Odgovorni urednik NT Branko Stamejcit Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 5 - LETO 55 - CELJE, 3. 2. 2000 - CENA 280 SIT '61. iuej)s eu |3iie))ia(ls |}|$q3i6ez ui |)|eunf iu)3ui0)|0ii Dan, ko smo iz Zagreba odpotovali naravnost na olimpiado. 29. januar naj bo slovenski državni praznik! SLOVENSKA GOSPODA V KOZJANSKI VASICI Helena Biagne-Zaman, Norina Radovan, Werner. Lojze Peterle, zmago Jelinčič in številni drugi v Kroniki s Celjsicega. Stran 48. UGOVORI SLAMNATEGA UPRAVLJAVCA Celjski sejem opozarja Mestno občino Celje na strošice kopališča. Stran 2. KDO NEOBDAVČENO SLUŽI? Ne nasedajte malim oglasom, vi, Ici upate! Stran 17. 2 DOGODKI KOMENTIRAMO Novinarji obrnejo hrbet Po seriji treh člankov in po- lemičnih pisem v časniku Delo o »zaplinjanju rudarjev« so nameravali v velenjskem pre- mogovniku predstaviti skrb za varnost pri delu. Pred za- četkom tiskovne konference je gospa srednjih let, vodja služ- be za odnose z javnostmi, ode- ta v zimski plašč, na mrazu dežurala ob vratarjevi hiši pred vhodom v podjetje. Nela- godno je opazovala prihod no- vinarjev in prestregla Braneta Piana, novinarja Dela in av- torja člankov, s katerimi je zanetil v premogovniku po- žar, gasila pa naj bi ga prav napovedana tiskovna konfe- renca. »Gospod Piano, žal vam moram sporočiti, da v podjet- ju niste zaželeni,« mu je deja- la. Tudi ko je nezaželeni brez besed odkorakal proti parki- rišču, ostali novinarji pa v upravno zgradbo, se vodstvu podjetja ni posvetilo, da so tisti hip zapravili priložnost komuniciranja z mediji in na račun lastnih nepremišljenih odločitev sami odpovedali no- vinarsko konferenco. Novinar- ji smo namreč po pozivu in obrazložitvi našega stanov- skega kolega Mirana Korošca dogodek bojkotirali, za seboj pa pustili dvanajst nejevernih obrazov. Zdelo seje, da še niso dojeli, zakaj zapuščamo pro- stor. Konferenca je bila vzorno pripravljena; na voljo je bilo podrobno gradivo in pričako- vali so nas sogovorniki z raz- ličnih področij, ki bi lahko govorili o varnosti pri delu v premogovniku in - če je bil to njihov namen - ovrgli trditve Braneta Piana ter predstavni- kom medijev argumentirano dokazali morebitne zapisane neresnice. Njihova poteza - da novinarju prepovedo sodelo- vati -je bila zato povsem nera- zumna. Prišli smo na predsta- vitev problematike in o tem bi poročali, ušesa pa so navse- zadnje oglušela zaradi princi- pa. Novinar Radia Slovenija Miran Korošec je to najbolje izrazil z besedami: »Ne spuš- čam se v vsebino člankov, za- nje odgovarja avtor sam. A vzeli ste si pravico, kije nima- te.« V premogovniku so hoteli odločati, kdo bo poročal in kdo ne. Slednje je nedopustno in na področju komuniciranja z mediji je šaleški premogov- nik padel na izpitu in doživel ponižanje, ki ne bo hitro zble- delo. Društvo novinarjev Celje je v protestnem pismu ostro ob- sodilo početje, v katerem si »politični in gospodarski ve- ljaki čedalje pogosteje jemlje- jo pravico odločati o tem, ka- tere informacije so pomem- bne za javnost in kateri novi- narji so primerni in strokov- no dovolj usposobljeni, da lahko poročajo o njihovem delu.« Vodstvo podjetja je s poskusom vplivanja na ured- niško politiko enega od časni- kov, lahko bi bil katerikoli drug medij, načelo pravico do sporočanja. Upravni odbor Društva novinarjev Celje je podprl bojkot tiskovne konfe- rence »kot edini možni in pravi profesionalni odgovor na poizkus zlorabe argumen- ta moči«. V sporu z novinarjem so »doktorji premoga«, kot jih je izzivalno imenoval pisec, zanemarili razsodnost. Še bolj kot načrtno željo po kroji- tvi medijske slike in uveljav- ljanju lastne velikosti je v ozadju čutiti predvsem čus- tveno zamero, ki je niso zmo- gli, mogli ali znali preseči. Seveda so imeli na voljo vse legitimne poti, vključno s pravnimi, da bi novinarju dokazali, kar mu očitajo: »manipulacijo s podatki in neresnice«. Direktor premo- govnika dr. Franc Žerdin je bil v tej situaciji pod vtisom »velike škode, ki jo je povzro- čil avtor s članki« in ga zato med trenutki svoje resnice ni maral videti v bližini. Le bež- no je soočil pogled na nezaže- lenega v primerjavi z intere- som podjetja, katerega ugled je v javnosti ogrožen. Vodstvo bi vsekakor moralo predvide- ti, da bo ravno novinar, ki je dregnil v neprijetno temo, že- lel in nenazadnje moral poro- čati o uradnih odzivih na svo- je pisanje; ko so mu to pravi- co odvzeli, so si nakopali škandal, s tem da niti prejš- njega niso uspeli utišati. Kar se je zgodilo v podjetju, je primer spodletelega kriznega komuniciranja, ki mu zaradi izgubljenih živcev niso bili kos. KSENIJA LEKIČ Novo: šolanje pekov in aranžerjev Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 6. marca, višje šole do 8. marca Po razpisu za obe univerzi, ki je izšel sredi januarja, sta konec prejšnjega in v začetku tega meseca izšla tudi razpisa za vpis v višje strokovno izo- braževanje in za srednje šols- tvo. V šolskem letu 2000/ 2001 se bodo učenci lahko vpisali v srednje šole, na kate- rih izvajajo programe nižje- ga, srednjega poklicnega izo- braževanja, programe tehniš- kega in drugega strokovnega izobraževanja, gimnazije in programe poklicno-tehniške- ga izobraževanja. Poleg že znanih srednješol- skih izobraževalnih progra- mov je pripravljenih tudi nekaj novih: v Kmetijski in gospo- dinjski šoli Šentjur: pek, pro- gram po dualnem sistemu (ds), v Vrtnarski šoli Celje: aranžerski tehnik, v I. gimnaziji v Celju: klasična gimnazija, v Poslovno- komercialni šoli Ce- lje: prodajalec (ds), v Steklarski šoli Rogaška Slatina: gimnazija in v Šolskem centru Velenje, Poklicni in tehniški šoli za stori- tvene dejavnosti: pomočnica gospodinjske oskrbnice. Informativna dneva bosta v petek, 11. februarja ob 9. in 15. uri, in v soboto, 12. februarja, ob 9. uri. Oba informativna dneva sta namenjena učen- cem, ki letos zaključujejo os- novnošolsko dejavnost, so- botni informativni dan pa je namenjen tudi kandidatom, ki jih zanima izobraževanje po programih za odrasle. Razpis za izobraževanje odraslih bo objavljen predvidoma junija. Prijave za vpis naj izpolnijo vsi, ki se v prihodnjem šol- skem letu nameravajo vpisati v 1. letnik srednjega izobraže- vanja, in sicer na obrazcu DZS 1,20, ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. Učenci za vpis v prvi letnik izpolnijo samo eno prijavo, ki jo osnovnošolci oddajo v osnovni šoU. K pri- javnici morajo učenci v skla- du z določili programa prilo- žiti dokazila o izpopolnjeva- nju dodatnih vpisnih pogojev. Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 6. marca 2000. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo za šolstvo in šport do 13. marca v posebni brošuri, ki jo bodo učenci pre- jeli v osnovni šoli, objavilo šte- vilo prijav za vpis. Učenci, ki bi želeli svojo odločitev spreme- niti, bodo lahko do 27. marca vzeli prijavo in jo prenesli na drugo srednjo šolo oziroma v drug program. Po tem roku prijav ne bo več mogoče prena- šati, dokler postopek za izbiro kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 23. junija 2000. Če bo število prijavljenih učencev za posamezni pro- gram tudi po 27. marcu večje od predvidenih vpisnih mest, bo šola v soglasju z mini- strom za šolstvo sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učenci obveščeni najka- sneje do 21. aprila. Višje strolcovne šole Za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem le- tu 2000/2001 minister za šols- tvo na Celjskem razpisuje v Šolskem centru Celje, Višji strokovni šoli 70 vpisnih mest za izobraževanje mladine in 60 za odrasle za pridobitev višje strokovne izobrazbe strojniš- tvo ter 70 mest za mladino in 120 za odrasle za pridobitev višje strokovne izobrazbe gradbeništvo. Šolski center Ve- lenje, Višja strokovna šola raz- pisuje 70 vpisnih mest za izo- braževanje mladine in 50 mest za odrasle po programu za pri- dobitev višje strokovne izo- brazbe elektronika ter 30 mest za izobraževanje odraslih za pridobitev višje strokovne iz^ brazbe rudarstvo in geotehno logija. Poslovno-komercialiij šola Celje, Višja strokovna Šol; razpisuje 70 vpisnih mest izobraževanje mladine in 70 izobraževanje odraslih za prj, dobitev višje strokovne iaio. brazbe komercialist. Tisti, ki nameravajo v štu. dijskem letu 2000/2001 bivati v dijaškem domu, se prijavijo z obrazcem DZS 1,74, ki gj pošljejo v dijaški dom, in si? cer študentje višjih šol najk» sneje do 8. marca, dijaki pa do 6. marca 2000. Dijaški doq bo prijavljene kandidate j možnosti bivanja in postopku za sprejem obvestil do 7. aprj. la. V Dijaškem domu Celje je za študente višjih šol prosti 40 mest, 10 za študentke in 3(1 za študente, za dijake pa j( prostih 160 mest, 110 za de^ kleta in 50 za fante. Podrofc nejše informacije bodo dija| ki domovi posr^ovali kandi datom 11. in 12. februarja. Vsi, ki se nameravajo v pri- hodnjem študijskem letu vpi sati v 1. letnik višje strokovne šole, morajo to storiti najpoz- neje do 8. marca 2000 z obraz- cem Prva prijava za vpis v višje strokovno izobraževanje (Obr. 1,253). Obrazec, ki gj lahko kupijo v večjih knjigar nah in papirnicah, pošljejo viš jim strokovnim šolam. Informativni dan bo pravi loma v petek, 11. februarja ol 10. in 15. uri za mladino in^ soboto, 12. februarja ob 10 uri za mladino in odrasle. NATAŠA PEUNff Radojanameslo MenRia Šoštanjski območni odbor SDS je v obdobju po smrti predsednika stranke Bogda- na Meniha, dr. med., deloval pod začasnim vodstvom. Na volilni konferenci, ki je bila minuli petek, so člani izvolili novega predsednika občin- skega odbora ter potrdili še devet članov izvršilnega od- bora in tri člane nadzornega odbora. Predsednik je postal Peter Radoja, dosedanji podpredsednik. M.K. Ugovori »slamnatega upravljavca« Celjski sejem opozarja lastnico zimskega bazena mestno občino na visoke stroške obratovanja in problem vzdrževanja kopališča Celjski zimski bazen je prejšnji teden zdravstvena inšpekcija znova odprla, potem ko je upravljavec poskrbel za nadzor kopal- ne vode. Bazen je bil zaprt devet dni. V Celjskem sejmu, ki je upravljavec kopališča, so na torkovi tiskovni konferenci opozorili, da jih zdravstvena inšpekcija ne more prisi- liti v sklenitev letne pogodbe o nadzoru kopalne vode. »Pomembno je,« je menil mag. Franc Pangerl, »da je voda redno nad- zorovana, a s kom in za kako dolgo sklepa- mo naročilo, bomo samostojno odločali.« Po zakonu morajo kopalno vodo pristojne službe kontrolirati štirikrat na mesec v kopal- ni sezoni, za sklenitev pogodbe o nadzoru pa je dolžan poskrbeti upravljavec. Po interpreta- ciji Celjskega sejma zakon od njih ne terja, da bi sklenili pogodbo za daljše obdobje, ampak so mnenja, da lahko nadzor enako učinkovito zagotavljajo sproti. Tako so za mesec februar sklenili naročilo z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje. Celjski sejem je iskal ponudni- ke, ki bi lahko opravljali nadzor nad kopalno vodo, tudi v Ljubljani in Mariboru, ker so bili mnenja, da so cene, ki jih ima celjski zavod, previsoke. Kasneje so ponudbe zavodov iz Ljubljane in Maribora res prispele, a te cene - Pangerl jih pripisuje »monopolnemu dogovo- ru« - so bile še višje. Upravljavec je pripravil seštevek vseh stroš- kov obratovanja bazena, od plačila elektrike do ogrevanja, in ti naj bi v lanskem letu glede na knjigovodsko evidenco znašali 35 milijo- nov tolarjev, bazen pa naj bi z vstopnino zaslužil dobrih 11 milijonov tolarjev, kar naj bi bili skupni prihodki kopališča. Po mnenju upravljavca potrebuje bazen, star je že 20 let novo strojnico, napeljavo za vodo in energet- sko prenovo, s katero bi zmanjšali stroške ogrevanja. »Upravljavci smo po sili razmer. Bazen je infrastrukturni objekt mesta in skup- nost bo morala poskrbeti tudi za financira- nje,« je dejal Pangerl. Lastnica hale A in B ter tenis igrišč je od konca*lanskega leta Mestna občina Celje. Kot je povedal Ivan Pfeifer- načelnik oddelka za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo pri Mestni občini Celje, bodo s Celjskim sejmoiT kot upravljavcem morali skleniti najemniško pogodbo, ki bo opredeljevala tudi sistem sut*" vencioniranja ter pravice in dolžnosti najenr nika. Skupaj na hirislicnem področju v Preboldu so župani vseh šestih spodnje- savinjskih občin podpisali dogovor o usta- novitvi skupne lokalne turistične organiza- cije za območje Spodnje Savinjske doline. Po tem dogovoru bodo koordinacijski od- bor lokalne turistične organizacije sestavljali župani občin - podpisnic dogovora. Vsa stro- kovna opravila do ustanovitve bo opravljala Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Potrebna sredstva bodo ob sprejetem progra- mu zagotavljale občine po delitvenem ključu, izračunanem na osnovi števila prebivalcev, dohodnine in površine. Obenem so podpisali tudi dogovor o sodelovanju na sejmu Alpe Adria, ki bo od 21. do 25. marca v Ljubljani. T TAVČAR mm^ DOGODKI 3 Svinfski sejem na dražbo Gradnja obvozne ceste preko kompleksa Stare Cinkarne še letos - Zemljišča v industrijski coni Trnovlje-vzhod po simbolni ceni »Najkasneje v dveh mese- cih bomo v Mestni občini Celje pripravili vse potrebno za dražbo, na kateri bomo prodali približno 3,2 hekta- ra zemljišča, poznanega pod imenom Svinjski sejem, za katerega se zanimajo tr- govci, že v obstoječem zazi- dalnem načrtu za to območ- je pa je predvidena gradnja velikega nakupovalnega središča,« napoveduje celj- ski župan Bojan Šrot pot, kako bodo v Celju skušali zagotoviti denar za gradnjo obvozne ceste čez kompleks Stare Cinkarne. Kot je znano, v Celju ne pristajajo na predloge Darsa, da bi obvozno cesto za čas rekonstrukcije 3. faze Mari- borske ceste uredili po vzpo- redni Vrunčevi in gradnjo kri- žišča z magistralo vzhod-za- hod. S pogajanji za sofinanci- ranje gradnje obvoznice pre- ko kompleksa Stare Cinkarne z nadvozom preko železnice ter mostom preko Voglajne z Darsom bodo seveda nadalje- vali, predračun za načrtovano obvoznico pa se vrti med 450 in 500 milijoni tolarjev. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal župan Šrot, zanimanje Mercatorja za nakup zemljišča v nepo- sredni bližini celjskega mest- nega središča kljub drugač- nim govoricam in izjavam v javnosti še ni povsem zamrlo, vse bolj pa se za območje Svinjskega sejma zanima tudi francoski Leclerc. »V Celju pa bi bili veseli, če bi se na draž- bo odzvali tudi domači trgov- ci,« še dodaja. Sicer pa bodo v Celju imeli letos v Zavodu za planiranje in izgradnjo, ki po novem de- luje kot oddelek občinske uprave, največ dela s pripra- vo prostorskih aktov za ob- močje Stare Cinkarne. Z lan- skim 31. decembrom je na- mreč potekel rok, po katerem kompleks, ki skupaj s sosed- njimi zemljišči, ki so že v občinski lasti, meri kar 20 hektarov, prehaja tudi v po- sest Mestne občine Celje. Prav v teh dneh se v občinski upravi s predstavniki Cinkar- ne še dogovarjajo o primopre- daji kompleksa. V Celju so najbolj veseli, ker so že opravljene prve analize Zavo- da za zdravstveno varstvo Ce- lje pokazale, da za območje, razen za katranske jame, ne bo potrebno posebne ekološ- ke sanacije. Še za letos v Celju napove- dujejo tudi oživitev ekonom- ske cone za industrijo oziro- ma proizvodne dejavnosti na območju Trnovlje-vzhod, kjer je za to dejavnost predvi- denih okoli 10 hektarov zem- ljišč. Za gradnjo proizvodnih objektov se trenutno v Celju že zanima 13 interesentov, glede na obljube župana Šro- ta, da bo Mestna občina Celje podjetnikom komunalno ure- jena zemljišča na tem območ- ju ponudila po simbolni ceni, pa je pričakovati še več zani- manja. »Posebna komisija, želim si, da bi jo sestavljali zlasti strokovnjaki, bo pripra- vila kriterije in merila za pro- dajo zemljišč. Glede na to, da se povprečna cena za kva- dratni meter komunalno ure- jenega zemljišča v Celju vrti okoli 140 nemških mark, pa računamo, da bo okoli 40 mark za kvadratni meter tista cena, ki bo pritegnila podjet- nike.« - ^ IVANA STAMEJČIČ Pri gradnji obvozne ceste preko kompleksa Stare Cin- karne ne gre samo za raz- bremenitev Mariborske v času rekonstrukcijskih del, pač pa je za Celje pomem- bna tudi zaradi oživitve sa- mega kompleksa, prehod- nosti v primeru visokih vo- da ter dostopa do takoime- novanih starih hald, približ- no 5 hektarov obsegajočega območja med železnico in Voglajno, ki je zdaj povsem neizkoriščeno tudi zaradi tega, ker do njega preprosto ni dostopa. Rimski Icapitei je sponteniic Celjski svetniki so razgla- sili rimski marmorni kapi- tel, najden v Ozki ulici 2 v Celju, za kulturni spome- nik lokalnega pomena. Zapleti s kapitelom segajo že leta nazaj, spor o njegovem lastništvu pa še tudi ni dobil epiloga v sodni dvorani. Kot je povedala direktorica Pokrajin- skega muzeja Celje Darja Pirkmajer, je kapitel po skle- pu celjskih svetnikov iz sredine leta 1997 hranjen v lapidariju, v muzeju pa so ga obdržali po razstavi, za katero so si ga izposodili od Zlatke Šoštarič. Kapitel je edini najdeni in ohra- njeni zaključek stebrov, ki omogoča popolno rekonstruk- cijo izgleda kolonade ob glavni mestni ulici iz rimskih Časov, ter zaradi tega izjemnega po- mena za arheološko ter kultur- no-zgodovinsko dediščino. IS Podražitev brez licitacije Cene zemeljskega plina za tarifni odjem v Celju so od 1. februarja višje za 16,4 od- stotka; s to podražitvijo, pra- vijo v Energetiki, pa bodo zgolj pokrili stroške višjih cen dobavitelja ter podraži- tve goriva. V podjetju so najprej predla- gali 23,8-odstotno podražitev, v Komunalni direkciji MOC pa so odstotek znižali na 17,8. Še dodatnega kleščenja je bil predlog deležen v odboru za finance in premoženjska vpra- šanja mestnega sveta, kjer so člani menili, da bo 16,4-od- stotna podražitev zadoščala za kritje razlik, ki so nastale zlasti zaradi skoraj 10-odstot- nega dviga nabavne cene, inf- lacije zadnjih dveh let, saj se je v Celju zemeljski plin na- zadnje podražil maja 1998, ter zmanjšanega odjema plina s strani velikih odjemalcev. V Celju bodo tisti, ki plin upo- rabljajo zgolj za kuhanje in njihov letni odjem znaša do 500 kubikov, za kubični meter plina poslej plačevah 78,99 to- larja, tarifna skupina z letnim odjemom od 501 do 4.500 ku- bikov, v katero sodijo zlasti gospodinjstva s celotno oskr- bo (ob kuhi še ogrevanje ter topla voda) 47,50 tolarja, po- rabniki z letnim odjemom od 4.501 do 40.000 kubikov bodo za kubik odšteli 46,98 tolarja in tisti s še višjo porabo 45,93 tolarja. Dobavitelj plina tudi ne priznava več popusta, ki je še lani znašal 19 odstotkov in so ga v Energetiki obračunava- li odjemnikom. Podražitev, je menila večina mestnih svetnikov, je nujna. Zato tudi niso prisluhnili svet- niku Stanislavu Hrenu (SDS), ki je predlagal, da naj bo podražitev - če je že potreb- na - le enomestna, torej največ 9-odstotna. »Odgovorni smo za poslovanje podjetja, zato se moramo držati številk, ne pa o podražitvi licitirati,« je bil od- ločen Bernard Krivec (De- SUS). I. STAMEJČIČ Kultura brez direktorja Tudi najbolj »kulturni me- sec« bo v konjiški občini mi- nil brez direktorja zavoda za kulturo. Svetniki se namreč na zadnji seji niso odločili za imenovanje kandidatke, ki sta jo predlagala tako pristoj- na komisija kot župan. Župan Janez Jazbec je svet- nike obvestil, da je registracija novoustanovljenega Zavoda Za kulturo Občine Slovenske Konjice v teku in da je stro- hni sodelavec občine Zden- 1^0 Plankl kot vd. direktor te- ga zavoda že speljal postopek Prezaposlitve štirih delavcev iz občinske knjižnice na za- vod za kuhuro. »Zavod ima Sedaj vse potrebno, da lahko začne z delom, le še direktorja potrebuje,« je omenil župan in razložil, da se je na razpis odzvalo šestnajst kandidatov, z večino so tudi opravili razgo- vor. »Po zelo težkih razgovo- rih sem predlagal za imenova- nje direktorice Jožico Klanč- nik iz Brega pri Slovenskih Konjicah,« je povedal. S tem predlogom se je soglasno stri- njala tudi Komisija za mandat- na vprašanja, volitve in ime- novanja ter administrativne zadeve (KVIAZ), ki je občin- skim svetnikom nato podala predlog sklepa o imenovanju direktorice. Vendar... Na hrbtni strani istega skle- pa so natisnili sicer povsem neobvezujoče mnenje sveta zavoda za kulturo, v katerem pa so člani jasno zapisali, da po njihovi presoji razpisnim pogojem bolj kot Jožica Klančnik ustrezajo štirje dru- gi kandidati (Renata Klanč- nik, Gizela Rubin, Breda Slapnik, Sandi Marzido- šekV. Po burni razpravi je le devet svetnikov podprlo Jožico Klančnik, pet jih je bilo proti, kar šest pa se jih ie vzdržalo glasovanja. Imenovanje torej ni uspelo, komisija in svei za voda pa sta dobila nalogo, da do februarske seje oblikujeta nov predlog, H. P. Smeti v gozdove? šentjurska občina je na predlog podjetja Javne na- prave Celje na ponedeljkovi seji občinskega sveta spreje- la nov tarifni sistem ravna- nja s komunalnimi odpadki. Osnova za obračun je po no- vem volumen posode, nič več kvadratni meter stano- vanjske površine. V občinski stavbi trdijo, da naj bi bilo treba po novem plačati za hišo s 150 kvadrat- nimi metri stanovanjske povr- šine 1737 tolarjev na mesec, pri čemer ni vštet davek (seda- nja cena je 1806 tolarjev). Za S8 kvadratnih metrov veliko stanovanje naj bi 4>ila nova cena 904 tolarje (brez davka), namesto dosedanjih 698 tolar- jev. Po novem ne bo več zbira- nja prispevka za investicijska vlaganja na področju ravnanja z odpadki. V občinskem svetu so neka- teri izrazili bojazen, da se lah- ko pojavi v gozdovih več div- jih odlagališč, sicer pa so se odločili za začetek postopka, po katerem bodo vkliur^ena v organizirani odvo/ sr eti v..- gospodinjstva šentjurske jbr- ne. Pid'. tako jiii je zaMi^ai podrobnej i ^; bila do leta 2003. Za sočasno urejanje ceste, brvi in vsega, kar želijo krajani Pod gradom, pa bo na voljo denar iz občinske takse. M Svetnike je zanimal vpliv naprave na okolje, ki bo takšne^ ga tipa, da bo povzročala kar najmanj smradu, medtem ko^ postopek stabilizacije blata ne omogoča izkoriščanje biopli- na, Z izgradnjo kolektorja bodo sčistili strugo Savinje inj tako povečali poplavno varnost krajev ob njej in samej naprave. i Zaradi velikosti in pomena naložbe so svetniki predlagali] ustanovitev odbora, ki bi spremljal porabo denarja in grad| njo. Takšen odbor, predvsem s strokovnjaki s tega področja,i je župan Bojan Šrot že imenoval, na željo svetnikov pa ga je' pripravljen še razširiti. Tc; Jara icača presekana Zreški svetniki so v pone- deljek zvečer potrdili občin- ski proračun za leto 2000. Priprava letošnjega proraču- na, skupaj bodo pridobili in porabili 601 milijon tolarjev, je letos v občini Zreče trajala dlje, kot so v občinski upravi pričakovali. Na lanski novembrski seji so namreč nekateri svetniki in predstavniki krajevnih skup- nosti zahtevali, da uprava pri- pravi razrez porabe v minulih letih po šestih zreških krajev- nih skupnostih. To je prineslo nemalo izračunov in podaljša- nje posvetovanja o letošnji proračunski razporeditvi po krajevnih skupnostih in odbo- rih. Zahtevani razrez so svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti tudi dobili, čeprav je župan na seji poudaril, da pri nekaterih področjih takšen razrez ni bil mogoč. Tako so na primer vsi športni klubi občine Zreče registrirani v krajevni skupnosti Zreče, v njih pa so dejavni člani iz vseh krajevnih skupnostih. Letošnjega proračuna se bo- do v dneh pred kulturnim praz- nikom zagotovo razveseli zreški kulturniki, saj jim za de- javnost odmerja več denarja kot lanski, med investicijami pa je prednostna tista v Center obšol- skih dejavnosti na Gorenju. Si- cer pa bo največji delež, skoraj šestina zreškega proračuna, us- merjen v cestno gospodarstvo (investicije ter zimsko in letno vzdrževanje). Nekaj denarja v zreškem proračunu je, podob- no kot v konjiškem, namenje- nega tudi za sofinanciranje elektrifikacije Stolpnika na Ko- njiški gori. V.M. Z OBČINSKIH SVETOV Nova stanovanja v Šentjurju ŠENTJUR - Stanovanjski sklad si prizadeva za rekonstrukcijo stavbe na Ipavčevi ulici 19 A, kjer bodo iz podstrešja pridobili stanovanja, obstoječa pa preuredili. Po projektanskem predra- čunu bo stala rekonstrukcija 28 milijonov tolarjev, za kar bodo najeli dolgoročno posojilo republiškega sklada. Občinski svet je v ponedeljek prevzel poroštvo. (BJ) Razvoj podeželja SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so se strinjali, da občina sofinancira izdelavo razvojnega projekta CRPOV za območje krajevnih skupnosti Loče, Jernej in Zbelovo ter imenovali projektni svet. (BP) Franc Šelih ostaja SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so dali soglasje k imenova- nju Franca Šeliha za direktorja Svetovalno izobraževalnega centra in za ravnatelja Kovinarske šole v Zrečah še za prihodnja štiri leta. (B.P.) Natelc odstopil ŠOŠTANJ - Potrdili so odstop občinskega svetnika iz vrst ZLSD Matjaža Natka (tudi kandidata za župana na minulih nadomestnih volitvah), ter sprejeli predlog odloka o rebalansu proračuna za lani. Občinski svetniki o predlogu odloka, ki se nanaša na način izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje naprav za varstvo zraka, niso odločali zaradi protislovij v besedilu. Obravnavali pa so poročilo o obnovi šoštanjskega kulturnega doma, ki še vedno buri duhove, ter sprejeli sklep, da za nadaljnje postopke pooblastijo župana Milana Kopušarja. (M.K.) INTERVJU 5 Rimljani hočejo no svoje Bo zdravilišče končno dobilo dobrega lastnika in bodo v Rimskih Toplicah sami gospodarili na svoji zemlji? - Pogovor s predsednikom sveta krajevne skupnosti Dragom Zupanom v Rimskih Toplicah pravi- jo, da še nikoli v novejši zgo- dovini kraja niso imeli na l^upu toliko problemov kot prav sedaj. Čeprav so pri re- ševanju zdravilišča z neneh- nimi protesti veliko dosegli in postaja oživitev propada- jočega kompleksa vse bolj resnična, so še vedno na preži, če bi vendarle nekdo spet zamešal štrene. Odločili so se, da se odcepijo od obči- ne Laško, povrhu vsega pa so se zaradi vode postavili po robu še laški pivovarni, kar je v teh krajih pravo he- retično dejanje. »Še dobro, da nas pri tem podpira širša javnost,« meni predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Zupan, ki ga je prav devetletna borba za zdravilišče dvignila iz ano- nimnosti in ga postavila na vidnejše mesto ne le v kraju, ampak tudi v občini in v poli- tiki. »In prav zaradi podpore ljudi upamo, da nam naš kraj in njegovo okolico uspeli reši- li za prihodnje rodove,« do- daja Zupan. »Zavedamo se, 4i Rimskim Toplicam ne bo več mogoče vrniti nekdanjega slovesa, lahko pa bodo pre- poznavne v slovenskem pro- storu.« Za zdravilišče je bilo nare- jenih že veliko projektov, podpisanih kar nekaj pisem o nameri, da o sestankih, tribunah, obljubah in sanj- skih izjavah niti ne govori- mo. Res verjamete, da bo to- krat drugače? Pot, ki jo je zdaj ubrala dr- žava, ponuja več možnosti za uspeh kot doslej. Vse se odvi- ja hitreje in bolj resno, čeprav je predlagani projekt zelo za- pleten. V Rimskih Toplicah ga podpiramo in verjamemo vanj, čeprav ni dal še prav nobenih konkretnih rezulta- tov. Že ponudbe, ki so prispe- le na lani objavljeni informa- tivni razpis, so ohrabljujoče. O imenih zdaj ne bi govoril, ker bo bolj pomembno to, kdo se bo javil na zaključni razpis. Je pa dejstvo, da je kljub prepričanju, da so se v Rimskih Toplicah preizkusili in tudi opekli že prav vsi, ki v tej Sloveniji lahko sploh kaj naredijo, prispelo kar pet re- snih vlog. Morda jih bo ob končnem razpisu, ki ga bo vlada obravnavala prav danes in bo objavljen v prihodnjih dneh, še več. Vsebina novega razpisa je povsem drugačna od dose- danjih, saj država zdraviliš- če daje v najem z možnostjo kasnejšega odkupa, poleg tega pa je v projelct oživitve pripravljena vložiti tudi ne- kaj denarja. Gre takšen preobrat pripisati trmaste- mu vztrajanju Rimljanov pri svojih zahtevah? Državo smo res ves čas prepričevali, da je treba kapi- talu tudi kaj ponuditi. Nihče ni tako neumen, da bo vlagal v nekaj, kar sploh nikoli ne bo moglo biti njegovo. V Ljublja- ni se je lani v jeseni res zgodil presenetljiv obrat, pa ne sa- mo v zvezi z vsebino razpisa. Upoštevali so našo zahtevo po takojšnji prekinitvi sodelo- vanja z Investplanom, ki je skupaj s celjsko bolnišnico celo ustanovil družbo Zdravi- lišče Rimske Toplice, pa se je po dveh letih pokazalo, da imajo le projekte in prav nič denarja. Presenetljivo je bilo tudi to, da so v medresorsko komisijo, ki vodi projekt oži- vitve zdravilišča in je bila vse- skozi naravnana zgolj ljub- ljansko, vključili še laškega župana in našega predstavni- ka. Kot velik uspeh štejemo tudi dejstvo, da je vlada na našo zahtevo spremenila sklep o tem, da bo v zdraviliš- ču, če ne bo našla strateškega investitorja, uredila dom upo- kojencev. V Ljubljani so poka- zali celo več razumevanja do naše opozorilne zapore ceste, ki je v laškem občinskem sve- tu niso podprli. Še celo več. Zaradi teh in nekaterih drugih starih problemov, so nas ne- davno ozmerjali, da se obna- šamo po balkansko. Boste s svojimi zahtevami nadaljevali tudi takrat, ko bo v zdravilišče prišel nov gos- podar? Upamo, da tokratni razpis ne bo prinesel le dokončno, ampak tudi pravilno rešitev za zdravilišče. Naša edina zahteva je, da se bodo v njem odvijale takšne dejavnosti, ki bodo zagotavljale tudi hitrejši razvoj kraja in lepše življenje bodočim rodovom. Problem zdravilišča je bil vseskozi spolitiziran, ob njem so se križali najrazlič- nejši, tudi nizkotni interesi. Boste kdaj razkrili igrice, ki so se dogajale v zakulisju? Kakršnokoli obsojanje za nazaj ne bi imelo smisla, saj s tem ne bi prav ničesar spre- menili. Res se je veliko doga- jalo, vendar tudi sam ne vem vsega. Zelo rad bi, na primer, izvedel, kdo in s kakšnimi nameni je razdrl pogodbo s Krko. Ali obstajajo natančnejši podatki o tem, kolikšna je škoda zaradi zaprtega zdra- vilišča? Zaradi propadanja objek- tov je vlada v zadnjih letih vrednost zdravilišča znižala z 1,3 milijarde na 600 milijonov tolarjev. Če k temu prišteje- mo še vzdrževanje in izpad dohodka, znaša škoda zago- tovo že krepko čez dve mili- jardi tolarjev. Zdi se, kot da v Rimskih Toplicah ne morete živeti brez zapletov. Vam je bila večletna borba z državo pre- malo, pa ste zdaj zaradi vode dregnili še v Pivovarno Laš- ko? Za to imamo tehtne razlo- ge. Za termalne vrelce, brez katerih ne bi bilo tudi zdravi- lišča, se že deset let nihče ne briga. Ker so vodni viri živ- ljenjskega pomena za Rimske Toplice, jih bomo sami varo- vali toliko časa, dokler v zdra- vilišče ne pride nov gospodar. Pridobili smo strokovno mnenje, ki pravi, da se vodni viri sicer lahko izkoriščajo, vendar nikakor ne stihijsko, brez strokovnih podlag. Izko- riščanje pitne vode bi namreč lahko v skrajnem primeru privedlo do uničenja termal- nih vrelcev. Vode je sicer do- volj, vendar mora biti črpanje usklajeno s hidrogeološkimi študijami, ki pa za sedaj še niso narejene. Naročiti in tudi plačati bi jih najbrž morala Pivovarna Laško, ki je lani na območju Lurda pričela z vrta- njem raziskovalnih vrtin. Ko je hotela to narediti tudi na območju Borovega, ki po od- ločbah, starih skoraj štiride- set let, sodi v ožji varstveni pas, smo se odločno uprh, čeprav za to nimamo pravne podlage Za pomoč smo prosi- li tudi ministrstvo za okolje in upam, da nam bodo kmalu odgovorili. V pivovarni najbrž niso bili navdušeni nad vašo od- ločitvijo, da boste strogi va- ruhi vseh vodnih virov. Uradno o tem niso še niče- sar povedali, pa tudi na naš predlog, da bi skupaj z laškim županom sedli za mizo in se resno o vsem pogovorili, se še niso odzvali. Mislim, da so užaljeni, ker si je neka nepo- membna vas drznila postaviti zahteve do takšnega gospo- darskega giganta. Ne le laške- ga, ampak tudi slovenskega. Rad bi poudaril, da nimamo nobenih slabih namenov, tudi črpanja vode ne želimo pre- prečiti. Ne bomo pa dovolili, da bi se s tem naredila kakšna škoda zdravilnim vrelcem. Voda je naše bogastvo. Rim- ske Toplice so živele 2000 let prav zaradi nje. Ob vseh težavah, ali pa morda prav zaradi njih, ste v Rimskih Toplicah zopet oži- vili pobudo o odcepitvi od občine Laško. Želja po samostojni občini, ki so jo Rimske Toplice že ime- le od druge vojne do leta 1955, ni nova. Zadnji poskusi so bili leta 1994, pa so propadli. Raz- log, da poskusimo znova, je preprost, čeprav bo pot do cilja vse prej kot enostavna. Že ne- kaj časa ugotavljamo, da Rim- ske Toplice sploh ne zanimajo Laškega, in da občina tega na- šega območja ne vidi kot enega najbolj obetavnih za razvoj zdraviliškega turizma. Ni nas v nobenih srednjeročnih niti strateških načrtih. Na območju naše krajevne skupnosti se že skoraj dvajset let ni zgodila no- bena pomembna naložba, naš razvoj je odvisen od drobtinic, ki jih dobimo iz občinskega proračuna. Tudi letos ne more- mo pričakovati kaj več, čeprav bo na voljo preko 1,4 milijarde proračunskih tolarjev. Nedo- pustno je tudi, da občina ne naredi ničesar niti za to, da bi privabila v kraj nekatere stori- tvene dejavnosti, na primer bencinsko črpalko ali bančno agencijo. Občinska politika ni slaba mati samo vam, ampak veči- ni krajevnih skupnosti. Za- kaj ste se pri vas odločili za takšno skrajno pot? Rimske Toplice imajo od vseh laških krajevnih skupno- sti največ danosti in tudi mož- nosti za razvoj turizma in drob- nega gospodarstva. Ker meni- mo, da se odnos Laškega ne bo kaj dosti spremenil, bomo po- skusili kot samostojna občina. Zavedamo se, da se čez noč ne bo nič spremenilo in da bomo potrebovali vsaj deset let, da se približamo ostalemu sloven- skemu prostoru. Upam, da pri tem ne bo prišlo do razprtij z Laščani in da bomo ostah v dobrih odnosih. Kako bo vaša osamosvoji- tvena zgodba potekala ča- sovno? Vse bo odvisno od volje ljudi. Že do poletja bi radi najprej izvedli poizvedovalni referendum, nato pa še pravi referendum. Če se bodo ljud- je odločili za samostojnost, bomo potem nadaljevali še z drugimi aktivnostmi, potreb- nega bo tudi veliko lobiranja. Zelo bi bil vesel, če bi nasled- nje lokalne volitve pričakali že kot svoja občina. Ki pa bi ostanek občine Laško geografsko razdelila. Kaj bo z Jurkloštrom, Sedra- žem in Zidanim Mostom? V tem ne vidimo velikega problema, saj razdeljena laš- ka občina ne bi bila poseb- nost v slovenskem prostoru. Sicer pa se bomo s tem vpra- šanjem ubadali takrat, ko bo čas za to. JANJA INTIHAR 1 Foto: GREGOR KATIČ Drago Zupan PO DRŽAVI Trgovina z orožjem UUBLJANA, 26. januarja (Delo) - Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s povojno trgovino z orožjem, je pričal Tone Pain- kiher, nekdanji vodja obveš- čevalnega sektorja pri vojaš- ki tajni službi. Po njegovih besedah je nekdanji šef te službe Andrej Lovšin leta 1993 vso gotovino in doku- mentacijo v zvezi s trgovino izročil poveljniku Morisa To- netu Krkoviču. Kot se je izka- zalo kasneje, parlamentarne službe niso posnele Painki- herjevega pričevanja. Kazen šele tretjič UUBLJANA, 27. januarja (Delo) - Vlada je sprejela predlog novele zakona o prekrških, ki naj bi jo parla- ment sprejel po hitrem po- stopku. Spremenjen bo na- čin kaznovanja manjših pre- krškov. Policist ali inšpektor bo tistega, ki je storil prekr- šek, dvakrat le opozoril, tretjič pa ga bo prijavil sod- niku pa prekrške. Nic vec brez carine UUBLJANA, 27. januarja (Delo) - Obmejne brezcarin- ske prodajalne se bodo mo- rale do konca leta spremeni- ti v navadne prodajalne z normalno davčno obreme- nitvijo. Do vstopa naše drža- ve v Evropsko unijo bodo poseben davčni in carinski status obdržale le brezcarin- ske prodajalne na sloven- sko-hrvaški meji. Volitve UUBLJANA, 28. januarja (Delo) - Po dveh dneh pole- mične in tudi žaljive razpra- ve so poslanci zavrnili sldep, da je »predlog zakona za uvedbo dvokrožnega volil- nega sistema primerna pod- laga za pripravo besedila za drugo obravnavo«. Za sklep je glasovalo le 44 poslancev, kar ni prepisana dvotretjin- ska večina. Tik pred glaso- vanjem je 13 poslancev LDS vložilo v proceduro nov predlog zakona, ki prav ta- ko uvaja dvokrožni večinski sistem, le da so vanj vključe- ni tudi volilni okraji in nado- mestni poslanci. Koalicija Slovenija UUBUANA, 29. januarja (Delo) - Predsednika SDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle sta podpisala spora- zum za skupni nastop na letošnjih parlamentarnih volitvah. O združitvi s SKD je razpravljal tudi vrh SLS, ki pa zahteve krščanski demo- kratov, da mora ljudska stranka zapustiti vlado, še ne more sprejeti, saj bi to škodilo državi. Zaostritve LJUBLJANA, 1. februarja (Delo) - Banka Slovenije na- merava letos zaradi spre- menjenih razmer doma in na tujem zaostriti denarno politiko. Če bodo rezultati v dohodkovni politiki boljši, bo zaostrovanje milejše, v podjetjih pa se bodo morali odločati med plačami ali lik- vidnostjo. a GOSPODARSTVO Priložnosti na špansicem trgu Izvoz slovenskih podjetij v Španijo še vedno zelo skromen - Dobre izkušnje zreškega Uniorja Mednarodni oddelek Gospo- darske zbornice Slovenije in celjska območna gospodarska zbornica sta pripravila posvet o tem, kako bolje izkoristiti priložnosti na španskem trgu. Sodelovanje med Španijo in Slovenijo se sicer zadnja leta krepi, vendar sta obseg in vrednost menjave v primerjavi s članicami Evropske unije ze- lo skromni. Stalnica je precejš- nji deficit, saj je, na primer lani, v celotni blagovni menja- vi, ki je dosegla 300 milijonov dolarjev, izvoz znašal le 70 mi- lijonov dolarjev. Samostojna svetovalka v GZS Slovenije Majda Dobrave ugo- tavlja, da so slovenska podjetja na španskem trgu premalo ak- tivna, razloge pa je mogoče iska- ti v nepoznavanju tržišča, pre- cejšnji oddaljenosti, ki je pove- zana s transportnimi stroški, in tudi v nepoznavanju jezika. Prav zato, meni Dobravčeva, bo celj- ski posvet vzpodbudil še koga, da naveže poslovne stike s Špa- nijo, ki sodi med bolj razvite države Evropske unije, njena gospodarska moč pa strmo na- rašča. Da bi lahko bila Španija pomembnejša trgovinska part- nerica Slovenije, meni tudi špan- ski veleposlanik v Sloveniji Luis F. Fernandez de la Pena. Državi sta del pogojev že zagotovili s podpisom sporazumov o zrač- nem in cestnem prometu ter o zaščiti in spodbujanju naložb, v kratkem pa naj bi se začeli poga- jati še o sporazumu o odpravi dvojne obdavčitve. Španski vele- poslanik je še poudaril, da je Španija prijazna do tujih vlagate- ljev, saj je bila pred dobrim le- tom četrta na svetovni lestvici največjih neposrednih tujih na- ložb, do leta 2007 pa načrtuje, da bo obseg tujih vlaganj znašal preko 100 milijard dolarjev. K vlaganju v Španijo je slovenska podjetja pozval tudi komercialni svetnik španske ambasade na Dunaju Fernando Die Ortega in poudaril, da je pri njih mogoče vso potrebno dokumentacijo urediti že v dveh mesecih. Gospodarska zbornica Slo- venije bo letos organizirala obisk slovenske gospodarske delegacije v Katalonijo in Ba- skijo, s katero ima danes nepo- sredne stike le peščica naših podjetij. Obisk bo predvidoma v drugi polovici maja. Več kot polovica blagovne me- njave naše države in Španije je zdaj povezana z avtomobilsko industrijo, poleg tega izvažamo še električna orodja, belo tehni- ko in kemične proizvode, uvaža- mo pa heterociklične spojine, tekstilne izdelke in tudi južno sadje. V gospodarski zbornici pravijo, da s takšno trgovino ni- so zadovoljni in upajo, da bo v naslednjih letih bolje. Tudi zato so na posvet povabili podjetja, ki špansko tržišče dobro poznajo in ga tudi uspešno obvladujejo. Pomembna pogoja za uspeh na španskem trgu so vsekakor pri- sotnost na njihovih sejmih ter dovolj velika skladišča in lastna podjetja, je na posvetu povedal Viljem Brvar, član uprave zreš- kega Uniorja, ki v Španiji uspe- šno prodaja že skoraj dvajset let. Unior ima podjetje v mestu San Sebastian, obseg prodaje pa zna- ša 5 milijonov mark. Kljub temu, da španski proizvajalci pokriva- jo približno 80 odstotkov potreb domačega trga, da država uvaža predvsem iz držav Evropske unije in da so cene kljub enaki kakovosti nižje od španskih za 10 do 15 odstotkov, v Uniorju računajo, da bodo v naslednjih letih vrednost in obseg prodaje v Španijo podvojili. mmmmmmm janjaintihar Blagovna menjava Slovenije s Španijo je od 87 milijonov dolarjev v letu 1992 narasla lani na blizu 300 milijonov dolarjev, kar predstavlja le od- stotek celotne zunanjetrgovin- ske menjave naše države. Med izvozniki v Španijo je bilo lani tudi osemnajst podjetij iz celj- ske regije (uvoznikov je bilo skoraj štirikrat več), vrednost menjave pa je bila zelo skrom- na. Nova tovarna do leta 2002 V Celjskih mesninah načrtujejo za 1,2 milijarde tolarjev novih naložb - Lani za desetino višji prihodki Zaradi nedavnega sklepa stalnega veterinarskega od- bora Evropske unije o prekli- cu embarga na uvoz sloven- skega mesa in izdelkov v dr- žave petnajsterice, so si od- dahnili tudi v Celjskih me- sninah. V Evropski unijo si- cer ne izvažajo veliko, saj so lani poslali nekaj pošiljk me- sa le v Italijo, bi jih pa napo- vedani ukrep evropskih ve- terinarjev prizadel v prime- ru, da bi ga upoštevali tudi v državah bivše Jugoslavije. Čeprav bi lahko bil izvoz še večji, prodajo trenutno na jug dobrih deset odstotkov proi- zvodnje. Največ izvažajo na Hrvaško, v Bosno in Hercego- vino ter Makedonijo. V Celjskih mesninah so lani fizični obseg proizvodnje v pri- merjavi z letom 1998 povečali za 13 odstotkov, od tega so prodajo svežega mesa povečali za skoraj tretjino, vendar temu niso sledili tudi pričakovani fi- nančni rezultati. Direktor Izi- dor Krivec krivi za to velike trgovine, ki hočejo imeti izdel- ke po bistveno nižjih nabavnih cenah. Kljub temu je podjetje lani imelo okrog 4,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za desetino več kot leta 1998. Po prvih ocenah bodo ustvarili približno toliko dobička kot predlani, to je okrog 23 milijo- nov tolarjev. Letos naj bi se obseg proizvodnje povečal za 10 odstotkov, rast prihodkov pa naj bi bila od 5 do 10- odstotna. V Celjskih mesni- nah, kjer vsako leto namenijo za tehnološko posodobitev proizvodnje od 200 do 300 mi- lijonov tolarjev, bodo tudi letos veliko vlagali. Že v prihodnjih mesecih bodo dokončali poso- dobitev klavne linije, kar jih bo stalo 200 milijonov tolarjev, v drugi polovici leta pa bodo pri- čeli s pridobivanjem potrebnih dokumentov in najverjetneje tudi z gradnjo nove tovarne za predelavo mesa. Naložba, ki bi jo radi dokončali najkasneje do leta 2002, je vredna milijardo tolarjev in je največja v zadnjih letih. -.JANJAINTIHAR Uspešno leto za Comet Po prvih ocenah bo čisti dobiček znašal 310 milijonov tolarjev - Letos pričakujejo ISO 14001 V zreškem Cometu so zelo zadovoljni z lanskimi po- slovnimi rezultati, saj so s prodajo ustvarili 5,3 milijar- de tolarjev prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot leta 1998. V primerjavi s predlan- skimi so po prvih ocenah ugodnejši tudi drugi kazalci poslovanja. Generalni direktor družbe Marjan Lorger ocenjuje, da bo čisti dobiček znašal 310 milijonov tolarjev, kar je za skoraj 75 odstotkov več kot predlani in približno toliko kot leta 1997, ki ga v Cometu štejejo kot izjemno uspešno. »Začetek leta je bil zaradi te- žav na nekaterih naših po- membnih tržiščih nekoliko slabši, nato pa se je prodaja občutno dvignila, tako da ima- mo zmogljivosti vseh treh ključnih programov zelo zase- dene,« je povedal Lorger in poudaril, da so ugodne proi- zvodne in prodajne rezultate dosegli tudi zaradi uspešnega omejevanja vseh vrst stroš- kov. Prvi podatki o uspešnem poslovanju Cometa se že odražajo tudi na trgovanju z njihovo delnico, ki je uvršče- na v borzno kotacijo A. Konec januarja je delnica porasla za skoraj 4 odstotke, sicer pa se je knjigovodska vrednost del- nice v zadnjem letu povečala s 1.834 na 2.100 tolarjev. Lani so v Cometu namenili za naložbe preko 400 milijonov tolarjev. Najpomembnejša je bila namestitev nove tunelske peči v programu rezalk in bru- snih plošč, s čimer so občutno povečali pretočnost in prilago- dljivost te proizvodnje, s preho- dom z elektrike na zemeljski plin pa bodo znižali tudi proi- zvodne stroške. Med pomem- bnejše lanske naložbe uvrščajo še avtomatizacijo pakirnice, po- sodobitev in nakup nekaterih strojev ter posodabljanje raču- nalniškega poslovanja. Comet za letos načrtuje dese- todstotno rast prodaje v primer- javi z lani, donosnost prodaje in donosnost sredstev naj bi bila 6- odstotna, donosnost kapitala 9- odstotna, bruto dodana vred- nost na zaposlenega pa naj bi znašala okrog 40 tisoč mark. Za naložbe v nakup opreme in v skupno podjetje bodo vložili preko 400 milijonov tolarjev, letos pa naj bi pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 14001. ^ JANJA INTIHAR Največ|i Mercator, Petrol in Gorenje Prvič lestvica petdesetih največjih slovenskih materinskih družb - Največji dobičkar Telekom, največji zaposlovalec Slovenske železnice Revija Gospodarski vestnik je z razi- skavo v podjetjih prvič pri nas zbrala podatke o kapitalskih povezavah in konsolidirane podatke o poslovanju v letu 1998. Raziskava je pokazala, da je največja materinska družba Mercator, med prvimi desetimi pa ji sledijo Pe- trol, Gorenje, Telekom, Slovenske žele- zarne, Slovenske železnice, Krka, Lek, Merkur in Istrabenz. Mercator je po konsolidiranih podatkih leta 1998 imel 128,4 milijarde tolarjev skupnih prihodkov, ki naj bi se lani povečali na 172 milijard tolarjev, s čimer bo ta družba prednost pred Petrolom in Gorenjem le še povečala. Poleg Gorenja, ki je imel leta 1998 104,7 milijarde tolar- jev konsolidiranih skupnih prihodkov, lani pa po predvidevanjih 110,5 milijard, so se na lestvico petdesetih največjih materinskih družb uvrstili še Premogov- nik Velenje na šestnajsto mesto, Pivovar- na Laško na štiriindvajseto, Vegrad Vele- nje na dvaintrideseto, Aero na petintride- seto, Steklarna Rogaška pa na petinštiri- deseto mesto. Po čistem dobičku v letu 1998 je s 7,1 milijarde tolarjev visoko pred drugimi družbami Telekom, sledijo pa mu Krka, Lek, Petrol, Luka Koper, Tobačna Ljublja- na, Istrabenz, Gorenje, Sava in Mercator. Pivovarna Laško je na dvanajstem mestu (1,3 milijarde tolarjev). Steklarna Rogaš- ka na šestindvajsetem (345 milijonov), Vegrad na dvaintridesetem (209 milijo- nov), Premogovnik Velenje je štiri mesta za njim (167 milijonov), Aero je štiridese- ti (104 milijona). Sip sedeminštirideseti (26 milijonov). Avto Celje pa še eno mesto niže (21 milijonov). Med materinskimi družbami je po iz- vozu daleč največje Gorenje, ki je lani prodalo na tuje za 99 milijard tolarjev izdelkov. Druga je Krka z nekaj več kot 39 milijardami tolarjev izvoza, tretji pa Lek, ki je izvozil za dobrih 37 milijard tolarjev. Največji zaposlovalec so bile predlani Slovenske železnice z 11.211 zaposleni- mi, drugi je bil Mercator s 7607 delavci, tretje pa Gorenje s 6.733 zaposlenimi. Na lestvici dvajsetih največjih sta še Premo- govnik Velenje (4.127 delavcev) in Ste- klarna Rogaška (1.594). Raziskava, v kateri so sodelovale skoraj vse slovenske materinske družbe, med manjkajočimi pa je zelo malo tistih, ki bi se uvrstile med največjih petdeset, je tudi pokazala, da imajo skoraj vsi koncerni in holdingi v tujini vsaj eno hčerinsko pod- jetje, možnosti za poslovanje pa vse bolj iščejo tudi na trgih nekdanje Jugoslavije. mMmammmmaBsmm janja intihar BAROMETEl Biterm s certifikatom Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjaj Senjur je podjetju Biter^ iz Bistrice ob Sotli predal certifikat kakovosti ISo 9002. Biterm, ki izdelujT termostate za uravnavanj? temperature v hladilno-za' mrzovalnih aparatih, je { mešani lasti Gorenja in švedske družbe Danfoss! Od ustanovitve leta 1994 do danes so podvojili pro^ zvodnjo. Lani so izdelali 1,7 milijona termostatov in s prodajo po prvih ocenah' zaslužili 530 milijonov to- larjev. Direktor podjetja Boris Štefančič napoveduj je, da bodo v naslednjih dveh letih namenili za po- sodobitev proizvodnfe okrog 200 milijonov tolap jev, število zaposlenih pa povečali za 40 odstotkov, V tovarni je zdaj zaposlenih' 99 delavcev, ki naj bi letos naredili dva milijona ter- mostatov in ustvarili 720 milijonov tolarjev prihoda ka. Odlična prodaja' v mestinskem Vitalu, kjer so lani dosegli rekord-' no prodajo brezalkoholnih pijač, zlasti jabolčnega so-' ka, bodo sredi tega meseca, ; ko bodo znani končni re-"; zultati lanskega poslovi- nja, predstavili nekaj novo- i sti v svojem programu, v novo embalažo pa namera- vajo odeti tudi nekatere že uveljavljene izdelke. V Vi- talu je že pred časom posta- la 46-odstotni lastnik delnic Pivovarna Laško, ki pa b? rada v tem podjetju dosegla večinski delež. Po sicer neuradnih podatkih se je z odkupovanjem delnic od zaposlenih že približala 50^ odstotnemu lastništvu. Trgovanje člani Ljubljanske borze so lani opravili za nekaj več kot 531,3 milijarde tolarjev prometa, od tega blizu 330 milijard tolarjev na borz- nem trgu. Preko 43 odstot- kov vsega prometa je nare- dilo sedem bank oziroma borzno posredniških druž- ba, največ med njimi - 47,5 milijarde tolarjev ali skoraj 9 odstotkov vsega prometa, so opravili v Novi Ljubljan- ski banki. Promet celjske borzno posredniške hiše je lani znašal 8,2 milijarde to- larjev, od tega so ga dobro polovico opravili na borz- nem trgu. Nova podoba Žita Ljubljansko Žito, ki zdru- žuje velik del živilskopre- delovalne industrije v Slo- veniji, je pred kratkim spre- menilo svojo grafično po- dobo, kar naj bi odražalo tudi spremembe v organi- zaciji družbe. Nov zaščitni znak Žita, ki ga je izdelal Slavimir Stojanovič iz agen- cije Kompas Design, je stili- zirano zrno žita, nov slo- gan družbe pa je »Žito - okus po dobrem«. GOSPODARSTVO □ Novi aparati iz Gorenja V Gorenju so lani zabeležili rast na vseh področjih poslovanja - Letos 2,2 milijona gospodinjski aparatov Kljub globalizaciji proi- zvajalcev in trgovcev na po- dročju bele tehnike, velikim pritiskom za znižanje cen jgr vse dražjim vhodnim ,j,aterialom so v Gorenju us- pešno zaključili lansko po- jlovno leto. Obseg prodaje JO v primerjavi z letom 1998 povečali za 12 odstotkov in ustvarili 72,6 milijarde to- larjev čistih prihodkov. Konsolidirani čisti prihodki v skupini naj bi po ocenah znašali 108 milijard tolar- fjev. Po besedah predsednika uprave Gorenja Jožeta Sta- niča je lansko poslovanje ce- lotnega sistema najbolj zaz- namovala dinamična nalož- bena dejavnost. V proizvod- njo nove generacije štedilni- kov so vložili 3 milijarde to- larjev, začeli so tudi z grad- njo nove tovarne hladilno- zamrzovalnih aparatov, ki bo stala okrog 8 milijard tolar- jev in bo končana letos. Ob koncu leta so kupili sredstva Marles Pohištva, v skladu s strateškim načrtom do teta 2003, ki predvideva uvajanje novih programov in dejavno- sti, pa so odkupili 10-odstot- ni delež podjetja Telemach in s tem vstopili na področje telekomunikacij. Gorenje je lani vlagalo tudi v razvoj po- slovne mreže. Poleg skla- diščno-poslovnega komplek- sa v Sarajevu so zgradili ve- lik lasten objekt tudi na Češ- kem, ki ga bodo odprli marca letos in naj bi postal indu- strijsko-logističen center za vso Slovenijo. Gorenje je lani izvozilo 91 odstotkov proizvodnje, od te- ga 80 odstotkov v države Evropske unije. Največja iz- vozna tržišča so bila Nemčija, Francija, Hrvaška, Avstrija, Skandinavske države. Češka, Poljska in druga. Kot je pou- daril član uprave Franjo Bo- binac, pričakujejo v tem letu še večje pritiske trgovcev na zniževanje cen, ki jih bodo vzdržali le ob dosledni racio- nalizaciji vseh stroškov. Letos naj bi v matični družbi v Vele- nju izdelali 2,2 milijona gos- podinjskih aparatov, kar je za 5 odstotkov več kot lani, rast čistih prihodkov naj bi bila 8- odstotna, količinske prodaje pa 4-odstotna. Prodaja v Sku- pini Gorenje naj bi se letos povečala za 14 odstotkov, pri- hodki pa naj bi znašali 123 milijard tolarjev. Produktiv- nost naj bi se povečala za 7 odstotkov. Za leto, v katerem praznu- jejo 50 let delovanje, so v Gorenju pripravili kar nekaj novosti, od katerih jih nekaj že predstavljajo na letošnjem največjem svetovnem sejmu bele tehnike in malih gospo- dinjskih aparatov Confortec, ki se je včeraj pričel v Parizu. Gre za jubilejno linijo Gore- nje Pininfarina, ki jo je obli- kovala znana italijanska obli- kovalska hiša in bo na naše tržišče prišla najkasneje do junija, nove pralne stroje Pro- logical, ki bodo na trgu maja, in novo generacijo štedilni- kov 600 mm, ki jih bo mogo- če kupiti konec leta. •■■■■■■i JANJA INTIHAR Vrednost Gorenjeve delnice, ki je uvrščena na prosti trg Ljubljanske borze, že konec leta pa naj bi prešla v kotacijo A, se je lani povečala za 33 odstotkov. V zadnjih mesecih se je nekoliko spremenila lastniška struktura podjetja. Delež ma- lih delničarjev se je zmanjšal, institucionalnih pa povečal. Po zadnjih podatkih ima kapitalski sklad 19,5 odstotka delnic, odškodninski 14,3 odstotka, pidi 14 odstotkov, banke, borzne hiše in nekatera slovenska podjetja 8,3 odstotka, notranji delničarji 34,3 odstotka, ostali posamezniki pa 15 odstotkov. Od zaključka lastninjenja leta 1997 do konca preteklega leta se je število delničarjev zmanjšalo s 25.839 na 19.642. Bo Mercator izbral Štore? Predvidoma sredi tega me- seca bo Mercator sporočil, kje v celjski regiji namerava graditi svoj trgovski center. Medtem ko domači trgovci, kolikor jih je še sploh ostalo, nove konkurence gotovo ne pričakujejo z lahkim srcem, je po izjavah lokalnih vodite- ljev mogoče soditi, da si pri- hoda »najboljšega soseda« najbolj želijo v Štorah. Štorski župan Franc Jazbec je povedal, da so Mercatorju ponudili v odkup nekaj več kot 3 hektare veliko zemljišče ■Bed Štorami in bivšim gostiš- čem Gibi. Predstavniki Merca- |orja so si lokacijo že ogledali 'n jo ocenili kot primerno, za- to v Štorah upajo, da bodo izbrali prav njih. »Niti Celje niti Šentjur ne moreta ponudi- ti takšne lokacije kot naša ob- čina,« je prepričan Jazbec. »Po cesti, ob kateri bi stal trgovski center, se vsak dan pelje okrog 18 tisoč vozil, kar pomeni zelo veliko število potencialnih kupcev.« Prihod Mercatorja bi za Štore vsekakor pomenil tu- di izjemno obogatitev trgov- ske ponudbe, saj so trenutno v občini le tri Potrošnikove trgo- vine in štiri zasebne prodajal- ne. Kaj pa, če se bo Mercator raje odločil za Celje ali Šent- jur? »Nič hudega,« pravi Jaz- bec, »saj se za zemljišče pri nas zanimajo še druge trgov- ske družbe, med katerimi je tudi francoski Leclerc.« JI Za tolar več Posvet o postopkih za legalno pridelavo in prodajo živil živalskega izvora Minuli teden je Upravna enota Mozirje v sodelovanju z mozirsko enoto za kmetij- sko svetovanje v Gornjem Gradu pripravila posvet o ve- terinarsko-sanitarnih pogo- jih za proizvodnjo živil ži- valskega izvora ter o oddaji v promet za javno potrošnjo. Na posvet so vabili nosilce dejavnosti turističnih kmetij ter predelovalce živil živalske- ga izvora, kot so pridelava jajc, predelava mleka in izde- lovanje zgornjesavinjskih že- lodcev. Na posvetu so najprej spregovorili o dopolnilnih de- javnostih - te kmetu ob lastni iniciativi in podjetništvu omo- gočajo zaslužiti »tolar več« s prodajo tistega, kar na kmetiji pridela oziroma vzredi. Glede na majhnost in razdrobljenost zgornjesavinjskih posestev, so dopolnilne dejavnosti nujne za preživetje. Na posvetu je mag. Nadja Adamič iz VURS- Enote Celje predstavila poseb- ne veterinarsko-sanitarne po- goje za kmetijske obrate; spre- govorili pa so tudi o zakonu, ki je začel veljati lani novem- bra in ki je precej evropsko naravnan. Rezika Plaznik z UE Mozirje je podrobneje predstavila najbolj preproste, najhitrejše in najcenejše po- stopke za pridobitev uporab- nih dovoljenj za živilske obra- te; Štefka Goltnik iz enote za kmetijsko svetovanje pa je spregovorila o odločanju za dopolnilno dejavnost na kme- tiji. V Gornjem Gradu se je na posvetu zbralo veliko kmetov, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, posebej mladih, ki so šele prevzeli kmetije in se zavedajo izzivov časa. To je še posebej izpostavil načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. Vsi se zavedajo, da je izpolnje- vanje minimalnih veterinar- skih in sanitarnih pogojev nuj- no in potrebno. Na posvetu so se med drugim dogovorili, da bodo izpeljali študijo o potre- bi in ekonomski upravičenosti izgradnje klavnice, nosilci de- javnosti pa so podprli prizade- vanja kmetijsko svetovalne službe, ki je pripravila nekaj pripomb na pravilnik o delu. Sporen je predpis, ki določa IV. stopnjo strokovne izobraz- be za klanje živali; vsi podpi- rajo uveljavitev prehodnega obdobja za nosilce, ki še ni- majo registrirane dejavnosti skladno s pravilnikom; želijo dovoljenje za prodajo izdel- kov gostinskim obratom ter dovoljenje za klanje goveda v kmetijskih obratih. Na splošno so prisotni me- nili, da so tovrstni posveti iz- jemno dobrodošli, saj ponuja- jo široko informacijo glede po- stopkov za legalno proizvod- njo na kmetiji, pa tudi legalno prodajo tržnih viškov. US Prvi dan brez posebnosti Po skoraj treh tednih od sprejema v borzno kotacijo A, se je ^ torek na Ljubljanski borzi pričelo z delnicami Pivovarne •^ško tudi trgovati. Po mnenju borznikov je prvi dan trgovanja minil brez 'kakšnih posebnosti, več živahnosti pričakujejo v naslednjih 'Ineh. Zanimivo je bilo gibanje cene za delnico, saj se je od ^•500 tolarjev dvignila na 5.870 tolarjev, posel v višini 64,6 ■bilijona tolarjev pa je bila sklenjen za nekoliko nižjo ceno. Konec lanskega leta je knjigovodska vrednost pivovarninih delnic znašala okrog 3.700 tolarjev, na sivem trgu pa je bilo ^feba odšteti zanjo od 4.500 do 5.000 tolarjev. JI FINANCE Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi AMEBA d-o.o. Teharska 4/d, 3000 CELJE; Tel.: (063) 492-44-50 Objavlja prosto delovno mesto: Vzdrževalec strojev in Delovnih naprav f^ogoji: Najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Vrednostni papirji delniških družb KULTURA novi TEDNIH V vrtincu icomedijsicili noči V gledališču so se zavrteli Dnevi komedije V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se je v petek zvečer začel deveti festival Dnevov komedije, ki jih ob podpori Mestne občine Celje in številnih sponzorjev or- ganizira gledališka hiša. Za- četek festivala je naznanil Harlekin s svojo skupino glumačev in tako po osmih letih zamenjal filmski lik Chaplina. Harlekin, lik ko- medije del arte, postaja zdaj maskota festivala. Vmes pa je, v času, ko se financiranja gledališča otepa tako občina kot država, tudi precej sim- bolike. Komedija je imela v petek praznik. Med osmimi tekmo- valnimi predstavami se je kot prvi, pred nabito polno dvo- rano, predstavil ansambel Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, s Sha- kespearovim delom Sen kre- sne noči, ki ga je priredil An- drej Rozman Roza, na oder pa postavil priznani in že »žlahtni režiser« Vito Taufer, ki si je zamislil tudi scenogra- fijo in kostumografijo. Ob- činstvo je bilo prav nad sceno, v stilu filmske projekcije in svetlobnih efektov, očarano. Predstava je dobila oceno ob- činstva 4,27. Komedijant veče- ra je postal Janez Škof, na Dnevih komedije je že pobral nagrado »žlahtnega komedi- janta« (v Psihi) in komedijan- ta večera. V vlogi Zadnika je očitno osvojil občinstvo. V soboto so burko z naslo- van Triko, Milana Jesiha, v režiji Matjaža Latrina, uprizo- rili štirje igralci iz Ptujskega gledališča. Triko je erotična komedija, v kateri se štirje protagonisti pojavljajo v naj- različnejših vlogah - rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seks, ki vodita v burne ljube- zenske dogodivščine. Skupna ocena občinstva: 3,79. Kot ko- medijant večera je izšel, tudi že dobri znanec celjskega odra in Dnevov komedije, Ta- dej Toš. Nedelja je že nekaj let v SLG Celje v času Dnevov ko- medije odprta za spremlje- valni program. Po izboru predstav in odzivu občinstva pa se v nedeljskih popoldne- vih pogosto zvrstijo predsta- ve, pri katerih je bil bržčas tudi umetniški vodja gledališ- ča Matija Logar, ki je pripravil izbor za festival, kar v dilemi, ali jih uvrstiti v tekmovalni ali spremljevalni program. Vsekakor je nedeljska po- poldanska predstava EG Glej iz Ljubljane, Sex, Drugs, Ročk 'n'roll, v kateri nasto- pata Valter Dragan (tudi režija in izbor glasbe) in Matjaž Jav- šnik, zabavala občinstvo, v stilu: Nekdo mora imeti vse. Zakaj ne bi bil to jaz? Tisti, ki ste si v festivalskem maratonu v nedeljo zvečer ogledali še Lažnivega Kljukca, grofa Miinchausna, kakor ga je izvrstno zaigral (režija Bo- ris Kovačevič) Vili Matula, ste imeli nedeljski večer dodobra napolnjen. Izvrstna igra Vilija Matule pa vam najbrž še da- nes roji po glavi. Dvorana si- cer tudi v nedeljo zvečer ni bila polna, a toliko obiskoval- cev Celje pač lahko prenese, ko gre za komedijski mara- ton od petka do nedelje. To, kar je počel Vili Matula na velikem odru, ne da bi potreboval kakšen drug rek- vizit kot svoje telo, mimiko, pantomimo, glas in jasno iz- govorjene besede, in prav nobene jezikovne pregrade ni bilo čutiti, bo ostalo dolgo v spominu. Zgodba o baronu Miinchausnu je igralčeva odrska pripoved o letu na topovski granati in o njego- vem obisku pri sultanu v sa- mem »Stambolu«. Za doda- tek, aplavz se namreč po 70 minutah intenzivne igre ni polegel, je Vili Matula pove- dal še zgodbo o volku, vpre- ženem v sani... Škoda, če ste to predstavo zamudili. Če bi šlo za ocene, bi padale peti- ce. Ampak za ocenjevanje bo znova priložnost jutri (v pe- tek), ko iz Mestnega gledališ- ča ljubljanskega prihaja Gol- donijeva komedija Sluga dveh gospodov (igrali so jo tudi v celjskem gledališču), v soboto pa iz Maribora Part- Ijičeva komedija En dan re- snice. V spremljevalnem ne- deljskem programu pa Po dežju. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Po podelitvi naslova »komedijant večera«, je Janezu Škofu takole čestital celjski igralec (po novem tudi upokojenec SLG Celje) Janez Bermež. Upravnik SLG Celje Borut Alujevič se je v imenu občinstva zahvalil in s sliko oddolžil dolgoletnemu liku komedije, Chaplinu. Aleksandri Vučkovič. (Foto: GREGOR KATIC) Občinstvo se bo držalo na smeh vse do 20. februarja, ko bodo v gledališču zagrnili festivalsko zaveso. Iz Trikoja je kot »komedijant večera« izšel nasmejani Peter Toš in k sebi stisnil Monogra- fijo Celja. Za lepe spomine na mesto. ZAPISOVANJA Slovenija Si predstavljate reakcijo Gospodarske zbornice Sloveni- je, 'če bi se nek podjetnik z Bizeljskega odločil, da bo izde- loval vijake imenovane Slove- nija? Ali pa reakcijo slovenske javnosti, če bi se kakšna da- ma odločila odpreti proizvod- njo toaletnega papirja, ki bi se imenoval Slovenija? S Slo- venijo bi si tako rekoč brisali riti! Zanimivo. Ali pa da bi se kakšen zasebni mlekar odloči- ti izdelovati jogurt z imenom Jogurt? Hja, gospodarska zbornica bi ponorela. In ne- mudoma zahtevala, da tako kot tisti Bizeljčan ali tista da- ma tudi jogurtni junak spre- meni ime svojega izdelka. Še bolj zabavno bi bilo, če bi se naša rekreativna ekipa v ko- šarki preimenovala v Sloveni- ja. In pod tem imenom nasto- pala na raznoraznih turnir- jih. Recimo na Ali Starš tekmi v Tivoliju. Denimo Slovenija proti slovenskim politikom. In - predvidevajmo - politiki bi nas premagali. Ergo; sloven- ski politiki so premagali Slo- venijo. So premagali svojo lastno državo. Si pridobili prepotrebno samozavest in dokazali, da so pomembnejši od države. Da so več kot drža- va. Da so država zase. In da tam neke Slovenije sploh ne potrebujejo. Ali. da bi se naša ekipa preimenovala v Celjske mlekarne. Nekdo bi znorel! Definitivno. In še tožil bi nas kdo. Za himno pa bi si izbrali kakšno pesem Tanje Ribič. Hmm, kot košarkarji Krke, slovenskega košarkarskega prvoligaša, ki so si za himno izbrali kar pesem Tomaža Do- miclja. Ta jih je kajpak tožil. In tožbo dobil. Jasno! Hja, ne vem, če bi nas Tanja ravno tožila, vseeno pa ji vendarle ne bi bilo. Če drugega ne, bi hotela moralno zadoščenje. Celjskim mlekarnam to goto- vo ne bi bilo dovolj. Kar niti ni tako zelo pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, da si je skupina politikov na- dela ime Slovenija. In izkori- stila uveljavljen trade mark. Izkoristila državni simbol. Iz- koristila ime države, do kate- re ji je menda tako zelo velU^ Še več; izkoristila je svojo la no državo, da bi se lažje dok pala do uspeha. Zelo pervei no. Perverzno? J a, to je p verznost. Ker izrabiti že m Ijavljeno blagovno znamk da bi se lažje dokopali < uspeha, je perverzno dejanj In strahopetno. In napači branje zgodbe o uspehu. Sv bodno interpretiranje zgodi o uspehu. Nerazumevanje k loteka današnjega sveta. ] nerazumevanje moralni norm, na katerih stoji dana nji svet. Drugače si enostavi ne gre razlagati njihovega d janja. Pa, da ne bo pomote; i gre za Slovenijo, gre za bh govno znamko. Če hočete, n manj in nič bolj perverzno n bi bilo, če bi si ta skupina j svoje ime izbrala recimo A gurt. Koalicija Jogurt. Koalid ja Straniščni papir. Koalid^ Paloma. Koalicija Jure Kak Ali pa koalicija Janica Kostdi- č. Koalicija Vili Resnik. Hja, dragi moji, tako dejanj je moralno nevzdržno. Kot pi vo. Kot drugo pa tudi pravn sporno. O tem, da si ne man mo kar tako prilastiti imen izdelka, recimo Persil, Fa... naj brž ni treba izgubljati besei Enako pa velja tudi za državn simbole. In ime države je držai ni simbol. Tako kot si Zdravlj ce ne more kar vsak prilastiti z svojo himno, za svojo pesem tako si tudi državnega grba n more na dres pripeti kar vsak vaško nogometno moštvo, b tako si tudi imena države n more nihče lastiti. Še manj p izkoristiti. Ker okoriščanje z di žavnimi simboli, pa je že ka ženski prekršek. Torej? Na vrsti so sodišča. Piše: TADEJ ČATER Odprtje razstave slik v Velenju V počastitev kulturnega praznika Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju vabi jutri, 4. februarja, na odprtje razstave slik Nataše Tajnik. Program bosta popestrila Tomaž Lojen in Dejan Tamše na tolkalih. Mlada slikarka je v svojem kratkem in neodvisnem posta- kademijskem obdobju povezala med študijem pridobljene izkušnje z novo vizijo ustvarjanja. Novo fazo je začela z' močno sugestijo gledalcu in obenem razgalila svoj odnos do vidnega. Divja poteza in struktura površine ter barve odstira- ta novo, neobremenjeno slo in poti ustvarjanja, ki so čista meditacija o človeku in njegovi duši. ' Dela Nataše Tajnik so bila kljub mladosti že mnogokrat, razstavljena in nagrajena, lani je na primer prejela častno' nagrado Premogovnika Velenje Ex-tempore. Na tokratni ^ razstavi, ki bo na ogled do 9. marca, si boste lahko ogledalij^ delo zadnjih dveh let. N. Pj.^ Teden brez plačila zamudnine ; Občinska matična knjižnica v Žalcu obvešča vse člane, (J*-1 lahko v času med 7. in 11. februarjem vso izposojeno knjižni^ no gradivo vrnejo osebno ali po pošti brez plačila zamudnin' i in opomina. Seveda to obvestilo najbolj velja za zamudnike,' ^ imajo gradivo doma dlje časa. KULTURA □ i Bron za dirigenta l^inuli četrtek so na slo- vesnosti v Mariboru pode- lili najvišja priznanja re- publiškega Sklada za lju- biteljsko dejavnost. Med jjobitniki plakete je to vi- jpko odličje edini z naše- ga območja dobil prof. Ed- Goršič, ki je postal g(jen od šestih dobitnikov Ijfonaste plakete. Zlato plaketo je dobil Jože Hu- jiar, srebrno pa zbor Tone Tomšič. Kot navaja obrazložitev k priznanju, je prof. Edvard Coršič prejel plaketo za prispevek k slovenski zbo- rovski tvornosti, kot dolgo- letni dirigent Celjskega pevskega društva in nepo- grešljivi dirigent množične- ga zbora na Mednarodnem mladinskem pevskem festi- valu v Celju in organizator tega festivala, prav tako pa za publicistično delo o skla- datelju dr. Antonu Schvva- bu. Čestitamo! MP Kultura na kredit »Zaposleni v obeh celj- skih muzejih ter Sloven- skem ljudskem gledališču Celje ne bodo ostali brez plač za januar,« je v pone- deljek napovedal celjski župan Bojan Šrot odločitev občinske uprave, da vsem trem kulturnim zavodom za januar odobri kratkoroč- no posojilo v višini 23 mili- jonov tolarjev. Zapleti s financiranjem kulturnih zavodov, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost, pa so s tem v Celju dobili le začasen epilog. Kulturniki pravijo, da jim je prav vseeno od koga dobiva- jo denar za svojo dejavnost; od države ali občine, v Mest- ni občini Celje pa ostajajo ogorčeni nad ravnanjem dr- žave. »Nesprejemljivo je, da od države še zdaj nismo do- bili osnovnih izhodišč. V Ce- lju zato še vedno nimamo sprejetega proračuna za le- tos. Dialog z državo pa se vselej ustavi na isti točki, pri obvestilu ministrstva za kul- turo. da smo skupaj s sousta- noviteljicama, torej občina- ma Štore in Vojnik, dolžni kriti stroške za delovanje vseh treh kulturnih zavo- dov.« Pri tem župan Šrot opozar- ja, da je takšno ravnanje drža- ve silno kratkoročno, saj pre- laganje bremen z državnih na občinska pleča ob dejstvu, da država nima sprejetega nacio- nalnega programa, lahko po- meni tudi pogreb za del insti- tucionalne kulture. »Vsi trije kulturni zavodi opravljajo de- javnost, ki je mnogo širšega pomena, ki ne samo da prese- ga občinske, ampak celo re- gijske meje. Pričakovati, da bo zdaj Celje iskalo finančno podporo za delovanje teh za- vodov pri sosednjih občinah, nas postavlja v nemogoč po- ložaj,« pojasnjuje in se spra- šuje, ali država resnično ve, kakšne kulture si želi in jo potrebuje. »Če ostanemo sa- mo pri gledališču,« nakazuje Šrot najbolj črn scenarij, ki pa v zdajšnjih razmerah niti ni nemogoč, »potem je za Celja- ne ob takšnem obnašanju dr- žave najprimernejša mož- nost. da preprosto nimamo svojega gledališkega ansamb- la. potrebe bo gledaliških predstavah pa pokrijemo z go- stovanjih ljubljanskih in mor- da mariborskih gledališčni- kov, ki bodo očitno še edini ostali.« Pa si tega ne država ne Celje ne bi smela privoščiti! IVANA STAMEJČIČ GUTENBERGOVA GALAKSIJA lili. Slomšek v celjski I ••M • • knjižnici Prva. polovica februarja že o običaju pritiče obujanju/ banjanju spomina na Fran- eta Prešerna, sploh letos, ko o celo leto poimenovali po jem. Vendar letos Slovenci bhajajo spomin na še enega elikih sinov, ki so pripomo- ii, da se je narod ohranil in zpostavil kot avtonomen ubjekt skoz besedo, jezik, njigo, kulturo. Pesnik in lomšek sta bila vrstnika, med junima rojstvoma je dober Jden razlike, bila sta za kra- čas sošolca v Ljubljani, hranjala sta znanstvo in. vsaj Slomškove strani, tudi spo- 'ovanje - medtem ko je za esnika znano, da je bil do žtoliškega kodeksa obnaša- la v življenju, ki ga je ozna- ki Slomšek, precej rezervi- 'n. če ne celo odklanjajoč, 'va neizmerna potenciala sta ' vsak v svojih sferah uresni- iia do take mere. da trdno 'Ojita v slovenskem panteo- čeravno med njima zija ^e)nepremostljiv prepad, den je pripadal in še vedno fipada bolj ko ne eliti izobra- ^ncev. drugi je s svojim ora- Tskim delom za slovenščino ' preproste kmečke ljudi ^postavil izobrazbeni.-vzgoj- 'in če ne celo kulturni stan- ^•"d sploh, ki je zaznamoval ovence globoko v 20. stolet- ; Da bi se izognili kolektiv- strastem ob 8. februarju, se v knjižnici odločili Pe- ^'ku posvetiti v decembru, i^bi praznoval svoj 200. rojst- 'dan. ^ spomin na Antona Marti- ^ Slomška smo pripravili raz- 3vo njegovih del. ki jih hrani ■'jska študijska knjižnica, dejstvo je. da je Slomšek pisatelj sredine 19. °letja. ko je bila večina Slo- vencev še napol pismena ali sploh nepisme- na. da je slovenš- čina igrala vlogo vzporednega jezika, pa tudi enotni knjižni jezik za vse Slo- vence še ni obstajal, da o od- sotnosti leposlovne tradicije, ki bi lahko predstavljala po- tencialnim pisateljem zgled, sploh ne govorimo. Slomšek kot duhovnik in škof ter pisa- telj. ki zavedno čuti materni jezik, je zelo dobro zadel, kaj mora storiti, in to ne glede, ali sta ga pri tem vodili božja previdnost in poslanstvo ali notranji ustvarjalni ukaz in re- torični užitek: širiti katoliško vero v narodnem jeziku, spod- bujati izobrazbo med kmeč- kim prebivalstvom (nedeljske šole na kmetih), spodbujati kolege duhovnike k delu za narod in še zlasti vzgajati v duhu moliti k bogu, biti poslu- šen svojemu cesarju in izpol- njevati katoliškokrščanske norme obnašanja. V skladu s temi načeli so nastajale Slomškove knjige, nekatere od njih so postale pra- ve uspešnice (več ponatisov, na tisoče prodanih izvodov). Na razstavi, ki bo morda spod- budila koga, da si kaj Slomško- vega prebere ne v kaki od no- vodobnih kompilacij, ampak v prvotni verziji, je moč videti Slomškove prvotiske in pa obi- lo knjig, ki so jih najrazličnejši avtorji posvetili Slomšku in njegovemu delu. Poskrbljeno je tudi za nazorno ilustracijo sloga in duha njegovega pisa- nja - za otvoritev razstave smo pripravili krajši recital odlom- kov iz dveh njegovih uspešnic. Krščanskega devištva (1834) in Življenja srečen pot (1837). Bibelj iz leta v leto vec bralcev Za Občinsko matično knjižnico v Žalcu je bilo mi- nulo leto uspešno. Predvsem so zadovoljni, ker raste števi- lo članov. Ob koncu lanske- ga leta jih je bilo 5.686, od tega 270 novih. Knjižnico so obiskali več kot 33 tisočkrat in si izposodili 120.780 knjižnih enot. Po besedah vodje knjižnice Irene Štusej so bile najbolj iskane in brane knjige, ki go- vorijo o duhovnosti. V minu- lem letu so bile v knjižnici tudi razne prireditve, knjižni fond se je povečal za 3.960 knjižnih in 135 neknjižnih enot, 80 knjig pa je bilo podar- jenih. V okviru Občinske matične knjižnice deluje šest krajevnih in sicer v Braslovčah, Grižah, Preboldu, Šempetru, na Pol- zeli in Vranskem ter nekaj iz- posojevališč. Z delitvijo žalske občine so tudi za knjižničarje nastali problemi, saj se župani še niso uspeli dogovoriti o sta- tusu in delovanju knjižnične mreže. Tako je bil že v prvi polovici lanskega leta ustav- ljen nakup gradiva za krajev- ne knjižnice v drugih občinah. Proti koncu leta so tudi za krajevne knjižnice uspeli pri- skrbeti nekaj novega gradiva, predvsem zaradi akcije mini- strstva za kulturo, ki je vsaki občini namenilo določeno vsoto denarja. Štusejeva je še omenila, da so v občinski ma- tični knjižnici končno uspeli postaviti dvigalo. Namenjeno je starejšim članom in invali- dom za lažji dostop v zgornje nadstropje, kjer je oddelek za odrasle. Dvigalo sicer še ne obratuje, čeprav so z montažo pričeli že februarja lani, ven- dar si je ugledni izvajalec »pri- voščil« preveč zapletov. V knjižnici sta še čitalnica in računalniško mesto, kjer lah- ko člani brskajo po Internetu, si dopisujejo ali iščejo gradivo po elektronskih katalogih dru- gih knjižnic. T. TAVČAR Vodja knjižnice Irena Štusej. Tendence devetdesetih v Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo nocoj, v četrtek ob 19, uri, odprli razstavo slovenske fotografije Tendence 1990-99, ki bo na ogled do 5. marca. Razstavo so v Galeriji sodobne umetnosti Zavoda za kulturne prireditve Celje pripravili v sodelovanju s Cankarje- vim domom iz Ljubljane, zasnova zanjo pa je delo dr. Marine Gržinič. Devetdeseta leta so fotografiji na Sloven- skem prinesla konceptualno revolucijo. Na razstavi so zbra- na dela avtorjev, ki so minulo desetletje označili s koncep- tom v mediju fotografije. »Vztrajali so takorekoč zunaj meja fotografskega medija, da so fotografiji vrnili koncept. Živeli so ob robovih fotografije, da so lahko premestili očišče fotografije z ravni zgolj izdelka na njen najbolj notranji pomen,« med drugim vabijo na ogled izbora fotografij Gorana Bertoka, Rajka Bizjaka, Bojana Breclja, Jureta Bre- celjnika, Luke Dekleva. Eclipse. Tomaža Gregoriča, Irvvina, Damjana Kocjančiča, Marka Modica, Zvonke Simčič, Janeta Štravsa, Maje Vauda, Janeza Vlachyja in Manje Zore. Avtor- jev razstavljenih del ne druži generacija ne spol ne vsebina, skupna jim je njihova neskončna obsesivnost z medijem fotografije. IS PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Jošt in Jaka 7. 2. ob 15. in 17. uri in 9. 2. ob 11. in 14. uri, vse zaključene pred- stave. Dnevi komedije - Slu- ga dveh gospodarjev 4. 2. ob 19.30, gostuje MGL Ljublja- na, En dan resnice 5. 2. ob 19.30, gostuje SNG Drama Maribor. Po dežju 6. 2. ob 20. uri. gostuje SNG Drama Ljub- ljana. Kulturni dom Trnovlje pri Celju 4. 2. ob 19. uri gledališki recital »Z ljubeznijo... ljubez- ni«, v izvedbi amaterskega gle- dališkega ansambla KUD Zar- ja Trnovlje. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah 3. 2. ob 20. uri Davido- va rdečelasa smrt, v izvedbi Mladinskega amaterskega gle- dališča Center pozornosti iz Šmarja pri Jelšah. Kulturni dom Šentvid pri Planini 5. 2. ob 19. uri Poročil se bom s svojo ženo. v izvedbi članov dramske skupine KD Zatja iz Šentvida. KONCERII Mestno središče Celje 6. 2. ob 10.30 promenadni koncert Godbe na pihala KUD Ljubeč- na. Špitalska kapela na Slomš- kovem trgu 8. 2. ob 22. uri plesni recital Jureta Lukaščika in koncert klasične glasbe Si- mona Dvoršaka in njegovih glasbenikov. Dom kulture Škofja vas 5. 2. ob 18. uri koncert v poča- stitev slovenskega kulturnega praznika domačih pevcev in recitatorjev. Gostje bodo čla- ni moškega pevskega zbora Slovenskega Kulturnega društva Trta z avstrijske Ko- roške. RAZSTAVE Galerija Mozaik 3. 2. ob 18. uri otvoritev razstave slik Da- rinke Pavletič Lorenčak. Odpr- ta bo do 29. 2. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško 4. 2. ob 17. uri otvo- ritev razstave slik Ferda Ma- yerja. Župnijski center Sv. Duh 6. 2. ob 18.30 otvoritev raz- stave fotografij z naslovom Lepota znamenj v Savinj- skih gorah. Cirila Velkovr- ha. Galerija Volk Celje 5. 2. ob 19. uri otvoritev razstave slik članov Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda. Krajevna skupnost Hudi- nja Celje 9. 2. ob 17. uri raz- stava ročnih del članic sekcije KUD France Kač iz Hudinje. ki bo na ogled do 12. 2., vsak dan med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro. Galerija Velenje 4. 2. ob 19. uri otvoritev razstave slik Na- taše Tajnik. Likovni salon Mestece Ce- lje - alternativa sedemdesetih, do 8. 2. Galerija Riemer Slovenske Konjice, razstava akad. slikar- ja Alojza in sina Aleša Zavo- lovška. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Danes. v četrtek, bo ob 16.30 po raz- stavi vodila avtorica Rolanda Fugger Germadnik. Galerija KG Ivan Napotnik Velenje Majda Kurnik, do 2. 2. Avla Splošne bolnišnice Celje »Dijaki in njihova sreča- nja z umetnostjo«, do 30. 1. Galerija prodajalne Borovo Celje slike na platnu Vlada Geršaka. Salon Fiat Dragan Ilič, do 31. L, Kladivar likovna dela Amine Kolarič, do 15. 2., Etol Marija Prevolnik, do 25. 2. OSTALO Mladinski center 3. 2. ob 20. uri potopisno predavanje Pacifiška potepanja po Cooko- vih otokih, Fidžiju in Novi Ka- ledoniji, ob 18. uri otvoritev razstave Plakati; 4. 2. ob 17. uri predstavitev letalskega modelarstva. Društva ljubite- ljev modelarstva Celje; 5. 2. ob 21. uri gledališka predstava Družina in družinska nadalje- vanka Kajetana Čopa in Nata- še Burger; 8. 2. ob 17. uri predstave, ki so se uvrstile na L. 2. in 3. mesto na Kultur- nem maratonu 2000 I. Gimna- zije Celje, ob 20. uri Antigona, v izvedbi »Have fun cluba« Gimnazije Celje. Knjižnica Rogaška Slatina 3. 2. ob 17. uri pravljica Rdeča kapica. TeaTer Celje 6. 2. Night vi- sion 2000. Tržnica Zreče - prostori DPM 4. 2. od 16. do 18. ure likovna delavnica na temo Va- lentinovo. Večnamenska dvorana Zreče 5. 2. ob 18. uri osebnost desetletja po izboru Novic in Radia Rogla. OŠ Frankolovo 7. 2. ob 18. uri nastop učencev OŠ. Moš- kega pevskega zbora PD An- ton Bezenšek iz Frankolove- ga in plesne skupine Grofje PD France Prešeren iz Soc- ke. Mestno srediče Celje 7. 2. od 10.30 do 14. ure. poulična predstavitev celjske ljubitelj- ske kulturne ustvarjalnosti kulturnih društev, šol in posa- meznikov »Prešerne besede v Prešernovem letu«. Kulturno društvo Šmartno v Rožni doHni 5. 2. ob 19. uri predstavitev domačega kul- turnega društva, z nastopom Moškega pevskega zbora, ljudskih pevk iz Jezerc in dramske sekcije. Dom krajanov Teharje 5.2. ob 19. uri »Večer Puškinove poezije«. Osnovna šola Ljubečna 6. 2. ob 16. uri »popoldne z mla- dimi solisti« ter mešanim in ženskim pevskim zborom KUD Ljubečna ter otroškim iz OŠ Ljubečna. 10 KULTURA Prešernu v čast v čast slovenskega kultur- nega praznika, 8. februarja, pripravljajo na Celjskem šte- vilne prireditve, ki smo jih zajeli v zbirnik. Osrednja prireditev v Mest- ni občini Celje bo jutri, v petek ob 18. uri, v veliki dvo- rani Narodnega doma. Slav- nostna govornica bo direkto- rica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer, v kul- turnem programu pa bosta pod režijskim vodstvom Mi- he Alujeviča igralca SLG Celje Maja Štromar in Miha Nemec interpretirala besedila Ervina Fritza in Franceta Prešerna, Celjski godalni orkester pa bo pod vodstvom Nenada Firšta izvajal skladbe Benjamina Ipavca, Pavla Mihelčiča in Alojza Srebotnjaka. Na osrednji občinski slove- snosti bodo na predvečer praznika v Kulturnem centru v Laškem podelili Aškerčeva priznanja in posebno prizna- nje za delo na področju oživ- ljanja, prikazovanja in ohra- njanja starih ljudskih šeg in delovnih opravil Zlati mož- nar. Tokrat ga bo prejela Etno skupina Kulturnega društva iz Šentruperta nad Laškim za njihovo bogato delo na tem področju. Tako je sklenil odbor, ki se bo po novem imenoval Odbor za etno de- javnost občine Laško »Mož- nar«. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo v ponedeljek ob 19. uri proslava, na kateri bodo sodelovali učenci Osnov- ne šole Dobrna in Moški pev- ski zbor KUD Kajuh z Dobrne, ki ga vodi Emil Lenarčič. V Domu 11. slovenskega ta- bora v Žalcu se bodo kultur- nemu prazniku poklonili v petek, 4. februarja, ob 19. uri, na proslavi pa bodo podelili tudi Savinova odličja. V Domu krajanov Andraž bo proslava v nedeljo ob 9. uri; občinska proslava na Polzeli pa bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v domu krajanov. Sklad za ljubiteljsko kultu- ro, območna izpostava Mo- zirje, bo za vseh šest zgornje- savinjskih občin pripravil pro- slavo v nedeljo ob 15. uri v Lučah. V programu bodo so- delovala vsa društva in učenci Glasbene šole Nazarje; pode- lili pa bodo tudi priznanja. Veliko plaketo Zgornje Savinj- ske doline za ljubiteljske kul- turne dejavnosti bo prejel Franci Goljuf, male plakate pa Jožica Podkrižnik, Štefka Petek in Jana Lipovšek. V Šentjurju bo osrednje praznovanje v petek, 4. fe- bruarja, ob 19. uri, v kultur- nem domu z nastopi PD Zarja Šentvid pri Planini. KUD Trta Dolga Gora, učencev Osnov- ne šole Franja Malgaja ter čla- nov domačega literarnega društva in pihalnega orkestra ter šentjurski likovniki. V Go- rici pri Slivnici bo prireditev ob kulturnem prazniku v so- boto, 5. februarja, ob 18. uri, sodelovali pa bodo učenci do- mače šole in KD Gorica. V nedeljo ob 15. uri bodo praz- novali v Dramljah, kjer bodo obeležili 15 let dela ženskega pevskega zbora. Uro pozneje bo prireditev v počastitev kul- turnega praznika tudi na Po- nikvi pri Grobelnem, kjer bodo pripravili nastop doma- čih učencev, mešanega ko- mornega zbora, članov dram- ske skupine in otroškega cerkvenega pevskega zbora. V Rogaški Slatini bo osrednja prireditev v ponede- ljek, 7. februarja, ob 19. uri v Kristalni dvorani, kjer bo na- stop domačih kulturnih sku- pin. Pred tem bo jutri, v pe- tek, 9. februarja, ob 18. uri, slovesno odprtje razstave NLP 2000, Nekaterih likovnih predstavnikov sodobne slo- venske srednje generacije, ki bo v Muzeju grafičnih umet- nosti. Razstavo bo odprl žu- pan Branko Kidrič, nastopili bodo pevec Raf in učenci 1. osnovne šole. V Vojniku bodo kulturni praznik počastili jutri, v petek ob 18. uri s koncertom orke- stra Akord iz Celja, ki ga se- stavljajo harmonikaš Aleš Praznika, violinist Vasilij Cen- trih, kitarist Matjaž Brežnik in kontrabasist Marjan Šeško, program pa bosta popestrila solista Jurij Hladnik in Tina Blazinšek. Slavnostni govor- nik bo župan občine Vojnik Beno Podergajs. V Velenju bo osrednja pro- slava v ponedeljek, na pred- večer praznika ob 19.30. So- delovali bodo Šaleški aka- demski pevski zbor in dram- ski igralec Marko Mandič. Slavnostni govornik bo župan Srečko Meh. Ob prazniku bo- do v sredo, 9. februarja, ob 13. uri v Podružnični osnovni šoli Škale odprli novo šolsko knjižnico. V Šoštanju bo osrednji ob- činski kulturni dogodek 8. fe- bruarja ob 16. uri v kulturnem domu, kjer bo nastopila tol- kalska skupina Stop. V kulturnem domu v Šmartnem ob Paki bo 12. fe- bruarja ob 19. uri gledališka predstava amaterskega gle- dališča Vrb je, ki jo je režiral Jože Krajnc. Osrednja medobčinska pri- reditev s podelitvijo priznanj in nagrad občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje bo letos v Vitanju v tamkajšnjem kulturnem domu, v ponede- ljek, 7. februarja, ob 18. uri. V programu bodo poleg doma- čega pevskega zbora sodelo- vali mladi iz vseh treh občin. Znani so že nagrajenci za do- sežke na področju kulture iz občine Zreče. Skupinsko priz- nanje bo prejelo KUD Vladko Mohorič ob 65-letnici dejav- nega soustvarjanja zreškega vsakdana. Podelili bodo tudi dve posamični priznanji, ki jih prejmeta Mirko Beškovnik s Skomarja za prispevek pri ohranjanju Skomarske hiše ter Anton Rošer za življenj- sko delo na področju kulture na Stranicah in za vodenje skupine ljudskih pevcev. V večnamenski dvorani v Zrečah bo v nedeljo, 6. fe- bruarja, ob 15. uri občinska proslava. KUD Vladko Moho- rič iz Zreč bo ob knjigi dr. Vita Hazlerja »Podreti ali obnoviti« stkal splet pesmi in besed, dopolnjen z diapozitivi, vi- deofilmi in razstavo izdelkov stare obrti tesarskega moj- stra Ivana Podgrajška iz Zla- kove. Srečanje s perspektivo »Kultura ne ostaja negib- na, spreminja se z generaci- jami,« vabijo na prvo sreča- nje vseh celjskih profesio- nalnih delavk in delavcev v kulturi, ki bo jutri, v petek ob 11. uri, v prostorih Gale- rije sodobne umetnosti Ce- lje. Gostitelji srečanja bodo Bojan Vivod, Darja Pirkma- jer, Ivo Prodan, Andreja Rih- ter, Marjana Kolenko, Borut Alujevič, Janko Germadnik, Rudolf Koželj in Alenka Domjan, osnovni namen sre- čanja pa bo medsebojno spoznavanje in prepoznava- nje vseh posameznic in posa- meznikov, ki delujejo v kul- turnih institucijah in seveda tudi kot svobodni ustvarjalci. Gostitelji so namreč prepri- čani, da je nit, ki v Celju po- vezuje kulturnike, še vse pre- tanka in na preveč mestih tudi pretrgana, jutrišnje sre- čanje, na katerega vabijo tudi predstavnike Mestne občine Celje in novinarje, pa bo pri- ložnost, da se okrepi. Da se kulturniki, za začetek, spoz- najo med seboj, na tem poz- nanstvu pa zatem začnejo graditi bodoče sodelovanje. Srečanje s perspektivo pa je hkrati, na nek način, tudi na- daljevanje lani zastavljenega nekoliko drugačnega obele- ževanja slovenskega kultur- nega praznika. Če smo lani na kulturnem sejmu v Narod- nem domu spoznavali posa- mezne dejavnosti celjske kul- ture, potem bo letošnje sreča- nje priložnost, da spoznamo ljudi, ki tem dejavnostim da- jejo vsebino. Formalnemu delu srečanja, pozdravnemu nagovoru, glas- benemu programu in kratke- mu razmisleku o pomenu kul- ture v sredini, kjer živijo in delujejo, bo seveda sledil še neformalni del, v celoti pre- puščen gostom, a podkrepljen z gurmanskimi užitki ter žlahtno kapljico konjiškega Zlatega griča. In za piko na i vabilu na srečanje še želja go- stiteljev. »Vabimo vas, da se srečanja udeležite v čim več- jem številu, saj želimo, da bi se premiernemu srečanju pri- družila vrsta postpremier- nih!« .....................Illl—B— IS Knjiga o Mirku Lebarju v Žalcu Mirko Lebar je gotovo eden izmed najbolj znanih Slovencev. Pozornost je vzbud predvsem z vztrajnostjo in odločnostjo, da bo premagal svojo invalidnost. O njegovei življenju govori knjiga Ivana Sivca Hodim z rokami, ki je izšla že pred časom, sedaj pa soj predstavili tudi v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Na predstavitvi sta bila Mirko Lebar in Ivan Sivec, ki sta udeležencem predstavila knjigo. Me drugim se je utrnila misel, da usoda, ki lebdi nad vsakim posameznikom, lahko marsik; spremeni čez noč. Že en sam nepremišljen korak je dovolj. Prav tak korak je preusmer življenjski tok Mirka Lebarja, ki je ostal brez nog. A izzivu življenja, ki ga mora živeti ki invalid, je znal odgovoriti. Zaradi sebe in zaradi drugih. Tisti, ki niso utegnili prisluhni prijetnemu klepetu, lahko Mirkovo življenjsko zgodbo spoznajo iz te knjige. T. TAVČA Skrbijo za živahnost v icraju Prejšnjo soboto so se na svojem rednem letnem obč- nem zboru sestali člani Pros- vetnega društva Anton Be- zenšek na Frankolovem, da bi pregledali delo ter si zadali nove naloge. Trenutno v društvu deluje sa- mo Moški pevski zbor, v kate- rem poje 33 pevcev, vodi ga Darinka Stagoj, spodbudno pa je, da so v zadnjem letu pridobili kar nekaj mladih pevcev. Poleg rednih vaj, pevci opravijo tudi občasne intenzivne vaje, poma- gali so jim tudi nekdanji dolgo- letni dirigent prof. Marjan Lebič ter Janez Karo in Mojca Zavšek. Prepevajo tako v domačem kraju, kot tudi na gostovanjih. Pevci so tudi med glavnimi soorganizatorji vsakoletne revi- je ansamblov domače glasbe Ostanimo prijatelji na Frankolo- vem. Lani so tudi pričeli z ureja- njem lastnih prostorov v stavbi krajevne skupnosti. V bodoče nameravajo ožive- ti še kakšno kulturno dejav- nost, predvsem dramsko, ki je nekoč že delovala. Tako je v zadnjem obdobju ravnatelj frankolovske osnovne šole An- ton Drev že pridobil nekaj mla- dih talentov ter začel priprav- ljati odrsko delo. Lotili so se mladinskega besedila Čudežni pisalni strojček in upajo, da bo lahko gledališko delovanje v bodoče stalni sopotnik kultui nega ustvarjanja na Frankolc vem. Večji del truda in tud prostovoljnega dela bodo član društva usmerili v adaptacijo lastnih prostorov, ki bi naj slu žili predvsem za vaje in upajo, da bodo lahko pridobili tudife kaj denarja, tudi od sedanjih zvestih sponzorjev. i V soboto so podelili naziv; častnega člana društva. Prvi častna člana sta postala dolgo letni dirigent ter strokovni so delavec zbora prof. Marjan Le- bič ter Bogdan Šnabl. ŽIVKO BEŠKOVNIK Gimnazijci bodo spet tekli kulturni maraton Kulturni maraton I. gim- nazije v Celju pod okriljem Kulturnega društva Antona Aškerca bo jutri, 4. februarja od 8. ure dalje. Po slavnostni otvoritvi bodo predstave vse dopoldne, po dve do tri hkra- ti. Ves čas bo odprta tudi ka- varna, kjer bodo na voljo pri- grizki in pijača ter poseben kotiček za sprostitev. Na tradicionalni prireditvi, posvečeni dramski umetnosti, se bo predstavilo 33 oddelkov. Že tedne prej se je 935 dijakov začelo pripravljati, saj so vse predstave plod njihovega dela: sami napišejo scenarije, se naučijo vlog, režirajo, priprav- ljajo sceno... Najpogostejše so parodije na dogajanje v gimna- ziji in aktualne dogodke. Neka- teri razredi se lotijo tudi resnej- ših vsebin, dramsko zahtevnej- ših in daljših iger. Zmagovalcev na maratonu ne izbirajo, saj je vsaka predstava edinstvena. MIRJANA GOTAL Mozaik skozi barve V Galeriji Mozaik v Gosposki 3 v Celju bodo nocoj, v četrtek ob 18. uri, odprli razstavo slik akademske slikarke j Darinke Pavletič-Lorenčak. Razstava bo na ogled do 29. februarja, obiskovalce pa bo med slike akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak povabil publicist Drago Medved. »Slikarji so občutljive, senzi- bilne duše, drugače dobri slikarji sploh ne bi mogli biti. In prav ta emocija, polna trpkosti, a hkrati miline, je tisto, kar najprej uzremo, kar najprej občutimo ob pogledu na platna akadem- ske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak,« je v programski list ob razstavi kot povabilo na ogled slikarkinih del zapisala tudi umetnostna kritičarka Marlen Premšak. IS Slomšek v knjižnici Osrednja knjižnica Celje vas danes ob 18. uri vabi v zgornjo avlo Študijske knjižnice v Celju, kjer bodo odprli razstavo književniM del Antona Martina Slomška. Na odprtju bosta priložnostni recital Blažetam ino Nežicam modrosti in nauki v poduk izvedlai dijaka 1.celjske gimnazije. Razstava bo odprta do konca marca. [ IZŠEL JE GLASBENI PRVENEC CEUSKECA PESNIKA IN KANTAVTORJA MATEJA KRAJNCA z NASLOVOM Na prvem obisku 17 AVTORSKIH PESMI NA CCM^LOŠČI JE NA VOUO V KNJIGARNI ANTIKA NASPROTI GIMNAZIJE CENTER V CEUU IN V MLADINSKI KNJIGI NA STANETOVI ULICI V CEUU. PLOŠČA JE NA VOUO TUDI PRI AVTORJU. NAROČITE JO LAHKO NA NASLOV: MATEJ KRAJNC, KLANJŠKOVA 8, CEUE ali po telefonu: Oai 226 59a ali po elektronski pošti: matej_krsi)nc@emall.sl CENA: 1500 SIT + poštnina OGLEJTE SI TUDI DOMAČO STRAN MATEJA KRAJNCA: http://matej_krajnc.visit-me.de VROČA TEMA 11 t modrimi kuvertami do črne gradnje Mobitel si je na Brezju nad Mozirjem »privoščil« črno gradnjo - Krajani ostro protestirajo protestni shod krajanov ler peticija, naslovljena na najodgovornejše instituci- je in posameznike v državi, e prvi del odgovora ogorče- nih ljudi ob načrtovani po- stavitvi približno 5 metrov irisokega stolpa, namen- jenega večantenskemu siste- mu v idiličnem zaselku Brezje nad Mozirjem. Z napravo želi družba Mobi- tel očitno izboljšati slišnost mobilnih aparatov na področ- ju Zgornje Savinjske doline. Krajane razburja dejstvo, da jih nihče ni nič vprašal. Pri- stojni v Mobitelu očitno niso )ridobili ustreznih soglasij irseh mejašev, gradnjo pa so jastavili brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ob tej pravni nedorečenosti pa so se našli posamezniki, ki so bili celo pripravljeni Mobitelu pri- sluhniti in mu pri njegovem neodgovornem ravnanju po- magati, je med drugim zapisa- jiiov peticiji krajanov. I lia intervencijo mozirskega %ana Jožeta Kramerja je iradbeni inšpektor Franc Za- imšek dela ustavil. Vse sku- paj je kot kaže bob ob steno, saj so delavci nadaljevali z de- li. Zdi se, da za družbo Mobi- tel pravni red ne velja, zato so krajani, trdno odločeni pre- prečiti nadaljnjo gradnjo, or- ganizirali protestni shod. Če se njihov glas tudi tokrat ne bo slišal, so pripravljeni cesto do gradbišča fizično zapreti. Za Brezjane so zadeve popolno- ma jasne, njihova stališča pod- pira tudi župan Kramer. Po njegovem je nedopustno, da se gradi brez soglasja kraja- nov. O črni gradnji smo v torek povprašali tudi v Mobitelu, ''endar do zaključka redak- % njihova služba za stike z lavnostjo ni posredovala od- Sovorov na vprašanja. »V kolikor bo Mobitel nada- ljeval z deli, bomo obvestili 'aruha človekovih pravic Iva- '>3 Bizjaka. Povejte, kdo bi pustil pretok sevanj nad 'sstno posteljo,« sta ogorčena ^^posredna soseda Cvetka in rane Omladič. Da gre resnič- no za čudne nejasnosti, priča 'odatek, da so bili pred dnevi krajani, zaradi priključitve jfadbišča na elektro omarico, n^kaj ur brez elektrike. Niko- mur se ni zdelo vredno niko- o tem obvestiti, so ogorče- ni krajani in dodajajo, da tudi Elektro Celje o zadevi niso nili obveščeni. Zgodba se je začela decem- lani, ko je mozirska uprav- na enota prejela od Mobitela ''ogo za izdajo odločbe za iz- »''adnjo bazne postaje GSM in ^Mt z pripadajočimi antena- mi in ostalo opremo. »V po- stopku je bila ugotovljena ne- popolnost vloge. Po telefonski urgenci je Mobitel predložil pogodbo o slušnosti in poroči- lo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Zavod za varstvo pri delu. Glede na dileme o pri- stojnosti in po posvetu z grad- benim inšpektorjem smo, skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter skladno z odlokom o določitvi objektov in naprav. zadevo predali v reševanje pri- stojnemu republiškemu orga- nu,« je povedal načelnik upravne enote Darko Repen- šek. O sporni gradnji in izdaji ustreznih dovoljenj bo torej imelo zadnjo besedo ministrs- tvo za okolje in prostor. V upravni enoti so seveda sezna- njeni z revoltom krajanov, ki ga je povzročila črna gradnja, obvestili pa so tudi Mobitel. »V nobenem primeru pred iz- dajo pozitivne odločbe ni za- konsko dovoljeno posegati v prostor. V tem primeru gre za čisto črno gradnjo in tega si Mobitel ne bi smel privoščiti,« je zatrdil načelnik Repenšek. Krajani Brezja in tudi Mozir- jani počasi izgubljajo zaupa- nje in potrpljenje. Celo nepre- verjene govorice o nekakšnih plavih kuvertah je bilo slišati. Kakorkoli že, njihov primer bo precizno pokazal, ali v Slo- veniji vladata pravni red in disciplina ali pa si smejo fi- nančni mogotci, v tem prime- ru Mobitel, resnično dovoliti vse. Ob takšnem ravnanju si prizadeti krajani upravičeno zastavljajo vprašanje, kako se lahko nekomu zdi samoumev- no postaviti takšen objekt v naseljeno okolje; v svetu pa se že leta ukvarjajo z raziskavami vpliva mobilnih telefonov na ljudi in njihovo zdravje. EDI MAVRIČ Učitelji pred uporom Odgovornost učiteljskega in zdravniškega poklica terja višje plačilo? Vlada še ni izpolnila zave- ze, da uresniči obveznosti do zdravnikov. S Fidesom, sin- dikatom zdravnikov in zo- bozdravnikov Slovenije, je aprila lani sklenila aneks h kolektivni pogodbi, ki dolo- ča, da se uskladitev zdrav- niških plač s sodniškimi opravi januarja 2000. Ker je ta rok že potekel, zdravniki grozijo s stavko. Nezadovolj- ni so tudi učitelji, ki so že napovedali stavko, saj vlada meni, da status sodnikov ni primerljiv s statusom delav- cev v vzgoji in izobraževanju ter so zato zavrnili pogajanja za povišanje učiteljskih plač. Naključne sogovornike smo povprašali, kaj si mislijo o na- povedani stavki, učiteljev in zdravnikov. Naleteli smo na različna mnenja: nekateri jih podpirajo zaradi odgovornosti poklica, drugi so proti poviša- nju plač. Franc Lajh, železničar: »Ti- sti, ki pošteno delajo, si višje dohodke zaslužijo. Oboji mo- rajo dati veliko od sebe. Če si zaslužijo visoke plače poslan- ci, si jih tudi učitelji in zdrav- niki.« Božidar Mulej, vodja knji- garne: »Sem proti stavki kot načinu doseganja ciljev Zara- di morale poklica se ne spodo- bi, da bodo stavkali. Toda oboji si to lahko dovolijo, ker jih potrebujemo. Če bodo stavkali učitelji, bodo prizade- ti otroci, če bodo stavkali zdravniki, bomo oškodovani vsi. S tem prelagajo breme na nas. V primerjavi z uradniki v državnih službah si zaslužijo višje plače.« Uroš Veber, okvirjalec: »Vsekakor si zaslužijo višje plače, saj imajo zelo odgovor- no in naporno delo. Mislim, da bodo že pred napovedano stavko ugodili njihovim zahte- vam. Prav bi bilo!« Nevenka Grašič, študent- ka: »Po mojem mnenju malo pretiravajo. Če pogledam učitelje, si nekateri zasluži- jo, drugi ne. Zaslužijo si ti- sti, ki se res trudijo, da se učenci nekaj naučijo. Tudi zdravniki imajo že dovolj vi- soke plače. Pri stavki ne podpiram niti zdravnikov niti učiteljev. Mihael Zver, ekonomist: »Podpiram jih pri njihovih zahtevah. So visoko izobraže- ni in se trudijo. Dejstvo je, da učitelji ustvarjajo bodočo inte- ligenco, zato si zaslužijo pri- merne plače.« Irena Perac, prodajalka: »Določeni, na primer kirurgi. ki se zelo trudijo in so zelo obremenjeni, si zaslužijo višje plače. Splošnih zdravnikov pri stavki ne podpiram.« MIRJANA GOTAL Foto: GREGOR KATIČ Februarski udar Ne vem, kako ste vi navaje- ni uživati kulturo, ampak jaz si njene lepote zadnje čase privoščim takrat, ko so na voljo, in ne takrat, ko me mikajo. Kar je, če sem čisto iskrena, precej drugače od takrat, ko sem živela zahod- no od Trojan. V Ljubljani je ponudba namreč tolikšna, da vsega tako ali tako ne moreš videti, pa se kulturno rekreiraš po navdihu in po lastnem počutju. Tu, na tej strani mejnega klanca je tre- ba pa za ta šport poskrbeti takrat, ko je, ker si drugače kmalu iz vaje. No, pa za nas »tamestne«, kot bi rekla naša Štefka izpod Dolge gore, to ni nič hudega, zanjo, ki se mora do kult(ne)ure še pri- peljati, je pa že malce težje. Lahko prileti v Celje zaman, ker se nič ne godi ali ker v zadnjem hipu kart ne dobi; po drugi strani se pa zgodi, da pride in ne ve, kje se je glava drži... A zakaj? I, kar preberite si, kaj jo teži! »Veš, kaj Pika, to je pa že preveč! Mi je šlo že lani na živce, letos se pa ponavlja! Saj veš, da sem mahnjena na kul- turo in da to ni ravno enostav- na mahnjenost, če si doma tu, kjer sem jaz, pa da mi gre vseeno v oči in dušo vse sorte - od predstav amaterskih gleda- lišč, razstav bolj ali manj priz- nanih umetnikov, koncertov različnih zborov do večjih gle- daliških predstav. A glej ga vrabca: očitno so se kulturniki odločili, da se stvari dogajajo štirikrat na leto - februarja, maja, junija in decembra. V vmesnih mesecih so bolj ali manj velike luknje, pri čemer so izjeme prej redkost kot pra- vilo. Prepričana sem bila, da bo to leto, ki je razglašeno za kulturno, malce drugače. Pa ni! Skoraj cel januar ni bilo nobene predstave, nobenega odprtja razstave, nobenega koncerta, le v celjskem gleda- lišču so malo bolj migali - tudi na račun dnevov komedije, ki pa so za moj žep, za katerega Pika veš, da je bolj plitek, praktično nedosegljivi. Z mo- žem ne moreva odšteti 40 tiso- čakov za dva abonmaja, kar tako na slepo srečo pa v Celje tudi ne prihajava. Ampak to je druga zgodba. Torej, januarja bolj kot ne kulturni mrk, ki so ga tu in tam reševali posamez- ni amaterski kulturniki, v fe- bruarju pa bo pravi udar! Prejšnji mesec sem čepela doma zaradi suše, zdaj bom pa zato, ker preprosto ne mo- rem dohajati vsega in ker se v strašni ponudbi ne morem od- ločiti... Saj vem, da imajo kul- turniki kdaj pa kdaj še kaj drugega početi, kot skrbeti za dušne radosti - denar sem pa tja, pa skrb za zavode, pa ne- sloga, pa take reči, pa se mi vseeno malce zafržmaga, da praktično cel januar ni bilo ne pri nas, ne tam pri vas, v knež- jem mestu poštene kulturnem prireditve. Kot že rečeno, bo februarja drugače, nato pa sem prepričana, da bo do ma- ja spet zatišje. Takrat nas bo- do z vseh strani razveseljevali pevski zbori, ki bodo, združe- ni s šolskimi proslavami, svoje početje nadaljevali še junija. December je itak mesec pri- ložnosti za zaključne in slav- nostne koncerte, otvoritve in nastope. In tako se začaran krog vrti dalje. Kaj meniš Pika, bi bilo tako zelo neumestno, če bi kateri od zborov slavnostni koncert namesto februarja pripravil mesec prej ali kasneje? Ali da gledališka skupina svojo pre- miero ne bi tempirala ravno na 8. februar, temveč bi jo malce prestavila? A bi bilo ta- ko težko? Štefka« P.S.: Takole med nami v žlahti rečeno smo Štefko od- pravili s tistim večnim: »Eh, kaj pa v Celje rineš; proti Mariboru se obrni!«, pa je takoj pripomnila, da je tam podobno in da je koncu kon- cev iz Celja doma! Mi kaj drugega ne pade na pamet kot to, da so v kulturi še vedno nekdanjega praznič- nega režima navajeni, da po- nujajo takrat, ko se ljudem spodobi okoli hoditi in da naj še kar malce na kakih inštancah positnari, ker ji jaz ne znam pomagati in ji še inštanc ne znam našteti... No, pa me je vprašala, če bo naslednji teden v Celju vsaj tisti krasni praznični kultur- ni sejem, ki ga res noče za- muditi. Sem ji hotela vsaj tu pomagati, pa ji ne morem - ker ga ne bo, veste; bodo kulturniki kar sami med se- boj kakšno rekli, mi bomo pa doma gledali televizijo... Piše: PIKA KUKERL Meslinjcani o betonu Prebivalci Mestinja, ki nasprotujejo gradnji betonarne, se bodo jutri, v petek, 4. februarja, sešli na zboru kraja- nov. Zbor je sklical župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. Investitor GIC Gradnje iz Svetega Florijana pri Rogaški Slatini, ki žeU graditi v mestinjski industrijski coni betonarno, bo predstavil celostno prostorsko zasnovo urejanja dela tam- kajšnjega nezazidanega stavbnega zemljišča. Pri tem gre za uresničevanje sklepa šmarskega občinskega sveta z lanske majske seje, ki je naložil investitorju tudi predstavitev študije presoje vplivov na okolje. Kot je mogoče slišati, naj bi bile ugotovitve omenjene študije v prid proizvodnje betona in betonske galanterije. BJ 12 NASI KRAJI IN UUDJE Z relenzo proti gripi Predvidoma od včeraj naj bi tudi v nekaterih lekarnah na Celjskem že imeli novo protivirusno zdravilo relenza za zdravljenje gripe. Dobiti ga je mogoče le na zdravniški samoplačniški recept, stal pa naj bi okrog 5.000 tolarjev. Zdravilo, ki je v svetu znano že nekaj časa, so razvili v britanskem koncernu GlaxoWellcome. Vsebuje snov zana- mivirum, ki zaustavi delovanje encima nevraminidaze, ki je nujno potreben za razmnoževanje virusa gripe v telesu. Relenza torej ne zdravi le bolezenskih znamenj, kot so povišana temperatura, nahod, kašelj ali bolečine v okonči- nah, ampak se loti tudi njenih povzročiteljev. Edina pomanj- kljivost zdravila je ta, da so ga izdelali v obliki praška in ga je treba inhalirati. Kot je povedala direktorica Celjskih lekarn Lilijana Gro- sek, je v Slovenijo tokrat prispela le manjša količina zdravila, nove pošiljke, če bo potreba, pa naj bi naročili že prihodnji teden. V lekarni zdravstvenega doma so opozorili, da je zdravljenje z relenzo treba začeti čim prej, vsekakor pa v prvih 48 urah po pojavu znakov gripe. JI Prelomno leto za hmelfarje V Žalcu se je v torek več kot sto hmeljarjev in stro- kovnih sodelavcev zbralo na 38. seminarju o hmeljarstvu. Prisotne je pozdravil mag. Iztok Košir z žalskega Inšti- tuta za hmeljarstvo in pivo- varstvo, ki je predstavil semi- nar ter položaj slovenskega in svetovnega hmeljarstva. Spregovoril je o znanih lan- skih dogodkih (stečaj Hme- zad Kmetijstva, »vskok« Pe- rutnine Ptuj, požar v Šempe- tru) ter omenil, da je sloven- sko hmeljarstvo kljub skrče- nim hmeljiščem obdržalo položaj na svetovnem trgu. »Vendarle je letošnje leto prelomno zaradi nakupa Hmezadovih zemljišč; zago- na proizvodnje na polovici hmeljišč; nujnega sortnega prestrukturiranja in postop- kov glede organizacije proi- zvodnje in prodaje hmelja,« je poudaril Košir in v imenu hmeljarjev pozval ministrs- tvo za gospodarstvo, naj po- maga z nepovratnimi sreds- tvi in subvencioniranjem obrestnih mer. Sicer so udeleženci torko- vega seminarja prisluhnili predavanjem o sortni politi- ki; izkušnjam, napakam in napotkom za pridelavo hme- lja; pripravili so predavanje iz ekonomike ter varstva hmeljišč; precej besed pa na- menili tudi aktualni proble- matiki. US Darujte icri! Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije na celjskem območju. Na Pol- zeh lahko darujete kri jutri, v petek, 4. februarja, v Vele- nju 9., v Rogaški Slatini 10., v Gornjem Gradu 17. ter v Gorici pri Slivnici 24. fe- bruarja. Janez Jazbec in Mirko Polutnik Naj osebnost desetletja občine Slovenske Konjice je konjiški župan Janez Jaz- bec, naj osebnost desetletja občine Vitanje pa Mirko Po- lutnik, predsednik vitanj- skega turističnega društva. Tako so odločili bralci lokal- nega tednika Novice, ki so uredništvu poslali več kot 8500 glasovalnih kuponov. Organizatorji so rezultate akcije, ki je potekala vse od lanske pomladi, razglasili na javnih prireditvah - v Sloven- skih Konjicah v četrtek zvečer in v Vitanju v petek zvečer. Na obeh prireditvah so pou- darili, da so naj osebnosti de- setletja pravzaprav vsi, ki so se uvrstili na lestvico desetih največkrat omenjenih. To so v konjiški občini še: Ivan Fur- man, Štefan Strašek, Tone Ofentavšek, Pepi Gider, Jure Zdovc, Jože Fideršek, Franc Riemer, Jože Tominšek in Cveto Štefanič. V vitanjski ob- čini pa so na lestvici desetih naj osebnosti poleg zmago- valca, še: Jernej Kuzman ml., Ivan Pogorevc, Slavko Krajnc, Anton Ošlak, Jože Jakop, Ma- rinka Krajnc, Vili Gumilar, Franjo Marošek in Marjan Bo- rovnik. Konec tega tedna bodo raz- glasili še zmagovalce občin Oplotnica in Zreče. Prav tako javni prireditvi (brez vstopni- ne) bosta v četrtek, 3. fe- bruarja, v Oplotnici ter v so- boto, 5. februarja, v Zrečah. B.P. Županu Janezu Jazbecu (z desne), ki je po izboru bralcev Novic naj osebnost desetletja v konjiški občini, sta med prvimi čestitala Vinko Zdovc, ki s svojimi zgodovinskimi prispevki o domačem okolju bogati vsebino lokalnega tednika že vseh deset let, od kar izhaja, ter loški župnik Pepi Gider, kije prav tako med najbolj priljubljenimi občani. Prvi kupon za izlet na morje Pet tednov bomo v Novem tedniku objavljali kupone za sodelovanje na 28. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo 14. in 15. aprila v Lucijo pri Portorožu. Idejo za izlet je dala kmečka žena Anica Pevec s Slatine pri Ponikvi. Doslej smo na morje popeljali že 2700 kmečkih že- na. Vsako leto prejmemo okoli 2000 prijavnic, kar zgovorno kaže, kakšno zanimanje je za našo akcijo. Prva dva izleta sta bila enodnevna v Portorož in Koper, potem smo se za deset let preselili v hotel Eden v Rovinj in znova vrnili na slo- vensko obalo, kjer smo tudi ostali. Razen enkrat, ko smo bili v Piranu, smo vedno gost- je prijaznega osebja v hotelu Lucija v Portorožu. Kupone začnite pošiljati ta- krat, ko boste imeli vse številke od 1 do 4, komur pa bo ena izmed teh številk manjkala, jo bo lahko nadomestil z rezerv- nim kuponom, ki bo izšel kot peti. Javno žrebanje bo v pe- tek, 10. marca, na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Po- nikvi, kjer bomo tudi dobili letošnjo kmečko stotnijo, ki bo odpotovala na dvodnevni izlet. V NT-RC smo se akcije z veseljem lotili in prepričani smo, da bo uspela, kot vse dosedanje. Naša največja želja pa je, da bi se prijavljale le tiste kmečke žene, ki z nami še niso bile in ki res živijo in delajo na kmetijah. Saj veste, vsaka »laž« se hitro odkrije... Pa srečno! MODRI TELEFON Celjski parkirni (ne)red je bil v zadnjih dneh glavna tema vaših klicev. Odgovor težkima invalidoma, ki se pritožujeta, ker za invalide rezervirana parkirna mesta pri zdravstvenem domu za- sedajo drugi vozniki, bomo posredovali v prihodnji šte- vilki. Propadanje Lanovža Prva je poklicala bralka Edita, ki jo zelo moti propa- danje graščine Lanovž ter kraje tamkajšnjih umetnin. Propadajoča graščina, ki je tik ob mestni obvoznici ter savinjski železniški progi, je Celju v veliko sramoto, na- mesto v ponos. Vprašuje, ali se ne da res nič narediti. Peter Drozg, v. d. direktorja Zavoda za planiranje in iz- gradnjo Mestne občine Celje, odgovarja: »Objekt je postal življenjsko nevaren, zato je občina stanovalce izselila. Po izselitvi je opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine inventarizacijo, s pomočjo javnih del so bila opravljena tudi najnujnejša obnovitvena dela, z namenom iskanja investitorja celovite prenove. Po končanem jav- nem delu je bil objekt zaprt. Ker se je zgodilo kaznivo deja- nje vloma in odtujitve, je bila podana prijava na Policijsko postajo Celje. Za izvedbo pre- nove je bil izdelan načrt sana- cijske prenove s predraču- nom. Zaradi zahtevka za de- nacionalizacijo prenova ni bi- la mogoča. Mestna občina je zato naročila ponovno fizično zaporo objekta, po končani denacionalizaciji pa bo znana njegova nadaljnja usoda.« Kaos pri Vodnem stolpu Bralko iz Celja moti par- kirni nered pri Vodnem stol- pu v centru mesta, na površi- ni pred otroškem vrtcem v Kocenovi ulici. Opaža, da je mali trg povsem zaparkiran, vozila so na zelenici, pri vsem skupaj pa se pogosto ni mogoče prebiti mimo vozil z otroškim vozičkom ali s ko- lesom. Pripomnila je, da je v tej rubriki na problem opo- zorila že na lani poleti, ko ji je župan odgovoril, da bo to brezplačno parkirišče uvr| čeno v modro cono. To se i zgodilo. Iztok Uranjek, pomočnil načelnika v oddelku za okolji in prostor ter promet Mestni občine Celje odgovarja: »Po vršina trga pri Vodnem stolpi je po projektu modre cont namenjena parkiranju, ne vei zgolj pešcem. Nadzor nai parkiranjem trenutno ni za dovoljiv, saj v bližini ni par- komata. Nadzor nad parkira- nimi vozili bomo poostrili s parkomatom, ki ga bomo po stavili v Razlagovi ulici v fe bruarju.« Garažna hiša? Bralka Karolina iz Škapi- nove 12 v celjski Novi Vasi;? že večkrat opozorila na pjiv kirno gnečo v njenem oko- lju. V nedeljo, na primer, ni mogla odpeljati z avtomobi- lom s parkirišča ter je mora- la poklicati taksi. Meni, da so mogoče kar tri rešitve tamkajšnjih parkirnih težav, pri čemer bi bila najboljša garažna hiša. Prav tako bi lahko parkirišče razširili ali pa za vsako stanovanje pose bej označili »lastni« parkirni prostor, saj imajo v nekate rih stanovanjih po več avto mobilov. Iztok Uranjek je poslal od- govor tu9i na zgornje vpraša- nje: »Parkirišča v Škapinovi so bila dimenzionirana v času graditve stanovanjskih blo- kov. Takrat je bil v veljavi urbanistični standard 1 ali 1,2 parkirišča na stanovanje. Da- nes so parkirišča izrazito pod- dimenzionirana. Stanovalci želijo, da se parkirišča razšir- jajo na račun zelenic, da se označijo parkirišča s številko stanovanja in postanejo tako rezervirana parkirišča, ali da se zgradi celo garažna hiša. Trdim, da so iz prometnega vidika vse te rešitve dobre. Stanovalci in lastniki stano- vanj morajo najti le investitor- ja, ki bo speljal ustrezne loka- cijske postopke za poseg v prostor in financiral izgradnjo objektov.« BJ Do prihodnjega četrtka 5 vaše klice na Modrem telefi^ nu sprejemala novinarki Marjela Agrež. Na telefonsk številko 0609 620-133 jo lah ko pokličete vsak dan od Ifl do 17. ure. ETOL, TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ D.D. CEUE, ŠKOFJA VAS 39, CEUE vabi k sodelovanju podjetne, komunikativne sodelavce, željne novih znanj in skupne rasti za razvoj in trženje. VODJA PRODAJE za zahodno Evropo in ostali razviti svet Pogoji: dipl. ing. oz. dipl. oec. z večletnimi izkušnjami na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih, vezanih s firmami in zastopstvi v tujini v prehrambeni panogi. Zaželeno je znanje tujih jezikov, predvsem nemščine in francoščine. Nagrajevanje je stimulativno. TRŽNI oz. RAZVOJNI INŽENIRJI, lahko pripravniki, kot tudi delavci z izkušnjami v živilski panogi. Pogoji: diploma kemijske oz. živilske tehnologije Zaželeno je znanje vsaj dveh tujih jezikov. Zagotovljena je perspektiva in ustrezno nagrajevanje. Zaradi narave dela na vseh navedenih področjih (službena potova- nja) so zaželeni predvsem moški. V kolikor menite, da ustrezate navedenim pogojem vabila, nam pošljite življenjepis z vso ustrezno dokumentacijo do 18. februarja 2000. SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja - vabi k sodelovanju nove prostovoljke. Uvod v usposabljanje bo v sredo, 9. februarja, ob 16.30. Za dodatne informacije pokličite po telefonu (063) 492-4170. NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 13 Najprej torta, potem avto Tretje najstarejše Prosto- voljno gasilsko društvo v šentjurski občini (za Šent- jurjem in Planino) je PGD Lokarje, ki je pripravilo ju- bilejni, stoti občni zbor. Člani društva in kraja so se sKupaj z gosti zbrali na obč- nem zboru, ki so ga z nasto- pom olepšali pevci moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in otroci osnovne šole Blagovna. Pred- sednik društva Martin Tre- bovc in poveljnik Jože Gajšek sta predstavila lani opravljeno delo ter opozorila na letošnje naloge, med katerimi je na pr- vem mestu jubilej ob 100-letni- ci društva. Osrednjo prireditev bodo pripravili julija, ko bo- do dobili in krstili tudi novo kombinirano vozilo, vredno okoli 25 milijonov tolarjev. Naj- več denarja so prispevali člani društva in krajani ter krajevna skupnost, občina Šentjur in Ga- silska zveza Šentjur. Društvo se odlikuje z lepim številom mladih, ki bodo prav gotovo uspešno nadaljevali delo starejših gasilcev. Tudi letos bodo skrbeli za strokov- no izobraževanje, opremo in se udeleževali tekmovanj in drugih prireditev. Ponosni so na tesno sodelovanje s kra- jem, saj je njihov lepo urejen gasilski dom pravo središče za vse krajevne aktivnosti ob različnih priložnostih. TONE VRABL \odilni člani PGD Lokarje s predsednikom Martinom Trebovcem (levo) so upihnili simboličnih sto svečk ob veliki jubilejni torti, zdaj pa čakajo na novo veliko pridobitev, kombinirano vozilo. Prenovljena prodajalna Borovo Prodajalna Borovo je po temeljiti prenovi spet odprla svoja vrata v ponedeljek, 31. januarja ob 11. uri. Otvoritev je bila zelo zanimiva: dva glasnika na hoduljah sta po mestu vabila ljudi v novo prodajalno. Pred trgovino so postavili oder, na katerem so zaplesale plesalke Studia za ples Igen in zapeli članici dueta The best. Veliko pozornosti med gledal- ci je vzbudil mladenič, ki je bruhal ogenj. »Kaj vse ljudje ne počnejo za denar?« je z vzhičenim izrazom na obrazu dejala neka gospa. Po krajšem programu, za katerega je poskrbela Vladi- mira Skale, VS styling, so ple- salke s pantonimo vabile v prodajalno, kjer so obiskoval- ce z nasmejanimi obrazi pri- čakali prodajalci in živi mode- li v novih čevljih. Pripravili so tudi prigrizke in pijačo. »Pri- čakovanja so velika. Želim si. da bomo čim lepše sprejeli stranke, da bodo zadovoljne in da bomo ustvarili čim več prometa,« je povedala proda- jalka. Na stenah so bile raz- stavljene tudi slike Vlada Ger- šaka, slikarja s poetično dušo. Branka Artiček iz službe za propagando je povedala, da želijo s prenovitvijo pridobiti tudi mlajšo populacijo kup- cev, zato poleg lastnih izdel- kov ponujajo še izdelke tujih znamk. Dejala je tudi, da je pomembna novost združitev dela z umetnostjo, saj bo pro- dajalna tudi stalna razstavna galerija, kjer bodo lahko raz- stavljali vsi tisti umetniki, ki jih takšna obUka razstavljanja zanima. »Je drugačnost, je več, kot bi si lahko želeli, je moja naj- dražja obutev, so prodajalne Borovo trade, od sedaj v pre- novljeni podobi tudi v Celju,« je otvoritev zaključila pove- zovalka programa Tina Hure- movič. MIRJANA GOTAL Foto: GREGOR KATIČ Plesalke Studia za ples so z zanimivo točko vabile gledalce v »Galerijo Borovo«. Mladina je bila taka, kakršna nam je bila dana z raznimi težkimi izkušnjami, mi smo bili tam, da ji pomagamo. Imeli smo svoj cilj, vsebovan v splošnem vzgojnem smotru vzgojiti namreč svobodno vsestransko razvito in kritično osebnost, ki bo izobražena, kritična do okolja, ki se bo tudi znašla v svetu, v katerem bo živela. Pota do tega cilja pa so bila različna. Nihče, nobena oblast nam ni predpisovala vzgojnih metod, sredstev ali oblik, razen splošnih pedagoških, ki smo se jih učili v šoli. Nobenih učbenikov o domski vzgoji ni bilo. Hlastali smo po vsem, kar je kdo o tem napisal preverjali v praksi. Zamislite si, s kolikimi težavami smo se spoprijemali pri stotih in več otrocih, ki je vsak svet zase, vsak s svojo usodo, s svojimi težavami in problemi. Vse te njihove težave je bilo treba preseči, da jih ne bi obremenjevale v njihovem skupnem življenju v domu. Zato se nismo hoteli niti mogli poglabljati v njihovo preteklost, trudili smo se to čimbolj potisniti ob stran v otrokovi zavesti in jih usmeriti v prihodnost. Vsi so bili žrtev Vojne, ki je pustila močne sledove in potrebno je bilo vse to premagati, da bi lahko skupno napredovali, da bi se imeli radi 'n se veselili življenja. Med gojenci nismo delali nikakršnih fazlik, na to niti pomisliti nismo. Za nas so bili vsi vojne sirote, jim moramo pomagati do samostojnega življenja. Veliko Zadovoljstvo me prevzame sedaj na starost, ko vidim,'da nam je v največji meri to tudi uspelo. Vzgojno delo pa ne poteka nikoli premočrtno, v njem so Vzponi in padci, srečujemo se s srečnimi in žalostnimi trenutki, 2 napredkom in s postanki. Skušal bom nekatere vzgojne situacije, kakor se jih spominjam jaz kot upravnik in gledam nanje kot odgovorna oseba, v nadaljnji razlagi tudi opisati, '^orda bi bila z vidika prizadetih gojencev razlaga drugačna, Vendar o končnem razpletu nujno ista. Takrat sem se že močno Zavedal, da dobrega človeka ne ustvarijo starši, pač pa lahko kakega (dobrega ali slabega) le vzgojimo. V Mladinskem domu Mihe Pintarja na Dobrni sem bil upravnik od 1956 do vključno 1961 leta, to je več kot pet let. ^ovolj dolga doba, da se je zamenjalo več kot polovica otrok. sem omenil težave pri prevzemu poslov, ko mi je predsednik °bčine, ki je bil v kontroli naročil, naj prevzamem in uredim spanje. Na tisoče stvari je, ki smo se jih lotevali, da bi izboljšali spanje v domu. Kar je pri vzgoji enkrat zamujeno, je izgubljeno ^a vedno, kajti vzgojne napake je zelo težko popravljati. To leto smo poskušali izboljšati red, odnose med gojenci in čistočo. Zaposlili smo medicinsko sestro, ki je v domu skrbela za čistočo in higieno otrok. Prisostvovala je pri kopanju otrok in jih pregledovala, nadzirala umivanje pred jedjo in sploh čistočo pri prehranjevanju. Dela je imela veliko. Vzgojno osebje se je osredotočilo na učenje otrok in v boj za čim boljše učne uspehe. Naš cilj je bil, da bi vsi gojenci redno izdelovali razrede, kar pa še zdaleč ni bilo lahko. Učenje je samo po sebi zapleten proces, učenje otrok, sirot, ki so preživele marsikaj hudega, pa je še toliko težje. Težko jih je motivirati in navdušiti in uspeti skladno delovanje in hotenje otrok, šole in doma. Tudi s šolo ni bilo vedno najlažje. Naše otroke so imeli za domovce, ki nimajo naravne zaščite. Morali smo pokazati, da so naši, da skrbimo zanje, da nam je vehko do njihovega učnega uspeha. Vzgojitelji so obiskovali učitelje, prisostvovali na roditeljskih sestankih, pa kaj ko je vsak imel po 20 do 30 otrok, med njimi pa kar nekaj problematičnih, s slabimi ocenami, možnosti pa omejene. V dom smo občasno vabili učitelje in profesorje OŠ Dobrna na pogovore, da bi skupno ugotavljali vzroke za slabe učne uspehe in jih odprav- ljali. Učitelje smo pogostili kot drage goste, vabili tudi na razne proslave in prireditve v domu, ki so jih otroci, njihovi učenci, vzorno pripravljali. Naši gojenci so bili pripravni za opravljanje raznih, tudi težjih del in nalog na šoli, ki jih domači otroci ne bi, ker bi se starši temu uprli. Tako je ravnatelj OŠ Dobrna nekega dne določil skupino otrok, predvsem naših iz doma Mihe Pintarja, da znosijo iz šolske kurilnice večjo količino pepela. Med njimi pa je bilo tudi nekaj domačih, dobrnskih. V času, ko so otroci nosili pepel, je v kurilnici opravljal neka popravila vodovodni inštalater. Med delom je obesil ročno uro z bleščečo zlato zapestnico na nek ventil. Otroci so delo opravili, odšli domov, izginila pa je tudi ura. Delavec se je seveda pritožil ravnatelju. Na šoli je nastal strašen halo. Nekaj dni je ravnatelj zasliševal svoje učence drugega za drugim in vse skupaj. Mi iz doma se v to nismo vtikali, saj se je vendar zgodilo na šoli in to med poukom. Končno je ravnatelj obupal in ugotovil svojo nemoč. Povabil me je v šolo. Razložil mi je zadevo in me naprosil, naj pomagam odkriti storilca. Ugovarjal sem, saj niso bili v kurilnici samo naši, pač pa tudi zunanji. Obljubil sem mu, da bom storil vse, kar je v moji moči. Odšel sem v Dom v učilnico 8. razredov, kjer so se zbrali vsi gojenci tiste skupine. Sedeli so različno na stolih in mizah. Razložil sem jim problem, kaj pomeni tistemu delavcu zapestna ura, kakšen spomin mu je to. Vplival sem na njihovo sočutje in jih prosil, da mu uro vrnemo. Povedal sem jim, da približno vem, kaj se je zgodilo, jih pozval, da to popravimo. Obljubil sem jim, da se nikomur ne bo nič zgodilo, da nočem niti vedeti kdo je to napravil. Odprl sem predal šahovske mize, v katerem so bile razmetane figure in jih prosil naj položijo tisto uro v ta predal. Čez pol ure se vrnem ponjo, sem dejal in odšel v pisarno. Dolge so bile minute tiste pol ure v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Ah bom uspel, ali bom poražen. Še preden je minilo 30 minut, sem šel v učilnico, kjer so prav tako negibno sedeli dečki stari od 15 do 17 let in čakali na razplet. Odprl sem predal in v njem čisto na začetku zagledal ročno uro z zlato zapestni- co. Bil sem vznemirjen, z očmi preletel učence, se jim s pogledom zahvalil in po sedenju in izrazu približno ugotovil storilca. Rekel pa nisem ničesar. Odhitel sem v šolo, ki je bila približno 500 metrov oddaljena od doma, poiskal ravnatelja in mu izročil uro. Zelo je bil radoveden, kako sem tako hitro uspel. Povedal sem mu vse, tudi to, da sem učencem obljubil, da se jim ne bo nič zgodilo, da za storilca še vedeti nočem. Vendar je on drezal vame, kaj mislim, kdo da je bil. Ker mi je tudi on obljubil, da ne bo ukrepal in o tem molčal, sem mu povedal. Vendar ravnatelj ni držal besede. Na konferenci učnega zbora je o tem poročal in učni zbor je vztrajal na negativni oceni učencu iz vedenja. S tem so mu bila zaprta vrata v nadaljnje šolanje. In s težavo smo ga spravili v uk. Vzpodbudo za pisanje spominov na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem domu Šmarje pri Jelšah in v Mla- dinskem domu Mihe Pintarja Do- brna sem dobil, ko sem prebral sestavek »Mama, kam gremo?«, ki ga je napisala Monika Kokalj Ko- čevar, objavljen pa je bil v Reviji za zgodovino, literaturo in antropo- logijo Borec štev. 7, letnik 1998. Nanj me je opozoril nekdanji goje- nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o tem kaj napišem. FRANJO MAROŠEK 14 NAŠI KRAJI IN UUDJE Elektrika za devetdeseti rojstni dan Minuli četrtek je častitljivi življenjski jubilej praznova- la Pavla Selič. Z devetdeseti- mi leti je najstarejša krajan- ka Rečice. Dan kasneje so jo na nje- nem skromnem domu v Zgor- nji Rečici pri Laškem obiskali župan občine Laško Jože Rajh, predsednik sveta KS Re- čica Matjaž Piki, predstavniki Območnega združenja Rdeče- ga križa Laško in Krajevne or- ganizacije Rdečega križa Reči- ca, tamkajšnjega društva upo- kojencev, ljudski godec Jakob Šraml in nečakova soproga Irena Grešak, ki je v zimski idili obiskovalcem tudi kazala pot. Slavljenka Pavla s svojim si- nom Slavkom živi v skoraj pravljičnem koščku Zgornje Rečice. Zadnje leto se ji je še posebej vtisnilo v spomin, saj je kot ena zadnjih občank Laš- kega proti koncu leta dobila elektriko. Zasvetila je žarnica, prižgal se je televizor, zazvo- nil je tudi mobilni telefon, ki ga sedaj lahko sama polni in je tako s svojimi še večkrat v stiku. Veliko se ji« je s tem spremenilo. Gospodinji še sama, zimske dni pa si krajša tudi tako, da izdeluje drobcene rožice iz krep papirja, jih sestavlja v šopke in kdaj pa kdaj z njimi koga preseneti, kot je tudi tokratne obiskovalce. Da bi ji luč še dolgo svetila, so bile želje vseh, ki so ji prišli voš- čit. Jubilej je proslavila dan ka- sneje v družbi domačih pri hčerki v Zagorju, kjer jo je za presenečenje z veseljem priča- kala druga hčerka Dragica iž Nemčije, ki sicer redkeje pri- haja domov. VLADO MAROT K slavljenki Pavli Selič se je podala številna delegacija in ji zaželela še veliko »svetlih« let. Na Dobrni želijo novo vozilo Gasilci na Dobrni letos praznujejo 125-letnico društva. 146 članov, med katerimi je največ mladih, je najbolj ponosnih na lanske tekmovalne uspehe, saj je desetina mladink na gasilski olimpiadi v Franciji osvojila bronasto medaljo, mladinci pa so bili prvi na prvenstvu Tirolske v Avstriji. V jubilejnem letu bo njihova največja skrb, da bi dobili novo vozilo, saj je sedanje staro 27 let, neregistrirano in brez tehničnega pregleda. Na zadnjem občnem zboru so se zato največ pogovarjali o novem vozilu, pomoč pri nakupu pa so obljubili zdravilišče, občina in Gasilska zveza Vojnik-Dobr- na. Osrednja prireditev ob 125-letnici bo 26. junija s povorko, tekmovanjem za pokal Dobrne, blagoslovom novega vozila in tradicionalno gasilsko nočjo, na kateri bodo igrali Bratje Poljanšek. TV Nagrajene mlade pesnice Medobčinska zveza prijate- ljev mladine Celje je na osmi Literarni delavnici za nadar- jene nagradila sedem naj- boljših deklic, ki so za svoje prispevke dobile knjižne na- grade. Nagrajenke so: Dara Dobrijevič, OŠ Štore, Helena Jagodic, IV. OŠ Celje, Martina Kline, OŠ Dobrna, Anja Poz- nič, 1. OŠ Celje, Ana Stamej- čič, 111. OŠ Celje, Tatjana Šu- miga, OŠ Lava Celje, Veroni- ka Zakonjšek, I. OŠ Celje. Na literarni razpis se je pri- javilo 37 učencev in učenk s 46 prispevki, pesmimi in ugankami, ki so jih lahko po- tem zamenjali s tistimi, ki so nastali v delavnici. Komisijo sta sestavljah mentorici delav- nice slavistka Ljudmila Conra- di in pesnica Nada Jelovšek. Literarna delavnica, ki je bi- la posvečena 200-letnici rojs- tva Franceta Prešerna, je bila v sredo, 26. januarja, od 9. do 13.30 ure na I. OŠ v Celju. Delavnice so se udeležili učenci dvanajstih osnovnih šol iz štirih občin: Štore, Dobr- na, Vojnik in Celje. V uvodu so posvetili nekaj misli pesniku Prešernu, nadaljevali so z va- jami za bogatenje besednega zaklada, iskaH rime, primere in izpolnjevali delovne liste. Spoznali so tudi pomene raz- ličnih besed, na primer ugan- ka, grafit, definicija, kar jih je motiviralo za pisanje pesmi. Na koncu jih je obiskala celj- ska pesnica in ilustratorka Li- lijana Praprotnik Zupančič, ki je predstavila svoje pesmi. Iz- dali so zbirko pesmi in ugank Naše čenčarije, kjer so vsi prispevki tudi objavljeni. MIRJANA GOTAL Psihologija bolezni v velenjski knjigarni Kul- turnica bo danes, 3. februar- ja ob 17.30, gostovala dr. Polona Selič, avtorica knji- ge Psihologija bolezni naše- ga časa. Psihologinja odpira v knjigi vrsto zanimivih tem, ki se nanašajo na vlogo osebnosti v nastanku bolez- ni, osebnostno čvrstost, de- javnike tveganja, poravna- vanje s stresom in druga vprašanja. Odgovori niso zmeraj preprosti. KL Sanacija plazu v Sv. Jedrti že lani aprila je dokaj velik plaz na cesti na Sv. Jedrt v KS Gotovlje potegnil precejšen del cestišča, tako da je cesta od takrat neprevozna. Ker je plačnik sanacije plazu ministrstvo za okolje in prostor, je morala občina Žalec opraviti dolgotrajen postopek pridobivanja dokumentacije in priprave razpisa za sanacijo. Gre za zahtevno sanacijo, pri kateri bo potrebno zemljišče sanirati s sidrnimi piloti, zato bo sanacija še toliko dražja. Na razpisana dela se je prijavilo osem ponudnikov, kot najugodnejši in hkrati najcenejši pa je bil izbran Hudournik d. o. o., ki je ponudil ceno 33,8 milijona tolarjev in izvedbeni rok 30 dni. Izvajalca mora potrditi še ministrstvo in če bo zagotavljalo sredstva skladno s potekom del, naj bi bila cesta usposobljena za promet v začetku meseca marca. T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK Na Uršulo in Sv. goro Planinsko društvo Zlatar- ne Celje pripravlja 12. fe- bruarja pohod od Dramelj preko Slemen do Uršule. Od- hod iz Celja bo z vlakom ob 7.16 z železniške postaje. 13. februarja pa bo pohod na zasavsko Sv. goro. Odhod bo ob 6.25 z železniške posta- je v Celju. Še vedno pa se lahko prijavi- te za izlet na Sardinijo, ki bo od 2. do 11. junija. Pokličite jih po telefonu 452-927. MOJCA MAROT Na olimpijado! »Ej, stari na olimpijado gre- mo,« mi je v soboto zvečer ves zagret in navdušen dejal nek zanec. Eeee, kakšno olimpi- jado, kdo gre na olimpijado, sem zmedeno pomislil. Takoj me je postalo sram, da sem takšen športni analfabet in da sem spregledal rokometno tekmo med Slovenijo in Hr- vaško. Mi je pa cela stvar dala malo za misliti, ko mi je nek drug znanec kmalu za tem zatrdil, da so Olimpijske igre v Sydneyu leta 2002, jaz pa nisem vedel ali ima prav ali ne. Hej, sem si rekel, takšne stvari bi pa že lahko preveril. Takšen nevednež pa res ne moreš biti. In čeprav lahko od športov na televiziji dlje kot pet minut spremljam le atletiko in snoo- ker, včasih tudi smučarijo, a ne, kar me najbrž uvršča v kategorijo popolnih športnih bimbotov, sem se odpravil po- gledat na uradno stran letoš- njih olimpijskih iger. Sydney 2000 se ji reče, našel pa sem jo na naslovu www.olym- pics.com. Vsebinsko in tudi designersko je precej dovrše- na, čeprav zdaj še ne deluje s polno paro. Spletna stran bo namreč v realnem času med olimpijado prenašala rezulta- te in vse podatke, ki bodo lahko v korist športnim nav- dušencem po vsem svetu. Zelo zanimiva je tudi pred- stavitev vseh športov, kakor tudi zgodovina olimpijskih iger. V »kibernetičnem šprin- tu« so nanizali osem najbolj, ših šprinterjev vseh časov. Tu so tudi solze Olge Korbut iz leta 1972, ko je v Miinchnu slabo izvedla svoj nastop. Ti- sti, ki jih zanima ozadje iger, si lahko preberejo kaj o olim- pijskem duhu, predstavljena so vsa prizorišča in mesto sa- mo, seveda pa je tukaj tudi nepogrešljiva trgovina, kjer si lahko že zdaj kupite spomin- ke. Število teh je presenetlji- vo. Pustimo majice in kape, to je samoumevno. Pa dežniki in brezrokavniki ter kopalke. Kaj pa spodnjice? Tudi to imajo. Prstani in manšetni gumbi? Ni problema. Posterji in značke? Kozarci, skodelice in krožni- ki? Ja, seveda. To je velik biz- nis. Na tej spletni strani bodo tudi objavili seznam vseh na- stopjaočih. Brž, ko bo znan, jasno. Enako velja za sodelu- joče države. Do takrat pa si lahko pogledate sekcijo, na- menjeno paraolimpijadi,^ re- zervirate ali kupite vstopnice, otroci pa se lahko naučijo marsikaj o olimpijskih igrah ali pa odigrajo kakšno igrico. Impresivno, ni kaj. No, tistim, ki kar ne morejo dočakati začetka letošnje olim- pijade, bo ta stran gotovo olajša- la muke. Je pa dobra tudi za nas, ki se na te stvari ne spoznamo in bi želeli samo nekaj podatkov. Saj veste, da se bomo lahko pridružili kakšni debati. Reci- mo, zdaj že vem, da so favoriti v moškem rokometu Švedi, Rusi in Jugoslovani. Vem tudi, da pri slalomu v kajaku vsak dotik vrat pomeni dve sekundi kazenske- ga pribitka k skupnemu času vožnje. In da bodo uvedli sin- hronizirane skoke v vodo. Ja, konec koncev pa le nisem tak- šen športni siromak, kaj? Šalo na stran. Če vas zanima šport, potem boste na tej strani gotovo našli kaj za vas. Olim- pijski krogi so bili vedno nekaj posebnega in olimpijada je bil vedno prvovrstni svetovni do- godek. Tudi na internetu ni nič drugače. To je naslov, ki si ga je pred septembrom vredno še kdaj ogledati. Seveda pa tudi med samimi igrami. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org REPORTAŽA 15 Življenje med skoki čez ovire Med urami in igračami zakoncev Šerbela-Rupnik čas v urarski delavnici in trgovini Šerbe- la-Rupnik na Ljubnem teče bolj počasi, bolj umirjeno, predvsem pa drugače. Pa ne le 2aradi številnih ur, na katerih kazalci neu- giniljeno kažejo sekunde, minute, ure; niti ne zaradi številnih igrač, ki tako rade in tako uspešno razburijo otroško domišljijo - dru- gačen je čas predvsem zato, ker ga Marika in Branko preživljata na invalidskih vozičkih. Zima invalidom ni najbolj prijazen čas. Toda tudi čez okno so lepote narave nekaj najbolj čudovitega, sploh če jih znaš videti. Belina in iskrenje snega, čudoviti sočni zahodi - ali po drugi strani obisk dragih prijateljev, ki za trenutek ustavijo urne kazalce. Marika je do- mačinka, prava Ljubenka, ki jo je bolezen priklenila na voziček s 13 leti; Branko pa je na Ljubno prišel z Idrijskega, zaradi vojne in kostne tuberkuloze je invalid postal z deveti- mi meseci. Mariko in Branka, oba izučena urarja, smo v Novem tedniku pred davnimi leti že predsta- vili. Vendar je njuno življenje tako polno, mogoče tudi spreminjajoče, da smo še enkrat pokukali med ure in v drugačno življenje na Ljubnem. V tem letnem času je njuno življenje bolj kot ne omejeno med štiri stene, saj se težko odpeljeta ven. Hkrati je preveč je mrzlo, bolj občutljiva postaneta... Tako sta za vse novice odvisna od Ljubencev in drugih ljudi, ki radi zahajajo med tiktakajoče ure, v njuno delavnico in v njun prostor. Zaradi drugačnosti sta si svoj čas po svoje ^ zapolnila. Branko ure in ure preživi pred ratunalnikom. »Računalnike imamo v hiši od faArat, ko so se pojavili prvi, danes že stari mlinčki. Nisem ne vem kakšen strokovnjak, toda delo z računalnikom je precej odvisno od izkušenj - teh pa sem si v dolgih letih kar nekaj nabral,« je pripovedoval Branko, medtem ko je iskal disketo. Deset in polletnemu sinu Dalu, za katerega pravi, da ga včasih pri delu z računalnikom kar prekaša, je obljubil, da bo za njegove prijatelje nekaj presnel. Tudi dru- gače Branko rad priskoči na pomoč ljudem, ki karkoli potrebujejo. Včasih je treba poslati elektronsko pošto, natisniti kakšen doku- ment ali pa navadno sliko. Dva računalnika z dvema tiskalnikoma sta pri Šerbela-Rupniko- vih skoraj zakon - še več, Branko trdi, da si življenja brez teh »instrumentov« ne zna predstavljati. Drugače je z Mariko, ki za pisa- nje raje vzame klasičen pisalni stroj, čeprav dobro pozna prednosti računalnika. Vendar pri dveh moških, ki se oba spoznata na zade- ve, njej niti ni treba... Na računalniku sedaj nastajajo tudi slike, saj se je Branko odločil za drugačno slikarsko tehniko. Dolga leta je namreč uspešno vrtel slikarski čopič, nastalo je nekaj čudovitih del, predstavljenih tudi na razstavah. Sedaj je, kot prvi Branko, preprosto zmanjkalo časa, poleg tega pa ga utesnjuje tudi prostor in delo, ki si 8a je izbral. Tako raje slika za računalnikom, kjer nikoU ne zmanjka barve, vsa dela pa lahko v trenutku shrani skoraj za vedno. Od urarstvo do trgovine Na Ljubnem na Forštu, kakor se imenuje predel kraja, kjer živita zakonca Šerbela-Rup- nik, ni bilo vedno trgovine. Najprej je bilo njuno delo popravljanje ur, s čimer je Marika pričela že pred tremi desetletji. Šele v letu 1994, ko so se predpisi malce sprostili, sta svojo dejavnost razširila na prodajo igrač, Pisalniških potrebščin, drobnih reči, ki jih Potrebujejo zbiralci znamk, modelarji ali ma- ^etarji... Skratka, prodajajta stvari, ki jih ljudje potrebujejo za preživljanje prostega časa. »Tr- Bovina je neke vrste obojestranka terapija,« v Smehu zagotavlja Marika. »Nama koristi, če 'judje prihajajo, obiskovalci pa so tudi zado- voljni, ker lahko kadarkoli pozvonijo na naših ^atih.« Zakonca pravita, da je s klasičnim urars- tvom konec. »Elektronske ure potrebujejo 'drugačno nego, sploh pa je Ljubno premajhno za enega urarja. Kar nekako prisiljena sva bila razširiti dejavnost, saj popravil ur skoraj ni več, kvečjemu prodava kakšno baterijo, pas ali pa steklo. Tudi cena ur je danes tako nizka, da se jih skoraj ne splača popravljati. Kako drugače je bilo včasih, ko smo pogledali v drobovje ure...« sta pripovedovala Marika in Branko, ki sta se v Kamniku v Zavodu za invalidno mladino izučila urarskega poklica. V Kamniku je nato nekaj let Branko preživel kot inštruktor, potem pa so urarsko šolo itak ukinili. Sedaj večina urarjev svoje delo kombi- nira s kakšno drugo dejavnostjo, drugače je boj za preživetje še bolj trd, je menila Marika; oba skupaj pa sta kar nekoliko nostalgično obujala spomin na čase, ko so urarji iskali nadomestne dele po predalčkih ali pa jih ročno izdelovali. »Pri urarstvu nisi smel biti površen ah pa kaj napol postoriti, saj se je vsaka napaka takoj maščevala. Ne bi bilo slabo, če bi vsakega učenca za eno leto poslali v urarsko šolo, da se nauči natančnosti,« je malce za hec, pa zelo za res, predlagal Branko. Oba sta se prej, danes ne več, ukvarjala s športom. »S športom se začne rehabilitacija mladih invalidov. Tako smo igrali košarko, tenis, plavali, se ukvarjali z atletskimi discipli- nami, kot so met krogle, diska, kopja in hitrostna vožnja z vozički. V Kamniku sem igrala sedečo odbojko, bila sem v skupini, ki je nekako začela s tem športom in v kateri so bili zelo dobri športniki. Z njimi sem dvakrat potovala na olimpiado, najprej v Miinchen, nato je bila posebna, naša olimpiada, na Nizo- zemskem; poleg tega pa sem se udeležila številnih prvenstev,« je pripovedovala Marika. »Po svetu smo se v glavnem učili in opazovali, kako je v drugih deželah z invalidi, ki so prišli s celega sveta; videli smo opremo, vozičke, medicinske pripomočke - to se je začelo poča- si prenašati tudi k nam. Dana mi je bila sreča, da sem lahko videla toliko sveta, ustvarila sem si čudovit krog prijateljev in doživela precej dogodivščin, ki bi mi drugače ostale neznanka.« Marika trdi, da se je svet v vseh teh letih kar precej spremenil. Med drugim tudi odnos do invahdov, čeprav včasih... Ovire V Življenju Prepočasi se vse skupaj premika, pravita Marika in Branko. Včasih je to kar težko razumeti, saj recimo pločnika ne uporabljajo samo invalidi, tudi mamice z vozički težko premagajo vse ovire. In potem se moraš prav začuditi, zakaj neki je tako težko narediti klanček, ne le oster rob, ki za nekatere pred- stavlja skoraj nepremagljivo oviro. Marika in Branko bi se pogosteje odpravila na sprehod ali obiskala kakšno prireditev, toda nikoli in nikdar nista rada odvisna od drugih ljudi. Saj so ustrežljivi, pravita, vendar ne moreš zraven imeti še dveh moških, da bi ju nosili po stopnicah. Kar precej primerov iz svoje bližje in daljne okohce sta naštela, o obisku mesta, središča Ljubljane, na primer, pa niti ne raz- mišljata, saj najprej pomishta na parkirišča, pločnike, ustanove s stopnicami... Potem se v mesto pač ne odpravita. »Res je, da je precej parkirišč za invahde, vendar daleč naokoh nobene trgovine, ki bi bila dostopna invali- dom - kot da bi nekdo hotel očistiti svojo vest, pa hkrati ni naredil nič,« je pripovedoval Bran- ko in dodal, da invalidov skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako bi morale biti stvari urejene. »Pač nisva več tako mlada. Ko človek vidi, da se že leta in leta invalidi ukvarjamo z istimi vprašanji, postane človek nekoliko žaIosten,/< je dodala Marika in v istem hipu zatrdila, da ne mara kritizirati ali negodovati - vendarle je to del njunega življenja in stvari preprosto ne moreta kar odmisliti, ker se je treba z njimi vsakodnevno ubadati. »Je že tako, da se vsak ukvarja s svojimi problemi, družba pa je tako urejena, da zadovoljuje večino - vendar se tudi znotraj te skrivajo ljudje s svojimi težavami,« pravita Rupnikova in hvaležno dodajata, da če ne drug, tehnika dela za invalide. Mobilni telefoni, stiki preko računalnikov... marsikatera od teh novodobnih iznajdb je kot ustvarjena za invalide. Ti bi lahko povsem normalno živeli, če bi bilo prirejeno tudi oko- lje, trdita Šerbela-Rupnikova, in dodajata, da se nekateri še vedno čudijo, če invalidi vozijo avto, imajo otroke, potujejo po svetu... In tako tudi vidijo, da je marsikje poskrbljeno za invalide in njihove potrebe. Svetel vzgled je na primer celjski Interspar. Invalidi in tisti, ki znajo pogledati okrog sebe, bodo vedeli, za- kaj._ Čas je na Ljubnem, mogoče ali pa ravno zato, ker ga je merilo toliko ur, kar prehitro minil. O bridkostih, ki sta jih Marika in Branko preživljala, sploh ne govorita: zanju je po- membna sedanjost, samostojnost, predvsem pa sin Dal. »Ne moreš na Triglav ne moreš imeti visokih pet ne plesati - čimprej se tega dokončno zaveš, toliko bolje. Potem laže od- misliš in zaživiš po svoje. Zato pa sem ne- skončno vesela, ko grem na izlet, če se lahko sama uredim ali si sama kupim čevlje. Sprijaz- niti se pač moraš sam s seboj, da imaš rad sebe, ker potem imaš rad tudi druge,« je Marika navedla staro modrost, ki v primeru Šerbela-Rupnikovih še kako drži. lllpillillllllllllllilllliilllMIiililiillllllllll URŠKA SELIŠNIK Zakonca Šerbela-Rupnik. 16 NASI KRAJI IN UUDJE Medalj kot toče Slovenska reprezentanca novinarjev daleč najuspešnejša na svetovnem prvenstvu v Mariboru Edina negostoljubnost, ki so si jo na v soboto konča- nem 46. svetovnem prvens- tvu novinarjev-smučarjev v Mariboru privoščili skrbni organizatorji, je bila ta, da so slovenski novinarji in novi- narke pobrali kar 26 medalj od 54 možnih. Sicer je bilo pozornosti do gostov veliko, mestoma celo preveč. Vsak dan drobna daril- ca sponzorjev, predvsem Cen- tra za promocijo turizma, od- lično pripravljena kosila na smučiščih, izjemna urejenost prog v Mariboru, več kot le prijazno osebje v hotelih Arena in Habakuk, vsak dan posebna izdaja dnevega časopisa pr- venstva, skrbno izpeljan izlet v Celje, in še bi lahko naštevali. Med 191 novinarji iz 31 držav, ki so bili v Mariboru, res ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi po- godrnjal nad pripravljenostjo in izvedbo prvenstva. Na kon- cu pa so bili utrujeni, a silno zadovoljni tudi organizatorji, ki jih je odločno vodil novinar Dela Uroš Šoštarič. Uspelo nam je namreč pripraviti do- bro prvenstvo, predvsem pa ga izkoristiti za to, da smo mno- gim pomembnim novinarjem pokazali ta del Slovenije, nje- gove turistične možnosti, sez- nanili smo jih s postopkom sprejemanja naše države v Evropsko unijo in jim predsta- vili dejavnosti naše gospodar- ske zbornice. Med kosili na smučiščih so spoznali tudi značilne kulinarične posebno- sti naših pokrajin od Primor- ske do Prekmurja. Tako bogato in s spremnim sporedom »na- bito« prvenstvo bodo prihodnji organizatorji s težavo ponovili. Vse to je omogočilo priza- devno delo organizatorjev in, seveda, darežljiva pomoč sponzorjev, med katerimi je bil glavni Telekom Slovenije, s celjskega območja pa so sode- lovali Banka Celje, Mont Koz- je, Steklarna Rogaška, Kovino- tehna, Jurmes, Mlekarna Arja vas. Gorenje, Gorenje point. Mestna občina Celje, Zlati grič Slov. Konjice, Petre - šotori Žalec, Birostik Sluga Celje, Heledi's in NT&RC. Delež naših Pomemben del k izvedbi pr- venstva smo prispevah tudi Celjani. Franček Pungerčič je bil odgovoren za izvedbo obeh tekem, zagotovil je me- dalje in pokale, imenitno pa je pripravil tudi Celjski dan na smučiščih Areha; Janko Šo- par je sijajno pripravil nepo- zabno otvoritveno slovesnost in poskrbel za odmeven izlet udeležencev v Celje; Branko Stamejčič in Nada Kumer sva pripravljala dnevni časopis pr- venstva, ki ga je računalniško odUčno obdelal Andrej Mo- horič. Pri izvedbi otvoritve so so- delovali člani benda The Stroj iz Lahkega in ekipa iz Studia trg, ki je odlično pripravila laserski šov, za ples pa so igra- li Štajerskih 7. Na nacional- nem dnevu vseh reprezentanc je vrhunsko razpoloženje us- tvaril Karli Gradišnik s svojimi citrami. Celjski dan pa so pod šotorom na Arehu pripravili in izvedli dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem iz Celja pod vodstvom profesorjev Be- njamina Grila in Edvarda Kuž- nerja. Pripravih so širok izbor slovenskih jedi in navdušili goste tako s kakovostjo hrane kot s prijazno in uglajeno po- strežbo. Resnično za 5+. Dobitniki medalj: VELESLALOM - supervete- ranke 1. Albina Podbevšek (SLO), 2. Cuca Campana (ESP), 3. Montse Campana (ESP); superveterani: 1. Franz Goritschnig (AUT), 2. Pierre Nussle (SUl), 3. Franco Sitton (ITA); Veteranke: 1. Marjeta Šoštarič (SLO), 2. Ger- hild Schiffkorn (AUT), 3. Ma- rija Tolnayova (SLK); Vetera- ni: 1. Peter Fryc (CZE), 2. Matjaž Albreht (SLO), 3. Cor- rado Giustiniani (IZA), Člani- ce: 1. Barbara Jerman (SLO), 2. Maja Roš (SLO), 3. Vera Georgieova (CZE); Člani: 1. Gašper Boncelj (SLO), 2. Ro- berto Micalh (ITA), 3. Gernot Mussner (ITA). TEKI - super- veteranke: 1. Tertu Levonen (FIN), 2. Albina Podbevšek (SLO), 3. Agneta Bolme Borje- fors (SWE); superveterani: 1. Franco Sitton (ITA), 2. Igor Longyka (SLO), 3. Tone For- nezzi (SLO); veteranke 1. Ivana Suhadolc (ITA), 2. Mar- jeta Šoštarič (SLO), 3. Viera Vaclavkova (SLK); veterani: 1. Matjaž Albreht, 2. Gregor Pucelj, 3. Tine Guzej (vsi SLO); članice: 1. Maja Roš (SLO), 2. Tatjana Pihlar (SLO), 3. Ester Begin (CAN); člani: 1. Primož Kališnik (SLO), 2. Gašper Boncelj (SLOJ, 3. Kimmo Sariin (FIN). KOMBINACIJA - supervete- ranke 1. Albina Podbevšek (SLO), 2. Cuca Campana (ESP), 3. Tertu Levonen (FIN); superveterani: 1. Fran- co Sitton (ITA), 2. Franz Go- ritschnig (AUT), 3. Peter Weissensteiner (AUT); vete- ranke 1. Marjeta Šoštarič (SLO), 2. Ivana Suhadolc . (ITA), 3. Gerhild Schiffkorn (AUT); veterani: 1. Matjaž Al- breht (SLO), 2. Gregor Pucelj (SLO), 3. Klaus Spathelf (GER); članice: 1. Maja Roš, 2. Barbara Jerman, 3. Tatjana Pihlar (vse SLO); člani: 1. Gašper Boncelj (SLO), 2. Pri- mož KaUšnik (SLO), 3. Simon Matthey-Doret (SUl). Pokali Steklarne Rogaška za zmagovalce 46. svetovnega srečanja novinarjev smučarjev. Sijajna ekipa dijakov in profesorjev srednje šole za gostinstvo in turizem iz Celja je navduši- la novinarje s pripravljenim kosilom na Arehu. Razstava otroških iiicovnih del V ponedeljek, 24. januarja, so v knjižnici Gimnazije Celje - Center dijaki te šole s kratkim kulturnim programom odprli razstavo otroških likovnih del »Hom 99«. Dela nadarjenih osnovnošolskih otrok celjske, štorske, dobrn- ske in vojniške občine so nastala oktobra v dvodnevni likovni delavnici na Homu. Otroci so bili navdušeni nad slikanjem v naravi, kot motiv za svoje slike in risbe pa so najpogosteje izbrali pokrajino. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Prvi dan so risali z ogljem, naslednji dan pa so se lotili slikanja s temperami. Pod mentorstvom prof. Dejana Petroviča in likovne pedagoginje ter pedagoške svetovalke Marije Cene so nastala odlična otroška dela, ki si jih lahko ogledate do 8. februarja. SK, Foto: GK Tokrat o vrstniškem nasilju Predavanje, ki ga organizi- ra Lokalna akcijska skupina Celje na temo Vrstniško na- silje, bo danes, 3. februarja ob 17. uri, v stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Profesor Tone Leskovec bo predaval o razširjenosti in ob- likah vrstniškega nasilja, vzro- kih za pojav nasilja med mla- dimi ter značilnostih žrtev in nasilnežev. Govoril bo tudi o preprečevanju nasilja ter vlogi družine pri odkrivanju in pre- prečevanju nasilja. Temu pre- davanju bodo sledila še štiri, in sicer 24. februarja na temo Prosti čas in kako ga izkoristi- ti, 23. marca o motnjah hra- njenja, 13. aprila bo tema Kaj pa spolnost?, zadnje predava- nje pa bo 18. maja na temo Puberteta - drugo rojstvo. MIRJANA GOTAL Tekmovalo 81 šahistov Telovadnica Osnovne šole Vransko je bila prizorišče 3. kola osnovnošolske lige v šahu za celjsko regijo. Nastopilo je 81 mladih šahistov iz 13 osnovnih šol. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, tekmovalci pa so pokazali vehko šahovskega znanja. Vrstni red 3. kola: 1. Jernej Novak (OŠ Prebold), 6,5 točke, 2. Klemen Četina (OŠ Vransko), 3. Tadej Grobelšek (OŠ Šmarje), 4. Gregor Srdič (OŠ Lava Celje), vsi po 6 točk, 5. Peter Lendero (OŠ Livada Velenje) 5,5 točk. Po 3. kolu vodi Klemen Četina (OŠ Vransko) z 32 točkami. T. TAVČAR NASI KRAJI IN UUDJE 17 Ne nasedajte, vi, ki upate Marljivi Slovenci bi radi delali, da bi jim bilo življenje lažje - Vabljivi oglasi in dolgi nosovi ponujamo vam zgodbo, ki se je začela z malim oglasom v enem izmed slovenskih ča- snikov in končala tako, da je gospa Francka zapravila 1.500 tolarjev in ugotovila, da jo je nekdo grdo naplahtal, ko ji je ponujal delo na domu in ji obljubljal zaslužek, s kate- rim bi lažje zvozila vseh 30 dni do naslednje penzije. W Potegavščin vseh vrst, s kate- rimi novodobni kvazi podjetni- ki služijo lepe (neobdavčene) vsote denarja na račun gmotno obnemoglih, a poštenih in naiv- nih Slovencev, pa je še veliko in vseh vrst jih je najti. Tokrat smo se lotili enega takšnega prime- ra, kasneje bomo obelodanili še druge, drugačne grdobije, ki v malih oglasih sicer veliko obeta- jo, prinašajo pa zgolj razočara- nja, Izdatke in jezo. Služiti na račun stiske sočloveka je, milo rečeno, podlo početje. Business at iiome Gospa Francka iz Celja ima poleg vsakodnevnih gospo- dinjskih del še kar nekaj časa, ki bi ga lahko koristno izrabi- la. Toliko bolje, če bi ob tem še kaj zaslužila. Pa je oni dan zagledala v časopisu mali og- las naslednje vsebine: »Nudi- mo zanimiva dela vsem, ki imajo nekaj ur časa dnevno, zajema štajersko regijo.« Sledi številka mobilnega telefona. Gospa Francka jo je zavrtela in se pozanimala o ponujenih delih. Oseba na drugi strani žice je bila kratka v odgovorih, na konkretna vprašanja ni ho- tela odgovarjati, obljubila pa je, da ji bo vse, kar jo zanima, kristalno jasno, ko bo prejela ponudbo. Gospa Francka ji je dala svoj naslov in že par dni za tem prejela kuverto ter jo odprla. Na listu papirja je pisa- lo: »Tukaj je vaša velika prilož- nost za zaslužek dodatnega denarja z delom na domu. Kot aktivni sodelavec v našem us- pešnem združenju boste vsak dan prejemali denar za kuver- te, ki jih boste napolnih. Način polnjenja kuvert je zelo lahek, ne bo vam treba kupiti niti ene poštne znamke ali kuverte. Če se boste ravnali po naših na- vodilih, boste dobili vnaprej naslovljene kuverte, zato bo večina vašega dela le polnjenje kuvert s krožnimi pismi, ki jih boste poslah nazaj za plačilo... Da bi takoj dobili pravico do dela, potrebujemo vaše en- kratno vplačilo zneska 1.500 sit...« Sledi prijavni hst za so- delovanje v »poslu«, z naved- bo, da je treba plačati še do- datnih 500 tolarjev, če zainte- resirani želi začeti delati takoj. Denar je treba poslati na dolo- čen naslov s poštno nakazni- co. Gospa Francka je morala še navesti, ah želi zaslužiti 9 tisoč tolarjev tedensko ali 17 tisoč tolarjev. Bomba! Seveda se je prijavila in poslala dva tisočaka, da bi lahko začela takoj. Spet je čakala nekaj dni in spet prejela kuverto, tokrat večjo. »Delo na domu ah hišni marketing« je pisalo na prvi strani »gradiva«, v katerem jo sam gospod direktor firme Business at home nagovarja k poslu in jo v nadaljevanju po- drobno pouči, kako se je treba dela lotiti, da bi bil zaslužek čim večji. Firma, ki ima svoj sedež na poštnem predalu pri Pošti Celje, prodaja informaci- je! In ima direktorja, ki pa nima imena, ki se ne podpiše, podjetje pa nima svojega žiga. Iz tega obširnega gradiva je gospa Francka izvedela, kako ji lahko nenehno priteka de- nar, ona pa mora narediti le to, da sestavlja besedila malih og- lasov in jih naroča pri časopi- snih hišah. Dobi tudi informa- cijo, da so takšni mali oglasi praviloma zastonj, le pravilno jih mora obhkovati. Dobi tudi vzorčni nasvet, kako naj ti og- lasi izgledajo. Naprimer: »Za- služite 80.000 sit mesečno, brezplačno oskrbovanje, poš- ljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov...(vaše ime in naslov)« aU »20.000 sit te- densko lahko zaslužite s poši- ljanjem okrožnic. Začnite ta- koj. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov...(vaše ime in naslov)«. Če bi se gospa Francka navdušila nad to po- nudbo, bi (ob tem, da je že poslala 2 tisočaka) morala v nadaljevanju plačati oglas v časopisu, ki pa ni nikjer za- stonj, in čakati, da se ji oglasijo novi sodelavci (»distributer- ji«), ki ji bodo v nadaljevanju posla pošiljah zgoraj navede- ne zneske. Seveda pa denar, ki ga bo prejela, ni ves njen. Ta- kole so jo poučili: »Ko enkrat začnete prejemati denar, ste prešli v končno fazo vašega ' začetnega dela. Čestitamo! Voditi morate tudi evidenco vaših strank in vse potrebne podatke vpisati v knjigo. Po- tem izpolnite obrazec Posred- niško naročilo. Mi bomo po- tem poslali material direktno vaši stranki, vi pa lahko vza- mete denar, ki ste ga prejeli od vaših strank. Toliko, kolikor je strank, toliko denarja nam morate poslati po 500 ali 1.000 sit, odvisno, če je stranka do- dala še 500 sit za prioritetno uslugo.« Seveda je treba pri- javnice novih naročnikov in denar, ki pripada organizator- ju posla, poslati na določen poštni predal in ne na kakšen žiro račun. Gospo Francko takšen po- sel, kot so ji ga predstavih, ni več zanimal. Rada bi delala kaj koristnega, kaj bolj oprijemlji- vega, kot je naročanje (in pla- čevanje) malih oglasov ter po- šiljanje in odpiranje kuvert z denarjem, četudi bi pri tem nemara res nekaj zaslužila. Ti- stih 1.500 tolarjev, ki jih je po- slala v upanju, da bo počela kaj koristnega, je že pozabila. Takšnih Franck pa je veliko. In tudi neobdavčenega (lahkega) zaslužka, ki ga prejema firma »Business at home«. Za konec pa še nekaj »cvetk« iz gradiva, ki ga je prejela gospa Francka, da bi jo pritegnili k sodelovanju. »Mi prodajamo informacije. Infor- macije, ki jih nudimo, so zelo iskane in našim strankam ko- ristne. To zapolnjuje potrebo na tržišču. Zato, ker prodaja- mo informacije namesto proi- zvodov, je naše delo lažje. Za- kaj? Zato, ker je najlažje pro- dajati informacije.«...«Mi smo opravili obsežne raziskave glede oglaševanja, povpraše- vanja na tržišču glede cen in pogojev dostave in, kar je naj- pomembnejše, katero vrsto informacij naj bi prodajali.«... »Jaz mislim, da ima neregistri- ranje vašega dela svoje pred- nosti, ko pridemo do vpraša- nja davkov.« Sama zavajanja. In kako preprosto je prodajati informacije! In služiti na račun poštenih in naivnih. Koliko je takšnih? Tega nihče ne ve. Pa bi bilo dobro, da bi se vedelo. Saj veste: če ni tožnika, ni sod- nika. Samo gospa Francka je premalo. - MARJELAAGREŽ Za Bojanov voziček o Bojanu Lorgerju iz Celja, ki ima mišično dislrofijo in cerebralno paralizo, smo že pisali. Invalidski voziček je v sedmih letih prerasel in nujno bi potreboval novega. Doslej ste zanj prispevali tri denarna nakazila v višini 25 tisoč tolar- jev, potreboval pa bi kar mili- jon in pol. Če mu želite poma- gati pri nakupu ustreznega Vozička, ki bi mu omogočil Samostojnejše gibanje in živ- ljenje, lahko svoje prispevke nakažete Društvu cerebral- ne paralize Sonček Celje, na številko žiro računa 50700- 678-48909, s pripisom Za Bojana. Vsak gib je za Bojana hud telesni napor. Prsni koš mu stiska pljuča in tudi roke ne more več potisniti dovolj daleč nazaj, da bi lahko dose- gel gumb za upravljanje. K.L. »Šoferski« zbor v modri dvorani Hale Golo- vec v Celju je bila minulo soboto redna letna skupščina poverjeništev ZŠAM Celje. Predsednik Iztok Uranjek in vodje posameznih intere- snih skupin so govorili o delu v preteklem letu. Uranjek je predstavil več aktivnosti, ki so jih opravih bodisi samo- stojno bodisi v sodelovanju z ostalimi, ki delujejo na po- dročju prometne vzgoje in preventive na Celjskem. Inš- pektor Pohcijske uprave Celje Franc Klanjšek pa je poročal, da je stanje prometne varno- sti na Celjskem sicer »drama- tično«, toda vseeno boljše kot povprečno v Sloveniji. Program, ki so ga ob za- ključku zborovanja sprejeli, obeta članom in vodstvu še več dela in pestrih prometno- tehničnih aktivnosti. Šofersko združenje pa bo v prihodnje posegalo po skoraj sto mili- jonski realizaciji gospodar- skega poslovanja. JOŽEMIKLAVC Mladi Ani bodo omogočili študij Sedemnajstletna Ana Černevšek je slepa že od rojstva. Trenutno obiskuje Center za slepe in slabovidne v Škofji Loki, v prihodnosti pa si želi študirati, toda za to bi nujno potrebovala računalnik z Braillovo pisavo, ki stane kar dva milijona in stotisoč tolarjev. Da bi pomagali pri zbiranju sredstev, je DPM v Gornjem Gradu organiziral dobrodelni koncert, kjer sta prepevali Irena Vrčkovnik in Damjana Golavšek, na naslednjem koncertu pa bo prepeval Adi Smolar. Vse kaže na to, da bo njena želja uresničena, saj so do gornjegraškega koncerta zbrali že dve tretjini denarja. N. P. Ana (v sredini) v družbi Irene Vrčkovnik in Damjane Golavšek. 18 NASI KRAJI IN UUDJE Med smučarji pri Ložeicarju Turistično kmetijo Lože- kar na panoramski cesti Lo- garska dolina-Solčava, so v soboto dopoldne, ko se je dolina kopala v neprijazni megli in oblakih, že navsez- godaj oblili čisti, jasni in tu- di topli sončni žarki. Prava idila za ljubitelje smu- čanja, čistega zraka in še mar- sikaj se najde v dodatni po- nudbi turistične kmetije, ki jo približno 7 kilometrov urejene ceste loči od Logarske doline. Nad kmetijo leži namreč smu- čišče s 300 metrov dolgo vleč- nico. Teren na eni strani je primeren za bolj zahtevne smučarje, druga proga v dolži- ni 380 metrov pa je primerna tudi za smučarske začetnike. »Smučarje sprejemamo že od lanskega 20. novembra, prvi so bili pri nas člani Smučarske- ga kluba Luče, ki na teh tere- nih redno trenirajo, sicer pa imamo zimo razprodano za šole v naravi,« je obsijan s soncem pripovedoval Aleš Klemenšek, gospodar na Lo- žekarjevi kmetiji. »Sicer so smučišča zelo primerna za družinsko smučarijo, veseU smo vsakega gosta, ki se ogla- si pri nas. Nekateri tečejo s smučmi po panoramski cesti do Sv. Duha, kar pomeni zelo razgiban teren; v paket za zimske šole v naravi pa otro- kom poleg polnega penziona in smučanja vključujemo spoznavanje gozdarstva in lovstva v alpskem svetu, de- monstracijo letenja z jadralni- mi padali in vožnjo z motorni- mi sanmi.« Več kot dovolj, da otroci po tednu dni navdušeni zapuščajo Ložekarjevo hišo. Letos so v avgustu opravili tehnični pregled vseh naprav, tako da so se še enkrat prepri- čah o varnem smučanju, poleg tega pa so na Ložekarjevih smučiščih ugotovih še eno prednost: med tednom na smučišče pod zasneženimi sa- vinjskimi vršaci ne prihaja ve- liko gostov, tako da otroci re- lativno zelo varno smučajo - nesreče so na tem smučišču izjemno redke. Tudi to je po- membno, je pribil Aleš. Sicer so se, kot pravi Aleš, na začetku pred petimi leti, ko so se odločili za turizem, kar precej lovili. »Morali smo se v nekaj usmeriti, saj smo kmalu uvideli, da ne moremo naenkrat sprejemati otrok in penzionskih gostov - za vsa- kega potrebuješ drugačen pristop in seveda tudi drugač- no ponudbo, oboje naenkrat pa ne gre,« je prepričan Aleš. Ob smučišču je zrasla tudi prostorna brunarica, v kateri potešijo žejo smučarjem, v njej pa se lahko otroci in dru- gi obiskovalci pogrejejo, od- ložijo smuči in pancerje ter potešijo najhujšo žejo in lako- to. V neposredni bližini smu- čišč je zrasla 60-metrska ska- kalnica, ki pa letos zaradi gradnje 90-metrske lepotice na Ljubnem bolj kot ne same- va. Prej so namreč sodelovah s SSK BTC Ljubno, katerega člani so se bolj udejstvovali na Ljubnem, vendar pa so se po zaletišču Ložekarjeve ska- kalnice že pognali člani petih slovenskih skakalnih klubov. Zimska ponudba se pri Lo- žekarjevih seveda razlikuje od poletne, ko penzionskim gostom ponujajo nočitve z zajtrkom. V hiši je 35 urejenih ležišč, od Ložekarja pa so neomejene možnosti spozna- vanja vseh lepot Logarske do- hne, bližnjih vrhov in gora... Zanimivo je, da imajo pri Lo- žekarjevih, za razliko od dru- gih turističnih kmetij, v spom- ladanskem in jesenskem času zaprto, saj imajo opraviti z drugim delom na kmetiji. Kmetija je, podobno kot toli- ko drugih v Savinjski dolini, premajhna za preživljanje, zato so si v turizmu poiskali dodaten vir zaslužka; je pa dovolj velika za obilo dela. Za prihodnje Aleš pravi, da ne načrtujejo revolucionarnih sprememb, bodo pa poskrbe- h za izboljšanje obstoječe po- nudbe in s pomočjo umetne- ga zasneževanja podaljšali zimsko sezono. V letošnji se- zoni je Ložekarjevo kmetijo in smučišča od petih dni kar štirikrat obsijalo sonce. Tudi zato je sobotni dan, ko smo se vrnili v mrzlo, oblačno in megleno dolino, postal še bolj pust. URŠKA SELIŠNIK Aleš Klemenšek s sinom Simonom, ki se kljub mladosti že veselo driča po Ložekarjevem smučišču. Ajda, ki cveti tudi pozimi Društvo kmetic Šmarskega je med najdejavnejšimi - Predsednica Francka Javeršek vodi uspešno kmetijo Tečaj peke drobnega čaj- nega peciva, tečaj peke sla- dic in krašenja tort, predava- nje kako do zgodnje zelenja- ve, redna tedenska telovad- ba v Atomskih toplicah... To so najpomembnejše naloge, ki so jih v tem letu že udeja- nile kmetice iz društva Ajda. Društvo kmetic Ajda Šmar- je pri Jelšah združuje kmetice iz občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Soth ter je na Štajerskem med najprizadevnejšimi. Ta- ko pripravljajo v društvu z blizu tristo članicami za fe- bruar tečaj peke slanega peci- va, slikanja na steklu, preda- vanje o zdravilnih zeUščih za dom in družino ter še kaj. V tem času je v Bistrici ob Sotli in Pristavi pri Mestinju tečaj ročnega dela, od kvačka- nja do šivanja prtov, pred bo- žičem so imele v Imenem te- čaj izdelovanja jaslic iz testa, ki so nato krasile marsikateri dom. Decembra je bil tudi te- čaj izdelovanja poltrdega sira. Pestro ustvarjalnost društva Ajda so lani prestavili na raz- stavnem prostoru celjskega obrtnega sejma, kjer so bile na pokušino njihove sladke dobro- te. Na ljubljanskem turističnem sejmu Alpe Adria so vzbudile posebno pozornost mlinčevka ter druge poslastice iz domačih krušnih peči. Vsako leto sodelu- jejo na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer preje- majo tudi najvišja priznanja. Lani so med drugim sode- lovale na konjiškem sejmu Kruh, vino in sadje, na Koz- janskem so pripravile razsta- vo na Lovrenčevem sejmu v Podčetrtku, za Rokovo so po- stavile stojnico pri znameniti šmarski cerkvi Sv. Roka, s ku- linaričnimi razstavami so so- delovale na občinskih prazni- kih in krajevnih prireditvah... Vsako leto odidejo na ekskur- zijo, lani v čebelarski muzej v Radovljici ter po Gorenjskem in Kanalski dolini. Redno so- delujejo tudi na regijskem meddruštvenem tekmovanju kmetic v ročnih spretnostih, nazadnje v Slovenskih Konji- cah, kjer so bile na 2. mestu. Posebna zanimivost druš- tva kmetic je pojoča družina Ogrizek iz Jazbin pri Šmarju, ki nastopa ob slovesnih pri- ložnostih. Sestavljajo jo ma- ma, hčerki, vnukinji in prav- nukinji, vse članice Ajde. Članice so najrazličnejše starosti, vse od 18. do 80. leta, večinoma odlične gospodinje, ki si želijo dodatnih izkušenj, znanja in prijetnega druženja. Njihovo društvo deluje urad- no od leta 1993, pred tem so se že več let združevale v aktivu kmečkih žena. Začelo se je na pobudo kmetijske svetovalne službe, saj je čas zahteval dodatno izobraževa- nje kmetic. Ajdina strokovna mentorica je Irena Kos iz kmetijsko svetovalne službe v Šmarju, po finančni plati pa veliko pomagajo občine. Pravijo, da je Ajda posebno uspešna zaradi zavzetega vode- nja predsednice Francke Javer- šek iz Kristan Vrha, ob pomoči upravnega odbora. Javerškova je zanimiva ženska, ki živi in dela na kmetiji usmerjeni v eko- loško kmetovanje, s poudar- kom na prašičereji in govedore- ji. Po moževi smrti, pred deset- letjem, vodi kmetijo sama, po- maga ji sin, ki hodi v službo. Ima tri odrasle sinove, v prete- klih desetletjih pa je dobilo pri njej topel dom še dvanajst re- jencev, ki se radi vračajo. BRANE JERANKO V Kristan Vrhu so se zbrale udeleženke tečaja peke drobnega peciva iz krajev od Šmarja do Kozjega in Sedlarjevega. Predsednica Francka Javeršek. Plezalni klub Laško v biltenu V začetku minulega leta so v Laškem ustanovili ple- zalni klub, ki mu predseduje Albin Simonič. V njem vzga- jajo mlade športne plezalce ter povezujejo vrhunske športnike in rekreativce s te- ga področja za zdravo pre- življanje prostega časa. Med mladimi je že doslej bilo veliko zanimanja za to- vrstno udejstvovanje,-saj na laški osnovni šoli delujejo kar tri skupine mladih plezalcev. Rezultati, ki so jih dosegh v minulem letu, so jih vzpodbu- dili, da si za letos zastavijo še višje cilje. Povečati želijo števi- lo tekmovalcev za državno pr- venstvo v mlajših kategorijah in prvič tudi med člani, poleti imajo namen organizirati od- pravo v ZDA, povečati plezal- no steno na šoli in pripraviti nekaj pomembnejših tekem. V biltenu, ki so ga izdali, so predstavili dosežke članov klu- ba v minulem letu, vadbene skupine otrok, gorski tek, gor- ništvo ter vzgojni in trenerski kader. Opisali pa so tudi dose- žene rezultate vseh treh tekmo- valcev Plezalnega kluba Laško na državnem prvenstvu, ki so se ga udeleževali Matic Koz- mus. Rok Deželak in Mateja Hohkraut. VLADO MAROT ŠPORT 19 Hrvatom smo pošteno vrnili Tomaž Jeršic o evropskem rokometnem prvenstvu, domačih obračunih in Ligi prvakov Le neznaten del Evrope je verjel v podvig slovenske izbrane vrste na EP, ki je naše iz Zagreba pripeljal naravnost v olimpijsko Av- stralijo in dvignil samozavest vsaj za nasled- nja 4 leta. Tomaž Jeršič je rokometno pot po športni plati končal pred letom in pol, zbral preko 50 nastopov v zelenem dresu ter se s svojo agencijo Prestop v rokomet podal še po poslovni poti. Velja za enega največjih poz- navalcev rokometnih razmer pri nas, vseka- kor pa za najboljšega bančnika med rokome- taši. Je namreč vodja poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Žalcu. Na nedavnem EP sta ga najbolj prevzeli Švedska in Francija - ne toliko zaradi uspehov, kot zaradi sistema dela. »Švedi so v vrhu že 10 let. Vsakič pripeljejo kakšnega novega igralca. Vrsta se tako dopolnjuje, selektor pa ostaja isti. Johanson in Constaninni vodita ekipi že deset- letje in pol. Francozi bodo prihodnje leto prvi favoriti na SP,« pove uvodoma. Je katera od reprezentanc za vas še poseb- no razočaranje? Niti ne. Nemci imajo ime, a to ne pomeni nič. Pričakoval sem, da bodo Ukrajinci osvojili kak- šno točko več, sicer pa je vrstni red zelo realen. Portugalci so pokazali velik napredek in vidi se, da držijo kontinuiteto. Dokazali so, da zmaguje kolektiv. Npr. pri Švedih se je zvezd- nik Wislander podredil kolektivu, Thorsen pa odločil finale, čeprav dveh tekem prej ni igral. Pri nas sprva to ni delovalo. Ste pred prvenstvom verjeli v olimpijske igre? Sem. Reprezentanca še nikoli ni bila tako ffločna, nikoli nismo imeli takšnih strelcev. Pajovič je praktično že evropska špica. Morda je bil optimizem na začetku kar prevelik. Mar- sikdo je mislil, da bomo Portugalce premagali že s prihodom na igrišče. Se strinjate z oceno, da so bili za druga moštva največje presenečenje vendarle Lu- bej, Kastelic in Jovičič? Nedvomno so dosegli svojo afirmacijo. Jeras je Lubeju dal priložnost in izkoristil jo je. Ne smem pozabiti Tomšiča, skratka »pivoti« so nalogo opravili za petico. Jovičič je že na pripravljalnih tekmah pokazal dobro formo, a dobil je tisti udarec v glavo in njegova zamenja- va Kastelic je izrabil ponujejo. Kot pravimo - dokler se nekomu ne zmrači, se drugemu ne zdani. Obe levi krih in Lubeja nasprotniki niso mogli poznati. Pač ne igrajo v Celju, da bi jih Evropa podrobneje spremljala. Dejal bi, da smo bili letos močnejši na liniji, torej na krilih in črti, manj na zunanjih položajih. Kako komentirate izjavo Uroša Šerbca, ki je za HTV povedal, da Slovenija sodi v sred- nji evropski kakovostni razred. Gre za real- no oceno ali za dobro zamišljeno in modro izjavo kapetana, s katero je povsem dotolkel napihnjen hrvaški način razmišljanja? Rekel bi skromno in modro. Bila mi je všeč, saj bi sicer izgledalo, da smo mi postali Hrvati v slogu evforije ali kot »najboljši smo«. Prava in pametna izjava. Rokometna Evropa se sprašuje, kaj prvi bombarder Pajovič počne v matičnem klubu. da je tako neviden, v reprezentančnem dresu pa prevzema najodgovornejše naloge? Tako kot marsikomu tudi meni ni jasno in se sprašujem, zakaj je tako. Pajovič je vendarle domači produkt in sam je držal korak na uvodnih tekmah. Ne vem, zakaj ne dobi priložnosti in upam, da bo po tem prvenstvu drugače. Če bo čakal samo reprezentačne akcije, to ne bo dovolj - tukaj si glavni, v klubu pa greješ klop ali igraš samo obrambo. Igralec počasi začne ugašati. Ali bo dobil priložnost, ali pa bo šel drugam. Tudi Pungartnik se je razigral, ker je dobival žoge. Razlika med igro reprezentance in celjskega kluba je v kolektivnem pristopu. Pri Celjanih preveč sloni na individualnih akcijah, kar se je videlo že lani. Do polfinala ni problem, ker ni pravih tekem. Pivovarji so pač toliko močnejši, da se Manaskov ali kdorkoli drug dvigne na 11 metrih in sproži po golu. V polfinalu LP nasprot- niki znajo zaustaviti takšne poskuse in sestaviti je potrebno nekaj podaj, da se akcija izpelje do krila ali črte in razigra še druge igralce. , Za trenutek se povrniva k reprezentanci. Kakšne so njene možnosti v Sydneyu? Velike. EP je svetovno prvenstvo v malem in veliko močnejše od olimpiade. Tja potuje 5 reprezentanc iz EP in ZRJ, ostalo pa prihaja iz Afrike, Amerike in Azije, ki so z izjemo Egipta in Koreje več ali manj eksotična moštva. Tudi Kuba ni več tisto, kar je bila. Možnosti za zavidanja vreden rezultat so dobre. Preden se preseliva v klubska dogajanja še vaše videnje zagrebške publike, s katero lahko da se bomo letos še srečali. To je njihova folklora in kultura. Pričakovati je bilo takšno obnašanje. 5. mesto je za nas enako medalji. Pred tekmo sem možnosti ocenil 50:50, z rahlo prednostjo naših. Hrvaška je v zatonu, imajo pretežno stare igralce, ki težko zdržijo peklenski ritem, kar so sami tudi priznali. Slovenci so bili prekomerno motivirani, poleg ostalih razlogov tudi zaradi grenkih spominov, ko so nas pred dvema letoma v zadnjem delu tekme vrgli iz SP v Egiptu. Že prej se je videlo, da se lahko merimo z njimi, zdaj pa smo se jim na pošten način oddolžih za vse, kar so nam slabega storili v preteklih letih. Ne bom našte- val vsega, vendar so nas na klubski in državni ravni vselej premagali nekorektno. V soboto se nadaljuje državno prvenstvo. Pivovarji pričakujejo Prevent, v katerem ste vi končali kariero in to prav na srečanju s celjskim moštvom. Nekaj dni pred nadalje- vanjem Lige prvakov prihajajo še Prule. V 10 dneh se bo v Golovcu torej zvrstila naša izbrana vrsta. Kako zdaj vidite domače tek- movanje v luči reprezentančnih dosežkov? Prevent ima poškodovane B. Levca, Anžiča, Simonoviča, Mauca in Konečnika. Ne vem, kako bo trener Ivezič sestavil ekipo. Razen borbene igre se drugega skoraj ne morejo nadejati. Drugače bo s kompletnimi Prulami. Odsotnost reprezentantov se jim ne bo pozna- la, imajo neprimerno daljšo klop. Celjani, ki jim je v pripravljalnem obdobju manjkalo sko- raj celotno moštvo, so v tem pogledu hendike- pirani, tudi za Ligo prvakov. V Ljubljani se krepi rokometna moč in kolikor mi je znano, bodo cilji za prihodnje leto veliko bolj drzni. Se v moški cirkus utegne vmešati tudi predsednik RZS Zoran Jankovič? Med prvi- mi je bil v Zagrebu in zanemaril tekmo svojega Krima NR s Hypobanko. Mislim, da ne. Je pa močno vezan na repre- zentanco. Ko je postal predsednik RZS, je takoj pričel z bombastičnimi izjavami o medaljah iz velikih tekmovanj in organizaciji EP, kar pa je zdaj postalo realnost. Dva tedna sta še do četrtfinala Lige prva- kov. Bi Celjani utegnili imeti težave že z Ademarjem oziroma je ta ekipa tako kot v sezoni 97/98 realno premagljiva? CPL se bo prebila, čeprav ne bo lahko. Celjani v sezoni niso imeli realne primerjave, tudi v Izraelcih ne. Zdaj gre za prvo pravo tekmo in malo časa imajo, da se zberejo. Tesno bo, vendar jim polfinale LP ne bo ušlo. Tam se bo verjetno znašel tudi Badel Zagreb, ki mora odpraviti Fotexa. Zagrebčani bodo uteho iskali v klubskih bojih, naši pa jo morajo na repre- zentančni ravni. Očitno je, da zunanji strokov- njaki veliko bolj cenijo naše igralce. Evidentno je, da ti nekaj veljajo, če so se uvrstih na 01. PRIMOŽ ŠKERL Foto: SHERPA Tomaž Jeršič »29. januar za državni praznik« Tako se je izrazil eden od poslušalcev, ki je v ponede- ljek poklical v športno odda- jo Radia Celje, kjer sta na vprašanja avditorija odgo- varjala celjska junaka evrop- skega rokometnega prvens- tva Roman Pungartnik in Aleš Pajovič. »Na EP se je naša oaprava počutila kot doma. Spremljala nas je množica navijačev - na igrišču in ob njem. Na klub- skih tekmah si navijači niso Upali v dvorano, zdaj pa so bili glasni in kapo dol tistim, ki so vpili >Slovenija<. Morali smo se jim oddolžiti s takšnim dari- lom,« je pripovedoval Pun- gartnik in dodal, da mu je ^den od soigralcev ob koncu ^Pil, naj vrže na prazen gol. **Zgrešil sem, ker sem gledal samo semafor in razmišljal, da bi žogo zalučal na tribuno ali jo skril pod majico. Zmaga z ^nim golom je veliko slajša«. Pajoviču prevelika žoga ni povzrožala težav, zato so bili izpolnjeni pogoji za najlepši večer v življenju mnogokate- rega, kot je povedal nek poslu- šalec. »Sprva se nismo zaveda- li, kaj smo dosegli. Objemal sem kar vse po vrsti in imel še toliko adrenalina, da bi zmo- gel takoj odigrati še dve tek- mi,« pove Pajo. Poslušalce je zanimalo tudi, ali so naši bolj veseli zmage nad Hrvaško ali poti na olimpiado, poslušalka pa je dopolnila, da ji je Pungi pri srcu prav zato, ker neiz- merno uživa, ko Hrvatom za- bija gole. »Lepo je bilo videti, ko so navijači BBB znoreli. Pazili so nas varnostniki in še pol ure po tekmi so nas zadr- žali v dvorani. Sramote z inci- dentom si niso mogli nakopa- ti, imeli-smo tudi spremstvo do meje,« je razložil posluša- lec, ki je bil v zagrebškem peklu. Potrebno je bilo samo nekaj sreče, znanja je dovolj. Zmagal je rokomet! ^rtTf^.^ PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Dejan Šuster (desno) v pogovoru z Alešem Pajovičem in Romanom Pungartnikom. Samo Roševa do medalje? Od danes do nedelje bodo zimski bazen na Golovcu polnili najboljši domači pla- valci, zbrani na absolutnem državnem prvenstvu. Tek- movanje bo eno najbolj kva- litetnih doslej, saj bo na štartnih kamnih stala vsa domača plavalna elita vključno z reprezentanti, ki ta čas »čofotajo« po tekmah serije svetovnega pokala on- kraj luže. Manj veseli so plavalci m delavci kluba organizatorja Marinesa Neptuna, ki so zara- di zapletov z bazenom prak- tično šele v zadnjem trenutku lahko potrdili največje doma- če tekmovanje. Neprijetnosti z uradno še vedno oporečno vodo se bodo bržkoneipozna- le na rezultatih. Domači so trenirali le enkrat dnevno in še to v Velenju, kjer je bazen manjši, povrhu so ga morali deliti še z velenjskim plaval- nim klubom. Urška Roš si vseeno obeta zmago na 200 delfin, dosežek pa bi moral biti sekundo hi- trejši od njene najboljše znamke, kar bi zadostovalo za olimpijsko normo. Priložnost zanjo bo imela še na SP v kratkih bazenih v Atenah. Ro- ševa bo na DP sicer imela 4 indivudualne štarte, nastopila bo tudi v štafetah, če vrst Ce- ljanov ne bo zdesetkala bole- zen. Prav štafete pa so po mnenju predsednika kluba Smiljana Roša tudi zadnja možnost za odličja, saj preo- stali plavalci iz prej navedenih razlogov praktično ne morejo računati na najvišja mesta. Fa- voriti prvenstva so enaki kot lani: sestri Kejžar, Metka Spa- ravec, Peter Mankoč, presene- titi utegne vzhajajoča zvezda Ljubljančan Vrhovšek. Plavalna zveza bo v soboto v hotelu Evropa proglasila še najboljša plavalca in plaval- ko '99. Prireditev bo združe- na s 50-letnico PK Neptun, v goste pa nameravajo povabi- ti alpinista Tomaža Humar- ja^_ Spored DP, danes: 50 hrbt- no, 100 delfin, 400 prosto, 200 prsno, 4x100 prosta Petek: 50 prsno, 200 prosto, 400 me- šano, 200 hrbtno, 4x100 me- šano. Sobota: 50 delfin, 100 mešano, 100 prosto, 100 pr- sno. 800 prosto, 4x200 prosto (M). Nedelja: 50 prosto, 200 mešano, 100 hrbtno. 200 del- fin, 1500 prosto, 4x200 prosto (Ž). PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Na DP bo nastopilo 196 plavalcev iz 17 klubov. Celj- ska kluba Marines Neptun in Poseidon bosta imela 10 oziroma 3 predstavnike, Ve- lenjčani pa prihajajo z os- merico. Se bo Urški Roš poznal izpad treninga? 20 ŠPORT Cankar že šestič Gregor Cankar, Urška Žol- nir, Celje Pivovarna Laško in Kladivar so najboljši športni- ki in kolektivi v minulem letu. Cankar je laskavi naziv pridobil že šestič, tudi Žol- nirjevi je uspelo »zadržati« lansko lovoriko. 32. izbor športnika leta je razveselil 119 dobitnikov priznanj, najbolj seveda najboljše in najštevilčneje zastopane. V mladinski in članski katego- riji so si največ pokalov pri- služili Celje Pivovarna Laško (28), Kladivar (21) in Miro- teks (14). Cankar, ki je s ponedeljko- vim priznanjem verjetno po- tegnil črto pod seznamom na- grad za leto '99, je obljubil, da bodo celjski športniki letos tekmovali še bolje. Ni mogel mimo uspeha rokometne re- prezentance, v senci katere je tudi izzvenela ponedeljkova prireditev in izrazil prepriča- nje, da »če je rokometašem uspelo to, potlej bodo prišli tudi v finale Lige prvakov«. Na nek način se mu je pridružil še predsednik Športne zveze Ce- lje Jože Geršak, ki se je močno razveselil podatka, da bo celj- ski šport z uspehom rokome- tašev (ti so na slovesnost prišli neposredo iz Ljubljane in ujeli le zadnjih nekaj minut) potol- kel rekord v številu udeležen- cev na olimipjskih igrah. Pod- predsednik Olimpijskega ko- miteja Leon Kremžar je menil, da so priznanja naložba za jutri: »Lahko nas je strah, ka- ko bomo obdržali vse to, kar smo dosegli!« Za Cankarjem in Žolnirjevo, ki sta po tako zamišljenem scenariju drug drugemu odpi- rala ovojnice in drug drugega tudi razglasila za zmagovalca, so se pri moških zvrstili še Dejan Perič in malce prese- netljivo judoist Janez Ceraj, pri dekletih pa Anja Valant in Andreja Razlag. Nagrajencem so priznanja izročali pretežno nekdanji atle- ti (Stanko Lorger, Mirko Kol- nik, Renata Strašek, Rok Kopi- tar) ter Zvone Hudej in Tone Goršič. Za dolgoletno vlaganje v šport je ŠZ nagradila Pivovar- no Laško, za strokovno delo v lanskem letu pa trenerje Jožeta Kopitarja, Braneta Stožerja, Sr- djana Djordjeviča, Marjana Fabjana, Lada Gobca, Seada Hasanefendiča, Stanka Ander- luha in Bojana Šalamona. Ob ponedeljkovi podelitvi je stekla beseda tudi o aktualnih problemih v celjskem športu. Občina mu namenja 135 mili- jonov letno, največ za delo z mladimi in izgradnjo objektov (telovadnica pri OŠ Hudinja, športni park Golovec, nogo- metni in atletski štadion). V razmislek organizatorju pa: ali bi ne bilo potrebno priredi- tev skrajšati, poenostaviti in posodobiti? MH PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Najboljša šesterica celjskih športnikov - Anja Valant, Janez Ceraj, Urška Žolnir, Gregor Cankar, Andreja Razlag in Dejan Perič. Celje v znamenju karateja Konec prihodnjega tedna bo okrog 450 tekmovalcev iz več kot 40 držav merilo moči na 23. evropskem prvenstvu za mladince in kadete v Celju. Vseh udeležencev prvenstva bo blizu 800, zato je bila pri- prava na tekmovanje že doslej izjemno zahtevna, podobno pa bo najbrž tudi v času prvens- tva. Izkoriščene bodo vse hotelske zmogljivosti na Celjskem, kot prva bo v torek na prizorišče prišla reprezentanca Velike Bri- tanije, največja gneča pa se obe- ta dan pred uradnim začetkom - prihodnji četrtek. Prireditelji so uspeli po izjemno ugodni ceni kupiti 5 blazin, s katerimi bodo pokrili prizorišče na Golovcu, s pomočjo strokovnjakov pa so uspeli izdelati še semaforje, saj bi sicer za izposojo le-teh odšteli zajeten kupček denarja. Stroški prvenstva so trenutno ocenjeni na 27 milijonov tolarjev, cilj organizatorjev pa je končati prvenstvo s pozitivno ničlo. »Dr- žavne pomoči ni bilo, vseeno pa kaže, da bomo finančni cilj pr- venstva dosegli,« je na tiskovni konferenci v torek menila pred- sednica organizacijskega odbora Karin Jurše. Silvo Marič, sekretar KZS in trener Žalca, ki bo imel izmed vseh slovenskih klubov največ udeležencev (4), pa je bil pri napovedovanju tekmovalnih ciljev bolj zadržan: _bbKonkuren- ca bo izjemna, najhujša doslej, saj bo nastopilo kar 64 od 82 dobitni- kov medalj iz SP v Sofiji. Mislim, da ta podatek dovolj zgovorno priča o trnovi poti do odličij.« Sicer pa bo natančen seznam reprezentantov in zadnje po- drobnosti o prvenstvu, ki bo potekalo od 11. do 13. februar- ja, znan v ponedeljek. T.L. Nic še ni odločeno Veliki odbojkarski drugo- ligaški derbi regionalnih ri- valov Šoštanja Topolšice in šempeterskega SIP je v me- stu elektrarne presenetljivo in tesno (2:3) pripadel go- stom, po mnenju obojih pa je o drugem potniku v l.DOL ta čas še prezgodaj govoriti. Sprva je kazalo na gladko zmago Šempetranov (0:2), ki pa so se na koncu znašli v skorajda izgubljenem položa- ju. Tekmo je odločil najmlajši v vrstah gostov, Celjan Miha Šupek. »Zmagala je boljša tak- tika. Vedeli smo, od kje nam preti nevarnost. Na njihovo počasno in visoko igro smo odgovorili s hitrostjo. Če ne bi toliko grešili v servisu, bi sre- čanje zagotovo odločili že prej,« je menil trener SIP-a Uroš Dvornik, vidno zadovo- ljen, da jih sicer maloštevilni, toda bučni navijači tudi v Šo- štanju niso pustili na cedilu. Po njegovem bodo o zmago- valnem dvojcu prvenstva od- ločali mali nasprotniki, Šem- petrani pa imajo v preostalih 7 krogih neprimerno težji raz- pored od Šoštanjčanov, ki so jim 2 točki za petami. Njihov strateg z neprimerno večjim renomejem Nikolai Pozdniak je tretji prvenstveni poraz in osvojitev zgolj ene točke pripi- sal poškodbi napadalca Paviča v odločilnem setu, kar je nje- govim ob prednosti dveh točk odvzelo zbranost: »Še vedno menim, da prvenstvo lahko končamo na 2. mestu. Počaka- li bomo na razplet srečanja med Šempeterani in Brezovi- co. Tekma je bila borbena, pohvalil pa bi naše nasprotni- ke. Srečanje je odločila ena žoga pri sprejemu in napadu.« PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Šoštanjčana Davida Sevčnikarja blokirata SIP-ovca Milan Gros in Darko Dimec. PANORAMA KOŠARKA Liga Kolinska 19. krog: Helios-Pivovarna Laško 57:78 (35:38) Lisica 19, Goljovič 18, Hafnar 16, Jurak 7, Dragšič in Nachbar 4, Žar- kovič, Kune in Bajramovič 2. Savinjski Hopsi-Slovan 81:64 (35:24) B. Udrih 17, Kobale 14, Kadič 13, Cizej 11, Kahri- manovič 10, Ovčina in Nikito- vič 8. Triglav-Rogla Atras 86:77 (47:35) Mihailovski 22, Šporar 16, Zinrajh 14, Starova- snik 9, Benič 8, Herman 6, Sedminek 2. 20. krog: Rogla Atras-Kraški zidar 87:79 (74:74 , 39:41) Šporar 15, Sta- rovasnik 14, Benič in Mihai- lovski 13, Jokič 11, Herman in Zinrajh 8, Temnik 5. Pivovar- na Laško-Triglav 108:61 (59:32) Lisica 17, Kune 16, Miletič 11, Jurak 10, Dragšič 9, Goljovič in Nachbar 7, Bajra- movič 6, Kazaferovič 5, Žarko- vič in Tilinger 4. ZM Maribor- Savinjski Hopasi 83:85 (40:42) Kobale 23, Kahrima- novič in Cizej 16, Udrih 12, Ovčina in Čmer 8, Kadič 2. Vrstni red: Union Olimpija 39, Pivovarna Laško 38, Krka Telekom 36, Triglav in Zagorje 31, Slovan in Savinjski Hopsi 30, ZM Maribor in Rogla Atras 26, Loka kava in Helios 25, Kraški zidar 23. 1.B SKL 16. krog: Elektra-llirija 101:75 (60:39). Simp Radovlji- ca-Radovljica 71:70 (31:34). GD Hrastnik-Banex 83:76 (46:31). 17. krog: Kemoplast- Union Olimpija ml. 76:64 (42:32) Novakovič 32, Zorko 22, Rovšnik 10, Ribežl 7, Kri- vec 3, Kočar 2. Banex-Elektra 84:87 (39:39) Sivka 33, Lu- šenc 22, Novak 10, Keblič in Strnad 7, Ravnihar 5 za Banex, Vugdalič 26, Milič 17, Rizman 16, Črešnik 11, Božič 9, Zu- pane 6, Nuhanovič 2. Vrstni red: Bežigrad, Radenska Crea- tiv in Nova Gorica 29, Kemo- plast 28, Banex 27, GD Hrast- nik 26, Elektra in Ten Krško 25, Ilirija 23, Simp Radovljica in Jurij lava Laguna 22, Union Olimpija ml. 21. 2.SKL vzhod 16. krog: Lastovka-Celje 64:76 (27:41) Sušin 28, Urba- nija 15, Djakovič 9, Čmer iti Šarlah 7, Kitek 4, Kolka, Ben- čan in Gregi 2. Litija-Rogaška 98 89:86. Vrstni red: Celje 29 Rudar (-1) 28, Litija 27... 1.SKL (Ž) 1. krog, od 1. do 6. mesta; Ingrad Celje-Maribor 86:63 (38:35) Deak 19, Obrovnik IS, Vodopivec in Berenyiova 13, Veble 9, Sušin in Ramšak 7, Potočnik 3. Vrstni red: Ingrad Celje 30, Imos Ježica 27, SKB Ježica ml., Maribor in ADD Ilirija 22, BTC Legrand 21. SKL|Ž) 1. krog, od 7. do 12. mesta: Comet-Odeja Marmor 59:67 (39:29). Vrstni red: Jesenice, Postojna in Odeja Marmor 2, Comet, Domžale in Pomurje Skiny 1. Savinjska košarkarska liga 2. krog, od 1. do 4. mesta: Mozirje-Polzela 72:60 (37:27), KK Velenje-Prebold 50:56 (20:24). Vrstni red: Prebold 10, Mozirje in KK Velenje 7, Polzela 6. Od 5. do 8. mesta: Gornji Grad-NS Velenje 20:0 (b.b.), Laško-Nazarje 61:52 (29:23). Vrstni red: Laško 9, Nazarje 8, Gornji Grad 5, NS Velenje (izključen). ROKOMET "" 1.A DRL (Ž) 14. krog: Vegrad-Branik 29:23 (14:14). Jelovica-Žalec 17:33 (9:17) Zidar 8, Derčar in Randl 6, Jager 4, Kline in Uranker 3, Bubik 2, Korotneva 1.Vrstni red: Krim NR (-1) in Robit Olimpija (-2) 24, Žalec (- 1) 18, M Degro Piran 16, Ve- grad in Jelovica 14, Gramiz 13, Baje Daewoo Izola (-1) 9, Bra- nik (-1) 2, Burja 0. Prijateljska tekma Celje Pivovarna Laško-Ge- nerali Trst 33:26 (15:10). ODBOJKA 2.D0L 15. krog: Šoštanj Topolšica- SIP Šempeter 2:3 (18:25, 17:25, 25:23, 25:22, 12:15). Vrstni red: Brezovica 42, SIP Šempeter 37, Šoštanj Topolši- ca 35, IGM Hoče 33, Ljutomer 30, Beltinci in Termo Lubnik 22, Prvačina 17, Fužinar GOK IGEM 11. 12, Kovinar Kočevje 9, Krka 6, Črnuče. 2.D0L(Ž) 15. krog: Kajuh Šoštanj- Gradb. Stane Mežice 3:1 (23:25, 25:14, 25:17, 25:20). B&L Utrip Šempeter-Asics Kamnik 3:1 (25:17, 23:25, 25:19, 25:21). Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Šport 38, B&L Utrip Šempeter 36, Krim 34, Infond Branik II. 25, Gradb. Stane Mežica 24, Tabor Maribor 23, Kajuh Šoštanj 21, Benedikt 20, Solkan 17, Asics Kamnik 16, Mladi Jesenice 9, Kemiplast II. 7. ..............--S55MS1B«« KEGUANJE 1.A SL (Ž) 11. krog: Avtohiša Kolma- nič-Miroteks 1:7 (2493:2626). Vrstni red: Miroteks 22, Tri- glav 17, Prosol Stiking 14, Adria Convent 13, Postojnska jama in Gorica Tekstina 10, Kočavje in Gradnje IGEM 8, Mehano Izola 6, Avtohiša Kol- manič 2 HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA - GOMILSKO z.o.e. Trnova 5/a, 3303 GOMILSKO; Tel.: (063) 703-30-50 objovlia razpis za prosto delovno mesto R AČ U N O VO D J A Zahteve: Naimanj VI. stopnia izobrazbe el(onomske smeri; 3 leta delovnih izkušeni na delovnem mestu ro(unovodio ali drugem delovnem mestu v ročunovodstvu; poznavanje programskih orodij za delo v računovodstvu. Delovno razmerje bomo z izbranim kondidotom sklenili za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom. Kandidati noj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi no gornji naslov z oznako "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni do 25. 2. 2000. ŠPORT 21 »Košarkarskim« staršem prekipelo Medtem, ko se košarkarji Celja trudijo obdržati mož- nosti za preboj v l.B SKL, je zavrelo med mlajšimi selek- cijami tega kluba, natančne- je njihovih staršem. Težave svojih otrok in s tem celjske- ga košarkarskega podmlad- ka so strnili v pismu za jav- nost. Upravi KK Celje in direktorju kluba Francu Zorku zamerijo nemogoče razmere za delo z mladimi, ki se odražajo v ne- zainteresiranosti vodstva, ki naj bi jim bili mladi le nujno zlo in nepotreben strošek. Ter- mini treningov kadetske in mladinske vrste so od 21,30 do 23. ure, zato so fantje - vsi še šolarji, pričeli na vadbo priha- jati neredno. »Klubski dresi so milo rečeno sramotni. So uni- čeni, nepopolni in vselej neo- prani, saj v klubu nihče ne poskrbi za to. Tudi klubi iz najbolj zakotnih krajev imajo vsaj enotno in čisto tovrstno opremo. Stroški voženj so bre- me staršev, čeprav igralci pred- stavljajo klub,« meni 13 podpi- snikov in dodaja, da je klub v 6 mesecih zamenjal 3 trenerje, saj nihče ni zdržal v tako ne- mogočih razmerah, ko tudi ni- sta bila upoštevana njihova stroka in ideja. »Največji prob- lem je popolna ignoranca t.i. Uprave, s katero se nam kljub večkratnim poskusom še ved- no ni uspelo sestati. Na zadnji sestanek se kljub obljubi ni odzval direktor Zorko, niti ni pooblastil nikogar.« Starši me- nijo, da bi v Celju moral prevla- dati širši družbeni interes, ki bi otrokom omogočil igranje ko- šarke, nenazadnje pa so od tod prišli igralci in trenerji, ki so zaznamovali slovensko in evropsko košarko. Dodaten razlog je usmeritev mladih v šport, ki je smrtni sovražnik alkohola, mamil in ulice. Pod- pisani še zahtevajo, naj odgo- vorne inštitucije celjski upravi pomagajo odpreti oči, ustano- viti pa želijo tudi komisijo, ki bo v KK Celje skrbela za mlade selekcije. Direktor KK Celje Franc Zor- ko zavrača očitke in pojasnju- je, da so med podpisniki tudi trije trenerji mlajših selekcij. Ti bi morali poznati pot selek- cioniranja. Klub je k prvemu moštvu priključil 4 najboljše mladince (Benčan, Teržan, T. Šarlah in Dimnik), ki so pod nadzorom trenerja Gorazda Bokšana, s katerim je uprava zelo zadovoljna. »Preostali se kalijo v mlajših kategorijah in v Sloveniji zasedajo mesta od 40 do 60. Večerni termini tre- ningov po mojem niso slabi. Res je, da zaradi zasedenosti dvoran drugače skoraj ne gre, vendar imajo fantje tako mož- nost popoldanskega učenja. Pokažite mi koga, ki bo za knjigo sedel ob 23. uri. Dresi, ki jih košarkarji nosijo, so sta- ri 3 leta. Če starši menijo, da je potrebno drugače, naj otro- kom kupijo opremo. Klub ima trenutno preveč drugih stroš- kov, smo pa edini, ki doslej nismo pobirali članarine. S tem mesecem bomo uvedli tu- di to. Izraz »t.i. uprava« je zame žaljiv, lahko pa oblju- bim, da bomo sestanek s starši sklicali v najkrajšem času in nanj povabili tudi novinarje,« odgovarja Zorko. PŠ Dermaslija velenjska junakinja Namiznoteniški klub Era je pripravil 1. mednarodno prvenstvo Slovenije, kjer so si naši reprezentantje, kljub udeležbi nekaterih uglednih imen obetali nekoliko več, kot so dosegli. Edina, ki je zadovoljila oziroma kar nav- dušila, je bila Ljubljančanka Petra Dermastija, ki je bila prvo ime prvenstva. Dermastija je slavila tako med posameznicami, kot med dvojicami. Članica ljubljanske Ilirije je v zaključnih bojih v posamični konkurenci oddala vsega en niz, čeprav je pred dvodnevnim tekmovanjem opozarjala na sila povprečno formo in ne najboljšo priprav- ljenost. Toda razpletlo se je, na srečo, drugače. Prvič v ka- rieri je tudi opravila s klubsko kolegico Tatjano Logacko, ki ji v polfinalu ni bila kos, podob- no kot tudi Jugoslovanka Sil- vija Erdelji ne. Obe Dermasti- jini zadnji nasprotnici skupaj nista osvojili niti niza, kar je dovolj zgovoren podatek o igri Ljubljančanke, ki je sicer s Polfinalistko prišla v igri dvo- jic vse do konca. Belorusko- slovenska naveza je preskoči- la vse ovire, tudi domačo To- dorovič-Safran v finalu. Sicer pa so vsi ostali sloven- ski predstavniki razočarali. Verjetno cilji in želje niso bili prezahtevni, kajti nekateri so že dokazali, kam sodijo, za nameček pa so imeli še teden dni idealne pogoje v Šaleški dolini, kjer so se pripravljali. Toda na izvrstno organizira- nem prvenstvu so kar po vrsti odpovedovali. Prišli so le do četrtfinala, potem pa so Robi Smrekar, Bojan Tokič in Saša Ignjatovič zaključili s svojimi nastopi. Ignjatovič, ki je lani slavil v Rdeči dvorani, ko je bilo tam odprto prvenstvo Ve- lenja, je bil po izpadu razoča- ran, kajti izgubil je proti Slo- vaku Jaromirju Trukši, ki mu ga je uspelo premagti že dva- krat zapored, toda 28-letnik iz Bratislave je odločnost v polfinalu stopnjeval do za- ključka, kjer je »padel« tudi naturalizirani Avstrijec Gar- doš. Namizni tenis je sicer šport »specializiran za naturalizaci- je«. V tem prednjačijo »vzhod- njaki«, predvsem Azijci. Tako sta v igri parov med moškimi slavila Liu Song in Jiang Vej- žong. Prvi je Argentinec, drugi Hrvat! Velika večina, od zma- govalcev do poražencev, pa je izpostavljala odlično organi- zacijo v izvedbi NTK Era iz Velenja. S tem je Šaleška doli- na zagotovo dobila še eno od- mevno mednarodno tekmova- nje, ki ne bo čez noč izginilo s koledarja. T.L., Foto: GREGOR KATIČ Saša Ignjatovič - lani zmagovalec, letos razočaran. ingrad odslej s Slovakinjo Nekdanja slovaška mla- dinska reprezentantka Mo- nika Barenyiova (27 let, 163 cm) je nova okrepitev celj- skih košarkaric. Namigova- nja o iskanju slovaške orga- nizatorke so se torej izkazala za resnična, z novo pridobi- tvijo pa naj bi trener Želj ko Ciglar dosegel hitrejši in za- nesljivejši prenos igre, kate- re težišče bo odslej malce bolj oddaljeno od obroča. Barenyiova se je z upravo celjskega kluba, ki je medtem »nogirala« centra Josipo Jeluši- č, dogovorila v rekordno krat- kem času, malce je k temu pripomogla tudi finančna suša v njenem dosedanjem klubu Myava. Uradno se je na Ciglar- jevem seznamu znašla šele v petek, že v soboto pa je nasto- pila proti Mariboru. In koliko je veljal prestop? Zaenkrat Ce- ljanom ni bilo potrebno poi- skati niti ključa klubske blagaj- ne. Kot se je videlo v soboto, ima novinka iz Slovaške zelo dober pregled nad igro in po- stavitvijo soigralk, po potrebi zna zadeti tudi izza črte. V prvenstvu svoje matične drža- ve je v povprečju dosegala 12 točk. V celjskem debiju je v 38 minutah na parketu vknjižila eno več (trojke 2:3, za 2 1:1 in prosti meti 5:6), imela 2 skoka v obrambi, 3 asistence, izgubi- la pa 6 žog in ukradla eno več. Ingrad (klub še vedno nosi sta- ro ime, saj skupščine še niso sklicali) bo do aprilskega play- offa imel na voljo dovolj časa za učenje »nove pesmice«, pr- va generalka pa bo 23. februar- ja, ko v goste znova prihajajo Ježičanke, ki so se po slovesu Solovyeve in Yurtayeve bojda že dogovorile za prestop nek- danje Celjanke Olivere Vasic. Prvenstvo v obeh ligah je tre- nutno prekinjeno. V soboto se bo v Tivoliju in na bežigrajski gimnaziji namreč zbrala košar- karska srenja na Dnevu sloven- ske košarke. Osrednja tekma bo med domačimi in tujimi košar- karji (17), že prej pa se bodo med seboj pomerile mlajše se- lekcije in dekleta, neke vrste spektakel pa bo obračun politi- kov in medijskih zvezd. PRIMOŽ ŠKERL Foto: SHERPA Monika Barenyiova - najnižja »kupljena« košarkarica v zgodovini celjskega kluba. Šentjur vstaja Klub, ki je bil izmed slo- venskih drugoligašev ko- nec minulega leta najbliž- je prepadu, se očitno pobi- ra, saj so nogometaši za- čeli s treningi, na katerih se jih zbere tudi po 20 in več. Trener prvega moštva je postal Goran Savič, nekdaj odličen nogometaš, ki je nekaj let posvečal delo najmlajšim, nad njegovim občutkom pa se navdušuje- jo novi varovanci. V klub se je vrnil Stane Emeršič, pred leti že alfa in omega kluba, ki se je uspel dogovoriti za nadaljnje sodelovanje s CM Celjem Publikumom. Šent- jur je zadržal večino nogo- metašev, ki so njegove bar- ve branili že lani, finančne obveznosti do igralcev so bojda v celoti poravnane in odslej se lahko resnično posvetijo samo nogometu. Novinca oziroma povratni- ka sta Goran Stankovič in Stani Blatnik, vse glasneje pa se govori o prihodu Ro- berta Pevnika, pri katerem naj bi bila edina težava po- vezana z odškodnino pri Potrošniku. Trener član- skega moštva Goran Savič poudarja, da se bo zavze- mal tudi za dobro delo z mlajšimi selekcijami. Zato trenutno ne štedi s pohva- lami na račun Mitje Pirca in Bojana Romiha, ki skrbita za naraščaj. T.L. NA KRATKO Karlshrue: Gregor Cankar je na mednarodnem atletskem mitingu s skokom na 787 cm pristal na 4. mestu. Našega prvaka so prehiteli Kubanec Meliz (812), Ukrajinec Šču- renko (796) in Rus Sosunov (791). Celje: Najboljši rezultat at- letskega mitinga v seriji tek- movanj v novi dvorani sta do- segli Anja Valant in Marcela Umnik. Celjanka je v troskoku dosegla 13,65m, Kranjčanki pa je uspel skok na 631 cm. Pforzheim: Plesni par Po- cajt-Salobir se je na povabilo nemške plezne zveze udeležil mastersa najboljših svetovnih parov. Ob koncu sta zasedla 8. mesto in finale zgrešila za 2 točki. Celje: Danes se pričenjajo izločilni boji v ŠKL. Pari, os- novne šole: Pod goro Sloven- ske Konjice-F.Malgaj Šentjur, Livada Velenje-B.Kidrič Kidri- čevo, M.Konšak Maribor-II.OŠ Celje, Šmarje pri Jelšah-Dom- žale. Pri dijakih prvouvrščena moštva počivajo, tudi I. Gim- nazija Celje in ŠC Celje. Miinchen: Na mednarod- nem turnirju najboljših strel- cev z zračnim orožjem je naj- višjo uvrstitev med našimi do- segel Konjičan Cveto Ljubič, ki je s 582 krogi končal na 8. mestu. Pri dekletih se je 18. mesto uvrstila Rečičanka Kse- nja Maček (377). ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 3 2. ^ Košarka Evropska liga, 14. krog - Carigrad: Efes Pilsen-Pivovar- na Laško (17,30). Plavanje Celje: Državno absolutno prvenstvo (9, do nedelje). SOBOTA, 5.2. Roicomet l.DRL, 15. krog - Celje: Ce- lje Pivovarna ' Laško-Prevent, Radeče: Radeče-Dobova, Ve- lenje: Gorenje-Slovan. 1.DRL (Ž), 15. krog - Ljub- ljana: Robit Olimpija-Vegrad, Žalec: Žalec-Gramiz Kočevje. Odbojka 2,DOL, 16. krog - Ljutomer: Ljutomer-Šoštanj TopolŠica, Šempeter: SIP Šempeter-Ter- mo Lubnik. 2.D0L (Ž), 16. krog - Sol- kan: Solkan-Kajuh Šoštanj, Koper: Kemiplast II.-B&L Utrip Šempeter. Kegljanje l.A SL, 12. krog - Celje: CM Celje-Prosol Stiking (17). l.A SL (Ž), 12. krog - Celje: Miroteks-Prosol Stiking (14,30). NEDEUA,6.2. Košarka Savinjska košarkarska li- ga, 3. krog, od 1. do 4. mesta - Polzela: KK Velenje-Mozirje (10,20), Prebold-Polzela (11,30). Od 5. do 8. mesta: Laško-Gornji Grad (9,10). SREDA, 9.2. Košarka Evropska liga, 15. krog - Laško: Pivovarna Laško-Paf Bologna (20,15). SKL (Ž), od Z do 12. mesta. 2. krog - Slovenske Konjice: Comet-Pomurje Skiny. 22 ZA RAZVEDRILO ZA RAZVEDRILO 23 24 PISMA BRALCEV ODMEVI Posel po strankarski zvezi? v NT, ki je izšel 27. 1. 2000, je bil objavljen članek z gor- njim naslovom. V njem je bila zapisana izjava župana obči- ne Šentjur pri Celju in poslan- ca v državnem zboru Repub- like Slovenije, g. Jurija Malo- vrha, da je bil glavni direktor Vegrada Muharem Bolič po- slanec LDS v prvem samo- stojnem slovenskem parla- mentu (mišljena je bila verjet- no skupščina, izvoljena na pr- vih večstrankarskih volitvah v letu 1990). Izjava je neresnič- na. Gospod Bolič nikoli ni kandidiral na listi LDS in zato tudi ni mogel biti izvoljen kot njen poslanec (delegat). Ime- novani tudi ni in nikdar ni bil član te stranke. JOŽE ARTNAK, predsednik LDS v občini Šentjur PREJELI SMO Odprto pismo NesHuŽganku I. V knjigi »Spomini rdečega kralja«, ki je izšla 30. 12. 1999, ste na strani 38 in 39 v zvezi s sodnimi procesi proti celj- skim trgovcem na Okrožnem sodišču v Celju (24. 12. 1945) in na Vrhovnem sodišču v Ljubljani (4. 1. 1946) zapisali veliko neresnic, pa tudi blate- nja in žaljivk ne manjka. Pred izdajo vaše knjige ste imeli možnost preveriti točnost va- ših spominov v sodnih spisih Okrožnega sodišča v Celju in Vrhovnega sodišča v Ljubljani iz leta 1945/46 in 1991 ter v Zapisniku izrednega sestanka sekretarjev celic Komunistič- ne partije okraja Celje - mesto z dne 13. 12. 1945. Sodni do- kumenti nimajo oznake Stro- go zaupno in so sodržavlja- nom na voljo. Vas in bralce vaših spomi- nov želim seznaniti s točnimi in verodostoinimi podatki o pripravah in o poteku monti- ranih procesov v Celju in v Ljubljani. V zgoraj navede- nem zapisniku je med osta- lim zabeleženo: »Tov. sekre- tar Draksler je pozval vse se- kretarje celic za pritegnitev vseh partijcev, delavcev in drugih v demonstracijo, ki se bo vršila 14. t.m. ob 5. uri popoldan proti špekulantom, črnoborzijancem in kultur- bundovcem. Člani partije mo- rajo demonstracijo organizi- rati tako, da bo demonstracija čisto spontana ter pritegnila ljudstvQ za sabo. Vse to pa mora ostati v konspiraciji v toliko, da ne bo nihče slutil, da to pripravljajo člani Komu- nistične partije. Prikazati je treba ljudem, kako so delali nepošteni trgovci Stermecki, Pšeničnik, Dobovičnik itd.« Pri opisu prodaje blaga na nakaznice ste kot zapisovalec spominov pozabili zabeležiti, da je Okrožje oz. Odsek za trgovino in preskrbo v Celju izdal trgovcem navodilo, naj dnevno iz skladišča prinašajo določene količine raznovrst- nega blaga v trgovino za pro- dajo ter tako pomagajo ob- lastnim organom, ki so izda- jali nakaznice zmerno razde- litev in enakomerno prodajo v trgovinah. V spominih niste omenili dopisa celjskih trgov- cev z dne 12. 10. 1945, naslov- ljenega na Okrajni odbor OF mesto Celje, v katerem so tr- govci prosili, da odobrijo pro- dajo blaga brez zaslužka v dobrobit potrošnikov. In to so zaprosili celjski trgovci, po vaši miselnosti in prepričanju »tatovi in goljufi«! Tožilec dr. Žabkar je v ob- tožnici očital mojemu očetu, da naj bi v trgovini ovirali prodajo blaga, da 17 pričam niso postregli ter inventurni primanjkljaj zaloge blaga v tr- govini in skladišču v I. nad- stropju (avtor knjige zapisal »na podstrešju«). Po prekini- tvi (20 minut) razprave so bile sodnemu senatu predložene neobračunane nakaznice iz trgovine Pšeničnik. Javni toži- lec dr. Žabkar je umaknil ob- tožbo proti Pšeničniku v za- devi inventurnega manjka. Podatki o sojenju in obsod- bah so v vaši knjigi netočni. Okrožno sodišče v Celju je 24. 12. 1945 izreklo sodbo 4 celj- skim trgovcem - Stermecki, Dobovičnik, Pščeničnik in Hladin: zaporne kazni, od- vzem državljanskih pravic in zaplemba premoženja. Vr- hovno sodišče v Ljubljani je 4. 1. 1946 izreklo sodbo na prav tako montiranem procesu: Stermecki 10 let zapora, Do- bovičnik in Pšeničnik smrt z ustrelitvijo, ponovno odvzete državljanske pravice in za- plemba premoženja. Hladinu je bila nekaj dni kasneje sod- ba Okrožnega sodišča potrje- na. Leta 1991 sta Vrhovno so- dišče RS v Ljubljani in Temelj- no sodišče v Celju razveljavila obe sodbi montiranih proce- sov ter rehabilitirala celjske trgovce g. Stermeckija, g. Do- bovičnika, g. Pšeničnika in g. Hladina. Z neresnicami in ža- litvami, ki ste jih zapisali v vaši knjigi, ste globoko priza- deli potomce ustreljenega tr- govca Miloša Pšeničnika. MILENA HOHNJEC- PŠENIČNIK, Celje Odprto pismo NesriuZganku II. Če ste se že odločili pisati v vaši knjigi »Spomini rdečega kralja« tudi o obdobju leta 1945, ko ste bili načelnik za trgovino in preskrbo za celj- sko okrožje, in opisovati vaše zasluge pri organiziranju zbi- ranja blaga za preskrbo ter sodni proces proti celjskim trgovcem Dobovičniku, Pše- ničniku in Stermeckemu, ki jih še vedno proglašate za ta- tove in goljufe, si dovoljujem v imenu potomcev bivšega tr- govca Franca Dobovičnika opozoriti, da je marsikatera vaša navedba v knjigi na stra- neh 37, 38 in 39 neresnična in pomanjkljiva. Predvsem je od vas skrajno neodgovorno, za Dobovični- kove potomce pa zelo žaljivo in boleče, da ob vašem toza- devnem opisovanju v knjigi sploh ne omenjate, da je v obnovljenem sodnem po- stopku Temeljno sodišče v Celju s sklepom opr. št. II Kr. 379/91 z dne 14. 12. 1991 v celoti razveljavilo sodbo Vr- hovnega sodišča v Ljubljani opr. št. Iv 3/46-5 z dne 4. 1. 1946, s katero sta bila obsoje- na celjska trgovca Franc Do- bovičnik in Miloš Pšeničnik celo na smrt s streljanjem. Iz tega sledi, da je bil trgo- vec Franc Dobovičnik, žrtev takratnega montiranega pro- cesa, po nedolžnem in s tem v celoti rehabilitiran. V imenu potomcev bivšega trgovce Franca Dobovičnika, ki ne moremo dovoliti izkriv- ljanje resnice o svojem očetu, dedu, pradedu in praprade- du. LEA DOBOVIČNIK, Letuš Protestna izjava Društvo novinarjev Celje ostro protestira, ker si politič- ni in gospodarski veljaki če- dalje pogosteje jemljejo pra- vico odločati o tem, katere informacije so pomembne za javnost in kateri novinarji so »primerni in strokovno dovolj usposobljeni«, da lahko poro- čajo o njihovem delu. Gre za grobe poizkuse pritiska na avtonomnost uredniške poli- tike posameznih množičnih občil, ki je zavezana izključno lastnim programskim usme- ritvam in etiki javne besede. Zato je nesprejemljiva oblast- niška samovolja vodstva Pre- mogovnika Velenje, ki je sku- šalo diktirati uredniško politi- ko časniku Delo s tem, ko je njihovemu novinarju Branetu Pianu onemogočilo udeležbo na tiskovni konferenci. Če- prav ima na voljo vse pravne in druge legitimne poti, da z argumenti ovrže trditve, ki so po njihovi oceni neresnične, se je vodstvo premogovnika odločilo za nesprejemljiv obračun z novinarjem. Sodeč po njihovem ravna- nju, ki v ničemer ne prispeva k razjasnitvi »spornih« na- vedb v seriji člankov novinar- ja Piana, vodstvu velenjskega premogovnika ni jasno, da te- meljna človekova pravica do svobode izražanja vključuje tudi pravico do sporočanja in sprejemanja obvestil brez vmešavanja javne oblasti. S svojo samovoljo so zgolj do- kazali, da je svoboda obveš- čanja, ki je opredeljena kot svoboda iskanja in zbiranja, posedovanja in širjenja infor- macij ter mnenj, nenehno ogrožena človekova pravica. Zato upravni odbor Društva novinarjev Celje podpira boj- kot tiskovne konference v Premogovniku Velenje kot edini možni in pravi profesio- nalni odgovor na poizkus zlo- rabe argumenta moči. MIRA ZAKOŠEK, UO DNS - aktiv Celje Predstavitev V Žalcu Pred kratkim so v občinski knjižnici v Žalcu predstavili knjigo »Hodim z rokami« - življenjepis Mirka Lebarja. Predstavili so jo Mirko Lebar, njegova žena Aleksandra in pisec zelo uspešne knjige Ivan Sivec. Žal se je na pred- stavitvi knjige zbralo le prib- ližno 20 bralcev, čeprav je Mirko postal zaradi izjemnih dosežkov znan ne le v Slove- niji, temveč tudi po svetu. Ne vem, zakaj na predstavitvi knjige ni bilo več žalskih ali celo celjskih planincev. Naj- prej je Mirko spregovoril o svojem življenju in tragični nesreči, ko sta s prijateljem hotela malo pogledati po va- gonih. Ko je po zasilnem pre- hodu stopal iz enega v drug vagon, je vlak silovito poteg- nil in Mirko se je znašel pod kolesi. Vlak mu je zmečkal obe nogi. Po večurni operaciji v ptujski bolnišnici so mu odrezali obe nogi visoko nad koleni. V rehabilitacijskem centru Soča je spoznal svojo bodočo življenjsko družico Aleksan- dro, ki se je zdravila zaradi hrbtenice. Ves čas ga je opo- gumljala. Začel se je ozirati po planinah, ki jih je uspešno osvajal. Najprej se je povzpel na Ojstrico, nato na Triglav. Zelo zahteven je bil zanj Grossglockner. Tudi na stre- ho Evrope, Mont Blanc, se je povzpel. To je bil izreden do- sežek. Vrh Evrope je še za planinca, ki je zdrav, zelo zah- teven. Poleg planinskih je opravil tudi najzahtevnejše maratone v invalidskem vo- zičku. Leta 1994 je bil progla- šen za Slovenca leta. Ker je žena poučevala, je celih 6 let skrbel za vzgojo hčerke Re- nee. Bil ji je oče, vzgojitelj, kuhar, hkrati tudi gospodinja. Tudi pri gradnji hiše v Ložnici se je kljub prizadetosti izred- no izkazal. Ko ga je pisec knji- ge Ivan Sivec vprašal, kako se počuti brez nog, je dejal, da ima v glavi marsikaj, kar dru- gi nimajo. On samo nima nog. Ravnateljica knjižnice v Žal- cu gospa Krčmarjeva je pove- dala, da se vedno več mladih zanima za to knjigo. Na neka- terih šolah so jo celo uvrstili med domače branje, kar je pohvale vredno. Na koncu moram pohvaliti pisatelja Ivana Sivca, ki je na- pisal knjigo o Mirku. Gre za pravo mojstrovino. Marsika- teri invalid, ki jo bo prebral, se bo laže prebijal skozi živ- ljenjske težave. MILAN GOMBAČ, Celje Delo društva Zaključili smo leto 1999 in ugotovili, kako smo izpolnili naš delovni program, ki smo si ga zastavili na začetku leta. Delo smo opravili dokaj uspe- šno. Skrbni in že kar utrujeni poverjeniki so bili celo leto na terenu in obiskovali bolne, socialno ogrožene, predvsem pa težko gibljive člane druš- tva. Posebno pozornost smo namenili tem članom ob bo- žičnih in novoletnih prazni- kih. Obiskanih in obdarjenih je bilo 263 članov, 65 članov pa je prejelo enkratno denar- no pomoč za nabavo ozimni- ce. Takšni obiski in obdaritve so v našem društvu že tradici- ja in jih opravljamo že kar mnogo let. Vsako leto, ko se približuje čas za akcijo, smo v strahu in dvomih, ali bomo lahko to nalogo zopet opravi- li, ker se moramo zelo potru- diti, da zberemo potrebna fi- nančna sredstva. Kljub temu, da je naše delo prostovoljno in humano, nam članarina in skromne dotacije zveze ter občin Celje, Štore in Vojnik ne zadoščajo za pokrivanje viso- kih stroškov, ki jih moramo mesečno poravnavati za pi- sarniške prostore. Da lahko pomagamo socialno ogrože- nim in jih obiščemo, nam po- magajo naši že večletni dona- torji in podporni člani,-ki smo se jim dolžni javno zahvaliti v imenu vseh obdarjenih in v imenu odbora društva. V lanskem letu smo po 30 letih delovanja dobili svoje pi- sarniške prostore, ki smo jih nujno potrebovali. Z velikim veseljem smo se vselili. Da smo jih obnovili in nakupili najnujnejšo pisarniško opre- mo, je finančno pomagala na- ša zveza. Nekaj opreme nam je podarila LDS, za kar se jim prav tako lepo zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi vsem pri- stojnim službam, ki so podpr- le našo vlogo za dodelitev pro- storov. Bili bi zelo veseli in srečni, če bi te pristojne službe - stanovanjski sklad in njene komisije upoštevale ter razu- mele pomen obstoja in delo- vanja našega društva pri od- meri najemnine, ki je z DDV na žalost za nas zelo visoka. Društvo delovnih invalidov Celje ZAHVALE, POHVALE Lepe prireditve December je bil mesec ve- selja, pričakovanj in lepih že- lja. Tudi v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah smo stano- valci pričakali vrsto priredi- tev, ki nam jih je omogočila uprava doma. Čeprav je bilo že med letom veliko priredi- tev, so se tokrat kar vrstile, saj je bil to zadnji mesec v minu- lem letu, ki je bilo posvečeno starejšim. Začelo se je z mi- klavževanjem, sredi meseca je bil koncert pevskega zbora s Ponikve, zadnja pa je bila božično-novoletna zabava, kjer sta za dobro voljo skrbe- la dva godca iz okolice Dra- melj. Prišel je tudi dedek Mraz in nas obdaril, dobili smo Sveto pismo nove zave- ze. Dan pred božičem je bilo srečanje skupin iz Šmarja in sicer pihalne godbe, cerkve- nega pevskega zbora in pred- stavnikov KO RK. Pozdravil jih je župan Jože Čakš. Pred- stavniki KO RK so prinesli tudi veliko domačega peciva in vi- na, Marija Novak iz Dobja pa je obdarila stanovalce iz obči- ne Dobje. Po zaslugi delovne terapevtke Franje je bil ves dom pred prazniki lepo okra- šen. Vrhunec vsega pa je bila sveta maša, ki jo je na sveti večer daroval šmarski ka- plan. Da so se mogli maše udeležiti tudi oskrbovanci na vozičkih, zaslužijo pohvale pridne negovalke in medicin- sko osebje. Ob spremljavi klavirja je pel otroški pevski zbor iz Šmarja, gospod ka- plan pa je obiskal tudi vse nepokretne in podelil dušev- no hrano. Vse prireditve so se odvijale v veliki dvorani jedil- nice. Iskrena hvala upravi Doma upokojencev Šmarje pri Jel- šah, ki nam je vse to omogo- čila in polepšala življenje v zadnjem mesecu starega leta. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje IZJAVA Člani Socialdemokratskega krščanskega foruma MO SDS Celje, številni prijatelji in gosti, zbrani na letni konferenci pozdrav- ljamo in podpiramo KOALICIJO SLOVENIJA. Kot kristjani si bomo prizadevali za sode- lovanje in povezovanje sorodnih strank na lokalni ravni. Vabimo kristjane vseh demokratičnih strank, da se nam pridru- žijo v prizadevanju za uspeh KOALICIJE SLOVENIJA. INFORMACIJE - ROMAN 25 ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 21.1.: Lidija ŠEGA iz Celja - dečka, Nataša MAČEK iz Lev- ca - deklico. 22.1.: Simona POLAK iz Žalca - dečka. Helena KRIVEC z Vranskega - deklico. 23.1.: Dušanka JUG iz Štor - deklico. Vlasta VIDMAR iz Loč - dečka. 24.1J Petra LESKOVŠEK iz Griž - dečka, Marija TERBOV- SEK z Ljubnega - deklico. Pe- tra SELIČ iz Šentjurja - dekli- co. 25.1.: Anica GRUBENŠEK s Planine pri Sevnici - dečka, Jana URLEP iz Vojnika - deč- ka, Metka KOPRIVNIK iz No- ve Cerkve - dečka. Mateja RU- TAR s Polzele - deklico, Petra SENKER iz Štor - deklico. Marjetka ŠTERBAN iz Laške- ga - dečka. Katja ŽERJAV iz Celja - dečka. Mirsana ALI- HODŽIČ DŽAFIČ z Vranskega - deklico, Leonida PAHIČ iz Rečice ob Savinji - deklico. 26.1. : Lidija BERGLEZ z Ljubečne - dečka. Marija JAR- NOVIČ z Ljubnega - dečka. 2Z1.: Zofka HAUPTMAN iz Vitanja - deklico, Alja ROTAR iz Žalca - dečka. SMRTI Celje Umrli so: Oton KRAMAR iz Nove Cerkve, 69 let. Zlata LU- KAS iz Celja. 78 let, Marija ŠKODA iz Zagrada. 75 let. Av- gust OVČAR iz Celja. 58 let. Marija BUTINAR iz Celja. 81 let. Matilda KARNOVŠEK iz Zagrada. 79 let. Ana TURN- ŠEK iz Trnovelj pri Celju, 72 let. Silvestra JERŠIN iz Celja, 84 let, Julijana NOVAK iz Ce- lja. 82 let. Berta PREGEU iz Celja. 78 let. Anton POHARC iz Tlak, 81 let, Neža CEHNER iz Celja, 82 let, Marija KESIČ iz Slovenskih Konjic. 55 let, Frančiška DOLENC KOVAČ iz Celja, 88 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija WEISEN- BACH iz Celja. 93 let. Valenti- na POVODNIK iz Visoč, 81 let. Jožefa LEŠER iz Šempetra v Savinjski dolini. 87 let. Janez ČADEJ iz Škarnic. 81 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa KAMEN- ŠEK iz Rogaške Slatine. 80 let. Zofija KITAK iz Tlak, 84 let. Matilda KECUR iz Rogaške Slatine. 91 let. Velenje Umrli so: Ivan BOŽIČ iz Lokovice. 54 let. Hermina KLANČNIK iz Velenja. 94 let. Alojz SELAN iz Šempetra v Savinjski dolini. 79 let, Janez SEŠEL iz Velenja, 84 let. Mari- ja NARALOČNIK iz Ljubnega ob Savinji, 84 let, Marija LOT- RIČ iz Medvod, 87 let, Marija ZAJC iz Podloga v Savinjski dolini, 76 let. Marija IRŠIČ iz Rogaške Slatine. 88 let. Žalec Umrli so: Milena MRAMOR ČMAK s Polzele. 78 let, Marija KVAS iz Prekorij. 70 let. Rozika POTOČNIK iz Trnave. 62 let. TRŽNICA Cene na celjski tržnici 31. januarja 2000 Franica je nekaj časa brezciljno postopala po trgu, a kazalec, ki je na stolpu cerkve kazal minute se ni hotel nikamor premakniti. »V gostilno stopim in nekaj malega pojem, se je odločila. »Morda mi med ljudmi čas hitreje mine. V času. ko je pri mizi v kotu gostilne čakala na svoj golaž, je nehote prisluhnila pritajenemu pogovoru dveh moških, ki sta sedela pri sosednji mizi. Počasi je obrnila glavo in opazila, da je eden od moških v miličniški uniformi, drugi pa v brezhibno zlikani obleki in z velikim klobukom, katerega si je podajal iz roke v roko. »Le kdo bi si mislil kaj takega od Milivoja!« je govoril moški v civilni obleki. »Če ti čisto odkrito odgovorim, jaz tega še danes ne verja- mem!« je odgovarjal miličnik. »Milivoj je bil v redu fant. ki se ni nikoli pretirano zanimal za politiko. Včasih so ga bolj zanimala dekleta. No, v zadnjem času pa se je govorilo, da si je nekje v hribih našel eno žensko in se čisto spremenil in zresnil« »Brez dvoma govorita o Ankinem fantu!« je uganila Franica in še bolj napela ušesa. »Če je zares pritisnil nanj predsednik Stane, mu ni pomoči« je zopet povzel besedo tovariš v civilni obleki, ki je bil v resnici policijski inšpektor. »Najbrž se je Milivoj preveč dvignil in postal nevaren Stanetovem položaju.« »Ne bi se strinjal s tabo, tovariš inšpektor,« je oporekal miličnik. »Kolikor vem. je imel Stane neke neporavnane račune z družino, v kateri si je Milivoj našel svojo žensko in zvit kot je, je zopet zadal dva udarca hkrati. Znebil se je Milivoja. ki je že malo preveč zrasel in gotovo zelo prizadel tisto družino, ki se mu je zamerila!« »Pa še oblasti se je znova priliznil, s tem. ko jim je dal >sovražnika<, ki so v tem času tako potrebni njihovi propagan- di.« Oba moža sta se ob teh besedah pritajeno zasmejala in na hitro srknila žganje iz frakeljčkov. Franica je pozabila na svojo lakoto in na golaž, ki ga je pogreval gostilničar. Tiho je odšla iz gostilne in ne oziraje se na nro. vstopila v Stanetovo pisarno. Tovariša, ki sta skupaj s Stanetom ravno srebala vročo kavo. sta začudeno gledala v mlado žensko, ki je drzno pristopila do Stanetove mize in zakričala: »Prekleti hinavec! Ni ti dovolj, da si uničil moje sanje in upanje! Da si pozabil in poteptal v blato najino ljubezen! Ni ti dovolj, da si uničil našega poštenega očeta! Ne. tebi, ti vase zagledani hudič, ni nikoli dovolj trpljenja ljudi, s katerimi se poigravaš kot okrutna zver. »Utihni! Le kdo bo poslušal tvoje traparije! Če noriš, se pojdi zdravit v ustrezno bolnico!« S temi besedami je želel Stane tovarišema, ki sta z odprtimi usti poslušala predrzno žensko, dopovedati, da imajo pred sabo zmedeno in na duhu bolno dekle. Franica ga je ob njegovih poniževalnih besedah pogledala še bolj divje, da je resnično izgledalo, kot bi ne bila čisto prisebna. Stopila je še korak bliže, da sta si s Stanetom še bolj srepo zrla iz oči v oči. »Nisem nora. kot bi želel ti prikazati ljudem!« je govorila z glasom, ki je prihajal iz dna njene duše. »Le to ti povem, prišel bo dan obračuna! Če bi se vse drugo poravnalo, si se s tem. kar si naredil Anki in Milivoju. preveč zadolžil!« Ritenski se je začela Franica umikati iz pisarne in ves čas divje gledala Stanetu v oči. Ko je bila že skoraj pri vratih, so priletele za njo Stanetove besede. »Če se že toliko usajaš. vedi. da sem bil jaz samo Pilat, Judež pa je bil tvoj in Ankin brat. da si boš zapomnila!« Te besede so Franico dotolkle. »Ne. Ivan, tega nisi smel storiti, tako daleč bi ne smelo iti tvoje sovraštvo in hudobija!« si je ponavljala vso pot proti domu. Nič se ni ustavljala doma, z vso ihto je pospešila svoj korak do Dolinarjeve domačije. »Kam si pa namenjena, tako pražnje opravljena?« se je čudila Anka zasopli sestri. »Nikamor dlje,« je odgovorila Franica in iskala v sebi besede, s katerimi bi povedala Anki žalostno resnico na najmairj boleč način. »V trgu sem bila.« je spregovorila po dolgem molku, ki je Anki že povedal, da sestra nima zanjo veselih novic. »V trgu. praviš. Si se kaj oglasila na okraju?« je vprašala med strahom in upanjem. »Oglasila sem se, pa bi bilo bolje, da se nebi.« Zamolkle besede so povedale Anki vse. Čutila je sestrino ponižanje, čutila boleč udarec, katerega jim je zopet zadal Stane in čutila je, da je zopet, kot že tolikokrat, polomljena njena sreča. »Jaz sem vse vedela, Franica. Zaradi mene se ti nebi bilo treba truditi in poniževati pred ljudmi, ki si tega ne zaslužijo!« »Vedela si? Le kako?« se ni mogla načuditi Franica. »Milivoj je slutil, da se plete okoli njega mreža in mi je včasih s kakšno besedo namignil, kaj se mu lahko pripeti, ker ni hotel, kot ovca v čredi, brezglavo teči za vsemogočnim vodni- kom.« »Vsega pa vendarle ne veš, Anka.« Franica je obmolknila in tehtala v sebi. ali naj pove o Ivanu in tako postavi na zid, ki jih je že ločeval od brata, še en težak kamen, ali raje zapre bolečo resnico v svoje srce. »Tudi to vem, Franica,« je Anka, kot bi brala sestrine misli, odgovorila. »In mislim, da bo naš Ivan nekoč prejel pošteno plačilo!« Z Zima je to leto komajda zaslužila svoje ime. Tja do božiča se je prikazalo samo nekaj snežink in še tiste je južni veter hitro spremenil v močo, ki je vse vaške poti spremenila v eno samo zdrizasto blato. Še najbolj so to občutili v razmočenih in blatnih čevljih otroci, ki so vsak dan mešali to blatno brozgo od Doljne vasi do šole pri fari. Radoživi otroci si niso kaj dosti belili glave z nerodno potjo in so si tudi v tako revnih razmerah znali priskrbeti svojo zabavo na poti v šolo in seveda še bolj po poti domov. Smolarjevi otroci so bili nekaj malega starejši od Dolinarjeve- ga Petra, a jim je Peter vseeno že zrasel čez glavo. Dobro si je zapomnil čase, ko so ga preganjali proč od pastirskih igric, zato niso bili bogvekakšni prijatelji med sabo. čeprav jih je povezo- vala skupna pot do šole in nazaj. Posebno v tistem času. ko je bil pri Dolinarjevih Milivoj. je Petru silno narasla samozavest. Včasih ga je Milivoj posadil na zadnji sedež motorja in se z njim malo popeljal po vasi. Kako so takrat žarele srečne Petrove oči! Drugim fantičem v vasi pa so se od zavisti povešali nosovi. Zdaj že dolgo ni bilo Milivoja in čeprav je mati Petru vedno znova zagotavljala, da se vrne spomladi, ko se bo pot toliko osušila, da se bo mogel zopet pripeljati z motorjem, ni več z gotovostjo verjel maminim besedam. Čutil je. da je nekaj narobe, saj se je razgubil smeh iz maminega obraza in tudi drugače se mu je zdela mama vsak dan bolj bleda in nekam čudno okrogla okrog trebuha. 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 29 30 KRONIKA MINI KRIMICI Kamin, nato še maska Poročali smo že, da je prejšnji teden nekdo vlomil v zapuščeno in razpadajočo stanovanjsko hišo na Čopovi ulici v Celju, kjer je ukradel kamin iz belega marmorja (iz leta 1600), vreden okoli 2 mili- jona tolarjev. Dan za tem pa je bila iz istih prostorov ukrade- na tudi vzidana ovalna por- tretna maska iz druge polovi- ce 18. stoletja, tudi iz belega marmorja, vredna okoli 1 mi- lijon tolarjev. Ukradena pred- meta sta bila pod spomeniš- kim varstvom, kdo je lastnik pa še ni jasno, saj je objekt v denacionalizacijskem po- stopku. Strokovnjak v minulem tednu je nekdo kradel na območju kamnolo- ma v Libojah. Odnesel je pnevmatsko kladivo znamke Krupp. Storilec je bil očitno strokovnjak, saj je za izvrši- tev tatvine moral spraviti v pogon bager oziroma delov- no roko, pod katero je bilo shranjeno kladivo. Podjetje za urejanje voda iz Celja je oškodovano za okoU 1 mili- jon 300 tisoč tolarjev. Razbil, ukradel v sredo, 26. januarja okrog enih, je neznani storilec razbil steklo izložbe trgovine Co- ming Media na Stanetovi ulici v Celju. Iz izložbe je ukradel televizijski sprejemnik Grun- dig, vreden 50 tisoč tolarjev. Vloma v stanovanji v sredo, 26. januarja po- poldne, je neznani storilec vlomil v stanovanje Albina B. v stanovanjskem bloku na Opekarniški ulici v Celju. Ukradel je 2 čekovni kartici in čeke, nekaj denarja in zlato zapestnico. Lastnik je oško- dovan za okli 60 tisoč tolarjev. V četrtek, 27. januarja do- poldne, pa je bilo vlomljeno v stanovanje na Kidričevi cesti v Velenju. Neznani storilec je Zvonku H. ukradel 42 tisoč tolarjev gotovine. Odnesel težka vrata v času od 13. do 27. januarja je nekdo kradel na zapušče- nem gospodarskem poslopju v Miklavžu pri Taboru. Odne- sel je dvokrilna temnorjava lesena vrata, lastnico Milico Ž. pa oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Drzna tatvina Bilo je 26. januarja popold- ne v parku ob Kersnikovi ulici v Celju, ko je neznan moški ustavil 17-letnega Miloša M. in zahteval, da mu pokaže GSM aparat Panasonic, ki ga je imel v roki. Takoj za tem mu je aparat, vreden okoli 30 tisoč tolarjev, iztrgal iz roke, fanta pa tako prestrašil, da je zbežal pred njim. Upornik Prejšnji četrtek popoldne sta policista PMP Rogaška Slatina ustavila in hotela legi- timirati 22-letnega Kristjana H. iz Mestinja, ki je pred tem storil cestnoprometni prekr- šek. Kristjan je izstopil iz vo- zila in jo mahnil proti gostin- skemu lokalu Sonce v Rogaš- ki Slatini, policista pa za njim. Kristjan se je med postopkom fizično upiral, zato sta polici- sta uporabila prisilna sreds- tva. Pri tem sta upornik in policist utrpela lahke telesne poškodbe. Ukradeni fidji v četrtek, 27. januarja po- poldne, je bil ukraden osebni avtomobil Renault Clio 1.2 fidji, parkiran na Ulici V. pre- komorske brigade v Celju. Vozilo je temno rdeče kovin- ske barve, z registrsko ozna- ko CE 29-12L, lastnica Pavla K. pa je oškodovana za okoli 1 milijon 200 tisoč tolarjev. Kradel, bežal v noči s četrtka na petek je 21-letni Igor V. vlomil v gostil- no Bizeljčan v Štorah in si nabral za okoli 50 tisoč tolar- jev cigaret in žganih pijač, ko so ga presenetili policisti. Igor je ubežal iz gostilne, policisti pa za njim. Kmalu so ga prijeli in mu zasegli tistih nekaj ciga- retnih škatlic in steklenic, ki jih med begom, ni izgubil. Ugotovili so, da je Igor posku- šal vlomiti tudi v bližnjo me- snico, a se mu je poskus izja- lovil. Neopazno v predsobi Minuli četrtek popoldne je neznani storilec neopazno vstopil v stanovanje na Kre- kovem trgu v Celju, v času ko je bila oškodovanka v dru- gem prostoru, je v predsobi ukradel torbico z denarjem in dokumenti. Nataša P. je oško- dovana za okoli 25 tisoč tolar- jev. Neopazno na transfuziji v času od srede zjutraj do četrtkovega jutra je nekdo kradel na oddelku za transfu- zijo krvi v celjski bolnišnici. Iz omare v pisarni je ukradel denarnico z denarjem in do- kumenti. Lastnica Branka L.P. je oškodovana za okoli 50 tisoč tolarjev. Za jesti, piti in kaditi v noči na petek, 28. januar- ja, je neznani storilec vlomil v samopostrežno prodajalno Potrošnik na Svetini. Nabral si je izdelkov za različne po- trebe: 15 kg kave, sirov, sa- lam, pijače in cigaret v skupni vrednosti okoli 200 tisoč to- larjev. Segel v tujo torbo v petek zvečer se je, v gar- derobi v osnovni šoli Livada v Velenju, mudil neznani stori- lec, ki je iz tam odložene športne torbe ukradel mobil- ni telefonski aparat Philips in denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti. Lastnik Uroš S. je oškodovan za prib- ližno 50 tisoč tolarjev. Zakadila sta se v policista v petek, 28. januarja okrog 22. ure, sta dva policista, zara- di kršitve javnega reda in mi- ru, posredovala v bistroju Kri- žišče v Obrežju pri Radečah. Policista sta ugotovila, da sta kršitelja Peter B. in Štefan S. (29), potem pa sta jima naro- čila, naj stopita ven. Pred lo- kalom sta se Peter in Štefan zakadila v oba policista, da je bila potrebna policijska okre- pitev. Storilca se bosta za svo- je početje zagovarjala pri sod- niku za prekrške in še na sodišču. izginile elanke v noči na 29. januar je nek- do kradel v kletnih prostorih v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz kleti Tončka R. je ukradel smuči Elan TSX vijolične bar- ve, vezi Marker in čevlje Salo- mon. Lastnik je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Man brez akumulatorjev v času od 24. do 29. januar- ja se je nekdo ukvarjal s to- vornim avtomobilom Man, parkiranim na gradbišču av- toceste na Vranskem. Z vozila je demontiral dva akumula- torja Bosch, podjetje Tris pa oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Požig v soboto, 29. januarja zve- čer, je neznani storilec vstopil v pisarno tajništva v glasbeni šoli v Žalcu. Na še nepojas- njen način je zanetil ogenj v omari z arhivskimi dokumen- ti. Ogenj je kmalu sam uga- snil, nastala škoda pa znaša okoli 10 tisoč tolarjev. Okradeni Micron v noči na 30. januar je nez- nani storilec vlomil v prostore podjetja Micron na Vodnikovi ulici v Celju. Ukradel je dva tiskalnika, računalnik Pen- tium, prenosno ročno blagaj- no, okoli 230 tisoč tolarjev denarja, več grafičnih in glas- benih kartic za računalnike, modemov, snemalnikov in procesorjev ter večje število bančnih čekov. Lastnik pod- jetja Sašo G. je oškodovan za 1 milijon 660 tisoč tolarjev. Neznani napadalec Minulo nedeljo okrog treh zjutraj je 21-letni Branko B. iz Brestovca pri Rogaški Slatini odhajal iz diskoteke Puby v Rogatcu, ko ga je fizično na- padel neznanec in ga hudo telesno poškodoval. Policisti PMP Rogaška Slatina za sto- rilcem še poizvedujejo. Ivecco brez rezerve v noči na 30. januar se je neznani storilec lotil tovorne- ga avtomobila Ivecco, parki- ranega na Železarski cesti v Štorah. Z vozila je demontiral rezervno kolo, s tem pa last- nika Stojana Z. škodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Vlom v Dinos v noči na ponedeljek, 31. januarja, je neznani storilec vlomil v poslovne prostore podjetja Dinos v Trnovljah pri Celju. Ukradel je 3 raču- nalnike Pentium, 3 barvne ekrane Balinea, 3 tipkovnice Mitsumi, telefaks Canon, ISDN prikljaček z moj mom, napajalnik UPS, (jj Magna kartici ter več razll nega orodja. Dinos je oŠ« dovan za okoli 2 milijona tj larjev. i Tatvina na Rogli v noči na 30. januar je nel do ukradel snovvboard znai ke Goltes, odložen pred b^ galovom na Rogli. Lastn Branko P. je oškodovan ; okoli 50 tisoč tolarjev. Po devize in tolarje v omarico v ponedeljek popoldne j nekdo kradel v kletnih pm štorih Bolnišnice v Celju, i odklenjene garderobne om^ rice Barbare S. je ukradel z 55 tisoč tolarjev denarja v raj ličnih valutah. ; M.i Podjetje NT&RC d.o.o., j direktor: Jože CerovŠek. | nadzorni svet: Milena Brečko' Poklič - predsednica, Matjaž j JamnikarinToneVrabi. ^ poslovni sekretar: Suzana Robert Podjetje opravlja časopisno- a založniško, radijsko in agencijstJ tržno dejavnost. Naslov: I Prešernova 19, 3000 Celje, i telefon (063) 422-50, 1 fax: 441-032, I Novi tednik izhaja vsak četrtek.l Cena izvoda je 280 tolarjev I Naročnine: Majda Klanšek. :'|l Mesečna naročnina je 930 tolarjev'; Za tujino je letna naročnina / 22.000 tolarjev Šieviik.i 1 žiro računa; S0700-60M06900.j Nenaročenih rokopisov J in fotografij ne vračamo. i| Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, | direktor: Alojz Zibelnik. 1 Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek I na dodano vrednost. mm TiDNiK Odgovorni urednik: ? Branko Stamejčič. ž Urednica Novega tednika: i Milena B. Poklič. s Urednica: Tatjana Cvirn. I Uredništvo: Marjela Agrež, Janj^ Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Ij Lekič, Gregor Katič, Urška Selišnik., Ivana Stamejčič. j Tajnica uredništva: Mojca Maroii Tehnični urednik: Franjo BogadiJ Računalniški prelom: Robert j Kojterer, Igor Šarlah. ! Oblikovanje: Minja Bajagič. i E-mail uredništva: tednik@nt- j rc.si; E-mail tehničnega i uredništva tehnika.tednik@nt-rc.s Odgovorna urednica: ^ Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špege^ Vodja tehnike: Bojan Pišek. ; Telefon studia (za oddaje v živo); 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nt-rc.si AGINCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve^ Vodja Agencije: Franček PungerčiiS Propaganda: Vaher Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmcn Koprivica, Vesna Matjašič; Telefon: 063/422-50 ^ fajc 441-032, 443-511 Š Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si j KRONIKA 31 fNOČNE |CVETKE 0 v lokalu Astra na Gospo- ski sta se 26. januarja do- poldne grdo gledala, prepira- la in zmerjala Ismet L. in Mato D. Ker sta s tem kršila javni red in mir, se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške. § v saloonu Tifany na Bregu je bil 26. januarja zvečer pre- tep. Obdelovali so se Andrej G., Uroš V., Zvonko Ž. in Qamjan Ž. Svoje nagibe in odnose bodo pojasnjevali sodniku za prekrške. • V devetem nadstropju stolpnice na Okrogarjevi je 27. januarja vreščala in razbi- jala po hodniku maligansko prizadeta Milena, ki pa je odšla iz hiše še pred priho- dom patrulje. S tem se sodni- ku za prekrške ne bo izogni- la. • V petek ponoči je imel Zvonko P. hude težave z mali- ; gani, ki se jih je otepal tako, da se je drl in razgrajal v stanovanju na Šaranovičevi. Sosedje, ki vpitja niso mogli več prenašati, so ukrepali, Zvonko pa bo prejel vabilo, ki mu ga bo poslal sodnik za prekrške. • Pred Casablanco sta se v nedeljo, malo po polnoči, s pestmi obdelovala Borut J. in Luka L. Publika jima ni plo- skala. • Pet na enega. Le kaj je hudega storil Tadej, da je bil v ^ nedeljo, malo pred eno pono- či, tako zelo tepen? Fair play 1 to vsekakor ni bil, saj ga je I napadlo kar petero mladcev, katerih imena bodo znana v kratkem. • Nedelja ob petih zjutraj, ko je iz Casablance klical Gre- gor in povedal, da ga je pred omenjeno diskoteko neznana moška oseba kar dvakrat uda- rila s steklenico po glavi. Pri intervenciji so policisti izve- deli le to, da je storilec že pobegnil, da se je odpeljal z rdečo alfo 33. Ker ima Gregor prebito glavo, se bo storilec, ko ga bodo našli, zagovarjal pri sodniku za prekrške in še na sodišču. • V prejšnji cvetkah sta, nied drugim, nastopala tudi Silvo in Tatjana. To zagotovo i^ista bila Tatjana in Silvo Ž. Krajani in sosedje pa naj zdaj •^ar ugibajo. M. A. Tragično jutro družine Fijavž Po Ž a r, ki je uničil dom družine Fijavž v Cretvežu pri Zrecah, je povzročila otroška igra - Pomaga naj, kdor zmore v sredo, 26. januarja zju- traj, je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Cvetre- žu, kjer je živela petčlan- ska družina: zakonca Adolf in Tereza Fijavž ter njuni trije otroci, sinova Jernej in Uroš, stara 6 in 3 leta, ter komaj 14 dni stara hčerka. Danes so brez vsega imetja, ostali so jim le krediti in ožgano hišno zidovje. Vrni- tev v dom bo težka, saj bo sanacija dolgotrajna in predvsem zelo draga. Čeprav so gasilci prišli na kraj požara zelo hitro, niso imeli kaj dosti dela. Stanova- nje, ki ga je mlada družina uredila iz nekdanjega gospo- darskega poslopja, je bilo le še ogromna bakla, iz katere se ni dalo rešiti ničesar. Še sreča, da so uničujočim pla- menom uspeli pobegniti vsi Fijavževi. Mamica Terezija ne ve, kaj jo je prebudilo iz jutranjega sna. Dim? Kakšen šum? In- stinkt? Hip za tem je v temi pograbila odejo in z njo ovila novorojenko ter s sinovoma pobegnila iz gorečega stano- vanja. Oče Adi je hotel kaj rešiti, pograbil je denarnico, potem pa je bilo vse nenado- ma le še v dimu in ognju. S skokom z balkona se je rešil. Bos in brez obleke je padel na poledenelo dvorišča in se pri tem hudo poškodoval. Kako je zagorelo? Triletni sin se je usodnega jutra prvi prebudil in se začel igrati. V njegovih drobnih prstkih se je znašel vžigalnik...Najbrž je zagorela odejica ali pa zave- se... V najbolj tragičnem jutru njihovega življenja se je dru- žina zatekla pod streho le nekaj metrov oddaljene hiš- ke, kjer živi Adijeva mati. Tam si bodo uredili sobo, začasno prebivališče petih ljudi. Zakonca Fijavž si bosta težko znova uredila življe- nje. Stanovanja, v katerega sta minulih pet let vlagala vsak prihranjeni tolar, ni več. Tudi ni več pred kratkim kupljenega sušilnega stroja, ni več še ne odplačanega po- hištva, opreme, igrač, doku- mentov...Zublji so pobrali prav vse imetje, ki sta ga ustvarila delavka, zaposlena v eni izmed konjiških tovarn, in šofer, zaposlen pri avto- prevozniku. Uničeno imetje ni bilo zavarovano. Požar pa ni edina nesreča, ki jih je doletela. Le dva dni pred tem je zaradi bolezni umrl Adijev oče, Terezija je mesec dni prej izgubila mamo. Žalosti kar ni konca ne kraja. Območna organizacije Rde- čega križa Slovenske Konjice je že začela akcijo zbiranja pomoči. Takoj se je odzvala tudi Občina Zreče in za naba- vo gradbenega materiala pris- pevala pol milijona tolarjev. Konjiški Rdeči križ je družini priskrbel oblačila, plenice in podobno. Sosedje so že od- stranili ostanke s pogorišča, prizadeta družina pa v tem trenutku najbolj potrebuje denar in gradbeni material. Žiro račun, ki ga je odprl Rde- či križ, ima številko: 50720- 678-50176, pripisati pa je tre- ba »za družino Fijavž«. B.P. Dom je uničen. Tudi ožgane hišne zidove bo treba podreti. Radarji bodo • v petek, 4. februarja dopoldne na območju Velenja, v popol- danskem ^su pa na območju celotne regije (poostreni nadzor), • v soboto, 5. februarja dopoldne na obmo^u Žalca, popoldne pa na območju Laškega, • v nedeljo, 6. februarja dopoldne na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju, • v ponedeljek, 7. februarja dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Velenja, • v torek, 8. februarja dopoldne na območju Laškega, v popol- danskem času pa na območju Žalca, • v sredo, 9. februarja dopoldne na območju celotne regije (poostreni nadzor), popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in • v četrtek, 10. februarja dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Rogaške Slatine. Onesnažena Koprivnica V nedeljo, 30. januarja, so občani pazili, da je potok Koprivnica prekomerno onesnažen. Do onesnaženja potoka je prišlo zaradi izlitja približno 100 litrov kurilnega olja, ki je teklo iz cisterne v stanovanjski hiši Bojana K. v Lokrovcu. Celjski poklicni gasilci so poskrbeli za odstranitev oljnih madežev, do pogina rib pa, na srečo, ni Prišlo. M.A. Poplava v siiladišcu ^ skladiščnih prostorih v hiši na Škalski cesti v Slovenskih •Konjicah so imeli v nedeljo poplavo. Zaradi okvare na vodovodni napeljavi v stanovanju (takrat Odsotnega) Kemala K. v prvem nadstropju objekta, je prišlo do '^liva vode, ki je v pritličnem delu poplavila skladiščne prostore Podjetja Palada, last Karla L Gasilci so morali v stanovanje Kemala nasilno vstopiti, da so lahko zaprti glavni ventil. V skladišču je '^^stalo za okoh 100 tisoč tolarjev gmotne škode. M.A. GORELO JE Dimnik je dotrajal V sredo, 26. januarja okoli 1.30 ure, je nastal požar na stanovanjski hiši Monike T. v kraju Trno. Pri ogledu kraja požara je bilo ugotovljeno, da je le-ta nastal zaradi dotrajanosti dimnika in (posledično) vnet- ja lesenega trama in stropa stanovanjske hiše. Požar so pogasili gasilci iz Kalobja in Gorice pri Slivnici, nastala gmotna škoda pa znaša prib- ližno 400 tisoč tolarjev. Požar V silosu V četrtek, 27. januarja ob 14.55 uri, je izbruhnil požar v silosu žagovine v podjetju Panles mizarstvo v Tekače- vem. Pri ogledu so policisti in kri- minalisti ugotovili, da je do požara prišlo zaradi trenja pri delovanju kovinskih delov vi- bratorja, zaradi iskrenja pa se je vnel lesni prah. Poškodova- na je lesena konstrukcija os- trešja silosa, uničena sta vi- brator in kovinski cevovod, delno pa je poškodovana tudi fasada silosa. Požar, zaradi ka- terega je nastalo za okoli pol- drugi milijon tolarjev gmotne škode, so pogasili gasilci iz Steklarne in gasilci prostovolj- nega gasilskega društva iz Ro- gaške Slatine. Punto in yugo v plamenih V petek, 28. januarja okrog poldneva, je v Celju zagorelo na osebnem avtomobilu Fiat Punto, v soboto zvečer pa v Atomskih toplicah na oseb- nem avtomobilu Zastava Yu- go. Vozilo Fiat Punto je lastnica Vladka T. pred požarom par- kirala za gostiščem Zamorc ob Ljubljanski cesti v Celju, ogenj, ki je poškodoval ves sprednji del avtomobila, pa so pogasih celjski poklicni gasil- ci. Vzrok požara še raziskuje- jo, gmotna škoda, ki je nasta- la, pa znaša okoli milijon to- larjev. V bližini hotela v Atomskih toplicah pa je zagorelo na osebnem avtomobilu Zastava Yugo, v času, ko se je iz smeri Mestinja proti Imenem peljal lastnik Vlado G. Kljub posredo- vanju gasilcev iz Podčetrtka in Pristave, je ogenj vozilo popol- noma uničil. Požar je povzroči- la okvara na uplinjaču, nastala gmotna škoda pa znaša približ- no 150 tisoč tolarjev. M.A. PROMETNE NEZGODE Nesrečo v križišču ^ V križišču glavne in re- gionalne ceste v Šentjurju se je v torek, 25. januarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebe, ena huje. Nastala gmotna škoda znaša prib- ližno 1 milijon 300 tisoč to- larjev. Darinka V. (28) iz Topolo- vega je vozila osebni avto- mobil iz smeri Grobelnega proti Celju, v križišču z re- gionalno cesto pa je zavila levo proti Planini. V tem času je iz smeri Celja pripeljal voznik osebnega avtomobi- la, 36-letni Ervin S. iz Šent- jurja, nakar sta vozili trčili. V nesreči sta voznica Darinka V. in njen sopotnik, 48-letni Franc P. iz Gorice pri Slivni- ci, utrpela lahke telesne poš- kodbe, sopotnica v istem vo- zilu, 68-letna Marija P. iz To- polovega, pa je bila huje ra- njena. Smrtno Nesreča z najhujšimi po- sledicami se je pripetila v sredo, 26. januarja dopold- ne, na Celjski cesti v Laš- kem. Ivan S. (75) iz Novega me- sta je vozil osebni avtomobil po Celjski cesti, iz smeri Zdraviliške ceste proti De- bru. Ko je pri zgradbi Elesa pripeljal v desni ovinek, je zapeljal levo z vozišča, kjer je trčil v zgradbo, vozilo pa je obrnilo na streho. Voznik in sopotnik, 76-letni Ludvik G. iz Novega mesta, sta utr- pela lahke telesne poškodbe, drugi sopotnik, 73-letni Zvo- ne Š., prav tako iz Novega mesta, pa je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Trčilo v nasip Na glavni cesti zunaj na- selja Velika Pirešica se je v petek, 28. januarja dopold- ne, pripetila nezgoda, v ka- teri sta bili ranjeni dve ose- bi, ena huje. Na vozilu je škode za okoli 2 milijona tolarjev. Tina V. (20) iz Peker se je peljala z osebnini avtomobi- lom iz smeri Velike Pirešice proti Velenju. V nepregled- nem desnem ovinku je na mokrem in spolzkem voziš- ču izgubila oblast nad vozi- lom, zapeljala z vozišča in trčila v zemeljski nasip. Voz- nica je utrpela hude telesne poškodbe, sopotnica, 52-let- na Marija V., tudi iz Peker, pa je bila lažje ranjena. V beton in ograjo Na lokalni cesti Rogaška Slatina - Rogatec se je v nedeljo, 30. januarja zgodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, gmotna škoda pa znaša približno pol milijo- na tolarjev. Robi D. (22) iz Rogatca in Samo R (20) iz Rogaške Sla- tine sta se z osebnim avto- mobilom peljala iz smeri Ro- gatca proti Rogaški Slatini. Med vožnjo iz ostrega desne- ga v blagi levi ovinek je vozi- lo zdrsnilo z vozišča in trčilo v betonski propust in nato še v vrtno ograjo bližnje stano- vanjske hiše ter se prevrnilo na desni bok. V nesreči je Robi D. utrpel hude telesne poškodbe. Samo P. pa lažje. Kateri od njiju je v času ne- sreče sedel za volanom, pa policisti še ugotavljajo. M.A. 32 ZANIMIVOSTI Z božjo pomočjo do cilja Toliko dela pri Smučarskem klubu Branik iz Maribora, zanj pravijo, da je najboljši v državi, že dolgo niso imeli. Najprej so prišli novinarji iz vsega sveta. Miran Feric, direk- tor hotela Arena, in Ivo Saga- din, vodja strežbe v luksuz- nem hotelu Habakuk, ki sta pričakovala kup razvajenih, vsega sitih in arogantnih novi- narjev, sta si oddahnila, saj sta dobila kopico prijaznih, sme- jočih in veselih ljudi, ki sploh niso bili zahtevni, kaj šele aro- gantni. Potem je Branik sredi tedna gostil duhovnike. Pravzaprav jih je tja pripeljal Andrej Firbas, duhovnik iz Limbuša, strasten smučar in pravi svetovljan. Lim- buško cerkev napolni do zadnje- ga kotička; veliko jih pride tja zaradi Boga, veliko pa tudi zara- di simpatičnega Andreja. Leta in leta so duhovniki tetoovali v Kranjski Gori, pa jih je Andrej končno pregovoril, da so prišli na mariborski Snežni stadion in niso ga mogli prehvaliti. Res je, da so nekateri prišli do cilja sa- mi, drugi pa z božjo pomočjo, toda prišli so. Konec tedna pa so Snežni sta- dion zasedli čl^ enega od naj- bolj ekskluzivnih slovenskih podjetniških klubov, Sociusa iz Ljubljane, ki je tokrat že četi:tič organiziral svoj veleslalom. Pa Socius ni ekskluziven samo za- to, ker njegovo članarino merijo v stotisoč tolarjih, ampak zato, ker najbolj skrbi za izobraževa- nje svojih članov. In kot je pri takih klubih, ki niso samo ljub- ljansko usmerjeni, ampak sku- šajo zajeti dobre podjetnike iz vse Slovenije, že v navadi, je v njih skoraj največ podjetnikov s Štajerske, torej tu^ s celjskega konca. Klub, ki šteje 60 članov- podjetij, je pri športno družab- nih srečanjih odprt za vse. Tako so se konec te^a pognali po pohorski strmini Florjan Marko iz polzelske firme Meggle, pa Jakob Holešek, direktor velenj- skega APS. Prišla je Marjana Seles iz Avtohiše Selmar iz Celja in Ivan Strašek, direktor Impol Inotecha in še kup drugih. V ženski konkurenci je med mlaj- šimi zmagala Janja Pušnik, od- Učna smučarka iz Maribora, za- sebno pa soproga Aleša Pušni- ka, nekoč najboljšega voznika rallyjev v Jugoslaviji. Alešev naj- boljši čas na najtežji zimski cest- no hitrostni dirki na svetu Monte Carlo je šele letos, po skoraj dvajsetih letih, uspel izboljšati naš najboljši cestno hitrostni dir- kač Boris Popovič, doma iz Ko- pra. Med prvimi torej ni bilo nobenega iz celjskega konca. »Pa nič zato,« je rekla Vesna Čuber, glavna organizatorica že 4. veleslaloma kluba Socius, za- sebno žena televizijskega ured- nika Vlada Krejača-Uhe, »bo pa drugič boljše.« No, ko smo že pri športu. V Ljubljani najbolj navdušeni pri- staši najbolj važne postranske stvari na svetu, nogometa, vle- čejo za jezik ljubljansko župa- njo Viko Potočnik, ki jim je v evforiji, ki je zajela nogometne navdušence po uvrstitvi sloven- ske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo, obljubi- la, da Ljubljana v kratkem dobila sodoben stadion. Pri tem ni nihče pomislil na to, da je Vika samo politik, ki takrat, ko mu je to v dobro, obljublja naj- bolj nemogoče stvari. Rudi Za- vrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, ti-di, da v Ljub- ljani ni stadiona, ki bi, četudi obnovljen, zamenjal centralni stadion za Bežigradom. Pa tudi noben nov stadion ga ne more zamenjati zaradi niza predno- sti, ki jih ima. Za bežigrajskega pa se tepe cela vrsta lastnikov; najprej je tu križevniški duhov- niški red, ki zahteva ne samo stadion, ampak tudi vrnitev Kri- žank. Svoje hočejo še Športno društvo Olimpija, pa Nogomet- ni klub Olimpija, Olimpijski ko- mite Slovenije, Atietska šola Mi- rana Bizjaka in SCT. Seveda morajo vsi najprej dokazati, da so lastniki vsaj kakšnega metra sedanjega stadiona, potem pa se bodo lahko pogovarjali na- prej. Toda že danes je jasno, da se lahko Plečnikova tribuna na stadionu vsak hip poruši in da naše prestolno mesto ne bo vi- delo nobene od tekem kvalifi- kacij za svetovno prvenstvo, ker razdelitvene zdrahe trajajo že predolgo. Wmm NINAKAVRAN-ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Ivanka Makuc iz Štor se je tokrat uvrstila v šaljivo ru- briko. Čakanje Prijatelja se srečata na avto- busni postaji: »Si se oženil?« »Še ne.« »Kaj pa čakaš?« »Avtobus.« Lenko Cilenšek - rekorder Bukovice Planinsko društvo Žalec ima dve planinski postojanki, ei na Bukovici in drugo na Šentjungerti. Obe sta priljublje izletniški točki, posebno na Bukovico planinci, člani din tva, zelo radi zahajajo. To dokazujejo mnogoštevilni vzponi posameznikov. Tako k predlani je bil tudi lani rekorder 68-letni Lenko Cilenšek i Migojnic pri Grižah, ki je bil na Bukovici kar 1518-krat. Za nji je na drugem mestu Nežika Ribič iz Zabukovice, ki je bila nal planinski postojanki 1170-krat. Sledijo ji še Jože Tavčar iz Zalo na Bukovico je pritekel 717-krat, Božo Trnovšek iz Griž pa 451 krat. Takih, ki imajo več kot sto vzponov, je še kar prea Bukovica pa je zelo priljubljena tudi pri drugih, saj je imela iai več kot 20 tisoč obiskovalcev. T. TAVtK Lenko Cilenšek, kije bil na Bukovici tudi po sedemkrat m dan, za pot pa je porabil najmanj 24 minut v eno stran. VITEZ BELEGA MESTA REPORTAŽA V deželi menihov Rdeča, zelena in bela trgovina Mandalaya, nekdanje prestolnica Burme ali današnjega Myanmara gilo je že pred šesto zju- traj, ko sva s Tino na razma- janih kolesih hitela mimo središča vesolja proti man- (lalayskemu griču. Ne, to ni začetek nove znanstveno- fantastične zgodbice. Središ- če vesolja so namreč bur- manski kralji imenovali svojo mogočno kraljevsko palačo v Mandalayu, ki jo z vsake strani obdaja visok in trden dvokilometrski zid iz rdečkaste opeke. Toda na njihovo žalost to veličastno mesto v mestu ni bilo v burmanski lasti niti tri- deset let, ko so ga že zavzeli britanski kolonizatorji. Zad- nji udarec nekdanji slavi je zadala druga svetovna vojna, ko je bila palača dokončno porušena in požgana. Na lepše dni danes spominja le še mo- gočen zid. Kljub vsemu se je Mandalay začel v zadnjih letih hitreje razvijati, na obrobju starega mesta počasi že rastejo novi hoteli in restavracije v evropskem stilu. Domačini pravijo, da prihaja denar v ' mesto iz treh virov: rdeče, I zelene in bele trgovine. Rdeča i je trgovina z rubini, zelena z ji žadom in bela s heroinom. Če jj dodamo še eno barvo, lahko i rečemo, da tu poteka v glav- nem trgovina na črno. Skozi Mandalay namreč teče glavna in edina burmanska pot od morja do Kitajske. To je naj- pomembnejša trgovska žila za vse vrste trgovcev in preproda- jalcev. Darovi za menihe Mandalay, zadnja prestol- nica Burme, sedanjega Myanmara, preden so Angle- ži leta 1886 to vlogo nameni- li Rangunu (zdaj Vangoon), je skupaj z okolico in nešte- timi pagodami in samostani središče verskega življenja v državi. Najlepši jutranji pri- : zor na tržnici je tisti, ko tiho in dostojanstveno v gosjem redu mimo tebe drsijo v rde- če halje zaviti menihi, ki v Črno skledo v naročju nabi- rajo hrano za prihajajoči dan. Za vsakogar je darova- nje menihom dobro delo, ki bo poplačano v naslednjem življenju. Tudi najrevnejši radi darujejo vsaj žlico riža. Na vrhu mafldalayskega gri- ča, do koder sva s Tino bosa prehodila kar lepo število stopnic, so se mladi menihi ravnokar odpravljali na nov jutranji obhod po mestu. Otroci v meniških haljah včasih kar ne morejo ostati resni kot njihovi starejši bratje in se raje radovedno ozirajo za belopoltimi turi- sti. Z vrha griča se odpira razgled na mesto, bližnja ri- ževa polja in številne pago- de. Najbolj znana in najbolj čaščena med domačini je pa- goda Mahamuni, ki je sicer na drugem koncu mesta in je ena od treh najbolj obiska- nih budističnih svetišč v Bur- mi. Shke Budinega kipca imajo za varno vožnjo v svo- jem vozilu vsi šoferji. Tudi menihi zanj dobro skrbijo, saj mu vsako jutro umijejo obraz in celo zobe. Štiri me- tre visok bronast kip, ki ga je prepovedano slikati, je na debelo ves prelepljen z zlati- mi lističi, ki jih nanj s po- božnimi željami lepijo gore- či budisti. Mandalay leži ob reki Ira- vadij, ki deli državo na dva dela. Čez dva tisoč kilome- trov dolgo reko sta namreč speljana le dva mostova. Ni čudno, da je zaradi tega Ira- vadij tudi glavna prometna pot v Burmi. Reka je vir za- služka za mnoge ljudi. Ob njenih bregovih ponavadi v preprostih bambusovih koli- bah živijo najbolj revni. Tu- di Mandalay ni izjema. Lepo in hkrati pretresljivo je priti med te prijazne ljudi, ki ni- majo ničesar razen svojih rok in lesene kolibe. Čudovit svet lutic Mandalay je tudi kuhurna prestolnica države. Zvečer je najbolje sesti na rikšo in se odpeljati na predstavo v gleda- lišče lutk. Igranje z lutkami je ena najzanimivejših burman- skih umetnosti, skoraj dveur- na predstava pa je resnično paša za oči. Neverjetno spret- ni igralci počnejo prave vrago- lije z lutkami, ki imajo tudi po dvanajst in še več vrvic. Neka- tere imajo celo vrvice za pre- mikanje obrvi. Lutke pred- stavljajo različne mitološke figure, razne kralje, princese, hudobne vile, velikane, duho- ve, predstavo pa spremljajo glasbeniki s tolkali in harfo. Burmanci se nasploh zelo radi zabavajo, zato tudi na ulicah zvečer ni težko naleteti na gla- sno zabavo ali pwe, kjer se na odru pleše in poje. Glasba je na takih prireditvah strašno glasna in za naša ušesa precej nenavadna. Domačini pa v tem trušču neznansko uživajo in s seboj pripeljejo tudi svoje dojenčke, ki se človeku prav zasmilijo. Najglasnejši so pvveji, na katerih se kliče du- hove. Večina Burmancev na- mreč verjame in časti celo vrsto najrazličnejših duhov, ki so prisotni povsod v človeš- kem svetu. Na takih zabavah ima glavno vlogo posrednik, ki ima sposobnost, da prikliče duhove, ki se tako naselijo v njegovem telesu. Pod njiho- vim vplivom lahko počne res neverjetne stvari, ki jih v nor- malnem stanju ne bi mogel. iskanje notranjega miru še pomembnejša kot Man- dalay so bila v preteklosti mesta v njegovi bližnji oko- lici. Burmanski kralji so imeli navado, da so začetek svojega vladanja obeležili tudi s selitvijo v novo pre- stolnico kraljevine. Največ- krat so staro palačo porušili in material, predvsem les, uporabili za gradnjo nove. Po padcu prvega burmanske- ga kraljestva v Baganu konec 13.stoletja so se kralji, pre- den so ustanovili Mandalay, v glavnem selili med Sagain- gom, Avo in Amarapuro. To so tri stara kraljevska mesta, ki so oddaljena le kako uro vožnje ali še manj od Manda- laya. Marsikateri od manj posvet- nih turistov preživi v iskanju notranjega miru nekaj dni v enem od številnih samostanov. Tudi naju je ustrežljivi rikšar U Win Maung odpeljal na obisk k menihom in nunam. Pogovor je potekal s pomočjo rikšarja, ki je bil prevajalec. Tudi če naju je zanimalo kaj o malih menihih, sva morala najprej vprašati najstarejšega, ta pa je vprašanje posredoval naprej. Glavni menih nama je ponosno razkazoval slike turistov, ki so si za duhovno poglabljanje iz- brali njegov samostan. Medtem so nama nune pri- pravile kosilo. Kot je navada na Daljnem vzhodu, je bilo vse servirano v manjših poso- dicah in položeno na nizko mizico. Menihi in nune se na- ma pri jedi niso mogli pridru- žiti, ker jim je dovoljeno uži- vati hrano le do dvanajstih, popoldan pa lahko pijejo le vodo. Poleg tega menihi ne smejo poslušati glasbe in ple- sati, nositi nakita, spati na postelji in sprejemati denar za osebno rabo. Zadovoljni pa so, če jim daš prispevek za samostan. Seveda pri tem ne smeš reči, da je denar za kosi- lo, ker bi s tem užalil njihovo gostoljubnost. Sončni zahod Z mostu Kaj je lepšega kot to, da se prijeten dan konča s čudovitim sončnim zahodom? Najlepši so bili verjetno tisti, ki smo jih opazovali z mosta U Bein v Amarapuri. Čeprav je od nek- danjih palač v laaljevskem Me- stu nesmrtnosti ostalo bolj ma- lo, se splača priti v Amarapuro že zaradi s 1200 metri najdalj- šega tikovega mostu na svetu. Posebej prijetno je tam zvečer, ko pridejo na sprehod tudi do- mačini in menihi iz bližnjega samostana, vitke Burmanke pa prenašajo svoj tovor kar na gla- vi. Veliko jih je po obrazu na- mazanih z belo kremo, ki ji rečejo tanaka. Zanjo pravijo, da je ena od skrivnosti burmanske lepote. Pa se z njo ne mažejo le ženske in otroci, ampak tudi odrasli moški in predvsem pu- bertetniki. Tanaka je namreč izvrstno zdravilo za nadležne mozoljčke. Na mostu sedijo tu- di ribiči, ki v deževni dobi, ko je v jezeru voda, poskušajo uloviti priboljšek za večerjo. Nato se začne sonce hitro spuščati, ne- bo in jezero pa se odeneta v čudovite oranžne barve. To so trenutki, ko se lahko sprostiš in nabereš novih moči za nasled- nji dan. ALEN BRAJNIK Mladi menihi na jutranjem obhodu. TYadicionalne lutke. 34 MATURANTSKI PIESI Gaudeamus igilur Trinajst celjskih maturantskih plesov bo letos obiskalo kakšnih 20 tisoč ljudi - Liter soka stane tudi do 1000 tolarjev, povabljeni smejo imeti s seboj le košarico peciva Prireditve, ki so jih po vojni iz valet preimenovaH v matu- rantske plese in ki so danes usmerjene predvsem v ples in zabavo, zaznamujejo preha- janje gimnazijcev v maturan- te. So kombinacija slovesa od profesorjev, valete in plesa. Značilnosti maturantskih plesov sta že od nekdaj oble- ka, pomembna sestavina identifikacije, in himna Gau- deamus igitur, ki jo študenti pojejo na posebnih slovesno- stih, zdaj pa je hkrati tudi himna maturantov. Maturantski plesi so v tem času spet vroča tema naših ma- turantov. V celjski dvorani Golo- vec se bo letos zvrstilo trinajst maturantskih plesov. Prvi ples je bil že 21. januarja, zadnji bo 1. aprila letos. Skratka, dvorana Golovec bo dobra dva meseca ob vikendih gostila maturante celjskih srednjih šol in njihove sorodnike ter prijatelje. Vseh skupaj bo okoli dvajset tisoč. Maturanti Gimnazije Lava so bili eni izmed prvih, ki so letos doživeli svoj ples. Zabavali so se v soboto, 29. januarja. Prib- ližno 120 maturantov je bilo dobro pripravljenih. Zapeli so svojo himno, odplesali plesni venček, potem pa se je začela zabava, Id je trajala do jutranjih ur. Ansambel Oliverja Twista, ki je že veteran na celjskih m.a- turantskih plesih, je z različni- mi pesmimi kar dodobra raz- vedril prisotne. Ob poskočnih in malo mirnejših zvokih glas- be so se zibali vsi: mladi, malo manj mladi, pa tudi tisti, ki so se že z nostalgijo spominjali svojega plesa. Tudi letošnji maturanti so svoje obleke skrbno izbirali. Nekateri so kupili blago in šli k svojim ne tako dragim šiviljam, ki so jim za zmerno ceno od petnajst do dvajset tisoč tolar- jev zašile obleke po meri. Dru- gi, malo bolj zahtevni, so oble- ke kupovali v prestižnih buti- kih po Sloveniji in v tujini ali pa so obiskali znane celjske mod- ne ustvarjalce. K obleki sodijo še čevlji, nakit, ličila in pričeske. Ko cene seštejemo, dobimo že kar lepo vsoto, približno petde- set tisoč tolarjev. »Ni mi žal denarja, ki sem ga porabila za nakup obleke in drugih dodat- kov. To je enkraten dogodek v življenju, zato je vreden svoje- ga denarja,« je dejala maturant- ka v razkošni svileni obleki. Za hrano in pijačo so poskr- beli gostinci Celjskega sejma. Pripravili so štiri menije: topli obrok, narezek, vegetarijansko in sirovo ploščo. Cena posa- meznega menija je bila 1300 tolarjev v prednaročilu in 1500 tolarjev na dan prireditve. Za steklenico vina so morali odšte- ti 1200 tolarjev, liter soka pa je stal od 800 do 1000 tolarjev. Kot vsa leta poprej tudi letos velja pravilo, da gostje ne smejo v dvorano prinesti ničesar, izjema je pecivo. »Mi smo prinesli veli- ko peciva, pa tudi nekaj stekle- nic vina, saj je tukaj vse drago. Vse smo zavili kot veliko darilo in prelisičili varnostnike,« je po- vedala maturantka. 800 maturantov Šolskega centra Velenje se bo zabavalo na štirih maturantskih plesih konec marca. Plesi bodo 24., 25. in 31. marca ter 1. aprila v Rdeči dvorani v Velenju. Pri- čakujejo preko 4000 gostov, ki jih bo zabavala skupina Slo- venskih 5. Cena vstopnice bo 4000 tolarjev. Za večerjo bosta na voljo dva menija, in sicer topel mesni in vegetarijanski. Dijaki bodo za večerjo prispe- vali 1500 tolarjev. Steklenica vina bo okoli 900 tolarjev. V šolskem centru so povedali, da cene niso pretirane in da bodo denar, ki bo ostal od ple- sa, namenili dijakom za za- ključne prireditve, izlete ali za šolsko opremo. Cena vstopnice, ki je od šo- le do šole različna, je bila 2300 tolarjev. Za garderobo so mo- rali odšteti 300 tolarjev, prav toliko pa tudi za parkirni pro- stor v neposredni bližini dvo- rane, kar je letošnja novost. Zagotovo je ples dogodek, zaradi katerega mnogi globoko sežejo v žep, toda večina to opravičuje z besedami: »Matu- rantski ples je eden izmed naj- lepših in edinstvenih dogodkov v življenju vsakega maturanta, zato se stroški s tem ne dajo primerjati. Veselimo torej se!« MIRJANA GOTAL Foto: GREGOR KATIČ Na maturantskem plesu pride na plan tudi vsa iznajdljivost, okus, pa tudi drznost pri izboru oblek. Mlada, elegantna, lepa in brezskrbna - matura je šele junija. FOTOREPORTAZA Polnočni ples Foto: GRE60R KATIC NASI KRAJI IN UUDJE 35 Diamantna poroica gasilskega para Konec januarja sta 65 let upnega življenja na Gradu jjor v Laškem potrdila Ana Ernest Oplotnik iz Lipne- Dola pri Jurkloštru. Oba gta letos - Ernest še v tem jsecu, Ana pa julija - do- ilnila 90 let. Vse življenje 1 posvetila gasilstvu in še jies vsak četrtek odhajata jdnje, saj Ernest še vedno di tekmuje z veterani. Rojena sta bila v Trbovljah, la kot ena izmed devetih, nest pa kot eden od petih ok. Oba izhajata iz delavske udarske družine. Ernest je vse do upokojitve zaposlen ludniku Trbovlje, Ana pa je spodinjila pri neki učiteljski užini. Poročila sta se leta 35 in od takrat naprej živela udniškem stanovanju. Ernest je v gasilskih vrstah svojega 22. leta in pravi, da >0 bili pri tem društvu kot ena 5ama velika družina. Najprej e bil njihov član, v času oku- pacije, ko je bil takratni po- i^^eljnik Slavko Hlastan, sicer znani telovadec v društvu So- kol, ki je za Leonom Štukljem prejel bronasto medaljo, areti- ran, je bil namestnik poveljni- ka. Zatem je po osvoboditvi, /se do leta 1966, bil tudi po- i^eljnik GD Trbovlje. Danes je njihov častni član, a kljub tako i^isoki funkciji se ne odpove nobenemu tekmovanju za ve- terane in se druži z njimi iz tedna v teden. Tudi Ana je bila i^seskozi njihova zvesta člani- :a. K poroki so ju prav tako spremljah gasilci, saj je imel Ernest za pričo takratnega po- veljnika, peljala sta se v gasil- skem avtomobilu (enemu iz- med treh, ki so takrat sploh v Trbovljah bili), igrali pa so iima gasilski tamburaši. V zakonu se jima je rodil le en sin - Ernest, pri katerem zadnje leto tudi živita, zanju pa lepo skrbi tudi snaha Berta. Imata tri vnukinje in tri prav- nuke. Še vedno sta na srečo čila in zdrava, Ana še danes rada speče kakšno potico in kuha. Še posebej zanimivo pa je to, da perilo pere na roke, saj se nikoli ni mogla navaditi na pralni stroj. In kot je pri- pomnil eden od gostov na po- roki, bi k njej »prav rad poslal kakšno sodobno gospodinjo, da bi si ogledala njeno snežno belo perilo.« Vsa njuna dobra volja in kle- nost pa sta še en dokaz, kako zdravo in aktivno življenje us- pešno prispeva k temu, da je lahko starost tudi lepa in pri- jetna, posebej še, če jo lahko dva uživata skupaj tudi po 65 letih. MOJCA MAROT Foto: VLADO MAROT Od leve proti desni: bivši poveljnik PGD Trbovlje Ivo Gračner, zakonca Ana in Ernest Oplotnik in Srečko Kerin, poveljnik Gasilskega zavoda Trbovlje. Brez dela ne moreta Na Pernovem v Krajevni i^upnosti Galicija sta zlato •oroko praznovala 74-letni 'anez Hrustelj in njegova 75- ^na žena Marija. V Savino- 1 spominski sobi v Žalcu je Jvilni obred ob prisotnosti *®vilnih svatov opravil žal- ^^ podžupan Janko Kos. Za- em je vesela druščina odšla ' Galicijo, kjer je bila cerk- ^l^a zlata poroka v župnij- ^ cerkvi, opravil pa jo je župnik Janko Ciga- Oba zlatoporočenca izhaja- kmečkih družin. Janez je doma v Studencah in Mari- ® v Podkraju. Janez je osnov- šolo obiskoval na Ponikvi, pa do mobilizacije, ko ^^ je bilo 17 let, delal doma ^ kmetiji. Iz vojne se je vrnil ^^^^ 1945, takoj nato pa odšel .^ služenje vojaškega roka v Leta 1949 se je zaposlil /^fTietijski zadrugi na Ponik- ^ato pa 10 let služboval v ^°gaški Slatini, dokler se ni zaposlil kot zavarovalniški za- stopnik Zavarovalnice Triglav, kjer se je leta 1986 upokojil. Opravljal je razne funkcije v krajevni skupnosti Gahcija in dobil številna priznanja. Mari- ja je po končani osnovni šoh ostala na kmetiji, po smrti ma- tere pa prevzela skrb za dom, očeta in tri brate. Med vojno je vseskozi pomagala partiza- nom. Jubilantoma so se v zakonu rodili štirje otroci, žal sedaj živi le še en sin, ki na kmetiji nadaljuje delo svojih staršev skupaj s sinom in ženo. Jubi- lej zlatoporočencev krasi po- šteno, z ljubeznijo in odreka- njem obogateno skupno živ- ljenje, danes pa tudi še dobro zdravje, veselje do dela, pred- vsem pa ljubezen njunih bliž- njih. T. TAVČAR Ljubila drug drugega Zlatoporocenca Janez in Marija Vranic iz Prekope Mrzel zimski dan je bil ok- vir zlatoporočnemu slavju, ki sta ga bila deležna Janez in Marija Vranič iz Prekope, skupaj s številnimi svati. Najprej so se zbrali v župnij- ski cerkvi na Vranskem, kjer sta zlatoporočenca ponovila zakonske obljube, ki sta si jih prvič izrekla pred petde- setimi leti v isti cerkvi. Tokrat je obred opravil do- mači župnik Jože Turinek, za še bolj slovesno vzdušje pa so med zlatoporočno mašo do- nele orgle in petle citre. S kočijo sta se potem slavljenca odpeljala do gostišča Filač - Slovan, kjer ima občina Vran- sko svojo poročno sobo. Sva- tov je bilo toliko, da vsi niso mogh vanjo, da bi prisostvo- vali obredu, ki ga je opravil vranski župan Franc Sušnik. Po končanem obredu so na- daljevali slavje v velikem sa- lonu gostišča. Življenjepis slavijencev je ob takih priložnostih neizogi- ben. Tako smo izvedeli, da se je Janez Vranič rodil leta 1921 na kmetiji v Prekopi. Osnovno šolo je končal na Vranskem, potem pa opravil več tečajev kmetovanja. Vseskozi je delal na domači zemlji, med drugo svetovno vojno pa je bil mobi- liziran v nemško vojsko, se boril na ruski fronti, odkoder se je vrnil kot invalid brez prstov na nogah. Brat in nje- gove štiri sestre so si ustvarili družine drugje, Janez pa je prevzel domačo kmetijo. Marija Vranič pa se je rodila kot Brdnikova leta 1922 v Stopniku. V družini je bilo šest otrok, ki so, ko je bilo Mariji pet let, izgubili mamo. Za otroke sta skrbela oče in stric. Tudi Marija je obiskova- la osnovno šolo na Vranskem, ko jo je končala, pa je prevzela skrb za družino. Kot 18-letno dekle je šla v gospodinjsko šolo. v Ljubljano. Ko se je vrni- la domov, se je začela druga svetovna vojna, v kateri je so- delovala s partizani. Ljubezen med jubilantoma se je vnela ob koncu vojne, zakonsko zvezo pa sta skleni- la leta 1950 v takratni občini Vransko in v vranski župnijski cerkvi. Po poroki sta živela na Rjavčevi kmetiji, kot se po do- mače reče, skupaj z Janezovi- mi starši. Intenzivno so se uk- varjali s hmeljarstvom in živi- norejo. Zakoncema so se rodi- li štirje otroci: Elza, Janko, Mija in Simona, ki sta jih spra- vila do kruha in jim pomagala ustvarjati lastne domove. Po njuni upokojitvi je kmetijo prevzel sin Janko z družino. Sedaj imata sedem vnukov in dva pravnuka, ki so jima v veliko veselje. V veselje pa jima je tudi to, da njuna kme- tija, ki sta jo toliko let obdelo- vala s tolikšno ljubeznijo in skrbela za njen napredek, tudi sedaj lepo napreduje. Ukvar- jajo se s hmeljarstvom, živino- rejo in perutninarstvom. Ja- nez Vranič je še posebno na- vezan na hmelj, ki mu je vse življenje posvečal 5voje moči, se izobraževal in prav na tem področju imel velik ugled, za- radi česar je bil tudi hmeljar- ski starešina leta 1983. - T. TAVČAR Zlatoporočenca iz latkove vasi Marija in Branko Cizej iz Latkove vasi sta praznovala zlato poroko. Cerkveni obred je bil v preboldski župnijski cerkvi, opravil ga je župnik Franc Serec, civilni obred pa Franc Žužej v Savinovi spo- minski sobi v Žalcu. Branko se je rodil leta 1922 v Prekopi, po osnovni šoli se je vpisal v kmetijsko šolo, med vojno bil zaprt v Starem piskru in se pozneje priključil partizanom. Po vojni je po- magal doma na kmetiji, po- tem se je usposabljal na Češ- kem in se po vrnitvi zaposlil v kmetijski zadrugi, pozneje v tovarni Emo in nazadnje v Rudniku Velenje, kjer se je tudi upokojil. Marija je tri leta mlajša, rodila pa se je v Kaplji vasi. Končala je meščansko šolo, delala na krajevnem uradu v Kaplji vasi in Preko- pi, pozneje tudi v tovarni Emo in tovarni nogavici Pol- zela. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, ki že imata vsak svojo družino. Sedaj zlatoporočenca uži- vata sadove svojega življenja, rada imata, če ju obiščeta sin in hčerka, še posebno vesela sta štirih vnukov in pravnu- ka. Vsakdanjik si krajšata z drobnimi deli, z gojenjem do- mačih živali in drugim. Kljub letom sta še vedno dobrega zdravja, kar dela njun jubilej še lepši. T. TAVČAR 36 NASVETI POSODA Rimski lonec Poleg najrazličnejših emaj- liranih, nerjavnih in litože- leznih posod za pripravo hra- ne lahko uporabljamo tudi posebne posode iz lončevine. Posodo iz lončevine so uporabljali že stari Rimljani. Zato take lončevinaste lonce nekateri imenujejo tudi rim- ski lonci. Lončevinasta poso- da je ponavadi sestavljena iz dveh delov, to je iz podolgo- vate, ovalni skledi podobne posode in prilegajočega se pokrova. Posodo iz lončevine so včasih uporabljali za kuha- nje in pečenje v krušnih pe- čeh. V njej so naše babice pripravljale najokusnejše sta- roslovenske jedi. Včasih jo najdemo tudi na naših tržni- cah in pri lončarjih. Izdelana mora biti iz neoporečne gline in dobro žgana. S posodo iz kvalitetne lončevine, ki ne sme imeti nobenih škodljivih stranskih učinkov, lahko pri- pravljamo najrazličnejša živi- la brez uporabe dodatnih maščob in v lastnem soku. Lončevina, iz katere so iz- delane te posode, mora biti zelo fina in zelo porozna. Prav zaradi te poroznosti ohranijo živila hranilne snovi, vitamine, naravni okus, aromo in narav- ne sokove. Živila pripravljamo navadno z zelo malo tekočine. Največkrat zadostuje voda, ki jo vsebujejo živila, in tista, ki se nabere v lončevini. Pripo- ročljivo je, da lončevinasto po- sodo pred vsako kuho oziro- ma pečenjem namakamo v vodi vsaj petnajst minut, in sicer oba dela - globok del posode in pokrov. Maščob oziroma olj dodajamo mini- malno, živila pa včasih lahko pripravljamo brez vsake maš- čobe. Zato so jedi, pripravljene v lončevinasti posodi, primer- ne tudi za diete, če izberemo prava dietna živila. V posodi iz lončevine pri- pravljamo živila vedno v po- kriti posodi. Ves čas kuhanja ali pečenja mora biti posoda pokrita s pokrovom. Z lonče- vinasto posodo kuhamo in pečemo vedno v pečici oziro- ma krušni peči. Odprtega og- posodo, posodo pokrijemo, vstavimo posodo v pečico in pečico vklopimo, naravnamo čas za pečenje, pečemo na temperaturi 180 do 210 sto- pinj Celzija pri 180 W, brez pokrova pečemo še 5 minut (da se živila lepo zapečejo). Krompir s poprovo meto Potrebujemo: tričetrt kg oluplj enega krompirja, 1 srednje veliko čebulo, šop pe- teršilja, 1 vejico šatraja, 2 žlici olja, 250 g govedine, sol, po- per, kislo smetano, 50 g sira ementalca, 1 jajce. Priprava: krompir nareže- mo na rezine, čebulo sese- kljamo, peteršilj, poprovo meto in šetraj drobno sese- kljamo (ali suha zelišča zdro- bimo). V ponvi segrejemo ol- je, narezano meso prepraži- mo na čebuli, zalijemo z juho (ali vodo), solimo in popra- mo, dodamo zelišča in preli- jemo s smetano. Vse skupaj nato dušimo deset minut. Krompir položimo v rimski lonec, posohmo in popopra- mo. Ementalec naribamo, po- mešamo v polovico krompir- ja, na to prelijemo zdušeno meso in prekrijemo z ostalo polovico krompirja, prav tako posolimo, popopramo in po- trosimo s sirom. Preostalo smetano in jajce, sol in poper zmešamo in prelijemo po krompirju. Pokrijemo, pečico nastavimo na 600 W za 20 minut in jed spečemo. K jedi ponudimo zeleno solato. Čas, ki ga prihranimo v pri- merjavi z navadno pečico, je 30 minut. Zeliščni rostbif Potrebujemo: 800 g rostbifa, 2 zrni česna, 1 žlico soli, nekaj popra, sesekljan peteršilj, sese- kljan list zelene, žličko suhe bazilike in zdrobljenega maja- rona, malo posušenega timija- na, 5 žlic olja, 1 žlico gorčice. Priprava: mesu odstrani- mo maščobo, zelišča zmeša- mo in meso natremo z zelišč- no mešanico. Vse skupaj po- ložimo v rimski lonec, ga po- krijemo s pokrovom in zape- čemo z močjo 600 W 10 mi- nut, nato pa še 10 minut s 340 do 400 W. Preden začnemo rostbif rezati, ga pustimo po- čivati še 5 minut, ko ga servi- ramo, ga obložimo še s para- dižnikovimi koleščki. K jedi ponudimo bel kruh in listnato špinačo ali svežo blitvo. BOJAN SEŠEL ZDRAVJE IN LEPOTA Ko je pociteic nujen Imate veliko dela, zato kljub utrujenosti in izmu- čenosti vztrajate v službi, čeprav je večina sodelavcev, kolegov, prijateljev, znan- cev in sorodnikov na dopu- stu? Obenem pa se prepri- čujete, da je kriza le pre- hodne narave in da dejan- sko še niste čisto na koncu (beri: da lahko dopust še malce počaka). Ponujamo vam VBČ opozorilnih zna- kov - simptomov, ki pričajo, da morate čimprej izpreči, če se hočete učinkovito izogniti prežečemu kolapsu in katastrofi: - tudi v prostem času (zve- čer, ob vikendih, med prazni- ki, v prostih dneh) nenehno razmišljate samo o poslu, drugo vas sploh več ne zani- ma; - v službi ostajate pozno v noč ali pa si nosite delo do- mov in ležete k počitku šele v zgodnjih jutranjih urah; - nadur si sploh več ne obračunavate, marveč jih smatrate kot sestavni del va- šega običajnega delovnika; - zanemarjate družino, pri- jatelje, sorodnike in ljudi, ki vam dejansko veliko pomeni- jo, predvsem pa vse bolj za- nemarjate samega sebe; - večkrat na skrivaj delate, da ne bi vznemirjali svojih domačih, ki vas odvračajo do dela; - pri športu, rekreaciji, ho- biju in ostalih prostočasnih aktivnostih se dolgočasite, najhuje pa je, kadar nimate kake konkretne obveznosti; - vaše zanimanje za part- nerja in nasprotni spol nas- ploh vse bolj upada, tolažite se, da je delo trenutno vaša prva prioriteta; - nenehno vas spremlja ob- čutek stalne naglice in priti- ska; - vedno manj zaupanja imate v sposobnost svojih so- delavcev in podrejenih, zato skušate vse narediti sami; - svojih dosežkov in uspe- hov se sploh več ne veselite, marveč vedno stremite za no- vimi, večjimi in boljšimi; - misel na počitek in spro- stitev vam je tuja in neprijet- na; - vse, kar se dogaja izven poslovne in poklicne sfere, vas vedno bolj dolgočasi in vznemirja. GREMO PO GOBE Gobarjenje v sneg« Gobarjenje v snegu? Zakaj pa ne! Hidi to je mogoče. Le to moramo vedeti, kje in kaj iska- ti. V zimskem času res ni preti- rano veliko gob, vendar so, le malce nad ničlo mora biti noč- na in dnevna temperatura. Stari gobarski mački so ce- lo borove gobane, nekateri jih napačno imenujejo ajdovke, nabirali v mesecih od decem- bra do marca. So pa gobe, ki za zimski čas niso nič nena- vadnega, celo značilno je, da rastejo prav v tem času. Ena izmed teh je zimska panjev- ka. Raste na štorih listnatega drevja. Spoznamo jo po ko- smatem betu, ki je najprej okrast, sčasoma pa postane črn. Raste v šopih. Je užitna, dobra goba, le preveč naen- krat je ni priporočljivo pojesti. Sicer pa bomo bolj resno začeli gobariti ob koncu fe- bruarja, zanesljivo pa v mar- cu. Brskali in iskali bomo na prostorih, kjer naj bi bile mar- čevke. Zamrznjenih gob vam je najbrž že zmanjkalo, zato bo- mo danes pripravili nekaj iz suhih gob. Sulie gobe z mesom in zelenjavo Potrebujemo: 3 žlice olja, čebulo, 1/2 gomolja zelene, peteršiljevo koreninico, sred- nje velik rdeč koren, brinove jagode, 5 dag suhih gob, 40 dag teletine, 3 dag moke, ju- ho, rumenjak. Priprava: na olju du3 narezano čebulo, dodam« kocke narezano zeleno, 1 teršiljevo koreninico in j ren, lovor in brinove jag ter dušimo pol ure. Ko je 2 njava na pol mehka, dod< namočene ožete in sesek ne gobe, na koščke narezi teletino in pražimo, da izpari. Jed nato poprašim moko, zalijemo z juho, ] vremo in ponudimo s pole ali kruhovimi cmoki. AMADEO DOLE PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Za lastnike psov ni »pasjega vremena« številne raziskave po ce- lem svetu so pokazale, da štirinožec dobro vpliva na naše telo in dušo. Ob psu se razbremenimo, depresivno in slabo razpoloženje popu- stita, srčni utrip se normali- zira. Krvni obtok postane stabilen, previsok krvni pri- tisk, ki je eden poglavitnih vzrokov številnih bolezni, se zniža, živčna napetost popu- sti. Najnovejše študije iz Av- stralije celo kažejo, da imajo lastniki psov nižjo raven ho- lesterola, to pa zmanjša ne- varnost srčnega infarkta. Ni naključje, da imajo pse sedaj tudi že na klinikah. Pa- cienti, ki so v družbi psa, na- mreč hitreje okrevajo. Lastni- ki psov pa se mnogo hitreje pozdravijo, so pa tudi manj bolni. Pa ne le zato, ker dobro psihično počutje vpliva tudi na telesno zdravje. Dnevni sprehodi s štirinožcem so do- ber trening za krvni obtok. Poleg tega pa se na tak način utrdimo, saj sprehodi v vsa- kem vremenu pripomorejo k odpornosti proti boleznim. Pes hoče in mora ven, pa če lije v potokih. Večkrat se ne- radi odzovemo nujni potrebi štirinožca, odločitev za spre- hod pa potem le redko obža- lujemo. Saj slabega vremena sploh ni. Je le slaba obleka. Če smo pravilno oblečeni in imamo nepremočljivo obuva- lo, se spremenijo tudi neviht- ni jesenski nalivi ali zimski snežni metež v pravo doži- vetje. Pogosto sprehod ne de- ne dobro le telesu, pri tem pozabimo tudi na vsakodnev- ne skrbi in se sprostimo. Ravno »pasje vreme« je lahko pogosto vzrok za spore med lastniki psov in ostalimi ljudmi. Že v suhem vremenu ni prijet- no, če pes neznanca pozdravi tako, da ga obskače. V dežju ali snežni brozgi pa je tako po- manjkanje distance lahko celo zelo drago - če seveda pomisli- mo na stroške čistilnice, ki jih moramo povrniti »obskakane- mu« oškodovancu. Takemu ob- našanju je treba pravočasno na- rediti konec. Pes, ki se je naučil hoje ob gospodarjevi nogi, ki pozdravi znance in neznance le z mahanjem repa in ki je tudi sicer ubogljiv, nam bo tudi v »pasjem vremenu« v veselje. Vseh teh vrlin se bo pes naučil v pasji šoli. V snegu ceste in poti prej ali slej posujejo s soljo. Če po sprehodu psu ne operemo tac, to lahko povzroči rane. Sicer pa pes tudi pozimi ne potrebuje veliko opreme. Uporabo toplih plaščkov pri- poročamo le pri zelo majhnih ali redko poraščenih psih. Poleg tega je treba paziti, da štirinožec ne bo požrl snega, saj to lahko povzroči neprijet- no vnetje grla. Sicer pa še tako ledeno mrzli dnevi štirinožcu ne morejo do živega. BIO KOLEDAB nja ali vroče kuhalne plošče lončevinasta posoda ne pre- nese. Posodi tudi škoduje, če ji med kuho prilivamo mrzlo tekočino. Temperature, na katere naravnavamo pečico pri posameznih jedeh, so so- razmerno visoke, tudi do 250 stopinj Celzija, v krušni peči pa so temperature že itak do- kaj visoke. Zaradi vpliva nasr- kane vode v porah lončevine doseže namreč temperatura v živilih le okoli 100 stopinj Celzija ali malo več. Prav za- radi tega ostanejo živila sočna in zelo aromatična. Uporaba posode iz lončevine v mikrovalovni pecici Posodo iz lončevine lahko uporabljamo tudi v mikrova- lovnih pečicah. Pred prvo uporabo posodo pomijemo v vroči vodi, pred vsako upora- bo splaknemo pokrov pod te- kočo vodo, vstavimo živila v NASVETI 37 REKREACIJA torving osvojil iinucarslci svet muči z manjšim notra- jj lokom (lopataste, kri- metuljaste, SCX, SCP, ving) pomenijo revoluci- učenju, tehniki in meto- j alpskega smučanja. Nji- /e značilnosti so lahkotna lljivost po robniku, večja rost - manjše zaviranje v roju, večja stabilnost smu- ja, večja varnost in manj- obremenitve v zavojih na šičje in kosti, majhna ak- ika energija za začetno emembo smeri. e posebej je dobrodošla avna tehnika gibanja - teh- ;a koraka, konstrukciji tele- prilagojena osebnostna dr- in mehkobna lahkotnost gi- ija, nihanja in zibanja, lučarju se ni treba učiti po- lnih gibanj razen potiska- ^ kolen navznoter, presto- |v, preskokov v smeri zavo- !i novimi smučmi se v enem nu naučimo smučati po jih in srednje strmih tere- i, lahkotno vijugati brez po- |bne velike gibalne sposob- bstiin eksplozivne moči. Namesto smučarjev moči paja s karvingom prihaja Iba 5/nučarjev z občutkom, ^ng smuči imajo to last- kt, da se na različnem snegu pično odzivajo. Zavijati in pati je treba zavoje z veliko bro občutka, začeti zavoj z tivnostjo: korakom, nastav- ni robnikov, prestavitvijo Bučke, preskokom. Poškodbe so večinoma med nunskimi smučarji pred- am zato, ker ti vozijo s staro pniko in močjo, na katero pa karving smučke odzovejo s •ehitro spremembo, ki jo telo J more spremljati in pride do 'Vitja v kolenih, ki tega ne [enesejo in tako pride do ^Skodb, največkrat v kolen- om predelu. Ob pravilni tehniki in smu- ®ju z občutkom ter v mejah "ojih sposobnosti gibanja in 'Vladanja hitrosti smučka ni ^3rna. Med povprečnimi ^učarji, posebno občasnimi kreativci, začetniki in se- je prodor karving smuči izadržen. V tujini so žični- 'ni skupno s proizvajalci že 'vno pričeli z akcijo »Na vrh •ndole, žičnice kot nesmu- ■ v dolino novi smučar«, ^ karving smuči na dolgi, "ki progi to dejansko omo- "^ajo. ^^nimivo, da karving smuči -proizvajajo za otroke. Veči- ' proizvaja le polkarving široke so le krivine. zadnji deli pa so ožji. Take smuči pa so za otroka težje obvladljive, saj otroci ne smu- čajo s tehnično naučenimi gi- bi, temveč z občutkom. S pol- karving smučmi pa jim po- slabšamo ravnotežje, ki je za- nje najtežja zahteva in oporo na robnikih, ki jo potrebujejo predvsem za kontrolo smeri, hitrosti in obvladanja teren- skih oblik. Zato bi bilo prav, da strokovne organizacije in tisti, ki že imajo izkušnje, to povedo tudi ljudem v smučar- skih organizacijah, kjer kar- vinga strokovno še ne obvla- dajo. Seveda pa tudi konzer- vatizem proizvajalcev ni v po- moč smučanju otrok. Kako izberemo primerno Icorving opremo? Začetnikom, seniorjem, poškodovanim smučarjem, občasnim rekreativcem in fi- zično ter gibalno manj spo- sobnim ljudem priporočamo karving smuči z izrazitim stranskim radijem 10 do 20 m. Zagrizenim paralelnim smučarjem, ki se ne morejo odvaditi oddrsavanja, priporo- čamo manj izrazit stranski ra- dij cca 25 do 35 m. Izbira pravilne dolžine smuči: za otroke, ženske in smučarje do srednje rasti pri- poročamo dolžino smuči v te- lesni višini. Večjim in težjim ter fizično in gibalno manj sposobnim smučarjem pripo- ročamo 5 do 15 cm krajše smuči od telesne višine. Izbira smučarskih čevljev: danes so na trgu že posebni karving smučarski čevlji, kate- rih značilnost je večji naklon noge v čevlju naprej, mehkejši prednji del čevlja in nižji čev- lji. Visoki in trdi smučarski čevlji so ovira za karving smu- čarje, posebno za otroke, za- četnike in starejše. Zato si izberite nižje, meh- kejše in udobnejše smučarske čevlje in v njih boste udobno in z užitkom karvirali po smu- čiščih. Dovolj so tri do štiri sponke in zelo udoben mehak vložek. Izbira smučarskih palic: do- brim smučarjem so palice manj pomembne in jih potrebujejo bolj za hojo in oporo. Začetniki, otroci, slabši in težji smučarji ter gibalno manj sposobni naj imajo 5 do 10 cm večje palice od višine do komolca, da mu bodo bolje služile za oporo in hojo ter pori vanje po blagih terenih in na žičnice. Svetujemo vam, da pred na- kupom na enem naših smu- čišč preizkusite nekaj mode- lov karving smuči in čevljev, hkrati pa boste prejeli še nekaj nasvetov o karvingu in morda tudi priročnik za smučanje. MARIJAN ŠTELE Prehrana športnika in rekreativca Sodoben način življenja zahteva od človeka stalno te- lesno in duševno odpornost, ki pa ob pogostih stresnih situacijah niha in se nima časa hitro obnoviti. Prav za- radi tega mora imeti organi- zem določene rezerve, da se lahko čim bolj upira škodlji- vim vplivom okolja. Redna telesna aktivnost in zdrava prehrana sta pogoj za dobro odpornost organizma. Seveda so gibalne potrebe v raznih starostnih obdobjih različne in kakor navajajo šte- vilni avtorji velja, da je obdob- je vrhunske zmogljivosti od 20. do 30. leta, ko sta rast in telesni razvoj končana in osta- ja polno odvečne energije, ki jo športnik lahko uporabi za večje dosežke. Gre za leta, ko je človek najmočnejši, najhi- trejši in ima največjo sposob- nost hitrega reagiranja. V prvi dobi staranja, od 40. do 60. leta, človek pri delu in športu ni več tako hiter kot v mlado- sti. V tem obdobju se je po- trebno bojevati proti teži, hkrati pa skrbeti za mišično moč in ohranjanje sklepov. Potrebno je vedeti, da le funk- cija ohranja organe, zato se je treba potruditi in s telesnimi vajami ohranjati kondicijo. Tudi upokojitev naj ne pome- ni praznega življenja, temveč začetek obdobja, ko se človek lahko bolj kakor doslej posveti dejavnostim, s katerimi ima posebno veselje. Starejši naj ne trenirajo, če imajo slab dan, če se slabo počutijo in se jim oglaša odpor do napreza- nja. Priporočajo se jim pred- vsem lažje, a razmeroma dol- go trajajoče telesne vaje v na- ravi: hojo, planinstvo, kolesar- jenje, plavanje... Na čim boljše zdravje in boljšo kondicijo športnika in rekreativca lahko vplivamo z ustrezno prehrano. Mit, da športniki potrebujejo dodatne beljakovine, je že preteklost. Beljakovine so resnično os- novni gradbeni material naše- ga telesa, a so kljub temu za aktivne ljudi le slab vir energi- je. Če pojemo preveč beljako- vin (več, kot jih telo potrebuje za vzdrževanje in obnovo ce- lic in tkiv, za tvorbo novih encimov, vzdrževanje močne- ga imunskega sistema, izgrad- njo novih tkiv ipd.), se preo- stanek pretvori v maščobo in sladkor in se nato skladišči v raznih delih telesa. Tako od- večne beljakovine gradijo le bolj zamaščeno telo, ne pa močnejše mišično tkivo. Pomembno je tudi vedeti, da se pri presnovi beljakovin tvorijo strupeni stranski pro- dukti. Glavni med njimi je amoniak, ki se vgradi v končni produkt presnove beljakovin, v sečnino, ki je tudi strupena snov. Pri večjem uživanju be- ljakovin tako tudi bolj obre- menjujemo ledvice in jetra, da razstrupijo in odstranijo te po- tencialne strupe. Zaradi pove- čane količine amoniaka in seč- nine tvori telo več urina, kar povzroči dehidracijo in izgub- ljanje življenjsko pomembnih mineralov iz telesa: kalija, kal- cija in magnezija. Odvečne maščobe pa prav tako kot odvečne beljakovine škodijo vzdržljivosti, ker spre- menijo presnovo ogljikovih hidratov (posledica so nizke rezerve glikogena v mišicah) in omejijo količino kisika, ki ga kri dostavlja delujočim mi- šicam. Mišice lahko skladišči- jo le relativno majhne količine maščob. Ostanek se shrani okoli notranjih organov kot izolacija in oblazinjanje pod kožo. Kot ste verjetno uganili, so kompleksni ogljikovi hidrati najboljša hrana za doseganje visoke zmogljivosti. So edino resnično čisto gorivo in hitro dosegljiv vir krvnega sladkor- ja. Glikogen (ogljikov hidrat) je za delujoče mišice veliko bolj pomemben kot maščobe ali beljakovine, saj se od vseh porabi najhitreje. Glikogen je shranjen predvsem v mišicah (nekaj pa ga je uskladiščenega tudi v jetrih) in je pripravljen za uporabo, ko ga potrebuje- mo. V primeru, da mišice po- rabijo ves glikogen, se pojavi- jo bolečine, nastopi utruje- nost in krč, ki zaustavi vso nadaljnjo fizično aktivnost. V telesu takega športnika je lah- ko še vedno polno maščob in beljakovin. Ogljikovi hidrati, predvsem kompleksni ogljikovi hidrati, kot sta nerafiniran riž in testenine, so osnovno energijsko hranilo. Tako morajo biti v povprečni dnevni prehrani športnika in re- kreativca zastopani v večini, to je najmanj 50 do 60 odstotkov. Ostalo so lahko beljakovine in maščobe, ki naredijo prehrano bolj pestro in okusno. mag. SIMONA RUČIGAJ Masaža za zdravie Tradicionalna tajska ma- saža temelji na konceptu de- setih najpomembnejših energijskih linij (Sib Sen), ki potekajo po celem telesu. Vzdolž njih ležijo akupre- surne točke ali »okna v telo«, skozi katere se uravnava živ- ljenjska energija. Motnje v energijskem toku povzročijo pomanjkanje življenjske energije in spodbudijo raz- voj različnih bolezni. Pravilna masaža lahko te blokade odpravi, spodbudi pretok življenjske energije ter pripomore k ponovni vzposta- vitvi porušenega ravnotežja in z njim k boljšemu zdravju in počutju. Tradicionalna tajska masaža naj traja vsaj dve uri: v prvih 30 minutah se odprejo telesni energetski pretoki, šele po 120 minutah pa se uravna celotna harmonija in energija celega telesa. Tajska masaža sprošča miši- ce, spodbuja prekrvavitev, zmanjšuje stres, lajša boleči- ne, izboljšuje zaznave, krepi notranje organe, ohranja vital- nost in ustvarja ravnotežje med energijo telesa, uma in duha. Ima več kot 2500-letno tradicijo in združuje znanja indijske joge, kitajske akupre- sure ter japonskega šiatsuja. Je univerzalen pripomoček za zdravo in dolgo življenje. Sodobne različice tradicio- nalne tajske masaže so še po- sebej namenjene odpravljanju vsakodnevnih težav, ki jih povzročajo stresni način živ- ljenja, pomanjkanje gibanja in neuravnotežena prehrana. Ce- lostno sproščajo in krepijo te- lo in izboljšujejo zaznavo ter počutje. Učinek masaže do- polnjujejo izbrana eterična ol- ja ter izvlečki tajskih zelišč, sadja in cvetov. V centru Wai Thai, ki so ga odprli v Hotelih Morje v Porto- rožu, je na voljo tradicionalna tajska masaža, masaža Wai Thai, tajska masaža z izbrani- mi eteričnimi olji ali vročimi zehšči, protistresna masaža hrbta in ramen, protistresna masaža obraza in glave, orien- talska masaža stopal, havaj- ska masaža, aroma parna sav- na, solarij, različni programi za nego obraza in telesa ter sprostitveni paketi. Svojevrstno doživetje je ko- mora za lebdenje (floating), ki človeka globoko sprosti in ob- novi njegovo življenjsko ener- gijo. Dve uri lebdenja zadoš- čata za celo noč trdega span- ca. Lebdenje zmanjšuje stres in razdražljivost, izboljšuje koncentracijo, krepi zaznave, razvija domišljijo, povečuje ustvarjalnost ter omogoča hi- trejše in bolj učinkovito reše- vanje problemov. Je najglobji počitek, kar jih človek lahko izkusi. Lebdenje priporočajo po- slovnežem, nosečnicam in vsem, ki se želijo sprostiti po vsakodnevnih psihičnih ali fi- zičnih obremenitvah. MOJ ZDRAVNIK 2000 v sodelovanju z revijo Viva tudi letos izbiramo najbol priljubljenega splošnega ali družinskega zdravnika. Glasujte in pošljite kupone na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje Vsi se boste uvrstili v zaključno žrebanje za lepe nagrade. 38 GLASBA VRTIUAKPOLKIN VALČKOV 20 VROČIH RC Zvozil prvi ovinek Pesnik Matej Krajnc na glasbenem prizorišču Poznamo ga, mladega Ce- ljana, Mateja Krajnca, kot nadarjenega pesnika, saj je mladenič izdal že šest (!) pesniških zbirk, ki so v veči- ni razprodane, kar je poseb- nost in redkost na našem knjižnem trgu. Pred krat- kim pa je Matej Krajnc doča- kal izid svoje zgoščenke, na kateri se na glasbenem pri- zorišču predstavlja kot pe- snik - kantavtor. Prvencu je dal naslov Na prvem ovinku. Kot mu je v uvodu k sedemnajstim pe- smim napisal Jane Weber, glasbeni urednik Radia Slove- nija, je Matej dobro zvozil svoj prvi ovinek in ubral tru- badursko glasbeno pot na slo- venski sceni. V glasbi Mateja Krajnca se srečujejo raznovrstni ^asbeni vplivi. Na nadobudnega in iz- jemno plodovitega avtorja, na- pisal je namreč več kot 500 skladb, so vplivali različni tuji kantavtorji, kot so Bob Dylan, Frank Sinatra, Springsteen in še posebej EMs Presley, ki mu namerava posvetiti celo knjigo. Matej Krajnc v svojih pesmih obravnava široko pesniško te- matiko. Piše tako ljubezenske, kot zbadljive in družbeno an- gažirane pesmi. Na njegovem prvencu tako sUšimo zgodbo s perona, ali pa, v pesmi Bangla- deš, o stanovalcih v naselju Lava v Celju. Poje, igra na kitaro in piha v orglice in v ljubezenskih pesmih na dušo svoji deklici Manici, balado posveti Dostojevskemu, album v spomin na teto Marijo Krof- lič, »veliko šiviljo in človeka z velikanskim srcem«. Pesmi Mateja Krajnca so ne- posredne, občinstvu lahko ra- zumljive, spevne. Ko bo svoj stil še bolj izoblikoval, kajti ne sliši rad, če ga kdo primerja z Domicljem ah Smolarjem, bo njegova pot za prvim ovin- kom postala široka cesta. Zamisli mu namreč, študen- tu primerjalne književnosti, ne manjka. Zdaj s prijatelji snuje še novo kulturno druš- tvo, ki se bo (po liku iz Levsti- kovih zgodb) imenovalo Štempihar. Še naprej bo, sa- mouk, pridno vadil kitaro in orglice, klavir je na mamino žalost zapustil, in še bo pisal pesmi, nastopal po Slo^ (fotografija je z nastopa i telu Evropa v Celju). V ^ ima gostovanje v Nemf več nastopov doma, tudi su kulturnega praznika v( in po nekaterih Ijubljaii klubih, kot je na primer z K 4. Zgoščenka Na prvem ( ku je izšla v nakladi 500 j dov, posneli so jo v stil Činč in Life, ovitek je obj val Borut Majcen. Izšla J ob podpori KŠCR ter obl pori in sodelovanju Matej prijateljev. MATEJA POD: Matej Krajnc VIZA STOLETJA Praznik slovenske domače glasbe v četrtek, 10. februarja, bo dvorana Golovec še en- krat prizorišče najboljše- ga, kar premore slovenska narodno zabavna glasba. V Celju bo zaključna priredi- tev izbora »naj viže stolet- ja«, na kateri bo predstav- ljenih 36 skladb. V konkurenci jih je bilo 70, v finale se jih je uvrstila dobra polovica. Izbor je bil narejen na osnovi knjige prof. Ivana Sivca »Najboljši slovenski muzikanti«, kjer je objavil 50 uspešnic, katerim so organizatorji dodali še dvajset »mlajših« priljublje- nih skladb. Kuponi za glaso- vanje so bili objavljeni v Ve- čeru, Novem tedniku in ob koncu tudi Slovenskih novi- cah in ljubljanskem Dnevni- ku, mnogi pa so pošiljali kar dopisnice in razglednice s svojimi predlogi. Najboljše tri melodije oziroma njihovi avtorji bodo dobile zlato, srebrno in bronasto skrinjo, posebej pa bo nagrajena tudi melodija večera. Zaenkrat prepričljivo vodi Avsenikova Golica. Danes objavljamo še zad- nji kupon brez naslovov me- lodij, ki jih zdaj že dobro poznate. Kupone, lahko poš- ljete na VTV Velenje, Žarova 10 ali NT&RC, Prešernova 19, Celje. TV V Golovcu bodo nastopili tudi Slapovi, ki so zadnja leta izredno popularni po melodiji Ne reci nikdar, ki se je tudi uvrstila v »naj vižo« in dobiva izredno veliko število glasov. Diskoteica Jungle, vse najboljše zc rojstni dan! Minulo soboto je bila diskoteki Jungle zelo 1 vahno. Ob deveti obletnj diskoteke so se v podje^ S&S odločili, da obisti valcem diskoteke podai jo koncert brez vstopnin V goste so povabili hrva ko dance zvezdo Ivai Banfič. Ivana se je rodila le 1969 v Zagrebu. Odrasla v glasbeni družini. Pri s demnajstih letih se je uči klasičnega petja, leto sneje pa je posnela pri ploščo v house stilu U prva hrvaška dance pevlj Do prave promocije plošče ni prišlo zaradi ^jc ne. Leta 1994 je posnela C pod umetniškim imenom BEE, ki se je uvrstil na pn mesta vseh radijskih in t levizijskih lestvic. Leto z tem je posnela CD »Ma škola ABC«. I BEE na nasti pih spremlja plesalec T prvak Hrvaške v electi boogie in hip-hop plesi kar njen nastop naredi I bolj dinamičen in atraki ven. Tako je bilo tudi v sobol v Jungle, kjer so števil] gostje z njo prepevali njei uspešnice, njen največji 1 pri nas je trenutno skladi »Imam te«, moški del o činstva pa je še posebej na dušila ob koncu. Zaks Vprašajte tiste, ki so mini lo soboto praznovali v (i skoteki Jungle. V prihodnje direkto podjetja S&S Stanko St( par obljublja še veliko d brih žurov, partijev in koi certov. Skrbeli bodo za ti da se bo v Jungle vedi nekaj dogajalo. Kaj, pa n zaenkrat ostane še skri nost. SIMONA BRGLE TV VODIC 39 40 TVVODiC TY VODIC 41 42 TV VODIC RADIO-FILM-TELEVIZIJA 43 Radio Celje na Dnevih komedije Tudi letos, že devetič, je ekipa Radia Celje v zasedbi: novinarki Mateja Podjed in Nataša Gerkeš ter tonska tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič na Dnevih kome- dije v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje. Vsak petek in soboto ob 19.15 se oglašajo od tam, pripravljajo pro- glasitve komedijanta oziroma ko- medijantke večera po tekmovalnih predstavah, v soboto in nedeljo ob 9.30 pa v ponovitvah dajejo vse to še enkrat v poslušanje poslušal- cem. Na fotografiji Gregorja Kati- ca je Mateja Podjed, ki je prvi večer pred mikrofon povabila se- lektorja letošnjega festivala Matijo Logarja. Kličite 42-25-140 za prometne informacije! Vsak dan od 6. do 19. ure vam je na Radiu Celje na voljo telefonska številka 42-25-140. Nanjo sporočajte prometne informacije o stanju na cestah v regiji, o prometnih zamaš- kih, ovirah na cesti, o radarjih... Spoznavanje narave in družbe Droge drugič i; »Stereotipu«, . tako bi lahko na kratko naslo- vila zadnjo oddajo, ki sva jo imela pretekli petek. Gostje od- daje: šefi žalske študentske združbe in eden izmed tera- pevtov s tovrstnimi in drugo- vrstnimi zasvojenci,X>ani Be- drač. r'" ^^ Pretekli teden je namreč po- tekala odprta tribuna na temo drog, ki je našla prostor v žal-«, skem kinu. Združimo oboje v tem prispevku, glede na to, da sva z Borutom prisostvovala tudi tribum- Potek prireditve je bil klasičm: osnovna predsta- vitev gostov, izrečenih nekaj,, pametnih in vse skupaj preda- no v javno diskusijo, ki se pokaže kot vox populi pljuval- nik, iskanje krivcev za razno- razne stupidnosti, ki so že ge- netsko vtkane v tkiva življenj posameznikov, običajno tuh- tajočih šele po sranju, ki jih je doletelo. Kar zadeva prisotne povab- ljene goste, najavljene kot strokovnjake na tem področ- ju, je vtis dvopolen, eni so praktiki, ki imajo direkten stik z zasvojenimi, njihova re- torika je trda, jealistična, smiselna, brez sentimenta, druga stran so preostale služ- be, raznorazni socialni zavo- di te in one javne službe, kader, ki bo počasi in zanes- ljivo prišel do svoje nezasluže- ne penzije, kader, ki ima pol- ^a usta navadnih oslarij, ti pa: »Delujemo preventivno, izdali smo brošuro z naslo- nom Reci NE drogam, ki smo jo delili po vseh šolah!« Skrat- ka: birokratska samovšečnost in nedotakljivost brenči ob rahlo uspavanem tonu pripo- nedovalk! A kaj v bistvu sploh storiti ob dejstvu, da je Žalec na robu tega, da se preimenuje v Split, ki slovi po tisti »...čili je Split marihuana, sunčana obala, pun narkomana...«? Dejstvo je, da smo zaživeli v sistem, ki je osmišljen z denarjem, kar prinaša s seboj dobro naoljen stroj, sistem, kako do njega, in kot vsak stroj ima tudi ta svoj negativen ekološki učinek, ki se mu v tem primer reče nar- komani Resnica je, da je vse v fdkah posameznilca, ko je stvar že ha igli Redki bodo reintegrirani^fiazaj v zlikani naoljeni stroj vsakdana, ki ga je potrebno odvisniku celo po- zitivno predstaviti, preostale pa bo slej kot prej doletela usoda, ki jo je omenil eden izmed realistov na okrogli mi zi, ki je rekel nekako takole: »Ne vem, odkod ideja, da mo- ramo ne vem koliko storiti za odvisnike, za nekatere bo do- volj že hiralnica!« Kruto, am- pak naj bo že ljudem enkrat jasno, da življenje ni zgolj na- sladna zabava ob televizorju, ko se vnema boj med Esmeral- do in tisto drugo, ki je, če parafraziram nekega mojega prijatelja, bil s tisto, kije bila z onim, ki je bil s tretjo in ta tretja z onim, ki ni želel biti s prvo in to je šele začetek. Ljud- je, pozor, med tovrstnimi men- talno uspavajočimi limonada- mi, si privoščite minuto časa za sprehod do otroške sobe, tam potekajo v tem času prve ure spoznavanja narave in družbe vaših otrok, ko se prvič spregovori beseda kemija, ne gre za kemično reakcijo i' Es- meraldini ljubezenski štoriji! MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER • Ostarele TV zvezde so zadnje čase začele zelo skrbeti, kako čim bolj skriti svoja leta. Tako je Miša Molk - Jackson v zadnji oddaji Res je vehementno zani- kala, da bi bila ista generacija kot njen gost Drago Mislej - Mef. Pa menda ja ni starejša od legendar- nega novinarja in pisca popev- karskih tekstov? • Medtem pa si v informativ- nem programu nekatere mla- denke prizadevajo, da bi bile videti bolj odraslo. Če bosta pri tem uspešni, bosta Manica Ja- nežič in Petra Kerčmar še na- prej lahko vodili TV Dnevnike. Lidija Hren, dolgoletna vodite- ljica TV Dnevnika, je ob tem pikro pripomnila: »Adijo, pa- met!« • Veronika Aiken - Prosenc, ki je po tem, ko je zelo opazno vodila oddajo o filmu na nacio- nalki, za nekaj časa izginila z malih ekranov, pripravlja veli- častno vrnitev. Zasnovala je po- vsem novo oddajo, išče le še televizijo, ki jo bo uslišala in uresničila njene zamisli. • »Dobila sem več, kot sem pričakovala, a ne tistega, kar sem si želela«, je izjavila Rosvita Pesek, po tem, ko jo je Uroš v zahvalo, ker je na svetu RTV glasovala z^j, postavil na mesto urednice dokumentarnega pro- grama. Njej bi sicer bolj ustreza- lo mesto šefice dnevnika, a je zanj premalo »leva«. Je pa Pe- skova svoje ideje in poglede na svet že posredovala uredniku Tednika, ki ji je podrejen. Drago Balažič po tem, ko jih je slišal, ni vedel ali bi se smejd ali razjokal. # Tudi Vida Petrovčič ni dobila tistega, kar je po tihem pričako- vala. Uredniško mesto novou- stanovljene gospodarske redak- cije na TVS je novi odgovorni urednik informativnega progra- ma dokaj presenetljivo dodelil skromni in manj opazni novi- narki Barbari Zrimšek. Vidi os- tane le tolažba, da vendarle viso- ko kotira v ženski vladi, ki jo vodi televizijska voditeljica Od- mevov Tanja Starič in v kateri je Petrovčičeva ministrica za gos- podarstvo. • Med tistimi, ki jih bo iz raja informativnega programa nacio- nalne TV izgnala Lipuščkova metla, je tudi mladi in prodorni novinar Bojan Traven. Menda si je že našel novo službo. Pa ne na POP TV, od koder je pred letom neslavno pobegnil in si s tem na komercialki nakopal številne so- vražnike. Traven obljublja, da zadnje besede v raziskovalnem novinarstvu še ni rekel, pozna- valci razmer na TVS pa so pre- pričani, da je to začetek konca kritičnega novinarstva na »na- cionalki«. NEPRESLIŠITE NA RADIU CELJE ""PETEK, 4. FEBRUARJA OB loTTr™"^ ^ Celjsici žveplometer štirinajst dni je hitro naokoli in že je ponovno na sporedu humoristična oddaja Celjski žveplometer. Če jo boste preslišali v petek, lahko ponovitvi prisluhnete v nedeljo ob 8.30. immimiiniT---—TT-------r-irt----- VSAK PONEDEUEK OB 12.15 IN 13.20 ■■■inniii ---------------------r-----------------—-------------------------------------------^------------nmirmi Bingo jacic Gre za novo oddajo, v kateri bomo kombinirali glasbeni kviz z izborom najprej domače melodije tedna, po 13. uri pa še tuje. V kvizu boste tudi nagrajeni. Izbor domače in tuje melodije tedna pa bomo poimenovali skupno Jack pot in vam ju skupaj predvajali vsak dan ob 8.45 in 16.30. OD PONEDEUKA DO PETKA OB 17.30 Pozornost za pozornost Za tiste, ki pozorno poslušate program Radia Celje, bomo odslej pripravili vsako popoldne po tri nagrade in vam zastavili vprašanja, povezana s programom tistega dne. Zato nas poslu- šajte pozorno! Glavna postaja Dva od tistih filmov, ki sem si jih ogledal na lanskem Film- skem festivalu v Ljubljani sta imela zelo podobno, da ne re- čem enako rdečo nit Pravza- prav dokaj izrabljen/) zgodbo o starejši osebi ki po naključju odpelje na nekakšno potovanje otroka, in med potovanjem po- potnika drug drugega najprej spoznata, nato pa še spremeni ta. No, vsaj recimo, da je tako. Oba filma, Kikujiro in tale, se izogneta temnim tolmunom predvidljivosti najprej z bogati- mi kulisami dežel, iz katerih izhajata - lahko bi rekel, da sta vsaj na trenutke podobna ne- vsiljivim, pa vsekakor premiš- ljenim kulturnim razgledni cam domovine - po drugi strani pa obdelujeta povsem globalne teme vsak na svoj, avtorski na- čin. Glavna postaja. Še en film, označen z nalepko - preklete nalepke! - »art«. Da se razume- mo: res je, da tole ni film spek- takulamosti in akcije. Ni pa prav nič vzvišen in je zelo gle- dljiv. Walter Salles je posnel zadevo, ki je dobila toliko na- grad, da bi lahko porabil celo- ten prostor članka, da jih na- štejem vse. Zlati globus, zlati medved, nominacija za Oskar- ja za najboljši tujejezični film in najboljšo igralko (kar je red- kost, če ne celo edina izjema - ponavadi so že nominirane le ameriške igralke), kar leti na občuteno igro Ferrmnde Mon- tenegro, drugače zelo znane brazilske igralke. Škoda, da Os- karja ni tudi dobila. Ob njej igrajo še Marilia Pera ter Vini- cius de Oliviera kot mali Jo- sua. Dora na glavni železniški po- staji v Riu De Janeiru piše pi sma namesto nepismenih mi moidočih in pri tem dobro za- služi - da pa je mera polna, pisma odnese domov in potem se s prijateljico sproti odločita, če jih bosta sploh poslali naprej ali ne. Večina jih roma kar v koš za smeti ali pa predal. Za- kaj bi človek dajal denar še za znamke - sploh glede na to, da si nekatera od teh pisem niti ne zaslužijo odpošiljanja, tako neumna so? Življenje teče prav lagodno, dokler nekega dne av- tobus ne povozi neke Dorine klientke, njen sin pa ostane sam. Dora se komajda odloči, da mu bo pomagala...no, naj- prej nrnlega proda navideznim iskalcem otrok za posvojitev - da si lahko kupi moderni tele- vizor - vendar ga kasneje reši iz njihovih rok... in nato se njuna dolga skupna pot šele pričenja. Glavna postaja je na začetku nihilistična ter potrošniška, brezčustverm, konča pa se s hrepenenjem... toda ne le s tem. Ker je hrepenenje v tem primeru le del kompleksne bra- zilske identitete, identitete lju- di ki so predolgo zatajevali lastne, povsem človeške želje - še pred tem pa pride na dan identiteta ženske, ki se končno počuti kot ženska. Pa čeprav malce pozno. Ali pa tudi ne. In ja, Brazilija ni le tisto, kar smo mislili da je, namreč dežela ognjevitih samba plesalk. In naj omenim še to, da Salles neoporečno, brezhibno obvla- da filmsko govorico simbolike, kar pa nam prefinjeno ponudi šele na koncu, ko je prepričan, da te simbole lahko razumemo vsi Zato se film konča tudi z realističnim in obenem simbo- ličnim povezovanjem vsega prej povedanega v nekaj gibov, nekaj dejanj, nekaj besed... in poslednja dva stavka v filmu sta, znova, podčrtovanje, skr- čenje vsega tega. (Poleg tega, da sta totalna čebula za oči oziroma za solzne mešičke.) Vsekakor odlično. Polno notra- njih, vmesnih presenečenj ter obratov. Film, katerega okus ti ostane v ustih še dolgo po ogle- du. Vredno dajanja časa. PETER ZUPANC Gremo v icino! Naslovi filmov o Jamesu Bondu so: Dr. No, Iz Rusije z ljubeznijo, Goldfinger, Živiš samo dvakrat. Diamanti so večni. Živi in pusti umreti, Mož z zlato pištolo. Vohun, ki me je ljubil, Samo za tvoje oči, Octopussy, Goldeneye, Dih smrti. Jutri nikoli ne umre... Nagrajenci so: Tomaž Radoševič, Veselova 6, 3000 Celje, Jolanda Škorjanc, Ul. Cvetke Jerin 10, 3220 Štore in Nina Čebela, Ljubljanska 62, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Tokrat napišite, koliko različnih igralcev je doslej igralo vlogo Jamesa Bonda? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 7. februarja. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. 44 ZAAVTOMOBILISTE Volvo prenovil Y70 švedski Volvo je čedalje manj švedski (od lani je v lasti Forda), vendar to še ne pomeni, da je zaradi tega manj uspešen. Predvsem jim gre dobro od rok v razredu tako imenovanih velikih ka- ravanov, ki jim pravijo esta- te. V70 so postavili na cesto leta 1996 in prav ta avto je med drugim pripomogel k do- bremu dosežku: tovarna je imela v obdobju 1989 do lani na evropskih prostorih v svo- jih rokah kar 33 odstotkov trga z velikimi karavani. Sedaj je prišel čas prenove V70. Ime oziroma oznaka je ostala, vse drugo (ali večino) so spreme- nili. Avto je nastal na osnovi limuzine S80, vendar je za do- brih deset centimetrov krajši, pa tudi ožji in lažji. Tudi me- dosna razdalja je krajša, ven- dar ni mogoče reči, da novi V70 trpi za pomanjkanjem no- tranje prostornosti. Navzven ta avto dokazuje Volvojevo poreklo z nekaterimi stilistič- nimi potezami, predvsem pa pri Volvu pravijo, da je to naj- varnejši karavan, kar so jih kdaj naredili. Pogon je speljan k prednjim kolesom, lahko pa je tudi AWD, kar pri tej tovar- ni pomeni Ali Wheel Drive; menjalnik je ročni petstopenj- ski ali pa štiristopenjska pre- stavna avtomatika. Omembe vredno je tudi to, da so hkrati s prenovljenim V70 prenovili tudi izvedenko XC (cross country), ki je namenjena vožnjam po brezpotjih. Mo- torji so za sedaj trije, čez nekaj časa pride na vrsto tudi znani 2,5-litrski turbodizel s 140 KM. Osnovni bencinski agre- gat je 2,0-htrski petvaljnik, ki ponuja 180 KM pri 5300 vrtlja- jih v minuti, sledi 2,5-htrski motor (200 KM pri 6000 vrtlja- jih), na koncu je 2,3-litrski motor, ki ponuja 250 KM pri 5200 vrtljajih v minuti. Pri Volvu računajo, da se jim bo v polnem letu posrečilo prodati do 80 tisoč prenovlje- nih V70 in trdijo, da bo cena samo za tri odstotke višja od sedanje. K nam naj bi prenov- ljeni V70 pripeljal spomladi, prodaja pa naj bi stekla že konec tega meseca. Na sliki: volvo V70. Odlična prodaja astre Nemški Opel, ki je sestavni del velikega General Motor- sa (GM), je lani na evropskih trgih (v mislih je predvsem Evropska unija) osvojil tretje mesto. Če s tem dosežkom niso pretirano zadovoljni, pa drži, da je šla njihova astra tako rekoč na vseh koncih in krajih Evrope odlično v pro- met. Vsega skupaj so prodali 745 tisoč avtomobilov, kar naj bi po sedanjih podatkih pomeni- lo, da so prekosili svojega več- nega tekmeca, to je VW golfa (723 tisoč avtomobilov). Po- membno je tudi, da je bila astra zelo uspešna v Zahodni Evropi, čeprav se ji tam ni posrečilo prekositi golfa (710 tisoč vozil), saj se je za ta avtomobil odločilo 695 tisoč kupcev. V celoti je omenjena avtomobilska tovarna lani iz- delala 1,3 milijona avtomobi- lov. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da Opel ni bil izjemno uspešen doma, torej v Nemči- ji. Tam se je njegov tržni delež zmanjšal s predlanskih 14,3 na lanskih 13,8 odstotka. Go- tovo se mu toži po časih (leta 1995), ko je bil njihov tržni delež v Nemčiji kar 17-odsto- ten. Na sliki: opel astra. Canlarella na krmilu ACEA Združenje evropskih avto- mobilskih izdelovalcev (ACEA) je dovolj pomembna institucija, zato se na njenem krmilu vedno pojavi pomem- ben človek. Leto dni bo ACEA po novem vodil Paolo Cantarella, najpomembnejši mož Fiat Auta. Na tem »de- lovnem mestu« je Cantarella nasledil dr. Ferdinanda Piec- ha, prvega človeka nemškega Volksvvagna, še prej pa je bil na vrhu ACEA Bernd Pischet- srieder, nekdanji najpomem- bnejši pri nemškem BMW. ACEA skuša uveljaviti intere- se avtomobilske industrije na razhčnih področjih, pred- vsem pa v odnosu do Evrop- ske unije, ki je v tem primeru zelo pomemben »partner«. Saablcabriolet odslej iz Gradca Švedsko-ameriška tovarna Saab je od pred nedavnega v popolni lasti ameriškega kon- cema General Motors. Saab kljub temu velikemu »zavetju« ni brez težav, saj je lani izdelal in prodal približno 128 tisoč avtomobilov, kar pa je bilo očit- no premalo, da bi tovarna izka- zovala dobiček. Ali bo popolno lastništvo GM nad to švedsko tovarno kaj spremenilo, še ni znano, ve pa se, da nekaterih saabov, denimo kabrioleta 900, ne bodo več izdelovali v fin- skem Valmetu. Ta avtomobil bo namreč začel kmalu začel na- stajati pri graškem Steyr Daim- ler Puchu, ki je sicer predvsem specialist za štirikolesni pogon. Rover: se ni izhoda iz težav Britanski Rover neprestano buri duhove, kar pomeni, da mu gre še naprej slabo. Po pisanju nekaterih nemških časopisov naj bi imel Rover lani kar za tri milijarde nemških mark izgube, kar naj bi bilo bistveno več kot leto prej. Omenjajo pri tem, da naj bi se to zgodilo predvsem zaradi izjemne rasti vrednosti britanskega funta; zaradi tega imajo težave tudi nekatere japonske avtomobilske tovarne (Honda, Toyota ipd.), ki prav tako izdelujejo avtomobile na Otoku. Uradne potrditve tega, kolikšno izgubo bo imel Rover, torej še ni, je pa jasno, da se bo v reševanje nakopičenih problemov morala vključiti tudi britanska vlada. HrvaŠka v znamenju krize Prodaja vozil oziroma osebnih avtomobilov na so- sednjem Hrvaškem za nas pač nima posebne vrednosti; tudi primerjave s Slovenijo niso zelo zanimive. Vendar je vse tisto, kar se je lani dogajalo tam čez, po svoje vendarle vredno zapisa. Na Hrvaškem so tako v letu 1999 prodaU 55.687 osebnih av- tomobilov (v Sloveniji 78 tisoč). To je bilo za malenkost manj (za 1818 vozil) kot leto prej. Najbolje se je odrezal koncem Volksvvagen s prodajo več kot 7700 vozil in s 13,8-odstotnim tržnim deležem. Komaj kaj je za njim zaostal Opel (7040 vo- zil,12,6 odstotka trga), na tretje mesto pa se je uvrstil Renault (5555,9,9 odstotka trga). Najuspešnejša japonska av- tomobilska hiša je bila Mazda (2582, 4,6 odstotka trga), naj- boljša južnokorejska pa Hyun- dai s prodajo 2767 avtomobi- lov in 4,9 odstotka trga. Položaj nemških prestižnih hiš je bil različen, vsekakor pa rezultat veliko slabši kot v Slo- veniji. Audi je tako prodal 886 avtomobilov, Mercedes Benz 624 in BMW 437. Najuspe- šnejši avtomobil je bil opel astra (3621), sledil je VW polo (3116), na tretjem mestu pa je bil VW golf (2690). Zanimivo je, da so lani na Hrvaškem prodali tudi 59 novih vozil kragujevške tovarne Zastava. Prvi novi punto Tudi v celjski regiji je podjetje Avto Celje - Avto Lava d.o.o., pooblaščeni prodajalec vozil Fiat-Lancia, pričelo s prodajo vozil Punto. Prvi punto so predali v salonu v Velenju kupcu Mateju Runjaku. Ob manjši slovesnosti je ključe kupcu predal predsednik uprave Avto Celje d.d. Anton Guzej. Direktor Avto Lava d.o.o. pa mu je ob tej priložnosti izročil praktično darilo. ZAAVTOMOBILISTE 45 EU v avtomobilskih številkah V državah Evropske unije in še v treh drugih državah, ki jih kljub temu, da \iiso članice, štejejo zraven (Liechten- stein, Švica, Norveška), so lani na novo registrirali 15,065 milijona novih oseb- nih avtomobilov. To je bilo za 4,8 od- stotka več kot predlani. Največ avtomobilov, in sicer 3,78 mili- jona, so prodali v Nemčiji, pri čemer je bil ta rezultat za 1,4 odstotka boljši kot leta 1998. Na drugem mestu po količini pro- danih avtomobilov je bila Italija (2,34 milijona ali za 1,2 odstotka manj kot predlani), na tretjem pa Velika Britanija (2,119 milijona oziroma minus 2,2 od- stotka). Jasno in pričakovano je bilo, da si bo največji tržni delež lani na tem prostoru vzel koncem Volksvvagen. Os- vojil je namreč 18,8 odstotka tega trga, kar je bilo za 0,8 odstotka več kot leto nazaj. Skupina PSA, ki jo sestavljata Ci- troen in Peugeot, si je pridobila 12,1 odstotka trga, to pa je bilo za 0,7 odstotka več kot leta 1998. Po količini prodanih avtomobilov pa znotraj te francoske gru- pacije prednjači Peugeot, ki se mu je posrečilo prodati 1,1 milijona avtomobi- lov, Citroen pa je za svoje avtomobile našel 705 tisoč kupcev. Skupina GM, ki jo sestavljata predvsem Opel in Vauxhall, je imela lani v svojih rokah 11,5 odstotka trga, kar je toliko ah malenkost manj kot leto nazaj. Ford je zmanjšal svoj tržni delež (lani 11,2, pred- lani 11,8 odstotka), Renault pa si ga je pridobil, saj mu je lani pripadlo točno enajst odstotkov evropskega trga, predlani pa 10,7 odstotka. Očitno je, da italijanski Fiat kljub vsemu še ni iz krize, kajti obseg njegove prodaje se je lani zmanjšal za skoraj osem odstotkov (njegov tržni delež je bil 9,6 odstotka). Med japonskimi avto- mobilskimi tovarnami je bila najuspešnej- ša Toyota, ki je prodala 476 tisoč avtomo- bilov (plus 10,2 odstotka), medtem ko so vse japonske avtomobilske hiše prodale skupaj 1,7 milijona vozil ali za 1,3 odstot- ka več. Južnokorejske avtomobilske hiše so lani prodale 473 tisoč avtomobilov, s čimer so ta rezultat v primerjavi s predlan- skim izboljšale za 22,3 odstotka. Prihaja punto druge generacije Letos bo v razredu kom- paktnih avtomobilov, ki gre- do pri nas izjemno v promet (lani je bilo v tem razredu prodanih 39 odstotkov vseh avtomobilov), nedvomno iz- jemna gneča. Velik tržni de- lež bi si rad odtrgal novi fiat punto, vsekakor avto, ki je za italijansko avtomobilsko tovarno izjemnega pomena. Punto druge generacije ho- če in tudi mora biti uspešen avtomobil, kajti doslej so na- redili 3,7 milijona puntov pr- ve generacije; v Sloveniji so jih doslej prodah 12.700. No- vi punto je na voljo v tri in petvratni izvedbi, vendar je kljub enaki osnovi dolžina različna - zato pri Fiatu tudi govorijo o dveh avtomobilih. Še posebej poudarjajo pri pe- tvratni različici velikost prt- ljažnika (297 litrov, kar je po trditvah zastopnika največ v tem razredu). Menjalniki so trije, in sicer dva ročna (pet in šeststopenjski) ter 6-stopenj- ski avtomatski z možnostjo sekvenčnega prestavljanja. Motorji so za sedaj štirje, trije bencinski in en turbodizel JTD. Osnovni motor, pri Avto Triglavu računajo, da se bo velika večina slovenskih kup- cev odločila prav za to varian- to, je 1,2-litrski štirivaljnik s po dvema ventiloma na valj in s 60 KM. Sledi po prostor- nini enak motor, vendar s po štirimi ventili na valj in zato z 80 KM. Naj zmogljivejši bo 1,8-litrski motor, ki bo ponu- jal 130 KM. Turbodizelski motor ima 1,9 litra gibne pro- stornine in 80 KM. Fiat raču- na, da se mu bo v življenjski dobi novega punta posrečilo prodati tri milijone vozil,v Sloveniji letos kakšnih 3500. Najcenejši punto bo v teh dneh na voljo za 1,55 milijo- na tolarjev. Na sliki: novi fiat punto. Tovorni program Kumho Podjetje Paam auto d.o.o., ki je ekskluzivni uvoznik osebne- ga, dostavnega in terenskega programa avtoplaščev Kumho za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Jugoslavijo, je razširilo paleto programa avtoplaščev Kumho na lahko tovor- ni, tovorni in avtobusni program. Kupcem bo na voljo osem novih tovornih modelov, ki jih odlikuje izredna kakovost in . ugodna cena. S prodajo tovornega programa Kumho avtoplaš- čev bodo pričeh v začetku letne sezone sredi marca. Renault se poskuša v Braziliji že predlani je Renault jasno pokazal, da si kar veliko obeta od južnoameriškega, predvsem pa od brazilskega avtomobil- skega trga. Ve pa se, da je Južna Amerika v k^ globoki krizi, zato je uresničitev načrtov vprašljiva. Kakorkoli že, franco- ska tovarna je začela v Braziliji prodajati clia v varianti z 1,0 in 1,6-litrskima bencinskima mo- torjema. Avtomobili nastajajo v južni brazilski državi Parana, za promocijo tega sicer zelo uspešnega avtomobila pa bo to- varna tam doli porabila kar šest milijonov dolarjev. Optimistične napovedi Napovedi so vedno tvegane in vsaj v zadnjem času oziroma tedaj, ko so v mislih avtomobili, tudi ne pretirano točne. Sedaj znana analitična britanska skupina Economist objavlja napo- ved, da pričakuje veliko povečanje tako izdelave kot prodaje avtomobilov v vzhodni oziroma srednji Evropi v naslednjih petih letih. Menijo, da se bo proizvodnja v omenjenem času povečala za 30 odstotkov na tri milijone vozil, največ, približno 75 odstotkov, pa naj bi jih izdelali v Rusiji, na Poljskem in Češkem. Zanimivo je tudi, da naj bi se po teh napovedih prodaja na tem območju povečala kar za 50 odstotkov na skupaj 2,8 milijona avtomobilov. Vsaj 60 odstotkov teh vozil naj bi prodali na Poljskem in v Rusiji. Bomo videh. Evropski tovornjak in dostavnik leta 2000 čeprav je sezona progla- stive različnih naj avtomobi- lov tako rekoč končana, vse- ga še ni konec. Tako je žirija specializiranih novinarjev za gospodarska vozila in tovor- njake pred dnevi razglasila, da naslov evropski tovornjak leta 2000 pripada volvu FH 12. Prav tako so podelih na- slov evropski dostavnik leta 2000, in sicer ivecu dailyju. Obe vozili spadata v svojem razredu med najuspešnejši. ZA MOTOCIKLISTE Bitka z učenci Japonci so desetletje nazaj svojim sosedom prodajali zastarele tehnologije za iz- delavo lahkih motornih ko- les. Danes so se sosedje mo- dernizirali in že mešajo štre- ne na zunajazijskih trgih. Učiteljem - Japoncem je že žal za poteze v preteklosti, saj so se začeli soočati z močno konkurenco v nižjih cenov- nih razredih, predvsem v pri skuterjih in motociklih do 350 ccm. Argument uspešne prodaje ni uporaba visokih tehnologij in dragih sestavnih delov, ampak zgolj in le nizka cena, pogojena z uporabo preproste tehnike in velikose- rijske izdelave. Cenenim iz- delkom iz Južne Koreje, Ma- lezije in Tajske so se zoper- stavili s preverjenim recep- tom; uporabili so že uveljav- ljene modele, oblikovno os- kubljene okrasnih dodatkov in ponujene s klasično po- gonsko tehniko. Eden takih je skuter Vamaha slider 50 (na sliki), narejen na osnovi sku- ter ja BW'S. Na kratkem sku- terju (medosje 1202 mm) so le nujno potrebne plastične oplate, preprosta nadzorna plošča in sedež brez podse- dežnega prtljažnika. Tako olajšan skuter tehta le 72 kilo- gramov, ima pa solidne zavo- re (spredaj 190 mm kolut, zadaj boben) in dolge vzmeti na 12 (spredaj) in 10-palčnih kolesih. Poganja ga preizku- šen zračno hlajen 50-kubični dvotaktnik. Cena sliderja bo za 20 odstotkov nižja od cene skuterja BW'S. T.J. Honda VTR 1000 SP-1 Ambicije Honde, največje- ga japonskega izdelovalca motociklov so jasne. S su- peršportnikom VTR 1000 SP- 1 hoče odvzeti primat itali- janskemu Ducatiju. Dvokolesnik, narejen na os- novi pred dvema letoma pred- stavljene honde VTR 1000, ohranja le še ime in osnovo sklopa z dvema pravokotno nameščenima vodno hlajeni- ma valjema. Najpomembnejše spremembe so: povečani vrti- ni valjev (iz 98 na 100 mm), uporaba magnezija in kera- mičnih kompozitov, nov ma- zalni sistem, zobniško krmi- ljenje osmih ventilov, vbrizga- vanje goriva z dvema šobama na valj, nova elektronika vžiga (sprotno prilagajanje več pa- rametrov) in svečici z iridijevo elektrodo. Motocikel zmore 136 KM (9500/min) in 105 Nm (8000/min) in tehta pod 200 kilogrami. Večja moč je zahtevala spremembe ciklisti- ke (nov škatlast okvir in ojača- na zadnja nihajka), izboljša- nje vzmeti in blažilnikov (po- večan razpon nastavljanja) ter zavor (preprosta menjava sprednjih čeljusti ali kolutov). Motocikel je brilijantna tek- movalna osnova in manj su- peršportnik za vsakodnevno vožnjo. VTR z dragocenim sklopom sestavnih delov, na- rejenih pri inženirski skupini HRC, bo še močnejši (okoli 160 KM) in lažji. Slovenski uvoznik bo različico SP-1 za- čel prodajati marca. Cena bo za 25 odstotkov večja od cene navadnega VTR'1000. T.J. 46 IZ OTROŠKEGA SVETA Več kot sto novih smučarjev Smučarski klub Prebold je izkoristil letošnje ugodne zimske razmere in pripravil več smučarskih tečajev za najmlajše. Kot je povedal vodja tečajev Vlado Žuža, so doslej imeli že tri enotedenske tečaje za predšolske otroke. Tečaji smučanja so na spodnjem delu smučišča v Preboldu, udeležili pa so se ga malčki iz vrtcev Vransko, iz Žalca, Šempetra, Prebolda, Zabukovice, Griž in Petrovč. Na posameznem tečaju je sodelovalo okrog 40 otrok, ki so si pridobili osnovno znanje smučanja. Malčke je učilo smučanja osem učiteljev in dva trenerja smučanja. Na fotografiji: učiteljica Nataša Čater s svojo skupino tečajnikov. T. TAVČAR ZABATOEIGRE Z ognjem in mečem Te dni sem prebiral naše revije, namenjene videoi- gram. In sem opazil nekaj zanimivega. Namreč, vrača- nje žanra igranja fantazij- skih vlog (oziroma angleško FRP, fantasy role playing), kjer že vsaj pet let vlada za- tišje. Zlati časi Ultime in Wi- zardryja so minili. Do sedaj. Že v preteklih dveh mesecih so izšle vsaj tri izjemne to- vrstne igre, namreč Ultima IX, Septerra core ter Pla- netscape: Torment. Pred kakšnih pet mesecev starim Baldur's gate so nam takšne igre ponujali približno enkrat na pol leta, zapomnili pa smo si morda le eno v celem letu. Potem pa je prišel Baldur s svojimi vrati in nje- gov uspeh je potrdil tisto, kar so že nakazovali Final fantasy Vil in Silver. No, kaj pa pravzaprav je to strašno igranje domišljijskih vlog? Zelo na kratko: avantu- ra, prvoosebna ali tretjeoseb- na, kjer vaš junak, oziroma bolj pogosto skupina juna- kov, poskuša rešiti ta ali oni svet, ob tem pa si neprestano izboljšujejo svoje karakteri- stike in opremo za premago- vanje bridkih sovragov, vso zadevo pa spremlja zgodba, polna nenadnih preobratov. Celoten sistem temelji na na- miznih igrah, ki so bile zelo popularne konec sedemdese- tih let davnega dvajsetega stoletja. Pomembne pri vsej stvari so karakteristike vaše- ga lika, saj ta kup statističnih podatkov ne samo določa us- pešnost pri bojevanju (npr. moč in hitrost), čaranju (pa- met), kraji (spretnost) ali celo v pogovoru (karizma, zna- nje), pač pa se igralec preko njih poistoveti z likom, saj ta lik predstavlja Nas, vsemo- gočne rešitelje, in Mi seveda trepetamo za svojo in usodo življenja, vesolja in sploh vse- ga. V končni fazi ga seveda rešimo, a šele po kopici uspe- šnih spopadov in rešitvi logič- nih zank in ugank, ki nam prinesejo izkušnje, da pride- mo na višjo stopnjo (običajno določenega poklica, ki smo si ga na samem začetku izbrali, na primer bojevnik ali duhov- nik) in tako do izboljšanja primarnih ali sekundarnih (to so tiste, ki nam jih določa poklic) karakteristik. Ta sistem pa so s pridom uporabili tudi v nekaterih igrah, ki niso ravno pravover- ni FRP-ji, na primer v že na teh straneh opisani Jagged Al- bance 2, pa naprimer v seriji Heroes of might and magic, prav tako strateški igri, ki pa ima korenine v seriji Might and magic (kdo bi na to pomi- slil, kajne?), zadeva pa je, uganili ste, FRP. In pred krat- kim je dobil sedmi in osmi del, ki pa sta dokaj neugled- na. Pač pa letos pričakujemo nekaj dostojnih naslednikov, predvsem Diablo 2, na kate- rega težko čakamo že več kot tri leta, pa Wizardry Vili, ka- tere sedmi del je star že vsaj šest let, a vseeno velja za - razen serije Ultima - nemara najboljšo igro v zvrsti, japon- sko risankasti in bojda odlični Final fantasy Vlll, ter drugi del Baldur's Gate. Pa sem zadnjič pisal, da od leta ne gre pričakovati prav mnogo, ne? GREGOR STAMEJČIČ Bilo je nepoioimo Pljusk in že so me ujele kapljice vode, kajti vozila sem se s čolnom, ki je plul med valovi. Oblačila so bila čisto mokra, ko smo prispeli na konec. Da bi se malo posuši- la, sem začasno prenehala z zabavo na vodi. Kmalu sem zagledala sošolke, ki so že nestrpno čakale v vrsd za Blue Tornado. Pridružila sem se jim in čutila, da me je bilo malo strah. Končno smo priš- le na vrsto. Vožnja se je zače- la. Bilo je tako divje, vendar tako kratko, česar sem bila kar vesela, saj mi je glavo premetavalo kar naprej in tu- di noge sem imela šibke. Hitro sem šla stran in že hitela novim dogodivščinam naproti. Dekleta so se odlo- čila, da gredo na prosti pad, ampak jaz sem raje ostala na trdih tleh. Odšle smo na vožnjo s čolnom. Po četrti vožnji pa sem bila premoče- na do kože. Zanimive so se mi zdele skodelice in preiz- kusila sem tudi njih. Z malo potrpežljivosti sem dočaka- la kino, ki je trajalo samo pet kratkih minut. Na koncu sem obiskala še vlakec, ki sem ga poimenovala »Biba«. Imela sem se lepo in upam, da bom še kdaj imela mož- nost obiskati Gardaland. ANJAJAMBR0VlČ,8.a, 1. OŠ Žalec Dva vrabčka Nekoč sta živela dva brata vrabčka. Ker sta bila še mla- da, sta večkrat uživala v lepo- tah narave. In tako sta nekega dne sedela na vrbi, starejši brat je bil v vrhu, mlajši pa nekoliko niže. Ker jima je bilo dolgčas, je starejši rekel: »Oh, kako lepi so ti zeleni listi!« Mlajši je mislil, da starejši brat iz njega brije norca. Zato ga je zavrnil: »Si mar slep? Ne vidiš, da so beli?« Starejši pa, nejevoljen: »Slep si ti! Listi so zeleni!« In tako sta se prerekala dolgo časa. Mlajši izmed obeh je stavil celo svojo glavo, da so beli. Pa je bilo starejšemu do- volj in je prifrčal k svojemu bratcu. »Oh, glej ga šmenta,« je ves začuden dejal, »saj so res beli!« Zopet se je opogu- mil in dejal mlajšemu: »Pridi z mano, od zgoraj so videti ze- leni.« In sta se res pognala v vrh vrbe. »Poglej no, pa je res, listi so zeleni.« Brata vrabčka sta zopet sklenila bratsko pri- jateljstvo in si obljubila, da bosta odslej bolj usklajena. Nauk: Ne sodi nikogar, če nisi prej eno uro hodil v nje- govih čevljih. TOMAŽ REZAR, 7.a, OŠ Štore v MODNEM VRTINCU 47 Kdo stoji v senci modnih kraljev? Morda še ne veste, da vašega Armanijevega suknjiča v resnici sploh ni skreiral slavni gospod Giorgio... Tisti modni navdušenci, ki obožujejo vse, kar diši po povem in prestižnem, gotovo spremljajo pompozna, včasih tudi škandalozna zakulisna modna dogajanja. Kolikor jih geveda sme pricurljati v javnost oziroma elektronske ali tiskane medije. No, kakorkoli, ob ogledu kakšne avtorske niodne revije vrhunskega kreatorskega imena je običajni del zaključnega defileja tudi pozdravni mimohod maneken- ske ekipe. Obkrožen z visokoraslimi mladenkami pa se, z nasmehom do ušes in zmagoslavno mahajoč, pojavi tudi sam avtor oziroma avtorica. In naključni gledalec pred TV ekranom pokomentira: »Res odštekana, noro mladostna nioda, le kdo bi si mislil, da jo je izumil sam gospod Tainta...« Možakar namreč (kljub lepotnim posegom) izgle- da, da ima že kar visokoletno modno kilometrino... Takole pač razmišlja le po- polni modni analfabet, ki mu je trendovsko dogajanje tako neskončno tuje kot pingvinu vzdušje v tropski savani. Uveljavljeni modni veljaki se namreč ukvarjajo z mnogo pomembnejšimi posli, kot je iskanje novih inspiracij v no- čeh brez spanca, grizljanje svinčnika, skiciranje, tuhta- nje... Torej, že mogoče, da imate v omari oblačilo, torbico, čev- lje ali kakšen drugi modni dodatek z etiketo Dol- ce&Gabbana, Versace, Gucci, Yves Saint Laurent, Armani, Fendi..., ne veste pa, če je vaš ponos res nastal v njegovi osebni skicirki. Bo verjetno bolj držalo, da se je ideja po- rodila v njegovem ateljeju. prepolnem talentiranih, ven- dar bolj ali manj anonimnih modnih oblikovalcev. Pred- vsem pa mladih, ambicioznih ljudi, ki skoraj vsi po vrsti sanjajo, da bodo nekoč imeli svojo lastno blagovno znam- ko, prav tako ali še bolj zve- nečo, kot je ime njegovega delodajalca. Enim to uspe, drugim... No pisti bleščeč giomur, v zakulisju po No, čas res ni njihov zavez- nik, saj danes v svetu velja, da se v noro drvečem modnem stroju starejšim težko uspe prebiti. Ja, celo tisti nad 35 let že veljajo za »starine«. Le ljudje, ki so v tem poslu, ve- do, kakšna konkurenca vlada v modnih »kalilnicah«, koliko umazanih spletk in najbolj nizkih udarcev vsebuje. Zato sploh ne preseneča, da se nova zakulisna kreator- ska imena menjajo kot po tekočem traku. Tohko spre- memb, kot jih je bilo v zad- njih letih, svet ne pomni. Pa vendar - poglejmo si, kdo trenutno (ah pa je ta hip že zgodovina) kreira za neka- tere najbolj eminentne krea- torske hiše: Pri italijanskem Gucciju so pred leti zaposlili Američana Toma Forda, ki je modo znamke Gucci s svojimi pro- vokativnimi predlogi približal novemu valu glasbenih in filmskih zvezdnikov ter to že rahlo zbledelo ime znova dvignil med modne zvezde, (sl.l) Novemu trendu iskanja de- lovne sile v tujini je podlegel tudi veliki Yves Saint Lau- rent. Za kreatorja linije Rive Gauche je izbral Američana izraelskega rodu Albera Elba- za. (sl.2) Anna Molinari se je posve- tila izključno liniji Blumarine, kolekcijo z materinim ime- nom pa je prevzela hči Ros- sella Tarabini. (sl.3) Po nenadni smrti Nicole Trussardija lansko leto je modni imperij prevzel sin Francesco, kreiranje linij T- Store, Trussardi Jeans in Šport pa je bilo zaupano ko- maj 25-letnemu Američanu Jeremyju Scottu. (sl.4) Pravi šok so nekateri doži- veli, ko je predlani Laura Biagiotti odslovila svojo pr- vo kreatorko in postavila na njeno mesto komaj 19-letno Lavinijo, daljno sorodnico. Znan je tudi primer zakon- cev Missoni, ki sta kreiranje neopazno povsem prepustila hčeri Angeli. Ste opazili? Še posebej pri italijanskih kreatorjih ostane- jo glavne nitke v družini. Kar je nenazadnje silno praktična in zanesljiva reč. Ampak, znova bi lahko slišali kakšen namig, da se tudi oni zgolj podpišejo pod delo drugih, še manj znanih in pomembnih od njih. Takšnih kajpak, ki delajo za krepko nižjo pla- čo... No, tole je pa pravzaprav že kar znana zgodba, ki bi lahko bila doma tudi kje v naši bližini, kajne? Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK MODNI DOGODKI Slovenski proizvajalci za jesen-zimo 2000/2001 Slovenski modni sejem je vzel (začasno?) slovo. O tem že vrabci čivkajo, pa ne bi še mi. Prav? Se je pa kljub temu v tem času zgodila tendenčna modna revija z napovedjo smernic za prihodnjo hladno sezono. Sodelovala je večina večjih tekstilnih proizvajalcev s prikazom zares všečne, optimistične, barvite in dinamične mode za prvo hladno sezono v tem tisočletju. O njej bomo zagotovo zapisali in pokazah še kaj več, vprašanje, ki je bilo po prireditvi največkrat izrečeno, pa je - le zakaj, za božjo voljo, Slovenci še vedno prisegamo na vse, kar je tuje, podcenjujemo pa domačo modo, na katero smo lahko resnično ponosni? Foto: STANE JERKO Lokateks Škofja Loka. Kreatorka: Damjana Logar. Almira Radovljica. Kreatorka: Vesna Gaberščik - ligo. Inplet Sevnica. Kreatorka: Radica Šoln. Nagradno vprašanje februarja: KAKŠNO JE GESLO PRIHAJAJOČE MODNE SEZONE? a) z obleko - nazaj k naravi; b) s stezniki v modni jutri. 48 KRONIKA S CEUSKEGA Slovenska gospoda v kozjanski vasici Takšnega srečanja z Abrahamom še ni bilo - V Dobju so se družili Helena Blagne-Zaman, Norina Radovan, VVerner, ^ Diego Barrios Ross, škof dr. Jožef Smej, Lojze Peterle, Zmago Jelinčič... -Tito po dolgih letih spet na Planini Kaj se mora zgoditi, da se zberejo v majh- ni kozjanski vasici zvezde? Različni po- membneži iz sveta zabavne in resne glasbe, televizije, plesa, politike. Cerkve, gospodars- tva, prava, medicine... Verjeli ali ne, na praznovanju srečanja podjetnika Jožeta Mačka z Abrahamom so bili v isti družbi tako Peterle in škof kot Jelinčič. Kozjanec na delu v Ljubljani Jože Maček, ki je praznoval januarja 50. rojstni dan, je direktor in lastnik družbe Ozelot Ljubljana (ozelot je vrsta zaščitene južnoameriške mačke), enega najuspešnejših slovenskih nepremičninskih podjetij. Prav tako je predsednik slovenskega nepremičninskega združenja, soustanovitelj in član nevrokirurškega društva Arahne-arahnoi- de (pod vodstvom prof. dr. Vinka Dolenca) in predsednik ljubljanskega konjeniškega druš- tva Konjenik. Nekoč je bil doma v Jezercah, pri Dobju pri Planini, kamor se zelo rad vrača, več let je bival v Celju, zato se je odločil, da bo svojih »2 x 25 let« slavil v rojstnem kraju. Na praznovanju v dobovski gostilni Pri Olgi je bilo več kot dvesto gostov ter blizu štiride- set nastopajočih, od blizu, da- leč in zelo daleč. Od Dobja do Nemčije, Poljske in Venezuele, predvsem slovenske, ljubljan- ske in štajerske elite, Mačko- ^.h-sorodnikov, prijateljev in poslovnih partnerjev. Marsik- do se je najprej ustavil ter priž- gal svečo na dobovskem po- kopališču, kjer je postavljen kip Mačkove matere Rozike v naravni velikosti, delo umetni- ka Renka, med drugim avtorja skulpture pred ljubljansko opero. Uspešni lastnik Ozelota izhaja s skromne domačije, nekoč pokrite s slamnato kriti- no. Po smrti požrtvovalne matere, ki je umrla v starosti 87 let, se ji je njen četrti otrok zahvalil s kipom, ki vzbuja veliko pozornost. Diplomirani ekonomist Jože Maček je obiskoval osemletko v Dobju (tam ga je učila tudi Jožica Salobir, ki je bila s so- progom, županom Dobja Francijem Salobirjem, med gosti praznovanja). Potem je zaključil trgovsko in poslovod- sko šolo v Celju, v Ljubljani pa komercialno šolo in ekonom- sko fakulteto. V gospodarsko šibko Dobje se vrača pogosto, tamkajšnjim ljudem l^ko za- radi poslovne uspešnosti pre- cej pomaga (med gosti je bila predsednica Rdečega križa Dobje Marija Novak). Prvi vrhunec praznovanja je bil v dobovski cerkvi, kjer je prečudovito zapela Mačkova prijateljica Norina Radovan, po mnenju mnogih prvi glas ljubljanske operne hiše (med drugimi je pela s slovitim Lu- cianom Pavarottijem, njena starša in sestra Rebeka so prav tako operni pevci). Član zbora ljubljanske opere Nace Junkar se je zaradi bolezni opravičil, nastopil pa je pevec Diego Bar- rios Ross iz Venezuele, ki živi zadnja leta v Sloveniji. Na or- glah je igrala domačinka Karla Škobeme, zborovodkinja, ki je nastopila skupaj z domačim mladinskim cerkvenim pev- skim zborom. Slovesno abrahamovsko mašo je vodil mariborski po- možni škof monsinjor dr. Jo- žef Smej, v sodelovanju s šta- jerskim kanonikom Francem Zdolškom, Ljubljančanoma dr. Stanislavom Matičičem in Francem Novakom ter doma- čim župnikom Milanom Zdolškom, ki je učil malega Jožeta verouka. Slišati je bilo, da kozjanski zdomec Maček ni pozabil na potrebe po obnovi domačih cerkvenih umetnin. Med povabljenci je sedel v cerkveni klopi politik Lojze Peterle, politik Zmago Jelin- čič (podjetnikov sošolec in prijatelj) pa je, podobno kot počnejo nekateri kozjanski možje, med mašo počival v bližnji gostilni. V cerkvi Norina, v gostilni Helena Po ognjemetu z več kot sto raketami so nadaljevali z Abra- hamovim veseljem v gostilni Pri Olgi v Dobju. Jedilnik za več kot dvesto zahtevnih gostov je odlično pripravila lastnica Mar- janca Škobeme. Zbrana elita je bila zelo zadovoljna. Velika zvezda slavja je bila prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne-Zaman, Mačkova prijateljica. Med pev- ci sta vzbudila prav tako veliko pozornosti Werner ter Južnoa- meričan Diego Barrios Ross, ki je navdušil že v cerkvi. Do- datno presenečenje je bil Ivo Godnič iz televizijske oddaje Zoom, v vlogi novinarke Vesne Malalan, ki se je uro po polnoči preobrazila v Josipa Broza-Ti- ta. Maršala, nekoč potujočega po okolici Planine, so smeli navzoči na praznovanju vpra- šati še več kot v starih časih. Na vprašanje enega od duhovni- kov, kako je v nebesih, mu je Tito zagotovil, da je tu spodaj raj. »Zato sem se tudi jaz vrnil nazaj,« je bil drzen maršal. Bogat program je povezoval televizijski voditelj Mark Žit- nik z ljubljanske TV Pika, znan tudi gledalcem celjske televizi- je. Z novo soplesalko Magdo s Poljske je zaplesal dvakratni svetovni prvak v latinskoame- riških plesih Rok Česen (slav- Ijenec Maček je njegov krstni in birmanski boter), nastopili so čarodej in žongler Jaba-daba- du z Bleda, ansambel Dori (tu- di z dobovsko pevko Karlo Škobeme), ženski pevski zbor iz Vojnika, plesna skupina iz Celja v srednjeveških kostu- mih, mladinci iz Dobja pa so pripravili za slavij enca poseb- no presenečenje. V programu Marije Plemenitaš so prinesli v spomin na njegovo kozjan- sko otroštvo koš, košaro, buč- nice, teloh, suho sadje in gorja- čo iz naravne korenine. Veselje, kot ga znajo pripra- viti samo na Kozjanskem, je trajalo uradno do šestih zjutraj, neuradno še ves dan. Poleg Zmaga Jelinčiča (po mami Šta- jerca, ki je med slavnostnim nagovorom v našem narečju povedal, da ga je slavljenec v šoli »biksal«, manjši sošolec Je- linčič pa jih je »fasal«), slavljen- čevega prijatelja Lojzeta Peter- leta in prvaka mladih krščan- skih demokratov Valentina Hajdinjaka, so bili med gosti nevrokirurg prof. dr. Vinko Dolenc ter njegov docent Rado Pregelj dr. med., urolog prim. dr. Marko Stanonik, stomato- log dr. Žarko Martinovič, di- rektor Nove Kreditne banke Maribor iz Ljubljane Aleksan- der Batič (skupaj s sedmimi direktoricami sektorjev)... Praznovanje na Kozjanskem je bilo všeč tudi znanim odvet- nicam iz Ljubljane Valeriji Maj- kus-Berglez, Margareti i konjšek in Vlasti Čulupu sodnicama Didi Vovk in M Marguč, med katerimi koiS nijo nekatere v naših krajih.! pomembnih gospodarstvi kov je prišel v Dobje geneJ direktor Imos Inženiringa 9 man Verhovšek iz LjubljJ Posebno pozornost pa je dil 87-letni jezikoslovec m Peter Moli, nekdanji predal telj medicinske fakultete, kfl ni branil plesišča vse do jufl Med pomembnimi gosti s K^ janskega ni bilo mogoče prea ti župana KS Kozje Jožeta Piij in soproge Milene, lastnikovi ristične kmetije na Zdolah. j Tudi čudoviti cvetliq aranžmaji gostje Marije Bd na so bili zelo opaženi. p| pravili so jih v ljubljanski cvl ličarni, ki jo vodi rojakinjaj Kozjega. Skratka, takšnd slavja ni bilo že dolgo nitil Ljubljani, zato je v zadnji dneh v ljubljanskih in štaj^ skih družabnih krogih m« glavnimi temami pogovorov wmmmm brane jerank' Veliko slavje se je zabelo v cerkvi, kjer je maševal pomožni škof dr. Jožef Smej, pela pa prvakinja ljubljanske opere. V klopeh je bilo mogoče videti tudi Lojzeta Peterleta. Slavljenec Jože Maček v drugi vrsti (z belim šalom). v cerkvi je blestela Pavarottijeva partnerka Norina Rodom v gostilni Helena Blagne-Zaman. Na fotografiji z organizA jem prireditve, Marjanom Serkom iz Ozelota. ]