnikov v Tržaški kreditni banki ter po pisarnah in domovih njenih upraviteljev, nadzornikov in delničarjev prišlo po naključju prav na dan pred skupnim sestankom delničarjev v Boljuncu. Ko bi namreč ne šlo za naključje, bi morali sklepati, da sta dogodka povezana in da gre za izvajanje načrta, po katerem naj bi slovenska manjšina dokončno izgubila nadzor nad tem bančnim zavodom. Da bo jasno. Ne gre za naCelen zagovor nobenega od upraviteljev ali voditeljev TKB. Sodna praksa v Italiji je paC taka, da bomo prej ah slej vsi izvedeh, ah so bile staljene napake in kdo jih je zakrivil. Vendar za ugotovitev tega res ni treba zaposliti veCsto financerjev hkrati, ter preiskati tudi krajev, za katere je menda vsem jasno, da v njih lahko najdeš samo pajčevino kot je na primer Kraška hiša Dodali bomo tudi, da je prav, da kdor je kaj zakrivil, za to tudi odgovarja Kar smo zapisafi doslej je rutina. Ostajajo še ugibanja o naključjih. Pred današnjim zborom slovenskih delničarjev in pred občnim zborom banke, ki bo prihodnji teden, smo že opozorih na dve nevarnosti, ki pretita Tržaški kreditni banki. Prva je, da se delničarji ne udeležilo polnoštevilno današnjega sestanka in prihodnji teden občnega zbora, kajti to bi pomenilo, da bi ob odsotnosti slovenskih delničarjev Ljudska banka iz Brescie s 45 odstotki lastništva lahko prevladala pri pomembnih odločitvah, ki bi bile lahko za slovensko identiteto banke škodljive. Ko bi delničarji razumeli vCerjašnji masovni poseg financarjev od Filzijeve ulice tja do Kraške hiše kot ustrahovalno akcijo bi se kdo morda potuhnil in ne udeležil sestankov. Takemu početju oblasti bi lahko rekli ustrahovanje, seveda Ce ne bi šlo za naključje. Druga nevarnost, na katero smo opozarjali, je da bi ob objavi letošnje bilance, ki bo kot slišimo prikazovala precejšen primanjkljaj, klienti izgubili zaupanje v banko. Vendar je res naključno dejstvo, da so vCeraj financarji zablokirali varnostne skrinjice in zahtevali od klientov, da jih odprejo pred njimi. Taka početja bi ocenili kot načrtno odganjanje klientov, seveda Ce ne bi šlo samo za naključje. Ob vsem tem je nedvomno zanimivo dodatno naključje, da je do teh posegov prišlo prav v Času, ko so vsi slovenski delničarji, ne glede na njihovo politično ah svetovno nazorsko pripadnost pre-mostih medsebojne razlike in stmih vrste z namenom, da s skupnim nastopom obranijo banko v slovenskih rokah. Joj, koliko naključij! Ali ne? ■ De Charette za hitro rešitev I spora med Italijo in Slovenijo PARIZ - Francoski zunanji minister Herve de Charette je včeraj izrazil »iskreno željo, da bi bilo vprašanje med Italijo in Slovenijo dokončno rešeno v katkem Času«. V kratkem srečanju s časnikarji po pogovoru s slovenskim premierom Janezom Drnovškom je de Charette vsekakor poudaril, da gre za bilateralno vprašanje. Drnovšek pa ni omenil spora z Italijo in je novinarjem obrazložil, da postavlja Slovenija svojo kandidaturo ne le za pridruženo članstvo, ampak za polnopravno članstvo v Evropski uniji, saj se je v ta namen »zelo dobro pripravila« in »dosegla ekonomske rezultate, ki se lahko primerjajo ne samo z onimi drugih kandidatov, ampak tudi nekaterih Članic.« | Oljka še brez kandidata I v tržaškem volilnem okrožju TRST - Levosredinska koalicija Oljke do sinoči še ni izbrala svojega kandidata v mestnem poslanskem okrožju. Sprva so za kandidata izbrali Ferruccia Tommasea, ki pa ni bil po godu nekaterim komponentam Oljke, nato pa je izbira padla na socialista Alessandra Gillerija, ki je blizu sredinskemu gibanju Lamberta Dinija. Tudi ta predlog pa je doživel nesoglasja, tako da bodo o kandidaturi morda odločali v Rimu. Stranka komunistične prenove je v polemiki z Oljko začela zbirati podpise za kandidaturo Giuliane Zagabria. LpT je medtem za svojega kandidata izbrala nekdanjega socialisticno-me-lonarskega poslanca Giulia Camberja. Na 5. strani FINANČNA STRAŽA / PREISKAVE V BANKI, NA DOMOVIH IN V URADIH Oster pritisk na TKB dan pred skupščino delničarjev Ukrep tržaškega sodstva na pobudo Bonče d'ltalia TRST - Tržaško državno pravd-ništvo je sprožilo - kot kaže na pobudo osrednjega emisijskega zavoda Banca dTtalia - nenavadno obsežno akcijo proti Tržaški kreditni banki. Finančni shazniki so v okviru preiskave zaplenili dokumentacijo v banki, na domovih in v pisarnah sedanjih in preteklih elanov upravnega sveta, pa tudi nekaterih delničarjev in podjetij, ki so delovala s zavodom iz Ul. Filzi. Preiskali so tudi sedež Slovenskega planinskega društva in Kraško hišo v Repnu. Zahtevali so, da bi prevetih vsebino varnostnih sk- rinjic vseh strank, Cesar pa vodstvo banke ni dovolilo. Ni Se znan točni obseg akcije, ki se je začela zgodaj zjutraj: kaže, da preiskava meri proti desetim sedanjim in nekdanjim elanom upravnega sveta banke, katerim so izdali jamstveno obvestilo zaradi morebitne poneverbe proračunov v letih od 1992 do 1995, ki so jih sicer inšpekcije osrednje banke že vsaj trikrat preverile. Poleg tega so pregledati stanovanja in urade približno 30 zasebnikov in podjetij, ki pa niso pod preiskovalnim postopkom. Preiskava naj bi se razširila iz Trsta v Gorico, Čedad, Videm, Padovo, Vicenzo in Milan. Nova, nenavadno ostra in obsežna preiskovalna akcija je seveda vznemirila javnost, ki se med drugim zaskrbljeno sprašuje, zakaj so sodni postopek, ki sta ga namestnika državnega pravdnika De Nicolo in Frezza odredila že februarja, sprožili ravno na dan pred skupščino slovenskih delničarjev banke, ki bodo drevi sklepati o skupnem nastopu pri dokapitalizaciji slovenskega denarnega zavoda. Na 3. strani RAZVESELJIVA VEST Novi deželni urad za kulturo in jezike manjšin TRST- Dežela Furla-nija-Jutijska krajina bo dobila posebni urad za regionalne in manjšinske jezike, ki bo deloval v okvi-m odbomištva za kulturo in šolstvo. Novi upravni oddelek je sestavni del deželnega zakona za zaščito furlanskega jezika in kulture, ki ga je včeraj dokončno odobrila rimska vlada. Ustanovitev oddelka je predlagal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, njegov predlog sta svojcas osvojila tedanji načelnik Severne lige Ser-gio Cecotti (zdajšnji predsednik Dežele) in odbornik za kulturo Alberto To-mat. Gre za pomemben dosežek na poti uveljavljanja in priznavanja jezikovne raznolikosti FJK. Na 3.strani PODKUPNINSKA AFERA / PO ARETACIJI SODNIKA SOUILLANTEJA Berlusconi: Dotti naj demantira RIM - Po bivšem ministru Cesa-reju Previtiju je včeraj tudi Silvio Berlusconi ostro zahteval, naj predsednik poslanske skupine For-za Italia Vittorio Dotti demantira obtožbe Stefanie Ariosto. »Ce kdo ve, kako so potekale stvari, to je Dotti. Ker je v razmerju s takoime-novano superprico, je prav, da demantira izmišljene obtožbe,« je med novinarsko konferenco izjavil predsednik FI in glavni delničar Fininvesta. Med novinarsko konferenco je tudi namignil na možnost, da bi Dotti ne bil veC kandidat FI. Na to izjavo je Dotti odgovoril z odprtim pismom predsedniku, v katerem je poudaril, da sploh ne ve, kaj je njegova življenjska sopotnica povedala sodnikom v zvezi s preiskavo, ki je privedla do aretacije sodnika Renata Squillanteja in do zopetne preiskave o Fininvestu. »Dodal je tudi, da glede Fininvesta pa lahko priča le o tem, s Čimer se je kot odvetnik poklicno ukvarjal. Dotti je tudi zavrnil pritisk v zvezi s kandidaturo. Kljub Berlusconijevemu žuganju je Kartel kandidiral Vittoria Dottija in to v Četrtem milanskem okrožju. O nadaljevanju preiskave vCeraj ni bilo mogoče zvedeti veliko. Milanski tožilci so zaslišali odvetnika Attilia Pacilica, ki je bil aretiran skupaj s" sodnikom Squillantejem. Tudi odv. Pacifico je zavrnil obtožbe. Tožilstvo zaenkrat se ni odločilo ničesar v zvezi z zahtevo Squillantejevih in Pacifi-covih zagovornikov, naj bi preiskovanca izpustili na prostost. Na 2. strani V Trstu srečanje SKGZ-ZZP TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza je vCeraj gostila vodstvo gibanja Zveze za Primorsko. Beseda je tekla o položaju v obmejnem prostoru, o odnosih med Italijo in Slovenijo ter o nerešenih problemih slovenske narodnostne skupnosti v FJK. Na S.strani 1 PILJENJE KANDIDATNIH UST De Mita bo kandidiral, Mario Segni pa ne RIM - Kandidatne liste za volitve 21. aprila so že skoraj nared, tudi včerajšnji kaotični dan pa je prinesel veC novosti in presenečenj, še posebno v levosredinskem zavezništvu. Za bivšega demokr-šCanskega tajnika Ciria-ca De Mite so našli so-lomonsko rešitev, po kateri se bo v svojem okrožju v Irpinii predstavil s samostojno listo, v istem okrožju pa ne bo kandidatov Oljke. Rešitev je zadovoljila vse razen SKP, ki je že napovedala predstavitev svojega protikandidata. Pravo presenečenje pa je včeraj pripravil bivši referendumski li-der Mario Segni, ki je sporočil, da ne bo kandidiral, Čeprav je potrdil podporo Dinijevi li-sti. Vzroke nepričakovane odločitve bo Segni orisal na današnji novinarski konferenci. Včeraj sta svoj volilni simbol predstavila tudi Willer Bordon in Giuseppe Ayala, ki sta že dan prej napovedala samostojen nastop. Toda dokončnega sklepa o tem še ni bilo. Ugledni ameriški dnevnik VVashington Post pa je sedanjo predvolilno fazo v Italiji označil kot »sejem zmede, izdajstev, psovk in prevar« in napovedal, da bodo volitve 21. aprila »še poglobile politično močvirje«. Na 2. strani PO UMORU 16 OTROK Škotska pod šokom Pokolu botrovala neuravnovešenost LONDON - Škotska in njihovo učiteljico in vsa Velika Britanija in nato napravil samo-sta še vedno pod mor. Preiskovalci, pa šokom sredine trage- tudi Časopisi, brskajo dije v osnovni šoli v po preteklosti Thoma-Dunblanu na Škot- sa Hamiltona v skem, kjer je neurav- iskanju prvih znakov novešeneC hladnokrv- blaznosti, no ubil šestnajst otrok Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku V Trstu odprtje urada INČE V Trstu bodo danes uradno odprti Dokumentacijski urad Srednjeevropske pobude (INČE} Stran 3 Odgriznila mu je uho V nekem baru v Trstu je spet prišlo do napada na gostilničarja: neko dekle mu je odgriznilo del ušesa, moški pa ga je hotel zabosti z nožem. Stran 5 Gorica: alarmni zvonec za šole V goriških slovenskih višjih srednjih šolah je padec vpisov tako izrazit, da terja takojšnji razmislek in primerne ukrepe za kljubovanje novim razmeram. Stran 8 Gluhi smodnik v Saležu V prostorih KD Rdeča zvezda bodo drevi ob 20.30 predvajali film priznanega sarajevskega režiserja Bata CengiCa Gluhi smodnik. Stran 10 Nogometaši potrdili stavko Nogometaši v italijanski A ligi so potrditi stavko za nedeljo, pa Čeprav je vodstvo nogometne zveze pokazalo precejšnjo pripravljenost za sprejem bistve-nih zahtev nogometašev. Stran 16 RIM / KAOTIČNA PREDVOLILNA POSVETOVANJA PODKUPNINSKA AFERA / PO ARETACIJI SOUILLANTEJA Razrešeni še zadnji vozli kandidatnih list Salomonska rešitev za De Mito - Segni ne bo kandidat Berlusconi: Dotti naj demantira Predsednik poslancev Fl je zavrnil Berlusconijevo zahtevo - Kljub sporu bo Dotti kandidat v Milanu Washington Post: Sejem zmede in psovk NEW YORK - »Volilna kampanja v Italiji je sejem zmede, izdajstev, psovk in prevar«; tako ugledni VVashington post ocenjuje sedanjo predvolilno fazo v dokaj Črnogledem tonu. Njegov dopisnik iz Rima prav tako zelo negativno ocenjuje delo zadnjih Štirih vlad, ki so sledile »zru-Senju starega in diskreditiranega političnega sistema«. Sodec po sedanjem razvodnevnika prepričan, da »volitve 21. aprila bodo samo poglobile politično močvirje«. Clankar ugotavlja, da je volilni zakon, ki je bil sprejet pred tremi leti z namenom, da združi politične sile v dva bloka, v resnici rodil kopico majhnih strančic. »Nekatere med njimi,« piše VVashington Post, »si bodo razdelile ravnovesje oblasti v parlamentu, in to kljub majhnemu odstotku glasov.« Posledica tega je skrb večjih strank, da se povežejo z manjšimi; toda ta zavezništva se menjujejo z dneva v dan, tako da bodo bloki dobili svojo dokončno obličje Sele v ponedeljek, ko bo na vrsti predstavitev list. NOVICE Papež brez vročine, danes pa diagnoza VATIKAN - Papeževo splošno zdravstveno stanje je »zelo dobro«; včeraj zjutraj je bil »praktično brez vročine« in je daroval mašo, danes, 48 ur po nastopu rahlega obolenja pa bodo zdravniki formulirali diagnozo. Tako je izjavil vatikanski glasnik Joaquin Navarro, ki je še dodal, da bo papež sedaj potreboval nekaj dni počitka. Danes bodo tudi sprejeli odločitve o bhžnjih papeževih obveznostih, skoraj gotovo pa je že, da bo 19. t.m. obiskal Sieno. Podrla se je kupola katedrale v Notu NOTO (SIRAKUZA) - Tehniki gasilcev in civilne zaščite so od včeraj zjutraj na delu, da bi ugotoviti razsežnost škode po predsinoCnjem podrtju kupole v sedemstoletni baročni katedrali San Nicoloja v Notu. Področje okrog bazilike so iz varnostnih razlogov ogradili. V trenutku podrtja sta bila v katedrali 93-letni monsignor Nunzio Zappulla in 69-letni kaplan zapora Giovanni Gennaro, ki sta ostala nepoškodovana. Pod podrtijo pa je ostala krsta ne-kaga krojaCa, katerega pogreb bi moral biti včeraj dopoldne. Orožje iz Jugoslavije za boj proti državi V teku so bila pogajanja s »stiki« v Jugoslaviji za nakup še drugega orožja, s katerim bi še dopolniti skladišče orožja, ki so ga pred dnevi odkriti v kraju San Giuseppe Jato; Giovanni Brusca se je s tem orožjem nameraval bojevati proti državi. Tako je včeraj izjavil Toni Calvaruso, zvesti »varuh« Leoluce Ba-garelle, ki pa sedaj sodeluje s sodstvom in ki je včeraj prvič pričal v blindirani dvorani Rebibbie na dveh procesih. Calvaruso je bil aretiran leta 1995, z letošnjim januarjem pa je začel sodelovati s sodniki, predvsem zaradi svojih hčerk, za katere ne želi, kot je dejal, da bi zrastle v mafijskem okolju. RIM - Stranke zaključujejo težavno piljenje kandidatnih list. Opravilo, ki je dalo povod za nemalo bolj ali manj žolčnih polemik, odstopov in umikov, je dejansko pri kraju, saj so bili skoraj vsi glavni vozli prejšnjih dni razrešeni. V desničarskem Zavezništvu so se igre dejansko zaključile že v sredo z umikom grožnje katoliške komponente, da se na volitvah predstavi avtonomno, cena za pomiritev pa je bila izstop Marca Pannelle iz Pola svoboščin. V Oljki pa je bil vCeraj dan bolečih odločitev. Prva je zadevala vprašanje možne kandidature bivšega tajnika KD Ci-riaca De Mite: posebno DSL je pritiskala, da bi se De Mita predstavil samo v proporCnem delu na listi Ljudske stranke, ne pa v večinskem delu pod simbolom Oljke. Včeraj so našli salomonsko rešitev: De Mita se bo predstavil tudi v večinskem delu v svojem volilnem okrožju v Irpi-niji, toda ne pod simbolom Oljke, paC pa z avtonomno listo. V tem okrožju pa Oljka ne bo predstavila svojega kandidata. Našli smo zadovoljivo rešitev, je komentiral voditelj Oljke Romano Prodi, medtem ko je SKP polemično že napovedala, da bo proti De Miti predstavila svojo kandidaturo. Druga vest dneva je sporočilo bivšega referendumskega liderja Maria Segnija, da ne bo kandidiral. Segni je potrdil podporo Dinijevi listi Italijanska prenova, CeS da globoko verjame v naCrt reformističnega centra, svoj umik pa je utemeljil z »osebnimi razlogi«. Kateri so ti razlogi, bo po vsej verjetnosti povedal danes na posebni novinarski konferenci. Sele nekaj ur pred svojim sporočilom je Segni sodeloval na sestanku Dinijeve liste, ob koncu katerega je eden od udeležencev sporočil, da bo Segni kandidi- ral v Kampaniji in na Siciliji. Očitno se je kasneje nekaj zataknilo. V Oljki pa ostanejo Se odprta nekatera vprašanja, med katerimi izstopa vprašanje zadržanja predstavnikov Demokratičnega zavezništva VVillerja Bordona in Giuseppeja Ayale. Bivši miljski župan in bivši palermski sodnik sta vCeraj predstavila svoj volilni simbol z nazivom Demokratična in socialistična unija in potrdila samostojni nastop, Ceš da ni bilo mogoče najti sporazuma z Oljko. Kasneje pa se je Bordon srečal z Macca-nicom, Biancom in samim Prodijem in ob koncu srečanja povedal, da »problem še ni bil rešen«. Bordon je tudi zanikal, da bi jabolko spora z Oljko bilo vprašanje števila volilnih sedežev. V obračunu kaotičnega dneva je Romano Prodi poudaril, da so bile kandidatne liste za pro-porcni del že dokončno izdelane, one za večinski del pa bodo zaključene v prihodnjih urah. FIRENCE - Slo naj bi za »skupinske umore«, v katerih naj bi vsakdo imel svojo točno nalogo: nekdo naj bi streljal, drugi uporabljal nož, neka tretja oseba pa na straži vse nadzorovala. Do teh zaključkov so prišli preiskovalci florentinskega letečega oddelka glede dveh umorov z 22-kali-brsko beretto v Vicchiu leta 1984 in v Scopeti-ju leta 1985. Po zaslišanju Giancarla Lottija smo za preiskovalce v prisotnosti neke skupine, predvsem »skritih opazovalcev«, ki so se v nekaterih priložnostih prelevili v spolne blazneže. Do teh za- RIM - »Ce kdo ve, kako je s to zadevo, ta je Vittorio Dotti. Zato lahko pove, da so obtožbe samo CenCe.« Tako je poudaril vCeraj Silvio Berlusconi na pogovoru z novinarji med predstavitvijo poziva intelektualcev Kartela svoboščin. Berlusconi, ki se do vCeraj ni oglasil, je vCeraj novinarjem povedal, da o aretaciji sodnika Renata Squillanteja in morebitni vpletenosti bivšega ministra Cesareja Previtija ve samo to, kar je prebral v Časopisih. »Kljub temu pa sem miren. Mislim, pravzaprav preprecan sem, da je Dotti še odvetnik Finin-vesta in bo zato jasno povedal, kako je z vso stvarjo. Ce kdo, je on tisti, ki ve, kako je z vso zadevo. Zato mora tudi on povedati, da so obtožbe izmišljotina, saj je on živel s takoi-menovano superpriCo.« Dodal je, da je Dotti eden od možnih kandidatov Forza Itatia. In novinarjem, ki so ga vpraševali, Cernu pridevnik »možen«, je Berlusconi dejal, da je govoril o »možnem kandidatu«, ker ni nihče kandidat, dokler ni podpisal izjave, da kandidaturo ključkov so prišli po preverjanju Lottijevega pričevanja; le-to jim je omogočilo, da so obnovili zaporedje dveh umorov, s toCnimi urniki, premiki in akcijami, ki so jih opravile osebe, ki so bile prisotne na krajih umorov, to je na parkiriščih v Vicchiu in v Scopetiju. V obeh primerih so morilci potrebovali skupno 20 minut; za preiskovalce je to preveč za eno samo osebo in brez »skritega opazovalca«, ki bi položaj nadzoroval. Giancarlo Lotti, su-per-prica v drugi preiskavi o florentinski pošasti je bil v seznam sprejme. Marsikomu pa je tisti namih možen izzvenel kot opomin. Med temi je tudi Vittorio Dotti, ki je naslovil Silviu Berlusconiju odprto pismo. V njem je potrdil, da ne ve, kaj je njegova življenjska sopotnica Stefania Ariosto povedala sodnikom. »Ne morem demantirati tega, Cesar ne poznam. Kot odvetnik pa lahko pričam le o zadevah, ki sem jim poklicno neposredno sledil« Obžaloval je dejstvo, da bi se Berlusconijeve besede lahko razumelo kot povezavo med kandidaturo in demantijem, Čeprav pravi, da bo odločitev - kakršna koti bo - mimo sprejel. »OdloCi ti. Ce bo odločitev negativna, bo to potrditev, da v gibanju prevladujejo stališča in kultura, v kateri se ne bom mogel spoznati,« je še zapisal Vittorio Dotti. Pozneje je predstavnik Nacionalnega zavezništva dejal, da bo Kartel kandidiral Vittoria Dottija in sicer v 4. milanskem okrožju. Tako naj bi sklenili voditelji Kartela svoboščin, ki so se zbrali na Berlusconijevem domu. preiskovanih z obtožbo sodelovanja pri dvojnih umorih v Vicchiu in Scopetiju vpisan v letih 1984 in 1985. 56-letni bivši težak iz San Casciana je bil najprej priča, v torek zveCer pa se je po dolgem dnevu preiskav in zasliševanj znašel na seznamu preiskovanih. Prav v torek je Lotti izjavil, da je prisostvoval tudi umoru leta 1984, ki sta ga po njegovih besedah zakrivila Pietro Paccia-ni in Mario Vanni; po njegovih besedah so ga odpeljali na kraj umora, da bi bil na pazki, kot se je zgodilo tudi za dvojni umor leta 1985. FIRENCE / V VICCHIU IN SCOPETIJU Slo naj bi za skupinska umora Pri njih naj bi sodelovalo več oseb, vsako s svojo nalogo Odvetnik Pacifico zavrnil obtožbe MILAN - Čeprav še ni pronicnilo ime podjetnika, ki naj bi po prepričanju milanskega tožilstva podkupoval rimskega sodnika Renata Squillanteja, je že povsem jasno, da je podjetje, ki ga imajo preiskovalci na muhi, televizijski koncern Finin-vest. To je potrdilo tudi vodstvo holdinga, ki je v uradnem sporočilu poudarilo, da »Ce je Fininvest na muhi, je puška nabita s slepimi naboji«. VCeraj so v milanskem zaporu Opera zaslišali odvetnika Attilia Pacifica, ki je bil aretiran skupaj s sodnikom Squillantejem. Po izjavi zagovornikov je Pacifico zavrnil vse obtožbe. Prizanl je samo, da je bil prijatelj sodnika Squillanteja in bivšega ministra previtija, kar pa, naj bi poudaril Pacifico, ni zločin. Sef milanskega tožilstva Saverio Francesco Borrelli je novinarjem povedal, da gre preiskava »v vse smeri«. Izvedelo se je tudi, da se tožilstvo še ni izreklo o Squillantejevi zahtevi po izpustitvi na prostost. Preiskava povzroča veliko napetost v rimskih sodnih krogih, kjer so sodniki za predhodno preiskavo in tožilstva izrekli solidarnost preiskovanim kolegom. 14. MAREC 1996 v LIRAH 52 S 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1543,00 1590,00 5 nemška marka 1050,00 1082,00 1 francoski frank 306,00 315,00 II holandski gulden 936,00 964,00 belgijski frank 50,70 52,70 II $1 funt šterling irski šterling 2350.00 2423.00 2421.00 2497.00 danska krona 271,00 279,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1125,00 1160,00 japonski jen 14,60 15,20 §2 švicarski frank 1296,00 1336,00 ?! avstrijski šiling 148,80 153,40 5 s norveška krona 241,00 248,00 it švedska krona 227,00 234,00 portugalski escudo 10,10 10,50 := španska pezeta 12,40 13,00 1 avstralski dolar 1196,00 1232,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,30 11,80 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 14. MAREC 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1552,00 1582,00 nemška marka 1057,00 1075,00 francoski frank 306,00 316,00 holandski gulden 935,00 960,00 belgijski frank 50,89 52,69 funt šterling 2348,00 2428,00 irski šterling 2421,00 2516,00 danska krona 271,00 281,00 grška drahma 6,29 6,89 kanadski dolar 1125,00 1160,00 švicarski frank 1302,00 1327,00 avstrijski šiling 148,71 153,21 slovenski tolar 11,60 11,90 14. MAREC 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1569,480 — ECU — 1972,840 — nemška marka — 1067,460 francoski frank — 311,370 — funt šterling — 2392,990 — holandski gulden — 953,510 — belgijski frank — 51,931 — španska pezeta — 12,700 — danska krona — 276,200 — irski funt — 2460,260 — grška drahma — 6,511 — portugalski escudo — 10,320 — kanadski dolar — 1147,780 — japonski jen — 14,916 — švicarski frank — 1323,450 — avstrijski šiling — 151,770 — norveška krona — 245,040 — švedska krona — 231,350 — finska marka — 341,190 — avstralski dolar 1215,880 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 14573 1.4613 funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28,063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21.498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32275 PRED SREČANJEM SLOVENSKIH DELNIČARJEV / VČERAJ OD ZGODNJIH JUTRANJIH UR DO VEČERA Nova, nenavadno ostra akcija financarjev v Tržaški kreditni banki Preiskali tudi stanovanja in urade delničarjev in podjetij- Postopek naj bi sprožili na pobudo Bd'l TRST - Pravi vihar je včeraj zajel Tržaško kreditno banko: finančni stražniki so od prvih jutranjih ur do večera pregledovali prostore denarnega zavoda, zaplenili veliko količino dokumentacije, zasliševali uslužbence in vodilno osebje, pregledali sedeže podjetij, stanovanja in urade nekaterih delničarjev, ko so jih tudi odpeljali na sedež finančne straže v Ul. Giulia, kjer so izpisali njihova pričevanja. Preiskovalci so zahtevali tudi pregled varnostnih skrinjic strank TKB, česar pa ni bančna uprava dovolila, ker bi šlo za neupravičeno posploševanje postopka, in se bo danes pritožila na razsodišče svobode zoper pregled, ki bi prizadel njene stranke. Delo banke je bilo vsekakor otežavljeno, nekaj časa se celo niso smeli povezati z vsedržavnem in z mednarodnim bančnim elektronskim omrežjem. Točnega obsega akcije niso sporočili ne preiskovalci in niti tržaško državno pravdništvo, ki je odredilo akcijo. Po nepotrjenih vesteh naj bi preiskava merila proti desetim sedanjim in nekdanjim članom upravnega sveta banke, ki so prejeli jamstveno obvestilo zaradi poneverbe proračimov v letih od 1992 do 1995. Temeljito so pregledali domove in pisarne približno 30 zasebnikov in podejtij, ki sicer niso pod preiskovalnim postopkom, a so jim vseeno zaplenili raznovrstno dokumentacijo, ker so bili ali so delničarji banke, ali pa zaradi njihovih po- slovnih stikov z denarnim zavodom iz Ul. Fil-zi. Večji del preiskav se je odvil v Trstu, nekaj pregledov pa so izvedli tudi v Gorici, Čedadu, Vidmu, Padovi, Vicenzi, Milanu in Lignanu. Preiskavo sta sprožila tržaška namestnika državnega pravdnika Antonio De Nicolo in Federi-co Frezza, ki sta podpisala zadevne ukrepe že 28. februarja letos. Tako obsežne akcije še ni bilo v nobenem kreditnem zavodu pri nas, ugotavljajo v bančnih krogih, vsaj v novejših časih ne. Zaskrbljenost ustvarja več nenavadnih elementov preiskave. Ze od lanskega oktobra je na TKB inšpekcija financarjev v okviru rednega preverjanja delovanja denarnega zavoda, in njihova stalna, skoraj že udomačena prisotnost v Ul. Filzi bi morala zagotoviti poznavanje prostorov, ljudi in dokumentacije, tako da jim ne bi bilo treba nastopiti z izredno Spektakularno akcijo, s takim številom financarjev, med katerimi so bili najvišji funkcionarji, z velikim številom avtomobilov finance na pločnikih pred banko, ki so opozarjali mimoidoče na nenavadno dogajanje v zavodu. Nadalje zaskrblja dejstvo, da so vpletli v preglede tudi nekaj manjšinskih ustanov, kot sta Kraška hiša in Slovensko planinsko društvo, predvsem pa toliko delničarjev in podjetij, ki imajo ali so imeli stike z banko in ki torej ne nosijo nobene odgovornosti za njeno poslovanje: sicer so v teh primerih samo iskali doku- Osrednji sedež Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi mentacijo, vendar je pregled prerasel v pravo zasliševanje in se je marsikdo v kratkem času znašel na poveljstvu finančne straže v Ul. Giulia potem ko so ga potegnili iz postelje. Nenavadna in vsaj na prvi pogled nesprejemljiva je tudi zahteva po pregledu vseh varnostnih skrinjic zasebnikov. Nadalje naj bi financarji preverili po vseh bankah Furlanije-Julijske krajine, če ima TKB ali kdo od preiskovancev varnostne skrinjice, kar je nedvomno razburilo vse bančno področje. Ni mogoče niti mimo ugotovitve, da se ni obširna akcija z velikim odmevom v javnosti odvila po podpisu ustreznega sodnega akta 28. februarja, ampak šele včeraj, na dan pred skupščino slovenskih delničarjev, ki bo danes ob 18. uri v boljunškem gledališču za skupni nastop do dokapitalizacije banke. Razlogi in cilji preiskave bodo verjetno jasnejši v prihodnjih dneh: na sodniji pa vztrajno kroži glas, da je akcijo sprožil sam osrednji emisijski zavod Banke Italije, pa čeprav niso pri številnih dosedanjih preverjanjih in pregledih odkrili pomembnejših nepravilnosti. Ce je to res, se postavlja vprašanje, zakaj jo je osrednji zavod sprožil prav v sedanjem obdobju, pred občnim zborom. Cas bo pokazal, ali gre morebiti tudi za širši načrt pritiska na manjšino in na njeno gospodarstvo ter sploh na njeno organiziranost. Namestnik državnega pravdnika De Nicolo je sicer s svoje strani odločno izključil, da bi bilo njegovo početje kakorkoli uperjeno proti manjšini, da bi bilo tržaško državno pravdništvo proti Slovencem, kakorkoli politično ali ideološko obarvano, in izrazil obžalovanje, da je do tega prišlo, vendar je dodal, da se morajo držati zakona. Dodal je, da je preiskava vsekakor šele v embrionalni fazi, sedaj morajo zbrano dokumentacijo proučiti in ugotoviti morebitne odgovornosti. Obseg in nekatere plati včerajšnje akcije so torej nedvomno nenavadni in preiskava v resnici prizadene dosti širši krog, kot pa samo banko in posameznike, in so zato izzvali dokajšnje vznemirjenje in veliko zaskrbljenost v slovenskem denarnem zavodu, pri vseh onih, ki so jim pregledali stanovanja in urade, pa tudi v širši slovenski javnosti. Oster protest SDGZin SKGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje je z zagrenjenostjo vzelo na znanje akcijo sodnih organov pri upraviteljih in nekaterih delničarjih Tržaške lo-editne banke. Obseg akcije in število uporabljenih agentov brez dvoma ne opravičuje resnične dimenzije domnevnih prekrškov. Vsa akcija je tembolj nerazumljiva, saj je izvedena tik pred občnim zborom banke, na katerem je najavljena sanacija dvomljivih kreditov s težko izgubo, ki hudo prizadene delničarje same. SDGZ zato skupno z neodvisnim sindikatom in drugimi delničarji vabi vse slovenske delničarje, da se na drevišnji skupščini v Boljuncu strnejo enotno v obrambo svoje banke. Slovenska kulturno gospodarska zveza je v zvezi z obširnimi preiskavami finačne straže, ki so včeraj doletele slovenske organizacije, posameznike in podjetja, izdala sporočilo, v katerem se sprašuje ali je mogoče tako nenadno akcijo pripisati le naključju. Glede na obseg preiskovalne akcije in cas, v katerem do nje prihaja, se je po oceni SKGZ nemogoče znebiti občutka, da se tudi to dejanje vključuje v dolgo zaporedje pritiskov, ki jih je bila ob de-nuncijanskih posegih in zaostrovanjih manjšina deležna v zadnjih letih. Se posebej se postavlja vprašanje, ali ni ob preiskovalni akciji dovolj zgovorno dejstvo, da je do nje prišlo na predvečer zborovanja delničarjev Tržaške kreditne banke, ki si prizadevajo izdelati strategijo za ohranitev osrednjega manjšinskega denarnega zavoda v slovenskih rokah. Ob takem načinu postopanja izraža SKGZ zaskrbljenost in obenem prepričanje, da ne gre za slučaj. Manjšinske ustanove in še zlasti gospodarstvo so v zadnjih letih bili prav zaradi vseh mogočih ovir in pritiskov postavljeni v izredno kočjiv položaj in so kljub ustvarjalnemu prispevku, ki ga že dolga leta dajejo vsej tukajšnji skupnosti pahnjene v stanje preiskovancev in osumljencev, namesto da bi jim pristojne oblasti učinkovito pomagale v boju za preživetje. SKGZ odločno protestira proti takemu postopanju in postavlja vprašanje, od kod prihajajo namigi, odredbe, postopki in ukazi, s katerimi se spodnaša konkreten doprinos naše skupnosti na življenjsko pomembenih področjih, brez katerih je lahko manjšina le še folklorni privesek. MANJŠINSKO VPRAŠANJE / RAZVESELJIVA VEST IZ RIMA Dežela FJK dobila posebni oddelek za manjšinske in regionalne kulture Vlada potrdila zakon o furlanščini - Zadovoljstvo Budina in Severne Lige TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v kratkem dobila posebni upravni oddelek za regionalne ter manjšinske jezike in kulture. Novi oddelek bo postal sestavni del odborništva za kulturo in šolstvo, njegovo ustanovitev določa posebni člen deželnega zakona za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika ter kulture, ki ga je rimska vlada pred kratkim odobrila. Ustanovitev oddelka za manjšinske jezike in kulture je med razpravo o zakonu za fur-lanščino predlagal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, sporazumno s tedanjem načelnikom skupine Severne lige Sergio Cecottijem in s tedanjim odbornikom za kulturo Albertom Tomatom. Deželni zakon o Furlanih in furlanščini je imel precej težavno pot. Rimska vlada je namreč zavrnila nekatere njegove člene in ga zato spet poslala v pretres deželni skupščini, ki ga je na osnovi vladnih pripomb nekoliko spremenila, revizija pa ni zadevala bistvenih členov. Za- kon je nato spet romal v Rim, od koder je sedaj prišla vest, da ga je vlada sprejela in to brez dodatnih pripomb. Deželni zakon vnaša nekatere novosti predvsem za furlanski jezik in za njegovo knjižno obliko, ki je, kot znano predmet dolgoletnih strokovnih razprav in sporov. Zakona, ki govori tudi o rabi furlanščine v javnih upravah, zato ne gre primerjati s problematiko slovenske manjšine, predstavlja pa nedvomno važen korak naprej na poti priznavanja jezikovne in kulturne raznolikosti deželne stvarnosti. Budin je seveda zadovoljen z odobritvijo zakona za Furlane in z ustanovitvijo novega oddelka za manjšinske jezike in kulture. Kot je že poudaril med soočenjem v deželnem svetu, bo v kratkem izdelal in predložil posebni zakonski osnutek za slovenščino in za Slovence, o vsebini katerega se namerava predhodno posvetovati z vsemi manjšinskimi komponentami. Zelo zadovoljna z vladno odobritvijo zakona za zaščito furlanske kulture je tudi svetovalska skupine Severne lige. Njen svetovalec Daniele Zoratto je v izjavi za tisk poudaril, da je Dežela po dolgoletnem boju končno dobila zakon, ki priznava dostojanstvo Furlanom in furlanščini in ki prilagaja manjšinsko zaščito v naših krajih z evropskimi standardi. Zoratto je kritičen do nacionalističnih krogov in predvsem do Nacionalnega zavezništva in do Liste za Trst, ki sta dvignila vik in krik proti temu zakonu ter vložila priziv na ustavno sodišče. Posebno glasen je bil, kot vedno, melonarski veljak Gianfranco Gam-bassini, ki je vso zadevo demagoško povezal z domnevno nadvlado Furlanov nad Tržačani. Gambassini je bil celo ob glasnejši od pristašev NZ, ki so se ob glasovanju o furlanščini razklali, saj se je svetovalec Gianfranco Casula vzdržal glasovanja, medtem ko so njegovi somišljeniki seveda glasovali proti. Podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin TRST / POMEMBNA SLAVNOST Uradno odprtje informacijskega oddelka INČE Prisotni številni ugledni gostje TRST - Na sedežu Zavoda za zunanjo trgovino (ICE) v Ul.Genova 9 bodo danes opoldne uradno odprli sedež Informacijskega in dokumentacijskega centra Srednjeevropske pobude (INČE). Gre za enega pomembnejših teles te mednarodne skupnosti, ki v zadnjem času posveča veliko pozornost gospodarski obnovi Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. V Trstu bo imel sedež tudi stalni sekretariat, ki se ukvarja s to pomočjo. Današnja slavnost, ki bo privabila v Trst številne ugledne goste iz držav članic Srednjeevropske pobude, bo potekala pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva, ki ga bo zastopal podtajnik Ferraris. Navzoči bodo tudi visoki predstavniki "trojke" Avstrije, Poljske in BIH, ki trenutno vodi Srednjeevropsko pobudo. V Trst bodo prišli tudi predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva in slovenskega parlamenta. Omenjeni informacijski in dokumentacijski center z mednarodnim nazivom CID se bo ukvarjal tudi z vprašanji gospodarstva in prometnih povezav, koordiniral pa bo nadalje sodelovanje trgovinskih zbornic iz držav članic. 4 Petek, 15. marca 1996 DEŽELA, MNENJA, RUBRIKE MNENJE Brin-Orologio: zgled resnične solidarnosfi... Pobratenje med krožkom Brin in Križa in socialnim centrom ”Orologio“ iz Reggio Emilie, ki se je preteklo nedeljo udejanilo v Križu s podpisom obeh predsednikov, je bil nedvomno enkraten dogodek, poučen in spodbuden z več zornih kotov. Na prvem mestu se mi zdi vredno poudarka dejstvo, da se je okrog tega majhnega jedra kulturnih in družbenih delavcev zbralo in srečalo v Križu lepo število javnih upraviteljev: tržaški, nabrežin-ski in zgoniški župan, župan Reggio Emilie, predsednika obeh rajonskih svetov, katerima društva pripadata. Iz pozdravnih besed županje iz Reggio Emilie smo prisotni-takoj razumeli, da ni šlo za zgolj formalno prisotnost. Socialni center ’’Orologio“ je eden od dvajsetih podobnih stvarnosti, ki delujejo v Reggiu Emiliji. Tradicija o vrednotenju prostovoljnega dela na rekreacijskem, kulturnem, šporbiem in socialnem področju, ima v kulturi in pogledih javnih upraviteljev dežele Emilije Romagne posebno težo in pomen. Županja je brez retorike priznala, da so za javne uprave, v času težkih finančnih klestenj, društvene stvarnosti bistvenega pomena za ohranitev dobrih družbenih odnosov. Vsi prisoti smo občutili, kar se dejansko rekdokdaj dogaja, kako se lahko razkorak med Nives Košuta javno upravo in občani dejansko zmanjša v hipu, ko so za dejanji vrednote in ljudje, ki so prepričani v to, kar delajo. Drugo pomembno dejstvo, ki se mi zdi vredno izpostaviti, pa pobliže zadeva društva in način njihovega delovanja. Društvo Brin in center ”Orologio“ sta vzpostavila prvi stik ob humanitarni pomoči za vojne begunce bivše Jugoslavije. Stiki so se nato nadaljevali in se poglobili v prijateljske vezi. Sama sem leta 19994 sodelovala, kot tajnik ZSKD, na razpravi v Ljudskem domu v Križu, kjer so nam člani centra ”Orologio“ orisali zgodovino te stvarnosti, njihovo delovanje in načrte... Res je, kot so nekateri v nedeljo ugotavljali, da je največja razlika med njimi in nami v pristopu do stvari. Člani centra ”Orologio“, ki je danes polivaletna stvarnost, znotraj katere upravljajo prostor za rekreacijske dejavnosti, za video, gostilni in lu-doteko, ki jo mesečno obiskuje preko dva ti- soč otrok, so se v dvajsetletnem obdobju srečali tudi pred ogromnimi težavami. Njihov pristop do težav pa je vedno bilo prepričanje, da je mogoče dobiti z združenimi močmi in iznajdljivostjo rešitev na katerikoli problem. Vztrajnost in vera v lastne sposobnosti in načrte sta pripomogli k uspešnim rezultatom. Ko so se seznanili s težavami kriškega Ljudskega doma, ki potrebuje nujna popravila, so se obvezali za pomoč. V nedeljo, po poldrugem letu zbiranja sredstev, so prišli v Križ in izročili kriškim prijateljem več desetin milijonov kot posojilo, da se lahko popravitve-na dela začnejo. Ker ne verujem v čudeže, me je ta dogodek prepričal, da človeška življenjska sila zmore več kot čudež. Žal mi je za tista društva, na katera sem v nedeljo neizbežno pomislila, ki se že desetletja pritožujejo, da jim nihče ne obnovi društevnih prostorov, in niso nikoli doživeli take solidarnosti in podpore, predvsem ker se sami niso nikoli odločili za konkretno akcijo. Mislim, da so člani krožka Brin naredili veliko dejanje za Križ in celotno vaško skupnost. Iskrena želja je, da bi se okrog nedeljskega dogodka razvilo še tisoč takih pobud, ki bi združevale, odprle kriškim vaščanom nova obzorja in vlile novega zaupanja. BENEČIJA / ZA MEDNARODNI DAN ŽENSK Prireditev mladih ob osmem marcu V Beneški galeriji razstava domačih umetnic Prizor s proslave 8. marca v Benečiji z nastopom mladih poustvarjalcev KANALSKA DOLINA / URADNI OBISK Zematto pri nemški manjšini S trbiškim županom je govoril o kandidaturi tromeje za ZOI TRBIŽ - Koroški deželni glavar Christof Zernatto je včeraj uradno obiskal (nemško) Kulturno društvo Kanalska dolina, ki ima približno sto članov in katerega gla\ma naloga je po besedah njenega predsednika Karla La-ggja nega nemške kulture in jezika v Kanalski dolini. Zernatto se je s predstavniki KD Kanalska dolina srečal v njihovem novem kulturnem domu. Ta je nastal v nekdanji ljudski šoli v vili Griinwald v Trbižu, med drugim tudi s finančno podporo dežele Koroške in številnih koroških kulturnih ustanov in organizacij. Koroški deželni glavar je med svojim obiskom izpostavil potrebo po stalnih kulturnih stikih med Koroško in Staroavstrijci v Italiji, društvu pa je obljubil nadaljno podporo Koroške. Hkrati se je izrekel tudi za nove oblike sodelovanje, npr. v okviru t.i. Inter-reg-programov Evropske unije. V okviru svojega obiska v Trbižu se je koroški deželni glavar srečal tudi z županom mesta Carlom Toniutti-jem. Seznanil ga je s soglasnim sklepom koroške deželne vlade o skupni kandidaturi za ZOI leta 2004 ob tromeji Avstrija - Italija -Slovenija. Toniutti je deželnemu glavarju Koroške zatrdil, da Italija polno podpira skupen projekt in da mesto Trbiž in dežela Furlani-ja-Julijska krajina že delujeta na tem, da bi zagotovila potrebna finančna sredstva za kandidaturo s strani Italije. (IL) SPETER - »Imej se rada«. Tako je številnim ženskam, ki so se v s Spetru zbrale na Dnevu žena priporočila Luisa Batistič, kateri je bila poverjena naloga, da spregovori ob tem tradicionalnem srečanju, ki ga že vrsto le prireja Zveza beneških žena. Batističeva je namesto tradicionalnega govora prebrala svojo pesem, v kateri je izpostavila skrb, ki jo je treba izkazovati do družine, do narodnih korenin in do svoje zemlje. Spomnila se je na številne prireditve, okrogle mize in druge pobude, ki so jih v Benečiji uresničili v vseh teh letih od prvega večera ob 8. marcu, ki ga je Zveza beneških žena pripravila v Cemurju. »Naše najlepše zadoščenje pa je, da ob letošnjem 8. marcu lahko pri-sostvujemo nastopu naših otrok, to je mladih, ki imajo za sabo izkušnjo dvojezičnega pouka«. In res prav skupini mladih je bila zaupana skrb, da v okviru Beneškega gledališča ponudi beneškim ženskam veseloigro »Brez skrbi! Sa smo tle mi!«, ki jo je zrežiral Aldo Klodič, ki je poskrbel tudi za izbor besedil. Ob mladih gledališčnikih pa so nastopili tudi mladi člani okteta (na sliki) ob spremstvu kitarista in harmonikaša. Spetrski večer ob 8. marcu se je začel v Beneški galeriji, kjer so odprli raztavo del domačih umetnic Lorene De Agnelis in Sare Ellero, ki ju je predstavila predsednica galerije Donatella Ruttar. Rudi Pavšič PISMA UREDNIŠTVU Pangercu ni nihče ponudil kandidature Spoštovano uredništvo, v Primorskem dnevniku z dne 13. marca letos sem z velikim presenečenjem prebral svoje ime med možnimi kandidati za zbornico v mestnem okrožju na listi Oljke za bližnje parlamentarne volitve (ime, ki med drugim, ”ni prodrlo"). Javnosti bi rad pojasnil, da mi o kandidaturi nihče ni nikoli ničesar omenil, kaj še vprašal, če pristopim. Iz članka se tudi razbira, kot da sva si z Oljko domača že od njene vsaditve, medtem ko je resnica prav obratna. Nikoli nisem pripadal nobeni stranki in nobenemu gibanju (dolinska upravno-politična izkušnja je povsem izvzeta iz tega okvira) in tudi v tem primeru sem želel ohraniti svoje stališče "super partes”. Gibanje Oljke podpiram ”od zunaj". Zato se mi ne zdi korektno manipulirati z mojim imenom; če pa to že kdo - tudi v dobri veri - želi počenjati, naj me, prosim, vsaj predhodno obvesti. Hvala za gostoljubje. Boris Pangerc O Tončičevi nagradi Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika Ob priliki podeljevanja Tončičeve nagrade so mi ostale kot bralcu nekatere nejasnosti in zato prosim uredništvo za pojasnitev. Nisem razumel, kdo ali katera ustanova upravlja to nagrado. Obenem mi ni jasno, kdo sestavlja nagradno komisijo in njihova imena. Nagrada je namenjena samo humanistom ali tudi znanstvenikom v tehničnih vedah: matematike, prirodopisa itd.? V primeru da ne, obstajaja taka nagrada za znanstvenike tehničnih ved? Z najlepšo zahvalo dr. Zdenko Floridan Z zadovoljstvom posredujemo dr. Floridanu nekaj podatkov, za katere vprašuje in s katerimi pač razpolagamo. Slovenski višješolski sklad Sergij Tončič v Trstu je nastal že v petdesetih letih po prerani smrti Sergija Tončiča, takrat univerzitetnega študenta in sina uglednega slovenskega odvetnika Franeta Tončiča. Odvetnikovi prijatelji so takrat sklenili, da v sinov spomin ustanovijo poseben sklad za pomoč slovenskim vi-sokosolcem iz naše dežele v potrebi, zlasti za posojanje učbenikov. Kasneje je Sklad sklenil, da ustanovi posebno nagrado z namenom, da bi vzpodbujal visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Lanski razpis, na podlagi katerega so pred nekaj dnevi nagradili dr. Marto Vergi-nello, je bil že Sesti po vrsti. Sklad, ki se finansira s prostovoljnimi prispevki in poleg tega črpa iz Tončičeve zapuščine, upravlja poseben odbor, ki mu predseduje Boris Kuret (tajnik je Silvana Valoppi, blagajnik Vida Jagodic). Kot je razvidno iz lanskega razpisa letne nagrade, ki znaša dva milijona lir, je le-ta namenjena diplomski ali podiplomski študiji s podro- čja humanističnih oz. eksaktnih ved. Nagrada je torej, kot vidimo, namenjena tudi znanstvenikom tehničnih ved. Če so bili doslej nagrajeni v glavnem »humanisti«, je to zaradi tega, ker se je na razpise odzvalo malo znanstvenikov. Sicer pa je pred dvema letoma teranu. Naj dodamo še ideljuje S poleg nagrade dveh mili- to, da podeljuje Sklad jonov lir tudi priznanja in pohvale z manjšimi denarnimi nagradami, za katere so letos prispevali Tržaška kreditna banka, Zadružna kraska banka in generalni konzulat Republike Slovenije. Kar zadeva nagradno komisijo pa naj povemo, da ji predseduje prof. Pavle Merku, prejete študije (letos jih je bilo kar osemnajst) pa pregleda in oceni skupina kar 22 strokovnjakov z raznih študijskih področij, katerih imena hi bilo predolgo navajati. Podrobnejše informacije lahko posreduje upravni odbor Sklada s sedežem v Ul. Cellini 2. Uredništvo PATRONAT INAC SVETUJE Pokojnina za invalide Tudi višina invalidskega nakazila je pogojena od dohodkov Vpr.: »Zaposlena sem kot čistilka pri manjšem podjetju. Pred šestimi meseci sem huje zbolela in sem morala na operacijo. Po rehabilitaciji bi se sedaj morala vrniti na delo, vendar se bojim, da bo prenaporno za moje krhko zdravstveno stanje. Lahko vprašam INPS, da mi prizna invalidsko pokojnino? Kateri pogoji morajo obstajati? Se je z reformo kaj spremenilo?« Z.C. Skrbstveni zavod INPS lahko ob točno določeni stopnji invalidnosti odmeri dve vrsti mese-čnin: invalidsko pokojnino v primeru stoodstotne trajne izgube sposobnosti za opravljanje katere koli dejavnosti, medtem ko je pogostejše triletno invalidsko nakazilo v korist zavarovancev, katerih delovna sposobnost je nižja od 33 odstotkov. Pri tem mora biti seveda zadoščeno tudi upravno zavarovalnemu pogoju: potrebnih je vsaj 5 let plačanih socialnih dajatev v pokojninski sklad, od katerih najmanj 3 leta v zadnjem petletju. Ob vse večji gonji v vsedržavnem merilu proti invalidskim upokojencem je priznanje invalidskega nakazila oziroma po- kojnine prava redkost, saj je zdravniška komisija pri zavodu INPS zelo stroga in fiskalna, tako da se morajo upravičenci v večini primerov obrniti na sodno oblast za uveljavitev pokojninske pravice. Omenjena določila je že vseboval »stari« zakon št. 322/84 in so še vedno v veljavi. Pokojninska reforma (zakon št. 335/95) pa prinaša nekatere novosti omejevalnega značaja. Višina invalidskega nakazila je namreč od 1. januarja 1996 odvisna od ostalih upokojenče-vih dohodkov katerega koli izvora (tako od odvisnega dela kot samostojne dejavnosti). Nakazilo se zniža za 25 odstotkov, če skupni dohodek presega 4-kratno vrednost minimalne pokojnine (malo nad 33 milijonov), če pa so dohodki višji od 5-kratnika minimalne pokojnine, se nakazilo razpolovi. Način izračunavanja nakazila oziroma pokojnine je nespremenjen (kot osnovo se jemlje povprečje prejemkov v zadnjih letih), če ima zavarovanec več kot 18 let prispevkov; če jih ima manj, pa se upošteva "mešani”.sistem, (ma) TRST Petek, 15. marca 1996 5 VOLITVE / LEVOSREDINSKA OLJKA SREČANJE DELEGACIJ SKGZ IN ZZP Gilleri, Tommoseo ali »tretja oseba« SKP spet zbira podpise za prvo okrožje »Slovenija bo šibka, če bo centralistična« Analiza nelahkega položaja slovenske manjšine Levosredinska koalicija do sinoči Se ni izbrala svojega kandidata v mestnem poslanskem okrožju, tako da bo odločitev najbrž padla v Rimu. Glavna kandidata za volilno bitko sta Ferruccio Tommaseo in Alessandro Gilleri, prvi je pripadnik Segnijeve sredinske komponente, drugi pa pristaš socialistične skupine, ki je pristopila v volilni kartel Lamberta Dinija. Ni izključeno, da bo na koncu prevladala”tretja oseba", o kateri pa bodo, kot rečeno, najbrž odločali v Rimu. Predstavniki komponent Oljke se torej na krajevni ravni, kot kaže, niso mogli na noben način sporazumeti o enotni kandidaturi v mestnem okrožju, medtem ko sta kandidaturi Paola Rumiza (zbornica v okolici) in Fulvia Camerinija (senat) prodrli brez večjih sporov in pretresov. Težave Oljk pri izbiri mestne kandidature za-skrbljajo Stranko komunistične prenove, ki je si-noCi napovedala zbiranje podpisov za svojega kandidata v tem okrožju Giu-liano Zagabrio. Gre za "previdnostno potezo" v primeru, piše v tiskovni noti SKP, da se komponente Oljke dokončno razidejo oziroma da pristanejo na neke veste tihi dogovor s Severno ligo. Komunisti vsekakor pozivajo Oljko, naj v mestu za zbornico izbere kandidata, ki bo sprejemljiv ne samo za sredino, a tudi za levico. Do zapletov pa prihaja tudi na desnici. Lista za Trst je na svoji predsi-nocnji skupščini postavi- la neke vrste ultimat Kartelu svoboščin: ali sprejmete kandidaturo melo-narskega predstavnika, ali izstopimo iz desničarske koalicije. Zadnje vesti dajejo bivšega poslanca LpT-PSI in vladnega podtajnika Giulia Camberja kot kandidata za senatno okrožje, medtem ko naj bi dosedanji poslanec Forza Italia Gualberto Niccolini kandidiral v okoliškem poslanskem okrožju, medtem ko je Roberto Menia že zanesljivi kandidat v središču mesta. Na Krasu in v premestjih naj bi se torej pomerila Niccolini in Rumiz, v mestu za senat pa Camber in Camerini. Kartel svoboščin je baje našel tudi primerno kandidaturo za Marucci Va-sconovo. Po še nepotrje- nih vesteh naj bi bivša televizijska novinarka kan-didarala v poslanskem okrožju južne Furlanije, medtem ko je vzbudila precejšnje presenečenje vest, da bo v Gorici na listi Berlusconijeve stranke kandidiral minister za odnose z deželami Franco Frattini, medtem ko se bo senator Ettore Romoli pomeril z Bratino, tako da se bo ponovil volilni spopad izpred dveh let. Zelena lista si je za pričetek svoje volilne kampanje zamislila izvirno prireditev v gledališču Miela, kjer bodo drevi ob 20. in ob 22.uri predvajali viedoposnetek recitala Beppeja Grilla, ki ga radiotelevizijska ustanova Rai ni hotela predvajati. Grillov recital je posnela švicarska televizija. »"Sodelovanje med različno mislečimi, strpnost in prizadevanje za sožitje, protifašistična tradicija, zaščita manjšin ter socialna solidarnost, pa še skrb za usklajen odnos do teritorija in želja po razvoju obmejnih območij«.Ta programska načela, ob njih pa še veliko drugih skupnih pogledov, so prišla do izraza na včerajšnjem srečanju med delegacijama SKGZ in Zveze za Primorsko, ki sta ju vodila predsednika Klavdij Palčič in Lucijan Vuga. Srečanje je bilo priložnost za izčrpno medsebojno informacijo SKGZ in ZZP, ki sta se sicer včeraj prvič srečali v Trstu na deželni ravni, a so med njima že dalj Časa obstajale vezi. Predstavniki SKGZ so gostom orisali položaj naše skupnosti, v katerem je že dolgo obdobje žal beležiti veC težav kot uspehov. Zaustavili so se ob vseh najbolj aktualnih vprašanjih, med temi še zlasti ob odnosih med Italijo in Slovenijo, ki se na instrumentalen naCin zaostrujejo, kar ne more biti v korist ne Itar lije ne Slovenije. Najšibkejsi člen v tej zgodbi pa je nedvomno manjšina, ki ostaja glede zaščitnih ukrepov bolj kot kdajkoli prej na hladnem prepihu. Se veC, pritiski nanjo se vrstijo kot na tekočem traku. Zveza za Primorsko je na srečanju predstavila svoja programska izhodišča kot regionalna stranka, ki je nastala pred štirimi leti z dobrim konsenzom med primorskimi ljudmi, prav zaradi razširjenega občutka, da je slovenska država po osamosvojitvi glede regionalnih vprašanj izgubila kompas. »Slovenija bo šibkejša, ce bo državna politika še nadalje težila h centralizaciji in v vsakem pogledu, tako kot dela danes zanemarjala regije in njihov razvojni potencial, ki prihaja do izraza ravno zaradi njihove obmejne lege«, so ocenili elani vodstva Zveze za Primorsko in podčrtali izhodiščni princip stranke, ki odraža odpor primorskih ljudi do tega, da se zaradi neskladnosti v razvoju obmejno območje izriva na obrobje in gospodarsko ter kulturno obuboža. Delegaciji sta povsem soglašali s stališčem, da je bistven interes slovenske države v najkrajšem času vzpostaviti načelno in jasno opredeljeno ter z zakonskimi inštrumenti začrtano politiko do manjšin, da se tako preprečijo strankarska vmešavanja, ki so slovenski manjšini povzročila že ve: liko škodo. Gostje Zveze za Primorsko, ki se je v štirih letih dobro utrdila med volilci z izvolitvijo mnogih občinskih svetnikov in županov, so napovedali tudi sodelovanje na letošnjih volitvah v državni zbor, pri Čemer si obetajo tudi izvolitev svojih predstavnikov. Obisk gostov iz Slove- nije se je zveCer nadaljeval na javni razpravi, ki jo je SKGZ organizirala v Gregorčičevi dvorani v sodelovanju s Slovenskim klubom. PRIPRAVE NA VOLITVE Stranke zbirajo podpise za vložitev kandidatur Skoraj vse stranke zbirajo v teh dneh podpise za vložitev kandidatur, še posebno za kandidate, ki bodo sodelovali na proporcnih volitvah za poslansko zbornico. Liste lahko podpišejo vsi volilci, ki morajo imeti pri osebi osebni dokument. Vsakdo lahko podpiše le eno kandidatno listo. Stranka komunistične prenove zbira podpise ves dan na svojem pokrajinskem sedežu v Ul.Tarabocchia 3, v nekaterih strankinih perifernih sekcijah ter med 16. in 19.uro na Borznem trgu. Zelena lista bo danes zbirala podpise za predložitev kandidatur med 15.30 in 19.uro pred trgovino Cremcaffe na Goldonijevem trgu, kjer bodo tudi razdeljevali volilni propagandni material. Socialistična stranka SI (Socialisti Italiani), ki podpirajo gibanje Lamberta Dinija, zbira podpise danes in jutri med 18. in 20.uro v krožku Salvemini na Korzu Italia 12. Demokratična stranka levice zbira podpise na svojem sedežu v Ul. S.Spiridione 7. NOVICE Bencinski boni za zamudnike Kdor je imel pravico do kontingenta bencina po znižani ceni, vendar svoje kvote ni dvignil v začetku leta, bo lahko to storil od 18. do 29. t.m. v uradih v Ul. Valdirivo 2/b, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 16.15. Kot sporoča Trgovinska zbornica, bodo zamudnikom dodelili 10/12 predvidene kvote, »predujem« pa bo znašal 400 litrov (avtomobilisti) oz. 200 litrov (motociklisti). Od tega bo za 150 litrov v bonih, za 200 litrov v bencinskih karticah, a 50 litrov bo na bencinskih karticah v prihodnjih dveh mesecih. Ponedeljkovi večeri DSI Društvo slovenskih izobražencev se je odločilo, da ponudi tržaškemu občinstvu niz štirih predavanj uglednih slovenskih zgodovinarjev s skupnim naslovom Izbrana poglavja iz slovenskega zgodovinopisja o letu 1945. Zvrstila se bodo na nekaterih »ponedeljkovih večerih DSI« v marcu, aprilu in maju. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 18. marca, ob 20.30. Dr. Jera Vodušek Starič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani bo govorila na temo Novi pogledi na konec H. svetovne vojne. Na Inpsu o priseljencih H PODATKI O BREZPOSELNIH V pokrajini se je tudi lani število zaposlenih znižalo Ze peto leto zapored se je število zaposlenih v tržaški pokrajini v lanskem letu ponovno znižalo; delovne odnose je v lanskem letu vzpostavilo 12970 oseb, prekinilo pa 12970; negativni saldo je torej 173 o-seb. Po besedah elana pokrajinskega tajništva Cgil Riccarda Deve-scovija gre tokrat za sicer omejen pojav v primerjavi s prejšnjimi leti, uokvirja pa se v splosni gospodarski položaj, ki izpostavlja znake velike zaskrbljenosti. Niža se namreč število zaposlenih v industrijskem sektorju (437 manj zaposlenih), v seznamih za zaposlovanje pa je bilo oktobra lani vpisanih vec kot 15000 oseb, kar je, žal, nov rekord. Vprašanje zaposlitev je namreč prioritetni problem, za reševanje katerega pa ni potrebne občutljivosti na krajevnih institucionalnih sedežih. Po njegovem je treba aktivirati vse obstoječe instrumente in vprašanju zagotoviti pozitivno rešitev; začeti je treba z izvajanjem socialno koristnih del, poleg tega pa tudi izvajati obveze protokola in gospodarske konference; izdelati pa je predvsem treba izredni načrt, poudarja Riccardo Devescovi, pri katerem naj sodelujejo vse zainteresirane gospodarske komponente. Za dosego teh ciljev morajo svoj delež prispevati tudi sindikalne organizacije, ki bodo po besedah sindikalnega predstavnika Cgil prav gotovo iznesle svoje konkretne predloge.__________________ ________NAPAD V UL. COLAUTTI__________ Gostilničarju odgriznila uho Dekle in pajdaša so aretirali - Znana sta kot uživalca mamil Obtožbe na račun 33-letnega Zulliana Colaut-tija in 25-letne Lare Con-tento so izredno hude: osumljena sta poskusa umora in povzročitve hudih telesnih poškodb na račun 58-letnega Giu-seppa Tonetta, ki upravlja bar »Da Pino« v Ul. Colautti 4. Kaže, da sta Colautti in Contento-va okrog 14. ure stopila v omenjeni bar, vendar njuno obnašanje naj ne bi slo Tonettu v račun. Hotel je zavrteti telefon in poklicati policijo, da bi ju odstranila. Tedaj pa je prišlo do prerivanja, med katerim je dekle ugriznilo Tonetta za uho in mu ga delno odtrgalo. Napadalcema to ni bilo dovolj, Zullian je potegnil še nož in skušal zabosti žrtev, vendar mu namera na srečo ni uspela. Tonetta so odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer se bo zdravil okrog 20 dni. Bil je tudi na operacijski mizi, kjer so mu skušali prišiti odtrgani kos ušesa, vendar poseg ni uspel. Nasilneža, ki prebivata v istem poslopju, kjer je prišlo do napada, sta znana kot uživalca mamil. Oba so aretirali, istočasno pa ju je osebje letečega oddelka kvesture prijavilo tudi zaradi ropa: nekemu bolniku v psihiatrični bolnišnici sta v nedeljo odnesla 5 tisoč lir, Contentova pa ga je ob napadu s pestjo še udarila v obraz. Suplence v zgoniškem vrtcu Zgoniška občinska uprava razpisuje javno selekcijo na osnovi naslovov za morebitne suplence učnega osebja v občinskem otroškem vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Gabrovcu. Interesenti, ki morajo zadoščati splošnim pogojem za namestitev v javne službe, lahko predložijo prošnjo na navadnem papirju na občino Zgonik do vključno 29. t.m. Pod- pis prošnje mora biti overovljen v skladu z zakonodajo; prošnji morajo priložiti original ali overovljen prepis morebitnih službenih listov in diplomo za poučevanje, ki jo je izdala šola ali institut s slovenskim uCnim jezikom. Interesenti morajo dopolniti 18. leto starosti in ne smejo presegati 40. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Na pokrajinskem sedežu Inps v Trstu je bil včeraj napovedani »forum za osebe, ki prihajajo izven držav Evropske unije«. Srečanja so se udeležile vse ustanove, ki so zainteresirane za določila v zvezi z regularizacijo položaja teh oseb (prefektura, kvestura, urad za delo, inšpektorat za delo, Inail) ter predstavniki družbenih sil in voluntariata. Obravnavali so najvažnejše točke zakonskega dekreta 22/96 in orisali postopek, ki se ga morajo držati delodajalci in delojemalci, da dosežejo dovoljenje za bivanje in uredijo svoj skrbstveni položaj. Do 31.3. plačilo davka za zasedbo javnega prostora Tržaška pokrajinska uprava obvešCa, da 31. t.m. zapade rok za plačilo davka na zasedbo javnega prostora. Ustrezno sporočilo z navedbo vsote, ki jo morajo plaCati, ter poštno položnico bodo zainteresiranim poslali na dom. Podrobnejše informacije ter položnice nudijo na sedežu Pokrajine (Trg Vittorio Veneto 4, sektor za finance - davCni urad). Informacije nudijo tudi po telefonu (št. 3798315). Na izlet z Legambiente Legambiente prireja v nedeljo, 17. t.m., naravoslovni izlet od Vižovelj do Tržiča. Zbirališče bo ob 7.55 pred blagajno na glavni železniški postaji, odhod bo ob 8.19, prihod v Vižovlje ob 8.39. Kosilo bo iz nahrbtnika. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na telefonsko številko 364746. Koristno za kadilce Kadilcem, ki bi se radi odrekli svoji navadi (ali bolje razvadi), se ponuja lepa priložnost: Italijansko združenje za boj proti raku s sedežem v Ul. Pieta 17/19 prireja brezplačne teCaje »Kako opustiti kajenje«. Podrobnejše informacije nudijo tudi po telefonu (771173) od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00. _______RICMANJE / ODPRTJE RAZSTAVE__________ Ricmanjski leden uvedle likovnice Umetnice je predstavil Sergij Cesar PredsinoCnjim se je v prostorih razstavne galerije Babne hiše začel letošnji Ricmanjski teden: niz prireditev, ki jih domače SKD Slavec posveča praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa, je - kot že običajno - otvori-la likovna razstava. V teh dneh pa se bodo zvrstile še ostale pobude, ki jih bo v torek, 19. t.m., na dan praznovanja Jožefovega godu, kronal takoi-menovani domači večer. Odprtje likovne razstave je bilo tudi poklon nedavnemu dnevu žena, saj gre za prikaz umetniške ustvarjalnosti devetih tržaških likovnic, kot so Vesna Benedetic, Cecilija Černe, Patrizia Devide, Bogomila Doljak, Jasna Merku, Zlatka Obid, Gabrijela OzbiC, Claudia Raza in Magda TavCar. Prisotnim je o njihovem delu spregovoril Sergij Cesar (na sliki), s pesmijo pa je srečanje požlahtil moški nonet, ki ga pod okriljem mackoljanskega MePZ Primorsko vodi Tone Baloh. Ricmanjski teden se jutri zveCer, ob 20. uri, nadaljuje s samostojnim koncertom Godbe na pihala Ricmanje, ki uspešno deluje pod vodstvom Marina MarsiCa. V nedeljo bo prav tako v prireditveni dvorani Babne hiše na vrsti zabavni večer z znanim slovenskim kantavtorjem Iztokom Mlakarjem: srečanje je nekoliko neobičajno, saj predvideva tudi večerjo, vstop pa je omejen z vabili. Torkov domači veCer pa bo v celoti posvečen društvenemu delovanju oz. ustvarjalnosti skupin, ki delujejo v okviru ricmanjskega SKD Slavec. Občinstvu se bodo najprej predstavili elani združenega mešanega pevskega zbora Slavec-Slovenec, ki poje pod vodstvom Danijela Grbca. Drugi del veCera pa bodo oblikovali Člani društvene dramske skupine, ki so za tokratno priložnost pripravili narečno veseloigro Kan smo pršle...: besedilo in režija sta sad domišljije in izkušnje Tatjane Turko. (dam) ZRNO V ETRU Glas ZSKD po Radiu Opčine Sredstvo za širjenje informacij Z naslovom Zrno v etru - radijski glas ZSKD se pričenja novo sodelovanje med Zvezo slovenskih kulturnih društev in Radiem OpCine. Zamisel je nastala v okviru tržaškega odbora Zveze in zlasti po zamisli predsednika Rinalda Vremca zato, da bi ljubiteljskemu kulturnemu delovanju Zveze in društev nudili še eno pomembno sredstvo za širjenje informacij. Kot znano je namreč Zveza pred dvema letoma že uresničila načrt o glasilu Zrno, ki ima prav to vlogo povezovalca in poročevalca o vseh pobudah Članic. Poleg dragocene vloge širjenja informacij pa želi biti Zrno tudi sredstvo za razmišljanje in za poglabljanje vseh aktualnih vprašanj društvenega kulturnega gibanja. Radijska oddaja Zrno v etru ima zelo podobne cilje, le da omogoCa sredstvo preko etra veliko bolj neposredno informacijo in živo soočanje. Oddaje se bodo pričele jutri, ob 15. uri, zaenkrat z mesečnimi srečanji. Vsako oddajo, ki bo trajala približno uro, bodo ponovili ob nedeljah zjutraj. Pobudniki so si zamislih, da bi v prvem delu oddaje vsakič predstavili dejavnost in značilnosti včlanjenega društva oz. skupine. Oddaja želi imeti deželni obseg, kar pomeni, da bo pregled stvarnosti upošteval društveno stvarnost od Milj do Doline Rezije. Drugi del oddaje bo neke vrste koledar pomembnejših prireditev na sporedu v naslednjem mesecu. V tem smislu pozivamo vsa društva, da vse dragocene informacije o dejavnosti posredujejo na sedeže ZSKD v Trstu, Gorici, Čedadu in Reziji, da bo lahko slika Čimbolj popolna. Zadnji del oddaje bo vsakič sklenil razgovor z gostom, ki bo poglobil posamezna vprašanja, povezana s kulturnim delom v našem prostoru. Na prvem srečanju, ki bo, kot omenjeno, na sporedu jutri, bo v studiu deželni predsednik Ace Mer-molja, ki bo orisal bogato dejavnost Zveze v treh pokrajinah naše dežele. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o letošnji reviji Primorska poje, ki se je pravkar zaCela in bo zaživela pri nas s prvim koncertom prav v nedeljo, 17. t.m., v Trebčah. O reviji se bodo s predstavniki Zveze pogovarjali še soorganizatorji, in sicer predstavnika Združenja pevskih zborov Primorke. (nk) SKD TABOR / V NEDELJO NASTOP DUA CANNARELLA - LONGO Spet nedeljski openski koncerti V nedeljo, 17. t.m., ob 18. uri se v openskem Prosvetnem domu spet pričenja niz koncertov, ki jih prireja SKD Tabor. To društvo, ki je sicer aktivno na raznih področjih, slavi letos svojo šestnajsto koncertno sezono. Koncertne pobude društva so običajno usmerjene v instrumentalno glasbo in segajo bodisi v sodobni kot v repertoar stare glasbe. Za to koncertno dejavnost je že od samih začetkov odgovorna Nives Košuta, ki je tudi sama glasbenica. Na koncertni oder openskega gledališča so že stopili števil- ni glasbeniki tudi iz vrst poklicnih koncertantov, med temi je najbolj znan tržaški violinist Crt SiškoviC. Ob tem pa polaga društvo tudi veliko pozornosti dejavnosti naših mladih glasbenikov, saj sta v prejšnji sezoni npr. nastopili pianistki Tatjana Jercog in Tamara Ražem, ki sta pred kratkim diplomirali na tržaškem konservatoriju G. Tartini. V vseh teh letih pa je bilo opensko občinstvo tudi priCa nekoliko neobičajnim koncertom, kot je bil tisti, na katerem je nastopil italijanski lutnjar, ali koncert treh kitar, v katerem je igral openski kitarist Marko Fe- ri. Posebej lahko omenimo tudi, da so se vCasih predstavili na openskih koncertih taki mladi in obetavni glasbeniki, ki so se pozneje uspešno uveljavili tudi v širšem okolju; med temi se lahko spomnimo na tržaškega pianista Edoarda Torbianellija, ki je lani gostoval v sezoni Tržaškega koncertnega društva. Iz teh podatkov je razvidno, da koncertne pobude openskega SKD Tabor veliko pomenijo za zamejsko glasbeno stvarnost. Šestnajsta pomladna sezona se bo pričela s koncertom tržaškega dua, ki ga sestavljata violinist Paolo Cannarella in Cembalistka Valentina Longo. Tržaška glasbenika sta duo ustanovila leta 1992 z namenom, da bi raziskala izvirni repertoar za ta sestav; Valentina Longo igra vCasih tudi na orgle. Oba glasbenika sta pred nekaj leti diplomirala na tržaškem konservatoriju in se nato izpopolnjevala pri različnih docentih po Italiji. Spored, ki ga bo duo predstavil na openskem koncertu, bo usmerjen predvsem v baročno in poznobaročno glasbo. Poslušali bomo lahko skladbe Couperina, Gorretta, Marina, Bacha in Giordanija. (L.A.) ŠKEDENJ Slikarska dela Marte Werk-Volk na razstavi Odprli jo bodo prihodnji petek SKD Ivan Grbec iz Skednja pripravlja za petek, 22. t.m. v društvenih prostorih razstavo del domačinke Marte Werk - Volk, ki smo jo komaj pred nekaj meseci za vedno izgubili. Gre za retrospektivno slikarsko razstavo, ob otvoritvi katere bo nastopil tudi ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic. V depliantu, ki je bil tiskan za to priložnost, je umetnostna izvedenka Jasna Merku zapisala lepo uvodno besedo, ki jo začenja z ugotovitvijo, da se je slikarska pot Marte Volk rodila iz Čistega veselja do ustvarjanja, iz tiste radostne igre, h kateri jo je znal tako lepo privabiti pokojni Avgust Černigoj. Živahno obarvane slike, je zapisala Merkuje-va, izžarevajo že v zgodnjih delih močno doživeto čustveno komponento, ki se kasneje obogati še z večjim emotivnim nabojem. Tu je obdobje bogato krašenih pavjih repov, rumenih sončnic in skrivnostne prisotnosti nastavljenih strašil; sledijo ji nato stilizirani listi kraške gmajne, ki postanejo okrasni motiv lesenih krožnikov, s katerimi je dosegla umetnica oblikovno sintezo in kompozicijsko harmonijo. Zadnja slika nosi naslov "Konec”, ki predstavlja človeka, ki se približuje svojemu zatonu, ki pa ga sončna svetloba le vabi k sebi, kot bi hotela povedati, da se onstran zemeljskega trpljenja skriva še kapljica odrešenja. Neva Lukeš TK / SREČANJE Z JURIJEM MARUSSIGOM Predstavitev pesmi o morju Ljubezen do morja se je spojila z ljubeznijo do poezije in rodila zanimivo pesniško zbirko, ki so jo včeraj predstavili v Tržaški knjigarni. Avtor je Jurij Marussig iz Ljubljane (na sliki, - foto KROMA). Vedno si je že- lel, da bi objavil svoje pesmi, ki jih piše že od mladih nog, v knjižni izdaji, in to mu je končno uspelo. Zbirko je izdal v samozaložbi, opremil pa mu jo je akademski slikar Marjan Zaletel. Marussig, ki ga je v imenu knjigar- ne predstavila Ude Košuta, je sam spregovoril o svoji poeziji in navezanosti na morje, ki mu daje navdih, ter prebral nekaj svojih pesmi ob glasbeni spremljavi dveh svojih gojenk, saj je Marussig tudi glasbeni pedagog. MIELA / OD JUTRI Privlačnost filmov v originalni verziji in starih restavriranih V prepričanju, da so filmi še lepši in zanimivejši, Ce so v originalni verziji, sta se združenje Bonavventura in filmski krožek Cappella Underground odločila, da v gledališču Miela priredita daljši niz filmov v originalu ah starih restavriranih filmov. Večinoma bodo projekcije ob koncu tedna, včasih pa bo kakšen filmski večer tudi med tednom. Prvi gost filmskih srečanj v Mieli bo Woody Allen s filmom Mighty Aphrodite, s katerim je že požel veliko pohval, tudi v Italiji. Film bodo predvajali jutri in v nedeljo, in sicer ob 18., 20. in 22. uri, seveda v originalu, tako da bodo številni ljubitelji newyorškega režiserja lahko prisluhnili tudi njegovemu glasu. V sredo, 20. marca, bo francoski intermezzo, in sicer s filmom A coeur joie, ki ga je režiser Serge Bourguignon posvetil mitu »nesmrtne« Brigitte Bardot. Naslednji konec tedna bodo v Mieli predvajali tudi uspešni ameriški film, Apollo 13 Rona Hovvarda s slavnim Tomom Hanksom. Konec meseca si bo mogoče ogledati Desperado Roberta Rodrigueza (ZDA, ’95) z vse popularnejšim Antoniom Banderasom, ob veliki noči pa (v soboto, nedeljo in ponedeljek) The bridges of Madison County z izredno dvojico Clint Eastwood-Meryl Streep. Filmski večeri se bodo zaključili konec aprila, omeniti pa velja vsaj še, da bodo v soboto, 20. aprila prikazah restavrirano kopijo znanega Rossellinijevega filma Roma citta aperta. V gledališču Miela pa bo naslednji teden tudi nekaj prireditev v okviru pobude Evropskega Sveta proti rasni in drugačni nestrpnosti. Vrsta združenj bo v sodelovanju z organizatorji filmskih srečanj priredila Dan filma brez meja, in sicer v četrtek, 21. marca, ko bodo ob 10.30 za šolsko mladino predvajali film ManCevskega Pred dežjem. PREDAVANJE V DSU S potovanja po ZDA Lojze Abram pritegnil poslušalce Društvo slovenskih upokojencev je imelo v sredo v svoji sredi svetovnega potnika Lojzeta Abrama. Številnim udeležencem je tokrat prikazal naravne znamenitosti ameriškega jugovzhoda, ki si jih je s skupino prijateljev ogledal na dolgem potovanju po Kaliforniji, Nevadi, U-tahu, Arizoni, Koloradu in New Mexicu. Prikazal je okrog 260 diapozitovov iz nacionalnih parkov in ame-riških.kanjonov, ki jih je obiskal na več kot 8000 kilometrov dolgi poti. Predavanje in prikaz diapozitivov je trajalo skoraj dve uri, razlaga pa je bila tako prijetna in zanimiva, da bi ga udeleženci še kar naprej poslušali. Abram je diapozitive iz tega svojega zadnjega potovanja z uspehom prikazal že na večerih, ki so jih priredili Slovensko planinsko društvo. Kulturno društvo Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu, društva v Sežani in Kopru in verjetno si bodo druga predavanja še sledila. Udeležence in predavatelja je v imenu društva pozdravila predsednica Nadja Pahor; samemu predavanju pa je sledila še kratka družabnost, s katero so se želeli elani društva spomniti tudi 8. marca,- - ------- (ni) TRST Petek, 15. marca 1996 7 Spomladanska srečanja Kmečka zveza opozarja, da je se do danes Cas za prijavo udeležbe na letošnji razstavno-prodajni manifestaciji »Spomladanska srečanja«, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica od 24. aprila do 1. maja na Borznem trgu. Sodelovanje na tej prireditvi je pomembno, saj je namenjena promociji pristnih domačih pridelkov in njihovi prodaji, od vina do olja, povrtnin, cvetja, medu itd. Prijavelje-nim za sodelovanje nudi Trgovinska zbornica kioske in druge usluge. Vpisnina, ki vključuje najem in opremo kioskov (elektrika, voda itd.) je 300.000 lir za ves Cas trajanja prireditve. Zainteresirani se za prijavo lahko obrnejo tudi na Kmečko zvezo, ki udeležbo toplo priporoča. Pomoč Kmečke zveze za davčne prijave Do konca marca morajo poravnati svoje davčne obveznosti vsi tisti, ki se v ta namen poslužujejo obrazca 730. Za izpolnitev davčne prijave je na razpolago tudi Kmečka zveza, ki razpolaga s svojo službo CAAF v sklopu Vsedržavne zveze kmetov. Davčna prijava z obrazcem 730, ki jo izpolnijo v uradih Kmečke zveze, je ugodna, ker se z njo izognemo morebitnim napakam, sama prijava 730 pa je ugodna tudi zato, ker jamCi za takojšnjo vračilo preplačanih davkov. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 15. marca 1996 LUDVIKA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 3.12 in zatone ob 14.57. Jutri, SOBOTA, 16. marda 1996 BERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,7 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Davide Viezzoli in Cristina Teofilovic. UMRLI SO: 43-letna Mara Novel, 81-letna Ca-rolina Pribaz, 87-letna Aristea Tam arini, 66-letna Anna Coceani, 89-letni Romano Zocchi, 77-letna Ida Ursini, 81-letna Tere-sa Giuffre, 75-letna Pieri-na Gergolet, 89-letni Carlo Magni in 14-letna Fioren-za Fracaros. I I LEKARNE Od PONEDELJKA, 11.. do NEDELJE, 17. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujneSe primere. LESTV/E VSEH VRST: ZA DOM IN OBRT zanimive cene Trst Ul. San Cllino. 3B tel. 54390 fax 350150 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. ' Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20,15, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EXCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Si-lenzio si nasce«. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Ra-gione e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Get shorty«, i. John Travolta. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Dead man walking - Condanato a morte«, i. Susan Saran-don. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dra-cula morto e contento« r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen. MIGNON - 16.00 - 18.30 »Amore dl femmine corrotte«, pora, prep. mladini pod 18. letom, 20.00, 22.15 »Othello« i. Kenneth Branagh. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Viag-gi di nozze«, i. Carlo Ver-done. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gianmarco Tognazzi, Maria Grazia Cucinotta, Alessandro Haber. LUMIERE - AIACE - 18.00, 21.00 »Under-ground«, r. Emir Kusturi-ca ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SKD PRIMOREC prisrčno vabita na koncert mednarodne pevske revije PRIMORSKA POJE ’96 nastopajo: mešani pevski zbor Quo vadiš z Razdrtega, moška pevska skupina Kantadore iz Gradina, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, oktet Godovič in komorni moški pevski zbor Izola pozdravni nagovor: deželni predsednik ZSKD Ace Mer molj a v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Ljudskem domu v TrebCah jjliiljLr Slovensko ©talno 1 ledalisce Bratko Kreft f/uHiphs/ii /lomeclija/ili Režija: ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITEV Danes, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED F Ob prazniku slovenske kulture prireja KD L Gruden iz Nabrežine VEČER DOMAČE KULTURNE USTVARJALNOSTI Sodelujejo: dijaki nižje srednje Sole I. Gruden, kvartet No-mos, ženski in pevski zbor I. Gruden pod vodstvom Bojane Kralj. Priložnostno misel bo podal dr. Drago LegiSa. VeCer bo v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi danes, v petek, 15. t. m., ob 20.30 na predstavitev filma priznanega sarajevskega režiserja Bata Cengica (murna miMmmmiK ki bo v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu. V pogovoru o temi “BOSNA, CETNIKI-PARTI-ZANI1941,..IN DANES" bosta sodelovala dr. Živa Pahor in Vuk Babic •J PRIREDITVE KD LIPA iz Bazovice vabi jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na VECER V VESELI DRUŽBI. Z nami bodo elani KD RdeCa zvezda iz Saleža z igro v narečju “Priprava na zlato poroko" ter Vanka in Tonca. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 16. t. m. na večer, posvečen Južni Ameriki. Značilnosti te celine bo predstavil dijak Erik Sancin, njegovo predavanje pa bo dopolnila argentinska Slovenka, gospa LuCka Kremžar por. De Luisa, ki bo govorila o položaju Slovencev v Argentini. Začetek ob 18.30. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - Do nedelje, 17. t. m. razstava CAR Z VZHODA V PERZIJSKI PREPROGI. Ogledi vsak dan od 16. do 20. ure. TPK SIRENA prireja na pomorskem sedežu danes, 15. t. m., ob 20.30 srečanje s kapetanom Vol-pi-Lisjak, ki bo govoril o svoji knjigi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO. Pomen knjige bo orisal prof. Boris Pahor, pianist A. Starc pa bo zaigral nekaj izbranih sklad. Vabljeni! UČENO SREDNJE SOLE I. GRUDEN vabijo danes, 15. t. m, ob 10.30 na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE., ki bo b dvorani A. Sirk v Križu. Nastopajo tudi učenci O.S. A. Sibelja iz Komna. KD PRIMORSKO vabi ob počastitvi dneva žena na DRUŽABNI VECER jutri, 16. t. m., ob 19. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Z nami bo ustvarjalka Danila Tuljak - Bandi. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na koncert ob praznovanju sv. Jožefa jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dirigira Marino Marsic. SKD SLAVEC Ric-manje- Log prireja do 19. t. m. tradicionalni RIC- MANJSKI TEDEN. Jutri, 16. t. m., ob 20. uri KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, dirigent Marino Marsic, v nedeljo, 17. t. m., ob 20. uri zabavni večer s kantavtorjem IZTOKOM MLAKARJEM ter v torek, 19. t. m., ob 20.30 domači večer nastopata Združeni MPZ SLAVEC- SLOVENEC, dirigent Danel Grbec in dramska skupina SKD SLAVEC z veseloigro v narečju “KAN SMO PRSLE...“v režiji Tatjane Tur ko. V NEDELJO, 17. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na OpCinah prvi pomladanski koncert iz niza Openska glasbena srečanja, ki jih priredi SKD Tabor. Gosta bosta violinist Paolo Cannarella in Cembalistka Valentina Longo, ki bosta predstavila glasbeno literaturo iz zgodnjega in poznega baroka. Na sporedu Coupe-rin, Corrette, Marino, Bach in Giordani. Prisrčno vabljeni! KRD DOM BRISCIKI vabi na ogled otroške spevoigre ŽABJI KRALJ v nedeljo, 17. t. m., ob 18.30 v Dom Brisciki. Režija Boža Hrvatic, glasba Fulvio Ju-rinCiC. Vljudno vabljeni! SKLAD MITJA CUK dobrodelni koncert .Nastopa" Godbeno društvo Prosek v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. PRIMORSKA POJE '96 - ZSKD in SKD PRIMOREC vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Ljudskem domu v TrebCah. Nastopili bodo mešani pevski zbor Quo vadiš iz Razdrtega, moška pevska skupina Kantadore iz Gradina, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, oktet Godovič in komorni moški pevski zbor Izola. Pozdravni nagovor bo podal deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. t. m. na predavanje zgodovinarke dr. JERE VODUŠEK STARIČ z Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temi “Novi pogledi na konec druge svetovne vojne". Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 - V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v KD v Trstu -Vokalno-instrumentalna skupina za staro glasbo iz Prage DUODENA CANTI-TANS in CAPELLA RU-DOLPHINA - Dirigent Pe-tr Danek. (Orlogio, Gallus, Gastoldi, de Monte, itd.). Prihodni koncert 1. aprila - Zbor J. Gallus - Zborovodja - Janko Ban. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ organizira v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri KONCERT TPPZ P. TOMAŽIČ. SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na OpCinah. □ ČESTITKE Danes slavi svojo deseto pomlad nas mali JAN. Veliko srečnih, nasmejanih in brezskrbnih dni v življenju mu želijo očka, mama, sestrica Jasmina in vsi, ki ga imajo radi. Danes slavi nas nono PINO MEZGEC 80 let. Vse najboljše in Se mnogo let med nami mu iz srca voščijo Vanessa, Fjona in Karin. Danes se poročita IGOR ŠKRK in AURE-LIA. Mnogo sreče jima želi sestra Jelka z družino. B_______________IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na ob 6. uri. Informacije na tel. St. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v PoreC, Rovinj in Buje. Vpisovanje do srede, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila. SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29.športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul.131 na OpCinah v ponedeljek, 18., v torek, 19. in sredo, 20. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SI.OVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa nestalne šolnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (at-tributo ridotto). Doklado premejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8 -Trst, tel. 370301 vsak torek od 16. do 17.30 in v soboto, 16. t. m. od 8.30 do 10.30. ^ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem mož- nost, da se poslužijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoC CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih. SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Lore-dana na OpCinah. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obveSCa interesente, da bo dvodnevni tečaj z naslovom PLESNO - GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio danes, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in jutri, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na St. 370846. KD KRAŠKI DOM vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 15. t. m. v Kulturnem domu na Colu. Ob 20. uri prvo sklicanje in ob 20.30 drugo sklicanje. MIRKO HRVATIC, Francesca Rapotec, Tanja Parovel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ricmanjih do 17. marca. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLEST-Ul. Vddirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DOLINCANKE nismo pozabile na naš 8. marec! Zbrale se bomo jutri, 16. t. m., ob 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini in v veselem razpoloženju praznovale. SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Comeglians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na OpCine, Proseška ul. 118, Ce bodo pregled opravili tam, danes od 8. do 11. ure, starši otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Obenem obveščata, da bo zdravniški pregled v Nabrežini v ponedeljek, 18. t . m. Pojasnila dobite na tel. St. 226117, 43194 in 366970. MALI OGLASI tel. 040-361888 JEZUSOVO PODOBO (olje na platnu, 35x42 cm, konec XIIIV, začetek XIX stoletja) prodam zbiratelju likovne umenosti ali liturgični ustanovi. Tel. št. 040/213034, 18. - 20. ura. 20- LETNA Študentka pedagoške fakultete iSCe delo kot otroška varuška, urnik po dogovoru. Tel. St. 229404 ob večernih urah. BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednih Sol in iz kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih Sol. Tel. St. 576116. DRUŽBA import/ex-port iSCe uslužbenko/ca med 22/27.letom z opravljeno trgovsko Solo in dobrim znanjem angleščine in hrvaščine. Dinamična in spretna oseba, ki ustreza tem zahtevam naj posije “curricu-lum vitae“ in prošnjo na naslov: Studio Stalin, Ul. S. Lazzaro 2, Trst. 21- LETNI fant z vozniškim dovoljenjem iSCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882. DAJEM v najem vinograde. Tel. St. 231578. OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. DUŠAN GUŠTIN odpre osmico v Repnu 22. Vabljeni! VLADIMIR C AH ARIJ A - Nabrežina (MhCev) odpre osmico. ToCi belo in Črno vino. MAHNIČ ima odprto osmico v Borštu St. 1. ToCi belo in Črno vino. OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. LADI KOCIJAN, Dolina 147 je odprl osmico. OSMICO je v Doberdobu v Tržaški ul. 25 odprl Berto Tonkic. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Veselo darujejo kolegi 480.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago prijateljico Veselko Starc-Legiša daruje Sonja 30.000 lir za SKD Cerovi j e-Mavhinj e. Ob obletnici smrti dragega Romana Stoka darujeta žena in hčerka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela in 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob Marije Petelin daruje N.N. 50.000 lir za zgoniSko cerkev. V spomin na Marijo Gruden daruje Darka (Prečnik) 20.000 lir za SKD Vigred. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob 30. dnevu smrti mame Anastazije Antonie daruje hči Anica 100.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Stano Stu-belj-Budin daruje družina Cappelli 25.000 lir za KD RdeCa zvezda in 25.000 lir za MoPZ RdeCa zvezda. V spomin na Jankota Gerlani daruje družina Cappelli 50.000 lir za zgoniSko cerkev in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Saleža. Nosilci krste pok. Marije Cibic vd. Puntar darujejo 100.000 Ur za FC Primorje. Nosilci krste pok. Pine Stocca darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek - Konto vel. V spomin na Sonjino mamo pok. Mileno Luksa darujeta Aleksander in Ingrid Bibc 30.000 lir za MoPZ Vesna. Odbor in uslužbenci Društvene prodajalne na OpCinah izrekajo svojcem iskreno sožalje ob smrti gospe Delke Ferluga, ki jo Zadruga ohranja v hvaležnem spominu kot eno izmed prvih dolgoletnih odbornic. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ŠOLE / VPISI ZA LETO 1996/97 SO V PROSTEM PADCU VRH JUSARSKA ZEMLJIŠČA Alaimni zvonec za višje srednje šole So/e se bodo morale prilagoditi novim razmeram Dramski nastop ob 5(Metnici KD Danica Na večeru tudi 2 pevski skupini Tuji državljani nimajo nobene jusarske pravice Tako razlaga deželni komisar VPISI V VIŠJE SREDNJE SOLE SOLA š.l. 1996/97 1. razred skupno š.l. 1995/96 1.razred skupno P. TRUBAR, klas. licej 2 39 11 43 L CANKAR, trg. strok, zavod 11 90 24 101 2. ZOIS, oddelek zun. trg. 5 66 10 85 S. GREGORČIČ, pedag. licej 12 55 13 53 G. GALILEI, teh. ind. zavod 9 50 10 51 SKUPJVO 39 300 68 333 Podatki o vpisu dijakov v slovenske višje srednje šole v Gorici za naslednje šolsko leto so za našo narodnostno skupnost hladna prha: upati je, da bodo zdramili iz otopelosti vse, ki jim je naša sola sicer pri srcu, vendar so doslej mislili, da se njeno životarjenje lahko nadaljuje brez kakih hujših pretresov in sprememb. Pretres je prišel z demografskim padcem, ki danes dosega višje šole v vsej svoji izrazitosti. V prve razrede vseh petih naših šol se je do konca februarja vpisalo samo 39 dijakov, 29 manj kot jih letos obiskuje prve razrede istih šol. Se hujša je primerjava s podatkom izpred petih let (š. 1. 1991/92), ko je sicer tudi zaradi kon-tingentnega viška vpisov dijakov iz Slovenije bilo v prvih razredih 130 dijakov, skupno na vseh naših šolah pa 418. Skupno število je že letos padlo na 333, v prihodnjem šolskem letu bo dijakov 300, v naslednjih pa še manj. V nekolikšno ublažitev udarca naj sicer povemo, da se bodo navedene številke še nekoliko popravile. V podatku za prve razrede v tekočem letu so všteti tudi dijaki, ki ponavljajo razred, katerih število bo za naslednje leto znano šele junija. Se bolj kot to pa v šolah pričakujejo še kak vpis zamudnikov, saj se zlasti dijaki iz Slovenije navadno vpisujejo s precejšnjo zamudo glede na februarski rok. Zaradi tega obstaja utemeljeno upanje in pričakovanje, da se bo na primer tista številka 2 v 4. gimnaziji liceja Trubar do septembra toliko popravila, da ne bo več zvenela kot začetek napovedanega konca šole. In vendar se je treba kljub vsem tem pojasnilom globoko zamisliti nad bodočnostjo našega višjega šolstva in začeti hitro in konkretno razmišljati o prilagajanju na nove razmere. Trend za naslednja šolska leta je namreč znan, saj ga je mogoče zelo preprosto izluščiti iz podatkov o številu dijakov in učencev v posameznih letnikih obveznih šol. V naslednjih letih je pričakovati, da vpisov v vse naše višje šole ne bo več kot 50 na leto. Dijakov je pač manj, konkurenca drugih šol pa je zelo velika. Slednjo ugotovitev zelo zaskrbljujoče potrjuje pregled vpisov dijakov, ki bodo letos dokončali ciklus obveznega šolanja na šoli Trinko. Teh je skupno 46, vsi so se odločili za nadaljevanje študija, vendar samo 30 jih je izbralo slovenske šole v Gorici. Dva bosta obiskovala slovenske šole v Trstu (zavoda Stefan in sekcijo za geometre na zavodu Zois), vsi ostali pa bodo šli na italijanske šole: 4 v italijanske oddelke industrijskega zavoda Galilei, 3 na poklicni zavod Da Vinci, 2 v zasebni jezikovni licej Paolino d’Aquileia, 1 v tehnični jezikovni zavod, 2 na kmetijski zavod v Čedadu, 1 na deželni poklicni zavod v Čedadu in 1 na likovni zavod Max Fabiani. Paleta izbir je dokaj široka. V nekaterih primerih so odločitve res nerazumljive, saj bi dijaki lahko izbrali enakovredno slovensko šolo. To na primer velja za štiri dijake, ki gredo na italijanski ITI in bi, četudi jih zanima drugačna smer, lahko vsaj prvi dve leti (bienij je skupen vsem smerem) obiskovali slovensko sekcijo. Večinoma pa gre za zelo specifične izbire, ki dvigajo vsaj dvoje vprašanj. Pr- vič: Ali se dijaku izplača zgodnja specializacija v določeni stroki ali poklicu, ne da bi si pridobil tiste splošne ravni izobrazbe, kritičnosti in razgledanosti, ki je srednja šola še ne nudi, jo pa današnja družba zahteva? Drugič: Kako naj slovenska šola spričo številčno omejenega potenciala uporabnikov skuša v največji možni meri zadostiti izredno diferenciranemu povpraševanju in tako pritegniti čimveč dijakov? Ne gre za kvadraturo kroga. Večja prožnost in možnosti, ki jih šolam nudijo nove oblike ek-sperimentacije - mimogrede: največ vpisov sta letos prestregli šoli, ki sta najpogumneje zaorali v to smer - morda lahko ponudita odogovor. Pri Sindikatu slovenske šole so že začeli razmišljati v tej smeri. Nujno je, da se jim pridružijo vse sredine naše narodnostne skupnosti. V kulturno-športnem središču na Vrhu se nocoj nadaljuje niz prireditev ob praznovanju 50. obletnice ustanovitve kulturenga društva Danica. Drevi ob 20. uri bomo v prostorih središča Danica lahko prisluhnili pesmi moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in vokalne skupine Sovodenjska dekleta, mlada društvena dramska skupina pa bo prikazala igro v domačem narečju “Pred petdesetimi leti”, ki so jo naštudirali pod vodstvom Viljene Devetak. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, ko bo godba Kras iz Doberdoba bo ob 14.30 krenila izpred vaške šole na obhod vasi. Po postanku pred spomenikom bo v centru Danica osrednja prireditev ob 50-letnici. Goriška sekcija združenja potrošnikov Federconsumatori je videmskemu poveljstvu posebnih enot karabi-nerjev NAS naslovila prošnjo, naj bi objavili seznam vseh gostinskih in drugih javnih lokalov na Goriškem, v katerih so ob zadnjih pregledih ugotovili prekrške in naj bi tudi navedli, za katere prekrške gre. V časopisih so se namreč na osnovi delnih informacij, ki so jih posredovali NAS, pojavile vesti, da naj bi na primer v neki piceriji našli 80 kvinta- Pred časom je gozdarski inšpektorat iz Gorice naslovil deželnemu komisarju za jusarska zemljišča pismo, v katerem je zahteval pojasnila glede vprašanja, ali lahko izda dovoljenja za uživanje pravic od jusarskih zemljišč tudi tujim državljanom, v specifičnem primeru prebivalcem republike Slovenije. Znano je namreč, da sta skupnosti iz Nove vasi in Opatjega sela od vedno tesno povezani z doberdob-sko občino in tudi z njo mejita. Deželni komisar je odgovoril, da tuji državljani nimajo te pravice. Dodal je še, da ima pravico do uživanja jusarskih zemljišč samo kdor je vpisan v volilne sezname občine in da morajo koristniki imeti stalno biva- lov domnevno prvovrstnega olivnega olja, v resnici pa je šlo za olje, ki so ga upravitelji lokala kupili po 1.800 lir liter in je temu primerna bila tudi kvahteta. Združenje potrošnikov meni, da imajo občani pravico vedeti, kateri so upravitelji lokalov, ki si drznejo servirati odjemalcem take jedi. Le popolno obveščanje bo občanom omogočilo, da se izognejo goljufijam in zavarujejo svoje zdravje, obenem pa bo tudi v interesu poštenih gostincev. ZVEZA POTROŠNIKOV Ljudje morajo vedeti Objaviti imena nepoštenih gostincev NOVICE GLEDALIŠČE / NOVA POSTAVITEV AMATERSKE SKUPINE ODER 90 Smrt 23-letnega Krminčana V San Giovanniju al Natisone se je včeraj okrog 17.30 smrtno posnesrečil 23-letni Demis Tom-masi iz Krmina, Ul. Conti Zucco. Peljal se je s fiatom uno turbo po neki stranski cesti v samem naselju, ko je iz nepojasnjenih vzrokov prišlo do silovitega čelnega trčenja z dostavnim vozilom nekega furlanskega podjetja. Tommasi je bil pri priči mrtev. Vzroke nesreče preiskujejo karabi-nejrji iz San Giovannija. Našli truplo utopljenega ribiča, prijatelj je formalno osumljen Truplo 61-letnega ribiča Augusta Burrija, ki je v torek popoldne padel s čolna v morje pri kanalu Quarantia pri Staranacanu. so našli včeraj okrog 9. ure. Ležalo je v blatu med močvirskim rastlinjem ob kanalu, nekaj stotin metrov od kraja nezgode. Truplo je odkril Gino Dazzan, človek, ki je bil z Burrijem na čolnu, ko je prišlo do incidenta. Pretor pa je prav Dazzana obtožil nenamernega umora, češ da Burriju ni nudil vse pomoči, ki bi jo lahko. Dazzan trdi, da ni znal upravljati čolna, ki je res bil vso noč prepuščen morju. Vendar te izjave niso povsem prepričljive. Zakaj Dazzan ni vrgel vrvi prijatelju v vodi? Zakaj ni dal alarma po radiu? Preseneča tudi, da je Dazzan včeraj zjutraj sam s čolnom na vesla šel na gotovo in našel truplo, ki so ga že drugi dan zaman iskali gasilci, potapljači in možje pristaniške kapetanije.»Ni bilo težko: izračunal sem smer in moč vetra, tokov in plime in vedel kje iskati«, je izjavil. Toda, če je bil sposoben tega, je dokaj vešč mornarjenja. Kako da ni znal upravljati čolna? Na vsa ta vprašanja bo moral odgovarjati sodnikom. Uprizorili Bevkovo Krivdo Kulturni dom v Gorici je bil v nedeljo popoldne množično obiskan, saj se je precejšnje število ljubiteljev amaterskega gledališča zbralo na zanimivi in privlačni uprizoritvi malo poznane drame Franceta Bevka “Krivda”, v postavitvi skupine Oder 90, v režiji Darka Komaca. Drama oziroma izvajanje posameznih igralcev na odru sta marsikoga v dvorani prijetno presenetila, saj je bil končni aplavz prisotnih topel, iskren in hvaležen, obenem spodbuden za nadaljne gledališke napore. Amaterska gledališka Predstavo bo skupina skupina Oder 90 se je v Oder 90 ponovila v raz-vseh letih svojega delo- nih drugih krajih Goriške vanja vedno izkazala in kot tudi v Sloveniji. Zato tudi tokrat lahko potrdi- vsem tistim, ki predstave mo odličen nastop. Za- niso videli na nedeljski sluga gre vsem nasto- krstni uprizoritvi, pripo-pajočim (teh je v upri- ročamo da je ne zamu-zorjeni igri okrog dvaj- dijo. set), in tudi vsem ostalim Na sliki (foto Bumbaca) neutrudljivim sodelav- prizor iz Bevkove Krivde cem. v postavitvi Odra 90 Vljudno Vas vabimo v galerijo Katoliške knjigarne na odprtje razstave slikarja Roberta Rozmana danes, 15. marca 1996, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil JOŠKO VETRIH. Galerija Katoliške knjigarne lišče na ozemlju dotične občine. Zupan doberdobske občine Marjo Lavrenčič je nato naslovil deželnemu komisarju za jusarska zemljišča se dodatna vprašanja in sicer, ali je dovolj stalno bivališče na teritoriju občine (kjerkoli) ali v specifičnem zaselku, kjer so jusarska zemljišča in če imajo dediči, ki ne živijo v italijanski državi, pravico do uživanja jusarskih zemljišč. Odgovor je bil zelo jasen in je zopet podčrtal, da kdor nima stalnega bivališča v občini, tudi če so to dediči, nima več nobene pravice do jusarskih zemljišč. V odgovorih je navedel zakona št. 1667 iz leta 1927 o jusarskih zemljiščih in zakon 278 iz leta 1957 o isti tematiki. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Pensieri pericolosi«. I. Mi-chelle Pfeiffer. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00- 22.00 »Two much - Uno di troppo«. A. Bandersas in M. Gnffith. H ČESTITKE Rodila se je ANJA Staršema Marjanu in Manueli ter bratcu Janu iskreno čestita Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. 3____OBVESTILA GOKLUB sporoča, da bo predzadnje srečanje v sezoni v ponedeljek, 18. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba prireja kongres v torek, 19. marca, ob 15. uri v Glasbeni sobi v Doberdobu. n_________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 14. aprila, v Istro Poreč in Motovun. Na razpolago bo le en avtobus. Prijave na sedežu in pri poverjenikih od srede, 20. marca dalje. Obenem obveščajo, da iz tehničnih razlogov odpade tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORIG Občinska 1, Ul. S. Miche-le, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolb, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: 9.30, Andreana Russian, vd. Valentini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Bruno Bandelli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30, Maria Gutmann na glavnem pokopališču; 13.15, Alma Drius iz splošne bolnišnice v krmin. Samo še 5 dni do otvoritve 20. marca ne imejte obveznosti, supermarketa v Gorici. Vsi ste vabljeni na praznovanje. Program otvoritve: v sredo, 20. marca. ob 11. uri: tiskovna konferenca in predstavitev supermarketa prisotnim novinarjem in TV. ob 17.30: pozdravi gostov: goriški župan Gaetano Valenti, Predsednica članov goriške sekcije Teresa Rerisutti, Predsednik deželnega združenja Coop Graziano Pasgual, Podpredsednik Coop Consumatori Nordest Lucio Tolloi. Ogled supermarketa. ob 18.30: zakuska in ples za vse prisotne z domačim ansamblom. Tekom dneva so predvidene animacije domačih skupin, mongolfiera, brezplačno pokušanje sladkarij in popkoma. Prodaja v supermarketu se prične v četrtek 21. marca. oogp Consumatori Nordest Ulica Lungo Isonzo Argentina 71 . FILM / GLUHI SMODNIK Vojna človeka z ideologijo Projekcija danes zvečer v Saležu V dvorani saležkega kulturnega društva RdeCa zvezda bodo danes zvečer (s pričetkom ob 20.30) predvajali film priznanega sarajevskega režiserja Bata Cengiča. Film z izvirnim naslovom Gluvi barut - ali, v prevodu, Gluhi smodnik - je nastal leta 1990. Po časovnem okviru se delo vključuje v obširen sklop jugoslovanske filmske produkcije, ki zajema snov iz dogodkov medvojnega obdobja; geografsko je dogajanje omejeno na področje Bosne in Hercegovine. Kljub temu to ni delo o junaških bojih ali junaških smrtih, prav tako ni delo o junaških junakih vojne, ki se je zarezala v zgodovino balkanske zemlje. V ospredju filma je konflikt znotraj mikrokozmosa zanikrne vasi v bosanskem gričevju. V to vas, kjer se na pobočjih hribov pasejo ovce, kjer žene dan za dnem perejo ponošene cunje in možje jezdijo konje, zaseje vojna sovraštvo med dvema taboroma: četniškim in pratizanskim in znotraj obeh taborov ljudmi, ki so tako daleč od sejnih dvoran kraljeve vlade in partizanskega vrhovnega poveljništva. Režiser prikaže odtujenost obeh ideologij od vsakdanjih vaških nuj in nemoč krajana, ki se mu z miselno trdnostjo, a s tem tudi togostjo, zoperstavlja komisarski dogmatizem. hi v hrupu mitraljezov in pušk, ki začno zatohlo odmevati med hribi, podtalno ubi-va smodnik, ki je gluh... Film Gluhi smodnik ni delo a prion začrtanih ideoloških smernic, saj v njem meja med protagonistom in antagonistom ne teče vzdolž režimsko ali oratorsko zarisanih linij. Markantnejši je antagonizem med dvema intimnima opredelitvama: na eni strani vkoreninje-nost v dogme ideologij, na drugi vkoreninjenost v dogmo zemlje. Vendar pa je ideologija (ali antiideologija) odigrala pomembno vlogo v jugoslovanski povojni filmski produkciji. Kako znotraj le-te razumeti vlogo in pomen opusa Bata Cengiča? »Jugoslovanski film je bil sicer v prvih povojnih letih, vsaj kar se tiče del, ki so obravnavali dogajanje med vojno, zasnovan čr-no-belo, ah bolje: rdeče-belo. Po drugi strani pa je obsijala tudi bolj pisana struktura: posamezni avtorji so se ukvarjali s psihološko problematiko, rešitvami, opredelitvami. Jugoslovanski film ni bil tako dogmatičen, kot trdijo nekateri. Obstajala" je predvsem neka populistična linija “jugo vvestema”, kjer ni bilo nobene ideologije; mislim, da bi Nemcev sploh ne bilo več, ko bi jih bili partizani toliko pobili, kot je bilo prikazano v teh filmih,« meni režiser Vuk Babič, ki bo skupaj z 2ivo Pahor uvedel današnji večer v Saležu. Bato Cengič sodi danes v srednjo generacijo “jugoslovanskih” režiserjev. Uveljavil se je s kratkometražnim filmom Človek brez obraza, ki je bil posnet v kaznilnici v Zenici. Leta 1968 je bil njegov film Mali vojaki sprejet za uradno konkurenco v Cannesu, a festival je bil prekinjen zaradi dogodkov tistega leta. Tri leta pozneje je nastalo delo Vloga moje družine v svetovni revoluciji, leto zatem pa je Cengič zaslovel na beneškem festivalu s filmom Podobe iz življenja udarnikov. Uspeh mu je prinesel “avtorsko smrt” v Jugoslaviji. Po večletnem premoru je posnel film Gluhi smodnik na podlagi romana Branka Čopiča. Saležki večer bo ena prvih priložnosti za ogled tega filma, ki bo v nalsednjih mesecih predstavljen na slovenski televiziji. SEZONA V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU / MUSICAL Gigi z dobro mlado in staro igralsko gardo Med nosilnimi igralci je 87-letni Ernesto Calindri Za že ustaljeno letno srečanje z musicalom so v tržaškem gledališču Rossetti izbrali prikupno mladenko pariške bele epoque Gigi, v kateri nastopa eden najbolj znanih predstavnikov stare garde italijanskega teatra Ernesto Calindri; priljubljeni igralec zna kljub častitljivim sedeminosemdesetim letom vtisniti v predstavo vso potrebno živahnost in ra-doživnost, zlasti pa elegantno lahkotnost, ki je za tovrsnti žanr značilna. Zgodba o štirinajstletni Gigi, ki jo babica in stara teta v skrbi za njeno bodočnost vzgajata za kariero kurtizane v visoki družbi, je nasploh zelo popularna. Povzeta je po romanu francoske pisateljice Colette, leta 1951 so na Broadwayju po besedilu Anite Loos postavili komedijo z Andrej Hepburn v naslovni vlogi, leta 1958 pa sta Alan Jay Lerner in Fre-deric Loewe, avtorja slovitega My Fair Lady, ustvarila pesmi in glasbo za film Vincenta Minnel-lija, ki je prejel kar devet Oskarjev: v naslovni vlogi je igrala Leslie Caron, vsem pa je verjetno ostal v spominu Mamice Che-valier v vlogi starega lahkoživca Honoreja, strica mladega Gastona, ki se v deklico iskreno zaljubi in se z njo po- roči. Na gledališke deske je musical prišel šele leta 1973, ko je tudi prejel Tonyjevo nagrado. Režiser Filippo Crivel-li je v svoji postavitvi ohranil pravljično sliko o srečnem življenju v Parizu na prelomu stoletja, kar poudarjajo tudi prijetne scene Roberta Comottija, ki spominjajo na ilustracije iz starih revij. Sicer pa prijetna predstava z bolj »komorno« zastavljenimi koreografskimi točkami To-nyja Venture, ne pozna razkošne grandioznosti, ki je bila za tovrstne Spektakle značilna -v pretkelosti. V nej izstopata gentlemanska eleganca in izredna simpatičnost izskušenega Ernesta Calindrija. Zabavni sta tudi Isa Barzizza, popularna italijanska su-bretka iz petdesetih let, v vlogi tete Alicije, ki si je z dobrim profesionalnim upravljanjem svojega Sarma znala zagotoviti solidno premoženje, in Li-liana Feldmann kot Gi-gijina babica, ki je bolj nagnjena k čustvom in zato z Alicijinega vidika manj uspešna. V vlogi Gigi s primerno sponta- nostjo in dovolj izkušeno prefosionalnostjo nastopa Maria Laura Baccari-ni, v vlogi Gastona pa Gianluca Guidi, ki z žametnim glasom in prijazno prikupnostjo spominja na očeta Johnnyja Dorellija in mamo Lau-retto Masiero (na sliki ernesto Calindri, Gianluca Guidi in maria Laura Baccarini). Igralsko zasedbo v različnih vlogah dopolnjujejo Cesare Ca-pitani, Grazia Minarelli, Monica Dugo, Claudio Bonino, Michela Min-ciotti in Lanfranco Geri. (bov) OD DREVI DO NEDELJE / V ŠPORTNI PALAČI KOROŠKA / BEKŠTANJ Trikrat Baglioni v Trevisu Čeprav sodi med najbolj popularne italijaske kantavtorje, so njegovi stiki s publiko dokaj redki. Govorimo o Claudiu Baglioniju, ki bo ta konec tedna kar trikrat nastopil v športni palači v Trevisu. Rimski kantavtor, nedvomno kralj italijanske soft melodične avtorske popevke, je v svoji zelo bogati karieri skoraj z vsako ploščo dosegel bajne prodaje. Njegovi albumi so tehnično zelo popolni, glasbena struktura rafinirana, besedila premišljena. Vse to zahteva precejčnje delo, Baglioni sam išče, kot se za dobrega profesionalca spodobi, v svojem delu popolnost, kar seveda botruje dolgi pripravi vsake nove skladbe in dolgemu časovnemu presledku med vsako izdano ploščo, kateri seveda sledi neizbežna promocijska turneja. Tako je bilo tudi lani, ko je po petih dolgih letih izšla njegova nova študijska plošča, lo s ono qui. Baglioni je že oktobra začel s serijo koncertov, ki jo je bil zaradi bolezni primoran ustaviti in prenesti na današnje dni. Sprva so predvidevali petnajst do dvajset nastopov, po-praševanje pa je bilo tolikšno (v predprodaji so prodali preko 150.000 vstopnic), da je v vseh predvidenih krajih dodal enega ali celo več nastopov. To velja tudi za Treviso, kjer so petkovemu koncertu najprej dodali še sobotnega, po razprodaji vstopnic za oba večera še tretji, nedeljski koncert. Nastopi bodo v športni dvorani Palaverde, začeli se bodo ob 21. uri, trajali pa bodo kar tri ure. Baglioni je zaslovel pri komaj devetnajstih letih s hitom Questo piccolo grande amore. Se prej se je uveljavil v krogu rimskih glasbenih lokalov s tipično rimskimi skladbami, kot so bile Porta portese, Amore bello in Sora Rosa. Sredi sedemdesetih let je bil stalno na vrhu top lestvic: E tu, Sabato po-meriggio, E tu come stai, to so skladbe, ki so prodale več stotisoč izvodov. Signora Lia, Poster, Notte di natale, Strada facendo, Le ragaz-ze delTest in La vita e adesso, pa so naslovi drugih sklad, ki jih je večina takratnih najstnikov in mladih pela. Predzadnji študijski album, Oltre, je Baglioni izdal konec leta 1990. Zatem je izdal še dve li-ve plošči, v zadnjih tridesetih mesecih pa je v miru pripravljal album lo sono qui. Plošča je seveda postala prodajni hit. V prvih treh dneh so prodali že 300.000 izvodov, do danes pa že več kot 600.000. Na tem albumu se 44-let-ni kantavtor nekoliko oddaljuje od svojega tradicionalnega imidža: glasbeno podlago popestrijo jazz, swing, bolero in karibski ritmi. Njegovi koncerti so tudi zelo dobro pripravljeni. Odnos do publike je Baglioniju vedno veliko pomenil. Na sicer redkih nastopih se številnim gledalcem oddolži s super nastopom. Koncerti so precej dolgi (tudi tokrat govorimo o treh urah glasbe) spremni glasbeniki so profesionalno zelo podkovani, ozvočenje brezhibno, light show lep in učinkovit. Presenečenje letošnje turneje je zelo velik oder brez velikega ogrodja (podobnega že dalj časa uporablja Peter Gabriel), ki ga postavijo na sredini športne palače, tako da lahko sleherni poslušalec sledi dogajanju na odru. Upajmo le, da mu gripa, ki ga je prejšnji teden napadla, ni pustila grdih posledic. AW Poletne prireditve v grajski areni Osrednji dogodek bo nastop španske pevke Monserrat Caballe Na razvalinah srednjeveškega gradu Bekstanj pod goro Kepo v Zgornjem Rožu na Koroškem slovi grajska arena Bekš-tanj že več kot deset let po nastopih znanih glasbenih umetnikov na poletnem festivalu klasične in zabavne glasbe. Tudi za letošnji festival je prireditelj, privatnik Ger-hard Satran, pripravil privlačen in nadvse kvaliteten spored s številnimi viski. Se posebej pa izstopa gostovanje svetovno znane španske operne pevke Monserrat Caballe 25. julija. Na najbolj obiskanem poletnem glasbenem festival na Koroškem, ki je lansko leto pritegnil nad 40.000 obiskovalcev (!) iz celotnega alpe-jadranske-ga prostora ter tisoče turistov iz vsega sveta, ki na Koroškem uživajo svoj dopust, bodo tudi letos poleg avstrijskih, skupin in pevcev nastopili znani orkestri, zbori in umetniki iz vse Evrope in celo iz izvenevropskih držav. Niz prireditev letošnjega festivala se bo 2. julija pričel s koncertom po vsej Avstriji znane skupine Ostbahn-Kurti, 4. julija sledijo Flying Pickets iz Anglije, dan kasneje bo nastopil avstrijski kabare-tist Josef Hader, z glasbo iz tridesetih in štiridesetih let pa bo 8. julija nastopila Pasadena Roof Orchestra. Uradna otovoritev letošnjega festivala bo 10. julija z operetnim večerom z orkestrom državne opere iz Bratislave pod vodstvom avstrijskega dirigenta Konstantina Schenka, sofista pa bosta Tamara Trajani in Miroslav Dvorsky. Sledijo nastopi The Dubliners iz Irske (11.7), moškega zbora Montanara iz Italije (14. 7.), glasbene skupine Georg Danzer (18.7), kabaretista Petra Heinzla (22.7.) in jazz-skupine Jethro Tulla (24. 7.). Absolutni višek letošnjega festivala bo gostovanje svetovno znane Španske operne pevke Monserrat Cabelle v grajski areni. 63-letna operna pevka bo nastopila z najbolj znanimi arijami iz sveta opere. 28. julija bo v bekš-tanjski grajski areni gostoval nemški Palastor-chester, 29. pa bo na sporedu folklorni večer s skupino Shovana Nara-gayan iz Indije. Pomemben datum za ljubitelje musicala je 31. julij z nastopom združenih dunajskih gledališč. Rock in Pop iz Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije (slednjo predstavlja skupina Magnifico-Pissmen) je na sporedu 2. avgusta, Verdijeva opera Nabuc-co pa bo uprizorjena 5. avgusta - iz prostorskih razlogov v glasbenem šotoru pod bekštanjskim gradom. Viški festivala v avgustu bodo tudi nastopi Golden Gospel Singers iz ZDA (6.), skupine Fla-menco Festival Espanol (9.), »bekstanjskega Jeder-mann« Otta Schenka (10.), zbora Košakov iz Rusije (17.) in orkestra Glenn Miller (19.). Na sporedu je tudi Se drugi večer za ljubitelje operete, in sicer 14. avgusta. Začetek vseh prireditev bo ob 20. uri, v primeru slabega vremena bodo pripravili ustrezen šotor. Na gradu je tudi restavracija za približno 200 gostov, v kuhinji pa pripravljajo izredno slastne grajske jedi. Poleg domačih avstrijskih vin in žganih pijač ponujajo tudi slovenska in italijanska vina. Ivan Lukan LJUDJE IN DOGODKI Petek, 15. marca 1996 POLEMIKE O NASILJU NA MEDIJIH IN O VARNOSTI V ŠOLAH NOVICE Po pokolu v škotski šoli vsa Velika Britanija pod šokom Morilca-samomorilca Thomasa Hamiltona so od nekdaj bolestno privlačevali otroci LONDON - Škotsko mestece Dunblane je Se pod Sokom zaradi sredine tragedije v osnovni Soli, kjer je neuravno-vešenec hladnokrvno pobil 16 malčkov in njihovo učiteljico, nato pa napravil samomor. Pred velikim šolskim poslopjem, ki ga policija še vedno straži, so se vCeraj kopičili Sopi cvetja, ki so jih prinašali prebivalci mesteca v znak sočustvovanja z malimi žrtvami. Iz bolnišnice v Gla-sgowu, kamor so pripeljali tri najhuje ranjene otroke, ne prihajajo spodbudne vesti. Enega od otrok, ki so ga zadeli trije streli, so že v sredo operirali, njegovo stanje pa se ni izboljšalo, drugi Se mora na operacijsko mizo ter kaže vec kostnih zlomov. Pac pa ni zaskrbljujoče stanje drugih petih otrok in dveh učiteljic, ki se zdravijo v bolnišnici v bližnjem Stirlingu. Preiskovalci medtem preiskujejo preteklost morilca-samomorilca. Thomasa Hamiltona sta vzgojila deda, za katera je Thomas mislil, da gre za starša, medtem ko se je mati izdajala za njegovo sestro. OCe je zapustil družino še pred Thoma-sovim rojstvom in je zdaj poročen in ima štiri sinove. »Kar ne morem verjeti,« je povedal novinarju Daily Mirrora, »da sem jaz spravil na svet to pošast.« Morilcev ded, ki je danes star 88 let, pa ni hotel odgovarjati na vprašanja novinarjev. »Thomasa nisem videval že štiri leta. Bil je preveč svojeglav in sem se ga naveličal,« je samo potožil. Policija je medtem potrdila, da so Hamiltona bolestno privlačevali otroci. Prav iz tega razloga je bil izključen iz skavtske organizacije, ka- sneje pa je moral zapreti telovadnico za otroke, ki jo je bil odprl očitno prav zaradi njegovega bolestnega zanimanja za otroke. O tem priča tudi film, ki ga je našla policija na njegovem domu in na katerem je posnel napol nage otroke med telovadnimi vajami. Hamilton je bil tudi prepričan, da je žrtev preganjanja. Prav zato je stalno telefonaril krajevnemu poslancu, pred kratkim pa je celo pisal kraljici Elizabeti. Pod šokom pa ni samo mesece Dunblan, ampak vsa Velika Britanija, kjer so se že razplamtele polemike o nasilju in o varnosti v šolah. O ozračju, ki vlada na Otoku, dovolj zgovorno priča sklep družbe VVarner Home Video, da ustavi uvoz kasete dokaj nasilnega filma Olivera Stona Natural Born Killer, Ceš da »to ni pravi trenutek«. Škotski časopisi so vest o pokolu na šoli objavili z velikimi naslovi čez vso prvo stran (AP) Na sliki zgoraj morilec-samomorilec Thomas Hamilton, spodaj cvetje pred šolo v Dunblanu (telefoto AP) Slepa ženska se s pestmi zahvaljuje za pomoč ZAGREB - Neka slepa ženska v Zagrebu že nekaj mesecev skrbi za nenavadne naslove v Časnikih. Osemintridesetletna ženska namreč zavrača vsakršno dobronamerno pomoC na cesti ali v trgovinah, ljudi, ki ji želijo, pomagati, pa vedno znova preseneti z udarci s pestmi. Po navedbah časnika VeCemje novosti so hrvaška društva slepih prejela že veC pritožb na račun te ženske. Zaradi zadnjega napada s pestmi so jo obsoditi na tri mesece pogojne kazni: neka soCutna ženska jo je namreč v središču Zagreba želela opozoriti na neko oviro - v zahvalo pa ji je nasilna invalidka razbila očala, jo opsovala in jo udarila po obrazu. Letali strmoglavili CARACAS, RIO DE JANEIRO - Pri strmoglavljenju dveh matih turističnih letal je bilo vCeraj 11 oseb ubitih. Prva nesreča se je zgodila v Venezueli, kjer je iz nepojasnjenih razlogov strmoglavilo letalo cessna družbe Aruban Avia-Air. Vseh osem potnikom, med njimi tudi otrok, je bilo ubitih. Štiri osebe, pilot in trije potniki, pa so umrle v brazilski državi Parana, kjer je strmoglavilo majhno turistično letalo dieyenne Pa31. Do nesreče je prišlo tri kilometre od letališča v kraju Foz de Iguacu. Pravi pokol priseljencev na meji med Mehiko in ZDA LOS ANGELES - Najmanj 190 ljudi vsako leto izgubi življenje pri poskusu prekoračenja meje med Mehiko in ZDA. Raziskava, ki jo je izvedla teksaška univerza v Houstonu, je pokazala, da največ priseljencev potone v reki Rio Grande, veliko pa jih umre tudi pri skakanju z drvečih vlakov. Avtorji raziskave pa pravijo, da bi utegnilo biti število žrtev veliko višje, saj številnih smrti ne registrirajo. Potres v Mehiki MENICO CITY - Potres z močjo 5, 3 stopnje po Richterjevi lestvici je vCeraj prizadel Ciudad de Mexico. Potres so čutili tudi prebivalci mest, ki ležijo južno od mehiške prestolnice. Za zdaj tamkajšnji viri ne poročajo o morebitnih žrtvah in materialni škodi. Državni seizmološki inštitut je sporočil,, da je bil epicenter potresa 120 kilometrov vzhodno od letovišča Acapulco. Internet za pranje umazanega denarja PANAMA - Po besedah Stanleyja Morrisa iz oddelka za preprečevanje finančnega kriminala ameriškega ministrstva za finance bodo kriminalci umazan denar že kmalu anonimno nakazovali prek Interneta in po računalniškem omrežju, seveda Ce vlade in centralne banke ne bodo sprejele ustreznih ukrepov, s katerimi bodo to preprečile. V veC evropskih državah je mogoCe nekatere storitve že poravnati z računalniškimi nakazili, tudi v ZDA bodo potrošniki lahko prek Interneta že kmalu nakazovali denar s tekočih računov za nakup različnih izdelkov. V skladu z novo tehnologijo je zato treba spremeniti tudi zakonodajo, opozarja Morris, saj je nadzor nad elektronskim prenosom denarja veliko težji kot preprečevanje tradicionalnih metod pranja denarja. PO PODATKIH OMS BILL BRANT - OD ROPARJA DO UNIVERZITETNEGA PROFESORJA Po zahodni Afriki vse bolj razsaja epidemija meningitisa ŽENEVA - Epidemija meningitisa, ki od začetka leta razsaja v Nigeriji in je že povzročila najmanj 3.400 mrtvih, se nevarno'širi še na drugih šest držav zahodne Afrike - Gad, Niger, Burkino Paso, Mali, Benin in Came-run - kjer je že umrlo 1.500 ljudi. Na vsem prizadetem področju so že našteti veC kot 35 tisoč primerov obolenj. Dramatične podatke je vCeraj v Ženevi objavila Svetovna organizacija za zdravstvo (OMS). »Od izbruha epidemije na severu Nigerije,« je povedal glasnik OMS Philippe Stroot, »so v tej državi zabeležiti 18.893 primerov, od katerih je bilo 3.386 smrtnih. Samo prejšnji teden je obraCun znašal 2.550 mrtvih na 17.600 primerov obolenj.« Bolniki so skoraj izključno mladi, saj je v 99 odstotkih primerov za mlajše od 29 let, v 80 odst. primerov pa za mlajše od 15 let. Po oceni OMS je položaj izredno zaskrbljujoč kljub temu, da je svetovna organizacija poslala na prizadeto območje svoje ekipe, ki tesno sodelujejo s krajevnimi zdravstvenimi oblastmi. Glavni problem je pomenjkanje cepiva, ki je edino učinkovito sredstvo proti širjenju epidemije. V Nigerju, kjer so doslej zabeležiti 4.808 primerov, od katerih je bilo 503 smrtnih, razpolaga OMS z dvema milijonoma doz cepiva, s katerimi so že zaceli množično cepiti prebivalstvo. Veliko huje je v Burkini Paso, kjer so zabeležiti 8.252 primerov (722 smrtnih), a je razpoložljivost cepiva dokaj omejena. V drugih državah je število obolenj in smrti veliko nižje, vendar tudi tu se bo epidemija naglo širila, Ce ne bo množičnega posega oblasti. Bivši vodja črnih panterjev bi se zdaj rad vrnil v ZDA HAVANA - Bill Brent, nekdanji prestopnik, ropar, elan organizacije Cmi panterji, ugrabitelj, srednješolski profesor in pisatelj, Cigar avtobiografski roman Long Time Gone - A Black Panther‘s True Life Story je nedavno izdala newyorška založba Random, bi se rad vrnil v ZDA, od koder je pred skoraj tremi desetletji pobegnil pred roko pravice. Sestinšestdese-tletni Brent je prek telefona sodeloval v številnih ameriških televizijskih kontaktnih oddajah, v ZDA pa se ne sme vrniti, ker je leta 1969 v Oaklandu ugrabil letalo družbe TWA in posadko z orožjem prisilil, da je pristala na Kubi, kjer od takrat v lepi hiši ob reki Al-mendares živi s svojo ženo Jane McManus. Ce bi se vrnil v Ameriko, ga utegne doleteti najmanj petletna zaporna kazen, zaradi ugrabitve letala pa ga lahko obsodijo celo na smrt. Ljubeznivi možakar govori z južnim naglasom, saj je otroštvo preživel v Teksasu, v mestih Franklin, Lousiana in Beau-mont; ko je imel štirinajst let, se je z materjo preselil v Kalifornijo. Do 30. leta je živel tako kot mnogi prebivalci črnskih getov: pri devetnajstih je moral zaradi kraje kolesa devetnajst mesecev preživeti v poboljševalnici v Lancastru; pri 22 je bil zaradi oboroženega ropa trgovine z alkoholnimi pijačami obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v San Quentinu. Po osmih letih so ga izpustiti in nato se je zaposlil v neki tovarni. Takrat se je pridružil Črnim panterjem, ki so zagovarjati zamisel o »oboroženi samoobrambi«. Kmalu je postal »vodja«, organiziral je gibanje med mladimi temnopoltimi Američani, govoril je na srečanjih, kjer so zbirali prispevke za gibanje, bil je navzoč pri aretacijah črncev, da bi preprečil policijsko brutalnost. »Gibanje so obsojali Črnci srednjega družbenega razreda in policija, njegovi elani pa so zbujali strah pri razpečevalcih mamil,« se spominja Brent. Novembra leta 1968 se je zapletel v oborožen spor s policijo. »Bil sem pod vplivom alkohola in mamil,« priznava. Ker je v spopadu huje ranil dva policista, je pobegnil. »Vesel sem, da sta preživela. Takrat sem verjel, da sem vojak, elan Črnske vojske, za katero so biti policaji sovražniki ... bil sem prepričan, da se borim za dobro stvar, policisti so bili v mojih oCeh slabi.« Ker je policija za Brentom razpisala tiralico zaradi uporabe orožja, so ga iz svoje organizacije izključili tudi Črni panterji, zato se je odločil, da bo zapustil ZDA. Izbral si je Kubo, ki je bila naklonjena Črnskemu gibanju, vedel je tudi, da ga Kubanci ne bodo izročili ameriškim oblastem. Ko je ugrabil letalo, so ga po pristanku v Havani zadržati kubanski varnostni organi in ga za 22 mesecev poslali v zapor. Leto dni je moral delati v gostilni, nato je dobil zaposlitev na prašičji farmi, na koncu pa v tovarni mila družbe Procter and Gamble. Njegovo dekle Jane ga je nagovorilo, naj se vpiše na univerzo v Havani. Poslušal jo je in čez štiri leta diplomiral iz španske književnosti, nekaj let pozneje pa je začel poučevati angleščino na neki havanski srednji šoli. Nekdanji Črni panter pravi, da je med svojim bivanjem na Kubi znatno spremenil svoj pogled na življenje: »Boj za boljše življenje ne zadeva le temnopoltih, določenih etničnih skupin ali ljudi določenega spola -treba se je združiti za rešitev Človeštva.« Zaveda se, da je bila »zamisel o revolucionarnem oboroženem boju aktualna le leta 1968, zdaj pa je povsem neprimerna«. ODZIVI NA MEDNARODNI VRH V ŠARM EL ŠEJKU ZDA in Izrael skupaj v boj proti terorizmu Sirija in Ubija zavračata sklepe konference JERUZALEM (Reuter) - Včerajšnji dan je na Bližnjem vzhodu minil v znamenju odzivov na sredin vrh o svetovnem terorizmu. Ameriški predsednik Bill Clinton se je z izraelskim premierom Simonom Peresom pogovarjal o ameriški pomoči izraelskemu boju proti terorizmu. Odzvale so se tudi države, ki nasprotujejo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Njihovo mnenje je, da so sklepi svetovnih voditeljev o boju proti terorizmu naperjeni proti Palestincem. Bill Clinton je včeraj v Jeruzalemu začel pogajanja o sklenitvi dvostranskega izraelsko-ameri-škega sporazuma o skupnem boju proti terorizmu. Ameriški predsednik je dejal, da bo njegova država za to Izraelu namenila veC kot sto milijonov dolarjev pomoči. »Izraelu bomo najprej priskrbeli opremo in omogočili usposabljanje njegovih vojakov. Državi bosta sodelovali pri razvoju novih metod protiterorističnega boja. Prizadevali si bomo tudi za vzpostavitev koordinacije in pretoka informacij med Ameriko, Izraelom in vsemi drugimi državami, ki so se nam pridružile v vojni proti terorju,« je dejal Clinton in dodal, da bo imel odslej Izrael tudi večji dostop do podatkov ameriških obveščevalnih služb. O dokončni obliki ameriško-izraelskega sodelovanja se bosta po Clintonovem odhodu dogovarjala ameriški državni sekretar Warren Christopher in direktor Cie John Deutch. O Siriji, ki se ni hotela udeležiti protiterorističnega vrha, je Clinton v Jeruzalemu dejal, da obžaluje takšno potezo Damaska. Po njegovem mnenju je Sirija naredila veliko napako. Peres je Damask obtožil, da daje zatočišče vodstvom terorističnih organizacij. Hkrati pa je poudaril, da Sirija ne poziva k popolnemu uničenju Izraela in se je pripravljena celo pogajati. Zato po Pere-sovem mnejiju še vedno obstajajo možnosti za izraelsko-sirski mirovni sporazum. Toda izraelski zunanji minister Ehud Barak je dodal, da v tem trenutku okoliščine za obnovitev mirovnih pogovorov s Sirijo niso primerne. Po njegovih besedah mora Sirija najprej ostro obsoditi nasilje, ki ga izvajajo proti židovski državi. Prav Sirija pa se je včeraj najostreje odzvala na sklepe egiptovskega vrha, češ da sta arabska stvar in bližnjevzhodni mirovni proces najveCja poraženca mednarodnega »vrha mirovnikov«. Po mnenju Sirije bo Izrael sklepe omenjenega vrha uporabil kot krinko, pod katero bo izvajal nadaljnja osvajanja in umore tistih, ki so simbol palestinskega odpora. Tudi Libija je poudarila, da je Izrael v sredo dosegel veliko zmago nad Arabci. »Izraelci so na konferenci dosegli vse, kar so hoteli. Zagotoviti so si varnost in možnost sojenja tistim, ki želijo osvoboditi svojo domovino,« je dejal urednik za arabske zadeve pri libijski tiskovni agenciji. Visoki hrvaški predstavniki v Sarajevu SARAJEVO (Reuter) - Včeraj so v bosansko prestolnico strpni. »Uspeh mirovnega procesa v celoti temelji na prispeli najvišji hrvaški predstavniki, da bi se z bosan- enotnosti federacije in v tem trenutku se zdi, da si na-skimi kolegi pogovoriti o vzpostavitvi muslimansko- sprotujoče si strani niso pripravljene zelo prizadevati za hrvaške federacije, ki predstavlja temeljni kamen to, da bi federacija zaživela,« je dejal predstavnik Iforja daytonskega sporazuma. Hrvaški zunanji minister Mate Simon Haselock. Ameriški senat je na predlog Boba Granič in premier Zlatko Mateša (na stiki z bosanskim Dola sprejel odločitev o zadržanju dvesto milijonov do-premierom Hasanom Muratovičem, telefoto: Reuter) sta larjev vredne pomoči Bosni, dokler Clinton ne bo po-v Bosno prišla sredi naraščajočih napetosti, ki se kažejo sredoval sporočila, da je bosanska vlada izgnala vse v obliki banalnih sporov, kot je bil spor o tem, kakšne iranske vojake, ki predstavljajo veliko nevarnost za barve uniform bodo nositi hrvaški policisti v mešanih ameriške vojake. ZRJ pa je včeraj obiskal namestnik to-enotah, ki so prevzele nadzor nad srbskimi predmestji žilca haaškega sodišča Graham Blevvitt. Dejal je, da je Sarajeva. Ejup Ganič, vršilec dolžnosti bosanskega bil obisk uspešen in predstavlja novo stopnjo v sodelo-predsednika, omenjenim nesporazumom ne pripisuje vanju med ZRJ in mednarodnim sodiščem. Napovedal velikega pomena. »Tega ne bi imenoval politična kriza, je odprtje predstavništva haaškega sodišča v Beogradu Vse, kar moramo storiti, je, da v vsakem kantonu obli- in jugoslovansko izročitev dveh osumljencev vojnih kujemo enotno policijo v enotnih uniformah,« je dejal zločinov - Dražena Erdemoviča in Radovana Kremeno-Ganič. Toda pripadniki Nata so zaradi sporov zelo ne- viča, ki sta bila pripadnika vojske bosanskih Srbov. NOVICE RUSKI OBRAMBNI MINISTER PRISPEL V ČEČENIJO ČLOVEKOVE PRAVICE V TURČIJI Izgon skrajnežev, povezanih z atentatorji JERUZALEM (Reuter) - Predstavnik izraelskega premiera Peresa Jarden Vatikaj je včeraj predstavil načrt izraelske vlade, ki namerava izgnati islamske skrajneže, povezane s samomorilskimi atentatorji. Med Palestinci velja izgon za eno najresnejših kazni. Izrael je takšne kazni že večkrat izvedel, kar je zelo razjezilo Arabce, precej kritik pa je na ta račun izrekla tudi mednarodna skupnost. Peres je povedal, da bodo izgnati samo tiste, ki so neposredno povezani z napadalci, v nobenem primeru pa ne žensk, otrok in starejših. Na načrt so se že odzvale palestinske oblasti. Izjavile so, da izgon ne more biti primeren način za zatiranje terorizma. Tajvan bo kitajski »za vsako ceno« PEKING (STA) - Kitajski dnevnik China Daily je včeraj zapisal, da je vrnitev Tajvana pod kitajski nadzor tako pomemben cilj, da opravičuje »vsako ceno«. Dejstvo je, da Kitajska, ki vzdolž tajvanske obale izvaja obširne vojaške vaje - na teh so vCeraj uporabiti doslej največjo ognjeno moč -, ni izključila možnosti uporabe sile v prizadevanjih, da bi Tajvan spet dobila pod nadzor. Poznavalci menijo, da so ti manevri pravzaprav vaja za blokiranje tajvanskih pristanišč. Kitajska ljudska politična svetovalna konferenca, ki je najvišje vladno svetovalno telo, je letno zasedanje sklenila z resolucijo, v kateri je vnovično združitev »domovine« označila kot »neomajno voljo kitajskega ljudstva« ter zavrnila tuje vmešavanje. China Daily pa je obtožil ZDA, da podpirajo Tajvan, ker se bojijo združene Kitajske. Jevgenij Primakov na Poljskem VARŠAVA (Reuter) - Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov je včeraj pripotoval na Poljsko, kjer se je pogovarjal s kolegom Dariuszem Rosatijem. Danes naj bi se sešel še s premierom Cimoszevvizem in predsednikom Kwašniewskim. Glavna tema pogovorov je poljska želja po vključitvi v Nato, čemur Rusija ostro nasprotuje. Primakov je dejal, da bi bila Rusija bolj zadovoljna, če bi Poljska od Nata zahtevala samo varnostna zagotovila in ne bi postala članica. Dejal je, da bo Rusija izkoristila vsa diplomatska sredstva, da bi dosegla svoj cilj. V Tadžikistanu ubitih 25 upornikov MOSKVA (STA, dpa) - Tadžikistanske vladne enote so med ofenzivo proti oboroženi muslimanski opoziciji ubile 25 upornikov, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na notranje ministrstvo omenjene srednjeazijske republike. V bojih približno sto kilometrov severovzhodno od glavnega mesta Dušanbe naj bi bilo poleg tega ranjenih približno 40 upornikov.' Nepričakovan obisk v Groznem General Gračovse je pripravljen sestati z Džoharjem Dudajevom GROZNI (Reuter) - Včeraj je v uporniško čečensko prestolnico nenapovedano pripotoval ruski obrambni minister Pavel Gracov. S Čečenskimi promoskovskimi oblastmi in ruskimi vojaškimi poveljniki se je pogovarjal o ukrepih, s katerimi bi preprečili ponovitev dogodkov, do katerih je prišlo prejšnji teden v Groznem. Policijsko nasilje ostaja del vsakdanjega življenja Obisk Gračova v Groznem je bil presenetljiv. Nihče si ni popolnoma na jasnem, zakaj se je ruski obrambni minister, ki je čečensko prestolnico obiskal že v začetku meseca, vrnil. Gračov pa je poskrbel še za eno presenečenje. Včeraj je namreč izjavil, da se je pripravljen srečati in pogovoriti z uporniškim voditeljem Džoharjem Dudajevom. Izjava je še posebej zanimiva, ker je Rusija, ko je za Dudajeva izdala zaporni nalog, zavrnila vsakršno mcr-žnost pogovorov z njim, čeprav so nekateri že tedaj opozarjati, da rešitev čečen- ske krize ne bo mogoča brez njegovega sodelovanja. Poleg tega je ruski parlament tudi zavrnil predlog nekega liberalnega poslanca, da bi Dudajeva pomilostiti in s tem pokazali pripravljenost za rešitev spora. Danes naj bi začel zasedanje Jelcinov varnostni svet, ki naj bi sprejel še zadnje podrobnosti o mirovnem načrtu. Osnutek načrta je prejšnji teden že odobril ruski parlament, vendar je premier Viktor Cemomir-din dejal, da ga bodo zaradi zadnje »avanture« Dudajeva v Groznem verjetno temeljito spremeniti. Med obiskom Gračova pa je včeraj v središču čečenske prestolnice znova prišlo do obstreljevanja med rusko vojsko in uporniki. Ti naj bi napadli nadzorno točko na trgu Minutka, ruske letalske in topniške enote pa so obstreljevale uporniško oporišče Bamut, 45 kilometrov jugozahodno od Groznega. Ruska vojska je namreč prepričana, da je Bamut najbolj utrjena »trdnjava«, ki je še v uporniških rokah. Bamut, ki so ga ruske sile neuspešno poskušale zavzeti že lani, so zapustili vsi civilisti, (na sliki, telefoto: Reuter) saj se bojijo, da ga bo doletela enaka usoda kot sosednji Semo-vodsk, kjer so Rusi pobile veliko civilistov, več kot deset tisoč ljudi pa je moralo z domov. ANKARA (Reuter) -Politični opazovalci v Turčiji dvomijo, da bo nova turska prozahodna vlada dosegla večji napredek na področju varovanja človekovih pravic, kljub obljubam o demokratizaciji države, ki jih je dal premier Mesut Vilmaz. Manjšinska vlada, ki jo sestavljajo tudi Številni visoki predstavniki varnostnih institucij in skrajni desničarji, bo le stežka spremenila prakso mučenja zapornikov in omejevanja svobode govora ter njen ostri pristop do kurdskega vprašanja. »Zelo sem pesimističen. V vladnem programu je demokracija omenjena le trikrat in še tedaj ni popolnoma jasno, za kaj gre,« je dejal Jalcin Dogan, analitik liberalnega dnevnika Milijet. Dejstvo, da Yijmaz, ki je opustil načrtovani program zaščite človekovih pravic pri predstavitvi vlade, predseduje manjšinski vladi, ki jo podpira levica, ki ni ravno znana po zagovarjanju človekovih pravic, še zmanjšuje možnosti za korenite spremembe na tem področju. »Ta koalicija bo stvari pravzaprav še poslabšala,« je ocenil Nazmi Gur, višji uradnik pri Turški zvezi za človekove pravice. »Ministri za človekove pravice v preteklosti niso storiti veliko, a so vsaj želeli prikazati, da si vlada prizadeva izboljšati razmere. Zdaj tudi tega ni več in vlada je nagradila ljudi, ki so voditi institucije, obtožene največjih kršitev človekovih pra- vic.« Nekdanji načelnik policije Mehmet Agar je postal minister za pravosodje, svoj resor pa je dobil tudi nekdanji guverner za izredne razmere Unal Erkan. V kabinetu je tudi Ajvaz »Komandos« Gok-demir, nekdanji nacionalistični aktivist, ki je tri poslanke Evropskega parlamenta, ki so zahtevale večje spoštovanje človekovih pravic v Turčiji, označil za »kurbe«. Začetek vladnega mandata sovpada s sodbo turškega sodišča, ki je obsodilo pisatelja Jasarja Ke-mala na pogojno kazen zaradi pisanja o Kurdih in namigovanja, da je policija mučila skupino najstnikov med sojenjem aktivistom skrajne levice. Študente naj bi pretepali in posilili s pendreki, a policija zadeve še ni preučila. Januarja so nekega levo usmerjenega novinarja v priporu pretepli do smrti. 48 policistov je bilo obtoženih, a do sojenja še ni prišlo. Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva izraža skrb zaradi podatkov o mučenju zapornikov in omejevanju svobode govora v Turčiji, kljub napredku v zadnjih letih. Celo nekaj policistov je priznalo, da je mučenje običajna metoda izpraševanja. Carinska unija z EU je bilo dolgo pod vprašajem zaradi poročil o kršenju človekovih pravic, a so jo končno le podpisati, nadaljnje približevanje Turčije evropskim integracijskim procesom pa bo odvisno predvsem od napredka ha teni področju. MEDNARODNA POLITIKA Petek, 15. marca 1996 PREMIER DRNOVŠEK PRI ZUNANJEM MINISTRU DE CHARETTU Začenja se novo obdobje v slovenskojrancosidh odnosih Pariz je pripravljen pomagati pri reševanju spora z Italijo PARIZ (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je vCeraj, drugi dan delovnega obiska v Franciji, sestal s francoskim zunanjim ministrom Her-vom de Charettom. De Charette je po pogovorih, ki so bili precej daljši, kot je bilo sprva predvideno, izrazil veselje in počaščenost ob obisku slovenskega ministrskega predsednika. Po oceni prvega moža francoske diplomacije gre za pomemben dogodek, ki pomeni začetek novega obdobja v slovensko-francoskih odnosih. Zunanji minister De Charette je poudaril, da imata Slovenija in Francija zelo prijateljske odnose, ter izrazil občudovanje do slovenske države, ki se je v kratkem času zelo dobro razvila, tako na gospodarskem in socialnem kot tudi na političnem področju. Slovenijo je označil kot-eno od držav, ki so blizu Evropski uniji. Dejal je, da Francija skupaj z Evropsko unijo Zeli, da bi Slovenija-čim prej dosegla pridruži-tveni sporazum s petnajsterico, ki bi bil uvod v poznejše polnopravno članstvo. Opozoril pa je na sporna dvostranska vprašanja z Italijo, za katera je izrazil upanje, da bodo čim prej rešena. Obljubil je, da bo Francija pri tem pomagala s pritiski pri obeh prijateljskih državah, Sloveniji in Italiji. Herve de Charette je zatem izrazil upanje, da bo Drnovškov obisk v Parizu privedel do širšega-francosko-slovenskega sodelovanja tudi na političnem področju. Drnovšek in minister de Charette sta govorila še o gospodarskih odnosih in sklenitvi sporazuma o transportu, o vlaganjih in kulturi. De Charette je Drnovškov obisk ocenil-kot zelo plodnega in koristnega. Tudi slovenski premier je odnose ocenil kot zelo prijateljske; zlasti so pomembne gospodarske vezi med državama, saj je Francija na tretjem mestu v trgovinski menjavi Slovenije s tujino, menjava pa še naprej raste. Tesno je tudi sodelovanje na drugih področjih, na primer v kulturi. Janez Drnovšek je poudaril, da je Slovenija kandidat ne le za pridruženo članstvo v Evropski uniji, temveč tudi za polnopravno članstvo, ter poudaril, da je za to dobro pripravljena in da dosega gospodarske rezultate, ki so več kot le primerljivi z nekaterimi drugimi kandidatkami, kmalu pa bo izpolnila tudi maastrichtska merila za uvedbo skupne evropske valute. Vodja francoske diplomacije je med drugim ocenil, da Francija lahko pomaga pri reševanju-slovensko-italijanskega spora z razpravo o tem vprašanju, vendar morata Ljubljana in Rim spor rešiti sama. Glede namena Slovenije, da zaprosi za polnopravno članstvo v Evropski uniji, če dlje časa ne bo prišlo do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu, pa je de Charette dejal, da to vprašanje zdaj ni na dnevnem redu, temveč je treba najprej rešiti-slovensko-italijanska dvostranska vprašanja. Opozoril je, da obstaja isto tveganje z Italijo tudi, če se Slovenija odloči zaprositi za polnopravno članstvo v uniji. Francoski zunanji minister je še dejal, da potrditev, da ima Slovenija-prav, v tem trenutku žal ne bi pripomogla k rešitvi zapleta. Mednarodni stiki ministrstva za obrambo LJUBLJANA (STA) - Minister Jelko Kacin čno z obiskom ameriške vojaške ladje je včeraj na ministrstvu za obrambo spre- aprila letos. Minister Kacin je sprejel tudi jel veleposlanika ZDA Viktorja Jackovicha veleposlanika Republike Italije Massima in ameriškega vojaškega atašeja, polkovni- Spinettija (na sliki). Pogovarjala sta se o ka Hollraha. Pogovarjali so se o memoran- razširitvi sodelovanja med državama, saj d umu, v katerem ameriški predsednik je obrambno ministrstvo italijanskemu Clinton izjavlja, da Slovenija in Makedo- ministrstvu za obrambo v letu 1994 posla-nija izpolnjujeta pogoje za ameriško voja- lo predlog sporazuma o sodelovanju. Itali-ško pomoč. Minister Kacin in veleposla- janska stran je letos odgovorila s svojim nik Jackovich sta izmenjala stališča o po- predlogom, zato je minister Kacin velepo-sledicah te odločitve. Prav tako so se po- slanika Spinettija seznanil s tem, da slo-govarjah o uresničevanju in zagotavljanju venska stran preučuje italijanski predlog pogojev za poglobitev konkretnega sode- osnutka sporazuma o sodelovanju na lovanja na obrambnem področju med dr- obrambnem področju, ki vključuje tudi žavama v naslednjih treh mesecih, vklju- izmenjavo vojaških atašejev. V OSPREDJU Korak dlje na poti v OECD PARIZ (STA) - Premier Janez Drnovšek je včeraj v okviru tridnevnega delovnega obiska v Parizu generalnemu sekretarju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj-Jeanu-Claudeu Payeju izročil uradno prošnjo Slovenije za članstvo v tem klubu gospodarsko razvitih držav. Slovenski premier je po pogovoru s Payejem nastopil pred svetom-OECD, kjer je predstavil napredovanje Slovenije od prvih večstrankarskih volitev in razglasitve neodvisnosti. Slovenijo je Drnovšek predstavil kot državo, ki je po razpadu nekdanje SFRJ razmeroma hitro stabilizirala svoje gospodarstvo in premagala izgubo jugoslovanskega trga, dosegla gospodarsko rast (lani 4, 8 odstotka), uvedla monetarno neodvisnost in dosegla zunanjo konvertibilnost svoje valute. Poudaril je, da manj kot 20-odstot-ni javni dolg Slovenijo uvršča v vrh razvitih držav, bmto domači proizvod na prebivalca pa je lani dosegel že 9000 dolarjev. Drnovšek je opozoril na tradicionalno izvozno usmerjenost slovenskega gospodarstva, zlasti proti zahodni Evropi in EU, s katero ima Slovenija danes pri- bližno 70 odstotkov zunanjetrgovinske menjave. Posebej je spomnil na nedavno sklenjeni sporazum med Slovenijo in konzorcijem komercialnih bank o razdehtvi dolga nekdanje Jugoslavije. Ocenil ga je kot velik dosežek in pomemben prispevek k slovenski suverenosti, ki-naj bi omogočil nadaljnje sodelovanje Slovenije v svetovni finančni skupnosti. Drnovšek je povedal, da je Slovenija podpisala sporazume o prosti trgovini z vsemi državami Višegrajske skupine in je 1. januarja letos postala polnopravna članica Cefte, da je podpisala sporazum o prosti trgovini z Efto-ter da je ustanovna članica Svetovne trgovinske organizacije. »Vsi ti dejavniki postavljajo Slovenijo ne glede na ekonomske dejavnike-med najuspešnejše države. Slovenija je dosegla, v nekaterih primerih pa celo presegla, dosežke držav OECD. Prav tako je presegla nekatere evropske države pri doseganju maastrichtskih meril,« je ocenil premier Drnovšek. Dodal je, da so odnosi z OECD ključnega pomena za slovensko državo, naš cilj pa je postati članica te organizacije. »Po padcu berlinskega zidu, v obdobju globalizacije in liberalizacije svetovnega gospodarstva, igra OECD ključno vlogo. Je kot svetilnik v oceanu svetovnega gospodarstva, ki služi za orientacijo in varno navigacijo vseh udeležencev. Zaradi teh razlogov se je Slovenija z velikim pričakovanjem osredotočila na to organizacijo, kot so to storile druge države, ki so stopile na pot tranzicije,« je nadaljeval. Slovenija je začela sodelovati z OECD prek Centra za sodelovanje z gospodarstvi v prehodu takoj po razglasitvi neodvisnosti. Najprej je bil to splošen program, temu pa je sledilo sodelovanje v okviru posebnega programa, ki je-bil rezultat resolucije sveta ministrov OECD z-dne 8. junija 1994. »Zaradi svojih dosežkov na gospodarskem področju Slovenija meni, da je spričo njene želje po večji institucionalizaciji odnosov končno polnopravno članstvo v OECD popolnoma upravičeno,« je nadaljeval Drnovšek in poudaril, da je delen odgovor na slovenske želje tudi sporazum o privilegijih, imunitetah in ugodnostih za aktivnosti OECD/CCET v Sloveniji in administrativni okvirni sporazum, ki ga je Slovenija podpisala včeraj. Dl 11« 7. HIT la Ehpnhbtica MiitlrrAlIflcmeinr LuCuanBan sz; o Italijanska diplomacija zavrača vse očitke RIM - Italijanska diplomacija se je ostro odzvala na izjave slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovska, ki so jih med njegovim obiskom v Parizu objavili francoski mediji, namreč da Slovenija izpolnjuje vsa merila za podpis sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji, a ga še ni podpisala zaradi italijanskega veta. Odziv italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli sta objavila samo severnoitalijanska lokalna časnika - II Piccolo in Messagero Veneto -, medtem ko so ga veliki nacionalni časniki popolnoma prezrli. Iz Famesine so se ostro odzvali na Drnovškove izjave, ki naj bi dejal tudi, da Italija »zlorablja svoj položaj za izsiljevanje« slovenske vlade. »Popolnoma neprimerno je govoriti o italijanskem vetu na slovensko zahtevo po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu,« je dejala zunanja ministrica Agnelli. Italijanska diplomacija je poudarila, da je njeno stališče o slovenskem približevanju uniji »popolnoma drugačno« od tistega, ki ga je moč razbrati iz Drnovškovih izjav za francoske medije, ki naj bi »seveda s pridom izkoristili te besede, glede na francosko politiko do Balkana«, je zapisal II Piccolo. Ministrica Agnellijeva naj bi tako že večkrat, tudi pred italijanskim parlamentom, poudarila, da Rim z zanimanjem in naklonjenostjo gleda na slovensko priključevanje Evropski uniji. Po drugi strani pa je italijansko zunanje ministrstvo poudarilo, da je prav unija večkrat pojasnila Ljubljani, da mora na poti v Evropo uskladiti svojo zakonodajo in standarde z evropskimi, vključno s področjem nepremičnin. Evropska unija naj bi vsaj dvakrat opozorila na vprašanje uskladitve: julija 1993 ob koncu pogajanj o kooperacijskem sporazumu s skupno izjavo Evropske komisije in Evropskega sveta ter vnovič maja 1995 z novo sku- pno izjavo, ko je komisija dobila mandat za pogajanja o sporazumu o pridruženem članstvu. Nujnost uskladitve slovenske zakonodaje z evropsko pa so poudarili tudi na sestanku sveta ministrov v Cannesu in Madridu lani. Dokaz za to, da je edina ovira za podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji vprašanje uskladitve zakonodaje, naj bi bilo tudi prizadevanje slovenske vlade, da bi parlament sprejel novo zakonodajo o lastninskih pravicah, ki bo usklajena z zahtevami Evropske unije, ki so bile Sloveniji sporočene med španskim predsedovanjem lani. (S. J.) OijMHiffl nOAHTNO VIK S MK Usi NOVICE Borut Pahor s švedskimi parlamentarci STOCKHOLM - Predsedujoči slovenskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Bomt Pahor se je včeraj na povabilo svoje švedske kolegice Vieole Furu-bjelke v Stockholmu sešel s člani švedskega zunanjepolitičnega odbora in jih seznanil s stališči Slovenije o evropskih integracijskih procesih. Gostitelje je zlasti zanimalo, kako Ljubljana premaguje ovire na poti k podpisu sporazuma o pridruženem članstvu in kakšna so stališča državnega zbora o posameznih elementih tako imenovane španske pobude, glede na to, da Slovenija zavrača pogojevanje omenjenega podpisa s predhodnim dogovorom z Italijo o vračanju nepremičnin. Po Pahorjevih besedah so švedski sogovorniki izrazili pomisleke v zvezi z odločitvijo EU, da Sloveniji postavi dodatne pogoje na področju uskladitve zakonodaje z evropskimi standardi. Menijo namreč, da je integracija Slovenije v EU v vzajemnem interesu in da morajo zanjo veljati enaka merila kot za druge pridružene članice. Madžarski zunanji minister danes v Sloveniji LJUBLJANA (STA) - Na delovni obisk v Slovenijo bo danes dopoldne pripotoval madžarski zunanji minister Lazslo Kovacs in se v Lendavi sešel najprej s predstavniki madžarske narodne skupnosti, nato pa se bo skupaj s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem udeležil slovesnosti ob madžarskem narodnem prazniku. Zgodaj popoldne se bosta zunanja ministra sestala še na delovnih pogovorih, o njihovi vsebini pa pozneje spregovorila na tiskovni konferenci. Avstrijski študenti demonstrirajo DUNAJ (STA, dpa) - Tisoči študentov so včeraj v več avstrijskih mestih protestirali proti vladnim varčevalnim ukrepom na področju visokega šolstva. Po podatkih policije se je protestov samo na Dunaju udeležilo približno 40 tisoč študentov, protestne pohode pa so napovedali tudi v Celovcu in Linzu. Simitis: Led med Atenami in Skopjem prebit ATENE (STA) - Grški premier Kostas Simitis je včeraj izjavil, da je led med Grčijo in Makedonijo prebit in da se dvostranski gospodarski odnosi razvijajo »zelo pozitivno«. »Odnosi med Grčijo in njeno sosedo se razvijajo, državi sta izmenjali diplomatski delegaciji in imeli stike na politični ravni,« je dejal Simitis po pogovorih s tremi voditelji grške opozicije o vprašanju Makedonije. Grški zunanji minister Teodor Pan-galos pa je povabil makedonskega kolega Ljubomira Frckovskega na obisk v Atene. Nemški predsednik se bo prvi selil v Berlin BERLIN (STA, dpa) - Urad nemškega predsednika bo prvi zvezni urad, ki se bo v drugi polovici leta 1998 preselil iz Bonna v Berlin. Takšno pričakovanje je ob včerajšnjem začetku gradnje nove upravne zgradbe za svojih 150 sodelavcev izrazil nemški predsednik Roman Herzog. Nočemo prepira, temveč konstruktivno sodelovanje Vse več ljudi se zoteko k alternativnemu zdravstvu LJUBLJANA - Navkljub izjemnemu napredku v diagnostiki in terapiji v sodobni medicini se vse več ljudi s težavami in stiskami zateka k alternativnemu oziroma komplementarnemu zdravljenju. Kaže, da smo tudi Slovenci zelo naklonjeni zeliSCarstvu, bioenergetiki, radiesteziji, kitajski medicini, čigongu ter v zadnjem času reikiju in homeopatiji, ne zanemarjamo pa niti antropozofske medicine, manipulativnih metod in podobnega. Zato se tudi vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali je mogoče konstruktivno sodelovanje med uradno in nekonvencionalno medicino. Tej temi je bila namenjena predsinočnja okrogla miza z izzivalnim na- ' slovom Kdo se boji nekonvencionalne medicine?, ki jo je v sodelovanju z Institutom Essentia v Cankarjevem domu organiziral Center za duhovno kulturo. Izhodišče, kot ga je opisala Katarina Velikonja s centra, je, da ima sodobna, uradna ali znanstvena medicina korenine v naravnih medicinah različnih kultur in pogledov na bolezen. Hipokrat je v 3. stoletju pr. n. St. učil, da vzroki bolezni izhajajo iz človeka in njegovega okolja, šele v 2. stol. n. št. pa se je iz tega razvil znanstven pristop, ki je v zadnjih stoletjih doživel nesluten razvoj. Ta je pripeljal do tega, da je uradna medicina popolnoma prevladala in zavrgla vse, kar ni v skladu z njenimi postulati, tradicionalni medicini pa se posmehuje in ji očita, da je površna, da pogosto spregleda pravi vzrok in motnjo. Zdaj pa je čas, ko naj bi, kot meni dr. Tatjana Zorko iz Diagnostičnega centra Bled, medicina postala ena sama, in vsak izobražen zdravitelj in zdravnik bi moral uporabljati najboljše iz obeh. Tudi Tanja Dolenc iz Združenja bioenergetikov Slovenije meni, da je za »alter« medicino najboljši izraz komplementarna metoda, saj je treba imeti pred očmi dobrobit uporabnika. Človeka ne pestijo vedno samo otipljive fizične bolečine, temveč je velikokrat potreben »le« čas za pogovor. Tega pa za vzpostavljanje pravega odnosa z bolnikom uradni medicini primanjkuje. Majhna ilustracija: izračunano je, da traja prvi pregled pri splošnem zdravniku povprečno osem minut in pri specialistu pet minut več. 2e pred 20 leti je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaznala neravnovesje med obema medicinama in sprožila akcijo za določitev mesta tradicionalne medicine v sodobnem zdravljenju, na jubilejni 40. skupščini pred devetimi leti pa je WHO zaradi vse večjega zanimanja med svojimi članicami sprejela resolucijo, v kateri priporoča preučevanje tradicionalnih metod zdravljenja. Pri teh je, kot pravi etnologinja Nena Zidov, treba misliti na konkreten čas in prostor. Tudi v Sloveniji poteka nekaj temeljnih raziskav, saj je, po besedah dr. Petra Pa-puga z Biona - Inštituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo, Slovenija vključena v tovrstni projekt Evropske gospodarske skupnosti. Do leta 1998 naj bi projekt zbral potrebne podatke za dosego legislacije te dejavnosti. V Evropi je sicer najbolj priljubljena homeopatija, ki je bila tudi že podprta z enim milijonom ekujev. V Sloveniji je alternativne metode zelo previdno dopustil zakon o zdravstveni dejavnosti pred štirimi leti, vendar le preverjene in strokovno neoporečne, ki jih lahko izvajajo le zdravstveni delavci. Z ZLSD se zavzema za večjo personalizacijo volilnega sistema in znižanje praga za izvolitev kandidatov znotraj volilnih enot, kar bi pomenilo več neposredno izvoljenih poslancev. Stranka zato zavrača tudi zamisel o popolnem večinskem volilnem sistemu, ki bi, kot je povedal Kumer, v slovenski politični prostor vnesel nasilno polarizacijo volilnega telesa. V takem sistemu bi bile tudi stranke prisiljene se koalicijsko povezovati, medtem ko v ZLSD menijo, da bi morali vstop v parlament zagotoviti tudi ustanovitvijo združenja pa so bioenergetiki predlani skušali to dejavnost spraviti iz ilegale in obenem ločiti zrno od plevela. Zato so tudi sprejeli svoj statut in kodeks etike, ki ureja odnos bioenergetika do pacienta, uradne medicine, širše skupnosti in drugih komplementarnih metod. Šteje približno sto članov (takih, ki se ukvarjajo z bioenergijo, je dejansko veliko več), a jih aktivno dela le približno dvajset. Dr. Tomaž Hribernik se je ob klasični medicini pred 14 leti odločil za homeopatijo, s nekaterim manjšim strankam. Po Kumerjevem mnenju bi se Slovenija z večinskim sistemom močno približala Hrvaški, kjer je HDZ z manj kot polovico glasov na volitvah uspelo v parlamentu pridobiti dvotretjinsko večino. Ena od dobrih osnov za oblikovanje volilnega sistema naj bi bil predlog, ki ga je oblikoval Slovenski razvojni svet. Glede pravice volilcev do odpoklica poslancev ZLSD predlaga, da bi poskušali večjo odgovornost poslancev doseči najprej v okviru obstoječe zakono- čimer ima dobre in bogate izkušnje. Prepričan je, da se miselnost iz materije vse bolj usmerja proti duhu, zaradi česar naj bi se uradna, materialistična medicina počutila ogroženo. Dr. Papuga pa duhovito dodaja, da bi se morali »pristaši« ene in druge medicine učiti med seboj konstruktivno pogovarjati, ne pa prepirati. Za zdaj je namreč tako, da je neuradna medicina dobro reklamirana in propagirana prav zato, ker jo uradna, konvencionalna medicina zavrača. Katarina Novak daje, čeprav je stranka pripravljena podpreti tudi spremembo ustave, če bi do take odločitve tudi dejansko prišlo. Glavni tajnik ZLSD je komentiral tudi sredino novinarsko konferenco prvaka SDSS Janeza Janše. Po Kumerjevih besedah Janševe izjave o gospodarskem kriminalu v Sloveniji spominjajo na predvečer fašističnega prevzema oblasti, ne odražajo pa razmer v državi, ki želi graditi demokracijo. Kumer je zanikal, da bi bili v nečedne posle, o katerih je govoril Janša, vpleteni ljudje, ki jih podpira ZLSD. Ce kdo, je pogoje za izbruh gospodarskega kriminala ustvarila prav demosov-ska mafija, je se dodal Kumer. Tanja Urdih ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Za večjo peisonalizacijo volilnega sistema Slovenija bi se z večinskim sistemom močno približala Hrvaški LJUBLJANA - Glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kumer je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil stališča stranke do predlaganih sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi jih sprejeli še pred državnozborskimi volitvami konec leta. OBALA / VAROVANJE OKOLJA Sprejet odlok o zaščiti priobalnega pasu PIRAN - Občinski svet je včeraj sprejel odlok o priobalnem pasu in koncesijah. S tem občinskim odlokom bo piranska občina do nadaljnjega zagotovila varovanje javnega interesa v tistem delu priobalnega zemljišča, Id sega na kopno deset metrov od črte najvisjega vodostaja plime. V Piranu so ugotovili, da zdajšnja zakonodaja zaradi nedorečenosti ne zagotavlja zaščite in ustreznega gospodarjenja s to javno dobrino. V zakonih o varstvu voda in varstvu okolja je sicer določeno, da je priobalno zemljišče pod zaščito, niso pa določeni pravni mehanizmi za njeno izvedbo. V piranski občini so prav zaradi te nedorečenosti prejšnje občinske oblasti oddale velike dele obale v dolgoročni najem nekaterim podjetjem, predvsem turističnim. Novi občinski svetniki pa so ugotovili, da je bil s tem oškodovan javni interes. Zato sta občinska svetnika Josip Rugelj in Robert Časar pripravila osnutek odloka, ki ureja varovanje obalnega pasu in posebno rabo obale v skladu s koncesijskim pravom. Ob prvem branju odloka so občinski svetniki temeljito razpravljali o vseh dilemah, ki so se ob tem porodile. Ugotovili so, da bi bilo nesmiselno čakati, da država to uredi z zakonom, čeprav bi že morala. Preden se bosta med seboj dogovorili najmanj dve ministrstvi, ki imata pristojnosti na tem področju, se bosta še nekajtisockrat izmenjali plima in oseka, medtem pa bi v obalnem pasu lahko nastala nepopravljiva škoda. Lobiranje podjetij, ki bodo zaradi tega odloka izgubila nekatere prej pridobljene ugodnosti, ni bilo uspešno. V dragem branju je piranski občinski svet odlok brez posebnih zadržkov in soglasno sprejel. Obeta se, da bodo ta problem na podoben način kmalu rešili tudi v občinah Izola in Koper. Boris Vuk Ubežniki iz mariborske SDSS so vstopili v SLS MARIBOR - Mestni odbor Slovenske ljudske stranke v Mariboru je na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da je k njim pristopilo deset novih članov, M so do nedavna vodili mestno organizacijo SDSS v Mariboru. Kot poroča STA, so med njimi štirje mestni svetniki in mariborski podžupan Bojan Peče, Id so bdi na lokalnih vohtvah izvoljeni na kandidatni listi SDSS. Nekdanji predsednik in člani predsedstva SDSS v Mariboru so povedali, da so se za kolektivni izstop iz stranke odločili zato, ker je Janez Janša decembra v nasprotju z določili statuta sklical izredno nočno sejo mestne konference stranke, ki je bila zaprta za javnost. Na njej so izvolili novo vodstvo, čeprav je imelo staro mandat do leta 1998. Zaradi očitne kršitve statuta in nedemokratičnih odnosov v stranki nekdanji člani predsedstva na omenjeni izredni seji konference niso bili več pripravljeni kandidirati za izvolitev v organe stranke, februarja pa so iz stranke tudi kolektivno izstopili. Za vstop v SLS so se člani nekdanjega vodstva SDSS v Mariboru odločili, ker imata obe stranki podoben program, še zlasti pa ker ljudska stranka ni centralistično vodena iz enega centra, ker oblikuje stališča v sodelovanju z regijskimi in mestnimi organizacijami, ker zavrača kakršenkoli centralizem in se zavzema za policentrični razvoj Slovenije in spoštuje določila svojega statuta ter načela pravne države. Desus predlaga izplačilo draginjskega dodatka LJUBLJANA - Predsednik demokratične stranke upokojencev (Desus) Jože Globačnik je na včerajšnji tiskovni konferenci označil nedavno parlamentarno pobudo Socialdemokratske stranke - ki jo je matični parlamentarni odbor sicer zavrnil - kot predvolilno manipulacijo. Dejal je, da bi predlog o enakomerni porazdelitvi razlike, ki bi nastala zaradi revalorizacije pokojnin, med vse upokojence porušil razmerje med pokojninami in izničil razlike v letih delovne dobe, težavnosti dela in višini prispevkov v pokojninski sklad, ki so jih sedanji upokojenci plačevali v svoji aktivni dobi. Desus namesto tega predlaga drugačno kompenzacijo negativnih učinkov inflacije na najnižje pokojnine: »Določi naj se mejna stopnja hiflacije, ko je ta presežena, naj upokojenci dobijo tako imenovani draginjski dodatek.« Globačnik je še dodal, da so vse pobude za izboljšanje položaja upokojencev dobrodošle, a le, če jih je mogoče izvesti in če so skladne z veljavnim pokojninskim sistemom. Pobude, zaradi katerih bi bilo treba najprej spremeniti celoten sistem izplačevanja pokojnin, da bi jih lahko izvedli, pa so po Globačnikovem mnenju le manipulacije s tistimi upokojenci, ki njihove prave vrednosti ne morejo oceniti. Globačnik je pozval tudi k bolj ostremu odzivanju vladnih ciganov na italijanske pritiske in obtožbe: »Potrebna je ustrezna organizacija za vlaganje ovadb zoper Italijane, ki so izvajali genocid nad Slovenci na Primorskem in v Goriški pokrajini.« Globačnik upa, da bodo zadnji »italijanski napadi« združili Slovence, da se bodo skupaj uprli »italijanskemu poniževanju Slovenije«. Menil je še, da bi morali zagotoviti proračunska sredstva tudi za seznanitev Italije in celotne Evrope z obnašanjem Italijanov na slovenskih tleh. Sergeja Sirca MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ljubljanska občina bo sofinancirala gradnjo dveh avtocestnih odsekov Predlog odloka o financiranju krajevnih skupnosti so sprejeli z nekaj amandmaji LJUBLJANA - Na včerajšnjem nadaljevanju 16. seje so mestni svetniki potrditi vsebino pogodbe o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov Maslence-Sentjakob in Zado-brova-Tomačevo ter protokol o nameri, ki ga bodo podpisati ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za okolje in prostor ter mestna občina. V skladu s pogodbo med Darsom in mestno občino bo Ljubljana prispevala 20, 75-odstotni delež h gradnji obeh avtocestnih odsekov, medtem ko bo v okviru projekta država financirala obnovo ali razširitev nekaterih ljubljanskih cest. Svetniki so sprejeli tudi predlog sklepa Mihela Jarca (SKD), da Ljubljana imenuje svojega predstavnika v nadzorni organ investitorja, ki bo bdel nad izvedbo celotne gradbene naložbe. Predsednik uprave Darsa Jože Brodnik je izrazil zadovoljstvo s potrditvijo pogodbe ter pozval mestni svet in mestno upravo, naj čim prej zagotovita pridobitev potrebnih zemljišč in dokumentacijo zanje, da bi dela lahko cim prej stekla. Svetniki so nato razpravljali o poročilu o postopku denacionalizacije kompleksa Mladika, kjer so očitki leteli predvsem na račun države, ki po mnenju mnogih v primeru Mladike krši vrsto zakonov. Dejstvo, da država Ljubljani ne prizna nasledstva nekdanje Mestne občine ljubljanske. ki ji je bil kompleks odvzet, se je Damijanu Dolinarju (SKD) zdelo preprosto sprenevedanje. Čeprav je bilo tudi nekaj mnenj, da bi v Mladiko zunanje ministrstvo res morda sodilo, pa je prevladalo prepričanje, da je treba od države pridobiti prav vse odvzeto premoženje. Sele nato bi se lahko pogovarjali tudi o namembnosti Mladike. Tako. so svetniki sprejeli pripravljeno poročilo in sklep Jožeta Zagožna (SDSS), da MOL pred rešitvijo denacionaliza- cijskega zahtevka ne bo sklepala nikakršnih pogodb o odtujitvi nepremičnin. Predlog odloka o financiranju krajevnih skupnosti je bil sprejet skupaj z nekaj amandmaji. Na predlog Andreja Murna (SDSS) je bilo sprejeto tudi, da nobena krajevna sku- pnost v Ljubljani ne potrebuje več kot enega zaposlenega. Glede na to, da je zdaj takih krajevnih skupnosti, ki so zaposlovale po dva uslužbenca, deset, bo mestna občina po novem odloku »prihranila« okrog dvanajst milijonov tolarjev letno. Tanja Urdih Večja skrb za lastno zdravje LJUBLJANA - Včeraj so se na letnem občnem zboru sesti člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Skrb za lastno zdravje, zlasti za srce in ožilje, je vse bolj navzoča, je ugotovil predsednik društva prof. dr. Josip Turk. Na skupščini so nekaterim živilom podelili znak varovalno živilo. Med največjimi lanskimi uspehi društva je bila obsežna razstava Vse o srcu, ki jo je obiskalo tudi veliko mladih, kar govori v prid prizadevanja društva, da bi posredovali slog življenja, ki izključuje dejavnike tveganja. Društvene podružnice po Sloveniji so uspešno pripravljale predavanja, merjenja tlaka, holesterola in sladkorja ter športna tekmovanja. Letos se bo društvo še naprej zavzemalo za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona, glavni projekt pa je priprava knjige Vse o srcu, v kateri bo s sliko in besedo zajeto gradivo z razstave. V načrtu imajo tudi vpeljavo evidenčne kartice o krvnem tlaku, maščobah in sladkorju, ki naj bi jo imel vsak odrasli prebivalec. Številni družini izdelkov, ki nosijo znak varovalnega živila, se je pridružilo še sedenmajst proizvajalcev, tako da jih je zdaj že sedemdeset. (KaN) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Danes, 15 t. m., ob 20.30 (abonma red F): Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer. Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, , 16. t.m., ob 19:30 v KRANJU s Tavčarjevo igro »Pekel je vendar pekel*. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 15. t. m., ob 20. uri (red B) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »Fran-cesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve jutri, 16. t. m., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 17. t.m., ob 16.00 (red D), v torek, 19. t.m., ob 20. uri (red C), v sredo, 20. t.m., ob 20. uri (red E), v Četrtek, 21. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21); Gledališče Rossetti Danes, 15. t. m., ob 20.30 (red petek) gleda- liška skupina Tuttoteatro predstavi A.Jay Lerner »Gigi», režija Filippo Crivelli. V glavni vlogi E. Calindri.V abonmaju odrezek 16-moder. V popoldanskih urah je v okviru Spazio Rossetti ob 16.00 Internet, ob 16.00 Video in ob 17.30 - Ples in musical. Vstop prost. Ponovitev jutri, 16. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t.m., ob 16.00 (red 2. nedelja). Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). Gledališče Cristallo - La Contrada Zaradi tehničnih razlogov predstava »Nottatac-cia» gledališke skupine iz Neaplja - ODPADE. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 20. in v Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 -V. Brancati »La governante« v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio. Režija G. Al-bertazzi, V glavnih vlogah Giorgio Albertazzi in Paola Pitagora. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 15. t.m., ob 19.30 -R. Strauss »Salome« - glasbena drama.Pono-vitev v sredo, 20. t.m. V nedeljo, 17. t.m., ob 15.00 - Anatevka (musical) in ob 20.00 gostovanje Adija Hirschala. BELJAK Studijski ode: Danes, 15. t.m., ob 20.00 Alan Bovme »Beirut«. Ponovitvejutri, 16. t.m., ob 20.00, v torek, 19. in bodo trajale do sobote, 30. t.m., ŠENTJANŽ V ROŽU K+K Center: jutri, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V farni cerkvi bo jutri, 16. t.m., ob 18.30 -Koncert Angelike Krasnitzer (sopran) in Andreja Feiniga (orgle). ROŽEK Nova ljudska Sola: Jutri, 16. t.m., ob 20.00 -Rožanski izobraževalni teden - Predavanje »Stres in njegovo zdravljenje«. ŽITARA VAS Ljudska Sola - SPD Trta: jutri, 16.3., ob 20. uri - Koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v Ločah, v farni cerkvi (po masi) ob 9.30. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RICMANJE V nedeljo, 17. t.m., ob 20.00 - Zabavni večer z Do 19. t.m.- Tradicionalni Ricmanjski teden Iztokom Mlakarjem; v torek, 19. t.m., ob v organizaciji SKD Slavec. 20.30 - DomaCi večer z nastopom Združenega Jutri, 16. t.m., ob 20.00 -Koncert Godbe na MPZ Slavec-Slovenec in dramske skupine pihala iz Ricmanj. Dirigent Marino MarsiC. SKD Slavec z veseloigro »Kan smo prsle ...». GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastopa A. Ciccolini . Na sporedu Ravel in Debussy. V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavil American String Chiartet - Izvajal bo Beethovnove, Soštakoviceve in Brahmsove skladbe. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire. Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrijskim kulturnim krožkom. Avditorij Muzeja Revoltella V soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne Sole komorne glasbe-tržaskega Tria. Hip Hop Musič Club (P.le De Gasperi) Danes, 15. t.m., ob 21.00 - Koncert »Arlec-china - Alberta Camerinija* in njegove skupine, ki bosta izvajala tradicionalno in brazilsko glasbo. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: v sredo, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints*. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana Do 31. t.m., razstavlja Bebastiano Papa. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8) Jutri, 16. t.m., ob 18.00 - odprtje razstave slikarja Joana Mirčja. Razstava bo na ogled do 30. aprila vsak delovnik od 17. do 20. ure. Galerija Rettori-Tribbio 2 Se danes, 15. t. m., razstavlja beneški slikar Marcello Colussa. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza*. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, F. Rapotec, M. ^Hrvatic in M. Ota. BOUUNEC V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen Krmpotič. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno». RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.................- - - GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 H. Miiller: FILOKTET Danes, 15. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Jutri, 16. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Mala drama Danes, 15. marca, ob 18. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 15. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Jutri, 16. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Danes, 15. marca, ob 16.30, za abonma red PETEK in IZVEN. J. Massenet: MANON Jutri, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 PET UTOPIČNIH PONOVITEV E. Hrvatin: CELICA Danes, 15. marca, ob 19.30, sovjetska. Jutri, 16. marca, ob 19.30, vzhodnonemška. Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri, Češkoslovaška. RAZPRODANO! Torek, 19. marca, ob 19.30, jugoslovanska. Sreda, 20. marca, ob 19.30, za Teatro Fenice. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 15. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 15. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Jutri, 16. marca, ob 17. uri, za IZVEN. Torek, 19. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. 50. PONOVITEV. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 210-491 Danes, 15. marca, ob 20. uri: Zijah A. Sokolovid: GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ. Jutri) 16. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Lutkovno gledališče Tri: REGRATANIJA. Predstava je primerna za otroke od Četrtega leta naprej. Jutri, 16. marca, ob 20. uri: Lojze Kovačič: ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC. lutkovno gledališče Jože Pengov. Nedelja, 17. marca, ob 20. uri: IMPROLIGA Radio Študent: Franc K. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Jutri, 16. marca, ob 11. in 17. uri: Leopold Suhodolčan: FIGOLE FAGOLE. PREMIERA. šentjakobsko gledališče Krekov tra 2, Liubliana tel: 061/312-860 F. Sehovič: KURBE Danes, 15. marca, ob 16.30, za IZVEN. Jutri, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN. Nedelja, 17. marca, ob 16. uri, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390 Andrej Rozman-Matjaž Pograjc: ARABELLA Jutri, 16. marca, ob 22. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 26. TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7- do 16. marca) Danes, 15. marca, ob 19.30: A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana) Jutri, 16. marca, ob 19.30: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst) LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Nedelja, 17. marca, ob 11. in 15 uri: Lutkovno gledališče Ljubljana. S. Makarovič: SAPRAMISKA, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Danes, 15. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Jutri, 16. marca, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri. Gostovanje v Sežani. Torek, 19. marca, ob 14.30. Gostovanje v Kopru. Četrtek, 21. marca, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel: 063/25-332 M. Ende, J. Vencelj: ČAROBNI NAPOJ Jutri, 16. marca, ob 10. uri, za abonma MRAVLJICA in IZVEN. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON (foto) Danes, 15. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. F. Villon: VELIKI TESTAMENT Jutri, 16. marca, ob 20. uri. CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE GALERIJA LOŽA Titov trg, Koper HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956. Otvoritev bo danes, 15. marca, ob 19. uri. Na fotografiji portret Tristana Tzare iz pobarvanega lesa, 1916. Glasba Danes, 15. marca, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Program: G. Mahler. Danes, 15. marca, ob 19.30: KONCERT OB 80-LETNICI ZORKE BRADAČ. Na koncertu sodelujejo njeni uCenci: Aci Bertoncelj, Urška Cepulič, Jože Fiirst z mešanim pevskim zborom Canticum, Nataša Valant, Polona Vetrih in Sonja Pahor-Torre. Jutri, 16. marca, ob 11. uri: Otroški musical AMERIŠKA PRAVLJICA. Davor Božic in plesna skupina Mojce Horvat. Jutri, 16. marca, ob 19.30: VEČER AKA- ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz-Tel Aviva. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 15. marca: dvoboj novih punk’n’rollerskih velikanov iz Slovenije: DEMSKEFOLKLORNE SKUPINE FRANCE MAROLT - OD MAZURKE DO MRKEVCE... Mazurka in njene različice v plesnem izročilu slovenskih pokrajin. Sreda, 20. marca, ob 20. uri: THE WALKAROUTS. Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih. Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo' na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Gledališče Od ponedeljka, 18., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Institut Egon-March: A.B. SENCE. DICKY B. HARDY in HIC ET NUNC. Petek, 22. marca: OBOJEN! PROGRAM. DELAVSKI DOM ZAGORJE Danes, 15. marca, ob 20. uri; MAGNIFICO in THE PISSMAKERS. CLUB MAONA Arze 5. Piran Danes, 15. marca, ob 21. uri: Shay Jones & Serious Fun (Chicago, ZDAJ. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. POP TEATER Ljubljanska 3. Celie STRIPBURGER ; PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Skupinska fotografska razstava z naslovom DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila). SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17. Liubliana ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20-. marca. GALERIJA ŠKUC. Stari tra 21. Liubliana Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana VVulf Bugatti SLIKE IN RISBE. Razstava bo na ogled do 31. marca. FOKUS-NUKCAFE. Turjaška 1. Ljubljana Miha Knific: FOTOGRAFIJE Razstava bo na ogled do 17. marca. MESTNA GALERIJA Mestni tra 5. Ljubljana V galeriji je do 31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13+13 tujih in domačih avtorjev. GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO Razstava bo na ogled do 29. marca. Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA NOVICE Casagrande dobil 5. etapo kolesarske dirke Pariz - Nica MILLAU - Triindvajsetletni Italijan Stefano Casagrande je zmagovalec pete etape kolesarske dirke Pa-riz-Nica. Progo, ki je bila speljana okoli Millaua in je bila dolga 159 kilometrov, je prevozil v Štirih urah dveh minutah in 49 sekundah. To je njegov najvecji uspeh v dosedanji karieri. V skupnem seštevku še naprej vodi Francoz Laurent Jalabert. Verdenik izbral reprezentanco za tekmo proti Poljski LJUBLJANA - Selektor slovenske Članske nogometne reprezentance Zdenko Verdenik je izbral nogometaše, ki bodo v sredo, 27. marca, ob 20.15 v Lodzu zaigrali na prijateljski tekmi proti članski reprezentanci Poljske. Na seznamu so naslednji igralci: Robert Englaro, Džoni Novak, Ermin Siljak (vsi SCT Olimpija), Alfred Jermaniš (HIT Gorica), Branko Zupan (Biostart Publikum), Aleš Križan, Marinko Galič, Peter Binkovski (vsi Maribor Branik), Damjan Gajser (Mura), Boško Boškovic (Beltinci), Darko Milanič (Sturm), Aleš Ceh (GAK Graz), Zlatko Zahovič (Vito-ria Guimares), Sašo Udovič (Severen), Matjaž Florjančič (Cremonese), Primož Gliha (Niort). Odbojkarice Branika slavile v slovenskem pokalu Odbojkarice Infonda Branik so po zmagi v Mariboru s 3:0 slavile tudi na povratnem srečanju v Celju. Rezultat je bil 3:1 (15:11,15:8,11:15,15:9) za Branik. Zmaga Salonita Salonit-Maribor 3:1 (15:9,15:7,12:15,15:6) V prvi finalni tekmi slovenskega odbojkarskega pokala za moške so igralci Salonita iz Kanala pred 500 gledalci premagali Maribor Marles s 3:1. Povratna tekma bo v soboto, 23. marca, ob 17.30 v dvorani Tabor v Mariboru. NOGOMET / STAVKA Nogometaši so se odločili za trdo linijo V nedeljo tekem ne bo RIM - Združenje italijanskih profesionalnih nogometašev AIC ne misli popustiti in zato stavka nogometašev v nedeljo bo. Tokrat bodo stavkali nogometaši v A ligi, vprašanje pa je kdaj, in če sploh, bodo nadoknadili tekme 26. kola. Vodstvo nogometne zveze je slo v preteklih dneh v marsičem na roko nogometašem in sprejelo nekaj njihovih bistvenih zahtev, toda očitno to še ni bilo dovolj. Predsednik AIC odvetnik Sergio Campana je lakonično dejal, da temu, »kar je bilo povedanega v ponedeljek na skupščini nogometašev nima ničesar dodati niti odvzeti.« Campana je prepričan, da se bodo zadeve bistveno spremenile že v ponedeljek, ko bo prišlo do novega srečanja med predstavniki nogometašev in nogometnimi oblastmi. »Ce ne bo sporazuma, bomo ponovno stavkali in to 21. aprila, ravno na dan volitev. Ob tem bi rad še dodal, da so nogometaši na ponedeljkovi skupščini razpravljali tudi o možnosti stavke za nedoločen čas, kot so to storili igralci baseballa v ZDA,« je še dejal Campana, ki trdi, da vodstvo nogometne zveze vsaj za zdaj ni sprejela nobenih zahtev nogometašev. Odločitev za trdo linijo je nekoliko nepričakovana, saj je vodstvo FIGC že v sredo zagotovilo, da bo nogometašem, ki so zaradi bankrota klubov ostali brez plač, izplačala dolžne zneske, da bodo imeli nogometaši in trenerji pravico do glasovanja na vsedržavnem svetu FIGC in da bodo tako imenovani parametri ukinjeni v najkrajšem času.Zaradi stavke bodo ta teden odpadle stave totocalcia in totogola. Coni (posredno pa tudi italijanski šport) pa bo s tem izgubil 35 milijard lir. KOŠARKA / POKAL PRVAKOV Benetton izgubil odločilno srečanje s Panathinaikosom Italija tako ne bo imela',svojega predstavnika na finalu v Parizu Benetton - Panathinaikos 64:65 (36:33) Benetton: Bonora, Gracis 2, Pittis 7, Rebrača 20, Vianini 4, Pessina 2, Williams 26, Ambrassa 3, Bon, Chiacig. Panathinaikos: Albertis 6, Vourtzoumis, Ekonomou 13, Kor-fas 3, Yannakis 10, Vrankovič 7, Wilkins 26, Pecarski, Sta-vrakopoulos, Myriounis. Sodnika: Betancor (Spa) in Radič (Hrv); PM: Benetton 10:13, Panathinaikos 10:13; 3T: Benetton 6:12 (Bonora 0:1, Pittis 1:4, VVilliams 4:4, Ambrassa 1:3); Panathinaikos 5:10 (Alvertis 1:1, Vourtzoumis 0:1, Ekonomou 2:4, VannaMs 1:1, VVilkins 1:3) TREVISO - Italija ne bo imela svojega predstavnika na zaključnem turnirju najboljše Četverice od 9. do 11. aprila. Košarkarji Benettona so namreč v tretji in odločilni tekmi doma izgubili s Panathinaikosom iz Aten s 64:65. Benetton je vodil 34 minut, nato pa prepustil pobudo nasprotniku, ki je z delnim izidom 8:0 štiri minut pred koncem povedel s 64:56. Toda Treviso se ni predal. Igralci Benettona so imeli pri stanju 64:65 še 30 sekund za zadnji napad, ki se je 6 sekund pred koncem zaključil z žogo v outu za Treviso. Toda gostje so dobro pokrili najnevarnejšega domačega strelca Williamsa, Rebrača pa je zgrešil zadnji met in Grki so se veselili uvrstitve v finale. Najboljši igralec tekme je bil VVilkins, ki je dosegel 26 točk. Na zaključni turnir najboljše četverice se je uvrstil tudi moskovski CSKA, ki je včeraj v hetji tekmi premagal francoski Pau orthez s 83:74 (38:309. V tretji včerajšnji tekmi pa je bil uspešen tudi Real Madrid, ki je z 80:65 (42:39) premagal 01ym-piakos iz Pireja. 2e v torek se je z dvema zmagama nad turskim predstavnikom Ulkerjem v finale uvrstila Barcelona, tako da bo imela Španija v Parizu kar dva predstavnika. ODBOJKA Sisley drugi finalist končnice Uspeh Medene s 3:2 ni bil dovolj MODENA' - Odbojkarji Sisleya se bodo jutri v Trevisu ob 14.45 s Alpitourom iz Cunea pomerili v prvi tekmi finala končnice za naslov italijanskega prvaka v odbojki. Cu-neo, ki se je v finale uvrstil že prej, ima že prednost ene zmage, finale pa se igra na tri dobljena srečanja. Sinoči so se v Mo-deni uresničile napovedi, da je prednost Si-sleya iz prve tekem (3:0, 45:24 v točkah) nenadoknadljiva in Las Daytona prehudega pritiska ni zdržala. Sisley je tako dobil že prvi set, tako da je bilo nadaljevanje tekme zgolj formalnost. Las Daytona je v nadaljevanju slavila s 3:2 (7:15, 10:15, 16:14, 15:13,18:16) SMUČANJE / TRŽAŠKO PRVENSTVO V dokaj hudi konkurenci brez vidnejših uvrstitev za zamejske smučarje V finale najboljših se je uvrstil samo Aleksander žeztina (SPDT) - Prvaka Mauro Bruni in Lara Schrey V nedeljo je bilo v Sappadi tradicionalno tržaško prvenstvo v veleslalomu v organizaciji Sci Cai. Zenske in mlajše kategorije so tekmovale na progi Cima 11, kjer je bilo na višinski razliki 230 m postavljenih 29 vratc. Medtem so moški merili svoje moti na progi Monte Sierra na višinski razliki 250 m s 34 vratci. Prvih 8 Žensk in prvih 15 moških si je priborilo pravico do drugega spusta, ki je odločil o tržaškem prvaku oziroma prvakinji. Na startu se je predstavilo čez 300 tržaških smučarjev od teh je bilo 40 Slovencev, ki so zastopali 4 zamejske klube. Število naših je bilo letos nekaj manjše kot prejšnja leta. Tudi v finale se je uvrstil le en nas predstavnik, član SPDT Aleksander Žezlina, ki je bil na koncu na 12. mestu, v ženski konkurenci pa po več letih v finalu ni bilo nobene naše predstavnice. Zalsuženo je med moškimi zmagal elan Sci Cai Mauro Bruni, v ženski konkurenci pa je slavila mlada Lara Screy, ki je skozi vsa zadnja leta pokazala velik napredek, tekmuje za Sci Club 70. Kako pa naši v posameznih kategorijah. Od naših smučarjev je edini stopil na stopničke vodja SK Devin Stojan Sosič, ki je med veterani A3 osvojil 2. mesto. Člani selekcije ZSSDI so precej solidno smučali, čeprav se pozna, da manjka kakšen trening na snegu med tednom. Na splošno smo lahko z rezultati naših zamejskih tržaških smučarjev zadovoljni, kajti konkurenca je vsako leto večja. V nedeljo pa čaka naše mlade smučarje simpatična tekma na Pian-cavallu Ostržek na smučeh, kjer naši smučarski strokovnjaki napovedujejo, da imata kar dva naša mlada smučarja možnost, da se uvrstita v nadaljno fazo. EM. REZULTATI Cicibanke: 1. Giulia Caproni (S. CAI TS) 54.54; 6. Mateja Paulina (SK Devin) 1.00.77; 8. Roberta Purich (SK Brdina) 1.08.97. Deklice: 1. Giulia Spanio (Sci Club 70) 53.64; 6. Nika Furlani (S.K. Devin) 1.01.38; 8. Martina Bogatez (SK Mladina) 1.06.59. Na-rašCajnice: 1. Consuelo Pasutto (Sci Club 70) 50.93; 4. Ingrid Bianchi (SK Brdina) 1.02.17. Clamce: 1. Manuela Sinigoi (CUS TS) 54.25; 5. Valentina Suber (SK Brdina) 57.64; 9. Sarah Sossi (SK Devin) 1.01.91. Dame: 1. Antonella Tellini (S. GASI TS) 55.12; 10. Eriča Umar (SK Devin) 1.14.61. Baby ženske: 1. Alessia Segulin (Sci Club 70) 56.41; 6. Mateja Piccini (SK Brdina) 1.11.50; 7. Martina Gantar (SK Devin) 1.11.96. Moški: 1. Federi-co Marachi (S. CAI TS) 56.64; 9. Andrej Marušič (SK Brdina) 1.08.20; 10. Alessio Sibilla (SK Devin) 1.10.83. Cicibani: 1. Michele Maneol (S. CAI TS) 53.09; 7. Jaro Furlani (SK Devin) 1.02.26; 14. Matej Štolfa (SK Devin) 1.12.25; 15. Denis Polissa (SK Brdina) 1.12.67. Dečki: 1. Andrea Zanei (Sci Club 70) 51.41; 8. Matej Cri-smancich (SK Devin) 54.93; 19. Peter Ferluga (SK Brdina) 1.02.27; 21. Claudio Mirceta (SZ Mladina) 1.05.16; 25. Erik Piccini (SK Brdina) 1.05.87. Naraščajniki: Davide Petreti-ch (Sci Club 70) 50.93; 5. Bomt Bogatez (SZ Mladina) 55.91; 6. Tomaž Sirca (SK Devin) 56.50; 7. Stefano Mai-zan (SK Devin) 1.03.17. Člani: 1. Davide Bean (Sci Club 70) 55.62; 6. Alessandro Žezlina (SPDT) 1.01.87; 9. Christian Volpi (SK Brdina) 1.02.77; 19. Peter Ferluga (SK Brdina) 1.05.69; 34. Roberto Devetak (SPDT) 1.13.31. Mladinci: 1. Mauro Bruni (Sci CAI TS) 55.00; 5. Alex Prašelj (SZ Mladina) 1.03.98; 8. Aljoša Paulina (SK Devin) 1.05.56. Veterani 1:1. Paolo Altadonna (S. Club 70) 1.00.52; 15. Marko Kandut (SPDT) 1.19.41; 20. Marco Sibilla (SK Devin) 1.25.56; 23. Dario Štolfa (SK Devin) 1.32.47. Veterani 2: 1. Lucio Sadoch (S.C. XXX. Ott.) 1.01, 78; 12. Ennio Bogatez (SZ Mladina) 1.18.23; 15. David Paulina (SK Devin) 1.22.84; 18. Paolo Ghezzi (SZ Mladina) 1.25, 50. Veterani 3: 1. Mario Marzari (S. Club 70) 1.07.23; 2. Stojan Sossi (SK Devin) 1.08.77; 8. Roberto Greco (SK Devin) 1.16.79; 10. Mariano Suber (SK Brdina) 1.21.26. Veterani 4:1. Gianni Pa-ladini (S. CAI TS) 1.09.07; 7. Luciano Sosič (SK Devin) 1.32.08. Pionirji: 1. Silvano Frisori (S.C. XXX. Ott.) 1.10.34; 9. Giuseppe Pangos (SK Devin) 1.23, 54; 10. Giordano Puric (SK Devin) 1.23.84. Skupna lestvica: 1. Sci Club 70 19231 - 3767 - 22.998; 4. SZ Mladina 980 - 2527 - 3507, 6. SK Devin 3075 -3075; 8. SK Brdina 1843 - 1843; 12. SPDT 775 - 775. (prva številka predstavlja Osvojene točke v alpskem smučanju, druga v tekih in tretja seštevek obeh) Mladinske ekipe: 1. Sci CAI TS 36; 3. SZ Mladina 19. ODBOJKA / MLADINSKA IN ČLANSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Valove deklice in naraščajnice so uspešno začele finalne boje za naslov Za deklice že danes glavna preizkušnja v Tržiču -VI, M D lahki zmagi Našega prapora in Olympie -V l.ZD so si valovke v bistvu že zagotovile obstanek FINALNA FAZA DEKLIC Val - Tomana 3:1 (15:3,15:8, 14:16,15:8) VAL:B. Uršič, Kocjančič, Ter-pin, Ambrosi, Brisco, Zuccarino, Deveta, P. Uršič, Vižintin. Valovke so zaključni del pokrajinskega prvenstva deklic začele z zmago proti Tomani, ki je v drugi skupini zasedla drugo mesto. Zmaga Goričank ni bila nikoli vprašljiva, škoda pa je za izgubljeni set, saj so JeronCiCeve varovanke po dveh gladko osvojenih setih tudi v tretjem povedle z 8:2, nato pa najbrž prepričane, da je že vsega konec, popustile in dovolile nasprotnicam, da osvojijo Častni set. Na splošno je bilo srečanje kar zanimivo, valovke pa so bile od nasprotnic boljše predvsem na mreži. Ze danes ob 20.30 pa bo Val v gosteh igral proti tržiškemu Mer-catu di Selz, ki je tudi favorit za končno zmago. Morebitna zmaga bi za valovke pomenila pomembno spodbudo pri naskoku na pokrajinski naslov tudi v tej konkurenci. OSTALI IZID 1. KOLA: Farra - Mercato di Selz 0:3. FINALNA FAZA NARASCAJNIC Val Dom - Staranzano 2:1 (15:3,12:15,17:15) VAL DOM: Ambrosi, Brisco, Branca, Bressan, Cej, Vižintin, Cumin, Marvin, Uršič, Sosol, Bresciani, Klajnšček. Sklepna faza prventva na-rašCajnic se je za varovanke Suzy Černe (na sliki) začela uspešno. V domači telovadnici so premagale Staranzano, posebej v prvem setu pa so pokazale res izvrstno igro. Staranzano je namreč osvojil prvo mesto v drugi predtekmovalni skupini, zato je Val Dom začel izredno motivirano in z izvrstno igro nadigral gostje. Pri tem se je s prodornim servisom posebej izkazala Paola Uršič. V nadaljevanju so valovke popustile. Staranzano je povedel s 7:1 in 12:5, mlade Go-ricanke pa so še zmogle toliko moti, da so izenačile na 12:12, veC pa jim ni uspelo. Tudi v tretjem setu so bolje začele gostje (6:10), nato pa so se domače igralke zbrale in zmagale. Nedvomno lahko nastop Val Doma ocenimo pozitivno, posebno pohvalo pa zasluži Alek-sija Ambrosi, ki je prava duša te ‘^‘mEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV V nedeljo se je začelo tudi medpokrajinsko prvenstvo za naraščajnike, na katerem nastopajo ekipe SoCe in Koroprint z Gorišekga ter tržaški ekipi Nuo-va pallavolo Trieste in Virtus. Tekme prvega kola so pokazale, da bo glavni bojz a prvo mesto potekal med naraščajniki 01ym-pie Koroprint in NPT, ki so bili v prvem spopadu uspešnejši. SoCa nastopa z ekipo, ki je šele letos začela s treniranjem, pa tudi Virtus je slabši. 2. kolo bo na sporedu jutri v telovadnici Suvich v Trstu, prva tekma pa se bo začela ob 16.30. IZIDI 1. KOLA: Soča - NPT 0:3, 01ympia Koroprint - Virtus 3:0 (15:11,15:6,15:2), SoCa - Virtus 0:3, 01ympai Koroprint -NPT 1:2 (3:15,10:15,15:11) VRSTNI RED: NPT 5, 01ym-pia Koroprint 4, Virtus 3, SoCa 0. POSTAVI NAŠIH EKIP SoCa: Nanut, Devetak, Suste-rini, Tomsig, Cej, Miklus, Mu-scas, Pavsig, Tassan. 01ympia: Hlede, Pintar, Mes-sina, Faganel, Lucis, Visintin. POKALCORAG Tomana B - Val Dom 0:3 (3:15,5:15,4:15) VAL DOM: Brisco, Bressan, Sosol, Bresciani, Marvin, Cej, Fi-gelj, Vižintin, Cian, Uršič, Ambrosi. Valovke so brez težav zmagale, za razliko od ostalih tekem pa so tokrat igrale proti fantom, ki pa so šele letos zaceli s treniranjem, tako da je tehnična razlika med obema ekipama zelo velika. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš Prapor - Adi Ronchi 3:0 (15:0,15:1,15:2) NAS PRAPOR: BevCar, Boškin, Černič, Cevdek, Devetak, Juretič, Kovic, Legiša, Mik-luš, Paulin, Sfiligoj.. O srečanju dejansko ni mogoče povedati ničesar. Domačini so vse opravili že s servisom, o razliki med ekipama pa jasno priCa tudi podatek, da je Acli v treh setih osvojil vsega tri točke. Mrepida - 01ympia 1:3 (3:15, 5:15,15:11, 7:15) OLVMPIA: Vogrič 1+3, Lutman 2+7, Spazzapan 7+5, S. Hlede 8+7, J. Hlede 4+3, Komjanc 10+8, Pintar 0+1, Cor-si. V Marianu 01ympia ni imela prevelikih težav, zmaga pa bi bila lahko še veliko bolj gladka, če Goričani ne bi po prvih dveh setih popustili mislec, da je srečanje že končano. To je Intre-pida izkoristila in osvojila set, toda v četrtem je bila na igrišCu spet samo ena ekipa: 01ympia. Pohvalo zaslužita Martin Komjanc in Saša Hlede, ki sta bila nezadržna v napadu. OSTALA IZIDA: Turriaco -Cormons 2:3, Corridoni - Fossa-lon 3:0, Tomana - Mossa 3:0 VRSTNI RED PO 12. KOLU: Corridoni in Cormons 22, Naš prapor 20, Tomana 16, Turriaco 14, 01ympia 12, Intrepida 6, Fossalon in Mossa 4, Acli Ronchi 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Val - Mondo Computer 0:3 (5:15,8:15,1:15) VAL: Uršič, KocjanCiC, Kovic, Humar, Čeme, Terpin. Tomana - Val 2:3 (15:7,15:9, 10:15,8:15,9:15) VAL: KocjanCiC 3+0, Uršič 7+7, Ambrosi 7+7, Danielis 4+2, Kovic 18+8, Brisco 2+0, Čeme 2+6, Vižintin 0+0, Devetta 0+0. Servis: Val 10/9. Zaradi istočasnega nastopa v finalnem delu prvenstva naraščajmo in bolezni so valovke komaj zbrale zadostno število igralk za nastop proti vodilni ekipi iz LoCnika. Poraz je bil pričakovan, valovke pa so se dobro upirale do sredine dragega seta. Glede na to, da so bile brez menjav, so proti boljšemu nasprotniku napravile toliko, kolikor so pac mogle. Bolj uspešne so bile valovke proti Tomani. SreCanje je bilo v Sagradu, z novima točkama pa so si valovke praktično že zagotovile obstanek, saj bo izpadla le ena ekipa. Tomana ima na lestvici 0 točk, toda zdaj se je okrepila z nekaterimi izkušenimi igralkami. To je v prvih dvbeh setih prišlo do izraza, nato pa so starejšim domačinkam pošle moti, valovke pa so zaigrale res izvrstno in zasluzeno zmagale. Posebno pohvalo zaslužita tokrat Elena Kovic za izredno igro v napadu in pa Jasmin Koicjantič, ki je uspešno zamenjala prvo po-dajaCico Manuelo Tomšič, ki bo odslej igrala za prvo ekipo. OSTALI IZIDI: Acli Ronchi -Staranzano 3:0, Pieris - Mariano 3:0, Cormons - Villesse 3:0, Tor-riana - Azzurra 2:3. VRSTNI RED PO 12. KOLU: Mondo Computer 22, Staranzano, Cormons 20, Azzurra 14, Pieris, Acli, Val 10, Mariano 8, Villesse 6, Tomana 0. p NAMIZNI TENIS / KONEC ZENSKE B LIGE Kras Corium pristal na 3. mestu Dosežek je za mlado ekipo spodbuden, čeprav so dekleta upala še na kaj več S tekmama Linus Arezzo in Flash Club Saranthein 5:2 ter Edera Forli in CUS Sassari 5:0 se je zaključilo tudi žensko dmgoligaško namiznoteniško prvenstvo. V prvenstvu 1995/96 je nastopilo 24 ekip v štirih skupinah. Klasova skupina je bila žal precej neugodno sestavljena za gostovanja, saj so morala krasovke na dolga potovanja na Sardinijo, v San Marino in bocenski kot. V končnici prvenstva je Kras Corium v svoji skupini dosegel visoko tretje mesto. Krasovo postavo so sestavljale tretjekategomice Ivana Stubelj (letnik 1979, št. 93 na državnih članskih lestvicah, obračun 13:5), Nina Milič (letnik 1981, št. 112 na državnih članskih lestvicah, 6:5) in Daša Brescia-ni (letnik 1982, St. 137 na državnih članskih lestvicah, 7:4). V tej sestavi nastopa Krasova ekipa drugo leto. Stublje-va je napredovala iz C-lige, mlajši na-rascajnici pa iz promocijske lige. Njihov napredek je očiten: lani šesto, letos tretje mesto. Cilj je bil obstanek v ligi, a so same igralke, vsaj na začetku, potiho upale na napredovanje. V samem teku prvenstva pa se je pokazalo, da je zmagovalna ekipa Juvenes Serrevalle iz San Marina, z drugokategomicama Tiao Yi in Monaldinijevo ter Edera Forli s tujko Stojanovo prevelika ovira na tej poti. Pač pa so naša dekleta dosegla vrsto pomembnih zmag, kot na primer proti drugokategoriziranim igralkam iz Arez-za, nekdanji državni reprezentantki Obexerjevi iz Flash Cluba, itd. Velikega pomena pri izidih posameznih srečanj je bila tudi igra dvojic, kjer so se naše odrezale takole: Stubelj/Bresciarii 4:2, Stubelj/Milič 2:1, Milič/Bresciani 0:1. Vsekakor lahko ocenimo nastop v ženski B ligi ekipe Krasa Corium kot velik uspeh mlajše vrste. M ima še veliko rezerve in lahko v prihodnosti se marsikaj pokaže. Končni vrstni red skupine B: 1. juvenes SerevaBe (R. San Marino) 20 (10:0), 2. Edera Forli 18 (8:2); Kras Corium Zgonik 16 (6:4); 4. Linus Arezzo 14 (4:6), 5. Flash Club Serentino 11 (1:9), 6. CUS Sassari 11 (1:9). J.J. r KOŠARKA / V C2 LIGI MORDA ODLOČILNO SREČANJE ZA BOROVCE Bor Radenska mora zmagali Barcolana pa je izredno nevaren nasprotnik, toda borovci nimajo izbire V 22. kolu košarkarskega prvenstva C2 lige bo Bor Radenska odigral doslej najvažnejšo tekmo, ki bi lahko bila celo odločilna v boju za obstanek. Krečičeva ekipa se bo namreč v gosteh pomerila z Barcolano, ki ima na lestvici 4 točke več od belozele-nih in je najbrž edina ekipa, ki bi jo lahko borovci še ujeli. V prvem delu prvenstva je tesno slavil Bor, toda Barcolana je bila takrat le bleda senca današnjega moštva (1 zmaga v prvih 9 kolih). V nadaljevanju sezone je tržaška peterka prebolela odsotnost najboljših igralcev (v bistvu je ostala brez celotne prve peterke: Fortunato, Venier, Mačehi, Borghesi, Altin) in z rezervnimi igralci ter nekaterimi novinci (sicer brez zvenečih imen) ujela pravi ritem. Barcolana je lahko pravi zgled za marsikatero društvo, saj že vrsto let tekmuje v hudi konkurenci, kljub temu, da si pomaga zgolj z lastnimi močmi in si ne more privoščiti nobenega boljšega posameznika. Igralci Barcolane pa tehničnim, telesnim in višinskim pomanjklivostim kljubujejo z zvrhano mero borbenosti, odločnosti in volje do zmage, kar je moštvu trenerja Stibiela omogočilo, da je doseglo že vrsto prestižnih zmag in pripravilo nekaj pravih senzacij (n. pr. Manzano). Za nameček se je pred kratkim vrnil tudi Venier, ki je bil pred leti daleč najboljši mož ekipe, zaradi hudih težav s koleni pa je miroval skoraj dve leti. Pri Boru vzdušje ni sproščeno, saj so številni porazi pustili neobhodno sled. Nekateri mlajši igralci so izrazili manjša ali večja nezadovoljstva (morali pa bi se bolj zamisliti nad lastnim početjem in prikazano angažiranostjo), kar je privedlo do nekaterih novosti, vendar pa se belozeleni dobro zavedajo pomena tekme in se z veliko vnemo pripravljajo na nedeljski derbi (ob 11.30 v telovadnici Suvi-ch), saj bi nov poraz res lahko že pomenil konec vseh upov. Borovec Barini v akciji (F. Kroma) TAKO VI. DELU Bor - Barcolana 81:80 (34:36) BOR: D.Barini 27, Perčič 13, Grbec 10, Rasman 7, M.Simonič 7, Pettirosso 6, Spadoni 4, Susa-ni 4, Smotlak 2, Rustja 1. BARCOLANA: Rogantin 19, De Guarrini 17, Marassi 10. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 22.KOLA: Pagnacco - Martignac-co -14, Intermuggia - Ardita +7, Staranzano - Udinese +6, Virtus - Pom -13, Spilimbergo - Gradišča -3, Manzano - Arte +15, Por-cia - Sgt -1. (VJ) ____________KOŠARKA / V 21. KOLU D LIGE__________ Drugo dejanje Kontovel - Dom Agorest Na prvi tekmi so bili uspešnejši Kontovelci - Cicibana Helvetius že nocoj pri Gradu Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Na dveh dirkah v Trstu sta glavna favorita Sec Mo in Nicchio Ks Tudi košarkarsko prvenstvo D lige je stopilo v zadnjo tretjino letošnje sezone, v okviru tekem 21. kola pa iztopa letošnji peti derbi med našimi ekipami, saj se bosta jutri popoldne ob 18.30 pomerila Kontovel in Dom. Vodilna Cicibona pa bo zaposlena že nocoj, in sicer v Gra-dežu, kjer bo Furlanova ekipa lahko pokazala, če je kriza res mimo. DERBI ST. 2: Kontovel in Dom sta se v letošnjem prvenstvu prvič pomerila v uradni tekmi, tako da je jutri na vrsti šele drugi derbi med njima. V bistvu gre za derbi razočaranih, saj so tako domovci kot Kontovelci štartah z velikimi ambi-cijiami, katerim pa niso bili kos, saj sta obe peterki že odpisani iz boja za prvi dve mesti. Kljub temu pa vlada za jutrišnji dvoboj veliko zanimanje, saj je derbi vedno nekaj posebnega. V prvi tekmi so presenetljivo visoko in odločno slavili Kontovelci, ki so domovce zausta- vili z zelo učinkovito obrambo. Na zadnjih tekmah pa je nekaj več pokazal Dom, ki se seveda želi tudi oddolžiti za poraz iz prve tekme. Dosedanji učinek obeh ekip Kontovel: 20 tekem -10 zmag -10 porazov - 1568 danih točk - 1457 prejetih točk (poprečno 78,4 - 72,9) Dom: 20 tekem -12 zmag - 8 porazov - 1725 danih točk - 1760 prejetih točk (poprečno 86, 3 - 88,0) CICIBONA: V prejšnjem kolu je Helvetius visoko premagal Lego Nazionale. Ker je bil nasprotnik res skromen, bo treba se počakati na današnjo tekmo, da se bo ugotovilo, če je kriza res mimo. Furlanova ekipa je tako vso pozornost usmerila na nocojšnjo nalogo, ki se obeta zelo zahtevna. Grado je namreč še v tesnem stiku z vrhom in si absolutno ne sme privoščiti novega poraza, ob tem pa si seveda močno želi skalp prvega na lestvici. Ce k temu dodamo še to, da Cicibona v skupnem seštevku vodi s 3:0 lahko mirno pričakujemo, da bo Grado pred številnim občinstvom igral na nož. Za petami plavobelth pa Santos, Goriziana in Cus nestrpno pričakujejo nocojšnji izid... TAKO VI. DELU Ocibona - Grado 80:65 (41:35) CICIBONA: Tomšič 17, A.Zuppin 14, Persi 13. GRADO: Schiaffino 16, Mazzoli 12, Aiello 11. Dom - Kontovel 64:79 (31:40) DOM: Di Cecco 21, Corsi 14, Jarc 6. KONTOVEL: Civardi 18, Gulič 14, LEmili 14. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 21 .KOLA: Cus - Libertas + 14, Lega Nazionale - Acli Ts -5, Inter 1904 - Largo Isonzo +7, Momo Cio - Goriziana -13, Santos - Acli Ronchi +8, Senators - Sco-glietto +2. (VJ) T. dirka (Trst): možnost baze s Sec Mojem (X), ki je močnejši od vseh. Opozarjamo pa na hitrega Sole-reida (1) in Sofocla Egrala (2), ki se odlikuje s stalno formo; 2. dirka (Trst): glavni kandidat za zmago je Nicchio Ks (2), tudi zaradi izvrstnega voznika Enrica Bel-leija. Med protagonisti pa bo gotovo tudi Olari di Sgrei (X), preseneti pa lahko Mattioli Ok (1); 3. dirka (Firence): Nico-star (1) je boljši od ostalih, paziti pa bo moral na Perlo Effe (2) in Mussadaga Bs (X); 4. dirka (Turin): Missile (1) je prvi favorit, toda za zmago se bosta borila tudi Paruta (X) in Little Rock (2); 5. dirka (Montegiorgio): Reugenio Vent (1) lahko ponovi nedavno zmago, med favoriti pa je tudi Mi-dioss (X). Opozarjamo še na Pulsarja (2); 6. dirka (Piša): Glimmer-man (X) je eden od možnih zmagovalcev. Paziti pa bo moral na Terzo Round (1) in Tup Vic (2); Dirka tris (Rim, galop ob 17.45) NASI FAVORITI: 15. Brandon, 13. Balkan Sobra-nie, 12. Alex de Bergerac; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 17. Mar Caspio, 7. Nisti, 14. Roughly speaking ATLETIKA / HITRA HOJA H MLADINSKA KOŠARKA / PROPAGANDA NOGOMET Fabio Ruzrierzelo doberpetnajsti na DP na 50 km V nedeljo je bilo v Neaplju državno prvenstvo v hitri hoji v najdaljši disciplini - 50 km. Tekmovanja se je udeležil tudi naš atlet Fabio Ruzzier, ki se je za ta nastop določil prav v zadnjem trenutku, zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v začetku februarja (pretrganje mišice desne noge). Glede na to in skromne priprave je bil njegov glavni cilj-, da dokonča tekmo. Na njegovo srečo pa je v Nepalju naletel na mrzel in deževen dan, kar so zanj idealni pogoji in je zato startal hitreje od prvotnega namena. Po 20 km je bil še zelo svež in je na polovici proge še pospešil ritem. Pri 40. km so nasprotniki (Ruzzier je bil takrat na 30. mestu od skupno 60 tekmovalcev) pričeli popuščati, kar je Fuzzier dobro izkoristil in na cilj dospel kot petnjasti, kar je bilo zanj in sploh za vse veliko pre-senečnje, če pomislimo, da je obenem dosegel čas 4.11:29, kar je celo njegov osebni rekord! Omenimo naj, da jih je od 60 atletlov na cilj dospelo le 25, Ruzzier pa je v finalu prehitel celo državna reprezentanta kot sta Spagnulo (karabinjerji) in Cicccarelli (gozdna služba). Zmagal je karabinjer De Benedictis pred finančnikoma Fizz-zialettijem in Di Mezzo. Kot zanimivost naj povemo še, da so bili vsi atleti pred Ruzzierjem profesionalci, sam pa je bil seveda najstarejši od vseh. Se dobro da je startal z dvignjeno ročno zavoro! Predvsem po njegovi zaslugi se je društvo Pianura Bergamasca uvrstilo na odlično 3. mesto, takoj za »kolosoma« Fiamme Gialle in Karabinjerji. Mladi Kontovelci kažejo stalen napredek Pri minibasketu zmaga in poraz borovcev PROPAGANDA Servolana - Kontovel 87:81 (31:35, 69:69) KONTOVEL: Sossi 22, Rogelja 14, Stoka, Zavadlal, Nabergoj 36, Matiacic, Emili, Privileggi 4, Matjačič, Kosmina 5, Cemiava. Trener: Briščik. V nadaljevanju turnirja propaganda je Kontovel v gosteh tesno izgubil s Ser-volano, ki je imela pred to tekmo tako kot Kontovel le dve zmagi. Zato so naši mladi košarkarji stopili na igrišče z veliko voljo po zmagi, v zelo izenačenem srečanju pa so domačini uspeli izsiliti podaljšek in nato tudi zmagati. Tekma je bila lepa in lahko smo zadovoljni s prikazano igro Kontovelcev, ki igrajo iz tekme v tekmo bolje. Libertas - Kontovel 79:60 (43:26) KONTOVEL: Sossi, Rogelja 10, Zavadlal 2, Nabergoj 30, Matiacic, Emili, Privileggi 4. Matjačič, Kosmina 5, Cer-niava 14. Trener: Briščik. Se neporaženi Libertas je bil pretrd oreh za Kontovelce, ki so proti favoriziranemu domačinu zaigrali nesproščeno. To se je tudi takoj maščevalo in po prvi četrtini so domačini že vodili za 19 točk (29:10). Druga peterka je nato zaigral bolj zbrano, toda visoko razliko, ki se je vlekal skozi vse srečanje je bilo nemogoče nadoknaditi. Kontovelovci so nastopili okrnjeni, saj sta bila Budin in Stoka odsotna. V naslednjem kolu je na sporedu derbi z Borom. MDNIBASKET Turnir Obersnel Intermuggia - Bor 47:17 BOR: Černigoj 0, Kemperle 3, Ferlu-ga M. 0, Crevatin 2, Indebcato 0, S. Fer-luga 2, Sarma 2, Celano 0, Nadlišek 2, Udovič 6, Kovač 0, Oblak 0. Vaditelj: Jogan Na velikem igrišču v Miljah so okrnjeni borovci proti močni Intermug-gii doživeli visok poraz. Naši so bili enakovredni le v prvi četrtini (12:9), kjer se je izkazal le Udovič. Nato pa so Miljčani povzeli pobudo in tudi zasluženo slavili. (Matija Jogan) Libertas - Bor 30:45 BOR: M. Ferluga 0, Kemperle 0, Kovač 0, Indelicato 0, Oblak 8, Crevatin 0, S. Ferluga 2, Klobas 0, Obrsnel 4, Udovič 12, Celano 0, Černigoj 2, Kneipp 13, Nadlišek 4. Vaditelj: Jogan Proti dobri ekipi Libertasa so borovci zasluženo zmagali. Naši so odločilni break dosegli takoj v prvi četrtini (18:6). Nasprotniki so se proti koncu tekme nekoliko približali plavim (37:30), toda borovci niso popustili in tako zmagali že četrto tekmo v šestih odigranih. (Matija Jogan) Naraščajniki ZaijeAdriaimpex Domiu nasuli pet golov Domio - Zarja Adriaimpex 0:5 (0:1) Strelci: Šušteršič 3, Gurman, Manzin. Zarja Adriaimpex: Babuder, Miliani, Jan Gregori, Lorenzi, Bukavec, (Križmancič), S kri, Manzin, Šušteršič (Zornada), Gurman, Ota (Kariš), Semec. V zaostali tekmi je naša združena naraščajniška nogometna ekipa pregazila ekipo Do-mia in se povzpela na tretje mesto na skupni lestvici. Kar pa je najbolj pomembno je, da so zaigrali spet dobro, saj jih čaka že v nedeljo zelo pomembno srečanje z drugouvrščeno'ekipo iz Opčin. O srečanju lahko samo rečemo, da je bila Zarja v vseh elementih igre za razred boljši tekmec. V prvem delu so zaraja-ni dosegli en sam gol (Gurman), bolj živahen pa je bil prav gotovo drugi del, ko smo videli še tri gole razigranega Šušteršiča in zadetek Manzina. Za zasluženo zmago zasluzi pohvalo celotna Tulova ekipa. (d.gf.) 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi X2 drugi 1 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi IX drugi 2 6. — prvi X drugi 12 Obvestila SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SO SPDT prireja tečaj turnega smučanja, ki bo na Komni 6., 7. in 8. aprila. Prijave in informacije dobite pri ZSSDI, tel. št. 635627. TPK SIRENA prireja na pomorskem sedežu v petek, 15. trn., ob 20.30 srečanje s kapetanom Volpi-Lisjakom, ki bo govoril o svoji knjigi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO. O pomenu knjige bo spregovoril prof. Boris Pahor, pianist A. Starc pa bo zaigral nekaj izbranih skladb. Vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. trn., avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29. športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ulica 131 - Opčine v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v sredo, 20. t.m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 15. marca 1996 Z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Kljub utrujenosti boste nadvse optimistični, najbrž zato, ker veste, da vas čez dan ali dva čaka srečanje z osebo, ki se vam je zavlekla pod kožo. Srečanje bo več kot nepozabno. BIK 21.4-20.5.: Startali boste z največjim možnim uspehom, vendar vas kukavice ne bodo zavedle, kajti zavedali se boste, da je uspeh na račun poraza dragih kratkotrajen. Se je čas za popravek, DVOJČKA 21.5.-21.6,: Spoznali boste, da ne morete držati vseh niti v svojih rokah, zato boste obdržali le najpomembnejše, manj pomembne pa boste prepustili tistim, ki so zadovoljni z drobtinami RAK 22. 6. - 22. 7.: Zamislili se boste nad krutimi dejstvi sodobnega poslovanja, si nadeli volčje krzno in se podali v dir. Tekma bo neizprosna, vendar jo boste vzdržali. Prehitevajte žeto previdno. LEV 23.7. ■ 23.8.: Vznemirjala vas bo bojazen, da vas bo nekdo, la vas je nekoč podpiral pri vzponu, zavrgel kot izdajalca. Sami si boste krivi, kajti kdor se izneveri dogovora, ta plača dvojno. DEVICA 24 8. -22.9.: Naloge, ki ste jih sprejeti kot sestavni del vaših načrtov, bodo sicer težke, vendar vam jih bo uspelo vse po vrsti rešiti. Ko boste pri koncu, se lotite še naloge, imenovane življenje. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Med novimi izzivi bo veliko takih, s katerimi se boste srečali prvič, zato se ne zamujajte preveč s starimi prijemi, ampak raje poskrbite za izobrazbo. Stroški bodo povrnjeni stokrat ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V odločilnem trenutku, ko naj bi vas zaveznik opozoril na zanko, se boste zapletli in telebnili na tla. Tam boste spoznah, da vas je zapustil zato, da se končno naučite samostojnosti. STRELEC 23. TT.-2T. 12.: V spoznanju ničevosti denarja se tokrat ne boste sprenevedali, kajti prišlo bo iz tistih globin vaše duše, ki jih ni mogoče vrednotiti z ničimer, kar smrdi po njem. KOZOROG 22.12. -20.1.: Vaša simpatija ho padla v silno dilemo. Zbala se bo, da je vaša zunanja drža pravo nasprotje notranjemu stanju. Ce ima prav, se brž vzemite v roke in poskrbite za celostno skladje. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zahvaljujoč starim izkušnjam bo vaše napredovanje potekalo tekoče. Ko vam bo zaškripalo, pa se le nikar ne odpovedujte nasvetom tistih, ki se znajo vzivljati v tujo kožo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Odločili se boste za korenito spremembo v svojem službenem statusu, zato se boste odločili za študij. Ni treba, da ga potrdite formalno, kajti papirji ne dokazujejo modrosti NAPRAVA ZAZNA NENADNO ZAVIRANJE ALI MOČNO POSPEŠEVANJE HITROSTI »Vohun« v avtomobilu lahko najstnikom zagreni divjanje S pomočjo posebne kode se vnese hitrost ki je voznik ne sme preseči SAN FRANCISCO (dpa) - Mike in Claire Harrington iz Oaklanda v Kaliforniji odslej svojemu sinu z lažjim srcem izročita ključe družinskega avtomobila. Kadar se njun 17-letni sin pelje na zmenek, so starši posredno vedno zraven - že nekaj mesecev namreč na armaturni plošči njihovega avtomobila sedi »vohun«, ki pa ni večji od žepnega kalkulatorja. Ta elektronski vohun natančno zaznava, katera je najvišja hitrost, ki jo je vozilo doseglo takrat, ko je bil za volanom najstnik. Ce starši ugotovijo, da je njihov sinček vozil prehitro, lahko Mike mlajši naslednji teden pozabi na načrtovani izlet s svojo prijateljico Christine. To se mu je doslej zgodilo že dvakrat, zato Mike zdaj natančno pazi na to, kako vozi. Napravica sicer ni »vohun« v pravem smislu besede, saj ga voznik vidi pred sabo in lahko temu primerno vozi. Naprava, ki jo je izdelalo neko kalifornijsko podjetje, deluje takole: lastnik s pomočjo posebne kode vnese hitrost, ki je določen voznik ne sme preseči. Senzor na pogonski gredi avtomobi- la posreduje potrebne podatke. Hitrost je mogoče očitati z zaslona. Ce voznik preseže vnaprej določeno največjo hitrost, se v avtomobilu zasliši alarm in »dogodek« se seveda zabeleži. Napravo DriveRight (Vozi pravilno) v ZDA prodajajo za ceno, ki se giblje od 200 do 300 dolarjev. Naprava zazna tudi to, ali je voznik nenadno zaviral ali pa močno pospeševal. Poleg tega pa je napravo tudi nemogoče pretentati, saj zabeleži tudi vsak poskus prekinitve kontaktov ah pa iskanja skrite kode. Izdelovalec naprave je zavrnil vse kritike, da DriveRight povečuje nezaupanje med starši in otroki. Izdelovalec je sporočil, da je lahko naprava predvsem v pomoč tistim staršem, katerih otroci so že večkrat kršili prometne predpise. Nad to novo napravo pa niso navdušeni mladi vozniki, saj so pod nenehnim nadzorom. »Imam občutek, kot da me imajo za majhnega otroka,« je dejal Tim iz San Francisca. Njegov prijatelj Lenni se popolnoma strinja z njim: »Naprava mi nenehno daje občutek, damini zaupati.« Lisa pa je v zvezi s tem dejala: »Ce starši menijo, da so njihovi otroci neodgovorni, potem naj jim sploh ne dajo avtomobila. Ta nadzor je ponižujoč.« Prav tako tudi niso vsi starSi prepričani, da je ta naprava najboljši način. Po mnenju neke profesorice iz kalifornijskega San Joseja je ta naprava povsem nesmiselna: »Svoje otroke pripravljam na čas odraslosti. Odkrito se z njimi pogovarjam in natančno vem, kdaj so zreli za vožnjo,« je dejala mati Štirih otrok. »Ko pride trenutek, da ugotovimo, da se lahko nanje zanesemo, je prišel tudi trenutek, da jim izročimo ključe družinskega avtomobila.« Spomenik na židovskem trgu Želja »lovca na Eidunanna« Simona VViesenthala se bo letos uresničila. Novembra bodo na dunajskem Židovskem trgu v nekdanjem getu odkrili spomenik 65 tisoč dunajskim Zidom, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno pobili v koncentracijskih taboriščih. Na javnem razpisu za spomenik je zmagala britanska kiparka Rachel VVhiteread, ki se je ravnala po VViesenthalovem napotku: »Nobene figuralike, ki bi spominjala na Hrdlička!« Dunajski kipar Alfred Hrdlička je namreč pri znamenitem spomeniku pred Albertino upodobil klečečega Zida, ki z zobno kr-tačko čisti dunajske pločnike (tako so avstrijski nacisti leta 1938, ko so prišli na oblast, poniževali in trpinčili dunajske Žide), to pa VViesenthalu ni bilo všeč. Rachel VVhiteread je ustvarila bel betonski kvader, na čelni strani oblikovan kot knjižne police s stiliziranimi vrati. Na ostalih treh straneh bo seznam 41 nacističnih morišč. Po mnenju žirije, ki je sklep o prvi nagradi sprejela soglasno, spomenik premore »preprosto učikovitost«. Stal bo pred hišo številka 8, kjer je bila v 14. stoletju židovska šola, vidni pa so tudi ostanki prve sinangoge. Spomenik bodo odprli 9. novembra, na obletnico »kristalne noči«, ko so leta 1938 po vsem nemškem ozemlju zažigali sinagoge in množično pobijali Žide. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X PRODOR, KI GA OPRAVI IGRALEC SAM VEDAO EPIGRAFIH MESTO OB ARALSKEM JEZERU VZPOREDNI GREBENI NA PILI CHARLES VANEL REKA V OSREDNJI ROMUNIJI VARUŠKA V RUSKEM OKOLJU VECNITI SKUPAJ Z. IME EVA (LJUBKOVAL.) ZAHTEVA ZA RAZVELJAVITEV IGRE PRI KARTAH TUJA IN NASA ČRKA AVTOR: MARKO DRESCEK VRSTA PLESA IN GLASBE GRŠKA BOGINJA MIRU (EJRENE) ŽELEZARSKO NASELJE V BLIŽINI RADOVLJICE VOJVODIN. MADŽARSKI PESNIK iKAROLV) NIKITA HRUSCEV VEDAO INDIJANSKI ZGODOVINI, KULTURI VREDNOST BLAGA IZRAŽENA V DENARJU MOJZESOV BRAT ŠKOT. FILM. IGRALEC (PRVI JAMES BOND) DROBNO ZMLETO SUROVO MESO MOŠKI, KI (RAD) OPRAVLJA NEM. SLIKAR (ERNSTI) PREMIK ZEMELJSKE SKORJE PRVA PLAST JURE TAT, KRADLJIVEC OTOK V KIKLADIH SPODNJI DEL POSODE LASTNOST JAREGA TRAJNA PEKO CA ZELIKA SNEŽNI ČLOVEK ZGODOVIN. NASELJE V SV. ITALIJI NACE JUNKAR ČUTILO ZA VID JUNAŠKA PESNITEV AM. IGRAL. COLLINS FRANC,MESTO OBLOARI TROJAN. PRINC V GR. MIT. CARIN. IN TRG SPORAZUM IZTISKANJE ZRAKA SKOZI NOS ALI USTA AVSTRIJSKI MEDICINSKI PISEC (CARL VVILHELM) SL. ORGANIZ. UČITELJSTVA (MIHA) PISANA TROPSKA PAPIGA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI EGIP.BOG SONCA < GERMANSKI OREL PRIT. HAVELA V V. NEMČIJI NENAGLASE-NABESEDA ČISTINA V GOZDU MEDICINSKI PRIPOMOČEK JSVOBODILNA FRONTA AM. IGRALEC VOIGHT M. IME INOSLAV (KRAJŠE) VAR NAREJEN 2 EN, PREMIM VZKLIK PRI ROKOBORBI ZVER S PROGAMI UŽITNI DEL RASUIN NAJVECJI PTIC ZEN. PRINCIP INDIJ. PII 07. DOBA VLADANJA NEKE RODRINF - LASTNOST ISTEGA ERIK TUL IRSKA REPUBLIKAN. ARMADA ALUMINU SPREMENITEV V KOST SVEDSKI PISEC HANSSON VZDEVEK PR. PISATELJA R.GARVJA LJUDSTVO BREZ PRAVIC VEČSTAVČNA SKUDBA UREJENOST PREČNI TRAMIC IZ LESA VJ.V1 ‘038 ‘VJ.VNOS ‘ViVH ‘HViV ‘VIO ‘A3J1N31S080 ‘Vffl ‘ISOISI ‘ViLLSVNia ‘83DLL ‘838VA ‘NOi ‘30 ‘VN01V '33835 ‘W8 ‘8V8 ‘T30VNH10N ‘3iNV8S8d ‘NVOi '33 ‘0^0 ‘In ‘13330 ‘ONO ‘S08V3 ‘NLLVi ‘SVTI ‘83NH38Ei ‘33AlilAV8dO ‘V31NVH3S ‘A83NN03NV3S :OUABJOpOy\ :A3XIS3tt RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La regina delle amazzoni (pust., It. ’60, i. D. Gray, R. Taylor) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Style in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela Črta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dok.: Superkvark - Oddaja o naravi in znanosti (vodi Piero Angela) Dnevnik Aktualna odd.: Clichš (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma |Q Film: Un giorno alle cor-se (kom., ZDA ’37, r. Sam Wood, i. bratje Marx, M. O’ Sullivan) Mi ritorni in mente Oddaja za najmlajse, vmes risanke in nan. Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile, 10.55 Ekologija v gospodinjstvu TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: Italija v živo Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart VeCerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu Dokumenti: Zgodbe Ponoči, na trgu Italija ^ RAI 3 Dnevnik Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Zdravje, Media/Mente, Islam, Italija na kolesu, Filozofija, itd. Dnevnik 3 iz Milana Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Glasba: Pred premiero Šport: odbojka, vaterpolo, rally RAI Nad.: Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: A cuore aperto Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: II prigioniero di Zenda (pust.m ZDA '52) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno p er giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: II mostro di Los Angeles (krim., ZDA ’89, i. A. Martinez, G. Cruz) Film: Fenomeni paranor-mali incontrollabili (dram., ZDA ’84, i. D. Keith, D. Barrymore, vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodisce: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, S. Flannery) Nan.: Robinsonovi - Vsi v prodnišnico (i. Bill Co-sby, S. LeBeauf, 2. del) Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Kviza: Ok, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-la fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Super Vicky, 9.45 genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete, 13.20 Ciao Ciao Parade Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: Bayside School Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Film: Forza d’ urto (krim., ZDA ’91, i. Briab Bosvvorth, L. Henriksen) Film: Giustizia d’ acciaio (dram., ZDA ’95, r. G. Ya-tames, i. D. Bradley) Aktualno: Fatti e misfatti Variete: Speciale cinema Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.00 MacGyver # TELE 4 19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Dok.: Narava in človek Dokumentarec Film: Quarto (dram., ZDA 41, VVelles, J. Cotten) Gospodarstvo potere r.-i. O. (•) MONTECARLO Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dnevnik TG 5 Dok. oddaja: Geo Variete: Striscia la noti- Aktualno: La testata zia (vodita Lello Arena 20.00, 22.30, 1.05 Dnev- Dnevnik, deželne vesti Enzo lacchetti) nik, 13.30, 19.50 Šport Aktualno: 10 min., Blob TV film: Caro maestro Film: L’ eterna Eva Film: Agente 007 1’ uo- (kom., It. ’95, i. M. Co- (kom., ZDA ’52) mo dalla pištola d’ oro lumbo, E. Sofia Ricci, S. Varieteja: Tappeto volan- (krim., VB ’74, i. R. Moo- Mondaini, B. Cupisti, 2.) te, 18.00 Zap Zap re, B. Ekland, C. Lee) VeCerni dnevnik TG 5 Nan.: Parker Lewis Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- Oddaja o volitvah Aktualno: Linea 3, 23.50 zo Show, vmes (0.00) Film: 11 bisbetico domato Amore & Sesso nočni dnevnik Tg5 (kom., It. ’80, i. O. Muti) Dnevnik, pregled tiska, Sgarbi quotidiani Film: Pirana (dram., ZDA nočna kultura in vreme Striscia la notizia 78, i. B. Dillman) HUJ Fuori orario Nan.: Cin Cin Nan.: Agencija Rockford Ur Slovenija 1 Videostrani Civ, Civ, se dolgo bom živ, 2. del Otroci širnega sveta, 21. del ameriške dok. serije Dekle za slovo, film Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Svet narave, pon. 10., zadnjega dela Orgle na slovenskem, 2. oddaja Stilna oddaja: Stanko Premrl Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV Dnevnik 1 Moja ideja, 2. del Kate in Albe, 5. del angleške nanizanke Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Sorodne duše, 2. del Podarim dobim Poglej in zadeni Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 71 izsekov nekega dogajanja, avstrijski film Poročila Slovenija 2 Euronevvs Svetovni poslovni utrip, am. poslovna oddaja V žarišču Podoba podobe Video filmi Zemire Alaj-begovic in Nevena Korde Nastanek moderne, 1. del Tišina palače, pon. filma Moški ženske Sorodne duše, 1. del angleške nanizanke Shingalana, 6. del Veliki dosežki slovenske kirurgije, 8. oddaja: Endoskopska kirurgija Po Sloveniji Včeraj, danes, jutri Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih -ekipno, prenos Umor po pogodbi, 3. del Studio City 10 000 obratov Novice iz sveta razvedrila Nor na reklame, 11. del Koper Euronevvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika Vsedanes »Ambiente Italia« Euronevvs Potovanje po Nemčiji: Frankfurt, dokumentarna oddaja Sredozemlje Vsedanes NBA, košarka USA Don Kihot, 5. del tv nanizanke Režija: Maurizio Scaparro. Igrajo: Pino Micol in drugi. DtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1214. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Ves svet je oder, dokumentarna oddaja Nemščina ;i Zgodbe o lisici, 3. del Bucki Poročila Ljubezen, 202. del Morilska elita, angleški film, 1985 Otroški program: Risanka Poročila Kako gledati sliko? Religijski leksikon Nemščina Zgodbe o lisici Skrita kamera Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 79. del nadaljevanke Kolo sreCe Pol ure kulture Dnevnik Javna stvar, dokumentarna oddaja Skupaj: V dobrem in slabem, glasbena oddaja Izgnanci, dok. oddaja Dnevnik Slika na sliko Terra X, 11. del dokumentarne oddaje Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifu-ga;18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.00 Smučarski skoki; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Ldkme (1. d.); 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 22.53 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9,00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 1045 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd: Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gailetti; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Parlamenta sette; 12.00 Ballo e beilo; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15Sigla singel; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder, r. S. Verč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 MePZ Primorec-Tabor; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skladatelj S. Osterc; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18,10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Petek, 15. marca 1996 mmm a JASNO f r\ ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ti „ ir m i ZMEREN f l MOČAN RAHEL r . ir if ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA v ( vh,.rt i l — 1 ( i f 1 . SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT! FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA f m t ir ir % 6 66 6U6 C A DANES i* TRBIŽ CELOVEC o -7/0 BBS 6 CEDAD^^ O KRANJSKA GORA A -5/0 O TRŽIČ -3/1 GRADEC -3/2 O S. GRADEC -4/1 sa M. SOBOTA O -3/1 MARIBOR O .2/2 O PTUJ 60^ o KRANJ CELJE O -2/2 OVIDEM 2/8 —*N. GORICA GORICA 0 Z/* 2/6 O — POSTOJNA O 2/1 6 LJUBLJANA 0/2 6 N. MESTO o -V2 ZAGREB 0/3 O 66 TRST 4/9 KOČEVJE O ČRNOMEy UMAG U OPATIJA 5/9 ZA > 9 C6> : a, I \ws ^ OPATIJA PAZIN q/ Sloveniia: Oblačno bo. Padavine se bodo od juga razširile nad vso državo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, naivišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 10 stopinj C. Sosednje pokrajine: Od juga se bo vreme znova poslabšalo, padavinami bodo do večera zajete vse sosednje pokrajine. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.14 in zašlo ob 18.08. Dan bo dolg 11 ur in 54 minut. v. Luna bo vzšla ob 3.29 in zašla ob 13.40. Mlaj bo 19. marca, ob 11. uri in 45 minut. zm PLIMOVANJE Danes: ob 0.50 najnižje -13 cm, ob 6.30 najvišje 28 cm, ob 13.05 najnižje -45 cm, ob 19.42 najvišje 37 cm. jutri: ob 1.36 najnižje -24 cm, ob 7.21 najvišje 35 cm, ob 13.45 najnižje -51 cm, ob 20.14 najvišje 45 cm. J BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen, zato bo veliko ljudi imelo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, povečan nemir, razdražljivost, utrujenost,.potrtost in motnje v spanju. S....j. SNEŽNE RAZMERE Na Svisčakih smucisce Se urejajo, na Za-cm trniku bodo naprave vozile jutri, na Mariborsko Pohorje 150 Ulovki pa ob koncu tedna. Tekaške pro-Rogla 190 ge so urejene na Kopah, Veliki planini, Zatmik 150 Rogli, KaliCu, Pokljuki, v KranjsTd gori, Vogel 220 Logatcu, Mariborskem Pohorju, Rog-Cr- Krvavec 140 mošnjicah in Sodražici. Sankališča so Kranjska gora do 70 urejena na Mariborskem Pohorju, v Kanin do 300 Kranjski gori, na Zatmiku, Krvavcu, na eganje pred snežnimi plazovi je v iolcogorju Julijskih Alp 3. stopnje, ugoa v gorah pa 1. do 2. stopnje TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 1 1000 m 0 1500 m 0 2000 m -1 2500 m -2 280-380 cm stega snega. Povečala se je možnost 2864 m -4 zdrsov v jutranjem Času. Tvej visol drugocf v gorah pa 1. do 2. stopnji po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj ne-150 cm varna so območja napihanega sne-do 180 cm ea, kjer turni smučarji in pešci lahko sprožijo plazove suhega, kloža- 6». A “ "pet/. OPATIJA PAZIN o V Sloveniji: V soboto bo zmerno do pretežno oblačno. Občasno bodo Se rahle padavine, vendar bodo oslabele. Burja na Primorskem lx> oslabela. Obeti: V nedeljo bo oblačno z občasnimi padavmami. / v___ —, ' —i m i — 1 :■ im! | NOME (Alaska) -Jeff King iz Denali Parka na Alaski je zmagovalec letošnje izdaje Iditaroda, najdaljše dirke za pasje vprege, ki se odvija vsako leto na Alaski. King, ki je bil že osvojil dirko leta 1993, je za 1.049 milj dolgo progo potreboval 9 dni, 5 ur in 43 minut. Na sliki (telefoto AP) ga vidimo s svojo vprego na cilju v kraju Nome. Profil ne bo smel prodajati številke z »golim« kanclerjem na naslovnici DUNAJ - Iz urada avstrijskega kanclerja so včeraj sporočili, da je sodiSCe na Dunaju prepovedalo prodajo zadnje Številke dunajske revije Profil, ki je na naslovnici objavila fotomontažo kanclerja Vranitzkega. Vra-nitzky je v torek tožil odgovorne pri eviji Profil zaradi kršitve zaščite slikovnega gradiva, skodovanja ugledu in žalitve. Na naslovnici zadnje Številke je bila kanclerjeva glava, posajena na telo golega moškega. Hiiiary Clinton preučuje islam DUBAJ - Prva ameriška dama Hillary Clinton je na videokaseti, na kateri pozdravlja udeležence kulturnega festivala v Saudovi Arabiji, dajala, da redno preučuje islam. Pojasnila, da jo je ta vera zaCela zanimati, ko je njena hči v Soli vpisala predmet zgodovina islama. Hillary Clinton meni, da Zahod pogosto napačno razume islamsko vero in o njej ustvarja predsodke. Soproga ameriškega predsednika je bila prejšnji mesec gostiteljica slovesnosti Eid-al-Fitr, ki obeležuje konec svetega meseca ramadana. Pariz poudarja lepoto mladih temnolasih razgaljenih manekenk PARIZ - Svetlolase niso več v modi. Tako je odločila večina modnih ustvarjalcev, ki v teh dneh prestavlja modele za naslednjo jesensko-zimsko sezono. Zato so Se posebej priljubljene temnolase manekenke s poudarjenimi oblinami in ozkim pasom, še zlasti pa zelo mlade. Veliko mojstrov se je nadalje odločilo za precej ekscentrične modele, v katerih so se malo, sicer izborno oblečene mlade manekenke po defilejih sprehajale po mrzlem Parizu. Tako se je zgodilo pri maison Courreges, ki od vselej slovi po ekstravaganci in pa tudi po inovativnosti zamisli. Kot sta povedala zakonca Courreges, sta dekleta odeta v tančice in prekrita z neverjetnimi pregrinjali in pokrivali poslala v mrzlo pariško noč zato, da bi popestrila pariško dogajanje, najbolj inovativni in po njihovi resoji najzanimivejši del kolekcije pa sta prikrila radovednim novinarskim očem, da ne bi prišlo do posnemanja. Za stil »total black« se je odločil Therry Mugler, samo nekoliko manj »temačen« je bil Rifat Ozbek. Cristian Lacrobc, ki tudi ni nastopil v prostorih Car-rousel, pa se je moral soočiti z raznimi nevšečnostmi. Gianfranco Ferre pa je ostro zavrnil kritike na račun zadnje kolekcije Dior, ki ni bila všeč dopisnici New York Timesa, in povedal, da bo pripravil reprezentančno garderobo za madam Chirac, ki bo potovala na Japonsko.