Leto XIV.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1938
St. 16.
Zlati jubilej našega Rdečega križa
Prejšnjo nedeljo Je Rdeči Itrlž praznoval v Beogradu petdesetletn co. Slavnostno skupščino je pozdravil Nj. Vis. knez-naniestnlk Pavle kot predsednik vsedržavne organizacije RK z lepim nagovorom v katerem je želel čim večji razmah Rdečega križa
pri nas
Zadnja pot gospe Franje Tavčarjeve
Krsto polagajo v mrtvaški voz — Na levi gospa Ljubica Pešičeva, ki se Je poslovila pred hišo žalosti v Imenu Kola srbskih sester Iz Beograda
NENADNA SjIRT VRLEGA SOKOLA. Nedavuo je un rl v Žužemberku v 66. leta starosti zasebnik Jože Šprajc. Že kot mlad fant je šel s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko. Na stara leta se je pa spet povrnil v domači kraj, katerega je neizrečeno ljubil. Pokojnik je zapustil vdovo. Oba sta bila odločno naprednega duha ln neomajena S .kola. Pokojni Jože je bil blage narave* miren in vseskozi velik poštenjak. Z njegovo smrtjo j«? izgubil Žužemberk vzornega značajnlka. Vedno je bičal hlnavščino Z:ito je bil pri nasprotnikih jako nepriljubljen. Pri njem so bila vedno odprta na stežaj vrata vsem poštenim Ijndem, posebno bratom Sokolom. Bil Je najstarejši član Sokola. — Vrlemu naprednjaku in poštenjaku ter zavednemu Sokola bodi ohranjen med nami časten spomin!
Podoficir ji
pred mrtvaškim vozom krasni venec kraljice Marije
PRAZNIK ZGLEDNE MATERE. Gospa Marija Perdanova je praznovala te dni V Ljubljani s\ojo 70-Ietnieo. Jubilantka
Je potomka trdne gorenjske domačije ter e vedno duševno in telesno čila. Pred nekaj leti umrlemu soprogu, poslovodji drž. železnic, je bila v skoro 25-letnem »rečnem zako iu najboljša družica, svo-
Cma dve na sinovoma pa je najskrbnejš;\ l najboljša mati. Kako čila je še v visoki starosti, izpričuje najbolj zgovorno dejstvo, da je te dni obiskala svojega sina lia jugu države in se zdaj spet zdrava Vrnila domov. Obče spoštovani in priljubljeni slavlienki, Id je naša dolgoletna Zvesta naročnica, želimo še mnos;o sred« Bih let nočitka, saj je bilo vse n ieno živ* Ijenje en sam trd delavnik.
v-	** ' *
iiiifc - ; "	■ y '
.'M.--: :	-''. V - "t i - <<
tJtANlCB JAPONSKIH NACIONALISTIČNIH ORGANIZACIJ manifestirajo pO v ulicah Tokija na dan 2598. obletnice ustanovitve japonskega cesarstva,
FRANCOZI GRADIJO CESTE. Pri nas večinoma samo beremo o cestah, Id jih delajo po svetu. Tudi Francozi izboljšujejo svoje ceste v Bretagni ln Normandiji, »liki vidimo pariškega ministra za javna dela Moncha na takšni cesti pri
Rocquencourtu,
Najnovejše
*aski v spopadu z letali. Med pokanjem bomb napadajočih kitajskih letal prodirajo oddelki japonskih tankov skozi težavno gorato ozemlje Sansija na pomoti japonski armadi, ki je zašla v stisko.
DVAJSET KOŠAR NA GLAVL Sam nase Je ponosen ta novi rekorder v ravno-jtežju, ki more na svoji glavi mirno ia 1 varno prenašati do dvajset košaric
TELEFON V STEKLENI HIŠICI. Varšava Se lahko ponaža, da ima najmodernejšo telefonske govorilnice. So to valjaste hlšicO Iz debelega stekla, ki dajejo govorečemu možnost, da vidi med pogovorom vse, kav be zunaj dogaja, ln ki ne prepuščajo nobe-ega šuma.
križem sveta
BVETO ROMANJE H GANGESU. Vsakih dvanajst let romajo pobožni Indiji med 13. marcem In 13. aprilom k sveti reki Gangesu, da se v njenih vodah pajo. Letos je takšno leto zopet na vrsti in romarji prihajajo k reki z vel!
ceremonijami na slonih
BRCE OBNOVITELJA OLIMPIJSKIH IGER. V Olimpijo so pred kratkim na svečan način prenesli srce obnovitelja olimpijskih Iger, barona de Coubertina. Slika nam kaze oddelke grške mladine pri ceremoniji, ki se je je udeležil tudi
celotni olimpijski odbor,
JfARDINAL TH. INNITZER, najvišji Avstrijski cerkveni dostojanstvenik, katerega ime se v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji v zadnjem času pogosta imenuje.	,
LCI PRISEGAJO. Vojaki garnlzije V ibrucku prisegajo zvestobo in pokoščino državnemu poglavarju Hitlerju
PROSLAVA ZAKONSKEGA JUBILEJA. Dva angleška para, ki sta stopila V Zakon pred letom dni, sta nedavno obhajala prvo obletnico zakonskega jarma V Bjllericeju. Sedla sta na hrbet slonov, živali pa sta z rilcem pred seboj potiskali i,	— otroška vozička s prvorojencema.
NA DOLGI POTI NA JAPONSKO. Švicar Fritz Steininger Je odšel že sedaj na pot J Tokio, da pride pravočasno do olimpiad©, jU se otvorl tam 1.10400. Mladi mož je nam-
C8 hud pešec ln hoče vso to dolgo pof ravltl razen kratkega kosa a lastnimi Ijpunl. Narodna noša ln zastava čez ramo • naj povesta vsakomur, od kod Je
Tedenska kronika
C
Po daljšem bolehanjn je na veliki torek v Otlrandft odlegel bivši narodni poslanec Anton Hajdinjak, eden
med najmarljivejših narodnih delavcev v krajih onkraj Mure, star šele nekaj nad 40 let. Pokojnik je kot prekmurski domačin storil mnogo za napredek svojih krajev, trudil se je do zadnjega, da hI Prekmurje doseglo ono Stopnjo, ki jo v okviru svobodne Jugoslavije po dolgem robstvu zasluži. Anton Hajdinjak je Ml doma iz lendavskega sreza, rodil se je v Od rančih. Postil je kovai in posestnik v rodnem kraju. Od mladih nog se je san» Izobraževal. Bil je izredno delaven v javnem življenja in si je v vsem okraju pridobil zaradi lepega značaja splošno priljubljenost. S posebno vnemo se je posvetil vprašanju agrane reforme. Organiziral je agrarae interesente v dolnjeiendavskem okraju. Od uedinjeaja dalj« je bil prvoborite'.j napredne in nacionalne misli v Prek« mulju. Pripadal je dosledno narodni in napredni politiki. Kot mož lepih zaslug, čistega značaja in velik« marljivosti je pri volitvah dne 8. novembra 1931 kandidiral v svojem srezn in je bii izvoljen v Narodno skup-Sčino. Zbral je je 3.511 glasov, kar je bil za prekmurska razmere zelo čststen uspeh V narodni skupščini si je pridobil splošne simpatije. Bil je z»at dečko. Zadnja le»a je bolehal ln so. je ponovno moral podvreči operaciji. Bolezen mu je ovirala delo, toda v dnhn In s srcem jO bil vedno z narnf. Njfgova smrt je silovito zadela njegovo številno 'Tmil-io In vzbudila globoko obialo-ranje v Širokem ku.gn njegovih znancev In prijateljev. Naj mu bo ohranjen časten spomin — Žalujoči družini izrekamo Iskreno sožaljeJ
PO&ASI ZA DIRKANJE. S tem dirkalnim avtom namerava John Cobb na dirkalni pi»{i v izsušenem slanem jezeru v državi Utah brzetl s hitrostjo nad 600 kra iO. prekositi vse dosedanje avtomobilske hitrostne rekorde. Vozačev sedež je pod malim opazovalnim stolpičem, Id ga vidimo na vrhu jeklene pošasti
S PIRENEJSKE MEJE. V veliki španski tragediji se odigravajo tu pa tam tudi kakšni majhni, človeško dojemljivi prizori. Republikanski miličnik, ki se je rešil preko Pirenejev v Francijo, objema tu ves sreče« svojega sinčka, ki .je bii izginil med sploA-nlm begom iz Španije
Anton Hajdinjak
fealui gostje pred pokojnikovo hišo v Odraecib
SRCE '»AECELONSKEGA MESTA so velike hidrocentrale, za katere se bijejo ta čas ljuti boji. Najvažnejša teh elektrarn stoji pri Serosu. V zadnjih bojih so jo nacionalisti zasedli in Barcelona je zavoljo tega ostala skoraj popolnoma brez toka. f osledica tega je bila spet ta, da so se ustavili med drugim obrati, ki proizvajajo vojne potrebščine.