\ '
' glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII
Številka 2 (616)
Titovo Velenje, 14. januarja 1982
Letošnja zima vsaj za sedaj ni najbolj radodarna s snegom. Bližajo se šolske počitnice in upati je, da bo vendarle
zapadlo vsaj toliko snega, da jih bodo šolarji kar najlepše preživeli.
\ Skupna seja OK SZDL in OS ZSS

0 poteku aktivnosti v pripravah na volitve
Predsedstvo občinske konfere-nce socialistične zveze delovnega ljudstva je na zadnji seji, v soglas-ju s predsedstvom OS ZSS Vele-nje, sklenilo, da bo v sredo, 20. januarja s pričetkom ob 17. uri v dvorani skupščine občine Velenje skupna seja občinske zveze sindi-, katov in socialistične zveze.
Na seji bodo obravnavali in sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, sprejeli dogovor o merilih in sestavu družbenega zbora ob-činske skupščine ter sklepali o postopku delegirania delegatov SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Nadalje bodo
na skupni seji obravnavali in sprejeli rokovnik, predkandida-cijskih in kandidacijskih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin za občine Velenje, sklep o oblikovanju in delegiranju v ob-činsko kandidacijsko konferenco ter predlog poslovnika za delo ob-činske kandidacijske konference.
bmbine:	■
Varcujmo % pitno vodo	stran 2
Zaeetek predkandidacijskih	
opravil	stran 3
Za eesto se olektrika	stran 5
StabilizaeijavJLA	stran 7 t
Radar izetopa	stran 12
Borci v Gornji Savinjski dolini
Programska konferenca
V torek je bil v Mozirju sestanek predsednikov združenj in aktivov borcev mozirske občine, na kate-rem so se podrobno pogovorili o pripravah na letne programske konference združenj in aktivov. Konference naj bi opravili v ja-nuarju in najkasneje do 7. febru-arja, občinska programska kon-ferenca pa bo 27. februarja.
Priprave na konference in nji-hov potek je natančno opredelilo predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Mo-zirje konec lanskega leta. Člani predsedstva so na tej seji med drugim sprejeli sklep, da rfiorajo vsa združenja pred programsko konferenco obravnavati vsa po-trebna gradiva na posebni seji.
Titovo Velenje
Srečanja '82
„Veselo, zabavno in enostav-no, za vsakega pripravno" — pod tem geslom bo v nedeljo, 17. januarja, v Rdeči dvorani zabav-no, športno, rekreativno srečanje ekip krajevnih skupnosti in delovnih organizacij občine Velenje, ki ga tokrat organizira občinska zveza za telesno kulturo občine Velenje oziroma njena komisija za spremljanje akcije Iščemo najboljšo krajevno skup-nost v občini. Prav zato bo teh srečanj skozi vse leto zvrstilo še veliko, v prihodnje pa jih bodo organizirale komisije za športno in rekreativno dejavnost v kraje-vnih skupnostih. Nedeljsko prvo „srečanje" pa je pomembnotu-
di, ker bodo na koncu izbrali kandidate za ekipo Titovega Velenja. To bo 6. februarjalias-topila v tekmovanju SREČNO-SPRETNO, ki ga organizira v tem letu SN revija iz Zagreba.
Tudi to tekmovanje ima za cilj popularizacijo športa in športne rekreacije in da bi čimvečjemu številu občanov omogočili vedro športno zabavno in rekreativno dejavnost. Ekipa Velenja pa se bo srečala z ekipo Vukovarja.
V nedeljskem tekmovanju v Rdeči dvorani bodo svojo spret-nost v različnih veščinah preiz-kusili člani sedmih ekip. Prijavile
so se ekipe krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki, Konovo, Ška-le-Hrastovec, Paka, Šoštanj in iz delovnih organizacij TGO Go-renje ter Rek Velenje. Vsako ekipo bo sestavljalo po sedem članov in prav toliko članic različnih starosti. Organizator je za njih pripravil osem iger: mojstri žoge, mojstri obročev, zlagalnica, vožnja kolesa in pi-kado, hopla-hop, cik-cak, mehurčki, slepa miš. Kako bodo podrobno zgledale posamezne igre, je najbolje, da si jih ogleda-mo, saj lahko sklepamo, da bo resnično veselo in zabavno; če bo tudi enostavno bodo pokazali tekmovalci.
RK Velenje
Cena7 din
YUISSN 0350-5561
Prebivalcem Titovega Velenja
Smo nčenci 3. razreda osnovne šole. Pri spoznavanju narave in druzbe se učimo o našem mestu in njegovi okolici. Spoznali smo tudi KS Stara vas. Zvedeli smo. da so tudi prehivalci našega mest'a z udarniškim delom spremenili močvirje v park. Med drugim smo si v naše zvezke zapisali tudi stavek: >>Krajani Stare vasi si zelo prizadevajo za lep izgled svoje okolice. Prvi so posadili 88 dreves v spomin na življenje in delo maršala Tita.« Tovarišica nam je naročila, da moramo čuvati tc. drevesa. Rekla nam je, da jih bomo lahko pokazali tudi svojim otrokom, ko bomo odrasli.
Vsredo smo v 'šoli zvedeli, da je nekdo porezal mlado drevje. Bili smo zelo žalostni. Takih jelk mi ne bi marali v svojih stanovanjih.
Vprašujemo se ali nismo ob preimenovanju Velenja v Titovo Velenje vsi obljubili, da bomo delali in živeli tako, da bomojme mesta opravičili?
Zal nam je, ker zdaj vemo, da vsi prebivalci tega ne upoštevajo! Todazase vemo, kajjenašadolžnost! Trudilise bomo, da jo bomo uresničili!
Učenci 3. c razreda OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Rudnik lignita Velenje
Na skupni seji občinskega sveta ZSS in SZDL pa bodo razpravljali še o evidentiranih možnih kandi-datih družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter za nosilce vodilnih in drugih dolžnosti v ob-činskih skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnos-tih.
Plan: 4,700.000 ton
Z osnovnim načrtom za leto 1982 so velenjski rudaiji, podobno kot tudi že leta 1981, predvideli izkop 4,700.000 ton lignita, in to v 266 delavnikih. Poprečni dnevni izkop 17.669 ton lignita naj bi torej dosegli z delom v 42 urnem delovnem tednu.
V velenjskem premogovniku poudarjajo, da so pogoji za izkop lignita iz leta v leto zahtevnejši, tudi zategadelj, ker ga kopljejo vsako leto v večjih globinah. Trenutno ga kopljejo že 415 metrov pod povrŠjem. Poleg montan geoloških prilik pa bo v letu 1982 vpiivala na proizvodnjo oskrbljenost z rezervnimi deli, tako uvoženimi kot domačimi, ki jih je že začelo primanj-kovati, in pa zamude pri dobavi nove opreme, da bi povečali mehanizirano odkopno fronto.
Šaleška dolina
Zahtevali so tudi, da morajo po-ročila o preteklem delu. poleg izključno borčevskih vprašanj, zajeti tudi vse naloge, ki so jih borci uresničili v ostalih družbe-no-političnih organizacijah, sa-moupravnih interesnih skupno-stih, v svojih krajevnih skupnostih in na vseh ostalih področjih vsakodnevnega dela in življenja. Podobne zahteve veljajo tudi za oblikovanje delovnih programov za prihodnje obdobje.
Na seji predsedstva so za člana bodočega republiškega odbora ZZB NOV evidentirali Jožeta Celinšeka, za delegatko na zve-znem kongresu ZZB NOV Jugo-slavije pa Anko Čeplak.
J. P.
Nadaljnji razvoj kmetijstva
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Vele-nje bo pripravila do 10. februarja v vseh okoliških krajevnih skupnostih posvetovanja o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Šale.ški dolini. Na posvetovanjih bodo spregovorili o novem zakonu o kmetijstvu. problematiki izvajanja davčne politike ter o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Šaleški dolini. Gradivo, o katerem bo tekla razprava na bližnjih posvetovanjih, bomo objavili v prihodnji številki Našega časa.
Po narodnem dohodku na prebivalca
Tudi letos
obsežen program
Prihodnji teden, v sredo, se bo-do sešli na tretjo sejo delegati skupščine rdečega križa občine Velenje. Med drugim bodo obrav-navali in predvidoma sprejeli delovni program skupščine za le-tos, pregledali delo komisij za preteklo leto in se dogovirili o izvedbi seminarjev za poizvedoval-no službo in za socialno delo.
Delovni program občinske organizacije Rdečega križa zajema naloge s področja socialne dejav-nosti, zdravstvene vzgoje, vzgojo in izobraževanje, naloge s pod-ročja Ijudske obrambe in družbene samozaščite in nekatere druge dejavnosti.
Občina Velenje na če-trtem mestu v Sloveniji
Pozadnjih statističnih podatkihje bilaobčina Velenje vletu 1980 z narodnim dohodkom 162.999 din na prebivalca na če-trtem mestu med 60 občinami v Sloveniji. Leta 1979je bila na tretjem mestu, zatem pajoje prehitela občina Piran.
Najvišji narodni dohodek na prebivalca, to je 432.804 din, •je dosegla leta 1980 občina Ljubljana — Center.
Druge občine celjskega območja pa so se uvrstile takole: na petem mestu je Celje s 159.500 din narodnega dohodka na prebivalca. 22 so Slovenske Konjice (115.109 din), 29. Žalec (107.648 din), 41. Mozirje (85.908), 45. Laško (77.772 din), 57 Sentjur pri Celju (53.383 din) in na 58. Šmarje pri Jelšah (50.582 din).
Predsedstvo 0S ZSS Velenje
0 pripravah na tretjo konferenco
Za danes popoldne je sklicana 51. redna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Člani bodo obravnavali potek priprav na tretjo konferenco republiških sindikatov, ki bo prihodnji mesec, obravnavala pa bo socialno problematiko. V nadaljevanju seje bodo člani predsedstva razpravljali še o de-lovnem programu za obdobje januar — april ter sprejeli roko-vnik za obravnavo zaključnih računov 1981.
2IS5	Odčetrtka do četrtka	Števi/ka 2 (616) - 14. januarja 1982
*		
Šaleška dolina
Varčujmo s pitno vodo
Tako kot marsikje v Slove-niji se tudi v naši občini, posebno pa še v Titovem Velenju, otepamo s pre-skromnimi vodnimi viri, ki bi zagotavljali nemoteno pre-skrbo občanov s pitno vodo. Pomanjkanje te vedno bolj dragocene tekočine je postalo še posebej občutno v zadnjih letih, ko so nastajale nove soseske in se je močno pove-čalo število porabnikov. Po-raba je bila v sušnih mesecih pogosto večja od ponudbe in tako so stanovalce doletele nezaželjene omejitve. Tisti, ki živijo v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov, so ime-li večje težave s preskrbo, saj je bil pritisk pogosto premaj-
hen, da bi dosegel tudi njiho-ve pipe. Omejitve so bile še posebno občutne predlani in lani, ko se je zaradi daljšega sušnega obdobja precej zmanjšal nivo vodnih virov. Težave z oskrbo bi seveda lahko močno omilili tudi uporabniki sami, če bi, še posebno v sušnih mesecih, omejili porabo, se odrekli pranju avtomobilov in zaliva-nju vrtov ter predvsem pre-gledali vodne kotličke in tesnila, ki najpogosteje v družbenih stanovanjih slabo zadržujejo vodo, da ta po nepotrebnem odteka. Po ne-katerih izračunih bi z večjo disciplino pri porabi vode prihranili tudi do tretjino
trenutnih zmogljivosti.
Vse te omejitve pa ne bi bile potrebne, če bi gradnja novega vodovoda iz zajetja v Ljubiji v občini Mozirje pote-kala tako kot je bilo prvotno zamišljeno in ne bi bilo upravičenih in neupravičenih zamujanj. V letošnjem letu mora biti celotna, sicer zah-tevna in draga naložba do-končana. Cevovod iz Ljubije do Šoštanja je že končan, cevovod skozi Šoštanj pa bo zgrajen, ko bo končan kanali-zacijski kolektor, ki bo tu tekel pod cevovodom. Zgra-diti je potrebno še čistilno napravo v Ljubiji in zbiralnik v Pesju. Seveda pa bo svoje soglasje k nadaljnji gradnji
tega objekta morala izreči še posebna republiška komisija za investicije. Prav tako se pojavljajo težave zaradi od lani nedovoljene fazne iz-gradnje takšnih objektov. Komunalna skupnost na-mreč v začetku leta težko zagotovi potrebna sredstva, saj prispevki dotekajo vse leto. No, vendarle to ne bi smela biti večja ovira, da sistem ne bi bil dokončan do konca letošnjega leta. Do takrat pa bo poraba pitne vode še vedno bolj ali manj omejena in prav je, da upo-. rabniki bolj skrbno razpola-gamo z njo.
B. Zakošek
Obrtništvo v velenjski in mozirski občini
Zagotoviti čim več potrebnih storitev
Med nalogami, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem planu občine je tudi hitrejši razvoj ob-rtne dejavnosti. Že v pteteklem srednjeročnem obdobju smo na tem področju dosegli dobre re-zultate, čeprav so potrebe tako po storitveni kakor proizvodni deja-vnosti bistveno večje. Ob koncu leta 1980je bilo v občini preko 300 obrtnih obratovalnic, v katerih je bilo skupno z obrtniki okoli 700 zaposlenih. V letu 1981 pa je ob-rtno združenje načrtovalo pove-čanje števila nosilcev obrti za 50 novih obrtnih dejavnosti. Ta plan je bil sicer dosežen. saj je bilo do konca novembra odprto 56 novih obrtnih obratovalnic (Obrtna dovoljenja so izdali za kovinske dejavnosti 16, lesno stroko 3, gradbeno dejavnost 6, avtopre-vozništvo.7, gostinstvo 5, avto stroko 2 in ostale dejavnosti 12), vendar pa ie v istem času odpo-vedalo obrtno dejavnost 19 no-silcev, tako da je bilo realno po-večanje le 32 obrtnih obratoval-nic. S temeljno banko Titovo Ve-lenje so se dogovorili, da bo imelo samostojno osebno delo v naši občini v preteklem letu na voljo 18.000.000 dinarjev za na-ložbe in kredite za obratna sred-
stva. la sredstva so v enajstih mesecih preteklega leta tudi po-rabili.
Obrtno združenje je v sodelo-vanju s skupnostjo za cene in ob-rtniki pomagalo oblikovati cene storitev ter tako prispevalo delež k pravilnejšemu vrednotenju posa-meznih opravil. Na njihovo zah-tevo so v preteklem letu opravili tudi kategorizacijo gostinskih lo-kalov v zasebni lasti, kar je bilo osnova za izdelavo cenikov v go-stinski dejavnosti. Ocenili so 31 gostinskih obratov, nanjo pa niso pristali štirje obrati. Pri izdajanju priporočil za odpiranje novih ob-rtnih obratovalnic je združenje upoštevalo dogovor, da pri odlo-čitvi sodelujejo tudi predstavniki krajevne skupnosti, v kateri naj bi obratovalnica pričela z delom.
Posebno skrb je v preteklem letu združenje namenilo obrtni dejavnosti lesne stroke. Zaradi širjenja proizvodnih zmogljivosti v nekaterih 'organizacijah zdru-ženega dela lesne stroke na sa-vinjsko — šaleškem območju je namreč pričelo primanjkovati lesj in to so najprej občutili sa-mostojni obrtniki. Te težave je združenje v prejšnjem letu uspe-šno razrešilo, vendar pa se posta-
vlja vprašanje. kako bo z dobavo lesa letos. •
Maja lani je pričela veljati ko-lektivna pogodba o delovnih raz-merjih med delavci in samostoj-nimi obrtniki v SRS. V njej so natančneje opredeljene pravice in obveznosti delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Čeprav je od uve-ljavitve te pogodbe minilo že precej časa pa vsi nosilci obrti v naši občini pogodbe še niso us-kladili.
To je kratek pregled lanskega delovanja, letos pa načrtujejo naslednje:
S srednjeročnim programom razvoja samostojnega osebnega dela v občini Velenje je dogovo-rjeno, da se bo število obratoval-nic samostojnih obrtnikov na leto povečalo za petdeset. Letos naj bi razširili predvsem naslednjS bb--rtne dejavnosti: samostojno go-stinstvo 2, avtoprevozništvo 3, avtomehaniko in avtoelektriko 5. avtokleparstvo in ličarstvo 2, cvetličarstvo 2, usnjeno galante-rijo 4. elektro mehaniko in insta-laterstvo 3. frizerstvo 3. čevijar-stvo 3, gradbeno dejavnost 5, le-sne dejavnostj 5, pleskarstvo 3 in popravilo kmetijske mehanizacije 2.
Na področju kreditiranja bo po dogovoru s Temeljno banko Ti-tovo Velenje na razpolago 20 mi-lijonov dinarjev, in sicer za inve-sticije in obratna sredstva. Krediti za investicije bodo namenjeni predvsem za razširitev material-nih osnov posameznih obrato-valnic in to še posebno tistih, ka-terih izdelki nadomeščajo uvoz.
Tako kot v soseski Šalek II, kjer je združenje pridobilo okoli 200 m2 poslovnih površin za obrtne dejavnosti, načrtujejo tudi za so-sesko Šalek III odkup površin za posamezne obrtne dejavnosti. Zaživele naj bi predvsem tiste obrtne dejavnosti, ki so nujno potrebne za normalno življenje take soseske, v kateri bo prebivalo več kot 3000 prebivalcev.
Posebno skrb bo obrtno zdru-ženje v letošnjem letu namenilo izobraževanju in usposabljanju delavcev ter področju štipendira-nja, za katerega je bilo doslej med nosilci posameznih obrtnih deja-vnosti dokaj malo zanimanja.
Predvidene so seveda še števil-ne druge pomembne naloge, ka-terih namen je okrepiti obrtno dejavnost v občini ter zagotoviti občanom kar največ potrebnih storitev.	B. Zakošek
Storitvena dejavnost močno šepa
Pomen in vloga malega gospo-darstva v naših razvojnih strem-ljenjih sta nesporna. S svojo raznolikostjo je malo gospodar-stvo vključeno na vsa področja našega vsakdanjega dela in ži-vljenja. Njegova prolzvodna in servisna dejavnost dopolnjujeta gospodarstvo, prav tako ali še bolj pa je pomembna storitvena dejavnost. Tudi zaradi tega so se v mozirski občini lotili temeljite ocene stanja na področju obrt-ništva, saj zlasti storitvena obrt močno šepa.
Leta 1976 je bilo v mozirski občini še 70 storitvenih obrtni-kov. predlani 59 in lani le še 56. V letu 1981 je storitveno obrt odjavilo kar 8 obrtnikov, med njimi trije krojači. V vsej občini sta danes le še dva krojača s popoldansko obrtjo. Poleg tega premorejo samo dva urarja, ene-ga čevljarja in še enega s popol-dansko obrtjo. Res je, da so v lanskem letu pridobili dvđ kova-ča, dva zidarja in dva gostinca, res pa je tudi, da pomanjkanje
stontvenih dejavnosti krepko občutijo vse krajevne skupnosti Gornje Savinjske doline. Vzroki za takšno zaostajanje gotovo ležijo tudi v premajhnem vred-notenju dela glede na novo-ustvarjeno vrednost.
Tudi avtoprevozništvo bi mo-ralo biti namenjeno nudenju uslug občanom. V mozirski obči-ni je prevoznikov razmeroma veliko, kar 92 jih je prijavljenih, vendar so večinoma pogodbeno vezani na združeno delo in poslovna združenja. Leta 1976 je bilo v dolini 59 avtoprevoznikov.
Zelo visok je porast števila nosilcev proizvodnih dejavnosti. Leta 1976 je to dejavnost pred-stavljalo 66 obrtnikov lani pa že 123.
Strokovna usposobljenost za-poslenih v drobnem gospodar-stvu je pogojena z značajem dela. Kvalifikacijska sestava nosilcev obrti v mozirski občini je sicer skromna, vendar še vedno boljša kot v organizacijah združenega dela. Od 328 obrtnikov jih je 73.2
odstotka kvalificiranih. 9,3 od-stotka jih ima srednjo strokovno izobrazbo, 1,3 višjo ali visoko, ostali pa so visoko. ali polkvalifi-cirani. Slaba je tudi sestava zaposlenih pri obrtnikih, saj jih je skoraj 49 odstotkov nekvalifi-ciranih. Težava je v tem, da obrtniki zelo težko pridobijo kvalificirano delovno siio, ker se mladi skoraj ne odločajo za obrt. Delno je za takšno stanje odgo-vorna tudi šola, saj bi morala učencem v večji meri dokazovati, da družba ceni in priznava tudi čevljarje. dimnikarje, krojače in druge podobne poklice.
Družbi je potrebna tudi popol-danska obrt s svojimi uslugami. V Gornji Savinjski dolini je vanjo vključenih 84 obrtnikov, kar brez dvoma potrjuje pomanj-kanje storitvenih in uslužnostni'h dejavnosti. Prav zato si združenje obrtnikov prizadeva, da bi redno obrt prevzelo čimveč popoldan-skih obrtnikov, ki zato že izpol-njujejo pogoje.
Posebej zanimivo tn pomemb-
Zdravstveni center Velenje - Refferat za zdravstveno vzgojo
Cepljenje proti otroškim nalezljivim
boleznim
Proti velikemu številu nalezljivih bolezni se lahko zaščitimo s ceplje-njem. Pri tem v organizem vnesemo oslabljene ali drugače pripravljene bolezenske klice, v organizmu raz-lično dolgo aktivne. Za nekatera obolenja zadošča enkratno cepljenje in smo pred njimi približno skozi vse življenje odporni, pri drugih pa mo-ramo cepljenja ponavljati.
Otroški dispanzer izvaja redna ceplienja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju. otroški paralizi. ošpicam in mumpsu. Na cepljenja vabimo s karticanji po seznamu. ki ga
dobimo na občmi. V teh seznamih so zajeti samo otroci. ki so rojeni v tej občini. Tisti ki se pjiselijo. nam tako uidejo. V Titovem Velenju je zna-čilna velika fluktuacija prebivalstva in veliko menjavanje stanovanj. Pri pregledu cepljenih ugotavljamo, da so otroci zaradi tega zelo slabo po-cepljeni.
Zelimo obvestiti vse starše, da se vabilom resno odzivate. Če vabila zaradi spremembe bivališča ne do-
bite. sami povprašajte. kdaj so ce-pljenja.
Paziti je treba tudi na kartonček o cepljenju, kjer naj tudi starši skrbijo. da bodo vsa cepljenia vpisana.
TRENUTNO CEPIMO PROTt OSPICAM IN MUMPSU. ZAD-NJE CEPLJENJE JE 20. 1. 1982 OD 7.30 DO 12.30 ure V DEŽURNI AMBULANTI ZDRAVSTVENE-GA DOMA TITOVO V,ELENJE.
Pripeljete Iahko vse predšolske otroke. starejše od enega leta. ki še niso bili cepljeni proti ošpicam in mumpsu.
no je seveda področje koopera-cijskega sodelovanja med obrt-ništvom in združenim delom. Oblik je nedvomno veliko, ven-dar v mozirski občini niso izkori-ščene. Na eni strani združeno delo ne kaže dovolj pripravljeno-sti za kooperacijsiće odnose, na drugi pa tudi zasebniki ne najde-jo prave usmeritve in se nemalo-krat odločajo preveč kratkoroč-no. Pri tem seveda ne kaže zanemariti dohodkovne soodvis-nosti, za katero pa v mozirski občini ni nikakršnih osnov. Takš-no stanje je privedlo do nasprotij in celo do konkurenčnega prido-bivanja surovin in reprodukcij-skih materialov.
V mozirski občini so zato že pred časom določili osnovnega nosilca kooperacijskega sodelo-Vanja, ki pa svoje naloge ni izpolnil, ker se je preveč zatekal h krđlkoročnim rešitvam. Tako še vedno niso opredeljene razvoj-ne usmeritve zasebnega obrtništ-va, dohodkovna razmerja, politi-ka zaposlovanja, ni urejena re-dna preskrba z reprodukcijskimi materiali in podobno, Dejstvo je tudi, da organizacije združenega dela nimajo dovolj programov, ki bi vključevali obrtno dejavnost in obrtniki se zatekajo drugam. Nekoliko boljše kooperacijske odnose ima le Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, s katero sode-luje 28 obrtnikov, 16 jih sodeluje s Trgovsko delovno organizacijo Savinja, 18 pa z velenjsko Ero. Takšno stanje bodo zato morali krepko popraviti, kar predvide-vajo tudi smernice srednjeročne-ga razvoja do leta 1985. Dejstvo je, da sedanje gospodarske raz-mere nujno zahtevajo iskanje rezerv znotraj občinskega po-dročja, deleža malega gospodar-stva pri tem pa vsekakor ne bi smeli zanemarjati.
J.P.
U
REK Plastika
n. sol. O., TITOVO VELENJE
Delavski svet TOZD Kovinski izdelki in galanterija v skladu s statutom TOZD
RAZPISUJE
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa (reelekcija)
1.	VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V TOZD KO-VINSKI IZDELKI IN GALANTERIJA
Na opravljanje razpisanih delovnih nalog je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ,
—	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki
—	da ima organizacijske sposobnosti
—	da ima ustrezne moralne, družbene in politične vrline.
Kandidati, ki se bodo javili na razpisana dela morajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v zape-čateni ovojnici z oznako ,,za razpisno komisijo" na naslov-REK PLASTIKA n. sol. o., Koroška 61, Titovo Velenje, Ka-drovsko-splošno področje.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh od dneva zaključka razpisa.
2.	Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
REZKARSKA DELA (več delavcev) Pogoji:
—	KV rezkalec
—	zaželjena praksa
3. Komisija za delovna razmerja DSSS RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge
a)	VODENJE PRODAJE IN IZVOZA
Pogoji:
—	najmanj višja strokovna izobrazba ekonomske ali komer-cialne smeri
—	3 leta delo'toih izkušenj
—i aktivno znanje enega svetovnega jezika (nemščine ali angleščine)
—	sposobnost komuniciranja s poslovnimi partnerji
—	družbenopolitična angažiranost.
b)	KOMERCIALNO TEHNI&II PREDSTAVNIK
za prodajo plastičnih izdelkov in pribora za povezovanje na področju SR Slovenije
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba, tehnične, ekonomske ali ko-mercialne smeri
—	sposobnost samostojnega kontaktiranja s kupci, ter razi-skava trga
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
—	lasten telefon
—	izpit B kategorije
c)	GLAVNI KONTROLOR
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba tehnične smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	komunikativne sposobnosti
d)	VHODNI KONTROLOR
Pogoji:
—	KV — kovinar (orodjar, brusilec, ključavničar, rezkalec, strugar)
—	5 let delovnih izkušenj
e)	GLAVNA MEDFAZNA KONTROLORSKA DELA
Pogoji:
—	najmanj delovodska šola strojne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
Kandidatom nudimo stimulativen OD po pravilniku o nagraje-vanju.
c?^AnjaVe Je,15 dni po obiavi razP'sa na naslov: REK PLA-bTIKA, n. sol. o„ Koroška 61, Titovo Velenje, Kadrovsko-splosno podrocje.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa.
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal k'H štirinajstdnevnik »ŠALE-ŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednikj, Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10. telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje
Cena posameznega izvoda je 7 dinaijev. letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne. 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Številka 2 (616) - 14. januarja 1982
Vsredišču pozornosti
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Začetek predkandidacijskih opravil
V ponedeljek je bila v Velenju 33. seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali vrsto nalog v pripravah na spomladanske skupščinske volitve. S ponedeljkovo sejo, na kateri je bil sprejet sklep o sklicu skupne seje občin-skega sveta ZSS Velenje in občinske konference SZDL Velenje, le-ta bo v sredo, 20. januarja, so se začeli tudi v Saleški dolini predkandida-cijski postopki za skupščin-ske volitve 1982. Sicer je, predsedstvo OK SZDL ob-ravnavalo še predloge več dokumentov, ki jih bo spre-jela bližnja skupna seja občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL.
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate je v Šaleški dolini, kot je bilo poudarjeno na ponedeljkovi seji, praktično končano. Da bi dosegli resnično kar naj-bolj kvalitetno sestavo dele-gacij bo treba v nekaterih okoljih, kot je ugotovila ponedeljkova seja predsed-stva OK SZDL, dodatno evidentirati možne kandida-te. Sicer povsod niso upošte-vali temeljnih načel in me-ril, izoblikovanih v pripra-vah na skupščinske volitve 1982, zlasti še tista, da nihče, ki je bil že dvakrat delegat, ne more biti več možni kandidat. V nekaterih orga-
nizacijah združenega 4ela in krajevnih skupnostih, kjer se odločajo za novo samou-pravno organiziranost, pa bo treba temu primerno organizirati tudi volilna opravila.
V volilnem pravilniku, ki ga je obravnavalo predsed-stvo OK SZDL na zadnji seji, so opredeljene osnovne naloge v pripravah na voli-tve in ob volitvah delegatov za skupščine družbenopoli-tičnih skupnosti in samou-pravnih interesnih skupno-sti. Socialistična zveza pa je osnovni nosilec postopkov. Predsedstvo OK SZDL je soglašalo tudi s predlogom rokovnika za izvedbo pred-kandidacijskih, kandidacij-skih in volilnih opravil ter konstituiranje delegacij in delegatskih skupščin v letu 1982 ter z dogovorom o merilih za oblikovanje druž-benopolitičnega zbora skup-ščine občine Velenje. Potr-dila pa je tudi predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference.
Predsedstvo OK SZDL Velenje je po krajši razpravi izoblikovalo predlog, da naj bi družbenopolitični zbor občinske skupščine imel v prihodnje 30 namesto 35 delegatov, kot jih ima do-slei. V zboru bi imela OK SZDL 9 delegatov, OK ZKS 5, OO ZB NOV 3, OS
ZSS 9 in OK ZSMS 4 dele-gate. Da bi lahko uveljavili ta predlog bo treba najpo-zneje do 25. 2. 1982sprejeti predlog novega statuta obči-n'e Velenje, v katerem bo opredeljena tudi številčna sestava zborov občinske skupščine. Ob tem pa je bilo sprejeto tudi stališče, da v delegacijah družbenopoli-tičnih organizacij za družbe-nopolitični zbor v prihodnje praviloma ne bi bili profe-sionalni družbenopolitični delavci.
20. januarja bo, kot smO že omenili, v sejni dvorani skupščine občine Velenje skupna seja občinskega sve-ta zveze sindikatov Velenje in občinske konference SZDL Velenje, ki bo obrav-navala in sprejela poročilo o poteku poljtične aktivnosti v pripombah na volitve 1982, dogovor o merilih in sestayi družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje in sklep o postopku delegira-nja delegatov iz občinske konference SZDL v družbe-nopolitični zbor. Nadalje bo obravnavala in sprejela ro-kovnik za izvedbo predkan-didacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter kon-stitucije delegatskih skup-ščin na območju občine Velenje, sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco
ter predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference. Razpravljala pa bo še o evidentiranih mož-nih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje ter za nosilce vodilnih in drugih dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah sa-moupravnih interesnih skupnosti.
Predsedstvo OK SZDL je predlagalo tudi predlog do-slej evidentiranih možnih kandidatov za delegate za družbenopolitični' zbor skupščine občine Velenje. Dogovorjeno je bilo, da bodo najpozneje do 20. januarja občinska vodstva družbenopolitičnih organi-zacij oblikovala predlog možnih kandidatov za druž-benopolitični zbor. Sicer pa je bilo predsedstvo OK SZDL seznanjeno še s pred-logi možnih kandidatov za nosilce odgovornih dolžno-sti v skupščinah samouprav-nih interesnih skupnosti.
Ob obravnavi predloga možnih kandidatov za od-govorne dolžnosti v republi-ki pa je bilo ugotovijeno, da ni bilo dosledno uveljavlje-no načelo, da najodgovor-nejši družbenopolitični de-lavci ne bi prehajali iz ene na drugo odgovorno dolž-nost.
Programsko volilna konferenca mladih v Rudniku lignita Velenje
Kritično do lastnih slabosti
Predstavniki skoraj 1 800 mladih rudarjev so se zadnje dni minulega leta sestali na programsko-volilni . konferenci. V osrednji točki dnev-nega reda, pri kateri so ocenjevali delo v minulem dveletnem obdo-bju, je bilo na osnovi poročila do-sedanjega predsednika koordina-cijskega sveta Antona Planinca in bogate razprave, ki so jo prispevali predstavniki osnovnih organizacij ZSMS, mogoče skleniti, da je bila rudniška mladina s svojo aktivno-stjo vključena v dogajanja tako na družbenopolitičnem, kot na samo-upravnem področju.
Kljub temu, da so mladi delavci v tem obdobju dokazali svojo visoko moralnopolitično in delovno zavest pa je koordinacijski svet ocenil, da prispevek mladine kot ene izmed družbenopolitičnih organizacij ve-likokrat ni imel take odmevnosti, kot so pričakovali. Resda ni bilo dogajanja, kjer mladi rudarji ne bi prispevali svojega deleža, vendar so pri tem le redkokdaj nastopali kot člani druge po številu najmo-čnejše politične organizacije v Rudniku lignita Velenje. Pri tem so menili, da pri svojem delu še vedno pogrešajo večjo pomoč mla-dih komunistov, ki sicer v organih upravljanja primerno opravljajo svoje samoupravljalske naloge, le redko pa se pri tem izpostavljajo kot predstavniki ZSMS. Ocena, da premalo poznajo možnosti, ki jim ga nudi naS samoupravni sociali-
stični sistem, le delno opravičuje dejstvo, da mladi svojo neučinko-vitost skrivajo za pojmom nezain-teresiranosti. Ta bi bila mimogrede odstranjena, če bi se pri svojem (zlasti) političnem delu lotili obravnavanja tistih problemov, ki so skupni vsem mladim delavcem v tej veliki rudarski delovni orga-nizaciji.
Precej drugačno sliko o delu ru-dniške mladine je dobil naključni spremljevalec programsko-volilne konference potem, ko so ocenjeva-li udeležbo na mladinskih delovnih akcijah, njihov prispevek v borbi za doseganje proizvodnega načrta in čezplansko proizvodnjo, ude-ležbo na tekmovanju za Kajuhov pokal, na pohodu po poteh IVX. divizije in druge podobne priredi-tve. Njihov prispevek na tem po-dročju ni zahteval podrobnejše obravnave, kljub temu pa so mladi rudarji menili, da mora koordina-cijski svet čimprej razmisliti o ne-enakem položaju delavske in štu-dentske mladine, ko gre za ude-ležbo obojih na mladinskih delov-nih akcijah. Problem, ki izhaja iz dejstva, da se srednješold in štu-dentje vse redkeje odločajo za udeležbo na teh akcijah, ni nera-zumljiv, če vemo, da mladi delav-ci za čas, ki ga preživijo na teh ak-cijah, dobijo tak osebni dohodek, kot če bi prihajali na delo. Izobli-kovanje stališča do te problemati-ke bo ena izmed prvih nalog nove-
Pred volitvami v občini Mozirje
Skupna seja 0K SZDL inOSZSS
Občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov Mozirje sta za včeraj popoldne sklicala skupno sejo in jo seveda v pretežni meri namenila pripra-vam na volitve. Prva točka na dnevnem redu je bila ocena uresničevanja delegatskega siste-ma v preteklem mandatnem obdobju, vse naslednje točke pa so bile namenjene neposrednim pripravam na volitve. Poleg spre-jemanja vseh potrebnih rokovni-kov in poslovnikov je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o politični aktivnosti v pripravah na .volitve in seveda obravnava evidentiranih kandidatov za de-
ga vodstva rudniške mladine v na-slednjem obdobju. V letošnjem letu bodo namreč morali še krep-keje poprijeti za delo, če bodo ho-teli skupaj z drugimi delavci rudni-ka uresničiti letni groizvodni načrt. Zmanjševanje števila in vse krajše odkopne fror.te v nekaterih delih velenjskega rudnika, primanjkova-nje rezervnih delov za jamsko me-hanizacijo in čedalje težje montan-geološke razmere —( vse to bo zah-tevalo večje napore tudi od mladih rudarjev. Pri tem so opozorili, da morajo bolj spodbujati inovacij-sko dejavnost, saj mnoge raciona-lizacije v jami, ki so rezultat ustvarjalnih sodelavcev, v mnogo-čem pripomorejo k večji učinkovi-tosti njihovega skupnega dela.
Dalj časa so se zadržali tudi pri obravnavanju stanovanjskega vprašanja, potem pa sklenili, da bodo na to temo v najkrajšem času pripravili problemsko konferenco.
Naj na kratko sklenemo.
Izkušnje dosedanjega dela mla-dih rudarjev so pokazale, da mo-rajo v prihodnje več pozornosti
nameniti političnemu delu tako pri neposrednem odločanju o sa-moupravnih kot družbenoeko-nomskih razmerah; več pozornosti morajo nameniti svoji rekreaciji, preživljanju prostega časa, organi-ziranju družabnega življenja delav-cev v samskih domovih, dvigova-nju kulturne ravni rudarjev obe-nem pa se odločno spopasti s so-cialno problematiko, ki v zaostre-nih gospodarskih in družbenih raz-merah vse bolj stopa v ospredje njihovih vsakdanjih odnosov. Da bi vse naštete in druge naloge lažje uresničili, so se na koncu dogovo-rili za delno reorganizacijo koordi-nacijskega sveta; tega bodo po no-vem sestavljali poleg predsednika — za opravljanje te funkcije so izvolili Franca Gluka iz temeljne organizacije Klasirnica — še sekre-tar in posamezne vodje komisij za idejno-politično < delo, socialna vprašanja, mladinske delovne bri-gade in splošni ljudski odpor, ko-misije za kulturo, šport in obve-ščanje.
Bojan Ograjenšek
Občinska konferenca ZSMS Mozirje
Usposabljanje mladih zadružnikov
legate družbenopolitičnega zbo-ra občinske skupščine ter za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih intere-snih skupnosti. Prvotni predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občinski skup-ščini je spremenjen. Za predsed-nika zbora krajevnih skupnosti je evidentiran Franc Štiglic, za predsednico zbora združenega dela pa Marija Tepič. Prvotna možna kandidata Vlado Miklavc _ in Jožica Vratanar, kljub pripra-vljenosti, zaradi povsem opra-vičljivih razlogov kandidature nista mogla sprejeti.
Mladi v Gornji Savinjski doli-ni so v zadnjih mesecih največ časa in pozornosti namenili orga-nizacijski in kadrovski krepitvi občinske in področnih konfe-renc, komisij ter centrov. Pri uresničevanju te zahtevne naloge so bili dokaj uspešni, kar je seveda vplivalo na okrepljeno aktivnost mladih mozirske obči-ne na številnih področjih njihove dejavnosti. Svojo uspešnost v prejšnjem letu so zato upraviče-no ugoc^io ocenili.
Nalog jirrf razumljivo tudi v tem času ne manjka. Aktivno sodelujejo v pripravah na volitve, pričeli pa so se pripravljati tudi na letošnji 11. kongres slovenske mladine. V teku so tudi priprave na bližnji pohod Po poteh 14. divizije, čeprav še vedno ni jasno, ali bo pohod tokrat republiškega ali samo regijskega značaja. Ko-nec prejšnjega tedna so sodelova-li tudi n-a prireditvah »Po poteh partizanskč Jelovice«, v sodelo-
vanju z rezervnimi vojaškimi starešinami seveda.
Zimski čas pridno koristijo tudi člani aktivov mladih zadruž-nikov. Več prostega časa mladi iz kmetijstva namenjajo predvsem izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Konferenca mla-dih v kmetijstvu v tem času pripravlja vrsto zanimivih pre-davanj in seminarjev. Letos so jih namenili razvojnim nalogam kmetijstva v obdobju do leta 1985, možnostim mladih v kme-tijstvu, pravilni in varni rabi kmetijske mehanizacije, nalogam v akciji za večji in boljši pridelek krme, socialni varnosti kmečke družine, ohranjanju pristnosti kmečkega okolja in kmečkemu turizmu kot dopolnilni dejavno-sti na kmetiji. Sicer pa so mladi v kmetijstvu lani dosegli vrsto lepih uspehov na različnih tek-movanjih, pri ohranjanju 'naro-dopisnega izročila, pa tudi na športnem in drugih področjih.
J. P.
Rokovnik
Rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1982
Seja predsedstva občinske konference SZDL — do 8.1.1982:
a)	sprejme v soglasju s predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov sklep o sklicu skupne seje občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL;
b)	obravnava in sprejme predlog volilnih dokumentov, ki jih za izvedbo kandidacijskih in volilnih opravil sprejemata na skupni seji občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov;
c)	opravi pregled evidentiranih možnih kandidatov za družbeno politični zbor (DPZ) občinske skupščine, za losilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini ter skupščinah L jv občini ter ga posreduje v obravnavo skupni seji občinskega sveta ZS in Občinske konference SZDL in temeljnim kandidacijskim konferencam.
Skupna seja občinskega sveta zveze sindikatov in gbčinske konference SZDL — do 19.1.1982:
a)	obravnava in sprejme:
—	poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve;
—	dogovor o merilih in sestavi DPZ občinske skupščine;
—	sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v DPZ občinske
skupščine;
—	rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin za območje
občine;
—	sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko
konferenco;
—	predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference;
b)	razpravlja o evidentiranih možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS.
Seja izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov — od 15. do 25. januarja 1982:
a)	sprejme sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference in določi njen konkretni sestav;
b)	tz vrst evidentiranih oblikuje predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS;
c)	posrJduje predlog možnih kandidatov v obravnavo in dopolnitev zborom delovnih ljudi oz. samoupravnim delovnim skupinam, delav-skemu svetu in vodstvom drugih družbenopolitičnih organizacij v tozdu ter drugim udeležencem temeljne kandidacijske konference;
d)	oblikuje predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference;
e)	obravnava evidentirane možne kandidate za tozd za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občini, republiki in federaciji.
Seja predsedstva krajevne konference SZDL — od 15. do 25. januaija 1982:
a)	sprejme sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference in določi njen konkretni sestav;
b)	iz vrst evidentiranih oblikuje predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS;
c)	posreduje predlog možnih kandidatov v-obravnavo in dopolnitev zborom delovnih ljudi in občanov, skupščini oz. drugemu ustreznemu (delegatsko sestavljenemu) organu upravljanja KS, vaškim in uličnim odborom SZDL. vaškim un uličnim odborom KS, drugim krajevnim vodstvom DPO in ostalim udeležencem TKK;
d)	oblikuje predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference;
e)	obravnava:
— evidentirane možne kandidate iz KS za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občini, republiki in federaciji.
—	predlog možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS;
—	pregled evidentiranih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, za DPZ Skupščine SRS, za predsednika in člane Predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki;
e) obravnava pregled evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor Skupščine SFRJ in predlaga novoizvoljeni delegaciji možne kan-didate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz svoje temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v obravnavo in sprejem;
0 določi delegata-te za prvo sejo občinske kandidacijske konfe-rence;
g) o svojem delu, zlasti pa o usklajevanju predlogov možnih kan-didatov in o predlogu kandidatne liste za člane delegacij temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ebvesti delovne Ijudi in občane.
Seja predsedstva občinske konference SZDL — od 5. — do 12. februarja 1982
a)	sprejme sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konfe-rence in seje občinske konference SZDL;
b)	obravnava predlog poročila za prvo sejo občinske kandidacijske konference in sejo občinske konference SZDL, ki ga o poteku temeljne kandidacijske konference oblikujeta KO za kadrovska vprašanja in volilna komisija predsedstva OK SZDL.
Poročilo iĆO za kadrovska vprašanja in volilne komisije mora zajeti oceno poteka temeljnih kandidacijskih konferenc, mnenja in stališča k predlogom možnih kandidatov, o katerih so razpravljale temeljne kan-didacijske konference.
Redna seja občinske konference SZDL — od 10. — do 20. februarja 1982:
a)	obravnava in sprejme skupno poročilo občinskih vodstev druž-benopolitičoih organizacij o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate v DPZ občinske skupščine;
b)	obravnava mnenja temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine ter določi predlog liste kandidatov za DPZ občinske skupščine;
c)	z glasovanjem določi listo kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine;
d)obravnavastališčainmnenjetemeljnihkandidacijskihkonferenc glede predlaganih možnih kandidatov za delegate DPZ skupščine SRS;
e)	predlaga kandidate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz vrst svojih delegacij (delegacij družbenopolitičnih organizacij).
Prva seja občinske kandidacijske konference od 15. do 22. februaija 1982:
a)	sprejme poslovnik o delu občinske kandidacijske konference;
b)	obravnava in sprejme poočilo volilne komisije in KO za ka-drovska vprašanja predsedstva občinske konference SZDL o opravlje-nih kandidacijskih postopkih v tozd ter krajevnih skupnostih;
c)	obravnava, uskladi in sprejme predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih. funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini;
d)	določi kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine in opredeli postopek za člane IS skupščine občine;
e)	obravnava stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konfe-renć glede evidentiranih možnih kandidatov:
—	za predsednika in člane Predsedstva SRS,
—>■ za delegate Zvežnega zbora Skupščine SFRJ,
—	za delegate Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ,
—	za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SRS in skup-ščinah SIS v republikt; insj! ;
f)	določi dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske kon-ference;	molidj /
g)	obravnava poročilo občinske konference SZDL o poteku ka-drovskih priprav na volitve za delegate v DPZ občinske skupščine ter skupšžine posebne družbenopolitične skupnosti.
Prispevki bralcev
Števiika 2 (616) - 14. januarja 1982
Nekatera vprašanja socialistične vzgoje mladine
Vzgojna moč šole ni čarodejna
Z zanimanjem sem prebral članek »Nekatera vprašanja so-cialistične vzgoje mladine«. ki ga ie napisal v Našem času Tone Seliga. V članku je nanizal vrsto pojavov, ki negativno vplivajo na socialistično vzgojo naše mlade geqeracije in naštel vrsto moral-nih vrednot naše socialistične družbe kot so: samoupravljanje. bru;-tvo in enotnost. svoboda vsestranskega razvoja ustvarjalne osebnosti ipd.. ki jih ne znamo v zadovoljivi meri vsaditi v srca mladih Ijudi. Dotaknil se je problema podcenjevanja določe-nih poklicev in problema tako imenovane kvazi umetnosti. Pri razreševanju navedenega proble-ma je avtor postavil v ospredje vprašanje idejnosti pouka in socialistično naravnanih vzgoji-'teljev. Ker sem bil sam vrsto let učitelj in se srečeval z neposred-no vzgojno prakso, obenem pa razmišljal o problemih vzgoje. se globoko zavedam, kako velik pomen ima šola pri socialistični vzgoji mladine. toda zavedam se tudi, da vzgojna moč šole ni čarodejna. če zanemarjajo vzgojo ostali dejavniki: družina, okolje ipd. Prav iz tega vidika bom poskušal članek Toneta Šeliga nekoliko dopolniti.
Proces socializacije človeka se ne začne v šoli. Primerna sociali-zacija človeka se začne v družini od rojstva dalje in je lahko iispešna samo v čustveno ugod-nem vsakodnevnem in osebno neposrednem kontaktu. ki veže otroka in njegove starše. V pri-meru, da ti odnosi potekajo v sovražnem odnosu, ko so starši pretežno agresivni, do otrok, pride do motenj v razvoju otro-kove osebnosti. Te motnje tudi »sekundarna socializacija«, to je socializacija v šoli, ne more v celoti odpraviti. lahko jih samo oblaži.največkrat pa še to ne. V družini, kjer ni spoštovanja in zaupanja drug do drugega, kjer vlada »nezmotljiva« roditeljska avtoriteta in očeta neizprosna zahteva do otrok v smislu božje zapovedi: »spoštuj očeta in ma-ter, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji«, še ne moremo
govoriti o pravi vzgoji temveč o »dresuri«.
Vprašajmo se. če lahko otrok resnično spoštuje očeta, ki se ■ redno vdaja alkoholu. in v svoji pijanosti pretepa otroke in ženo, vprašajmo se. če nas lahko otrok spoštuje kot starše, če se udeležu-jemo slehernega sindikalnega izleta in podobnih srečanj z izgovorom, da gremo nazaj v službo in tako puščamo otroka dan za dnem samevati doma. Vprašajmo se, če nas lahko spoštujejo otroci v primeru, če jih pogosto zasipavamo z grdimi izrazi in psovkami in jim damo v vsakem koraku vedeti, da ne spoštujemo njihove osebnosti, da nočemo razumeti njihovih hotenj in želja in da nam je vseeno za njihov vsestranski razvoj osebno-sti.
Otrok se mora v družini, počutiti varnega, ne pa iskati topline zunaj doma. Topel dom. urejena družina in preudarna vzgoja staršev omogočajo otroku sprejemati socialna in moralna pravila življenja in elementarne človeške vrednote.
Ze iz navedenega je razvidno, da si prvine temeljnih vrednot naše socialistične družbe — hu-manost, samoupravljanje, pra-vičnost, iskrenost itd. — ne pridobiva človek pretežno v šoli, ampak že v času primarne socia-lizacije v družini in da šola izvaja sekundarno socializacijo na te-meljih vzgojnih uspehov oziroma neuspehov, ki smo jih starši kot vzorniki ali nevzorniki vzgradili v otroško dušo. V primerih, ko otrokove duše nismo znali napol-niti z doživljanjem prave Ijubez-ni, smo otroka oropali za celo življenje in nam sp'revračanje krivde na šolo ne bo dosti poma-galo.
Alfred Šerko je o pomenu doživljanja prave otroške radosti in vzgoje otrok v ranih letih rekel sledeče: »Kdor ni bil deležen roditeljske Ijubezni, ne bo znal nikoli Ijubiti in bo slab član družbene skupnosti (tudi sociali-stične). Kdor v materi ni začutil sočloveka in sočustvoval z njim, bo ostal tujec v občestvu, brez smisla za skupnost. Nikdar se ne
bo prav zavedal, da eksisftrajo ljudje, poznal bo vedno le same-ga sebe in svojo korist.
Družinske vzgoje ne moremo -enostavno nadomestiti z vrtci, šolami in internati. Šole so lahko zares vzgojno učinkovite, če družinsko vzgojo le dopolnjujejo in če vzgojni vpliv družine še na-dalje poteka vzporedno.
Med drugim bi rad poudaril to, da vzgoja naše mladosti ne more biti vzgoja mladosti naših otrok. Če bomo vzgajali svoje otroke na isti način kot so nas vzgajali starši in so kot vzgojitelji lepo uspevali, potem bomo dosti-krat ravnali zmotno. Ta zmota postaja danes vedno bolj usodna v deželah, kjer teče vihrava industrializacija z vsem svojim spremstvom: migracija — prese-Ijevanje ljudi po zahtevah indu-strije in urbanizacija — množič-no naseljevanje ljudi v mesta. Med takšne dežele prav gotovo sodi Jugoslavija. Ljudje. ki se priseljujejo v mesta iz zaostrenih agrarnih področij, dostikrat s prihodom v mesto opustijo mo-ralne norme, ki so jih upoštevali na vasi. novih moralnih vrednot pa se ne navzamejo.
Poudariti bi želel še to, da je socializacija kmečkega otroka dokaj enostavna, ker se povezuje z delom, otrok se direktno vklju-čuje v proizvodnjo, sprejema mo-ralne vrednote, ki so vtkane v življenjsko situacijo. V mestu pa je drugače. Delovna vzgoja je ločena od družinske. Otroka ne moreš socializirati tako, da ga fizično zaposliš. Otroci in starši velik del dneva ne preživijo skupaj. Zato je vzgoja v mestu zahtevnejša in zahteva od staršev več znanja s področja vzgoje.
Danes prihajamo do spozna-nja, da visok standard družine še ni sam po sebi dobrina za vzgojo« Dobrine sicer ljudem lepšajo življenje, a vrednote ga oblikuje-jo. Če pa otrok v družini ne spozna in ne začuti veličine posameznih vrednot, jih tudi ne bo cenil, jih ne bo imel za svoje ne glede na to, če ga bo kasneje v šoli usmerjal ideološko pravil-no usmerjen učitelj.
Martin Pustatičnik
Planinsko društvo Velenje
Sprejeli delovni program
Zadnje dni preteklega leta smo se sestali člani upravnega odbora planinskega društva Velenje ter člani posameznih skupin, na sestanku pa so sodelovali tudi člani alpinističnega odseka. Oce-nili smo opravljeno delo v prete-klem letu, pri čemer smo z zadovoljstvom ugotavljali, da niso imeli nesreč pri izletih. Dodali pa smo tudi, da je potreb-no organizaciji izietov posvetiti v bodoče še več pozornosti. Udele-ženci morajo biti še posebej pri izletih v visoka gorstva disciplini-rani. Potrdili smo program izle-tov za prihodnje leto. Ta pro-gram bo prejel vsak član planin-skega društva v društveni pisarni, ko bo vplačal članarino za letoš-nje leto.
Potrdili smo tudi finančni načrt za letos. Pred društvom bodo v tem letu pomembne in odgovorne naloge. V programu
imamo tudi popravilo strehe planinske koče na Paškem Koz-jaku. zamenjati pa bo potrebno tudi radiatorje. Obnoviti name-ravamo tudi markacije Šaleške planinske poti.
Letos bomo organizirali pla-ninsko šolo ter tečaje za vodntke. Poskrbeli bomo tudi za družabno življenje naših članov. Poleg 17 izletov bomo pripravili še tradi-cionalni planinski ples.
Pa še nekaj smo se dogovorili na zadnjem sestanku. Za vse naloge, ki smo si jih zadali, smo konkretno zadolžili naše člane. ki so odgovomi za njihovo uresniči-tev. Tako sproti spremljamo, kako dosledno uresničujemo na-črt. Prav zaradi tega so naši sestanki zanimivi in tudi izredno dobro obiskani. Na njih vedno sodelujejo tudi predsedniki sekcij iz Škal, Gorenja in Šmartnega ob Paki. Izdelani so tudi že delovni
programi sekcij, ki so usklajeni s programom društva.
Zelo pomembna naloga, ki smo jo prav tako sprejeli, je povečanje števila članstva.
Na sestanku so se seznanili tudi s težavami planincev s Polzele. Ti so nas zaprosili, da bi jim pomagali pri popravilih pla-ninskega doma na Gori Oljki. Dogovorili smo se, da jim bomo pomagali z udarniškim delom.
Zadnji sestanek je bil posebej slovesen, saj smo na njem podeli-li priznanja najbolj zasiužnim članom društva.
Spet se bodo planinci srečali na planinskem plesu 16.januarja v prostorih Name v Titovem Velenju. Pričakujemo, da bo na tej kulturno zabavni prireditvi sodelovalo okrog 320 prijateljev planin.
Julijana Hočevar
Jezikovno razsodišče (54)
Tudi lepakom vso skrb
»Oglašam se vam drugič in vam pošiljam lepak, kakršnih ne bi smeli videti na naših zidovih.«
»Ogorčeni nad spakedranšči-no vam pošiljava dopis in lepak Dalmacijakoncerta.«
Na prvem spornem lepaku je med drugim „
1.	preveč nepreglednih kratic in skrajšav: »DPO KS in Me-blo-TOZD Kneža ter domicilna odbora aktivistov OF SPO in borcev SPO«;
2.	omahovanje v rabi predlo-gov: »osrednja proslava na Kneži: pohod mladih iz Kneže« namesto s Kneže;
3.	napačno zapisan kraj: »Knežke Ravne«, namesto Kneške Ravne;
4.	nepotrebna dvoumnost: »vabijo k odkritju spominske plošče partizanski bolnici v Podleskovci«; »ob 5, pohod mladih«.
Na lepaku Dalmacijakoncer-ta je pod besedilom »petek 6. november ob 20 h prvi krat skupaj nastupaju« navedeno: Gfafički servis studentski centar Za-greb« "v spremnem doptsu pa med drugim rečeno: »V prilogi Vam pošiljemo plakat in Vas prosimo, če ga lahko izobjesi-te.. .Vstopnicelahkonabavitev Poslovnici Inex ... ili putem naročilnice. Z ovzirom na to da pričekujemo velik interes za to prireditev dobitnikov najvećega števila festivalnih nagrad Vam priporočamo* da pravočasno nabavite stopnice.«
Poslana lepaka nista najhujša svoje vrste, vendar je tudi tu preveč napak in malomarnosti. Te mečejo slabo luč na 'ugled in resnobo prirediteljev. Lepaki so (med drugim) izkaznice tistih, ki so na njih podpisani, za vse pa
šola oblikovanja in slovenščine, ker s svojo obliko in jezikom posebej zbujajo pozornost.
Razumljiva je nejevolja ljudi, ki jim takale besedila žalijo osebni in narodni ponos. Ob-činske skupščine bi morale skr-beti, da na njihovih področjih ne bi viseli tako nekulturni izdelki. Prepričani smo namreč, da je mogoče zbujati pozornost tudi z zgledno slovenščino in z estet-skim oblikovanjem.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slov'enci govorimo in pišemo, naj predloge in po-bude za boljše jezikovno izra-žanje pošiljajo na naslov:
Sekcija, za slovenščino v ja-vnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
KSSentilj
Obiskali invalidne osebe
Na pobudo Društva prijateljev mladine Šentilj pri Velenju so predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij in društev KS Šentilj obiskali 8 najtežjih invalidnih oseb in jih ob-darili. Predstavniki so jih obiskali na domovih zad-nji teden v preteklem letu. Trije nepokretni invalidi bodo prejemali brez pla-čila časopis Naš čas v letu 1982. ostale pa so predsta-vniki obdarili s praktični-mi darili.
Prijetno je bilo srečanje z osebami, ki so priklenjene na invalidske vozičke. Invalideso zanimale novice o delu dru-štev in organizacij; predsta-vniki so pa prisluhnili bese-dam hvaležnosti in veselja.
Upamo. da bomo s podo-bnimi akcijami ko.t v medna-rodnem letu invalidov nad-aljevali tudi v letu 1982, ki je mednarodno leto ostarelih.
Majda Šuk
Pozornost krajevne skupnosti
Krajevni skupnosti Levi breg iz Titovega Velenja se najlepše za-hvaljujem za novoletno darilo, s katerim so me že tretje leto zapo-red razveselili.
Ker imam majhno pokojnino, sem bila paketa izredno vesela. V
njem so bila živila, ki mi bodo ob tej draginji prišla še kako prav. Darilo mi resnično veliko pomeni, zato sem krajevni skupnosti Levi breg zelo hvaležna in želim vsem uspešno in zdravo leto 1982.
Hvaležna obdarovanka K. T.
vegrad
Na podlagi sklepa komisij za detovna razmerja TOZD Zaključna dela, Vemont, Keramičarstvo in Gradnja Velenje objavljamo prosta delovna mesta za:
—	14 KV slikopleskarjev
—	2 VK ključavničarja
—	8 KV keramičarjev
—	4 KU mizarje.
K sodelovanju vabimo tudi delavce brez poklica, ki so pri-pravljeni za priučitev PU slikopleskarja.
Pogoj: nekvalificirani delavec z odsluženim vojaškim rokom.
Delo je za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošlji-te 15 dni po objavi na naslov: GIP Vegrad Velenje, Kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UOODNEJftl CENI KOT PREJSNJA LETAI
Številka 2 (676) - 14. januarja 1982	Odtuintam	|\5 5
Prispevki mladih dopisnikov
Kulturni center Ivan Napotnik Velenie
Pavla in ViktorMazej
Za cesto še elektrika
Za dan žena
Razstava „Šivanje"
Koordinacijski odbor za vprašanja družbeno-ekonomskega in političnega položaja žensk pri SZDL Velenje in Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje
»Zelo zadovoljna in vesela sva že bila, ko so naredili cesto na ta del Pristave (to je zaselek v Ravnah), da pa bo kdaj v najini hiši zagorela tudi elek-trična svetilka, nisva pričakova-la,« sta povedala.
Lanskoletni dogovor ob razstavi makramejev je bil, da letos za 8. marec razstavimo izdelke šivanja, ki jih napravite žene in dekleta same.
Razstavili bomo blazine iz ostankov blaga, otroške halje, krila, mikice, posteljno perilo, predpasnike, pregrinjala, prije-malke za kuharice. spalne srajčke, torbe, životce itd.
Navedeni izdelki so lahko okrašeni z vzorčnim všivanjem nitk. Okrašeni so lahko z ornamentalnimi ali figuralnimi okraski. Vbodi so lahko polnilni, križni, verižni, vezeni s pomočjo or-gance...
Prosimo, da se za razstavo pripravite, da bomo tudi področje »šivanja« predstavili tako bogato kot smo doslej razstave vol-nenih izdelkov, gobelinov, vezenin, makramejev, vozlanja... Zaželjeni so tudilivani izdelki in na njih vezenine žena, ki so se preselile iz drugih republik.
Navodila za razstavo dobite v knjižnici. Razstavo s kultur-nim programom bomo odprli v petek, 5. marca, ob 19. uri.
Tone Pardjič: Na svidenje nad zvezdami
V sredo, 20. januarja ob 1930 uri bo v Titovem Velenju gostovalo Mestno gledališče Ijubljansko s satirično komedijo Toneta Partljiča » Na svidenje nad zvezdami«. Komedijo je režiral Aleš Jan, nastopa pa vrsta znanih igralcev Mestnega gledališča Ijubljanskega.
Tone Partljič v svoji pokopališki satirični komediji razkriva odnose, ki se razpletajo med ljudmi, katerih temeljno dogajanje je postavljeno med grobove. Bogato dramsko gradivo, ki nam ga Partljič ponuja v uprizoritev. je soočanje pogrebne stvarnosti s sodobnimi družbenimi dogajanji kot komedijsko učinkovitimi elementi igre nasproti nizu motivov, ki razglabljajo o človekovih vrednotah. Izhodišče novo na-stajajočih ljudskih zavezje moralo ovrednotenje troedinosti življenje — smrt — rojstvo. Avtor besedila spregovori o usodnem srečanju na pokopališču kot enotnem prostoru dramskega dogajanja in svoje in naše osebe popelie v neobremenjen, sproščujoč in odkrit svoboden svet samoizpovedovanja.
Mestno gledališče ljubliansko bo komedijo ponovilo 23. januarja ob 19.30 uri v domu kulture v Soštanju.
Cesta, elektrika — dve stvari, brez katerih si v dolini, v mestu ne znamo predstavljati življe-nja. Pa tudi drugod ne. Viktor Mazej 57 in njegova žena Pavla 60, pa sta dolga leta živela zvečer ob svetlobi, ki jo je dajala petrolejka, pogostokrat pa kar trske ali doma narejene sveče: repi so izrezali sredino, vanjo nalili živalsko maščobo, vtaknili še krpico, počakali, da se je mast strdila in sveča je lahko služila svojemu namenu.
Njuna hiša stoji na precejšnji strmini, le nekaj deset metrov pod razvalinami nekdan|ega gradu Fortenek v Zgornjih Ravnah.
Viktor Mazej je prišel v ta kraj iz Vitanja, žena Pavla pa je domačinka. Viktor je dolgo delal v šoštanjskih termoelek-trarnah pri transportu premo-ga. Bil je eden izmed dnevov januarja leta 1963. Pri delu se je ponesrečil in ostal je brez leve noge nad kolenom. Do avgusta istega leta je bil v bolniški. Tedaj so ga invalidsko upokoji-li. Dokler je bil zdrav, se ni ustrašil nobene strmine. Na deloje hodil kar peš. Tudi, če bi imel prevozno sredstvo, se ne bi mogel voziti z njim. Do njegove hiše je takrat vodila le slaba kolovozna pot, ki so jo še voli težko premagovali. Sedaj pa je ob suhem vremenu mogoče priti do Pavle in Viktorja tudi z avtomobilom. Obiskali smo ga pred dnevi. Najpomembnejše zanj pa je, da mu tovornjak pripelje premog čisto do hiše.
Viktor je že konec lanskega leta zaprosil predsednika kra-jevne organizacije ZB Ravne Ivana Kumra, da bi nas v imenu njega povabili na obisk, ker bi se rad v časopisu zahvalil vsem. ki so mu v zadnjih letih storili veliko dobrega. Pred dobrimi tremi leti sta Viktor in Pavla dobila cesto, septembra lani pa je v njuni hiši zagorela ludi eleictrična svetilka. Ceprav je zadnjih nekaj deset metrov precejšnja strmina, smo se tudi mi z našo stoenko pripeljali do hiše. Seveda ob snegu to ne bi bilo mogoče.
Viktor je bil z ženo v majhni kuhinji. Sedel je pri toplem štedilniku, saj je bilo zunaj kljub soncu zelo hladno zaradi ledenega vetra. Naš pogled se je najprej ustavil na stropu, na čisto novi, beli svetilki.
Viktor tn Pavla živita sama, dela je v bregovju okrog hiše kar precej, saj redita dve lični kravi, pa tudi kakšnega prašiča Tudi z dovozom kuijave ni več takih težav kot včasih
vzredita na leto. Travo po bregovih pokosi kar Viktor sam, pa čeprav si pri hoji pomaga z bergljama. Kako?, nas je zanimalo. Ni nam pojas-nil. Z nasmeškom je dejal, naj pridemo takrat, ko bo trava dovolj visoka za košnjo...
Sedaj, v hladnih zimskih dneh, dela ni toliko. Dolgčas jima krajša radijski sprejemnik, ki sta ga kupila, ko sta dobila elektriko. Imata tudi čisto maj-hen tranzistor, vendar ga prej nista veliko poslušala, ker so se vložki hitro trošili. Uporabljala sta ga le toliko, da sta zvedela najnujnejše vesti in od časa do časa prisluhnila kakšni narod-nozabavni glasbi. Medtem jima je sorodnik posodil tudi star televizor. Toda ta ni tako nujen. »Najprej morava kupiti pralni stroj, tega resnično zelo potre-bujeva. Sem zelo šibkega zdrav-ja in ne bi smela biti v mrzli vodi. Prati pa moram v mrzleni izviru, ki je dobrih 150 metrov oddaljen od hiše,« je dejala žena Pavla. Viktor pa ji je pritrdil, in dejal, da mora še prej urediti, da boVodo vlekla v hišo električna črpalka.
»Če ne bi bilo dobrih delavcev v kolektivu, kjer sem bil zapo slen, bi bila tudi danes brez te dragocene pridobitve«, se je nato razgovoril Ivan. Na pobu-do osnovne organizacije sindi-kata TEŠ, kjer je bil Viktor za-poslen, so sredi lanskega leta začeli akcijo, da bi do njegove hiše napeljali elektriko. Koor-dinacijo del je prevzel Ivan Ku-mer. Predračunska vrednost je>
Sedaj si predvsem želita pralni stroj
znašala približno 180 tisoč di-narjev. Denar so prispevali DES, krajevna skupnost Ravne, osnovna organizacija sindikata TEŠ in koordinacijski odbor za programe KS občine Velenje. Delavci TEŠ za vzdrževanje pa so napeljali še notranje inštala-cije ter skupaj z elektrarniškimi mladinci udarniško izkopali jame za električne drogove, ki so jih seveda tudi postavili. Dena-rja je seveda prispeval še Viktor, v glavnem za nakup drogov in
tako v njegovi hiši že četrti mesec gori električna svetilka. Večeri sedaj niso več tako pusti, saj pogosteje poslušata radio,y ali pogledata na televizor, in ko bo pri hiši pralni stroj, ženi Pavli ne bo treba več nositi umazanega perila k ledeno mrzlemu izviru ob robu gozda. »Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo razume-vajočih in dobrih ljudi v šo-štanjskih termoelektrarnah, krajevni skupnosti, DES«, sta hvaiežno dejala.
Prijetno je biti gasilka
Sem članica GD v Paški vasi. So-delujem pri ženski desetini, v kateri smo samo dekleta različnih staro-sti. Toda vse se dobro razumemo. Večkrat (predvsem v poletnem ča-su) se udeležujemo gasilskih tekmo-vanj. Dosegle smo že tudi 1. mesto, vendar se to zgodi malokrat, čeprav nikoli nismo na 1. mestu od zadaj naprej.
Naj opišem, kako zgleda takšno tekmovanje. Najprej se zberemo v zbor, potem pa žrebamo ali pa nam že kar organizatorji tekmovanja povedo, kdaj bomo na vrsti. Pred tekmovanjem smo nestrpne in si prigovarjamo, da se moramo zelo potruditi. Potem se začne tisto, za-radi česar smo se prej tako „živcirale". Desetar pove svoje be-sedilo, me pa se pripravimo na skok. Tekmovanje poteka tako hit-ro (razen, če se kaj zatakne), da mu komaj sledimo. Mislimo le, da mo-ramo biti hitre, urne. Nato zasliši-mo znak, da je vaja končana. Nič ne govorimo in ne popravljamo, le mislimo, da je vse dobro. Pozneje nam povedo čas, ki smo ga porabile za vajo. Potem je navadno še štafe-ta — prenašanje ročnika. Postavi-mo se ob zarisano progo. Vsaka je na svojem mestu in stiska pesti, da bi hitro tekla. Razmišljaš, da moraš
dati vse od sebe. Toda, ko dobiš v roke ročnik, pozabiš na vse okoli sebe, misliš le na hitrost. Ko je šta-feta končana, napeto čakamo na rezultate. Če je rezultat (dober), razveseljiv, smo vse vesele in raz-mišljamo, kako se bomo ponašale pred našo moško desetino. Če pa je obratno, mislimo, da so bili sodniki krivični in so navijali za svojo dese-tino.
Takšno je gasilsko tekmovanje. Vendar včasih prisostvujemo tudi na paradah ali veselicah. Venomer smo dobre volje in si pripoveduje-mo smešne zgodbe ali šale. Res, prijetno je biti gasilka, vsaj v na-šem gasilskem društvu.
Andreja Drev, 7. a OS bratov Letonje Smartno ob Paki
Pri uri biologije
Spraševanje! Spet mučna ura. Tovarišica že lista po redovalnici in išče današnjo žrtev.
»Kdo bo danes na vrsti?« se sprašujemo. Že zaslišimo ukazo-valen tovarišičin glas: »Matjaž!« Oh, si vsi oddahnemo, Matjaž pa že daje naročila: »Pravite mi!«
Prvo vprašanje: »Opiši celico!« Na to vprašanje odgovori, seveda s prišepetavanjem. Sledijo še druga vprašanja. Nato pa odlo-čilno: »Naštej kosti glave!« Ma-tjaž začne naštevati: »Temenica, zagozdnica, senčnici. ..« Tu pa
se ustavi. Od vsepovsod se slišijo glasovi! Matjaž uspe nekaj slišati in ponosno izusti: »Zadnjica!«
Vsi planemo v smeh. Tudi tovarišica se smeje. Spraševanja je za nekaj časa konec. Matjaž zardi, saj mu je medtem že Robi pojasnil, zakaj se smejemo. Naš smeh ne traja dolgo, saj začne tovarišica spet listati po redoval-nici in zasliševanje se nadaljuje.
Andreja Zelenik, 7. c OŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje
Sem tabornik
Na naši šoli deluje precej krožkov. Ker sem .star' tabornik, bom spregovorii o našem delu.
Naš odred se imenuje Jezerski zmaj, četa pa osnovna šola Gu-stav Šilih. V to četo spada tudi naš vod. Vodi ga Peter Groznik. On je že star tabornik, zato nas > vsak petek, ko imamo vodne sestanke, veliko r.auči topografi-ji, potnih znakih, orientaciji na kartah s kompasom. Če ni preveč hladno, gremo tudi v naravo, kjer se učimo streljati z lokom, postavljati šotore in šotorke in kuriti razne ognje. Včasih prire-dimo tudi krajši orientacijski pohod. Redno hodimo na sestan-ke in si tako pridobivamo veliko taborniškega znanja, ki ga lahko ob koncu leta na taborjenju s pridom izkoristimo.
Na taborjenju opravljamo raz-ne izpite in veščine, ki taborniku veliko pomenijo. Prirejamo raz-ne mnogoboje in tekmovanja, da vidimo, kateri vod ima boljše tabornike. Naš vod se- je pred-vsem izkazal v kurjenju ognjev. Tega podviga smo se zelo razve-
Vasia Čretnik, 5. a OS Gustav Šilih, Titovo Velenje
Zakaj lažem?
—	lažem, da se lažje zmažem
—	ker sem v zadregi
—	da me obiudujejo
—	da nisem kregana
—	da nisem tepena, če dobim slabo oceno
—	da bi bil odgovor čim boljši
—	da ne dobim okoli ušes, če rečem »Mama, dobil sem enko.«
—	da ne ostanem krivec
—	da nisem kaznovan in mi ni treba ostati v stanovanju
—	da mi verjamejo
—	da sem frajer
—	da lahko bolje igram
—	da mama ne zve, da irham randi
—	Ijubim resnico, ne lažem
—	odvisno, kakšen je položaj
—	le ne briga
Odgovore sta zbrali Mateja Cevzar in Andreja Zele-
nik
OŠ Veljko Vlahovič
Novoletna nagradna križanka Nama Titovo Velenje
SREČNI REŠEVALCI:
V uredništvu Našega časa smo s sodelovanjem predstavni-kov veleblagovnice Nama Titovo Velenje v torek opravili žre-banje nagrad za pravilno rešitev Nagradne novoletne križanke »Veleblagovnica Nama Titovo Velenje«.
Prvo nagrado (darilni bon v vrednosti 500 din) prejme MILE TOPOLOVEC, Stritarjeva 3, Titovo Velenje, drugo nagrado (darilni bon v vrednosti 400 din) prejme MIRA GRIL, Kraig-herjeva 6/c, Titovo Velenje, tretjo nagrado, (darilni bon v vre-dnosti 300 din) prejme MARTA DVORŠAK, Smarska 33, Titovo Velenje, četrto nagrado (darilni bon v vrednosti 200 din) pa prejme IVANKA FINKŠT, Nazarje 36.
Darilni bon v vrednosti 100 din (5. do 10. nagrada) pa pre-jmejo: MARIJA HUDOMAL, Ravne 181, Šoštanj, MARIJA MARIN, Tomšičeva 53, Titovo Velenje, MARIJA KOLAR, Šaleška 16, Titovo Velenje, TONČKA HROVAT, Tomšičeva 10, Titovo Velenje; SRDŽAN ARZENŠEK, Trg Svobode 6, Šoštanj, IVANKA TREIBERNEIF, Mozirje 275.
Rešitev nagradne novoletne križanke
naložitev, akademiki, paralela, Ada, IN, amonal, Titovo Velenje, BS, Veles, samostalnik, karantena, perlon, Miami, imortela, ar-zen, žir, Apo, neto, mekine, čitanje, Rim, ora, reber, danka, nadlega, litva, Llanero, Odra, okolica, dekan, OAS, gare, oglar, go, VČ, kolos, okov, Aed, lev, Nino, NSU, upnik, ril, jer, Poirot, tet, VV, resa, terca, EK^fresenje, TN, AS, Oktavija, Oplenac, Pag, vtik, enakost, irbis, Eavo, gad, orada, TR, malha, 111, uniat, mir, rabi, ai, klaja, skomina', oratar, GŠ, nadav, tomist, satan, Oise, ant, AD. birič, ost, ko, TAM, aba, leader, trgovsko podjetje Nama Ljubljana, sine, Tara. Bojana, eksil, torek, arara, Natta.
Ko v Pesju ocenjujejo do-sedanja prizadevanja in opravljeno delo v svoji kraje-vni skupnosti, so si enotni v tem. da so bili v minulem letu nadvse uspešni. Kako tudi ne, saj so s številnimi pridobitva-mi postali zanesljivo bogatej-šL Omeniti pa velja, da so morali nekatere naloge in načrte zaradi pomanjkanja denarja prenesti v letošnje leto. To seveda pomeni, dajih v tem letu znova čaka veliko dela. Kljub temu so prepri-čani, da bodo vsem nalogam kos, saj so svojo uspešnost doslej že velikokrat dokazali.
O vsem tem predsednik skupščine krajevne skupnosti Pesje, Anton Košir, razmišlja takole:»Ko ocenjujemo delo, ki smo ga opravili v minulem letu, lahko brez pretiravanja rečem, da je bilo uspešno. Čeprav smo delo prilagodili denarnim možnostim in sta-bilizacijskim ukrepom, smo
vendarle veliko storili za pre-bivalce naše krajevne sku-pnosti. Naj omenim nekatere pridobitve, na katere smo še posebej ponosni. Med najpo-membnejšimi je vsekakor to-plifikacija našega kraja. Do-bra organizacija dela je pri-pomogla k temu, da gredo dela h koncu , čeprav smo imeli pri tej naložbi veliko denarnih težav. Omeniti velja tudi telovadnico, ki smo jo zgradili lani in soje bili najbolj veseli najmlajši. Seveda želi-mo, da bi jo za rekreativno dejavnost koristilo kar največ krajanov. Uredili smo tudi del Podgorske ceste, priključek na Lilijsko cesto ter parkirni prostor ob igrišču.
Na vso moč smo si tudi prizadevali sanirati zemeljski plaz ob cesti Podkraj— do-mačija Klavž, vendar nismo uspeli zaradi pomanjkanja denarja. Prav tako je ostal neurejen priključek ceste iz
Podkraja na Šaleško magi-stralo. Vse omenjeno bomo postorili v letošnjem letu ter nadaljevali delo na Podgorski cesti, uredili odvodnjavanje Lilijske ceste in pripravili vso potrebno dokumentacijo za cesto 14. bataljona. Če bomo zagotovili potrebna denarna sredstva. bo ta del ceste nared še letos.
0 delu delegacij riaše kra-jevne skupnosti velja splošna •ugotovitev, da razen nekih izjem niso opravile zaupane-ga dela. Tudi povezovanje med delegacijami in krajevno skupnostjo ni bilo dovolj plodno in uspešno — skratka, takšno. kot smo si ga želeli. Vsled tega bomo morali prav tem vprašanjem v bodoče posvetiti več pozornosti.
Letos nas torej čaka veliko nalog. toda prepričani smo.da bomo s sodelovanjem vseh krajanov te naloge zmogli in jih tudi uresničili.«
Bogdan Mugerle
Jamarski klub Speleos
Letos vrsta zanimivih
akcij
Jamarski klub Speleos le-tos slavi desetletnico delova-nja. Leta 1972 se je namreč po daljšem času spet zbrala skupina dela in raziskovanja željnih ljubiteljev jamarstva, ki so postali jedro sedanjega kluba. Začetki niso bili lahki, saj vrsto let niso dobivali nobene denarne pomoči. Vse je bilo odvisno od tega, koliko so bili sami pripravlje-ni seči v žepe. Ljubezen in samoodrekanje pa so bili temelj današnjim tispehom, o katerih so na začetku lahko le razmišljali.
Janez Ravljen, d'olgoletni predsednik tega kluba, pravi: »Naše želje so sedaj seveda precej večje, vendar pa jih bomo, če bomo dovolj marlji-vi in zvesti temu športu tudi dosegli. Še bolj pomembno kot doseganje zastavljenih ciljev pa je krepitev prijatelj-stva, ki ne sme zatajiti nikoli, predvsem pa ne takrat, ko gre za življenje. V tem je tudi smisel tega lepega in vedno bolj popularnega športa.«
Na letnem občnem zboru, ki so ga imeli prejšnji teden, so jamarji kluba Speleos kritično spregovorili o delu v prejšnjem letu ter sprejeli tudi nekaj odločnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k nadalj-njemu razvoju kluba.
Naloga, ki so ji v lanskem letu posvetili največ časa, je
bila izgradnja jamarske koče. V ta prepotreben objekt, ki bi omogočil uspešnejše delo ja-marjev, so v preteklem letu vložili več kot 1500 udarni-ških ur. Od tega so trije jamarji sami opravili več kot 600 udarniških ur. Prav zara-di neaktivnosti pri udarniških akcijah. so iz svojih vrst izključili 17 članov, tako da ima sedaj klub 21 članov.
Raziskovanju Hude luknje in drugih jam so v tem letu posvetili manj pozornosti, kljub temu pa so med drugim pripravili tri večje akcije, na katerih so dvakrat sodelovali tudi člani potapljaškega klu-ba Jezero. Prva akcija se je zaradi težavnosti terena kon-čala neuspešno. V drugi akci-ji so preplavali sifon v Med-vedjem rovu, tretja akcija pa je bila spet manj uspešna, saj kljub naporom ni bilo dokon-čno razjasnjeno ali obstaja tudi tretja etaža Hude luknje in kje je vhod vanjo.
Organizacija v klubu je bila dobra, so menili člani na občnem zboru, veliko razu-mevanje pa so pokazale raz-lične delovne organizacije v občini Velenje in občina Slovenj Gradec, ki so name-nile denar za delo tega kluba.
Tudi v tem letu bo ena od najpomembnejših nalog klu-ba, nadaljnja gradnja in do-končanje jamarske koče. V
tesnejši povezavi z bližnjimi jamarskimi klubi in ob med-sebojnem sodelovanju naj bi bila ta naloga končana do septembra, ko bo jamarski klub Speleos skupno z jamar-skim klubom iz Topolšice organizator skupne akcije štajerskih jamarjev.
Sicer pa bo v letošnjem letu več skupnih akcij štajer-skih jamarjev. Prvo takšno akcijo bo v marcu organiziral jamarski klub Celje, drugo, med katero bodo skušali raziskati nekaj zanimivih jam na Raduhi pa jamarski klub Črni galeb iz Prebolda. Sep-tembra bodo jamarji razisko-vali Hudo luknjo in Lom, oktobra pa naj bi pričeli z izkopom arheološke sonde v Špehovki, kjer obstaja mož-nost, da bodo odkrili okostje pračloveka ali vsaj njegovo orodje. V mesecu novembru bodo jamarji jamarskega klu-ba Speleos raziskovali ob-močje Cirkovc in Škal, de-cembra pa načrtujejo nočno akcijo v Hudi Luknji.
Za kolikor toliko uspešno uresničitev zastavljenih ciljev bi potrebovali vsaj 80 tisoč dinarjev. Od tega za ureditev jamarske koče 35 tisoč dinar-jev, za nakup potrebne opre-me za raziskovanje jam ter nekatere druge izdatke pa ostala sredstva.
B. Zakošek
Ena izmed ulic krajevne skupnosti Pesje v zimskem času
Krajevna skupnost Šoštanj
V obravnavi zazidalni načrt
V krajevni skupnosti Šo-štanj so v preteklem letu ure-sničili večino nalog. ki so si jih zastavili z letnim delovnim načrtom. Največ truda in tudi denarja so namenili za uredi-tev toplovodnega ogrevanja, ki so si ga Šoštanjčani že dolgo želeli, še posebno, ker je vir toplotne energije Termo-elektrarne Šoštanj v njihovi krajevni skupnosti. Nalogo so uspešno uresničili in del Šo-štanja je že dobil toplifikacijo. Za toplifikacijo mesta severno od železniške proge pa so že pripravljeni načrti, pridoblje-no je gradbeno dovoljenje in vsasoglasja. Dela bodo pričeli letos spomladi.
Letos bodo za izgradnjo toplovodnega omrežja name-nili iz samoprispevka kraja-nov 8 milijonov 650 tisoč di-narjev, 3 milijone dinarjev pa iz sredstev, ki jih za delo kra-jevnih skupnosti namenjajo delovne organizacije. Del^
sredstev samoprispevka bodo namenili tudi za gradnjo otroškega vrtca, za vzdrževa-nje otroških igrišč ter za ob-nove in modernizacije neka-terih cestišč.
Med nalogami je. tudi iz-gradnja 28-stanovanjskega bloka na Koroški cesti. Blok bo gradila termoelektrarna Šoštanj.
Vteh dnehpaje vprostorih krajevne skupnosti razobešen zazidalni načrt za del Šošta-nja. Načrt predvideva poru-šitev nekaterih manj zanimi-vih in uporabnih hiš v starem mestnem jedru ter gradnjo novih stanovarrj, tako da bo izkoriščenost prostora večja. Predvidena je tudi gradnja nekaterih drugih spremljajo-čih 'objektov. Ta zazidalni načrt so Šoštanjčani že dolgo pričakovali, njihove pripo-mbe pa bodo osnova za do-končno izdelavo zazidalnega načrta.
Mala anketa
6l\£__Naši kraji in Ijudje	Števi/ka 2 (616) - 14. januarja 1982
Krajevna skupnost Pesje
Začele so se razprodaje
Čaka jih še veliko dela
Cene so v zadnjem času skoko-vito naraščale in tako je potrebno tudi bolj načrtovati nakupe. Mnogi so se navadili, da najraje kupujejo na razprodajah, kjer poceni oblečejo vso družino. In kakšne so oziroma bodo letbšnje razprodaje. Proizvajalci čevljev so se odločili, da znižajo cene takoj po novem letu. Takoje bilo v teh dneh že moč kupiti čevlje po znižanih cenah. Velike raz-prodaje pa se pričenjajo s 15. januarjem. O tem, kako se na razprodaje pripravljajo trgovci in o tem, kako jih pričakujemo, smo se pogovarjali z nekaterimi obča-ni.
BOŽA VE-ČERNIK. »Na oddelku kon-fekcije v Ljub-ljanski Nami se v teh dneh in-tenzivno pri-pravljamo na razprodaje. s katerimi bomo pričeli v petek. Že sedaj imamo tovarniško znižane zimske plašče in še nekaj druge zimske konfek-cije. Mislim. da bo izbira na razprodaji letos v naši trgovini kar precejšnja, saj smo dobili v ta namen precej oblačil. Cene bo-mo znižali zimski konfekciji. Sem pa sodijo plašči, kostimi. puloverji, debelejša krila in še se bo kaj našlo. Večini blaga bomo znižali ceno od 30 do 40 odstot-kov.«
dar žal. zase le redko kaj naj- I
izbrano, naj-
večja težava pa je tudi v tem. da prodajajo samo tiste številke oblačil, ki jih v redni prodaji niso mogli in je zanimanje zanje najmanjše. Srečo imajo ljudje, ki nosijo takšne številke, jaz pa zase na razprodajah nič ne najdem ali pa morda ne znam najti, ne vem...«
IVANKA HUDOUR-NIK: »Tako kot v večini trgovin, bomo imeli tudi v Zibki razpro-dajo od 15. ja-nuarja dalje. Potrošnikom bomo ponudili po znižanih ce-nah, do 40 odstotkov, predvsem otroške plašče, prav gotovo pa se bo našlo še kaj drugega. Vsi proizvajalci nam še niso sporoči-fi, če lahko in za koliko lahko znižamo cene njihovemu blagu.«
ILIČ: »S čevlji, I ki jih v letoš-njem letu nudi- I tno potrošnf-kom v razpro-
daji v prodajal- ^K — ■ ni Planika, ni- I HL B kakor ne more-mo biti zado-
voljni. saj nudimo čevlje takšnih številk, za katere je najmanjše povpraševanje. Na voljo imamo zelo velike in majhne številke. Tako letos v tem času nimamo toliko prometa kot smo ga imeli sicer ob razprodajah.«
MARIJA PETKOVNIK: »V trgovinah z zanimanjem pogledam kaj je novega, ven-dar ne kupu-jem niti čevljev niti oblačil. Doma imam namreč čevljarja, tako da s tem ni težav. saj mi čevlje napravi kar on. Sama tudi šivam, kar je še vedno ceneje kot izdelki na razprodajah. Drugače pa mislim, da so naše trgovine tako v Tito-vem Velenju kot v Šoštanju, kjer se pogosteje ustavljam, doma sem namreč iz Florjana, dobro založene.«
M.Z.
Jamarji si zelo želijo odkriti tretjo etažo v Hudi luknji
Glavna skrb jim je tudi v letošnjem letu ureditev toplovodnega
omrežja
Števi/ka 2 (616) — 14. januarja 1982	Naše oborožene sile	|\*7
Iz dela in življenja pripadnikov JLA
Prispevek JLA stabilizaciji
Gospodarsko stahilizacijo so pripadniki JLA sprejeli kot imperativ dolgoročne ustvar-jalne dejavnosti. Programi varčevanja in racionalizacije danes obstajaja v vseh voja-^ ških kolektivih in so v celoti v funkciji bojne izgradnje enot, v njih pa se uveljavljajo vsi pripadniki oboroženih sil.
pripravi urjenj. Obenem si prizadevajo velik del urjenja 'opraviti v kabinetih in šele dobro pripravljeni znanja izpopolnjujejo na poligonih.
Dobra izurjenost v kabine-tih — .trenažerjih'je predpo-goj za dosego boljših rezulta-tov na vežbališčih in streli-
V vseh enotah naj bi organizirali majhne ekonomije
Varćevanje, racionalno in gospodarsko poslovanje so bili v središču idejno-politič-n'e dejavnosti in praktičnega delovanja komunistov, orga-nizacij in organov ZK. ZSM, sindikatov. poveljstev in usta-nov. kot tudi vseh pripadni-kov JLA v minulem letu. Sleherni subjekt vojaške or-ganizacije ima svoje mesto, vlogo in naloge pri uresniče-vanju temeljnih stališč ZKJ. Predsedstva SFRJ m najvišje-ga vojaškega vodstva na tem področju. Nesporno je dej-stvo. da ni bila vprašljiva nobena politična akcija pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, vendar tudi na tem področju še vedno obsta-jajo precejšnje rezerve. Torej pripadniki JLA so gospodar-sko stabilizacijo sprejeli kot imperativ dolgoročne ustvar-jalne dejavnosti, kot odreka-nje na številčnih področjih porabe.
Analize pravijo, da so načr-tovane naloge in finansiranje v minulem letu dobro opra-vljene. Privarčevan je zrjaten del sredstev, ki bodo porab-ljena v tem letu. s tem pa so dali konkreten prispevek k stabilizaciji. Stabilizačijska prizadevanja so navzoča na vseh področjih dejavnosti v vseh enotah, ustanovah in vojaških kolektivih.
Vrhunsko urjenje
V svojih dejavnostih pri-pridniki JLA največ pozor-nosti namenjajo uveljavlja-nju. strokovni izvedbi in razumevanju borbenega urje-nja. Izhajajo iz stališča, da je temeijna »proizvodna dejav-nost« prav urjenje in izobra-ževanje. Da bi bili učinki čim večji. se sleherno urjenje iskorišča za dosego novih izkušenj in spoznanj ter ana-lizo možnosti cenejšega izva-janja ob doseganju visoke ka-kovostne ravni. S tem v zvezi izpopolnjujejo organizacijo in izvedbo vaj ter usklajujejo in združujejo urjenje pripad-nikov posameznih rodov voj-ske oziroma uvajajo tako imenovano inter-rodovskega urjenja. S tem ustvarjajo znatne prihranke. ne zmanj-šiijejo učinkov urjenja. Dej-stvo je. kot pravijo. da so največje notranje rezerve prav v boljši organizaciji in
ščih. V tem smislu v številnih garnizijah posodabljajo kabi-nete za urjenje z elektroniko, za streljanje z zračno puško, da bi porabili čim manj pravega streliva in vseeno
dosegli vrhunske rezultate. V tako organizirano delo pri urjenju so vključeni vsi — sleherni vojak. starešina, vo-jaški kolektiv, organizacija ZK, ZSM in drugi organizira-ni subjektivni dejavniki.
Stabilizacijsko ravnanje
Stabilizacija je stalna in dolgoročna naloga v vseh enotah in ustanovah v JLA in stabilizacijsko ravnanje je vtkano v proces izobraževa^ nja vseh pripadnikov JLA. Tako beležimo zavestno spre-jemanje vseh smernic stabili-zacije, ki je že prerasla v stalni način življenja. To je še posebej pomembno. če upo-števamo, da je JLA svoje-vrstna šola, ki pozitivno vpli-va na ravnanje vojaka tudi po odslužitvi vojašicega roka. Zato subjektivne sile v eno-tah delujejo kot kolektivni dejavniki stabilizacijskega ravnanja. V vojaških kolekti-vih je vprašanje vojaške eko-nomike postalo idejno vpra-šanje. saj to ne živi samo zase, ampak je prepleteno z zelo pomembnimi vprašanji ži-vljenja in dela v armadi.
Programi varčevanja in racio alnega poslovanja so danes v vseh vojaških kolekti-vih in so v celoti v funkciji bojne izgradnje enot, v njih pa se uveljavljajo vsi pripad-niki oboroženih sil. Tudi pripadniki Ljubljanskega ar-madnega območja. Upošte-vajo, da je treba uvajati najustreznejše oblike priprav in izvedb urjenj. Ob tem so že poiskali vrsto notranjih re-zerv v enotah in jih še odkri-vajo ter tudi uporabljajo. Lani so zmaijjšali porabo goriva za 26 odstotkov. To so dosegli z odpravo odvečnih voženj, z uporabo povratnih prevozov, kombiniranim ur-jenjem enot itd. Poleg tega armada večji del prevoza opravi po železnicah, za kar je LAO prejela od ŽTP Ljub-ljana posebno priznanje. S pavšalnim pljičilorn mestnega prometa so dosegli, da se več uprablja tovrstni prevoz in
manj osebni. S tem so vplivali na manjšo porabo goriva v družbi sploh.
V enotah organizirano zbi-rajo sekundarne surovine. odpadna olja. maziva itd. in jih vračajo rafinerijam. za ponovno predelavo. Deževni-co zbirajo in uporabljajo kot tehnično vodo, za ogrevanje prostorov v vojašnicah pa sedaj uporabljajo trda goriva. S tem so prihrani 30—40 odstotkov sredstev, ki jih na leto namenjajo za ogrevanje. Armada ima v lasti tudi velike površine zemljišč, na-katerih se urijo enote. Del površin je prerasel tudi z gozdovi, iz katerih pridobiva-jo drva za ogrevanje vojašnic. Tehnični les pa uporabljajo v armadnih mizarskih delavni-cah za izdelavo pohištva za potrebe vojakov. Veliko pri-spevajo k stabilizaciji in var-čevanju tudi gradbene dejav-nosti, ki jih opravljajo v vojaškem birostroju za izde-lavo tehnične dokumentacije za adaptacijo. rekonstrukcijo in v manjšem obsegu tudi novogradnje, in to vse v lastni režiji.
Letos so na primer izdelali približno sto projektov v vrednosti 8 milijonov dinar-jev in opravili dela na gradbi-ščih. katerih vrednost znaša 60 milijonov dinarjev. Pri uresničevanju varčevanja so še seveda precejšnje rezerve, predvsem v večji produktiv-nosti dela. ustreznejšem izko-riščanju delovnega časa, bolj-^ši organizaciji dela, zagota-vljanjem boljših delovnih po-gojev, na področju zdravst-venega skrbstva, boljšem vzdrževanju tehničnih sred-stev in objektov pri nadalj-njem racionalnejšem urjenju ter ustreznejšem izvajanju stimulativnih ukrepov.
Zeleni načrt
Uveljavljanje pripadnikov LAO pri opravljanju nalog s področja tako imenovanega zelenega načrta še ne pome-ni. da JLA zapostavlja svojo osnovno dejavnost. Vse te dejavnosti so v funkciji bojne
pripravljenosti enot. Največ del tega načrta je namenjen proizvodnji hrane za potrebe enot. Z njim v glavnem pokrivajo vse potrebe po mesu. V ta namen že eksten-zivno redijo svinje, ovce, obstojajo pa tudi pogoji za rejo govedi. Z dobrim in organiziranim delom pridelu-jejo tudi povrtnino in krom-pir. Delajo na tem. kot pravi-jo. da bi v vseh enotah. v katerih so pogoji. organizirali majhne ekonomije. ki bi bile osnovni vir hrane za potrebe armade. To je ponekod že zaživelo. posebno po kara-vlah. Vse te majhne ekono-mije so se skoraj v celoti sposobne same vzdrževafi. Vse to znatno prispeva, da armijski dinar uporabljamo za tehnično posodobitev in da narodni dohodek manj
raznovrstne akcije in delovne podvige. Lani so na primer inženirci LAO posodobili več kilometrov cest na Primor-skem in Štajerskem. postavili dva mosta čez Kolpo in Vipavo v skupni dolžini več kot 140 metrov. Na Šentviški planoti so zajezili in uredili pet vodnih izvirov. V raznih krajih Slovenije. od Kopra, Cerknice, Sevnice, Novega inesta, pa preko Kočevja in Črnomlja. so na novo položili ali obnovili vodovodno om-režje v skupni dolžini 40 kilometrov. Sodeiovali so pri. postavitvi in ureditvi razno-raznih spominskih obeležij, uredili del poti »spominov in tovarištva« med Golovcem in Kodeljevim v Ljubljani, po-magali pri posodobitvi PTT omrežja v Pomurju, na Šta-jerskem in Gorenjskem. Naši graničarji so očistili 65 kilo-
Vrhunsko urjenje je najboljši prispevek stabilizaciji
obremenimo z našimi potre-bami.
Pripadniki JLA se z vsemi svojim^strokovnimi in drugi-mi zmogljiyostmi pridružuje-jo akcijam, ki jih organizirajo DPO in drugi na ozemlju, kjer živijo tudi pripadniki JLA, pa naj se gre še za tako
metrov obmejnega pasu in na novo uredili 30 kilometrov obhodnih poti, ki jih uporab-ljajo poleg njih še planinci ter izletniki.
Pripadniki JLA ljubljan-skega armadnega območja so pomagali pri zbiranju letine, gašenju raznih požarov, sode-lovali so na republiških mla-
dinskih akcijah Posočje in Goriško ter številnih lokalnih akcijah. V čiščenju« gozdov v Brkinih, ki jih je minulo zimo prizadela ujma, so pripadniki JLA napravili blizu 4 tisoč kubičnih metrov drv za kur-javo in 550 m3 lesa za celulo-zo. S sanacijo so preprečili nadalnje propadanje gozdov, ki bi ga sicer uničili škodljiv-ci.
Iz vsega navedenega je mogoče sklepati. da so stabi-lizacijski ukrepi zaživeli tudi v JLA. da varčevanje preveva zavest ZK in ostalih, da se večina pripadnikov JLA sta-bilizacijsko ravna s polno mero odgovornosti in da so na tem področju dosegali velike uspehe. Oblikovali so izhodišča za nadaljnje akcije, h katerim nas poziva CK ZKJ, ki jih moramo v prihod-nje še dograjevati, iskati nove
poti na področju varčevanja in vanje vključiti vse pripad-nike naših oboroženih sil. O tem govori piodatek, da so samo v prvih 8 mesecih minulega ieta skupaj privar-čevali blizu 1,3 milijona di-narjev. kar je za četrtino več kot v enakem obdobju pred-lanskega leta. s. Nilolič
Inženirci so dali pomemben prispevek posodabljanju komunikacij.
8i\5
Zanimivosti
Števi/ka 2 (616) -
14. januarja 1982
Mi pa nismo se ukloniii (6)
Piše: Franc Pistotnik
Pot in vrnitev iz Mauthausna
Po njegovi reakciji sem razumel, da me je vsaj na pol ra-zumel. Takrat se je približal tudi kapo. Dvignila sva nosila, toda bila so preveč naložena. Hitro sva stresla pol tovora z nosil in odne-sla ostali pesek na določeno me-sto.
Preden sva se vrnila naju je Poljak zatožil kapoju. Ze ko sva se vračala-sva opazila, kako mu razlaga in kaže, da sva stresla natovorjen pesek z nosil. Kapo naju je počakal pri kupu peska, zgrabil vsakega za ovratnik in odgnal v skladišče orodja. Tam nama je pokazal vse svoje bok-sarske in pretepaške veščine. Braniti se seveda nisva upala. Prgnal naju je nazaj in nama pričel sam nalagati, kolikor se je pač dalo naložiti. S tako nalože-nimi nosili naju je več kot pol ure, s toporiSčem v roki, gonil' dol in gor. Leteti sva morala s polnimi in praznimi nosili, ves Sas pa naju je mlatil kot obse-den. Tudi to je minilo kljub te-mu, da sva bila zbita do kraja.
S tem provokatorjem sva se srečala Se enkrat, toda o tem pozneje.
Redki so taboriščniki Mathau-sna, ki niso doživeli dela v ka-mnolomu in stopnic smrti. Ves kamen za tlakovanje taboriSčnih cest je bilo treba znositi iz ka-mnoloma po Stevilnih stopnicah. Tja so nas poSiljali ob sobotah popoldne in nedeljah, ko na na-5em gradbišču nismo delali. ,To-da poiskati primeren kamen, da se kapoju ne bi zdel prelahek in da si ga bil v stanju prinesti na vrh stopnic, ni bilo tako eno-stavno. Če je kapo ugotovil, da si nisi naložil zadosti velikega kamna, si ga moral odvreči, na-kar ga je poiskal sam. Tako težkega kamna skoraj nihče ni prinesel na vrh stopnic. Mnogo jih je zaradi napora omagalo, ko so že premagali stopnice. Od njih se; ni bil nihče v stanju vrniti po drugi kamen, ampak so jih zara-di pretepanja, odnesli v tabori-šče.
Ko sem neko nedeljo dopoldne nesel svoj kamen po stopnicah, sem dohitel moža, ki se je pred menoj zgrudil pod težo kamna. Pričel je onemoglo klicati na po-moč, seveda v nemškem jeziku. Vedel sem, da ni Slovenec, toda pogledal sem vseeno, kdo je. Na moje presenečenje ni bil nihče drug kot tisti Poljak, ki je Boja-na in mene pred kakšnimi tremi tedni ovadil kapoju, ko sva no-sila pesek.
Nisem človek, ki bi užival ob mukah drugega, čeprav je pod-lež, vendar sem se zamislil, kaj mu je takrat pomagalo ovadu-Stvo. Nehote sem pogledal nazaj
in videl, kako ga je kapo „obdeloval" z močnimi brcami. Verjetno je bila to njegova zad-nja pot v kamnolom. To je bilo tudi najino zadnje srečanje.
Klub veliki umrljivosti zaradi tifusa in uničevanja v plinskih celicah, je zaradi vedno novih transportov, število internirancev naraščalo. Prihajali so transporti Čehov, Poljakov in Zidov. Tudi število Jugoslovanov oziroma Slovencev je bilo vedno večje. Med temi na novo prispelimi Slovenci je bilo največ Gorenjcev iz begunjskih zaporov. Naj ome-nim, da smo bili mi, rtfien Slo-vencev-špancev, prva skupina Slovencev interniranih v Mathausnu.
Pričeli so prihajati tudi večji ( transporti Rusov, v glavnem Ukrajincev, kajti dalje od Ukra-jine takrat nemški škorenj še ni zakoračil. Zaradi omenjenega naraščanja števila internirancev, smo pričeli pripravljati teren za razširitev taborišča. To je bil ta-ko imenovani „Lagerbau".
Na tem mestu, kjer so pozneje stale barake, je bil precej strm teren, ki ga je bilo treba izravna-ti. Zvoziti in znositi je bilo treba ogromne količine zemlje. Naši priganjači so bili za ta dela ver-jetno posebej izbrani. Prednjačil je vsekakor glavni kapo Đorž.
Tako osovraženi kapo Sultan, je bil v primerjavi z njim skoraj učenec. Zaradi izredno nečlove-škega režima so se tudi med naši-mi fanti pojavili znaki obupa. 2e prve dni našega bivanja v tabori-šču so nam povedali, da bo-do ustrelili vsakogar, ki bo pre-stopil linijo med dvema stražar-jema, in bo brez opozorila. Pre-koračitev te linije pa je bila vsa-kodnevni pojav. Na ta način so ustrelili štiri naše fante. Veliko teh primerov je/' bilo tudi med Čehi in Poljaki. Tudi španci, ki so preživeli že nešteto taborišč in so bili v vzdržljivosti vsem za vzgled, niso bili izjema.
Tifus je še vedno razsajal. To-da za tretji r?jh je moral tudi 'ti-fusar delati do zadnjega diha. Tako se je zgodilo, da je ob ve-černem odhodu v taborišče večkrat primanjkovalo mož za nošenje kotlov. Zaradi onemo-glosti jih je skoraj petina ležala na nosilih, štirje pa smo ga nosi-li. Seveda je moral mož, ki smo ga zvečer prinesli v taborišče, če ponoči ni umrl, naslednji dan spet na delo. To je bil tudi vzrok, da so se fantje na že ome-njen način podajali v smrt.
Skušali smo jih prepričevati
Za stanovanje je potrebno varčevati
Ja ... z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke.
Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite:
če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom,
z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz,
s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev.
Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe.
Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko.

Ijubljanska banka
Ga ni na svetu človeka, ki ne bi imelsovražnikov in
V nekom, ki ti je biizu, bivaš bliže sebi.
30- Trgovska druščina se je pobrala z dvorišča. Snežinke so zaplesale okrog oglov. V stenah so zaropotala polkna — stanovalci so jih zapirali pred hladom in pišem.
Odurni dnevi so se vlekli v brezkončnost. Grad je nemel. Knez se ni ganil izpred svojega ognjišča, knežnja v čumnati še vedno ni marala slišati za nikogar. Ken je bledel v temnici, Udurik pa je brez besed stopal po obzidju: čakal je tujo vojsko!
Siednjič so sli pritekli z novico: tuja, rimska armada koraka skozi deželo in — po vsem sodeč — se bo utaborila za dan, dva v ravnini pod Gradiščem!
Nemir se je polotil prebivalcev. Tuji vojaki, tudi mirni in brez zlih namenov, niso nikakršen blagor za deželo.
Gradišče je oživelo. Več in več mož je z orožjem v rokah stalo na obzidju in strmelo k obzorju.
Iz okoliških naselij so se v Gradišče zgrinjale trume deželanov. Hlevi so se polnili z govedjo, mukanje živine se je mešalo z otroškimi kriki. Vendar pravega strahu ni bilo čutiti med Ijud-mi. Bolj kot strah je prebivalce dajala radove-dnost.
Vsi so rinili na okope, strmeli v dalj s pripr-timi očmi in šele na večer so bili potešeni: v ravnini pod Gradiščem je zatrepetalo na sto-tine kresov.
Naslednjega dne navsezgodaj se je raznesla novica: Pred vrati so! Za sprejem prosijo kne-
za!
Spodaj, pred vrati, so se prestopali konji. Bleščeče oblečeni tujci v sedlih so pritegovali uzde. Iz vseh lin so jih opazovale barbarske buče in kmalu so se vrata zavrtela v tečajih ...
Kneza niso zmedle pisane uniforme. Pri-sluhnil je tujcem in jim obljubil, za kar so ga prosili: mesa, žita, pijače ...
Številka 2 (616) - 14. januarja 1982
Vaš obveščevalec
i\511
Koledar
Četrtek, 14. januaija — SREČKO Petek, 15. januarja — PAVEL Sobota, 16. januarja — MAR-CEL
Nedelja, 17. januarja — TONE Ponedeljek, 18. januarja —
VERA
Torek, 19. januarja — MARIJ Sreda, 20. januarja — BOŠ-TJAN
PRODAM TRI PRAŠIČE PO 100 kg težke. Franc Medved. Ra-vne 95, Šoštanj.
KAMERO, SUPER 8 prodam. RIBIC, Erjavčeva 8, Titovo Ve-lenje. Telefon 852-738. PRODAM 8 mesecev brejo kravo. Plešivec, spodnji Zaluberšek, šte-vilka 20.
IŠČEMO ŽENSKO ZA DO-POLDANSKO NEGO ODRA-SLE BOLNE OSEBE. Informa-cije po tel. 851-720 int. 6 (dopol-dan) in 852-757 (popoldan)' ŽENSKO ZA CISČENJE LO-KALA SPREJMEM. Bife Pola-nec, Pesje.
ZASTAVA 101. letnik 1977 UGODNO PRODAM. Slemen-šek, Veljka Vlahoviča 4. Tezno Velenje. Telefon popoldne 851-804.
ZASTAVO 101. letnik 1977, brez karambola, prvi lastnik, zelo ugodno takoj prodam. Marinšek. cesta IV/4, Titovo Velenje. ali telefon 850-466.
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da je vulkanizer-ska delavnica, menjava gum, centriranje — odprta vsak dan od 8. do 18. ure.. FRANC MASTNAK, Partizanska 5, Titovo Velenje.
Dežurstva
Ponedeljek, 18. januarja — dr.
Žubarjeva (dnevna), dr. Natkova (nočna)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Sobota, 16. januarja — dr. Ba-
kuličeva. Šercerjeva 13, Titovo Velenje
Nedelja, 17. januarja — dr.
Bakuličeva. Šercerjeva 13. Titovo Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. januarja — dr. La-
zar
Petek, 15. januarja — dr. Pir-tovšek
Sobota, 16. januarja — dr. Pir-
tovšek
Nedelja, 17. januarja — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 18. januarja — dr.
Stupar
Torek, 19. januarja — dr. Stu-par
Sreda, 20. januarja — dr. Pir-
tovšek
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 15. januarja do četrtka 21. januarja — dipl. vet. Peter Rihtarič. Prešernov trg 7, Šoštanj, telefon 881-143.
Kino
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973. registriran do julija 1982. Vozilo je tehnično brezhibno (še italijanski motor), prvi lastnik. Cena 29.000,00 din. Jakopanec, Prešernova 22 D, Ti-tovo Velenje.
PRODAM OSEBNI AVTO WARTBURG PK DE LUXE novi model, star 4 leta, redno servisiran, registriran do konca leta 1982 za 105.000,00 din. Informacije na telefon 851-909.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Petek, 15. januarja — dr. Bla-tnik (dnevni), dr. Zičkar (nočni) Sobota, 16. januarja — dr. Pu-
stavrh (glavni dežurni). dr. Gro-šelj (notranji dežurni)
Nedelja, 17. januarja — dr. Pustavrh (glavni dežurni), dr. Grošelj (notranji dežurni)
DO HPH VELENJE
Trebuška 19 TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA
prosta dela in naloge
VODJE PISARNE TAJNIŠTVA
(tajnica direktorja) Pogoji:
Končana ekonomska ali druga srednja šola in dve leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v 15 dneh od dneva otjjave v splošno kadrovski sektor DO HPH Velenje, Trebuška 19, 63320 Titovo Velenje.
REDNI KINO VELENJE
Pfetek 15. 1.. ob 18. in 20. uri: POGUMNI ZMAJ — hong-kongški, v gi. vlogi: John Liu
Sobota in nedelja, 16., 17. 1., ob 18. in 20. uri: JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski avanturistič-ni. V glavni vlogi: Terence Hill, Buđ Spencer.
Ponedeljek in torek. 18., 19. l.,ob 18. in 20. uri: RAZJARJENI BIK — ameriški, v gl. vlogi: Robert De Niro.
Sreda in četrtek, 20., 21. 1., ob 18. in 20. uri: HARLEKIN — av-stralska srhljivka, v gl. vlogi: Ro-bert Powell.
Petek, 22. 1, ob 10. uri: ZOBAR V POSTELJI — danski erotični. v gl. vlogi: Ole Soeltoft.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 18. 1., ob 20. uri: HARLEKIN — avstralska »srhljivka.
Cetrtek, 21. 1., ob 20. uri: SKRI-VNOST INDIJSKEGA ZLATA — zahodnonemški vestern. V glavni vlogh Brand Harris.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 16. 1. — ob 19,30: KU-


RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENIE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev v TOZD Ru-darski praktični pouk
OGLAŠAMO
prosta dela oziroma naloge
VRTALEC V PESKOKOPU v TOZD RPP
za nedoločen čas
Za opravljanje prostih del oziroma nalog se zahteva
—	širok profil — rudar ali vrtalec
—	poskusno delo	""
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtev je nasloviti v roku 15 dni od dneva oglasa na naslov: RŠC Velenje, Kadrovsko-socialna služba, Prežihova 3, Titovo Velenje. Kandidate vabimo tudi na osebni razgovor.
V zvezi z objavo v Našem času z dne 7. 1. 1982, s katero smo po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev TOZD RPP oglašali prosta dela oziroma naloge
NADZORNIKA V PESKOKOPU v TOZD RPP DOPOLNJUJEJO
pogoje za zasedbo teh del. Pravilno se glasijo: Za opravljanje prostih del oziroma nalog se zahteva:
—	končana srednja tehnična šola in opravljen strokovni izpit iz rudarske tehnične stroke ali
—	končana nadzorniška šola in opravljen strokovni izpit iz ru-darske tehnične stroke
—	poskusno delo.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtev je nasloviti v roku 15 dni od dneva oglasa na naslov: RŠC Velenje, Kadrovsko-socialna služba, Prežihova 3, Titovo Velenje. Kandidate vabi-mo tudi na osebni razgovor.
ZLA — angieška drama, v glavni vlogi: John Collins. Nedelja. 17. l..ob 17.30 in 19,30: POGUMNI ZMAJ - hong-kongški.
Ponedeljek. 18. 1., ob 19.30: JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski avanturistični.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih 2. septembra 1981 ob izgubi
moža in 20. decembra 1981 ob požaru stanovanja. Posebej se zahvaljujem: gasilcem iz Gaberk. Skal in Soštanja, vsem sosedom, Rdečemu križu. krajanom Gaberk. cerkvi Gaberke, Elkroju Mozirje — TOZD Konfekcije Šoštanj, socialni službi,
stanovanjski skupnosti Velenje in vsem obrtnikom. Zahvala velja tudi: Matevžu in Štefki Podvinšek iz Gaberk, ERI — Železnina Šoštanj, Tonetu Plazlu iz Raven. Polaku — Gorenje, Jevšniku — Šalek in Mariji, Darinki ter Viktorju Mravljak.
Še enkrat iskrena hvala vsem!
Olga Miklavžina
Sreda. 20. 1., ob 19.30: RAZJA-RJENI BIK — ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. 1., ob 19. uri: NEPRE-MAGLJIVI IZ PEKLA - hong-kongški karate. V glavni vlogi: Jacki Chan.
Torek. 19. 1., ob 19. uri: JAZ IN NlLSKl KONJ — italijanski avanturistični...

REK Elekfrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
Delovna skupnost skupnlh služb Kadrovsko splošni sektor
Delavski sveti: tozd Strojni obrati, Vodovodno-toplovodni obrati in Krovsko-ključavničarski obrati
RAZPISUJEMO
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — reelekcija za:
VODJA tozd Strojni obrati
VODJA tozd Vodovodno-toplovodni obrati
VODJA tozd Krovsko-ključavničarski obrati
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnje-vati še naslednje pogoje:
—	najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z Ijudmi
—	sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa v TOZD
—	predložitev razvojne usmeritve TOZD
—	družbenopolitična angažiranost
Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavljeni kandi-dati bodo pismeno obveščeni o izbiri 30 dni po preteku raz-pisnega roka.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov: Kadrovsko-splošni sektor, Elektrostrojna oprema Pre-loge b. št., pod oznako za razpisne komisije tozd DO ESO.
Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DSSS-DO ESO
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
1.	2 dipl. ing. strojništva v strojni projektivi oz. razvoju
2.	2 dipl. ekonomista na prodajnem področju oz. na plansko analitskih nalogah
3.	1 dipl. pravnika na samoupravno normativnem in komer-cialnem področju.
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnje-vati še naslednje naloge: pod 1.
—	zaželjena praksa
—	zaželjen strokovni izpit
—	zaželjeno znanje enega tujega jezika . pod 2.
—	zaželjena srednja tehnična strojna ali elektro stroka z višjo oz. visoko ekonomsko izobrazbo
—	zaželjena praksa v prodajnem oz. komercialnem področju
pod 3.
—	zaželjena praksa
Opomba: Za vsa prosta dela in naloge vabimo k sodelovanju
tudi pripravnike z visokošolsko izobrazbo. Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisa do zasedbe del in nalog. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov: Kadrovsko-splošni sektor, Elektrostrojna oprema Pre-loge b. št., pod oznako komisija za delovna razmerja DSSS.
Komisija za delovna razmerja
pri delavskem svetu tozd Elektro obrati
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
TEHNOLOG ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
Pogoji:
—	tehnična višja šola — smer industrijska elektronika
—	3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
Zaželjeno je poznavanje procesno vodenih obdelovalnih stro-jev. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa do zasedbe del in nalog. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obve-ščeni. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov: Kadrovsko-splošni sektor, Elektrostrojna oprema Preloge b. št., pod oznako komisija za delovna raz-merja tozd Elektro obrati.

ZAHVALO
Vsem. ki so nam stali ob strani v najtežjem trenutku ob izgubi ljubega, dragega moža, očeta in
svaka
Iva Kneza
izrekajo:
soproga Greti, sinova Andrej in Matej.
Čutimo posebno dolžnost, da izrečemo izredno zahvalo kolektivu RŠC, Krajevni skupnosti Center levi breg, dr. Ivanu Kralju. dr. Alojzu Žičkarju, medicinski sestri Marjanr Kamenik, govornikom ob zadnjem slovesu. godbi na pihala, pevcem in sodelavcem užaloščene soproge, Avto-moto društvu Titovo Velenje, vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, RK Šoštanj, sošolcem in sošolkam Andreja in Mateja, njunim prijateljem, družinama Ribarič in Kurnik ter
najbližjim sostanovalcem.
Žalujoči: soproga Greti, sinova Andrej in Matej ter ožje sorodstvo.
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta in moža
Antona Drofenika
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč DO Gorenje Velenje, DO REK Velenje
in Izletnik Celje.
Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju, posebej še dr. Hribarjevi, dr. Kralju in dr.
Polesu.
Hvala vsem. ki so ga pospremili na zadnji poti m mu darovali cvetje. Žalujoči vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
Ivana Oblaka
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebna zahvala govornici za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Ana, Ivica, Olga ter sin Viljem z družinami.
Nogomet
NKRudar iz lige?
Razsfava ob jubileju
»V sedanjih družbenoekonom-skih razmerah ni nobenih mož-nosti za nadaljnji nastop nogo-metašev Rudatja v drugi zvezni nogometni ligi-zahod. Žato bo-mo predlagali delegatom skup-ščine NK Rudar in občinske telesnokulturne skupnosti, da na sejah, ki bosta predvidoma konec tega meseca, sprejmejo sklep o izstopu Rudarja iz druge lige.«
lo je bil najpomembnejši sklep skupnega sestanka pred-stavnikov NK Rudar, občinskega vodstva družbenopolitičnih orga-nizacij, občinske telesnokulturne skupnosti, zveze telesnokulturnih organizacij občine, komiteja za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu SO Velenje in območne nogometne zveze Velenje. Ta sestanek je bil.pretckli četrtek. Obenem so navzoči na seji pose-bej dejali, da izstop narekujejo tudi sedanji tekmovalni sistem in neurejene razmere v jugoslovan-skem nogometu. Zato bodo zno-va pozvali ustrezne organe v republiki in zvezi, da storijo vse za dokončno odpravo vseh ne-pravilnosti v jugoslovanskem nogometu.
Na sestanku so predstavniki sedanjega zelo okrnjenega vod-stva Rudarja povedali, da je imel Rudar ob koncu preteklega leta že za 4,93 milijonov dinarjev dolgov, od tega še iz leta 1980 1,84 milijona. Zaradi nerešenega sistemskega ftnanciranja klub ni mogel pokrivati dolgov, niti ob-veznosti do redno zaposlenih v klubu in igralcev. Kot je poudaril predstavnik Rudarja, se je klub po razčiščevanju nepravilnosti in nakopičenih težav v poslovanju — (razčiščevanje so spodbudili SZDL in ZTKO Jugoslavije, Nogometna zveza Slovenije pa tudt problemska konferenca o nadaljnjem razvoju telesne kul-ture v občini Velenje) — znašel v izredni organizacijski, kadrovski, materialni in moralni krizi. Spo-jjad z nakopičenimi težavami in nepravilnostmi v klubu je po-vzročil v jesenskem delu prven-jzl odstop nekaterih članov vršilnega odbora kluba, drugi l so prenehali delati, ker zaradi ikopičenih težav in nezagoto-vljenega financiranja niso videli izhoda. Tako zadnje mesece sloni delo kluba na bremenih peščice članov. Zaradi pomanjkanja de-natja so zanemarili tudi vzdrže-vanje igrišča. Jeseni je popustila organizacija dela in delno tudi
disciplina med igralci in redno zaposlenimi delavci. Posledica vsega tega je bila, da je Rudar v svoji peti sezoni tekmovanja v drugi zvezni ligi po jesenskem delu pristal na predzadnjem mestu in je skorajda brez možno-sti. da si v nadaljevanju izbori obstanek v ligi. Vzporedno s tem pa je treba zapisati. da je kljub vsemu v preteklem letu opravil obsežno dejavnost. saj je v vseh selekcijah nastopalo skupaj 150 igralcev.
Da bi Rudar lahko nadaljeval tekmovanje v drugi ligi. bi po besedah predstavnikov Rudarja potreboval v tem letu nekaj manj kot 9 milijonov dinarjev, od tega združenih sredstev pet milijonov. ostalo pa bi zbrali z vstopnino. športno stavo. nekaj bi dobili od odškodnin za igralce. nekaj pa tudi v obliki reklam. Vendar pa občinska telesno kulturna skup-nost. oziroma ZTKO. ne more zagotoviti teh pet milijonov di-narjev, saj ima v tem letu na voljo enako količino denarja kot lani.
Ker teh pet milijonov združe-no delo ne more zagotoviti, so na seji. kot smo že zapisaii, sprejeli predlog o izstopitvi Rudarja iz lige. Skupščina pa bo morala odgovoriti, kako zagotoviti denar za pokritje izgube. Na sestanku so predlagali tri rešitve: s podpis-niki 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesno kulturne skup-nosti Velenje, ki zajema financi-ranje nogometa in rokometa, se naj bi dogovorili, da bi vendarle namenili vsaj del denatja za NK Rudar. nadalje bodo predlagali organizacijam združenega dela, da bi odpisale terjatve do Rudar-ja, če jim to dovoljujejo dohod-kovne možnosti, po tretjem pred-logu pa naj bi prerazporedili sredstva skupne porabe, kar pa bi pomenilo krčenje drugih pro-gramov.
S prekinitvijo dragega tekmo-vanja v drugi zvezni ligi pa ne bo prenehala tudi dejvnost kluba, ki je bil ustanovljen leta 1948. Nasprotno. Ta odločitev, ki bo ustavila — kot so poudarili — že nekaj časa trajajoča agonijo v Rudarju, mora zavezati novo vodstvo kluba za dokončen obra-čun z vsemi slabostmi, ga naslo-niti na lastne kadre, oziroma k še odgovornejšemu delu z vsemi selekcijami, da bi dobili v lastnih vrstah dovolj kvalitetnih igralcev
in se po naravni poti in predvsem v zdravih razmerah po nekaj letih znova vrnili v zvezno tek-movanje. Konkreten program nadaljnjega delovanja kluba bo-do sprejeli delegati na seji skup-ščine. Na njej pa bodo izvolili tudi novo vodstvo. V klubu je trenutno sedem redno zaposlenih delavcev, od tega trije trenerji. Do seje bodo člani sedanje Rudarjeve uprave. skupaj z ob-močno nogometno zvezo in ZTKO. pripravili predlog njiho-ve nove zaposlitve. Igralci pa so v delovnem razmerju. izven kluba.
Na sestanku so tudi poudarili, da z istopom Rudarja ne bodo prevzeli nobenih morebitnih ob-veznosti do združenja druge lige ali kogarkoli drugega.
Z uvrstitvijo v drugo ligo je NK Rudarleta 1977 dosegel svoj največji uspeh v takrat 29-letnem obstoju. Zanimanje za to igroje bilo prvo, drugo. pa tudi tretje leto zelo veliko, saj se je na tribuni ob jezeru ob nedeljah popoldne zbralo tudi po pet tisoč gledalcev. Na štajerskem derbiju z Mariborom pa nekajkrat tudi več. V teh »zlatih« Ruđaijevih časih ni bilo nikoli »porhanjka-nja« klubskih funkcionarjev, igralci pa so prihajali in odhajali. Po približnih podatkih jih je v dosedanjih štirih sezonah in pol igralo v Velenjdu kar blizu 70. Ko je Rudar ob koncu jesenske-ga dela prvenstva v sezoni 79/80 osvojil tretje mesto, so ga nekate-ri spomladi videli že v prvi ligi. Toda začele so se težave, zlasti finančne, saj Rudar ni imel zagotovljenega sistemskega fi-nanciranja. V sezoni 80/81 so v klubu začeli uresničevati zahte-vo, da je treba končati z uvozom dragih in pogosto že odsluženih igralcev od drugod in namesto njih,v prvo moštvo uvajati igralce iz lastnega podmladka oziroma iz sosednjih klubov. Klub je ven-darle ostal v ligi, toda pred začetkom sedanje, pete Rudarje-ve sezone v drugi zvezni ligi, je bila njegova usoda že na tehtnici. Toda na izredni seji skupščine kluba meseca avgusta lani so se delegati izrekli za drugo ligo. Od te forhialtie odločitve (dvig roke) klub ni imel ničesar. Zato bo morala biti na bližnji seji Rudar-jeve skupščine vsaica vsebinska odločitev delegatov tudi denarno obarvana. Kajti brez denarja tudi cicibani, pionirji, kadeti in mladinci ne morejo tekmovati.
S. V.
Rekordna udeležba
Solsko športno društvo Projekt iz Rudarskega šolskega centra Vele-nje je tudi letos organiziralo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu. Kljub temu, da je bila startnina kar 1200 dinarjev, je na turnirju nastopilo kar 42 ekip iz Titovega Velenja, Celja, Vuze-nice, Maribora, Slovenj Gradca, Mislinje, Mute, in Vuzenice. Med sodelujočimi ekipami so bili tudi
zmagovalci podobnega turnirja v Mariboru ekipa Avtoprevoz Vid-mar, ki pa je bila zelo hitro izloče-na. Premagala jih je ekipa Rek Velenje, njo pa je v polfinalu izlo-čila ejcipa Vulkanizerstvo iz Mari-bora.
V drugi polfinalni tekmi pa ste se sestali ekipi Aškerčeva iz Ce-lja in Vuzenice, zmagali so nogo-metaši Vuzenice z rezultatom 2:0. Polfinalni tekmi sta bili odločeni
šele po streljanju 7-metrovk. Ize-načena je bila finalna tekma. Tudi ta je bil odločene šele po strelja-nju 7-metrovk. Zmagala je ekipa Vulkanizerstva iz Maribora, ki je premagala igralce Vuzenice z 2:1.
Turir je trajal dva dni in je pri-tegnil precejšnje število gledalcev, ki so videli skupaj kar 193 zadet-kov. Tekme sta sodila sodnika Si-tar in Pokleka.
Za sedaj spremenljivo
V slovenski košarkarski ligi gre h koncu prvi del prvenstva. Košarkarji šoštanjske so v prvih osmih kolih igrali zelo spremenljivo. Štiri srečanja so dobili, štiri pa izgubili. Sedaj so z osmimi točkami na osmem mestu.
V soboto je pred njimi priložnost, da si
zboljšajo izkupiČek točk za dve, saj gostuje v devetem kolu v telovadnici solidarnosti v So-štanju ekipa Kovinarja iz Šentjurja, ki za njih ne bi smela biti pretrd oreh. Tekma se bo začela ob 18. uri. Na sliki ekipa Elektre s trenerjem Kristanom.	1
V galerijskih prostorih knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje so pretekli petek ođprli razstavo kiparja samouka Janka Do-lenca iz Vuzenice. To je zad-nja razstava ob njegovi 60. letnici, katero umetnik slavi v tem letu.
Janko Dolenc se je rodil 12. februarja leta 1921 v Mozirju.
Poleg kiparstva se ukvarja tudi s slikarstvom in grafiko.
Doslej je imel že vrsto samo-stojnih razstav v raznih krajih Slovenije. bil pa je tudi gost Male Napotnikove kolonije v Zavodnjah, ki jo vsako leto organizira Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Ob otvoritvi razstave, nad
katero je prevzela pokrovi-teljstvo tovarna Gorenje Muta. so umetniku čestitali za jubilej s »šopkom« pesmi tudi člani moškega pevskegazbora Vres iz Prevalj. Na posnetku Janko Dolenc ob otvoritvi razstave. Na desni spredaj Jože Tisnikar. s katerim bosta v kra'kem pripravila'skupno razstavo v Beogradu.
-		
Odbojkarski klub Ljubno		Plesni klub Velenje
V odbojkarskem klubu Ljubno so s svojim delorrt in tekmovalni-mi dosežki v preteklem letu zadovoljni. Odbojkarice so se namreč uvrstile v zahodno skupi-no 2. zvezne lige in so po prvem delu tekmovanja s šestimi točka-mi na 5. mestu. Poudarjajo, da bi bila lahko bera točk vsekakor večja, vendar so na nekaterih tekmah v odločilnih trenutkih klonile zaradi premajhnih izku-šenj. treme, pa tudi zaradi strahu pred izpadom. Res je, da je žreb v drugem delu tekmovanja za igralke Ljubnega manj ugoden, vseeno pa so prepričane, da bodo osvojile vsaj še štiri točke in si zagotovile obstanek v ligi.
Med obema deloma tekmova-nja so imele deset dni odmora, takoj po novoletnih praznikih pa so pričele pospešeno trenirati v domači telovadnici. Vadijo štiri-krat na teden, predvsem pa želijo odpraviti napake in tudi sicer izpopolniti svoje moči in znanje. Poudarjajo, da ekipi primanjkuje več izenačenih igralk. Zito bodo
mlajše tekmovale v medobčinski ligi in si tudi tako nabrale več izkušenj. Okrepili bodo tudi izbiro med osnovnošolkami, ki jim nadarjenosti in veselja ne manjka. Tako imajo v klubu že sedaj poleg članske tudi rekrea-cijsko, pionirsko in mladinsko ekipo, dve mladinki pa sta kandi-datki za mladinsko reprezentan-co Slovenije.
Vsekakor velja povedati še to, da so v preteklem letu odbojkari-ce Ljubnega osvojile pokal od-bojkarske zveze Slovenije in nato klonile v zaključnem tekmovanju za jugoslovanski pokal proti večkratnim državnim prvaki-njam z Reke. Nedvomno so to uspehi. na katere so na Ljubnem in v občini lahko ponosni. Vse več je tudi zanimanja za to dinamično igro, vodstvo kluba in igralke pa upajo, da so opravičile zaupanje vseh, ki so jim pomaga-li in jim omogočili napredovanje v 2. zvezno ligo.
J. P.
Strelska družina Mrož
Uspešni v republiški dopisni
ligi
Letošnje republiške dopisne lige v streljanju se udeležujejo tudi strelci velenjske družine Mrož in znova izje-mno uspešno. V streljanju s pištolo tekmuje sedem, v streljanju s puško pa devet štiričlanskih ekip.
Rezultati: puška — ekipno: I. Olimpija Ljubljana, 4. Mrož Titovo Velenje; ženske "posamežno: 1. Darja Orlačnik, 2. Saška Bola. 3. Denis Bola,
4. Mojca Močilnik (vse Mrož); ekipno — člani-pištola: 1. Mrož Titovo Vele-nje I, 5. Mrož II; člani-posamezno: 1. Vinko Trinkaus. 2. Alojz Trstenjak, 3. Ivan Benko (vsi Mrož), 7. Hinko Bola itd. Zanimiv je podatek, da so vodilni trije velenjski strelci premagali tudi znana reprezentanta in državna prva-ka. očeta in sina Peternela iz Kranja.
F 2.
Zimski ples '82
Plesni klub Titovo Velenje prireja v soboto, 16. januarja ob 15. uri v telovadnici OŠ Veljko Vlahovič plesni turnir osmošol-cev naše občine. Nastopali bodo učenci. ki so obiskovali plesne sekcije in plesne tečaje, ki jih vodijo člani kluba. Nastopili bodo v treh skupinah: — 1. do 4. razreda, 5. do 7. razreda in 8. razreda.
Prikazali bodo več plesov: angleški valček, quick step. pol-ko, sambo, cha-cha, jive in disco hustle.
Za popestritev tekmovanja bodo poskrbeli športni plesalci plesnega kluba z revijo standard-nih in latinsko-ameriških plesov in revijska skupina s svojim nastopom.
Vsi. ki imate radi ples, vas vabimo. Vstopnina je simbolič-na, 20 din za odrasle in 10 din za otroke!
Rokomet
Mladinski finale
V organizaciji Rokometne-ga kluba Šoštanj bo v soboto v Rdeči dvorani V Titovem Ve-lenju skleppi del mladinskega prvenstva Slovenije v roko-metu. V finaini đel so se uvr-stile ek'ipe-Aera Celje. Inlesa iz Ribnice, Izole, Siovana iz Ljubljane in Šoštanja. Prva teknfa se bo začela ob 9. uri.
Prvi zmagovalec
Strelska družina Mrož iz Tito-vega Velenja je pripravila tekmo-vanje za »Prvega zmagovalca 1982«. Nastopili so vsi tekmoval-ci mednarodnega in nacionalne-ga programa. V mednarodnem programu je v streljanju s puško zmagal Dušan Perhač, pri mla-dincih sta bila najboljša Renato Šterman in Matjaž Šentjurc. pri mladinkah pa je bila najboljša Saška Bola, druga je bila Denis Bola in tretja Darja Orlačnik. V streljanju s pištolo je zmagal Branko Dželetovič, drugi je bil Vinko Trinkaus in tretji Hinko
Bola. Matjaž Šentjurc je bil najboljši pri mladincih, pri mla-dinkah pa Darja Orlačnik pred Mojco Močilnik. Še rezultati streljanja s puško v nacionalnem programu.
Ćlani: 1. Franjo Žučko, 2.' Drago Šafarič, 3. Franc Trebše; mladinke: 1. Mirjana Žučko; pionirji: 1. Boris Klančnik, 2. Fortunat Legnet, 3. Slobodan Mrkonjič; pionirke: 1. Denis Bola, 2. Mirjana Perhač, 3. Sanda Šafarič.
F.Ž.
Pregledno tekmovanje
Na drugem republiškem pre-glednem strelskem tekmovanju s standardnim zračnim orožjem so velenjski strelci znova dosegli zelo dobre rezultate. Pri mladin-cih je v streljanju s pištolo zma-gal Matjaž Sentjurc, pri mladin-kah pa Mojca Močilnik. V stre-
Ijanju s puško je bila Dents Bola druga, v nadaljnje tekmovanje pa so se uvrstili tudi trije člani. To so Dušan Perhač v streljanju s puško ter Vinko Trinkaus in Alojz Trstenjak v streljanju s pištolo.
F.Ž.
Dober nastop
V	nedeljo je bilo v Slovenski Bistrici veliko judo tekmovanje v počastitev padlega Pohorskega bataljona.
Zbralo se je veliko število tekmovalcev iz vse Slovenije. Prikazane borbe so navdušile številne gledalce in tekmovalce. Kvaliteto potrjuje tudi veliko število državnih prvakov in re-prezentantov. V tej ostri kon-kurenci niso ostali velenjski ju-d6isti brez medalj.
V	najlažji kategoriji sta se v finale uvrstila Krajnc in Rošer. Po zanimivi borbi je v zadnji sekundi zmagal Krajnc. V srednji kategoriji je 5. mesto osvojil Zgonjanin. Uspeh bi bil še večji. če ne bi bil zaradi poškodbe odstopil Petrovič.
Slatner