Leto LXXL, št. 233a
LJubljana, ponedeljek 17. oktobra I938
Cena Din
Izhaja vsak dan
popoldne. izvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO tS CPBAVNI6TVO LJUBLJANA.  Rnafljeva ulica fttev. 6
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubijanaka cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon SC 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101.
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Pred obnovo pogajanj v Komarnn:
Madžari se morajo držati narodnostnega načela
Pogajanja se bodo še ta teden nadaljevala — Madžarska se je ker jih velesile ne morejo podpirati
morala odreči pretiranim zahtevam.
BUDIMPEŠTA, 17. okt e. Kakor potrjujejo v dobro obveščenih krogih je madžarska vlada že dala pristanek za nadaljevanje pogajanj  in pričakujejo, da se bodo pogaianja v kratkem pričela Pogajanja se bodo vodila   na temelju novih    madžarskih    pogojev, katerih glavni obrisi so določeni na podlagi sugestij, ki sta jih dala Rim in Berlin Kakor se doznava, je madžarski predlog že v delu in bo vseboval zahteve, ki bodo temeljile izključna    na etnografskih osnovah. Posameznosti teh predlogov še niso znane.    V češkoslovaških krogih    javljajo,   da je Češkoslovaška pripravljena odstopiti le one pokrajine, ki jih je ponudila že pri pogajanjih v Komarnu. Češkoslovaška se bo pogajala na temelju že določenega okvira in mislijo, da bo sporazum   z Madžarsko ravno tako mogoč kakor bi bil. če bi madžarska delegacija ne bila predčasno prekinila pogajanj.
RIM, 17. okt. e. Glede razmejitve med Češkoslovaško in Madžarsko zavzema italijanski tisk naslednje stališče:
Čeprav ni znana vsebina razgovorov med grofom Cianom in grofom Csakvjem. ki jim je prisostvoval tudi madžarski poslanik v Rimu Villanv, se upravičeno domneva, da je bilo ob tfej/priliki tudi govora o položaju, ki je nastal po prekinitvi pogajanj v Komarnu. Posledice tega prekinje-nja bi bile lahko tako resne, da velesile v tem pogledu ne bi mogle ostati ravnodušne. Trenutno pa je prevladalo mnenje, da so možna nova pogajanja, ki bi pa se nai vodila na novih osnovah Zato smatramo da je najboljše, če se pogajanja vodilo po redni diplomatski poti Praga in Budimpešta bi morali znova proučiti svoje stališče in poskušati, da se kolikor mogoče druga drugi približata Razume se, da so pogajanja, ki so se vodila v Rimu s predstavniki madžarske vlade kakor tudi razgovori v Monakovu med Hitlerjem in Daranviem ter kancelarjem in Chvalkovskim na drugi strani, mnogo pripomogla k razčiščenju za nova češkoslovaško madžarsko pogajanja, ki se bodo zdaj pričela.
Definitivna sestava podkarpatske vlade
F2HOROD, 17. okt. e. Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije je imela svojo prvo sejo, na kateri se je vlada konstituirala takole: predsednik vlade in minister p ros vete Brodi, minister notranjih del Bačinski, prometni minister Revan, minister za narodno gospodarstvo Fenčik. minister za narodno zdravje in socialno politiko državni podtajnik Vološin in minister pravosodja državni podtajnik Pješčak Ministrski svet je sklenil, da službeni list Podkarpatske Rusije začasno izhaja samo v ruščini ukrajinskega narečja. Ravno tako je določil, da morajo biti vsi službeni napisi v ruskem in rusinskem jeziku Ministra Bačinski in Revan sta v spremstvu komisarja Baranija snoči z letalom odpotovala v Prago
Angleško posojil češkoslovaški
PRAGA, 17. okt e. Češkoslovaška finančna misija ie poslala angleški vladi spomenico, v kateri navaja razloge, ki silijo CSR. da zahteva finančno podporo Enako spomenico je dostavila tudi francoski vladi. Angleška vlada je obenem s francosko vlado proučila spomenico in bo nanio odgovorila, kakor hitro bo to mogoče Med tem je angleška vlada že naročila Narodni banki da izplača češkoslovaški vladi na račun dovoljenega posojila 10 milijonov funtov šterlingov Kredit bo uporabljen za najnuinejše potrebe zlasti za prehrano in oomoč beguncem Predstav niki češkoslovaške vlade so izjavili, da se bodo podpore razdelievale brez ozira na politično in rasno pripadnost
Nemški tisk o hodeči zimami tM*HtfM cSR
BRATISLAVA, 17. okt. e. V slovaških političnih krogih odobri-a io novo koncepcijo zunanje politike Češkoslovaške, ki se je pričeTa z obiskom zunanjega ministra Chvalkovskega v Monskovu Glede na nedavni obisk slovaškega oravosodnega ministra Turčanskega v Berlinu se posveča posebna pozornost pisaniu nemškega lista »Ngtinnfl^eitun«?«. ki izhaja v Essenti in je zelo blizu Gorineu. List piše med dru-p*m: Gonsod Chvalkovski ne bo imel po «r»'n*i vrntvi v Pra^o naloee. da se posveti r**§gw«T>1u oodroh^ih vprašani, temveč se hn noćiti! določitvi novp konreneiie če-š^o^nvpSk;? 7unanie nolitike Pakt z Rusijo in Francijo ni več primeren za novo i češko politiko. Kar se tiče prometnih zvez, j
Češkoslovaška ne bo več ovirala Nemčije pri njenih zvezah z Avstrijo. Nemčija mora opozoriti na ta princip svoje politike gospoda Chvalkovskega, ko se vrača v Prago To ni diktat temveč trenutna posledica situacije, ki se je razvila zadnji teden.
Preganjanje Cehov v tješinskem okrožju
MORAVSKA OSTRAVA. 17. okt. Preganjanje in aretacije Cehoslovakov v okupiranem tješinskem področju se nadaljujejo Mnogi begunci so prispeli na Češkoslovaško V Tiešinu so Poljaki zaprli vse češke šole. Na Cehe pritiskajo da vpišejo svoje otroke v poljske šole. sicer izgube
I
delo in kruh. Nasprotno pa so nemške oblasti v Opavi odobrile češko gimnazijo, ki bo v kratkem otvorjena. Češko-poljska me šana komisija za rešitev vprašanj, nastalih po okupaciji tješinskega področja, se Je že sestala.
Ostavka dveh ministrov
PRAGA, 17. oki AA. CTK: Vlada, ki vrši funkcije*predsednika republike, je včeraj sprejela ostavki ministra pravde in ministra za izenačenje zakonov Famora in Parkanja. ki sta podala ostavko iz zdravstvenih razlogov. Funkcije ministra pravde in ministra za izenačenje zakonov bo začasno vršil poljedelski minister Fajer-abend.
spor
v luči mednarodne politike
Na problemu Podkarpatske Rusije se križajo nasprotujoči si interesi velesil
BEOGRAD. 17. okt e. »Vreme« prinaša zanimiv članek o splošni politični situaciji v zvezi s češkoslovaško-madžarskim pro blemom Med drugim piše:
Pokazalo se ie na dlani, da interesi Nemčije ne eredo sporedno z interesi Madžarske in Poljske Vsakomur ki živi na Češkoslovaškem, je znano, kako so Madžari ogorčeni, ker so Nemci '-a^ed1; mesto Pe-ters7alta. ki ie vse okrašeno ? kljukastimi križi To ie napravilo preceišen vtis na Slovake, zlasti pa na Madžare ki se zavedajo, ria neka ogromna velesila pritiska na njihove meje Madžarska ni zahtevala etno-2rqfcVnh mei   ♦emveč ie zaradi tega za-
htevala skupno mejo s Poljsko, da se ustanovi nevtralni blok od Baltika do Črnega morja, ki bi bil branik proti Nemčiji in Rusiji. Ker s svojimi zahtevami ni mogla prodreti, se je Madžarska obrnila na velesile in zahtevala intervencijo.
Velesile so bile proti sklicanju konference, a Hitler je iziavil. da obžalujte, da so se pogajanja v Komarnu prekinila To pomeni, da Hitler želi. da se posajania v Komarnu nadaljujejo in se bodo tudi v kratkem nadaljevala. Nemški tisk pole.s tega izjavlja, da narodni socializem priznava samo etnografske principe. To pomeni da Nemci ne žele ne skupnih meia med Mad-
žarsko in Poljsko, niti prevelikega razširjenja Madžarske, niti ostalih posledic, ki bi nastale, če oi bile izpolnjene tiste mad žarske zahteve, ki jih je hotela doseči s pomočjo Poljske Poljski krogi, ki razpravljajo zbližan je CSR z Nemčijo, se čudijo, kako da Francija ne vidi, da se ne sme dovoliti obstoj močne in velike Češkoslovaške,
ker bi to pomenilo ojačenje Nemčije.
Italijanski tisk. ki podpira madžarske pretenzije, misli drugače. Po njegovem mnenju je treba na vsak način v Budimpešti ohraniti vlado Imredvja, ki visi na nitki. Nasprotno temu pa se odgovarja: Ako se da Imredyju vse, kdo pa garantira, da ne bo prišel Szalaš in potem se bo ta doktrina pokazala za dvakrat nemogočo. Tedaj bo Madžarska ogromno povečana in bo vendar navezana na Nemčijo.
Vid? se torej, da je problem Podkarpat-skt Rusije problem visoke politike. Pod-karpatska Rusija ie problem za nemško arbitražo in italijanske kombinacije. za madžarsko-poljske imperialistične cilje, za obstanek Češkoslovaške ter za zapadno-ev-ronsko moralo.
Zahteve nemške manjšine na Poljskem
Varšava, 16 okt. AA, Predsednik poljske vlade je sprejel v petek popoldne voditelja nemške manjšine na Poljskem senatorja Wiesnerja in Hasbac'ia, ki stanu predložila nemške zahteve, ki se tičejo predvsem nekaterih verskih vprašanj ter Zaposlitve nemških delavcev, slasti enih. ki so bili d"slej zaposleni v poljskih industrijskih podjetjih v Gomii šleziii. pa so bili v zadnjem času odpuščeni. Predsednik vlade je obljubil, da bo nemške zahteve proučil
9
Pričetek volilne borbe:
Blok zdrumne opozisile In JRZ
Prva volilna nedelja je prinesla razčiSčenje v volilni grupaciji — Enoten nastop vseh opozicijskih skupin proti JRZ — Prvi volilni govor predsednika vlade dr. Stojadinovića
BEOGRAD, 17. okt. r. Včerajšnja nedelja je bila v znaku otvoritve volilne borbe. V Beogradu je predsednik vlade in JRZ dr. Milan Stojadinovič na shodu strankinih funkcionarjev iz Beograda otvoril volilno kampanjo JRZ z uvodnim govorom, v katerem se ie ba-vil z dosedanjim delovanjem vlade, očr-tal program za bodočnost in se proglasil za nosilca državne liste JRZ Njegov govor so prenašale vse radijske postaje.
Na drugi strani pa je včeraj formiranje opozicijskega bloka dobilo konkretne oblike. Med JNS in združeno opozicijo je prišlo do sporazuma, pri čemer Da ne gre zgolj za tehnično volilno koalicijo, temveč za dogovor Širšega značaja, ki predvideva sodelovanje tudi za bodočnost pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na našo notranjepolitično konsolidacijo.
V bloku opozicije bodo sodelovali tudi socialisti, ki so v načelu že sprejeli tak sklep in se pogajaio sedaj še o podrobnostih dogovora. Prav tako so včeraj imeli zborovanje tudi Ljotičevci, ki so se tudi odločili za skur>en nastop z ostalo opozicijo, tako da bosta v volilni borbi nastopali samo dve veliki skupini: opozicijski blok in JRZ.
V političnih krogih z velikim zanima-
njem pričakujejo razvoj volilne borbv.. 2e včeraj je bila po državi vrsta volilnih shodov, ki pričajo, da bo tokrat borba zelo živahna.
Posvet Ljotićevega Zbora
BEOGRAD. 17. okt. p. Včeraj so se sestali v prostorih jugoslovenskega narodnega pokreta Zbor v Njeguševi ulici voditelji organizacijskih področij iz vse države. Kon ference se je udeležilo okoli 60 delegatov. Predsedoval ji je v odsotnosti Dimitrija Ljotiča podpredsednik Zbora Zivko Nedič Na zborovanju so razpravljali o ponudbi bloka združene opozicije za skupen nastop pri volitvah. S tem predlogom so bili vsi prisotni soglasni.
Sporazum s socialisti
BEOGRAD, 17. okt. p. Vodja bivše socialistične stranke dr. Živko Topalovič je imel včeraj razgovor s šefom pisarne demokratične stranke Božidarom Vlajičem Po konferenci ie dr. Topalovič izjavil, da je bil dosežen sporazum glede volilnega sodelovanja socialistov z blokom opozicije.
Tudi Voja Lazić
BEOGRAD, 16. okt. p. Iz Obrenovca poročajo, da se je bivši zemljoradniški narodni poslanec Voia Lazič vrnil v zemljo-radniško stranko in da bo kandidiral na listi združene opozicije.
Iz govora đr. Stojadinovića
BEOGRAD, 17. okt. Predsednik vlade in JRZ dr Stojadinovič je sinoči otvoril volilno kampanjo svoje stranke z daljšim go-verom, v katerem je razpravljal o svoji po liti ki in o predstojećih volitvah. Govoril je v dvorani glavnega odbora JRZ v Beogradu, kjer so se sestali funkcionarji beograjskih organizacij in oddelki akademske in delavske organizacije stranke, ki so govor svojega predsednika često prekinjali z vzkliki »Vodja, vodja, vodja!«
Pristaši JNS!
Dr. Stojadinovič je uvodoma naglasil, da doslej še noben predsednik vlade v Jugoslaviji pri volitvah ni imel lažjega stališča, kakor ga ima on. ki bo nosilec državne liste JRZ. Nato je razpravljal o položaju države v dobi najhujše gospodarske krize pod prejšnjimi režimi in navajal, kako so se popravile razmere pod njegovo vlado. Državne finance so sedaj urejene, kmečki dolgovi likvidirani, davki znižani, dinar pa stabilen.
Zunanja politika
Naša zunanja politika je povečala ugled naše države do stopnje, kakršne dosedaj še nikdar ni imela. Danes vsak Jugosio-ven s ponosom nosi potni list svoje države. Kot predstavnik Jugoslavije sem bil v drugih državah sprejet s častmi, kakršnih ni bil dosedaj deležen noben drug naš državnik. Zadnje dni smo videli, kako nekateri predstavniki drugih držav, od katerih smo prej ćuli kritiko naše zunanje politike, kako sedaj ti uradni predstavniki gredo po istih stopinjah, po katerih sem šel jaz, in kako uporabljajo iste besede o starih in novih prijateljstvih, katere sem jaz mnogo pred njimi, že pred enim in dvema letoma izrekel. Noben moj argument, nobena moja beseda, pa tudi nobeno spretno pero ne bi moglo bolj pojasniti in opravičiti zunanje politike kraljevine Jugoslavije, nego so jo
opravičili dogodki, ki so se razvijali po svetu* zadnje mesece.
Notranja politika
V notranji politiki je nastopilo pomirjen je in zatišje. O vseh problemih se danes svobodno diskutira in išče najboljša, rešitev. Politične zakene, katere smo prevzeli, izvajamo zelo liberalno. Zadnja tri leta je bilo pomiloščenih 18.000 političnih krivcev, število političnih obsodb, ki je znašalo od leta 1929. do junija 1935. skupno 18.700, je znašalo v času nade vlade vsega samo 2.100. Interniranih politikov, bivših ministrov in narodnih poslancev je bilo od leta 1929 do konca leta 1934. skupno 38, do leta 1935 dalje do danes pa nič. Pobeglih emigrantov je bilo od leta 1929 do konca 1934 toliko, da jim nihče ne ve števila. V času naše vlade nihče ni odšel v inozemstvo, a vrnila se jih je ie ogromna večina nazaj. Ce se govori o političnih svoboščinah, o katerih nekateri tako radi govore, potem jih napotite da se ozre jo po svetu, kako se postopa tam in kako pri nas
O politiki JNS
Pri uspehih pa ne smete pozabiti tega dejstva, da je morala nafta vlada dosedaj
Prepričajte se, ali ste vpisani v volilnem tudi v tajništvu JNS v Kazini« Pobrigajte
Informacije lahko dobite za svofo pravioo!
Dr. Milan StojadtoorM
predsednik vlade ln predsednik JRZ, ki se Je včeraj v svojem prvem volilnem govoru proglasil za nosilca državne liste JRZ
delati s tujo narodno skupščino in s tujim senatom. Neštevilne težave smo imeli s tema dvema domovoma, v katerih sede v velikem delu naši nasprotniki. Vi te nase nasprotnike v skupščini in senatu dobro poznate, prav tako dobro kakor mi. Toda včeraj so odkrili svoje lice in sneli krinko, ki so jo do včeraj nosili Iz one iste skupine iz katere so nas do včeraj obtoževali, da ne branimo dovolj narodnega in državnega edinstva; ki nas je obtoževala nekakega izdajstva jugoslovenske nacionalne ideje in si je hotela svojiti monopol, da je ona edina pravi čuvar oporoke velikega in ljubljenega kralja, iz te iste skupine tako zvanih jugoslovenskih nacionalistov so se našli emisarji, ki so se obrniii od svojih šefov jugoslovenskega nacionalizma in odSli v Zagreb k šefu federalistov. Večjega izdajstva in večje neznačajnosti politična zgodovina nase države do danes ni še nikdar zabeležila.
Hrvatsko vprašanje
Imamo pa tudi hrvatsko vprašanje. Mi smo bili oni, ki smo omogočili svobodno izmenjavo misli tudi v tem vprašanju. Po volitvah bomo mi prvi, ki bomo našli rešitev tudi za to vprašanje. 2elimo bratski sporazum. A prav zato, ker ga resno hočemo, tudi vemo, da so meje. preko katerih ne moremo. Ali že v sami besedi: sporazum je vsebovana tudi ideja, da tega sporazuma ne bo mogoče skleniti za vsako ceno.
Jugoslavija v zadnjih evropskih dogodkih
Nj. Vis. knez namestnik Pavle, veliki poznavalec vseh zunanjepolitičnih problemov, j* rekel ob neki priliki, da bi bil mir na svetu za zmerom ohranjen, ko bi si vsi narodi zagotovili pred vsem mir na svojih lastnih mejah. Te besede so bile vodilno načelo zunanje politike, ki jo izvaja naša vlada. Mir v državi in mir na njenih mejah!
Ze samo s tem, da vlada ni poslušala nasvetov opozicije, kako naj vodi zunanjo politiko, je zaslužila, da dobi polno zaupanje vsega našega naroda, vseh plemen in vseh ver, od deteta v zibelki do ohromelega starca v postelji.
Svoj govor je dr. Stojadinovič zaključil z izjavo, da JRZ z veseljem gre na volitve. Ob koncu so bile prirejene manifestacije Nj, Vel. kralju, kraljevim namestnikom, Jugoslaviji in JRZ, godba pa je zaigrala državno himno.
£tavenski program JRZ
Istočasno, ko je predsednik vlade ;n JRZ dr. Stojadinovič v Beogradu otvoril volilno kampanjo JRZ, je razvil na volilnem shodu v Novem mestu senator dr. Kulovec, banovinski tajnik JRZ za dravsko banovino, volilni program JRZ za Slovenijo. Kakor poroča današnji »Slovenec«, se je govornik, razpravljajoč o notranji politiki, zadržal pri volilnih taborih m med drugim dejal:
Mi od bivše SLS in vsi oni, ld so z nami vstopili v novo politično organizacijo JRZ. stopamo i jasnm čelom v volilni boj. Nml nekdanji program velja ie danes v vsej svoji celoti. Mi nismo ničesar zatajili, nismo nič dodali. Bili zrno državotvorni, ko smo bili zbrani v SLS in smo državotvorni danes kot sestavni del JRZ Hočemo državo, ld bo urejena na temeljih popolne samouprave ali če* hočete avtonomije. To je nai cilj, za katerim hočemo iti, to Je na S cilj, ki ga hočemo doseči. MI se ne bojimo nikogar. Maščevati se hočemo za vrne kriče, ki smo Jlb morali pretrpeti. Letošnje volitve morajo biti popolno povračilo za> leto 192*.
Borzna ooročifa
CTJMH, 17. oki Deogiad 10.— Pariz 11.70, London 80.92, New York 441.629, Bru selj 74.675, Milan 23.20, Amsterdam 240.40, Berlin 176.95, Praga
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 17. oktobra 1988.
233
Presenečenje v prvem kolu
Ljutomer, 1*. oktobra Danea, bal dame je god bV. Tereti je, ki Jo naši Vtaogradnlki smatrajo za nekakšno oznahjevalko vesele trgatve. Prav Sa prav vinogradniki ne zaupajo prav tej svetnici, ker jkai je že nekaj let vreme zelo nagajalo in e* je predlanskim celo zgodilo, da so ▼ sažetku oktobra brali v snegu in brOftgl, Bas zaradi tega skušajo vinogradniki seriaj vsako leto čimprej opraviti to veselo delo. ker se boje zgodnje • zime. ■ 4e£Ja m neurij, k4 pokvarijo vse JUescs»< raapckdezija berače* in povabljenih gostov. . ,
Trgatev je praznik Prlekije, saj se z njo prav za prav zaključi največje jesensko delo. Zato se trgatve tudi vsakdo veseli, ter se navadno zaključi z veselico, pohao običajev in navad, ki so ukoreninjene v pr leske m prebivalstvu in slove po vsej naffi o*Ji domovini in še preko njenih meja.
Letošnja trgatev je še v popolnem razmahu m lahko rečemo, da je v ljutomerskem okolišu že do 80° »» opravljena.' Lepo solnčnd^Jfeme zadnjih dni je napotilo nase vinogradnike, da so se požusrili š tem delom, aer so se bali slabega vremena. Zato niso čakali prihoda sV. Terezije, ki takorefkoč otvori eezono trgatve, ampak so pričeli žx. *e len dni P£ej •kljub lepemu vremenu, k: prinaša, grozdju, kakor pravi vsak dar, po eno stopinjo sladkorja. Vinogradi SO letos dobro, ponekod zelo dobro obrodili. Lepo Vreme spomladi in deloma poletij je mnogo pripomoglo, da so se grozdni^hastavki lepo opraMli In da je grozdje pričelo proti priča kavah jti dobro rasti. Tako a na primer ob koncu julija in v začetku avgusta ie mogel presoditi, da bo letina izredna, seveda, 6e jo ne pokvari toča. Toča je letos se kolikor toliko prizanašala ljutomerskim vinogradom, d očim je v daljnem okolišu, posebno v Murščaku in v Rožičkem vrhu dobesedno uničila letošnji pridelek, tako da ti ljudje žalostni zro na gole trte.
Ko so vinogradniki videli, da bo letošnji pridelek precejšen, so začeli pripravljati vse potrebno, da dobro shranijo zlato kapljico. «aj slovi. I ju tome rs k o vino kot izvrstna kapljica, ne samo v naši državi ,ampak tudi v vseh večjih evropskih državah, kjer je posebno priljubljen kot -žlnhtna kapljica«, po vinicarijah skd pripravljali kleti in umivali sode, sodarjj so imeli precej posla, saj so morali povsod napraviti nove sode. popravljati gtare, popravljati stiskalnice itd. Vsi so to delo opravljali z velikim veseljem, kar se je spoznalo iz veselega nabijanja obročev ?n žvenketanja verig-. To pesem pa so spremljali veiiki in mali klopotci. ki *o s svojimi glasovi oznanjan" in oznanjajo veseli čas trgatve. Vsa ta jesenska lepota vpliva na ljudstvo, v katerem se pojavlja spontano veselje, ki ee odraža v vsem življenju, običajih, navadah in delu. Veseli berači si pripravljajo pipe in škafe, nosači >putarji« pa svoje pute in haj d v vinograd na brate v. Vsa bratva gre nekako zadružno,, danes se bere tu, jutri tam in tako prehajajo ljudje iz enega, veselja In radosti v drugo.
Tudi vinski trgovci se že pripravljajo za nakup novega vinskega mošta, saj je baš ljutomersko vinarstvo zaradi dveh zaporednih slabih letin bilo v krizi. Letos se bo menda ta kriza nekako prebrodila, saj si bo ljutomersko vino spet utrlo pot na inozemska tržišča.
Mnogo grozdja, posebno pa ranega je šlo na trg in so tako naši vinogradniki našli nov izhod iz zagate ter s prodajo grozdja nov vir dohodkov. Priporočljivo bi bik), da bi se grozdni sejmi, kakršne so uvedli letos v Mariboru in so pokazali ve-hk uspeh, uvedli v vseh mestih in večjih trgih. Tako bi našli vinogradniki ugoden trg za svoj pridelek — za grozdje, kar bi bik) velike gospodarske važnosti. To bi prinašalo muorso več dohodkov, kakor pa
vino ici ga večkrat be morejo prodali po ugbdtel cesuL <Se raftmamo, da ee porabi za 1 1 vinskega mosta najmanj 2 kg grdfcdja, za katero bi doba na trgu 7 dki (po* 3 50 kilogram) in da plačujejo za 1 1 mošta najVOČ 3 din, vidimo, kakšne koristi prinaša grozdna kupčija vlrtogradniku. To velja tudi za staro vino, £ katerim je mrkjgo dela piri shranjevanju, pretakanju, nekaj se pa izgubi prt vrenju in ne -odtehta one— vrednosti, ki ga farja grozdje.. Zato ne bo-. dkmo atarokopitni- in .se prilagodimo grozdnim sejmom, s katerimi bi. si naši vinogradniki precej opomogli.
Kljub obilni letini v ljutomerskih in okoliških vinogradih imajo ttrtn 'letos vino- * gradniki svoje nadloge. V zadnjem času je začelo grozdje precej gniti. Gniloba se precej hitro širi — gnilo grozdje se potem posuši Tako bo urnče^" precej grozdja pri večjih vinogradnikih, ki morajo po več dni, celo po tedne brati. Proti pričakovanju ima letos vinski rhost srednje sladkorja. Saj redko najdeš vinski mošt, ki bi imel 2C stopinj sladkorja, oni, ki je bil stisnjen že pred 14 dnevi, pa je imel komaj 14 stopinj. Povprečno lahko računamo, da ima mošt v ljutomerskih vino-groz<mih od 16 do 17 stopinj sladkorja. Za to so vinogradniki primorani mošt .sladkati, da umetno povišajo sladkost in poznejšo jakost ter stopnjo alkohola. Država je dovolila vinogradnikom nakup brez-trošarinskega sladkorja za slad kanje vinskega mošta. V Ljutomeru šo naročene precejšnje količine sladkorja, a vinogradniki nestrpno čakajo vsak dan. kdaj se bo sladkor izdajal, ker do sedaj še ni potrebnega odloka. Sladkan je vina bo precej podražilo letošnji pridelek in sicer na škodo vinogradnika. Upamo pa, da bodo cene letos nekoliko čvrstejše, kakor pa so bile prejšnja leta To se že kaže, kajti trgovci kupujejo mošt od stiskalnice in sicer sortiranega po 3 din do 3.50 din, ne-so rti rano pa od 2.25 do 2.75 din. Če pomislimo, da so prej plačevali za dobra, negovana vina komaj 3 do 3.50 din, mošt od stiskalnice pa komaj po 1.50 din, je to velik napredek, .kljub temu, da se bo vino sladkalo.
Marsikateri vinogradnik si bo letos opomogel in se bo rešil tudi dolgov, ki so mu jih zadnja kriza ter zadnje slabe letine naložile na rame.
Toda naše vmogradništvo se bo moralo kljub temu, da je na višku, še izpopolnjevati. Posebno se bo moralo gledati na žlahtne vrste in na sortiranje teh ter na sortiranje vin. Tudi kletarstvo, od katerega je mnogo, mnogo odvisno, posebno pa aroma vina, se bo moralo polagoma prilagoditi vsem strokovnim zahtevam. Kaz-pecljanje grozdja, to je odstranjevanje pecljev, je tudi važno poglavje našega vinarstva. O teh problemih imamo precejšnjo strokovno literaturo, ki daje točna in res st rokovnjaško pisana navodila našim vinogradnikom s ciljem, da se vse vinogradništvo zboljša in postavi na tako podlago, da bo vzorno in koristno.
Naši organizirani vinogradniki delajo Da to, da se odpravijo, ah vsaj znižajo pretirano visoke trošarine, ki padajo kolikor-toliko v breme vmogradniku, ki mora zato oddati pridelek po nižji ceni. Nadalje bi radi, da se sklenejo ugodne trgovske zvez ez drugimi, posebno s sosednimi državami, da bi se povečal izvoz naših vin.
Z ugodno vinsko kupčijo «e bo poživila vsa trgovina, ljudje bodo dobili denar,, si bodo opomogli od hudih udarcev krize. Razgibalo se bo gospodarsko življenje in ljudstvo bo zadovoljno.
še teden dni in utihnili bodo klopo tci, utihnila bo njih pesem, ki sedaj odmeva po valovitih ljutomerskih goricah. Utihnilo bo veselje ukaarje in prepevanje, vinogradi bodo zadostni in zapuščeni. Rumeno listje bo odpadlo in sneg bo pokril vso pokrajino, kjer je bilo toliko veselja, radosti in upanja ter dogodkov in doživetij.
Svetovna vojna in naš nacionalizem
Zanimivo predavanje univ. prof. dr* Hauptatana iz
Mar bor, 15. oktobra Snočl je imel univ. prof dr. L. Haupt-iz Zagreba v tuk. Ljudski univerzi izredno zanimivo in poučno predavanje o vseh onih problemih, ki so v najtesnejši zvezi z razvojem nacionalne ideje, pred svetovno vojno in po nji. V pregnantno izklesanih besedah je zajel kompleks zgodovinske snovi od zadnjih desetletij prejšnjega stoletja pa do najnovejših, dogodkov ter jo oblikoval v nazorno jasnih obrisih.
Usoda sodobne Evrope je povezana z dvema dejstvoma: z naraščajočim nasprotjem med Anglijo in Nemčijo ter z razmahom nacionalne ideje. Tradicionalno angleško prusko prijateljstvo se je lomilo v letih 1894 do 1898, ko je Viljemova politika, stran od Bismarckovih dalekovidnih smernic* krenila na riskantno pot pomorskega oboroževanja. V tem hipu je bil konflikt med britanskim imperijem in popolnoma zmiUtarizirano Nemčijo Viljema H. neizbežen. V kompleksu drugih konfliktov je vodilo to nasprotje ob netivu nacionalnega vprašanja, ki je zajelo ISvropo. nujno do svetovne vojne.
Danes je precej brezpredmetno vprašanje, kdo je prav za prav zakrivil svetovno vojno. Važnejše je iz posledic, ki jih je rodil izid svetovne vojne, izvajati primeren nauk. Te posledice so bile predvsem politične, gospodarske in socialne. Politične: Ideja aarnooaTOcbe, ki je zrušila Avstrijo, ni rnogia ugasniti ooenem z utihnje-nem topov na bojišču, ftla je svojo zrna* govito pot po vseh kontinentih ki je naj« bolj prizadela britanski Imperij. Od Ista 1919 dalje pa do današnjega dne ima. britanski imperij na vseh straneh svoje težave. Udarec je sledil udarcu: Irska. Egipt, Indija, arabski svet, pravno izenačenje po-eddnih področij britskega imperija. Abesi-nija je globoko sarezala rano v območje britanskega imperija ter mu ugrabila primat na Sredozemskem aaorjur Udarci, ki nAso ostali Val. Britaniji prihranjeni na dru-gih celinah, so stedĐi tudi v? Evropi kjer so se pokazale senčne strani vsrsajskega
rniru v vsej svoji groteskni luči. V Ver-saillu so naložili Nemčiji bremena, nikdo pa ni mislil na tehnično finančno stran tega problema. Razen tega so ta bremena naložili demokratični Nemčiji, da se je diskreditirala ln izkrvavela, namestu da bi ta riziko natovorili nadaljujočemu se prejšnjemu režimu in omogočili s tem zmagovito pot nemški demokraciji po kornpro-mitiranem starem režimu.
Posledice so se javile tudi v gospodarskem pogledu. Svetovno vojno so izrabila nevtralna tržišča, ki so se silno razmahnila. Evropa je izgubila svoje poslovne tr-žiščne stike. Odmevi niso mogli izostati na področju denarne politike. Zlato je pričelo s svojim »nomadiziranjem« in preseljevanjem, dokler ni prišla leta 1929 new-jorška borzna katastrofa, ki je odjeknila čez leta tudi v Evropi.
V socialnem pogledu pa so se čutile posledice, predvsem v nadaljevanju brutalno krvave miselnosti, ki se. opaža na našem podeželju v strahotah kriminala, drugo zopet v pojavih javnega terorja, ki potiska ponekod še mlečnozobemu fantiču samokres v roke. _
V zaključnem delu svojih temeljitih izvajanj pa se Je odlični predavatelj dotaknil najnovejših dogodkov ter jih utemeljil s razlogi historično razvojne nujnosti. Pri tem ne smemo Iskati krivde izven nas. ampak je najdosledneje, če se Sami potrkamo na prsi in iz tega spoznanja izvajamo posledice, ki naj bi bile. dobre in blagodejne za ves narod in državo. Upajmo, da je v nas še toliko moralne sile, da to lahko storimo.
Ob zaključku predavanja j* bfl univ. prof. dr. Hauptmssi deležen najtoplejšega priznanja številnega občinstva, ki je napolnilo dvorano Ljudske univerze. Pred pri četkom predavanja je pozdravil odličnega predavatelja v imenu Ljudske univerze prof. B. Stapan, ki je spregovoril tudi tople besede v imenu bivših preda vatel je vih dijakov, ki so prispeli potaofttevil-no k predavanju.
a arvmim LNP
Maribor« %G oktobra. Na podrutju mariborskega OOLNP bi se morale Včeraj odigrati tri tekme in sicer dve V Mariboru ena jba v Murski Soboti. V Mariboru je ftelltična oblast prepovedala prireditev, ki bi morala biti na Rapidovetn igrišču, tako da je bila le Tekma v Murski Soboti, kjir sta. se srečala stara riVala SK Mura ih CSK. Prvič se je zgodil6, da je bil Čakovečki ŠK v Murski Soboti poražen in sicer je bil rezultat
---SK MURA : CSK 4:2 (1:2)
Mura je bila v vsakem pogledu boljši nasprotnik in je* zasluženo zmagala, dasi je nastopila brez treh svojih hajbbljših igralcev Jandla. Kukanje in Čebula, ki so blesirani.   Cakovački   SK  je nastopil
S   svpjimi   najholjcirpi   mn^mi    vendar ni
bil kos odlični igri Murašev, ki so imeli danes svoj veliki dan. Vse formacije so Igrale zelo požrtvovalno in tako izenačile nasprotnikovo fizično nadmoČ. Igra sama je bila napeta in zanimiva od začetka pa prav do konca, bila je sicer ostra, to-aa vedno v mejah dovoljene igre. Sodil je prav dobro g. Turk.
V- Mariboru pa je bila snoči namestu nogometnih tekem konferenca nogometnih klubov na področju OOLNP. ki je razpravljala o tem, kako ustvariti pogoje za harmonično sodelovanje vseh ma-
eotjh tihi m
riborskih klubov, ki sd kakor znano, razdeljeni V dva tabora. Konferenci je prisostvoval tddi zastoprntt LNP III. podpredsednik g. Golmajer. Navzoči pa- so bili: rfiag. Maver, dr. Vaunnlk in Mlhe-Ijak kot zastopniki ISSK Maribora, inž. Uran, Joštl, LGvrec in Jenko za SK Železničar, Ferenc. Pajer in fcoher kot zastopniki SK Slavij e, Franki, Amon in Kasper kot zastopniki ŠK Rapida ter člani OOLNP Konic (CSK}, Skraber (Mura), Grbec (Lendava) in Koplč za sodniški od--bor. Konferenca, ki-je-trajala dve uri. ni prinesla nobenih rezultatov. Konferenca sama je bila zelo živahna, deloma tudi burna. Govorili so:, gg. Golmajer. mag. Maver, inž. Uran, Joštl, Jenko, Ferenc, Konic in Franki, ki so vsi povdarili dobro voljo, vendar nobena stranka ni hotela popustiti in tako so se delegati razšli, ne da bi izpolnili namen konference. Prvenstveno je šlo za to, da se doseže prepoved igranja na igrišču SK Železničarja in da se najde modus vivendi praktičnega sodelovanja v procvit mariborskega sporta. V to svrho je stavil SK Železničar konkretne predloge, ki so pa bili odklonjeni, oziroma o njih sploh niso razpravljali, češ, da niso sprejemljivi. Ves kompleks spornih vprašani je bil predložen LNP. ki bo na svoji torkovi seji dokončno sklepal, kako dolgo na Zelez-ničarjevem igrišču ne bo javnih tekem...
Srednješolski lahkoatletski miting
Prehodni pokal „Jadranske straže44 in JLAS si je letos priborila ekipa klasične gimnazije
Maribor, 16. oktobra.
Na stadionu SK Železničarja je priredil Podmladek Jadranske straže državne klasične gimnazije v Mariboru v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne V. srednješolski lahkoatletski miting za prehodni pokal »Jadranske straže« in pokal Jugoslovenskega lahkcatletskega saveza. Za miting je bilo izredno veliko zanimanje, zlasti med dijaki, ki so oba dneva v velikem številu prisostvovali prireditvi. Med gledalci je bilo zlasti mnogo profesorjev. Rezultati pri letošnjem srednješolskem mitingu so razmeroma zelo dobri in je bila zlasti velika razlika med dijaki, ki goje sport sistematično, in onimi, ki nastopajo letno le nekajkrat. Prvič so prireditelji srednješolskih lahkoatletskih mitingov vnesli v program tudi tekmovanje dijakinj, kar je seveda močno vplivalo tudi na obisk prireditve. Rezultati, ki so jih dosegle nekatere dijakinje, so prav lepi,
ne gimnazije, ki je dosegla 110.5 točk, na drugem mestu se je plasirala ekipa realne gimnazije, ki je zaostala samo za pol točke in sicer je zbrala 110 točk, tretje mesto je zasedla ekipa državne trgovske akademije s 37.5 točkami, četrto mesto pa državna učiteljska šola s 37 točkami. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: Tek 60 m, dijakinje: Brandstetter (realka) 8:1; kopje, 700 g, dijaki: Grego-rovič (gimnazija) 4583 m; skok v višino, dijaki: I. Surkalovič 1.65 m; skok ob palici: Smerdu (gimn.) 280 cm; met krogle, 5 kg: 1. Gregorovič (gimn.) 16.95 m; skok v daljino: I. Lončarič (gimn) 6.12 m; tek 80 m, zapreke: 1. Lončarič (gimn.) 12; met diska: 1. Lužnik (gimn.) 40.88; tek 100 m: 1. Lončarič (gimn.) 12.1; skok v daljavo, dijakinje: 1. Brandstetter (realka) 4.82 m; troskok: 1. Lončačrič (gimn.) 12.34; tek 1000 m: 1. Mlaker (r.) 2.54; štafeta 4X60 metrov, dijakinje:  1.  realka 34.9; štafeta
atletinje v okviru kakšne večje priredi-     4*100 "* dijak!: L gimnazija 48 tve j     Po  tekmovanju  so  se   udeleženci mi-
tinga   zbrali   v   sredini   igrišča,   kjer je
Prehodni  pokal   »Jadranske  straže« in
ako upoštevamo, da se dijakinje v Mariboru doslej niso udej?tvovale kot lahko-JLAS si je letos priborila ekipa klasi £-
prof. Sila izročil zmagovalni ekipi klasične gimnazije krasna pokala, ostali pa so prejeli praktična darila.
Mariborske in okoliške novice
— Iz orožniške službe. Upokojen je ko- I     — Liter vinskega mošta — 2 din. Kako mandir studenške     orožniške   postaje  g. * **»imi.»ngi *r MorihAn,  •« «&»*m«i Alojzij ToŠ, ki je radi svoje konciliantno-sti in korektnosti užival splošno spoštovanje.
— Sokol Maribor I se je v soboto prisrčno poslovil od s. Cvete Pivkove, vzorne Sokoliće in načelnice, ki odhaja na svoje novo službeno mesto. Večer, ki je bil združen z zaninruvim in poučnim predavanjem br. staroste J. Mohorka o predprevratnih in prevratnih dneh, je pokazal, kako priljubljena je bila s. Cveta Plvkova, hčerka pok. carzanskega junaka, v vrstah Pivkove sokolske družine.
— Veselo rajanje pod kraškim lat nikom je bilo v soboto zvečer v vseh prostorih Na-i^dnega doma. Pod latnikom se je ob veseli pesmi in poskočni godbi razvilo prijetno, prisrčno razpoloženje, ki je trajalo ves večer. Čast vrlim Nanosovim funkcionarjem, ki so nam pripravili tako lep večer.
— Obsojen. Mali kazenski senat-tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil v soboto popoldne 211etnega posestnikovega sina Martina ^Ceha Iz Ločice na 6 mesecev zapora, ker je, kakor smo poročali v sobotni številki, dne 6. junija letos pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah ustrelil posestniškega sina Franca Krambergerja, ki je obležal s prestreljenim trebuhom in kmalu izdihnil Obtoženi Martin Ceh se je zagovarjal, da je streljal v silobranu, ker bi ga sicer fantje, ki so ga radi nekega prepira pri veselici zasledovali, zaklali z noži. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turate, prisednika sta bila s. 6. s. dr. Čemer in Lečnik. Obtožbo je zastopal dr. Hojnik. Zagovornik je bil dr. Sluga iz Ptuja,
— VII. Pohorski gozdni tek je bil včeraj dopoldne na tradicionalni progi Ruška koča — Pohorski dom (4700 m), in sicer za poedince lahkoatlete in zimske športnike ter moštva. Najboljši čas je dosegel Stojnšek (Maraton) 16:14, ki se je plasiral kot najboljši zimski športnik. Na tretje mesto se je plasiral Krepfl (M) 17:21; 4. Gerrnovšek (M) 17:30, 5. Benedi-člč (SK Skala, Jesenice) 18:07. Presenečenje
— pot Frana Germa, Prav za prav žalostna. Prišel je njegov sin, z njim zvesti prijatelj. Našla sta ga mrtvega brez krste. Edina pogrebca sta morala intervenirati za duhovnika in krsto. Pokopali so ga z veliko zamudo v krsti iz sirovih desk. Vsi, ki jim je toliko dobrega storil, ga bodo ohranili v hvaležnem spominu.
— Kosič : dr. Tekllč. Pred tukajšnjim •reškim sodiščem je bilo v soboto dopoldne nadaljevanje dne 5. julija letos prekinjene razprave v zadevi tožbe, ki jo je vložil gledališki igralec in režiser Milan Kosič proti dr. Slavku Tekliću radi razža-
nja časti, oz.  tožbe dr. Teklića proti u Košiću radi istega delikta. Na so-
botni razpravi, ki jo je vodil dr. Obran, so tnle zaslišane številne priče, ki so izpovedale, da je dr. Teklić zasebnega tožilca Kosiča večkrat žalil z raznimi psov kami. Za razpravo je vladalo izredno veliko zanimanje, zlasti med ljubitelji našega gledališča ln je razpravi prisostvoval skoraj ves gledališki ansambl. Dr. Teklić ni prišel to pot k razpravi in je sporočil, da je živčno obolel. Sodnik dr. Obran je
razpravo preložil na 25. novembra ob 10.30.
tuji vinogradniki v Mariboru in okolici odirajo meščane pri prodaji grozdja, za katerega kljub izborni letini zahtevajo se danes 5 do 6 din za kg, vidimo najbolje v tem, ako primerjamo cene grozdju in moštu oz. vinu. Za en liter mošta je treba vsaj 2 do 3 kg grozdja. In sedaj primerjajmo izkupiček, ki ga je dobil lastnik vinograda v bližnji okoHcd, z izkupičkom, ki ga prejme naš kmet, ki grozdje izključno samo predeluje v mošt in vino od vinskih trgovcev, ki so zopet po večini tujci. Naš kmet je izročen na milost in nemilost tem tujim vinskim trgovcem, ki plačujejo letos za vinski mošt tele cene: mošt s 14 Stop. sladkorja 2 din liter, s 15. stop. 2.50 s 16 stop. 2.75, s 17 stop. 3 din liter (več letošnje vino, zlasti iz kmečkih vinogradov ne bo doseglo), z 18 stop. 3.25, z 19 stop 3.50, z 20 stop 4 din liter. Gosposki vinogradniki v neposredni okolici mesta pa bodo razprodali isto vino in isto kisli co po vinotočih in v količinah po pet litrov naprej po 8 do 10 din liter. Zaradi ugodne lege svojih vinogradov in bližine mesta so gospoda torej zopet na boljšem kot naš kmet, ki zaradi oddaljenosti mesta ne more organizirati samoprodaje Lastnega pridelka, ampak ga mora prodajati trgovcu. Kako naj potem kmet živi in kakšna je
krivica, Če se odmerja kmetu zemljiški davek v isti višini, kakor tem gosposkim vinogradnikom. — Iz »Delavske politike«.
— Iz Ljudske univerze v Mariboru. Naznanjamo, da se morata odgoditi obe predavanji univ. prof. dr. Rostoharja o Češkem slovstvu, ki sta bili določeni na ponedeljek in torek 16. in 17. t. m. Prihodnje predavanje bo v petek 21. t. m. in sicer bo predaval general g. Vlad. Belič iz Beograda o temi »Jugosloveni v svetovni vojni«. Opozarjamo, da se v kratkem otvori strokovni tečaj o slovenskem jeziku.
— Z desno roko je prišla v stroj 16letna delavka Angela Jurgec, uslužbena v kar-tonaži Bencina in drug v Mlinski ulici. Stroj ji je zmečkal dva prsta in so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
— Čigav je pes? Na Tržaški cesti 39 se je zatekel k uradniku Ladu Rodmanu lovski pes sive barve. Pes nosi tablico Pesnica 177-1937 in je pri g. Rodmanu, kjer ga dobi lastnik.
n» Zopet kolesa ... Nočni Čuvaj drž. žel. Josip Granduš iz Vatove je pustil pred neko gostilno v Prankopanovi ulici kolo znamke »Iris« evid. št. 22.906-2. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Isto je doletelo učenca Ota Severja iz Tezna, Ptujska cesta, kateremu je nekdo izpred poslopja Delavske zbornice odpeljal moško kolo znamke »Mundu«, vredno 750 din. Podjetnost ljubiteljev tujih koles pa je zahtevala še tretjo žrtev v osebi trg. vajenca Antona Bernarda iz Breeternice, ki mu jo nekdo odpeljal izpred poslopja Trgovske akademije kolo znamke >Excelsior«t evid. št. 133.592, vredno 500 din.
_ Psa so mu ustrelili. Posestnik Henrik Spindler iz Rošpoha je prijavil orožnikom, da mu je neki lovski čuvaj ustrelil volčjaka, vrednega okoli 500 din. Dotični lovski čuvaj bo sedaj imel sitnosti pri sodišču.
— NasUneL Orofauki so aretirali 27let-
nega Ludovika M., ker je izvršil nasilje nad neko lOletno deklico.
Mata* Voiimi ime-
rrtki pob rezke občine so razgrnjeni in vsakomur na vpogled. Za reklamacije je čas A) A L k. Obenem opozarja pObrirtka Občinska uprava lastnike,  ki imajo svoja
"zenšrjMfta v-lsršem gradbenem okolišu (Po-brežje in TeJno), da je vsaka »radnja v tem okolišu nedopustna. Prav tako je prepovedana vasica parcelacija.
—■ % drevesa je padel tU si stri hrbtenico 68letni posestnik F. Bohak iz Oigleneev. Pri trganju sadja je otnahnil z lestve in treščil na tla, kjer je obležal nezavesten s strto hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico.
— Obleke, žepne ure, kolesa postajajo plen drznih rokomavhov, ki so povsod na preži. Na policiji imajo dan za dnem s temi zlikovci mnogo posla. Pofesorica Aka-ro Katarina iz Kejžarjeve ulice je prijavila, da ji je njena pos trezni ca Zdolšek Terezija odnesla iz nezaklenjega stanovanja razne obleke v skupni vrednosti 400 din. Delavcu Dudi Ivanu iz 2idovske ulice je nekdo odnesel iz omare žepno uro, vredno 250 din. Okradeni domneva, da je tatvino zagrešil neki sostanovalec. Med drugim je izginilo včeraj tudi dvoje koles, katerih tatvine so na dnevnem redu. Pleskarski mojster Franc Hanl iz Orožno ve ulice 6 je pustil svoje kolo evkL St. 132.101 pred neko trgovino v Jurčičevi ulici. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Hanl trpi 1100 din Škode. Slična usoda je doletela tkalca Franca Cvikla iz Gosposvetske na Pobrež-ju, ko se je mudil v neki trgovini na Kralja Petra trgu. Odpeljano kolo znamke >Videa« ima evid. št. 129781-19 in je vredno 500 din. Na originalno zamisel pa je prišel neznan moški, ki si je najel stanovanje na Koroški cesti 84, kjer stanuje tudi čevljarski pomočnik Karel Zorko. Ko ni bilo gospodinje doma, si je neznanec »ogledal« stanovanje svojega sostanovalca, vzel iz omare njegovo novo obleko ter jo zamenjal za svojo. Elegantno oblečen je sporočil gospodinji, da je vzel obleko z Zorkovim privoljenjem. Ko pa je Zorko prišel domov, je spoznal, da gre samo za posrečen trik drznega tatu, ki je oškodoval Zorka za 600 din.
— Prodajala je karfjole, ki niso zrasle na njenem vrtu. Tako je izjavila na policiji posestnica Marija Paherjeva iz Pobrež-ja, Zrkovska cesta, ki je ovadila neko prodajalko, ki je nujno osumljena, da je prodajala blago, last Paherjeve. Paherjevi je izginilo z vrta 23 karfjol, vrednih 100 din.
— Čigav je ženski klobuk? Službujoči stražnik je našel v Strossmajerjevi ulici nov, temnosiv ženski klobuk. Lastnica ga dobi na policiji.
— Lovsko puško je razneslo v levici znanega mariborskega lovca g. Anica ob priliki sobotnega streljanja na radvanjskem strelišču. Ko je hotel streljati na srnjaka, mu je v levici eksplodirala puška in mu ožgala roko. K sreči ni imel glave preveC nagnjene, sicer bi bila lahko eksplozija zanj usodna. Krogla je udarila skozi rokav v škorenj njegovega soseda.
Letalski napad
Maribor, 16. okt. Danes ob 16.15 so zazvonili mariborski zvonovi, zaplskale so sirene, zagrmeli so topovski streli. To je bil znak za domnevni letalski napad na Maribor. Ljudje so se raz bežali v bližnje hiše in druga zatočišča. V par minutah si videl na ulicah samo še stražnike, gasilce in reševalce. Nad mestom se je pojavilo šest letal. S kalvarije in drugih okoliških hribov so zaregljale strojnice, v akcijo so stopili protiletalski topovi. Po mestnih ulicah so švigali oddelki pasivne obrambe, in sicer sanitetni oddelki za prvo pomoč ranjencem, za uničevanje bojnih strupov itd. Na mestnem stolpu je bil zbran štab protiletalske obrambe z mestnim poveljnikom generalom C. Stanojlovičem, ki je dirigiral protiletalske obrambne akcije. Mariborski gasilci so imeli dve pomožni postaji in sicer prvo na Trgu Svobode, drugo pa v Cafovi ulici. Gasilska župa za Maribor desni breg pa je imela svojo postajo v žel. delavnicah in kurilnici. Gasilci so intervenirali v dveh primerih in sicer v Gregorčičevi ulici, kjer so imeli nalogo odstraniti nastopivšo nevarnost bojnih strupov, in v Zdravstvenem domu, kamor je padla zažigalna bomba. Šestorica letal je nekajkrat krožila nad Mariborom, nakar so po 15 minutnem trajanju protiletalske obrambe zopet zapiska-le sirene in dale znamenje, da je napada konec. Po končani odlično uspeli današnji vaji je izvršilo 12 gasilskih čet raport pred mestnim poveljnikom generalom C Stanojlovičem. Pri raportu je sodelovalo 200 gasilcev s 17 motornimi brizgalnami, l ročno brizgamo, 12. gasilskimi avtomobili.
Današnja protiletalska obramba Maribora je pokazala strumno izvežbanost mariborskih oddelkov, pa tudi precejšnjo disciplino prebivalstva, ki kaže, da spremlja jo ljudje takšne vaje z vse večjo pozornostjo.
Kolesarske dirke
Maribor, 16. oktobra. Radvanjsko kolesarsko društvo »Pošte-la< je priredilo danes dopoldne na 62 km dolgi progi Maribor—Sv. Jurij ob Sčav-nici medklubske kolesarske dirke, pri katerih je startalo 9 kolesarjev članov SK Železničarja, Peruna, Maratona in Poštele ter Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Dirka je bila ločeno za seniorje in junior-je. V obeh kategorijah sta zmagala člana SK 2elezničarja, in sicer brata Rozmana, ki sta znova dokazala, da sta še vedno najboljša na področju bivše mariborske oblasti. Organizacija dirke je bila brezhibna, za kar gre zasluga neumorno delujočim funkcionarjem »Poštele« ter ostalih klubov.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Senior ji: 1. Štefan Rozman (2elezničar) 1 12.45, 2. Sodeč (Maraton) 1:13.38. 3 Alojzij Rozman (Železničar) 1:14.12. 4 Ranftl (Poštela) 1:35.20.
Junior ji: i. Oskar Rozman (Železničar) 1:12.45, 2. Lene (Poštela) 1:14.54, 3. Josip Nekrep (Poštela) 1:17.25, 4. Planinšek (Celje* 1:20.47, 5. Vrečko (Perun).
Po končani dirki je bila razglasitev rezultatov in razdelitev lepih nagrad. Dirka je bila pod pokroviteljstvom notranjega ministra dr. Korošca.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 17.: Zaprto.
Torek, 18.: ob 20. Hudičev učenec. Red C
Mariborska bel****8
Kino TJnkm: HeldV Chnajsld kino-: Seiren&đa. Defturnl lekarni: AlbaneAejeva v Franko-nanovi ln Vavpotova na Aleksandrovi.
r i - •   ' < i \     * r • 1 • /