8554 AA 60100^00 OSREDNJA KNJIŽNICA Pk.moRSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini r OA(a .. Abb postale i gmppo Lena d(H) lir Leto XXXVI. Št. 20 (10.540) TRST, petek, 25. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhajati v Trstu 13. raaia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZDA NAKAZALE SMERNICE BODOČE ZUNANJE POLITIKE CARTERJEV GOVOR PRED AMERIŠKIM KONGRESOM V ZNAMENJU SKAUENIH MEDNARODNIH ODNOSOV Večanje izdatkov za oboroževanje, priprave na vojaško obveznost, krepitev NATO pakta in tesnejši stiki z državami v razvoju WASHINGTON — Predsednik jeti moramo ekonomske žrtve in sa-ZDA Jimmy Carter je predsinoč- mo po sebi naravno si moramo za- ajim na posreden način opozoril sovjetsko vlado, da bi vsak poskus kontrole naftnih ležišč ob Perzijskem zalivu s strani kake «tuje si-predstavljal »ogrožanje ameriških življenjskih interesov*, ki bi Se mu ZDA postavile po robu z iVsemi razpoložljivimi sredstvi ‘vključno z uporabo vojaške sile». ” svojem govoru o stanju nacije Pr«i ameriškim kongresom in pred oajvišjimi političnimi osebnostmi kr člani diplomatskega zbora je '-arter ocenil sovjetski vojaški po-v Afganistanu kot »najbolj res-n° grožnjo svetovnemu miru po dru-gl svetovni vojni*. V poslanici kongresu o stanju na-'•'je je predsednik Carter izjavil, da »Sovjetska zveza skuša sedaj u-kjevati svoj strateški položaj, ki Predstavlja najbolj resno grožnjo za svoboden izvoz nafte z Bližnjega Vzhoda*. «Da bi odgovorili na tak izziv,* je bodal predsednik, »moramo upora-b'W našo narodno trdnost, diplo-matsko in politično modrost, spre- gotoviti primerne vojaške možnosti.* S tem v zvezi je Carter napovedal, da bodo pripravili vse potrebno za obnovo vojaške obveznosti, da jo bodo izkoristili, »ko bo to potrebno*. Glede Sovjetske zveze je predsednik Carter rekel, da mora njena vlada odgovoriti na vprašanje, »če hoče dati svoj doprinos k vzpostavitvi trdnejšega mednarodnega vzdušja in položaja, v katerem bi njene zakonite in miroljubne ideje prišle do izraza, ali pa hoče širiti svojo vojaško moč preko osnovnih potreb svoje varnosti*. Predsednik Carter je poudaril, da imata «obe velesili* največjo odgovornost pri preprečevanju jedr ske vojne. Ponovil je. «da je posebno danes, v času največje napetosti v odnosih med ZDA in SZ, v interesu obeh držav, da spoštujeta obveze sporazuma o omejevanju strateškega orožja (SALT 2), ker bi to prispevalo k ohranjevanju miru v svetu*. Predsednik Carter je nato naštel niz ukrepov za krepitev ameri- 'lini mil,m,mil,n iitiim,iiiium,im,iiiiiiiMiiiiiiiiiinitiiiiiiimiiimiimiiiiimiiimi,n,m,imuni VRSTA SESTANKOV NA RAVNI IZVEDENCEV POGAJANJA ZA OBNOVITEV SPORAZUMA MED SFRJ IN GOSPODARSKO SKUPNOSTJO bvršna komisija bi morala poročati o pogajanjih baje že na seji ministrskega sveta EGS 4. februarja BRUSELJ — Organizmi Evrop-gospodarske skupnosti so po-Pešili delo da bi čimprej dosegli azsu-jeni sporazum med EGS in fbgoslavijo. V svojem poročilu , vprašanju pravi italijanska ti-ovna agencija ANSA, da je mi-strski svet gospodarske skupno-• 1 na svoji zadnji seji 15. januarji letošnjega leta pozval vse dele-naj skupaj izdelajo osnove j^zaključek pogajanj, ki so že v Poziv sveta zunanjih ministrov a je uresničil v vrsti sestankov v?.. favni izvedencev, da bi ugotovi,!’■ kftj lahko nudi EGS na trgo-, Pskem področju, in glede splo- šnih določil osnutka sporazuma. stalnih predstavnikov pri je že proučil, pravi ANSA. 10 izvedencev in bi kaj kmalu j0 priti do zaključkov. Ko bo Hn f?°l°čili, kakšno je stališče skup , s« bo izvršna komisija EGS lah-j Nadaljevala s pogajanji, mor-u,,Ze prihodnji teden tako da bo tiki poročaia na zasedanju mi- “trškega sveta 4. februarja. Jugoslavija je v teku preteklega j - večkrat opozorila na dejstvo, bhanci ^ primanjkl->aj v trgovinski gospodarsko . -t-iusLjo še povečal. V letu 197H la hamrec znašal 2,5 milijarde do-v *v- medtem ko se je lani po-na približno 3 milijarde do V(Jev Trenutno jugoslovanski iz-tjiT ne krije, zaključuje italijanska •• .l, —*■* z Evropsko ^“Pnostjo Uvoza. 0vna agencija, niti 40 od sto «Pravda» o pisanju zahodnega tiska glede Jugoslavije . “^OSKVA — Po dveh komentarjih ftihJetske agencije TASS, objavlje-minulih dneh, v katerih a- •• u,,uun unen, v a- ^hnri3- ^rttizira pisanje nekaterih g0si nih sredstev obveščanja o Ju-i ariji in polemizira, kot pravijo, $ ljubljenostjo Zahoda za Jugo-iv, in hkrati imenuje provokativ-S2 k!?vete, je tudi glasilo CK KP ®bia vav.v^ konferenci prejšnji teden v ?hde!!0rn. sekretariatu za zunanje e Je predstavnik sekretariata hi rjdejal, da Jugoslavija nikoli kitfr^Jemala, niti ji ni potrebno ^»hokoli pokroviteljstvo, (dd) Čestitke predsedniku- Titu Dragi tovariš Tito! Slovenski upokojenci v Italiji smo v duhu z Vami in prizadeto spremljamo potek Vaše bolezni. Želimo Vam, da bi čimprej ozdraveli, da bi premagali svojo bolezen enako, kot ste premagali do sedaj vse ovire v svojem življenju in se kmalu vrnili na svoje odgovorno mesto na čelo jugoslovanskih narodov. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji Predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine se je med včerajšnjim zaser,"n'em pridružilo vsem tistim, ki so v Italiji in drugod po svetu izrazili želje za čimprejšnje o-krevanje predsednika Tita in z zadovoljstvom sprejela novico, da je kirurški poseg dobro uspel. Istočasno se je predsedstvo deželnega sveta pohvalno izrazilo o vlogi, ki jo ima jugoslovanski državnik in ki jo bo še lahko opravljal za mir in sodelovanje med narodi. V tem duhu ~e bila tudi potrjena želja, da bi se med Italijo in Jugoslavijo, še posebej pa med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in bližnjima republikama Slovenije in Hrvatske, še utrdili odnosi sodelovanja in prijateljstva. ške vojne moči: povečanje vo- jaških izdatkov, uresničitev posebnih enot za hitre posege v najbolj oddaljenih krajih sveta, krepitev NATO pakta, modernizacijo jedrskega orožja v zahodni Evropi, iskanje oporišč za začasno uporabo tako na Bližnjem vzhodu kot v zahodni Afriki, odpravo vseh za konskih omejitev za smotrno in brezhibno delovanje ameriške tajno _ obveščevalne službe CIA. Glede ameriško-kitajskih odnosov Carter pripominja, da morajo biti takšni. da »bodo zagotovili, da se bodo naše ločene akcije v točkah, kjer se naši interesi ujemajo, vzajemno krepile*. Carter je tudi napovedal, da bodo ZDA izboljšale svoje odnose z državami v razvoju v spoštovanju njihove svobode, pomoč pa naj bi služila za krepitev njihove suverenosti. Posebno pomoč bodo dali Pakistanu, da mu zagotovijo svobodo in ozemeljsko celovitost .Ob tem je Carter poudaril, da »ne obstajajo bistveni spori med nami in islamskim ljudstvom.* Taka izjava je bila sama po sebi uvod v nov problem, s katerim se ZDA soočajo od 4. novembra, ko so islamski študentje zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu. Carter je zahteval brezpogojno osvoboditev talcev, a je o-benem izrazil upanje, da bodo iranski voditelji spoznali, da »pravo nevarnost za njihovo ljudstvo predstavlja sovjetska vojska v Afganistanu, ki jim grozi s severa.* Na koncu je predsednik Carter obvestil kongres o notranjem položaju in izrazil potrebo po varčevanju, po protiinflacijskih ukrepih in krepitvi gospodarske politike. Morda je za sedaj še prezgodaj govoriti o novi »Carterjevi doktrini*, ki tako spominja na zloglasno »Trumanovo doktrino*, ki je dve leti po koncu vojne okovala svet v spone hladne vojne. Carterjev govor vsebuje številne prvine vračanja v Jjsto odbodje. a ga vseene ne more-ffto primerjati «Trumanovi doktrini*. Od tedaj se je v svetu zgodilo marsikaj: «odjuga» v petdesetih letih, sožitje v šestdesetih letih in popuščanje napetosti v sedemdesetih letih. Če k temu dodamo vedno večjo moč gibanja neuvrščenih, zavračanje ozke blbkovske politike med samimi članicami obeh taborov, lahko z večjim upanjem prebavimo oster Carterjev govor ameriškemu kongresu. (voc) Še vedno protesti zaradi A. Saliarova STOCKHOLM - Neki švedski časopis objavlja ugotovitev svojega dopisnika v Moskvi, da je izgon An-. a Sa arova v Gorki v tesni povezavi z olimpijskimi igrami. Sovjetske oblasti bi po takem pisanju «čistile» nesla, k er bodo olimpijske igre, da ne bi disidenti povzročali zapleti ja jev. Saharov bi se torej vrnil po končanih igrah v Moskvo, če bi ne delal v teh mesecih večjih preglavic sovjetskim oblastem. Kremelj pa ima tudi brez pobud Saharova čisto dovolj preglavic. Od vsepovsod prihajajo protestne brzojavke in pisma. Vlade zah. držav kličejo za pojasnila sovjetske veleposlanike. Proteste ^ ne izražajo samo politiki in državniki temveč skoraj ves znanstveni svet, ki se zavzema za usodo enega največjih sovjetskih fizikov, ki je kljub izrednemu družbenemu položaju izbral pot oporečništva, da bi svet seznanil s kratenjem najosnovnejših državljanskih pravic v Sovjetski zvezi. Iz tega sledi, da se niso za usodo Nobelovega nagrajenca zavzeli samo običajni protisovjetski krogi, temveč vsi, ki spoštujejo človeško dostojanstvo. Saharov je navsezadnje v primerjavi z drugimi disidenti še nekak privilegiranec, še vedno dobiva državno pokojnino, kot kaže ga niso izključili iz sovjetske akademije za znanost in tehnologijo. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, na podlagi katerega zakona so mu brez sodne razprave dodelili konfinacijo. Na podlagi pisanja moskovskih Izvestij bi si Saharov najmanj zaslužil nekaj let ječe, če ne celo prisilno delo, saj ga obtožujejo izdaje. CIUDAD DE PANAMA — Predsednik panamske vlade je sinoči na izrecno vprašanje, kaj je res v zvezi z govoricami o aretaciji bivšega iranskega šaha Reze Pahlavija, odgovoril, da je Pahlavi pod zaščito panamske vlade, nikakor pa ni res, da bi ga aretirali. OB PRVI OBLETNICI UMORA SINDIKALISTA GUIDA ROSSE V v DELAVCI VČERAJ ENOTNO IN MNOŽIČNO IZPRIČALI STROGO OBSODBO TERORIZMA Zjutraj so odkrili spominsko ploščo v obratu Italsider - Manifestacij so se udeležili tajniki zveze CGIL-CISL-UIL GENOVA — Z množično vsedržavno manifestacijo na glavnem trgu v Genovi se je včeraj mogočno sklenil venec shodov in svečanosti, ki jih je sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL priredila v znamenju boja proti terorizmu. Na ta način je sindikalna zveza hotela počastiti spomin na delavca in sindikalnega predstavnika Guida Rosso, ki je točno pred Irtom dni padel pod streli rdečih brigad. Kot je znano so ga teroristi obsodili na smrt, ker je pričal na sodišču proti svojemu delovnemu tovarišu Francescu Beardiju, ki ga je sam zasačil pri razdeljevanju letakov rdečih brigad v obratu Italsider. Berardi je bil obsojen, iz neznanih razlogov pa je pred nekaj meseci v svoji celici napravil samomor. Tragični in zagonetni dogodki, iz katerih pa brez dvoma izstopa demokratična zrelost in hrabrost sindikalista Rosse v boju proti terorizmu. To so poudarili tudi njegovi delovni tovariši in tajniki sindikalne zveze Lama in Benvenuto ter taj- iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiniiiuimuiiiiiiuiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiimifiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiia URADNI OBISK PREDSEDNIKA ITALIJANSKE VLADE V ZDA Cossiga zagotovi! predsedniku Carterju podporo v napetem mednarodnem položaju Ameriški predsednik priredil slovesen sprejem italijanskemu gostu - Prikrito zanimanje za notranji politični položaj v Italiji WASHINGTON — Dan po ostrem poročilu o mednarodnem položaji; je Jimmy Carter včeraj v Beli hiši sprejel predsednika italijanske vlade Cossigo, ki se mudi na uradnem obisku v Združenih državah Amerike. Ni dvomov torej, da je bil pogovor med državnikoma posvečen v prvi vrsti nevarni napetosti v svetu in zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Moskvo spričo sovjetskega posega v Afganistanu kot tudi situaciji v Evropi ter nenazadnje notranjemu političnemu položaju v Italiji. O Cossigovem obisku v ZDA so se domenili med nedavnim obiskom državnega tajnika Vancea v Rimu, ko je Carterjeva uprava pritiskala na Italijo za namestitev izstrelkov «cruise» in «pershing» ter je z druge strani sledila notranjemu razvoju dogodkov v Italiji. Tema dvema e-lementoma je treba sedaj še dodati zaostrovanje mednarodnih odnosov in predvsem odnosov med Zahodom in Vzhodom. Bela hiša ne more dvomiti o zvestobi italijanske vlade, ki je spreje’a na svoje ozemlje evro-izstrelke ter povsem podprla nekatere povračilne ukrepe ZDA proti Sovjetski zvezi predvsem kar zadeva omejevanje kreditov. Zato ni nič čudnega, da je bil italijanski ministrski predsednik sprejet onkraj Oceana kot predstavnik zveste države, ki verjame v vodilno vlogo ZDA v Evropi in v svetu. To je bilo meč razbrati tudi iz Carterjevega pozdravnega nagovora in predvsem iz njegovih nenavadno pohvalnih besed do Italije in njene vloge v paktu NATO in v Evropi, Zelo površno je omenil poli- niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniHiiiiiiiHHiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiMMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiniiMiiiiiiiii PREDSEDNIK TITO OKREVA LJUBLJANA — Zdravniški konzilij Je spor čil, da predsednik republike Josip Broz Tito po operaciji uspešno okreva. V teku so nujni medicinski ukrepi za rehabilitacijo. Splošno zdravstveno stanje predsednika Tita Je dobro. , ... (Teiefoto AP - Tanjug) tičm položaj v Italiji, medtem ko je posvetil veliko pozornost bilateralnim odnosom med državama. Treba pa je omeniti, da je bil Carterjev govor na vrtu Bele hiše bolj protokolarnega značaja in .da predsednik ni varčeval s pohvalnimi besedami do Italije tudi ker se dobro zaveda, da ima za sabo nekaj milijonov Američanov italijanskega porekla, ki ga bodo po vsej verjetnosti podprli tudi na prihodnjih predsedniških volitvah. Tudi Cossiga je s svoje strani poudaril, da je zavezništvo NATO trdno jamstvo za mir in varnost zahodnega sveta, «ki mu vsi pripadamo, ne samo po politični izbiri, ampak še prej zaradi naravnega nagnjenja naših narodov k svobodi, neodvisnosti ter demokratičnemu in reprezentativnemu vladanju*. Kot vidimo torej je italijanski državnik ponovno poudaril temelje vladne smernice v zunanjepolitičnih odnosih ter pohvalil vlogo NA TO v borbi za mir v svetu. Sprejemu na vrtu Bele hiše je sledil pravi politični razgovor med državnikoma, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik Mondale in državni tajnik Vanče. Tudi tukaj je bila osrednja tema mednarodni položaj, gotovo pa je tekel razgovor tudi o političnem položaju v Italiji ter o možnosti vstopa komunistov v vlado, vprašanje, ki je že več let stalno na dnevnem redu pogovorov med najvišiimi predstavniki Italije in ZDA. (st) V zunanjepolitični komisiji senata Ruffini poročal o položaju v Afganistanu RIM — Zunanji minister Ruffini je v zunanjepolitični komisiji senata odgovarjal na vprašanja o sedanjem položaju v Afganistanu. Obrazložil je, kakšno je stališče vlade do spoštovanja pravic afganistanskega ljudstva ter dejal, da bodo lahko uspešne samo tiste pobude, ki jih bi italijanska vlada sprejela v soglasju z ZDA in z drugimi zahodnimi državami v okviru skupnih prizadevanj, da bi z Afganistanom spet vzpostavilili take odnose, ki bi temeljili na osnovnih načelih sožitja med državami. Kar zadeva sovjetski vojaški poseg v Afganistanu pa je Ruffini poudaril, da so vsi poskusi posameznih držav, da bi posredovale, klavrno propadli. Sovjetska vojaška prisotnost v Afganistanu utegne postati konkretna grožnja za ljudstva vseh držav. Ruffini je še dejal, da je bila I-talija prisiljena ukiniti vse načrte za podporo gospodarskemu razvoju Afganistana, s tem pa ni hotela kaznovati afganistanskega ljudstva, kateremu gre vsa italijanska solidarnost. Zahod n onemški kancler Helmut Schmidt je imel danes dveinpolumi pogovor z voditelji demokristjanske opozicije glede mednarodnega položaja po sovjetskem posegu v Afganistanu ter o posledicah za gospodarstvo in trgovino Zvezne republike Nemčije v primeru gospodarske- ga bojkota Sovjetske zveze. Govor je bil tudi o bojkotu olimpijskih i-ger,‘ ki ga je predlagal ■im iški predsednik Carter. Pogovora so se udeležili poleg kanclerja Schmidta še predsednik demekristjanske stranke Kcffl, opozicijski kanclerski kandidat Franz Josef Strauss in vodja demokristjanske frakcije v parlamentu Zimmermann. Vlado sta zastopala š? obrambni minister Hans Apel ter zunanji minister in predsednik liberalne stranke Dietrich Genscher. Sovjetski zunanji minister Gromi-ko je med obiskom šefa bolgarske diplomacije Mladenova v Moskvi dejal, da je «val nesramnih laži glede dogedkov v Afganistanu le pretveza, da bi odvrnili pozornost javnega mnenja od prevratniških in napadalnih akcij imperialističnih in hegemonističnih krogov na Bližnjem vzhodu ter v južni Aziji.* V svojem govoru je Gromiko ponovno kritiziral sk’:p NATO, da namesti v zahodni Evropi ameriške jedrske izstrelke, obenem pa jc izrazil obžalovanje, ker v Iranu še vedno krožijo lažne informacije glede »mračnih namenov* Sovjetske zveze do te države. Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je včeraj v Islamabadu dejal, da bo varnostni svet OZN še v teku tega tedna imel vrsto posvetovanj glede Irana in Afganistana. Preden je dopotoval iz Islamabada je Waldheim povedal časnikarjem, da je moral skrajšati svoje bivanje v Aziji zaradi napetosti v mednarodnem političnem položaju. Pogovori s pakistanskimi voditelji so mi pa omogočili, je dejal Waldheim, da sem bolje doumel kakšep je položaj na tona območju. PARIZ — Francoski predsednik Giscard d’Estaing je včeraj odpotoval na uradni petdnevni obisk v Indijo, kjer se bo sestal z Indiro Gandhi. Za okrepitev odnosov med Alžirijo in SFRJ BEOGRAD — Predsednik alžirske vlade Mohamed Abdetgani, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, se je včeraj pogovarjal s predsednikom skupščine SFRJ Dragoslavom Markovičem. Markovič je poudaril, da jugoslovanska javnost visoko ceni zanimanje, skrb in željo, ki so jih izrazili alžirski predsednik Bendže-did, alžirska vlada in narod za hitro ozdravitev p edsednika Tita, kar izraža tudi močno prijateljstvo med obema neuvrščenima državama. Markovič in Abdelgani sta pravzaprav nadaljevala pogovore, ki sta jih imela oktobra lani v Alžiru med obiskom jugoslovanske parlamentarne delegacije, ko je Lila potrjena o-bojestranska pripravljenost, da vzajemno gospodarsko sodelovanje po obsegu in kakovosti dvignejo na višjo raven. V pogovoru sta opozorila na velik pomen odločnejše uvrstitve neuvrščenih in drugih dr "iv v razvoju za krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja. nik CISL Pagano že včeraj zjutraj, ko so v obratu Italsider odkrili spominsko ploščo na čast Guida Rosse na kateri piše: »Če bi bilo potrebno, bi ponovili*. S svojo prisotnostjo so delavci in sindikalisti izpričali dejstvo, da spomin na barbarsko ubitega tovariša ni vtonil v pozabo, ampak je nasprotno zgled ki mu morajo vsi demokrati slediti. Da se terorizem ne premaga le z lepimi besedami so poudarili tako Lama kot Benvenuto. Tajnik CGIL je med drugim še dejal, da je Rossa vedel za nevarnost, ki jo je njegovo pričanje sprožilo, kljub temu pa je izpolnil svojo dolžnost kot državljan, delavec, demokrat, ne da bi na silo odgovoril s silo. »Nekateri so ga zmerjali s policijskim vohunom*, je dejal Lama, »toda kdor je doživel partizanski boj ve, da ne bi mogel biti tako u-spešen, če ne bi ljudje povedali partizanom, kje se skrivajo Nemci in fašistični vohuni. Rossa je bil vzgleden državljan, vohun pa je danes kdor sodeluje s teroristi, ki bi hoteli uničiti demokracijo v državi*. Pagani pa je v svojem nagovoru poudaril, da «interesi delavskega razreda sovpadajo le z družbenim napredkom. Pred terorizmom ne bodo delavci ohromeli, ampak se bedo enotno borili proti njemu.* Po Paganijevem opozorilu na policijske žrtve, ki jih zahteva ta boj, je tudi Benvenuto poudaril potrebo po čimprejšnji reformi javne varnosti. Medtem pa so se v raznih krajih Italije, kjer so bili ubiti sodniki, policijski agenti in pa petčlanska telesna straža Alda Mora, poklonili spominu ubitih sindikalni in politični predstavniki. Povsod so delavci položili spominske vence in obsodili teroriste, ki so sovražniki delavskega razreda. Popoldne so v genovskem parku, blizu točke, kjer je bil ubit Rossa, odkrili spominsko ploščo. Svečanosti .so se poleg vdove in očeta Guida Rosse udeležili tudi genovski župan, delovni tovariši in najožji prijatelji. Istočasno so se v raznih mestnih čeijrtih pripravljale manifestacije, ki so se s časom izlile na Trg De Ferrari, kier je bila, kot rečeno, množična ljudska manifestacija. Stopetdeset avtobusov in številni posebni vlajki so pripeljali delavce iz vse Italije. Trg je bil popolnoma preplavljen z množico, nad njo pa so placolale zastave, transoarenti in napasi. Proti terorizmu, toda tudi proti gospodarski krizi. Medtem ko so zvezni tajniki govorili množici, so še vedno prihajale kolone delavcev, ki so hoteli biti prisotni v enotni protiteroristični manifestaciji. Vsi govorniki, med katerimi je bil tudi predsednik dežele Ligurije Maeliotto so spet poudarili zgled Guide Rossa in pri tem opozorili na napore in prizadevanja sindikalnih organizacij in krajevnih ustanov za nepopustljiv boj proti teroristični dejavnosti. Nihče se ne more več sedaj skrivati ali opravičevati za dimno zaveso nevtralnosti, ki v sedanjem trenutku samo pomaga teroristom, (nf) Na sliki (teiefoto AP); Delavska množica na ploščadi pred obratom Italsider med odkrivanjem spominske plošče v čas. Guidu Rossi, ki je padel pod streli rdečih brigad pred letom dni. aiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiMiiimiimmiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiV ČEŠ DA JE FINANČNO PODPIRAL LEVIČARSKO STRANKO Nova Zelandija izgnala sovjetskega ambasadorja WELLINGTON - Nova Zelandija je včeraj uradno izgnala iz države sovjetskega veleposlanika Vse-voloda Sofinskega pod obtožbo, da je finančno podpiral novozelandsko »Enotno socialistično stranko*. Vest Vsevolod Solinski o tem je na posebni tiskovni konferenci sporočil sam predsednik vlade Muldoon, ki je tudi izjavil, da odlok o izgonu ni v zvezi s sovjetskim posegom v Afganistanu, ampak zadeva izključno veleposlanika Sofinskega. Muldoon ni hotel pc -e-dati, koliko znaša domnevna finančna pomoč novozelandski stranki, ki je komunistično usmerjena, a pak je poudaril, da razpolaga vlada s potrebno dokumentacijo o tem. Sovjetski veleposlanik v Welling-tonu je zavrnil vse obtožbe ter izjavil, da ni bil nikoli v stiku s predstavniki »Enotne socialistične stranke*. Dodal je tudi, da je ukrep novozelanske vlade naperjen proti Sovjetski zvezi. Vesti o domnevni finančni pomoči sovjetskega veleposlanika so odločno demantirali tudi voditelji levičarske stranke ter povedali, da je veleposlaništvo SZ plačajo pred dnevi nekaterim članom stranke, ki so bili na obisku v Moskvi, letalske vozovnice. Pred dnevi je Nova Zelandija izgnala iz države dopisnika sovjetske tiskovne agencije «Novosti*, leta 1976 pa dva sovjetska diplomata, ki sta bila obtožena vohunstva. Gromiko obišče Sirijo MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo konec tega meseca obiskal Sirijo, kjer se bo sestal s tamkajšnjim predsednikom Asadom. V svojem poročilu, ki ga je objavila včeraj, sovjetska tiskovna agencija TASS ne daje nobenih podrobnosti o temah pogovorov, vendar domnevajo, da bo Gromiko poročal Asadu. zakaj se je SZ odločila za poseg v Afganistanu. Naj omenimo, da se je Sirija med glasovanjem o afganistanskem vprašanju v generalni skupščini, vzdržala. LONDON — Včeraj se je nadaljevalo delo v okviru konference o Ulstru. Ob koncu seje so sporočili, da se bo delo nadaljevalo v ponedeljek. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED DREVISNJO SEJO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PODPREDSEDNIK COLONi POROČAL PRISTOJNIMA KOMISIJAMA Imobilizem občinskega odbora Liste za povzroča veliko škodo krajevni stvarnosti ““ '''' r' ‘ ee' rar”e Drevi premiera ^Virginije Woolf> Sedanji občinski upravitelji so med drugim uvedli proceduro, da se komisija načelnikov svetovalskih skupin sestane le šest ur pred občinskimi sejami - Stranke imajo na raz po-lago le malo materialnega časa, da poglobijo probleme, ki jih morajo nato reševati Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. O čem bo razpravljal in s katerimi vprašanji se bo ubadal pa ni dano vedeti niti en dan pred zasedanjem. Načelniki svetovalskih skupin se bodo sestali le danes o-poldne in določili dnevni red. Svetovalske skupine bodo imele nato le šest ur, da se podrobno seznanijo in proučijo probleme, ki bodo v večernih urah na dnevnem redu. Koliko pa je . logoče narediti v tako omejenem času, ni treba posebej poudarjati. Kdor pa nosi največje posledice take procedure je mesto samo z vsemi svojimi problemi, ki čakajo na rešitev. Vsekal jr pa je treba poudariti in s tem javnost seznaniti, da se je taka procedura uveljavila pod upravo Lisbe za Trst, ki skuša na svojevrsten način voditi občinsko politiko. Sicer bi se r'orali načelniki svetovalskih skupin sestati že včeraj. Poleg dnevnega reda drevišnje seje bi morali še določiti spored prihodnjih sej občinskega sveta, ki se bo v tem mesecu sestal še v torek, 29. Župan pa je sestanek zaradi drugih obveznosti odpovedal. Odgovornosti Liste za Trst in njenih upraviteljev so zelo jasne: gotovo je, da bodo demokratične sile upoštevale tudi tako zadržanje občinskih upraviteljev, ko se bodo morale čez dober mesec izreči o proračunu. Z glasom bodo ocenile enoletno dejavnost občinskega odbora, katerega delo je bilo na marsikaterem področju zelo pomanjkljivo in pod vsako pozitivno oceno. Že samo žolčno polemiko proti namestitvi industrijskih struktur na Krasu, ki je še zmeraj ena temeljnih programskih tocK Liste za Trst, ni spremljal niti en alternativen predlog za industrijski razvoj mesta in njegove okolice. Poleg u-pravnih pomanjkljivosti je občinski odbor pogojevala tudi njegova samovoljna izbira, da se v njegovih vrstah uveljavijo tiste konservativne komponente, ki so si izbrale imobilizem kot glavni »čredo* svojega upravljanja, da bi se tako ohranile sedanje socialne in gospodarske razlike. Tak imobilizem lahko zelo drago stane celotno krajevno stvarnost. Demokratične sile bodo morale zato podrobno proučiti vse posledice take politike, ki si jo je izbrala Lista za Trst, in na osnovi zaključkov, do katerih bodo prišle, dosledno izreči svoj glas pri glasovanju o proračuna. V politiko imobilizma se gotovo vključuje tudi procedura, ki jo je Lista za Trst izbrala za določanje dnevnega reda občinskih sej. Stran kam ostane na tak način le malo materialnega čašo da bi poglobile probleme, za rešitev katerih bodo morale nato ukrepati, kar je seveda v škodo mesta in njegovega prebivalstva. Kaj se nam torej obeta na današnji seji? Točnega ne moremo reči ničesar, ker so bodo načelniki svetovalskih kupin sestali le danes opoldne. Vsekakor pa je možno, da bo občinski svet razpravljal o kateri od številnih resolucij, ki niso prišle na vrsto na zadnji seji. V informacijo naj navedemo, da so radikalci predložili resolucijo, v ka teri izražajo svoje nasprotovanje o namestitvi jedrske elektrarne v Tržaškem zalivu; komunistični svetovalec Monfalcon je prvi podpisnik resolucije, s katero se od vlade zahteva izdelava posebnega zakona, na osnovi katerega bi tržaška avtonomna Dristaniška ustanova lahko povečala pristaniški promet; socialdemokrat Lanza pa je predložil resolucijo, s katero se zahteva sprememba variante 25 tržaškega regu-, lacijskega načrta, da bi se omogočila gradnja novega sedeža zavarovalniške ustanove Lloyd Adriatico. Vse tri resolucije so v tem trenutku zelo aktualne, kdaj pa bodo prišli v razpravo v občinski skupščini, še ni znano, (as) • Enotni pokrajinski odbor handi-kapiranih CUPH priredi jutri 26. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča (Krožek za kul- turo in umetnost) predstavo glasbenega animatorstva s skupino Whisky Trail. Vstopnina 1.000 lir. Seja dolinskega občinskega sveta Sinoči se je sestal dolinski občinski svet, ki je takoj ob začetku seje soglasno oklenil, da pošlje predsedniku SFRJ Titu brzojavko z željo za čimprejšnje okrevanje. Svetovalci so enotno odobrili stališče o težkem položaju zaposlenih delavcev v tržaški ladjedelnici Sv. Marka, ki jim grozi dopolnilna blagajna. Na koncu seje pa so še sprejeli predlog za podelitev odličij prijateljstva v miniaturni obliki. O seji bomo še poročali. V. L. Zgradili naj bi jo na ozemlju zahodno od Tilmenta Podpredsednik deželnega odbora Coloni je včeraj poročal na skupnem zasedanju deželnih komisij za industrijo in ekologijo o energet skem načrtu, ki ga je izdelala družba ENEL za prihodnje desetletje. Med razpravo so prišla do izraza taka stališča, ki so jih predstavniki deželnega odbora zagovarjali na zasedanju meddeželne komisije, ki ji je predsedoval minister An-dreatta, ko so se izrekli proti namestitvi jedrskih elektrarn na deželnem ozemlju. Komisarji pa so še posebej razpravljali o tistih vprašanjih, na katera mora dežela čim prej odgovoriti in ki so neposredno povezana z začetkom izvajanja načrta o gradnjah jedrskih elektrarn: razpravljalo se je namreč o energetskem načrtu ter o izbiri področij za gradnjo jedrskih elektrarn. Po orisu energetskega načrta, se je podpredsednik deželnega odbora še posebej zaustavil o vprašanju, ki vzbuja največjo pozornost med prebivalstvom in sicer o možnosti namestitve jedrske elektrarne na deželnem ozemlju. Ponovno je potrdil nasprotovanje deželnega odbo- ............... PRVI DAN PODROČNE SKUPŠČINE CGIL ZA INDUSTRIJSKO CONO V BOLJUNCU Sindikat je treba prilagoditi spremembam proizvodnega sveta Tajniško poročilo podal Gialuz - Pozdravi Trebbija (UIL), Nicolinija (pokrajina), podžupana Pečenika, policista Badalucca in člana pokrajinskega tajništva KPI Poiija ra do te namere zaradi številnih tehničnih razlogov. Predvsem je treba povedati, da je bila lokacija za jedrske elektrarne določena na osnovi posebnega zemljevida, ki ga je izdelala družba CNEN (vsedržavni odbor za jedrsko energijo). Zemljevid je bil izdelan na osnovi raznih demografskih in teritorialnih značilnosti; med drugim predvideva možnost, da bi se v Furlaniji - Julijski krajini zgradila jedrska e-lektrarna in sicer na področju zahodno od Tilmenta. Svoje nasprotovanje je deželni odbor utemeljil z raznimi razlogi: prvi razlog je demografska značilnost teritorija, kjer so v zadnjem času zrasli številni zaselki, zemljevid pa je bil izdelan na osnovi podatkov iz leta 1971. Drugi razlog je hidrogeološka značilnost izbranega o-zemlja, ki je poleg vsega v neposredni bližini letoviščarskih središč, kot so Lignano, Gradež in Marano. Poletni turizem bi zaradi tega utrpel veliko gmotno škodo, če k temu dodamo, da je potresna dejavnost zelo značilna za našo deželo, ki mora poleg vsega še plačevati' visoke breme zaradi vojaških služnosti, bomo nakazali glavne razloge, zaradi katerih je deželni odbor odločno proti namestitvi jedrske elektrarne na deželnem o-zemlju. V boljunskem gledališču «F. Pre- | šeren» se je včeraj začela področ ; na kongresna skupščina Nove zve zne delavske zbornice CGIL za industrijsko cono kot priprava na bližnji IV. deželni kongres tega sindikata. Navzoč bi bil moral bi ti tudi vsedržavni tajnik Sergic Garavini, vendar so ga obveznosti j zadržale v Rimu. Po izvolitvi pred sedstva, ki mu je načeloval Rigo je Mauro Gialuz podal uvodno tajniško poročilo, sledilo je imenova j nje komisij, nazadnje pa so bili na vrsti pozdravi. Te so crinesl: deželni tajnik sindikata UIL Treb-bi, Oskar Vatovac v slovenščini, pokrajinski odbornik za delo Ni-colini, podžupan dolinske občine Pečenik, policijski sindikalist Ba dalucco in član pokrajinskega tajništva KPI Poli. Skupščina se nadaljuje danes z razpravo in izvo litvijo delegatov za deželni kongres -Iz prvega dela skupščine je pri šla do izraza potreba po okrepitvi sindikalne enotnosti v korisl vsega delavskega razreda, kakor sploh prebivalstva in družbenogospodarskega razvoja. Pokazala se je nuja po izdatnejši soudeležbi de lovnega človeka pri sindikalnih iz birah in z druge strani seveda tudi pri splošnem krajevnem, dežel nem in vsedržavnem načrtovanju gospodarskih pobud. Prav tako je bilo jasno izraženo stališče, da lahko gospodarstvo na Tržaškem in drugod v Furlaniji - Julijski krajini uspešno napreduje samo z zagonom industrijskih dejavnosti in iskanjem tudi dodatnih .proizvod- VMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiHHimtiiHiiiiiHtiimiiimiiiimmiitiiiiiHM Zahodnokraški rajonski svet obsodil atentat na kino Ritz Živahna razprava o upravljanju vrtcev m rekreatorijev Razgibana torkova seja rajon skega sveta za Zahodni Kras, popestrena s prisotnostjo občinstva, je imela na dnevnem redu poleg običajnih tekočih problemov tudi razpravo o upravljanju vrtcev, re krgatorijev in športno rekreacij skih naprav ter poročilo predsednika komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo. Že na začetku se je je predsednik Slavoljub Štoka prebral izjavo, s katero je v ime nu vseh demokratičnih protifaši stičnih strank, ki so prisotne v ra jonskem svetu, z ogorčenjem ob sodil nedeljski atentat na kinodvo rano Ritz, kjer bi moral govoriti komunistični predstavnik Natta, nakar se je pričela razprave o u previjanju vrtcev in rekreatorijev Kot znano, pred letom dni je od bornik za decentralizacijo tržaške občine še poslal vsem rajonskim svetom v odobritev posebno reso lucijo, s katero naj bi upravljanje vrtcev in rekreatorijev, kj so na ozemlju rajona, prešlo v kompe tenco rajonskih svetov. Niso pa poskrbeli za ustrezno nakazilo v denarni vrednosti, s katerim bi sveti lahko stvarno upravljati te strukture. Prisotno učno osebje kriških in proseških vrtcev in rekreatorija so medtem jasno izrazili svoje zahte ve glede izboljšave pogojev pred vsem v kriškem rekreatoriju «Gre go», v bivšem Časa del fanciullo Odkar je ta struktura prešla od tako imenovane sedaj že razpu žčene, »opera profughi* pod ob činsko upravo, so se razmere znat no poslabšale. Še vedno ne razpo lagajo s pomožno delovno močjo, ki bi krila mesto stalnih vzgojite ljic v primeru bolezni, še vedno manjka sluga, poslopje samo, kot tudi igrišče in vrt, pa so v postopnem razpadanju. Na številne pismene zahteve, ki so jih same vzgo jiteljice in rajonski svet poslali na občinsko upravo, so zainteresirani končno le prejeli odgovor, ki pa ni še zdaleč optimističen. Kar se pa tiče proseškega rekreatorija «Silvestri» beremo v občinskem poročilu, ni tu nikakršnega proble ma, saj je rekreatorii v lasti kra jevnih športnih organizacij. Na ka tere krajevne organizacije misli, pa ni jasno. Dejstvo je. da re kreatorij na Proseku sploh ne ob staia, občasno pa se njegove telo vadnice poslužujejo le ustanova ACLI ter mladinci neke skupine za karate. Na koncu je še Vida Minacci -Gerlanc poročala o trenutnem stanju proseške zdravniške ambulante in splošnega zdravstvenega skrbstva. Ambulanta razpolaga z omejenimi prostori, saj je v sami zdravnikovi sobi še bolničarka, ki nudi injekcije bolnikom. V slabem stanju je tudi čakalnica, ki poleg svoje prvotne funkcije služi kot «parkiri.šče» tistim osebam, ki čakajo c izstavitev raznih dokumentov bližnje občinske izpostave. Zato bi bilo nu:no čimrre; preseliti to zdravstveno in socia'no strukturo v neko drugo poslopje. Zelo pomanjkljiva je prav tako social na in zdravstvena pomoč starim, bolnim in handikapiranim Predsed niča te komisije se je že preteklega novembra srečala z odbornico za zdravstvo in socialno skrbstvo prof. Pio Frausin, ki je obljubila, da si bo strukture v najkrajšem ča«u ogle dala. Do danes pa posega občinske uprave še oj bilo. (kt) nih vej. kakršne bi lahko bile tiste. ki jih nakazuje osimski sporazum tam, kjer govori o predvideni prosti industrijski coni na Krasu. Osnovna misel pa je ta, da je vlogo sindikata treba prikrojiti novim potrebam in zahtevam, skratka novi stvarnosti, kakršna se ie pojavila z bistvenimi spremembami zadnjih let v italijanskem pro izvodnem ustroju. Iz tega samou mevno izhaja nujnost povezave tržaškega gospodarstva s celovitim razvojem dežele in Italije v sklopu širokega sodelovanja z bližnjim in daljnim tujim zaledjem, tako tudi vsestranskega sodelovanja s sosedno Jugoslavijo. Freustroj sindikata preko obsežnejše decentralizacije njegovih struktur (v Ul. Flavia bodo morda že januarja 1981 odprli nov sedež CGIL za področje industrijske co ne) in temeljitejšega terenskega dela — dolžnost sindikata, je dejal Gialuz, je ta, da sam išče delovne ljudi, ne pa. da čaka, da se mu oni zglasijo — mora omogočiti slehernemu delavcu, da trezno presodi krajevne pa tudi mednarodne probleme. Gialuz in dru gi govorniki so v resnici posvetili dokajšnjo pozornost mednarodno političnemu zaskrbljivemu položa ju. Zakaj? Zato, ker se bodo, hočeš nočeš, njegovi učinki močno poznali ravno v teh obmejnih krajih. Od tod potreba, da sindikat, delavci in vsi demokrati enotno nastopijo proti terorizmu (ki se ne kaže samo v oboroženih napadih ampak tudi v napadih na delavce z dopolnilno hlagajno) za preoh razbo družbe in pritisnejo na rim sko vlado, «ki je danes izrazito protidelavsko usmerjena*. Izredno toplega sprejema je bil deležen policijski agent Badalucco. ki ga je spremljal kolega Procac tržaškega združenja esperantistov formalno ustanovitev policijskega sindikata SIULPO in pozval delavstvo, naj sodeluje z varuhi reda, ki ščitijo demokracijo, rojeno iz odporniškega gibanja, (dg) • Danes, 25. t.m., bo na sedežu tržaška združenja esperantistov v Ulica Trento 1 občni zbor z začetkom ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bo tudi izvolitev novega vodstva. GLEDE BOJA PROTI TERORIZMU Predsedstvo deželnega sveta potrjuje sprejete obveze Na včerajšnjem zasedanju predsedstva deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine je predsednik Mario Colli poročal o stališču, ki ga je, tudi V imenu skupščine, zavzel glede fašističnega atentata na kinodvorano Ritz. Predsednik Colli je še i osebe j opozoril na nevarnost sedanjega trenutka, ki je pri nas še posebno nevaren glede na geografsko lego Trsta in dežele, članom predsedstva je nadalje poročal o sestanku, ki ga je imel skupno s predsednikom odbora Comellijem pri vladnem komisarju dr. Marro-suju o perečem problemu boja proti terorizmu. Predstavniku vlade je predsednik Colli izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih nasilnih dogodkov in potrdil obvezo za masovno demokratično budnost v enotnem duhu ter v okviru obvez, ki so jih sprejela predsedstva vseh deželnih svetov iž države glede perečega vprašanja boja proti nasilju in prevratniškemu terorizmu. lllllllllllllIllIllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItllllltlllllllllMIllllllllinillllltllllllllllllllllltllllltllllllllllllMIIIIIIIIM IZBOJEVATI HOČEJO VIŠJE HONORARJE Od jutri vsedržavna stavka specialističnih zdravnikov Poleg drugih bo stavka prizadela trgovce, obrtnike, kmetovalce in zavarovance INADEL, ENPAS, SIP in ENPDEPD Od jutrišnjega dne, 26. januarja bodo za nedoločen čas stavkali specialistični zdravniki, ki jih veže poseben sporazum na vsedržavno zdravstveno službo, ki pa ne službujejo v bolnišnicah ali sorodnih zdravstvenih domovih, ampak delujejo povsem samostojno Roke bodo prekrižali skoraj po vsej Italiji, tako tudi v naši deželi in na Tržaškem, to pa v znak protesta, ker jim honorarji tečejo še vedno po vsedržavni delovni pogodbi iz julija 1973 in ker pristojni dejavniki v nedogled zavlačujejo podpis nove pogodbe. Specialistični zdravniki tožijo, da so honorarji spričo neprestanega višanja življenjskih izdatkov zdaleč nezadostni in občasno — pravijo — niti ne krijejo stroškov za nabavo raznovrstnega materiala. Pripominjajo, da tudi še ni bilo poskrbljeno za prilagoditev lestvice ISTAT vzpenjanju cen. Stavka prizadene zavarovance naslednjih bolniških blagajn: INAD EL. ENPAS, ENPDEPD. SIP, vza-emnih blagajn neposrednih ob deiovalcev zamlje. trgovcev in o-Deiavci, ki so organizirani v pri- brtnikov in še drugih, ki so 1. staniških podjetjih, z zaskrbljeno- janl.ar;a letos v okviru zdravstve stjo gledajo na protestne skupščine ne reforme prešle pod deželno u- Trenja v pristanišču kolegov, zaposlenih v sklopu luške ustanove EAPT. Nič nimamo proti njihovim zahtevam — pravi tiskovno sporočilo — pač pa se vprašujemo, če so njihove metode pravilne, saj s takim ravnanjem škodujejo lastnim kolegom. Sicer pa naj bi vsega bilo krivo pristaniško vodstvo, ki s svojim zadržanjem spravlja v nevarnost enotnost vseh pristaniških delavcev, z druge strani pa hromi delo v luki. pravo. Pokrajinska sekcija vsedržavnega sindikata specialističnih zdravnikov, o katerih je govor, obenem javlja, da bodo laboratoriji za zdravniške analize in za fiziotera pijo začasno še naprej redno de lovali v pričakovanju dokončne rešitve problema o zaposlenem oseb ju, ki ga bo treba organsko preurediti. 111» II lili llll»IIIIIIIMIIIIIIIItlltl»l»IHIIHIIIIll»IIMI»ll»IIIIIHIIMMI|IIIHIIIMtUIMMIIMMMIIIHtlllHlMIIIIIIIII»MHIlHlHIM»IHIHIIIIllllHI»IM»l1IIIIIIIHIHI »MIIHII lllllllllllllll PREDSEDNIK POKRAJINE GHERSI O FAŠISTIČNEM NASILJU Zakaj obnovitev antifašističnega odbora Antifašistični odbor je nastal v Trstu pred nekaj leti iz potrebe, ki so jo takrat začutile tržaške demokratične sile, po enotnem organu, ki naj bi usklajeval in koordiniral razne pobude kra5evnih uprav, političnih strank, sindikatov za o-brambo demokratičnega reda v mestu. Ob ustanovitvi je odbor mnogo obetal, nato je začelo njegovo delovanje postopoma upadati. Zadnji trije fašistični atentati ga spet postavljajo v ospredje javnega mnenja, kajti mesto ne more in ne sme kar tako prezreti ponovnega izbruha nasilja: nanj mora množično odgovoriti in prav antifašistični odbor, ki so ga obnovili pri tržaški pokrajini, ima nalogo, da orga nizira in izvede to pobudo. O tem in še o marsičem, kar je v neposredni zvezi z naraščanjem Tečaji ljudske glasbene šole Danes ob 18 uri bo tržaška ljudska glasbena šola (Scuola popola-re di mušica - Trieste) predstavila javnosti na sedežu leposlovne fakultete v Ul. Universitš 1 svoj program. Tečaj se začne 2. februarja in bo trajal do maja, odvijal se bo dvakrat tedensko (sreda in sobo ta), cena bo znašala 15.000 lir na mesec. Informacije v tajništvu, Ul. Valdirivo 30 od 17. do 20. ure. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 23. JANUARJA 1980 Povrtnina Min Maks. Prevl Sadje Min. Maks. Prevl Česen Radič zelen 1000 2000 1800 Ananas 990 990 990 prve sorte — 3600 — Banane 880 1045 990 Cikorija vvitloof Čebula — 1500 - Ciquita Jabolka 1100 1100 1100 rumena 350 460 420 322 345 345 Artičoke jonathan I. apulija 220 240 230 Hruške abate Solata endivija trocadero 1080 1200 1140 fetel I. 748 863 805 Melancane 1150 1610 ’380 Grozdje ohanez Krompir bea Paprika 250 360 320 1093 1150 1093 zelena 1150 1380 1265 Pomaranče Paradižniki za solato 920 1150 978 taroki I. 518 575 575 Peteršilj Zelena 500 250 1000 500 600 400 Limone I. 598 748 690 Špinača Mandarine I. 748 1150 920 italij. domača 480 840 600 Grenivke 230 605 550 fašističnega prevratništva v Trstu, smo se včeraj pogovorili z dr. Luciom Ghersijem, ki je v svojstvu predsednika tržaške pokrajine tudi predsednik antifašističnega odbora. Dr. Ghersi, kako to, da je tržaška pokrajina prevzela pokroviteljstvo nad antifašističnim odborom? Pred pokrajino je skrbela zanj tržaška občina. »Pokrajina je obnovila antifašistični odbor pred približno enim me sečem, potem ko je tržaška občina sklenila, da ni nujno nadaljevati te pobude. Občinska uprava ni doslej' izrecno utemeljila tega skle pa, iz objektivnosti pa moram do dati, da sodeluje predstavnik obči ne vedno aktivno na sestankih se danjega odbora in njegovega pri spevka ne gre podcenjevati. Stari antifašistični odbor pa je zašel v krizo še s prejšnjo občinsko u-pravo. še predno je zasedel župansko mesto Cecovini*. Kakšen je poglavitni namen antifašističnega odbora? »Poglavitna namena sta v bistvu dva: sensibilizirati prebivalstvo, pa tudi organe, ki jim je poverjen pregled nad javnim redom, za krepitev nadzorstva nad javnim redom ter odgovarjati, seveda demokratično, na vse izbruhe nasilja.* Ko smo se včeraj pogovarjali z namestnikom državnega tožilca dr. Coassinom, nam je omenil, da občutimo v Trstu pomanjkanje preventivnih ukrepov zoper nasilje. »S takim mnenjem se strinjam. Zavedam pa se, da je delovanje policijskih organov pri zatiranju nasilja, zelo težko in to tudi zaradi pogojev, v katerih le-ti delujejo. Organi pregona se nahajajo v hudih škripcih. Predvsem jim primanjkuje ljudi za uspešnejše delovanje, poleg tega pa je večina policijskega osebja že v letih. Boj proti nasilju je zelo nevaren. Razumlji vo je zato, da se tisti, ki jim manjka le malo do upokojitve, raje odločijo za delo v uradih, kot za delo na cesti. Kljub temu moram V Repnu zanimivo predavanje o čebelarstvu V sredo zvečer se je zbralo lepo število čebelarjev v Križmančičevi gostilni v Velikem Repnu, na predavanju znanega čebelarja iz Marezig Ivana Kranjca. V začetku je predsednik tržaškega čebelarskega konzorcija profesor Terčelj pozdravil prisotne. Poseben pozdrav in voščilo za čimprejšnje okrevanje je želel čebelarju Bernardu Žuljan' iz Ric-manj. Izrekel je tudi zadovoljstvo nad pobudo srednje šole «Igo Gruden* iz Nabrežine, ki je ustanovila čebelarski konzorcij, ki ga bo vodil profesor Zvonko Legiša. Predavanje profesorja Kranjca je bilo za naše čebelarje še posebno zanimivo, saj je takšnih predavanj bolj malo. “Ižčrpno'je 'govoril b maticah, o panju, o hrani, o delovnem panju in končno še o zdravju čebel. Sledila je precej živahna debata, med katero so si čebelarji izmenjali izkušnje in tudi marsikaj novega slišali. T. Danes ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče v Trstu predst* vilo svojo novo premiero, delo sodobnega ameriškega dramatika Ed" warda Albeeja «Kdo se boji Virginije Woolf?» Drama je nastala v šestdesetih letih, vendar je tekst še vedno povsem sodoben in poln nenavadne sile; to je moč, ki se ji gledalec ne more upirati, moč, s katero ga avtor, režiser in igralci nasilno vodijo po grozljivih poteh človekove notranjosti, po najskrivnostnejših predelih človekove psihe. O tej sili in moči dela gotovo priča izredna pozornost mlade publike, ki je sledila trem predpremieram in je predr stavo izredno dobro sprejemala. Albeejevo dramo pe režizal Dušam Mlakar, v njej nastopajo Bogdana Bratuževa, Anton Petje, Anica Kumer in Livij Bogateč. Scena je delo arhitekta Nika Matula. Kostume je izdelala Marija Kobi. Za prevod je poskrbela Maila Golob. • V kasarni pri Sv. Andreju je bila včeraj svečanost, med katero je polkovnik Valerio Gibellini pre vzel poveljstvo finančne straže za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Gibellini Rimu. je doslej služboval v dosedanje napore policijskih orga iov oceniti za pozitivne.* Kdaj se večinoma pojavljajo fa šistične akcije? »Pojavljajo se predvsem v zelo delikatnih političnih trenutkih. V teh dneh so fašisti udarili zaradi izredno zapletene in nestabilne notranje in zunanje politične situacije. Težko je povedati, kateri so njihovi resnični cilji. Verjetno skušajo umetno ustvariti v Trstu protikomunistično ozračje, tako da bi se mesto oziroma javno mnenje razbilo na dva tabora, na dva blo ka. Na ta način, mislijo, bi se tudi poslabšali odnosi z bližnjo republiko.* Atentati, požigi, provokacije so sad vedno iste neofašistične skupine . . . «Nobenega dvoma ni. da so aten tatorji pripadniki Fronte della gio ventil ali ljudje prav blizu te orga nizacire. Verjetno pa je ta skupi na mladih razboritežev le inštrument, s katerimi razpolagajo drugi za dosego svojih prevratniških naklepov. Nasilna dejanja niso sama sebi namen; so del igre. ki je večja od njihovih storilcev, Osebno ne bi vedel, kaj vse tiči za temi akcijami.* Povrnimo se k antifašističnem odboru. 11. februarja prirejate ve liko antifašistično manifestacijo v gledališču Verdi, katere se bo u deležil tudi dosmrtni senator Leo Valiani. Taka manifestacija bo verjetno zbodla neofašistične kroge. Obstaja zato možnost novih fašističnih izbruhov. «Da, in prav o tem sem se v sredo pogovarjal s prefektom Mar-rosujem. Pred manifestacijo bo po trebno še posebno nadzorstvo, pred vsem prej gledališčem Verdi in sedeži demokratičnih inštitucij, kamor prevratne# najraje udarijo. Tudi prebivalci morajo v tem času pomagati organom javne varnosti, in sicer tako, da pozorno in razum | no sledijo vsem tržaškim dogodkom ter jih obvestijo, ko opazijo kaj sumljivega.* (šč) Deset dni mrtev v stanovanju Ekipa tržaških gasilcev, s kap. Finom na čelu, je morala včeraj zvečer poseči v Ul. Mačehi 16. V pritličnem stanovanju je ležal mrtvec, ki so ga nato identificirali za Giordana Lucesija, starega 58 let. Lucesi je umrl že pred kakšnimi desetimi dnevi zaradi izkrvavitve. Samomor je izključen. Dostavno vozilo v plamenih Neznanec je predvčerajšnjim ponoči zažgal dostavno vozilo ford transit, ki je bilo parkirano pred ameriškim konzulatom v Ul. Mar-čhesetti. Neki očividec je povedal, da se je okrog vozila motovilil moški srednjih let, s cigareto v ustih, s katero je najbrž zažgal molotovko in jo spustil pod avtomobil. Zagorela so najprej zadnja kolesa, nato še blatnik. Vendar so kmalu zatem prišli gasilci in požar pogasili, tako da večje škode ni bilo. Dostavno vozilo je last Morena Genteda, ki si dejanja ne zna razlagati, ker je policiji izjavil, da nima političnih tendenc in tudi ne sovražnih konkurentov v trgovini z jeansi in oblekami, Silvanijeva v Avditoriju Sinoči je bil v Avditoriju recitd znane Tržačanke Jole Silvani «TržO' čan na stolich (El triestin in care-ga). V svojem solo nastopu je Si>" vanijeva predstavila maloštevilni" mu občinstvu najbolj značilne «o£*' lomke» iz svoje pestre igralske kc riere in ob tem zapela nekaj trffl' ških narečnih pesmi. Ob klavirju j* Jole Silvani spremljal pianist Li®*° Cecchelin. tič Na učiteljišču «Slomšek> piha z vseh strani V preteklih mesecih smo mnog® pisali o pomanjkljivem ogrevanj® na številnih naših šolah in o nevšečnostih, ki so le te prizadele ®' čenče, dijake in profesorje. Dane* moramo zopet zabeležiti podoben primer, kateremu pa ni botroval0 slabo delovanje ogrevalnih naprav Govor je o našem učiteljišč® «Slomšek*. Na tej šoli se že ve° kot dve leti notranja vrata in le' sena okna ne morejo dobro zapf®' ti, niti pozimi, niti poleti. To P0-vzroča na šoli mnogo težav pr®* v zimskem času. ko v šolsko 0°" slopje piha z vseh strani, hlade® zrak pa znatno vpliva na toplo4® v učilnicah, kar sili ravnatelj®1 da včasih prekinja pouk in po**' lja domov dijake. Ker traja tako neurejeno stani* že toliko časa, je zavodski svet šole sklenil, da s pismom protesti** pri tržaški občinski upravi in PT šolskem skrbništvu. Zavodski sv<* je že 14. januarja letos poslal ®J bema forumoma protestno pismo, ’ katerem zahteva čimprejšnje P®j pravilo vrat in oken. Od tedaj J* minilo že 10 dni. a ne občina >® ne šolsko skrbništvo nista odgo®®' rila na protest. Bo treba na odg0^ vor počakati vse dokler ne bodo **.' radi preniha in mraza primor®®1 na učiteljišču prekiniti pouk? Plameni v papirnici Nepotrebna panika včeraj v P*" pirnici Modiano v Ul. Conti. Iz &!: od naprav za barvanje papirja 1J nenadoma bruhnil plamen, ki p® * povzročil ne škode ne ranjencev. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in tast ANGEL STARC Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 26. januarja 1980, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kon-tovelsko cerkev. Žalujoča žena Dora, sin Angel, hči Majda, snaha Klara in vnukinje Suzana, Clnzia in Manuela Kontovel, Trst, 25. januarja 1980 M SLOVENSKO „5. STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM EDVVARD ALBEE Kdo se boji Virginije Woolf? (igra v treh dejanjih) Režija: DUŠAN MLAKAR 'Danes, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A j—; premierski : Jutri, 26. t.m., ob 20 30 ABONMA RJED B — prva sobota pb premieri. V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri. GIUSEPPE BERTO Neznani beneian (igra v dveh delih) Danes, 25. trn., ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH Jutri, -26. t.m., ob 20. uri v Babni hiši v RICMANJ1H. V nedeljo, 27. t.m., ob 17.30 v dvorani «G. Verdi* v Miljah. ANGELO BEOLCO - RUZANTE v. Pomjenki Rajonski sveti Rajonski svet za Žavlje - Štra-mar . Rabojez se prihodnjič sestane v torek, 29. t.m., ob 19.30 v saveljski osnovni šoli (Žaveljska ulica 91). Razpravljal bo o notranjih problemih. Navzoč bo tudi miljski župan Bordon. Naslednja seja tega sveta bo v istih prostorih že 31. januar jg ob 19.30. Tedaj bo govor q načrtu ustanove za industrijsko cono EZIT o industrializaciji Doline Oreha. Jutri, 26. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani v DOLINI. Gledališča Rossftti Danes, 25. t.m., ob 20.30 izven a-bonmaja Turi Ferro v delu Nina "lartoglia «L’aria del Continente». 2-9 abonente 20. odst. popusta. Re-2ervacije rri osrednji blagajni. * * * Od 30. t.m. Stalno gledališče Fur-J^nije . Julijske krajine predstavlja delo Wedekinda «11 marchese von ■Keith*. V abonmaju odrezek št. 6. avditorij Danes, 25. t.m, ob 20.30 Jole divani v «E1 triestin in carega* Svital s tržaškimi ljudskimi pe-Smimi. Abonenti 59 odst. popusta. Pregled predstav 1980: Sedem Predstav v abonmaju «Mlada se-topa* za vse tiste, ki ljubijo gledalce. * * * Dd 29. t.m., F -olo Poli v «Mez-tocoda* z Jacquelin Perrotin. Verdi Danes, 24. t.m., ob 19 30 peta uprizoritev Wagnerjeve opere Tristan in j?°lda. šesta predstava bo v nede-D°. 27. t.m., ob 15.30. * * * V četrtek, 31. januarja, ob 20. uri Premiera opere Ermanna VVolf-Fer-•jdrija Grobjani. Predstavitev ope- e bo v ponedeljek ob 18.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča. Go-v°ril bo prof. Bruno Bidussi. • * * •* '['*/■’ *>‘f Občinsko gledališče Verdi išče Pevce za svoj zbor. Interesenti naj ?e javijo v uradu za osebje (Na-Drež)d 3. novembra 1). Kino Cappella Underground 18.00— 20.00 «D processo». Orson Welles, Romy Schneider. Barvni film. 'dtionale 15.00—21.00 «Remi». Risani film. iriston 16.45 «H fantasma del pal-toscenico». Režiser: Brian De iolrna. Prepovedan mladini pod J4- letom. "r®0 16.00 «D matrimonio di Maria Draun*. Fass Binder. Barvni film r vsakogar. ■*eelsior 16.00 «A noi due». Barv-Ji film. Prepovedan mladini pod ,14- letom. ,rattacielo 16.00—22.15 «Quattro mo-®che di velluto grigio*. Režija D. t“gento. Prepovedan mladini pod Č. letom. B,ce 16.00 »Meteor*. Henry Fon-•ja- Barvni film. “gnon 15.30 «11 magnifico cam-f.P'nne*. Barvni film za vsakogar. n°drammatico 15.30-22.00 «Sex Pdftouze*. Barvni film. Prepovedne mladini pod 18. letom. 'djtallo 16.30 »Uragano*. Mia Far-tow, Dayton Ka’ne. Barvni film a“derno 16*00 «Stupro selvaggio*. r^vni fiim prepovedan mladini i** 18. letom 0ra 16.00 «Una strana coppia di dJtocen*. Peter Falk. '7' »1 16.00 »Mak di velluto*. A. fnlf entan,»- .ta (Milje) 17.00 »Pensionato par-colare per signorine di buona nmiglia*. Barvni film. Prepovedi?0 mladini r i 18. letom. i.Jtoio Venelo 16.30 «Ratataplan». nebaran 17.00 «Ciao America*. R. ® Niro. Barvni film prepovedan "“adirn Dod 18. letom. GLASBENA MATICA Trst obvešča abonente, da zaradi bolezni dirigenta odpade koncert Komornega zbora gledališča «G. Verdi* danes, 25. t.m., Kasnejši datum koncerta bomo javili pravočasno. Tržaško In goriško tajništvo Sindikata slovenske šole vabita nestalno učno osebje s študijskim naslovom (precari), da se udeleži vsedržavne enourne stavke, ki bo prvo uro delovnega urnika danes, 25. januarja. S tem sklepom se Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini pridružuje zahtevam šolskih federacij CGIL, CISL in UIL po ureditvi staleža za nestalne šolnike. To je bila tudi ena izmed zahtev prejšnje splošne stavke,- katere so se-udeležili v veliki večini tudi slovenski šolniki«'!. ■ • - v. VABILO Skupina bivših borcev Istrskega odreda vabi vse bivše borce tega odreda, ki živijo na Tržaškem, na sestanek, ki bo v soboto, 26. januarja 1980, ob 16. uri v gostilni pri Maksu v Bazovici. Izleti Člani SPD — Trst prirejajo v nedeljo, 27. t.m., sprehod po Krasu. Zbirališče na Oberdankovem trgu ob 9. uri pri avtobusi- št. 4. Odhod ob 9.10 na Obelisk, kjer se nam lahko pridružite ob 9.30. Pot nadaljujemo po vertikali na Konkonel (Ferlugi) dalje nad kamnolom na vedeto Aliče čez Razklani hrib v Bazovico. Cilj pri spomeniku bazoviškim žrtvam. Vljudno vabljen' vsi planinci. , i Združenje Union — Ski klub spo-roča, da se ponovno začne vpisovanje za smučarske tečaje in enodnevne nedeljske izlete v Rava-scletto. Tečaji se pričnejo 10. februarja za 4 zaporedne nedelje. Prijave in vpisovanje na sedežu združenja, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459. Razna obvestila ŠD Vesna prireja v soboto, 9. fe fruarja 1980, v kriškem Ljudskem domu pustni ples za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete vsak dan. razen ponedeljka, na društvenem sedežu od 18. do 19. ure ob nedeljah pa od 11. do 12. ure. Igral bo znani ansambel »Salvador*. .............................um..............................mu.......... Včeraj - danes Danes, PETEK, 25. januarja $0,,- PAVEL I7,Xe vzide ob 7.35 in zatone ob na 17 Dolžina dneva 9.25 — Lu-> z,de ob 12.00 in zatone ob 1.07 utri. SOBOTA, 26. januarja . PAVLA tV včeraj: na j višja tempera tu-Urj stopinje, najnižja 7, ob 18. UsUli stopinje, zračni tlak 1007 mb stotnfn- brezvetrje vlaga 88-od-v°stin> ne*to oblačno s slabo vidlji-ni0r; ’ morje mirno, temperatura 8,7 stopinje. ann.R0JSTVA IN SMRTI Stefnir11 1 so SE: Nataša Žerjal, too p? Milkovitsch, Luisella Col- g°vich 'lai? Pausche, Nataša Dra UMiL 5'bviero Bressani. klin ^ j Sr): 76-letna Maria Pe-JCan. ' ° , Cruci, 78-letna Giovanna Por č, 8® letna Marcella Richter tin' il?®rt'oni, 76-letna Maria Višin-ni “ R.'letni Giusepne Polli, 50-let Ho i ln. do Pe‘ din, 74-letni Vitto-8i-letuVls. 50-letna T.idin Pernrvsek, "to Anna Zerial vd. Metlika, 77-letni Giovanni Piccozzi, 62-let-ni Vincenzo Tassone. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unith 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul, Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine; tel 211001, Prosek: tel 225141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 2119197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. št* vilka 732-627. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Trst Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike (učitelje, profesorje in veroučitelje) ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25.10. 1954 v Trstu in tržaški okolici, dg se jim štejejo ta leta službovanja dodatno za pokojnino. Celotna doba od 16. 9. 1947 do 25. 10. 1954 se šteje 2 leti, 8 mesecev, 13 dni. Od 16. 9. 1947 do 16.9. 1949 se dodatno šteje 1 leto. Za ostalo dobo se šteje V*3 šolskega leta. Interesirani naj naslovijo nrošnjo na šolsko skrbništvo in naj navedejo dobo službovanja ter prosijo, da se jim štejejo navedena službena leta dodatno za pokojnino v smislu 24. člena, odstavka c, odloka predsednika republike iz dne 29. 12. 1973 št. 1092, Pravico do dodatnih službenih let imajo šolniki, ki so se upokojili od 1. 6. 74 naprej. Ta dekret pa ne velja za neučno osebje. Podrobnejša pojasnila nudi tajništvo SSŠ - Via Filzi, 8.. Vsak torek in petek od 16. do 18. ure! Prosveta PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na kulturno prireditev, ki bo v prosvetni dvorani. Spored: o-troški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «škrk št. 27». Prireditev bo v nedeljo, 27. t.m. Ponovitev bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja od danes, 25. t.m., do 1. februarja Ireneo Ravalieo. Otvoritev bo ob 18. uri. V umetnostni galeriji Torbandena bo danes, 25. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave Maria Cerolija. V mali galeriji v Sežani bo danes, 25. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Živka Marušiča. V galeriji Rossoni razstavlja do 31. januarja Edmondo Dose. V kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettijeve, Giuffride, Manuellija, Metallinojeve, Parne, Punza, Sedma-cha in Vranicha« ENOLETNI: OBRAČUN MESTNIH STRAŽNIKOV Dan za dnem pred šolami, na trgu, po ulicah v skrbi za normalno življenje v vsej občini • i Za nekaj nad 10.000 kazni so vnovčili skoraj 50 milijonov lir • Izgubljeni predmeti se kmalu vrnejo pravim lastnikom - Majhen odstotek odsotnosti zaradi bolezni z delovnega mesta IZJAVA ENOTNE MLADINSKE KOMISIJE (EMK) ENOTNI V ZAHTEVI PO ZAŠČITNEM ZAKONU Zakon naj parlament odobri na osnovi predloženih osnutkov Med goriškimi mestnimi Stražniki je malo bolnih ljudi, sorazmerno manj kot med uslužbenci drugih javnih ustanov in tudi marsikatere tovarne. To lahko razberemo iz letnega pregleda o delovanju goriških mestnin stražnikov, ki smo ga dobili te dni v redakcijo. Morda bo druge novinarske kolege zanimalo predvsem koliko so ti mestni stražniki pripomogli s kaznimi k sanaciji občinske blagajne. mi smo hoteli dati v gajne. mi smo hoten uati v o ;. ““ ospredje problem dela in vsakda- lzvaJanJe osimskega sporazuma, še - posebej bo govor o gospodarski problematiki tega sporazuma, govori- f Čestitke Danes bo ugasnila tretjo svečko METKA. Da bi bila vedno pridna in vesela ji želijo sestra Erika, no-na, mama in tata. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PODJETJE išče grafičnega delavca - ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro «grafik». PRODAM klavir znamke Chappel & C (London) in moped NSU 50 cc. v dobrem stanju. Telefonirati na tel. štev. (0481) 86-155 od 13. do 14. ure. ZAPOSLITEV iščem kot šivilja v modnem salonu ali kot piodajalka v trgovini s konfekcijo. Telefonirati n-' tel. št. 220-430. PRODAM plinsko napravo za avtomobil, jeklenka (60 litrov) znamke bedini, rabljeno dve leti. Cena 70.000 lir. Ogled — Bonetska 2, Doberdob. IŠČEM hišo z vrtom tudi če je potrebna popravila, ali pa zemljišče za zidavo. Kupim tudi stanovanje. Telefon 228390. PRODAM avtomobil znamke citroen LN 600 kubikov, letnik 1978 — avgust. Cena zanimiva. Telefonirati od 13.00 do 14.30 in ob večernih urah od 20. ure dalje na št. 764742. PRODAM avtomobil simca 1301 letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. 571326, ŽELIŠ sodelovati na zasebni radijski postaji v Trstu? Odzovi se. Pisrtia poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Radio*. DAJEM v najem opremljeno sobo v predmestju zaposlenemu dekletu ali ženski. Ponudbe poslati na u-pravo Priomrskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Soba». PRODAM nov loščilec. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198. KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št. 757339. NAJLEPŠA, zdrava, ekonomična kuhinjska posoda za dušenje (kuhanje) vsake zelenjave brez vode in pečenja brez zabele iz nerjavečega jekla 18/10. Garancija neomejena. Ponuja Mario Devetak, Ul. ZaneUi 22, Sovodnje, telefon (0481) 882-112. PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi gumami z žeblji. Telefonirati v večernih urah na številko 272701. GOSTILNA v Prečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim go-stvom, da je ponovno odprta. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim stran kam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste. UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica, ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za revoze za civilno odgovornost vseh riziko-. va i nudi agencija Švab, Assicurazior' Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034; poč -užnica na Opčinah, Ul. Salici 1, tel. 211489. nje prisotnosti teh mestnih stražnikov, ki so, to lahko mirnodušno ugotavljamo, zelo priljubljeni med prebivalstvom. Smo torej pri prisotnosti na delu. Od skupnih 59.298 delovnih ur, za katere so bili v lanskem letu zadolženi ti stražniki so jih efektivno opravili 54.708. od dela so zaradi bolezni izostali le 4.590 ur. To je 7,73 odstotka celotnega delovnega urnika. Odstotek je majhen, če pomislimo, da vršijo mestni stražniki skoro vso svojo službo na prostem, neglede na vreme in letni čas. Po tem uvodu lahko ugotavljamo kako so delali. S službenimi avtomobili in motocikli so opravili 51.934 in 28.000 kilometrov. Številke se niso spremenile v pri-primerjavi z letom prej. Mestni stražniki so bili zadolženi za nad zorstvo nad javnimi lokali in trgovinami pri ugotavljanju morebitnih prekrškov pri cenah, nadzorstvu nad kramarji ob priliki raznih sejmov. V njihov delokrog spada tudi nadzorstvo na gradbiščih v občini. Vse to gre v nekaj tisoč primerov. V njihovi pisarni v Ulici Mazzini je tudi skladišče izgubljenega in najdenega blaga. Večino tega kar ljudje izgubijo pridejo tudi sami poiskat. Lani so namreč približno šestdeset odstotkov najdenega ljudje našli in dvigriili, ob koncu leta so imeli v svojem skladišču še 197 tako imenovanih «izgub-ljenih» predmetov. Nekaj nad osem tisoč je bilo raziskav in sestav dokumentov o posameznih osebah ali ustanovah, ki so jih morali napraviti mestni stražniki v lanskem letu. Za zaključek smo pustili že uvodoma omenjene kazni, zaradi ka terih se občani večkrat hudujejo. Vendarle že iz podatka, da so' lani mestni stražniki posameznikom zasolili 10.505 kazni, kar pomeni 288 kazni na dan, lahko mirno ugotovimo, da so bili pri zelo širokosrčni. Velika večina kazni se nanaša na prometne pred piše. Samo če pomislimo koliko | kazni bi lahko dali, če bi se usta-1 vili pri vsakem napak parkiranem! avtomobilu, da o drugih prekrških ! sploh ne govorimo, bi lahko rekli, da bi lahko vnovčili, če bi bili «hudobni» veliko več od tistih skoro 49 milijonov lir kolikor se je steklo v občinsko blagajno v lanskem letu. Sicer pa že več let ugotavljamo, da je mestnih stražnikov premalo, manj od tega kar določajo predpisi o njihovem številu v sorazmerju s prebivalstvom. Tudi temu bo morala občina v bodoče opomoči. sindikata CISL. Na njem v raznih komisijah preučujejo naloge, ki čakajo sindikalno organizacijo v o-semdesetih letih. Pokrajinski tajnik goriške CISL Giovanni Padovan je bil izvoljen za predsednika 5. delovne komisije, ki preučuje mednarodne sindikalne stike. V tej komisiji preučujejo poleg drugih tudi odnose med italijanskimi in jugoslovanskimi sindikati ter druga vprašanja, ki so vezana na li pa bodo tudi o uporabi delovne sile v obmejnem podrečju, o izse ljenstvu in o tovornem prometu. Pokrajinski svet se sestane v ponedeljek Goriški pokrajinski svet se bo sestal na redno sejo v ponedeljek ob 16. uri. Na dnevnem redu bodo nadaljevali z razpravo točk, ki jih niso razčistili na prejšnji seji. dodali pa so še druge točke. Ratificirali bodo vrsto sklepov, ki jih Je sprejel ožji pokrajinski odbor, izvolili svoje zastopnike v nekatere upravne odbore, razpravljali o resoluciji socialistične stranke v zvezi z državno cesto 56-bis. itd. Na dnevnem redu je tudi predlanski obračun pokrajinskega avtobusnega podjetja. Seja pokrajinske komisije za osimski sporazum V tem tednu se sestajajo komisije pokrajinskega sveta. Danes ob 17. uri se sestane komisija za osimski sporazum, ki ji predseduje svetovalec Silvino Poletto, v njej pa so predstavniki vseh demokratičnih političnih skupin. Na dnevnem redu je več pomembnih točk kot so dobave zajamčene količine vode reke Soče, prekategorizacija mejnega prehoda Plešivo iz druge v prvo kategorijo, konvencija z deželo za izgradnjo ekstrateritorialne ceste čez Sabotin, ki bo povezovala Goriška Brda z Novo Gorico, ter razprava o vprašanjih, ki se pojavljajo pri obmejni blagovni menjavi. Enotna mladinska komisija za goriško pokrajino, ki jo sestavlja mladina Sveta slovenskih organizacij.' mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zve ze, mladinske sekcije Slovenske skupnosti, Zveze komunistične mladine Italije in Zveze socialistične mladine Italije, je po sestanku o aktualnih vprašanjih Slovenske na! rodnostne skupnosti v Italiji obja vila naslednjo izjavo: »Enotna mladinska komisija (F MK) za goriško pokrajino, zbrana na svojem rednem delovnem sestanku dne 21. januarja 198C. ugotavlja, da komisija ustanovljena pri predsedstvu vlade z nalogo, da preuči probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ni po dveh letih, posebno zaradi zadrževanja vladnih predstavnikov, še zaključila s svojim delom. Zato EMK zahteva, da italijanski parlament na podlagi predloženih zakonskih osnutkov, v čim krajšem času odobri ustrezno globalno za konsko zaščito za slovansko na • rodnostno skupnost v Italij' in s tem zagotovi njen nadaljnji obstoj in razvoj na celotnem ozemlju, ki sega od Kanalske doline in Rezije do Tržaškega zaliva. Enotna mladinska komisija je prepričana, da je globalni zaščitni zakon mogoče doseči samo z enotnim nastopom vseh manjšin- SODELOVALI SO NA RALLYJU «TRANSAFRIKA» Trije mladi Krminiani so se vrnili s težke poti po afriški puščavi '■ -.V: Zaradi * slabe organizacije so kmalu opustili tekmovanje in šli sami, brez i ■ vsake pomoči, s svojim avtomobilom po asfaltnih cestah in karavanskih stezah Vozilo treh mladih Krminčanov v alžirski oazi El Oued Živimo že v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, tehnika omo- pa so se podali na pot z letalom, da bi dosegli to mesto ne- goča človeku da stopi na mesec,1 kje v sredini Afrike, ob Atlant-so pa še vedno kraji na našem skem oceanu. Bili so to Adal-planetu, skozi katere se le - s berto Buzzini, Rocco Zortuz in težavo prebiješ, če hočeš na pot Maurizio Pepe, vsi trije še zelo po peščeni afriški puščavi moraš mladi imeti precejšnjo dozo pionirske ”—: mentalitete in tudi dokaj avanturizma. Pisali smo že pred časom o treh mladih Krminčanih, ki so se nameravali podati na dolgo pot skozi puščavo Afrike iz Slonokoščene obale do obale Sredozemskega morja. Šli so na pot s svojim renaultom 4, vozilom, ki je pripravpo za potovanje po naših cestah, ne pa po cestah, ki niso še nikdar videle asfalta. Avtomobil so poslali v Abidjan v Slonokoščeni obali z ladjo, sami Giovanni Padovan o mednarodnih odnosih na vsedržavni skupščini CISL V Rimu se v teh dneh vrši vsedržavno srečanje vodilnih aktivistov iiiiiitiiiimiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiituttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiii MENJAVA DINARJA PRECEJ UGODNA Pri goriški trgovini počasno vračanje v normalnost Včeraj so na goričkih bankah sa en dinar dali 35,25 lire - En avtomobil loterije Corso Amico» našel srečnega lastnika Dobra dva tedna vsakdanjih turi-stov-kupcev iz Jugoslavije ni, bilo v Gorico in v Trst in nekateri »preroki* so v tem videli znak hudih časov, sedmih suhih kray za tukajšnjo malo trgovino. Jugoslovani nišo prišli bodisi ker so bile številne ceste druge kategorije slabo prevozne zaradi obilnega snega it. seveda mnogo tudi zaradi tega ker so pred novim letom tako doma kot pri nas veliko, morda preveč potrošili z raznimi nakupi, praznovanjem novega leta, izleti in ne nazadnje tudi V pričakovanju semestralnih počitnic v katerih so cele družine šle petnajst dni na smučanje v domače ali tuje turistične kraje. Seveda je treba temu dodati tudi padec dinarja, o katerem smo tolikokrat govorili. V zadnjih dneh pa dobiva počasi Gorica svojo že nekaj let vsakdanjo podebo. Po cestah je danes lažje kot pred desetimi dnevi, petnajstega v mesecu so ljudje na delovnih mestih dobili plače, vrednost dinarja je spet višja. Včeraj so npr. v skoro vseh goriških bankah plačevali za večje količine dinar po 35,25. Izjemo je tvorila samo ena banka, ki ga je plačevala kar štiri točke manj. 0-čitno pa ta banka, ki ima svoje središče v Večjem mestu Veneta, nima interesa, da bi kupovala dinarje. Vsekakor se je vrednost dinarja približala tisti (37 lir :a en dinar), ki je bila pred prazniki. Trgovci so se tako oddahnili, reči pa moramo, da so tudi potrebovali, oni in njihovi pomočniki, nekaj dni počitka, saj je bilo kupcev v goriških trgovinah v decembru zelo veliko, in to predvsem iz Jugoslavije. Naj povemo še, da se javil dobitnik enega izmed dveh avtomobilov, ki so jih dali na razpolago trgovci včljanjeni v združenju »Corso amico*. Gre za Goričanko Normo Bramucci Milani iz Ulice Leoni 10. Ta je pred prazniki bila v trgovini Grapulin in je tam nekaj kupila ter dobila loterijske listke. Čisto slučajno se je zavedela, da ima listek, ki velja več milijonov lir. Ženska ima očitno srečo s takimi stvarmi, saj je pred sedmimi leti zmagala na podobni loteriji v Vidmu eno drugo vozilo.'No sedaj ima možnost voziti se z novim vozilom. Ker smo že pri trgovini naj omenimo še kako nekateri časopisi širijo alarmantne vesti. V nekem posebnem dopisu beneškega dnevnika najdemo napisano, da se je ljudi ob meji lotil preplah zaradi mednarodnih dogodkov v svetu in da so zaradi tega ljudje pričeli kar na veliko kupovati živila in si delati zaloge. Kot pred drugo svetovno vojno. Mi ki živimo v Gorici nismo tega preplaha opazili. Najbrž mora k nam priti posebni dopisnik da opazi tako mrzlično kupovanje živil. Vrnili so se domov v teh dneh in oglasili so se v. našem uredništvu ter nam povedali, kako je bilo na potovanju. S svojim vozilom so prevozili 7.000 km . a relaciji Abidjan, Agadez, Tamahras-set, El Golea, Hefta, Kauroian, Tunis. Sodelovati so nameravali na avtomobilskem rallyju «Transafri-ka 80», pa so Se kaj kmalu naveličali, ker so bili prepuščeni samim sebi. Povedali so nam. da so imele oskrbo samo uradne ekipe velikih avtomobilskih to! varn, velika večina udeležencev pa ni ime’a izkušenj za tako vožnjo po afriški puščavi in vsakdo je moral naprej tako, kot je vedel in znal. Na rallyju so torej šli le na poti med Abidjanom in Agadezom, zatem pa so nadaljevali pot sami po cesti, ali bolje rečeno stezi, ki veže Niger z Alžirijo in Tunizijo. Od omenjenih 7.000 kilometrov jih je bilo kar dva tisoč po peščenih stezah in- okrog tisoč po trdem kamnu; vozilo je utrpelo pri taki vožnji precej škode, in marsikje so videli ob poti zapuščena vozila. Kljub vsem tem težavam pa ie bila vožnja seveda zanimiva, srečali so ljudi najrazličnejših ple men, soočali so se s čisto drugačno realnostjo. Na to svoje potovanje imajo trije krminski mladeniči tud: drugačen spomin. Napravili so preko 1.200 diapozitivov in slik in posneli tudi kratkometražn' film. «Komaj čakamo,* so nam ob slovesu dejali «da gremo spet na pot v kako drugo deželo.* «Corso Amico»: izročen tudi drugi avtomobil Včeraj se je javil tudi drugi dobitnik novoletne igre na srečo pod imenom «Corso Arnico*. Pregledali sp njegov listek in ugotovili, da je pravilen. Srečni lastnik avtomobila »fiesta* je Giovanni Bella iz Gorice, Ul. Della Pergola 32. Na možnost, da je zadel avto, se je spomnil šele včeraj pri frizerju med či-tanjem časnika, ki je objavil vest, da drugega avtomobila niso še oddali, ker se lastnik še ni javil. Ko je prišel domov je primerjal številke, in ugotovil, da se je sreča drugič nasmehnila prav njemu. Tako so v dveh dneh po skoraj treh tednih od žrebanja ugotovili, da avtomobila ne bosta šla v Jugoslavijo, kot so to do zadnjega sklepali, ampak da sta ostala kar v Gorici. Prometna nesreča v Ul. Duca d’Aosta Štirideset dni bo ostal v bolnišnici 18-letni Diego Nitti iz Ulice del Carso. Mladenič se je sinoči nekaj pb 19. uri peljal po Ulici Duca d’Aosta proti domu s svojim mopedom, po isti ulici je v nasprotni smeri vozil-'šV6jItaunus GO 64667 Sergio Simone iz Gorice Ul. Rivoli 6. Simone je zavil v Ulico Randaccio in najbrž ni opazil v nasprotni smeri prihajajočega mopedista ter ga podrl. Fant mu je razbil prednje steklo v vozilu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, K sreči ima samo zlomljeno levo koleno. Nesreča v Števerjanu V splošni bolnišnici v Gorici so v sredo zvečer pridržali na zdravljenju 58-letno Danielo Tinto iz U-klancev 11. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo z Bukovja pripeljali v bolnišnico, ker se je v prometni nesreči udarila v glavo in levi gleženj. Okrevala bo v nekaj dneh. Predavanja Ženski odsek PD »Danica* na Vrhu priredi jutri, v soboto, 26. januarja, ob 20. uri predavanje dipl. psihologinje Eme Hlebec na temo »Kaj otrok v družinskem okolju potrebuje za svojo zdravo duševno rast*. I ‘JI !WBI Angel Humar, Grojna - Pevma, daruje za goriško Podporno društvo 70.000 lir- skih komponent. Zato se mora e-notnost Slovencev v Italiji stalno in vsestransko krepiti. Vsako omahovanje v tej smeri je podpora tistim nam nasprotujočim silam, ki hočejo zavlačevati z rešitvijo bistvenih vprašanj Slovencev v Italiji, ki jih vsebuje zahteva po globalni zakonski zaščiti.* SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE EDWARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? igra v treh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR V torek, 29. januarja, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (goriški abonma). Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. ANGELO BEOLCO-RUZANTE POMJENKI Danes, 25. januarja, ob 20. uri v Prosvetni dvorani »A. Budal* v ŠTANDREŽU. Gledališča Primorsko dramsko gledališča gostuje drevi, ob 23. uri v Kobaridu z Ibsenovo «Noro». Razna obvestila Danes, 25. januarja, ob 20. uri bo v občinski sejni dvorani v Doberdobu sestanek, na katerem bodo izvolili občinski odbor za vodenje družinskih posvetovalnic. VZPI-ANP1 Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje - večerjo v soboto, 2. februarja 1980 ob 20. uri ,v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisovanje sprejemajo vse sekcije do nedelje, 27. januarja. . .• Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Airport 80». A. Delon in S. Kristel. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Letti selvaggi*. L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Erotic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Manhattan*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Sabata, domenka e venerdi*. Nova Gorica in okolica ; SOČA 18.00—20.00 »Boj za življenje in smrt*. Ameriški film. SVOBODA 18.LJ—22.00 «Zakaj ne prideš v mojo posteljo?* Danski film. DESKLE 19.30 »Vsi gremo v raj*. Francoski film. DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73 325. ceNT*0 34070 SOVODNJE (Gorica) UL. RUPA ČASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK • SMUČI LAMBORGHINI. ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER. KNEISSEL, DYNASTAR', VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL • OKOVJE ZA SMUČI MARKER, SALOMON. LOOK NEVADA, TYROLIA, GEZE • KONFEKCIJA ELLESSE, COLMAR, GIGI RIZZI, MARILENA, LA FONT, SAMAS, LA COSTE, ICEVVOOL. DUBIH, BENNING, TRISSI • ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU CABER, NORDICA, LANGE, GARMONT, ORTLES, MERI-BELL. ORMA GLAVNA CESTA ZA TRST (MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN) VISOK KR VNI PRITISK Zdravljenje visokega krvnega pritiska traja v mnogih primerih vse življenje Pri skoraj 90 odst. obolenj zaradi visokega pritiska ne poznamo pravih vzrokov; v nevarnosti so posebno ženske gojena z zmanjšano elastičnostjo žil. Nadalje najdemo zvišan krvni pritisk pri težjih anemijah, pri nekaterih obolenjih srca in srčnih zaklopk. Kot hormonsko pogojeni obliki pa naj omenim predvsem obolenje ščitnice s povečanim izločanjem hormonov (Basedovv) ter nadledvične žleze (Cushingova bolezen). Na žalost pa spada kar 85 do 90 odst. vseh hipertenzij v skupino idiopatskih oblik. Opaža se, da je ta oblika dvakrat češča pri ženskah ter, da je opaziti določeno familiarno pogojenost. V poteku obolenja ločimo dve fazi. V prvi fazi se bolniki ne počutijo bolni, le občasno tožijo nad utrujenostjo, nespečnostjo, vrtoglavico, glavobolom, predvsem v zatilju, ter razbijanjem srca. V drugi fazi obolenja se pojavijo komplikacije. Najčešče pride bolezen v drugo fazo po približno 10 do 15 letih. Glavna tarča škodljivih posledic so srce, ledvice, možgani in oči. V možganih pride lahko do krvavitev v možgansko tkivo, ki se lahko končajo smrtno ali pa puščajo težke posledice v obliki paraliz in motenj govora. Prav tako pride do izgube spomina in raznih nevroloških izpadov, ki govore za spremembe na možganskih žilah. Lahko pride tudi do tromboz prizadetega ožilja. Pri večini bolnikov opažamo postopno povečanje srca. česti pa so tudi infarkti zaradi arte-rioskleroze srčnega ožilja. Tudi na ledvicah opazujemo v visokem odstotku spremembe na žilah, ki na eni strani okvarja-jo funkcijo ledvic, vodijo pa tudi do dodatnega zvišanja krvnega pritiska. Sčasoma se razvijejo slične spremembe na ožilju tudi na o-česnem ozadju, kar ima za posledico različne motnje vida. Druge komplikacije so še pogoste krvavitve iz nosa ter redkeje krvavitve iz nekaterih notranjih organov. Kar se tiče zdravljenja velja, da skušamo pri vseh simptomat-skih oblikah hipertenzije čimprej odstraniti osnovni vzrok. V nekaterih primerih je zdravljenje kirurško, npr., če je obolela le ena ledvica, je najbolje, da jo čimprej odstranimo. v večini primerov pa je zdravljenje inter-nistično, dolgotrajno in često ne-bojj nehvaležno pa je zdravljenje iaiopatske hipertenzije. V prvi fazi skušamo bolnika čimbolj pomiriti, za zni-zanje krvnega pritiska uporabljamo blaga, malo toksična sredstva, na vse načine se borimo proti debelosti. Priporočamo pa tudi omejitev soli v hrani, ker zadržuje v organizmu preveč vode in često priporočamo kombinacijo zdravil, ki znižujejo krvni pritisk in sredstev, ki povečajo izločanje tekočine iz telesa. V drugi fazi je zdravljenje v prvi vrsti posvečeno komplikacijam .samim. Bolniki pogosto postavljajo sprašanje o trajanju zdravljenja. Odgovor je zelo enostaven. Ž zdravljenjem moramo nadaljevati dokler so vrednosti krvnega pritiska normalne, oziroma dokler obstaja ali preti nevarnost katere izmed komplikacij; v večini primerov vse življenje. Na srečo so sredstva, ki jih danes uporabljamo zvečine malo toksična in jih bolniki dobro pre-' našajo, kar nam qmcgoča dolgotrajno zdravljenje. Seveda pa zahteva to zdravljenje od bolnika dobro mero potrpežljivosti in stroge discipline. (R. R.) — Francoz sc spustil s K 2 z zmajem Francoz Jean Marc Boi vi n se je z zmajem spustil z 8611 m visokega himalajskega vrha K 2, drugega najvišjega vrha na svetu in dosegel svetovni rekord, kajti nihče si doslej ni upal z zmajem poleteti s take višine. Zmaja je na Kadar govorimo o krvnem pritisku, mislimo na pritisk krvi na stene arterij. Merimo ga s posebnim aparatom, ki nam pokaže dve vrednosti: 'višjo, ki jo imenujemo sistolični krvni pritisk, in ki odgovarja času kon-V trakcije srčnih komor ter nižjo, diastolično vrednost, ki odgovarja fazi mirovanja srčnega ciklusa. Že normalen krvni pritisk zelo niha. tako da ni mogoče postavljati ostre meje med še normalnimi in nenormalnimi vrednostmi. Vendar pa govorimo o sistoličnem povišanju krvnega pritiska pri vrednosti nad 140 mm Hg sistoličnega pritiska in o diastoličnem zvišanju pri vrednosti nad 90 mm Hg diastolične-ga krvnega pritiska. In kaj vse vpliva na višino tlaka v žilah? Nanj vpliva cela vrsta faktorjev kot npr.; moč srca, elastičnost žilnih ..ten, količina krvi in njena viskoznost, periferni odpor malih žil (ar-teriol), prav tako pa tudi psihično stanje, saj je znano, da strah, razburjenje notranja napetost, bolečina in podobno lahko izrazito vplivajo na višino krvnega pritiska, še posebno sis- toličnega. Zlasti pri psihično labilnih osebah lahko opažujemo silna nihanja krvnega pritiska, ne da bi se razvili objektivni znaki bolezni; Nadalje je treba vzeti v obzir, da dobimo pri ljudeh, ki imajo debele nadlahtnice vedno nekoliko višje vrednosti krvnega pritiska. Ker je torej toliko faktorjev, ki vplivajo na ■ višino krvftega pritiska, je razumljivo, da je tudi veliko vzrokov zvišanega krvnega pritiska ali hipertenzije, kot to imenujemo s strokovnim izrazom. Visok krvni pritisk sam po sebi ni bolezen, ampak le znak, ki nam pove, da v organizmu nekaj * ni v redu. Na žalost v mnogih primerih pravega vzroka ne najdemo in imenujemo tako hipertenzijo idiopatsko, za razliko od simptomatske, kjer je pravi vzrok znan. Med simptomatskimi je potrebno omeniti v prvi vrsti hipertenzijo pri obolenjih ledvic, kjer je posredi poseben mehanizem, ki sproži zoženje drobnih arterij v organizmu, kar ima posledico večji odpor krvi na periferiji in s tem dvig pritiska. Pogosto je tudi arteriosklerotična oblika krvnega pritiska, ki je po- V boaočem sedežu partizanskega zbora «Pri Maksu* v Bazovici: udeleženci zbora o « artizanskem zdravstvu na Primorskem* je prejšnji petek predaval predsednik odbora Zveze vojnih invalidov NOV Dušan Furlan. Predavanje sta priredila ZVI in Združenje aktivistov Oskar Kjuoer predstavlja novo ploščo vrh prinesel v nahrbtniku. Prvih nekaj metrov je Boivin komaj zadržal padec v globino, kajti zrak je na taki višini tako redek, da še ptiči ne morejo leteti. Vedno težje je usmerjal svojega zmaja iz najlona, kajti krmilo je prekrila ledena plast in samo napačen gib bi zanj lahko pomenil smrt. Do 6000 m nadmorske višine je Boivin letel s hitrostjo okoli 100 km na uro. šele pri omenjeni višini se je hitrost znižala na 10 km na uro, ker je zrak postal dovolj gost. Nam jo bo zima še zagodla? Zenska in njena stvarnost Ali revija «Noi donne» odgovarja potrebam žensk Na tržaških sestankih o reviji so večkrat poudarili potrebo po slovenski mesečni prilogi Kakšno bi moralo biti glasilo ženske množične organizacije? Ali «Noi donne* odgovarja tovrstnim zahtevam in potrebam? Vprašanje si že vrsto let, tehtne je vsaj enkrat na leto, postavijo članice posebne Zadruge, ki izdaja «Noi donne», tednik, ki je v pretežni meri tudi glasilo Zveze žensk Italije - UDI. Primernih priložnosti, da se naročnice in vse bralke revije pomenijo o vsebini in vlogi «Noi donne*, je seveda veliko več. Vendar pa je enkrat letno prav nuja, da o tem razpravljajo, kajti revija nima ne založnika, ne posebnih denarnih podpornikov, zato je njen obstoj v rokah bralcev in tistih, ki za posebno Zadrugo svobodnega tiska — tako se imenuje množični samozaložnik — prostovoljno prispevajo. «Noi denne* je namreč prva ženska revija in med prvimi revijami v Italiji nasploh, ki je začela izhajati -na- -osnovi- prostovoljnihi prispevkov. Od tega; od ustanovitve Zadruge, je minilo že več kot-deset let,- in'kljub 'velikim težavam in navkljub predvsem grozljivo naraščajočim cenam, je od takrat redno izhajala. To nikakor ni majhen uspeh, še zlasti če ga uokvirimo v težek položaj italijanskega tiska nasploh in bolj specifično v še problema-tičnejši položaj tistih revij, ki načenjajo žensko problematiko z ženskega vidika. Trenutno vse ženske revije v Italiji, ki so vsaj v določeni meri izraz ženskega gibanja, lahko izhajajo edinole na tak »svoboden* način: po «Noi don-ne» so nastale še Zadruga «Effe», pa «Quotidiano donna* in DWF. Skromnost sredstev je seveda treba nadoknaditi z veliko prostovoljnega dela in minimalnimi honorarji za vse sodelavce revije. Tudi samo razdeljevanje revije sloni še vsaj delno na prostovoljnem raznašanju: prosta prodaja po kioskih se ni preveč obnesla, medtem ko se je celoletno naročanje revije med ženskami že zelo udomačilo. Naporov pa ni nikoli dovolj, saj zadnje čase cene za tisk skokovito naraščajo; tako morajo ženske tudi na letošnjem pregledu delovanja Zadrug^ ponovno braniti pravico, da o sebi in svojih vprašanjih poročajo v prvi osebi. • Gmotnemu vprašanju, oziroma dejanski možnosti za obstoj, bo zato posvečeno veliko časa na vsedržavnem srečanju članic Zadruge, ki bo v Rimu predvidoma že prihodnji mesec. Prav tako se o tem precej razpravlja tudi na pokrajinskih sestankih, kakršen je bil v sredo popoldne tudi v Trstu. Čeprav je finančna plat in vse kar je povezano z njo življenjskega pomena za «Noi donne», je prav tako važna vsebina. Razumljivo je, da bodo ženske revijo toliko časa podpirale, oziroma jo imele za svojo, dokler se bodo v njej prepoznale. Nedvomno se uredništvo tednika v zadnjih letih močno trudi, da bi razbralo želje in zahteve svojih bralk. Njegova rast je prav tako nedvomna in očitna, saj je iz generične revije za «levičarsko družino*, «Noi donne* le postala revija levičarske ženske. Napor ni bil majhen, odločilna pa je bila pomoč celotnega ženskega gibanja in to posredna in neposredna. Ohranila pa je svojstven videz, saj se od ostalih angažiranih ženskih revij razlikuje po tem, da je dostopnejša, da je «lažja», da se skuša približati najširšemu sloju žensk, oziroma, da skuša, kot se temu bolj učeno pravi, zajeti «maso»... •>, . Istočasno pa «Noi d on ne* krivijo da hoče biti «preučena», preostra, da se je istovetila-s -femi-' nističnimi listi, ker je osvojila vse teze feminizma. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da «Nci don-ne» izhaja že 35. leto in da je nastala kot glasilo antifašističnih žensk, ki so se udeležile odporniškega gibanja. Veliko se je od takrat spremenilo, predvsem v ženskem gibanju samem, ostala pa je seveda rdeča nit levičarske usmeritve, kar bi seveda zaslužilo poseben prispevek, še posebej, ker je razpravo sprožilo prav uredništvo tednika v eni zadnjih številk. Je «Noi donne* hodila vštric z razvojem ženskega gibanja, znala tolmačiti njegove zahteve, razumela njegove želje? O tem se nenehno sprašujejo bralke same, predvsem tiste, ki so v gibanju aktivno udeležene. Prva kritika, ki jo izrečejo na račun »svoje* revije je ta, da je revija preveč «rimska» in premalo ali ne povsem verodostojno prikazuje položaj v raznih »provincah*. Po drugi strani pa gibanje ali ožje ZŽI ne posreduje kapilarno svojim članicam razprav in zaključkov o velikih temah, ki jih revija načenja. Povezava torej med «posredniki» informacij in »uporabnicami* in protagonistkami le-teh ni vedno najboljša. Ob vsem tem pa obstaja osnovno vprašanje: kaj ženske hočejo? Revijo za širok krog žensk, revijo za «intelektualke» ali a-vantgardo ženskega gibanja, po-ljudnejšo žensko revijo? Najtežje je seveda iz raznih protislovij in s skromno finančno podlago u-stvariti revijo, ki v pretežni me-;ri zadovoljuje veliko število žensk, a ostaja na zelo dostojnem ka-kovostnem nivoju. Kljub pripombam na njen račun, je «Noi donne» v današnji obliki privlačna za širok krog žensk raznih starosti, različnih poklicev, neenakih življenjskih izkušenj in izhodišč, drugačnih strankarskih pripadnosti in tudi verskih prepričanj. Nekoliko manj slednja ugotovitev drži za slovenske bralke v Furlaniji - Julijski krajini. Revija seveda ne odraža njihovega specifičnega položaja in ne obravnava posebej njihovih vprašanj. Na tržaških sestankih o reviji se je o tem že večkrat govorilo. Tudi tokrat je padel predlog o priložnostni ali celo mesečni prilogi v slovenščini. Tega seveda ni mogoče kar tako uresničiti, čeprav je predlog več kot umesten, zahteval pa bi sodelovanje večjega števila slovenskih bralk. Sploh bi se v akcijo «Noi don-ne» moralo vključiti -več tržaških žensk: tedenska prodaja se namreč suče okoli 500 izvodov, kar seveda ni povsem zadovoljivo. Mogoče bi se lahko reviji približale najprej tako, da bi povedale ali napisale kaj jih v reviji moti, morda s pripombo, kaj jim je všeč in v skladu z njihovimi nazori in željami, (bpj ifiiimuiif milili im mi viiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiif um iimiii Slovenska imena naših krajev VIDEN Iz prvotnega latinskega imena Utinutn predromanskega izvora so nastala furlansko ime Udin, ital. Udine in sl. Viden: iz lat. imena se je praviloma razvila sl. oblika Yden, dejansko pa je slovensko ime nastalo iz predložne rabe «(grem) v-Yden», Viden. Ves slovenski zahod je rabil to ime (Kras vsaj do prve svetovne vojske, Brda. Benečija in Rezija še danes: Uiden. Uidan). Ramovš je že 1936 (Kratka zgodovina slovenskega jezika, str. 34) opozoril na pravilnost oblike Viden ter na to, da je knjižna oblika Videm I plod hiperkorekture. V Sloveniji pa rabijo pretežno it. ime Udine, da ga ne zamenjajo z Vidmom pri Krškem na Dolenjskem. Redki poskusi uveljavitve pravilne oblike Viden v času po 2. svetovni vojski so naleteli na gluha ušesa slavistov in časnikarjev, ki so za take probleme malo občutljivi. p. m. y,\ Bob Woodward Carl Bernstein NIKONOV PADEC 86. Prevedel Dušan Dolinar | Š: s I •:j Haig je neizprosno uveljavil pravilo, da morajo biti vsi pogovori tistega dne prepisani in pretipkani, preden tajnice odidejo zvečer domov — dokler niso naposled pripeljali še posebne nočne izmene tajnic, ki je potem končavala delo. Prepisovalkam so se izmaknili samo najbolj osebni Kissingerjevi pogovori z Nancy Magm-nes, ki se je pozneje z njim poročila.* Nixon je često govoril s Kissingerjem po petnajst minut ali še dlje. Predsednik je pogosto ponavljal že izrečene besede, cele minute je potreboval, dokler ni prišel do jedra stvari, včasih pa je preskočil k drugemu predmetu, še preden je dokončal tisto, o čemer je razpravljal. Kadar je bil kak pogovor posebno pomemben. je Haig večkrat prihitel iz svoje pisarne in rekel tajnicam: »Bi lahko to takoj pripravili?« Po takšnih pogovorih je včasih prišel ven tudi Kis-singer in vprašal: »Kdo je prevzemal tole?« Roko je dvignila ena od štirih žensk, ki so sedele v ozki predsobi. '«Mar ni to najhujša stvar, kar ste jih kdaj slišali?« je včasih vprašal Kissinger. Še preden je tajnica utegnila prikimati, se je Kissinger zasukal, zmajal z glavo in zagodrnjal. Predsednik je nekoč pijan razlagal dr. Kissingerju, kako si njegov prijatelj Bebe Rebozo predstavlja vojaško politiko v Vietnamu. Kissinger je pripovedoval o tem pogovoru sodelavcem, Haig pa je po tistem nekaj časa omenjal »našega pijanega prijateljčka Nixona». Med nekim drugim pogovorom je Kissinger omenil, koliko Američanov je padlo v neki bitki v 'Vietnamu. »Oh, jebi ga,» je odvrnil Nixon. Kissinger je poskrbel, da so uvrstili popolne prepise njegovih telefonskih pogovorov s predsednikom v osebno dokumentacijo, ki si jo jo zbiral za pisanje spominov. Čez čas ga je začelo tako skrbeti, ali so njegovi osebni papirji in mape na varnem, da je nekatere najbolj občutljive preselil na Rockefellerjevo posestvo v gorah Pocantico. Sodelavcem je zaupal svoj strah, da bi jih Haldeman ali Ehrlichman utegnila ukrasti. Ko ga je neki pravni svetovalec opozoril, da je shranjevanje zaupnih dokumentov zunaj državnih poslopij protizakonito, jih je Kissinger velel spet prepeljati v Belo hišo. Navzlic osebnemu mnenju o predsedniku, kakršno je imel, so sile Kissingerjeve osebnosti in sile okoliščin ustvarile med njim In Nixonom razmerje, kakršno si je Kissinger želel. Njegovi naibližji pomočniki so odlično poznali njegov način sodelovanja z Nixonorh. Prav iskreno je spoštoval predsednikove trde nazore o tem, kakšna bi morala biti ameriška zunanja politika, in klical na pomoč ravno nje, skrbel pa je za intelektualni okvir in za pogajalske veščine, da bi to občo predstavo priklical v življenje. Kissinger je vztrajno govoril tole: če naj Amerika doseže svoje namene, je treba Ruse, Kitajce in komuniste v jugovzhodni Aziji prepričati, da so Združene države pripravljene razširiti vojno v jugo vzhodni Aziji daleč čez obstoječe razsežnosti. Spomladi 1970 so se Nixon, Kissinger in osebje, nacionalnega sveta za varnost soočili s krizo. Komunistične čete so uporabljale za izhodiščni položaj Kambodžo. Razpravljali so o morebitnem vdoru in pripravili načrt za invazijo. Mnogo liberalno usmerjenih ljudi iz univerzitetnih krogov, ki so delali v Kissingerjevem štabu — med njimi Morton H. Halperin, Anthony Lake in William Watts — je temu ostro nasprotovalo. »Ni kar si ne delajte sivih las,« jih je tolažil Haig. »Stari ne bo tega nikoli izpeljal. Videl sem ga že večkrat, kako se spopada s takšnimi odločitvami, pa se potom spet umika.« Toda predsednik je načrt odobril. Haig je bil navdušen. Drugi niso bili. Kissinger jim je rekel «moja krvaveča srca«. »Vaše sodbe poosebljajo bojazljivost stebrov družbe z vzhodne obale,« mu je rekel Kissinger. VVatts je ves besen vstal s stola in stopil za korak ali dva proti Kissingerju. Hotel ga je usekati po obrazu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Nasprotniki: Ottcrino Respighi, 1.. del 13.00 Agenda časa 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Osnovni tečaj'o ekonomiji 17.00 3, 2, 1 . . . stik! 18.00 Skede Fizika 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.00 Risanke iz Madžarske 19.20 Happy days: Kriza na domu Cunninghanovih, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.00 Tam tam 21.30 Soba v obliki L, film 1 . Režija: Bryan Forbes Igrajo: Leslie Caron, Tom Bell, Bernard Lee. Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Kopernik, 4. del TV nadaljevanke 17.00 Program za mladino: «11 dirigibile* 17.30 Darius Milhaud 18.00 Biološki eksperiment 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Franco Rame, vmes TV film iz serije «Ciao Debbie* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio Ž0.40 Kje je as? 2Q.45 Orient - Express: Jane, 4. del TV nadaljevanke 22.00 «Viaggio nella piccola indu-stria» 22.55 Kronika - Dokumenti Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o .., 18.30 Vzgojna oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 «Per filo e per segno* 20.00 Malo glegdališče Nocoj govorimo o . . . 20.05 Nočni veter, komedija v dveh dejanjih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 12.30 TV v šoli 16.15 Slalom za moške 17.15 Poročila 17.20 Pluženje in plužni zavoji, oddaja iz cikla šola smučanja 17.30 Nenavadne dogodivščine Pina Piperna, lutkovna serija 17.45 Čuvaj parka, mladinska serija 18.10 Rock koncert: Joan Arma-trading 18.33 Obzornik 18.45 Planiranje: Planiranje v TOZD 19.05 Spekter: ; ■ Dosežki vesoljske znanosti 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno - glasbena oddaja 21.05 Korenine naslednje general cije, TV nadaljevanka 22.35 V znamenju 22.50 Evropsko drsalno prvenstvo v Goetteborgu: Tekmovanje plesnih parov Koper 19.15 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.03 Risanke 20.30 Mož z Juga, film Režija: Jean Renoir 22.30 Evropsko drsalno prvenstvo v Goetteborgu: Tekmovanje plesnih parov Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Koraki, mladinska oddaja 18.45 Muppet show 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabavno - glasbena oddaja 21.05 Korenine naslednje genera cije, TV nadaljevanka 22.40 TV DNEVNIK 22.55 Sartre o sebi, dokumentarna oddaja TRSTA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Oscar Wilde; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kultur- RADIO TRST A DANES, fEteKi' OB 18.00' * KULTURNI PROSTOR Današnja oddaja obravnava nekaj aktualnih del in stalno rubriko o slovenskih priimkih, ki jo piše profesor Pavle Merku, Poslušalce opozarjamo še posebej na intervju z režiserjem nocojšnje premiere v Slovenskem stalnem gledališču Dušanom Mlakarjem v zvezi z njegovim pristopom do dela. v naši' sredi in o njegovih u-stvarjalriih koneeptih v odnosu do ameriškega dramatika Edwarda Albeea in drame «Kdo se boji Virginije Woolf? ni prostor; 18.45 Motivi z revij in musicalov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.36, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Tomislav Ivčič; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno pojxildne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor Zveze tridentinskih alpinistov; 15.45 Orkester in zbor Jamesa Lasta; 16.00 Kultura in družba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Nepozabne melodije; 18.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 7.05 Pregled zamejskega tiska; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Naši zbori pojo; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7-00, 8.00, 9.00. 12.00, 13.00, 14.00, ' '15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7,30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj -v parlamentu*; 9.00 Radio anch-To; 11.15' Glasbena oddaja ž Mino; 11.30 Operaquiz; 12.03 in 13.15 Vi in jaz 80; 14.03 Radio l.jazz; 15.03 Errepiuno; 16.30 Sindikalna tribuna; 17.00 Patchvvork; 18.30 Voci e volti della questione meri-dionale; 19.20 Radio 1 jazz; 20.30 Radijska drama; 21.03 Zimska simfonična sezona; 23.00 Preden zaspiš, draga! LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 14.00. 15.00, 19.00, 21.00 Poročila: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervirano za . ..! 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti! 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Aram Hačaturjan-«Gaiane» - odlomki iz baleta; 1-4.35 Naši poslušalci čestitajo in ptt zdravljajo; 14.55 Minute za EP'- 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Za bavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*! 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.-25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ao samblom Milana Križana; 20.00 D ganite, pa vam zaigramo . ..; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.20 Glasbeni intermezzo; 22.3P Besede in zvoki iz logov doma čih; 23.05 Lirični utrinki. Kissinger je naglo skočil za svojo pisalno mizo. Saj J misli resno, je rekel. Katts, ki ga je predsednik pra kar odobril za koordinatorja nacionalnega sveta za va nost pri invaziji v Kambodžo, je odstopil. . , «Pravkar ste prejeli ukaz vrhovnega poveljnika mu je povedal Haig. «Odstopiti ne morete.« «Jebite se, Al,» je rekel Watts. «Odstopil sem ra nokar.« Kissinger je sklical vse svoje osebje na sestani v poslopje za izvršne urade. »Vsi skupaj smo predse nikovi ljudje,« je dejal, »in se moramo tako tudi n našati.« Ameriška pripravljenost razširitve vojne je bila vidna iz tajnih diplomatskih groženj, a tudi iz počet’9 ameriških bombnikov. Kissinger se je pred sodelavk bahal, da lahko vodi predsednika, kakor hoče, kadd1, gre za takšne reči, kot je bombardiranje Kambodže. drugih rečeh pa je zavzemal stališča, ki so ustranf1!9 Nixonovi predstavi o sebi, češ da je trd in odločen. TaK° se je Kissinger prilizoval predsedniku tudi ob drug‘b rečeh. Nekoč se je senatni odbor za zunanje zadeve tro^*1 dobiti izvod pentagonskih papirjev. Bilo je več meseci pred tistim, ko je postalo obče znano, da ti papirji stajajo. * Tajnice pa so prisluškovale tudi temu pogovoru in so si kdaj kdaj kaj zapisale, kadar je šlo za kak družaben zmenek; KissinŠef je na takšne reči pogosto pozabljal. Pisarniško osebje je moralo stf' betj tudi za njegove osebne denarne zadeve in za seznam družabPF obveznosti. SMUČANJE SMUK ZA MLAD. EP 1’46”14 1'46”28 1'46”48 1'46”37 1’46”78 1’47”23 1’55”50 je bil 3. De Angelis (It. - lotus) 2’23”86 4. Reutemann- (Arg. - williams) 2'24”20 5. Andretti (ZDA - lotus) 2’25”20 6. Jones CAvstral. - williams) 2‘25”54 7. Scheck*er (J. Afr. - ferrari) 2’27”30 13. Patrese (It. - arrows) 2’28”59 17. Villeneuve (Kan. - ferrari) 2’31 ”18 S ■ , ■ mm iga V ■ Švicarji odlični Zurbriggen prvi V ženski konkurenci Italijanke presenetile MADONNA Dl CAMPIGLIO -Švicarski tekmovalci so v včerajšnjem smuku za evropsko mladinsko prvenstvo v Madonni di Campiglio dosegli pravo zmagoslavje. Zmagal je namreč Švicar Pirmin Zurbriggen pred rojakoma Oherlijem ln Schullerjem. Mladi švicarski smučarji so na lem tekmovanju dokazali, da so izredno dobro pripravljeni in da so v mladinski kategoriji brez enakovredne konkurence. Od Italijanov je bil najboljši Giuseppe Arrigoni, ki se je uvrstil na dobro osmo mesto, °d Jugoslovanov pa se je edini predstavnik Puhalj moral zadovoljiti s “ mestom. Nastopilo je skupno 48 smučarjev “ 18 držav. Vrstni red smuka 1. Zurbriggen (Švi.) 1’44”77 2- Oherli in Schuller (Švi.) 1'45”33 4. Walch (Av.) in Meinzer iSvi.) Kindl (Av.) '• Rudolf (Av.) Jj- Arrigoni (It.) Riedelsperger (Av.) *®. Verneret (Fr.) *>• Puhalj (Jug.) V Madonni di Campiglio — Včeraj tudi ženski smuk za mladinsko EP, v katerem je zmagala Avstrijka Elke Kiinschitz pred preš -betljiv ma Italijankama Berbennije-Vo in Magonijevo. v ženskem smuku ni bilo jugoslovanskega predstavništva. Vrstni red *• Kiinschitz (Av.) 1’50”16 2- Berbenni (It.) 1’50”24 ]■ Magoni (It.) r51*’ll Haas (švi) 1'51”19 5- Emonet (Fr.) 1'51”21 Danes bo na sporedu veleslalom V obeh konkurencah. ODBOJKA V RAZNIH PRVENSTVIH Nespodbudni rezultati naših ekip V preteklem kolu so na Tržaškem in Goriškem skoraj vse doživele poraz UMETNOSTNO DRSANJE Hoizstheva v vodstvu GoTEBORG — Po treh obveznih likih n._ evropskem prvenstvu v u-metnostnem drsanju Je red ženskami zanesljivo v vodstvu vzhodna Nemka Anett Potzsch pred zahodno Nemko Lurzevo. Vrstni red 1. Potzsch (NDR) 2. Liirz (ZRN) 3. Wegelius (Fin.) 4. Driano (It.) 5. Cotrill (VB) 45,88 42.48 40,76 40.48 33,67 Sodobni in- nedeljski rezultati so bili vse prej kot uspešni. To je pač realnost naše odbojke. Vprašanje pa je, če se bo v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. MOŠKA B LIGA IZIDI 7. KOLA Bor JIK Banka - Cons. 4 Torri 0:3 Venturato Treviso - Monselice 3:0 Redentore - Volley Videm 1:3 QUS Mpdena - S. Giorgio Mestre 0:3 Legnago - Montecchio 3:1 LESTVICA Venturato Treviso in S. Giorgio Mestre 12, Consorzio 4 Torri Ferrara 10, Volley Videm 8, Bor JIK Banka, CUS Modena in Montecchio 6, Legnago 4, Monselice in Reden-tore 2. (Bor JIK Banka in Monselice sta igrala tekmo manj). PRIHODNJE (8.) KOLO Legnago - Bor JIK Banka, Consorzio 4 Torri - Venturato Treviso, Monselice - Redentore, Volley Videm - CUS Modena, Montecchio -S. Giorgio. ŽENSKA B LIGA IZIDI 7. KOLA Barribi Brescia - Pall. Schio 3:1 OMA Zanardo - Treviso 3:0 Cenate Sotto - Bor Intereur. 3:1 Castelgombertp - Spinea 2:3 Mogliano Veneto - Pall. Mantova 3:2 LEgTVICA OMA Zanardo' in Castelgombertc 12, Spinea 10, Bor Intereuropa in Cenate Sotto 8, Treviso 6, Pallavclo Schio, Pallavolo Mantova in Moglia-no> Veneto 4, Barribi Brescia 2. PRIHODNJE (8.) KOLO Mogliano Veneto - Barribi Brescia, Pallavolo Schio - OMA Zanardo, Treviso - Cenate Sotto, Bor Intereuropa - Castelgomberto, Pallavolo Mantova - Spinea. MOŠKA C LIGA IZIDI 3. KOLA Volley Trst - Apies Fiume V. 0:3 Solaris Trst - Scatolificio 4 S 3:0 Mogliano Veneto - Valdosport 3:1 Kras - Contin PAV Natisoma 0:3 LESTVICA Apies Fiume Veneto in Solaris Trst 6, Contin PAV Natiscnia, Mo-giiano Veneto 4, Volley TrSt 'in Scatolificio 4 S Videm 2, Kras in Valdosport Moriago Battaglia 0. PRIHODNJE (4.) KOLO Valdosport - Volley Trst, Scatolificio 4 S - Rras, Ccntin PAV Natisoma - Mogliano Veneto, Apies Fiume Veneto - Solaris Trst. MiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiimiiMiitiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiivmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiMiu ITALIJANSKO PRVENSTVO De Zolt najboljši VALDIDENTRO (SONDRIO) - V Prvem dnevu italijanskega prven-s^Va v smučarskem teku je na 30 km Posamezno po predvidevanju in za-bosljivo zmagal M-urilio De Zolt v A-37’31” pred Giuliom Capitaniom U.39’20”) in Ugom Bonesijem U.42’06'’) KOŠARKA PO PORAZU V BOLOGNI Bogdan Tanjevič:«Sedaj moramo zmagati v Tel Avivu ali Madridu» Sarajevčani so (razen Bosiočiča) ze!o slabo skakali pod košema P cmoč vzhodnih Nemcev ANTERSELVA - Na tekmovanju J, biathlonu v tem kraju sta Klaus hiebert in Frank Ulrich (oba NDR) ^vejila prvo oz. dru"o mesto pred Avstrijcem Ederjem in Italijanom Carraro. AVTOMOBILIZEM Scheckter: «lnterlagos zelo nevarna proga» SAO PAULO — Avstralski pilot pan Jones, ki tekmuje na avtomobili Williams, je glavni favorit nedelj-ke dirke formule 1 veljavne za Veli-*?. begrado Brazilije, ki se bo oddala v nedeljo na dirkališču v In-|®b'agosu. Po mnenju avtomobilskih Radencev in novinarjev, ki sledijo 'Hujsu formule 1 ima vozilo, na tekmuje Jones, še vedno ^veliko 'rednost pred zasledoval-?> teko da bi moral brez posebnih ytev zmagati tudi '• • nedeljo, seve-A če bo pilot izpeljal dirko do J0f'cai brez okvar na motorju ali ® drugih delih bolida. Za njim i-največ možnosti vozila arrows Italijanom Patresejem v ospredju n ferrariji. Medtem -,e med piloti, konstruk-. Ui in organizatorji nedeljske dir „1 .nadaljuje polemika v zvezi s abim stenjem brazilskega dirkali l.®’ Nekateri so celo zahtevali, da b. dirko opravili na dirkališču v v u- a so pristojni forumi to zahte-Čil favrnili. V polemiko se je vklju-, tudi ferrarijev pilot Jody Scheck-f ’ ki predseduje zvezi vozačev l^jttule i. Zanj je proga v Inter-jv^u ena od najbolj nevarnih na predsednika zveze konstruk-Jev Bemieja Ecclestona, ki je šef cirkusa formule 1, okoli ^lerega krožijo težke milijarde, pa .enačil za »trenutno* najhujšega . raotnika zveze pilotov. JNa včerajšnjih neuradnih trenin-i *° zabeležili naslednje čase: f>roni (Fr. - ligier) 2'23”05 tte (Fr. - ligier) 2’23”59 1111,1.Mllll.lllllllllllltlllllllllllMIIIIIIIMMHIa V košarki je več pomembnih elementov: met, podaja, preigravanje itd., eden najvažnejših pa je gotovo skok. Z ulovljenjem ort bitih žog v obrambi lahko sprožiš protinapad, organiziraš novo akcijo, z ulovljenjem odbite žoge v napadu lahko dosežeš koš ali v najslabšem primem prisiliš nasprotnika na osebno napako. Kakšnega pomena je skok v košarki smo lahko videli tudi med bolonjskim srečanjem evropskega košarkarskega pokala prvakov med Sinudynejem in Bosno. V Bosninem taboru so si bili vsi edini, da jim je bil prav slab skok usoden. Le podatek, da so Sinudvnejevi košarkarji uieli kar 51 v obrambi in napadu, Bosna pa le 35. jasno priča, da so Bolonjčani lahko or ganizirali ali--.izvedli -kar 16 napadov več od gostov. Od Sarajevčanov se je le mali Bosiočič ena kovredno upiral domačim z ulov ljenjem šestih odbitih žog v na padu in 5 v obrambi. »Ključ* izida bolonjskega srečanja gre iskati prav v tem izredno pomembnem košarkarskem elementu — v sko ku. Slaba sodnika, poprečni od stotek v metu obeh peterk, več izgubljenih žog itd.: vse to ob zgornji ugotovitvi postaja postran sze važn'sti. In tega mnenja je tudi Bosnin trener Bogdan Tanjevič: «Never jetrn krko smo slabo skakau! Ne morem verjeti, da so domačini ulovili kar 16 žog več od nas. Katastrofam!» Najbo'jši Bosn:n strelec D:li-bašič: «Le da bi malo bolje skakali, potem bi nam zmaga ne mogla uiti.* Malo za šalo malo zares pa je tudi Krešimir čosič (po tekmi v družbi s sarajevskimi igralci) dejal: «Nikdar v življenju nisem v napadu ulovil kar šest žcg.» «Kaj sedaj?* smo vprašali trenerja Tanjeviča. «Se ne vdam. Po tem porazu nam ne ostaja .drugega, kot da odločno jurišamo na zmago ali v Tel Avivu in zakaj ne v Madridu.* Po porazu v Bologni je postala namreč naloga Delibašiča in tovarišev, da bi se uvrstili na eno od prvih dveh mest, izredno težka. Nujno bo treba premagati enega od dveh neposrednih tekmecev v tej borbi, in sicer Makabi v Tel Avivu ali Real v Madridu. Temperamentni Tanjevič je s svojim moštvom dosegel toliko, da bi nas tudi nov podvig ne presenetil. Branko Lakovič IIIIIIIMIIIIIimillltllllltllHIIMIIttllMIIMIHIIIItltltllinilMIliniatlltKIllllllllllMIIIMIflllllllllllllllllllillMIHIItn KOŠARKA Prom. liga na Goriškem 1 Laffj, SNEŽNE RAZMERE fejgRO SEDLO j2»ETRčE GILBERTI EoSS1 DI sOPRA #§“ &CLETTO VuB,ž ovARJE Vojska gora ss& Sgf ''»Kop™' nad &?h“K0 HO^PR, KOBARIDU S&TP0,,0,UE WVALL0 160 300 130 80 200 270 90 160 90 250 90 80 320 100 230 70-140 230 70-100 40 30 20 140 30 135 70 180-270 70 Domove i še vedno visoko na lestvici V nedeljo bo Dom igral z nevarnim Pagno:sinom V sedmem kolu letošnjega pra mocijskega prvenstva so Hvaličevi varovanci prvič zapustili igrišče poraženi in sicer v mestnem derbiju proti močni peterki Arte A. Domovci so izgubili z desetimi točkami zaostanka, vendar so igrali pod lastnimi možnostimi, poleg tega pa tudi sreča ni bila na njihovi strani. S tem porazom so domovci trenutno še vedno na odličnem drugem mestu, potem ko je Pa-gnossin brez težav premagal šibki Begliano. Druga srečanja niso prinesla nepredvidenih rezultatov, saj je Mo-bilcasa na domačem igrišču premagala POM, Sagrado je premagal Arte B in Goriziana Erbasol, ki je na dnu lestvice. Drugi gori-ški derbi med Časa del Carrozziere in Edero se je zaključil s tesno zmago domačih, samo s točko prednosti. Oglejmo si izide sedmega kola: Pagnossin - Begliano 123:49 Arte - Dom 101:91 Časa del Carrozziere - Edera 84:83 Arte B - Sagrado 77:79 Erbasol - Goriziana 63:77 Mobilcasa - POM 94:85 LESTVICA Pagnossin 14, Dom 12, Arte A 10, Mobilcasa in Goriziana 8, Časa del Carrozziere in Edera 6, POM, Sagrado in Begliano 4, Erbasol in Arte B 0. Arte A, Goriziana, POM, Sagrado, Begliano in Arte B po tekmo manj, Mobilcasa dve tekmi manj. PRIHODNJE KOLO Dom Pagnossin, Begliano - Časa del Carrozziere, POM - Arte A, Erbasol - Arte B, Edera - Goriziana, Sagrado - Mobilcasa. Domovci bodo imel na sporedu tretjo težko zaporedno tekmo, Spoprijeli se bodo proti vodečemu Pagnossinu, ki je trenutnj še neporažen. To bo gotovo najvažnejše srečanje tega kola, saj vlada zanj precejšnje zanimanje. Hvaličevi varovanci bodo igrali na lastnem domačem igrišču in hočejo s tem srečanjem nadoknaditi spodrsljaj, ki so ga doživeli v prešnjem kolu. Pagnossin je izredno bojevita in močna ekipa, saj ima v svojih 1:3 3:0 3:0 1:3 3:0 3:0 vrstah precejšnje število dvome trašev. Naši fantje bodo poskusili pripraviti presenečenje svojim na vijačem, ki so že v prešnjem kolu polnoštevilno bodrili »belordeče*. Vsekakor izredno zanimivo srečanje, ki bi v primeru zmage Doma pomenilo velik korak naprej za dosego na j višjega mesta. Srečanje bo v nedeljo, v telovadnici na Rojcah, s pričetkom ob 11.30. Domovi strelci: Dornik 132 (34:54), Visintin 105 (21:43), Semolič 101 (49:72), Blažič 98 (22:48), Prinčič 38 (2:7), Klanjšček 34 (5:12), Kont 29 (3:5), Čubej 19 (3:8), Nanut 6 (2:2), Sancin 2 (2:3), Terčič 2. M. Č. AVTOMOBILIZEM Rally Montecarlo: Rohrl še v vodstvu MONTECARLO — Sto najboljše uvrščenih voznikov na dosedanjih preizkušnjah se bo danes pomerilo še v zadnji etapi rallyja Montecarlo. Etapa bo potekala večinoma na goratem področju, razdeljena bo na 10 posebnih preizkušenj, dolga pa bo 670 km. Po dosedanjih preizkušnjah je začasna lestvica rallyja sledeča: ' ----- - — 7.00T5" 7.09’08” 1. Rohrl (ZRN) fiat 131 2. Eklund (Šve.) golf 3. Kullang (šve.) opel ascona 4. Waldegaard (Šve.) fiat 131 5. Darniche (Fr.) lancia stratos HOKEJ NA LEDU 7.10'50” 7.1119” 7.13 29” CORTINA D'AMPEZZO - V 23. kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli sledeče izide: Bolzano - Merano 8:5, Asiago - Al leghe 5:4, Branico - Valpellice 9:3, Cortina - Gardena 7:6. LESTVICA: Garde a in Bolzano 36, Merano 31, Cortina 23, Branico 20, Asiago 19, Alleghe 13, Valpellice 2. Alleghe, Asiago, Cortina in Valpellice imajo tekmo v zaostanku. Makabi — Partizan 87:71 (45:32) Beograjski Partizan je v Tel Avivu igral brez Dalipagiča, Petroviča, bil pa je tudi brez trenerja Ivkoviča, ki je zbolel. Po predvidevanju so Beograjčani izgubili, pa čeprav s prikazano igro niso razočaral’. Najboljši v domačem moštvu so bili: Williams (16 točk), Siiver (20), Bcatwright (23) in Berkovich (16). Pri gostih pa so največ pokazali Marič (24), Lazarevič (14) in Todo rid (12). Real Madrid - Don Bosch 82:76 (45:33J''-'": POKAL POKALNIH PRVAKOV SKUPINA A Z zmago v Cantuju proti nizozemskemu moštvu Parker Leiden je Gabetti še naprej v vodstvu A skupine tega pokala. IZIDI 3. KOLA Gabetti Cantu (It.) - Parker Leiden (Niz.) 100:86; Caen (Fr.) -Panathinaikos (Gr.) 84:82. LESTVICA Gabetti 6; Parker, Panathinaikos in Caen 2. SKUPIN \ B Medtem ko je v 3. kolu Emerson izgubil svojo prvo tekmo v tej skupini, pa je Zadar v tem za-vrtljaju slavil svojo prvo zmago. IZIDI 3. KOLA Barcelona (šp.) - Emerson Vare-se (It.) 70:68; Zadar (Jug.) - Ecza-cibasi (Turč.) 92:82. LESTVICA Barcelona 6; Emerson 4; Zadar 2; Eczacibasi 0. KORAČEV POKAL IZIDA 3. KOLA SKUPINA A Wolfenbuttel (ZRN) - Cibona Zagreb (Jug.) 75:82; Orthez (Fr.) -Cotonificio Badalona (šp.) 87:75. LESTVICA Cibona 6; Orthez 4; Cotonificio 2; Wolfenbiittel 0. SKUPINA B Tofas Bursai (Turč.) - Arrigoni Rieti (It.) 72:?”: Juventud Badalona (Šp.) - 01ympiakos (Gr.) 82:75. LESTVICA Arrigoni 6; Juventud 4; 01ympia-kos 2; Tofas 0. SKUPINA C Antonini Siena (It.) - Hapoel Tel Aviv (Izr.) 92:85; Aspo Tour (Fr.) -Borac čačak (Jug.) 93:91. LESTVICA Antonini in Boras 4; Hapoel in Aspo 2. SKUPINA D Valladolid (Šp.) - Superga Mestre (It.) 92:96; Standard Liege (Bel.) - Jugoplastika Split (Jug.) 99:101. LESTVICA Jugoplastika 6; Superga 4; Valla-dolid 2; Standard 0. POKAL PRVAKINJ Italijanski prvak Fiat Ricambi iz Turina je poskrbel še za en podvig. V 3. kolu je namreč premagal Sparto iz Prage in je tako sam na vrhu B skupine tega pokala. Beograjska Crvena zvezda pa je brez težav premagala nemško moštvo Leverkusen IZIDA 3. KOLA Fiat Ricambi Turin (It.) - Spar-ta Praga (ČSSR) 63:56; Crvena zvezda Beograd (Jug) • Leverkusen (ZRN) 110:49. LESTVICA Fiat 6; Sparta 4, Crvena zvezda 2: Lpvprkuspn 0. NOGOMET FERRARA — Državna nogometna reprezentanca LR Kitajske nadaljuje svojo turnejo po Italiji. V včerajšnji prijateljski tekmi s Spal je igrala neodločeno 0:0. ŽENSKA C LIGA IZIDI 3. KOLA US Fratte - Libertas Krmin 3:1 La Scarpoteca - AGI Gorica 2:3 Azzurra Gorica - Sokol 2:3 Torre Franca - Lib. Pordenon 3:1 LESTVICA Fratte Camposampietro 6, Sokol Nabrežina, Torre Franca Trento, Libertas Krmin in AGI Gorica 4, Azzurra Gorica 2, Scarpoteca Gradišče in Libertas Pordenon 0. PRIHODNJE (4.) KOLO Libertas Krmin - La Scarpoteca, Sokol - Torre Franca, Libertas Por-denen - Fratte, AGI Gorica - Azzurra Gorica. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA Sloga - CUS Trst 2:3 Celinia - Julia 3:0 Kontovel - Virtus 3;1 Donatello - Intrepida 3:0 S. Luigi - Prata 1:3 Breg - PAV Videm 0:3 LESTVICA PAV Videm, Prata in Kontovel 4, Sloga, Celinia, Donatello, Virtus, Breg in CUS Trst 2, S. Luigi, Intrepida in Julia 0. PRIHODNJE (3.) KOLO Prata - PAV Videm, Intrepida - S. Luigi, Virtus - Donatello, Julia -Kontovel, Sloga - Breg, CUS Trst -Celinia. 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA AGI Gorica - Libertas Turjak Inter 1904 - Metallurgica CUS Trst - Vivil Torriana - Ginn. Spilimbergo Reanese - Libertas Sacile Pall. Tržič - 01ympia Gorica LESTVICA Reanese, CUS Trst, Inter 1904 in Libertas Turjak 4, Pallavolo Trž:č, Ginnaslica Spilimbergo, Libertas Sacile in Metallurgica 2, Torriana Gradišče, Vivil, AGI Gorica in O-lympia Gorica 0. PRIHODNJE (3.) KOLO Libertas Sacile - 01ympia Gorica, Ginnastica Spilimbergo - Reanese, Vivil - Torriana Gradišče, Metallurgica - CUS Trst, Libertas Turjak - Inter 19C4, AGI Gorica - Pallavolo Tržič. 2. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA Juventina - VoUey Trst Rozzol - Libertas Gorica Intrepida - Libertas Krmin Pro Cervignano - Volley Gradež 3:1 Solaris Trst - Dom Girica 3:1 LESTVICA Intrepida, Rozzol in Solaris 4, Vol-ley Trst, Libertas Gorica, Pro Cer-yigugo3.,in Dom Gorica 2, Volley Gr.ackž, Juventina štandrež in Libertas Krmin 0. ... .mPRIHODNJE (3,) KOLO Volley Gradež - Dom Gorica, Libertas Krmin - Pro Cervignano, Libertas Gorica - Intrepida, Vo!ley Trst - Rozzol, Juventina Štandrež -Solaris Trst. 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA Lucinico - Solaris Trst Volley Trst - Bor Libertas Gorica - Inter 1904 Julia - Vivil LESTVICA Bor, Solaris Trst in Libertas Gorica 4, Vivil, Volley Trst 2, Julia, OMA, Inter 1904 in Lucinico 0. (OMA in Lucinico sta igrala tekmo manj). PRIHODNJE (3.) KOLO Inter 1904 - Vivil, Bor - Libertas Gorica, Solaris - OMA, Lucinico -Julia (počiva Volley). G. F. SINOČI NA OPČINAH Redni letni občni zbor ŠD Polet V nabito polnih prostorih športnega krožka Poleta je bil sinoči redni letni občni zbor ŠD Polet, katerega so se udeležili številni člani in gostje, med katerimi so pozdrave prinesli tajnik SKGZ Dušan Udovič, predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, Zvonko Malalan za domačo sekcijo VZPI - ANPI, Joži Peterlin za ŠD Slogo, Stanka Hrovatin za PD Tabor. Mitja Race v imenu ŠD Bor, Nori Jerič v imenu Redu modrega vala ter Riko Majovski za ŠD Kontovel. Predsedniško poročilo je podal E-gen Kraus, ki je ugotovil, da je bilo delovanje odbora zadovoljivo, da so sekcije svojo nalogo dobro opravile, kljub temu pa bi se lahko delovanje lahko izboljšalo in v ta namen je nakazal poti po katerih je treba usmeriti bodoče delovanje. Prebral je nato brzojalko, Ki so jo poslali predsedniku Titu z iskrenimi željami za njegovo čimprejšnje okrevanje. Izčrpno tajniško poročilo je prebral Robi Hrovatin, sledilo je blagajniško poročilo Edija Sosiča ter poročila za posamezne sekcije: _ko-talkarsko (Maja Kokorovec), šah (Božo Filipovič) ter košarkarsko (v imenu obolelega Sergija Tavčarja ga je prebral Robi Gantar). Razpravi je sledilo poročilo nadzornega odbora, razrešnica staremu ter volitve novega odbora. Obširnejše bomo o včerajšnjem | občnem zboru ŠD Polet poročali v j eni prihodnjih številk. Promocijska košarkarska liga: Kontovel - CUS niiiiiiMiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiirtiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM REDNI OBČNI ZBOR ŠD ADRIA V LONJER1U MAJHNO DRUŠTVO - VELIKI USPEHI Lonjerski športniki so trdno vraščeni v svojo vaško skupnost - Stojan Udovič potrjen za predsednika 0:3 3:2 3:0 0:3 0:3 3:0 1:3 Juventina bo Igrala v soboto Odbojkarji Juventine, ki nastopajo v 2. moški diviziji, bodo 3. tekmo letošnjega prvenstva odigrali v soboto, 26. t.m., proti ekipi Sola-risa iz Trsta. Srečanje bo v novi telovadnici v Štandrežu, ob 20. uri. Športno društvo Adria iz Lonjer-ja je svojo novo sezono pričelo z letnim občnim zborom, na katerem je analiziralo bogato in plodno delovanje v zadnjem obdobju. Lonjerski športni delavci so v letu 1979 opravili delo, ki ga bo težko ponoviti, glede na kakovost in množičnost te organizacije. Preko sto članov, od tega čez petdzszt aktivnih tekmovalcev, je v letu, ki je komaj minilo, pustilo za sabo neizbrisno sled, saj so nastopali na vseh mogočih kcncih in krajih ter ponesli ime malega zamejskega društva daleč naokrog. S skromnostjo in požrtvovalnostjo so vaščani Lonjerja in Kati-nare ter mnogi člani iz dragih krajev tržaške pokrajine napravili mnogo več, kot bi lahko pričakovali od tako majhnega števila članov. Prav požrtvovalnost pa je obredila bogate sadove in dala športnim delavcem iz Lonjerja tisto zadoščenje, ki ga ni pred leti nihče pričakoval. Tako je poudaril v svojem p'zdrav-nem nagovoru predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, ki je lonjerskim športnikom prinesel pozdrav tega najvišjega slovenskega športnega organa v zamejstvu. Občnega zbora Adrie se je v sredo udeležil tudi član predsedstva X''tesarske zveze Slovenije Simon Radi Pečar OBVESTILA ŠK Kras sklicuje danes, 25. januarja, ob 20.30. v drugem sklicanju v Sa-matorci (22 - družina Dol jak) 16. DEDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delavnega predsedstva 2. Poročilo 3. Pozdravi tn diskusija 4. Izvolitev volilne komisije 5. Razrešnica staremu odbora 6. Volitve novega odbora 7. Razno « « • Glavni odbor TPK Sirena sklicuje jutri, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 3. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom 1. Otvoritev in pozdravi gostov 2. Poročila 3. Diskusija 4. Kooptiranje novih članov glavnega odbora 5. Razno Občni zbor bo v prostorih PD Barkovlje, Ul. Cerreto 12. • « • SD Polet priredi smučarski izlet v Rava-scletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma ra Opčinah. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18. • • • SD Mladina iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert Sirk* rekreacijska telovadba za o-drasle. SPDT prireja v ponedeljek, 28. t.m.,* v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) v prvem sklicanju ob 19.30 ter v dragem ob 20. uri 26. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. poročila načelnikov raznih odsekov 5. pozdravi gostov 6. razprava 7. volitve novega odbora 8. razno Na občnem zbori oodo lahko člani poravnali letno članarino. Vabljeni! • • • ŠD Sokol vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v društveni dvorani v nedeljo, 27. januarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju. Delovanje ZSŠDI Zadnj'i dan prijav za trnovski maraton Danes zapade rok za prijavo za 6. trnovski maraton, ki bo 10. februarja v črnem vrhu nad Idrijo. Smučarski tekači se lahko prijavijo za maraton (42 km) ali pa za mali maraton (15 km). Pionirji bodo morali preteči 10 km. Prijave sprejema ZSŠDI v Trstu in v Gorici. B. S. Tulipan, ki je v svojem nagovora poudaril pomen tega edinega zamejskega slovenskega kolesarskega kluba v Italiji, ki je odločilno pripomogel k zelo. tesnemu .sodelovanju med zamejskimi kolesarskimi delavci ter kolesarji v matični domovini. Tulipan, ki je občnemu zboru prinesel tudi pozdrav predsednika KZS Janeza-Čemažerja ter vseh slovenskih osnovnih kolesarskih organizacij, je izrecno poudaril, da gre prav temu malemu klubu v Lcnjerju zasluga, da oe je v zadnjih potih letih rekreacijske kolesarjenje v Sloveniji tako razvilo. Obširno poročilo predsedstva ŠD Adria je analiziralo zelo podrobno delovanje v pre(ek’i sezoni in se zaustavilo predvsem na nekaterih žgočih problemih društva, v prvi vrsti pri finansiranju špjrtne dejav-čfjSfi pri nas. Društvi se je moralo v preteklem letu soočati z velikimi finančnimi težavami, kljub temu pa ■tlnžpš^alo zeTo ambiciozen program delovanja, in to tako na organizacijski kot tekmovalni ravni. Športno društvo Adria, ki je pred desetletjem priče'o zelo skromno, z dvema kolesarjema, se je počasi razvijalo in okrepilo svojo dejavnost, tako da ima danes tri odseke: poleg kolesarstva goji namreč še atletiko in rekreacijo. Skupno je bilo v lanski sezoni včlanjenih pri Adrii 11 kolesarjev, trije športni direktorji, dve vodji dirk, 34 atletov v moški in ženski konkurenci 2 enim trenerjem ter štirideset rekreativcev, predvsem žensk, ki so gojile telovadbo, to za tako majhno društvo ni prav skromno število, poleg tega pa je treba upoštevati, da je Adria v lanski sezoni dosti napravila na organizacijskem področju. Njeni člani so bili vsak dan angažirani pri upravljanju društvenih prostorov, kar je menda edini primer med našimi zamejskimi športnimi društvi, razen tega pa so bili soudeleženi še pri vrsti manifestacij. Marca so organizirali pod pokroviteljstvom ZSŠDI 3. mednarodno a-matersko kolesarsko dirko, ki je še vedno edina vidnejša kolesarska manifestacija v Furlaniji - Julijski krajini na mednarodni ravni. Maja so bili lonjerski kolesarski delavci soudeleženi pri organizaciji mednarodne etapne dirke Alpe - Adria in.*o v sodelovanju z Interjem 1904 iz Trsta ter AC Udinese. V istem mesecu je bila na sporedu tradicionalna cikloamaterska dirka za »Pokal Lonjerja*, v sklopu vaškega praznika in razstave domačih vin. Junija so se lonjerski športniki udeležili, skupno s člani PD Lonjer - Katina-ra (s katerim obstaja tako tesno sodelovanje, da je nemogoče loči' aktivnost enega društva od dragega) velikega tovariškega srečanja Lonjercev in Katinarcev, ki živijo daleč od svojega rojstnega kraja, širom po Jugoslaviji in dragih deželah v Evropi. Ob vaškem prazniku julija je bila na sporedu dirka na kronometer za trofejo Močilnik - Lorenzi, avgusta pa so Lonjerci sprejeli mara ten ce kolesarje, ki s' na stopali na progi od Kranja do Tr sta, da bi tako poudarili tesne vezi, ki vežejo naše zamejsko društvo na pobratene klube v Sloveniji, predvsem pa KD Kokrica in Kranja. Ob tej priložnosti je nastopilo preko dvesto kolesarjev. Septembra pa so društveni delavci priredili dirko za »Pokal Adrie*, nato pa (v sodelovanju z organizacijskim odborom trofeje Al Fogolar v ciklokro-su) še dirko v krosu za »Pokal U-doviča*. Omeniti je treba Se, da je bilo ob priliki julijskega vaškega praznika na sporedu tudi tekmovanje v teku čez drn in stm za člane tržaških atletskih društev, ki je izredno dobro uspelo. Rekreacijski odsek društva je v lanskem letu dobro deloval, saj je poleg tedenske telovadbe priredil še vrsto izletov v naravo ter se udeležil raznih orientacijskih pohodov. Organiziral pa je tudi uspeli prvi športni teden Adrie, ki je doživel več kot zadovoljiv uspeh. Med kolesarji je Adria nastopala lani ¥ kategorijah juniorjev, članov :iri cikloamaterjev. Junior Sandro Čok ,se je udeležil vseh dirk v deželi in nekaterih v Venetu in glede na to, da je nastopal sam, je več kot zadovoljil ped vodstvom trenerja Sosiča. Najboljši uspeh med člani je dosegel Petelin, ki se je udeležil dirke Alpe - Adria in je nato skupno z Godničem nastopal na raznih. tekmovanjih v severni Italiji. Cikloamaterji starejše kategorije so v :pestavj Bonanno, Ferluga, Macarol, MarUšič, Poropat in Vergjnella dirkali- po Furlaniji - Julijski krajini, medtem ko sta cikloamaterja A kategorije Lenisa in Ruzzier nastopala skupno s člani in mladinci v ciklokrosu. Izreden uspeh pa je bil dosežen v atletiki, kjer so mladi člani Adrie pod vodstvom Fabia Ruzzierja več kot presenetili. Osvojili so; štiri deželne naslove ter eno drugo mestb. na deželnem' prvenstvu, dva'naslova pokrajinskega prvaka, štiri druga ter eno tretje *e-sto v okviru tekmovanj za »Trofejo Pomlad 1979» pa so osvojili 35 zmag, 28 drugih in 30 tretjih mest ter bili četrti na pokrajinski ravni. v-konkurenci mnogo večjih tržaških društev; bili so najboljše zamejsko društvo v moški konkurenci. Med mladinci so Adriini predstavniki trikrat zmagali, bili sedemkrat drugi ’ ter trikrat tretji. Med člani je treba omeniti dosežek Renka v teku na 1509 metrov s časom 4T9”, kar je naiboliši dosežek med .zamejskimi športniki snloh. Poročilo se je zaključijo s kratkim orisom sezone 1980, kjer se' bo Adria udejstvovala v moški konkurenci v atletiki, na članskih tekmovanjih v kolesarstvu z ekipo amaterjev, ki jo sestavljajo Agostini, čok, Godnič, Petelin in Sabadin ter v kategorijah cikloamaterjev, kjer bo tudi letos organizirala vrsto dirk. poleg 4. trofeje ZSšDl za amaterje. 31. avgusta . bq na sporedu kolesarski maraton prijateljstva iz Lonjerja do Kokrice, poleg tega pa se bo še bolj razvila rekreacijska dejavnost. Po obširni razpravi, v kateri je prišla do izraza želja, da bi se še bolj okrepilo sodelovanje med zamejskimi slovenskimi športnimi, društvi, da bi tako odpravili razne negativne pojave, je predsednik SD Adria Stojan Udovič izročil priznanje članoma Adrie Marizi Batič in Fabiu Ruzzierju za požrtvovalno in nesebično delovanje v pretekli sezoni. Po razrešnici, ki jo je v imenu nadzornega odbora podal Lucijan Malalan, je bil izvoljen nov odbor, ki bo vodil društvo v prihodnji sezoni. Za predsednika je bil potrjen neutrudni Stojan Udovič, odbor na je nato tako sestavljen: podpredsednika sta Danilo Maver in Dario Gregork tajnik Radi voj Pečar, blagajnik Ljubo čok, gospodarja Miran Batič in Celestin Glavina, odborniki na so Mariza Batič, Paulo Blokar, Milan čok, Uči Glavina, Adriana Gregork Jadranko Rakovič. Dorica Kreševič, Nino Maver. Jurij Močilnik, Mariza Pertot. Fabio Ruzzier, Rudi Sosič, Nino Zudek, Sandro Zu-dek. V nadzorni odbor na so bili soglasno potrjeni Vilko Batič. Mirko Čok. Stelio Ferfolia. Lucijan Malalan in Ivan Nadlišek. R. Pečar KOŠARKA DANES V SEŽANI V prijateljski tekmi Kraški zidar - Bor Kaže, da so pastah športni stiki med sežanskim društvom Kraški zidar in Borom dokaj tesni. Po tekmi v minibasketu, ki sta jo društvi priredili prejšnji teden, se bosta danes v Sežani, s pričetkom ob 16.30 v športni dvorani spoprijeli naraščajniški vrsti obeh klubov. Kraški zidar bo nastopil s košarkarji letnika 1965 in mlajši, Bor pa z igralci letnika 1966. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ut Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 {4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS - 61000 Ljubljan«. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih; trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 3C0. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoč! račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. januarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiskal PT iTrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO RAZPLETU PREISKAVE 0 UMORU MLADEGA LEVIČARJA CflMPflNILEJfl Protiteroristična akcija v Milanu in nov zaporni nalog za A. ISlegrija Policija in karabinjerji aretirali sedem oseb - Padovski profesor obtožen sodelovanja pri neuspeli ugrabitvi sina industrijca Dume še pred mesecem dni grozil z uničenjem belih rasistov, jih danes poziva, naj ostanejo v bodočem svobodnem Zimbabveju. Kjer bodo vse rase živele v slogi. Istočasno drugi sopredsednik fron te in voditelj afriške ljudske zve ze (ŽANU) Mugabe, kljub različnim pogledom do bodočnosti države zaradi svojih marksističnih idej, zagovarja sodelovanje z belo manj šino. Njegov sodelavec in predsed nik ŽANU Nkala je na prvem predvolilnem shodu v Salisburyju še vedno grozil belim rasistom z uničenjem, če ne spremenijo svoje politike, a že kak dan kasneje so se izjave spremenile. Danes voditelji ŽANU zagotavljajo, da ne bodo uresničili podobne revolucije kot v Mozambiku in Angoli na ško MILAN — Nova in nepričakovana protiteroristična akcija v Milanu in v nekaterih drugih mestih severne Italfije. Policija je namreč včeraj aretirala v glavnem mestu Lombardije sedem oseb pod obtožbo sodelovanja v oboroženi tolpi in hujskanja v zločinske namene, državni pravdnik Gresti pa je izdal nov zaporni nalog proti padovskemu profesorju Toniju Negriju, Egidiju Monferdinu in Ciprianu Falconeju, ki so sicer že v zaporu. Slednji zaporni nalogi zadevajo neuspeli poskus ugrabitve Giuseppa Duine, sina znanega industrijca Vittorija in v katerega so baje vpletene tudi druge osebe, ki so bile aretirane v protiterorističnem «blitzu» 21. decembra lani. Govori se o Oresteju Stranu, Silvani Marelli in Marcu Bella viti, ki so že v zaporu ter o zdravniku Gianfrancu Pancinu ter avtonomistu Robertu Serafiniju, ki pa se že dalj časa skrivata. Kar zadeva hude obtožbe na račun včerajšnjih aretirancev, preiskovalci niso hoteli dati nobenih pojasnil, kar potrjuje, da je policijska akcija še v teku. Med aretiranimi je tudi 40-letni profesor Giovanni Caloria, ki je slep od rojstva in ki je v zadnjih mesecih pogosto sodeloval z zasebno radijsko postajo «Radio popolare», kjer je vodil posebno rubriko namenjeno problemom invalidov in handikapi-ranih. Ostali aretiranci so 36-letni Rolando Strano, brat Oresteja Stra-na, ki je bil aretiran 21, decembra lani, 43-letna Mariella Marelli, 33-letni Cataldo Quinto, 29-letni Gior-gio Schroffemecher, 36-letni delavec Alfa romeo Giuseppe Manza in 37-letni učitelj Francesco Bellosi. Le nekaterih od teh so imeli v preteklosti opravka s pravico, vsekakor pa se že nekaj let aktivno ne ukvarjajo s politiko. V pričakovanju točnejših informacij in pojasnil s strani sodnikov, pa so sedaj možne le nekatere domneve in primerjave s prejšnjimi akcijami in predvsem z aretacijami 21. decembra 1979, ki jih je kot znano sprožila znana spomenica Carla Fioronija. Po vsej verjetnosti je treba torej tudi to protiteroristično akcijo v Milanu posredno ali neposredno povezati z raznimi »pričevanji* o razvoju prevratniške dejavnosti od leta 1971 pa do leta 1975, to je do umorov mladega levičarja Campanileja in inženirja Carla Saronija, ki pomenita zelo važno prelomnico. V ta okvir je treba prišteti tudi poskus ugrabitve Giuseppa Duine 20. decembra 1974, dogodek o katerem je takrat tisk malo poročal, pred dnevi pa sta Fioroni in baje tudi Casirati obtožila Negrija, da je neposredno vpleten v zadevo. Od tod torej nov zaporni nalog proti padovskemu avtonomistu, ki je bil poleg drugega včeraj obtožen še nekega ropa. Kdo i lucionarnega sveta in ajatulaha je tokrat napotil sodnike na »pravo -------'"i*" smer*? Fiorini, Casirati, ki je bil na procesu Saronio obtožen na 25 let zapora, ali pa morda drugi «ske-sani terorist*, čigar ime je še neznano? V tej «vojni spomenici*, kot je neki dnevnik definiral izjave Fioronija, Casiratija in njihovih zagovornikov, pa je najtežje prav razbrati resnico in si ustvariti jasno sliko o tem kar se je zgodilo v ti-»tih letih. do bele manjšine. ŽANU sedaj celo zagotavlja, da bodo bivšemu premieru Smithu zagotovili pokojnino v svobodnem Zimbabveju. Skrb obeh kril rodoljubne fronte, da ne sprožita konfrontacije z belo manjšino je očitna. Belci ima jo še vedno v svojih rokah vse produktivne gospodarske dejavno sti vključno s sredstvi javnega, obveščanja. Njihov beg iz države bi pomenil nepopravljivo škodo, ki jc bi svobodni Zimbabve lahko rešil, če bi se oslonil na tujo nomoč, kar bi ponovno okrnilo njegovo svo bodo. WICHITA — Neki osumljeni tat se že tri dni posti, ker noče «izročiti» policiji dragocenega dragulja v vrednosti 80 milijonov lir, ki ga je pred aretacijo požrl.^ Zato ga trije agenti, oboroženi z nočnimi posodami, stalno stražijo in Čakajo, da bo prebavni sistem 41-letnega Bobbyja Carra vrnil ukradeni dragulj. To nenavadno pričakovanje se odvija v ameriški državi Kansas, potem ko so agenti aretirali Carra in njegovega pajdaša zaradi tatvine v neki elegantni trgovini, kjer je Carr ukradel dragocenost. ■ Kljub sladkorni boiezni pa trmasti mož odklanja vsako hrano in pijačo v u-panju, da bo ostal dragulj njegov. BERLIN — Štiri osebe so izgubile življenje včeraj pri trčenju tovornega vlada v avtobus v bližini Magdeburga v Nemški demokratični republike. Po prvih vesteh kaže, da je' bilo tudi mnogo ljudi ranjenih. PRVIČ V 2500 LET DOLCI IRANSKI ZGODOVINI NEGOTOVOST OB IRANSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH Ghotbzadeh in Banisodr najresnejša kandidata ■ Bodoči predsednik pa ne bo imel nobene politične teže v državi TEHERAN — Medtem ko bodo danes v Iranu prve splošne volitve za predsednika republike v 2.500 let dolgi iranski zgodovini, so predsinočnjim na izrecno zahtevo zdravnikov sprejeli v neko teheransko bolnišnico zaradi srčnega napada ajatulaha Homeinija. V že dovolj težavno in negotovo iransko politično življenje se je vrinila še Homeinijeva bolezen. Uradni komunikeji zagotavljajo, da je zdravstveno stanje iranskega duhovnega vodje dobro, da je vsaka vznemirjenost odvečna. Zagotovila zdravnikov in Homeinijevih sodelavcev pa ne spreminjajo neprijetnega občutka, da se Iran sooča s hudimi težavami, ki jim bo le s težavo kos. Homeini se ni še razjasnil o usodi uradnega kandidata vladajoče islamske republikanske stranke Dželalodina Farsi-ja, ki naj bi bil vpleten v proti-državno dejavnost, kot trdijo študentje v zasedenem ameriškem veleposlaništvu. Islamske integraliste pa navsezadnje ne zanima, kdo bo bodoči predsednik, kandidat Homeinijeve stranke ali kdo drug, saj je islamska ustava odvzela večji del predsedniških pristojnosti, saj bodoči predsednik ne bo smel storiti ničesar brez pooblastila revo Zunanji minister Ghotbzadeh (Telefoto AP) SPLOŠNI ZDRAVNIKI PREKINILI PREDPISOVANJE Zdravilo «debendox» zaskrbijo nosečnice Pomanjkanje znanstvenih podatkov o škodljivosti - Frekvenca rojstev fizično prizadetih otrok naj bi bila v mejah norme na Sardiniji in za katere so sodniki izdali kar 39 sodnih nalogov ter aretirali 16 oseb. Pred zasliše-aretiranih so si sodniki vanjem RIM — Tudi v Italiji je nastal med nosečnicami preplah zaradi domnevne povezave med zdravilom «debendox», ki ga zdravniki predpisujejo proti slabostim in bruha- privoščili kratko «pavzo nju med nosečnostjo, in težko fizično prizadetostjo novorojenčkov. V teh dneh, potem ko se je iz vedelo, da je v Veliki Britaniji v teku preiskava o škodljivosti zdravila in da so v ZDA prekinili njegovo predpisovanje, je nastal strah, da smo pred novim talidomidom. Veliko nosečnic, ki so jemale to zdravilo, je kar navalilo v ambulante in bolnišnice, da bi slišale zdravnikovo mnenje in razčistile tesnoben dvom. Vendar zdravniki za sedaj ni- , 7aDoru majo še prepričljivega in uteme- , • ih d iJ“ s0 ljenega odgovora. Vsekakor je vse- ka v J državni izvršni odbor splošnih za raz- Kam z medvedkom Mišom zdravnikov (FIMMG) včeraj odlo čil, da ga za sedaj ne oodo predpisovali svojim pacientkam, član tega odbora dr. Mario Boni je izjavil, da ga predpisujejo že dvajset let in da do sedaj niso ugotovili kakih posledic pri novore-jenčkih. Toda kljub temu so iz pre vidnosti sprejeli to odločitev. Tudi farmakolog rimske univerze. profesor Paroli, je potrdil te trditve. Padovski profesor Onnis, docent za porodništvo in ginekoio gijo, je izjavil, da njihovi podatki ne dokazujejo škodljivosti «deben-doxa». Na 2218 nosečnic, ki so u-živale osumljene tablete, je samo 32 rodilo fizično deformirane otroke. «To pa je normalna frekvenca*. pravi dr. Onnis. «Deformaci-ja pri novorojenčkih je rezultat mnogih vplivov, zato je pri nizki in tako rekoč, normalni frekvenci, zelo težko ugotoviti točno poveza vo med določeno snovjo in poškod barni.* Zdravniki ugotavljajo, da je an-tihistaminična snov, ki jo vsebuje zdravilo in odganja občutke za bruhanje, lahko škodljiva le v velikih dozah, in sicer v količini, ki bi bila 300-krat večja od predpisane, ta pa znaša za 60 kilogramov težko žensko štiri tablete na dan. Tudi državne zdravstvene oblasti so v škripcih. Danes pričakujejo poročilo o sklepih, ki jih je glede «debendoxa» sprejel odbor za zdravila pri EGS in katerega se je udeležil tudi generalni direktor italijanskega ministrstva za zdravstvo. Upati je vsekakor, da bo morda neutemeljen preplah vseeno koristil, vsaj za poostrenje kontrole nad zdravili. Dvomi o «de-bendoxu» bodo pa verjetno ostajali, saj je v vseh še živa slika malih otrok brez nog in rok. Marsikateri lekarnar je prepričan, da večina žensk ne bo nikoli več prosila za «debendox». (nf) Kaj naj počnem z Mišo, se sprašuje Stanford Blum, ki ima v ZDA ekskluzivo za prodajo vseh proizvodov s simbolom olimpijskih iger 1980 (Telefoto AP) VOZNI RED VLAKOV Sodnik Tarquini iz Reggio Emilije pa je včeraj ves dan zaslišal Franca Prampolinija in Bruna Fan-ttizzija, ki sta po mnenju preiskovalcev vpletena v umor mladega Alcesteja Campanileja. V najtežjem položaju se nahaja dnigi, ki je obtožen direktnega sodelovanja v zločinu, medtem ko je Prampolinj obtožen sodelovanja v prevratniški organizaciji. V Rimu pa so medtem demantirali, da je bdi aretirani Prampolini kdajkoli član «Lotta con-tinua*, kot je bil sicer nesrečni Campanile. (st) Danes razsodba proti Pifanu in tovarišem CHIETI — Tukajšnji sodniki bodo danes izdali razsodbo proti rimskim avtonomistom Pifanp, Nieriju in Baumgartnerju, Palestincu Abu Sa-leliu ter Sircu Kaddouri, ki so obto- . , ženi posesti dveh raketometalcev. manskega voditelja, Javni tožilec Abrugiati je v torek realnostjo gleda na položaj, Se ved zahteval deset let zapora za vsakega Pa F za vse S'avna. neznanka Homeinija. V vsem tem zapletu izzvenijo skoraj protislovno vesti o zatišju v Teheranu. Politični opazovalci sploh ne ugibajo, kdo bo jutrišnji zmagovalec. Od osmih najbolj verjetnih kandidatov ni za sedaj nihče gotov zmage, ker Homeini ni podprl nikogar. Ghotbzadeh in Ba nisadr imata precej upanja, po veljnik mornarice Madani je nekoliko izgubil svojo moč, potem ko je Homeini izjavil, da bo nesprejemljiv kdorkoli je v preteklosti opravljal kako funkcijo za časa šahove vladavine. Madani je namreč bil visoki častnik šahove mornarice. V zadnjih dneh volilne kampanje sta se najbolj potrudila prav ministra Ghotbzadeh in Ba nisadr. a v iranski stvarnosti je še najbolj verjetno, da bodo množice volile tistega kandidata, ki ga bodo v mošejah svetovali mulahi. Oba, Ghotbzadeh in Banisadr bi bila za Američane bolj sprejemljiva kot kaka neznana, verskim fanatikom priljubljena osebnost. V VVashing-tonu z upanjem sledijo razvoju dogodkov. Celo protislovne Ghot bzadehove izjave o šahovi aretaciji ocenjujejo v Wasliingtonu kot znak slabo prikritih iranskih želja, da bi se končno osvobodile spon, ki so jih s svojim nezaslišanim ravnanjem sprožili islamski študentje Sovjetski poseg v Afganistanu Carterjevi protiukrepi in ameriško »razumevanje in potrpljenje* do Irana so streznili marsikaterega ki z večjo obtoženca, ki so vsi razen Sirca že priprti. Po italijanskem kazenskem prav edini gospodar v Iranu, priletni ajatulah Homeini. Verski vo* zakoniku jim grozi tudi kazen nad j ditel j je marsikoga presenetil s petnajst let zapora, medtem ko so zagovorniki včeraj zahtevali oprostitev. Rodoljubna fronla in bodočnost Rodezije SALISBURY - Bolj kot se pri bližnje datum volitev v britanski koloniji Rodeziji, vedno bolj očitne postajajo spremembe predvolilnih obljub voditeljev rodoljubne fronte, predvsem do belcev, še vedno praktičnih vladarjev v tej državi Sopredsednik rodoljubne fronie in vodja afriške narodne zveze Zimbabveja (ZAPU) Nkomo, ki je svojimi, za zahodnjake nelogični mi pobudami. Ta navidezna iracionalnost pa je zrušila mogočno šn-hovo državo, onesposobila r.ajmoč nej.šo vojsko Srednjega vzhoda in ji je do sedaj uspelo omefevati sredobežne sile raznih narodnosti, ki zahtevajo večjo avtonomijo. V novonastalem položaju zaradi afganistanske krize ni jasno, kakšne smernice bo dal Homeini. Iz tega vidika je tudi razumljivo, da ie Iran zaprosil za odložitev islamske konference v Islamabadu. Uradno ker datum sovpada z obletnico eampdavidskega sporazuma neu radno pa zaradi Homeinijeve bo lezni. Nihče si namreč ne upa spre jeti odločitev v Islamabadu Srer Homenijevih jasnih smernic, (voc) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMimiiMiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiitiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiniiiaiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiitTiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii Angleške urice posebna dejavnost Kosovelove knjižnice v Sežani SEŽANA — Ko so preči leti slo-venske knjižnice doživele tako imenovano knjižničarsko reformo in se preimenovale v splošnoizobraževalne knjižnice, je bilo jasno, da se je treba zavzemati za nove oblike dela, skratka, da knjižnice postanejo takšne kulturne ustanove, kakršne zahteva čas, v katerem živijo. Znano je. da redko zaide v knjižnico človek, ker bi mu bilo dolg čas, temveč prihajajo v knjižnico vedno zahtevnejši bralci po to ali one informacijo in različno literaturo. Zaradi tega se kaže iz dne va v dan večja potreba imeti v knjižnicah široko izobražen kader, seveda s posebnim znanjem iz bi bliotekarske stroke. Tako, če bi le malo pogledali v notranjost slovenskih knjižnic, bi našli nemajhno število Hudi različ nih izobrazbenih profilov, ki pa žal čestokrat svojega znanja ne znajo v, knjižnici temeljito izkori stiti. • * Ko sipo v naši knjižnici razmiš Ijali in programirali razne oblike dela z bralci, nam je prišlo na misel, da bi lahko imeli tudi tako imenovane «angleške urice*. Ker je bila ta dejavnost namenjena šolarjem se je bilo treba pogovoriti z vodstvom šole, pa tudi z učitelji angleškega jezika. Se veda nam naše dejavnosti nihče ni oviral. Izdelali smo posebne plakate, ki so kar lepo število radovednih šolarjev privabili v knjižnico. Od prve angleške urice je poteklo že eno leto. Te urice so namenjene učencem od šestega do osmega razreda osnovne šole, ki imajo radi in jih zanima angleški jezik, ter želijo svoje znanje tujega je zika še izpopolniti. Tako se vsak torek zbere v knjižnici kar lepo število šolarjev, ne le iz Sežane, temveč tudi iz okoliških vasi. Ponavadi jim preberem zanimivo zgodbo, seveda prirejeno njihovemu znanju angleščine, potem, se o zgodbi pogovarjamo, ta ko da se učenci navajajo svoje f nanje tujega jetika tudi praktič no uporabljati. Ker je to svobod TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CATA-NIA - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D Benetke. 6.00 R Milan Genova Brignole (preko Mester) (*). 6.05 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*) (1). 6.22 L Portogruaro (2) (3). 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (4); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke. 8.00 E Benetke. 8.40 E (Benetke Express) Benetke (5). 9.20 R Benetke - Rim (*). 9.35 E (Benetke Express) Benetke (1) 10.46 L Portogruaro - Benetke. 12.56 D Benetke - Milan - Turin. 13.40 L Portogruaro. 14.24 L Cervignano (6). 14.30 E Benetke (5). 15.38 E Benetke (1). 17.15 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan . Genova (*). 17.22 D Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania - Palermo - Bari -Lecce (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Reggio Calabria; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce). 17.35 L Benetke. CAGLIARI — Za sedaj ni po ' 3.05 L Portogruaro. membnih novosti v zvezi s preiska '3.40 D Benetke (1). vami o ugrabitvah v zadnjih letih 18.54 E (Simplon Express) Benetke - Rim Milan • Domodos-sola - Pariz (pogredi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd • Pariz, Zagreb Pariz in Benetke • Pariz) (5). 10.23 L Portogruaro. 20.00 E (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan - Domodos-sola • Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi razreda Beo grad Pariz, Zagreb Pariz in Benetke - Pariz) (1). 20.28 D Benetke (5). 22.12 D Benetke - Milan - Turin -Genova - Ventimig.ia Nica (od 29.9. do 29.11.1979) Marseille (od 30.11.1979 do 31.5.1980) (pogradi 1. in 2. razreda Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst Genova). 22.25 E Mestre Bologna Rim (spalni vageni in pogradi 1. in 2. azreda Trst • Rim). Prihodi : 2.08 D Benetke. 6.12 L Portogruaro (3). 7.10 L Portogruaro. 7.25 D Marseille (od 2.12.1979 do 31.5.1980) Nica (od 30.9. do 1.12.1979) Ventimiglia -Genova Turin Milan -Mestre (pogradi 1. 'n 2. razreda in spalni vagoni Genova • Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin Trst). 7.45 E Rim - Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1 in 2. razreda Rim Trst). 9.25 D Benetke. 10.17 E (Simplon Express) Pariz • Domodossola Milan Rim - Benetke (pogradi 1 in 2. razreda Pariz • Trst; pogradi 2. razreda Pariz Zagreb in Pariz - Beograd) -Lecce - Bologna (spalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Lecce - Trst) (5). 11.04 E (Simplon Express) Pariz Domodossola Milan Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz Trst; po gradi 2. razreda Pariz Za greb, Pariz • Beograd) Lecce Bologna (spalni va goni in pogradi 1 in 2 raz reda Lecce Trst) (11. 11.10 R (Rialto) Mi'an Mestre (do Trsta brez vmesnih po staj) (•). , 12 30 E Benetke 14 07 D Milan Benetke. 15:16 D Benetke. na oblika dejavnosti, pri kateri ni nobenih šolskih tekstov ne ocenjevanja. so učenci sproščeni, ne bojijo se napak, ki jih seveda delajo, se pa vseeno potrudijo in so aktivni. Zapomnijo si nove besede in fraze. Tudi sami si izmišljajo zgodbe in razne anekdote pripovedujejo v angleškem jeziku. Ti učenci so tudi stalni bralci literature v angleškem jeziku, ki jo imamo v knjižnici na razpolago, poleg tega je ob tej obliki dejavnosti z mladim• bralci lepa priložnost za splošen pogovor o angle ški literaturi, o angleških pisateljih in podobno. Tako učenci po sebno ob raznih jubilejih in obletnicah pripravljajo razstave in sploh so vzpodbujeni za branje. Saj je končni cilj te in vseh dejavnosti, ki jih imamo v naši knjižnici. pridobiti čimveč bralcev, posebno mladih, saj vemo, da kdor rad v mladosti zahaja v knjižnico, bo ostal njen prijatelj Vse življenje. MARIJA GODNIČ 16.05 E Palermo - Catania Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi L in 2. razreda Reggio Calabria - Trst; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Palermo - Trst in Catania - Trst). 17.45 D Turin - Milan - Benetke. 18.40 R Firence - Bologna • Benetke (*) (1). 19.05 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje in Benetke - Beograd) (5). 19.17 L Portogruaro 20.22 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke - Beo- 20.44 R 21.03 R Milan Skopje in Benetke grad) (1). Rim - Mestre (*). Genova Brignole (preko Mester) (*). 22.57 L Benetke. 23.27 E Turin - Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim -Moskva (7). (*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija. (1) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (2) Nadaljuje za San Dona di Piave od 30.9. do 22.12.1979, od 3.1. do 3.4. in od 9.4. do 31.5.1980. (3) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. (4) Ne vozi ob sredah in petkih. (5) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (6) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. in od 23.12.1979 do 2.1.1980. (7) Ne vozi ob četrtkih in sobotah. TRST - OPČINE - LJUBLJANA • BEOGRAD - BUDIMPEŠTA • SOFIJA - ATENE ISTANBUL - MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine - Ljubljana * Zagreb Budimpešta (spalni ni’ vagoni Rim - Moskva) (2) (1). 10.37 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz • Beograd) (3). 11.22 E (Simplon Express) Opčine • Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Pariz Zagreb in Pariz • Beograd) (4). 13.50 L Opčine • Ljubljana (3) (5). 14.50 L Opčine - Ljubljana (4) (5). 16.50 D Opčine Ljubljana (3) (5). 17.50 D Opčine . Ljubljana (4) (5). 18.35 D Opčine ■ Ljubljana (3) (5). 19.00 D Opčine - Ljubljana • Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trst-Beograd) (6). 19.35 D Opčine. • Ljubljana (4) (5). 19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Trr Beograd 1 (7). 20.05 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana Beograd Skopje Atene Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke ■ Beograd; pogradi 2 razreda Benetke Skopje, Benetke L stanbul in Benetke Ate ne) (3). 20.20 L Opčine 21.08 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana Beograd Skopje - Atene Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke Beograd: pogradi 2. razreda Benetke Skopje, Benetke 1-stanbul in Benetke Atene) 4j. 23.52 D , Opčine Ljubljana Zagreb - Budimpešta (spalni vago ni Rim Moskva (8) (3) Prihodi 5.01 D Budimpešta Zagreb Ljubljana Opčine (spalni vagoni Moskva Rim) (9) (3) 5.49 D Budimpešta - Zagreb Ljubljana Opčine (spolni va goni Moskva Rim) (9) (4). 6.17 D Beograd Zagreb Ljub- ljana Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Trst) (6) 7.30 D Beograd Zagreb - Ljub liana - Opčine (pogradi 2 razreda Beograd Trst) (7). Trbiž Trbi* Carnia Trbiž Benetke (3) Videm Videm (D- Trbiž Trbiž (1) Vozi samo od 6.4. do 31 5-]^ (2) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.19»°: (3) Ne vozi ob nedeljah in pražil mislek*. saj jih čaka težko delo. Včeraj je namestnik državnega tožilstva Giuseppa Villa Santa, ki koordinira preiskave, izjavil, da nobena oseba, ki je v zaporu, ni še bila zaslišana. Vzrok za to je tudi dejstvo, da obtoženi niso imeli še dovolj časa za. imenovanje svojega branilca, ker so nekateri zahtevali odvetnike iz drugih sodišč. Vse osebe, ki so bile predvčerajšnjim aretirane in pa tiste, ki so zaradi drugih prepeljali v ] zapor Buoncammino. kjer so izolirani od drugih in pod zelo ostro | kontrolo. ................................................................................................... 8.05 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Skopje - Beograd -Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, Atene - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) (3). 8.55 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Skopje - Beograd • Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, Atene - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) (4). 9.10 D Ljubljana - Opčine (3) (5)- 10.10 D Ljubljana - Opčine (4) (5)- 13.35 L Ljubljana - Opčine (3) (5)- 14.35 L Ljubljana - Opčine (4) (5). 16.38 D Ljubljana - Opčine (3) (5)- 17.38 D Ljubljana - Opčine (4) (5)-18.34 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb * Pariz) (3). 19.44 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Op-čine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb * Pariz) (4). 21.30 L Opčine. Dunaj (J)’ Dunaj («• (1) Vozi od 7.4. do 31.5.1980. (2) Ne vozi ob petkih in nedeljah- (3) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (4) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (5) Ne vozi ob nedeljah in praznikih- (6) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 2.10.1979 do 5.4.1980. Ne bo vozil v dneh! 1.1L, 3.1L, 8.12., 25.12. in 26.12-1979 ter 1.1.1980. (7) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih* petkih in sobotah od 8.4. do 31* 5.1980. Ne vozi 25.4. in 1.5.1980- (8) Ne vozi ob četrtkih in sobotah- (9) Ne vozi ob sredah in petkih. TRST - VIDEM - TRBIŽ • DUNAJ * SALZBURG - MCNCHEN Odhodi 5.20 L Videm 6.10 D Videm Trbiž 6.16 L Videni 7.05 D Videm (1) 7.15 D Videm Trbiž 8.35 D Videm 10.10 L Videm 12.22 D Videm 13.10 L Videm 14.05 D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm 17 43 D Videm 18.00 L Videm 19.1.: D Videm 20.10 L Videm 20.42 D (Italijansko • avstrijski £*’ press) Videm Trbiž • p?” naj Miinchen (pogradi.*.1 in 2. razreda Trst - Dun.a" (2). 21.40 D (Italijansko . avstrijski press) Videm Trbiž • P, naj Miinchen (pogradi *■ in 2. razreda Trst - Duh«* (D 23.00 L Videm Prihodi: 0.50 L Videm 6.43 L Videm (3) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke Videm (3) 8.46 L Vidam . 9.00 D (Avstrijsko • italijanski “ press) Miinchen Dunaj, Trbiž Videm (pogradi in 2. razreda Dunaj - T*9 (2). 9.00 D Videm (lj 10.03 D Videm (2) 10.03 D (Avstrijsko italijanski^. press) Miinchen Duh«, Trbiž Videm (pograd' . in 2. razreda Dunaj • 'i*9 d). 12.04 L Trbiž Videm 14.14 D Videm 15.10 L Videm 16.30 D Videm (2) 17.26 D Videm (1) 18.03 L Videm 19.26 L Videm 19.38 E Trbiž Videm 20.50 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Dunaj 23.46 D Dunaj