the oldest AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERI kansk! Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gtetot Z« NAJSTAREJ3j IN NAJBOLJ PRILJUfclJE* SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIB drŽavah \MERISKIF Štev. (No.) 210. chicago, ill., petek, 29. oktobra, _ FRIDAY, october 29, 1926. IfTMU * x » Kraljica Marija v KanadL-Klani v Herrinu ubili 2 osebi. _ ""»> ■ i ------ --______ >wi ; ; ^ VELIČASTEN SPREJEM KRALJICE MARIJE V KANADI. — RUMUNSKO LJUDSTVO NAVDUŠENO, KER JE NJIH KRALJICA V AMERIKI SPREJETA S TAKIM POMPOM. — KRALJ FERDINAND DOBI DRUGE ZDRAVNIKE. ---- holandski parnik V new yorku. Montreal, Que. — V sredo je prispela kraljica Marija s svojim' spremstvom v Montreal, kjer je bila sprejeta z velikim pompom. Njej na čast so Kanadčani priredili razne zabave, tako da je bila kraljica ves dan zaposlena. Poročilo pravi, da se princ Nikolaj zanima za železnice in je z želez| u-radniki pregledoval tamkajšne železniške naprave. Pokazal je, da se zanima zlasti za sistem odpravljenja vlakov in za varnostne naprave. Ko so se visoki gosti peljali skozi mesto, je bilo ob straneh ulice vse polno ljudstva, ki jf navdušeno pozdravljalo kraljico. Bukarešt, Rumunija. — Ru- munski listi poročajo, da kralj Ferdinand ni res t.ako nevarno bolan, a vendar, ker je pri ljudstvu zelo priljubljen in se bojijQ za njega, bodo poklicali zdravnike iz drugih držav k njemu. Doslej so ga zdravili le domači in francoski zdravniki. Iz urada rumunskeg.a zunanjega ministrstva izjavljajo, da je neresnična Vest, da bi kralj Ferdinand, brzojavil kra- ' ljici, naj se vrne domu. Listi poročajo, da Vlada v * Rumuniji med ljudstvom nav- j dušenje, ker je njih kraljica '. povsod v Ameriki sprejeta s tako velikimi častmi. -o- DVOJNI SAMOMOR V NEW 1 YORKU. New York, N. Y. — V hotel Martha Washington sta prišli Mrs. Bertha Washauer, stara s 50 let, iz Brooklyna, in njena ; 32 let stara hči Dorothy. 20 mi- \ nut po temu, ko sta se nastani- i H, je že Mrs. Washauer sko- j čila z okna v 11. nadstropju in , mrtv,a obležala na ulici. Takoj ; za njo pa skoči tudi Dorothy. Le-ta je pa obvisela na balko- ( devetega nadstropja, kjer ; se je slučajno mudila neka , strežnica, ki je kandidatinji . smrti hotela pomagati. Dorothy je pa kričala, naj jo pusti, da gre za materjo in je močno suvala z nogo strežnico, grozila ji je, da tudi njo seboj po-j tegne, ako jo ne spusti. Ni Preostajalo strežnici drugega, spustila jo je —1 šla je Doro-. thy za materjo, bila je tudi na mestu mrtva. V sobi so našli listek v katerem- je bilo napisano, naj obvestijo Mr. A. Heydermana; on že ve kje se nahaja denar zlatnina! Heyderman, ki je brat od Mrs. Washauer, je rekel, da je bila sestra nedavno izpuščena iz umobolnice. Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji 23 "Am. Slovenca?" -O-- "BOB" PREPOVEDAN V MANDŽURIJI- Tokio, Japonsko.— Od tukaj Poročajo, da je maršal Cangtso-izdal prepoved ženskam, da ki si strigle lase po modi. Težka azen zadene tisto, ki bi se ne Pokorila prepovedi. Določil je tudi starost, v kateri smejo stokati v zakonski stan, in sicer za dekleta 16 let in za fante 18. PETERNEL NASTOPIL KAZEN. Morilec svoje žene, Frank Peternel, je bil obsojen na štirinajst do petindvajset letno ječo, katero kazen je že nastopil. Sheboygan, Wis. — Frtank Peternel, star 61 let, morilec svoje žene, je bil zdravniško preiskan, ugotovili so, da je pri čisti pameti obsodili so ga na štirinajst do petindvajset letno ječo, katero kazen je nastopil v državni ječi v Wau-pun. Prvih 24 ur je presedel v samotni celici, kakor je običaj za vsakega jetnika, ki nastopi kazen. Kakor je že bilo poročano, _ Frank Peternel je živel zadnja leta v vednem prepiru s svojo ženo. Dne 4. okt., se je med zakonskima zopet začel prepir, v katerem je z nožem zabodel Frank svojo ženo Ano, I ki je radi igube krvi umrla in V i jo je popoldan našel v mlaki krvi v kuhinji ležečo sostanovalec Joe Urh. Mr. Urh je takoj obvsetil šerifa .začela se je gonja za Frankom, na katerega je padel sum. Dobili so ga še tisti dan v bližnjem gozdu s] in privedli v okrajno ječo, kjer V je zločin priznal. z Obdolžen je bil umora dru- ž ge vrste, kazen je nastopil v 2 ponedeljek. s -o--n DVOBOJ S TIGROM. t; Houston, Tex. — C. A. Wil- d son, superintendent parkov v 1« Minot, N. D., je z nekim tovari- 8 šem vstopil v kletko krvoločne- š ga tigra. Ker je zver stala tik J pred vratmi, jo je Wilson udaril s klobukom po obrazu in u- 11 kazal, naj gre v kot. Tiger je r pa bil drugega mnenja in sko- F čil na Wilsona. Začel se je boj, 11 ki bi se bil usodepolno končal z za Wilsona, da ni njegov tova- j riš potegnil revolver in zver ustrelil. Wilson je zadobil težke poškodbe, kajti tiger ni božal, ampak kremplje globoko zasadil v Wilsonovo levo ramo, jkatero mu je silno razmesaril. . 22 vbodljajev je bilo potreba, ^ da mu je zdravnik zašil rane. ^ -o- Prečitajte gotovo razglas zaključne , jubilejne kampanje v tej številki! ! -O--i POSLANCI V ANGLIJI PRIDEJO NA SEJE PIJANI. London, Anglija. — Dr. Al- ; fred Salter, poslanec delavske stranke, je obdolžil nekega tovariša, da je bil pijan pri zborovanju. Obdolženi je zahteval, da bi dr. Salter preklical j kar je govoril. Salter pa, mesto da bi preklical, je rekel, da je videl že več poslancev v zbornici v pijanem stanju, in to bodisi ene ali druge stranke, vsi ga žajfajo. Rekel je, da je tu-• di videl poslance stranke ka-. teri on sam pripada, da so bili i pijani do onemoglosti. Vsled ; tega, tako pravi dr. Salter, jaz ; ne odstopim od tega kar sem - rekel, temveč še potrdim. — i Pač lepo izpričevalo za zastopnike ljudstva. KRIŽEM SVETA. Na sliki vidimo holandsko moderno lahko križarko Sumatra, ki je nedavno obiskala New York, kjer se je mudila deset dni, nakar je nadaljevala potovanje proti Vzhodni Indiji. Sumatra je 509 čevljev dolga in nosi 7000 ton ter vozi z brzino 30 vozlov na uro. Na križarki je 480 mož. ZOPETNI NEMIRI ¥ HERINU, V Williams okraju je zopet 2 med dvema nasprotujočima se strankama sovraštvo pri-kipelo do vrhunca; dve osebi sta mrtvi. Herrin, 111. — Boj med nasprotujočima si strankama v č Williams okraju se je zopet s začel in zahteval svoje prve !} žrtve. William McQuay, star -24 let, je bil najden mrtev v j svojem avtčmobilu na cesti -med Herrinom in Johnson Ci- i ty. 16 strelov iz strojnice je j dobil on sam, na avtu je pa bi- ] lo 28 znakov od krogel. Dru- < ga žrtev pa je padla zadeta od £ štirih krogel, ta je, Ward ; Jones, star 35 let. Obe žrtvi sta bili znani kot ] nasprotniki Klanov. Da so mo- ; rilci Klani, je gotova stvar, j i preiskava je v teku. Ker pa 3 nimajo oblasti nobenega sledu ; za morilci, in ker imajo Klani ] povsod svoje zaveznike, jim ] bo težko priti na sled. -o--i DRUGO ŽRTEV BREZVESTNEGA MORILCA NAŠLI V TOLEDO. Toledo, O. — V teku 24. ur je na zagoneten način prišla ob življenje že druga ženska. Prva je bila 26 letna učiteljica, katere truplo so našli v bližini šole, druga pa Mrs. Mary Al-den, stara 47 let, kajtere truplo je bilo najdeno v jedilni sobi na njenem domu. Truplo je našel soprog, ko se je vrnil domu z dela. Pred tema dvema, so v teku 14. mesecih prišle tudi tri druge ženske na zagoneten način ob življenje. Določena je nagrada za tiste-| ga, ki bi bil v stanu dati kakšna pojasnila, da bi se prišlo na sled zločincu. -o- GONJA ZA ZLATOM NA \ ŠVEDSKEM. Skelleftea, Švedsko. — V i provinci Vesterbotten so našli i velika ležišča zlate rude, kjer ; je že bakrena in srebrna. Tru-l moma hodijo tja prospektorji - in iščfejo bogastva. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." MARS ŠE VEDNO ZAVIT V« MIST1RIJ0. ! > si .:—u 'c Znanstveniki so s svojimi apa- '0 rati opazovali spet planet, ko j je bil najbližje 'naši zemlji, j niso pa ničesar novega od- 'g krili. r —o— i g Williams Bay, Wis. — V no- j či od torka na sredo je bilo kaj | živahno v Yerkes opazovalnici, ^ kjer so znanstveniki z aparati v — velikimi teleskopi opazovali r planet Mars, ki je bil "samo" • 42,500,000 milj oddaljen od z naše zemlje. Pa tudi po dru- ■ ' gih opazovalnicah so se trudi- t li, da bi odkrili kaj skrivnosti . o temu planetu, a niso imeli u- j speha, Mars bo še dalje ostal j zavit v misterijozno meglo. Poročajo, da je bilo vreme ] kakor nalašč za opazovanje. ^ Znanstvenikom je največ na [ temu, da bi ugotovili, ako žive ] na planetu ljudje. Kakor ved-/ no po sličnih opazovanjih, ta- 1 ko tudi zdaj pravijo: — lahko j mogoče, da so gori živa bitja;! pa tudi, da jih ni. To vemo že j davno. Prof. E. B. Frost pravi, da je le bolj verjetno, da so bila na Marsu preje živa bitja, kakor pa da so — ali šele bodo. Prof. Frost tudi pravi, da takih u-godnosti še niso imeli za opazovanje kakor jih imajo zdaj, a pri vsem tem so ravno na tistem kakor bili preje glede^ skrivnosti Marsa. -o--| Prečitajte gotovo razglas zaključne jubilejne kampanje v tej številki! -0-- SUN PREKINIL MIROVNA POGAJANJA. Peking, Kitajsko. — Vršila so se mirovna pogajanja med! severnimi in južnimi armadami: na Kitajskem, ki pa so se pre-1 ' kinila. Sunčuanfang, voditelj severne Kitajske, je bil uspešen v Cekiang provinci, kjer je udušil upor, vsled tega mu je zrastel greben in se ne mara ' več pogajati za mir. Poročilo i pravi, da Sun pošilja svoje če-r te južno od Kiukiang, kjer sej - bo biLa odločilna bitka. Vojna j i sreča je Kantonce zapustila;; neko poročilo se tudi glasi, da je padel v boju vrhovni povelj-' nik Kantoncev čiang Kajšek. — Karakala, Armenija. — 1 Potres, ki je napravil ogromno škodo v Armeniji, kakor je bilo poročano, je bil tudi usode-poln 600 osebam, katerih trup- G la so izvlekli iz razvalin. Nad 1000 je ranjenih. Škoda je ce- s{ njena na 60 milijonov dolarjev. Z; — Chilliocothe, O.— V Point s] Pleasant, W. Va., so aretirali g^ Johna in Montrosa Kickmana iz Columbusa, ki sta na sumu, g da sta v zvezi z umorom polici- s] sta Dan Garretta. n — Pratt, Kans. — V prvih b petih dneh, ko se je odprla se- j( zona na lov na divje kokoši, jih n je padlo južno-zapadno v dr- d žavi Kansas, 150,000. Sezona se zaključi v soboto, 30. okto- k bra. n — New York, N. Y. — Ker j, ni bilo denarja za pogrebne \ stroške umrlega bivšega ruske- s< ga grofa A. Spidoviča, ki je bil gj višji častnik v ruski armadi, so ji njegovo truplo pokopali na po- n lju. s — Toledo, O. — Našli so v g bližini Washington šole razme- p sarjeno truplo 261etne učitelji- ti ce Miss Lily Croy. Podrobnosti v 'o umoru niso znane. > | — Waupan, Wis. — "Old F Bill" Maxwell, eden najstarej- p ših še živečih jetnikov, je v to- s rek obhajal 551etnico jetniške- g 'ga življenja. Pravi, da mu je v i: ječi prav dobro. Star je 88 let. j I — San Antonio, Tex. — Ka- i< det Charles M. Wiseley iz Cle- c veland, O., je z letalom letal s nizko za neko kino-kompanijo, t pri tem pa s krilom tako silno j zadel v zemljo, da se je letalo i preobrnilo. Wisely je zadobil { tako težke poškodbe, da je j istim podlegel. ( j — St. Louis, Mo. — John j Holzinger, trgovski potnik, jej] sel preko ulice in ga je zadel'] avto ter ga močno ranil. S teža-: i vo se dvigne, v tistem trenutku 1 pridrvi drugi avto in nesrečne- t ,ža zopet podere na tla; ni pa ] I več ustal, bil je mrtev. -o-- Po vsej ameriški Sloveniji gre glas: ] j le "Am. Slovenec" je za nas! Zakaj bi J ■ ne bil tudi za tvojega prijatelja(co)? I Nagovori ga(jo), da si ga naroči! | --O-- z letalom se je zaletel v hišo senatorja. Victoria, B. C. — Gerald • Smith, pilot zračne pošte, je s ■ svojim morskim letalom letal > prav nizko, pri tem pa se je za-' ■ letel v hišo senatorja R. F.1 Greena, in napravil precejšno', | škodo, ker je razdejal del za-j j jutrkovalne sobe. Smith je za-5 dobil le lahke poškodbe, letalo je bilo razbito. --o-- bus in zrakoplovna j korporacija orga- j| nizirana. Chicago, 111. — Tukaj se je " organizirala korporacija, ki bo J prevažala potnike z busi in ae-" roplani s kapitalom 10 milijo-e nov dolarjev. Korporacija bo e vodila svojo obrt pod imenom a — Motor Transit Corporation. 0 Predsednik tega podjetja je Edwin C; Ekstrom. e a | -0- ; Veliki stenski zemljevid, ki ga dobi-a te za enega novega naročnika je kra- • sen dar, ki bo vas spominjal leta in , leta na zaključno kampanpjo 35-letne jubilejne kampanje "Ara. Slovenca!" Iz Jugoslavije dr. korošec v brežicah. -vlada noče vedeti za slovenijo, tako je rekel voditelj sls. — druge zanimive vesti. Govor dr. Korošca v Brežicah. Program Slovenske ljudske stranke je prikrojen željam, zahtevam in potrebam slovenskega naroda. Nihče, ki je pošten in resnicoljuben, se ne bo danes upal trditi, da nas bel-grajski parlament in belgraj-ska osrednja vlada ne zanemarja. Pozna nas, kjer je treba dajati, a ne pozna nas, kjer je treba dobivati. Samo en primer iz zadnjih dni naj tu navedem! Vsi stojimo pod vtisom velike nesreče, katero je zadnje neurje prineslo nad mnoge kraje naše slovenske domovine. — Vsled neurja nastale povodnji so upostošile cele doline, porušile mostove in ceste, poplavile in razdrle njive in travnike, odnesle hiše in gospodarska poslopja, zahtevale so celo človeške žrtve. V takih nesrečah preneha vsak ozir na stranke, tukaj mora govoriti in odločevati le sočutno človeško srce. Naši poslanci so se vsled tega podali tudi v Belgrad in hoteli predvsem govoriti z ministrskim predsednikom, da mu orišejo nesrečo ter zaprosijo hitro in izdatno pomoč. In ko se je poslanec Smodej, katerega o-kraj je posebno hudo prizadet, oglasil pri ministrskem predsedniku, m.u je ta dal ogovoriti: Ako hočete govoriti o poplavnih nesrečah v Sloveniji, Vas ne sprejmem; ako hočete govoriti o drugih stvareh, pa pridite in bom govoril. Drugi dan se je javil k ministrskemu predsedniku tudi naš poslanec Brodar, a tudi njemu je dal ta- £ ko odgovoriti in šele po odločnem nastopu ga je pustil k se- \ bi. Povejte mi, kaj imamo pri- ( čakovati od belgrajske vlade in i parlamenta, ako sam ministrski j predsednik celo v časih in slu- i čajih naših največjih nesreč ta-j s ko odklanjalno postopa naspro- i ti zastopnikom slovenskega < ljudstva? Ali ni to zopet do- ; kaz, da je opravičen program ( Slovenske ljudske stranke, da se Slovenija upravlja o^ Slovencev, ker drugi nimajo razu-j mevanja in srca zanjo? Naša gospodarska beda. — 1 Pravim: v propast in nesrečo! I Ali ni nesreča, da naša kmet-' ska posestva gredo na boben, I ker se ne morejo več plačevati davki, da delavci v bedi in gladu stojijo tukaj, ker ne morejo več najti1 posla in dela, čeravno bi radi delali, in da obrtniki ne morejo naprej. Ceste se po-kvarjajo, za povzdigo poljedelstva ni denarja, železnice propadajo, davki pa ogromni, da ljudje padajo pod njimi. Ministri potujejo, govorijo, a do dela, sistematičnega, smernega dela ne pride. Pripovedujejo 1 nam o načelih, kako zboljšati vse naše gospodarstvo, a do de-| la, do izvajanja ne pride. Go-! vorijo, kako Narodna banka, Hipotekama banka, Poštna hranilnica pač podpirajo neke . srbske firme in osebe, a do pre-- okreta ne pride. Čujemo bese-1 de, dejanj pa ne vidimo, l -o- Trojen požig. V noči od sobote na nedeljo, 2. do 3. oktobra, je v predoselj-ski župniji pri Kranju trikrat gorelo. O polnoči se je pokazal plamen iz poda vdove Marije Ahlin (Brezarjeve) v Predos-ljah. Pod je bil založen s senom in slamo ter krompirjem. Zgorelo je vs<5 do tal. Uničeno je tudi sadno drevje okrog poda. Zavarovana j« vdova še dosti dobi-o. Točno ob dveh se je posvetilo na podu vdove Marije Žargaj (Uršnekova). Zgorela je s podom vsa zaloga sena, detelje in slame, tako cla po-sestnica živine nima s čim krmiti. Zavarovalnina ne bo pokrila polovice vse škode. Točno ob 4. uri je objel plamen pod vdove Ane Kveder iz Oreho-velj, pet minut oddaljen od prvega pogorišča. Zgorelo je vse do tal s pridelki vred. Zavarovalnina je malenkostna. Požarne brambe so bile iz Predoselj, Šenčurja in Kranja takoj na mestu in bi posebno pri zadnjem požaru zgorel precejšnji del vasi, če bi požarna bramba tako točno ne vršila svoje naloge. Nobenega dvoma ni, da je bil ves trojni ogenj podtaknjen od ene in iste roke. Orožništvo sicer zasleduje zločinca, toda bo najbrže iskanje brez uspeha. Ljudje so v velikem strahu, da požigalec ne bi svojih hudobij še nadaljeval. --o- Po vsej ameriški Sloveniji gre glas: le "Am. Slovenec" je za nas! Zakaj bi ne bil tudi za tvojega, prijatelja(co)? Nagovori ga(jo), da si ga naroči! -O- 80letnica msgr. Frana Bulica. Dne 4. oktobra je slavil velezaslužni dalmatinski zgodovinar msgr. Fran Bulič v Splitu svojo 801etnico. Poleg rojakov se je spomnil ta dan sivega učenjaka tudi zunanji svet; došlo je nešteto častitk iz vseh znanstvenih krogov. Danski znanstveniki so mu poslali krasen Album Dancev s slikami danskih arheologov. Bog ohrani neumornega velezaslužnega msgr. Buliča do skrajnih meja človeškega življenja! denarna nakazila ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluŽite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.45 1.000 Din .....................5 18.60 2,500 Din ......................S 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 100 lir ............................$ 4.75 200 lir ..........................$ 9.20 500 lir .....................-....$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠAR-: 455 V/. 42nd ST., NEW YORK, N.Y. "AMERIKANSKI SLOVENEC" I'lW.hLIUUimi1 II. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ► Uttanovljen leta 189J. Izhaja vsak dati razun nedelj, pon-deljkor in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, Naročnina: ......$5.00 __2.50 Za celo leto Za pol leta . Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________6.00 Za pol leta-------------------------3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. •Phone: Canal 0098. Subscription!: for one year ..$5.00 _ 2.50 a naša sveta dolžnost, da mu damo na tehtnico protiutež s tem, da mu dajemo vedno močnejši in močnejši katoliški tisk v roke. In to storimo, akc delamo kar največ moremo za razširjenje katoliškega tiska, V TEM OZIRU ZA RAZŠIRJENJE DNEVNIKA "AMERL KANSKI SLOVENEC." Brat, sestra, si že kedaj pomislila, da ko pridobiš "Amer Slovencu" novega naročnika med takimi, ki so bili doslej mlač Steelton, Pa. Naše mesto kar naprej neprestano raste. Vedno se gradijo nove hiše, stare se pa prede-lavajo in širijo; ne bo trajalo dolgo in se bosta Steelton in Ilarrisburg združila. Ima pa tudi lepo zunanje lice naša naselbina in vsakomur, ki nas obišče, mu ugaja. In tudi fejst ljudje smo v njej. Zlasti naša mladina ga vedno kaj "spila" in neprestano skrbi, da mi starejši ne pospimo. Za 13. november zopet pripravljajo nekaj nenavadnega. Iz Harrisburga pride namreč cela kompanija komedijantov s svojo muziko in vpri-zorili bodo veliko predstavo Ministrel Show" v St. Peter's School Auditorium. Don't miss this big Show. Niti eden naj ta dan ne ostane doma. Stare ženske, od peči stran in na frišni luft, morebiti nam to revmati-zem prežene. Da je bolj luštno, pa imamo pri nas od časa do časa tudi kako ohcet. Dne 11. oktobra je obljubila vedno zvestobo Ana Plut svojemu ženinu Johnu Al-banišu. Ana je hči nam dobro poznane rodbine Mr. in Mrs. John Plut. Cerkvene obrede je opravil Rev. L. Gladek v cerkvi sv. Petra. Za moške priče so bi-ili Nick Žunič, Jak. Simonič, J. ,Gorup, Anton Dermes, Tom Su-čič, Tom Maletestinič in John Slovenec. Kot ženske družice j pa so prisostvovale Ana Gorup, 'Ana Kostelc, Ana Petrič, Mary Dermeš, Helen Slovenec, Kath. ,Težak in Mary Jakovčič. Po cerkvenem obredu smo se izvrstno zabavali. Pogoščeni smo bili naravnost kraljevsko, dobre volje, smeha in šal je bilo pa tudi na koše. Po krasnem ;večeru smo se končno morali 'posloviti in oditi, mi proti domu, ženin in nevesta pa na Honeymoon proti Ohio, i Pozabiti pa tudi ne smem povedati, da je nevesta zapisnika-rica pri dr. Vnebovzetja M. D. št. 181 KSKJ. Zato ji vse članice želimo mnogo sreče in zadovoljstva v novem stanu. Draga Ana, bodi dobra žena, kakor si bila dobra dekle; bila si ponos svojim staršem in celi fari. Koncem svojega dopisa pozdravljam vse čitatelje lista Am. SI.! Dragi rojaki, naročajte s§ na ta lepi list, ker ta list daje največ novic iz starega ; kraja in od tukaj. Dorothy Dermes, zast. t -o- Prečitajte gotovo razglas zaključne jubilejne kampanje v tej številki! -O- BESEDA K PREJŠNJI KRITIKI IN PRIPRAVA NA PRIHODNJO. Chicago, 111. Nikoli ne poznamo dolgega časa v Chicagi. Cez teden bi nas mogoče že kdaj nadlegoval, a smo vsi tako z delom zaposleni, da nimamo časa nanj misliti. A komur je pa ob nedeljah dolg čas, si naj pa kar sam sebi pripiše. Mnogobrojna naša dru- zopet v družinske zadeve, ko pravi, da jaz nisem še plačal svojega dolga pri:mlekarju. Sršen je v resnici dostojen v svojih zmožnostih in možganih, tako da celo lazi okrog mlekarjev in vprašuje, koliko mleka dajejo raznim družinam, da potem poroča v Žarkometu, koliko mu je kdo dolžan; sedaj pa ne vem, ali je dotični mlekar najel "Spokornico" za svojega kolektorja ali pa za šerifa; zna se pa zgoditi, da prijateljstvo med Spokornico in dotičnim mlekarjem bo šlo kmalu na boben. Nadalje ona misli, da bo precej dobro štrigljala, toda prehitro je znašel Štrigelj nekaj lepega nad menoj, da sem se mu tako priljubil, da me imenuje celo za brata; pa hvala lepa za tako bratovstvo, katero jaz odklanjam v vsakem slučaju, ker jaz se smatram, da sem človek ne pa opica. Bahate se, da ena ženska spravi vse cerkvenjake v kozji rog; ne zamerimo prav nič, da je Presterl iz hlač skočil in se oblekel v ženska krila, ker je dandanes že v navadi, da pri naprednjakih ženske nosijo moške hlače in možje pa hodijo v kikljah okrog. Rad bi vedel, katerega ste ugnali v kozji rog. ako mislite Presterla, potem se niste prav nič zmotili, sp,j ga je njegovo društvo, h kateremu spada, že zagnalo v kozji rog. Štrigelj se nadalje jezi, ko sem jaz omenil, da ima narodna jednota sitnosti z njim radi bolniške podpore; pa se hoče še CHICAŠKI SLOVENCI IN VSA DRUŠTVA. — Dramatični klub je ustanovljen Vam v pomoč. Pomagajte torej tudi Vi njemu, kot svoji lastnini. Dramatični klub ima namen, povzdigovati napredek, življenje in živahnost v naselbini. Podpirajte ga pri tem. ČLANI DRAMAT. KLUBA SE REDNO UDELEŽUJEJO PRIREDITEV VSEH DRUŠTEV. Dolžnost članov vseh društev je in olika zahteva, da jim ta obisk vrnejo in se udeleže prihodnjo nedeljo njih prireditve. Podrobnosti glej v oglasu na 5. strani tega lista. "Poslednji mož." Videl boš, da 2 boš moral ploskati, a ne samo j iz navade in zaradi lepšega, s ampak iz navdušenja. š In Chicažani, — prepričan j sem, da ne bo niti enega Slo- t venca v Chicagi, ki bi ne videl j prihodnjo nedeljo igre "Po- ( slednji mož." Da se bo ja vsa- 1 kdo imel priliko udeležiti pred- I stave, bomo igro igrali dva- 1 krat, in sicer ob 3. popoldne in 1 ob 8. zvečer. Nihče torej ne ] more reči, da ne bo imel časa. i 'Ako boš popoldne zaposlen, i 'pridi zvečer, ako pa hodiš zvečer s kurami spat, pridi popol- | dne. j Kakor veste, Dramatični klub in njega člani prav radi postrežejo vsakemu društvu, ako jim je le kako mogoče. Koliko večerov, torej svojega prostega časa žrtvujejo, da ugode društvom, torej vam vsem. In poleg tega, nobeno društvo ne priredi zabave, da bi se je člani Dramatičnega kluba ne ude-ležili. Ali bi ne bilo torej skraj-.no brezobzirno, ako bi rojaki ne upoštevali teh žrtev in sa-moljubno ostali doma, ali pa nesli tiste cente kam drugam, namesto do bi podpirali tiste, ki 1 podpirajo njih. j A Dramatični klub vas ne j prosi, da mu podarite, kar boste plačali za vstopnino. Ne. Za 'svoj denar boste bogato odško-'dovani. Igra je vseskozi zabavna, toda ni puhla in prazna, j ampak ima vsebino in tudi rano go pouka. Mož, ako hočeš ve-j deti, kako imaš ravnati z ženo , da te bo vedno naprej ljubila, pridi pogledat, kako je ravnal Poslednji mož. In žena, ako hočeš se naučiti, kaj imaš storiti, • da ti možiček ne bo preveč čez glavo zrastel, oglej si Poslednjega moža. In hčerke, ki ste skrivaj zaljubljene in ne veste, kako bi pridobile očeta za svojega izvoljenca, naučite se to I pri Poslednjem možu. Fantje, !Poslednji mož vam pokaže, ka-|ko si pridobito dekle, ki jo ljubite in ki ljubi vas. j Vidite torej, da igra ni samo za en spol, za eno starost ali za en stan, ampak je za vse. Zato jtudi naj ne bo Slovenca v Chi-,cagi, ki bi ne bil v nedeljo pri igri v šolski dvorani. Režiser. -o—;— Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca!" -n_ štva namreč kar tekmujejo med seboj, katero bo nudilo rojakom boljši "good time." In sicer gre to kar naprej, nedeljo za nedeljo in naša šolska dvo-rana je že postala pravo domače ognjišče in zbirališče za vso naselbino, kakor je bilo nekdaj v starem kraju "na placu" pred cerkvijo. Rojak, ako želiš najti znanca, o katerem ne veš, kje stanuje, kar pridi v nedeljo zvečer v šolsko dvorano, gotovo bo tamkaj, ako je le še živ in vsaj malo "lušten." Prihodnjo nedeljo, dne 31. oktobra, pa si je rezerviral šolsko dvorano naš Dramatični klub za svojo prireditev. Aha, Dramatični klub, tisti, ki je bil pred par tedni tako neusmiljeno tepen v cajtengah, si bo kdo mislil. Da, da, ravno tisti. Res neusmiljeno so jih tedaj dobili naši člani po grbi v kritiki igre Namišljeni bolnik. Marsikate-remu bojazljivcu, ki ne pozna amerikanske odločnosti in trdne volje, bi po taki uničujoči "good," a naš kritik s tem ni bil zadovoljen. Hoče jo napraviti za "better" in pozneje za "best." In druge, ki so spadali že zdaj k "better," je ravno tako našeškal. Zakaj bi ne postali "best." A tisti pa, ki so zdaj pohvalo dobili, naj nikar ne mislijo, da so že na višku. Ne, ne. Celo najboljši poklicni igralec se mora neprestano u-čiti in se izpopolnjevati. Zato naj osebe, ki sta igrale 11. pr. Argana, ali pa mladega doh-tarčka, nikar ne obstaneta na tem površju, ampak vedno naprej, naprej in naprej. V tem smislu razumemo mi kritiko, drage domišljave sosedne naselbine. Mi ne maramo, da bi nas drugi hvalili. — Hvalimo se itak sami preveč radi. Mi želimo, da se nam povedo naše napake neusmiljeno v obraz in hvaležni smo vsakomur, ki stori to naravnost in brez hinavščine, kajti izpopolnjevati se hočemo. Da pa ne boš mislil, da smo "tako za tja vreči," pa te povabimo, pridi prihodnjo nedeljo v šolsko dvorano, kjer bo Dramatični klub vprizoril svojo drugo igro v tej sezoni, in sicer igro Štrigelj v kikljah nedolžnega delati in sramežljivo obrača oči ter pravi, da ni še nikdar iskal bolniške podpore. Si jo, si jo, Štrigelj, pa izplačati ti je niso hoteli, so te pa raje poštrigljali zato, ker si hotel voditi ža nos jednoto in društvo, sedaj so pa sami spoznali, da si največji "pepček." Štrigelj nadalje toži, da sem jaz napačno osebo obsodil; toda kdo ne bi poznal takšno revo kot si ti, Štrigelj? Seveda pod imenom Štrigelj je cela "ob?!!® gmajna," četudi prav majhna, pa zelo zmožna v svojih lažeh. Štrigelj se baha, da zasluži v tovarni čez en dolar na uro, pa ga še skrbi, kam en zaveden delavec z veliko družino denar zapravlja, da ga ne more podariti za rudeči dom; sedaj nam je jasno, zakaj se Presterl toliko poganja za zavetišče jedno- (Dalje na 4. strani.) ZANIMIVOSTI IZ COLLIN-WOODA. Cleveland,Collinwood, O. V nedeljo, dne 30. oktobra, bo v naši župni cerkvi pri zadnji maši ob pol 11. uri zanimiva pridiga, pri kateri bo Rev. V. Hribar govoril posebno za one, ki iščejo resnice. Vabljeni so k jtej pridigi katoličani in neka-toličani. Odkar je Štrigelj tako žalostno podlegel, je prevzela njego- \ vo vlogo znana "Spokornica," ki je pred letom dni tako strašansko ropotala in zabavljala čez cerkvenjake, da je že sama sebi verjela, da je naprednja-štvo na vrhuncu. Toda v Žarkometu št. 229 z dne 30. sept. je ista "Spokornica" oblekla moške hlače, se prelevila v Sršena ter se zopet mogočno razkora-čila in vtaknila svoj d61gi nos PREJELI SMO Družinsko Pratiko ZA LETO 1927. Letošnja pratika je ja-ko zanimiva. Vsebuje ja-ko zanimive opise in js ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ODER. Misli iz Skrbinšltove knjige o nepoklicnem ! odru. (Konec.) V prvem slučaju mu bo v teku vaje natančno povedal: Tu vstani, tu sedi, tu napravi par korakov na to ali ono stran, ali pa: Tu se obrni proti osebi, s katero govoriš, tu ji pokaži hrbet, zdaj stopi čisto za njo, zdaj idi proč od nje. V drugem slučaju pa bo moral prepustiti čisto igravcu samemu, da se kreta, kakor ga silijo čustva, seveda režiser ne sme pustiti, da bi se iz tega samovoljnega kretanja izcimile kretnje, ki bi ne pristojale vsemu okvirju in zamisli igre. Pri generalni vaji seveda režiser ne more nič več popravljati in spreminjati. Tudi če mu pride na misel kaka nova ideja, je večinoma ne bo mogel več uporabiti. Med generalno vajo si dela beležke in opazke o napakah v igri posameznikov in o vsem drugem, kar se na odru dogaja, tako da lahko po vaji pove igravcem, oderskemu mojstru, inšpicijentu in razsvetljaču, kaj je še potrebno, kaj bi bilo treba popraviti. O oderskem mojstru bi rekel samo to, naj ima vse kose pripravljene na svojem mestu, da ne bo on zakrivil predolge odmore, ki so nad vse mučni. Šepetalec naj ne bo preglasen, naj ima svojo knjigo, ki popolnoma soglaša z vlogami, naj pazi na besedilo in odmore. Za šepetanje je na vsak način ženska pripravnejsa od moškega, ker je njen glas za igravca bolj slišen, manj pa za ob- činstvo. Če bi se primerilo, da zgubi igra-vec nitko spomina, naj igravec nikar ne zija v šepetavnico, da ne bo pokvaril vsega razpoloženja gledavcev; šepetavec naj mu pomaga iz zadrege, ne da bi to občinstvo opazilo. Predvsem mora šepetavec obvladati jezik in biti mora tudi sam igravski talent, da ne bo podajal igravcem samo gole besede brez duha, brez gorkote. H koncu samo še par stavkov o kritiki z ozirom na to, da je baje igravce "Namišljenega bolnika" precej razburila beseda oce-njevavca v Amer, Slovencu. Vsak igravec (tudi nepoklicni -— biti pa mora res kos igravca v njem) naj se oprosti vpliva kritike. Naj mu bo v prvi vrsti me-rodajen glas lastne sodbe. ..Če si se res uži-vel v vlogo in si jo podajal, kakor se ti je zdelo prav, imaš čisto vest. Kaj te razburja ta ali oni! Morda je kritik doživljal igro drugače, morda jo je doživljal prav tako, kakor jo je pesnik sam zamislil, toda lahko se zgodi, da sta oba nepopolna, ti pa si podal popolnejšo sliko. Kdor se razburja, kaže, da je prav malo volje v njem biti res igravec — umetnik. To pa mora biti vsak, tudi če ni na poklicnem odru. Tudi če te ocenjevavec pohvali, imej svojo sodbo. Zadovoljen ne smeš biti nikoli sam s seboj. Kdor čaka 119, oni trenutek, ko se bo kdo vzdignil in mu povedal, kaj je bilo prav in kaj ne, naj se sploh več ne pokaže na oder. Ona beseda k "Namišljenemu bolniku" pa ni bila izgovorjena v tem namenu, da bi uničevala in pobijala in kritikovala. Še daleč mi ni prišlo na misel, da bi škodil dramatičnemu klubu. Izgovo- ril sem jo v imenu vseh gledavcev, ne v svojem imenu. Upravičena zahteva gledavcev pa je: Če pošteno plačam vstopnino, zahtevam, da mi podajo na odru vsaj srednje dobro igro. Če sem se komu zameril, mu tem potom povem, da mi camera ni nič, ker sem' jih vajen in se pripravljam nanje. Duhovnik sem v Ameriki. In to tudi že vem, oz-vidim, da se pravi ameriški duhovnik biti-biti na vseh plateh v večni zameri. Zato so mi že sedaj vse zamere dobrodošle. In se še priporočam. Rev. A. U- -o- POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. ni in brezbrižni za vero in vse dobro, da si mu s tem podalj tudi zdravilo, s katerim bo ozdravel na svojem duševnem bo-lehanju. Pazi in videl (a) boš, da mnogi izmed teh, katere si morda pridobil (a) lansko leto za katoliški list, da je že letos v kat. društvu, v kat. jednoti. Morda že dober član vaše fare itd. Ste bratje in sestre že kedaj mislili na to? In tako gre ta pot naprej. Pridobite ljudi najprvo za dobro, pošteno, katoliško berilo, pa jih pridobite nato tudi kmalu za vaša društva, jednote in fare. Vi, ki agitirate za katoliško časopisje, ne agi-tirate samo za časopisje, TEMVEČ ZA VAŠA DRUŠTVA, JEDNOTE IN FARE. SAJ JE KATOLIŠKI LIST VENDAR NAJVEČJI GLASNIK KATOLIŠKIH DRUŠTEV, JEDNOT IN FARA. ZAPOMNITE SI TO VSI AGITATORJI! Zaključna jubilejna kampanja za najstarejši slovenski list v Ameriki je s tem razglašena. Zastopniki (ce) in vsi drugi prijatelji (ce) "Amer. Slovenca," prečitajte ta razglas natančno in potem v imenu dobre stvari VSI KREPKO NA DELO, VSAK (A) V SVOJI NASELBINI. Za agitacijo imate na razpolago naše krasne stenske koledarje. Vsak naročnik, ki se na list naroči, je upravičen do tega koledarja. Obenem za večje število naročnikov so Vam razpisane lepe nagrade. Naročniki, ki se bodo naročili na list, bodo dobili lep stenski koledar, Vi pa lepe nagrade, ki so razpisane za nove naročnike. Torej priložnost vsestranska. Vse kar je treba je, da pokažete od svoje strani DOBRO VOLJO ZA KATOLIŠKO ČASOPISJE. NA DELO TOREJ VSEPOVSOD ZA "AMERIKANSKI SLOVENEC!" 'kritiki skočilo srce v hlače, bi " jvse skupaj "kvital" in se nikoli b |Več ne pokazal na površje. A i: jkaj so rekli vrli člani in članice a našega kluba? "Prav je pove-( jdal. Neustrašen mož, ki se ne s jboji, razodeti ti resnice v o- \ braz," tako so rekli. Prvi hip se 1: je tu pa tam kdo malo namrd- s nil, češ, kaj sem bil res tako za ]• nič? A takoj je zmagala pamet p in izprevidel je, da mu želi kri- 1 'tik le dobro. Poznam gospoda V kritika osebno. Ves navdušen je 1 za dramatiko in posebej pa še j jVes gori za chikaški oder in 'j tpravi, da mora chikaški Drama- 't jtični klub na vsak način biti pr- c vi med vsemi slovenskimi odfi j t 1 v Ameriki. j j Da, chikaški oder mora biti : prvi. "Pa boste še dolgo čakali , na to," bo dejala kaka domiš- 1 ljava druga nasalbina. Le tiho, < Iprijatelj. Skoraj bi se ti upal i na uho povedati, da je naš oder že zdaj prvi. "Don't make me' laugh; kritiko dobijo, da ne vedo od sramu, kam bi pogledali, | jpa se še upa celo reči, da so pr-. |vi." Da, da, kritiko smo dobili, ■a tudi vemo, kaj je kritika. Kri-' ,tika ni božanje, še manj prili-' izovanje, kritika ima edini na-1 men, izboljšati nedostatke. Ne-' ka angleška pesmica pravi: Good, better, best, Never let us rest, Till our Good will be better, : And our Better best. In ta namen je imel tudi naš J kritik pred seboj. Ako misliš, j ! ida je bila n. pr. Belina "poor" [igralka? O, nikakor. Bila je Ta zaključna jubilejna kampanja mora biti vsezkozi uspešna. Treba je, da se za njo zainteresira vse, kar je našega katoliškega in slovenskega duha. Potrebe so nam vsem znane in vemo, da če hočemo imeti res močan neodvisen katoliški dnevnik, da moramo istega vsi krepko podpirati in delati na to, da se bo vedno širil krog njegovih naročnikov. List je odvisen samo od naročnikov, za to je treba ta krog vedno širiti, ako hočemo, da-bo list še boljši in večji. Gg. zastopniki (ce) rojaki(inje) mislite na to. Nagrade se bodo odpošiljale sproti, kakor hitro bomo sprejemali naročnino. Imena onih, ki bodo dobili nagrade bomo priobčili v listu. -o-- Glasovanje za petkrat ali šestkrat na teden. Ker prav sedaj ne vladajo preveč dobre delavske razmere v deželi in ker veliko naročnikov izraža, da je dovolj petkratno izdajanje lista na teden ker bi morali list, ako hočemo povišati izdajanje n.a šestkrat na teden, podražiti za zato prepuščamo to vprašahje narodu, t. j. naročnikom samim, da z glasovnico odločijo kako se naj list izdaja za naprej. Ako so naročniki pri volji, da se list podraži z.a $1. ter se ga na ta način izdaja po 6-krat na teden, se bo to zgodilo, ako pa želijo, da se list ^e podraži, da ostane pri tej ceni kot doslej in se izdaja samo po petkrat na teden, bo ostalo tako kot je sedaj. Vse to je sedaj odvisno od naročnikov samih. Potrebno je, da se teh volitev udeleže vsi naročniki. Za predlog izdajanja po šestkrat na teden je treba, da voli najmanj dve tretjini sedanjih naročnikov. . . ZAKAJ VOLITVE? Zato, da narod sam izrazi, kako želi, da se list izdaja. Ako bo večina naročnikov glasovala za 6-kratno izdajanje ter se zavezala plačevati list po $6.00 na leto, se bo to drage volje storilo, ako pa ne, bo ostalo pri starem. Na ta način upamo, da bo'do naročniki najbolj zadovoljni. Podjetje, ki list izdaja pa bo vedelo in znalo, kaj naročniki resnično želijo in kak list hočejo. Zato prepuščamo to popolnoma naročnikom samim, da z glasovnico sami rešijo to vprašanje. Glasovnice naj naročniki pošiljajo' direktno na upravništvo lista. Voli naj gotovo prav vsak. Po naselbinah, kjer bodo obiskovali naši zastopniki(ce), lahko naročniki izroče svoje glasovnice zastopniku (ci), kateri jih bodo nam poslali. Kakor kdo hoče lahko v tem oziru ravna. -o- _ . i- Tri stvari so, kijih ne sme nihče izmed nas pozabiti! 1. Če hočemo večji in boljši list, moramo vsi brez izjeme agi-tirati zanj! 2.. Nihče izmed nas naj ne pozabi glasovati za 6-kratno ali S-kratno tedensko izdajanje lista! 3. Za nove naročnike se dobe krasne spominske nagrade. ZDAJ PA NA DELO VSI, KAR NAS JE ENEGA DUHA! Kako agi tirati? 1. Pri vsakem delu je treba potrebnega, znanja, drugače gre. Tudi pri agitaciji mora agitator znati agitirati, drugače nima uspeha. Med prijatelje in znance zanesete "Am. Slovenca" najlažje na ta način, da predstavite sosedu ali prijatelju list s tem, cla mu ga daste parkrat čitati, da ga spozna. List "Am. Slovenec" je po mnenju večih naših inteligentnih rojakov v Ameriki in stari domovini najboljši slovenski list v tej "novi domovini. Prinaša najbolj zbrano raznovrstno zabavno in podučno berilo. Vsakdo, ki ga začne čitati, ga vzljubi in si ga naroči. Spomnite rojake-(inje), ki radi bero lepe povesti, da "Am. SI." prinaša najzanimivejše povesti. Povejte ljudem, da je to list, ki' je prvi med vsemi, da prinaša največ slovenskih novic iz naselbin. Nagovorite jih, da si naj list naroče na poskušnjo, ko ga bodo začeli čitati, bodo ostali stalni njegovi naročniki. Povejte jim, da dobe najlepši slovenski stenski koledar za prihodnje leto, ako se na list naroče. Kjer pa eden misli, da ne bo opravil mnogo, tak naj vzame seboj kakega prijatelja za pomoč. Če prideta k rojaku dva ali trije, bodo imeli več upliva in ložje bodo nagovarjali ljudi, da se na list naroče. Agitirajte vsepovsod, da se "Am. Slovenec" razširi kar največ mogoče v vsaki naselbini! 2. Vsak naročnik naj pridobi novega naročnika. V tej zaključni jubilejni kampanji naj agitira prav vsak. Geslo vsakega naročnika bodi: Delajmo neprestano za večji in močnejši list "Amerikanski Slovenec!" — Vsak zaveden naročnik bo v času kampanje storil za list nekaj. Treba je le dobre volje in naudušenja za stvar. Vzemi seboj list in pokaži ga svojemu prijatelju sosedu, par dobrih besedi in rad se bo naročil. Tako naj stori vsak. Prav vsak naročnik naj skuša pridobiti listu v teku zaključne 35-letne jubilejne kampanje enega novega naročnika. Agitirate lahko tudi s pismi; Pišite svojim prijateljem o tem in jih bote pridobili. List lahko naročite svojim domačim za eno leto v staro domovno. Kako veseli ga bodo doma. Vi pa dobite za vsakega novega naročnika lepe nagrade. Glejte slike v spodnjem oglasu. Torej vsi na delo in ne zamudite te prilike! »HjWltliritH7UMUlMi1n.Fiu11trt1111111t1iT.111 NAGRADE ZA ZAKLJUČNO JUBILEJNO KAMPANJO . VAŽNO ZA VSAKEGA NAROČNIKA IN ČiTATELJA JE: da natančno prečita današnji razglas kampanje, kakor tudi opis vseh nagrad v tem oglasu, ki so določene za nove naročnike. Naj ne bo nobene slovenske hiše, ki bi ne dobila v tej kampanji ene izmed teh nagrad! ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POLLETNA NOVA NAROČNIKA ZA PET CELOLETNIH ALI DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: Jako praktičen "Kamera Fonograf." ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV Dobite krasni stenski zemljevid, ki je pravi kras za vsako hišo. Meri 38x25 inčev. 1. stran predstavlja ves svet in zastave vseh narodov in držav. — 2. stran podaja število prebivalstva držav mest, otočij itd. — 3. stran predstavlja vseh 5 delov sveta. — 4. stran vs.a morja in vode. — 5. stran tabela pristojbin.—6. stran podrobni zemljevid Združenih držav in vse cemen-tovane automobilske ceste. Dobite jako lepo praktično "Električno peč", ki vsakemu jako prav pride v teh zimskih dneh. Z njo si lahko segrejete svojo sobo vsak čas. Vse kar je treba, da pri-šraufate žico tja, kjer gori električna luč in peč se r.az-greje v par trenutkih. To je jako lepa nagrada za 4 celoletne .ali 8 polletnih novih naročnikov. Idite na delo in dobite čimprej morete nove naročnike in dobili bote to lepo nagrado! Krasna nagrada za pet celoletnih novih naročnikov, Idi takoj na delo da dobiš to lepo nagrado! Kamera Fonograf, ki ga predstavlja slika je jako praktičen za vzeti seboj na piknike in je tudi poraben za dom1, kakor vsak velik fonograf. Večjega veselj.a ne bote napravili vašim malim, kakor če dobite to nagrado za božične praznike. Fonograf je močno zgrajen in igra vsake 12 palčne plošče. Lepo vdelan v bokso, ki se zapre in se ga lahko nese kamor hoče, kakor kak kovček. Pojdite na delo za novimi naročniki in dobite to nagrado ! Zemljevid Električn ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNIKE NAGRADE se bodo vsem agitatorjem razposlale takoj, kakor hitro bo upravništvo prejelo naročnino za poslane nove naročnike. Agitatorji naj pazijo, da dobijo od novih naročnikov natančne naslove in potem iste pošljejo z naročnino na upravo. Agitatorji naj pošljejo nove naročnike takoj sproti na upravo, da se novim naročnikom takoj začne pošiljati list. Ako bi kdo rad večjo nagrado, pa nima potrebnega števila novih naročnikov, naj v pismu omeni in ga bomo počakali, da jih bo dobil potrebno število. Ako komu kaj ni jasno, naj piše na upravo lista za pojasnila. Vsi novi naročniki dobe naš lepi stenski koledar! LE VSI NA DELO ZA "AMER. SLOVENCA!" Agitiraje in dobite nagrade! Agitiraje dobite nagrade! Nalivno pero in automatični svinčnik. Pero je na koncu "14-karat" zlato. Priponka pozlačena na peresu in svinčniku. Oboje je v lepi lični škatljici. Po-žurite se in dobite to lepo nagrado. Album za fotografije. Velikost albuma je 10x7 inčev. Jako pripraven za zbirko fotografij. Narejen iz dobrega trpežnega blaga. Jako lepa nagrada za dva nova naročnika. ■ ■ • • * • - ■ < I « * ? i ' . u- \ I > r ' i J x ■ ■ t t J K , : f » . . ; , i j " ' " * <* ij. * i* Razglas zaključne jubilejne kampanje. • ' ' • • ' . t \ ,<''•;! *',. i \ 'i . ' ; i, 3 ■: * • - J .. . , . . • -!..:: , . . <" * ." : ' 1 " ! ' ' Vsem naročnikom (cam) in prijateljem (icam) lista "Amer. Slovenec" se naznanja, da se prične z dnem 1. novembra 1.1. veli-l! ka zaključna jubilejna kampanja, da se kar najbolj mogoče razširi katoliški dnevnik "A. S." Nagrade in sredstva za agitacijo. 1. Stenski koledarji za leto 1927. V tej kampanji bodo naši zastopniki razdelili vsem našim naročnikom, ki bodo pončvili naročnino za naprej, ali ki že imajo plačan list, lepe slovenske stenske koledarje; kakoršnih ni doslej še izdal nihče med Slovenci v Ameriki. Istotako dobi brezplačno stenski koledar vsak nov naročnik, ki se naroči na list vsaj za pol leta. ' * 2'. Nekaj posebnega je stenski zemljevid. Takih nagrad, kakoršne smo dobili za naše agitatorje, ki bodo .agitirali za nove naročnike to pot, še nismo imeli. Veliki zemljevid celega sveta je naravnost pravi kras za vsako hišo, brez katerega bi nobena hiša ne smela biti. Je 38 inčev visok in 25 inčev širok. Ima tri liste z zemljevidi in raznimi nadvse koristnimi geogmfični-mi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in za-padno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je obenem in istem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Australije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane automobilske ceste, kar je pripravno za auto-voznike. Ker mi vedno damo najboljše nagrade agitatorjem za nove naročnike, smo torej nabavili za to kampanjo te zemljevide. Kdorkoli nam pošlje enega celoletnega novega naročnika ali pa d V. a polletna nova naročnika za tu ali stari kraj, mu bomo poslali z.a nagrado ta krasni stenski zemljevid, ki ga bo vesel leta in leta. Agitatorji potrudite Se! DRUGE NAGRADE: ZA DVA celoletna ali pa 4 polletne naročnike krasen "Kamera album" (Glejte sliko v spodnjem oglasu). ZA TRI celoletne ali 6 polletnih novih naročnikov lepo nalivno pero (Fountain pen) in automatični svinčnik. Set v lepi baksi. (Glejte sliko v oglasu). ZA ŠTIRI celoletne ali 8 polletnih novih naročnikov Električno' peč. (Glejte sliko v spodnjem oglasu). ZA PET celoletnih ali 10 polletnih novih naročnikov Kamera gramafon. (Glejte sliko v oglasu). aamu^iiipmmiiiiBiiWi^ V ^^ ^^^^ če ga daste prihodnji torek 2. novembra GEORGE E. BRENNAN-U, ki kandidira za senatorja države Illinois na DEMOKRATSKI listi, pomeni protest proti Volsteado-vemu prohibicijskemu zakonu, protest proti nečastni imigracijski postavi in proti korupciji in zločinu. CEORGE E. BRENNAN, kandidat za senatorja in vsi ostali demokratski kandi-datje za kongres in druge razne urade so možje, ki so naklonjeni osebni svobodi in za prosto svobodno imigracijo. Vsi ti so proti raznim "Blue Laws", ki zabranjujejo na nedeljo gledališke predstave in druge zabave. Vsi ti stojijo in so za pravico in resnico in za sposobnost v vseh javnih uradih. TOREJ GLAS ZA DEMOKRATSKO LISTO POMENI: 1. glas proti prohibiciji, 2. glas proti korupciji in zločinom i n za osebne svobodščine in 3. glas za znižanje davkov malim posestnikom. PREDVSEM NIKAR NE POZABITE VOLITE SLEDEČIH George E. Brennan, ZA SENATORJA, A« J« Satelit ZA KONGREŠNIKA iti Anton J« Cermak, ZA PREDSEDNIKA IN ČLANA OKRAJNEGA ODBORA TO JE PRVIČ V ZGODOVINI da imate priliko iti na volišče in se izraziti proti prohibiciji na ta način, da volite za kandidate, ki bodo delali za odpoklic in preklic Volsteadove postave. KancUdatje, ki bodo delali z,a osebno svobodo, da bi se smolo zopet dobiti za primerno vredno ceno pošten glaž pive ali vina, ne da bi bili pri tem kršilci kake postave ali pa podvrženi kakim persekucijam. Glas za demokratski tiket je protest proti zakonu, ki dovoljuje vpade in preiskave V hiše in domovanja in je obenem za odpravo špijoiuižnega sistema in za povrnitev osebnih ustavnih pravic in svoboščin narodu. Zato ne dajte se zapeljati nobenim agitatorjem .Ampak volite za celoten demokratski tiket. To naj bo Vaš trdni sklep, da bote volili demokratski tiket to pot. > VOLITE ZA KANDIDATE, KI SO ZA PRAVICO IN RESNICO! Volite g#t©v® Prva slovenska čistilnica in krojačcica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-dclavarno nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! Matlosia! Cleaners, Dyers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL Phone:5963. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) te, ko pravi, da je treba obubožanim bogatinom preskrbeti streho. Svetujem mu, naj isti denar, ki ga toliko zasluži v tovarni, rajše podari za slov. socialistični Dom, da ne bodete toliko beračili po Collinwoodu okrog katoliških delavcev. Vi poudarjate sicer, da je Slovenski Delavski Dom za delavca, pa če bi en obubožani delavec prišel k vam, ga bi prepodili izpod vašega praga kot psa, kajti izkušnja uči, da je delavec, ki pri vas išče pomoči, največkrat tepen, kajti drugega ni za pričakovati v socialističnem gnezdu. Karol Skebe. -o- Prijatelji in somišljeniki držite se Kesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji! -0- TONE ŠTUDIRA, KAKO DALEČ JE MARS OD ZEMLJE. Joliet, 111. Svet se dandanes vrti na zelo čudne viže. Učenjaki pravijo, da razni naravni pojavi vplivajo na ljudi. Naj bo to res ali ne, nekaj, nekaj za en hudir pa je. Ljudje smo čez dalje bolj čudni in niti sami ne vemo, kaj bi radi. Moški se zmišljamo to in ono, ženske pa ravno tako. — Ženski svet živi v današnjih dneh v nekem posebnem revolucionarnem razpoloženju. — Vsaka če imeti kratke lase in kajpada tudi kratko krilo. Moj prijatelj z Hickory mi je v tovarni prav bridko potožil te dni to-Ie: "Veš, Tone, z mojo staro sva 24 let lepo v miru živela in se rada imela. Zdaj pa sva skregana do kraja in ko bi ne bilo zaradi otrok, bi jo takoj popi- hal kam, da bi stara nič več ne slišala o meni." — "Za božjo Ivoljo, kaj pa je prišlo med vaju?" sem ga vprašal. — "Hm, j vprašaš, šla je in si dala lase iPrištucat, da zgleda, kakor ena jkoza." — "No, to ni tako hudo iprjatu, da bi radi tega moral Jscagat, mislil sem, da se ti je j kaj hujšega zgodilo. Pusti sta-^•o, naj si lase štuca, dokler jih |kaj ima," sem pripomnil. — "Noseri! Jaz pa tega ne trpim, | da bi moja stara na stara leta si lase štucala. Ako je bilo 24 let tako dobro, naj bi bilo še za-naprej." — "Prijatelj, je že res," sem odgovoril na njegovo ogorčeno izvajanje, "vendar jsvet napreduje in gre naprej v jvseh modernih ozirih. Taka je dandanes moda, tako se ženske inosijo in tako je, pa amen. Vi-jdiš, ti si navajen na vedno ena-|ke običaje, z drugimi besedami, ti si 'old fashion,' to je po naše starokopiten," sem pristavil. Da ga vi vidite, kako je skočil. "Kaj, jaz starokopiten, ki sem že 31 let v tej deželi! Noseri, young boy, you will not talk to me like that." Med tem je zatulila v Millu sirena uuuii ... in treba je bilo na popoldansko delo. Jaz sem odsČl na svoj prostor, on pa na svojega. Cel popoldan je jezno žvečil tobak in pljuval nekako |ogorčeno v stran. Nihče drugi ga ni razumel, jaz pa sem vedel, kaj ga tare. Tako vidite, dela preglavice nekaterim vedno spreminjajoča ženska moda. Človek bi ne mislil, da je tako, pa je tako. Ko sem zvečer pri-;šel domov iz tovarne, sem se najprvo pošteno navečerjal, potem pa sem naredil običajni obisk v spodnji štuk, ki ga navadno naredim vsak večer. Do- bro sem si ga privoščil že spodaj, pa sem ga še malo flašco prinesel seboj v sobo. Vležem se kar opravljen za en par minut, kar je moja navada takoj po večerji vsak večer. Premišljeval sem razmere mojega prijatelja. Morda se ravno zdaj le prav pošteno kregata radi las, ki si jih je dala žena porezati. Najbrže je bilo tako. Kaj pa ti, |Tone, sem sebe vprašal, bi ti ^udi ne pustil porezati las svoji ženi? Premišljujem in rekel sem sam sebi, nikdar bi ne bil ,tak. Kar bom jaz gledal, da bo, bo to-le: pridna žena, da mi bo skuhala in prala, pa rada imela. Lase naj ima pa ostrižene ali dolge, to mi bo deveta briga, še skoro rajši vidim, če bo imela kratke, ne bo potem dolgih lasi v jedi, ki mi jo bo kuhala. Tako stališče vidite zavzema Tone s hriba pri tem velevaž-nem vprašanju. Na to pa pri-mem "Slovenca" v roke. Pri či-tanju pridem do dopisa iz Bridgeport, Ohio. Mr. Miha Hočevar piše, da imajo tamošnje jženske jako rade moje dopise. jPrav je, če jih imajo, jaz sem Ijim hvaležen za priznanje, ako Itudi jih ne poznam. Mr. Mihata iz Bridgeporta pa poznam. Videl sem ga pri nas v Jolietu. Dobra duša je in vnet Slovenec. Ko pride v Joliet, če dočakam, mu bom stisnil desnico in ga povabil na kaiifornijčana. Potem bova pa katero stuhtala o tem in onem. Rumunska kraljica je v Ameriki. To je, kajne, vredno, da pošteno zavrisknemo jujuhej! No, nič slabega ni to. Pravijo nekateri, ki imajo dolge jezike in ki radi ljudi obirajo, čez katere se sam Bog usmili, da je kraljica pripeljala seboj tudi ! lepo hčerko, ki bi ji rada dobila ženina, ki bi imel kaj pod palcem. Kraljica, veste, ni neumna. Ona že ve, kaj bi rada. Na Balkanu zadnje čase postajajo precej brihtni, če smemo tudi Rumunce šteti k Balkan-cem. Tam bi radi bogatega ženina Amerikanca. Mladi Purič pa bogato nevesto Amerikan-ko. Nekateri ljudje, veste, vedo natančno, kje jih čevelj žuli. In taki ljudje so brihtni ... Po vsem svetu gre glas, da kralji niso več za nas. Zdaj pa treba presedlati iz eno aristokracije v drugo. Tej je treba ženina, temu nevesto itd. Kraljev samcev ni več, ali pa jih je premalo. In tako vidite, dragi moji, kraljica je dobra mati svojim hčeram, pa jih hoče preskrbeti tudi v tem oziru. Najhujše pri tem je seveda pa to, da Tone s hriba je samec, pa se za njega nihče ne zmeni, niti kaka čika-ška miljonarka, ne kaka kraljičina hčer. Najbrže sem še premalo poznan ali pa je kaka druga smola pri tem. — "Tone čak, še vse pride kar ni," me je tolažil zadnjič v mojem spodnjem štuku Martin, ko sva stiskala kaiifornijčana in sva postala pri njem tako kunštna, da sva ugibala, kako daleč je Mars W zemlje in kako bodo ljudje prišli tja. Da, jaz čakam in čakam, samo, da bi katera prišla. — Oh, te Tonetove čenče, bo spet vzkliknila soseda, ko bo ^rala moj dopis. Zato in samo zato, da naši sosedi ne zraste na glavi radi mojih dopisov in čenč kak sivi las, naj o tem neham in naj krenem k novicam. Kaj pa je kaj novega v Jolietu, kaj? Predrta reč, že tri dni nisem bil nikjer drugje kot doma pa v millu. Kaj naj pa pi- šem, da bo kaj novega. Aha, že vem, ongavi Jože s Hickory mi je pravil: Veš Tone, zadnji pondeljek je po Broadway že sneg naletaval. Zdaj pa baje prerokujejo vremenski preroki, ki so tudi vsi skupaj od samih muh, da, ker je sneg naletaval na 25. dan v mesecu, da bomo limeli 25 velikih sneženih viharjev to zimo. Pa recite, da inteligentni ljudje ne verujejo več v vraže? Jaz sem pa Jožeta takoj potolažil, da na take prerokbe ni dati nič. Vzemimo mene. Jaz sem prešal kaiifornijčana na 13. dan v mesecu, potemtakem bi moral tudi samo trinajstkrat biti v rožcah in zidane volje to zimo, pa sem bil že večkrat to sezono, kot je pa dni v kateremkoli mesecu. Torej z Jožetovo, kakor tudi vremenskih prerokov prerokbo ne bo nič vsaj pri meni ne. S takimi stvarmi se naj gre vsakdo solit če hoče!,, Previdnost in previdnost je potrebna vsakemu. Samo to slabo navado imamo ljudje, da isto priporočamo potem, ko je prepozno. Mrs. Mary Marg. Rozich je po pomoti, misleč, da bo za-vžila prava zdravila za svojo bolezen, pa je zavžila strup, ta-kozvani nitro-benzoate, ki se rabi pri poliranju pohištva. Posegla je na polico misleč, da je prijela za pravo stekleničko, 'pa je prijela za strup. V straš-jnem razpoloženju se je nahajala sirota. Zdravnik jo je dal !prepeljati v bolnišnico, kjer je |pa kmalu umrla vsled zastrup-jljenja. Pokojna zapušča pet o-trok in žalujočega soproga. Moje sožalje vsem sorodnikom, pokojni pa mir in pokoj! ( hitrejša od mene in mi je ušla iV hišo št. 901 k družini Mr. in i |Mrs. Jos. Kočevarjevi. Pa sem! mislil, da bo prišla kmalu veni in da mi kaj pove, kam še na-' merava iti, pa je baje šla čez (ene druge vrata ven in baje šele v bolnišnici izročila svoj dar v obliki čvrstega sinčka, ki ga je Kočevarjeva družina nad vse vesela. Mati se počuti dobro, !kakor tudi sinček. Srečni družini moje broadwayske čestitke! j Ako se me bo ga. Štorklja še jzanaprej tako ogibala, bom iprimoran najeti detektive, da bodo pazili na njo, drugače bom pri poročevanju o njej vedno netočen. Zdaj pa če kdo verjame ali pa ne, mene že roka boli od te- ga-le pisanja. Čas je, da končam, Vas pa vse skupaj lepo pozdravim in ostanem vsem udani Tone s hriba. -o- POLITIČNA SEJA ROJAKOV V BARBERTONU. Barberton, O. Dne 31. oktobra ob 7. uri zvečer ima tukajšni državljanski politični klub važno sejo v prostorih društva Domovina. Ker je seja tik pred volitvami, zato je jako velike važnosti. Vabljeni ste vsi zavedni državljani, da se iste udeležite. S pozdravom! J. L. -o- LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi pomanjkanja prostora v tej številki, je moralo precej gradiva izostati. Tako je moral izostati tudi opis Kanade. Vse pride na vrsto zopet prihodnji teden. G L ASM i K SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem._____ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve aH support froiri. readers of this paper! — Always support your home town dealers and meri chants!__—mm—mmim—— South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik.______ o3<>o o o ooo o o"oo ocTaoooo-o ooooooooo oao-o o o-oaoooooooaoooooo Za vsakovrstno mehko pijačo se obrnite do i JERAY BROS. 434 PENN AVENUE, SHEBOYGAN, WIS. "ooooo-ooooo goooooooo oooooo ooooo o o oooo-o oo o-o ooooooooooo S~ i____——Tinr-r—^umni« ■ » »i^jmuj*.■»»itw m—iiratui""" f^lC™ JOHN GRANDIIČ — UR AR IN ZLATAR — W© W 1103 N" 8th Street' Sheboygan, Wise. Xsr^i-^ Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prstanov, itd. _ g-" - ------------■=?==---------------- . — . = —r.--------, , I,---—g/ \ i ^ i Jeweler 1 On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. § -'Zšž^žJZ^ ....................................W5 Home of the Chrysler Cars (Dom Chryslerjevih automobilov) $750. ^ I | $5590. $5590. j •: Detroit "^' Detroit ? . C | j W, A. Knaak Motor Co. j j 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC. j | ^rva sfov« trgovina ^ sveže in suho meso, \ | vsakovrstne klobase in \ / I \ 1 grocerijsko blago /fliU^^i \ \ 1 Se priporoča: V z' I mm com p. 931 Indiana avenue I Sheboygan, Wis. ^T ^ 1 | RABITE White lock Gasoline PREPRIČAJTE SE O KVALITETI primerjajte z drugimi cenami, potem pa kupite pri naših postajah in prihranite denar . GRASSE BROS. OIL CO. 8th & St. CLAIR 14th & ILLINOIS 11th & INDIANA ^__SHEBOYGAN, WIS.__J Mi vam povemo kako !a!iko dobite 6% obresti aa vaše vloge. Ce posadite drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo. Prav tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite tako, da jih vam prinaša. Pridite k nam in mi vam povemo, kako je vam dobiti po G% na vaše vloge. Metropolitan State Bank CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. Družba sv. Družine ki £ nare- S E b N O f^^NTS, M0C N 0 S palčno ka mm Kuii cisti- - ; 6.S0(® Kapica ni 8.35 fe "a kvmte, .11.90 (||| nobene te- 14.201 j zave ne de' .18.5°JJ ]a ko se j0 22-5°CK)OOOOOCK>0(KK>M{K!0-0«KKKK)(>{>{K>0 O OO Tolmačev kotiček. DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo. JOSEPH KUKMAN Grocerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago hone: Canal 5634 p Francoski spisal Erckmann-Chatrian, Poslovenil Al. B. "Povsoid se vse giblje. . . vse hiti. . . Samo ti tega še ne razumeš, rekrut. A on je tu, čutim ga po vsem telesu. Le poglej, tam doli po cestah, kako dirjajo kurirji. . . Povsod se je začelo novo življenje. Le počakaj, ko pride prvi dan, boš že videl: cesarskim in kozakom niti ni treba natikati očal, da vidijo, je li pri nas — to opazijo takoj." In narednik se je smejal v dolgo brado. Imel sem občutek, kakor da me čaka velika nesreča, a bil sem primoran, delati vesel o-braz. Da povem na kratko: narednik se ni motil, kajti tisti dan okrog treh popoldne so se pričele pomikati vse čete, ki so bile nastanjene okrog mesta. Ob petih smd stopili tudi mi pod orožje. Maršal knez Moskovski je prišel v mesto z veliko množico častnikov in generalov, ki so bili njegov štab, takoj nato pa je prišel v trdnjavo general Souham, star, belo-Las častnik, ter nas je pregledoval na trgu. Z močnim glasom, tako da ga je vsakdo lahko razumel, nam je rekel: "Vojaki! Vi boste tvorili del avantgarde tretjega armadnega zbona! Pomislite, da ste Francozi. Živio cesar!" In vse je zakričalo: "Živio cesar!" in po trgu je odmevalo z grozno silo. Nato je odšel general s polkovnikom Zap-flom. Še tisto noc so nas nadomestili Hesi in zapustili smo Erfurt v spremstvu desetega hu-zarskega polka in enega polka badenskih lovcev. Ob šestih ali sedmih zjutraj smo bili precl Weimarjem ter v svitu vzhajajočega solnca ugledali vrtove, cerkve in hiše z gradom na desni. Tam smo napravili tabor, huzarji pa so odjahali v mesto poizvedovat. Okrog devete ure, ko smo ravno kuhali, smo nenadoma v daljavi slišali streljanje. Naši huzarji so bili v mestu naleteli na pruske huzarje, pričeli so se biti ter streljati se s samokresi. A to se je godilo v taki daljavi, d.a o boju nismo opazili ničesar. Čez eno uro so huzarji prišli nazaj. Izgubili so dva moža. To je bil začetek vojne. Na tem kraju smo ostali pet dni, med tem časom pa se je ves tretji armadni zbor pomikal naprej. Ker smo tvorili prednjo stražo, smo morali iti preko Sulze in Warthaue. Tam smo prvikrat ugledali sovražnika: kozalce, ki so se vedno umikali izven strelske daljave. In čimbolj so se umikali oni, tem srčnejši smo bili mi. Jezilo me je, da je Cebedej rekel nekako slabe volje: "Ali se nikoli ne bodo ustavili ?" Jaz sem si mislil: "Ako se umikajo —kaj si moremo želeti boljšega? Zmagamo, ne da bi se nam bilo zgodilo kaj hudega." Nazadnje pa so se vendar ustavili na nasprotnem bregu dokaj široke in globoke reke. Videli smo, kako so se pripravljali, da nas posekajo, ako bi hoteli iti preko reke. Bilo je 29. aprila in nočilo se je. Lepšega solnčnega zahoda si ni bilo mogoče misliti. Na oni strani reke se je širila nedogledna ravnina. Na rdečem ozadju, ki ga je tvorilo nebo, se je črtal metež teh jezdecev z naprej štrlečimi čakami, zelenimi suknjiči, majhnimi, pod pazduho visečimi torbicami za pa-trone in sinjimi hlačami. Bolj zadaj so stali suličarji. Narednik Pinto jih je spoznal: bili so ruski lovci — jahači in kozaki. Poznal je tudi reko in je rekel, da je Saala. Približali smo se reki, kolikor mogoče, da bi streljali na jezdece, ki so se umaknili in nazadnje izginili v večerni zarji. Potem smo ob reki napravili tabor in razpostavili straže. Na levi strani je bila vas. Tja je odšel oddelek poskušat, da bi dobil meso za denar, kajti odkar je bil prišel cesar, smo imeli povelje, da moramo vse plačati. Po noči, ko smo kuhali, so prišli še drugi polki naše divizije. Tudi ti so se utaborili na bregu. Zelo lep pogled je bil na žarke, ki jih je ogenj metal preko vode. Nikomur se ni ljubilo spati. Cebedej, Klipfel, Fuerst in jaz smo sedeli okrog istega kotla ter govorili med sabo: "Jutri bo pa drugače, ko bomo poskusili prekoračiti reko. Naši tovariši v Pfalzburgu, ki zdaj pri "Divjem možu" praznijo svoje vrčke, gotovo ne slutijo, da čepimo tu ob reki in jemo kos kravjega mesa, da spimo na golih tleh in si pridobivamo v ude trganje za stara leta; kako nas bodo sekale sablje in podirale puške prej, nego si mislimo, o tem niti ne govorimo." "Kaj me briga," je rekel Klipfel. "Življenje je že tako urejeno. Meni ni prav nič do tega, da bi ležal na pernicah in živel od dne do dne enako. Ako hoče človek res živeti, se mu mora danes goditi dobro, jutri slabo — izprememba človeku dela veselje. Kar pa se tiče strelov iz pušk, udarcev s sabljo in u-bodljajev z bajonetom, jih bomo, ako Bog hoče, toliko zadali, kolikor jih prejmemo." "Prav praviš," je rekel Cebedej, ter si za-palil pipo. "Jaz sam zase upam, da moja smrt, ako padem, ne bo posledica tega, ker udarcev in sunkov, ki sem jih dobil, nisem vrnil." Tako smo se pomenkovali par ur. Leger se je bil zavil v plašč, pomolil noge proti ognju in zaspal; kar zakliče straža kakih dvesto korakov od nas: "Kdo je?" "Francija!" "Kateri polk?" "Šesti redovni polk." Bili so maršal Ney in general Brenier s pi-jonirskimi častniki in artiljerijo. Maršal je bil odgovoril "šesti redovni polk," ker je že naprej vedel, kje ležimo. To nas je veselilo in ponosni smo bili na to. Videli smo, kako je z generalom Souha-mom in nekaterimi drugimi višjimi častniki jezdil mimo in smo ga dobro spoznali, dasi je bila noč, kajti nebo je bilo posejano z zvezdami, luna je izhajala in videlo se je skoro kot po dnevu. Phone*: 2575 iu 2743. Anton Nemanich Son PRVI 8LOVEWSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Nu razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za po«r*-be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIKT, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznile« in ea na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri na« dobro blago, zmerne cene in ista pogtrei-ba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost t wmk f^ank opeka % 4* 8 l&mWffl TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 4» 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. SLOVENSKA PRALNICA Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobta in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111, J. L. TELSER Domača trgovina za domače potrebščine — z zmernimi cenami. 'Najboljše delo za manj denarja 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, PHONES: Canal 6138 — Roosevelt 2107 Nobenega izgovora za slabe zobe. Približuje se čas, ko bomo morali skrbeti zato, da napravimo naše domače gnezdo gorko in udobno. Zasigura-mo vas, da bodo vse to naredile naše peči. «5 Imamo veliko izbero vsa- ^J« kovrstnih peči za parlorje. Oak peči za mehki in trdi premog. Cena od $12 naprej. Kuhinjska peč (Kitchen heater) dobite od $17.50 na- Bungalow peči in kombi-j Mg« nacija za plin in premog V )$pf emajlirano, cene od $69.50 Poleg tega imamo v zalogi vsakovrstno pohištvo, radio, preproge, sploh vse kar se potrebuje pri hiši. Pridite k vašemu sosedu in prepričali se boste, da lahko prihranite, ako tukaj kupite vaše potrebščine. — Mi smo založeni z vsem. — Proti gotovini ali na obroke. — Pridite gotovo pogledati predno greste drugam. — Govorimo slovanske jezike. časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S 'mm naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA ROJAKOM V WAllESiWBTH CHICAGO Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnioa Odprto: od 9. zjutraj d« 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. Spokornikove — misli. 5 j Neki "Spokornik" je pisal v ^ Prosveto o učinku škofove kape / Milwaukeeju. Jaz sem mu odgovoril tako, da sem to, kar K je on baje povedal sarkastično, ^ •aztolmačil malo bolj drastično. Vestnik mu v "Mislih" priskoči r na pomoč. Ali je morda sarka- ^ zem (?) Spokornika in "umska ^ moč" Misli od enega in istega ^ drevesa? Izgleda tako. ^ Baje sem se jaz blamiral, ker _ s svojo "umsko močjo" nisem kos sarkastičnim pušicam in o- £ stremu orožju. Vem, vem. Bla- |k mažo bi bil Vestnik visoko obe- ( sel na kol, ko bi je kaj bilo, ta- ^ ko pa je ostalo samo pri besedah, za katere ni treba nobene ' logike. Vse izgleda, da je škofova kapa porezala Spokornika in "umsko moč" \ Vestnikovih Mislih. 1 * * * "Umska moč" in Vestnik v Milwaukeeju. Ko sem na neke misli v "Mislih" opozoril na umsko moč verskega prepričanja, je stvar gospodo okoli Vestnika tako pogrela, da so šli in napisali poseben članek "Umska moč in Rev. Trunk." To je bilo namenjeno meni, naj bo nekaj tudi za Vestnik. Stvar zasluži pomilovalen smehljaj. Ljudje, ki kaj takega pišejo, govorijo zasmehljivo o — logiki drugih, ko je njih lastna logika prav vse, samole logika ni, oziroma nimajo logične doslednosti, ko pošiljajo svoje tirade med svet. Vestnik stoji na materialistič-( nem naziranju. Za njega toraj ni Boga, ni duše, ni posmrtnega. |življenja, ni vere, ni cerkve, vsej to je za njega goli humbug.' "Umska moč," o kateri sem jaz ( govoril, je sezidana na prazen nič, in on sam pravi: "Od kdaj je versko prepričanje umska moč, ne vemo, in mislimo, da tudi rev. Trunk tega ne more pojasniti." Te umske moči toraj ni nikjer. Zdaj pa poglejmo, kaj vsa ta umska moč po Vestniku za-more! Po Vestniku je ta moč "temelj zatiralcev ljudstva," "moči kapitalizma, imperializma, današnjega družabnega reda." Ta moč "pouzroča, da se večina ljudstva ne zaveda svojih pravic, svoje moči, svoje veljave, svojega človeškega dostojanstva." Ta moč je "omogočila svetovno vojno," "omogočava današnje nevzdržljive razmere, ker podpira, vzdržuje vse ustanove, vse, kar služi po-neumnjevanju ljudstva, in za-branjuje razširjenje izobrazbe, resnice in pravice." Ta moč je naredila, "da ljudstvo ni videlo grozne komedije, ko je papež blagoslavljal morilno orožje..." Ta moč je "sejala v Sloveniji strupeno sovraštvo proti sovraž-inikom domovine, kričala je • proti nemškemu kajzerizmu, iblagoslavljala beogradske pa-1 jrazite, zaslepila ljudstvo, da ni videlo lumparij prodanih zna-' i čajev in prostituirane vstano-jve." Ta moč je kriva, "da so napodi ločeni v Evropi po krivičnih mejah, se ovira gospodarski napredek, ni sloge, samo sovraštvo in se pripravljajo bodoče vojne, so narodi pod jarmom zatiralcev, so miljoni in miljoni delavcev na cesti, stradajo stotisoči in umirajo gladu . . ." | Več člankarju ni šlo v pero. Čudna moč, ki je ni, in sloni na samem humbugu, pa ima tako — moč! Zdaj pa se ozrimo na Vestni-kovo "umsko moč," moč, "katero razširja socializem." Ta moč "vsposablja ljudske mase, da spoznajo resnico in pota do rešitve, dela za odpravo sedanjega družabnega reda, ki poceni odpravo mej, ki dandanes ločijo narode, vpostavitev! Združenih socialističnih držav Evr-ope, in s tem neizmerni, prosti razvoj gospodarstva . . ." i" sam Bog ve, za kaj vse še vsposablja ta — moč. Člankar se je k sreči še spomnil, da je "umska moč," ki j° razširja vera, utisnila klerikalni podporni organizaciji pečat sramote, ko se je zavzela za interese velikih roparjev na Wall Streetu, v Londonu in Parizu, in je sprejela rezolucijo proti — mehiški vladi. Ko je zapel slavo mehiškim bratcem, je skončal. | Čudom se mora človek čuditi, da "umska moč" Rev. Trunka, ki sloni na praznem nič, tolik0 zamore, dočim "umska moč' ] Vestnika tako nekako počasi napreduje, dasi sloni na goli resnici in pravici. Kje je doslednost? • Vestnik namigava na "duševno kakovost čitateljev A. S." Ali niso tudi Vestnikovi čitatelj1 gotove kakovosti? * * * V isti številki Vestnika. "Umska moč" Vestnika se > ogreva za Zedinjene socialistic- - ne države v Evropi. Nimam nič i zoper to, kakor prav nič zoper - izpeljive in mogoče gospodar-i ske zahteve socializma. Zopet je pa .čudno, da Vestnik v Isti i številki prinaša izvajanja če- v škega pisatelja Čapka, ki pra-) vi: "Stvaritelj je zamislil Evro-l po majhno. Še več, razdelil j° 3 je na majhne odseke, da bi mo- - gla naša srca najti zadovoljstvo ) ne v pojmu neskončnosti, marveč v dojmu različnosti. Ameri- -jka nas kvari, ko nam daje svoj j zmisel za velikanstvo. Evropa i j se bo pogubila, brž ko si pJ* s j svoji to vneto navdušenje z* r.'razsežnost. Mera, ki se prilega z! Evropi, je kakovost, vrlina, ni' ' n kakor pa ni kolikost ali množi' j j na. Ža nas je lepa "Venera, nel a pa orjaški kip Svobode." a Ali smo morda samo izrezali e in prilepili? _ * * * Do tretjega gre rado. a Delavska Slovenija se je pre' ,- selila v večnost, in z njo mefl' č da tudi Ljubljanska srajca. " Vsakdo zapusti sled, ki jo je začrtal. Dvakrat se , je srajc" a zlagal, da me je videl na ko«' a gresu. Ker je bila stvar vendar-a le predebela, je pri odhodu v e nirvano izpustil v javnost tretj0 a laž, da "namesto, da bi se bogu »- molil, rajši je (Trunk) proda->- jal tikete za tren. Procenti s<> e bili dobri in Trunk je tudi ne-e kaj zaslužil. To je tudi delo->. krog svete matere cerkve." Ko i- bi ne bil že "rajni," bi mu od vsakega zasluženega centa dal e "komišen" vsaj za laž do o $1000.00, a od njegk po smrti ž ne ostane ničesar, samo laž bo " ostala. jj -o- i. NAJGLOBOKEJŠA TOČKA e OCEANA JE 9435 M. 1( Tokyo, Japonsko. — Japo*1' L_fci so premerili globočino oce-ix i ana v bližini Izu otokov in P1'1' šli do najglobokejše točke, k1 ). meri 9435 metrov. Doslej se je t. smatralo za najglobokejšk0 točko 8500 metrov, katero \e našla ameriška bojna ladij'3 Tuscarora v bližini Kurili oto* kov._ ^ - NAZNANILO IN PRIPORO' n ČILO. ■- Vsem cenjenim naročniko1*1 ■- in prijateljem listov "Am®1"' Slovenec" in "Ave Maria" v d1"' »• žavi Minnesoti in Michigan a znanjamo, da jih bo te dni o o iskal naš potovalni zastop"1 Mr. Frank Kurnik, ki je V* - oblaščen pobirati naročnino z i omenjena lista, oglase in vS®' č kar je v zvezi s temi listi. a daja tudi "Družinsko pratik0 o za 1. 1927. in Koledar .- Maria." Vsem ga toplo PriPk0 i- ročamo, da mu gredo na ' s in pomagajo Širiti katol. tisk-,, vi Uprava "Amer. Slovene®' j; PISANO POLJE - J. M. Trunk. -^