PRIMORSKI DKEYKIK GLASSLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 31 (1422) Poštnina plačana v- gotovini Spedizione jn abbon. post. I. gr. TRST torek 21. februarja 1950 Cena 15 lir OB ZAKLJUČKU STAVKE! Prec^°9* gospodarske konference Splošne italijanske zveze dela (CG1L): 1NDUSTRUSKEBA DELAVSTVA ZA IZHOD IZ REVŠČINE IN KRIZE predlaga C GIL nacionalizacijo elektrogospodarstva, agrarno reformo ter 3000 milijard lir za finansiranje osnovnih panog poljedelstva in industrije Včeraj, na 20. dan stavke je \ strijskega delavstva 1 e3 kOnino prišlo do spora-' Ul% med predstavniki obeh Mndikalnih organizacij in pred. * aonilcj delodajalcev. Tržaško ln Ostri jako delavstvo se je vrnilo na delo. Njihove bedne ? “še Pa bodo ostale še nadalje e ne, kajti po doseženem spo-^atomu, bodo industrijski delav-1 prejemali, ne zahtevanih 6,5 Hr poviška na draginj-° doklado', temveč komaj še h i 4S Kr, ne na draginj-1 _P_doklado, ampak kot ne- posebno «nakazilo», kaj. tole* in kominjormistični vo-vFvi stavke so pred deloda-ESItudi glede tega načelnega PTsšanja o povišanju draginj, •e doklade, kapitulirali. Predvsem, je treba ob zaključ-u stavke ponovno poudariti, r Jo mjem voditelji niso vo- di iz formalno ekonomskih za-po povišanju draginjske eklade, temveč za dosego nji-špekulantskih političnih djev, ki so cilji tržaških ita-bftnskih iredentistov, t. j. tr-**}ške italijanske buržoazije, ci-‘fto, ki so protiljudski, prot id e. ‘siokratični in protikomunistični Ih ki tvorijo skupno bazo borbe drank «Giiunte d’intesa)> in Vilijevih kominformistov proti rtitizmun. Ponovni dokaz za to, Pa niso samo komentarji ob za. ključku stavke v kominformi-s}tinem tisku, ki stavko razgla-sd za največjo zmago v zgodo-Vlni tržaškega delavskega giba-***, temveč tudi komentarji re. kcionarnega, predvsem p a de-rtttjanskega italijanskega !s a. Za ta tisk je bila stav-® ,sciopero dolce, composto, r^mt°, o nore al lavoro, inte-Sse vero dei lavoratorh, vse temv° v nailePšem redu na deli <ega uci‘ 0leda tako imenova-0idjsf.<(tr,?lie!7a elementa» dra-stjj; 'e doklade, ker niso popu-... ?a tem zanje načel- zanje Vranju in nis0 pristali, %nje 0 omenjenih 48 lir ^ ,?Cke tržaškega indu- Pa je še poraznejši. v tej stavki s0 bili tržaški delavci s strani političnih predstavnikov italijanske buržoazije in kominformistov izrabljeni za dosego iredentističnih, reakcionarnih ciljev. Praktično so se torej borili za cilje imperialističnih hlapcev, za revizije mirovne pogodbe, za povratek Italije. Borili so se torej v prid tiste rešitve tržaškega vprašanja, proti kateri so na zadnjih volitvah glasovali. Toda, poleg teh dveh negativnih rezultatov pa ima stavka še svoj tretji, pozitivni rezultat. Tržaško delavstvo, ki je v stavki sodelovalo, je dokončno spoznalo, da so ga njegovi sin. dikalni voditelji prevarau_ stav. ka je bila za delavce dobra šola, v kateri so se naučili, da je treba te in takšne voditelje strmoglaviti z vodilnih mest tržaškega delavskega gibanja in obnoviti resnično razredne sindikate, katerih vodstvo bo vodilo dosledno razredno borbo s katero je edino mogoče doseči tiste cilje, za katere se tržaški proletariat bori. RIM, 20. — V zadnjem času je bilo razen v Italiji sami tudi v inozemskem tisku mnogo izčrpnih poročil o kritičnem položaju italijanskega gospodarstva in o naraščanju brezposelnosti. Ostre kritike so padale bodisi na račun vlade, kakor na račun vodstev industrijskih podjetij. Celo Hoffman in drugi «minislri» ERP in OEEC niso izbirali besed pri kritiziranju italijanskega partnerja. Seveda se je vse to zakrilo javnosti v debelih zvezkih raznih poročil. Kriza odnosno reforma medministrskega odbora za obnovo (CIR), o kateri govore te dni v Rimu, je znova predočila zmešnjavo, ki vlada v gospodarski politiki italijanske republike. Napovedane spremembe v CIR-u pomenijo menda, da ga žele vladni krogi sploh ukiniti, češ da bo vršil koordinacijo gospodarske politike raznih ministrstev sam ministrski svet.’ Toda vprašanje koordinacije bo na ta način rešeno samo z besedami, v resnici pa bo nastalo ugodnejše ozračje za nemoten razplet vsakovrstnih intrig velekapitala. Čeprav tedaj «24 Ore», glasilo italijanskega kapitala, po eni strani piše o težavah industrije in o'drugem, pa sprejema državno gospodarsko konferenco, ki je pričela pod vodstvom Splošne italijanske zveze dela dne 18. t. m. v Rimu, z naslovom, češ da ta konferenca sama poudgrja nerealnost »gospodarskega gradbenega načrta«, ki ga je še jeseni začrtala in predložila glavna sindikalna organizacija republike. Toda 7udi vladne osebnosti zapletene v ater BidaulI v zadregi izjavlja, da se ne sme prizanesti nobenemu krivcu PARIZ, 20. — Preiskovalna komisija nadaljuje s preiskovanjem zadeve generalov. Zev soboto je general Revers pri zasliševanju izjavil, da je treba preiskavo voditi tudi med člani ministrskega sveta. Kakor se vidi, zavzema torej škandal resne oblike. Objavili so tudi dva važna dokumenta. Prvi se nanaša na izpovedi pustolovca Peyre na policaji, ki je izjavil, da je izročil milijon frankov generalu Reversu, milijon generalu Mastu, pol milijona pa socialdemckratičnemu poslancu Le Xrocquer. Zadnji je denar dobil, zato da bi vršil propagando za vlado Bao Dajta v In-dokini in za kandidaturo generala Masta na mesto komisarja v Indokini, Revers pa je prejel denar, zato da bi podprl kandidaturo generala Masta. Drugi dokument pa govori o prekupčevanju z. valutami med Francijo in Indokino. Pri tem so visoke politične osebnosti, vojaške osebnosti in drugi ogromno zaslužili. V zvezi z izpovedmi generala Reversa je ravnatelj policijske službe Wibot izjavil, da bo generala Reversa cvadil sodišču, ker da njegove iziave po. menijo zanj žalitev. Podpredsednik narodne skupščine Le Trocquer pa je zanikal, da bi bil prejel kar koli od kogar koli in da je izjava o izročitvi 500.000 frankov izmišljena. Vladni predsednik Bidault je včeraj izjavil, da vlada ne bo ničesar skrivala preiskovalni komisiji v zadevi generalov. Pripomnil jte, da gre za resne zadeve in da bo «pravica neizprosna«. Dejal je, da «se ne sme prizanesti nobenemu krivcu«. Zaostruje se v Angliji volivna kampanja , Omenil je tudi mednarodni položaj in kritiziral Churchillove izjave, ki je predlagal konferenco treh brez Francije, javko. laoovci 311 SOH Volivni izidi bodo verjetno znani v petek LONDON, 20. — Angleški ne-d-ljsk. tisk piše v glavnem o bližnjih volitvah, ki bodo v četrtek. Vsi politični opazovalci se strinjajo v tem, da bo volivna borba ostra. Obe stranki, konservativci in laburisti upajo namreč na zmago, s 50 sedeži večine. Liberalci pa s svoje strani mislijo, da bo skupina 40 liberalcev v noVem parlamentu imela odločujoč vpliv. List «The People« piše, da bi se liberalci v novem parlamentu rajši -agibali k levici kot pa k desnici. Nedeljski tisk pise dalje, da bodo laburisti ver-jetno izgubili glasove v Londonu, pridobili pa da jih bodo na podeželju. Neizpremenjen položaj pa da bo ostal v Wal-lesu in na Škotskem. Konservativci pa upajo, da bodo dobia veliko glasov v Lancashirej . V Londonu prevladuje mnenje, da bodo volivni izidi znani ze v petek dopoldne. Štetje glasov se bo začelo v četrtek zvečer, potem ko bo glasovanje ^končano na 265 volivnih okrožjih od 624. V nedeljo je imel volivni govor Stafford Cripps, ki je v svojem govoru ponovno napadel Churchilla in njegove predloge o nameravanem sestanku s Stalinom. Noel Baker je v svojem govoru v Coventriju pobijali Churchillovo mnenje, da bi se lahko sklenil sporazum s Sovjetsko zvezo. Govornik je opozoril, da je bila prav vlada konservativcev tista, ki je pri Zvezi narodov odbila PUSkI PKrttog » kolektivno varnost in da prav ta vlada ni povabila Rusije leta 1838 v Monakovo in da je nekaj mesecev pred vojno odbila sovjetski predlog za sklicanje konference v Bukarešti. Baker je svoj govor zaključili rekoč, da je prav laburistična stranka poklicana za to, da doseže pristanek Sovjetske zve-ze, ki je potreben za mednarodno upravo podjetij za atomsko energijo, V Manchestru je imel nocoj govor Churchill, v katerem je govoril tudi o svojem predlogu za dosego sporazuma s Sovjetsko zvezo. Med drugim je izjavil: «Jasno je, da je treba za vodstvo naših zunanjih zadev človeka, ki bo mnogo bolj raz- gledan kot Bevin«. Churchill je še kritiziral nacionalizacijo, gospodarsko nadzorstvo in končal govor s besedami, da je izbira, pred katero stoje volivci, jasna: «več ali manj socializma«. Sinoči je govoril tudi Stafford Cripps v Batersea (London) c> Marshallovem planu. Cripps je izrazil upanje, da bo Anglija 1852 izenačila plačilni proračun brez vsakršne tuje pomoči. PARIZ, 20. — Francoske oblasti so sporočile Williamsu Bertu, članu tajništva Mednarodne svetovne zveze demokratične mladine, naj zapusti francosko ozemlje. Bert živi že od 1947. leta v Franciji in ima od oblasti izdano dovoljenje za bivanje. LION, 20. — Pred vojaškim sodiščem v Lionu je začel proces proti policijskim agentom Gestapa, ki so med okupacijo biii v 'vieuiju in MonUucouu. Obtoženci — vseh je trinajst,— so vsi poklicni policisti, strokovnjaki za izvajanje nasilja. Zagovarja jih 10 odvetnikov: Pravosodni minister Zahodne Nemčije je določil odvetnika Koeniga iz Kassla, ki je sodeloval na nuernberškem procesu, naj prisostvuje razpravi. Obtožnica, katero so prebrali na začetku sodne razprave, naj-prvo na splošno govori o organizaciji Gestapa v Vichyju in o delovanju posameznih odsekov te nacistične policije. Obtožnica očita agentom: 400 deportacij, 120 ustrelitev, 100 ropov in 40 požigov. V obtožnici je navedeno, da je velik del obtoženih agentov dobilo posebna odlikovanja, s katerimi je nacistična vlada odlikovala najaktivnejše agente. Italijanski delavci obsojajo vodstvo KPI BEOGRAD, 20. — Italijanski delavci, ki so zaposleni po raznih sarajevskih tovarnah -in podjetjih, so na letnem občnem zboru kulturnega krožka «An-tonio Gramsci« odločno grajali italijansko KP. Delavci so ostro sodili politično linijo vodstva italijanske KP, ki je zašlo na revizionistično linijo marksiz-ma-leninizma. namesto da bi list resno obravnaval zbor, ki ga sestavljajo desetine uglednih ekonomistov, univerzitetnih profesorjev, strokovnjakov, sindikalnih voditeljev, in mimo katerega si ni upala niti vlada, ki jo tam zastopata ministra Campilli in La Malfa, se spušča v otročje smešenje in pravi, z ozirom na referate zborovanja, ki vsebujejo neprijetne in porazne podatke, da «0 tem ni primerno razpravljati«. Za spremembo vladine gospodarske politike Dejstva so namreč tako močna, da jim daje primeren odgovor komaj gospodarski načrt Splošne zveze dela, ki predvideva uporabo okrog 3.000 milijard lir za financiranje osnovnih panog poljedelstva in industrije, ki naj pozive vse gospodarsko življenje republike, kakor je dejal predsednik Zveze Di Vittorio v otvoritvenem govoru. Načrt seveda ne rešuje vprašanja planifikacije, ker pri-vatističnega gospodarstva ni mogoče načrtovati. Toda gospodarska zaostalost in neznosna beda milijonov italijanskih družin je tolikšna, da bi bili uspehi izvršenega načrta vendarle ogromni. Campillijev predlog o vladnih investicijah 300 milijard lir je neznaten. Potrebno je več, namreč razen sredstev tudi sprememba gospodarske politike. Indeks industrijske proizvodnje je konec 1949 padel pod onega v letu 1948. Izvoz nazaduje, trgovinska bilanca kaže za leto 1949 215 milijard iir primanjkljaja. Brezposelnih je bilo po uradnih podatkih 1,741.000, dodati pa je treba še mnogo nevpisanih, milijon delavcev, ki imajo zelo skrčen urnik ter nad milijon in pol poljedelskih delavcev, ki delajo samo nekaj mesecev na leto. Življenjski stroški tipične družine znašajo okrog 60.000 lir, mesečni zaslužek severnoitalijanskega delavca pa doseže komaj okrog 30.000 lir povprečno. Na jugu številke padajo na 420 in celo 363 lir na dan. Tej revščini odgovarja kriza, ki se najprej zaostri na potrošniškem sektorju. Trgovci prodajajo vedno manj, polomov je vedno več: od 100 v 1947 je indeks skočil pod konec 1949 na 363. Indeks meničnih protestov se je dvignil celo na 537 konec lanskega leta. I'iloktragos|)udarstvo Za izhod iz revščine in krize predlaga načrt v glavnem troje: nacionalizacijo elektrogospodarstva, agrarno reformo in ustanovitev državne gradbene ustanove. Elektroproizvodnja republike daje danes 7 milijonov KWH energije manj, kakor je je potreba pri današnji omejeni uporabi. Mogoče pa bi bilo več ko podvojiti proizvodnjo, če bi izrabili Vse vodne sile. Za gradnjo novih central razpolagajo z vsem potrebnim, toda električni monopoli (Edison, Montecatini itd.) tega nočejo. Gre jim za velike dobičke, cenejše investicije so že opravili, velike gradnje pa bi za njih kot zasebnike utegnile biti «nerentabilne». Agrarna reforma Vprašanje agrarne reforme je povezano z načrti o bonifikacijah in namakanju. Zakonov, ki pospešujejo oboje, ne manjka, toda melioracijski konzorciji so v rokah zemljiških veleposestnikov, ki jim zakonske odredbe niso po volji, marveč bi hoteli le na državne stroške izboljšati svojo zasebno lastnino. Država bi posegla v to vprašanje v največjem obsegu. Izvršila bi vsakovrstna izboljševalna dela iz javnih sredstev, nato pa bi odvzela veleposestnikom zemljo za tolikšno vrednost, za kolikor so melioracije zvišale vrednost njihovih zemljišč. Tudi na ta način bi se olajšala agrarna reforma. Dcžavna gradbena ustanova Državna gradbena ustanova pa bi koordinirala in okrepila delo vseh dosedanjih podobnih ustanov. Italijanskemu ljudstvu primanjkuje 14 milijonov sob, ako naj pride do približno dostojnega stanovanjskega položaja (dve osebi na sobo). Pri novih gradnjah in v zvezi z njimi bi zaposlili 400 tisoč brezposelnih. Sem je treba šteti tudi brez števila šol, bolnic, vodovodov, kanalizacij itd., ki primanjkujejo vsepovsod. Di Vittorio je poudaril, da je Splošna zveza dela pripravljena podpreti vlado, ki bi se obvezala izpolniti njen načrt. Seveda bi' ta vlada ne smela biti odvisna od monopolov in lati-fundistov, marveč bi se morala naslanjati na ljudske množice. Rokavico, ki jo je visel Di Vittorio vladajočim krogom, je podkrepila napredna italijanska znanost. Takoj za njim je namreč predaval prof. A. Bre-glia z ekonomske fakultete rimske univerze o vprašanju finansiranja načrta Splošne zveze dela. Prav to vprašanje so vladajoči skušali izkoristiti, da bi načrt sam osmešili. Toda izčrpna analiza možnosti jih je pripeljala na realna tla in referati ostalih, ki so še na vrsti, bodo to zadrego nedvomno povečali. Finansiranje načrta Breglia je računal takole: milijonu in pol brezposelnih (po uradnih podatkih) je treba zagotoviti letni najmanjši dohodek po 400 tisoč lir. To pomeni letno 600 milijard, ki bi okrepile sedanji narodni dohodek (6000 milijard lir) za 10 odst. Vprašanje je sedaj, kakšne investicije so potrebne. Glede splošnih in celo uradnih izjav, da so vse investicije produktivne, je ugledni znanstvenik zelo glasno izrazil svoje zgražanje. Potrebne in pravilne so namreč le takšne investicije, ki ustvarjajo nadaljnjo proizvodnjo in jo razširjajo. Ustavil se je pri virih. Letos bo državna oblast investirala od 150 do 200 milijard lir. Republika razpolaga nadalje z zlatimi rezervami v vrednosti 252 j milijonov dolarjev in z rezer- vami tujih deviz v vrednosti 671 milijonov dolarjev. (Te zaloge so celo dale povod Američanom, da znižajo ERP kredite Italiji, že poprej pa so se Britanci okoristili z razvrednotenjem in jim znižali vrednost.) Velike industrijske panoge, ki so last države, se upravljajo tako, da je celo Hoffman moral opozoriti, naj bo Italijane sram zaradi tega. Ker povrhu italijanski zasebni kapital ne kaže velike korajže, bodo tedaj investicije predvsem javnega značaja. Tudi 240 milijard lir, ki se izdajo za vojsko in policijo, bi bil do precejšnje mere dober vir, ker je gotovo ceneje in bolje ustvariti boljši splošen gospodarski položaj, kakor pa reševati vprašanje s policijskimi merami. Glede usmerjanja privatnih investicij je prof. Breglia pravilno dejal, da bi bilo to težavno. «24 Ore« je zares takoj odgovoril, da se bo italijanski kapital umaknil iz države. Kakor znano, je to že v precejšnji meri napravil pred 18. aprilom 1948. Zato je predavatelj poudaril pomen javnih investiciji, ki bodo same nato ustvarjale možnosti finansiranja. Seveda v splošno, družbeno korist. Ako bodo nadaljnji referenti prav tako izčrpni, bodo diskusija konference in zaključki ustvarili dokument, ki se mu bo De Gasperi-jeva vlada komaj mogla ogniti. Na vsak način jo bo obtožil pred javnim mnenjem in ugotovil odgovornosti za ves nadaljnji razvoj, ne samo gospodarski marveč prav tako politični. PHIONGYANG, 20. — Radio Moskva je 18. t. m. objavil, da je bil v Phiongyangu državni kongres miru, katerega se je udeležilo 1500 delegatov. Na kongresu so predvsem poudarili važnost nedavno sklenjene kitajsko - sovjetske mirovne pogodbe. Prav tako so odobrili sovjetski predlog, da bi mednarodno sodišče sodilo japonske vojne zločince z japonskim cesarjem vred. Prežihov Voranc -Lovro Kuhar umrl M »Slovenskemu ljudstvu javljamo žalostno vest, da je 18. februarja umrl v Mariboru naš član Prežihov Voranc — Lovro Kuhar, slovenski pisatelj — ustvaritelj nedosegljivih književnih mojstrovinn. Tako se glasi osmrtnica, s katero javljata DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV in ZVEZA KNJIŽEVNIKOV JUGOSLAVIJE smrt velikega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranča, avtorja «Doberdoba» in «Požganice« ter nedavno izšlih «Solzic». Lovro Kuhar se je -rodil 10. avgusta 1893. leta kot sin najemnika na eni izmed številnih «hub» grofa Thurna v Podpori, v župniji Kotle, v enem delu Koroške, ki je po saintgermain-ski pogodbi pripadel Jugoslaviji. Družina se je vseskozi borila za gol obstanek. Njeni člani so imeli le dvoje poti: obdelovati kot najemniki grofovsko zemljo, ali pa iti v mežiške rudnike, ravensko jeklarno. Eno ali drugo se je obetalo tudi mlademu Vo ranču. Po dovršeni ljudski šoli je z domačini garal doma. Da Ijj sc rešil tesnih domačih razmer, je 1910. leta odšel v Trst, kjer pa ni dobil zaposlitve in se je kmalu vrnil. Na njegovo literarno snovanje. s katerim je pričel že leta 1909 (prva, v «Domačem prijatelju » objavljena črtica «V tu-jino»). je zlasti ugodno vplivalo naslednje leto bivanja v Ljubljani, ko je posečal Zadružno šolo. Pričel je sodelovati tudi v socialno demokratski tržaški «Zarji». Najsi se mu je tudi posrečilo priti po Zadružni šoli v Ljubljani na Višjo zadružno šolo na Dunaju, ga naslednja leta zopet srečamo doma v Kotljah. Tu ga tudi dohiti izbruh Prve 'svetovne vojne Ameriški Slovenci obsojajo ifljonobirojevsbe laži NEW YORK 20. - Slovenski-ameriški narodni svet, y katerem so včlanjene vse organiza. cije Slovencev, je sklenil zapustiti Kongres ameriških Slovanov. Ta svoj sklep je sprejel zaradi tega, ker je Kongres postal sovjetska agencija in si je kot tak zadal nalogo, da izpolnjuje navodila Informbiroja ter širi klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji in njenim voditeljema. Dejansko je nedavno tajnik Kcngresa Firinski objavil v listu «Daily IVorker« v New Yorku članek pcln napadov in trditev, katere že več kot leto dni bruha ta tisk in informhirojevaka propaganda o Jugoslaviji. Ta članek je namreč skušal ustvariti zmedo med ameriškimi Slovenci in menjati politično linijo Kongresa, o kateri pa bi morala sklepati samo glavna skupščina in nikakor ne sam izvršilni odbor, ki je na ta način kršil pravila Kongresa. ZE SEDMI TEDEN rudarji ameriških Pritisk nekaterih krogov na vlado, naj bi zaplenila rudnike WASHINGTON, 20. — Stavka ameriških rudarjev v premogovnikih traja že sedmi teden. Približno 370.000 rudarjev je odklonilo poziv Johna Le-wisa in ukaz zveznega sodišča, naj se vrnejo na delo. Stavka je popolna v rudnikih Pensilvanije, v Zahodni in Vzhodni Virginiji in v državi Obit). Začenja se že žuliti pomanj- kanje premoga in v državi New York so, kakor znano, uvedli racionlranje premoga. In prav te dni je v New Yorku pritisnil zopet hud mraz. V vsem severno-vzhodnem delu ZDA je dni bilo 12 stopinj pod ničlo. Preteklo noč so zabeležili 25 stopinj pod ničlo. Medtem je Zvezno sodišče sklenilo podaljšati do 3. marca sodni ukaz od 11. februarja, ki prepoveduje sindikatu rudarjev nadaljevanje stavke. Pri razgovorih med predstavniki vlade, sindikatov in premogovne industrije so sindikalisti zahtevali od sodišča, naj ne sprejme nobenega sklepa, ki bi kršil ustavo ZDA, ter so poudarili, da ustavitev dela v rudnikih ne predstavlja stavke, pač pa Individualno prekinitev dela. Nekateri parlamentarni krogi pa pritiskajo na vlado, naj bi se preučil osnutek zakona, ki bi vladi omogočil zaplembo rudnikov, vendar pa si demolcraliKnl voditelji y lem niso edini. WASHINGTON, — Na državnem det rtmanu so izjavili, da so že razpravljali o morebitni prekinitvi dipilomatskih Stikov med ZDA in Bolgarijo in da bo odločitev o tej zadevi lahko znana v 48 urah. Predstavnik državnega departmana je povedal, da so prejšnji teden klicali na državni depart-man bolgarskega odpravnika poslov. Tedaj so odpravnika' vprašali, zakaj ni bolgarska vlada odgovorila na noto vlade ZDA, y kateri je ta zahtevala, nj bolgarska vlada prekliče izgon ameriškega poslanika v Sofiji1 Dona'!da Helatha. Debata o Jeruzalemu ZEČEVA, 20, -nistvu OZN jc danes Dopoldne nadaljeval' razpravo d statutu Jeruzalema ob navzočnosti pi edstavnikov žcraela in Jordanije. Predstavnik Jordanije je izjavil, da njegova vlada ne bo razpravljala o nobenem osnutku za internacionalizacijo Jeruzalema. Predstavnik Izraela se je tudi izrekel proti internacionalizaciji Jeruzalema. NEW YORK, 18. - V južnih ■predelih ZDA naraščajo reke. Z„radi poplav je ostalo brez strehe 35 tisoč oseb. V državi Luisiana so vode poplavile 750 tisoč ha obdelanega zemljišča. Poplave so tudi v Mississipiju, Arkansasu, Misso-uriju in v Kentuckyju. Pri reševalnih in evakuacijskih delih pomaga vojaštvo. Položaj kmetijstva v državah ljudske demokracije BEOGRAD, 20. — Glasilo ju. goslovanske KI3 «Borbs» je objavilo celo vrsto različnih podatkov o položaju kmetijstva v deželah ljudske demokracije, ki so jih vlade teh držav uradno objavile. V Romuniji, ki živi od sovjetske podpore, so do sedaj ustanovili 65 kmečkih zadrug. Z druge strani pa je v sami resoluciji plenuma centralnega komiteja delavske partije (komunistov) njiveAeno, rta fi<-> ;l kulaki prisvojili zemljo revnih kmetov in da grdo izkoriščajo kjnetijske delavce. Plenum centralnega komiteja je ugotovil že, da je poljedelska proizvodnje' neznatna. Na Poljskem, piše »Borba«, so do leta 1949 ustanovili samo 200 kmečkih zadrug, medtem ko so se bogati kmetje vrinili v upravni in gospodarski aparat države. Tudi 0 vsem tem je pisal poljski tisk. Na Češkoslovaškem so leta 1949 izglasovali zakon o kmečkih zadrugah enotnega tipa, ki nadomeščajo vse druge obstoječe zadruge.. Zakon določa, da ima zadruga lahko poljedelske stroje, poslopja, ki so jih zgradili zadružniki, in določena omejena denarna sredstva. — Zemljo obdelujejo individualno, člani teh zadrug plačujejo določen denarni prispevek zg izposojene poljedelske stroje. Ne vsem Češkoslovaškem je sedaj 276 takih zadrug enotnega tipa. V Bolgariji pa vlada v kmetijstvu popolna zmeda, to pa zaradi tega,'ker je vlada s silo hotela uvesti kolektivizacijo zefnlje in ni potem dala nobeng materialne pomoči novoustanovljenim zadrugam. Samo v Kazanliškem okrožju so poslali vladi 1619 protestov, ker niso zadružniki dobili pomoči. Ves bolgarski ti% piše, da je stanje poljedelstva zelo težko. Na Madžarskem napreduje sicer kolektivizacija zemlje, vendar pa Sre tu le za zadruge, ki imajo povprečno po 26 družin. BEOGRAD, 20. — Srbsko filmsko podjetje «Avala film« bo letos začelo izdelovati humoristične in dokumentarne filme. Prvi film bo izdelan po znani noveli jugoslovanskega komediografa Branislava Nu-šiča «Muha». Včeraj je bilo v Zagrebu vo-livno zborovanje jugoslovanskih povratnikov. Na zborovanju so bivši jugoslovanski izseljenci obsodili pisanje in-formbirojevskega tiska onstran Oceana. Predvsem so zborovalci obsodili časopisa «Jedinstvo» in »Napredak«, ki izhajata v Kanadi oziroma v Avstraliji. Na koncu zborovanja so zborovalci poslali pozdravno brzojavko časepisu «Novi list«, ki izhaja v ZDA, ki je ostal zvest svoji politični liniji in se ni pridružil informbirojevski gonji proti Jugoslaviji. Allenove izjave o posojilih URI BEOGRAD, 20. — Neki ane-riški novinar je vprašal ameriškega poslanika v Beogradu AUena, ali je vprašanje posojil in gospodarskih pomoči, ki bi jih dale ZDA Jugoslaviji, odvisno od političnih pogojev. Al-len je odgovoril; «Kot sem že izjavil ob izročitvi poverilnic, sloni politika ZDA na načelih, da se ne vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. Noben -politični pogoj ni bil postavljen Jugoslavija za že določene kredite, niti ne- bo postavljen ta pogoj za kredite, katere sedaj preučujejo«. 3 11.obletnica ZAGREB, 20. 4- V Doljnji Stubici, rojstnem kraju Matije Oubcu na IIi vuSKem so včeraj svečano proslavili 377, obletni- co zgodovinskega slovensko-hr- vaškega kmečkega punta. Razen več tisoč kmetov in delavcev iz Hrvaškega Zagorja so proslavi prisostvovali tudi podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gaži in podpredsednik prezidija Sabora Tuna Babič ter drugi državni in partijski funkcionarji. O zgodovinskem puntu ter o tradicijah borbe hrvaškega naroda za svobodo je govoril član politbiroja CK KP Hrvaške Marko Delinič. TOKIO, 20. — General Mac Arthur je zapovedal japonski vladi, naj takoj da zgraditi 2 tisoč hiš, za družine ameriških vojakov. in poziv k vojakom. Zaradi ovadbe domače žandarmerije češ, da je odobraval sarajevski atentat, se je pričel njegov vojaški križev pot iz čete v četo, z bojišča na bojišče, dokler ni 1916. leta prebegnil z južnoti-rolskega bojišča v Italijo. — (Del svoje vojaške odisejade je obdelal literarno v orisu «Se(c• tor številka 5» in «Doberdob».) Kljub mnogim prošnjam za sprejem v srbsko vojsko, so ga imeli Italijani zaprtega vse do februarja 1919. leta. Se isto leto se je Voranc končno odločil, da si poišče službo v Thurnovi jeklarni na Ravnah. Na očetovem domu je bilo pač že zdavnaj pretesno. V jeklarni je upravljal delavsko bratovsko skladnico, v bližnjem Guštanju pa vodil hranilnico in posojilnico za Mežiško dolino in deloval v delavskem izobraževalnem društvu eSvobodar. Leta 1920 je ustanovil v domačem krdju celico KP in jo ■ tem ogroženem ozemlju aktivno vodil vse do 1930. leta. S političnimi članki je pričel sodelovati v «Rdečem praporjui> in uUjedinjenju«. Od ' 'a 1921 tudi svojih literarnih prispevkov na pošUJd več «Ljubljanski zvonu (med katerega sotrudnike se je uvrstil že leta 1913), ampak v «Kres», oziroma v list «Pod lipo«. — Leta l'Jl'8 pa je izšel prvi izbor njegovega literarnega dela pod naslovom vesti«. Pred šestojanuarsko diktaturo je Voranc rrebegnil ;eta 1930 v A,vstrijo. Od tam je kasneje prepotoval velik del tv rope, bil v Berlinu, v Pragi, v Parizu, se mudil na Norveškem, več kot leto dni politično delal več kot leto dni politično delal v Romuniji, potoval kot delegat Komunistične nartije na kongres v Moskvo. Na Dunaiu je leta 1934 doživel februarsko vstajo dunajskega delavstva zoper Dolfu-ov režim. Tu je tudi pripravljal časopis «Punt», ki ga je nameravala izdajati skupina slovenskih visokošolcev. Ob neki policijski raciji prišel v ječo. kjer je prebil, nad leto dni in nnnisal skoraj ves roman «Doberdob» in zasnoval svoja najboljša dela. V emigraciji se je sprva najbolj badil s politično publicistiko. Od t.i 1935 pošilja svoje literarne prispevke predvsem v revijo «Sodobnost». S povestmi, ki so kasneje izšle ped naslovom «Samcrtistniki». se je pisatelju posrečilo organsko in razvojno razširiti in poglobiti smer slovenskega realizma. Leta 1939 je Voranc dal Slovencem svoj prvi roman «P ” ani. ca«, mogočno povest o prevratnih in plebiscitnih letih (1918-20) v mežiški dolini in na Koroškem sploh. V domovino se je Voranc vrnil ilegalno leta 1940. Istega leta je jzšel 1 idi njegov drngi roman uDoherdob«. V lem času je Vera n c snoval že tudi svoj tretji veliki roman «Jamnica*, ki pa ga je zaradi druge svetovne vojne izdal šele leta 1945 (posvetil ga je «Triinštiridesetim junakom iz Kotelj padlim Za domovino v osvobodilni borbi 1941-45»). V tej borbi je sodeloval tudi Voranc na političnem in kulturnem rodrrčju, za kar je prebil od leta 1942 do V v** trpljenje v okunatm-skih ' ^čdh, zlasti v zloalnsnih taboriščih v Sachsenhausenu in Mauthausenu. Po osvoboditvi je Voranc izdal še četvero knjiq: leta 1945 tbernik. potopisov «Od Kotelj do Belih vod». 1946. leta avtobiografske črtice eBorba na tulih tlehn, s podnaslovom Evropski potopisi. isto leto len iicin moli uou it j,,-! ,i,,,,,, bor*-- »Naši meinifci« lani pa mlTdmsifn fc»)iao »SnIHae«. i PrivoMvnh v prvo Ljudsko Skupščino FLRJ je bif <’»0l}en za ljudskega poslance Na pr- vem kongresu Ljudske prosvete Slovenije, kakor tudi na drugem je bil izbran za njenega predsednika ' * * * Visoko umetniško delo Prežihovega Vo ranča je priznala šele nova domovina, ki ga je leta 945 nagradila za roman uJamnicov lani pa za eSolzi-re». Prezidij Ljudske skurščine LR J gg je letos odlikoval z redom dela I. stopnje Tudi na rredstoječih volitvah v Zvezno skupščino ga -- ijud-slvo ponovno kandidiralo za poslanca. SLAVA VELIKEMU SLOVENSKEMU PISATELJU PREŽIHOVEMU VORANCU! PRAVLJICA o apolitičnosti šole Ze od leta 1945,-1. j. od tistega časa, ko sc začeli Anglo-američani «zaupno» upravljati naše kraje, nam dopovedujejo, da je šola apolitična in da smo le mi tisti, ki hočemo uvajati politiko v šolo. Zaradi «apolitič' nosti» je bila organizacija in upravljanje slovenskega šolstva izročena skupini begunskih belogardistov-koldboracio-nistov in nekaterim domačinom, ki so v dobi dolge fašistične in krajše nacistične ere dokazali, da znajo hlapčevsko izvrševati vsak ukaz, četudi je v nasp\otju z interesi našega ] naroda. Radi «apolitičnosti uči- Mi bi apelirali na šolsko oblast, da je dosledna in da za-brani vsako razpečavanje časopisov med poukom in na šoli sploh, a prepričani smo, da «vrana. vrani ne izkljuie cči». In tudi če bi formalno izdali kako tozadevno okrožnico, bi šla ta v arhiv in vse bi ostalo pri starem. Santinovim jezuitom se prav gotovo ni treba bati, da bi šolski nadzorniki jn častniki okupacijske oblasti stikali po torbicah učencev za «Pastirčkoma, Istri «aDOlitičnost». ki velja za mladinske časopise na PO DEVETNAJSTIH DNEH KONEC STAVKE ... Niti 60 niti 50, temveč 48 lir in manj KOLEDAR Qbdalliiit - 'd&m- - 'jlaclio- Tcrek 21. februarja Pust, ctrdomii ' * •- •Sonce vzide ob 6.59, zatone ob 17.39 Dolžina dneva 10.40. Luna' vzide ob 8.4"0, zatcne • ob 22.34.* Jutri sreda 22. februarja Pepelnica,- Divka Besedilo sporazuma po skoraj 24-urnih pogajanjih - Delavstvo gotovo ne bo nikoli več sledilo,,voditeljem", ki so na brezobziren način zlorabili stavko jo na naših šolah nepedagogi. \ osnovnih šolah, velja seveda tu- medtem ko so iz istega razloga nekateri naši učitelji in profesorji brez službe, ali zaposleni pri nepoklicnem delu. Ppsebno jasno pa osvetljuje bistvo njihove «apolitičnosti» vprašanje mladinskega tiska na šolah. Vsi se še živo spominjamo. kako so razni civilni in vojaški funkcionarji okupacijske vojaške uprave prav na policijski način stikali po torbicah učencev in celo v torbico neke učiteljice za tmevarnim» ((Cicibanom« in «Pionirjem. Nasprotno pa so že v prejšnjih letih zatisnili eno dko. v zadnjem času pa celo obe cčesi pri razpečavanju ViPastirčkas na šolah, kjer ga katehetje MED POUKOM delijo in vsiljujejo otrokom. Posebno nekateri katehetje znajo to svojo propagandi stično-trgovsko obrt prav dobro opravljati. Tudi od naro-čevanja «Pastirčkan je odvisno, ali katehet učenca lepo pogleda dli ne. Nad našimi otroci se na ta način izvaja moralni pritisk. Nedavno nam je neki oče pripovedoval, da je zasledil, da je tudi njegova hčerka kupila «Pastirčka» in ga skrivala Pred starši, ker je vedela, da bi ji ga oni ne dovolili kuniti. Dekletce je očetu povedalo, da je kupilo «Pastirčka», ker se je kateheta bala. Prav gotovo so čudne nvzgcjne metode, s katerimi se ta «"Zgojni» listič širi. di na naših srednjih šolah. Nič zato, če se glasi druga točka «Pravil o vedenju dijakova: «Ne sme prinašati v šolo igrač ČASOPISOV in drugih stvari, ki nic j potrebne za pouk« (glej dijaško knjižico). Ta paragraf bi seveda takoj uporabili proti kakemu naprednemu, demokratičnemu časopisu; nima pa ta člen prav nobene veljave v pogledu «dijaške» (?) revije «Se-tev>i- ki io tudi profesorji sami (zgradi večjega učinka) ponujajo in propagirajo na šoli. In kljub temu še govoričijo o «apolitičnosti». No, danes si je vsa naša javnost in.vsi naši dijaki na jasnem, da naša šola ni mpolitična». ker sploh nobena šola apolitična biti ne mere. Povsem logično je, da ima naša šo.la politične cilje, kc5t jih začrtuje vladajoči imperia-listično-reakcionarni in šovinistični sistem. NA SREČO PA NI SOLA NITI EDINI. NITI NAJMOČNEJŠI VZGOJNI FAKTOR. TO JE DOKAZALO NASE LJUDSTVO V STARI \V STRI JI DOKAZALO PRAV TAKO KREPKO TUDI V FA-SI--ICNI ITALIJI. V SPOPADU DOMA IN SOLE ZA VZGOJNO SMER NASE MLADINE JE PRAVILOMA IN V OGROMNI VEČINI ZMAGAL DOM. Tak j bo tudi sedaj kljub «Pastirčkom« in vSetvam«. IIJAVA Kontrolne komisije Kr STOia o članu Političnega mrola nartiie lov. bomoiu reironiu Z ozirom na možnost, Ra se podele tov. Petroniu Bortoiu odgovorne naloge v partiji in upoštevajoč njegovo poprejšnje negativno življenje, ata po osvoboditvi 1945 in 1946 kadr-ska komisija centralnega komiteja KP Julijske krajine in mestnega komiteja ponovno pregledala partijski položaj tov. Rortola Petronia. Kadrska komisija in. mestni komite sta odločila, da se tcv. Petroniu lahko dajo odgovorne naloge v partiji. V tem smislu je ravnala partija, in tov. Petroniu zaupala veliko število odgovornih nalog v partiji in množičnih organizacijah, tako na propagandnem in kulturnem polju kot pri organih ljudske oblasti. Kadrska komisija centralnega komiteja KPJK in mestni komite sta tov. Petroniu, ki je v gvtokritiki priznal svojo zmoto, priznala, da je bil dosleden borec. Pri teh preiskavah so sodelovali tudi sedanji kc-minformi-stični voditelji v Trstu. ', Poyod za preiskavo je dalo dejstvo, da je tov. Petrc-nio leta 1927 v zaporu podpisal pod-vržni akt in prosil za pomilostitev. Čeprav je Komunistična partija Italije takrat ostro obsojala Petronijevo dejanje, pri. pisujoč ga njegovim mladim letom, politični nezrelosti, dolgotrajni osamelosti v zaporih in moralnemu pritisku, ga ni izključila iz partije. To zaradi tega, ker so bili takrat in pozneje voditelji KPI mnenja, da je treba dvigniti demoralizirane tovariše, jim pomagati in jih' pripeljati zopet v borbo. V tem smislu je KPI postopala tudi v Petronijevero primeru v času, ko je bil še zaprt kot pozneje na prostosti. Tov. Petroma niso zbrisali iz kolektiva niti iz študijskega krožku med prestajanjem petletnega zapora. Kljub podvržnemu aktu je bil tov. Petronio leta 1927 obsojen po pesebnent fašističnem sodišču na' 5 let zapora, 3 leta posebnega policijskega nadzor, stva, veliko denarno kazen in na izgubo pravice javnega službovanja. Po prestanem petletnem nadzorstvu in posebnem nadzorstvu ter zasledovanju s strani fašistične policije tov. Petronio ni imel možnosti, da hi zopet nastopil svoj poklic ter tudi v splošnem ni mogel dpbiti nobene zaposlitve. Dejansko je bil preganjan do uničenja fašizma. Tov. Petronio, ki je s pravil, no avtokritiko priznal svojo zmoto, jo ie praktično s svojim delom popravil. Čeprav je bil stalno policijsko nadzorovan, je leta 1944 v vrstah KPI aktivno pričel delovati v antifašistični borbi. V ilegali j« brl tajnik celice in biroja; sodeloval je pri tajni borbi. Zaradi sistematične in nepre-nehne obrekovalne gonje klevet, najskrajnejših žalitev in sramotnega potvarjeDja resnice s strani Vidalijievih komin-iormistov in njegovih organov tfLavoratora», «Unita», «Dela» in «Unita operala«, gonje, katere je po objavi informbiro-jevske resolucije tov. Petionio Bortolo, je Kontrolna komisija KP STO-ja smatrala za potreb, no ponovno pregledati vse dokumente o položaju tov. Petronia,člana biroja CK STO-ja. TO zaradi tega, da še eb*Ta pokaže na sramotne metode ko-minformizma in odstrani vsak dvom. Končno je komisija sklenila sledeče: D Kontrolna komisija potrjuje odločitve kadrske komisije KPJK O aktu a podvrženesti tov. Petronia v zaporih leta 1927, ker je bilo njegovo dejanje potrjeno z dejstvi, ki kažejo na njegovo dosledno antifašistično stališče med narodnoosvobodilno bjprbp do resoluci. je informbiroja. Tudi pozneje Jte vestno izpolnjeval razne naloge, k; mu jih je zaupala Komunistična partija. 2) V potrdilo lažnivosti ko-minformističnih obtožb proti tov. Fetrcniu imamo dejstva, da se sam Vidalf skupno s številnimi kominformističnimi voditelji kot: Marina Bernetič, Destradi Alessandro, Ernesto Radich, Balbi Tecdor in mnogimi drugimi še štiri mesece po objavi resolucije Informbiroja na vse načine in z v?,emi najmikavnejšimi dokazi poskušali pridobiti za svoje gibanje tov. Petronja. To lahko Kontrolna komisija dokaže s številnimi’ neizpodbitnimi dejstvi, cd katerih je že mnc.go znanih med komunisti in tržaškimi delavci. 3) Ker je tov. Petronio odklonil svoje, sodelovanje pri izdajstvu marksistično-leninistič. nih načel, pri lažeh, breznačel-nem frakcionističnem varanjiu in političnem oportunizmu, so tržaški kominlormisti pričeli proti tcv. Petroniu z zgoraj imenovano obrekovalno gonjo. Ona ne predstavlja nič drugega kot sliko lažnive gonje in žalitev s strani kominforma do vseh komunistov, ki so ostali zvesti revolucionarni razredni borbi in. se niso uklonili nasilju ter moralnemu in fizičnemu terorizmu, ki ga je komin. formistični odklon vpeljal v mednarodno delavsko gibanje. 4) Kontrolna komisija KP STO-ja smatra s to ponovno obrazložitvijo dokončno rešeno vprašanje pravilnega položaja tov. Petronia in poziva vse člane partije in vse zavedne delavce k borbi, da bodo iz delavskega gibanja za vedno pregnane metode obrekovanja in potvarjanja dejstev, poziva jih v borbo za zmagoslavje načel proletarne morale in za metode tradicionalne revolucionar-m^borbe mednarodnega komunističnega gibanja. Kontrolna komisija KP STO-ja Pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in Zveze iridustrijcev, ki so se pričela v nedeljo dopoldne ob 10. uri, so trajala s kratkimi presledki vse do 5. zjutraj v ponedeljek. Podpis dokončnega sporazuma pa se je zaradi nepredvidenih tehničnih težav, kot pravj poročilo urada za obveščanje javnosti pri vojaški upravi, zavlekel do 9.30, ko se je stavka virtuelno končala. Objavljamo besedilo sporazuma, ki se glasi: Dne 20. februarja 1950 so na sedežu ZVU v Trstu sklenili Zveza industrijcev v Trstu, Delavska zbornica in Zveza enotnih sindikatov sledeči sporazum Clen 1 - Sindikalne organizacije smatrajo s podpisom’ tega sporazuma končan sedanji spor in s spodaj navedenimi določbami pro. glašajo konec stavke industrijskih delavcev. Clen 2 - a) Industrijska podjetja, ki so včlanjena v Zvezi industrijcev tržaškega področja, bodo dala izredno nakazilo vsem svojim delavcem. To izredno nakazilo se določa za delovni dan in se bo izenačilo po uti po normalnem pogodbenem urniku. To nakazilo znaša: Moški . Zenske Nad 20 let ' 48,00-lir 40,00 lir 18—20 let 44,00 n 32,00 » 16—18 let 36,00 » 23,00 » pod 16 leti 24,00 » 24,00 » b) To izredno nakazilo, bpdo iz- plačevali od dneva podpisa tega sporazuma do dneva, ko bo stopila v veljavo italijanska pogodba, za katero se že vršijo pogajanja med prizadetimi organizacijami. Tega dne bo ukinjeno to izredno nakazilo in bodo stopile v tem trenutku avtomatično v veljavo določbe te italijanske delovne pogodbe. c) Ce do 31. decembra 1950 ne bodo sklenili v odstavku pod mali b) omenjene pogodbe, se bodo sporne stranke spet sestale v januarju 1951 in proučile položaj. Clen 3 . V zvezi z raznimi pogodbenimi določili’ velja v členu 2 omenjeno izredno, nakazalo tudi v naslednjih primerih: dopust, splošni in medtedenski prazniki, božičnica, čas bolezni, nezgode pri delu, nosečnost in čas poroda, nadurno delo po obstoječih določbah, odpovedni rok in odpravnina za starostne dobe, kj so zapadle po 1. januarju 1945; izvzeti pa so boljši pogoji, ki jih vsebujejo posebne pogodbe. Izrednega nakazila v smislu čl. 2' ne bodo smatrali kot določbe največje ugodnosti za izvajanje italijanske pogodbe. Clen 4 - Zaradj položaja, ki je nastal kot posledica stavke, se sporni stranki sporazumeta, da bosta največ šest dni stavke smatra. !i kot naprej vzeti dopust ter ga kot takega plačali delavcem, ki bodo to zahtevali. Clen 5 . Za odsek gradbene industrije bodo Sporazum posebej dopolnili zaradi posebnega značaja te industrije. . Clen 6 - Morebitne boljše pogoje, ki jih imajo na podlagi drugih sporazumov mala podjetja (to so podjetja s 60 ali manj nameščenci), bodo raztegnili na mala podjetja, včlanjena v Zvezi industrijcev, ki je podpisala ta sporazum. * Dodatek k sporazumu z dne 20. februarja 1930 V zvezi z danes, 20. februarja 1950, sklenjenim sporazumom- med : Zvezo industrijcev tržaškegg podL ročja in Delavsko Zbornico ter Zvezo enotnih sindikatov se dogo. vori sledeči edini člen Izredno nakazilo, ki ga določa člen 2 sporazuma, znaša za vajence industrijskih podjetij, ki :;o včlanjeni v Zvezi industrijcev: Moški Zenske Od 18—20 let 32,00 lir 39,00 lir od 16—18 let 24,00 » 22,00 » pod 16 leti 18,00 » 16,00 » Za to nakazilo veljajo vse določbe zgoraj navedene pogodbe. «UniU» je z velikimi črkam; poročala o zmagi, ko se stavka še nitj ni-končala. Zdaj je po 19 dneh stavke. končno prišle) do sporazuma — kolikšna zmaga je torej šele. to! Ni nam do norčevanja ne do ironiziranja, kajti pri tej stvari gre za tisoče in tisoče opeharjenih in prevaranih delavcev, gre za pustolovščino sindikalnih ko-. raeSijantov-diletantov, -brezvestne, zev, ki so veliko borbo tržaškega proletariata izrabil; za svojo umazano politiko ter pri tem na neodpustljiv način profanirali stavko, ki je najmočnejše orožje delavstva proti;kapitalističnim delodajalcem. Za cil.i. stavke so -postavili 60 lir ,ki'sd sc v sporazd-’ mu skrčile še za eno petino (in to za tiste, ki bodo prejeli največ). . . . Ta stavka je vsakomur, kdor si noče zakrivati oči, dovolj razkrinkala, kaj so in koliko veljajo lažni «sindikalni» voditelji. Pokazala je, kdo sodeluje z delodajalci, z imperialistično oblastjo' in celo s klerikalno hierarhijo. Pokazalo se je, kdo res čuti -z delavci in kdo je z njimi solidaren samo za to, ker so bili «tako disciplinirani«. Vsakemu poštenemu delavcu je moralo postati jasno, če tnu še ni bilo, da se resnične zmage delavskega razreda ne dosežejo s takimi zavezniki kot so škof (bivši ducejev protežiranec povrhu), demokristjanskj župan ali predsednik cone ali pa mogoče 'celo «m!adina liberalne stranke«. To je sicer kaj prijetna družba za Radicha in njegove oprič-nlke, a nikdar ne more 'od nje nič dobrega pričakovati delavstvo. . , . .j•.!„.( Tržaško delavstvo pa je v tej stavki lahko spoznalo pravo razredno solidarnost tovarišev iz cone B, ki so v kratkem času nabrali za stavkajoče ogromne količine denarja in živil, ko se stavkovni odbor še zganil ni, . Sele zadnje dni je ustanovil nekak koordinacijski odbor, ter tako p.ri-capljal za »titovci«. Sploh je Sindikalni akcijski odbor 's svojim pravilnim obveščanjem prebivalstva po koprski oddajn;* postaji zelo vznemirjal gospode fcd stavkovnega odbora, ki često niso znali prikriti, da "izgubljajo zivče. NAVODILA STAVKAJOČIM za razdeljevanje hrane živila, ki jih je nabralo delovno ljudstvo cone B za pomoč stavkajočim; se še nadalje razdeljujejo. Količino 4 kg bele moke in 1 kg koruzne moke dobe stavkajoči na stadionu «Prvi maj« na Vrdelski cesti 7 (Sv. Ivan), in sicer od 8. ure dalje ves dan. Stavka-: joči iz dolinskega okraja pa prejmejo ta živila pri . tpv., Sturmanu Josipu (Slavku). Za delavce iz Nabrežine, Sempolaja, Prečnika, Trnovce in drugih bližnjih vasi pa se deli živež v Nabrežini na sedežu Osvobodilne fronte (Dudkova hiša). Sladkor, zabela, marmelada, ribe, krompir in cigarete pa se razdeljujejo v Škofijah (Valmarin), v Kolombinih in v Kopru, kjer prejmejo stavkajoči naslednje količine živil: masti .... 1,5 kg rib ..... 2 kg sladkorja ... 1,5 kg krompirja ali moke 2 kg marmelade ... 3. kg cigaret .... 100 kom Vsak stavkajoči ali član njegove družine, ki pride dvignit omenjena živila, prejme tudi kosilo in četrt litra vina. Vsak stavkajoči naj prinese s seboj živilsko izkaznico in eno izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga) svojega podjetja. Opozarjamo tudi stavkajoče, naj najprej dvignejo moko v coni A. (Pripominjamo, da smo bili napačno informirani, ko smo v nedeljo napisali, da lahko prejmejo živila tudi brezposelni in poudarjamo, da so živila namenjena zgolj industrijskim delavcem, ki so do včeraj stavkali.) Sicer upamo, da jim bodo v bodoče take muke prihranjene, kajti tržaško delavstvo se gotovo ne bo več dajalo zavajati po t:.kih agentih sovražnikov det-avskega razreda. Tudi včeraj so stavkajoči delavci ali pa njihove žene prihajali po živila v cono B.- V pogo- dni ob’ samem kruhu in kavi, mnogi pa so se napotili po hrano tudi v institut za siromašne. «Vi ste res naši pravi tovariši«, stiska delavec iz Tovarne strojev roko članu sindikalnega odbora iz Kopra, ki je prišel pogledat, kako poteka razdeljevanje živeža v Škofijah. Kominformist; pa so besni Včrih. med njimi• slišiš‘najrazlič-I ker so se tudi tukaj osramotili. naiča nein/Mnho’ unomnJI- n.iv ,...: .a — l : -j.. u: _ nčjše pripombe: «gospodje od Stavkovnega odbora lahko govorijo:.aiočemc živil,.-ker imamo svoje umagane račune«, pravi neki delavec Drugi spet pripoveduje, kakb nekatere družine žive že več Delavci so uvideli, da bi jih namreč za svoje politične račune hoteli prikrajšati tudi za živila, ki jih je darovalo delovno ljudstvo cone B. In tudi tukaj so jih delavci pustili na cedilu. Gospodarska posvetovanja KZ "PADRICE I kakor ustrezna preusmeritev Kmetovalce zanima pred- kmečkih kultur za večjo donos- vprašanje napovedane Inos* zemljišč. zgraditve poboljševalnice za1 mladoletne kaznjence v Padri-čah. Ne 8lede na načelno stališče okoliškega prebivalstva o umestnosti graditve takega zaveda n £• Krasu, se Padričani predvsem zanimajo, po kakšni ceni bodo oblasti odkupile potrebna gradbena zemljišča. Do. sedanje ponudbe so vsekakor neprimerne glede na vrsto in položaj zemljišč, ki jih nameravajo razlastiti. Vse zainteresirane ie treba opozoriti, da je za razlastitev zemljišč poseben postopek, katerega večkrat jne-rodajni činitelji ne upoštevajo. Potreben je skupen nastop, Kmečka zveza Pa je pripravljena nudit; prizadetim vso pomoč. Na posvetovanju v Padričth so končno prišla do izraza tudi razna vprašanja splošnega, posebno Pa strokovnega značaja, SKEDENJ Tudi kmetovalci Skednja »o se zbral; prejšnjo nedeljo, da bi preučili krajevne kmečke prilike. Kmetovalci Skednja kakor vse tržaške okolice se pritožujejo zaradi občutne škode, ki jo povzročajo na obdelanih zemljiščih brezvestni meščani a teptanjem kultur, trganjem vejevja, podiranjem zidov itd.; tudi kraje poljskih pridelkov so zelo pogoste. Potrebno bi bilo, da se zopet vzpostavi poljska čuvajska služba Kmetovalci Skednja So bili med vsemi najbolj prizadeti zaradi vojnih dogodkov, zlasti pa zaradi bombardiranja. Od nikoder ni povrnitve vojne škode, medtem ko so razna večja industrijska pedjetja na istem področju že obnovila svoje naprave s podporami, ki so jih dobila na račun vojne škode. Potrebno bi bilo, da bi oblasti priskočile na pomoč vsem prizadetim bodisi z izplačanjem vojne škode bodisi, g podporami za obnovo poškodovanih njiv in vinogradov. V hotelu Vanoli ukradli 1 milijon lir V noči med nedeljo na ponedeljek je telefonski poziv poklical policijsko emergenco v hotel Vanoli na Trg Umita, kjer so neznani vlomilci vlomili v pisarno lastnika hotela Emilia-na Fasila. Lastnik je bil iz Trsta nekaj dni odsoten. Ko se je vrnil, je na svoje velilo presenečenje ugotovil, da so njegov urad obiskali nepovabljeni gostje, ki so imeli zelo dober nos. S seboj so namreč odnesli 600.000 lir gotovine, ki je bila v nekem predalu pisalne mize, 110 dolarjev, fotografski aparat, dva radijtdea aparata «Ma-relli«, dve srebrni škatli, pasa-port in druge dokumente. Skoda, ki jo je utrpel Fasil, znaša okrog 1 milijona lir. RAZPIS AIACRADNECA TERMAMA ZA 1EPAR „1. HHAI 1950“ V TRSTU Odbor za proslavo 1. maja 1950 v Trstu razpisuje nagradno tekmovanje za lepak «1. maja 1950» v Trstu. - , POGOJI: 1. Velikost lepaka 1 m x 0.70 m. 2. Lepak naj bo izdelan y treh ali štirih barvah. 3. Lepak naj izraža: a) praznik dela, b) bratstvo med narodi, živečimi na Tržaškem ozemlju, c), borbo proti imperializmu, d) borbo proti revizionizmu, e) iz Tepala naj bo razvidno, da se 'nanaša na Tržaško ozemlje. 4. Napis na lepaku: L V. 1950. 5. Nagrade: a) I. nagrada II. » III, » L. 80.000 — » 50.000,— » 30.000.— .6. Nagrajeni lepaki postanejo last Odbora za proslavo 1. maja 1950 v Trstu. Nenagrajeni lepaki se bodo v _ 15 dneh po objavi ocene žirije vrnili tekmovalcem, ako " bodo želeli, na sedežu odbora na stadionu «Prvi maj», Strada Guardielta 7. 7. Zadnji rok za oddajo osnutkov je 20. marec 1950. * Oddajo naj se na sedežu na stadionu «Prvi maj«, Strada Guardiella 7. 8. Vsak osnutek mora imeti geslo; v zaprti kuverti naj bo poleg gesla tudi točen naslov tekmovalca. 9. Žirijo sestavljajo: Predsednik odbora za proslavo 1. maja 1950 Bortolo Petronio in člani: Dr. Bartol Vladimir, de Tuoni Dario, prof. Jelinčič Zorko, arh. Kosovel Franjo, Eugenio Lau-renti, Race Boris in prof. Ravbar Miroslav. 10. žirija bo objavila izid tekmovanja 31. marca 1950. Trst 21. februarja 1950. ODBOR ZA PROSLAVO 1. MAJA 1950 -J V TRSTU. SPOMINSKI DNEVI 1846 se je-erodildeški'pesnik in: prerok bdtjše, srečnejše slovanske bodočnosti Sva-tcpluk Tech. Bil je novinar, 20 let je urejeval lastni ’ časopis vKvelys: : Umrl je 23. II. 1508, in. po* ■ čivdvčeškeni Panteonu na Vyšehradskem pokopališču v Pragi. • SLAVA PADLEMU BORCU Tov. Alojz Križmančič V ponedeljek 6. februarja smo obhajali peto obletnico smrti tov. Alojza Križmančiča, rojenega 10. V. 1910 v Bazovici. Dolgo dobo 9 let j e bil tov. Alojz Za časa fašizma v vojaški službi, dokler m bil končno med vojno ujet v Afriki, cd koder je šel v partizane. Bil je v protitankovski brigadi in je padel v boju nit Širokem Brije-gu pri Mostarju S. II. 1945. Ohranili ga bomo v lepem spominu. POŠILJANJE PAKETOV V CSR Od Češkoslovaškega narodnega odbora smo prejeli (v italijanščini) s Prošnjo, da objavimo, naslednje obvestilo, ki ga podajamo na kratko. Do konca decembra 1950 je mežno pošiljati v CSR darilne pakete, ki ne smejo presegati teže 6 kB. V paketih ne smejo biti luksuzni predmeti in dragocenosti, temveč samo predmeti vsakodnevne široke potrošnje ter stara in nova oblačila. Podrobnejša obvestila,Jah-ko dc.be interesiranci pri Češko. loraSmn narodnem ocUJoru,' Ulica Valdirivo 21-11, Za novoletno jelko so darovali POŽAR V GROPADI , Cotovih ‘ je v dvajsetih letih že drugič pogorelo - Skoda znaša 1 milijon V zgodnjih jutranjih urah na I ključev vlomili v trgovino z pustno nedeljo je požar uničil I drobnarijami, k; je last Marice gospodarsko poslopje pri Gotovih v Grepadi |t. 51. Zgorelo je vse seno, krompir in drugi poljski pridelki,"'ki si jih je Milkovič Ivan shranil za prehrano in seme. Vse. je uničeno, ostali so le okajeni zidovi. Skoda je Je večja, ker je zgorelo tudi vse pohištvo gospodarjeve hčerke, ki je r posojila, ki bi omogočilo dograditi letos vsaj pritličje In Prvo nadstropje. Na posredovanje lista tiGo-spodarstvo« so na tiskovni konferenci obravnavali tudi vprašanje starostnega in invalidskega zavarovanja, brez katerega so po nesmiselni veljav- nosti uredbe iz leta 1939 ostali številni tržaški uradniki in nameščenci. Sef tiskovnega urada je odgovoril, da bo tu odločilna rešitev mestnega sveta, kjer je to zadevo sprožil zastopnik Ljudske fronte dr. Dekleva in o čemer smo že poročali.’ Zastopniki’ tiska so se ha zadnji seji . soglasno izrekli ,za predlog, naj bi odločujoči konč. no natočili javnosti nekdj čistega vina v pogledu tržaške industrijske cc-re. V ta namen so novinzrji zaprosili šefa tiskovnega urada, naj bi bila or. ganiziranu posebtia tiskovna konferenca kar na mestu samem. Poleg malenkostnih objasnil, jg bila včeraj ponovno dana obljuba, d« bo ho predla. gane konference prišlo, čim bo uprava industrijske cone razpo-lagala, z odobrenimi načrti, na podlagi katerih se b0 dalo šele govoriti o nečem konkretnem. Na prihodnji konferenci Se bo nadalje odgovorilo še na drugo vprašanje lista ((Gospodarstvo«, nanašajoče se na gradnjo poboljševalnice pri Padričah. Čeprav so. se namreč tam pojavile že nekakšne komisije, javnost ie nič ne ve, kaj in kako bo s tenR gradnja, mi, ki naj bi vsidr»le nepriljubljeno kazensko .ustanovo Kaznovani peki zaradi prekrškov higiene i-Mestni higienski Urad je kaznoval spodaj imenovane peke, ker so prekršili odredbo izdano 19. februarja 1949, k; določa, da ne sme v pekarnah ista eseba, ki sprejema denar, tudi prodajati kruha. Kaznovanj' so: KarM Maddaleni, Ul. Gihna-'stica 11, Karlo Trost, Ul. Gih-nastica 36, Ivan Stalin, UJ. del Bosccr -17,- Alojz SembllS,’ UL Madonnina 21, Angela Cavalli, Ul. Castaldj 2, Remigio BOtte-ghelli, Ul. Caprin 6. Eugen Maddaleni, Ul. Cancellieri 3, Ivan Jančar, Istrska ul. 21, Lu-dovik Trampuš, Ul. S. Marco 25, Albina Brateč, Istrska ul. 1, Gualtiero Kukanja, Uj. S. Marco 15, Jcsipina Zavadlal, Istrska ul. 16, Karlo Novel,, Ul. Madonnina 39 Anton Opasič, Ul. Giuhani 25, Italia de Val, Ul. Piccgrdi 34, Matej Hrelia, Ul. D’Annunzio 54, Alojz Lr-dič, Ul. Settefontane 42, Peter Cepak, Ul. Settefontane 14,. Vladimir Kaučič, Ul. Giulia 20. Stanislav Renner, Ul. S. Cilino 32, Frančišek Budin, Ul. dello Scoglio 111, Ivan Štolfa, Ul.. S. Cilino 113 Josip Makovec, Ul.. Sanzio 1, Frančišek Trampuš, Ul. Giulia 67, Alojz Toffanin-Ul. Marconi 26, Jurij, Makovec, Ul. Marcon; 34, Marino Deiuri, Ul. XX. Settembre 32. Bruno prav v bližini slovenske kvaske Kezman, Ul. Marconi. 9, Italia vasice. j Acjanii, Ul. XX, Settembre 53. ! RADIO JUG0SL. CONE TRSU (Oddaja; na srednjih v*10 240 m ali 1250 kc) TOREK, 21. 2. 195® 6.45: 6.30: Jutranja glasba; ».’•'• jamčila v ital.; 7.00: Napove®.f), sa - poročila v-slov.; 7.15: J nja glasba. / s P V; rrc v 12.00: Lahek opoldanski sP°!n 12,30: 'Melodije na hari ‘jn 12.45: Poročila v ital.; PoPAol0" ital.; 13.00: Napoved časa - mična v slov.; 13.00: Pester s°' jed ni spored; 13.45: Kulturni pf"st)i (v ital.); 14.00: Karneval v V - igra orkester Radia Ljub" g 14.30: Pregled tiska in poročn*^. ital.); 14.45: Pregled tiska i® f J rodila (v slov.). AJ 17.45: Aktualna politična vJv2 šanja (v ital.); 17.45: Ritir’ (v giasba; 18.00: Iz knjige nara®' m Ital.): 18.15: Simfonični K od: 18.45: Pcročila v hrvaščini:1',^ Glasbena medigra; 19.15: P°r ^ v ital.; 19.30: Napoved časa • t ročila v slov; 19.45: Kulturni v. gled (v slov.;); 20.00: Vesela * j ba: 20.15:. Pustni spored ^ „ai; 21.00: Vesela glasba: 21 <:[ spored (v ital.): 22.15: : « glasba: 23.00: Zadnja poroč»' < ital.; 23.05: ’ Zadnja poročil* jj slov.: 23.10: Objava sporeda: 23.30: Zaključek. . ; j KINO Hcssetti. '16.00: «Pismo trem nam«. J. Grain, L. Darnel- r Excclsior. 16.30: »Cvetlice ® Lffl hu». Greer ,‘Oarson in1 " I Pidgeon.. :i , .ul, Fenice. 16.30; »Slavna kana Ann Rlych, S.( Tufts. ..rc Filcdraminatico. 16.00: D gre na vojno« B. Hope ,n Lamour. • Alabarda 16.00: »Smrto^ dvoboj« J. Bennet. . .. -Garibaldi. 14,30: «Tot6 , j ■doma«. . -. »ji! Ideale. 15.30: «Na ostrini n° 'II T. Povver, G Ternej’. -M' Impero i6.00: «MaCloVt*» Fciix.", mi Italia. 16.00: ((Suženj pretek' Regg). Cummings. R. Coltn Viale. 15.30: »Tropski P' Victor Mc Laglen. -jepb Vitterio Venelo. 16.00: lahko čaka«, Gene T'c Charles Ccburn. Adua 15.00: «J\ naki brez Vine« John Wayne. - nibal*,| Armcda. 15.30: »Mornar b‘'iree", Douglas Fairbanks in O’ Ha ra. moio') Belvederc, 16.00: »L-joa Fu’ : ka«, M Lorktvood, G. fil- «0b morju«. 15.00: «Vzg°F stev«, sovjetski film. .n()tl(l: Azzurro. 16.00: «Gianni in v Hollywoodu». ,# \ Marconi. 15.30: «Zbogom Crios«, G. Garson. u S’j Masslmo. 16.00: »Doplsn|K i Meddv Lautar. , Novo Cine. 15 30: «Hijena». Karlof. , Odeon. 15.30: »Mavrična P-”,’ Barvani film VValt Disnez Radio. 15.30: »Princ Azim»- ® Savcna. 15.00: «Dušp v det Veoezta. «Sen-a- nod vis'fa Vittoria 16.00: «Vlak se ust Berlinu«, Merle Oberon. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301o - I. • TEL. 70 Za neposreden Predkongresna zborovanja baz ASIŽZ v koprskem okraju Vse sile za uresničitev plana Dela in gradnje v prvem trimesečju, Ki jiH bo treba izvesti v glavnib Krajib Istrskega oKrozja ‘,?.c*®čali sln° ^e' da ie naže JUdstvo n a ' številnih množičnih sestankih, zborovanjih sindikalnih podružnic in ob dru-Sih manifestacijah izrazilo cd-°cno svoje odobravanje glede sprejiema enoletnega plana. nasiednjem navajamo v ratkejn dela v prvem trime- Gostovanje SNG v Kopru »Sneguljčica" Slovensko narodno gleda-lišče iz Trsta bo prihodnjo soboto, dne 25. februarja ob • uri igralo v obnovljenem Jkdaiišču ' v Kopru Pavla otroško igro «Sne-ftljcico«. Prodaja vstopnic na dan Predstave pri gledališki bla-<»jni od 10 do 10.30 in eno Uro pred začetkom predstave. Se*W, ki jih bo treba izvesti ,v glavnih krajih Istrskega o-krožja. KOPER; avtobusno postajo, Popravilo asfaltirane ceste, kanalizacijo na Trgu Brollo, halje izpeljati bo treba vodovod y Ulici Kalegarija v dolgini 150 metrov, dokončati c®tna dela na sektorju Muda-Fructus, izgotoviti prvi del gradnje pri ribarnici in živilskem trgu, urediti parke m vrte. izve.-ti začrtana deta v pralnici jn likalnici, dalje v krojačnici za žene, mlekarni, prodajalni« h zelenjave in pripravah prostorov za brivnice in slaščičarno ter v klavnici. IZOLA: V tem mestu pride v poštev popravilo stanovanjskih hiš do višine zneska 800 tisoč din, javno kopališče, kanalizacija v dolžini 500 metrov, izvedba prve etape del na cesti v Barede in otvoritev raznih podjetij, kakor pekarne, mesnice, likalnice in krojač-nice. RIRAN: Tudi tukaj so predvidena dela pri popravi stanovanjskih hiš v znesku 1 milijona din, naprava javnega kopališča in izvedba kanalizacije v dolžini 500 metrov, dalje dela pri vodovodu, popravilo tramvajskih tirov, pralnica in ustanovitev pcdjetij za pekarno in mesnic. PORTOROŽ: Popravilo in asfaltiranje cest, otvoritev bara in ureditev parkov. BUJE: Javno kopališče, poprava stanovanjskih hiš do zneska 7.00.000 din, otvoritev lekarne, mesnice, pekarne, prodajalnice zelenjave, trgovine za železnino, trgovine živil ter ureditev parkov in trgov. UMAG;' Tukaj bo postavljen Nihče ni okleval priskočiti na poinoč Delni podatki nabiralne akcije pomoč stavkajočim v Trstu sta*' zadmji številki našega listno poročali, da so se od rvega dneva stavke tržaske-kt .®ro*etaria,ta organizirali v izvin 0 °kr°žju odbori, ki so' birl Po mest‘l1 'n vaseh na-j,rj 0 akcijo prostovoljnih apevkov za pomoč slavka-ke v y .'rrjtu- Delavci, delnv-. kmetje, kmetice, ncmeščen-11,1 a hameščenke, kakor tudi bo, ^ sb tekmovali med se-*v<%t i hudi tokrat pokažejo at^vk .z^vest in solidarnost s da Li-'hko rečemo, bj [ju t0 ni bilo družine, ki ne dam a Prispevala vsaj malega bla§u ali denarju v na-flcrnen. Jtj.' “'Slednjem objavljamo ne. takšnih darovalcev. Tako darovan v Izoli: smdikaina i ®»zni, ^j^-zhica Arrigoni 42.255 din, Do. P.A.V. 7.060 din, sin dip •lea 29.115 din, Riba. 12.500 dika, 'hi '-1 podružnica mestnih u-hžbencev 6.348 din, civilne , encev Sli J-0OQ din, sindikalna podružni. hice 5.676 din, družba P.G. ? Plinarne '580 din, ELTE 805 K razni darovalci 2.390 din. V Kopru So člani sindikalne hkir-užnice prosvetnih delavcev ■JR'okrajnih množičnih organizacijah prispevali 7.540 din, peščenci okrajnega LO so uraU do sedaj 5.249 din, de-Čin'* avtopodjetja Adria 4.000 j- - uprava gradbenega podjet. ci.y Semedeli 10.000 din, direk-či- restavracije Loggia 2.000 *h njeni uslužbenci 4.500 ljuidelavci in nameščenci '6 konzumne zadruge 4.380 ^L^hdikalna podružnica ce-!k^ 3.305 din. delavci ple-zadruge 2.954 din, na-delavcnci Istra-Benz 1030 din, din, 1 .Warne Jaksetič 1-400 j^dci pevovodskega te- Baz-'10 din. .. , 0abra, SIau v Sv. Luciji je deju J* 3.931 din, v Sv. Jei-'V ir’ 2 din, Miminjanu 1-941 , tr. ^U^pounu 1.806 din, ^an! din- Vlnjole 7,0 din, V Sv \ sir)dikalna podružnica ■. Luciji 5.110 din. Poleg tamkajšnji s€ktQ1' na’ diast krompirja, moko, ,J5C' ir> vino. Učenci Istrske banke v So darovali 1.930 din, v_ Kopru 1.970 din, din, sindi-Omnia 10.443, Oba 'i? St‘l 1-510 Podružnica O Raoio 4.170, IAS 2.176, Fruetus 2.819, Zadruga- pleskarjev 2.945. ZPZ 2.820 din Narodna zaščita v Kopru je zbrala 30.294 din, prosveturji (24) 10.865, politični preganjanci 10.000, Edilit 20.746 in vrhu tegg 340 ur prostovoljnega dela. Stavci v Kopru 8.693, LI-PA invalidska krojačnica 3.900, na. meščenci notranje uprave 5.980 din, Inter-Eurppa 2.565, sindikalna podružnica de J^ilgla^e 8.376, menze 3.300, kmetijska1 šola 3.210, BOR 1.340, nameščenci mestnega LO v Kopru 1.300, sindikalna podružnic;-, poštarjev 1.675, Korte 11-692. Kampel-Salara 1.266, Bertok; 2.320, Marzari v Kopru 2.050 sodni nameščenci 2.740, «La no. stra ]otta» 5.000, Vanganel 7.428. Prerad 2.177, Salvetti v Piranu 3.370, ribiči v Piranu 2.100 in Agmarit 2.358, Prerad v Piranu 116 delovnih ur, soline 200 din in 400 ur prostovoljnega dela, mfeatna podjetja v Piranu 1.505, državni nameščenci v Piranu 1.400 din in 84 delovnih ur, rajon Punta y Piranu 3.035 din in 450 melrolir, centralni rajon 1.115 din, rajon Marzan; 2.316, Ruda 3.494, Saredo 3.356. Baza v Skocijanu 1.635 din, baza v Sv. Tomažu 2.300, nameščenci in delavci vodovodne upr;ve v Kopru 3.142 din, mornarji 780, Ceža-rji 1.765 din. To samo deln; podatki na. biralne akcije, ki istočasno pričajo o požrtvovalnosti in čustvovanju Istrskega okrožja s tržaškim proletariatom v borbi za svoje pravice. Vozni proge Odhod iz Umaga Petrovije Juričanov Karšete Brionigle Buj Odhod iz Buj Brtonigle Karšete Juričanov Petrovije Umaga Na tej progi promet ob Ijah in praznikih počiva. ob 7,00 » 7,tO » 7,15 » 7,20 a 7.30 » 7,45 ob 7,45 » 0,00 « 0.10 > 8,15 » 8,20 » 0,30 nede- vodoved v dolžini 300 metrov, urejen kanal Petrovija-Umag, za katerega je določen 1 milijon din. ureditev parkov in trgov, naprava dveh mesnic, pekarne, dveh gostiln, trgovir ne za gorivo, z mešanim blagom ž železnino ih ribarnice. NOVI GRAD: Poprava' stanovanjskih hiš do zneska 503 tisoč din. ustanovitev podjetja za .nealkoholne pijače, otvoritev trgovine z gorivom, tkaninami. živili;- gostilne, mesnic, brivnice,- mlekarne in Ureditev parkov. Poleg tega bodojiadaljevali dela, ki ,šo že v teku in -ki imajo okrajni odnešno okrožni značaj, V to skupino spada zlasti poprava in gratitev.np-yih cest. V vseh občinah 'bodo pričeirpbpravl.ialjisa "dela zd zgraditev vodnjakov, napajališč'in podebno. Samo V ‘Kuj-skein okraju je'predvidenih-22 del te vrste, - ge v hitrejšem'-tempu -bodo nadaljevali gradnjo' zadružnih domov, silosov in izVršili bodo razna pogozdovanja ter dela, ki bodo splošnega pomena že vse okrožje. Kakor vidimo, nas . čakajo velike naloge in zaradi tega bo potrebno, da bodo-k izvršitvi teh del priskočili, na po- ; moč člani vseh množičnih organizacij, zlasti p& nam bo potrebna pomoč naše KP. Ce por mislimo, da bodo dela. v ostalih trimesečjih .če bolj razsez-na -in da se., bodo v kratkem pričela že kmetska dela. potem moramo spoznati, ca se ne sme nihče izmikati svojim dolžnostim in da moramo vsi deti svoje sile kot prostovoljni delavci. Le na ta način bomo kos svojim nalogam. Zaradi tega je nujno, da preučujemo na sestankih in zbo- . rovanjih vsebino plan;'., prevzamemo prostovoljno svoje obveznosti in s tem priporno-remo k točnemu izvajanju plana za leto 1950. ■ V tem letu naj velja geslo: «Dajmo vse sile-za uresničitev plana!«. Babiči Nabiralna akcija za stavkajoče V zadnjem času smo' imeli v naši Vasi množični sestanek, na katerem nam Je tov. Umer. poročal o stavki v Trstu in pojasnil .važnost te stavke. Ljudstvo je takoj izvolilo za vsako vas, ki spadajo v Babiče, po dva tovariša za nabiranje prostovoljnih prispevkov v korist stavkajočim. Akcija je bila tudi uspešna in vse prebivalstvo je razumelo, da se je delavstvo v Trstu, ki stavka, znašlo v veliki gmotni potrebi. Sporočam tudi to, da smo se v naši vasi dobro oprijeli udarniškega dela. Dva dni so prostovoljci izravnavali prostor, kjer bo zidala obdelovalna zadruga nov živinski hlev. Tako je delalo en dan 10 članov od ZPP in 17 članov SIAU. Drugič pa je dala ZPP 17 oseb ter SIAU 21. Tudi od ASIZZ je bilo 12 tovarišic. Obakrat so vsi skupaj doprinesli 308 delovnih ur., Pred kratkim smo imeli tudi prav zanimivo predavanje. Tov. učitelj nam je namreč govoril o protesfantstvu na splošno, s posebnim ozirom na protestantsko gibanje med Slovenci. Posebno se je dotakniJ4delovanja Primoža Trubarja in o njegovem pomenu za slovensko knji-ževnpst. V svojih zaključnih izvajanjih je prešel na kmetske upore, Matijo Gubca, Gregoriča, Goljo in druge voditelje tedanjega kmetskega punta. Vsi navzoči sO z velikim zanimanjem poslušali predavatelja. ! Buje imajo novo s leda lisko dvorano ) i : ; f ('.'• ■)• - , , s V Bujah so v noveih zadružnem doniu sveSano otvorili gledališko dvorano Zastopnika VUJA tov. majorja Jakupovi-ča, nekatere člane okrožnega LO, zastopnike 'okrožnega odbora KP. STO in delegate množičnih organizacij je pozdravil tov. Medica Er mini j. ki je pri tem v lepih besedah podčrtal pomen te pridobitve za dvig hrvatske in italijanske kulture v Bujičini. Fosebno priznanje je izrekel vsem graditeljem— delavcem in tehnikom, ki so še pred določenim rokom dokončali to lepo in koristno delo. Za njim je govoril še tov. Gurian in oba govornika je zbrano ljudstvo nagradilo z burnim pritrjevanjem. Kot gosti so nastopili člani ((Veselega gledališča» reškega ljudskega, gledališča. Podali so nekaj kratkih točk,, med temi-tudi znane komične nastope eJurina i Franina», in. nekaj, pevskih točk. Poslušalci so bili navdušeni.. ■; Sedanjp gledališka dvorana v i ostali navadni in kvalif icirani Bujah gei zgrajena po načelih 1 delavci. S' tem v zvezi' so. bili moderne, slaifbene tehnike. Po nagrajeni: stavbeni tehniki Boje j pro- 'renzini ir Buj in delavci Cor-. končanih delih ' bo. V njej pr štora za 650 oseb. Zanimive je, da' je pri gradbenih■ delih pcmagglo na stotine prostovoljcev, -ki so opravili nad 5000 delovnih ur. To je tudi pripomoglo, da je bila stavba zadružnega aoma sploh v tako hitrem času dokončana. Seveda so se tudi potrudili vsi Ivetič, Vi gin i in si, Hionello, Altih. Kot prbstcvoljci pa so se posebno izkazali tovariši: Baise-ro Roman in Velente Celestin iz Buj ter Kozlovič Oliver in Dušič Jože. Tuai v tem primeru so izvojevali naši zavedni delavci odločilno zmago! - IZ LETOŠNJEGA GOSPODARSKEGA PLANA 14,850.000 din za namakalne naprave v dolini M i r n e MELIORACIJE 4 a) Dovršiti namakalne naprave v dolini. Mirne in investirati v to 14,850.006 dinarjev ter tako usposobiti to zemljišče za produkcijo zelenjave; b) regulirati reko Dragonjo ter obenem s tem melio-rirati 100 ha zemljišča; c) z znanstvenim raziskovanjem izpopolniti agrikulturne mere in odgovarjajoče kulture za neobdelane predele melioriranega področja pri Ankaranu. Pretekli teden je bilo delovanje naše množične organizacije ASIZZ na vseh bazah zelo živahno.• Pcv^od jo čutiti, priprave za'bodoči kongres. Poročila so brez Jzjeme. poudarila zlasti to, da so naše žene izbolj šale svojo notranjo orgariizaci jo reorganizirala razne krajev ne odbere in posvetila posebno skrb otrokom in materinstvu ter ženskim prostovoljnim delovnim brigadam ((Drugi kongres«. Tako je bilo v Pomjanu zelo urpelo zborovanje ondolnili žena, ki so izvolile nov odbor, dalje komisijo za mater in otroka ter napravile načft za končne priprave na praznik žena. ki bo 8. marca.’ Poleg tega so se obvezale, da bodo v hodeče skrbele zlasti za . vzgojo otrok in pravilno razdelitev potrebščin nosečim ženam, bodo za 8. marca pripravile tudi lep kulturni nastop. Tudi v Šmarjah so imelo žene dobro uspeli množični sestanek, na katerem sq poleg drugega izbrale delegatke za II. kongres, ki bo 4. in 5. marca ter delegacijo za 8. marca,‘‘ki bo nesla pozdrave okrožnemu predkongresnem. tekmovanju izbpjjšale domači otrdški vrtec in pri tem prekopale tudi sedaj zapuščeni vrt in ga posadi le z' grahoih. jagodami in podobno.’ Največje navdušr-nje pa je. -avladajo, ko so se za žensko delovno brigado javile 4 žene, in sicer: Prelc Dragica. Hrevatin Ana, Hrevalin Marija in Hrevatin Milka. Hkrati so bile. določene tiste tovarišice, ki bodo v času odsotnosti imenovanih tovarišic pri brigadi varovale njihov • otroke ter vršile namesto njih domača gospodinjska tlela. TJrav tako so se javile v Babičih v žensko delovno brigado 4 članice ASIZZ, Tako tukaj, kakor v Škofijah, Dekanih, Pobegih-Cežarjih, Vanganelu, Izoli in dalje naprej v Strunjanu; Sv. Luciji., povsod so naše žene obravnavale njihove socialne, kulturne, politične jn gospodarske naloge, ki jih čakajo še v tem predkongresnem tekmovanju. Za duhovno pripravo naših žena pred pričetkom II. kongresa je značilno, da se ra'vfto v sedanji predkongresni dobi odboru ASIZZ y Koper. Prav j vršijo na vseh bazah ASIZZ tako so se obvezale, da bodo v I predavanja o vzgoji žena, ma- terinstvu, higieni, zgodovini domačega in svetovnega gibanja demokratičnih žen itd. Vsa ta predavanja so opravile članice okrajnih in okrožnega odbora ASIZZ, tako da so pri. tej P.ri-Lki dobile še neposreden stik z vsemi krajevnimi organizacijami, se seznanile z njihovimi potrebami in željami in ustvarile povezanost, ki dela ravno žensko množično organizacijo tako delovno, močno in uspešno. Odločnost naših istrskih žen se vidi in spozna v naslednjih dveh primerih: v Novem gradu so tamkajšnje žene iz ASIZZ nosile v veliki suši po cele tedne vodo in z njo zalivale 17.000 borovcev, s katerimi je bila v bližini pogozdena zapuščena planota..Na ta način lahko rečemo, da so rešile ta nasad pred uničenjem. V Kortah tamkašnji kulaki niso hoteli voziti kamna za gradnjo. Članice dcmače -ASI-2Z so se kratko maiio organizirale in znosile same na rokah potreben kamen, s čemer so osramotile in tudi spravile v zadrego domače . reakcionarje, ki mislijo, da bo šel tok časa svojo pot nazaj in ne naprej. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 IZ PODGORE Raznarodovanje je načelo oblasti odnosu do Slovencev v Če se kje na svetu dogaja-j c večje nenormalnosti, potem spada med take kraje prav gotbvo Gorica pod Italijo, ki si je nedvomno v lovu na take posebnosti priborila dober sloues. Ze večkrat smo pouda-' rilii kako tukajšnje oblasti ne zamudijo ndbene prilike, da lahko Slovencem mečejo polena pod ■nege in jih omejujejo v njihovih nacionalnih — in ne samo nacionalnih pravicah, Danes se nam je ponovno nudila prilika, da zabeležimo še eno tako krivico na račun sloveriškegd ljudstva pod- JtaUjo.—To pot gre za družino Terpin iz.. Podpore. Andrej Terpin, ki se je že-V preteklem, .stoletju rodil v Podgori, je že. od nekdaj naseljen v imenovanem kraju. Kot on, je tudi mati iz prist-ne slovenske hiše, znane z imenom Pirčevi. Zaradi službe so se Terpinovi pred leti začasno preselili v drug del goriške občine, 'in sicer v_ Solkan. Med tem časom pa je-prišlo do razmejitve in Terpinovi so se ponovno preselili v svojo hišo v Podgori. Da je lahko obdržala italijansko dr-, žavljanstvo, je morala družina optirati za Italijo, ker jel - Solkan, kjer-so-bili Terpinovi začasno naseljeni, po podpisu mirovne pogodbe v Jugoslaviji.'- Dosledne v svoji raznarodovalni . politiki so italijanske oblasti takoj pograbile ugodni trenutek in napravile na osnovi opcije Tcrpinovo družino za Italijane, njihovega sinčka pa preimenovale iz Miljenčka v Benjamina. Nihče, ki dobro pozna trdne in narodnostno močno zavedne Podgorce, ne bi pred časom, niti pomislil, da bodo kar 6eZ noč postali Italijani. In vendar je tako. Toda ne po njihovi. «zaslttgi«, ampak .zgpadi sedanjega upravljanja «krščanske» in udemokratič-ne» oblasti, ki se tako rada hvali, kolikšna je njihova eskrbn za pravite nacionalnih manjšin. Sl(ii/cnskaBcnt:čii(i zi/csto čui/a si/ojn slan; ljudski; običaje Nekateri duhovniki so skušali prepovedati proslavljanje pusta, češ da je to preostanek poganskega čaščenja - Ali se ne skriva za to prepovedjo spretno zakrinkan protislovenski napad? Kakor pri vseh Slovencih tako se je tudi v Beneški Sloveniji ohranil prav do današnjih dni stari ljudski običaj — pokop pusta. Ta običaj izvira še iz starih pbganskih časov, ko so prirejali na čast bogu Kurentu razne veselice. Kurent je bil namreč znanilec novega po-inladanskega življenja in ljudstvo je slovesno proslavljalo odhod zime in sq veselilo prihajajoče pomladi — Vesne. Tud; drugi narodi proslavljajo pusta, a pri njih j®, izginil pravi pomen praznovanja, kajti z razkošnimi veselicami'ne pri. kazujejo pravega izraza Ijud- = Ena od prvih kmetijskih delovnih zadrug goriške oblasti, k; je podala obračun svojega dela za leto 1949 je bila KDZ v Starem, trgu v Loški dolini v. okraju Postojna. Obračun povsod težko pričakujejo člani zadruge, kajti zanima jih uspeh v -prvem letu razvoja, uspeh naporov skupnega dela; zanj se zanimajo tudi kmetje, ki pošteno mislijo, ki so sicer že dosti razpravljali o zadrugi, le za vstop vanjo se še niso mogli odločiti, zato ker so še vedno raje verjeli sovražni propagandi češ, da naj le še počakajo saj se bo zadruga itak kmalu razsula, ker so tam samo lenuhi, da se skupno delo- ne obnese itd. «Bomo videli, kako vam bo šlo, če bo dobro, se priključimo«, so odgovarjali taki malo-dušneži. Ljudska oblast podpira ° zadružništvo Povsod so budno spremljali delo zadruge, kritično presojali vsako novo stvar, ki so jo tam pričeli uvajati in .tpdi vedeli, da ljudska oblast podpira z vsemi razpoložljivimi sredstvi hitro naraščajoče mlade zadruge,' ki se borijo'z’ začetnimi težavami. Zbor zadružnikov v Starem trgu je bil v nedeljo 29. januarja. Udeležili so se ga vsi člani zadruge in gostje z okrajnega komiteja Postojna. OZKZ IZ STOBOIIJTF, GORIŠKE K AKO JEPOTEK AL ZADRUŽNI ZBOR v eni izmed prvih zadrug goriške oblasti Nezadružniki so končno sprevideli, da je zadružni način življenja resnično boljši Rakek, predsednika KDZ Mar- kovac in Lož ter nekaj kmetov privatnikov iz vasi. Iz poročila, ki ga je podal predsednik zadruge tov. Mule Alojz je bila nazorno prikazana borba za ustanovitev zadruge in potek njenega razvoja in dela v prvem letu obstoja. Partija v vasi je bila tista, ki je dala pobudo za ustanovitev KDZ. Članom Partije so se pridružili še najnaprednejši kmetje, tako da so mogli ustanoviti KDZ meseca aprila 1949. V začetku so še obupavali boječ se da ne bo šlo, da ne bodo nič dobili itd. K temu je seveda pomagal razredni sovražnik, ker si je mnogo prizadeval, da bi zadružniki izgubili zaupanje v svoje lastne sile in da bi zadruga ne napredovala. To mu seveda ni uspelo. Zadruga se je kljub težavam vedno bolj krepila. Člani so bili vsak dan bolj zavestni in ' spoznavali vedno bolj, da je od njih odvisen uspeh. Pri težjih delih jim je pomagala Fronta, ki je organizirala prostovoljce. Organi- zacija dela , se' je krepila; in kmalu so uvedli norme v živinoreji in svinjereji.' Uspehi zadruge Državi so oddali 30.000 kg krompirja in 6000 kg pa frontni gozdni brigadi, 20 prašičev, žganja za 40.000 din samo iz odpadkov, ki jih je največ nabral dijak Mule Ludvik, ki je bil na počitnicah in tako zaslužil 7000 din; opravil je 73 delovnih dni. Po končanih poročilih so zadružniki živahno pristopili k diskusiji, v kateri so opozorili na pomanjkljivosti pri delu in v preskrbi. Vsi zadružniki so bili zadovoljni s predsednikom, z njegovim odnosom do članov, z njegovo gospodarsko in organizacijsko sposobnostjo ter po-žrvovalnostjo pri delu. Za storilni dan je prejel vsak zadružnik 138 din. Najbolj pridni so zaslužili od 30.000 do 47.000 din in za 10.400 din bonov na gospodarstvo. . Na zboru je bila proglašena 7\ V Apačah je vzklilo novo življenje... CDel Istre na severu) se : 1,1 se sam prepričaj« N ^ Je oglasil konec pisma, ‘h Zag,(la. if Poslal lanske jese-^ Jakomin Jakob iz ’ ,scci°i v Segovcih fotl‘na). Nisem dolgo ho žu. Zanimalo me Seuevnf .i*tT*fci rojaki be, 0, ejsi točki je, kana naj- og -"vm naše domovi- iriavnc,arni,reki Muri, ki tvori O’vstru.,rriejo med slovensko in Lep k° rePubliko. ie tg-J!1. Uooden avtobus nas H^orori,?01 Maribora skozi pfii s0 e slovenske Gorice. ienih e- ?QTn pasie na preob- lruškah ,aklanah. breskvah in . Di '°km , ,a> mati narava je i.no povrnila trud I1® vsako U ^ruetoualcu. Skoro ,ePe oričku se šopirajo ‘ehdanjn i °e’ p0!l°fcne pilam, '-ev ah ' in« b°dutihNem-last Kila * menihov, da-h°v. Nikio ’ last zadruini-ne srečujemo ble- doličnih in zgaranih viničarskih otrok, kot nekdaj v pred-aprilsk-i Jugoslaviji. Se nekaj ovinkov in avtobus se je ustavil ob sami Muri,, ob državni meji. Nehote nam sili pogled na drugo stran, v Avstrijo. Dasi je videti nekaj kmečkih hiš, vendar ni opaziti nikjer živega človeka. Pot nas vodi ob desnem bregu Mure, proti Gornji Radgoni, mimo številnih vasi, sredi katerih se vzdigujejo že dograjeni zadružni domovi, bodoča žarišča zadružne dejavnosti. Mimo nas švigajo krdela rejenih goved, prašičev in vsakovrstne perutnine. Pravijo, da je Apaška kotlina za Slovenijo to, kar je za Srbijo Vojvodina. Ko tako drvimo skozi številne vasi, mi uhaja misel nehote na nekdanje, po večini nemške prebivalce, ki so jih naselili semkaj avstrijski vladarji. Zna- čilno je, da se ti Nemci niso hoteli učiti večinskega slovenskega jezika, čeprav so živeli stoletja med slovenskim prebivalstvom. Z e v stari Jugoslaviji so delali preglavice s svOjo hitlerjansko propagando. Ko pa so prekoračile nacistične horde leta 1941. državno mejo, so bili ravno ti prebivalci prvi, ki so se priključili razbojnikom in morilcem. Strah in groza sta zavladali v tej kotlini. Zavedni Slovenci so romali v internacije in v zapore, njihova posestva in hiše so si razdelili med seboj predstavniki nvišje« rase. Prišlo je plačilo. Skozi neslutena stradanja in neenako borbo so dosegli naši narodi narodno in socialno svobodo. Tudi v Apaško kotlino so se vračali pregnanci, toda ne vsi. Zastonj so iskali po hišah svoje mučitelje. Svsestni svoje krivice ter boječ se upravičenega maščevanja so jo pravočasno odkurili čez Muro, v nekdanjo domovino. Marsikateri prihaja še dandanes skrivaj m Muro in poželjivo opazuje nekdanje svoje posestvo. Razumljivo je, da naša Ijud'-ska oblast ni mogla pustiti v nemar zapuščena posestva. Začelo se je koloniziranje te žemlje. Prihajali so predvsem demobilizirani borci in aktivisti iz pasivnih krajev Notranjske, Suhe krajine ter iz Primorske. Namesto spakedrane nemščine se slišijo danes vsa slovenska narečja. Vsi ti Slovenci so prinesli s seboj pestre šege in navade, prinesli so tudj nov odnos do leta ter predanost do ljudske oblasti iti do socializma sploh: Prvi kolonisti iz letar 1945. so dobili zemljo v last, pozneje pa so prostovoljno stopil i v. obdelovalne zadruge. «Segavci» — je zavpil sprevodnik, ko se je ustavil avtobus kar sredi ceste in tako prekinil moja razmišljanja o preteklosti, /zstopil sem in' si ogledal okolico. Na'vsakih sto metrov levo in desno s ceste so kukala izza gostega ‘sadnega drevja lepa gospodarska poslopja. Nikjer po več hiš skupaj, kakor je navada v Istri. S.egel sem v žep po pismo, da se prepričam, če nisem zgrešil smer. V tem je skočila z bližnjega dvorišča na cesto deklica in me ogledovala. — «Ej, mala, ali mi veš povedati, kje stanuje tukaj kak Primorec, ali Istran?« sem jo nagovoril. Deklico je vprašanje spravilo nekoliko v zadrego, vendar je tiho odgovorila: «Moj oče je iz Istre, kličemo se Jakomin». — «Iz Kubeda ste in vam pravijo «Furt», sem dodal na veliko začudenje male deklice. Zavila sv a v dvovišeč, /c JCT Sc j€ vse šibilo od zorečih jabolk in sliv. V ograjenem vrtiču so se bahato košatila razna figova drevesa, simbol juga. Mati. Rozina je pravkar pokukala na vratih. Skoro bi ji bila golida zdrknila iz rok od presenečenja, ko me je zagledala. «Pozdravljena Istra na severni meji! Ježeš, pur nisem verjela, da boste prišel«, je rekla in si jela hitro brisati roke v predpasnik. ((Kakor vidim, mislite priti do fig«: sem jo podražil in pokazal pro. ti vrtu. ((A, vraniča bodo rasle tukaj, Jakomo jih je prinesel s seboj za spomin, da bomo gledali vsaj listje». Od nekod se je priklatil v tem oče Jakob in začeli smo pogovor kakor pod istrsko murvo. Sedeli smo kar v sadovnjaku, odkoder se je videlo na vse strani. Mala deklica je nekam izginila. Čudno pa je bilo, da so začeli prihajati Istrani drug za drugim, kakor bi se dogovoril i. «Lej ga Rakarja iz Poleti-čev, kako hiti čez travnik«, se je začudil Jakob, (dej tam pa prihaja Živko in Vidali iz Kubeda, in še Ražman iz Pope-ter... Kako so vendar zvedeli?« se je čudil Jakob in se pri tem oziral na hčerkico. Bilo nam je jasno, da je tekla od hiše do hiše in sklicala vse Istrane. Da, zbrali so se znanci in sodelovale; iz težkih dni, ko so pravilno razumeli klic domovine. Ni lahko starim istrskim ženicam tako daleč od svojega krasa, od burje in morja... Naše snidenje se je kmalu pretvorilo v pravi istrski «miting». iz prvih povojnih let. .(Nadaljevanje sledi) udarnica tovarišica Ora/em Ivana, katera je vse leto popolnoma sama oskrbovala 25 prašičev in nekaj časa še 260 kokoši. S svojim vztrajnim delom jo zvišala vrednost storilnega dne za 3 odst. Za svoje vestno delo je prejela 32.000 din in bila nagrajena z dvema obler kama, enim parom čevljev iri spodnjim perilom. Nagrajena sta bila tudi tovariš Mule, ki se je izredno izkazal pri delu z živino, dobil je obleko, ter tov. Prezelj1 Albin, kateri je za svojo vestnost pri delu prejel obleko. Prej hlapec, danes zadružnik borec za socializacijo vasi Tov. Albin Prezelj- je pover dal, kako je pred vstopom v za-drugo služil za hlapca najprej pri vaškem bogatem kmetu, nato pa pri župniku, k! sta skrbela zanj le toliko, da ni bil ravno nag, a za druge njegove potrebe jima ni bilo mar — pač po načelu, da «naj mu ne bo mar do zemeljskega življenja«. Dejal je: «Sedaj šele vidim ih čutim pravilnost dela naše oblasti. Nisem več zasramovan vaški hlapec, ampak enakopraven drugim in spoštovan po svojem delu«. ' > - «Se bolj se bom borila ža dvig proizvodnje, še bolj vestno bom opravljala svoje delo«, je obljubila tovarišica Oražem Ivana. Ni bila to le njena obljuba, ampak trden sklep vseh zadružnikov, ki so izšli tako zmagoslavni iz osemmesečne borbe za nov družbeni red na vasi, iz borbe za novega človeka. ki bo prost vsakršne sebičnosti. Soglasno so napovedali tekmovanje vsem KDZ postojnskega okraja, in sicer na osnovi razpisa o tekmovanju, ki ga je izdal IO OF za Slovenijo. Sledila je prosta zabava, katere so se udeležili tudi nezadružniki. V nedeljo so končno spregledati tudi tisti, ki so mislili, da bo zadruga propadla, da bo okraj «pobfal» vse pridelke, da bodo zadružniki stradali in podobno — spoznali so resnico. Uvideli so, da je zadružni način življenja resnično boljši, je tak, kakršnega si želijo vsi. f skega veselja nad prihajajočo pomladjo, ampak le nesmiselno veseljačenje posebno ' premožnejših ljudi. Beneški Slovenci so ohranili ta tisočletni ljudski običaj neizpremenjen, jn zato ga'tudi. proslavljajo na.preprest način. Na pustni torek, ponekod pa tudi na zadnjo predpustno nedeljo, se mladina pa tudi odrasli mladeniči kaj rad; oblečejo v inaškere — Kurente ali na splošno imenovane Puste. ZartirrrtVa Ta" sq njihova oblačila. Iz- starih- skrinj izvlečejo ovčje’ kožuhe, ki jih hranijo že bog ve koliko let in ki jim služi, jo le za pust. Gkcli pasu se prepašejo. s širokim pasom ali vrvjo, na katere privežejo kravje zvonce in Pa male kragulj-čke. da zvonkljajo, kadar pohajajo.. Na glavo si nadenejo stare kučme ali pa širokokrajne klobuke, ki jih okrase z zelenjem in pisanimi trakovi. Kdor je bolj premožen ima tudi krinko in si. jo dene na obraz, drugi pa si ga pobarvajo z ogljem in rdečilom, da jih je kaj težko na hip prepoznati. Tako našemljen« se pomikajo v dolgem sprevodu po vaških ulicah, katerim sledi vsa otrečad. Sedaj gredo na polje in bližnje senožeti, tu godejo harmoniko, piskajo na piščali ter pojo slovenske pesmi, zlasti tiste, ki o-pevajo pomlad in one, ki dajejo starki zimi slovo. Najraje gredo na tiste njive, ki leže v senci. ker je tam po navadi še sneg. Tu še prav posebno skačejo, zvonijo in odganjajo zimo, V nekaterih vaseh hodijo ti pusti tudi v živinske hleve in tu z raznimi reki nagovarjajo živino,. da bi bilo v letu več prirastka in da jo obvarujejo nalezljivih bolezni. Najbolj zanimivo pa je simbolično prikazovanje poljskega dela, ki čaka kmeta na spomlad. Ker so torej od povsod odgnali 'zimo orjejo po snegu z veliko vejo ali pa z nialim lesenim Natečaj za občinske tajnike Z ministrskim dekretom z dne 25. januarja, ki je bil objavljen v Uradnem listu 4. II. 1950, št. 29, je bil razpisan natečaj za občinske tajnike VII. in VIII stopnje, ki še niso zase-(jeni. Termin za prijavo prošenj na prefekturi, ki bodo poslane notranjemu ministrstvu — glavna direkcija civilne uprave, potege s 5. aprilom.. plugom; kopljejo, sade itd. S tein hočejo namrqč opomniti kmetiča, d.a je zima odšla in da bo treba pričeti s poljskimi deli. . Ko so-končno obhodili,, več .njiv in jilevcv, se zopet vrnejo v vas. Gospodinje, zlasti, pa mlada dekleta . jih čakajo na pragih svojih domov s pravkar ocvrtimi bobi, nakar gredo v vaško krčmo, kjer ob kozarcu vina; in ob zvokih harmonike vesčld1 rajajo pozno v noči Pridružijo se jim celo etare mamico/'in.jočetje, ki pozabijo ta večer na težo svojih lgt uživajoč to preprosto veselje skup_ no z razigrano mladino. Pa saj jim tega nihče ne šteje v zlo, pokopali sq pusta in sedaj se bo pričelo novo življenje. Ponekod so. hoteli duhovniki prepovedati, da bi tako slovesno praznovali pUsta, češ da je to ostanek paganskega čaščenja in da se to ne spedobi za kristjane. Toda ljudstvo v Slovenski Benečija se ni zmenilo za te nesmiselne prepovedi in še nadalje hrani ta svoj stari običaj, saj ga čuvajo tudi vsi ostali Slovani že od rodu do rodu preko stoletij do današnjega dne. Izsledili so tatove hi so okradli Leona Egidia Leon Egidij iz Moše se je preteklega meseca mudil po o-pravkih v Gorici, Pot ga je dovedla tudi v Ul. Alviano, kjer sta se mu približala dva neznanca. Niso.nam znane okoliščine, kako se je nadalje razvijal spopad med njimi. Verjetno pa je, da sta se mu neznanca približala in ga prestrašila, da se Leon ni utegnil braniti, ko sta mu spretna tatiča odnesla iz žepa 12.000 lir v gotovini ter mu odtrgala dinamo svetilko s kolesa. Leon je rop takoj prijavil policijskim oblastem, ki so se lotile preiskave. Skoraj lpesec dni; je policija zaman poizvedovala za neznanimi tatovi, k0 ji je le uspelo, najti sled za njimi. Po vsej verjetnosti je uspelo policiji, da jih je odkrila, ker so tatovi ukradeni dinamo prodali nekemu Devetaku. Policija je v tatovih identificirala 201etnega Di Le-narda Bruna in 2£letnega Ba-ticha Emilija iz Gorice, ki sta priznala svoje dejanje, zaradi česar se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. KINO VERDI. 17: ((Sneguljčica in se-, dem palčkov«. VITTOR1A. 17: «Otočje v plamenih«. CENTRALE. 17: «Na poročnem potovanju jo je zapustil«, C. Colbert. MODERNO. 17: ((Pozabljeni«. J. Mac Crea. EDEN. 17: «Senca Kremlja«, L. Lanf. Soča naplavila truplo samomorilka V hladne valove Soče je 7-iebruarja skočila 281etna Netta Norma iz Vidma. Truplo samomorilke, ki si je življenje vzela zaradi obupa nad življenjem, so našli te dni naplavljeno v bližini Fare Plimol&ki dnemik! NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Srečko Kosovel: IZBRANE PESMI, miniaturna izdaja, celoplatno . . . . . 140 lir Viktor Hugo: GAVROCHE . brošura Edvard Kocbek: TOVARIŠIJA, celoplatno . V. I. Lenin: IZBRANA DELA, II. zv., platno ................. Baš; STARI SLOVANI V ZGODOVINI, brošura . ..... STRITARJEVE IZBRANE PESMI, polplatno . ! Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici. 150 550 pol- 370 » 120 370 Rezultati nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja: Montebello - Sv. Ivan 1:0 (0:0), Sv. Ana - Gorica 9:1 (3:0), Opčine - Ponzianina 3:3 (3:1), Arrigoni - Nova Gorica 2:1 (1:1), Aurora - Novi grad 5:1 (4:1), Piran - Umag 1:0 (1:0), Meduza - Brtonigla 2:0 (1:0) V nedeljo je bilo selo živahno na nogometnih igriščih, kjer so se odigravale tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja, igre so bile ostre in borbene in so se vse z izjemo Opčine — Ponzianina (3:3) končale z zma. go. Največje zanimanje je vladalo za tekmo med Arrigonijem in Novo Gorico v Izoli. Obe moštvi namreč razpolagata z izvrstnimi igralci in je bilo v resnici težko predvideti zmago temu ali onemu. Da je uspelo zmagati Arrigoniju je treba pripisati tudi dejstvu, da je v 20 minuti po prvem polčasu moral zaradi poškodbe odstopiti igralec Nove Gorice Kra-nek, katerega so odnesli z igrišča. Igra je bila obojestransko lepa in bi se po vseh pravilih mo rala končati z delitvijo točk, da ni uspelo De Grassiju v 41. minuti zabiti odločilnega gola. S to zmago se je Arrigoni krepko učvrstil na čelu lestvice in ga bo težko izriniti. MONTEBELLO JE IZBOLJŠAL SVOJE MOŠTVO Prva nedeljska nogometna tekma na stadionu «Prvi maj»se je pričela ob 10. uri in to med Nlontebellom in ■Sv.- Ivanom Kako, smo že v naslovu povedali se ekipa Montebello trudi, da bi čimbolj zboljšala svoje vrste. S pridobitvijo nekaterih bivših ikedenjskih igralcev ji bo to verjetno uspelo, kar dokazuje ta zmaga nad Sv. Ivanom. V prvem polčasu sta se obe moštvi vrgli bolj v obrambo ih zato ni prišlo do nobene odločitve, pač pa je v drugem polčasu , že po 10 minuti igralec Morselli poslal žogo v nasprotnikovo mrežo in s tem odločil zmago svojemu moštvu. PREVEC GOLOV ZA ZMAGO Popoldne ob 13 je bila na stadionu pri Sv. Ivanu tekma med Sv. Ano in Gorico. Da bo Sv. Ana zmagala,ni bilo dvoma, vendar si nismo mislili tako velike razlike golov. Ze prvi pol. Čas sta Vižintin II. in Gleria I. zabila gole, katerima so se v drugem polčasu pridružili še Paoli, Godnič II. in Coluzza z avtogolom. Goričani so napravili vse, kar so mogli, vendar se niso mogli ubraniti premoči nasprotnika. Trio Gleria, Godnič in Paoli je bil ta dan v izredni formi. Častni gol za Gorico je postavil Ciani 11. mms* *' v j PRIZOR S TEKME SV. ANA - GORICA zgolj prerivanje za OPENCE MORAMO VSEKAKOR POHVALITI Edini neodločeni rezultat pri nogometnih tekmah so dosegli igralci Opčin in Ponzianine. Za igralce Opčin, ki so predzadnji na lestvici, je to vsekakor lep uspeh in daje upanje, da jih bo opogumil pri nadaljnjem tekmovanju. V prvi vrsti moramo pohvaliti Skerlavaja in Puriča, ki sta dobro preprečevala nevarne akcije. Neodločen rezultat in s tem pridobitev točke v lestvici si je moštvo zaslužilo v drugem polčasu. AURORA SI PRIDOBIVA TOČKE V Kopru je imelo domače moštvo Aurora v gosteh enaf-storico iz Novega grada, katerim je že v prvem polčasu dalo slutiti svojo moč. V 41' je sicer igralcu Novega g rada Urboju u-spelo poslati žogo v nasprotnikovo mrežo, vendar ti fantje v nadaljevanju niso imeli sreče, da bi kaj več dosegli. Vsled slabega odpora ni imela igra tiste zanimivosti,kakor smo jo pričakovali. Sedaj stoji Aurora na tretjem mestu lestvice in smo v resnici radovedni ali ji bo uspelo preriniti se na čelo mo- PIRANU JE USPELO OBDRŽATI SVOJE MESTO NA LESTVICI Ce na hitro pogledamo rezultat tekme med Piranom in U-magom, si ustvarimo sodbo, da tu ni šlo predvsem za lepo igro, temveč bolj za točke v 6’ takoj po začetku igre. Možno je, da se je Piran, čim je dosegel uspeh, vrgel v obrambo in da je bilo vse nadaljnje igranje žogo. PORAZ NA LASTNEM IGRIŠČU Zopet je im.ela Brtonigla to nedeljo nesrečen dan,ko ni nudila svojemu občinstvu na lastnem igrišču zadovoljstva, da bi ji lahko čestitalo k zmagi. Branili so se in branili, vmes tudi napadali, vendar ob koncu šli poraženi domov. Meduza se namreč mora zahvaliti igralcu Valentiju, ki je napravil svojo dolžnost v 34’ prvega polčasa ter Depangherju, ki je zabil tudi gol v 19’ drugega polčasa. II me v Črnem vrini, 5.11! pa na Snežniku Koprski smučarji so p nedeljo 12. t.m. pokazali, da tudi v tej panogi športa ne zaostajajo za Tržačani. Na njihovo željo so sklenili organizirati dvoboj Trst - Istra, kar bo v nedeljo v Črnem vrhu. 5. marca pa se bo srečanje ponovilo na Snežniku in mislimo, da bo borba med reprezentancama obeh con zelo ostra. Istrani so se izkazali predvsem v slalomu, medtem ko v tekih so nekoliko slabši od Tržačanov. Nastaja vprašanje ali se bodo pustili Tržačanivne-deljski tekmi premagati od borbenih in odličnih Istranov, ki tekmujejo pod barvami Prole-terja iz Kopra. Vsaka reprezentanca bo morala postaviti za vsako tekmo najmanj tri tekmovalce. S tem pa ni rečeno, da NEDELJSKI TEK CEZ MOSTVQ BAZOVICE, KI SI JE PRIBORILO «ZIMSKI POKAL«. Toliko pričakovani tek čez 'drn in strn se je v nedeljo zaključil. Atleti,ki so sodelovali so se med seboj borili kot levi, kajti vsak je hotel zasesti najboljše mesto. Toda prisoten je bil tudi znani Abram, ki ni preveč govoril temveč je na znak stai-ta močno potegnil in kmalu izginil tovarišem izpred oči in popolnoma sam prišel na cilj. O njem bi bilo odveč govoriti, saj ga vsi poznamo po uspehih, ki J‘h je dosegel na vseh naših tekih čez drn in strn. Pokal si je zaslužila Bazovica, ki je poslala na tekmo svoje najboljše moči. K temu uspehu ji moramo vsekakor ča-stitati in upamo, da bom o lahko tudi v bodoče pisali pohvalno o njeni ekipi, ki je spoznala koristnost tekov čez drn in strn ter se vrgla z vso resnostjo in veseljem na delo. Kot druga ekipa se je proslavil Koper, ki je sicer precej zaostal za Bazovico, vendar moramo vsekakor pohvaliti tu-d i te atlete, ki bodo sčasoma'ginc 1 (6), Polieri O (5). postali še prav nevarni za Bazovico in ostale ekipe. Izid nedeljskega teka čez drn in strn je sledeč: L Abram (Nabrežina), 2. Gregorič Ivan (Bazovica), 3. Meneghettj B. (Sv. Ana). 4. Gregorič E. (Bazovica). 5. Me-neghetti L. (Sv. Ana). 6. Schel-leri, 7. Govorčin, 8. Turrina, 9. Dapori, 10. Corsi itd. Šahovski turnir v Trstu Po osmem kolu šahovskega turnirja se že nekako vidi perspektiva moči posameznikov. Nevzdržno naprej prodira dr. Davelja. kateremu je odvzel pol točke edino Skutari. Ta i-gralec je do sedaj poleg Sku-tarija in dr. Berginca najresnejši kandidat za prvo mesto. Igranje sicer ne dosega pravila turnirskih iger, saj je pr e. cej iger v zastoju, vendar bomo dali približno sliko po 8 kolu. (Številke v oklepajih pomenijo neodigrane igre). Dr. Davelja 6 1/2 (1), Filipovič, Medvešček 6, Skutari 5 1/2 (2), dr. Paulin 4 1/2, Hreščak 4, Ocvirk 4 (1), Baša 3 1/2, Grobovšek 3 (3), Lukeš 2 1/2, dr. Zavrtanik 2, Furlani 1 1/2, Bombardati 1 (4), dr. Ber- drugi ne bodo smeli tekmovati. Te tekme bodo v nedeljo, medtem ko bodo Tržačani na Snežniku še enkrat pokazali svoje znanje. Zg to tekmovanje, ki bo vsebovalo tudi tek na 12 km ter panoge alpske kombinacije vlada že sedaj ogromno zanima, nje in verjetno bo tudi veliko število gledalcev, ki bodo bodrili svoje tekmovalce. * * * V zapadni Zvezni državi Co-lorado v Aspenu je bilo od 13. do 18. t. m. tekmovanje v slalomu za moške in ženske in veleslalomu za prvenstvo sveta. V slalomu je zmagal Švicar Geor-ges Schneider, ki je dosegel pas 1:02, drugo mesto je zasedel Stein Eriksčn, tretje Italijan IZeno Colo v času 1:54,2; drugi je bil Švicar Ferdinand Gro-sian, tretji Francoz James Cout-tet, sledijo Francoz Oreiller, Švicar Scneider, Italijan Gart- ner, Francoz Pannisett itd. V slalomu za ženske je nastopilo 22 tekmovalk iz raznih držav. Proga je bila dolga 400 m. in so jo presmučale dvakrat. Rezultati so naslednji: 1. Dagmar Rom 1:47,8; 2. Erika Mahrin-ger (obe Avstrija), 3. Celina Seghj (Italija), 4. Schuh Pro-xauf (Avstrija), 5. Lucienne Schmidt - Couttet (Francija). c, •:> * Danes bo gostovalo v Ljubljani dunajsko nogometno moštvo Slovan ki je te dni z uspehom igralo na Reki. Slovan jfc tudi preteklo leto uspešno nastopil v Zagrebu in je sploh poznano kot dobro nogometno moštvo. * * * Odbojkaško moštvo uPartiza-na» je premagalo reprezentanco ((Montpelliera« s 3:2 (15:7, 15:8, 11:15, 3:15 in 15:5). Zmaga nad ZDA je največji uspeh jugoslovanskih sahistot Radijski šahovski dvoboj •I ugoslavija - ZI>A 1J I|^ : 8 x|3 Dvokrožni radijski šahovski dvoboj med' Jugoslavijo in ZDA, ki je trajal štiri dni, to je od 11. do 14. t. m. je končal z zmago Jugoslovanov v razmerju 11 in pol proti 8 in pol. Boj desetih najboljših šahov, skih mojstrov vsake države je vzbudil veliko pozornost v sve. tu in je presenetil svetovno šahovsko javnost s krasno zmago Jugoslovanov. Ing. Vidmar ml. in Matano-vič sta dobila obe partiji, Puc je dobil* 1 točko in pol, Gligo-rič, Pirc, Trifunovič, Milič, Ko-stič po 1 točko, Rabar in Ivkov po pol točke in sta edina, ki sta eno igro zgubila. Ob začetku dvoboja Za nastop jugoslovanskih ša-histov že z lepa ni bilo tako velikega zanimanja. Potek dvo. boja so prenašale jugoslovanske radijske postaje, od koder so javljale poteze v posebne dvorane, kjer so bile nameščene demonstracijske deske. V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, INZ. VIDMAR ML., KI JE SKUPNO Z MATANOVICEM NAGRAJEN OD AMERIČANOV ZA NAJBOLJŠO POZICIJSKO IGRO IN KI STA EDINA PREMAGALA SVOJEGA NASPROTNIKA V OBEH IGRAH. JUGOSLOVANSKI S KAKALCl V TRBIŽU. Od našega posebnega dopisnika Trbiž, 19. februarja — Krasna pomladanska nedelja je -privabila v Trbiž tisoče smučarjev, ki so prihiteli iz Trsta, .Gorice in Vidma, da izkoristijo zadnje dneve v letošnji zimski sezoni. Mnoge je privabil propagandni plakat, ki je naznanjal medna, rodno tekmo v skokih na olimpijski sfeakatadci v Trbižu .ali pa tekmo v teku med najboljšimi člani raznih italijanskih zim. skošportnih društev. Dejstvo je, da je ravno tekma v skokih privabila neštevilne gledalce, ki eo obkrožili skakalnico od odskočne mize Pa vse de> izteka.. Se več je bilo seveda takih, ki so zasedli obronke bližnih grebenov in od tam opazovali potek tekem. Lepo vreme, mnogo gledalcev in dobro razpoloženje so bili pogoji, da je tekma dobro uspela. Organizacija prireditve je bila v rokah pianov športnega kluba. «Višarje», ki so svojo nalogo nad vse dobro izpolnili. Mednarodne tekme /a pokal «Stocka», pokal društva «Vi-šarje« in pokal «Russo Salvato-re» so se udeležili tekmovalci Jugoslavije, Avstrije in Italije. Jugoslavija je nastopila z desetimi tekmovalci. Avstrija z dvema, Italija pa z enajstimi tekmovalci. Izven konkurence je dkakal znani avstrijski skakalec Sepp Bradi, ki sedaj že dalj časa trenira’ italijansko smučarsko državno reprezentanco. Med Jugoslovani sta manjkala dva najboljša, Polda in Klančnik, ki sta trenutno v Ameriki. Med italijanskimi skakalci ni bilo De Lorenzija, ki ga poznamo z lanskih tekem v Planici. Tekma se je pričela točno ob štirinajsti uri s poskusnimi Skoki, Mežik Janko je imel smolo in je padel, na srečo brez posledic. Po seriji poskus, nih skokov se je pričelo tekmovanje za pokale. Vsak skakalec je skočil dvakrat. Startno številko 1. je imel Velišček Artur iz Trbiža. Letos skače prvič, zato ni čuda, da je skočil samo 35 m. Drugi je skočil Slabe Odon(J) z dobrim odskokom in pristal pri 54 metrih. Gledalci in dolg skok. Penacchio (I) se je pognal na 50 m. takoj za njim pa Avstrijec Elsigan na 52 m. Sedmi je skočil Donjak (A) in postavil do takrat najdaljši skok: 57 m. Trivella (I) je zbolišal na 57 1/2 m. Zalokar je pa v krasnem stilu postavil znamko 57 m. Prvi Zalokarjev skok je bil najlepši v vsem., tekmovanju in je bil ocenjen s povprečno 17 točkami od 18 možnih. Bradi Sepp je skakal izven konkurence ter postavil najdalj ši skok dneva: 62 m. Stil skoka ni bil ravno dober, zato je bil tudi temu primemo ocenjen. Vsi člani jugoslovanske ekipe 90 skakali zelo dobro (Rogelj je Skočil 58 1/2 metra). Po nekaj minutah odmora seje pričela druga serija, skokov. Velušček je skočil 3 m, dalje kot pri prvem skoku, Slabe je popravil za 1 meter, Pennac-chio p« skrajšal za I meter. Donjak je skočil na 50 j . vendar v zelo slabem stilu. Mežik Janko je odstopil, ker je pri prejšnjem skoku nalomil smuči. Trivella je zopet pristal pri 57 1/2 m, Zalokar pa v krasnem stilu na 56 1/2 m. Bradi je postavil 61 in pol metra. Pribošek je skočil 57. ‘ m. REfzboršek pa 53 m. Rogelj Albin je skočil meter manj kakor v prejšnji seriji skokov. vendar je bil etilno boljši. Pennacchio Pietro je postavil 56 in . P°1 metra. Nikolavčič je skočil 55 m. za njim Rizzi 54 m. Po končanih tekmah se je glavni sodnik 's sodniškega stolpa zahvalil vsem udeležen-cem-tekmovalcem, ki so _ se v tako velikem številu udeležili mednarodnega tekmovanja v Trbižu. Posebej se ie zahvali; številni jugoslovanski reprezentanci, nato avstrijski ter izrazil upanje, da bodo vsi skakalci še v nadalje sodelovali _ pri tekmah v skokih v Trbižu. Nato so sledili skoki izven konkurence, na katerih so ska. kali tekmovalci, kL so postavljali znamke 6L5 m. Pri teni se seveda niso ozirali na stil. Pozornost sta vzbudila dva Ob 5. uri popoldne je bilo v hotelu Italia svečano razdeljevanje nagrad in objava rezultatov. V nabito polni dvorani so bili zbrani vsi tekmovalci ter številno občinstvo. Prvc mesto je zasedel Zalokar Zoran (J), ki je dosegel 201,9 točk ter si je s tem pridobil glavni pokal STOCK. Drugo mesto je zasedel Trivella Aldo (I) s 198,9 točk, ki je odnesel polka! Mon-te Lussari. Tretji je bil Rogelj Albin (J) (197.50 točk), 4. Ga. šparšič Marijan (J), 5. Pribov-šek Franc (J), 6.’ Penacchio Pietro (I), 7. Slabe Odon, (J). 8. Perfile Pietro (I), 9. Dujag N. (Avstrija), 10. Adlešič Albin (J). Ostalih 12 mest so zasedli tekmovalci Italije, Jugoslavije in Avstrije. Jugoslovanskim tekmovalcem se je vidno poznala enotna šola. zato tudi dober uspeh ni izostal (od prvih 10 mest so jih Jugoslovani zasedli 6). Razen tega se odlikujejo v zelo dobrem stilu ter ie pričakovati, da bodo mladi jugoslovanski skakalci prav kmalu postali resni konkurenti severnim skakalcem. Med italijanskimi skakalci obeta Penacchio Pietro, ki se približuje italijanskemu favoritu Trivelli. Tudi Nikolavčič in Pertile obetata postati dobra skakalca. Avstrijci se v tej tekmi niso kdo ve kako izkazali. Bradi, ki je skakal izven konkurence je zaradi dolžine svojih skokov desegel 201.9 točk. to se pravi, 1.3 tečke več kakor Jugoslovan Zalokar. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvedlbo jugoslovanskih skakalcev ter je vse.k skok nagradilo z močnim ploskanjem. E. K. * * * V svetovnem ženskem prvenstvu na ledu je zmagala Aja Vrzancva (CSR) nad: Jannet- te Altwegg (Anglija), ki si je priborila drugo mesto. * * * Na svetovnem prvenstvu v vožnji z bob sankami (četverec) v Cortini d’Ampezzo so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Dancharr.' (ZDA), 2. Feira-bend (Švica), 3. Kapul (Švica). ODBOJKA Sv. Ivan - še vedno nepremagljiv ** 1 ****• —**»*• -»v-—--- i — —.---u ' so s ploskanjem nagradiR lep brata, ki sta skočila v dvoje. PRIZOR S TEKEM V ODBOJKI. V nedeljo so na stadionu «1. maj« odigrali nekaj tekem v od. bojki. Sv. Ivan je še vedno v svoji formi in ne namerava prepustiti prvega mesta nikomur. To dokazujejo stalne žfnage. Dijaški dom ie dobra ekipa sestavljena iz mladih dijakov, ki pa bodo sčasoma pridobila na znanju in tedaj bodo lahko strah in trepet tudi Sv. Ivanu. C e bodo pozabili na individualnost in na razne «glai ve« ter se bodo včasih zbral; za pošten trening, tedaj komo videli tudi — tako vsaj upamo — na prvem mestu lestvice. SV. IVAN — DIJAŠKI DOM 2:0 (15:13, 16:14) Kakor vidimo iz izida, je bila zelo^ borbena tekma, posebno pa še, če pomislimo na drugo tekmo, med katero so dijaki znali prisiliti Svetoivančane k neodločenemu 14:14, vendar so kasneje podlegli. Posebno so se med dijaki izkazali Križman-Čič, Stoka in Slavec. SV. IVAN — KOŠARKARSKI KLUB TRST 2:1 (9:15, 15:11, 15:7) Po prvi igri sodeč smo bili prepričani, da bo moral Sv. Ivan enkrat prepustiti zmago mladim igralcem košarke, ki so se vrgli tudi na odbojko. Toda že v drugi igri p0 Svetoivanca-ni ze lepim.' podajanjem in tolče njem presenetili svoje nasprotnike in jih gladko premagali, kar so ponovili v tretji igri, ki jim je prinesla tudi dokončno zmago. V ostalih igrah so Novinarji in Dijaki izgubili s forfait pro. ti KK Trst, oziroma Bazovico. Novem Sadu in drugih večjih mestih so dvorane do zadnjega kotička napolnili gledalci, ki so z vso pozornostjo spremljali potek posameznih partij, šahovski mojstri pa so jim sproti tolmačili posamezne poteze. V soboto 11. ob 15.35 je bila v veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu slovesna otvoritev, kateri je prisostvoval ambasador ZDA v Beogra-radu. Simfonični orkester Radio Beograda je zaigral ameri. ško in jugoslovansko himno, nato pa je predsednik Šahovske zveze Jugoslavije s kratkim- nagovorom pričel tekmovanje. Zastopnik ameriške reprezentance in sodnik dr. mg. Vidmar je prečital najprej brzojavko, ki io je poslal Hansu Kmochu inameriški reprezentanci v New York, nakar je sekretar glavnega odbora Rdečega križa Jugoslavije Olga Miloševič napra-. vila prvo potezo na deski velemojstra Pirca. Za njo so ostali člani jugoslovanske reprezen tance, ki so igrali v prvem kolu z belimi figurami napravili prve poteze, ki so jih takoj oddali v New York. V Ameriki pa je ob otvoritvi govorila ga. La Guardia, soproga pokojnega newyorškega Župana Fiorrella La Guardia in predsednika Ameriške šahovske federacije Paul Giers. Prvo potezo na deski velemojstra Reshew;kyja je napravila ga.La Guardia, ki je bila imenovana za častnega predsednika ameriškega šahovskega moštva. Ameriški šahisti so Jugoslovane pozdravili takole: »Šahovska zveza ZDA in arr.e riško šahovsko gibanje pošilja Šahovski zvezi in jugoslovanskim šahistom prisrčne pozdrave. Upamo, da bo tekmovanje potekalo v fair borbi. Mi postavljamo svoje najboljše igral, ce, ki žele, da se pomerijo z vašimi talentiranimi mojstri. Pričakujemo težko borbo, katere izid je negotov, toda ne glede na to, rezultat borbe bo le povečal spoštovanje in občudovanje. Čeprav nas ločijo velikanske razdalje, smo mi kakor tudi vi v tem trenutku osredotočeni na umetniške čare te lepe igre.« Ob koncu dvoboja Kapitan ameriškega moštva prof. Wolf je oh, koncu dvoboja izjavil; da je; bila izvedba tega matcha v celoti zadovoljiva. Igre so bile zanimive, tekmovanje pa vredno naporov, ki sta jih pokazali obe strani. 'Bi. la šo razna vprašanja/ k'i šo se pojavila v zvezj s tehnično stra. njo matcha. Bilo je tudi več zapletenih vprašanj, ki so zahtevala konzultacije kakor tudi uvidevnost, vendar so se vsa ta vprašanja rešila na prijateljski način in z razumevanjem, svetovni vojni pa naravi)®) preseneča. Dokaz za to je tufll ta radijski match.s Konec svoje izjave s® T j Kmoch zahvalil za čast, ki F-je bila izkazana s tem, da D*il je bilo zaupano zastopstvo interesov jugoslovanskega team*. ter je dodal, da je srečen, da 1* mogel biti priča prekrasne i?re Jugoslovanov, ter želel jugoslovanskemu šahu najboljši predek. Prvi ameriški igralec Sa*J® Reshevsky je v odgovorV ® vprašanje «ali bo ta matchf®' | speval k razvoju svetovni šaha« izjavil: «Nikoli doslej se nisem čal z jugoslovanskimi šahi®*. Sedaj sem imel priložnost, “* I se prepričam o njihovi wn moči in sposobnosti. Amerl in Jugoslavija sta daneš **■ vodilnimi državami v šaha * je jasno, d'a ho ta radij®”’, match dolgo časa predmet skusije med šahisti vsega sve-® O Gligoriču lahko rečem, da 1 MATANOVIC zelo močan igralec in da da) j upanje, da bo dospel v P*' vrsto svetovnih šampionov. 2 lo je podjeten in dinamičen., bi želel, da bi se sestal z ^ j pri neposrednem šahovsk j srečanju.« Ko se je dotaknil vpraša*1!* j udeležbe ameriškega teama Šahovski olimpiadi v JugoS* ji, je Reshevsky dejal: ((Vztrajali bomo, da slali v Jugoslavijo naš *e upam, da se nam bo to P°»' čilo. Tako se bo končno 0(1 čil prestiž med j ugoslovans ■ in ameriško ekipo. Mišl)e sem, da so danes izenačene hovske sile teh držav, Ta wa‘ smo izgubili zaradi težkih <*K , nosti z igro. Tako je **1°r JUGOSLOVANSKO MOŠTVO PRED ZAČETKOM DVOBc V KOLARCEVI UNIVERZI V BEOGRADU. ker smo dejansko govorili 4 dni v istem jeziku, v mednarodnem šahovskem jeziku, Mi tukaj smo mišljenja, da bi u-speh tega srečanja moral, roditi še več medsebojnega spošto.’ vanja, hkrati pa tudi priznanja, vrednčga kakovosti nasprotnikov. Šahovski strokovnjak Hans Kmoch, ki je v New Yorku zastopal interese jugoslovanskih igralcev na tem radijskem mat-chu, je izjavil: ((Jugoslovanski šah je bil že od nekdaj na glasu zaradi visokega standarda. Ze pred 20 leti, ko so Jugoslovani igrali na olimpijskih tekmah, s0 imeli prvorazredne mojstre’. Razvoj jugoslovanskega šaha po drugi iiiitmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiMiHiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii n iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!! 1 SPISAL II. DEL CsCSCCjGhCC 1RJ ABRAM, GREGORIČ IN ME. NEGHETTJ — PRVI TRIJE NA NEDELJSKEM TEKU CEZ DRN IN STRN. »Maščujmo se!« je zarjul pobesneli Svarunič. »Bratje, na delo! Nad Bizanc!« Razpalil je še bolj ogenj med Anti. Na konjih so si ponovili prisege in odšli takoj, da se razlije glas o miru, sklenjenem med brati, in glas po maščevanju do zadnje staje Slovenov in Atrtov. Iztoka je palila Jeza, večja še nad lastne brate kakor nad He. rule. »Tolpa, tolpa pijana, tolpa, brez glave so bili, zato so pora- ženi! Ovni, z železno roko vas zgrabim in popeljem do zmag! Na bogove, da zares!« TRIINDVAJSETO POGLAVJE V nekoliko tednih je zemlja krog razsutega Hiibudijevega tabora na desnem bregu Donave mrgolela vojščakov, slovenskih in antskih. Plavi na veletoku so pluli noč in dan ln prevažali ljudi, konje, živino tn brašno. Srca bratskih narodov so kipela od veselja. Vsepovsod, kamor so dospeli poslanci o velikem pohodu v ozemlje Bizantincev z vestjo o sklenjenem miru med Anti, vsepovsod so se dvignili valovi navdušenja. Zamrza in srd, ki sta gorela v dušah, zapaljena po prevarah Hunov in Bizanca, sta ugasnila pod naravno silo, ki je klicala kri h krvi, brata k bratu. Težka teža, ki je morila rodove, se je valila s prsi, da so sproščene tem svobodneje zadihale, da je umetno umorjena ljubezen tem gorkeje, tem silneje vzplamtela. Starešine so morali s silo ugnati tolpe, da je ostalo nekaj naroda doma za varstvo čred, žena in otrok. Starci, ki že desetletja niso pripasali jermena krog ledij, so se pomladili, pobrusili bojno sekiro, osnažili meč in si ga obesili ob ledja. Zbori deklet so zavrgli vretena, pustili staje ovač in se oborožili s tulom in lokom ter pevajoč odrinili z mladci na vojsko. Za Donavo na zbirališču so si segali v roke slovenski in arftski starešine, mejači in sosedje, vrli prijatelji nekdaj, po ščuvanju Hunov pa smrtni sovražniki. Zamenjavali so plašče darovali drug drugemu lepo rezljane puščice, vabili se med seboj na obede si napivali z medom in si prisegali večno vero na bogove in na sence pradedov. Slovenski mladci so zaljubili antske mladenske, vsak dan se je svatovalo, ves tabor je bil navdušeno pirovanje, svečan praznik sprave. Vražari-ce so vedeževale bodočnost mladih poročencev, kozelniki so bili zaposleni od zore do mraka ob obilnih obetih, ki so vsi prerokovali slavno slavo, brstečo iz bratovske ljubezni. Zadnji je preplul Donavo Iztok s konjico. Štiri sto oklop-nikov je jezdilo za njim, urejenih in oboroženih po bizantinsko. Ko je množica zagledala Sva-runiča na čelu izbrane čete, je za trenutek vse obmolknilo. Mladci in dekleta, starci in pa stirski poganjači, veljaki in starešine, vse se je nagnetlo proti junaku. V sončnem blesku je gorel njegov šlem, od draguljev na zaponah po ramenih in prsih so se odbijali sončni žarki, da je korelo iz njega, kakor bi ggenj njegovega poguma pro-sevai oklep in vžigal okolico. Za njim so migotali oklepi jezdecev, trepetala bliskovita kopja in rožljale verige, na katerih so viseli meči. Množica je prebila prvo za-mamljenost, ko se je oglasil skr lian vzklik, še ves boječ, kakor v globokem spoštovanju in bojazni sredi vesoljne tihote se je odtrgal izmed množice. Ali tedaj se je zgodilo, kakor bi kaplja odrinila zatvornico razdivjanemu toku. Zagrmelo je po vsej vojski, Zaropotali so tuli na plečih, dvignile se sulice in kopja, zazveneli so mečj, roke so zavihtele sekire nad glavami. »Slava! Iztok je velik! Perun je z njim! Slava Perunu! Pogi bel Bizancu! Na maščevanje, na maščevanje!« Svaruniču je pljusknila kri v v lice. Obšla ga je nepremagljiva slast, zbudila se mu sla, da bi v tem trenutku zavladal nad njimi in bi se uresničilo, kar je govoril Volk starešina: .Despot hoče biti Slovenorn in An-tom!’ Toda Iztok je obvladal trenutno čustvo. Kakor od sramu je povesil glavo, napel povodce, da se je vzpel konj in odbežal v dolgih skokih skozi množico. In vsa konjenica je v divjem diru planila za njim, v strogem redu, da je zemlja bobnela pod kopiti, da je dušil žvenket orožja čedalje bolj navdušeno kipenje vojnih vzklikov. Ko je četa izginila v hrastov log, se še ni poleglo navdušenje. Starci so se solzili v zanesenosti, mladenke so stezale rokč za Ju- V načrtih za to turnejo, k’ ^ bo izvedla pod pokrovitelj8* oj/ ameriške šahovske feder3'^ mislirr. v prvi vrsti na vijo, ker sem mnenja, da 1^. no visoki stopnji. Srečah!® . dih Šahistnv hi hiln .;a‘ naki in veljaki so se zbrali v gručo ter s prisegami in zarot- bami zatrjevali, da z Iztokom osvoje vse zemlje. Med navdušenim viharjem je jezdil Iztok zamišljen proti gomili, kamor so zasuli Hune s Tunjušem. Pretreslo ga je, ko je zazrl pred seboj črno prst, pod katero so trohneli tako hrabri borci. Ko se je približal grobu, je zaprhal njegov žrebec in slresel grivo. Iztok se je ozri in osupnil. V travi ob grobu je ležalo mrtvo truplo deklice z zagrnjenim obličjem. Hipoma se je domislil Ljubimce in zazeblo ga je v srcu. «Ce ni utekla, če je Alanka lagala, če se je varal Radovan, če je to osveta Hunov?« Kolena so mu klecala, ko je izmaknil nogo iz stremenov, roka se mu je tresla, ko je odgrinjal naličje, da je pogledal‘v obraz mrliču. — «Alanka!» £ll.ugujcju ‘•‘“ns- y (Nadaljevanje sledi) slehernega dvoma zaslu2e te* Pinkus odstopiti od igre je ameriški team s tem iz$L. dragoceno točko, bile pa s° di druge težkoče.« - Sedanji ameriški prvak j* man Steiner, ki ni hotel sode . Ke* i* atu*' zl»' or*ie' vati pri radijskem matchu, so mu ovirali, igro na prvi skj, je izjavil: ; «To srečanje sem pričako z velikim zanimanjem in 3 j se bil dobro pripravil, ker je znana sila jugoslovansH". šaha. Zbral sem dosti liter®1 o jugoslovanskih šahistib, sti sem študiral slog GliS0-. ^ ve igre, ker sem upal, da z njim igral. , j Pogosto sem imel prilch10' da visoko ocenim kakovo5* K gcslovanskega šaha in nJeS° velikih mojstrov. $ Prav sedaj delam na tenl’,ri-sestavim ekipo mladih ai**e^ ških šahovskih tulentov ter z njimi odpotujem v Evr°jr. Srečanja s šahisti evropskih žav bodo prispevala za z jn nje na kulturnem področj1!^.' boljšem razvoju prijatel!s 5f iiI*' goslovanski šah danes na no dih šahistov bi bila ''r.pi»T predigra za šahovsko *>•* vjj|.! do, ki bo jeseni v Jugo* eSf\‘ Ce se bo ta moj načrt ur ri-čil, bi to bila zame do'^«ari1 * čakovana želja, da se sre ^ vašim mojstrom Gligorlc*^-! e*1 drugimi jugoslovanskimi sti« Israel Horowitz, veteran o" jg škega šaha in urednik 5® revije «Chess RevieW», Je vil: ((Jugoslovani z zmagujejo in zmaga je gotovi* UUUAOI. uu D.ov-1« ni "...__________«1.I„. 1 .tnini-d 7« vse vrste Offlnsnv no 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. 1-32 - Koper, ul. Batt.stl 301a-I, Tel. 70. ■ 11 "■■■■■ ■ ' jjlfl* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseCno l , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1*90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.