PODLISTEK. Pustolovovi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Motite se in se tudi prepričate, da se motite. — Kako novo laž, kako novo nesramnost si neki izmisli? — Je zamrmrala starka. — Bodite tako prijazna, — Jo je prekinil Mar-cijal, — in poslušajte me, ne da bi me žalila in preklinjala, drugače vam dam zamašiti usta. Starka je po tej grožnji molčala, dasiravno se Je vsa tresla od jeze. — Ponavljam vam, — je nadaljeval de Preaulx, — da se morava sporazumeti. Zgoditi se mora to » raradi Louize. Midva edina veva doslej njen pre-grešek, in vsakako morate molčati o tej stvari. — Ne, tega ne storim in nikdar in nikoli. Kakor hitro bom svobodna, povem gospođu markiju vašo nesramnost, in on že stori z vami potem, kar zaslužite. — Ali ste zblaznela? Ce storite to, spravite gospodično Luizo v največjo nevarnost in nesrečo. Jaz im moral zapustiti hišo, Luiza pa bi ostala onečaščena in njeno življenje bi bilo izgubljeno. Ce pa boste molčala, se bv marki dal preprositi, in poroka izbriše najni pregrešek. Tnrej vidite, da morata molčati. — Ne boin molčala, kajti da bi Luiza bila vaša soproga, bi bila zanjo največja sramota ip največja nesreča.... Govorila bom. — Ali je to vaša zadnja beseda? — Da Ta neomajna trdnost, ki je Marcijal ni pričakoval, je motila njegove načrte in ogrožala srečen izid njegovega podjetja, za katero je mislil, da se mu je Že posrečilo. Hotel je napraviti še zadnji poizkus in morda s strahom doseči, kar se ni dalo doseči s prigovarjanjem. Odprl je vrata in zaklical: — Trabucos! Cabeston! Oba možaka sta prišla. — Ta dobra ženica se noče spametovati, je dejal. — Tem slabše, — Je odgovoril Trabucos. — In tako smo prisiljeni, da posežemo po ostrejših ukrepih, — je nadaljeval Marcijal. — Po kakšnih? — Ta žena ne zapusti več sobe. — Dobro, — je odgovoril Trabucos in potegnil izza pasa dolgo bodalce — Ne, ni treba krvi, prijatelja, — je hitro dejal Marcijal. — Ni treba drugega kot nekoliko kamenja in malte.* — To se pravi---- — Zazidala bosta okno in vrata te sobe; to se lahko zgodi v desetih minutah. Bodita pripravljena. Mi se potem vrnemo v Pariz in smo lahko prepričani, da bo ta dobra žena molčala. — Dobro. — Je odgovoril Trabucot in odšel s Cabestonom. Marcijal in Snzana sta ostala sama. Starka se je vsa tresla. Marcijal jo Je opazoval od strani. Nesrečnica je dvakrat poizkusila izpregovoriti, a ni spravila glasu preko ustnic. Vočigled tako strašne smrti, ki ji Je grozila, je izgubila pogum in stanovitnost Končno je pošepetala: — Pustite mi življenje----ne povem ničesar. — Torej ste se premislila? Tem bolje. Obljubljate mi torej, da ne izdaste ničesar. — Da. Obljuba pa mi ne zadostuje; morate mi priseči. Marcijal ie vzel iz žepa majhno knjižico in nadaljeval : — Priseči ml morate na sveto pismo, na iz veličanje svoje duše. Suzana je iztegnila roko in prisegla, kakor je zahteval Marcijal Tedaj sta prišla Trabucos in Cabeston s kamenjem. — Stvar je opravljena, — Jima Je dejal Marcijal; — ta dobra žena je uvidela tehtnost mojih vzrokov, in jutri pridem ponjo. Dotlej ji delajta družbo In potrpita le še malo Časa. Marcijal je nato zapustil hišico, stopil v voz, s katerim se ie pripeljal, in se hitro vrnil v Pariz. XV. Sokrivd. Prihodnje Jutro, ob jutranjem svitu. Je Marcijal dobro plačal babico za oskrbo, stopil z A.uizo, ki je bila še zelo slaba in bleda, v izvoščka, in se dal zapeljati do mitnice, kjer ga Je čakal lačni postil jon Dik Chester z vozom in konji. Prej ko v eni uri Je voz dospel do hišice, kjer se je nahajala Suzana v ujetništvu. Sedaj so jo izpustili, in vse-dla se ie zopet v voz k Luizi, kateri je samo jo-kaje stisnila roke. Trabucos je zaklical s hišnega praga: »Srečno pot«, in voz je tokrat krenil proti Orleansu. Na prvi postaji so zamenjali konje in Dik Chester se je vrnil v Pariz, kjer je bil njegov najnujnejši posel, da je konje, ki jih je plačal Marcijal, prodal na svoj račun. Prihodnji dan so dospeli potniki v grad Bois- Tracy, bival'šče grofice Artemizije d* Basseterre, markiicve sestre. Kakor že vemo. je pismo, ki na, bi ga bila grofica ni sala svojemu bratu, podteknil Marcijal. da bi tako za nekaj časa ločil Luizo od staršev. Slučaj pa ie hotel, da so podatki v lažnem pismu precej odgovarjali resnici. Oroiica ?e prejšnji teden v resnici morala ostati v postelji, in dasiravno bolezen ni bila nevarna, so bili zdravniki vendarle v skrbi. Grofica se je silno razveselila nepričakovanega prihoda svoje netjakinje, In nič ni kvarilo njenega veselja. Luiza in Suzana !i niste rekli niti besedica ki bi ji mogla vzbujati sum, grofici, ki je bila prepričana, da je gospod de Basseterre iz lastnega nagiba poslal svojo hčer k njej, ker sam ni mogel priti. Ker ie v tem smislu želela pisati pismo bratu, je v ta namen naprosila Marcijala, in le-ta Jc v svoji drznosti izpremenil pismo tako, kakor ie prijalo njemu, da ni prišla na dan njegova zvijača. Grofica ni prečitala pisma, temveč ca je samo podpisala, in Luiza je pripisala nekoliko vrstic , s katerimi je povedala, da se kmalu vrne domov. Dan odpotovania jc bil v resnici tudi že določen, kar se je groiičina bolezen hipoma in čisto nepričakovano zelo pohujšala. Zastonj %q naj- £tev. 128 (Posamezna številka 8 vinarjev.) izhaja v tak dan zjutraj, tudi ob nedeljah Is praznikih. - Uredništ vo • fJJk.i sv. Frančiška Asl&ega tt. 20. L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo nredniStvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi fe ne vračajo. — Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinoati", vpisane zr.druge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica §v. FranCi&a Ati«kegu3tarele 10 vin Oblast ac računajo na mfl'metf% v šiiokosii ene kolona. Cen;:: oglasi trgovcev in obrtnikov -nn pj vtnf osmrtnice, zahvale, poslanic?, vabita, oglasi denarnih zavodov -nm po 30 viilj oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.~; vsaka nadaljna rota K 2.—. Ma* oglasi po G vin. beseda, najmanj pa 60 vi:: Og'ose sprejema »nitrata I oid-lefc ^Edinosti*. Naročili ia in rekhruscije se pošiljajo upravi Hrta. Plačuje M fekijućno le upravi .Edinosti". Piača in toži se v Trstu. Uprava ln iussratni oddelek •e nahajate v ul.sv. Fran?13ka *t. CK>. Poštnohranilnlffnl ratun «11 05J. ZVEZNA ARKADNA POROČILA, AVSTRIJSKO. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno *e razglasa: V ozemlju Pasubia |e sovražnik predvčerajšnjem napadel naš« varnostne čete, pri čemer se mu je posrečilo, da ie dospel v našo predpostojanko na Monte Cornu. Tekom včerajšnjega protinapada smo Italijane zopet pregnali. V drugih odsekih sorske fronte so bili italijanski poizvedovalni oddelki odbiti. iNadporočuik Linke-Cra\viord ie sestreli 11» t. in. dve angleški letali in Je izvojeval s tein svojo 23. letalsko zmajn." Albanija. — Mestoma živahnejše bojno delovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BPROLIN. 12. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Z a o a d n o b o J i š č e. — Na bojiščih je bilo omejeno bojno delovanje na krajevne bojne akcije. Severno Kemmela in ob južnem bregu reke Lys ie izvršil sovražnik po srditi topovski pripravi ponovne napade. Sledila so na več točkah močna poizvedovanja. Severno Keramela smo po boju iz bližine ustavili sovražni - napad v naših črtah, v ostalem so se razbile njegove napadalne čete v našem ognju. Na zapadnem bregu Avre so se vsled nekega našega lastnega sunka iugozapadno Mailiva razvili srditi boji, tekom katerih smo ujeli 30 mož. Med Avro In Olso poizvedovalni boji. Na ostali fronti nič važnega. V zračnem boju smo sestrelili v zadnjih dveh dneh 19 sovražnih letal, 12 ujlh letalsko brodovje pod poveljstvom barona Rlctathotna. Poročnik Loewenhardt je izvojeval 20. in 21. letalsko zmago. Prvi generalni kvaiiirmojstei pi. Ludendor/i. SOVRAŽNA URADNA POMOČILA. Italijansko poročilo. U. majnika. — V Valarsi so iztrgale naše bojne in pehotne ćete v noči od 9. na 10. t. m. s sijajno izvedenim napadom strmi in močno utrjeni vrh Mcnte Corna in so uplenili pri tem razven 100 ujetnikov dva topova in 4 strojnice in velike zaloge vojnega blaga. V kotlini Laghi, v dolini Frcnzelle in Ornia je prišlo do enakih epizod pri patruljnih akcijah, ki so nam donesle par ujetnikov. Jugozapadno Montella je bilo sovražno topništvo deli-vnejše. Letalsko delovanje je bilo znatno. Eden r.aših zrakoplovov ie zmetal okoli tisoč kilogramov bomb na kofodvor v Mattarellu. Angleški letalci so prisilili neko sovražno letalo, da je pristalo in sestrelili južno Conegliana neki sovražen prfvczni balon. DODATNA MIROVNA POGODBA Z ROMUNIJO. DUNAJ. 11. (Kor.) Danes objavljena avstro-ogrsko-romunska pravno-politična dodatna pogodba k mirovni pogodbi z Romunijo ureja vzpostavitev javnih in zasebnih pravnih odnošajev, nadomestitev vojnih in civilnih škod, izmeno vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, pomilostitvero vprašanje kakor tudi vprašanje postopanja z ladjami, ki se jih je polastil nasprotnik. Od posameznih določb člena 19 obsegajoče pogodbe je poudariti: obveznosti Romunije, da najkasneje tekom cnosa leta po ratifikaciji dodatne pogodbe sklene konzularno pogodbo; dalje odpoved Romunije povračilu vseh škod, kf so ji nastali na njenem ozemlju vsled avstro-ogrskih vojaških odredb, v -tevši rekvizicije in kontrlbucije. Škode, ki so jih doživeli nevtr^lci na romunskem ozemlju vsled odredb avstro-ogrskih čet mora Romunija povrniti. Avstrijci in Ogri, ki so bili pred izbruhom vojno v romunskih javnih službah in so bili odpuščeni !e kot sovražni inozemci, morajo biti na njihovo prošnjo zopet nastavljeni v istem činu in z istimi dohodki. Pogodba naglasa _ dalje obojestransko obveznost pogodbenih strank, da boste preprečili v lastnih ozemljih vsako agitacijo in propagando in tudi vsako dejasije, ki bi bilo na-I ricno posredno ali neposredno proti nedotakljivosti ozemelj, proti zakonitemu redu in varnosti ali Javnemu miru drugega pogodbenega dela. po-ebno zbiranje ali uporabljanje vsakih podpor, d?rov in drugih prispevkov v svrho take propagande. Pripuščene smejo biti le take šolske knjige in druga učna sredstva, ki ne nasprotujejo zgoraj-šnjim določbam. Romunija se zavezuje dalje, da ne bo ovirala izseljevanja romunskih državljanov madžarskega pokoljenja na Ogrsko. Romunija se glasom te dodatne pogodbe zavezuje, da izplača Avstro-Ogrski 35 milijonov kron eiektivno v zlatu in sicer tekom dveh let po ratifikaciji mirovne pogodbe: vendar pa izraža Avstro-Ogrska pripravljenost, da se odpove temu znesku, ako bo glede ureditve plačilnega prometa med monarhijo iti Romunijo v prihodnjih letih dosežen za oba dela ugoden uspeh. V jamstvo za javno šolsko službo Romunije napram pripadnikom monarhije, oz. Bosne in Hercegovine, mora zastaviti Romunija pri emski državni banki vse terjatve in zaloge romunske Narodne banke za pet let Končno se določa, da se naj izvrši ratifikacija te dodatne po-sodbe čimprej in sicer na Dunaju. Rajhstag. BEROL1N, 11. (Kor.) Po razpravljanju mornariškega proračuna ie opozarjal državni tajnik pl. Capelle na ugodne uspehe neomejene podvodniške vojne in nagiašal, da je bila vsa vojna Industrija, v kolikor dopuščajo to druge potrebščine armade ln mornarice, postavljena v službo gradnje podvodni« ov. Državni tajnik je izražal samozavest in svo?e zaupanje v podvodnike in je končno z ozi-rom na angleška poročila o uspehu pri Ostende ugotovi!, da se ie potopila angleška zaporna ladja zunui morja, da se je torej ta napad, kakor prvi, ponesrečil. tZlvahno odobravanje.) Položaj na Portugalskem. MADRID, 10. K(or.) Glasom poročil iz Lizbone je bil proglašen včeraj Sidonio Paes za predsednika republike. - Predsedniške volitve in volitve cortezov so bile Izvršene dne 28. aprila na podlagi novega volilnega zakona z dne 30. marca 1918, ki vsebuje dalekosežne Izpremembe republikanske ustave z l. 1911. Te volitve pomenijo izrecno zmago konservativnih elementov, predvsem monarhi-stov nad radikalci in republikanci. Obsojeni švicarski vohuni. BERN, 12. (Kor.) V vohunski razpravi Mougeot je bila izdana v soboto razsodba. Radi izdajstva proti Švici in poročevalske službe na korist neke tuje vlasti (Francije) so bili obsojeni: francoski dragonski poročnik Maurice Mougeot na 10 let zapora, Francoz George Clairin na 6 let, francoski veleindustrijalec Alired Breuvard na 6 let in francoski bančni prokurist Fernand Dreyfuss na 4 leta zapora; vsi štirje so izgnani vrh tega iz države. Obsoienci se nahajajo že dolgo v Franciji. Švicarski stražmojster Albert ^chaffrot je bil obsojen radi poizkušene veleizdaje na 2 leti zapora in izključitve iz armade in stražmojster Paul Koet-schet na 4 leta zapora in izključitev' iz armade. Vrh lega je bilo 14 nadaljnih obtožencev radi prepovedane poročevalske službe na korist Franciji obsojenih do leto dni zapora, med njimi zagovornik dr. Brustlein v Bernu, ki je bil obsojen na 3 meseca zapora in 2ii00 frankov globe. Finski deželni zbor. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Helsingiorsa, da se sestane finski deželni zbor nafbrže dne 15. t m. Od prejšnjih 70 socialističnih poslancev jih je le še 15. ostali so ali ujeti, ali pa so ubežati. Volitve v dansko zbornico. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) Pri .današnjih volitvah za državni zbor je bilo izvoljenih 19 pripadnikov levice. 14 socijalistov, 10 radikalcev in 10 kon-servaticev. General Maurice vpokojen. LONDON. 12. (Kor.) General Maurice je bi! vpokojen. Smrt saborskega poslanca. ZAGREB, 12. (Kor.) Hrvatski saborski in državnopravnih poslanec Krajinovič, zastopnik volilnega okraja Srb, je danes v starosti 61 let umrl tu za mrtvoudom. Rsi'nosravnost v -- nezadovoljstvu! ■Hrvtska Obrana« je priobčila ta-le izvajanja: Avstrijski Nemci jadikujejo srdito. Ob vsej naklonjenosti avstrijske vlade njihovim željam in težnjam ubirajo stvari v Avstriji druge poti, nego bi to želeli Nemci. Kaj vse so pričakovali od te vojne! Nič več in nič manje, nego da ta vojna ojači in učvrsti njihovo gospodarstvo v državi, da jim donese toliko let brezvspešno zaželjeni nemški državni jezik, Slovane pa da ponižajo v borno vlogo helotov. Sploh.: da« se uresničijo vse njihove želje. In lotili so se ti ljudje z vso vnemo dela ob pomoči avstrijske, vedno poslužne jim vlade. (Zaplenjeno) ----istotako, kakor so bile n. pr. v Ameriki vse tovarne postavljene v službo izdelovanja municije in orožja. Sedaj je prišel naš čas — so si mislili. Ali prtSlo je marsikaj drugače. Ne Cehi. ne južni Slovani niso pokazali niti najmanje volie, da bi bili v tej državi, kjer vrše svoje državljanske dolžnosti, brezpraven element. In ravno ljuti pritisk, ki so ga občutij jim dviga volto in moč. — Uprli so se in povzdignili svoj glas. In ta glas Je zaoril gromsvito kot grom, napovedujoč vihar, ki bi mogel priti. Atmosfera se je začela Čistiti ko-likor-tohko in Nemci so izprevideli, da njihova pozicija vendar ni tako silna, kakor so oni mislili. Začeli so organizirati shode ter izjavljati na njih, da Avstrija ali mora biti nemjfca, ali pa da Je — ščina za večno Izvellčanje ni potrebna in ker Bog ne mara, da bi en narod vlada! nad drucim — je slovenski duhovnik upravičen, delovati za svobodo svojega naroda, ker vidi v tem spopolnjenje, ki je namen vere. 5. Pa porečete: toda oblast! Vsaka oblast je od Boga in po cerkvenih naukih lo je treba slušati. Dobro, Prevzvišeni! Odkod smo pa mi? Al! ml nismo od Boga? Ako je oblast od Bori zato, da vlada, pa gotovo ni od Bog.) zato, da kmlčno vlada, ker I3og sovraži krivico. Mi smo kot narod Bosu vsaj tako dragi, ker smo dober in veren narod — kot ona oblast, katere vernost je tudi Vam dobro znana. In če je pravica oblasti, da vlada, je njena enaka dolžnost, da vlada po rc-in po rravicL [^ taka oblast le res po božji volji. Ako je naša dolžnost poslušati, pa ie ua-la božja pravica, da smo ljudje in da se z nrmi postopa kot z bitji, ki so usti arjena prav tako po božji podobi •— kakor ^oblast«. In ker je ireba Bc^a bolj slušati nego ljudi, zato zahtevamo pravice in mislimo, da to ni greh, ampak naša najiepša lastnost, ker nočemo Fzvršitl samomora, atnnak hočemo živeti seol na čast, Bogu ua veselje In svetu v korist. To so moje misli in če jih natančnejše premislite. najde Vaša Prevzvišenost brez dvoma v njih popolno opravičenost slovenske duhovščine v sedanjem boju našega naioda. Junij Brut v »Domovini«. V Trstu, « ponedeljek 13. mafnlka 1918 ne bo! Ni se vccr dogodili Mar bi bilo, te bi bila s kake slovanske strani padla taka izjava, ali ta grožnja n! našla tistega odmeva, kakor so ga Nemci pričakovali. Ntkdo se ni »strašil teh groženj. Potem se je složila gospoda u visoke aristokracije in visokega položaja v gospodski zbornici ter je povodom pada Czerninorega In po tvor j e-nega kraljevega pisma sestavila resolucijo proti vmešavanju »neodgovornih faktorjev« v državne posle in proti pretveinemu tlačenju nemštva. Znano je, proti komu je ta resolucija naperjena v prvi vrsti! To resolucijo so boleti izročiti vladarju samemu In so zaprosili za avdijenco v ta namen. Vladar pa se je mej tem spomnil prigovorov »neodgovornih faktorjev«, pak jih Je napotil na odgovornost ministrskega predsednika. Torej — ab-geblitzt! Treba reči, da se pri cesarju Karlu ni še dogodilo nobenemu »^lednemu faktorju državnega življenja, kar se j", dogodilo deputaciji iz gosposke zbornice 1 Hoteli so. da predsednik ie zbornice, knez Win-dischgraetz, skliče sejo odbora te zbornice za vnanje stvari, da bi se tam izjadikovali. Predsednik pa — po pravici rečene: ne ravno ustavno — je odklonil to zahtevo ter je takoj izvajal konse-kvence in podal demisije, ki Je pa vladar ni sprejel. Nasprotno: pohvalil je kneza Windischgraetza in mu poslal svojo iotografiio. Gospoda se je prijemala za glavo in se ni mogla orijentirali. Ali čežki Nemci hočejo odpreti pot uresničenju splošne želje avstrijskih Nemcev, da se ujedinijo z nemSko drŽavo. Storiti hočejo to potom prehrane. Edinstvo v duhu, edinstvo v kruhu — potem pride počasi tudi vse druxo....l In v Libercu so sklenili zaprositi Nemčijo, da jim pošlje živeža. Ali, iz Nemčije so jim odgovorili, da — nimajo živeža za njih I (Zaplenjeno.) Razočaranje na vse strani! Jeze se na >umerje-nost« svojih politikov, zahtevajo naj bodo ostri, naj zamahnejo s kolom, naj vodijo politiko, ki odgovarja narodni volji. Kakor da Je v Avstriji samo nemška narodna volja. V parlamentu se ne da doseči, kar hočejo Nemci. Zato naj vlada oktroira ustanove, ki zadovolje njihovim željam. Tega pa vlada noče, pred vsem pa noče vladar! Boje se pa, da bi zastopniki slovanskih narodov preprečili ves parlament in da zopet § 14. nastopi svoje gospodstvo. Vedo pa dobro, da bi jim ta § ne prinesel, kar žele. Torej: če že ne more biti ravnopravnosti v zadovoljstvu avstrijskih narodov, dosežena ie ravnopravnost v nezadovoljstvu. Sicer pa tudi tu ni ravnopravnosti: nezadovoljstvo slovanskih narodov je opravičeno, nezadovoljstvo Nemcev pa je popolnoma neopravičeno. Ti so vsaj politično siti, prvi pa so — gladni politično in nepolitično! - _ • * --- Dobro je podal osješk: Ljt historijat sedanjega nemškega punta — tega irapantnecn skoka iz hlf-njenja brezpogojne lojalnosti in neomajnega patri jotizma, k očitnemu »žvižganju« na ta natrijott-zem. Dobro je označil nenasitnost nemškega radikalizma in neliberalne protizakonite in protiustavne, z eno besedo: nasilne metoin njegove politike in taktike. Ali ta izvajanja potrebujejo vendar nekoliko pripomb, oziroma izpopolnil. Zalo se povrnemo k predmetu. CeMemii škofu. Ko sein cital o prepovedi celovškega škofa, češ da slovenski duhovnik ne sme skrbeti za blagor svojega slovenskega naroda in da ne sme nastopati za deklaracijo, se nisem čudil. Nemški škofje ne morejo vsega razumeti. Njim je razumljivo n. pr., da so kot nemški škofje pastirji slovenskih ovčic iti mislijo, da je to pravica, da bi pa n. pr. slovenska ovčica slišala svojega pastirja slovensko pridigo vati, to jim ni razumljivo in mislijo, da v tein ni nobene krivice, ako se to ne godi. Celovški škof ne more za to, da je Nemec: prosil jc za svoje mesto, dobil ga je in mora izvrševati svojo dolžnost »ua zgoraj«, t. j. oni vladi, ki jo on smatra za pravično — za dolžnost »na zdolaj«, t. j. do ljudstva se ne more toliko ozirati, ker je tujec in ne zna našega jezika. Sicer je gospod škof svojo prepoved preklical in je s tem pokazal, da namenoma ueče nikomur krivice delati To je zanj častno. Zanimalo me je, kako koroška slovenska duhovščina odgovori škofu. Odgovor je bil dober, ker je imel uspeh. Jaz sam sem imel pripravljen drug odgovor, ki ga sedaj podajam tu, dasi bi se kot tajik ne smel vtikati v cerkvene stvari (saj mi ie gospod cenzor že itak parkrat prireza! moj, po njegovem mnenju predolg iezik). Vendar se mi zdf, da je prav, če vsem povem, kako sem jaz mislil o tem. Ko bi bil namreč prišel pred gospoda Ikofa, bi bil rekel tako-le: Ker Vaši Prevzvišenost: posvetni dofcaal o naravnih pravicah človeka hi naroda* ki so za Vas, ker Vam Je vso božje delo, gotovo tudi božje pravice, ne bi zadostovali, naj Vas opozorim, da je to, kar zahtevamo Jugoslovani, utemeljeno v Sv. Pismu in v Evangeliju. 1. Sveto Pismo nam sporoča, da je Bog ost var 11 človeka In ni pri tem nikoli ustvarfi: gospodov in sužnjev. 2. Narodi so nastali po svetopisemskem sporočilu ob tkzv. babilonskem preseljevanju. Ko so namreč ljudje hoteli zidati stolp do neba, je Bog onemogočil rtih delo s tem, da jim je zmedel jezike. (Naj e to razlaga kakorkoli, nekaj resničnega je v tem, da bi bilo človeštvo danes nebu mnogo bližje, ko bi govorili vsi en jezik. Najbrž bi bila danes kultura (pa ne nemška) že tako visoko, da bi ne bilo več vojne, In izobrazba bi bila že tako splošna, da bi se človek ne poniževal pod živino, kakor se to godi v-tej vojni. Sovraštva med narodi bi ne bilo in misel ljubezni bi bila že ustvarila raj na zemlji — Božje Kraljestvo— ki ga onemogočajo oni, ki ne marajo bratstva in ljubezni, ampak samo nadvlado in nasilno uničevanje drugih. Toda to je le opazka mimogrede!) Od te dobe Imamo torej razlifine jezike in različne narode: ljudje, ki se niso več razumeli, so pustili stavbo babilonskega stolpa nedovršeno In so se razšli na vse strani sveta. Tam so razrastli in pomnožili, a po mnogih letih jih le usoda po raznih krajih zopet spravila v dotiko. Babilonska zmešnjava, t. j. različnost Jezikov, je bila torej po Sv. Pismu nekaka kazen za človešM napuh, ki je hetel staviti stolp do neba. Dobro. Ampak "nikjer v Sv. Pismu ni zapisano, ua ima kateri teh jezikov ali narodov predpravico nad dragim. Sicer so Judje trdili, da so oni »iz-voljeni narod«, toda po Odrešenju Kristusovem ni več niti »izvoljenega naroda«, niti »Izvoljenih narodov«. Bog, kakor so si ga predstavljali Judje, je sta! vedno na strani »svojega ljudstva«. Kakor n. pr. danes tovore Nemci o »svojem Bogu« — mi pa — ki smatramo Boga za Očeta vseh narodov in si ne moremo misliti, da bi bil Bogu en narod bolj drag od drugega, ker smo vsi njegovi otroci — ne moremo verovati v »več bogov«. Mi verujemo v enega Boga. ki je vsem enako pravičen. In ker ne najdemo v Sv. Pismu nikjer zapisano, da bi bil Bog kdaj rekel starim Germanom, da naj vladajo nad Slovani — zato nemško gospodstvo nad nami ni od Boga in ni po božji volji! Kaj ni na podlagi božjega zakona in pravice, je krivično in brezbožno. Cerkveni knez — varuh božjega zakona na zemlji — mora biti torej proti krivicam, ki iih vrši en narod nad drugimi. In nikjer ne čitamo, da je Bog ustvaril Koroško m je pri tem rekel: »tu bodo živeli Slovenci in Nemci in Nemcem bom dal pravico, da bodo Slovence zatirali in potujcovali« — sklepamo iz tega, da Vala Prevzvišenost nima nikjer dokazov, da je to, kar se godi na Koroškem, prav in po božji volji. 3. Ako že v Starem ZaJronu ne najdemo dokazov, da bi bil Bog kdaj določil, da naj en narod uničuje drugega — kakor veste, se je sam zavzel za Izraelce v Egiptu, kjer so bili zatirani — imamo tem manj dokazov v Novem zakonu, ki ima za nas kristjane in za Vas, kot za Višjega duhovnega pastirja, glavno veljavo. Kristus sam je izšel iz nesrečnega podjarmlje-nega naroda in mu je v najtežjih dneh prinesel utehe in ljubezni. Ljubil je vse ljudi, odrešil je ves svet, ln |e rekel apostolom, da naj uče vse narode. Binkoštni čudeži — po katerih so apostoli naenkrat govorili po več jezikov, se, Žal, več ne ponavljajo, ker bi tako Vaša prevzvišenost imela priliko znati tudi slovenski jezik. Toda, kar se je včasih godilo po čudežih, to se godi dandanes po našem lastnem trudu. Jezikov se je pač treba učiti tistim, ki jih potrebujejo. Ako že Stari Zakon v Zapovedih obsoja vsako nasilje: n. pr. Ne ubijaj. Ne želi svojega bližnjega blaga itd. — zapoveduje Novi Zakon oredvsem ljubezen in pravico vsakemu. N. pr.: »Cesar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti nikomur ne stari« — ^Ljubite se med seboj itd. (Vaša Prevzvišenost zna evangelij bolje nego jaz; zato ne bom navajal drugih lepih izrekov, ki dokazujejo, da krščanstvo odklanja vsako nasilje človeka nad človekom!) Ker pa je katoliška cerkev po lastnem nauku prava varuhinja krščanstva, mora ona storiti isto ta bi se ne smela staviti na stran nas Wn J kov hi mogočnežev, ampak na stran zatiranih in preganjanih. Torej bi bila resna in lepa Vaša dolžnost zavzeti se za koroške Slovence in jih braniti pred nasiljem. 4. Seveda — pravite — je kočljivo vprašanje, ali nai se duhovnik bori za svoj narod. V tem ozira so Vam gospodje duhovniki podali nekaj važnih razlogov, ki so v interesu vere. Ni dvoma, da sme In celo uiora duhovnik stati vedno na strani resnice In pravice in da je njegova dolžnost skrbeti za večni blagor svojega naroda. Ker pa nem- Blstiu jatGslsuensRss?! Nedavno temu je — kakor poroda »Straža« — neki Nemec vprašal svojega prijatelja Hrvata, Ki je vsled svoje službe-nastanjen v Mariboru: — Povej mi, kaj za pravo hočete vi Jugoslovani"....? Hrvai je odgovoril: — Ne zanimam se za politiko, a jc tudi ns razumem. Toda navesti ti hočem samo euo primero. Slovenci imajo v Mariboru svoj Narodni dom. v katerem se shajajo, prirejajo svoje zabave itd. Nemci imajo svoj Kasino, ki služi v enake namene. Narodni dom je že od začetka vojne okupiran od vojaštva in Slovenci danes nimajo prostora, kjer bi inog!! prirediti kako zabavo. Vzeli so jim čitalniške prostore, vzeli gledališko dvorano in jim s tem onemogočili vsako družabno Življenje. Nasprotno so ostali prostori nemške kazine nedotaknjeni. — To so malenkosti. — Ne, prijatelj, to niso malenkosti. Ko bi bila primera Naredni dom — Kasino osamljena, bi to res bila malenkost. Toda takih primer je na tisoče. Poglej k nam na Hrvatsko. V Hrvatski niso Madžari nikjer kompaktno nastanjeni, ne tvorijo nikakega avtohtonega prebivalstva. V kotikor imamo na Hrvatskem Madžare, so to poveJiui železniški uradniki, nastanjeni v deželi — proti duhu in črki med Hrvatsko in Ogrsko veljavne nagodbe. Vzlic temu smejo Madžari neovirano snovati madžarske šele na ozemlju kraljevine Hrvatske in Slavonije, dočirn Hrvatje, kl Žive na Jugozapad-nem Ogrskem kot avtohtono prebivalstvo in v kompaktnih masah, ne smejo niti misliti na hrvatske šole. Madžarska vlada tu ne priznava niti hrvatskega imena in ne dovoljuje niti hrvatskih časopisov. Nemec očividno ni vedel, kaj bi ugovarjal. Zato je molčal. Hrvat je pa nadaljeval: V Mariboru sta moško in žensko učiteljišče. .Oba ta zavoda sta namenjena, da vzgajata učiteljski naraščaj za slovenske šole Spodnje-Štajerske. Človek bi mislil, da sta to slovenska zavoda. Toda kaj še! Ves pouk v teh zavodih ie nemški. — Vprašam pa te: Kako naj nemški zavod vzgojuje učiteljstvo za slovenske Šole? Kaj bi porekli \\ Nemci v enakem položaju? _ Saj Slovenci nimajo potrebnih knjig za tak zavod. — To nikakor ni res. Nasprotno so imeli v Gorici pred vojno popolnoma slovensko učiteljišče, ki je prav lepo uspevalo. Toda to Se nI vse. V teti šolah se naš učiteljski naraščaj raznaroduje in vpliva v tem smislu tudi na svoje poznejše go- jcnce. . _ — Saj je Slovencem le v korist, ako se nauče nemškega jezika. — Temu nihče ne oporeka. Toda tu gre za duha. In duh, v katerem se naša mladina vzgaja po velikem delu ie tak, da se ta mladina odteguje lastnemu narodu in vzgojuje naravnost v sovraštvo do njega. Tega pa noben narod ne more mclče prenašati. Nemec Je zazdehal. Stvar mu je očividno začela postajati dolgočasna. Hrvat je nadaljeval: — Cul sem marsikaj tudi o položaju Slovencev ua Koroškem. Tamošnje razmere so menda precej podobne onim v jugozapadni Ogrski. Toda o tem stran li. „EDINOST- štev. 12» V Trstu dne 13. majtiika 1917 —j ■ ■ ■■... nočem govoriti, ker ne poznam razmer osebno. Omeniti pa hočem samo Se en slučaj: Kdot odda na glavni poŠti v Mariboru poSiljatev ali priporočeno pismo z nemškim naslovom, dobi samonemško potrdilo; kdor odda pošiljate v s slovenskim naslovom, dobi nemško-slovensko potrdilo. Toda to samo na glavni pošti, ne pa na poštnih uradih pri Sv. Magdaleni in onem na glavnem kolodvoru. Ako bi dali Nemcu dvojezično potrdilo z nemščino na prvem mestu, bi se čutil silno užaljenega v svojem narodnem ponosu, za nas Slovence pa je potrdilo s slovenščino na drugem mestu — enakopravnost. 2e vem, kaj porečeš zopet: To je malenkost: Toda takih malenkosti je na tisoče, ki delujejo kakor zbodljaji z iglo In ki bi bili končno morali tudi brez dogodkov, ki lih je rodila sedanja vojna, privesti do jugoslovanske deklaracije. Hpr©irizacSBsfce ?tvari« GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE. Jutri, v torek, I- t. m., in v sredo, 1* t. m., se bo nadaljevala prodaja govedine za neimovite sloje proti preščipnjenju St. 22 izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rdečo črto) in izročitvi izkaznice Št. 37 (tudi z rdečo črto) in sicer v torek serije a, b. v sredo pa seriji c, d. Na vsako izkaznico se bo dobilo K (en četrt) kilograma mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Punter, Gornja Greta. Bin, Rojan 9, Benedettictr, nI. Boroevič 45, Dapretto, ul. Boccaccio 6, Trocca, uL Commer-ciale 5, Crisiach, ul. Poste 16, Taverna, P. Ponte-rosso 3. Cadorini, nadvoj. Josipa 11, Visintini, ul. Cavana 22. Vattovatz. ul. Giustinelli 5. Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Stabile, ul. S. Michele 5, Benedettich, ul. S. Sebastiano 7, Bruna, ul. Bec-cherie 1, Polacco, ul. S. Giacomo 5, Pasqualini, ul. Marije Terezije 41, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Martinelll, P. Legna 8t Nichetto, ul. Torrente 39, Veronese, ul. Largo Santorio 3, Marše, ul. Farneto 5, Lenarduzzi, ul .Amalia 23, Tellini, ul. Rossetti 33, Malusa, ul. Parini 15, Mornig, ul. Acquedotto 17. Castellitz. uf. Giulia 67, Godigna, ul. Giulia 24, Vattovatz, ul. Giulia 17, Rodella, ul. Giulia 1, Bur-ba, ul. A. Volta 2. Illicher, ul. Barriera 8, Depace. ul. Barriera 26, Rizzian, ul. Barriera 9t Camiel, ul. Istituto 22, Saffaro, ul. Istituto 30, Ferluga, ul. Donadoni 6. Marusslch, ul. Settefontane 248, Ta-pazzin, ul. Settefontane 24, Stanich ,ul. Settefontane 35, Jenco, ul. Rigutti 5. Delavske zadruge, ul. Settefontane, Rizzian, ul. del Rivo 38, Delavske zadruge, ul. S. Marco, Rocco, ul. S. Marco 2, Culot, ul. Giuliani 23, Rizzian, ul. deli'Istrla 1, Rizzian, ul. deli* Tstria 76, Godina ,Skedenj 138, Gatznlg, Skedenj 50. CENE: Prednji deli s priklado.....K 8'— kg. Zadnji deli s priklado.....K 8'80 kg. * * . KOZE ZA REJO. Jutri, v torek, se prične v mestni klavnici v Sv. Soboti prodaja koz za reio in sicer lastnikom zaznambnih listkov št. 1 do 400 po 5 K kilogram žive te?e. Priracuna se Še davčna pristojbina. Prodaja se prične ob 8 zjutraj. Kupci se morajo izkazati z živilsko izkaznico in zaznambnim listinom. — Poleg tega se bodo danes, v ponedeljek, in jutri, v torek, še nadalje sprejemale priglasitve za nnkup koz pri oddelku aprovizacijske komisije za meso v ul. Cassa di Risparmfo Št. 13 III., od 9 dop. do 12 opoldne. Pravico do nakupa imajo le osebe, k! morejo dokazati, da morejo vzdrževati živali. Izkazati pa se morajo tudi z živilsko izkaznico. vembra 1917 dalje, se razdeli naslednje dneve po izpustilo m rehabi! < a\o, ali *e le po devetme- Odborova seja političnega društva »Edinosti« bo danes, v pondeljek, popoldne ob 3 v društvenih prostorih v ul. sv. Frančiška As. št. 20 I. Krekova slavnost na Opčinati, ki se je vršila včeraj popoldne, je dokazala, da je vredna' so-vrstnica velikih slavnosti, ki so bile prirejene po naši tržaški okolici v spomin manom velikega pokojnika, prvobojevnika in propngatorja vzvišene ideje združenja troimenega naroda. Prostorna Mi-čelova dvorana ni niti oddaleč zadostovala niti za domačine, kaj še-le za številne goste iz Trsta. Vsled tesno odmerjenega prostora naj za enkrat le omenimo, da je izpadlo slavje kar najsijajneje in da je obisku primeren tudi gmoten uspeh. Slavnostni govornik, g. Štefan Ferluga, je v poetičnih hesedah opisoval zgodovino in večstoletnega trpljenja jugoslovanskega naroda, ki. mu je po ognjenem krstu in jekleni kopelji začrtal slavljenec dneva — pokojni dr. Krek — nova pota, ki ga vodijo v lepšo bodočnost. Ženski zbor je zapel vrsto slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi' z velikim uspehom Izredno je ugajala živa slika z dekla-maciiami. biser vsega vsporeda;" tudi Kersnikova iera »Rcrite novice« je bila posrečena. Za zat^vo med odmori je skrbel orkester. OMeka za goriške begunce. C. kr. namestništ-veni svetnik razglaša: Oblačila za one uboge, v Tr^tu nastanjene begunce iz goriškega okraja (okftllcal in mesta Gradiške, ki dobivajo v gotovini državno podporo in so v Trstu že od 1. nc- spodaj označenem redu. Razdeljevanje se bo vršilo proti predložitvi plačilne pole v prostorih c. kr. namestništvenega svetnika, ulica Sanitš 10 !., cd ^ do 5 popoldne, in sicer za begunce iz gtffiš-kega okraja (začetna črka^ A—L dne 15. t m.. začetna črka M—2 dne lf« m., iz mesta Grp-diške pa dne 17. t. m. Snočnji koncert ge. Borove-Vatovškove in g. Jercrajaša ie napolnil gledališko dvorano našega Narodnega doma do zadnjega prostora. Uspsh je bil v vsakem pogledu velikanski. Natančnejše poročilo objavimo prihodnjič. Predavat Je v »Ljudskem odru«. Včeraj dopoldne je po več izborno izbranih in veliko zanimanje vzbujajočih predavanjih predaval zdravnik dr. Zalokar iz Ljubljane o »Človeški krvi«. Kljub nesrečnemu dnevu — v četrtek koncert, včeraj zopet koncert in velika Krekova slavnost na Op-činah — se je zbralo v »Ljudskem domu« znatno Število poslušalcev, ki so sledili interesantne-mu in poučenemu predavanju z velikim zanimanjem. Predavatelj je žel burno pohvalo. NataČne-je poročilo sledi. V znamenju — surovosti! Dandanes so časi. ko je pač treba, da oblastveni organi ravnajo z občinstvom kolikor mogoče obzirno. Ljudstvo je izmučeno do skrajnosti — zakaj in kako, pač tf treba pripovedovati — In vsaka nepotrebna stro- sečnent zaporu in trpbenju Do danes mi ni še bila sreča, da bi tebe. svojega denuncijanta, ugotovil: menim pa, da kdak pride do tega. Za sedal ti bočeni le reči, kake posledice je imelo tvoje zločinstvo- Gotov sem namreč, da boš te vrstice čital in da jih prcčita> od prve do zadnje črke, pa če se bos Se tako branil tega. Seveda nisem tako aboten da bi — ko govorim o svojem tTpljenJu — hotel učinkovati na svoje skozt in skozi pokvarjeno srce Toda. povedati ti hočem, česar očividno $e ne ve> in -kar morda vendar gane tvoje po-kvarjei. > srce. O sebi ti sploh nočem govoriti. Tudi bolii ljudje so še veliko več trpeli. Da me je tvoja denuncijacija za devet mesecev iztrgala iz naročja ljubljene in ljubeče soproge? Da se nisem moge! odtrgati od svojega devetmesečnega otro-čiča? Da so okolo nas trdi. ali dobri ljudje glasno plakali?____Vse to ne gane tebe — denuncijant! Istotjko nočem učinkovati na tvoje pokvarjeno srce s tem, da bi opisoval, kaj smo morali prestati na dusevrrh in telesnih mukah in slovttem stolpu smrti v vojaškem sodišču; kako smo zmrzovali in Časoma gladovali itd. Zato pa Jti hočem povedati. nepoznani mi denuncijant, kaj se je zgodilo dne 23. septembra 1915 z avtomobilom, ki je vozil po-me iz Prage v Humpolec, da me prevede „ v kriminal — in zakaj ta avtomobil sploh ni prišel tjakaj! Dunajsko vojaško sodišče, ki je verjelo spretnejši zdravniki uporabliali vse svoje znanje: v dveh dneh je osemdesetletna dama izdihnila, blagoslovivši zadnjikrat bledo Luizo, ki je klečala ob njeni postelji in jokala. Luiza je sporočila to žalostno vest v Pariz, in ko le še prisostvovala pogrebu svoje tete. se Je v žalni obleki in s potrtim srcem vrnila k staršem Niena odsotnost ie trajala vsega skupaj okoli treh tednov. _ . Zvečerilo se je, ko je poštni voz krenil na dvorišče rnarkijeve palače. Dočim Je Marcijal odšel v svo;o sobo. kjer je v oni skrivni omarici shranil prepis babičine izjave in rojstni spis, ki ga le spisal sam, je Luža pohitela k staršem. Kmalu nato ie sluga nalahno potrka! na vrata gospoda de Preaulxa. — Naprej! — je zaklical Marcijal. — Al, vi ste Comtois; česa želite? — Prihajam, da vam javim, da sta v predsobi dve osebi, ki..... — Dva moška? _ Da. — Ali sta povedala imeni? — Ne. toda očividno nujno želita govoriti z vami. ker že cel teden prihajata redno zjutraj in zvečer vprašat, ali ste se že vrnil s potovanja Marcijal se ie nehote zdrznil. — Comtois. — je dejal, — opišite ml nekolik ta možaka. gost in odurnost mu le še pohujšuje itak že skoraj neznosno stanje. Priznati je treba, aa večina javnih organov v Trstu, ki imajo opravke z občinstvom, upošteva te razmere, toda so pa tudi taki, ki mislijo, da je ravno sedanji čas kar najpriprav-nejši zato, da morejo ttazati svojo oblastnost v vsej najodurnejši strogosti, ki že prehaja naravnost v surovost. Taki prizori se n. pr. danzadnem lahko opazujejo na južnem kolodvoru ob prihodu vlakov. Človek bi mislil, da je c. kr. redarstvena oblast prav izbrala za to službo ljudi, k! se odlikujejo izmed vseh ostalih z ono pravkar imenovano »lepo čednostjo«. Bilo je v - soboto zvečer. Sel sem na južni kolodvor pričakovat svojega sorodnika, ki naj bi bil prišel z vlakom ob 8'45. Čakalnica pred izhodom Je bila polrfa občinstva, večinoma žensk in otrok, a tudi zunaj na hodniku pred postajnim poslopjem je bilo veliko ljudi. Vlak je imel — ne da bi bilo to povedano kje — kakih 20 minut zamude. Kar se začuje krik in vik. Ljudje se gnetejo semtertja, nejevoljno godrnjaje in ugovarjaje tudi glasneje, kajti oni, k* je kričal nad njimi, kot da bi imel pred seboj tolpo pravkar pri kakem hudodelstvu zalotenih rokomavhov — c. kr. redar — jih Je porival in prerival kakor besen. Tako ie porinil vso množico v desni kot Čakalnice. Potniki so začeli prihajati. V tem se ie nabralo tudi v levem kotu čakalnice par oseb, ki niso bile nikomur čisto nič napoti. Stopil sem tjakaj tudi jaz. Tu se je potem takoj zopet ponovil isti prejšnji prizor. Stražnik je zarjovel nekaj po italijansko, česar žalibog nisem razumel, in takoj nato je stal pred menoj z očividnim namenom, da me porine nekam, sam ne vem. kam. Da se ubranim njegove prevelike ljubeznivosti, sem mu dejal čisto mirno in vljudno: »Prosim, gospod stražnik, povejte ml po slovensko, kaj želite.« Pa sem dobil odgovor, in pa kakšen. Zarjul je nad menoj, kar je mogel: »Kaj, ali hočete delati politiko! Tu smo v Trstu! Tu ne boste delal politike! Će mislite delati politiko, vas aretiram!« Pripomnil sem nato vedno čisto mirno, da Unj me le aretira, če sem kaj zakrivil. Ker je mož menda končno le Hvidel, da mi ne imponira preveč niti njegova »politika«, niti njegova surovost, se/je obrnil drugam. — Človek bi pač vprašal tu, odkod neki imajo ti varuhi javnega miru in reda nalog, da ravnajo na tak način z občinstvom? Prepričan sem, da bi se poveljnik varnostne straže v Trstu, g. stotnik Ho-raczek, lepo zahvalil, če bi kdo trdil, da stražniki ravnajo tako po njegovih ukazih, in da bi g. dvorni svetnik dr. Mahkovec z vso upravičenostjo odklonil namisel. da morda c kr. redarstveno ravnateljstvo izdaia redarstvu navodila za takšno »politiko« Odkod torej ta odurna surovost, s katero se pač ne vceplja liudstvu posebno v sedanjih časih tžko potrebno spoštovanje do oblasti? Mor- i da se po vsem tem le najde kdo. ki pozna njen vir?! Ali morda oni višji gospod, ki je- isti večer na enak način odganjal ubogo ženico, ki je imela otročiča v naročju in tri druge pri sebi ter čakala svojega moža-voiaka? — Anton Ekar, urednik »Edinosti«. Vojno - pomožni urad političnega — Ne. — Ali naj jima povem, da In danes ne morete sprejeti? _ Ne, Comtois Sedaj vem, kdo sta; zanimam se zanju in sem jima obljubil da se zavzamem zanju. Naj vstopita. Comtois je odšel. . — Pro'Sfeto! — je vzkliknil Marcijal, ko J©, bil sam Kaj ne ki hočeta od mene. In zakaj prihajata semkaj? Prokleto! Prokleto! Takoj nato so se vrata odprla iznova In s služabnikom sta"vstopila Trabucos in Dik Cbester Trabucos se je smehljal, Dik Chester pa se Je ne-zaupno ogledoval okoli sebe. Marcijal Je bil bled in si je krčevito grizel ustnice. Posrečilo pa se mu je premagati razburjenost In tako Je dajal zelo prijazno: — Zelo me veseli, da vaju vidim; sediia vendar Comtois, dajte gospodoma stola. Sluga je storil, kakor mu je bilo ukazano in je jdšel. fDalle.V tvoji lažnjivi denuncijaciji, je naložilo praški dr-ni politieiji, naj me zapre. Dne 23. septembra torej ie vozil vojaški avtomobil, na katerem so bile 4 osebe iz Prage v smeri proti Koufimu. V jarku za tem mestom se ie igral neki Cletni deček. Ko je začni ropot avtomobila, je zlezel dečko iz jarka in stekel na cesto, le malo korakov — pred avtomobil. Ni bilo več v moči človeka, da bi odvrnil nesrečo, da-si ie šofer takoj nategnil zavoro in zavozil v stran tako silno, da se ie avtomobil vspel kvišku ter zadel v brzojavni drog in ga prevrnil Ce prav je siini udar vrgel one osebe iz avtomobila, da so zadobile težke poškodbe, je prišel ubogi otrok vendar pod kolesa avtomobila in njsgova nedolžna kri je poj.ila cesto. Nič ni ko ristilo. da so smrtno ranjenega dečka takoj položi!.; v avtomobil in ga odpeljali v Kurim k zdravniku. Pripeljali so tja malega — mrtveca. Ta smrt otroka je tvoje delo — denuncijant! Ne roka šoferja, ampak tvoja rok:i, ki je pisala lažnjivo denuncijacijo, je vodila vojaški avtomobil, katerega kolesa so zdrobila ude nedolžnega otroka. Njegova kri pada na tvojo glave. V aktih okrajnega sodišča v Kurimu najdeš dokaze o svojem zločinu. To sem ti hotel povedati, nepoznani mi denuncijant. predno si pogledava Iz očesa v oko: da nisi le denuncijant, ampak tudi morilec otrok?.. nedolžnega malega dečka, ki je dne 23. seprembra poginil na cesti v Kurimu! — V kolikih varijacijah so se odigravale take tragedije---tudi pri nas vsled prokletega denuncijantstva, ki ie lahkoverne in lahkomišliene — Iziasti začetkom vojne — zavajalo, da so se toliko motili in toliko grešili. Mestna zaste*. Ijalnica. V torek. 14. t. m. dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1917. na zastavne listke razr ih prejšnjih številk serije 141; popoldne pa se bodo prodajali nedragoceui predmeti (perilo in obleka) zastavljeni meseca septembra leta 1917 na zastavne listke serije 142. SlftORlN uniči fndoolto hitro stenice. Vzoree, stekieniea . . K 4. Večja stekieniea . . . K 12. Brizgalniea.......K 2. Dobiva se povsod Ufc: Glavno pošiljalno mesto lekarna k „Nadi' „Zur Hoffnung" v Budimpešti, Ogrsko. zm Ročni mlin! za koruzo. tMrni itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejš« moko, dobavlja Mino Češka tvrdka Jiri Finke Praga 11—1957. - Trrgvcsm veliki popust. - Nakupovalnfca svile J. Ensel & to, Nfieii IK mrnm M (trgovina klobukov) kupuje po najvi$?ih cenah r&ztigant; - vilnate bhix«t svi m,ta kril-, svilnato perl o » olnene, suknene tO.* bombaževe ndrp/ke, - i ,'oscbrvh cenah. Su.oro svilo in ur:.etne »viinat ni*i v rspkega dečJca, najraje a^ICjniS 5B iz kmetska hiše ki bi bd ^ oljan pomagati lahka kmetijska dela, po zimi bi pa vstopil v trgovino z mešanim blagom. — Naslov pove Ins odd. Edinosti 31 $6 družinskih razmer se proda hiša v Škorklji _____ S. Pietro it- 102, se?tojefta iz B •ianovr.cj. Pojasnila istotam. 2159 Radi NADOMESTILO MILA - J ■ —p — —— I —' -—--J — O . Preprodajalci dobe popust pn narocoi celega zaboja 50 kg. Belo Mineralno milo za čiščenje rok in ficejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo ▼ razrih barvali, lepo Cišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo s fi-iim vonjem, rosa barve, 1 zavoj 24 veL kosov K 18.-. Razpošilja po p^vzet^u. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste* Izvozno podjetje M. JOnker v Zagreb« it 83 Petrinjska ulica S, lil., telefon 23-27. gisilSis «regato Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo. trgovino pMM h MM potrebita Prodaja razglednic in Igrat V OH L) IN«, ^iiiiai i. r. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRi POVLSi i UROf A LtVA T O L' ST£UA*. — Cena bU vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslo< veaii Josip Knauič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sierjjje. vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorm. — Ceua 1 K. 5. »POLJUB . Povest iz gorskega življe nia češkega Ijudstv.i. Spisala Karolina Svćtia. PošloveiM^1 P. — Cena 80 vin 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OCRE-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagia poslovnu pastirsko pismo \ pouk slov. liudstvu.) — Cena £>0 v>u 7. »IGRALEC«. Roinai: iz spominom mladeniča. Ruski spisal F. M. D< o-jevskij. Poslovenil R. K — Cen? K 1.60. S, »Jt)!?fUCA AGICEVA«. bpisai Ksa ve» bandor - Oialski. Prevel F. Ore) Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja Napisal 1. E. Toniić. i'oslovfnil Steian KUvi. Cena K 1.60. 10. »JUG«. HistoriCen ror »un. :sal Pro. kop ClioclioIcuSek. Poslovenil H. V Cena K 3. 11. »VITEZ !Z RHECE H e Che valcer de Maison rouge.) l^oman ia Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Pre^e! Ferdo Perha* ec- — Cena K 1 Tffinmm. > £ m CENI ZKE3SKE l CENS ZMERNE! K?rpsiie in sa zamenja z!afo m dragocenosti po dnevni ce.ni i^LEONE mmo — zlatar — Trst I Passo S. Gievapn^ 1 (Pcitrcl C! CH6ZZK prcf^ngatl) > j - i-'-V! LMmiLBJUiU^ ■BBBHHHilflnKill ^inl mlin za mti in moko Znamka: „dftVCiC I- vrsta II. VTStd Približna (•ia 15 kg. krosi 153. 11S. Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa po poštnem povzetju) opremljen z zamahnim kol som in lakiranim vsipalnikom. Cena je r.illnu — In s?-cer, za mlin najboljše vrst K 155, za m!in nek -liko manj trpežne vrste K 115 brez odbitka v tovarni. Zaboj in poštnina računi se posebej z lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz n:J-trpežrejšega materijala in se za kvaliteto, da naro. nik prejme r.epokvarjenmlin — jamči. Moj ročni mlm izme'ie najfinejšo moko. — Stroj se narodu . D. STUCIN, Dunaf 18. Bez. Hohnesasse 4. •j*- Dopisuje s« slovensko ~ ■ I IV: aKt JADRANSKA BANKA Trsi Via Cassa dl Risnnrmo 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 23,500.000,— Fllljatke: Dunaj Tepethofstra-se 7—9. Dubrovnik, Kotor Ljubljan?, Aletkov ć Opatija. Split, Sibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3*2° o vlo9e na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plačije banka od svojega. Obrestovan^ vlog na tekočem in žiro-ra;unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakazni e n vm ' in inozemska tržišča. — Kupuje -----1—- —^ ----- -LT1 l ________ tržišča. — Kupuje in prooaja: vrednostne papirje, re^te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skladiščih. Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp!ačno Stavbni kredit, rem ours krediti. — Borzna naročl!a.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA - Uradne ure: od 9 do t popoldne » j