LITOSTROJ IN AMANDMAJI
Litostroj je še vedno eden naših največ-jih gigantov jugoslovanske industrije in ni čudno, da je v naši občini največji kolektiv, ki šteje 3300 delavcev in ki bo ustvaril letos predvideni dohodek 664,243.043 din.
Litostroj je bil tudi eden prvih jugoslo-vanskih podjetij, ki so že pred enim letom podpisala sporazum o ustanavljanju temeljne organizacije združenega dela.
O izvajanju in uspehu vseh treh amand-majev (XXI., XXII., XXIII.) smo vprašali sekretarja tovarniškega komiteja Združenega podjetja Titovih zavodov Litostroj MIHAELA ŽILAVCA, ki pravi: »Najbolj je važno, da smo ustanovili TOZD kot zaokroženo celoto v odnosu na celotno združeno podjetje. Teh TOZD imamo sedem. Tri so z lastnostjo pravne osebe, in sicer so to ICL (Izobraževal-ni center Litostroj), Zunanja storitvena enota in LINT (Litostroj International). Ostale štiri so TOZD polizdelkov, TOZD finalistov, TOZD
ga v problematiko, kar prej ni bilo mogoče. Tudi samoupravni organi v TOZD so s tem dobili večjo vlogo kot so jo imeli prej, kajti centralni organi (delavski svet, upravni od-bor) so sedaj samo koordinatorji samouprav-Ijanja med vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela.
Podpisali smo samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov in do-ločili najnižje in najvišje vrednosti točke, ki se giblje od 4,28 do 4,71 din, kar pomeni po-
IVET (investicija, vzdrževanje, elektroener-getika in transport) in TOZD skupne službe podjetja, kar imenujemo SSP.
Specifičnost podjetja, ki se je zadnja leta usmerilo samo še v proizvodnjo turbin, po katerih je Litostroj znan po vsem svetu, žer-javov do 300 ton nosilnosti, Diesel pomožnih ladijskih motorjev, viličarjev celo do 12 ton nosilnosti, namakalnih vodnih črpalk, opre-me za cementarne in železarne, stiskalnice za oblikovanje, ki so eden novejših Litostrojevih proizvodov (trenutno dobavljajo za Sovjet-sko zvezo serijo stiskalnic za oblikovanje kuhinjske posode) je nakazala teh sedem u-stanovljenih temeljnih organizacij združene-ga dela.
Dosedanja enoletna praksa že nakazuje potrebo po nadailjnji delitvi dela. Izrazit je primer TOZD skupnih Služb v podjetju.«
Glede ekonomskega uspeha enoletnega ob-stoja TOZD v Litostroju je tovariš Žilavec nadaljeval: »Uspeha TOZD zaenkrat ne mo-remo ocenjevati, ker nismo mogli uveljaviti, oziroma razdeliti vseh centralnih fondov po TOZD. To smo uspeli šele z gospodarskim načrtom za leto 1973, in sicer za osnovna in obratna sredstva, amortizacijski sklad in re-žijske stroške. Ena najvažnejših stvari, ki smo jih uredili, sq ceniki proizvodov oziroma lastne cene. Tukaj so se naše strokovne služ-be izredno angažirale, da je prišlo do reali-zacije vseh teh dokumentov. Čeprav sedaj ne moremo govoriti o ekonomskem uspehu TOZD, lahko rečerao, da je TOZD izredno za-nimiv faktor, saj sedaj pri ugotavljanju us-peha ali neuspeha posamezne TOZD v našem podjetju, delavec lahko bolj konkretno pose-
vprečni osebni dohodek od 2.000 do 2.200 din na mesec. Pri tem velja načelo, da sme naj-višjo vrednost točke obračunavati tista TOZD, ki je dosegla 115% in več pozitivne razlike dohodka, najnižjo vrednost pa TOZD, ki ima negativen rezultat. Razliko med dejansko iz-računano vrednostjo točke in zajamčeno naj-nižjo vrednostjo točke pokrije taka TOZD iz lastnega rezervnega sklada. TOZD sme v ta namen uporabiti mesečno oziroma kumula-tivno največ 25 % svojega rezervnega sklada. Če ta odstotek ne bi zadostoval, odloča o mo-rebitnem povišanju delavski svet podjetja. Ko TOZD prekorači za pokrivanje primanjk-ljaja ta določeni odstotek iz rezervnega skla-da, mora predložiti y roku enega meseca de-lavskemu svetu podjetja sanacijski program. Delavski svet podjetja odobri morebitni po-trebni kredit taki TOZD. TOZD mora v na-slednjih mesečnih obračunih vrniti porablje-na sredstva rezervnemu skladu.
Zanimivo je, da je Litostroj obenem eden od nosilcev združevanja kovinske predeloval-ne industrije Slovenije, pri čemer zelo aktiv-no sodeluje, saj bi s to realizacijo bilo zdru-ženo okoli 6.000 delavcev Litostroja in ostalih manjših podjetij te panoge industrije v Slo-veniji. Nosilci te akcije na tem združevanju so družbenopolitične organizacije, samo-upravni organi in uprave teh podjetij. Tukaj je treba poudariti, da bi to združevanje bilo predvsem na bazi združevanja TOZD.«
In na koncu nam je tovariš Žilavec dejal, da so se pri uveljavljanju delavskih amand-majev v Litostroju posebej izkazali člani ZK, ki so se izredno angažirali. Kot nam je pra-vil, ne bo dovolj samo to, da bomo uvelja-
vili delavske amandmaje, ampak bi morali tudi neposrednega proizvajalca zainteresirati s pravilno obrazložitvijo o pomenu TOZD, pri kateri že ima glavno vlogo sindikalna organi-zacija podjetja.
Zavedati se mora resnosti svoje udeležbe pri odločanju o sredstvih, ki jih on kot pro-izvajalec in njegovi sodelavci ustvarjajo zase in za TOZD, kakor tudi družbe same kot ce-lote.
MAVIL