57. številka
Trst v nedeljo 26. februvarja 1905.
Tečaj XXX.
tm~ Izhaja va&Jcl dan.
laij b nedehah in pmzmčiii ./o 5. uri."ob ponedelikih ob 9. uri ziutTaj.
F t«i^n<> Številke «e prodajajo po S novč. stotinki , am^snh tobakarnah v Trnu in okolici. Ljobliani, CJonci, e. i Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novenimestu itd.
iriase In ssroeHe sprejema uprava lifta „Edinost44, nllea >; orrio Galatti it. IS. — l radne ure so od i. pop. d« \ rvečer. — Cene oelanom 16 nt na vrelo petit: poslanice, ■mrtnice. javne zahvale in domaći oelasi po poeodbi.
TELEFON fttev. 1157,
Edinost
Glasila političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira V»i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. tiiorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštuo-hranilnični račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Poročilo iz Knrokijevega glavnega stana.
LONDON 25. > iieuterjev biro« poroča z glavnega stana generala Kurokija preko
Fazana: Zadnji teden je bil po bitki ob ieii Sabo eden najmirnej h. Na fronti obeh armad je st.eljanje topništva popolnoma ponehal Dasea pa je na !evm japonskem Kr la pr celo zopet streljanje v smeri proti reki Hanhr.
Par ni k »Severna« zaplenjen
TOKIO ?5. Parnik »Severus«, ki je v i. 1 premog :z Card tf'a v Vladi vostok, bo včeraj J3p nci zaplenil".
Tretja ruska eskadra.
LONDON 25. Pet vojn-h !adj tretje bait'ftte eskadre je dinea ob 1». ur: prsipo-ludne plulo mimo Dover ja.
Boji pri Cinhenčengn.
SAHETUN 25. (Ru^ka brz. £gantura>. V četrtek zvečer eo Japonc napadli hrib i'.ertsaev, tjda bili §o od bi i. i. Včeraj eo po-, .li napad na vsej fronti, so s eilno prene- eo napaili oddelek, ki ee nahaa pri • nhenčengu ter eo pr s.lili Ruse, da 89 zi-istil B7oie oporišče, brib Beresnev. Bjj je >1 na obeh straneh s.lno ljut, izid pa ni še z lan.
Kozaki odbili napad Hunguzov.
LONDON 25. » Dailv Te' graph« pc-r >ča iz Semnetena : V noči od 22. t. m. pe j' 2C0 kizakov približalo železniški postaji L'il,-av . Iz nekega hungužkega šotorišča, ki je nahajalo v bližini, je 1200 Hunguzov nctadlo Rase; Huiguz so bili z velikimi z- ibfirai odl) ti. Kozaki, ki bo imeli le dva ran ecea, s<> pe po noči zopet umaknili preko reke Lah<>.
Naskok na grič Beresnev.
PETROGRAD 25. General Saharov je včeraj brzojsvil eeneraineitu štabu. Povodom rapada na grič Beresnev bo Japonci naska-K<iva i preko mrtv:h trupel «vojih drugov. E^pbdira'o je več p< dz^tusk'h mic. Zgutre -..ražnika s> bile znatne. Naše niso še določene.
Dementi generala Steselja
PETROGRAD 25. General Steselj je z a vil, da ni na svojem potovanju VFprejel n heaega časnikarskega poročevalca in da ce b--» pred svojo avdijece» pri carju ničesar govoril.
MOSKVA 25. Promet na črti Moskva Kiev- Vorontš se od včeraj zopet vrši. Na progi Moskva Kazan ni včeraj in daneB cd* šel noben vlak.
PETROGRAD 25. V Putilovih tovarnah so daneB delavci zopet pričeli delati.
BATUM 25. Včeraj ata bili tukaj ople-njeni dve hiš'. Mnogo rodbin zapušča mesto. Službo na carinskem uradu opravljajo vojaki. Parniki družbe »Messageriea maritimes« in »Avstrijskega L'oyda« bo odpovedali svoj piihoi. Sinoči je bi!o Blišati v mestu strele.
Brzojavne vesti.
Obsodba radi pouarejaoja bankovce?.
DUNAJ 25 V pravdi radi pooarejenja bankovcev je bil obtoženec Ernst L el 1 ob sojen na štiri leta težke ječe.
Za mednarodno razstavo v Milanu.
DUNAJ 25. V zadnjih dneh so se v ministeratvu za trgovino vršile razprave glede udeltž tve na mednarodni razstavi, ki bo v bodočem letu v Milanu. Z oiirom na zanimanje avstrijskih industrijalcev z i in lansko razttvo, je viada sklenila, da se razstave oficijelno udeleži ter da bo ustavnim potom predlagala v to svrbo zoatno državno podpore.
Štrajk.
CHARLEROI 25. Število štrajkujočih v rudnikih Charleroi je nara*tel na 33.000. Pr petilc se je več dogodkov, ki kažejo na nebo vzburjenost. Štrajkovci so na več krajih razbili šipe. Aretoven.h je bilo deset oseb. [ Pred stanovanjem nekegi nt štrajkujočega de-! lavca je eksplodirala dinamitoa patrona, kije provzrečila pa le materijalno škodo.
Nezgoda na simplonskem predora.
NOVARA 25. Včeraj po predrtju s m-plonskega tunela so ee inženirji podjetja ter več povabljenih go-t »v s posebnim vlakom peljali v tunel, a morali sr> se vsi vrniti, ker jim je postalo »-labo. Inženirja Graesi in B.snca so morali odvesti v bolnišnico, kjer je prvi kmalo umrl, B anco pe pa iifchsja v opasoem stanju. Drugi so ee kmalo oporavili. Vzrok nezgodi je iskati v močnem razvijanju plinov in v v s >ki temperatur'.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 25 Drlavni zbor je prijel drugo posvetovanje proračuna vojne mornarice. Komisija je črtala skupno 6.600.000 mark.
Po nt meri \Vit eja, katere uresničenje obljublja ukaz, naj bi se okrožja razdelila v okraje; v teh okrajih naj bi se oživotvorila vse sloje obsezajoča zadružna zastopstva (zemstva), v katera naj bi še stopile današnje čisto kmečke »vlasti«.
Na ta način bi prišli kmetje prvič do udeleževanja na kulturnem življenju ruskega naroda. Kmetje so Bicer tadi seda] zastopani v okr< žnih zemstvih, ampak le na omejen način. ZaBtopstvo je odvisno od milosti guvernerja. Kmetje imajo le pravico, predlagati nekatere kandidate in guverner si is-' bere ir. istih oie ki njemu vgajajo.
V nadaljnih odstavk h zavzema se pisatelj gork^ za konstitucijo in meni :
Prememba uprave jo poBtala potreba, ki nikakor ni odvisna oi volje pojedinčev. O tem pa ne mislim na nasilno u s t a j o lj u dstva. Ze početkoma svojih razmotrivanj sem povdarjal, kako čvrsta je sestava ruske dižave. Tudi ko bi bili ljudski sloji še bolj razvit", je nemožno da bi to sestavo razrušili z nasilno
roko.
Židinja »Neue Freue Pres§e« je menda s kislim obrazom priobčila ta zadnji odstavek, ker je v protislovju s tem, kar ona in vsi ži Jovaki časopis razkričujejo v svet, češ, da je ruska država v lazsulu.
Pigatelj pa ne raključuje svojih izvajanj z gornjim odstavkom, ampak še nadalje plaidira za uvedenje mtave v ruski državi, mi pa opuščamo ona izvajaaja, ker se ne moremo ogreti za ustavo po zapadno evropskem vzorcu, ker je taka ustava otrok židovskih interesov in torej molzna krava Židov, ne pa v blagor ljudstva, kateremu je namenjena. Ruski merodajni krogi uvedejo potrebne reforme, kar nam svedočijo najnovejše o.ireibe zbora ministrov, ampak ne po vzorcu, kafcor2ncga jim ponujajo židje, temveč tako, kakor ee bo tem zielo koristno za rusko državo.
(Pride š^.)
Dogodki v Rusiji.
BAKU 25. V mestu je mir. Neki pro-e'a- guvernerja poživlja prebivalstvo, naj racc m vzaem rjaječim go.*or.eam ne verjame. V mestu Baku in v okrožju nafte je pre-p.vedaro zapu-tit: hiše od ure zvečer do jutra pod kaznijo do .">00 rubljev oziroma z*p >ra do treh tednov.
PODLISTEK.
140
Prokletstvo.
'L jodOTŽnski roman Avgusta Šenoe — Nadaljeval
in dovrSil I. E. Tomlć.
Prevel M. O—Ć.
—	Dobro je to. Tudi Benetke so delale za to. Ali čuj, šor Sime: kraljici ne smeti v Neaj elj. Liga se ne sme pogoditi s S ima-n'-ir. Zmešnjava mora postati veča, Sišman siaoeji, nam udaneji. Vem, da zmaga cn in tudi mi želimo to. Pomagali mu bomo, ali Daimeclja mora b.t. naša. To želiš menda tudi ti ?
—	Kako ne ? Saj me poznaš. Moja že! a po maščevanju ne umre nikdar.
—	In maščevanje ti bo poplačeno. Treba -1 oriti kaj, da ne bo n koli miru. Obči nemir
?luii samo nam.
0 položaju Rusije s posebnim ozirom na namerjane reforme.
(Dalje).
Glavna zahteva liberalne stranke teži za tem, da se oživotvori vse stanove, obsezajoče splošno samoupravno z a stop t/o, ki naj bi bilo manjše od okrožja : nekaka okrajna občinska zveza z okrajnim zemstvom.
Sedanje najmanjše zemstvo je okrežno zeitstvo, ki ob.-ega preveč ozemija, tako, da se življenje občin ne more razvijati.
—	Jaz bi vedel, kako.
—	Reci, kako !
—	Zadaviti kraijici, vreči krivdo na Horvate, to je prepad širok in globok, preko katerega bi Š šman in liga ne moreta po dati rok.
—	Vrag ! Moder si.
—	Nu, da. Kdo ne bi veroval, da bo Horvatje zadavili ženski? Ni-li ravnokar Pavel izgubil škciijo ?
—	Kako bi zasnovali to ?
—	Moja ofcveta je že zasnovana.
•— Nu, Paližne čuvajo gospi v trdnem Novigradu. Je li tvoje maščevanje zamislilo, kako da ju poke nčamo ?
—	Seveda, signore. Jaz bi sam storil ! to, če tudi Venecijs ne pritrdi temu, ker je
I to tudi moja Btvar. Kričal sem, razgrajal,
zato mi verujejo ligaši, zato so ms pezvali v zbor. Tebi pravim to, ker vem, da se meja ob veta strinja z vašo koristjo. Čuj ms! Be ri«lsv, sinovec priorja, čuva kraljici. Ima ' cest močnih ljudij na gradu. Med njimi služi
Iz Hrvatske.
Zagreb, 24. fdbr. 1905.
Zveza naš.h indus'rijalcsv je imela dne 20. t. m. svoj« s*jo radi vprašanja lečenja caricskega področja. Kakor feta bili že brzojavno obveščeni po korespoadenčnem uradu, storila je ta zveza zaključke, s katerimi ee naša javnost nimalo ne strinja in se ne mord strinjat'. Mesto da h: se bili naši indus:ri-jalci peptavili na odločno stališče in da bi se bili enoglasno izraz 1 i proti samcstalnemu ogrskemu področju, volili so nekake odbore in komisije, ki naj pregledajo in proučujejo koliko bi eamcstalno carinarsko področje škodilo, a koliko koristilo naši industriji, a potem še da store konkreten zaključek. Stara in zla je navada naša, da bež.mo od stvari same, pak volimo odbore in komisije, ki so v stanu le — pjkvariti vsako akcijo. Industrijalna zveza se je pokazala nesposobno
v to, da bi le z onim glasom opravičeno protestirala v imenu naše industrije, ki jo čaka peguba od cživotvorenja eamoetalnega madjarskega carinarskega področja. Pa če je tudi zveza pokazala svojo nemoč, vendar ne sme ostati pri tem. Naša gospodarska društva, naše trgovske in obrtne zbornice, ves naš trgovsko-ekonomski svet mora v tem ugodnem času izpregovoriti v obrambo ekzi-stence, ki jej preti nevarnoBt.
Da pa sicer naša visoka inteligenca ne dela razlike med hrvatskimi in madjarskimi proizvodi, o tem nam najbolje priča sledeči slučaj. Pred mesecem in pol dnij ie bila prirejena pod protektorat im baa ca humanitarna zabava na korist s romakov. Ob tej priliki so vse hrvatske veče trgovine in to« vains pcslale brezplačno svojih proizvdov, ki so Be drago prodajali, da se le nabere čim več denarja za siromake. To je vsakako lepo in plemenito. Nu, ta ista banica, ki je zoala vsprejsii proizvede naših trgovca in tovarnarjev, ta ista banica je sedaj zoj;et priredila takoimenovani »oanski plea«. A pomislite : ves butVit je naročila naravnost iz — Pešte! I Tako je podprla madjarBke trgovce, mest© da bi bila — kakor bi bila morala — podprla hrvatske, ki so jej kili dobri, k^ so svoje stvari dali zastonj.
Vidite torej, kako žma našega bana ne more naročati svojega buiVeta v Zagtebu, ampak pošilja ponj in ga plačuje z drag m denarjem — v Pešt:. Oni iz Peste pa pošiljajo nam, v povračilo — ne morda svoboščin, ampak pestanske uradnike, Madjaie ! ! Že jih imamo par takih »sokolove kakor Halasa v Lipiku in Takasca v Tenju. Pa ti ljudje, ki te t nasprotsLvu z nagodbo nameščajo po hrvatskih uradih, ne le da širijo svojo madjarsi-ino, marveS so tudi tako drzni, da v madjarakih novinah obreku ejo naše pošte ker pišejo »kr. poštni', a ne »kr. ogrski poštni urad«. Valed te klevete dobe gotovo naše pošta nalog, da morajo pisati »kr. cgrBki« — in pisale bodo tako gotovo. A tista ničerija, tisti Takač ee drzne pisati in označati nas Hrvate pred madjarskim občinstvom kakor »kukavice«! Pa merda mislite, da bo kaznovan radi takega grdega žaljenja ? ! A ne ! Gotovo dobi še kako odlikovanje in avanzira. Prav tako hočejo gospoda v Pešti.
V tej Pesti imajo sedaj pravi košutov-ski parlament. Hrvatski delegatje — kakor vam je znano — se niso priključili nobeni stranki, ampak so ustanovili samoetalen klub, ki pa potem, čim se ustanovi vlada priBtopi (po stari navad ) k vladni večini. Ti isti hrvatski poslanci so se b li mal.*e vzbudili iz spanja, da se je govorilo o njih — en cel dan. Hoteli si namreč našega dragega Kovačevića za podpredsednika ogr-sko-hrvat3kega sabora, ali ni se jim posrečilo. Eden Hrvatov je izvoljen taborskim beležni-kom, a Hrvatje so dobili tu Ji neka mesta v raznih odsekih parlamenta. Seveda se naši
neki človek za temničarja. Grk je, mislim. Bil je mornar, pomorski ropar, vrag je. Za denar bi ubil tudi svojega lastnega očeta, služil je že B:ga in vraga. Toliko da ga niso že obesili. Jaz eem ga rešil od vrvi. Od tedaj je moj pes. Ko so dovedli ženski semkaj v suženjstvo, oživelo je v meni hrepenenje po maščevanju. Priporočil sem Grka priorju za slugo ; rekel eem, da je zvest kakor pe9. Vzel ga je. Sedaj veš, kako bi mogli. Naročil sem ga za jutri k sebi. Ali trebalo bo denarja.
—	Tu, tu! se je nasmehnil Benečan, stisnivši Simonu novčarko v roko, mislim, da je zadesti težka za dve glavi. Stori, kar veš — ali Horvatje naj bodo krivi.
—	Da, da! Lahko noč. Skoro boš čul.
—	Lahko neč, šor Sime. Pametno.
Id senci ata se ločili sredi burje vsaka na svojo stran.
* *
Štirje dnevi bo bili minoli od tajnega zbora v Zadrn. Trdi Novigrad kraj morja
visel je v burno noč kaker črna rogata glava cgromne pošaBti. Vse okolo njega je bilo mračno in pusto. Nikjer nisi čul glasu. Simo burja je rjovela in vriskala po kopnem in po morju ter gonila temne oblake po nebu kakor z bičem splašeno čredo. Poleg grada se je dvigala proti morju stena kakor odsekana. B la je gladka kakor dlan. Samo pri zemlji je zevala odprtina, med grmovjem, da bi komaj skril glavo vanjo. Tu je pripegnene glave sedel na kamenu šor Sime Lance. Gledal je v tla, poslušal in poslušal, da li ne začuje skozi besnenje burje kakovo znamenje, kakov glas. Nič ni čul. Izišel je iz odprtine, pogledal v vie. Na trdnjavi je drhtela z okna v mračno noč luč kakor iskrica.
— K vragu ! je škriknil Širne, lopnivši z nogo ob tla, še gori luč, moje pse je uporno.
In zopet se je povrnil k odprtini in
gledal v tla in poBlušal burjo.
* *
(Pride še.)
vedejo o tem tako plašljivo i« tako nesamo- je vzrastla z tal. ali prifrčala po zraku. Ta «talno, ker jim manjka pravega rodo.jubja, absurditeta j« zadobila danes primerno ilu-ker porabljajo, da tam v Pešti oni ne za- atracijo po vesti, da je blizu železniške postopajo samo svoje uranke, ampak ves narod staje Lajčavo 1200 Tucguzov napadlo 200 je dne kra'jevine. Kaj hočemo: njihov mastni kczakov, ti poslednji pa da bo jih odbili, štipendij je prognal iz njih vsaki pojm ro- provzročivši jim velike izgube, dočim bo imeli doljubja in zavedanja svojega položaja.	kozaki samice dva ranjenca. Ta vest priča,
A hrvatski narod jih ža predobro pozna da kozaki bde na vseh koncih in ferajih. in oni sami vidijo, da se ne bedo mogli več Kako naj bi bila torej, vprašamo, priša cela
dolgo vziržati, ker ee svojim žalostnim >delom« ka/sjo Bami narodu hrvatskemu. <ia niso vredni njegovega zaupanja. In kakor da oni Bami ob*ut<jo to, ker se po novinah širijo glasovi, da mnogi od >:arih madjaro-nov ne dado več voliti na piihodnjih hrvatskih volitvah. Tako ee čujejo glasovi o grofu Aladarju JankoviVu (to je t sti, ki na svojem posestvu ustanovlja madjarske šole), Alexi pl. Krajcsovicsu in Ivanu pl. Adamovicsu — vsi trije sami koreniti Khuenovci, ki niso še nikdar ispregovorili v saboru niti eueb<-»»de, kakor je ni tudi ceranski zastopnik Stojanovic, kateremu je njegov volilni okraj te dni poslal nezaupnico.
armada Nogi na tako vel.ko daljavo za hrbet ruske armade, ne da bi jo bil oparil ni jeden kozak ? ! — Jasno je torej, kako prav ,smo mi taksirali obe vesti: taKo ono o na* mišljenih mirovnih pegojih, kakor ono o ar madi Nogi za hrbtom ruske armade !
Zadnji dnevi Port Arturja.
Poročnik V. Dmitrijev opisuje v listu »Ruskoje Slovo« zadnje dneve Port Arturja. Isti zatrjuje, da ni bilo več krogelj, da bi bila posadka odgovarjala na japonsko obstreljevanje. Girke obleke in konserv ni bilo nikjer več dobiti. Za ranjence ni bilo tudi več obvezil. Dobiti je bilo samo še kave, piva, kakao in dišav. V zadnjem času ni
Škoda. Stroški za te poskuse Ee pokrijejo iz votiranih 300 000 dinarjev. Poskusi se izve de;o v bližini Kragujevca.
irredentovce! Ravno sedaj kraljuje tu neki uradnik, ki ee očitno kaže za pristnega irreden-tovca in velikega sovražnika našega naroda.
Beli grajsko vseučilišče. — V Ko se je porodil italijanski prestolonaslednik,
sredo je vsprejela skupščina s 110 proti glasom zakonski načrt, določujoči, da se sedanja »Visoka škola« spremeni r popolno
vseučilišJe.
I z M a k e d o n i j e. Iz Carigrada poro
je ta vredni avstrijski državni uradn k in menda bodoči rezervni častnik javno govoril in veselo vsklikal : »Našemu kralju se je porodil piestolonaslednik !«
Zadnje čase je začel ta uradnik (menda
čajo, da so bili v četrtek v Sicoplju obsojeni , po nalogu načelnika) hodit*; celo po javnih na smrt trije Bolgari, ker bo dne 15. jauu-1 lokalih, kjer izzivlja domfcee slovensko ljud-varija t. 1. umorili v Kumanovem srbskega stvo in žali našo narodnost. Mož zahteva, da Bvcčsnika Tuško in njegovega Blugo. Kakor se mora žnjim italijansko govoriti, drugače sokrivci so bili obsojeni na pet let prisilnih da je — užaljen ! Tukaj pa vsi vedo, da del metropolitanski tajnik Trajce in šolski pozna dobro naš jezik in ga le iz velike voditelj Lsvkov ter še dva druga. Zdravnik ' mržnje noče govoriti. Kako bi ga ne poznal?
Dne J. marca Be prične ponovna raz-	t,ilo tucii več denarja, rusko-kitajska banka
prava v stvari Potočnjak-Khuen. o kateri	je Vdajala čeke, katerih vsprejemanje je bilo
vas hečem obvestiti svojedobno Ta pravda	obligatorično. Ko smo prišli v Čifu, — pravi
bo imela mnogo zaniv h stvari, a ob enem	Dimitrijev — se nam jih je izplačalo.
poda naj boljo ilustracijo naših sodnih odne-	_	-
r.d, Hmr pričakujejo te pravde r Mednarodni ribiški kODJtreS 11»
velikim zanimanjem š*an»tva.
vsi krogi našega me-
Rusko-japonska vojna.
Dunaja 1905.
Predpriprave kongresnega odbora nadaljujejo vrlo. Določen je že načrt programa, ki bo obsegal poleg kongresnih sej tudi razne j
prireditve in zabave. Definitivni program se Trst, 25. februvarja 190f>, doIog. pravo5aanc> od vlad in obla8ti so
Z bojišča ni dane* nikakih vesti. To je j0gie te le prijave : romunsko ministerstvo pa gotovo, da se na vztočnem levem krilu ea p0)jedelstvo, kraljeva ogrska pomorska
nadaljujejo praske. Z absolutno gotovostjo ee oblast, vojno ministerstvo (mornariški odde more tudi prorokovati, da odslej bo postajalo	mestni tržni urad dunajski, kraljeva
živahneje in živahneje in da ne bo več mi vjrteniberška centrala za poljedelstvo, kralj, rovanja. Toda istotako s* more danes zago irski departement za poljedelstvo, viši gozdni! rov ti, da se bo moral še precej Časa vaditi jnSj>ektorat v Švici, švedski ribiški inspektor, \ potrpežljivost: ti*ti svet, ki bi hotel čuti o fsm h senzacijah m ki piičakuje že v bližnjem času velikih odločiln h dogodkov. Po-ložaj je jasen. Japonci ne bodo mogli izzvati h degodkov, ker so izgubili inicijative. ! > fkaz temu je dejstvo, da cd 1» tke pri ijjao anu, oziroma na reki šaho, Japonci ne ukor* » poročati o drugem, nego da so odbijali ruske napad'. O prejšnjem japonskem funerju ni več niti sledi. Ostaja torej vprj-fanje, dz 'i W > hotei Kurcpstkin že sedaj izzvati take velike odločilna dogodke ? Na to vprašanje se more skoraj z reči : ne ! Stvtr stoji tako, da Kuropatkinu
Dimitriev je bil oproščen.
Prešli pod bolgarski eksar-h a t. Iz Carigrada javljajo, da je glasom obelodanjene statistike v monastirekem okraju v Makedoniji 10ii bolgarskih vasi odstopilo od grškega patrijarhata ter prestopilo pod bolgarski eksarhat.
Ločitev cerkve od države na Francozkem. V petek ae je, kakor javljajo iz Pariz*, vršila seja komisije, ki je imela pretresati vladni zakonski načrt glede delitve cerkve od države. Komisija je vspre-jela, izvzemši nekaj neznatnih izprememb, vse točke vladinega načrta.
Kranjski dež. predsednik odstopi? Graška »Tagespost« vstraja pri svojem poročilu, da kranjski deželni predsednik baron Hein v kratkem odstopi.
Bodoči hrvatski minister. Kakor se poroča iz Z-grebs, se v dobro obveščenih krogih govori, da je hrvatski driMTvnczborski klub dole čil dr.a Nikolaja Tomašiča kakor kandidata za meeto hrvatskega ministra.
p »tem razna društva in zasebniki.
Ruske pritožbe proti Angliji.
Iz Londona poročajo, da ae je svoječa-sno zdelo Čudno, da so se obtožbe prot' Angležem, češ, da so s svojim denarjem podpirali revolucijo nare o gibanje na Ruskem, povsodi na Ruskem razširjale pod uradnim protektoratom. Ruska vlada je sicer glede tega podala satisfakcijo. A v petregrajskih dvornih krogih so baje popolnoma prepričani
o resničnosti one obtožbe ter so zelo razka gotovostjo „ . . .
J čem prct» Angliji.
neb: mnogo kor s.il tudi najlepši vnanji j Umorstvo na velikem kneZU
doidtVDi vineb. Vepeh za rusko vojsko bo f	O ""
še le tedaj resničen vepeh, kadar bo — po-
poln, tak, da vt>mo Japon<-»m sapo. Položaj	U Pariea poročajo, da ae potrjuje vest,
ruska armade je sicer s-da; res tako konao- d« 98 J® velika kneginja Elizabeta, vdova po iidirac, kak r še ni b 1 v tej vojni, ali uspo- velikem knezu Sergiju, podala minoli tsrek v eo bije nje ni še doeglo ti§te stopinje, da bi ječo ter si dala odpreti celico, v kateri Be bd o ilcč lni udarec absolutno zagotovljen. In naLaia morilec njenega soproga, 25 minut je Kur patk na ne s li noben interen, da b^ j estala sama pri morilcu, katsremu je pove-hitel n t rcir^l degodke. Narobe. Njegova daia, kdo da je. Velika kneginja je revolu-vojska 1)0 raetla štsvilno in bodo vsa nova cijonarja vprašala, iz kakih vzrokov da je ojačenja kvalitativno na is*j višini, dočim te ievršil svoj zločin? »Za blagor Rusije« je bo doti k na japonski strani številno manjšal odgovoril. — »Big naj ti oprosti«, odvrnila in fcvahtitvno padal, »iako ne. ko so tedni j® velika kneginja. pr znaval celo japom ti ski viri sami. da ima Ovama kakih 2«>0 000 mi ž redne vojske, a drug t da je milici. Kakov materijal me re odslej pr hajati iz Japonske? Rekruti, ki jim v par dneh vtepajo elementarno militarično izobrazl>o. Pri tem pa treba pomisliti, da je dandanas, ob sedanji moderni taktiki, ko je tako rekoč veasi posamični mi ž siljen postopati m skrbeti za se samostojno, razlika mej neuk m :n neokretnim novincem ter izvežba-n.m, itskušenim okretnim vojakom v-e drugačna, ntgj je bilo nekdaj, ko je jedna volja izključno SKrbela za cele uase.
Prodaja nemških ladij.
Iz Hamburga javljajo, da je paketna vozna družba prodala de?et parnikov, ki za-pu6tč do konca meseca tamcsije pristanišče. Nadaljna pogajaoja se šs vrš«. (S kom ? Komu se prodajo te ladije ?)
Kardinalski kolegij.
Kardinalov je 61. Devet mest je sedaj izpraznjenih L. 1904. sta umrla dva kardinala: Celesia n Mocenni. Dne 1. januarja t. 1. je umrl trancozki kardinal Lang&nieu.\. Kuropatiinu ee torej n kakor ne mudi z Pod stdinjim papežem je umrl še španski odločilnimi udare .	kardinal Herrero. — Od teh 61 kardinalov
S tistimi namišljenimi pogoji za mir, ki je eden sam bil imenovan od Pija IX., jih je poslal Ioni >o$ki Reuter v svet, je namreč Oreglia, 58 jih je od Leona XIII. pri^take, kakor smo predvidjali : dane? in dva od sedanjega papeža, namreč sedanji jih ne smatra mk 1o več resnimi ! Da bi tej državni tajnik Merrv del Val in Callegari izmiš jotini reš 1 vsaj videz resnosti, so hoteli škof v Podovi. Med kardinali je 37 Italija-stvar pod ta k o ti avstrijskemu cesarju, češ, ta nov. Tekom 25-letnega vladanja Leona XIII. da je nasvetoval ruskemu carju, naj Rusija je umrlo 146 kardinalov.
f nudi Japoaski skiep miru na p* dltg. tak h ^» pogojev. Ali neverjetnost tega je bila teko	Drobile politične VestLJ
očitna, da si ta verzija ni mogla vzdržst nit	Srbija. Iz Belegagrada javljajo, da
en dan. Potem so kazali ca angli žsega kralja, je vojni minister ?utn<k izdal okrožnico čle-Nu, tudi ta laž je imela kratke noga, ker nom zastopstva, kateremu se poverjeni potajni k krai ev izjavlja, da kralju sploh ni mČ skusi z novimi topovi. To zastopstvo obstoji zoan<* o kakem posredovanju t. i sklep miru. iz 16 členov, a predsednik jim je polkovnik
glasi,
Domače vesti.
Torej je res! Mi smo bili pred nekoliko dnevi prvi zabeležili vest — in sicer na podlagi infjrmacij od strani zanesljive osebe — da hoče neka nemška tvrdka v Mariboru ustanoviti v Trstu velikansko pekarijo in da je v ta namen že pcalala posebne inženirje na Nemško, da si ogledajo tam slična podjetja. Našo vest potrja sedaj tudi »Triester Zei-tung«, ki pDroča, da ustanovi tvrdka Kari Scheibaum in Binovi tu v Trstu, v ulici Conti štsv. 12, veliko pekarijo na par. Vodstvo bo poverjeno gradbenemu inženirju Antonu Seibertbu, ki da je specijalist za taka podjetja. Hc, g38{ o i a Italijani! Kako vam kaj ugaja ti: ravno to nič si» v društvu »Eintracht« ustanovljali žensko skupino glasovitega agresivnega družtva »Siidmark« z velikonemškimi orgijami »im Zeichen čer dsutschen Schule in Servola« — a hkratu prihaja nov ofenziven naval na gospodarskem polju na naše tržtško ozemlje od strani vašib, o gospoda Italijani, nemških zaveznikov?! Oh, kako vas bo še tepla šiba, ki ste jo in jo šs pomagate plesti v svojem deliriju proti nam ! Gospola : morda ni več tako daleč čas, ko boste potrebovali elovaaBkega zavezništva !
Nemško nacijonalna in italijansko-irredentovska falanga na postaji Her-pelje-Kozina. s te postaje je v teku let prišlo že več jako britkih pritožeb o žaljenju nass narodnosti. Kaka štiri leta sem se pa ta žaljenja vspenjajo na svoj višek. To je odkar tej postaji načeluje znani nemški nacijonalec, pDročen s strastno Italijanko. Ta načelnik Be čuti žaljenega, ako samo sliši našo govorico od svojih slovenskih uslužbencev ter zabičava istim, naj >govore nemški ali italijanski, ie slovenski jezik ne U Mala, vredna mu Bopro-gica, pa vstrajno Btika po vseh koiih postaje ter nadzoruje, da se ne bi kateri uslužbencev »pregrešil« s slovensko besedo. Svojim sluz
kinjaro, Slovenkam, je strogo prepovedala se vzhodni Slovani
Saj je pristen sin tudi TrŽačanom znanega slovenskega avstrijskega uradnika v penziji. Slava takemu Slovencu, da nam je vzgojil tako vrlega — janiSarja ! Nek: tukajšnji trgovec je zahteval cd tega uradnika, naj občuje žnjim v slovenskem jeziku. Uradnik pa se je Čutil s tem »užaljenega« in je še celo ovadil trgovca c. kr. sodišču ! Vso to menda po nalogu načelnika, da bi sodna kazen služila v svarilo vsem drznim (?) Slovencem, da žnjim treba ob5evati le y italijanščini! Vedo naj, da jih drugače čaka— zapor! Načelnik sam ovaja tukajšnje trgovca različnim oblast-nijam in zahteva, da se dotičnim vzamejo koncesije, ker nočejo govoriti v blaženi italijanščini žnjim in njegovimi podložnimi.
Ako ee je slučajno vrinil na tukajšnjo postajo kateri Slovenec, kmalo se mora zatajiti! Ako ne, gorje njemu! Bismarkova peta ga kmalo potepta. Vse do zadnjega delavca se mora zatajevati in govoriti v ptujščinf. Najzadnji uslužbenec nam kar naravnost me5e v obraz : »Vi Slovenci ste privandrali semkaj, kakor cigani iz Male Azije«. Vsak navaden pometač nam hoče vtepati svojo — kulturo.
SliČ3n duh pa veje na veej železniški progi Divača-Pula. Povsod se naš rod grdo sramoti in zapostavlja. Čitajte »Slovenski Narod« od minolega tedna, kjer je članek iz Divače, ki pribija {akt, da so uradaiki c. kr. državne železnice o neki priliki v javnem lokalu popevali znano: »D.e W acht am Rhein«.
Slavna Županstva, velecenjeni gg. državni ' in deželni poslanci : Vaša dolžnost je, tla vporabite vsa možna sredstva, da se pride čim prej v okom tem groznim kriv^im. ki jih vprizarjajo državni uradniki na naših slovenskih tleh. Na naših tleh se vprizarjajo take drznosti, pa se čudimo mi, ako se kaj takega godi v krajih z mešanimi narodnostmi ! Zato je treba krepke vzajemnosti in treba odločno zahtevati, naj nam dajo slovenskih uradnikov ne pa hajlounv in irredentistov ! Mi hočemo uradnikov, ki bodo spoštovali naš rod, ne pa gi drzno provocirali in ovajali !
Narodov sin.
Odprto pismo bivšemu rusolilu. Drf gi !
V nedeljo izvolil si javno in skoraj preglasno trditi: »Rusija je bila vsikdar tepenf, tO uči Zgodovina! In tudi sedaj jih dobi«. Nočem oporekati Tvojemu oporekanju, (Do tega na tsbi novega nazora so te menda do vedie neke bIovensko poljske informacije. A kar hitro ti bodi povedano, da !a Tvoj informator jako slabo pozna zgodovino.), kf jti to, kar se zgodi z Rusijo, je v rokah ruskega naroda ! A odločno moram zavrniti Tvojo trditev, da je bila Rusija vedno t9pena, in ee o tem tudi jaz sklicujem na zgodovino. Povedati Ti moram na ves glas, da zgodovina tega do d a n e s ne UČI nikjer.
Ne morda, da bi Teba prepričeval, ampak onim, ki ne menjujejo svojih misli in nato rov, podajam tu par zgodovinskih dat :
Ne bom ee oziral na davne čase, ko fo pomikali proti severju
celo na caafi govoriti slovensko ! Gor;ć urad n ku, ki se je drznil kaj tacega ! (iitovo je preziran, nadlegovan in morda denunciran in kmalu je pozvan na c. kr. želez, direke jo, kjer ga podrejajo, da vodi šablonski referat in ne more govoriti materinščine. Pred letom je bil tu kakor uradn>k nameščea vrl nešs
podeči pred seboj Fince in na jug p o d e č i pred seboj Kozare.
Ne bom omenjal, kako so že leta 907. oblegali Carigrad in so le vsled dragocenih daril in trgovinskih csvoboščin prizanesli mestu. Vprašam le : ni-li Aleksander Nevski leta 1240. ob reki Ižori popolnoma potolkel
matere sin. Prezirali so ga in denuncirali, a združeno vojsko Švedov, Kin^av in Nemcev ? preganjanje je doseglo svoj višek, ko se je	Ni-li lata Ki80. Dimitrij Danski na Ku-
oamelil, da je prevzel posel pevovodje tukajšnjega društva. Kmalo je siromak odletsl za drugimi ednakimi na direkcijo.
Ako ee Slovenci pritožujemo, zakaj da ; Poltavi, kjer je Peter Veliki 1709 nam ns dajajo slovenskih uradnikov, pa od Švede ?
govarjajo: »J h nimamo, ae nihče ne oglaša Strahovalec Evrope, Napoleon Bonaparte
liko vem polju b'.izu reke Djn zrušit tatarsko moč ?!
Kedo ne pomni velikanske bitke pri
potolkel
lato tako smatra danes ves svet kakor
golo abaurinost vest, da ee je armada N'gi pojavila za brbtem ruske armade kakor da
itd«. Seveda, ko jih zistematično zavračajo ! Će pa so katerega slučajno vendar vaprejeli, pa pa ž s znajo skrivati in pritiskati. Tako
Solarov c. V okrožn ci se glasi, da se ima
poskusiti pet sistemov topov, namreč s stemi r_ _____,	.	...
Creuzot, St. Chamord, Krupp, Ehrbard in vdobivamo semkaj nemške nacijonalce, ali pa ; omenjal, ker jih že vsakdo [ ozna več ali manje
bil je uničen le vsled drznega poskusa, da bi si podjarmil Rusijo.
0 zadnjih bojih pač ni treba, da bi jih
V	obče Moji dejstvo, da Be je teritorij Rusije it malib početkov vedno le večal, i n nikdar krčil! A to ne morda, kakor pri kaki državi, v>!ed ženitev, ampak iz svoje lastne aioči. To dejst7o podira Tvojo trditev, fcaiti Iržava, ki je vedno tepena, ne more rasti ampak S2 more le krčiti.
Vidiš. drag;, t$ko je in nič drugače. In i očem o delati kake eklepe, lahko z mirno vestjo in skoro z gctovoetjo obrnemo Tvoj nesrečeni veklik ter zakličemo : Rusija ni ia še ni k jar tepena! To uči zgodovina. Brez zamere !
V	Trstu, 21. svečana 1905.
Sicer pa Tvoj Tone.
Veliki narodni ples prirejen po trža i&i slovanski mladeži v prid istrske in slovenske družbe bv. ( rila in Metodija, ki ee je vršil minolo ncč v plesni dvorani in v Sokolovi telovadnici v »Narodnem domu« je v»j>e! aijajno. V^Uc burji, ki je sinoči hudo razsajata, ;e prbitslo na ta ples toliko obč a-stva, da sta bili obe dvorani v pravem pomenu besede natlačeno polni. Kar je pravih rodoljubnih ere, so Be malons vsa odzvala • >«ivu naše mladež1. Da, videli smo nesrečnega hromega Slovana, ki je prišel na ta ples z — bergljami.
Dvorana je bila ukusno okraš na bršlja-D>tm ie hrvatskimi in slov«mkimi trobojni-« ami. Vstopivši v dvorano si zagledal oder, ki ti je predstavljal gozd, a na nebu ru-dečečo se zoro. Nehote si se spomnil pri tem pogledu na Preradoviciv »Zora puca, bit da dana !«
Mej plešočim občinstvom je bilo tudi precejšni« število ma»k. Ni jib sicer bilo mnogo, a te si bile elegantne. B lo je par »elomaa«, par divnih okoličank, večje število elegantnih »bebe?« ;n nekoliko dražestnih eigaak.
Prvo četvorko je plesalo nič manje nejo 120 parov. Naš znani plesovodja goep. L mek je iz vel pri tej četvorki uprav krasen aale. Plesat: — izvz?mši četvrrko in druge -alonske plese — je bilo skoro nemDgoče, vendar je naša Terps horo časteča mladina prav pridno V6traja!a ter sa vrtela po dvorani cb zvok h vojaškega orkestra, ki je, riakor običajno, izvrstno izvršd svojo nalogo.
An mirtnoH je b li na tem ple=u taka, kakoršne nismo dosedaj opizili še na nobeni prireditvi. Vsem. v-em je žarela z obraza pristna zadovoljnost, a v jutro, vračaje se e plesa domov, b: je gotovo želel viak, da bi kaj kmalu doživel tej enako zabsvo.
Iz Pedirrada t Istri, dne 20. fabru varja 1905. Čudim se, da Vam vsaj eden Vaših navada h d- p Bn:kov ni poročal o le pim večeru, ko je dne 1. t. m. priredila - jjen prvi plee v »Narodnem domu« po-ruiaiei sv. ('.rila in Metodija na korist .ružbe. Udeležba je bila velika, vspeh po-vjljen, poetrežba dobra, ali ne zvrstna.
Predsinočnjim pa je bil v isti dvorani »Narodnega dom?« tako :menoveni elitni . .e* brez vstopnine, prirejen po uradniškem ralnem društvu. Zibava je bila prav lepe. ' ieležili eo se tuli tu naseljeni Italijani, čieni omen enega društva in ni prijaznega očevan a motila niti netaktiost nekega Slovenca, ki je godbi ukazal zaigrat neke itali--rnsKe -zz valne pesni. Postrežba je bila ob tej priliki že S*lja in upamo, da v bodoče . h ne bo več povoda ra kako neugodno opazko.
V	soboto bo v »Narodnem domu« zopet ] e*. prirejen po Podgradek b gospeh.
Piešemo torej, kar se da. In v tako krasmb pr«»*tor.h ! Szoda samo, da oder še n popolncma dovršen io da se šs» ue skrbi rs dramatične predstave, za petje in godbo, soloh za zabave koristne tudi prost mu narodu. Ali vse to pride polagoma — tako zatrjuje merodajen mož, ki ni nič kaj navdušen za to, da bi bila kaka t-.ka veselica : rei, nego sa oficijelno in sjajno ne odpre »Narodni dom«, kar bo baje dne 1. maja I.«0f>.
S cer | a pri poznavajo vsi, posebno pa a. t ki »on že nekeliko let tu, da je že z laj napredek v društvenem življenju velik.
> Narodni dom« ima tako ugodno lego, da se že vso zimo ob lepem vremenu na :v jr.š*u gra na krogle. Mnogokrat so igralci c®l<) go'oruki.
Ob neugodnem vremenu in zvečer ps ;e zbirališče v dvorani čitalnice, kjer se dru-ven.ki in goatje zabavajo na razne načine, ti sedi pri sni mizi družba pri igri, pri drugi je živahen rszgivor, ki pa takoj po-t one. ko ae pri tretji oglasijo milozvočne c re. I a potem zopet zadene krepki akordi
na glasovirju. Najživahneje pa je okolo biljarda.
Kdo bi bil še pred nekoliko Uri pričakoval kaj tacega v Podgradu! Čitalnica se je spremenila v pravcato mestno kavarno, v kateri pa vlada taka prijetna blagodušnoBt, ki je možna samo na deželi, ako je bIož-nosti.
Prav srečna misel je bila. dati čitalnico na razpolaganje gostom (tujcem), kar bo zanje posebno ugodno v spomladi, poletju in jeseni. Saj Be sme pričakovat1, da bodo ti v večjem številu prihajali, ko zvedo za vse u?odno^ti. Ptssbno ob hudi poletni vročini, ko so tu pri naB noči tako prijetzo hladne in se človek navživa čistega gorskega zraka, je že marsikdo zežslel bivati v Podgradu — a se ni upal priti tu sem zaradi dosedanjih ner.gidnih razmer.
»Narodni dom« provzreči torej, da bo vse bolj ž vahno in prijetno za domače in tujce.	Ć i t a 1 n i č a r.
Pevsko društTO »Haj dri h« na Prošeku. Današnjemu koncertu je nastopni razpored :	I. del.
I.	Parma: »M adi vojaki«, orkester. 2. Smetina: Fantazija iz opere »Prodana ce vest*«, orkester. 3. H. O. Vogrič : »Ruža i djeva«, mešan zbor s spre mljevenjem orkestra.
4.	P. M. Vorctnikov : »Večerni zvon« (ruska), možki zbor. 5. A. Letner : »Vinski hram«, rnežki zbor. 6. D. Janko : »Na tuj:h tleh«, ženski zbor s epremijevanjem orkestra. 7. F. Gerbič: »Cvetlice«, ženski zbor s spremlje vanjem orkestra. 8. J. Liharnar : »Pozdrav«, mešan zbor. 9. H. O. Vogrič : Odlomek iz alegorije »Kraljestvo Tvoje«: a) Atija pomladanskih vil; b) Arija pastirjev in paataric za ženski, možki in inišan zbor spremljeva-njem orkestra. 10. F. Albini: Arije iz hrvatske narodne opere »Maričon«, za ženski, mežki in mešan zbor e spremljevanjem orkeatr?.
II. Del.
II.	Titi: »Jugoslovanske pesmi«, c rke-ster. 12. * »Umor v ogljarskih ulicah« ali »P» Bledice krokarije«, veseloigra. 13. Hertle : Oilomek ie baleta: »Fak! FiokU. 14. * »Diiakova zarubitev«, šaljiv prizor s petjem in spremljevanjem glasovirja. 15. P'ea do zore.
Društvo »Narodni dom« v Trstu bo imelo dne 12. mi rca t. L ob 10. uri zjutraj v dvorani hotela »Ba kan« I. nadstropje svoj občni zbor b sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo ta;nika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev novega odbora.
5.)	Eventualia.
Pevsko društvo »Slava« pri. Sv. M. .Magdaleni spodnji pr redi danes pustne veselico v dvorani g. Josp. M klavca, toda ne ob 6. uri — kaktr cljavljcno — ampak ob 5. uri zvečer.
Ker je omenjeno dr ost v* o prava narodna trdnjava in ker je isto zastopano na vseh narodnih veselicah, nadeja se vsestranske pod pore toliko cd d.mičinov, kolikoi od meščanov in okoličanov splob.
Veliki trgovski ples, ki se bo vrš i danes v »Nsrodreai domu« v biag namen (vzdržavan e trg. nedeljske šole), bo nekaka dese'letnica, odkar so se začeli združevati naši narodni trgovci. Mnogo jih je bilo mlačnih, mnogo boječih, ki so dandanes odločni bojevniki v narodni vojski. Koliko mledine pa se rešuje b tem, da se jej nudi prilika, da se mladi ljudje okrepijo za narodno idejo in si pride be vsaj nekaj trgovske naobrazbe ! Tega ne treba pravit .
Opozarja se pa, da debi vsak pesetnik p'et-a pri oddaji vstopnice prt t i listič (kentra-marko, ki naj ga hrani ves čas in ga mora pokazati v slučaju za h te e od strani rediteljev p es?, ali pa še enkrat plačati vstopnino.
Staroelovensko bogoslužje ob Adrlji. Najnoveja številka na Dunaju i shajajoče »OčBterreichische Rundschau«, je priobčila iz peresa \ sjučiliščnega pretoaorja dr.a Matije Murko zanimiv Člauek : »O f-tiroslovenskem b goslužju c b Adriji«.
Novi franeozki konzul ▼ Trstu. Cesar je novoimenovanomu lVancczkemu konzulu v Trstu Veillet-DufVeche podelil exe«]uatur.
Za uboge vseut-ilisčnike t Uraden so dalje darovali (III. izkaz): g. Iv. Marica V a to vse 10 K ; g. Kom. Gor up 3 K ; g. Joe. Ulčakar 3 K ; č. g. Henr. Sonc 2 K ; g. F. Dilničar 2 K.
Popravek. V izkazu preplašil na plesu tržtšk<h gospa je stalo po pometi, da je g. gosp. Josip 8tantič daroval 1 K, dičim je daroval 2 K.
Resnici na ljubo. V številki cd mino-lega Četrtka smo poročali pod naslovom »Zasačen tat« o nekem Jezerščku, ki je ukra-
London. (Sklep) Konsolidjan dV«- <»I1 „ Lombardi 33t srebro'27l* 14, Španska rantn 91"'„ italijanska renta 104--. trini diskont, 2'/« miaji^ j-
Dnnajn —.— dohodki banke--izplačila ini1**
—.— Trdna.
Tržna ooročHn 25. februvarja Budimpešta Pšenic* za april K 11* 63 do K 19 90; rž za april K 15.62 do K 15.H4 ; ovea r - pri! od K 14.16 do 14 I.S; koruza za maj K 14.92 do K 1191.
PSenica : ponudbe sialne. povpraševjm e pičlo, mirno. Prodaja n: koliko ti oć met. stotov, ne§prein?-njeno Druga žita vzdržano Vreme: oblačno.
H a vre. (Sklep; &av»	<»»i
rage «a tak. masbc po	kj? ,44.:'u frz. z.* maj
nemška cesarska dvojica. Cesarica Avgusta 1 ' *•
New-York. <Otv->- • . Kava ttif. •»» bo * (i dobave, vzdržano, 10 st. zvi.>an>, 5 st. zvišanja.
del v nekem skladišču južne železnice velik omot bombaževice. V istem poročilu se nam je pa vrinila neka pomota. Redarje namreč ni šel klicat g. Ivan Selan — ki pa ni delavec, ampak skladiščar (magaziner) — ampak je le poslal dalavca J. Viteza, naj gre po redarje.
Nemška cesarska dvojica t Opatiji.
Ie Opatije pribaja vest, da se tamkaj zopet širi govorica, da meseca marca pride tja
Viktor.ja da pride v Opatijo že dne 23 marca, ter se bo dlje časa tam mudila, dečim jo pride cesar Viljem obiskat dne 29. marca.
Hamburg. «*<kle
average	za mare^ 3h3 4, 'za
. , . _ . za dec-	3Vziiža c.
V nasprotju b predetojeco vestjo glasi se j j^o	navadna reeln<
od drnge stran', da cesar Viljem zapusti dne 23. j—
marca B?rolin ter da nastopi svoje potopanje ro . M	^^o^il
Sredozemskem morju.
Maska rad a »Prvega istrskega Sokola
v Puli« ec bo vršila dne 4. marca v veliki
^»^a Sauiuc f '
•taj 37za aap:. —
— Kava Kio n
4(i—41 navadr>> <*o -i ,
dvorani hotela »Belvedere«.
Razrezano oko. V Smdenicah pri Mariboru je 0 letni učenec Triplot zadel z očesom v bratov nož. Oatrina mu je prerezala punčico; težko poškodovanega dečka bo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz
»Škrata« :
Praktičen pogled. Lopov: »Ona hiša tam le je n£.ši ne
srečw !«	^	_
Drugi lopov: »Kaj š?, naša sreča je : j
za t 'koči
Kla^kui " febr. 3u.95 31.20 t. maj 31.3b. '.a jun1, o I 36 zn julij 31 35. Stalne. Vremr: Oblačno
London. Sladkor iz repe nurov 15Tir> ^a Java 16.1 V« Trdlo.
sladkor tuzemski. Ojntrilugaipl'e, prouifv. K 66.50 do 68.00, za aept. ooar K — — Ju — .— marec-avg. 66.50 do 6b.— Lonccea* 1= Meli3p:! promptno K 68.30 do 69.3». a aept K - - ti —.—, marec-avg. 68.30 do »>• 30.
Pariz. Rž za tekr. mesec 15 50 r* za marec 15.75, za marec junij 16.25, zb ne j-avgust J5 90 imirno.) — r'enica za tekoči me-iec 23.— za marec 23.10, za maiec - junij 2.r».£0 za maj-svgust 2 i.70 |mir_o'» — Moka za tekoči meaec 2i>.3D za marec 29.iO za mare> junij 29.7.0, za maj- avgust 30.45 (mlačuD). — Rcpiču^ olje
za tekoči uieut>c 50.—. za marec cO.^5
za maj - avgust 51 — za septenbe- - december ol 25 (3talno ) Špirit za takoči «ne*tj<' 41 za marec 41 75 I t* maj-avguust 42.75 7a september - december b9 00 : /m'fii'nrfc. KiflilirAT niirnv ii... mio .17' —S 7 1 . tnir.in
meaec 411
za marec juni)	n
ako bi te hiše ne bilo, bi imeli pač preveč ; maj-avgust 4^l/4» za okiooer-jan. 3i:/«» vtrJno) konkurence«.	rannira^ 75—76:/, Vreme: lepo.
Loterijske številke, izžrebane dne 25. f.bruvarja 1905 :
Dunaj	55. 78, 32, 73. 88.
Br. 495.
Oglas.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Dementi.
LONDON 25. Na vprašanje londonskega dopisnika »N. \Vic-ner Tagblatta«, soli resnična poročil« o zadnjih govoricah, ki so spravila kralja Elvarda v zvezo z mirovnimi pogajanji je privatni tajnik kraljev dopisniku brzojavno odgovoril, da ni kralj ničesar slišal o kakih mirovnih pegajanjih.
Ogrska kriza
BUDIMPEŠTA 25. Grof Julij An-
dras^v je danes predpoludna imel a Franom Kossuthorn razgovor, č«»gar predmet je bila včerajšnja avdijeica gr fa Andras*y ja pri cesariu.
Daje se na opće znanje, da <:e sc živinski sajam na Fontani kod Buzeta uslied odredbe c. kr. NamjestniČtva u Trstu o<l 17. aprila 1904 br. 8792/111. obdržavati svakog drugog četvrdka mjeseca jenara, marča, maja, julija, septembra i novembra, a kad bi taj dan bio blagdan, sliedećeg djelavnog dana.
Glavarstvo Obćine
BUZET, dne 21. febr, 1905.
Načelnik:
A. Klarić, v. r.
Pisarniški sluga
se sprejme pri .Tržaški posojilnici in hra-
nilnici' . Pismene ponudbe je vlo/.iti do 28. februvarja t. 1.
Borzna poročila dne 25. februvarja
Napoleoni K 19.07— 19 09—, angležk* '»r« K--
do —.—, London kratek termin K 240.10—240.50 Francija K 9&.25— 95.40, Italija K 95 25 -V5 45 italiianski bankovci K —.— —.—- ^emcija S
117.10—117.25, nemSki bankovni K — - •--
avstrijska ednotna rentA K 100— 100.3J, ogrska kronska renta K 9S.10 98 35, italijanska ronw
104.— 104 V4 kreditne akcije K fittO--6«2 —
državne železnice U 65.':— — «55— Lnaaba~ ' tS 93.— 94.£0, Lloydovp akciie ^ 666.— — 672 —
Srečke: Tisa K 342 ---S-16 —, Kredit 476 —
do 486 -, Bodenkreoit 1830 K 308.— 316 50 B*-denkredit 1889 K :ij3 — 313.- TnrSka h. 14250
do 144.— Srbske--«« -
Dunajska borza ob 2. uri pop.
v le raj danes
Državni dolg v papirju	100.80 100.80
„ „ srebru	100.80 10080
Avstrijska renta v zlatu	12.V--lž(». -
n „ kronah 4°0 UJ0.25 100 25 Avst. investicijska renta 3l/t" „ 9^.— 92.— Ogr«ka renta v zlatu 4°,;	119 05 119 05
„ „ kronah 4° 0	98.20 98.20
„ 3 V,	89 45 89.45
Akcije nacijonalne banke	1639,— 16^9.—
Kreditne akcije	67?*.— 678.—
London, 10 Lstr.	240 15 240.15
100 državnih mark	117.17',„ 117.17'/,
20 mark	23.47 23.47
20 frankov	19.<>7 1'.».07
100 i tal. lir	95.30 95.30
Cesarski cekini	11.32 11.32
Parižka in londonska borza.
Pariz. (SklepJ — Fraocozka renta 9\M5. italijanska renta 104 60, španski exterieur 92 07, akcije otomanske banke 602 —. Menjice na London 252.15.
Pariz. (Skifo.; Avstrijske državna žele«
__•— Lombardi l«0— unificirana torlks renta 90 77
avstrl ska zlata cei IOS.Hp. ogrska 4'/, zla,«.
i en ta--Llnderla 511.— tirik® areC«e
i:-6.50 paržka bank* 13.— , italijanske meridi-ocalne akcije —.—, aken-2Bi^ Tinto 16.40. Trdja
|qaa qq priden hlapec /a neko p<>-lOUD OD sestvo v okoli<'i. — Dotičuile inora biti vešč nekoliko o vrtnarstvu in opravilih s konji. Placa po dogovoru. — Naslov pove uprava lista.
Dnrli nHhnHci se Procla ,lol)ro VPC-nctui UUIIUUd Ijana pekarna združena
s prodajalnico Uotiljk. Ivan Milosevich via Economo št. 14.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠkerK
TRST	ulica Acquedotto št, 15 TRST
W Filijalka. r ulici Miramare št. 13 ~V1 Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-roČbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Tovarpohl5tv&
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa St. 52. A
IV Ustni hI Bi.)
ZALOGA: Piszza Rtsarl« (šolsko poslopje).
One, da m nI *mtl tikate koašcar n^*
Bprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
llaitrovaa oaalk bmpMu trn frukt.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIG0J
Tia dei Retlori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - lit čeme S?. Petra t Uši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohi&tvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva poilja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TESTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJBNT).
Varstvena znamka : „SIDRO".
LINEMENT. CAPSICIGOMP.
nadomestek
—— pain ekspelerja ——
je pripoznano kot izvrstno, bolečine bla-ieče mazilo; dobiva se po 80 stot-. 1"40 K in |ki K r vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povao'1 preljubljenega • lomačeira zdravila naj pazi edino le na originalne steklenice » zavitkih z na^o varstveno znamko ..SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da *»e sprejme originalen izdelek.
Riciterjera letarca :.pri ziatem orlu1'
PBAGA Elizabetine nlice it- 5. nov:
Dnevno razpošiljanje. —"


, ii'. /TI.,
m m m
m
&
&
i ©
©
Tržaška posojilnica in hranilnica

i Sf
s>
m
^
m
__®
-zzzz^z registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. mr Vhod po prlavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"'0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sani. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l'9°,ot na menjice po b"OT na
zastave po 5*/s® Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r t. Ima najmoderneje urejeno varnostno eelieo z.a shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Foitno hranilnični račun 816.004.	-
SJi J ob JKanufakiurna trgovina rs $ I \ tfmbrosich & JV^drtckv |
TRST - ul. Belvedere 32 - T S
I I I
»
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi.	fe
Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje. bel. siv in	^
piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji	P
4 in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala	&
2 preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za	F
^ ffinzkb in ^e^ske, Krila. i;oqovice, čipke ••» žamet.	P
j	kaKor lu-ii raznovrstne drobnarije.	|
Ženitna ponudba.	kolek je
Os. kr. državni uslužbenec, samec, srednje st-iturifi. ~ nekaj liso* kronami 11 t ovi n*- m s pratuii tlo penzije, se želi t 'K tit s jHtšfrrt'j Slov* nI.o i ~ dežele, od .V" do 3* let staro in z nekaj tiso*' kroti aut i jtremožeujit. — Pisma naj se />o-<Hjajo do 1. mareft. »Morski Val. .-7. 8 j. >te restente ?fla>na jtoifa c /rstn.
* a»t mi je naznaniti
bratom Sokolom
in
krojačem
da sem
vtlobil blago
za
sofrotske oblete
in
vso opravo.
Nj__♦
_ a /.tiar!
Jakob Klemene
trgovina z manifakturami
J* v TRSTU ulica Sv. Antona štev. 1.
vdobiti pri opravi „edinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBL07ANIE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno.
3van petelin
tovarna testenin TRST
nI, S. Francesco d* assisi / j
Izgotovljene obleke
v velikej izberi
u K K m m K K za moške in dečke pri tvrdUi rp A U If Al A CPU v u,ici Arcata štev. 9
rn/\n IVnLMdun (vogal Ulice Sapone).
popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke od 30 do 50 K*
I.
Ul
111
III
Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov
Josip jtfreule
TRST - ulica Molili Grande št. 32 - TRST :> krat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvlli ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčiee ittl. Sprejema naroebe z* t sladčlce.
Zaloga vina A. FONDA
Istrska ui dalmatinska vina prvih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v »-eni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalniea buteljk, specijaliteta: rozolja. vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje.
Prodaja na dehelo in drobno.
Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah
v alici Uffo Foscolo št. 9
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk nn plin oh času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
C&io losje perje! po ceni
5 kg.: novo s>ku-bljeno K 9.60 boljše K j 2.—, • 1 beli mehki puh, skubljeno K. k	S®-— K. 36.—.
u Pošilja franko po povzetju. T Zamena ali povrnitev dovoljena i proti povrnitvi postnih stroškov.
? Benedikt Sachse'. Lobes 183.
I"—ti. Plzen. • » ib«>.
ti ¥ M M M
„f\ Trifoglio"
Hiko von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST
^Izraren zaloge ImlHjk s. lluckcrja.>
Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij, piščancev in piščet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. Izvoz jajc, divjačine in voiovskega mesa.
W *
* * *
X-
Novo prodajalnico jestuin..
založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje, milo, belo in turšno moko, otrobe itd. itd.
priporoča fitidVC) ŠllC
Trst. ul. Media 56 «zraven ul. Rossetti) Trst
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BER1NI & A. STRiNGARI
ulica di Torre hinnca 45*
Kis, milo. svece in soda. ===== == »ledilno olje po novr.
Anton Zlobec
TRST — Campo S. Giacomo štev. 16 TRST (zraven cerkve)
priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okoliri i1 na deželi svojo novo otvorjeno
. ZALOGA OLJA. KISA, MILA itd. na debelo in drobno ter |n> nujnižjili eeitali. S\~oji k svojim!

_ <
Restavracija	<
Citta di Francoforte4 <
ulica M<tlin 1'iccitlo št. /7
• Tii liiia Safčrio M:r:adanle šte?. 4 ta Piazza della Zonta toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina.
Kuhinja vedno z dobrimi jedili ~ preskrbljena.	:
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo |>ri|H>ro a
Hudoif Szoboszla>
gostilničar.
< jWanifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ >
b	Piazza Hiirriera Tecchia *2 Iii ul. N'uova (uaspr. palači Salem).	C
S	ir ponuja za zimski čas	v
Č Bogat WV
ponuja za zimski cas
fuštanj velleur z novimi risanji <nl nove. više kt»tenina navadna /a rjuhe . . .13 „ „
bela . ......IS ..
Iiomi a/na Haneleta.....po IS ^
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic Dlakaste zimske srajce za moške in ženske. izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah.
mr Filijalka ul. Nuova št. 38 *

.1

lil
Tomaževa žlindra =====
(na debelo in drobno)
Nova krma „Melassit"
za konje, vole, krave, prašiče.
Kilo po 2O stotink.	Vreče od 50 kg. K 8.
Prodaj*
HUBER & Comp. v TRSTU
v ulici Madonnina štev. 7 <naspoti bivšemu parnemu mlinu).
. .

rn
Leon Fano ii15Jr®Tv
- zlatar in draguljar
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprava po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
mmik ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. naclstr.
v lastni hiii
II ran i lnt* vloijc sprejemajo se od ^ i če tudi m eno društva in si t»b e-»t i i «r j o po 4,/s°/o> ne ,J,:i bi se o lbijal rt nt ni dfivek.
Posojila dajejo stmo članom in soe- ni mt»nj ee p » t) °/0 in na vknjižbe po ;>li..
L radllje vsaki itun od s. d»> 12.l/s nra p j . razven nedelj in prazn-kov.
Stanje hranilnih v Jo- leta 1«M"H K 1,4>"».W7U posojil . . . „ „ n 1.573.842-:J4 glavnih deležev . „ ,,	112.72')-
Poštno-bm. račan štv. 837.315.

Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
i
oto sledilno milo
z znamko „JELEN"
Ono je V zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |}(|obiV3 S6 UOVSOd!
JI Hi SCHICHT. ISTJE 11a LABI.
Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.