'Ptry'^oa l-ane
’ ty.y

mmMMGmtw
NO. 98
•,	. nM
AMU AGS mm
National and tntemational Circulation
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. MAY 19, 1970
iLOV«NIAM
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V Djakarti se zavzeli za mednarodni posvet o pomiritvi Indokine
Zunanji ministri 11 azijskih in pacifiških držav so se sklenili zavzeti za sklicanje mednarodne konference o Indckini, ki naj po zgledu one v Ženevi 1. 1954 konca vojskovanje.
Djakarta, indonez. — v
zaključni resoluciji po dveh dneh posvetov so zunanji ministri Tajske, Laosa, Kambodže, Južnega Vietnama, Malezije, Singapurja, Filipinov, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Koreje in Indonezije pozvali k obnovi Mednarodne nadzorne, komisije za Kambodžo, ki je bila sestavljena na temelju ženevskega dogovora 1. 1954 iz zastopnikov Indije, Kanade in Poljske, k ponovnemu sklicanju omenjene ženevske konference za rešitev sporov v Indokini ter za polno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Kambodže.
Konferenca je izbrala posebni °dbor iz zunanjih ministrov Japonske, Malezije in Indonezi-Je> ki naj takoj začne razgovore s Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo o ponovnem sklicanju ženevske konference. Prav tako ° ta odbor začel in vodil razgo-v°re z glavnim tajnikom ZN Tantom o tem, kaj bi lahko N storili za obnovo miru v Indokini.
Zunanji minister Indonezije Adam Malik je na tiskovni konferenci priznal, da je Sovjetska 2veza doslej odbila vse poskuse 2a sklicanje ženevske konferen-^e’ Pa izrazil upanje, da bo se-
aj pokazala za to več zanima-hja.
Konferenca je bila precej ži-anna. Japonski zunanji mini-® er Kiiči Aiči je dejal, da je cilj Jegove države ohraniti “odprta rata državam, ki bi se kasne-^ pridružile konferenci o Indo-Tajski zunanji minister ^ anat Khoman je med tem o-i^r° govoril o Severnem Vietna-Port ^ S svol° podružnico, znano
svo' imenom Viet Kong, pošilja b °{e horde v vse smeri, v Kam-
29, v Laos in v Južni Viet-' 0sm.v krvi željni kampanji po ^ Vajanju in nadvladi. Ostali zu-ttdrustri so zavzeli različ-sj. sfahšča med tema obema rajnostima, japonsko pomiril UlTlirjenostjo in tajsko bo-jeVltostj0.
Samo trije so zvedeli odločitev v naprej
Washington, d.c. - Pred-p0 Predsednik R. M. Nixon ža al ameriške čete v Kambod^ obm6 u SV0;,i °dločitvi govoril z dornmbnim tajnikom M. Lair-> z državnim tajnikom W. taiVLgersom in s Pravosodnim stap1 J‘ tVIitchellom. Vsi o-Prel Clani vla(fe so zvedeli za kot Se<^n^covo odločitev tedaj Prerit ostala dežela1 — tekom din Sednikovega govora na ra-
televiziji.

Vremenski
prerok
pravi:
Vi5Cinoma jasn<> in toplo. Naj-
Ja temperatura do 80.
Novi grobovi
Valentin Komatar
Pretekli petek je umrl 65 let stari Valentin Komatar, 7522 Union Avenue, roj v Bistriščici pri Stranjah nad Kamnikom. V Clevelandu je zapustil brata Johna, v Sloveniji pa brate Alojzija, Jožeta in Antona. Pogreb je bil včeraj popoldne ob enih.
Rudolph Petek
V nedeljo je umrl v Metropolitan General bolnišnici po dolgi bolezni Rudolph Petek z 6123 St. Clair Avenue, sin Mrs. Mary Sedmak, brat Johna, Mary Rozman in pok. Franka. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 10. dopoldne na Lakeview pokopališče.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Tajnik za stanovanja in mesta G. Romney je včeraj izjavil tu, da bo vrnil eno četrtino od svoje letne plače $60,000 v zvezno blagajno kot svoj “osebni prispevek v boju proti inflaciji”.
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda” je napadla predsednika AFL-CIO G. Mcanyja in ga obdolžila izdaje delavskih koristi, ker je podprl politiko predsednika Nixona do Kambodže.
KAIRO, Egipt. — Skupina 90 egiptskih komandosov je prešla Sueški prekop in napadla izralske vojaške postojanke na njegovi vzhodni strani. Tukajšnje poročilo govori o velikem uspehu napada, med tem ko Izrael zanika, da bi utrpel kako škodo.
NEMŠKI SOCIALISTI PO KONVENCIJI
SAARBRUECKEN, Nem. — Nemški socialni demokratje so
jence šele od 1. 1986, pa že je zašlo v hudo finančno krizo. Ra-
Kitajska odpovedala
sestanek v Varšavi!
WASHINGTON, D.C. — Vla-
Mills predlaga reformo bolniškega zavarovanja
WASHINGTON, D.C. — Bolniško zavarovanje na račun fe-imeli pretekli teden svojo letno j deracije je v veljavi za upoko-konvencijo v mestu Saarbrue-cken. Bila je to prva, odkar je stranka na vladi. Človek bi rni-|f'unah so> Ja bodo znašali stro-slil, da bosta tam vladala vese- skf letno okoli $5 bilijonov, lani Ije in samozavest, pa je vsega 50 Pa narasth že na $13 bilijo-tega manjkalo. Razpoloženje nalnov- Glavni razlog za narašča-konvenciji se je ravnalo po kila-^nie so razne pomankljivosti v vem pomladanskem vremenu J besedilu zakonov, ki se ga letos Evropa kar znebiti I J e ‘Juknje ’ Je treba zamašiti, ne more.	|je rekel načelnik domovega od-
Ni bilo razpoloženje znak po-!bora za sredstva in načine W. sebne zaskrbljenosti. Končno jelMills in sestavil poseben zakon, stranka dosegla po 40 letih svojiki Sa j5^ Uravnava njegov glavni političen cilj: je na vladi.'odbor- Zakonsk^ P^log obrav-
Sedaj je tudi prišel čas, da pre-|nava *ru?T 20 najveČjih mišljuje, kakšno ceno je plačala) hikenj , s ozi atere uhajajoj za zmago. V mislih imamo proJpravice do nepotrebnih bolni-
gram, ki ga je stranka sprejela|s^b !dros ov' .
1. 1959 v kopališču Godesberg,! ^ Kongresu mislijo, da bo
kjer se je praktično odpovedala|J 1 'Jr0'' "a on 1Z§ asovan ae le' socialistični ideologiji razredne-) ^ Zavarovanci ne bodo po rega boja in prešla med liberalne ))rmi Priza a b Pab pa bo pn-
+	,.v .	skariana svoboda tistih zdravni-
stranke s socialističnim gospo- ,	.	,	,	v ,
darskim socialnim programom,1 ov’ 1 50	° se aJ izkoriščali!
toda brez želje, da bi svoj politiJ Pomanjkljivosti sedanjega za-
čen razvoj končala s socialno' kofkuef. PooWastda. Seveda
revolucijo in diktaturo proleta- tudj h01*110^11180 Pri tem čisto
■ nedolžne. Zdravniki in bolnice
Moskva: Peiping hoče vladati nad vso Azijo!
Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” v Moskvi je v dolgem uredniškem članku obdolžilo rdečo Kitajsko, da hoče zavladati vsej Aziji, če že nj kai vsemu svetu. Izredno oster jezik kaže, da poskusi pomiriti obe komunistični velevlasti niso uspeli.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-| dežel proti imperialističnemu
JTcltcl
To'je bil za stranko hud pre>e bodo reforimi uP^ali, toda na hod, ki ga popolnoma še danes Kapitelu mis ijo, a njihovi u-
ni prebolela. Še zmeraj je v nje-j "ovoid ne bo ° zma£ah. nih vrstah dosti starih pristašev,'	.	“	°	"*
ki so ponosni na ime “sodrug”. Sovjetska ZVCZa ustavila Vendar se sedanje vodstvo teh produkcijo DDT ostankov nekdanjih časov nej MOSKVA, ZSSR. — Poljedel-boji. Je prepričano, da jih bo sko ministrstvo je v sredo obja-zmlel čas. Bolj jo skrbi njena vilo, da je bila v Sovjetski zvezi levičarska mladina, ki hi ravno J prepovedana produkcija znane-popolnoma nedostopna z marši-, ga sredstva proti mrčesu vseh katero idejo “nove levice” in se j vrst DDT. Prav tako je bilo ob-pri tem ne ozira, ali je izvedlji- javljeno, da bodo omejili tudi va ali ne. Kako pretopiti to mla-; rabo drugih kemikalij pri zašči-dino v novo strankino misel-(ti pridelkov, ker škodujejo dru-
nost, to je skrb vodstva.
Na konvenciji je na tihem prevladovalo tudi par vsakda-
da Ljudske republike Kitajske njih skrbi. Ta teden se mora je sporočila ZDA, da za sredo kancler Brandt zopet sestati z napovedanega sestanka njenega nemškim komunističnim vodite-poslanika z ameriškim v Varša- Ijem Stophom, da nadaljujeta vi ne bo zaradi ameriškega na- razgovore, ki sta jih začela le-stopa v Kambodži. Pričakujejo, tošnjo pomlad. Brandt bi rad da bo minilo več tednov, predno dosegel praktične uspehe, vpra-bo odprta pot do novega sestan- šanje pa je, ali ne bo Ulbrichto-ka,	va partija zahtevala za tako po-
gemu rastlinju in živalim.
litično kupčijo previsoko ceno.
V juniju bodo deželne volitve v treh deželah. Tam se bo pokazalo, kako volivci reagirajo na sedanji socialistični režim. Brandt bi naravno potreboval zmago, ki bi napravila vtis. Se1 pa boji, da bo ostalo le pri želji. Zato ni konvenciji obljubljal preveč.
ska zveza je včeraj objavila svoj najostrejši napad na rdečo Kitajsko od lanskega avgusta. V 6000 besed obsegajočem uvodniku je glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” osebno napadla Mao-Tsetunga, ki ga primerja s Hitlerjem, kitajsko politiko pa dolži, da hoče zavladati nad vsem svetom, najmanj pa nad .vso Azijo. Članek trdi, da Kitajska noče sprejeti pozivov k skupnemu nastopu socialističnih dežel v Indokini, pač pa ustvarja protisovjetsko vojno razpoloženje.
Ostrina jezika in osebni napad na Mao Tsetunga podpirata mnenje večine tukajšnjih diplomatov, da ni prišlo do nobenega izboljšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko kljub 7 mesecev trajajočim razgovorom med obema v Peipingu. V članku “Pravde” je sicer izraženo upanje, da bodo razgovori v Peipingu le uspeli, pa vendar tudi svarilo Kitajski, naj ne pritiska Sovjetsko zvezo k popuščanju.
Zahodni diplomati sprejemajo sovjetsko pojasnilo, da naj bi bil včerajšnji ostri napad “Pravde” na Kitajsko v prvi vrsti odgovor na kitajski napad na Brežnjeva in Sovjetsko zvezo pretekli mesec, ko je komunistični svet obhajal 100-letnico rojstva Lenina.
Za tiste, ki skušajo razkriti sovjetsko stališče v vprašanju Indokine, je značile odstavek: “Peiping kaže imperialistom, da nima namena pridružiti se skupnemu nastopu Sovjetske zveze in drugih socialističnih
napadu. Tako stališče daje nedvomno pogum imperialističnim krogom za izvajanje njihovih protiljudskih zamisli in načrtov. Zadnji dogodki v Indokini dodajejo dokaze temu.”
Članek svari Severni Vietnam pred poskusom kitajskih vodnikov izrabiti “osvobodilni boj” za dosego kitajskih osvajalnih načrtov, k ustvarjanju starih kitajskih sanj o “Veliki Kini”, ki naj vlada ves svet, vsaj pa vso Azijo”. Prav tako je v članku svarilo princu Sihanuku, ki živi sedaj v Peipingu, da ga Peiping morda uporablja pri tem, ko podpira njegovo združeno komunistično fronto (proti Južnemu Vietnamu, Laosu, sedanji vladi v Kambodži in proti ZDA), v svojo lastno korist in namen. Moskva je sicer javne podprla Sihanuka in njegove načrte, pa še vedno ni priznala njegove begunske vlade za zakonito vlado Kambodže, kot je to storil Peiping, kot so to storili v Hanoiu, v Kairu, v Alžirju in seveda v — Beogradu.
Med clevelandskimi demokrati je postalo živahnejše
CLEVELAND, O. — Clevelandski volivci slov enskega rodu so dolga leta člani demokratske stranke. Tam so imeli svoje zastopnike v mestnem svetu, F. J. Lauscheta pa za župana. Ko je ta doba minula, je F. J. Lausche postal guverner države Ohio, nato pa zvezni senator. Njegov naslednik v mestnem županstvu je veljal med njimi kot zvest zagovornik tradicije, ki jo je ustvaril F. J. Lausche. Pri takem stanju se večina med njimi ni dosti brigala, kakšne so razmere v clevelandski demokratski stranki. Pa je kmalu prišlo do nepričakovanih sprememb. “Višja politika” je spremenila mejo 20. kongresnega volivnega okrožja, dober del slovenskih volivcev je padel pod črnsko večino. Ta sprememba jim ni bila všeč. Potem se je še zgodilo, da je črni demokrat Carl Stokes postal župan, njegov brat pa kongresnik v 21. volivnem o-krožju. Šele tedaj so začutili, da so osamljeni, saj stikov s črnsko večino v 21. volivnem okrožju skoraj poznali niso. Kako se je to odrazilo pri glasovanju pri zadnjih volitvah, smo lahko brez težave opazili.
Pri vseh spremembah je ob-
stal en občutek nedotaknjen. Volivci so mislili, da se v demokratski stranki našega mesta dejansko ni ničesar spremenilo, da je njena notranja organizacija ostala taka, kot je, le notranji prepiri med voditelji so dobili druge obsege, ki se pa zanje navadni volivci niso dosti menili, saj pri odlo-čevanju o njih tako niso imeli nobene besede.
Sedaj se je vse to spremenilo. Prepiri, ki navadno vla-lajo v lokalnih organizacijah demokratske stranke, so dobili obliko, ki je niso pričakovali niti vsi demokratje sami. Večina črnih volivcev v 21. o-krožju se je združila v svoj “klub” — besedo blok bi težko rabili — in bojkotirala o-krajno strankino konvencijo. Obenem je javila tudi svoje načelne pogoje za sodelovanje. Podkrepila je svoje stališče z izjavo, da četrtina volivcev Cuyahoga okraja živi ravno v 21. volivnem okrožju in da ima pravico do takega zastopstva v stranki, ki si ga sama želi.
Ta postopek črnskega kluba je naravno razburil konvencijo, vendar se je konvencija držala pravila, da “odsot-
ni nimajo nikoli prav” in nadaljevala svoje delo po programu. Novoizvoljeni načelnik J. F. Bartunek si bo sedaj ubijal glavo, kako naj ustvari mir in slogo v stranki. Pravi, da začenja to delo kot velik optimist, kar mu radi verjamemo.
O konvenciji se je pojavila cela vrsta komentarjev k temu izrednemu dogodku. Vsakdo je komentar porabil, da zagovarja svoje stališče. Ni prostora, da bi navajali vse te komentarje. Omenili bi le, da med demokrati res obstojajo struje, ki se ločijo tudi po rasi, toda povod za trenja so tudi osebne ambicije posameznih demokratskih politikov, pa tudi mnogi osebni obračuni med njimi, ki niso že cela leta poravnani. Kdor brska po komentarjih, bo v njih dobil sila malo načelnih razlik. Trenja in prepiri v stranki niso zato nič manj važni, ravnajo se pa po nosilcih sporov. Obračuni in težnje, ki jih ima na primer župan C. Stokes v strankinih vrstah, so gotovo ravno tako pomembni kot demokratska načela. Taka je pač tradicija v ameriškem političnem življenju.
Za volivce slovenskega rodu je položaj tem nerodnejši, ker nimajo prave izbire. Da bi radi teh sporov stranko že sedaj zapustili, ne kaže. Kaj pa, ako se prepiri končajo s kompromisom? Ali naj gredo potem nazaj? Da izgledi na kompromis niso b r e z u pni, priča zgodovina ameriške demokratske stranke. Prepirov je bilo v stranki zmeraj dosti, velikokrat celo usodnih, kot na primer kandidatura guvernerja G. Wallaceja za predsednika, pa se stranka zato še ni razletela.
Treba se je torej oborožiti s potrpežljivostjo in gledati, kaj bo delal novi načelnik J. W. Bartunek. Najpozneje v juniju bo moral pokazati u-spehe svojega posredovanja. Čakanje torej ne bo predolgo.
Res pa je, da se bodo morali slovenski volivci od sedaj naprej bolj brigati za mestno politiko, ako jo bodo hoteli razumeti. Te naloge do sedaj niso imeli. Zlasti bodo morali paziti, kdo sedi v izvršilnem odboru okrajne organizacije, kajti ta bo imel kot vse kaže, v prihodnjosti nekaj več besede kot do sedaj.
I. A.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet.— Vojskovanje zaradu obletnice Budovega rojstnega dne ni bilo omejeno, četudi so zavezniške sile izjavile, da bodo za 24 ur v Južnem Vietnamu vojaške operacije prekinile. Rdeči so izvedli včeraj skupno preko 160 napadov na razne zavezniške postojanke. Pri tem naj bi imeli 141 mrtvih. Ameriške oborožene sile so imele 1 mrtvega in 90 ranjenih. Danes, za 80. obletnico rojstva Ho Či-Minha so izvedli rdeči znova celo vrsto napadov na ameriške postojanke v Južnem Vietnamu.
PHNOM PENH, Kamb. —Rdeči pritiskajo na mesto Tram Khnar, ki je kakih 25 milj južno od glavnega mesta in nekako 24 milj severno od Takeo, kamor so v nedeljo dospele južno-vietnamske čete. Mesto Kompong Cham na severu je trdno v vladnih rokah, rdeči pa se še vedno drže v njegovi neposredni okolici.
WASHINGTON, D.C. — R. H. Finch, zvezni tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo, je včeraj nenadno začutil mrtvilo v svoji levi roki in je moral v Walter Reed armadno bolnišnico na pregled. Sodijo, da mu dela težave živec.
HOT SPRINGS, Va. — Načelnik upravnega odbora Federal Reserve bank A. F. Burns je govoril včeraj tod bankirjem in predložil prostovoljno omejitev cen in plač kot sredstva za omejitev inflacije. Predsednik Nixon je doslej vse take predloge odklanjal. Podobno
stališče kot A. Burns je zavzel tudi tajnik za stanovanja in razvoj mest G. Romney.
LONDON, Vel. Brit. — Kot je bilo napovedovano, je včeraj predsednik vlade H. Wilson
| Iz Clevelanda j in okolice
Mesečna seja—
Mesečna seja St. Clair Business Ass’n. bo nocoj ob 8. v Mell-o Lounge. Večerja na razpolago ob 6. Na sejo vsi člani nujno vabljeni!
Prijazen obisk—
G. Janez Vode s svojo prijazno ženo, hčerko Jani in sinom Tomažem iz Stoney Creek, Ont., so bili za konec tedna v Clevelandu in so se včeraj oglasili v uradu AD, kjer so si ogledali tudi tiskarno. Hvala lepa za obisk!
Lep nastop Korotana—
Pevski zbor Korotan je v soboto zvečer podal v SND na St. Clair Avenue bogat in lep koncert. Spored je bil izbran in obogaten s posebnim ozirom na 25-letnico vetrinjske tragedije. Bil je odlično pripravljen in izveden. Zboru k lepemu uspehu naše čestitke! Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek pod “Kulturo”.
Ponovitev Sneguljčice—
Slovenska šola od Sv. Vida je v nedeljo popoldne ponovila v Slovenskem domu na Holmes Avenue pravljični igrico Sneguljčica. Nastop je bil lep, žal ni bila dvorana polno zasedena. Slovenski šoli k odlično pripravljenemu in izvedenemu nastopu čestitke!
Rokoborba—
V četrtek zvečer ob 8. bo branil The Sheik svoj naslov prvaka proti “Poglavarju Bela sova” v Areni na 3717 Euclid Avenue.
Popravek—
Pok. Hochevarju, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bilo ime Anton in ne John, kot nam je bilo napačno sporočeno.
Družinska sreča—
G. Janezu in ge. Malči Dejak, 737 E. 212 St., Euclid, Ohio, se je preteklo nedeljo rodila v Euclid General bolnici 8 funtov težka hčerkica, njun tretji otrok, ki bo delala družbo bratcema Johnny-ju in Stanku. Srečni mladi družini iskrene čestitke!
Tajnica bo odsotna—
Mrs. Mary Zupančič, tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo do 30. maja odsotna. Asesment lahko pridejo člani in članice plačat jutri kar na njen dom. V slučaju bolezni ali smrti kakega člana, se naj članstvo obrne na U. Lube, tel. EX 1-5344.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v sredo, ob 8.15 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Kristino Molle.
razpustil parlament in objavil nove volitve za 18. junij. Napovedujejo mu zmago, ki naj bi prinesla delavski stranki vsaj 40 poslancev večine v
parlamentu s 620 člani. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon ima danes zjutraj v Beli hiši republikanske kongresne vodnike, da se z njimi pomeni o vprašanju Kambodže, prav posebno še o dopolnilnem predlogu’ v Senatu, ki hoče predsedniku s 30. junijem 1970 odrezati vsa denarna sredstva za operacije v Kambodži. Nixon temu predlogu odločno nasprotuje, ko njegovi predlagatelji trdijo, da imajo zanj že skoraj zagotovljeno večino.
imeri&ka domovina, may io, mo
Ameriška Domovina
/1’fVl i l/ICr/l f%J—■
6117 at. Clair A. v trme — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditar: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zj Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 ra pol leta; $5.00 xa I mesec« ta Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
©nlted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month# Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 ior 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 98 Tuesday, Ma^Tl^ 1970
Burma, njeno stanje in njena bodočnost
Burma spada med najbolj pozabljene dežele v Aziji. O njej vemo manj, kot o katerikoli šejkovini v arabskem svetu. Pozabljenost ne izvira iz prirodnega stanja, je namenoma ustvarjena po sedanji diktaturi generala Ne Wi-na. Ne Win je tipičen azijski vojaški diktator. Do oblasti je prišel po nesposobnosti režima predsednika U Nuja. Ko se je ta režim sesul, ni bilo nikogar, da bi prevzel o-blast. Vojaki so ga postavili na čelo vlade za dve leti. Možu je bila oblast tako všeč, da jo je spremenil v stalno vojaško diktaturo in ji dal tudi politično filozofijo, znano pod imenom: burmanska pot v socializem.
Izposodil si ni le imena v Evropi, tudi ideje za režim je nabral v Evropi. Nekaj je vzel iz raznih komunizmov, nekaj pa iz raznih socializmov. Seve je idejno ogrodje zelo plitvo in se dejansko izraža le v upravnem sistemu. Ne Win je namreč podržavil vse gospodarstvo, pa tudi potrošnjo, trgovino, industrijo, promet itd. V Burmi ne najdete zasebnega podjetnika, ki bi bil vreden tega imena. Taka totalna socializacija se je spremenila v totalno polomijo, ker je vladi primanjkovalo strokovno izobraženih ljudi, ki bi vodili javno upravo in gospodarsko življenje. Zato je v deželi zavladal splošen kaos, ki ga režim skuša prikriti s tem, da se zapira pred svetom.
Burma je tako nedostopna tujini, da je v tem pogledu še rdeča Kitajska ne more preteči. Zato se je tam razpasla korupcija. Kdor le more, krade in podkupuje, kajti le tako si zagotavlja vsaj revno življenje. Posledice take gospodarske politike so vidne na vsakem koraku: povsod vlada revščina, pomanjkanje blaga, povsod vse razpada, nikjer se ne čuti gospodarski napredek.
Režim nosi seveda pečat osebnega značaja Ne Wina. Ta je zelo nezaupljiv politik, nikomur ne verjame, radi o-sebne varnosti se neprenehoma seli, da je varen pred atentati. Kot bojazljivec gleda, da ne pride v spor z rdečo Kitajsko, ki ima z njo skupno mejo dolgo 100 milj. Meji dalje tudi na Pakistan, Tajsko, Laos in Kambodžo, toda burmanska bolečina je meja s Kitajsko. Ta meja je tudi najbolj nemirna. Ob njej živi vrsta plemen, ki hočejo imeti avtonomijo ali pa celo neodvisnost. Vlada jih gladi z rokavicami, ker noče dati Peipingu prilike, da se meša v burmansko notranjo politiko. Seveda je ob meji tudi nekaj rdečih gverilcev, ki so pa prijatelji z Moskvo in Peipingom. Težko je danes reči, s kom držijo, zato je pa Ne Win tako v skrbeh zanje.
V	notranjosti dežele vlada mir, tako vsaj trdi režim. Kaj točnejšega nihče ne ve, kajti tujci ne smejo brez posebnega dovoljenja potovati v oddaljene province. Sicer pa potovanje ni preveč varno. Vsaka pokrajina ima svojega nevidnega poglavarja, ki se pa ne briga za mir in zakonitost, ampak za vprašanje, kdo veriži z rižem in opijem, posebno z opijem. Riž je bil svoje dni glavni izvozni predmet, danes je pa primeroma majhen, ker je režim zanema-lil proizvodnjo. Kmetje ga pridelajo le toliko, kolikor ga rabijo za svoje družine in verižno trgovino. Zato je v časteh opij, ki je glavni izvozni predmet. Velika večina prometa z njim gre skozi tihotapske kanale, najbrže se te poti poslužujejo tudi kitajski trgovci, zato pa dajejo Burmi toliko miru.
V	notranji politiki vlada mir, toda čuti se neka napetost. Glavni politični osebnosti sta diktator Ne Win in bivši predsednik U Nu. Oba sta dobro znana v mednarodnem diplomatskem svetu. Ne Winova diktatura se vsaj na zunaj dobro drži. V dež.eli vlada namreč apatija do politike, ker ljudi preveč tarejo-gospodarske skrbi. Ne Win je prepričan, da se bo diktatura še držala, toda z enim očesom škili proti U Nuju.
U Nu je zanimiva burmanska politična osebnost. Dogodki po drugi svetovni vojni so ga spravili na oblast, mu pa tudi dali priliko, da je dokazal, da ni dober upravnik. Ker je po značaju nagnjen k premišljevanju, je postal mešanica budističnega redovnika in politika. Kadar mu v politiki ni šlo kaj po volji, je odšel v budistične samostane, recimo, na ‘‘duhovne vaje”. Te navade še sedaj ni opustil. Ko je zgubf' oblast, se je zopet zatekel v redovno življenje. Sedaj mu je postalo dolgočasno in sili zopet v politiko. Pre-varil je Ne Wina, da mu je dovolil pot v tujino, da se tam zdravi. Ko je postal “zdrav”, je pa ostal kar v Bangkoku in tam ustanovil svojo politično organizacijo, ki naj mu pomaga do oblasti. Tajska vlada mu daje političen azil,, ako-i ravno je v prijateljskih stikih z Ne Winom. Politiki se seveda pridno vrtijo okoli U Nuja, da bi zvedeli, kaj namerava. Razen splošnih izjav od njega ne morejo dobiti novic. Zato si skušajo sami ustvariti sliko o U Nujevi politični bodočnosti, oziroma o njegovih načrtih.
Drži najprvo, da je U Nu še zmeraj dobro znan v bur- bilo nobenih neprilik. če se tega manski javnosti. 1 am je dobro zapisan, s tem pa ni rečeno, ne do doseči, potem kar povej da bodo Burmanci kaj žrtvovali zanj. Drži tudi, da niso in če ni v tem oziru kake škode, zaverovani v njegovo pot v socializem, toda tudi Ne Wino- pa izostani za tisti dan in ga na-va ni nič boljša. V dobro mu je zapisano, da se strogo drži domesti, če mogoče kak drug redovnih obljub in pravil. Politiki tudi niso pozabili, da je dan. Seveda-v soglasju s pred-svoje dni dobro oral tako z Dullesom kot s Chu-Enlajem. postavljenim in če mu boš prav
U Nu bo dalje moral pritegniti na svojo stran malo pojasnil, ne bo ugovora. Vredno burmansko armado, ki menda šteje le 100 slabo oboroženih !je na en ali druS način Premo-bataljonov. Bolj je U Nu priljubljen v krogih budistov-,stiti razne ovire ter na praznik skih redovnikov, ki imajo tudi v Burmi v politiki veliko jPresv- Srca Jezusovega prejeti besedo. Med budisti je tudi nekaj prikritih kristjanov, kijsv- obhajilo po želji Jezusa sa-se jim U Nu ni nikoli zameril. U Nu že sedaj napoveduje, (meSa- Njegoya obljuba je veli-da bo vpeljal sistem svobodne demokracije. V ta namen ka-bo dovolil stranke, pa tudi sam bo postavil svojo. Nastane vprašanje, kdo mu jo bo organiziral, kajti sam ni znan kot sposoben organizator. Veliko bo odvisno od tega, kam se bodo nagnili študentje, ki so zaenkrat nepopisan političen list.
U Nu živi v Bangkoku v “ameriškem svetu”, je obdan od ameriških sosedov. Godi se mu dobro, političnega dela
Morda imaš prijatelja ali so-’skem in političnem. Pri vsem seda, ki tega ne ve. Pojasni mu svojem udejstvovanju je ostal in ga skušaj pridobiti za tako j skromen in se nikdar ni nikjer
silil v ospredje. On med pošte-
praznovanje p r a z n i ka Presv.1
Srca Jezusovega in božji Zveličar Ti bo rad poplačal ta trud. Vabim člane in članice Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ in njihove prijatelje, le prejmite na praznik Presv. Srca
nimi ljudmi ni imel neprijate-ija, tudi takega ne, ki ni bil politično enakih misli. Le komunistom je bil napoti, ker je bilo za nje preveč, samo da je živel, čeprav se je ob prihodu Nemcev
vam žal!
Jože Grdina
V premislek: Bodimo resnicoljubni!
pred sezono, ko se bo marsikdo' odločil za obisk rodne domovine, lepe Slovenije. Ni čudno, če pa ima čez glavo. Tajska administracija ga obravnava kot se odloči kateri od tistih, ki smo navadnega političnega begunca. Ne Win je torej lahko pre- pred 25 leti zapustili domovino,
pričan, da se bo morda enkrat tudi njemu tako godilo. Za vsak slučaj ima na letališču v Rangoonu pripravljeno ameriško letalo, da lahko vsak trenutek odleti. Menda misli, da bo svojo družjno poslal kmalu na počitnice na tuje.
Ako bi prišlo do prevrata v Burmi, ne upa nihče prerokovati, kaj se bo iz tega izcimilo. Verjetno bo priplezal na vrh tudi U Nu. Vprašanje je, ali že pri prvem valu revolucije ali šele kasneje. Na U Nuja ni torej treba pozabiti, toda zid?/ii nanj je zaenkrat še tvegano.
gMMwnwwrriiiiwiiffrTWfrriT’iii'iiwrr   umi n—mnwwiii'ii.wirffl' winnwiiir.
BESEDA IZ NARODA
saj je vabe (propagande) več kot dovolj, nekaj stvarne, še več pa pretirane za nas, ki živimo v svobodi in splošnem blagostanju. Dejstvo je, da gre za zaslužek, v starem kraju potrebujejo dolarje ter jim je predvsem za take obiskovalce, ki bodo skupno stanovali in se skupaj vozili in hodili, po lepih izletni-m ških krajih. Prav povedano, ki ™ bodo pod stalnim nadzorstvom, manj pa so jim ljubi taki, ki


Čiancm Društva Presv. Srca Jezusovega šf. 172 KSKJ
r HIIHIIIIBIIPH IIminili minil ■liOl IIIHHW J ^nr"1iar pri svojcih in se gib-.	Ujejo svobodno, ker jim je tako
Ia?0I	, dana Prilika’ da s sv°jimi očmi
vidijo in svojimi ušesi slišijo.
CLEVELAND, O. — V petek, 5. junija, je praznik Presv. Srca Jezusovega, ki je praznik prvega reda. Razlikuje se od drugih velikih praznikov le v tem, da ni zapovedan, kakor so zapovedani prazniki Gospodovi. Je to eden mlajših praznikov, pa zato nima nič manj vrednosti od drugih velikih praznikov. Začetek tega praznika sega v drugo polovico 17. stoletja. Tedaj je živela v Paray le Monialu v Franciji redovnica sv. Marjeta Ala-kok, velika svetnica, kateri je bila poverjena naloga, da po besedah Jezusa samega vpelje in razširi pobožnost Presv. Srca Jezusovega in se nato imenuje tudi apostol te lepe pobožnosti. Sv. Marjeti Alakok se je Jezus večkrat prikazal, ji dajal navodila, pa bogate obljube onim, ki naj bi ga častili v Njegovem božjem Srcu, viru življenja in svetosti. Ta videnja sv. Marjete Alakok kažejo, kako je božji Zveličar želel, da se časti Nje govo Srce, ki je na Oljski gori trpelo smrtne bridkosti ter bilo na Kalvariji prebodeno na križu.
mu je izkazujejo tudi drugi.
Tu je začetek praznika Presv.
Leta 1967 je okrožno sodišče v Srca Jezusovega. Sv. Cerkev se Ljubljani spoznalo krivim yeč
je po strogi preiskavi življenja oseb) med katerimi sem tudi
sv Marjete Alakok ter njenihl podpisan.	ko sem m od
videnj prepričala, da je poboz- doma že 22 let 0b .en sem bU
nost Presv. Srca Jezusovega in pet let zapojra s prisilnim de_
to, kar je zahteval Gospod, delo	in zaplembo premoženjaj
božje. Papeži Pij IX., Leon Xm.|ker ljubljansko okrožno sodišče ter Pij XI. so se prav posebno ;ni vedel0) da mi jfe bilo 0_ trudili za veljavnosti in dosego ženje že leta 1945 zaplenjeno na praznika Presv. Srca Jezusove- podlagi razsodbe sodišča y gkof_
ga, da je postal praznik prvega n Loki. obsodba temelji na očit-reda, le da ni zapovedan. Minuli
Jezusovega sv. obhajilo tako, popolnoma odtegnil vsakemu kot želi božji Zveličar. Ne bo|jaVnemu delovanju, še celo gostilno je takrat zaprl. Županstva so ga Nemci razrešili in potem še zaprli kot svojega nasprotnika v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano in ga izpustili, ker so uvideli sami, koliko škode jim med prebivalstvom napravlja zapor takega človeka, ki je bil znan, da v njem ni zvijače. Bil je toliko pošten, da niti takrat, ko je bil opozorjen, da se je našla komunistična lista
CLEVELAND, O. — Smo tik kratičen način, sem prišel tudi
podpisani.
Na podlagi skupnih razgovorov je banska uprava od centralne vlade v Beogradu dobila za tako zgradbo, kjer bi bila tudi Mlekarska šola, štiri in pol
milijona takratnih dinarjev, ne| zaznamovanih, ki morajo biti li-kot dar ali prispevek, samo kot kv^d^ranb M da je na tej listi posojilo. Za to posojilo je bilo'tudi on’ ni moŠel verJeti, Potreba dati jamstvo in vsi odbor- Pr'can, da M nikomur naredil niki, mislim, da nas je bilo i2,lnaJmanjse krivice, da bi kdo smo zastavili v jamstvo vse!1710®6^ k*ti tako satansko obse-svoje premoženje, ker vsota, če den' PrUatelji so mu celo oskr-vzamemo po takratnem tečaju stanovanje na Dunaju, kjer
cerkveni zbor je v Cerkvi marsikaj spremenil tudi glede praznikov. Tako je na primer pre-
ku, da sem sodeloval z Nemci pri upravljanju Gorenjske centralne mlekarne v Kranju.
V pojasnilo vsem, ki razmer
Bila je nedelja 16. junija 1675, v osmini sv. Rešnjega Telesa, ko je Marjeta molila pred Najsvetejšim in bila vsa prešinjena od hrepenenja, da povrne Gospodu ljubezen za ljubezen. Nenadno je stal pred njo Zveličar v vidni podobi ter ji rekel: “Ne moreš mi izkazati večje ljubezni, ka-kar če storiš, kar sem že tolikokrat zahteval od tebe.” Potem ji odkrije in pokaže svoje Srce in pravi: “Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se je popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema od večine ljudi le nehvaležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božjeropno prejemajo v sv. obhajilu, ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni, še bolj me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Zato zahtevam cd tebe, da bodi prvi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sv. obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela ža-Ijenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltaf-jih. Obljubim ti, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo j ljubezen na vse. ki mu bodo iz-
stavil praznik Kristusa Kralja. Le p0znaj0j naj navedem da Prav nič ni spremenil glede |se skoro vse mlekarske zadruge praznika Presv. Srca Jezusove- na Gorenjskem 1. 1933 združile ga: Ostal je tak, kot je bil do- v skupno v prostorih Mlekarske ločen prej: Prvi petek po osmi- zadruge y Naklem pri Kranju
ni sv. Rešnjega Telesa. Tako pa- Njeni prostori in stroji niso mode letos na petek, 5. junija. gli ustreči potrebam, ki jih tak
Prav zato opozarjam vse čla- obrat zahteva, če hoče biti ren-ne in članice društva Presv. tabilen, ustreči željam trga in Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, uradnim predpisom, ki se jim o-da se odzovejo vabilu božjega brati, ki imajo opravka s pre-Zveličarja, da na ta Njegov hrano ljudi, morajo podvreči, praznik pristopijo k mizi Go- Na podlagi tega so se Gorenjske spodovi ter prejmejo sv. obhaji- mlekarske zadruge združile v lo po želji Jezusa samega. Niko- načrtu, da postavijo potrebam mur ne bo žal, če to stori, žal odgovarjajočo moderno mlekar-pa mu bo enkrat, če tega ne sto- no, 2 novimi najmodernejšimi ri, če prej ne, pri vstopu v več- stroji, s skladišči in vsemi pri-nost. Tedaj bo on tako potrebo- pravami, ki jih zahteva zdrav-val Gospodove ljubezni.
Imaš pomisleke in ugovore,
stvo. Tak sklep so zadruge na-v	Pravile na podlagi gospodarske-
ces delo imam, zato ne utegnem ga računa, da ni vseeno, če kaka na delaven dan hoditi v cerkev; j mlekarna obratuje’ s 100% tudi bi me imeli za kakega po- zmogljivostjo ali le samo 10 do sebneža. Končno tudi ne vem,'25%. Sklenile so, da tako stavbo kako s tem zadeščevanjem, ki se postavijo v čirčičah pri Kranju ga poleg obhajila zahteva. Gle- ki bi zmogla obratovati z 20 000 de tega naj ti služi v pojasnilo litri mleka dnevno, tako za pro-besedilo jezuita p. Janeza Pri-; dajo svežega mleka, kakor tudi stova, pisatelja knjižice oziroma za predelavo v vsake vrste molitvenika “Presveto Srce Je- mlečnih izdelkov. Ker bi izved-zusovo'1, kjer na str. 84 piše:	jba te zamisli bila tudi v splošni
“Akoprav ta dan ni zapove- napredek kmečkega prebival-dan praznik, vendar po želji Go- stva in boljša postrežba ostale-spodovi prejmi ta dan: a) sv. mu prebivalstvu, so se Gorenj-obhajilo kot zadoščevanje za ske mlekarne obrnile na bansko vse žalitve, ki jih prejema to upravo v Ljubljani s predlogom Srce v najsvetejšem zakramen- da k uresničenju take splošno tu v osmini praznika sv. Rešnje- važne gospodarske ustanove so-ga Telesa; b) moli javno v cer- deluje. Predlog je banska upra-kvi z drugimi spravno molitev va vzela z zadovoljstvom na ali prošnjo za odpušanje. Ako znanje in obljubila tudi svoje tega ne moreš storiti skupno in sodelovanje. K načrtu je dodala javno z drugimi v cerkvi po sv. še, da se bo k tej centralni mle-obhajilu, stori čez dan, ko obi- karni prenesla tudi Mlekarska ščeš sv. Rešnje Telo, ali pa do- šola, ki je že delovala v škofu
ma’	Ij0ki in Je bila edina te vrste
Tako piše jezuit p. Pristov in v Jugoslaviji.
po tem se ravnaj, pa bo vse v V odbor take centralne mle-redu. Kar se tiče dela, uravnaj karne je vsaka obstoječa mle-tako, da te delo ne bo zadrževa- karska zadruga izvolila po ene-lo. Povej na pristojnem mestu ga svojega zastopnikp in za za-v tovarni in če je delovodja uvi- drugo 2abnica sem bil izvoljen deven, ti bo rad dovolil. Tako se jaz. Na skupnem občnem zboru je meni nekoč pripetilo v'War- vseh gorenjskih mlekarskih za-ni- Ko sem povedal delovodji, drug je bil izvoljen prvi uprav-kaj želim, je dejal: Ja, ja, ti kar ni odbor in v ta odbor, ki je bil pojdi. Imaš dovoljenje. Tako ni izvoljen na popolnoma demo-
se je nahajal Brodar, potem ko je komunistom ušel, pa je odklonil umaknitev iz domovine. Kmalu potem, ko je bil opozorjen, so neki večer prišli partizani in ga odvedli v gozd za Smlednikom in ga tam ubili, kjer so ga po skoro enem mesecu našli potem plitvo zakopanega. Ko si je ob njegovem pogrebu upal na grobu govoriti njegov prijatelj Lazarini, je po par mesecih bil za to ustreljen s svojo ženo vred, ko sta se peljala skozi smleški gozd. Umor Burgarja je bil vnebovpijoči dokaz, kaj komunizem namerava z vsemi poštenimi ljudmi, ker Burgar je bil prepričan, da bodo za temi težkimi časi, ko nas žuli okupator, prišli boljši časi, ko bomo zopet v svobodi s svojim delom skušali za napredek slovenskega naroda.
Jože Dolenc (Dalje prihodnjič)
Na iznajdljiv način izterjal dolg
T
•4"
56 dinarjev za 1 dolar, bi dala 80,360 ameriških dolarjev v letu 1938. Graditi se je pričelo takoj in je bila zgradba v glavnem dovršena, ki so Gorenjsko zasedli v aprilu 1. 1941 Nemci.
Nemci odbora Gorenjske mle karske centrale niso zapustili in ne postavili nove uprave, pač pa vse obratovanje sami prevzeli v svoje roke in nadaljevali z gradnjo in v dovršitev vložili še okoli 200,000 nemških mark in tako je mlekarna mogla začeti z obratovanjem 1. sept. 1941.
V maju 1941 so Nemci aretirali predsednika Mlekarske centrale Lovra Novaka in odbornika Jožeta Burgarja z obtožbo, da sta velika nasprotnika Nemcev. Ker se nova nemška uprava ni znašla, je Gestapu predlagala izpustitev Novaka in Burgarja. Novaka so vpregli, da je moral pomagati pri organiziranju mlečnega trga, dočim se je Burgar iz javnosti umaknil.
Marsikdo, ki je bil v domovini in je bil voden po raznih o-biskih, po letu 1952, ko so se taki obiski začeli pojavljati, je sli šal lepe povesti, da je ta mlekarna sad nove oblasti, ki smo-terno gradi na napredku domovine, pa za to zgradbo in njen obstoj niso prispevali niti toll ko, kolikor je za nohtom črnega.
Vendar se je marsikak lahko vemež, ki ne pozna vseh potan kosti in iznajdljivosti komunističnih laži, dal preslepiti in verjel, kako napredni in sposobni so novi oblastniki. Kaka je resnica, sem povedal v gornjem odstavku in ta resnica je bila tudi vzrok, da sem bil po 22 letih odsotnosti iz domovine obsojen na sodišču v Ljubljani, ker da sem sodeloval z Nemci pri o-menjeni mlekarski ustanovi, torej obsodba niti ni tri leta stara, pa hočejo celo nekateri med nami dopovedati, da se je komunizem doma “že dosti spremenil!”
Od zgoraj omenjenih, ki so podpisali zadolžnico za posojilo, da se je mlekarna mogla zgraditi, so bili le 1. 1943 od komunistov ubiti: Jože Burgar, Anton Umnik in Valentin Janhar. Trije drugi sopodpisniki smo leta 1945 morali zapustiti domovino:
Lovro Novak, ki sedaj živi v Kanadi, Janez Brodar, ki je pred letom umrl v Avstriji, in jaz v Clevelandu, vsi zato, ker smo bili “škodljivci” naroda!
Antona Umnika so ustrelili
vpričo Brodarjeve žene v njih ne ZDA, ki potujejo v Jugosla hiši, kamor so ga s polja pripe- vijo, in za državljane Jugoslavije, ki potujejo v ZDA.
Z novo vizo je mogoče prestopiti mejo kolikokrat kdo želi h1 more tekom enega leta. Vezana je na dobo, ne na število mejnih prpsfcopovv< •	: '
INDIANAPOLIS, Ind. — Pred štirimi meseci se je v Nemčiji zgodil tale dogodek, ki se piše nekako takole:
Dokaj nenavadno je skušal neki 59-letni zobozdravnik iz Luebecka (Zah. Nemčija) izterjati dolg. Ko je v restavraciji zagledal bivšega pacienta, ki še ni poravnal starega računa, ga je postavil pred izbiro: “Dvajset mark — ali pa greš brez zob domov!” Pacient, 34-letni mizar, se je tako prestrašil, da je brž skrivaj vzel iz ust zobno prote-zo, jo vtaknil pod klobuk in izjavil, da je zobe pustil doma. Tega pa mu zobozdravnik ni verjel. Začela sta se prerivati, proteza je padla nesrečnemu pacientu izpod klobuka, zobni zdravnik jo je pograbil in s svojim plenom pobegnil iz lokala.-Ogorčeni mizar je zdirjal za njim in pri tem prišel pod kolesa tovornjaka. Hudo poškodovanega so morali prepeljati v bolnišnico.
Janez Kovačič
Olajšanje potovanja med ZDA in Jugoslavijo
BELGRAD, SFRJ. — Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve V. Rolovic in poslanik ZDA sta izmenjala pismi ° izdaji enoletnih viz za državlja-
Ijal, da bi ga skupno ustrelili Brodarjem, kateremu pa je u-spelo, da se je rešil preko zidane ograje na sosedovo dvorišče in se tam skril ter si tako rešil življenje. Vso Gorenjsko je presenetil umor Jožeta Burgarja, ki je Bil splošno najbolj priljub-jen mož, ker je bil znan kot zaveden Slovenec, požrtvovalen v vsem javnem življenju, verskem, kultur nem, gospodar-
: 'IS . /
;v'
T
{
Samo za moške
NEW YORK, N.Y. — Prve kafeterije so bile odprte v Nevv Yorku leta 1885. Vstop je bil samo za moške.
AMERIŠKA DOMOVIH A,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
V maju pred 25 leti i
Bilo je pred 25 leti. Tudi te-
daj je bila pomlad. Njen naj-lepši mesec je tudi takrat okrasil naravo z zelenjem in cvetjem. Mlado življenje je tudi v listih dneh pred 25 leti poga-
bi pomagal zgraditi misijonsko hišo. Denar imajo misijonarji že v rokah in se takole zahvaljujejo.
“Misijonarji smo — kot bera-|či — navajeni na vsak korak re-jči: Bog povrni, hvala lepa, Bog
,	, ^	. i plačaj. Bi bilo treba iznajti še
njalo, sililo je na dan, hotelo je'd formuie; morda bi se lep-^veti. pomlad je bila tedaj tudi §e sligalo> a & je «Bog povrni v Sloveniji in tam je pomlad se poplačaj„ iskren in pognojen
posebno lepa...	z molitvijo in sem pa tja še š ka-
y Toda kakšno nasprotje je do-	žrtvic0; je to edina valutaj ki
življal človek tiste dni. Koliko lah;ko povrne vaš trud za lepega mu je nudila narava nje-' Tq velja tudi za oba |Zadnja mu pa je bilo tesno v duši; bilojčeka y vrednosti 470 u s. dolar. ga je strah; namesto, da bi se .ev
ga polastila pomlad, je legla/ '	.,.
v..,,.	„	... V	. Za gradnjo hiše smo zaprosili
nanj groza. Desettisoci so se tr-1 , &V1 ..j	v. ^	.
Šali od doma in odšli neznani1	VSOt° ‘t
bodočnosti nasproti. K zavezni-1 krog 3Ii000. U'S'. dol“rJev> .
kom so hiteli, a ti so postali za-!R™- Ker >• "as	«-"»?>?
...	v	Tr -	. prepozno poslal, je letos sploh
vezniki sovražnikov. Vračanje ^	^ J ,	,
u., .	. v ,	.v, i reševali ne bodo. Morda drugo
je bil krvavi pečat zavezniške , x m ..	,	,	,
vrv,^ -o -z.	•	j 01 Teto. Tudi gotovo ne bodo vsega
2mage. Posten m zaveden Slo-,	,	.	, . v
.	iti • I dali. A tudi s polovico bi ze ne-
venec je tedaj spoznal, kako vi-	-re-	/i k-
soka je cena za vztrajanje v po-
kaj napravili. Saj ne gre, da bi
štenosti. Pomlad, ki prinaša ve- takoi končali vse. Načrt je nam-
.	.	.	.	.	,	,. ,rec za deset, 12 sobratov, ki bi se
^eije m upanje, je prmesla tudi' ,	’. ..	,
.	.	.	1 pogosto zbirali na skupne po-
novico, da je konec vojne in s ,	.	.	v ,	,
v. . ,.v	, i menke m kovali načrte ter si
tem nemsko-nacrsticneea stra- , .	, .v TT ,
dajali korajže. V sedanji hiši
tudi ni prostora, kjer bi človek
otrok,
nemško-nacističnega strahovanja. Z vsemi temi pomlad-
hirni lepotami pa se je prikradla ,	,	,v .
+.,s.	_ .v , .	,	, izbral manjšo skupino
tudi groza. Prišel je dan, v ka-l ,	v ,	. v
.	fantov, moz, deklet in zena za
boji Ubog“ao;čk, kako6sfšetS'katekizem za pevsko vajo se-
dr,x„i	j • stanek različnih vrst m podob-
uocakati dneva svobode, sedaj i ,,	.
veD , ,	. v ,	, .	. no. Moramo k sestram na poso-
Pa blagruješ mrtve, ki ga niso ,	.	. .	.. ,	,
doživeli. Prosil si, da bi lagalo'j0't0'fa vsele] PnJetno' k“ nrnZ; ,	,	’	.	.. . itudi one rabijo prostore,
urozje svobode, sedaj pa prihaja
Jmč, preganjanje, moritve.	I Z denarjem, ki prihaja, smo
Tako se je dogajalo poštene- že nakupili nekaj materiala, ki mu in zavednemu človeku nalse ne Pokvari- Naj večji problem slovenski zemlji tiste dni v ma-^ gradbenik. Ne le, da je drag ju pred 25 leti. Kdor je doživel )kot zlato’ amPak mu jaz tudl na-vse hudo tistih dni in jih srečno še hiše 'ne bi lZauPal; vsi klienti
se pritožujejo, kako jim povsod streha pušča, ali se zidovi lomijo, ali kaj drugega. Upam, da bo naš Peter Opeka prišel. Vendar, če vi kje staknete fanta, ki bi bil pripravljen zastonj garati
je treba obdržati že dolgoletne člane in pritegniti mladi rod in obojim nuditi tiste duhovne hrane, ki jo potrebujejo. Ne bo to lahka naloga; bila bi pa velika škoda, če društvo ne bi bilo kos tej nalogi.
V nedeljo, 24. maja, bo znova oživelo slovensko letovišče. To nedeljo bo na njem prvič sveta maša v letošnji sezoni in sicer ob pol dvanajstih dopoldne. Po-čenši z zadnjo majsko nedeljo bodo pri Mariji Pomagaj samo tri maše: ob 8h, 9h in 10.30.
Letos bo Telova procesija na Slovenskem letovišču v nedeljo, 7. junija. Procesijo so preložili za en teden zaradi nove maše.
Baragov misijonski krožek je imel svoj redni mesečni sestanek prvi četrtek v maju. Sestanka se je udeležilo tudi nekaj novih članov, kar je razveseljivo dejstvo. Predsednik g. Janez Marentič je razdelil med člane dva zavoja knjig “Skoraj 50 let v misijonih”, ki jo je napisala in lastnoročno podpisala s. Ksave-rija Pirc O.S.U. Člani so obljubili, da bodo vso pošiljko razprodali. Stalni dopisnik z misijonarji g. Jakob Kvas je sporočil tudi poseben pozdrav sestre Ksaverije Pirc, ki se glasi: Prav poseben pozdrav slovenski mladini v Torontu! Pa naj pridno molijo in mislijo na Tajsko!”
Preživel, jih ne bo nikdar pozabil...
“Luči in sence” so v Torontu
"Skozi luči in sence”, III. del kakšno leto in obenem še malo ie končno le prispel v Toronto. J sveta spoznati, bi ga sprejeli z Slovenska pisarna je sprejela odprtimi rokami in srcem. Prav Pošiljko in najbližji ljubitelji te- tako bi potrebovali kakšnega dela spominov v filozofsko-1 izvedenca v obdelovanju zem-Pesniškem izrazu so knjige že Ije.. Saj je edina rešitev za mal-dobili. Pisatelj Ruda Jurčec se gaškega človeka v pametnem ie s to knjigo dvignil visoko. J obdelovanju zemlje. Mi jo ima-•kosedaj je še vsakdo zapisal o mo nekaj malega izven mesta, hiej samo pohvalo in priznanje’pa ni nikogar, ki bi jo znal ob-Plsatelju. Dali so mu priznanje delovati. Jaz jim kar naravnost celo taki, ki se drugače z njim povem, da ne smejo pričakova-116 strinjajo v vsem.	|ti, da bodo vedno od miloščine
Pisatelj v tretjem delu “Skozi živeli, ampak si morajo sami ludi in sence” opisuje dobo na znati pomagati, saj sredstev jim Slovenskem in v Jugoslaviji od ne bo manjkalo, le začeti bi bilo ;eta 1935 do 1941, torej tiste dni, treba in pa malo se osvoboditi ieta, ki so nas vrgla v vojni nekaterih socialnih spon, ki jih ^tež in v krvavo revolucijo, držijo v kleščah in naravnost o-^arsikdo bo lahko v tej knjigi' virajo napredek.
^sledil svoje stopinje in svoja Sestra Terezija in gospod P°ta; tudi bo v teh lučih in sen- Stanko naročata posebne po-Cak marsikaj bolje spoznal in bo zdrave za vse dobrotnike z va-°b 25-letnici odhoda od doma šega konca. Bog vas živi! b'°8el tudi syoje stopinje in po-1	F. Buh.”
ta Rstih na novo preceniti. j Če bi kdo, ki bere te-le vrsti-Knjiga ima 414 strani in stane ce, želel iti pomagat slovenskim *rdo vezana $5.50, broširana pa misijonarjem na M a d a gaskar ^.50. Poštnina po Kanadi pa gradit hišo ali obdelovat polje, ^c- Naročila sprejema Sloven- riaj se kar javi na naslov naše-®ka Pisarna, 618 Manning Ave., ga predsednika: Mr. Janez Ma-^0ronto 4, Ont.	.rentič, 618 Manning Ave., To-
°d Mohorjeve družbe iz Ce-'ronto 4, Ont. Dobrodošel!
°Vca so sporočili, da so nam	Misijonski por. P. M.
Teslah nekaj izvodov knjige Udje pod bičem”, L, II. in ^ • del. Tudi po tej knjigi je še . n° povpraševanje. Kaj več o Jei’ ko bo pošiljka prispela.
■y ^Prava “Slovenske pisarne”
Gradbenika in Poljedelca iščejo
da nan° ''e’ ba Siovenci na Ma-^ gaskar ju ustanavljajo svojo
tej^0- ^^tjonsko postojanko. O ka‘	na tem mestu že ne-
Se" javljenega. Tudi nekaj pi-m od tamkajšnjih misijonar-nrw Srn° braii- V letošnjem im! f610 ^asu ie Baragov misi-• ^ski krožek v Torontu eno ne-
$500° boT°idne pridelal blizu
2a ta slovenski misijon, da
Poletni meseci so tudi meseci velikih nevarnosti
Na te nevarnosti opozarja Kanadski Rdeči križ. Poletni meseci so meseci veselja in razvedrila, ki pa vsako leto zahtevajo tudi stotine človeških življenj: v avtomobilskih nesrečah, pri plavanju, v požarih in podobno. Zato starši, povejte mladini, kje jo čaka nevarnost.
Lani je umrlo na cestah On-tarija 1,683 ljudi, in sicer v avtomobilskih nesrečah. Telesno poškodovanih pa je bilo 74,902. Materialna škoda vseh avtomobilskih nesreč v isti provinci je znašala $104,237,466. Provinca je imela prijavljenih 2,946,992 avtomobila. Na j slabši dan v tednu glede avtomobilskih nesreč je bila sobota, najboljši pa torek. Tri milijone ljudi je imelo v On-tariju dovoljenje za vožnjo avtomobila. Vsi ti vozači letno prevozijo čez 28 bilijonov milj.
Vsa ta statistika pove, da ni čudno, če sta avto in cesta, ta dva predmeta človekovega hrepenenja, postala tako nevarna.
Por.
BLAGOSLOVITEV CERKVE IN DVORANE PRI SV. GREGORIJU VEL. V HAMILTONU
HAMILTON, Ont. — Naša zimo nekaj časa v bolnici na
Golniku. Tako je bil še tudi zad-
cerkev in velika dvorana sta dokončno prenovljeni in dovršeni. Gradbena dela smo začeli v lanskem novembru, delali skozi vso zimo. Sedaj je vse končano.
Spodnja dvorana je spremenjena v srednje veliko cerkev s 500 sedeži. Dolga leta bo zadostovala verskim potrebam ha-miltonskih Slovencev, dokler ne pride čas, da se zgradi zunaj ob Domu stalna večja cerkev, ki bo morala služiti ne samo slovenskim, ampak tudi angleško govorečim katoličanom, ki se naseljujejo v okolici.
Gornja dvorana z veliko galerijo in odrom je dobila od zadaj celo vrsto dodatnih prostorov, ki so do sedaj manjkali. Tako cerkev, kakor tudi dvorana že blestita v vsej lepoti moderne arhitekture in ubranosti barv. da ju vsakdo, ki ju vidi, občuduje. Mi, domačini smo ponosni, da so naše denarne žrtve in delo doseglo tako odličen uspeh.
njo jesen in nato še v Ljubljani, od koder se je vrnil 6. decembra. Vsakokrat je v bolnici prejel tudi sv. zakramente in to še tudi doma. To njemu ni bilo nič težkega, saj je vse svoje življenje vestno spolnjeval verske dolžnosti. Ko sem bil na obisku, me je pri nedeljski sv. maši v farni cerkvi vzel kar s seboj v svojo klop, ki jo je imel kupljeno nad 30 let.
Kljub težki bolezni, ki jo je cj imel, in velikemu trpljenju zad-
naj ji jo ohrani! Kar se sedaj dogaja nevšečnega, pa upajmo, da je le prehodnega značaja. Če je naše upanje utvara in bo to spakovanje trajalo tja v nedogled, bo pa že prišla kaka nepredvidena — lahko pa tudi predvidena — zadeva, saj “Damoklejev meč” stalno vigi nad našimi glavami.
Če se to pripeti, d? se ta meč utrga in pade na ubogo človeštvo, bodo pa vsem kosmačem hitro izpadli lasje in “hipijem” se bodo kaj hitro razbistrile glave. Pa še kaj drugega, kar smo si Slovenci privzeli — razna nesoglasja, grde kletvine, bodo takrat prenehale. Takrat bo prenehala tudi komunistična diktatura doma. Zato nič ne branimo obisk domovine, ker drugače bodo oni, ki se bodo hoteli vrniti domov, prišli kot popolni tuj-
Odprli ju bomo, blagoslovili govi trije starejši otroci. Od teh in predstavili kanadski javnosti'se je vrnil le mlajši sin kot mla-V soboto, 23. maja, z začetkom j doletnik iz zloglasnih Teharjev. ob 6.30 zvečer. Vsa župnija z Za starejšega ni verjel dve leti, mnogimi odličnimi gosti se bo!da ni več med živimi. Nikdar ni
...	^	,	.	, Slovenci smo skozi poldrugo
njih 25 let, je bil lan. v avgustu, tisočletje taIi že mn hu.
Ito sva ga z mamo obiskala, se ,,e krize Naše (am„ ,n može so vedno šaljiv m dovtipen prije- prodajali „ sužnje v orienti ten drusabmk Ostal m. bo v e. m ^ jih na bene&mske Sle. pem spominu. Zelo m. je zal, ko je, v vseh najemniških vojskah zaradi bolezni n. mogel vrniti so adali 2a tuje gospodarje obiska v Kanado.	j o ^ j
Ko mu je leta 1942 pogorela hiša v dvemi gospodarskimi poslopji, je moral še isto leto za eno leto v internacijo v Italijo.
Leta 1945 so odšli od doma nje
zbrala na slavnostni banket. Banketu bo sledil družabni večer s plesom in prosto zabavo.
Počastili nas bodo s svojo navzočnostjo visoki predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti kot: preč. J. F. Ryan, škof ha-miltonski, Mr. John Munro, minister za zdravstvo in socialno skrbstvo iz Ottawe, mestni župan Mr. Vic Copps in še mnogi drugi dostojanstveniki.
Sedaj imamo pod eno strehe v mogočnem poslopju župnišče, cerkev, 5 šolskih razredov in krasno dvorano za 800 sedežev. Po sedanjih cenah je vrednost vsega z zemljiščem vred — pol milijona. Naš dolg je sicer precejšen, vendar ne prevelik: nekaj nad $100,000.
Če pridete k nam spotoma, ko greste sem ali tja po Kraljice Elizabete cesti in zapeljete pol milje po 20. cesti, vas bomo veseli in vam radi razkazali naše versko in narodno središče. Bog daj, da bi se v njem vsaj sto let še glasil naš ljubi slovenski jezik in donela naša pesem.
Dr. L. T.
zvedel, kje je pokopan. Zelo veliko je moral tiste čase pretrpeti zaradi svojega verskega prepričanja. Bil je eden redkih, ki je ostal trden. Vse trpljenje je prenašal vdano in tako se je prikupil tudi sosedom. Zadnje mesece njegove težke bolezni so dogovorjeni vsak dan mu krajšali dolge večerne ure. Domači so jim bili zato zelo hvaležni.
S svojimi pridnimi rokami je v življenju veliko napredoval. Delal je rad' ih šč tudi lani. Ko sva z mamo odšla nazaj v Kanado, se je še vrnil z novim pogumom v svojo delavnico in še pridno delal. Veliko let je imel željo, da nas bo obiskal in z njo je tudi umrl. Naj Ti bo lahka domača zemlja, pri meni pa ostaneš v živem spominu.
John Končan
so padali za
Turki so nas gnjavili, pa smo vendar ostali Slovenci in ostali na — svoji zemlji! In tudi sedaj bodimo prepričani, če le bo o-stal svet cel, bomo ostali tudi mi — veseli, čvrsti Slovenci. (Dalje sledi)
Novice in obvestila
Zanimivo predavani®
TORONTO, Ont. — Prihodnji četrtek, 21. maja 1970, bo v Jarvis Collegiate avditoriju (Jarvis in Wellesley) zanimivo predavanje, ki ga bo imel profesor idr. Fred Schwarz iz Kalifornije. Tema predavanja bo: The Communist blueprint for the conquest of North America (Komunistični načrt za osvojitev Severne Amerike). Predavanje se prične ob 8h zvečer.
Zaradi aktualne vsebine predavanja in ker je dr. Schwarz znan predavatelj in dober po-! znavalec komunizma ter komu-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA CELA BOLO
Nov čas radijske ure
TORONTO, Ont. — Slovenski Radio Triglav v Torontu sporoča vsem poslušalcem, da začne 1 redno slovensko radijsko oddajo^ 24. maja 1970 ob 4. popoldne vsako nedeljo na postaji CHIC ■ 790 AM in ne več na postaji CHIN v nedeljo zvečer od 10. do
Naj bodo dovolj trije dokazi. Lahko bi jih navedel še več, pa se mi zdi nepotrebno. Gotovo je že marsikdo od bralcev opazil in premišljeval, da je obisk domovine za mlade zelo koristen. Zdi se mi pa — če je fant ali deklica — dovolj dobro vzgojena in trden ali trdna v toliko, da lahko zaupamo, je najbolje, da gre tja sam, morda v družbi prijateljev. (Ni potreba, da bi ga starši za roko vodili ali pod nadzorstvom imeli.) Tako, da se
11. ure.
Slovensko radio uro smo pri J fam P° sv°je razP™^. ogleda čeli v januarju 1970.	^ ^
vzdržujejo slovenski trgovci in ^ tak° Vellk° V6C Prld°bl’ k0t podjetja. Za vse nadaljnje informacije glede pesmi po željah in oglašanja kličite 532-1583.
B. Košir
V nedeljo, 10. maja, je bila pri Mariji Pomagaj slovesnost pr- nističnih nakan in taktik, bo vega svetega obhajila. Sloves- brez dvoma vsak, ki ga bo prišel nost je bila pri zadnji sv. maši poslušat, pridobil novega zna-ob pol dvanajstih. K prvemu nja o komunizmu in njegovih
obhajilu je pristopilo 43 otrok.
Isto nedeljo je imela Zveza katoliških mož (DNU) svoj redni mesečni sestanek. Razpravljanje na sestanku je bilo posvečeno razgovoru med duhovnim vodjem in člani. Namen razgovora'je bil,'priti na jasno, kako društvo poživiti, prenoviti'in ga napraviti za koristno sredstvo osebnega posvečenja članov,.
Vsi, ki so posegali v razgovor, lanskega otoka je le so imeli pred očmi dejstvo, da naseljenih.
načrtih za osvojitev Severne A-merike.
Kdor ima čas (za tako predavanje si ga je treba vzeti), naj bo gotovo med poslušalci dr. Schwarza.
O. M.
Le del stalno naseljen
Od 102 otokov v Shetlandskem otočju severozahodno od Bri-
23 stalno'
Lesoto preskuša novo formo afriške “demokracije”
MASERU, Lesoto. — Lesoto (nekdanja angleška kolonija Basutoland) je sedaj neodvisna republika, prakticira svojevrstno demokracijo. Sedanji diktator in ministrski predsednik Jonathan je razpisal parlamentarne volitve že pozimi. V januarju je uvidel, da bo na njih pogorel, zato je volivni postopek preklical, voditelje opozicije pa zaprl. Obenem je s priprtim, glavnim o p o z i cijskim voditeljem v političnih razgovorih, kako bi sedanjo krizo končal. Ne mudi se mu nikamor.
Zagovarja in podpira ga namreč južnoafriški režim, dočim mu londonska vlada nagaja; ga namreč sili, naj bi zopet razpisal “prave volitve”.
Ker Južni Afriki ni težko dajati Jonathanu toliko podpore, kolikor mu jo odreka London, ni nobenega upanja, da bi bilo diktature v Lesotho kmalu konec. Voditelj opozicije najbrže razume Jonathanovo taktiko zavlačevanja. Je že začel popuščati. Tako je na primer že priznal, da je bil preklic volivnega postopka “upravičen”.
Podobne vesti so v preteklih mesecih ponovno krožile v javnosti, ne da bi jih kdo uradno potrdil ali zanikal. Znano je med tem bilo, da ima Izrael dva atomska reaktorja, ki sta sposobna producirati uran in plutonij za jedrske bombe.
Prav tako so v Pentagonu prepričani, da je treba računati z dejstvom, da se bo v bližnji bodočnosti vključila v tabor a-tomskih sil tudi Indija. Tudi ta ima na razpolago znanje in tehnične sposobnosti za izdelavo jedrskih bomb. V enem letu po odločitvi za njihovo gradnjo bi Indija lahko imela že prve bombe na razpolago, pravijo poznavalci atomske znanosti in tehnike v Indiji.
CLEVELAND. O.
ženski© dobijo fJcjlo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo zanesljivo pomočnico za splošna hišna dela. Vse avtomatične, moderne gospodinjske naprave. Po dva ali tri dni na teden. Kličite 247-4592.
-(102)
Cleaning Woman
Euclid Industrial Plant, five days per week, 5 p.m. to 10 p.m. Must understand English. Apply in person at
ZATKO METAL PRODUCTS 20851 St. Clair Ave., Euclid, O.
GOO)
MALI OGLASI
Naprodaj
Naprodaj je hiša v gradnji s 4 kompletnimi ločenimi stanovanji, garažami in vrtom v Ljubljani za Rožnikom. V isti zgradbi je možno uporabiti prostore v vzgojno-varstvene namene. No-slov lastnika v oglasnem oddelku “Ameriške domovine”.
(102)
By Owner
For sale, St. Lawrence Parish, 6 rooms for 1 family, all newly decorated and repaired. Large kitchen, carpeting, 1% baths. Call after 5 p.m. 341-6916.
(100)
Lastnik prodaja hišo
na E. 72 St., 2-družinska, v celoti podkletena, 2 plinska furneza, garaža. Za vsa pojasnila kličite 881-7339.
—(mayl5,18,19,21,22)
Sfarm ačehs v spomin
SUDBURY, Ont. — Letos 7. marca je na Hrastenicah, fara Polhov Gradec, previden s sv. zakramenti umrl naš ljubljeni stari oče. Zelo je trpel zadnje mesece. Kropit so ga prihajali ljudje od daleč naokoli. Na mrtvaškem odru je ležal doma, kot je to še vedno navada v Slo- marsičem, venii. Premnogo svežega cvetja jg ua pw 11 d	m m m
in vencev je krasilo njegovo sobo. Manjkalo mu je 5 dni do 70 let. Pokopan je bil v Dvoru s sv mašo, ki jo jb opravil farju vdušenje zanjo, župnik Gregorij Andolšek, tako tudi vsa ostala pogrebna opravila.
Ker je bolehal že nekaj let za zavratno boleznijo, je bil vsako
če mora gledati le to, kar mu je pod nadzorstvom pokazano. Starejše mladi nič radi ne prenašajo. Zato je vsekakor boljše, da pustimo, naj sami pregledajo in preudarijo položaj in prilike, potem pa sami ustvarijo sodbo.
Že dalj časa opazujem in sprašujem, ter če le morem, u-jamem kakega, da izvlečem iz njega, kake vtise je prinesel z obiska v domovini. In zato sem prišel do zaključkov, ki sem jih zapisal. Nič ne pomaga in kar priznajmo, da ostajamo zadaj v Mladi tekajo pred nami s tako grozno naglico, da jih mi ne moremo dohajati. Zato jim tudi obisk domovine ne poskušajmo razkazovati mi — pač si naj pa sami ustvarijo na-
Mi jim dajmo le po dolžnosti potrebna navodila — dajmo jim lep vzgled v vsem in kar je glavno, molimo zanje, da jim
Tudi na Portugalskem študentovski nemiri
LIZBONA, Port. — Tudi Portugalska ima nemirne študente. To je moralo proti pričakovanju ugotoviti vodstvo znane univerze v Coimbri. Študentje na tej univerzi so namreč začeli štraj-kati pretekli teden kot protest proti “fašisti čnim” igralcem. Igralci so šli namreč na pot v Angolo, da tam igrajo za portugalske vojake.
Študentje so pot “prepovedali”, da tako protestirajo proti domači kolonijalni vojni. Igralci se niso zmenili za študentovsko “prepoved”, šli so na pot, študentje pa v štrajk, ki je dal povod za demonstracije in izgrede. Pri tem je bilo več študentov ranjenih, eden pa ubit. Vlada je takoj odredila strogo preiskavo.
Ženitna ponudba
Osamljena upokojenka s svojo hišo, želi spoznati rojaka od 55 do 65 let starosti v svrho ženitbe. Mora ljubiti mirno življenje in naravo. Pišite na: Isolda Čas, Koroška cesta 1, Dravograd — Jugoslavija.	(99)
2 stanovanji v najem Oddam 5-sobno stanovanje na tretjem na Grovewood Ave., $75.00 in eno-družinska hiša, 6 sob na Sable Rd. Kličite 481-3924.	(98)
Da se uredi zapuščina
Naprodaj 8-sobna hiša, 4 zgoraj, 4 spodaj, se lahko rabi za eno ali dve družini, aluminijasta obloga, furnez, garaža, poslopje za orodje, letna kuhinja, zaprta veranda spredaj, opremljena ah brez. Nahaja se na E. 49 in Luther Ave. Lastnik sam prodaja. Kličite 944-4814.
(101)
Izrael ima jedrske bombe
WASHINGTON, D.C. — U. S. News & World Report od 18. t. m. poroča, da v Pentagonu računajo z dejstvom, da je Izrael že zgradil manjše število jedrskih bomb. Uporabil jih bo seveda lo v slučaju skrajne sile, če bi bil v nevarnosti, da ga arabske vojske preplavijo in uničijo. Za sedaj take nevarno-
Iščeta stanovanje
Starejša dvojica išče 3 ali 4 sobe spodaj v fari sv. Vida. Dobri plačniki. Kličite HE 1-9653 do 1. junija.
—(18,19,22 maj)
Bog da pravo pamet, oziroma sti še ni!
Naprodaj
hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet. na 1057 E. 72 SL Kličite 391-8912 po 5. uri zv.
(100)
V najem
Oddamo 5 sob spodaj in 5 sob zgoraj, plinski furnezi, garaže, na lepem prostoru, na novo de-korirano. Na 7714 Cornelia Ave. 391-8325
, -(101)
AMERIŠKA DJMOYINA,
I ?
“Ferjan! Zakaj?” je prosil s trepetajočim glasom in zakrva-velimi očmi.
“Saj smo te že spoznali! Farski si!”
“Kaj sem?” se je začudil Kačur in se je ozrl po omizju.
“Farski!” se je zasmejal Ferjan ...	,
Petje je minilo v dvorani in družba se je usula v gostilno. Kačur je videl svojo ženo ob strani kodrastega fanta, suho učiteljico ob dolgem, kozljebra-dem uradniku in je slišal klepetavi glas ekspeditorice ... toda vse je bilo kakor v zibajoči se megli, kakor v sanjah.
V dvorani se je oglasila godba in pari so vstajali vstala je tudi njegova žena, videl jo je iznad rame, dasi ni okrenil obraza.
“Kaj ne greš plesat?” se je smehljal Ferjan.
Kačur mu je gledal v obraz z izbuljenimi očmi.
Kačur je molčal in je pil.
“Ti cunja! O ti cunja!” se je nakremžil Ferjan in je plunil.
“Kdo je cunja?” je prašal Ka-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 125th & State St. 5!£ rm. brk., 3 bdrms., IV2 baths, full bsmt., air cond., IV2 car gar., fenced lot. Nr. everything. $24,000. PU 5-8860
__________________________(98)
CRETE
Beaut, brk. ranch, att. 2 car gar., Ige. wooded lot, fenced play yard, full pan. bsmt., w-firepl., bar and pool tbl., auto, dishwasher, IV2 ba., 3 or 4 bdrms. $37,000. Owner.
748-8051	(98)
5 rm. mod. brk. bung. By Owner. Vic. North & Central. Air cond. finished bsmt. New 2 car gar. Hi 20’s.	TU 9-0558
(99)
LOGAN SQ. — BY OWNER 5 rms., 2 bdrms., co-op., air cond., cptg., refg., stv. Must sell illness forces sale. Ideal for older couple. Best offer, assess. $79.	722-1478
____________________________  (99)
BROOKFIELD BY OWNER Open House Sat. - Sun. 1-5 p.m. 3820 Cleveland, 3 Ige. bdrms., IVz ba., full bsmt., air cond., 2 car gar. Low taxes. Nr. everything. $26,500. 485-1221
HAZELCREST—U shape rnch. hse. on lovely lands, lot. 3 tw. sz. bdrms and master suite, 2 ba., blt-in. Mut-schier kit., w.-adi. beam. fam. rm., liv. rm. din. rm. Idry. rm., att. 2-c gar. Home is bit. around atrium. Added features: D-D; rage., ref., cent, ar., elect, gar. door, bsmt., intercom.	Under $45,000
Call 335-1462
HANOVER PARK Assume $15,500 VA with 5 »/4% mort. 3 bdrm. Split foyer rec. rm.,
2	car gar., 14x20 open porch, 1 blk.
from schools & shpg. Full price $24,500.	289-2081
'__________________________(99)
BY OWNER
7 rm. brk., 3 bdrms., 1% baths, full bsmt., gas ht, 2 car gar. Nr. everything 5400 W. 1500 N. $25,90(5.
Call owner 637-7716 ______________________________(99)
MEDINAH — BY OWNER
3	bdrm. ranch, brick & alum, sid-
ing. Dining and liv. rm. w-frplc., Ige kit. 1% baths, 22x23 fam rm., 2% car gar. A-l cond. % acre lot. Mid. 40’s.	529-8681
1	(99)
CARY — Trout Valley. New home with view of river. 4 bdrm., 2 story Colo., 2V2 baths, full bsmt., Ige. pan, fam. rm. w-firepl., 2 car gar., air cond., self cln oven, cust. oak cabs., full acre lot.
312-658-4541 or 815-338-2377 Also many acre home sites avail. Some on rvr. 5% dn. 95 mo. to pay.
(99)
čur s tihim, hripavim glasom.
“Ti, Ti!” je vzkliknil Ferjan in se je smejal prezirno.
Kačur si je točil počasi, toda roka se mu je tako tresla, da se je izlivalo vino mimo kozarca. Okrenil se je k Ferjanu, oddahnil se je težko in je izpregovori z mirnim glasom.
“Ti, Ferjan, ti si klečeplazec! Ti si cunja!”
“Kaj ne veš, s kom govoriš?” je planil Ferjan.
“S klečeplazcem! S klečeplazcem! Poznam še vse tiste besede!... Obrni naju narobe, sebe in mene — in kaj se bo zgodilo? Za klaftro bom višji od tebe, kaj za klaftro, za sto klafter! Ti si danes steber — o siromašni steber! Kdo pa ti je dal kamen, da stojiš na njem, če ne jaz s svojim trpljenjem? Ti si bil cunja in klečeplazec in pijanec, ko sem jaz dolbel v krvavem potu
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINE OPERATOR
Must be good mechanic. Steady job. Good Pay.
R L R MFG. CO.
325 West Stone Road Villa Park, 111.	279-4770
___________________(98)
AUTOMATIC SCREW MACHINE SET UP OPERATORS ACME GRIDLEY,
BROWN & SHARP Fully paid benefits.
Pension.
Paid holidays and vacation. Uniforms.
Insurance.
Excellent working conditions. Steady employment and good pays.
Second shift CALL OR APPLY
The Hansen Mf g. Co.
4031 W. 150th St. Cleveland, Ohio 252-3880
Equal Opportunity Employer
(101)
FEMALE HELP
OFFICE WORK
Light Typing. Posting etc. small office Mfg. Firm. Permanent position in. Villa Park.
R L R MFG. CO.
325 West Stone Road Villa Park, III.	279-4770
(98)
HOUSEHOLD HELP
CHILDCARE
Mature woman. Own rm., approx. $20 wk. Call 384-8375 wknds. or aft. 9 p.m.
_________________________(98)
HOUSEMAN mature for bachelor home. Live in. Own rm., board, TV & sal. Take complete charge of house. Must like dogs. 348-0518 or WH 4-1645.
Male & FEMALE HELP
Reliable Houseman & Maids
Needed for full time. Days. Must have own transportation. Apply at Holiday Hillside Inn, anytime during the day. 544-9300. Mrs. Phillips. J	(100)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — BY OWNER Full equipped, well est. Real moneymaker. Heavy traffic area. Selling due to illness. Call 733-9071 5 a.m. — 4 p.m.	(99)
Tool and die shop for sale by owner. Small compl. Call 766-5132 hr. 8-6. Wood Dale.
(99)
---------------------------
tisti kamen, ki si se zdaj tako moško postavil nanj! — Kaj si rekel — kaj ne sme biti človek dandanašnji?”
Jerin je gledal na Kačurja s svetlimi očmi in je odgovoril. “Socialist!”
“Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak tebi na kljub, Ferjan, sem socialist! Kar si ti danes, sem bil pred petnajstimi leti! Zakaj? Ker nisem smel biti, ker je bilo trpljenja potreba... Kar sem jaz gnojil s svojo krvjo, si ti požel! .. . Tat!” —
Ferjan je prebledel in si je grizel ustnice.
Valček je umolknil v dvorani.
“Ali vidiš svojo ženo?” je prašal Ferjan z zlobnim., spačenim nasmehom.
“Kaj te briga moja žena?” je odgovoril Kačur izza zob in se ni ozrl.
“Tudi jaz sem že plesal z njo.”
Kačur je strmel nanj z ostek-lelimi očmi.
“Tudi jaz sem jo že poljubil... na večer tvoje poroke!”
Kačur se je vzdignil omaho-vaje, zgrabil je kozarec in gaje zalučil Ferjanu v obraz.
Roke so se ga oklenile, nekdo mu je ogrnil suknjo, nekdo drp-gi mu je posadil klobuk na glavo in stal je na ulicah.
Jerin ga je držal trdo za roko.
“Spremim Vas do doma... Prav ste imeli... Ferjan je bil pijan .. .”
Kačur se je iztrgal.
“Stran! Ne maram nikogar! Stran!”
Jerin je postal v veži in je gledal za Kačurjem, ki je hitel po ulicah ter izginil v temo .. .
Počasi in zamišljen se je vrnil Jerin po stopnicah; šel je mimo dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala Tončka s Ferjanom, ki je govoril zelo naglas,
kakor sem Vas videl nekoč, pred zelo davnim časom, ko ste stali više nad nami vsemi... ko smo še upali, da boste nekdaj ... no, minilo je!... O vsem tem ni zdaj nobene govorice več ... ne prašam Vas, v katerem političnem taboru stojite, to je Vaša stvar in skrb... zdaj Vam nisem več drugega kakor nadučitelj ...”
“Kaj bo povedal?” si je mislil Kačur. “Vem, kaj bo povedal!”
“Te besede sem rekel zategadelj, da ne boste več pričakovali od mene ... kakšnih posebnih ugodnosti. Poslednja ugodnost je ta, da Vam svetujem sam, namesto da bi Vas naznanjal, kakor bi bilo potreba ... Ali veste, kaj mislim?”
“Vem!” se je smehljal Kačur topo.
Ferjan je vstal, stopil je bliže h Kačurju, njegov obraz je bil resen, toda prijazen in ves sočuten.
“Za Boga, Kačur, kaj res ni zate nobene pomoči več? ... Zabavljaj proti nam, norčuj se iz čitalnice, iz pevskega društva, bodi navsezadnje socialist, ali anarhist, ali kar ti drago... samo vedi se kakor krščanski človek! . .. Kaj je treba teh škan-doval v šoli? To se vse izve . .. pisali bodo kmalu! Pride kmet z gorjačo, ker si mu natepel otroka... ti, ki si bil nekdaj evangelist... ne zameri! ... Seveda, če si zmerom pijan! Pij, prosim te, ponoči, ko te nobeden ne vidi, in se strezni do jutra!
71
Kaj moraš piti podnevi? Ves dan? .. . Saj te je lehko sram pred...”
Ferjan se je vgriznil v ustnice in je stopil korak nazaj.
“Sami veste, kaj sem Vam hotel povedati. Ravnajte se, prosim!” je izpregovoril s hladnejšim glasom in mu je ponudil roko.
“Že prav! Že prav!” je'kimal Kačur in mu segel v roko in je šel.
“Eno je posebno spomina vredno!” je premišljeval Kačur. “Poprej so me zmerom izpraševali, kaj počnem doma, kaj jem, kaj pijem, s kom se razgovar-jam, kakšne politične misli da imam, če hodim v cerkev in k spovedi, kakšno je sploh moje življenje in nehanje — in glej, nenadoma pride človek, ki me praša, kaj počnem v šoli! Premislimo — šola! Nekoč se mi je zdelo, da je vredna uvaževanja, mislil sem, da je lep in svet poklic . .. kdaj je bilo to? . .. No, Bog s preteklostjo! ... In zdaj kar nenadoma, kakor da bi se opolnoči duh vzdignil iz groba ...; kaj je s šolo? Glej, paglavci imajo dušo . . . ! Imenitno je to vprašanje in zelo tehtno, zato ga je treba premisliti!”
Stopil je v krčmo, sedel je v najtemnejši kot in si je privihal visoko ovratnik zimske suknje.
“Le sem z žganjem! Ferjan pravi, da nikar! Nalašč!”
(Dalje prihodnjič)
Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Goren.šek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Koka), Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan j Hauptman in Vili Zadnikar. Pevo-j vodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
Oltarna društva
ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, pod-preds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v' SDD na Waterloo Rd.
Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave.» Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1969-70
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Mary Ulyan, 135 Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, zapisnikarica Frances Modic. Nadzorni odbor: Louis Stavanja, Ed Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
GROMOVA POGREŠKA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVMA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
opotekel se časih in se zasmejal...
III.
Ferjan in Kačur sta sedela v konferenčni sobi. Kačur je sedel sključen, upiral je roke ob kolena, star in prsten je bil njegov obraz, njegove zakrvavljene oči so gledale topo.
Ferjan, že precej debelušen, nekoliko osivel, je bil očitno v zadregi; mečkal je v roki papir in je. gledal na mizo.
“Tovariša sva bila nekoč!” je izpregovoril in se je ozrl hipno in postrani na Kačurja. “Tovariša in prijatelja! Boga mi, resno se nikoli nisem pregrešil proti temu prijateljstvu in če je prišla vmes kakšna neumnost, sva jo poravnala, kakor se spodobi. Ampak glejte, gospod Kačur—” Njune oči so se srečale in nobeden jih ni povesil.
“— tako se mora sčasoma nehati prijateljstvo! ... še pred par leti sem Vas gledal tako,
KO SE JE POMLAD PREBUJALA — Ptički sede na vejah drevja, ki ima že močne popke. Tudi v New Yor-ku se je po dolgi mrzli zimi nenadno pojavila bujna pomlad, ko je zavel topli južni veter.
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman. 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik John Milako-vich, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapusnikar Ken Tomsick, slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v ■ mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO najsv. imena PRI
MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John. Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik; Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor; John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Josephine-Jožefa
FEMEC
ki je umrla 19. maja 1965.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solze lilejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
žalujoči;
ANTON, soprog MARY por. NODA,
JULIA por. ZIVKOVICH, ALBINA por. MITSKAVICH, hčerke
LOUIS, EDWARD, JOSEPH, zetje 5 VNUKOV in VNUKINJ OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 19. maja 1970



K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME


NASLOV MESTO .. DRŽAVA


CODE
••••••••••••

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
ameriška domovina
( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ............................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO