Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI	štev. 151 a
V Ljubljani, v sredo, 7. julija 1843-XXI
Prezzo - Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ea* loletno 34 Lir, n inozemstvo 63 Lir Cek. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10 M9 za in«erata. podrninieat Novo mesto,
Izključna pooblaSJentča ta oglaSevanJe IfaTTJanskega In tujega Izvoral tlnione Pub>bliciti Italiana S. A. Milana
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljlta ln dnev« po prazniku.
e Uredništvo ln npravai Kopitarjeva a. Ljubljana. g i Redazinne, Amministrazinne: Kopitarjeva h, Lnbiana. g 1	Telefon iOOl-iOOS.	S
Abbuuameoir. Mm
18 Lir«. Entero. mesa 31 50 Lire- Edi-zione domenica, in-no 34 Ure. Estero 65 Lira. C. C P.l Lubiana 10 650 per
|}H abbonamcnti.
1J.349 per le in-•crzioni.
F111 al a i Novo mesto,
Concesslonaria aseluslva per la pnbbllcItS dl provenienra ttaliana ed estera: IJnion«. Pabblicita Italiana S. A^ Milana
Bollettino No 1137
II porto di Biserta attaccat®
II nemico ha perduto 51 apparecchi
II Quartier Generale delle Forze Armate comunicn:
II porto di Biserta c stato attaccato et bombardato da iormazioni gerinaiiicho.
Localita della Sicilia, tra le quali Messi-11 a , C a f a n i a et Maršala, sono state obiet-tivo di incursioni che hanno iatto danili et vitli-me iu limitata misuia.
L'aviazionc delPAsse et le artiglieric della difesa contrastavano cfficacenientc 1'uttivita av-versaria; Caceiatori nnzionali, fra i qunli si di-stinguevano cjuelli del eentosessantunesimo gruppo al comando del capitano Porcu Giovan-ni da Alessandria abbattevano ventidue apparecchi; quindici altri venivano distrutti dalla caccia tedesca et quattordici dal tiro delle bat-terie contraeree.
Dalle operazioni di guerra degli uiti m i tre giorni quattro noStri velivoli non sono ritornnti alle basi.
a
Gli aerei abbatiuli dalle arliglierie contra-eree sono caduti nelle seguenti localita:
Quattro a Sciacca, due a Catania, due a Gerbini, due a Vizzini, uno a Pozzallo, uno a Falconara Caltanissetta, uno a Ispica (Ragusa) ed uno a Messina. Gli equipaggi di due qua-drimotori, lanciatisi eol paracadute, sono stati catturati.
Nelle azioni di guerra degli ultimi giorni si sono particolarmente distinti i seguenti uffi ciali piloti del quarto storino: Capitano Lucchini Franco da Roma, capitano Piccolomini elementi Adami Ranieri Carlo da Siena, capitano Ciia-nella Luigi da Barletta, tenente Daffara Vittorio da Milano. tenente Quer«i Alvaro da Lucca, tenente Mecatti Mnrio da Pcrugia.
Vojno poročilo št. 1137
Napad na Bizerto
Sovražnik je izgubil 51 letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Nemške skupine so napadle in bombardirale pristanišče Bizcrte.
Kraji v Siciliji in sicer med njimi Messina, Catania in Maršala so bili cilj poletov, ki so povzročili Škodo in žrtve v omejenem obsegu.
Letalstvo osi in topništvo protiletalske obrambe so uspešno ovirale delovanje sovražnika; domači lovci, med katerimi so se odlikovali zlasti tisti iz 161. skupine pod poveljstvom kapitana Porcu Giovannija iz Alessandrije, so sestreli 22 letal; nemški lovci so sestrelili 15 letal, 14 letal pa jc sestrelilo protiletalsko topništvo.
Z vojnih poletov v zadnjih 3 dneh se Štiri naša
letala niso vrnila na svoja oporišča.
*
Letala, ki jih Je sestrelilo protiletalsko topništvo, so padla v naslednjih krajih:
Štiri v Sciaci, dve v Cataniji, dve v Gerbiniju, dve v Vizziniju, eno v Pozzallu, eno v Falconari Caltanizzetti, eno v Ispici (Ragusa) in eno v Messi-ni. Posadke dveh štirimotornikov, ki so se spustile s padali, so bile zajete.
Pri vojnih dejanjih v zadnjih dneh so se zlasti odlikovali naslednji častniki letalci iz četrtega roja: kapitan Luchini Franco iz Rima, kapitan Piccolomini Clementi Adami Ranieri Carlo iz Stene, kapitan Gianella Luigi iz Barlette, poročnik Dafiara Vittorio iz Milana, poročnik Guersi Alvaro iz Lu-cce, poročnik Mazatti Mario iz Perugie.
Kopenbagen, 6. julija. AS. S svojega potovanja po Siciliji se je vrnila sotrudnioa danskega ilustriranega lista »Tidens kinderc. V članku objavlja pisateljica zanimive vtise o otoku. Predvsem poudarja, da jo je obnašanje si-rilskega prebivalstva med sovražnimi bombardiranji presenetilo zaradi svoje mirnosti. Članek spremlja mnogo slik, iz vsega članka pa veje veliko občudovanje sicilskoga prebivalstva, ki kljub žrtvam in škodi ostaja mirno in hladnokrvno ter daje zgled velikega zaupanja v zmagovito bodočnost domovine.
(Obsežni odmevi Puceievega govora

Berlin, 6. julija. AS. Velik Duccjev govor je tudi v Nemčiji izzval največje zanimanje, pri tem pa povzročil vsesplošno odbbravun jein simpatije za vojskujočo se Italijo Ves nemški tisk objavlja na prvi struni na častnem mestu obsežne odstavke govora. I.isti podčrtavnjo, da je ta gevor prišel v trenutku velike napetosti in tedaj, ko je ves italijanski narod predan gigantskemu boju. Deutsche Allgemeine Zeituiig* piše, da postaja fašizem še enkrat nosilec ideala domovine.
Berlin. 6. julija. AS. Ves nemški tisk objavlja na prvi strani pod velikimi naslovi Duccjev govor. I.isti pri tem podčrtava jo. da je Dure izrekel svoje besede v tistem trenutku, ko »o vse aktivne sile vojskujoče se Italije predane gigantskemu boju za blagor in čast domovine.
»Viilklscher Beobachter« piše, da preveva Mussolinijev govor neomajno zaupanje v bodočnost Italije. 46 milijonov Italijanov preveva vera v zmago.
Biirsen Zeitungc podčrtava tisti Mussolinijev stavek, ki izraža prepričanje, da bo Italija po tolikih letih vojskovanja mogla izvajati svoje zgodovinsko poslanstvo v svetu. Da bi uresničila svoje ideale, jc Italija pripravljena vojskovati se do konca, kajti Italija prav dobro ve, kaj bi se zgodilo, če bi se sovražniku posrečilo zlomiti njeno odporno silo.
Budimpešta, 6. julija. Madžarski tisk še naprej obsežno komentira Duccjev govor in podčrtava njegov velik političen pomen. 2 Pester Lloyd podčrtava, da je govor odločno zavrnil vse laži sovražne propagande o stališču Italije. Ta govor ne dopušča nobenega dvoma v nezlomljivi volji italijanskega ljudstva nadaljevati l>oi do zmage. vMagiar Nevzel piše, da jo čut časti globoko zasidran v dušo italijanskega ljudstva in zalo je nesmiselno govoriti o ločenem miru. Mussolinijev govor je po svoji jasnosti in prepričljivosti opozorilo in prisega tistega, ki so bo vojskoval do zadnje četrt ure, ki bo odločila o zmagi. Sovražnik je spoznal, da je Italija nevaren nasprotnik. Dejansko Italija ue klone in to kljub divjaškim napadom na njena mesta. Italijansko ljudstvo je bolj ko kdaj odločeno upirati se in to tembolj, ker doživlja sovražno letalstvo vedno bolj občutne izgube.
Madrid, 6. julija. AS. Vsi listi silno obsežno prinašajo Ducejev govor in obširno pišejo o zadnji seji vodstva fašistične stranke. Alcazarc naslavlja poročilo o govoru z naslednjimi besedami: Italija bo odločno odgovorila na kateri koli sovražni napad. V tej vojni ne moro biti druge želje, ko želja za žrtev do zmage. List Informaciones naslavlja poročilo z besedami; >46 milijonov Italijanov veruje v zmago.«
Španske radijske postaje so v celoti objavile Ducejev govor, ki je med vsem javnim mnenjem izzval izredno zanimanje. Stranka z italijanskim narodom tvori močan blok proti »živčni gonji« in bombardiranju sovražnih bombnikov. Italijanski narod bo nadaljeval boj z vsemi sredstvi in s polno zavestjo, da bodo materialno in moralne
silo narode znale zmagovito prestati sleherno preizkušnjo.
Boru, (>. julija. Vsi švicarski listi komentirajo danes Ducejev govor in podrobno proučujejo bistvena poglavja. Zlasti omenjajo listi Ducejev stavek, ko je rekel, da hi sovražne Čete našle na italijanskem ozemlju svoj grob, če bi skušale vdreti v Italijo. Italiia v slučaju zavezniške zmago ne bi bila drugega ko zemljepisni pojem, kajti ne samo njena čast, ampak tudi njeno gospodarstvo, poljedelstvo in industrija bi bile na tleli. Nekaterj listi opozarjajo, da je Duce skušal s paktom četvorice dati drugo smer zgodovini, pa gn tedaj niso poslušali.
Bern, b julija AS. švicarski popoldanski listi so včeraj popoldne čez cele strani in pod velikimi naslovi objavili Ducejev govor na seji vodstva stranko Vsebino govora so švicar>ke radijske postaje zelo izčrpno objavile.
Seja korporacijskega odbora pod Ducejevim predsedstvom
Rim, 5 julija AS. V Beneški palači se je pod Ducejevim predsedstvom zbral osrednji korpora-tivni odbor. Na seji so razpravljali naslednje glavno 'točke dnevnega reda: 1 poročilo o delovanju kor-poracij; 2. odobritev načrta za koncentracijo industrije hranilnih konzerv; 3. odobritev načrta za koncentracijo industrije umetnih gnojil in čevljev; 4. preureditev korporacijske organizacije- 5. razširitev zasebne industrije z enotnimi ukrepi; 6 sprememba sindikalnega ustroja umetnostne in gledališke stroke; 7. odobritev gospodarskil pokrajinskih dogovorov za mlačev in za poljedelske stroje; 8. odobritev korporacijske naredbe za ureditev proizvodnje čistilnih potrebščin; 9. gospodarski dogovor za strojno obdelovanje polja; 10. razne zadeve.
Hudi boji na odseku pri BjeSgorodu
Hitlerjev glavni stan, 6. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
I/, uspešne krajevne napadalne nkrijc nemške pehote v odseku pri Bjelgorodu so se razvili zaradi močnih sovjetskih protinapadov v teku včerajšnjega dneva hudi boji nn kopnem in v zraku, ki so sc razširili do področja severno od kurska iu zavzemajo od ure do ure zmerom večjo silovitost.
Pri ponovnih napadih na obalo Sicilije so utrpeli angleško-ameriški letalski oddelki včeraj ponovno težke izgube. Nemško in italijansko letalstvo je sestrelilo vsega sovražnih
| letal, med njimi pretežno štiriniotorne bombnike.
Zadnjo noč je močan oddelek nemških bojnih letal obmetaval pristaniško področje Bizcrte z bombami težkega kalibra.
Pri nočnih vznemirjevalnih poletih sovražnika nad severno iu severozahodno Nemčijo jo nastala zaradi posameznih odvrženih bomb su-mo neznatna stvarna škoda.
Buenos Aires, 6. julija. AS Iz Washingtona poročajo, da uradni krogi izjavljajo, do jc v prvcr.i letu bojev proti sovražnikovi enoti sami osma ameriška skadrila imela 3C00 letalcev mrtvih, ranjenih ali ujetih.
Japonski predsednik vlade obiska! Tajsko
Bangkok, 6. julija. A. S. Japonski predsednik vlade Tojo je obiskal Tajsko in jc bil sprejet pri tajskem predsedniku vlade Phibu, Nato je predsednik japonske vlade sprejel japonske vojaške poveljnike, ki so razmeščeni na Tajskem in jim poročal o položaju.
Bangkok, 0. julija. AS: O obisku japonskega predsednika viade generala Toja na Tajskem jo japonsko veleposlaništvo objavilo naslednje:
V Bangkoku sta se sešla general llideki Tojo in maršal Pibul Songrani in sta skupno proučevala vojaški položaj ter zveze med Japonsko in Tajsko ter sta izmenjala jioglede o trdni zvezi za veliko Azijo, prav tako pa sta proučila vse potrebno za nadaljevanje vojne. Oba državnika sta poudarila, da se je zgradba velike Azije utrdila, da bi dosegla zmago in to kljub poskusom Angležev in Amerikaucev, da bi so utrdil sedanji položaj. Prav tako sta ugotovila, da bo območje velike Azijo trdno povezano in združeno, da bi se uspešno nadalje-
vala azijska vojna s pomočjo sodelovanja vseli tistih sestavin, ki spadajo v azijsko območje. Med razgovori jo predsednik vlade Tojo jasno poudaril, da Japonska spoštuje suvi renost tn neodvisnost Tajsko. Japonska želi Tajski ves p ros po h.
Nato sta oba državnika zelo prisrčno obravnavala vprašanja novih meja Tajske, tajska jo ž« dolgo želela revizijo meja. Prav tako sta obravnavala vprašanje medsebojnega sodelovanja. Oba ministra sta ugotovila popolno soglasnost o tem, kako se naj Tajski priključijo štiri malezijske pokrajine iu dve pokrajini Birmanijc.
114
Sikorski ne bo več v napotje
Zločin angleške tajne policije
Madrid, 6. julija. AS. Ljudje, ki prihajajo iz Algecirasa pOročajo, da so angleške oblasti v Gibraltarju začele z neposredno preiskavo zaradi letalske nesreče generala Sikorskega. Sedaj ugotavljajo, ali jc vzrok nesreče naključje, ali pa sabotaža. Preiskava ima jasen namen zadovoljiti poljske emigrante in preprečiti odpor, ki jo nastal v gotovih poljskih krogih, ko se je izvedelo za nesrečo. Med krogi v Algecirasu ni novica o nesreči povzročila nobenega začudenja. Že dolgo vedo, da je Gibraltar središče ne samo tajnih angleških agentov, ampak tudi zbirališče Stalinovih vohunov in najetih morilcev. Gibraltar jc bil tako najprimernejši ;kraj za odstra-n jen je tistega, ki jc razgibal nedavni spor med Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
Stockholm, 6. julija. AS. Zdi se. da je smrt generala Sikorskega povzročila nekoliko nerazpo-loženja med gotovimi angleškimi političnimi krogi, ki menijo, da je bil sklep ^Inteligence servi-
Uspeh Salazarjevega dela na Portugalskem
Lizbona, 6. julija. AS Na Portugalskem so včeraj vsi isti omeniil 5. julij 1932 kot pomemben dan, ker je tega dne Salazar, ki je bil poprej štiri leta finančni minister, prevzel ministrsko predsedstvo ter skozi vseh enajst let strogo in dosledno vodil politiko odločne obnove. Že tedaj je resno in trezno povedal, kako bo vodil državo ter posebej poudaril, kakšno težko breme prevzema, ki mu po bo v dolžnost ter da ga bo nosil in izpolnil svojo zamisel do kraja. Vsi portugalski listi omenjajo zgodovinski dan te" f-roudarjajo, kako važno je bilo za portugalski narod, da je prišel na oblast OH-viero Salazar. List »Diario Manha« se najprej vprašuje, kaj bi se bilo zgodilo s Portugalsko, da ni Salazar 1. 1928. postal finančni minister ter štiri leta kasneje prevzel še ministrsko predsedstvo, in nato pripominja, da niti sedanja vojna z vsemi njenimi posledicami ni mogla zadržati žive portugalske revolucije. Ne smemo pozabiti, — pravi list — kaj vse dolguje Portugalska Salazarju zavoljo njegovega dela obnove ter pravičnosti. List nato še ugotavlja, da že izstopajo iz vrst najmlajši, in najčistejši, taki, ki obetajo, da bodo nadaljevali Sala-carjevo delo. Tudi drugi listi pišejo o Salazarievi vladi ter še posebej omenjajo zadnja štiri leta, ko jc znal voditi državo tako, da ji je bila vojna pri-»anesenp, in pravijo, da je Portugalska imela sre-
čo, ker je imeta močno vlado, ki jo je vodil bister duh.	^^^^
Stavka ameriških rudarjev se nadaljuje
Bouenos Aires, 6. julija. AS. Novice iz Združenih držav pravijo, da se stavka rudarjev v vsej državi nadaljnje. V Pensilvaniji rudarji ne niarajo poslušati ukazov predsednika strokovne zveze Johna Levvisa in stavkajo naprej, še v dveh drugih rudnikih jo izbruhnila stavka, ki zajema 37.000 delavcev. V osrednji Alabami sc širi med rudarji upor proti navodilu, da naj sc vrnejo na delo. V premogovnikih antracita stavka 80.000 rudarjev.
Nezadovoljstvo v Perziji
Ankara, 6. julija. Iz Teherana poročajo, da je parlamentarna opozicija začela napadati vlado, ker ne zavre inflacije. Vlada ne mara nastopiti proti inflaciji, ker ščiti koristi inozemskih gospodarskih in denarnih zavodov. Isti krogi poudarjajo, da se je socialni položaj prebivalstva zaradi nesrečne vladne poetike tako poslabšal, da sc je fcsti najhujšega,
cea« večje zlo od tistega zla, ki ga jo mogel predstavljali odstranjeni general. Vprašanje nasledstva generala Sikorskega je namreč silno zapleteno in angleški tisk podčrtava, da vse begunske vlade v Londonu, pa naj pripadajo kateri koli narodnosti, bolehajo na isti bolezni, ki |e neozdravljiva, to je, da tem vladam popolnoma manjka mož, ki bi po kvaliteti ali stopnji mogli biti stnatrani za predstavnike svojih dežela. Po Sikorske.m tako Poljaki nimajo nikogar, ki bi imel nek ugled. »Tiines<, sani piše, da je smrt Sikorskega ustvarila celo vrsto silno kočljivih in težkih vprašanj.
I
W
Zastopnik hrvatske pravoslavne cerkve pride v Sofijo
Sofija. 6. julija. AS. Te dni pričakujejo v Sofiji prihod zastopnika hrvatske pravoslavne cerkve. Začel bo z bolgarsko cerkvijo neposredna pogajanja za ureditev rednih zvez med oljema cerkvama, prav tako pa položil temelje za liodoče sodelovanje. Glavna točka pogajanj, pa Imi priprava bogoslovcev, ko «e bodo v bolgarskih pravoslavnih bogoslovjih prihodnje leto začeli šolati hrvatski pravoslavni dijaki.
Sovjetska grozodejstva nad Ukrajinci
Rim, 6. julija. Dnevnik »Messaggcro« objavlja novico, ki jo je snoči razširil nemški radio. Nemške radijske postaje so poročele, da so na vzhodu odkrili še eno jamo s trupli. Jama je podobna jami v Katinu. Odkrili so jo v Venici pri Žitovljevu. V tej jami je več tisoč ukrajinskih trupel. Te Ukrajince so boljševiki na barbarski način poklali. Jama zavzema zelo velik obseg ozemlja. Prve ugotovitve preiskave dokazujejo, da je bila ta jama izkopana v času od leta 1938. do 1941. in v jami jc več tisoč ukrajinskih trupel, mož in žena. Vse te osebe jc poklala sovjetska tajn-a policija GPU. Med žrtvami jc mnogo otroških trupel. Izkopavanje trupel sc nadaljuje pod nadzorstvom uradne komisije.
Pred odločilnimi dogodki v tfzho&ii fizšji
Druga polovica leta 1943 bo po japonskih napovedih odločilna
Šanghaj, 6. julija. Dnevnik »Tairiku Šimbo« objavlja uvodnik pod naslovom »Šest odločilnih mesecev«. List je glasilo japonskih vojaških krogov in so zato izvajanja v njem izredno važna in pomembna.
Člankar piše, da bo drugo polletje leta 1943. najbrž odločilno. List se vprašuje, če sovražni napad na otok Rendova ni uvod v važne dogodke. Zavezniki so namreč zelo vznemirjeni, ker jim ni mogoče v drugi polovici leta 1943 odpreti dragega bojišča v Evropi. Pričakovati je tedaj treba, da bodo zavezniki storili obupne korake, da bi po-
vzročili odločilni razvoj. V Vzhodni Aziji se bodo najbrž razvile bitke, ki naj bi Japonski preprečile organizirali ozemlje, ki je pod japonskim nadzorstvom. V letu 1943 bosta morali biti uresničeni neodvisnost Birmanije in Filipinov, mednarodne koncesije na Kitajskem bodo morale biti odpravljene, prav tako pa bodo morale biti odstranjene pred-pravice eksteritorialnosti. Na gibanje za neodvisnost Indije pa bo lahko zelo močno vplival Chan-dra Bose. Vse to pa bo v veliko oporo japonski vojaški sili in Japonska lahko z mirnimi očmi gleda na bližnjo odločilno bitko.
Sovjetske spletke med arabskimi plemeni
Živahno podtalno rovarjenje boljševiških agentov po vsem Bližnjem
vzhodu
Ankara, 6. julija. Sovjetska vlada je sklenila reorganizirati delo svojih agentov v Libanu. Po navodilih iz Moskve so sovjetski agenti sklenili začeti ustanavljati razna društva za prijateljstvo med Arabci in Sovjeti. Ta društva bi naj prikrila propagando in ogitatorsko delovanje boljševiških agentov. Sovjeti morajo namreč računati, da je muslimansko prebivalstvo proti raznim načelom komunističnega nauka.
Komunisti so si za svojo reorganizacijo delovanja med arabskimi plemeni izbrati *Rusko rrvdn-liubno društva«, ki so ta bolieviški agenti tved
kratkim ustanovili. Na svojem zborovanju je to društvo sklenilo podrediti si vsa siična boljševikom naklonjena društva v Libanu in v Siriji. Ta društva pa bi se naj predvsem posvetila delu za poglobitev kulturnih vezi med Rusijo in Arabci.
Arabski poznavalci razmer pravijo, da je to delovanje v tesni zvezi z ustanovitvijo sovjetskega veleposlaništva v Kairu To veleposlaništvo v Kairu smatra za svojo glavno nalogo, da se organizira sistematično snvietskn prodiranje med arabska l'ud-slva na Bližnjem vzhodu-
Ljubljana v prvih poletnih dneh
Siuočnji dež jo mursikomu kur prav prišel. I.o malo jib je bilo, ki se niso pritoževali nad hudo vročino, ki je v zadnjih dnevih pritiskala in zamorila Se tisto malo prijetnega poletnega razpoloženja. Srečni so bili le tisti, ki so se vsak dan hodili kopat bodisi na Ilirijo bodisi na Ljubljanico, kjer so se ob pomirljivo hladni vodi osvežili in naužili novih moči za dostojno prenašanje moreče vročine.
Kopalci so bili res podjetni. V nenavadno velikih gručah so se vsak dan zbirali nu Mostnem trgu in čakali Rakovničana. Brž pa, ko ie prišel, so je vsa masa vrgla nanj v upanju, na se bo našlo dovolj prostora za vse. Celo rezervnih voz je bilo nekaj pripravljenih, n vsi so bili natlačeno polni. Čudno je le, da še ni prišlo do kukšne nesreče, ko vendar ljudje pri sunkovitem napadu nu tramvaj čisto nič ne mislijo na to, da se lahko zgodi nesreča. Zlasti no mislijo na to. kako nevamu so trani*vaj prehi-tevajbča vozila.
A vse trpljenje, gneča in prerivanje v vozil, se ob vodi pozabi. Zabave, je dovolj in du-hovitežev, ki poskrbo za razvedrilo tega ali onega krožka, se ne manjka. V veselem razgovoru prenekateri pozabi, da očetu soneu že j)redolgo izpostavlja svojo belino na ogled; po-
Tragična smrt pod tramvajem
Ljubljana, 6. julija. Huda groza jo spreletela vse ljudi, ki so včeraj okoli 17.30 stali na cesti pred tramvajskim postajališčem pri glavnem kolodvoru, na glavnem hodniku pred hotelom »Metropol' in pred kolodvorom, ko so bili priče in očividci, kako jo kolesje priklopnega tramvaja šlo Čez glavo starejšega moškega, ki je na mestu ostal mrtev. Na |Himoč poklicani reševalci so se brez intervencije vrnili, mrtvega človeka pa so s furgonom mestnega pogrebnega zavoda prepeljali na Zalo. S smrtjo tega moškega je združena globoka družinska tragika. Kako jo nastala nenavadna, v kroniki redkokdaj zapisana nezgoda?
Čevljarski mojster, 45 letni Avgust Slapničar, je domoval na Cesti dveh cesarjev v delavski koloniji. Popoldne mu jc umrla 14 letna hčerka Marija. Mojster se je kmalu po hčerkini smrti napotil v mesto, da bi pri mestnem pogrebnem zavodu naznanil hčerkino smrt in vse ukrefiil za njen pogret). Po opravkih v mestu je Slapničar krenil proti glavnemu kolodvoru, da bi se od tam odpeljal s tramvajem št. 2 na Žale. kjer ima pogrebni zavod svoj urad. S tramvajskega postajanja pri kolodvoru je že odpeljal tramvaj, kateremu je bil priklopljen drugi voz, ki ninm spredaj varnostnega ščita, ki varuje ljudi oh padcih pred hujšimi nezgodami. Slapničar je skočil na stopnišče, oprijemajoč se držaja. Toda izgubil je ravnotežje, omahnil vznak in padel zailaj za tramvaj tako nesrečuo na tla, da je z glavo prišel pod priklopljeni voz, katerega kolesje mu jo šlo rez glavo.
2e kmalu ni kronika zaznamovala tako hude tramvajsko nesreče. Zadnji čas so se začeli ljudje spet v velikem številu obešati na tramvajsko vozove, tako da se tia stopnišču tišče kot slaniki. Nekaj časa so bili ljudje še kaj disciplinirani in se niso obešali na tramvaj v takih gručah kot zadnji čas. Prav ta nesreča lahko vsakogar pouči in mu je resno svarilo, naj bo vsak pri vožnji s tramvajem, zlasli pri vstopanju in izstopanju, previden in naj rajši počaka na drug voz, čo je prvi prenapolnjen.
Tragična smrt marljivega in solidnega čevljarskega mojstra Avgusta Slapničarja, ki zapušča osamljeno bolehno ženo-vdovo, je žc snoči globoko odjeknila po vsem Trnovem, kjer je bil pokojnik kot dober čevljar zelo čislan, posebno pa med prebivalci delavske kolonije na Cesti dveh cesarjev.
----1m
CRONIN CRONItf
CITADELA
ROMAN PREVEDEL L. K L A K O C E K 418 STRANI IZIDE V ČETRTEK DNE 8. JULIJA NAROČNIKI „ N A S E KNJIGE" DVIGNITE GA V KNJIGARNI ZA NENAROCNIKE JE CENA L 75 -ZALOŽBA „ N A Š A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
tem se pu čudi, če ponoči ne more spati, ker ga peče po Vsem o/ganem telesu, l isti, ki pridejo na kopališče prvič in so beli, kakor da bi prišli iz pokopališča ali bolje iz groba na dopust, naj se varujejo prehudegu izpostavljanja soncu, kajti tudi tu je potrebna zudostna mera previdnosti. 1/ lastne izkušnje — za prvič jc pol ure dovolj!
Vsi tisti pa, ki ne utegnejo hoditi na kopanje ali ki jih služba zadržuje od dnevnega počitka v hladni senci, prilezejo na ulice zvečer, ko se vsaj malo sliladi. Podaljšana ura dovoljenega gibanju je nešteto takih razveselila. Zdaj lahko izrabijo uro po večerji za daljši ali krajši sprehod v Tivoli. Tako lahko vidite v teh dneh sleherni večer šc zadnje minute pred enujsto lc|>o število sprehajalcev, ki hočejo i vztrajati do zadnjega. Čas, ki ga porabijo za i pot domov, imajo /e itak do sekunde natančno J preračunau, tako da se nikdar ne uštejejo. i
Imenovanje civilnega komisarja v Kočevju
Z današnjim odlokom Visokega komisa-riata je bil naineito dosedanjega okrožnega civilnega komisarja v Kočevju g. dr. Sissgorca Giovanija postavljen za začasnega okrožnega
komisarju v Kočevju Semor M. V. N. S. Lu-dovico Mussci.
In končno ste lahko priče, kuko jo ti vztraj-uejši umih krač ubirajo domov.
Sočutja so vredni v teh dneh tudi maturantje, ki se v potu svojega obraza liore /a vstop v življenje. Reveži so tudi tisti akademiki, ki se v počitniškem roku prostovoljno javljajo nu operacijsko mizo. A pogoste vremenske spremembe /e poskrbe, da se enoličnost ra/.bijc iu da ni en dan enak drugemu.
Spori
Mladeniči med seboj
Prihodnjo nedeljo bo juniursko lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske pokrajine.
Za lahko atletiko ni pri nas tako velikega zanimanja kot za nogomet, vendar ji posvečamo pozornost, ker želimo, da bi se je mladina oprijela z večjim navdušenjem. Po pravici nazivajo nekateri atletiko »kraljico športa . Takšno vlogo jo igrala v klasični dobi grške telesne kulture, predstavlja pa tudi na sodobnih«olinipijadah najuglednejšo panogo. S prepričanjem lahko trdimo, da ni dobre telesne vzgoje brez marljivega negovanja tekov, skokov in molov. Želeti bi bilo, da bi posvečati lahki atletiki več pozornosti najprej v športnih društvih, dalje v šolah, pa tudi pri športnem udejstvovanju zasebnih družb.
Komaj je minilo izbirno tekmovanje v teku na 100 m, o katerem smo poročali včeraj, že vabi Luhkoatlctska zveza spet k novi prireditvi, ki bo v nedeljo dopoldne na igrišču Hermesa v Šiški. Tokrat bodo prišli do besede juniorji Ljubljanske pokrajine, to so mladeniči, ki so rojeni jio 31. do-cenibru 1925. Iz tekmovalnega razpisa LAZ posnemamo. da bodo začeli v nedeljo 11. juliju ob 0 z naslednjim sporedom: tek na 100, 300 in 1000
Obletnica mučtniške smrti dragatuškega župnika
Kakor je bil sam vedno skromen v vsem svojem življenju dragatuški župnik Jakob Onuihna, tako je bila tudi zelo skromnu časopisna vest o njegovi mučeniški smrti. In potem je bil zavaljen velik kamen pozabljen ju na njegov neznan grob tam nekje v bližini Svetega Križu nad Mavcrlenom.
7. julija burno obhajali obletnico tega. ko so ga partizani odpeljali. Prišli so nad njega kot nu kakšnega razbojnika. Roparsko ekspe-dicijo sta vodila znani komunist Dvojnioč i/ Kunižarice iu lleničova Katica iz Kvasicc.
Ko so župnišče popolnoma izropali, tedaj so svoj plen naložili ua vozove. Na enem vozu se je vuljulu pijana partizunko. za vozom sta šla povezuna župnik iu kaplan, in kot v zasineh vsemu je hreščulu harmonika, ki jc podpirala petje pijanih partizanov.
Odpeljali so župniku Jakoba Omahna v zloglasno partizansko tuborišče tam zu Svetim Križem, oti koder gu ni več iin/.uj.
Sedaj se pa vprašamo, zakaj so ga partizani odpeljali in umorili?
Na to je dal sam pojasnilo zadnje dni svojega življenja. -Ze dvakrat so bili pri meni in mi prepovedali voditi katoliško akcijo. Toda kdo bo meni katoliškemu duhovniku kuj takega prepovedoval!x .— Tako odločen jc bil dragatuški župnik vedno, kadar sc je šlo za načela vere in poštenju. Bogu in cerkvi je bil zvest in zato je moral umreti mučeniške smrti. ■ Živel Kristus Kralj!« je glasno za k lica I. ko so ga gnuli mimo žiipnc cerkve, ko so jo poslavljal od svojega cvlinrističnegn Kralju in od svojih župljanov. ki so nemo gledali t« strašui prizor. Za ta njegov vzklik so gn partizani kaznovali na ta način, da so gu z močnimi udarci podrli na tla. Boga mrzijo in zoto iluzijo tudi njegovega zvestega služabnika.
Pred leti jc dobil Jakob Omahnil od oblasti odlikovanje kot priznanje za svoje zasluge, ki si jih je bil pridobil s svojim trudom in s svojo požrtvovalnostjo nn kulturnem in gospodarskem področju tum daleč v Osiluici.
■jO, da bi naš župnik živel,« pravijo večkrat dragatuški župljanl v svojih stiskah in težavah, 3kaj bi 011 vse za nas storil!« In ko ga ni, želijo vsaj to, da bi našli njegov grob, da bi mogli njegove telesne ostanke prepeljati v svojo župnijo. Rudi bi mu po smrti izkazuli vsaj to zadnjo čast: da bi ga pospremili k večnemu počitku v blagoslovljeni zemlji.
metrov, tek na 110 m z zaprekami, skok v višino in daljino, suvanje kroglo (5 kg), inet diska (1.5 kg) in met kopja (000 gr).
Prijave bprejema Zveza do 9. t. 111. do 18 na Blehveisovi cesti la. Vsak tekmovalec sme nastopiti največ v dveh panogah, v poštev pa prihajajo le člani društev, ki so včlanjena v LAZ, Po pozivu, ki bo ob 9, bodo prejeli zastopniki društev tekmovalno številko za svoje člane ter jih morajo vrniti prireditelju po končanem tekmovanju. Za primere, ki niso predvideni v razpisu, velja tekmovalni pravilnik LAZ. Morebitne pritožbe žaradi tekmovanja so morajo oddati vrhovnemu sodniku na licu mesta, lo pa največ 15 minul po končanem tekmovanju. Pritožbena pristojbina znaša 25 lir iu se vrne v primeru, £0 je pritožbi ugodeno.
Športni drobiž
Na plavalnih tekmah, tako imenovani tra-versati v Torinu, so dosegli naslednje uspehe:
I.	Močan Jože 17:25 min, 2. Signori Giacomo 17:40 min, 3. Garuti Enzo.
Državno prvenstvo atletov II. raired v Bo-logni je dalo nekaj zelo dobrih rezultatov. V teku na 100 m je zmagal Montenari s časom 10.7 sek, v teku na 1500111 Košir 4:03.8 min, v skoku v višino pa Cavaller. ki je preskočil 1.85 111.
Atleti .IiiZne Štajerske so so zbrali preteklo nedeljo v Celju, kjer so tekmovali za prvenstvo in dosegli naslednje Izide: 100 in Kokot (Celje)
II.8,	800 111 Agrcč ' (Celje) 2:11.8. 1500111 Hlebce (Marilior) 4:22, 5000 ni Pere. (Trbovlje) 17:01.4, skok v daljavo Itann (Celje) 0.23 m, skok v višino Oroszl (Maribor) 1.65 m, skok s palico Oroszl (Maribor) 3.40 111.
V	Mariboru so slovesno zaključili pole-tne mladinske igre štajerske mladine. Tekmovali so tudi v lahki atletiki in dosegli nekaj dobrih znamk: koo f Rus (Gradec.-okolica) 2:11.1, skok v daljino Klnnčnik (Bruck oh Muri) 5.85111, skok v višino Springer (Maribor) 1.60 m, skok s paltro Demšar (Gradec-okollca) 2.90 111,
V	tir,iilcu je gostovala nogometna enajstorlcH mariborskega Rapida in premagala domačo poštarje s 0:3.
730 športnih odlikovanj so podelili v zadnjem lelu telovadcem in športnikom Spodnje Štajerske. Kakor Je z^ano, gre za posebne športne znake, katere prejmejo samo oni, ki na tekmah pokažejo zmogljivost v raznih panoguh telesne vzgoje.
Kolesarje lin zanimalo, da je te dni minilo 50 let od prve kolesarske dirke Dunaj—Berlin. Prvak je prevozil 000 km dolgo progo v 81 urah. Posebno pozornost je pred 50 leti vzbujalo dejstvo. da so postavili kolesarji na tej progi veliko lioljsc čase od jezdecev.
t Davsrin Grobelnik
Dne 2b. rožnika jc v Beogradu dotrpel in odšel |io večno plačilo Davorin fjrobclnik, postni inšpektor v pokoju |K> poklicu, po srcu pa dobrotnik redkega primera.
L.uč svetu jc zagledal 15. listopada 18S8 v Moiuikii pri Kamniku. Po gimnazijskem študiju v Celju. «c je posvetil poštni službi. Kot poštni uradnik je služboval Sirom naše ožjo domovine, a nazadnje v Celju. Po očetovi smrti in v pokoju je nadomestil z vso bratov.sko ljubeznijo skrbnega rednika ter ostal družini tudi v osrčju Srbije, kjer sc je z bratom in sestrama namenil začeti novo življenje, vodnik in svetovalce. Zaman je bil njegov kljubovalni duh, zakaj bolezen je bila močnejša. Podlegel je. Ob robu srbsko prestolnice, v sleherniku namenjenem koščku zemlje so gu 27. preteklega mcscun položili k večnemu počitku,
Vremenska napoved 7, julija (srctltih deževno in hladno, včasih grom. 8. julija (četrtek): Še nekaj dežja, drugače izboljšanje.
Andrej Anton :
15
Kako postanem javen delavec
Vprašanje časti.
Mnogo bi se dalo pisati o časti. Ali je Človeku prirojena!' — Kaj je prav za prav čast:*
Vemo, da se pojem časti spreminja z ozirom na razne kraje 111 razne zemljepisne širine našega planeta. Ne pomenja na primer isto prj Evropejcih in pri Azijatih. Razlika je r časti srednjeveškega človeka in človeka našega Časa. Spreminja se ludi v istem času, v istem kraju, spreminja se z ozirom na razne družabne stopnje. Kar pomeni čast za stanovalca udobne gosposke pulače, 110 uiore biti za onega, ki stanuje v zakajeni podstrešni izbi. Nu čast vpli; va tudi dnevna svetloba in nočna senca. Ponoči se nam more zdeti častivreden, ki bi se nam pri dnevni svetlobi ne zdel. Tudi samota in družba spreminjata vrednost časti. Ce smo sami ali v družbi nekaterih neznanih ljudi, prenesemo marsikaj, česar ne bi mirno sprejeli pred poznano javnostjo.
Na čast vplivajo razne okoliščine, katerim so izpostavljeni ljudje časti in dobrega imena. Te tveganosti in okoliščine so nuinrcč preizkušnja časti.
Vprašanje časti jc jako kočljivo in javen delavec naj o njem razmišlja. Včasih so čast reševali z dvobojem. Najstrahotnejši je aitieri-ški dvoboj, ko se mora tisti, ki potegne črno kroglo, ubiti šotnega sebe. Toda vprašamo se: Kuko nuj bi se z dvobojem rešila čast, čast onega, ki žuli. in onega, ki je bil žaljen; tistega. Ki je storil krivico, in onega, ki je krivico nedolžno trpel? Ali je no dvoboju resnica manj resnica, krivica manj (crivicu? Ali nam bo dober subljuč oti strelec, ki je pobil toliko svojih nasprotnikov, veljal zaradi tega za častnega človeka? V kakšni zvezi naj bo čast ali morala z brazgotino, ki jo kdo nosi na licu? Bomo ruordu dotičnega zato spoštovali? Mar ne bomo rajši stisnili prijateljsko roko poštenjaku, ki je odklonil dvoboj in ni mArul pred družbo veljuti za »častnega« človeka.
Pre/.ir za hvalo.
V sodobnem življenju, ko vsi pišejo in si ljudje hitro ustvarjajo sodbe, muruiuo smatrati, d« mnogi uživajo dober sloves, ki ga nikakor niso zaslužili, in mnogi izgube dobro ime, čeprav po krivici. Spremenljiva ocena ljudi je toliko v redna kakor pena nu pivu. Preizkušnje ne prenese in sc izgubi prav tako hitro kakor ju nastala.
Politik naj hladno razmišlja o hvali in graji, ki ju je deležen. Ni treba, da bi jims pripisoval večjo veljavnost kakor jo imata. Vendar je še razmeroma lahko biti brezbrižen za grajo in premagati nasprotstvo, ki se nam kaze. Mnogo teže jo prav oceniti hvalo, ki nam doni nasproti, llazuinen in vreden človek se bo čutil le od malo katere hvale počaščenega. Prijetno jo biti pohvaljen od častivrednega človeka, ki s priznanjem, ki nam ga daje ne zasleduje uobčnih bebičiiih*nuiuenov.
Ncspumeten povprečne/ bo pa ves napihnjen od slavospevov, ki jih bo o sebi bral v časopisih ali knjigah. Pretiravanja in leporečja najetih in plačanih piscev bo smatral že za pristen izraz ljudskega mnenja. V svoji neizkušenosti bo verjel vsaki besedi, ki gre. njemu v hvalo.
Moder politik ne I10 cenil ljudske h\ale za več, kakor je vredna. Ljudje, veliko govore, /ato jim je malo verjeti. Ktlor samega sebe. dobro pozna, se ne bo precenjeval in ne bo hlastni za ljudsko polivalo. Za Dobnečimi hvalnicami in slavospevi bo videl resnico in bo navdušeno hvalo prijateljev sprejemal z luliuim, ljubeznivim prezirom.
Tudi kudur nam pripovedujejo o tem ali /111 eni. kaj zlega je rekel ali storil, bodimo pre> vidni z obsodbo. Pred vsem je treba počakati, če so bili prvi vtisi ros točni in pravilni. Mor-<11 vam poročevalci iz. površnosti ali namenoma niso vsega povedali; odpadla je kuka bistvena okoliščina, ki bi dogodek pokazala v čisto drugi luči. Pa tudi če bi bilo vse točno kar stno o kom zvedeli — bodimo še vedno previdni z dokončno sodbo. Vsak človek je svet za sebe, ki sledi svojim ztikouom in večkrat tudi svoji logiki. Kako bi gu mo&el človek pravično pretehtati I »O bližnjem naj bi sploh čim manj govorili. Navadno je tako, da pričnemo s hvalo, u končamo z opravljanjem. Naš bližnji je. kukor steklo, ki se rado razbi je, uko ga pogosto jemljemo v roke.« (Mugtlulena dci Pazzi, rojena 1566.)
Lep zgled modre in pravilne zadrzanosli v sodbah o ljudeh je bil pomemben slovenski javni delavec, prcliit Andrej Kalun. Bil je velik prijatelj mladine in izkušen mož, ki jc tudi v slovenskem časnikarstvu, v cerkvenih poslih in v politiki igral vodilno vlogo. lmel je izreden dar za poznavanje ljudi iu se je redko zmotil v svojih sodbah. Toda imel je široko srce in plemenitega duha in je svoja opazovanja iu dogajanju največkrat ohranil za sebe. Iskal je v vsakem ono, kur je dobrega v človeku. Tako so z zaupanjem prihajali k njemu dobri in slabi in za vsakega jo uašel razumevanje in dobro besedo.
Fodali smo glavne točke nacionalističnega nauka, ker bt lic bilo prav, če bi domnevali, da se je boj med strankami omejeval na velikodušnost liberalcev 111 sebičnost konservativcev. Pravo nasprotje je bilo v različnem pojmovanju zgodovinskega razvoja Rusije. Ta različnost pojmovanja pa jo izviral« iz velike različnosti družabnih slojev in njehovega izvora. V kratkem povedano, je bila narodnemu nacionalizmu bližja nacionalna demokracija, Čeprav bi močno nagibala k socializmu, kakor pa zmeren liberalizem, ki bi ■zahteval sodelovanje meščanskega sloja v vladi. Nedoslednost poli' ličnih programov je izvirala prav iz zapletenosti položaja. Težave so bile toliko večje, ker so se že obstoječim vprašanjem pridružita še druga, ki so nastala zaradi Industrializacije dežele.
Za tiste, ki so gledali v bodočnost brez predsodkov, je bilo jasno, da bodo vsa la nesoglasja dovedla do nasilnega prevrata. Celo politiki so postali črnogledi fatalisti. Tudi car jo bil po značaju fala-list, a nikakor ni bil črnogled. Bil je prevzet z globoko vero in čeprav se jo zavedai velikih nevarnosti, ki so grozile dežel!, j« trdno veroval v lepo bodočnost Rusije, še predobro sfc je zavedal svoje nemoči; a ker je vedel, da je le orodje v rokah božjo Previdnosti, je smatral kot svojo dolžnost, da jc nekako izničil svojo voljo. Samo
nekaj mu je bilo popolnoma jasno: resnica je bila na strani, kjer so bila narodna Izročila I11 vladarjeva dolžnosl |c bila, da zastavi Vsa sredstva, ki jih je imel na razpolago, da jih podpira. Brc/, dvoma je kmečko ljudstvo predstavljalo pravi narod in v teli težkih časih se jo moral vladar naslonili nanje. — Nikolaj II. je torej v celoti sprejel stališče nacionalnih moflarhistov in zvezal svojo usodo z usodo te stranke, ne da bi si bil na jasnem, na kak uačiu bo dosegel zmago teh idej.
Za carico pa jc bil položaj še mnogo bolj jasen. Rusijo je mogel rešiti le kmečki človek, niužik, bosonogec. — Združcnost ljudstva s carjcm, o kateri sc je govorilo v politiki, Jo zanjo obstajala le v mističnem pogledu. Večkrat smo žc poudarili, da jc videla v mu-žiku zgolj vernega človeka in da je čutila neko duhovno vez mod seboj in temi ljudmi. Popolnoma pravilno jc slutila, da so tisti, ki so govorili o demokraciji in o pravicah ljudstva. Imeli pred očmi največkrat le koristi neke manjšine. Popolnoma Jo jc zajela misel, da bo mogel le inužik rešiti Rusijo, da ne zdrkne v prepad, kamor bi jo po njenem mnenju pahnila zveza propadlih plemenilnšev ter sebičnih intelektualcev. Vsa srečna jo bila, ko je slišala, da so resni ljudje, ki bo iskreno ljubili domovino, trdili islo.
Štirinajst dni potem ko jo sprejel zastopnike moskovskega kongresa, jo car zopet sprejel deputacijo predstavnikov konservativne stranke. TI so prosili carja, naj nc klone prd grožnjami radikalov, Zagotavljali so mu, da so vsi ptavl narodnjaki z njim v leni boju zoper krivične In nesramne zahlevo. ki so obenem protinarodne. Dotaknili so se najbolj Občutljive točke carjevega srca, ko so ga spomnili na dolžnost, ki jo jc prejel od Boga, da čuva zaklad narodnih izročili, ki slone na sveli zvezi med carjem In njegovim ljudstvom. Tudi carica jo z vesoljem poslušala te besede, ki hO SO' tako čudovito strinjale z njenimi mislimi. Carju je to prigovarjanje vlilo nov pogum; to pa toliko bolj, ker ni bilo uikakega dvoma, da
so ti ljudje govorili z vso iskrenostjo. Bili so lo pošten! ljudle, z vso dušo vdani domovini, predstavniki starega ruskega plemstva, preželi z globoko vernostjo in nad vse lojalni.
Poleg teh velikih gospodov, ki so govorili v imenu preteklosti, pa to bili ludi nekateri predstavniki nove organizacije. Bii.i je lo Zveza rusVcga naroda«. Ti so govorili prav tako v imenu naroda, lil jc Lil pripravljen ,1a se dvigne proti vsakemu notranjemu sovražniku, če bo le oboževani car to želel. To besedo so segle carju do srca. Pozneje Jc bil car zelo razočaran, ker jo spoznal, da Je vdanost lu nesebičnost voditeljev tc Zvozo ruskega naroda vse prej kot popolnoma iskrena. Za carico pa jc bil ta glas, ki je govoril v Imenu pravega naroda«, brezpogojno iskren in nemalokrat se jo sklicevala na lojalnost to Zveze. Vendar pa ji nikakor ni bilo mogoče, da bi se prepričala, čc ima ta organizacija res toliko članov, kakor so trdili njeni voditelji iu če jo ujeno delovanje bilo res tako uspešno.
V dobi, o kateri govorimo, so carica So ni udejslvovala v politiki. Car pa je že večkrat odločno povedal svoje stališče, da je treba zaupali delo za obnovitev dežele kmečkemu ljudstvu. — Na lajnih šojah poleti leta 1905. v Pcterhofu, ki Jim jo predsedoval car In ki so imele namen določili temelje posvetovalnega zbora, so predstavniki konservativno stranke predlagali, dn nn) so poveča število zastopnikov kmečkega slanu. Car je la predlog takoj sprejel. Ko se jo razpravljalo o tem, nli smejo voliti in bili voljeni tudi nepismeni ljudje — in tu so prišli v poštev predvsem kmetje — jo car soglašal t »desnico«, ki jo trdita, da je imel kmečki človek, čeprav brez šolske Izobrazbe, več modrosti in nravnega Čula, kakor Itsti, katerih Izobrazba Jo bila pod vplivom prevratne propagande. Prepričan sem.v |e dejal car, >da nam bo kmet, Čeprav nepismen, a poln niodrosli in življenjsko izkušenosti, mogel najbolj koristiti.«
novice.
Koledar
Srada, 7. malega srpana: Vilibald, škof; Benedikt XL, papež; Edilburga, devica.
Četrtek, 8. malega srpana: Elizabeta Portugal., .kraljica in vdova; Hadrijan III., papež.
Zgodovinski paberki
7. malega srpana:
I. 1521., so zavzeli Turki Sabac, utrdbo ob Savi, ki naj bi varovala ogrske in hrvaške kraje pred turškimi krdeli —
1. 1566., so začeli Turki pod Sulejmanom II. Veličastnim oblegati trdnjavo Siget, ki jo je branil bivši hrvaški ban Nikola Zrinjski z okoli 2500 možmi. Sulejman je hotel prodirati proti Dunaju, pa jc sklenil mimogrede kaznovati Nikolo zaradi njegovih vpadov na Turško. Turki so začeli mesto obstreljevati, tako da se je moral Zrinjski umakniti v grad. Pri ponovnih napadih na zadnjo utrdbo so d«šiveli Turki težke izgube; ko je bil večji del trdnjave v razvalinah, je udri Zrinjski na čelu preostalih mož iz gradu in v junaškem boju padel. Stari sultan jc med obleganjem umrl, zato je po padcu Sigeta odšla turška vojska domov, Nikolo Zrinjskega pa je vsa krščanska Evropa slavila kot novega »Leonido« —
1. 1815., so zavezniki vkorakali v Pariz. Napoleon je po porazu pri Lipskcm kljub hrabremu odporu moral kloniti in se po volji zavezniških monarhov umakniti na Elbo. Ko pa jc zvedel za njihov spor na Dunajskem kongresu in za nezadovoljstvo, ki je vladalo v Franciji, se je nenadoma izkrcal v Canncsu in znova zasedel cesarski prestol. Napoleon jc siccr izjavljal, da ne misli na nikaka osvajanja več in da hoče vladali v miru, toda nihče mu ni verjel. Zavezniki so se naglo ze-dinili, prekleli Napoleona kot sovražnika in kalil-ca svetovnega miru ter začeli prodirali v Francijo. Bitka pri Waterloo jc zapečatila Napoleonovo usodo; odpovedal se je francoski kroni in hotel pobegniti v Ameriko, a je z obotavljanjem zamudil ugoden trenutek, zato se je sam podal v Roche-fortu na angleško ladjo »Bellerophon*, ki ga jc odpeljala na samotni otok Sv. Helene, kjer je veliki mož osamljen in zagrenjen 6. maja 1821, končal svoje burno življenje.
Novi grobovi
Gospa Ida Bari, vdova no železniškem uradniku v Ljubljani, je izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v četrtek, H. julija, ob 5 popoldne i t kapelice sv. Krrštofa na Žalah k Sv. Križu.
■f- Gospa Mara llribernik roj. Ložar, soproga inženirja, jc v Spnlato mirno v Gospodu zaspala. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano.
•f" Gospa Marija Vnhtar roj. Merič v ljubljeni je zu vedno zatisnila svoje oči. Pogreb bo v sredo, 7. juliju, ob |»»l 5 popoldne i/, hiše žalosti. Turnerjeva ulica 10, nu |H)kopuliščc k iiv. Juriju na Stožicuh.
Naj rajnim sveti verna luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje4	<
Osebne novice
—	Na iilozoiski fakulteti ljubijntfskc univerze je bila diplomirana gdč. Saša Držajcva. Čestitamo!
—	Zlata maja. V Santa Crocc pri Triesteju jc te dni obhajal svojo zlato mašo dolgoletni tamkajšnji župnik msgr. Andrej Furlan. Splošno spoštovanemu in priljubljenemu gospodu župniku iskreno čestitamo z željo, da bi ga Bog šc dolgo vrsto let ohranil zdravega in čilega.
JANEZA JALENA
II. DEL
Rod
:
so Se dosti lepSe branje kakor prvi del
Kupite to lepo knjigo pravočasno!
Tej knjigi bo sledil v prihodnjem letniKu tretji del BOBROV pod naslovom „Vrh". — Prav tako bo v pribodniem letniku „Slovenčeve knjižnice" izšla še ena J a le nova knjica in sicer .LADJA* — tudi iz življenja koliščarjev na ljublj.barju

—	Nove maše letošnjih novih mašnikov. V
poročilu o posvečen ju letošnjih novih mašnikov smo navedli tudi imena novih mašnikov, njihove pridigarje in kraje, kjer bodo peli nove maše. Pa je tiskurski škrat premenjal nekaj vrst v poročilu, tako da so navedbe zu nekptere nove mašnike popolnoma netočne. Za te prinašamo potrebne navedbe na tem mestu: Slapšak Božidnr (Radovljica), l.jubl jana - Šiška 11- julija, pridiga g. p. Florijan Rarniuk; Loknr France, Višnja gora, II. julija, pridiga p. dr. I omaž Kurent; Brgant Valeniin (škofja Loka), Ljubljana, uršulinska cerkev II. juliju, pridigo g. Janez Veider.
—	Za prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljcjo prošnje do 1. avgusta.
—	Oddajanje pridelka koruze, krompirja in zelenjave. Uradni list v Rimu je objavil ministrski dekret r. dne i. julija, ki vsebuje določbe glede oddajanja množin pridelka druge letine koruz;, krompirja in zelenjave. Pridelovalci, ki pridelajo drugo letino navedenih pridelkov, imajo možnost, da zadrže večje količine tega pridelka zase in za svoje družine. Oddati bodo morali samo 40% pridelane koruze, od krompirja bodo smeli obdržati po 50 kg za osebo, dočim jim bo dovoljeno zadržali od zelenjave, namenjene za sušenic, po 4 kg za osebo. Presežek navedenih količin bo vskladi-ščila držav«.
Tschamba Fii uporabljajte pred, med in po sončenju. Uspeli Vas bo prsenetil Dubi sc v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
—	Zahvala. Družina umrlega Ivana Zupančiča, šol. upr. v pok., se iskreno zahvaljuje vsem za izraženo sožaije, darovano cvetje in ea tako častno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika.
—	Po dnevni vročini nočna ploha. V ponedeljek je bil poletno vroč dan. Vročina j* zlasti popoldne pritiskala in nastal« je silna soparica. Bilo je tako vroče kot v nedeljo. Za kopalca in kosce ugoden dan. Ljudje so hiteli po travnikih pospravljat lepo posušeno seno. Dnevni maksimum je bil v ponedeljek v mestu na univerzi +28.4°, v Trnovem pa samo +27.9° C. Proti večeru ob hudi sopari sc jc začelo oblačiti. Okoli 21 pa se je nad mestom in okolico razbesnela huda nevihta med silnim grmenjem in treskanjem. Močan naliv je trajal tja do 22.40 V tem času je dežomer na univerzi nameril 5.4 mm, vremenska opazovalnica v Trnovem pa 5.8 mm dežja, V torek zjutraj je bilo soparno in delno oblačno Jutranji minimum v mestu + 15.2° C, v Trnovem +14.5" C. Barometer je v torek zjutraj padel na 760.5 mm. V iuliju so bili že 4 deževni dnevi, ko je padlo skupaj 38.9 mm dežja.
—	Divjanje strele. V okolici Barija je te dni divjala hud« nevihta. Kmet Vincenzo Boracchia, ki se je zatekel v hišo nekega kolona, kamor je treščilo, je postal žrtev strele. Strela je zažgala hišo in senik. V nekem drugem kraju jc strela oplazila učitelja Firrava. ki je dobil hude opekline na rokah in nogah Žrtev strele je postala tudi 12-letna Inchinioli, ki je bila poškodovan« na desni nogi.
—	Vihar v Benetkah. Tudi v Benetkah so imeli te dni hud vihar. V kanalu Giudecc« sc jc potopila ribiška ladia, natovorjena s peskom. Ladjo so zajeli visoki valovi ter jo poplavili. Kmalu nato sc jc ladja potopila. Pri tem je nekaj mornarjev padlo v morje in jim je grozila nevarnost, da utonejo, vendar se je vsem posrečilo, da so se rešili, tako da ni bilo pri tej nesreči nobene človeške žrtve.
Iz tlela in življenja - ©d tu in 4am
S Spodnjega Štajerskega
Gibanje prebivalstva. Statistični urud v Slovenjem Gradcu je v prvi polovici letošnjega leta zaznamoval 99 rojstev, od tegu 50 dečkov in 49 deklic, 25 porok in 57 smrtnih slučajev. Uiurlo je 15 moških iu 24 žensk.
V Mariboru sta umrli 79 letna znsebnica
T. ....,, M .. I..» ; „ ,, > ]„,,...	K..:.... M ... . \ 1.... 1 n
Iz Gorizije
Novi prciekt prevzel posle. Novi prelekt cksc. dr. Fr. Bellini j« v sredo, 16. junija dospel v naše mesto. Najvišji predstavniki prcfekture, k vet. ture in stranke so se mu peljali naproti do Monfaloona in so se mu tu poklonili. Nekoliko prcdpoldnc jc novi prelekt prispel v vladno palačo na Trgu zmage in takoj prevzel posle.
Frocesija sv. Rešnjega Telesa. Na praznik sv. Rešnjcga Telesa je nadškof Margotli ob 10 dopoldne imel slovesno pontifikalno sv. mašo v stolnici. Ob pol 7 zvečer se jc pomikala velika procesija z Najsvetejšim po glavnih mestnih ulicah. Zaključila sc je s slovesnim blagoslovom v stolnici. Vodil jo jc nadškof v spremstvu kapitlja, cclokupnc duhovščine in velike množico vcrnikoy. Sprevod jc bil zelo pester in učinkovit, ker jc bilo v njem mnogo mladine iz katoliških organizacij in zavodov.
-J- Františck Andrcjšek. Dne 13. mnia proti polnoči jc mirno v Gospodu zaspal g. František Anrejšck. župnik v Sedula. Rajnki jc bil po rodu Čeli; rodil sc jc 20. julija 1872. v vasi Polešovic;, občina Važany. Bil je izmed onih Čehov, ki so proti koncu prejšnjega stoletja prišli študirat bogoslovje v naše ccntralno semenišče in so se potem posvetili dušnemu pastirstvu v naših deželah. S pokojnim Andrejšckom jc sedaj legel v grob zadnji češki rojak, ki je pastiroval med nami. Po končanem bogoslovju jc najprej kaplanoval Iri leta v Prcvacina, potem je šel za kurata v Brelto pod Mangartom, kjer je ostal do 1. 1911., ko jc bil imenovan za župnika v Sedula, kjer jc župniktival 32 let, do svoje smrti. Kot vesten, delaven duhovnik sc je povsod z veliko vnemo posvetil došebriž.ni-štvii. Da bi dvignil in poglobil duhovno življenje svojih faranov, sc ni plašil truda, ki ga nalagajo razne ccrkvene organizacijo in bratovščine. V svoji župniji jih je ustanovil več, jih požrtvovalno vodil in bodril ter ogreval z njimi svoje vernike. Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik za neumorno delo, ki ga je vse življenje razvijal za blagor duš, kj so bile izročene njegovemu varstvu in skrbi! Po postavi visok in močan sc jc zdel pravi orjak, poln neugnanega zdravja. Tako jc bil prepričan o svoji življenjski sili, da si ni hotel privoščiti miru, ko jc pred nekaj leti pričel hirati, naravnost razhu-dil se je, ako mu je kdo namignil, da je obsežna fara zanj pretežka. Premagati jo hotel bolezen in zvesto vršiti vse dolžnosti. Pa ni šlo, podlegel jc. V četrtek, 16. maja smo ga v slovesnem pogrebu spremili na zadnji poti. Poleg ogromne množice ljudstva so se pogreba udeležili vsi sobratje iz dekanata in nekateri tudi iz sosednjega. Naj v miru počiva v zemlji, ki mu jc bila poslala druga domačija in ki jo je toplo ljubil, mi pa ga bomo ohranili v lepem, častnem spominu! Ave, anima pia!
Mlad jezuit — novomašnik, G. Ivan Rustja, S. I., bo 15. julija posvečen v mašnika v Turinu, kjer jc do zdaj študiral. 25. julija bo pc! svojo prvo sv. daritev v rodni vasi Scrilla di S. Croce. Tiha vasica bo v teku enega leta obhajala žc drugo novo mašo.
Z Gorenjskega
Dekleta i/. Tržiča na prvem mestu. Že pred kratkim se je pri pevskem tekmovanju v Beljaku izmed vseli gorenjskih pevskih zborov najbolje odrezal Iržiški dekliški pevski zbor. Ob priliki obiska državne rcFerentinje dr. Jtil-te Riidiger so pa spet tekmovali trije najboljši gorenjski pevski zbori. Pri tem tekmovanju j-o bil kot najboljši gorenjski pevski zbor odlikovan dekliški pevski zbor iz Tržiča.
V Man Inn u nt »i 111111 11 t / ii.nia c,aov-uillvb Ivana Majer in 62 letna zusebnicu Marija Marko.
Velik koncert v Laškem. Pretekli petek je v Laškem priredila velik koncert letalska godba. Dvorunu je bila do zudnjegu kotičku polna. Nastopili »o s petjem tudi razni operni pevci.
Iz Hrvaške
Odredbe za pravilno izvrševanje mlačve.
Hrvaško ministrstvo z,i narodno gospodarstvo jo izdalo novo predpise o pravilnem izvrševanju mlačve na vsem hrvaškem državnem področju. V -militi novih tozadevnih določil so v M'I I uradno zapečatili vse privatne in javne mlatilnice, katere bodo oilpccatili spet uradni organi, ki liodo nadzorovali mlačvo v vseh krajih in občinah. Za pravilno izvrševanje mlačve postavljeni nadzorniki bodo povsod na licu mesta ugotovili pritlelek žitaric. Odvisne kol ičine bodo morali poljcdelci izročiti takoj |mi izvršeni mlnčvi.
Pozdrav in blagoslov sv. Očeta hrvaškemu narodu. Po svoji vrnitvi iz Kima je zugrebški nadškof dr. Stopinac |»oslal hrvaški duhovščini poslanico, s katero jo naproša, du objavi s prižme vsem vernikom, da pošilja sv. Oče preko njega hrvaškemu nurodn in vsem vernikom svoj topli pozdrav in očetovski blagoslov.
Bolgarsko odlikovanje hrvaških ministrov. Ob priliki podpisa sporazuma o podeljevanju pravne pomoči med NDI1 in Bolgarijo, je bolgarski pravosodni minister dr Pariov izročil hrvaškemu pravosodnemu ministru dr. Dumnndžiču odlikovanje sv. Aleksandra Nevskega 1. stopnje, državnemu tajniku v hrvaškem vojnem ministrstvu generalu Begiču pa veliki križ za vojaške zasluge, s katerima ju jo odlikoval bolgarski car Boris. Bolgarskega pravosodnega ministra jo sprejel tudi Poglavnik in mu podelil najvišje hrvaško odliko-vanjo ter izmenjal z njim tople pozdrave in želje za poglobitev vsestranskih odnosov med obema državama.
Proslava Petrovega v Zagrebu. Na pobudo zagrebškega nadškofa so slovesno proslavili praznik sv. Petra in Pavla po vseli hrvaških župnijskih ccrkvah. Povsod so bile slovesne svete maše. združeno z molitvami zn srečno bodočnost hrvaškega naroda. V Zagrebu je imel |> 1-i cerkvi sv. Petra nu prostem slovesno pontifikalno sv. matšo sam zagrebški nadškof dr. Stepinuc. pridigo pa msgr. dr. Stjcpan Bak-šič, ki je poudarjal, da se nikomur dosedaj še ni |Hisrcčilo zrušiti Kristusovega kraljestvo, Kristrsove cerkve in Petrove skale, na kateri je Kristus učvrstil temelje sv. Cerkve. Govornik je nadalje naglašal. da je papeštvo neumrljivo ter iltije neumrljivost tudi vsem tistim na-odoin, kateri sc nanj naslanjajo.
Zlata maša. V frančiškanski cerkvi v Po-žegi bo dne 25. t. m. praznoval zlato maso bivši beograjski nadškof o. Ivan Rafael Rodič.
Dobra žitna iu sndna letina v Hercegovini. Hrvaško časopisje objavlja poročila iz Mostarja, da je letošnji pridelek žila v hercegovskih krajih izredno dober. Dobro je obrodilo tudi 6adje in tudi povrtnine jc povsod• zadosti.
Un forle drsnima che vi rommuover& Pretresljiva drama
Premiato sila XI Mostra Clnemslografica di Venezia. — Film ;iagrajen na XI. beneški lilmski razstavi.
Con — Igrajo: ROBI K A P P - LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN
Kefcfaf KDMUSD HEMBERGER
Produzione • Produkcija: OOTTHaRD FILM EsclusiviU - Izposoevanje: L L.V-FILM
Proseguono con successo le repliche del film al dnema
Nadaljujejo se z uspehom reprlie filma v kinu
»UNION
«
Iz Srbije
Nova ureditev žitnega gospodarstva v Srbiji. Z najnovejšo odredbo srbske vlade jc edino tamo*-nja žitna ccntrala pooblaščena zbirali, razdeljevati in predelovati žito, razne vrste stročnic in vsa živinska krmila. Omenjena centrala bo prevzemala od poljedelcev pšenico, koruzo, ječmen, oves, razne stročnice in vse vrste živinskih krmil ter jih bo dalje razdeljevala med potrošnike Njej bodo morali oddajati vsi poljedelci vse odvisne količine navedenih hranil in krmil. Zase bodo smeli pridržati samo toliko, kolikor rabijo za lastno prehrano ter za seme. Oddaja bo obvezna takoj po mlačvi ter bo količine, ki jih bo moral izročiti centrali posameznik, določila žitna centrala v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in prehrano. Ista ccntrala bo pravtako še naknadno določila dnevne količine enotne moke, t. j. mešanice pšenične in koruzno moke, ki jih bo prehranjevalni urad razdeljeval med prebivalstvo. Uporaba žitnic za prehrano živine je najslrože prepovedana. Odredbe o novi ureditvi žitnega gospodarstva v Srbiji veljajo tudi v Banatu.
Kipar Dolinar razstavlja. Ves mesec junij jo bila v »Beograjskem salonu« v Dejanski ulici v Beogradu razstava najnovejših del znanega slovenskega umetnika Dolinarja. Večina del je oblikovanih v žgani glini ler jih je umetnik dovršil v zadnjih dveh letih. Tokrat razstavlja Dolinar okoli 30 del, do sedaj še neobjavljenih in nerazslavljo-nih. Beograjska kritika je razstavljeno umetnine toplo ocenila ter gleda v Dolinnrju umetnika, ki se odlikuje po fini tehnični obdelavi, po oblikah, ki so lastne le visoko kulturnemu kiparju, po fi-neaah in lahkoti, po kateri njegova dela spadajo v vrslo ustvarjanja prvega reda. Beograjski salon je v ta namen Dolinnrju odelopil celo eno od svojih zasebnih sob. Razstava je bila res okusno urejena in zelo dobro obiskana.
Smrt naše rojakinje. Družino Ivana ffebola, ščetkarja in posestnika iz Komende, je zadel hud udarec. Na Vnebohod je umrla od možganske kapi zadeta njegova žnna Ivanka, slara komaj 32 let. Na pokopališče jo je spremilo lopo število naših rojakov. Žalujočemu možu in obfema otrokoma naj bo Bog dober tolažnik. Vsem preostalim tudi našo iskreno sožaije!
Naročajte in čifajte »SLOVENCA«
Drobna Ifubljanska kronika
Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jo poklonil g. Vilko L a m p e , trgo-veo z oi.'inufiiklim> v Ljubljani, znesek lir 500 kot dar na gluhonemo lnlailjno oh priliki zlate poroke svojih staršev. Društvo izraža g. Lampetu nvujo uujprisrčucjio zahvalo.
Na liršulliiskl radnlc) in v otroškem vrtcu ho vpisovanje lli.. in 17. juliju. V otroški vrtoe so sprejemajo samo petletno deklice in dečki,
Naprošajo se vsi kopalci ob Grubarje-veni kanalu na Kodcljevem. ki so videli v nedeljo, 4. julija, ko sta iIvji moška odpeljala popoldne 12-lolnega fantku, da so javijo na očetov naslov: Strniša Anton. Ljuh-ljuua, Slapnlčarjeva ul. 5, Mosto.
Sodne počitnice. V kratkem so na" sodišču prično sodilo pori I muc, ki liodo formalno trajale dober mesce do sredi avgusta. Mnogi sodniki so žo lin dopustu. Med počitnicami ko rešujejo samo nu.ino civilno zadeve, kazensko razpravo 60 bolj redke.
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti gospo 1'nllfiovo je moralo vodstvo Opero spremeniti repertoar za sredo, 7. t. m, Namesto operete »Tiha vodar, ki jo 1>i I n na sporedu za red Sreda, ho uprizorjena opereta »Dežela smehljaja izven abonnmna. po zelo znižanih conah od 20 lir navzdol.
Učite se strojepisja! Novi strojepisni dnevni In večerni tečaji — eno-, dvn-, ln trimesečni so prično v ponedeljek. 12. ju-j lija. Desetprstna uena metod«. Specialna j strojepisna šola: Največja moderna stroje- I
lusuica, raznovrstni stroji. — Pouk jc dopoldne, pupoldno ali zvečer po želji obiskovalcev. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Učnina zmerna. — Informacije in prijave: Trnovsko nčlllščo »Chrlstofov učili zavod«, Domobranska 15.
Stanovanjsko odpovedi. Pri okrajnem sodišču jc bilo v prvi polovici tega letu podanih 414 stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo lani 4.11. Torej nekoliko manj. Odpovedana so bila v večini stanovanja najemnikom. ki so bili za več mesecev dolžni najemnino, mnogo odpovedi je bilo tudi iz razloga, ker so gospodarji stanovanje rabili za svoje poročene hčere ali poročene sinove. Več stanovanj je bilo tudi odpovedanih, ker so najemniki kršili hišni red. delali nemir ln prepir v hiši in tudi niso moralno vzgiodno živeli. Najemniki so v mnogih primeriti podali na sodišču svoje ugovore proti odpovedim.
Stenografskl tečaj za začetnike ln posebni za napredne se prične v ponedeljek, 12. julija. Korespondončno in debalno pismo. Brzoplsno vaje po iltklatu. — Učnina je zmerna, — Posebni tečaj tudi za strn.icr-pisjo. Najvočja moderna strojepisnica. Pouk jo dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. Informncljo daje ln sprejema še ta teden: Trnovsko učlllšfe »lllirlsto-fov učili zavod«. Domobranska 13.
Obsojen zaradi lalvlne harmonike. Z a-grehčnu Mirko, samski delavec, jo 2. innjli letos v tramvaju zapazil lep kovčeg. v katerem je bila harmonika. Prilika ga je zapeljala. da je pograbil kovčeg Ir, s tram-vb i« izginil. Toda Ustnik harmoniko Ludvik Zupuučič ga jo pravočasno opazil. Ko
jc bil Jo na begu, so ga prijeli. Mirko .ie hI! lnni obsojen un 2 meseca strogegu zn-porii zaradi lioko tatvine, toil« bil jo pogojno za S let odpuščen, ker .io bil deiožeii amnestije od 17. oktobra 11142. Zaradi prestopka tatvino harmonike je bil zdaj Mirko obsojen na t mesec strogega zapora. Odsodeli Pa bo moral še prvo kazen 2 uio-secev.
Glctlall&Co
Opera:
Sreda, ". julija ob ID: »Dežel« smehljaj««.
Opereta. Izven. Zelo znižano ccue od 20
lir navzdol. Četrtek, s. julija ob 19: »Prodana nevesta«.
Itod Četrtek, relek, 9. julija: Zaprto.
Drama:
Sred«. 7 julija oh 10.30: »Jesen«. Ked A.
'Zadnja uprizoritev. Četrtek, S. Julija; Zaprto (generalka).
•iherardo Olicrardl: »Jesen«. Komedija v treh delanjih. V tej sodobni salonski iuri gro za mludostiio spomine slavnega zdravnika lil z« njegovo jesensko ljubezen. Osa-hc: dr. Uioslo — VI. Skrbinšek. Pasti — P. Kovic, Telesa — Nablock«, Pntjatovn — Giuditla-Sanoluovn, Stcfano — Naki-st. Carlo — llreziirnr, Marin — Raztresen, Oltilla — (Jabrijelčičova, Attlllo — Verdonik. Mn-ria — Sirnčičeva. Iioži6cri prof. O. Šest.
A. Strlmlherai »Nevesta « krono«. Vso-blnn igro ima svoje težišče v boju človek« z dobrim in zlom. Dejanje so razvija iz sovraštva dveh dalarnsklh kmečkih hiš, katerih potomca so ljubita. Posledico niun skrivno ljubezni osramotijo po splošnem gledanju na moralo eno izmed obeh hiš iu du bi zakrila to arauiulu, izvrši deklo zlo-
čin. zgolj, dn bi mogla nositi na svoj poročni dan krono. Njeu duševni konflikt In njeuo očiščenju tvori misoluo jedro Igre.
Nntnanila
HADIO. Sreda, 7. julija. 7.30 Lahka glaslia — S Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba - 1.1 Napoved časa, Poročila v italijanščini — 1.1.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi di-rigeut Petralla — it Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert malega orkestra, vodi dirigent Les,lak — 15 Poročila v italijanščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert, violinistko Francko Rojec-Ornlkove — pri klavirju Marta Blujak-Valjalo — 17.8.1 Koncert pianistke Lilijo Gara,lan in sopranistko Giovunne Leuz/.l — 10 Govorimo italijansko- — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 10.,in Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Pomlad... večna mladost - fantazija, vodi dirigent Pelralia — 21 Koncert Adiimlfovegn orkestra — 21.30 Klasični orkester vodi dirigent Manilo — 22 Predavanje v stovenš-Mni — 22.10 Orkester Oetva vodi dirigent Hnr-lliza — 22.45 Poročila v italijanščini.
LIČKAnNfi. Nočno slii«bn Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5. mr. D»u-Klanjšček, Cesta Ariella Itea in mr. Bohinc, ded., Cesta 20. okt. 31.
Poizvedovanja
Izgubil« »črn s ponedeljek iiopoldiie zlato zapestuo uro bolj starinsko, nekoliko vočjo ud sedanjih modernih. Keiiosreiluo
pod št. 12 ima tiskano ime tvrdke Boltv. Poštenesa najditelja vljudno prosim, da .io odda proti nagradi na naslov Kntinka Gnjezdn. Cojzova 1-11. ali pu v upravi »Slovenca-.
Oseba, ki je v petek, dne 2. Julija našla v št. Jnkohski cerkvi veliko žensko usn.ia-to torbico in v njej poleg drugega 5 oblačilnih Izkaznic, naj vso skupni tukoj oddu proti nagradi upruvi »Slovencu«,
ROMAN V SLIKAH
iilile v lepi, veliki knjigi (obacg
216 Strani) in bo veljali mehko vezana izdaja ... 3! lir >a naročnike Slov. doma . 2.1 lir v polplatno vezan .... 43 lir v celo platno vetnn na najboljšem papirju . ... M lir
Ca« za prednaročbo do S. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma «
Ljubljana, Ljudska tiskarni, Kopitarjeva I, III. nadalronj«.
J. Oliver C u r w o o d
25
»Da, o njem sem slišal govoriti v Porcupini. Pripovedovali so mi, da je bil to mlad človek, ki je pred dvajsetimi leti prišel iz San Francisca Mi-sl:m. da je bil bančni uradnik, ki je skupaj z ženo prišel iskat zlata. Oba mlada človeka sta oboževala drug drugega in pravili so mi, da se žena ni obotavljala iti v nevarno in pustolovsko življenje, samo da ne bi pustila moža samega. Seveda ni nihče predvideval kakšna usoda jima grozi. Nato jc nastopila tista strašna zima v Lost Cityju. Vi, Fingers, veste še bolje kakor jaz, kako strogi zakoni so tedaj veljali. Hrane je zmanjkalo, sneg je padel prej kot običajno in toplomer ni tri mesece zaznamoval manjšega mraza kot petdeset stopinj pod ničlo. Lost City je postal pravi pekel. Lakota, lakota in smrt Laže bi bilo ubiti človeka in se ktk'> izogniti pravici kot pa ukrasti skorjo kruha ali pest fižola! Tata so pripeljali v divjino in ga pustili samega. To je pomenilo smrt, smrt od la-kete in od snega: takšna smrt je mnogo strašueiša od smrti z obešanjem ali z ustrelitvijo. Tako strašna kazen je veljala za tatvino. Tatman ni bil ni-
koli tat, toda oboževal je svojo ženo. Ko je videl kako počasi hira od lakote, je v strahu, da bi v.ak trenutek utegnila postati žrtev skorbuta, nekaj ukradel. Neko noč se je splazil v tujo kočo ter ukradel dva litra tižola in malo krompirja; oboje je bilo tisočkrat dragocenejše kot njuna teža v zlatu. Zasačili so ga. Po njegovi kazni bi žena ostala sama, toda to se ni upoštevalo; to so bili časi, ko ženska ni mogla rešiti moža, najsi je bila še tako lepa Tasmana so spremili do začetka divje samote; dali so rnu vse njegove stvari in puško, toda nič živeža. Z njim je šla tudi njegova žena, v škornjih in s kapuco, odločena, da ga ne bo zapustila in pripravljena z njim tudi umreti Radi nje ie Tasman do zadnjega trenutka lagal in zatrjeval svojo nedolžnost. Nič mu ni pomagalo, kajti v njegovi koči so našli fižol in krompir in to ie bil zadosten dokaz. Ko sta se bližala kraiu, kier so ju čakali napori in smrt, se je pripetilo nekaj neverjetnega ...«
Kent je vstal, stopil k oknu in gledal ven. Nato ie nadaljeval:
»Fingers, od časa do časa ie mogoče najti na svetu kakega izjemnega človeka. Takšen izjemen človek je bil tudi v tisti sestradani množici, ki je spremljala oba zakonca. V zadnjem trenutku je stopil korak naprej in glasno' izjavil, da je Tasman nedolžen, pravi krivec pa da je on sam... Ne da bi pokazal količkaj strahu, jc podal obširno priznanje On je ukradel krompir in fižol in oboje
skril v Tasmanovo kočo, ko sta zakonca spala. Zakaj? Zato, ker je hotel rešili mlado ženo pred lakoto. Da, Fingers, lagal jc, ker je ljubil žensko, ki je pripadala drugemu človeku; lagal je, ker je bilo njegovo srce čisto in neomadeževano kakor najboljše srce. Lagal jc, toda v tej laži je tičalo junaštvo in pogum. On je bil tisti, ki se je moral podati v samoto, toda podpirala ga je ljubezen, ki je bila večja kot strah pred smrtjo. V taborišču niso o njem nikdar več ničesar izvedeli Tasman in njegova žena sta se vrnila v svojo kočo in sta živela, Fingers ...» — Kent se je nenadoma obrnil od okna — »Fingers...«
Fingers je mirno sedel in z obrazom sfinge nepremično gledal v Kenta.
»Fingers, ta človek ste bili vi« — jc nadaljeval Kent in mu prišel bliže. — »Lagali ste, ker ste ljubili žensko in radi nje ste šli smrti nasproti. Ljudje v Lost Cityju tega niso vedeli, tudi Tasman ni vedel, tega ni vedela cclo niti sama ženska, ki sle io oboževali; niti malo ni na to pomislila. Toda to, kar vam pravim, je resnica, in vi se tega zavedate globoko v svojem srcu. Mogli ste uiti smrti in ste ostali živi. Vsa ta leta. ki ste jih nepremično presedeli pod vašim stebriščem, niste delali drugega kot mislili na tisto žensko, za katero ste bili pred mnogimi leti pripravljeni žrtvovati življenje. Ali ie tako. Fingers? Če je tako, ali mi hočete stisniti roko?«
Fingers se je počasi dvignil. Oči, ki so bile
navadno tako breizrazne, so se sedaj bliskale. Iztegnil je roko in stisnil Kentovo ponudeno desnico ter ves čas nepremično zrl v mladeniča, kakor da bi se pred njur pojavilo nekaj, kar je že davno bilo v kraljestvu smrti.
»Kent, hvala vam za mišljenje, ki ga imate o tistem človeku« — je rekel. — »V nekem oziru se tega ne sramujem Toda človek, ki si ie mogel rešiti življenje tisti dan, ko ie stopil na Tasmanovo mesto, ie bil samo videz človeka. Nckai se je zgodilo, sam ne vem kaj... toda, vidite, kaj sem zdaj. Nisem šel več iskat zlata. Propadel sem... postal sem to, kar sem sedaj...«
»Danes ste prav takšni, kakršni ste bili tisti, dan, ko ste šli smrti nasproti, da bi rešili Mary Tasman« — je vzkliknil Kent. — »Isto srce in isti duh sta v vas Ali sc ne bi iznova borili zanjo, še danes?«
»Ah, moj Bog! Seveda bi sc boril, Kent!«
»Vidite, to je razlog, radi katerega vas potrebujem: samo vas. izmed vseh drugih" ljudi. Samo vam morem pripovedovati svojo zgodbo, ker jo boste samo vi razumeii. Ali me hočete poslušati? Ali mi hočete odpustiti, da sem v vas vzbudil spomin, spomin, ki vam mora biti drag, a ki je gotovo tudi žalosten? Tako sem ravnal zato, da boste mogli laže razumeti to, kar vam mislim pripovedovati. Ne mislite, da jc to kak izgovor z moje strani; je nekaj večjega, Fingers, je .. je navdih. Poslušajte me, nato mi pa povejte!«
iel.
KINO SLOGA
u»
To svetovno znanem romanu A. I. Cronlna
J«*- »...in zvezde gledajo«
FIlm rudarjev ln velemesta. V glavni vlogi: MICIIAEL R13DGRAVE. Predstave ob 14, 10, IS in 20.
ieu
KINO MATICA
n-«i
FIlm o življenju ln tragičnem koncu slovite pevke preteklega stoletja
»Marin Malibran« "•c
Marla Ccbotarl poje nrlje Iz oper Ros-stnlja In Belllnlja. Sijajni Igralci: Rossano Brazzl. Renato Clalento, Tina Lattanzl
PREDSTAVE ob 10.00. 18.30 In ob 20.30 !
rEL
KINO UNION
22*21
Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — švicarski tlim nagrajen na XI. beneški filmski razstavi
»Glas krvi«
V RlavnI vlogi: Robi Rapp, Petra Marin.
PREDSTAVE ob 16.S0. 18.30 In ob 20.30!
Pošiljke iz Italije
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESI L0MBARDA S.A.
MILANO - VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJK0 TURK, Vilharjeva cesta 33
Dobro in poceni zeli biti vsak posirežen! Vse io Vam nudijo radovolino naši inserenti!
PALEC OD DOMAČE ZEMLJE JE UMRLA' MOJA DOBRA, GLOBOKO LJUBLJENA /,liNA, PREBLAGA ZLATA MAMICA, HČERKA IN SESTRA
MARA HRIBERNIK roj. LOŽAR
ŽENA INŽENIRJA
ZAČASNO TOČIVA NA POKOPALIŠČU V CASTEL S. GIORGIO DI SPA-LATO. — POGREB V LJUBLJANI. KJER JO BOMO POLOŽILI V RODBINSKO GROBNICO, BO OBJAVLJEN.
CASTEL S. GIORGIO DI SPALATO - LJUBLJANA, DNE 2. JULIJA 1013.
NEUTOLAŽLJIVO ŽALUJOČI MOŽ ING. ENGELBERT HRIBERNIK S HCERK1CO MAJDO IN DRUŽINI LOŽAR - KAVČI C.
t*, ■■-.-k,.-.	.. - ,■-■ .	...■__._.....■{*■'.'..* -o-1 j
Umrla mi jc danes po težki in dolgotrajni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, moja ljubljena soproga
Marija Vahiar roj. Meric
Togreb predrage pokojnice bo v sredo, 7. julija 1943, ob 18.30 popoldne iz hiše žalosti, Turncrjeva ulica 10, na pokopališče k Sv. Juriju.
Ljubljana - S t o ž i c c , dne 6. julija 1943. V a h t a r IVI i h a , viš. veter, svetnik, soprog, in ostalo sorodstvo.
»Hotel« za netopirja
Ravnatelj živalskega vrta v Hcidelbergu, prof. Fehringer, je dal na svojem »delovnem področju« zgraditi stolp, v katerem bodo netopirji našli vse tisto udobje in varno zavetje, ki so ga bili doslej često morali iskati daleč kje drugod. Ko je bil ta »hotel za netopirje« zgrajen, je omenjeni profesor začel delati živahno propagando, s katero je skušal privabiti v ta »hotel« čim več gostov. Obrnil se je na heidelberške meščane s prošnjo, naj mu prineso čim več živih netopirjev, češ da so najbolj neutrudljivi človekovi pomagači pri zatiranju škodljivega mrčesa. Netopirji, ki jih je bil človek vpletel v najrazličnejše vraže in jih zatiral, kjer jih je le mogel, pač ne bi bili nikdar mogli pričakovati, da bodo vprav v tem svojem večnem sovražniku, človeku, našli svojega največjega dobrotnika, ki jim bo začel postavljati »hotele« oziroma jih začel vabiti v nekako »Indijo Koromandijo«, kjer je vsega v izobilju in je življenje tako lepo .,
Kdo odpira in zapira rožam glavice
Mnogo je rastlin in tudi mi jih nekaj poznamo, ki zjutraj, ko sonce vzide, odpro svoje čašicc in jih ob sončnem zahodu spet lepo zapro. Mislili so še do nedavnega, da je vzrok temu sončna svetloba. Zdaj pa jc rastlinar W. Kcgle ugotovil, da fce to dogaja ne pod učinkom svetlobe, temveč toplole_. Vzemimo za primer tulipana. Ta ljubka roža, ki tako bogato krasi tudi naše vrtove, odpre svojo čašo tudi v času, ko je popolna tema. Treba jo je samo prenesti v prostor, kjer jc 22 do 24 stopinj toplote,
Ali poznate roman
»Bobri«
delo Janeza Jalna
Sestrici dvojčici
Ko je prišla do koče, je pogledala skozi lino v sobo, kjer je zagledala staro žensko
Podružnica uprave
»Domoljuba«, »Bogoljuba« »Slovenca«, »Slov. doina«,
na Miklošičevi cesti št. 5
redno posluje. Sprejema naročnine in oglase ter daje tozadevna pojasnila. -Tam lahko kupite vse doslej izšle Slovenčere knjige.
in je zavpila: »Hej, starka, krcvlja g.rda, daj mi jesti, daj pečenega petelina, in pokaži mi pot domov na gradit
*Le pridi, lepotica moja, že dolgo te nisem videla,« jo je vabila baba Žaba!
Kupujte pri
naših Inserentih
V vsako hišo »SLOVENCA«
Umrla nam jo naša nepozabna mama, stara mama ln laSča
IDA BAR L
vdova po žel. uradniku
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne S. julija 1943, ob 5 popoldne z žal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, 6. julija 1913.
Globoko žalujoči:
Vera por. Mandrino, hčerka, in ostalo sorodstvo
Domačija v cvetju
Tomaž Poklukar
21

m?

Na meglenem obzorju se je poka-1 zalo morje hiš. Nad rdečkastimi in ' sivimi strehami sta se vzpenjala dva gotska zvonika. Približevali so se Zagrebu. Zdaj je Majda razumela, da ne gre samo za izlet, temveč za vožnjo proti domu.
Kdo bi se vozil v tej vročini z vlakom! Vožnja bi bila dolga in bi trajala vso noč. Tudi »ni docela gotovo, či bi dobila na vluku prostor za udobno sedenje...
Tako je zagovarjal Matevž svoj nepričakovani podvig. V pičlih dveh urah sta doživela tisto, kar je dano samo pticam na nebu, obenem pa sta opravila dolgo pot.
Letalo se je spustilo popolnoma nizko. Zdelo se je, da bo zadelo zdaj ob streho, zdaj ob vrh visokega drevo sa. Potem se je nagnilo in zavilo proti travniku: kmalu se je dotaknilo tal. Nekajkrat je še poskočilo, nazadnje na je zdrveio po ravnici in se zaustavilo.
Majdino srce je bilo olajšano, telo pa omotično, kakor da bi bila prehodila dolgo in nevarno, vendar zelo lepo pot. Domotožje po materi, ki se je je polastilo v trenutkih strahu, pa je ni zapustilo.
Lepo je prosila svojega moža naj bi ji zdaj ustregel:
»Tako rada bi obiskala starše v Ljubljani! Samo za dan ali dva mi privošči še to veselje! Boš videl, kako prijetno bodo presenečeni, ko naju bodo zagledali!«
Govorila mu je tudi o želji, da bi šla še enkrat skupaj na sprehod proti Rožniku. Tja so jo vabili spomini na skrivnostne ure njune ljubezni. Na teh poteh ga je imela vedno v mislih tudi takrat, ko je hodila sama.
Si je želelu nazaj? Nazaj v čase pričakovanja in v okolje svojih de kliških let?
Ni bilo samo to. Tako iskreno je ljubila kraje, kjer sta slikala podol>o
o njuni bodočnosti! V tej podobi je bilo samo majhno, lepo stanovanje v predmestju, dvoje sob z belo kuhinjo in z vrtičem polnim cvetja.
Tudi privid v spomine je bil v sili, ki jo je vlekla nazaj.
Matevž jo je razumel, čeprav mu ni izrecno razodela svojih misli. Zanj je bilo spoznan je bridko; pomenilo je prvo, rahlo bolečino, odkar hodita v dvoje. Ničesar ni rekla o tem, da jo zanima, kaj delajo ljudje pri Andraževih in kako so uredili njuno novo domovanje.
On- pa se je marsikdaj spomnil domačije. čeprav je sklenil, da bo za ta čas odložil skrbi.
Pri hoji v dvoje velja tovarištvo. To je bil nauk, ki so ga dale Matevžu planine; nauk, ki ga je docela nevede prenesel tudi na zakonsko zvezo. Mož kaže pot, žena pa hodi ob njegovi desnici. Kdaj pa kdaj se mož zaustavi in vpraša tovariša, če ne hodi prehitro ali če ni pot preveč strma...
Zakaj ji ne bi ustregel, če si tako zelo želi videti svojce in obiskati tudi ona izhojenu pota njune mlade ljubezni?
»Velja, Majda, toda samo pod enim pogojem!«
»Je sprejemljiv?«
»Pod pogojem, da ne boš jokala, ko se boš poslovila, in ko bova odpotovala k Sv. Lovrencu.«
Majda je kajpada pristala, in bi najbrž pristala na vse, kar bi zahteval.
Tako sta še enkrat obiskala Vori-nove preden ju je sprejela Andraže-vina za stalno pod svojo častitljivo streho.
Med tem jc poteklo veliko solza, veliko več kakor ob prvem ilovesn. Majda ni držala obljube in je tudi ni mogla. Matevžu je pozneje na vlaku zatrjevala, da ji ni bilo tako hudo, samo solze, te neumne solze so lile jxi licih, da je bilo Vorinovim milo pri srcu, Matevžu pa bridko, zelo bridko.
Mlad mož se je čudil, kako da ni vesela, ko se približuje domačiji v zelenju in cvetju.
V. poglavje.
Pozno poletje.
Minulo je že nekaj tednov, odkar so pri Andraževih pospravili rumene zastave. Pšenico so omlatili, in zdaj je ležalo zrnje v shrambah. Tudi oves so že poželi. Strnišča so preorali ter posejali z ajdo in repo.
Na njivah so izkopavali zgodnji krompir. Pod bregom je ves teden hreščala žaga. Ljudem se je zdelo ob nedeljah nenavadno mirno in praznično, ko je utihnila. Bil je čas, ko je zemlja rodila, terjala pa je še vedno zveste nege. Nikdo ni držal rok križem, vsakdo je našel vrsto opravkov od jutranjega svita do poznega večeru.
Matevž še ni našel časa, da bi stopil v gozd ter pregledal delo drvarjev. Držal se je doma kakor du bi čutil dolžnost, da mora brleti nad svojo nežno ženo. To tem bolj, ker ne more pozabiti solz, ki jih je prelila ob slovesu. Ne sme ji biti dolgčas, pomagati ji moram, da se bo laže privadila, si je mislil.
Hodil je z dolgimi prečkami po sadovnjaku pod hišo in podpiral težko obloženo drevje. ?.al mu je bilo jabolk. ki =o ležola po tleh ter čakala marljivih rok, da bi jih pobrale ter znosile v stiskalnico. Zdaj pa zdaj je pobral rdeč sad in zagrizel vanj svoje bc!e zobe. Z delom je hitel, zakaj greh bi bil. da bi se veje lomile poti težo tako sladkih dobrot.
»Matevž!«