PRIMORSKI DNEVNIK
———mii i-i ■      i „■ ,-  n i n
L GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
LJto Vi. štev. ioTnagm Poštnina plačana v gotovini ===---- '	Spedizione	in	abbon.	post.	1.	gr.
Citajte
zunanjepolitične vesti na 3. strani!
TRST, torek 28. avgusta 1951
Cena 20 lir
Volilni program Slovansko - italijanske ljudske fronte za volitve v tržaški občini
PORAZIMO SOVRAŽNIKE
TRŽAŠKEGA OZEMLJA
0 c'ns^e volitve v Trstu bodo *letos v takih okolišči-, nah, ki tržaško ljudstvo ovirajo, da bi si ustvarilo
Var'n0 8vo^^^no življenje in blagostanje. Pogubna in ne-aa politika blokov ogroža mir na vsem svetu in eniogoča svobodno življenje in gospodarski napredek 0v in držav. Prav v tej politiki je osnovni vzrok, ci' /^°ra tržaško prebivalstvo še danes prenašati okupa-£1 režim. Ta politika je kriva, da nimamo Tržačani ■ et po končani vojni osnovne demokratične pravice samo do lastnih občinskih uprav, temveč tudi J lastne vlade.
ovansko-italijanska ljudska fronta smatra, da se tržaško ® ivalstvo le z borbo za neodvisnost lahko osvobodi d *arjenja zunanjih imperialističnih sil in njihovih ^ttiacih agencij ter vzpostavi na tem ozemlju normal-stanje in zagotovi mir, ki sta nujno potrebna za (0°vo blagostanje in svobodo.
.■" ■■—■■■■■   !■■■■■■■■■■■■ Ml.   l.l.  „,| ,       —  ■■■■■■■■■!. ■ ■■■■■■■■ M.     1,1   ■■■!■■  
NIKDAR VEC POD ITALIJO!
** 0vira za dejansko uresničenje ekonomske in atiČne neodvisnosti Tržaškega ozemlja so današnji v Ja°polizatorji gospodarstva, politike in javne uprave po/^ ter sile in stranke, ki jih odkrito ali prikrito
^ Pirajo.
^ je uresničenje tega cilja mogoče le s sistematično ^ A da se zrušijo te pozicije.
I °Vansko~ italijanska ljudska fronta se sedanjega polo-2« zaveda in poziva tržaške ljudske množice, naj svoie sile in se boriio za resnično Svobodno k(j 0 ozemlje. Da bi se onemogočili sovražniki STO j.( a §e bi ustvarili v interesu delovnega ljudstva pogoji, 80 potrebni za svobodno življenje in blagostanje, aQsko-italijanska ljudska fronta zahteva:
demokratičnih določb mirovne pogodbe; i* 0j?ai,iBO* da si tržaško ljudstvo izvoli vladne organe . ,an' slekerno tuje vmešavanje, zlasti pa vme-ii„! I® italijanske države ter si na ta način ustvari po-*a temeljito demokratizacijo vsega javnega življenja;
takojšnje izvajanje tistik d«Vseli mirovne pogodbe, ki določajo prenos lastnine italijanske države na Tržaško ozemlje;
nacionalizacijo vseh glavnih gospodarskih podjetij, da bi se na ta način ustvaril močan nacionalizirani gospodarski sektor, ki naj bo jamstvo resnične neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Nacionalizirana podjetja naj upravlja delavstvo, kar bo čvrsta podlaga za demokratizacijo gospo-darskik in socialnih odnosov;
narodnostno enakopravnost in uresničenje mirnega in bratskega sožitja med Slovenci in Italijani Tržaškega ozemlja.
Zato mora biti naše geslo:
Iporazimo na tržaških tleh vse tiste sile, ki * nasprotujejo neodvisnosti in svobodi
Tržaškega ozemlja!
Porazimo iredentistične, šovinistične in reakcionarne sile ter njihove agenture kot je kominformistično vodstvo, ki so orodje italijanskega imperializma, sovražnica svubode iii blagostanja Trstu i Uresničimo pogoje in osnove za dejansko neodvisno Svobodno tržaško ozemlje!
*slov.-ital. ljudska fronta nakazuje to kot edino pot za uresničenje osnovnih teženj tržaškega ljudstva in poziva volivce, naj se borijo za takšno tržaško občino, ki ne bo orodje politike, ki je sovražna svobodi in neodvisnosti Tržaškega ozemlja temveč, ki naj postane v okviru svoje avtonomnosti borbeno orodje za zadostitev potreb in zahtev širokih tržaških ljudsluh množic.
^ REŠITEV najnujnejših vprašanj tržaške občine
Med najnujnejšimi konkretnimi vprašanji, ki čakajo rešitve v okviru tržaške občine, se bodo predstavniki Ljudske fronte v občinski upravi borili:
Stanovanja - Javne naprave
tora ^ inslci svet- ki naj predstavlja in deluje v interesu tržaškega ljudstva, tteoflložn-0 1 V stanovanjskem vprašanju in v vprašanju javnih naprav sploh
lložUiv0
V
socialno nujnost, ki je rešljiva.
saha tržaška družina mora imeti primerno stanovanjc!
8tadbeni StV° obcine bo moralo takoj začeti z reševanjem teh vprašanj in izdelati Vadja p,nacrt za Primerna ljudska stanovanja ter dodeliti razpoložljiva stano-hiš tgj, e Vsem Tržačanom- Občina bo morala sama prevzeti upravo ljudskih Uskladiti in nadzorovati vse tozadevne pobude.
, t	J ‘d v Tj „	.
usluge morajo ustrezati modernim življenjskim potrebam: upravljati *llcega °bLina’ a Protidajatev naj do takšna, da ne bo predstavljala preve-
li
Ule
bre®ena za delavce in njih družine.
•Sel* ' Naraščajoče potrebe prebivalstva v predmestjih in na . *l! Potrebno javna prevozna sredstva izpopolniti v večji Hmj 1,1 l/i*postavili na ta način popolno zadovoljivo povezavo ,rujstum in okolico.
Občinsko socialno skrbstvo, pokojnine - pomoč - bolnice
\ ^,nsk° politiko glede teh vprašanj je treba voditi po organskih vidikih \ebn‘l U° lmel° mest0 in obCanl- delavci in upokojenci, bolniki in pomoči bQ(lo' mladlna ^ matere - takšne socialno-skrbstvene in podporne ustanove, ustrezale potrebam dostojnega življenja.
^	^	raticna občinska uprava mora v vsakem pogledu načeti vprašanje
^koških'**11’® *HV,U: *«k»wsti/ene službe, javnega skrbstva, razvoja in kolonij, ustanavljanja ambulant v vseb
Tržaški mladini, katere vprašanje povzroča resno zaskrbljenost, mora občinska uprava posvetiti posebno skrb za njeno vzgojo, strokovno izobrazbo Sn
zaposlitev.
Šola, kultura, Ljudski šport
Občinska uprava, za kakršno se zavzema Ljudska fronta, naj se bori za to, da bi Sola imela izključno vzgojni značaj in da bi bila dostopna v vseh stopnjah vsej mladini.
l\!a kulturnem polju se mora spoštovati narodna enakopravnost in odstraniti sleherna discriminacija tako, da bo šola svobodna im brez tujih vplivov na njeno vzgojno delovanje.
Občina bo morala ukreniti, da bodo gledališča, športna igrišča, telovadnice in vsi drugi prostori namenjeni za razvoj ljudske kulture in telesne vzgoje na razpolago po zahtevah in potrebah tako slovenskih kakor italijanskih občanov.
Davčna politika
»ftstnii, J'Llc.A in kolonij, ustanavljanja ambulant lRbju “	enakega in pravičnega nostonania uri
Javn lU*,Un ’n l'°dpor upokojene
v Sni„ukrbstVo nai organizira občina po najmodernejših vidikih, a otroci naj
. , —akega in pravičnega postopanja pri dodelje-® '»jnin in podpor upokojencem in starim delavcem.
Ullbkovito ph', V vrtclh kakor tudi v ambulantah in kolonijah primerno okolje, ^6mokOStre?bo ln pravično razmestitev.
kOSVrfi,Cna 13udska upi-ava tržaške občine bo morala v svojem delovanju v p bl se o P°8R*,no Pažnjo vprašanjem žene in matere,
tinieri Z mošk-PraVU polo*al manjvrednosti, v katerem se dejansko nahajajo trni tudi v okviru občinske uprave.
glllllHRiHIIRHWttlWIRMRHIIHIIIlllllilllllllllllll!llilllHIIRIIIIIIIIIIIIIIIIlllllliill>llliHlliilllllRlilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIHIIIRRIimilL
VOLIVKI ZNAK LJUDSKE FRONTE
Davčna politika občine se mora voditi na podlagi naprednih načel. Davčna bremena naj bodo razdeljena med prebivalce na podlagi njihovih dejanskih dohodkov.
Posredni davki naj bodo znižani na najmanjšo mero.
Družinski davek naj ne obremenjuje nujno potrebnih dohodkov za dostojno življenje-
Demokratična občina mora črpati sredstva za svoje finance s tem, da daje pobudo in da je soudeležena pri pobudah trgovske, industrijske in turistične dejavnosti. Občina naj ima poleg tega najširšo svobodo pri razpolaganju nakazanih
finančnih sredstev.
Po drugi strani si bo morala občina prizadevati za ostvaritev gibčnejšega in modernejšega upravnega ustroja.
Slovansko-italijanska ljudska fronta je prepričana, da tolmači s svojim programom za tržaško občino glavne in najbolj pereče zahteve velike večine tržaškega prebivalstva
/ato poziva vse tržaške volivce, naj podprejo s svojo borbo in ••Ihsiiih prngrain Slov. ital. ljudske fronte in tako izvolijo ubčinske predstavniki:, ki se bodo borili za njegovo uresničenje.
KANDIDATNA LISTA LJUDSKE FRONTE
Dr. JOŽE DEKLEVA
1. PETR0NI0 BGRTOLO,
pomorščak
2. Dr. JOŽE DEKLEVA,
odvetnik
3. Boltar Edoardo, obrtnik k. Čok Antonija, učiteljica
5. Cuccoli Giovanni, delavec
6. Dr. Daneu Anton, zdravnik
7. Drassich Carlo, delavec
8. Gerdol Ivan. učitelj
8. Giosafatto Giuseppina, por. Sluga, gospodinja
10. Gregori Antonio, delavec
11. Gruntar Karel, upokojenec
12. Hrovat Ladislav, trgovec
13. Dr. Kosovel Jože, profesor Ih. Košuta Egidij, kmet
BORTOLO PETRONIO
15. Krainer Valerija vd. Kocjančič, |
gospodinja
16. Larisch Giordano, delavec
17. Laurenti Eugenio, delavec
18. Luxa Giordano, delavec
19. Maglizza Mario, delavec
20. Mesesnel Silvan, uradnik
21. Molinari Giuseppe, črkostavec §
22. Novak Ivan. delavec
23. Pernarčič Ludvik, pristaniški §
delavec 2h. Reschitz Alma, uradnica
25. Sigulin Emilija por. Tigliani, 1
gospodinja
26. Sorta Giordano, delavec
27. Štoka Franc, delavec
28. Ukmar Anton, delavec
29. Zerial Ermanno, delavec
30. Žnidarčič Friderik, delavec
PBIMORSKI DNEVNI®
28. avgusta
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Torek 28. avgusta
Avguštin, Milivoj Sonce vzide ob 5.20, zatone ob 18.53. Dolžina dneva 13.33. Luna vzide ob 0.37. zatone ob 17.12. Jutri, sreda 28. avgusta Boleslav Zelided
na plenumu SLOV.-ITAL. ljudske fronte
SPREJET VOLILNI PROGRAM
in kandidatna lista za občinske volitve v Trstu
n°i	volilne	komisije	je	letos	skoro	200.000	volilnih	upravičencev
e je okrog 10.000 ezulov, ki pred dvema letoma niso imeli volilne pra viqp in bodo po zaslugi ZVU prav gotovo volili za iredentistične stranke
V nedeljo dopoldne je bil plenarni sestanek Slov.-ital. ljudske fronte, ki je bil sklican zaradi dokončnega, pretresa volilnega, programa za občino Trst in zaradi sprejema kandidatne liste Ljudske fronte za volitve v bodoči tržaški občin ski svet. ki bo izvoljen v ne-deljo 7. oktobra,
Tov. Bortolo Petronio je podal poročilo o političnem položaju, v katerem je podrobno obrazložil in razkrinkal me predvolilne manevre iredentističnih, šovinističnih in reakcionarnih stramik. Poudaril je, da bodo letošnje volitve — čeprav so le občinske — v največji meri ne samo krajevno političnega, temveč predvsem mednarodnega političnega pomena, Omenil je De Gasparijevo vmešavanje in njegovo o-bupno pozivanje, naj ga italijanske tržaške iredentistične stranke podprejo z enotno lis-to v njegovi imperialistični politiki do Tržaškega ozemlja. Iredentisti so namreč upravičeno v strahu, da bodo na volitvah izgubili, predvsem pa je v strahu za to italijanska vlada, ki se dobro zaveda ogromnih ne-dbglednih in poraznih posledic Svojega poraza. Petrcmio je poudaril tudi neuspeh De Gaspe-rijev ega- vmešavanja z njegovim zahtevanjem po odložitvi volitev po eni strani, rp drugi strani pa je predsednik rimske vlade doživel še en poraz s tem, da Oa tržaški iredentisti niso ubogali, kajti skoraj gotovo je. da enotne liste, ki si jo <on želi, ne bodo sestavil.
Nato je govornik razkrinkal kcminf ormovsk o politiko, ki se skriva za parolami o spoštovanju mirovne pogodbe, v resni-
cj Jto je prav tako nacionalistična in iredentistična kot so vse ostale italijanske odkrito iredentistične stranke. To dejstvo dokazujejo najbolj izrazi Ksoluzkme miglvore», «prima sbloccare la situazione, poj si vedrrds itd., ki jih je rekel Vi-dali nekemu italijanskemu novinarju; še prav posebno pa je odkrito označil kominformov-sko iredentistično politiko -rimski voditelj KPi Pajetta. ko je dejal, da je način, ki ga, predlagajo kominformisti najboljši in edini, s pomočjo katerega Italija lahko ponovno dobi Tržaško ozemlje.
Nato je orisal stališče Slov,-italijanske ljudske fronte, ki je izraženo v načrtu volilnega programa, kateri je bil nato prečrtan v italijanščini in slovenščini.
Nezadovoljstvo v ladjedelnici Sv. Marka
Veliko nezadovoljstvo je zavladalo med delavci v ladjedelnici Sv. Marka, ko so zvedeli, da jim odslej ne bo mogoče delati nadur ter bodo zaradi tega prikrajšani na zaslužku. Posebno prizadeva ta ukrep očete številnih otrok, ki so si z zaslužkom nadur pomagali, da so lažje preživljali družino, ki bi s samo osnovno plačo težko živela.
Tudi zaupanje v sindikate je zadnje čase precej omajano, ker se Delavska zbornica in vi-dalijevski sindikati kaj slabo zavzemajo za interese prizadetih delavcev in preradi sprejemajo razne kompromise, ki jih delavci ne odobravajo. Največje potrdilo temu nezaupanju v sindikate j g de jstvo, da so nekateri delavci kratko malo pred očmi zastopnikov raztrgali sindikalne izkaznice ter nočejo odslej z navedenimi sindikati imeti nobenega stika. Nekateri se že bavijo z načrtom ustanovitve novega posebnega delavskega odbora, ki naj bi se resnično zavzel za delavske interese. Te dni je y ladjedelnici ozračje zelo napeto in ne bo prav lahka naloga priti do zadovoljivih zaključkov.
Sledila je obširna razprava o načrtu ki so se je udeležili skoro vsi navzoči, med katerimi; Stoka. Laurenti, Stu-rman, Kosmina, Kenda. Turk, Benko, Bole. Boltar, Kosovel, Žnidarčič, Babič ig drugi. Na podlagi pripomb im predloženih dodatkov. je bil načrt volilnega programa izpopolnjen in dan na glasovanje ier soglasno sprejet.
Nato je tov. Babič prečitai predlog kandidatne liste, ki ga je sestavilo vodstvo Slov.-ital. ljudske fronte. Tudi ta predlog so navzoči soglasno sprejeli. Nato je predložil, naj bo -volilni znak Ljudske fronte peterokraka zvezda s helebardo, kar so navzoči prav tako soglasno odobrili.
Program, kandidatno listo in volilni znak objavljamo danes na prvi strani našega dnevnika * * *
Na letošnjih upravnih volitvah v Trstu bo volilo 199.806 volilnih upravičencev, jn sicer 91.182 moških in 108.624 žensk. Na vsako volišče v mestu bo prišlo približno 7Qo do 75o volivcev.
Pred dvema letoma je bilo vpisanih v volilne sezname 197.245 oseb od teh 90.515 moških in 106.730 žensk. Ce primerjamo s številom volilnih upravičencev na volitvah pred dvema letoma, vidimo, da ima na letošnjih volitvah pravico voliti preko 2.000 oseb več. V tem prirastku So vštete osebe, ki so letos 30. aprila izpolnile 21. leto starosti, poleg teh pa vsi tisti, ki so po ukazu ZVU št. 219, ker prebivajo na ozemlju od 1. novembra 1949 dalje, dobili rezidenco in so seveda italijanski državljani. Take vrste volivcev pa je dejansko mnog0 več, ker je bilo iz seznama pred dvema letoma črtano skoro 8.000 oseb zaradi smrti, zaradi raznih obsodb, ker so se za stalno izselile ali pa, ker so izgubile italijansko državljanstvo. Tako torej naraste število esulov, ki bodo imeli volilno pravico na sep-temberskih upravnih volitvah v Trstu na skorp 10.000.
Vsak volilni upravičenec mora imeti potrdilo, s katerim se izkaže na volišču in ki ga morajo dostaviti na dom najmanj pet dni pred volitvami. Ze od
1. septembra dalje bodG začeli z razdeljevanjem potrdil in bodo vsa verjetno razdeljena do srede septembra. Tako si vsi volilni upravičenci, ki iz katerega koli vzroka ne bi dobili volilnega potrdila d0 tega časa, lahko preskrbijo to nujno potrebno potrdilo. Volilni zakon določa, da morajo biti pristojni Uradi na razpolago volilnim upravičencem vse do dneva volitev. Zadnjih pet dni bodo ti uradi delovali neprekinjeno podnevi in ponoči.
Volilni upravičenci morajo voliti ng tistih voliščih, pod čigar območje so spadali do 31. maja. Kdor je po tem datumu menjal stanovanje, bo pač mora] na volišče, kamor je spadal po prejšnjem stanovanju. Volilna potrdila Pa bodo dobili na nova stančvanja tudi tisti, ki so se preselili po tem datumu, razen onih, ki se bodo preselili prav v zadnji dneh.
Pri letošnjih volitvah ne bodo na vpogled upravičencem volilni seznam; med volilno kampanjo, kot je bilo to pri prejšnjih volitvah, ker je ta postopek bil predviden samo za prve volitve. V dobi med prvimi in sedanjim; volitvami so bili volilni imeniki na vpogled že štirikrat, zadnjikrat od 15. do 30. aprila letos.
Poudarjamo še enkrat, da so veljavne kot dokument pri volitvah tudi tiste osebne izkaznice, ki so zapadle, toda ne več kot pred enim letom.
Nočemo imen imožhje in obljube italijanskih nacionalistov v nabrežinski občini
SLOVENCI - PREPREČITE JIM, da bi vam zopet stopili za vrat!
italijanskih iredentistov za slovenske šole!
Volivci okoliških vasi tržaške občine so z objavo seznama volišč vzeli na znanje, da bodo volili v poslopjih krajevnih osnovnih šol. Nikakor se pa ne strinjajo s tem, da te šole še danes nosijo imena zagrizenih italijanskih iredentistov kot n. pr.: šola «G. Ve-nezians Prosek, šola nVidalii: Sv. Križ, šola «U. Polonion Trebče, šola «Zanetti» Grapa-da, šola «Si!lan» Bazovica. Ta imena jih vse preveč spominjajo na ono dobo, ko so fašistični učitelji v svojem raznarodovalnem gnevu zatirali naš slovenski jezik in našim otrokom celo pljuvali v obraz, ako so spregovorili v materinščini. V borbi proti neenakemu sovražniku smo si priborili v teh poslopjih slovenske šole zato zahtevamo, da jim občina, pod katere upravo te šole spadajo, dodeli imena naših pisateljev in pesnikov, saj ima naš narod bogato kulturno življenje. Ta naša zahteva je povsem upravičena, ker so to slovenske vasi in nas občina kot davkoplačevalce prav dobro pozna.
Nov dokaz tajnega sporazuma med kominformisti in italijanskimi nacionalisti - Izzivalni in grozeči proglas iredentistične skupine
Bliža se obletnica
bazoviških žrtev 6. septembra bo minilo 21 let, odkar so počili v Bazovici sovražni streli, ki so utrnili borbeno življenje štirih junakov: Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Tudi letos se bomo poklonili njihovemu spominu, in sicer 2. septembra na kraju usmrtitve v Bazovici, popoldne pa bo spominska svečanost tudi v Bazovici na Gruntarjevem dvorišču.
Včerajšnji «11 Giornale del ijunedj)) je objavil poziv volilnega odbora italijanske skupine «Unione deipocratici italia-ni». Vredtao b; ga bilo objaviti v celoti, dia bi pabrežinski občani ip sploh fji Slovenci na našem ozemlju dobro spoznali, s kem imajo opravka in kako drzna je postala skupina laških prišlecev, ki so se naselili v nabrežinski občini. Pricapljaii so pridi leti s culo podi pazduho. našli so pri nas gostoljubnost in kruha, za časa Italije so ustrahovati 'naše ljudstvo, ob polomu Italije so se potuhnili, zdaj pa dvigajo glave in '
zasedla te kraje, delavci pajprotto!» Niti omenjene pa niso 1"',~ s-	1	vasi	Stivan,	Devin, Sesljan, Vi-
tovlje in Nabrežina. Ali niso tudi to slovenske vasi? Ali mislijo Italijani v nabrežinski občini, da so že priključene k Italiji?	«Ceroglie,	Malchina«
itd. pa s0 v resnici le Cerovlje Meivhinje, Slivno, Prečnik Sempolaj in Praprot,
vedo še bolje, kako je Italija «rešila» zlasti nabrežinske kamnolome, ki so od tedaj začeli hirati. Da ne govorimo o «rešitvi» naših narodnih pravic in splošnega gospodarstva, požigih, zaporih itd.
Tega se sami Italijani morda zavedajo, zato v na.slednjem obljubljajo, da bodo v novi Italiji «minoranze slave« imele zajamčene svoje pravice. Smešno! Kakor da ne bi dobro vedeli kako «spoštuje» italijanska republika narodne in gospodarske pravice Slovencev,
!** »•**	-	m	v«",,?	.savsi
V tesnih Staromestnih uličicah se stanovalci prav gotovo ne dolgočasijo. Zdaj tu zdaj tam izbruhne prepirček, zlasti ob nedeljah, ko imajo tudii nestrpneži nekaj več časa na razpolago. Iz prepirčka se po. navadi izcimi pretep in tamkajšnjim stanovalcem ni treba drugega, nego nasloniti se na okno in slediti napetemu dogodku. Zadnjo nedeljo okrog 22. so si privoščili podobno razvedrilo v Ul. Beccherie št. 9. Za to sta poskrbela nekaj nad 20-letna brata Silvano in Ervino Belli s sodelovanjem 25-letne sestre Elvire. Kakor ob vseh podobnih prilikah, je bilo tudi tu kričanja, zmerjanja in groženj na pretek, dokler ni prišla na mesto policija. Toda glavni razgrajač, brat Ervino, je pobegnil, ostali brat Silvano pa se je lotil zgrda tudi policije. Morali so ga ukrotiti s silo, da so ga lahko spravili na policijski avtomobil, in ga odpeljali na policijsko stražnico. Tam pa se je izkazalo, da mladi mož pravzaprav ne more docela odgovarjati za svoja nepremišljena dejanja, ker Si pravkar zdravi zrahljano živčevje pri nekem zdravniku. Za. to so ga odvedli v bolnico, kjer so ga pridržali. V bolnici se je kasneje javil tudi pobegli Ervino in poprosil za zdravniško pomoč. Od bunk in prask je
[
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
Dobražetev” v piranskih solinah
Zaradi slabega vremena, ki je trajalo do pozne pomladi, saj je skoraj vsak dan deževa lo, niso piranski solinarji pričakovali dobre letine. Ko pa se je vremg ustalilo, je nastopila brezvetrna vročina, kar je prav tako slabo za dobro žetev soli. Tako je minilo poletje, ki je piranskim solinarjem dalo kaj malo dela. Toda v avgustu sq se razmere izboljšale; zaradi vetrovnega vremena se je proizvodnja soli naglo dvignila, tako da je sedaj proizvajajo dnevno tudi nad 500 ton. Ob kanalih v solinah so veliki kupi soli, katero nalagajo na ladje. Piranske soline zalagajo s soljo tržišča v Sloveniji, nekaj pa je izvozijo tudi v cono «A» Tržaškega ozemlja.
Delavski svet, ki upravlja soline, išče novih načinov za čim večjo proizvodnjo soli s čim manjšimi proizvodnimi stroški. Stare soline, katerih bazene namakajo še vetrnice, ležijo na nizkem terenu in jih večkrat, posebno ob močnih nalivih zaliva sladka voda. Da bj to odpravili, so v teh solinah pred dobrim mesecem postavili črpalko, ki sladko vodo odvaja v kanale. Zaradi tega se je proizvodnja soli precej povečala.
Po planu bi morali solinarji letos pridelati okoli 25.000 ton soli toda dosedaj so je le okoli 20.000 ton. Ker pa traja sezona za pobiranje soli še dober mesec, so solinarji prepričani, da bodo plan dosegli in ga mogoče še prekoračili. Poleg soli so solinarji odvojili tudi precej magnezijevega klorida, ki ga rabijo kot primes lahkemu gradbenemu materialu.
Nove akordne cene za pristaniške delavce
Ta teden so stopile v veljavo' nove akordne cene za pristaniške delavce Istrskega okrožja. Nove cene je določila komisija delavskega sveta špedlicijskega podjetja ((Intereuropa« v Kopru, po posvetovanju s predstavniki pristaniških delavcev vsega okrožja.
Po novem sporazumu bodo prejemali delavci za vsako tono razloženega ali naloženega blaga od 60 do 177 dinarjev.
Obvestilo
Začetek novega šolskega leta v Zavodu za gluhonemo mladino v Portorožu bo 10. septembra. Zavod sprejema v pivi razred tudi otroke iz cone A Tržaškega ozemlja.
Prošnje za sprejem je treba dostaviti upravi Zaveste za gluhonemo mladino v Portorožu najkasneje do 1. septembra t. 1.
Kratke vesti iz koprskega okraja
Neznane; so včeraj ponoči vlomili v bar kopališča v Portorožu in ukradli iz njega radijski aparat znamke »Kosmaj«. Organi NZ so uvedli preiskavo.
Ivan Koren, ki so ga osumili, da je zažgal seno Karla Jermana iz Škocjana št. 17, je bil Včeraj zjutraj izpuščen, ker ni zakrivil tega dejanja.
Organi NZ so včeraj v Portorožu priprli Bruna Kobeca in
ker sta razprodajala tuje blago po visokih, nedovoljenih cenah.
* * *
V Antenalu pri. Novem Gradu dokončujejo dve- moderni apnenici s proizvodno zmogljivostjo 80 stotov apna dnevno. Končani bosta v prvi polovici
septembra.
* * *
V zadnjem mesecu Ja koprska knjigarna «LI-PA», ki se je nedavno presedla v nove modeme prostore, povečala svoj promet za desetkrat. Prej so prodali mesečno za 65.000 din knjig, sedaj pa za okoli 600.000 din.
* * *
Zadružna agencija za uvoz in izvoz sporoča, (te so začasna izvozna podjetja za kmetijske proizvode:	podjetje
«Fructus» za sadje in zelenjavo, podit t je «Vino» za vino, likerje in žganje, podjetje ((Mleko« za mleko, jajca in perutnino ter podjetje «Prerad» za živalske 9urovime.
Zahvala
Ob izgubi dragfga očeta, moža in sina Jožeta Novela se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob bridiki izgubi stali ob stra-posebno pa še okrajnemu KP, Ljudski fronti, Zvezi političnih preganjancev, Zvezi borcev, Obdelovalni zadtugi iz Bertokov zadru g j iz Kopra, članom godb iz Sv. Antona, Bertokov in Pobegov, vsem vaščanom ter vsem njegovim soborcem, ki so z njim delali in mu pomagali.
EOIDIJ NOVEL
Izgubil ie motorno knjižico
Tov. Alojz Prinčič iz Kopra stanujoč na Trgu Capace št. 1 je izgubil dne 23. t. m. v Kopru motorno knjižico.
Poštenega najditelja naproša.
imel namreč obraz tako zdelan, da se bo moral zdraviti okrog teden dni.
Nesreče in nezgode
Včeraj okrog 16, ure se. je ponesrečil na delu mehanik 29-letni Gaggioli Silvij iz Ul. Ascoli 8. Ko je v skladišču na kolodvoru razstavljal neki kavelj, se je ranil v levo roko. Ostali delavci s0 mu pritekli takoj rra pomoč in telefonsko obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico. Tu so mu zdravniki obvezali globoko rano na roki. Zdraviti se bo moral nekaj tednov.
46-letni natakar Vittorio Ros-sc iz Ul. Media 4 in 21-letni šofer Gaetano Maggio iz Ul. Fo-scolo 39 bi se včeraj zjutraj kmalu zastrupila z ostrigami, ki sta jih sama nabrala med kopa njem na valobranu (Diga). Za" radi bruhanja in bolečin v želodcu sta bila prisiljena zateči se v bolnico, kjer so jima izprali želodec. Okrevala bosta v 8 dneh.
Nevarno se je opekel včeraj popoldne komaj enoletni Guido Derin iz Ul. Fiavia 1245, ki je prevrnil nase skledo vročega mleka. S policijskim avtomobilom so otroka takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni.
Z zlomljeno desno roko se je včeraj dopoldne oglasila v bolnici 66-letna Pasqua Dolceamo-re iz Ul. Rivo 8. Okrog 10 dopoldne je ponesrečenko v bližini pokritega trga podrl kolesar, o katerem pa ni vedela poveda. ti, kako se piše. Kolesar ji je sicer takoj priskočil na pomoč, ker pa je ženska menila, da ne bo nič hudega, se ni zanimala za njegovo ime.
Med delom na motorni ladji «ragliamen<to» se jp včeraj popoldne resno poškodoval 48-let-nj pomorščak Giuseppe Feraz-zoli, ki se bo moral zdraviti v bolnici najmanj mesec dni. Fe-razzoli ima natrt prsni koš in domnevno tudi notranje poškodt be, ki jih je dobil pri padcu, ko je ladja pristajajoč udarila ob pomol.
bo zopet vrnila Italija,
Zelo požrešni so postali. Hoteli bj dobiti v svojci roke upravo nabrežinske občine s pomočjo izdajstva kominf or mističnih voditelj-^ tn z glasovi slovenskih volivcev. Zato se obračajo zdaj na Slovence, da bi jih premamili in spravili na svoje limanice.
Zt prejšnji teden smo delno odkrili tajni sporazum med na-brežinsfcimi kominformisti in italijanskimi nacionalisti. Navedli smo nekaj dokazov, v včerajšnjem članku, oziroma v samem proglasu skupine «Unione democratici italiani« pa imamo nov dokaz, ki potrjuje naše trditve. V proglasu Italijani sploh ne omenjajo kominforrr.i-stov in se zaletavajo le proti Osvobodilni fronti in delno proti SDZ. V enotnem nastopu in sodelovanju vseh poštenih in zavednih Slovencev vidijo nevarnost, oviro njihovim spletkam in manevrom za priključitev naših krajev k Italiji.
S kominformisti so že dogovorjeni. Toda delajo račune brez krmarja, čeprav se poslužujejo groženj, laži in derr.a-goških obljub. Naše ljudstvo jih že dobro pozna in jim ne verjame. Dovolj je trpelo pod njihovim, jarmom, preveg žrtvovalo, dia, bi se zopet pustilo njim v roke. Vsgik naš krnet in delavec, vsaka mati in oče, vsak starček dobi-o ve. da ne bi smel več ziniti slovenske besede, da b' mu esuli in laški pritepenci stopili. za vrat. če b občinsko uprav,, dobili v roke italijanski nacionalisti, še bolj pa, če bi se vrnila Italija. Italijanskim nacionalistom, ki doma še hranijo črne srajce, še zvenijo v ušesih Mussolinijevi «Vincpremo» in ((Tortreremo«, naših Kraševcev pa menda niso še spoznali do dna. če še gojijo v sebi taka upanja.
Tudi oni. ki so se pustili zapeljat; od kominformistične propagande in laži, pa so v srcu. v bistvu še ostah' pošteni, b; moral; zdaj spregledati in pustiti svoje «voditelje» kot Slavca, Grattonija itd. same v njim enaki družbi italijanskih nacionalistov.
Pa poglejmo bolj od blizu ta svojevrstni, izzivalni in žaljivi proglas.
Po demagoškem uvodu n°-udarjajo Italijani v nabrežinski občini predvsem, da bi izvedba tristranske izjave od 20. marca (priključitev STO k Italiji) rešila ekonomsko stanje teh krajev. O tem ni treba niti da pišemo, sa.j vsak naš kmet dobro ve, kako ga ie ekonomsko ((rešila« Italija, ko je 1918.
nobena vas v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini niti ene slovenske osnovne šole, da Slovenci nimajo dostopa v javne službe itd. Kakor da se ne bi še dobro spominjali, kak0 so ob prihodu italijanskih čet no-
PRdaiiSana veliavnosi osebnih izhaznic volilnih upravičen
Ukrep ZVU št. 130 podaljšuje veljavnost osebnih izkaznic in drugih osebnih dokumentov, ki ' so volivcem potrebni za istovetenje pri prihodnjih občinskih volitvah, a je njihova veljavnost že zapadla. Ukrep določa, da je tak dokument veljaven, če na dan volitev rji zastaran za več kot eno leto.
ve Republike v Gorico požigali slovenske trgovine, žgali slovenske knjige, pretepali in preganjali Slovence itd.
«L’Unione democratica rta-liana« trdi, da odklanja vsako cepitev nabrežinske občine na podlagi narodne razmejitve. Tudi mi odločno odklanjamo vsako cepljenje nabrežinske občine in sploh vsakega košč ka slovenske zemUe. Borili se bomo, da se ne bo vrnila Italija niti v eno samo slovensko, vasico. Narodnostne meje pa v nabrežinski občini sploh ne poznamo, ker so to slovenska tla, slovenska ohala, a kar je Italijanov, so le gostje, tujci na naših tleh.
Prerokovanja o nekakšni novi razmejitvi spadajo v časopisno gonjo, o kateri smo pisali že pred meseci in so jo ponovno izvlekli na d: n za svojo volilno propagando. Stališče Osvobodilne fronte v tem vprašanju je jasno. Mi hočemo demokratizacijo vseh ustanov in javnega življenja, uveljavljanje naših narodnih in gospodarskih pravic, da bo prišlo do ustvaritve zares svobodnega Tržaškega ozemlja po predpisih mirovne pogodbe. Vsi volilni računi in manevri italijanske skupine ne bodo mogli prevarati našega ljudstva še manj pa spraviti v cono B italijansko upravo, kot jo priporočajo za ((začasno« rešitev tržaškega problema. V proglasu je še poziv na slovenske volivce «delle zone d; Me-de^zza, Ceroglie, Malchina, Sli-via, Precenico, S. Pelagio, Pra-
Nadvse zanimiv in grozilen pa je zaključni poziv, naj se slovenski volivci zavedajo važnosti teh volitev. ((Poiehe k amministrative, ehe seguiranno a quelle delTottobre venturo, si faranno, r„e siamo ferma-mente cemvinti. con lteggi, ordli-namenti e stafo giuridico ita-liano«. «Spetta mus...» bi jim rekli v Trstu!
Italijani hočejo vsekakor strahovati Slovence v natore-žinski občini, češ pazite, kaj se vam bo lahko zgodilo, ko se ■povrne Italija. Takih groženj se še ne faojimo. V odgovor pa se bodo prav gotovo Slovenci v nabrežinski občini še bolj strnili, da se ne bodo vsedli na županovo mesto razni Bro-vedani niti Bandini ali Slavisc.
Zaman je poziv; «Seelgano gli elettori slavi, fra i due mali quello mdnore. a loro disere-zione«. Računarskih «nasvetov» italijanskih mlinarjev slovanski volivci v nabrežinski občini ne potrebujejo. Ce bi bilo treba izbirati, si prav gotovo ne bi izbrali najslabše zlo, t. j. italijanski jarem.
Občinske volitve so za to, da si izvolimo svojo občinsko upravo, take može. ki bodo znali dosledno braniti naše na-rodne pravice, naš obstoj in razvoj, ki bodo znali pravilno voditi občino in njeno gospodarstvo. Naši nasprotniki, zlasti italijanski šovinisti in ko-minfonmistf se bodo v tej volilni kampanji posluževali vseh zvijač nakan in laži ter strahovanj. Nas pa ne bodo ne preslepili ne ustrahovali, ker dobro vbmo, kako grenke dni bi dočakali Slovenci, če bi ponov^ no prišli v njihove kremplje.
Tržaška brigada
se je razšla
Delovna brigada tržaških mladincev, ki se je udeležila dela za novo progo Doboj-Ba-nja luka in ki si je dvakrat pridobila naslov udarng, se je vsoboto zvečer ronovno zbrala, da skupno preživi vesel večer, preden se razide. Predstavnik glavnega odbora Zveze antifašistične mladine in poveljnik brigade sta imela kra.tka govora; poudarila sta, da se brigada sicer razide kot formalna enota, vendar bodo vsi mladinci, ki so jo sestavljali, vedno pripravljeni nastopiti zopet skupno vsakokrat, ko jih bo dolžnost klicala.
in cUaifp
iPlimottki dnemi/k!
OF
Seja okrajnega odbora OF IV. okraja bo danes 28. avgusta ob 20. uri. Bodite točni! v # *
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanje za izlet na velesejem v Zagreb za 15.,
16., 17. in 22., 23., 24. septembra z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sar.cinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljatf pri tov. Slavcu Benjaminu at. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Frar.cu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
Vpisovanje se zaključi 5. septembra. Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih.
* * *
Okrajni odbor OF za II. okraj priredi 3 dnevni izlet na zagrebški velesejem, in sicer
15., 16. in 17. septembra. Vpisovanja so za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonkovec, VOM, center mesta in Sv. Alojzij dnevno na stadionu «Prvi maj« od 9 do 12 in od 16 do 20 ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv Just v Ul. sv. Vito 17 vsak torek, četrtek in soboto od 19 do 21 ure. Za sektor Lonjer in Kati-nara vpisovanje dnevno pri tov. Zofki Cok. Zaključek vpisovanja 5. sept. Skupna cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
* * *
Vpisovanje za izlet v Komen dne 8. septembra 1951 je na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini, za Salež pri Miliču Milanu št. 32. za Gabro-vico pri Kralju Ivanu št. 51, za Sv. Križ pri Svab Marici št. 34.
* # *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 15., 16. in 17. septembra, odhod z vlakom v soboto 15. septembra zjutraj, povratek v ponedeljek 17. septembra ob 23. uri. Drugič bo izlet v dneh 22., 23. irj 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu do vključno 6. septembra t. 1. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu.
* * *
IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-01J AN SKO JAMO. Vpisovanje in informacije na sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta.
# # *
OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevn; izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m. pri Cirilu, Ul. S. Marco 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer.
Glasbena šola v M
Vpisovanje v GlasW*|; šolo bo od 3. do 8. i
bra od 11. do 12. ** Ulici Sv. Frančiška «, « Vpisati se morajo di gojenci iz Barkovelj, ^ čin in ostale okolic*-zarjamo, da bo letos pouk tudi v Skednju- , Na Glasbeni šoli V»\ jejo klavir, solopetje>fjL tične predmete ter vse.J kestralne inštnimeDt*^J lo, kontrabas, klarinet, "j bento itd.).
RAVNATEL#
PROSVETNA
Prosvetno društvu v
organizira dvodnevni kkj BLED 8. in 9. seP*£f, Vpisovanje na sedežu ^ Skednju do vključno “ sta. Vse potrebne i1 dobite pri vpisu.
.SlavP
Prosvetno društvo (Vj( Škamperle« obvešča vse -,c in pevce, da bodo re^Be^id ske vaje vsak torek • i” kot običajno v društV*®5 štorih.
***
Prosvetno društvo w jv. Kosovel«, OF Sv. Vid 15^ Just priredijo za člane tembra izlet v Uirsko_®lS, j)
Vpisovanje vsak večer $ do 20.30 ure v prostorih svetnega društva ((Sreč* sovel« v Ul. Sv. Vid
NOČNA SLUŽBA LE1^,
Al Cedro, Trg Ob^S Picciola Ul. Oriani 2; lute, Ul. Giulia 14; v Barkovljah in Nicoh v
nju.	>
Portorož
IZLET ZA
Veliko revijo ob n10^
1. SEPTEMBRA l95^ Pričetek ob 21. db Trgu Svobod*-
Začetek vpisovanja avgusta pri «Adria' press«.
2 GORIŠKEGA
POBERPOB
Huda suša in previsoki davki
Vinicija Maggiorinija iz Trsta, Ida mu jo vrne na dom.
Prispevaj'te za
KULTURNI
DOM
22-letni mehanik Alojz Suban iz Ul. Bonomea 81 se je včeraj potolkel po desnem kolenu, po rami in po komolcih, medtem ko je preizkušal motorno kolo. Na cesti proti Proseku ga je vozilo zaneslo preveč na desno, tako da je z desno stranjo podrsal po zidu in dobil omenjene poškodbe. Zdravili se bo moral 7 do 9 dni.
Snoči nekaj po 18. uri je 31-letni Viktor Babič v Ul. Fiavia z lahkim motornim kolesom podrl 77-letnega Giovannija Germanija, medtem ko je ta prečkal cesto Nesrečnega starčka, ki
stanuje na Stari Istrski cesti 169, so z zasebnim avtomobilom takoj prepeljali v bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, da ima zlom kosti v levem stopalu ter številne odrgnine P° čelu, rokah in nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 do 40 dni.
Nas Kraševce tepe nadloga kot da bi se v resnici z bogom Okregali. Dežja letos noče in noče biti. Dežuje V Sovodnjah, v Furlaniji, vse naokoli je zaprto, samo pri nas ne bo padlo niti kapljice vode. Velika suša, ki je letos še posebno občutna, je prizadejala po njivah precej škode. Grozdje je na primer dobro kazalo. Grozdi so bili polni še nedozorelih jagod, ki so veliko obetale. Toda moče ni bilo od nikoder in grozdje je ovelo tgr ga precej popadalo na tla.
Ne samo to, da nas tare suša. tudi davki so letos tako visoki, da jih ne zmoremo plačevati. Marsikateri posestnik mora plačati za njive m živino tudi 90.000 lir letnega davka. Srednji in manjši kmetje pa plačujejo kar od kraja okoli 50.000 lir letnega davka. Ljudje pravijo, da bi se dalo tako visoke davke odplačevati samo v primeru, da bi lahko eno kravo zredili v enem letu. Ker pa kaj takega ni mogoče kajti za zrejo ene krave so potrebna tri do štiri leta zato postaja vprašanje, kako bomo tako visoke davke plačali vedno bolj kočljivo. V tem ne govore samo v sleherni kmečki hiši, ampak tudi v cerkvi s prižnice. Tudi župniku so namreč določili, v primeru s kmeti sicer neznatno vsotico samo 11.000 letnega davka, ki ga bo pa moral vendarle plačati.
Letos so davke že vdrugič zvišali. Ce bo šlo tako dalje, bo začela Doberdobčanom trda presti. Zato opozarjamo občin-• sko upravo, naj se v sedanje
stanje poglobi in poskuša najti Vzroke, ki so dovedli do tako neljubega stenja prebivalstvo v tej kraški vasi. Pregleda naj, kje tičijo vzroki in jih odstrani, če noče, da se bodo ljudje pričeli o njej neljubo izražati.
STANDREZ
Dež prekinil dobro prireditev
Pisali smo že, kako se je vsa štandrežka mladina z velikim veseljem in požrtvovalnostjo pripravljala na uprizoritev Jurčič - Govekarjevih ((Rokovnjačev«. Preteklo nedeljo, ko bi morala biti rja letnem odru pri zadružni gostilni premiera, je bilo ne samo tam, ampak po vsem Standrežu že od zjutraj vse živo.
Tudi po drugih bližnjih vaseh in v Gorici je vladalo veliko zanimanje za to prireditev. 2e v popoldanskih urah je bila gneča pred vhodom na prireditveni prostor taka, da so bile vstopnice že mnogo pred pričetkom razprodane in je mnogo ljudi moralo oditi.
Ob 20. uri so bili zasedeni vsi sedeži in tudi ves prostor namenjen za stojišča. Vse je z veliko r.-apetostjo pričakovalo začetka igre. 2e takoj v začetku so gledalci odnesli najboljši vtis, spričo lepega scenarija, ki je delo požrtvovalnega domačega umetnika in njegovih sodelavcev.
Tudi potek igre same je ugajal, saj je snov zajeta iz krogov preprostega kmečkega ljudstva. Tako je naglo potekel čas jn gledalci se niso prestrašili niti grmenja in pobli-
skavanja, ki se je vedno bolj bližalo od jugovzhodne strani zlasti pri drugi sliki drugega dejanj^. Sele debele dežne kaplje ob začetku tretjega dejanja so pregnale gledalce in igralce, da so si iskali zavetja. K0 je dež malo ponehal so znova začeli s prekinjeno igro, vendar pa se je vlila nova, še hujša ploha in igralci kljub vsej požrtvovalnosti niso ipogli nadaljevati.
Kakor je bilo že omenjeno, bodo standrežki prosvetarji ponovili igro v nedeljo 2. septembra na istem prostoru in po znižanih cenah, da bodo tako prišli na svoj račun tudi tisti, ki so videli preteklo nedeljo samo prvi dve dejanji. Opozarjamo, da bo začetek pol ure prej in sicer točno ob 19.30.
kOF I. okraja organizira dne 23. septembra 1951 enodnevni izlet v CRNICE, GOJACEVO IN VRTOVIN NA VIPAVSKEM.
Vpisovanje je na sedežu odbora, Ulica R. Manna 29 vsak dan od 17. do 19. ure — ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Podrobnejše informacije se dobe na sedežu.
Zagrebški ve
Izleti »Adejcir z manom in vlako®-,* 20. do 23.	sep**1®
IZLET
v Maribor in &
29. in 30. septe®*9
z avtopulmano®'
. JI
Pričetek vpisovanj« avgusta
Izlet na Poldanovec in Višarje
SPD iz Gorice priredi v soboto 1. in v nedeljo 2. septembra dvodnevni izlet na Višarje in na Poldanovec (Jof di Mie-zegnot, 2089 m). Skupina, ki bo šla na Poldanovec, bo prenočila v Ovčji vasi, odkoder bo drugi dan krenila proti vrhu. Tisti, ki gredo na Višarje, se bodo peljali do Zabnice.
Vpisovanje pri Darku Šuligoju na Travniku. Cena po 650 lir za člane in po 700 Hana nečlane. Odhod s Travnika v soboto ob 14.30 s kamionom
Med igranjem se je ranil
Predvčerajšnjim popoldne je j rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 3-letno Marijo dTsep iz Ul. Balilla 15. Deklica se je med igranjem ranila s težkim likalnikom,
Ozdravela bo v enem tednu.
Planinsko društvo
9. septembra izlet r.a Selilo Neveo z vzponom na Montaž, Viš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra.
Z DIV
Vsi atleti naj pospešijo treniranje zaradi tekem s skupinami iz Domžal in Maribora.
_ V torek in četrtek bo običajno treniranje na stadionu «Prvi maj« od 15. ure dalje. Priporočamo številno udeležbo.
NOV PREDPIS ZA VOŽNJO PO CESTI GRLJAN - TRST
Občina obvešča, da je bila uvedena p0 določbi ZVU sprememba na cesti Grljan - Trst, po kateri ni dovoljena vožnja, ki presega brzino 48 km r.-a uro.
tiMtniiMiMUiiiiiiiiiiiiiiiijtiiiiiiiiiiiininiii,!,
MALI OGLASI
s
venakl w(Čktn° itllljanski i" sa rtii ’ sposot)na uradniške-sa dela .šče zaposlitev tudi pol-nevno. Naslov na upravi lista.
ADEX-IZIČ}1
ki bo od 15. do septembra 19&' ,
Vpisovanje ^ Adria - Expre»® ■ 1. avgusta Dflr
ADEX.UL
Enodnevni
IV
16. septembf*
v Postojno Komen
dvodnevni 15. in 16. s«P'
v Ljubljano
tridnevni * .
15., 16. m 17. seP'1
V Rovinj ^
Vpisovanje Pri Express», Ul. F- »* 5b - tel. 29243 od z ■
-	-	-nte®P
gusta do 1. sep!
..VELIKA REVIJA OB MOIUI1’
dne I. 9. 1951. ob 21. uri na trgu v Portorožu
PROGRAM: Operne ari/e solistov ske opere, balet, jazz, muzikalni *rt\ plesni artisti - Ježek - Hum psi - ^
Konferensira Božo Podkrajšek
.rtO
Po prireditvi prosta zahava v vseh hotelih V po'
Vstopnina: Din 200.—, 150,— in 100.—; Lit 500 200.—. Na prireditev vozi iz Trste parnik «VlDA”. ip0n< dom ob 19. uri in s povratkom iz Portoroža ob 2. urVršt Prijave in predprodaja vstopnic: Adria Expre9S Putmlc Portorož.
PRIMORSKI dnbvnik
— 3 —
28. avgusta 1951
SE EN PORAZ
^unjastega imperializma
v teh zadnjih dneh je v Tr-slu sar deževalo  i-;l.
•------—	italijanskih
Stih naiodličn«ših vodi-hh i Vw? ®°8«>6ih strank, ki naj ^ /J- ^speri pozval, mist«n'L V0l;l0 sP««o PMi-o M-
jo **Jh volitev sestavi-enote° iredentistično listo *mo^n°m “San Giusio». Kot "a. Bl^rOČail Prvi Prišel »o*, ki igra v Rimu
sW go ne samo kot pred-CL,n“h» Tržačanov, jansi* 1 , ko)‘ demokrist-Pr&j .^f^Kientarne skupine. zop€t odšel= in zo' 4 hn odšel ter pravijo ild B] “Pfrt Prišel- Toda tria. *®nske i Politični tajnik Kr-So«»no „^>kr;icije Red®to Pri tem’ vi s°r' ie dejal
enotai ]istfr!Ja ’ da Ie proti ip	«italijanstvo
ffclcai j «eba pač braniti z enotisredstvi kot -je *iaa*r	llsta,>- Tako se
^ m*nT?riovo 3e pri
00 fešiatinn	preizkuše-
ie 3 katerlm fečanom	? Mussolini Tr-
Č5n0m __	ln ne samo Trža-
bi tijubilimenijati možgane, da
°*tele h-^3 fepa.triio>>-ke ^	dentistične strarv
*če; a	sledeče	stali-
stov jn	l»to	iredenti-
'ašiati >™li y prvi vrsti
"ato rt ,••	*’ Monarhisti,
8tranka L ^nska liberalna
? š* Tt^m° Qualunque
*9SS1’S^ah”puWi-
Pfej naSnr„, ’ 1 Je bila naj-U*ta de fa °,tna- <<Partito socia-
ie ostal dosleT213 Giulia,) P3 'lotnl ii,i; . dn9 nasproten, e-
^oldne n= r ^ V nedeljo
*u dokončno	kongre-
*l voditen *. ! 11 sam rim-fagat.	stranke	on.	Sa-
** enot!?^ lal*° rečemo, da
sVo iredentistične liste
tov Dr;jjr° ne bo prišlo, če-^očitev J°’.da bo končna fcrejj^ Padla danes — v
SlaJbeSei7^aIzaprav d0Saia? ^olitvah so —S| 23 zrna8° na l^ntisti m ,	4 se zdi —
^ili. Torta Prekasno ugo-*>otaii * uS°toviti so -jih
22* »ofr k že na zad--ffia ,,i Pred dvema le-
XS": »"i< <*«*
>rotir2V’„kLjim je ZVU
. dala voni« t 4v ie nT	Pravico, če-
l^šlte .iv.uradnih podatkih v> Sr^me ZVU dala ve hVe ®Pet ‘1° 23 letošnje vo-* 0kr°s! 10.000 esulom W S se ve, da bodo gla-v' n n^^tične stran-
^J^gatl	”e m°re
’ e^mo ce odvza-
Tvj Pravico poleg šte-V?1 Slo aCanom' v.sem trža-, 'M TUv^cem in večini tr-)a?ov, ki o Italiji
mirovno poged-
c več slišati.
^ui^^rodni 36
trt “nperialis-tično u1?? Vv ega «vprašanja» lijan^j Ugoden. Beraškim imiperialističnim: sv, lil namr!^ prav nič ’ * Jugoslavijo obi-JSiltj W + in almeriški _ -° si mislijo vNl sov »e morejo s da]; t	° ^e*n, kako
^'^‘^.Prav za-b? a'esecetv, Zagnali P^ed dve-t ®>ejS0	tlsto. doslej naj
^entisti6^Ug°Iovansko i-
traia karnPanjo, ki še 80 zač ,	*■' kominfor-
vJ^ati j. ' De Gasperija ^	jp.^'	s	Trsto-rm	dozi-
Jj^likih štr-56 ^ zato znašel
k^teh in se za ne-
• *iotel  se za ne-
*i)e^Vorn°sUVS7i .delno znebiti-tu?11 Po7il„. .Z_a,to Je v za<J-
‘ tak' F5 °n,i prav go-S bii-^^ddjo - ne 8bi> V]ade ladi- Predsednik
^ ški ^nosti
s—
>]artSte>> dejal <<Glornale di sicer	bo rimska
at*pr;-
«« dn	Italiji, ven-
«« 1‘1	^di oni
dblžnosb,, ^ se
^0(J
P-aki v
*»' zai mnogo b°lje
*«’ ^^PoSvl °bUPni P010" tu 1 taii-s ajo namreč, fe.^a jj . na plebiscitarna
»SS tdOŽivda Je bolj OS ’ ar bi imelo pa.č
% Eah?ledice Za vSako ‘C’ je	V0	Italiie po
t>ravicf,VZf'10 bi iredenti-t>^’0 njihov«3 Pu vSaj ze16 ^»h?lSt>iki *zahteve pred ^stranske izjave,
Ni e 'dei^ o sam Sforzov V^sr,ikom , S®ra» ~ dalo Španijo Y roke izgovor, *statuv r, nili drusega, i;, ’ k: .	Isti	list trdi
ItNr žl meli Pravico na ta ^tičnl Primeru, če bi
^ dol-^stotko rke °d tl' SS“l« Prw H g aSOV’ ki 50
Sw?« leto- dvema letoma, X'«ePr?v Km° nekai Pro-
ta P-!ttent v K udl nad 50.
dernokri^*- narekovalo V f S"st^n3kega po
stnat Saragata’ J? 01- tudi tržasi. ’ kl 3e dejal, J* ao°kaInega J Volitve prav "U.1? tile . Pomena, kakrš-
Mi'a-
veiiki’ l1,o6ejo ire-*kih ?°litični ’ 06 medna-^"jen oktobr-5 t-m '»olj t- yolitev v Tr-S J*veda n]i^alizirati, in
> - lr«dem? ,emu rezul-»oiltu U Prav . Porazne-‘rod-
svživa 88 Dem Qezavuiranju Nh solzam ^fdsPerijevega
njegov drugi poraz v zvezi s Trstom. Prvega je namreč doživel, ko na njegov poziv gen. Winterton ni hotel odložiti volitev na spomlad. (V istem času je njegova zunanja politika doživela še tretji poraz: francosko ponudbo «moralnega zadoščenja« namesto revizije mirovne pogodbe).
Končno moramo povedati še, da se je z velikim hrupom v Nennijevieim «Avanti» razpisal njegov «luogotenente» v Trstu Salvo Teiner, ki se bo z Neranijevo listo PSi kot Vi-dalijev zaveznik pojavil samostojno na volitvah z vsemi Vidalijsvimi parolami, ki pa se bodo v toliko razlikovale, da bo z njimi odkrito povedal, da je edino za italijansko rešitev tržašikega vprašanja. Zakaj bo kominformisti smatrali, da tudi v Trstu Nenni poskuša teren? Med glavnimi vzroki je prav gotovo ta, da hofčejo kominformisti vedeti, koliko glasov bi dbbili, če lyi se začeli tudi v Trstu odkrito izjavljati, d& so na stališču ponovnega zasužn jen ja našega mesta k tisti nesrsčni deželi, v kateri smo zlasti tržaški Slovenci toliko pretrpeli, da se vanjo ne želimo vrniti nikdar več.
Nova postaja
radia Trst jugoslovanske cone
KOPEK, 27. — Te dni se je začela montaža novih naprav koprskega radia radijske postaje jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja v Kopru,, ki bo imelia od! sedaj jakost 6 kilovatov.
Radijska postaja jugoslovanskega področja Tržaškega o ZMnlja, ki je bila ustanovljena pred/ dvema letoma, ima svoj krog poslušalcev ne samo na vsem Tržaškem ozemlju, pač pa tudi med pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zelo jo poslušajo tudi V Italiji. Positaja oddaja svoje programa v italijanščini, slovenščini in hrvaščini. Nova postaja bo začela delovati v septembru.
Mac Cloy v razgovoru
z Adenauerjem
BONN, 27. — Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy je danes sprejel Adenauerja, "s katerim se je razgovarjal štiri lire. Razgovarjala sta se o odnosih med zavezniki in Zahodno Nemčijo, zlasti pa o nemškem doprinosu k obrambi Zahoda ter o izvozu nemškega premoga.
Iz Pariza javljajo, da se bodo zahodni visoki komisarji v Nemčiji udeležili angleško-fran-cosko-ameriške konference v Washingtonu.
Harrimanova tiskovna konferenca
Maršal Tito in tiarriman sta se razgovarjala o vprašanjih vojne in miru - Morebitni napad na Jugoslavijo ne bo ostal lokaliziran Zgrajenih je že 30 km mladinske proge Doboj-Banja Luka
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 27. — V nedeljo okoli 14. ure popoMne je zakrožilo nad Ljubljano šti-rimetorno letalo in se počasi usmerilo proti zahodu: bilo je posebno letailo Averella Harri-inana, posebnega svetovalce predsednika Trumana, ki se je po obisku pri maršalu Titu na Brdu pri Kranju in po tiskovni konferenci n» Bledu vračal preko Pariza v Washington.
Harriman je prišel na ljubljansko letališče v soboto zgodaj popoldne; z avtomobilom se je z letališča odpeljal k maršailu Titu na Brdo. Po obširnih razgovorih je imel Har-riman v nedeljo na Bledu tiskovno konferenco za domače in tuje novinarje.
Na tiskovni konferenci je posebni svetovalec predsednika ZDA v splošnih črtah prikazal potek svojega razgovora z maršalom Titom in drugimi predstavniki jugoslovanske vlade. Rekel je, da je izmenjal mnenja o vprašanjih vojne in miru in o možnostih preprečevanja novih napadov. V razgovorih so se dotaknili tudi vprašanja ameriške pomoči Jugoslaviji.
V odgovorih na vprašanja novinarjev je Harriman izjavil, da se strinja z mnenjem, da napad preti Jugoslaviji ne bi mogei ostati lokaliziran. Dodal
je, da sicer njegovemu obisku v Jugoslaviji ni treba pripisovati posebnega pomena, da pa je imel zelo koristno priliko za izmenjavo mnenj.
Kar se tiče ameriške pomoči Jugoslaviji, je Harriman podčrtal, da je bila ta pomoč dana brez kakršnih koli političnih pogojev.
Ob koncu .je posebni svetovalec predsednika Trumana izjavil, da je maršal Tito izrazil upanje, da se bed® odnosi med Jugoslavijo in ZDA razvijali na osnovi tesnega sodelovanja in sporazuma
Po tiskovni konferenci se je Harriman odpeljal z Bleda z avtomobilom v Ljubljano, kjer ga je čakalo njegovo posebno letalo, s katerim se je odpeljal proti Parizu.
* * *
Te dr;} bo poteklo šest mesecev, odkar so začela dela na novi progi Banja Luka - Doboj. V tem času so mladinci zgradili eno tretjino proge v dolžini 30 km, po kateri že vozi vlak. Zgrajen je tudi veliki predor Celinca, dolg 400 m, medtem ko sedaj prebijajo nov predor «Ljeskove Vode», dolg 1400 m, ki je najdaljši predor te vrste, ki je bil doslej gra-jerj v Jugoslaviji.
Te dni se vračajo inozemske mladinske brigade, ki so to
poletje pomagale graditi progo jugoslovanski mladini.
* * *
Tradicionalne žetvene svečanosti Cehoslovakov y Jugoslaviji se bodo vršile tudi letos in sicer v Daruvarju 1. in 2. septembra. Pri svečanostih bo sodelovalo okrog 6000 Cehoslovakov iz vseh krajev Jugoslavije.
R. R.
8. septembra odpotoval iz Londona na Dunaj, 10. septembra pa v Jugoslavijo, kjer bo gost jugoslovanskega druištva pravnikov. Potoval bo nato v Ženevo, kjer se bo udeležil razgovorov zs sporazum o trgovini in carinskih pristojbinah.
NOVI DOKAZI KOMINFORMOVSKEGA italijanskega cunlasleaa imperializma
Longo in Mieli zahtevata ponovno Tržaško ozemlje, razširjeno celo do Pulja, Togliatti pa odkrito vrnitev Brige in Tende zagovarjajoč pri tem Mussolinijev razbojniški in zahrbtni napad na Fraicijo • Pesimistični komentarji rimskega tiska o razgovoru Tito Harriman
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — V razburkane italijanske nacionalistične vode so spet kar se da aktivno začeli posegati kominformisti z zelo širokimi argumenti, ki gredo od Trsta in Istre do Brige in Tende, pa vključujejo tudi nekaj malce sramežljivih namigov na kolonije.
Po mučr.em vtisu, ki so jih v Trstu naredile odkrito iredentistične izjave Nennija in njegovih, se je italijanski komin-formizem za nekaj časa zagrnil v molk glede Trsta, verjetno na prošnjo tržaške sekcije KPI, ki je v svojem volilnem programu docela pozabila na svojo nekdanjo «boljšo rešitevs in je zaradi tega očitno z nekako nejevoljo sprejemala članke v glavr.em glasilu KPI, ki so postavljali na laž njeno trenutno indipendentistično po-barvano «itr.ijo».
Toda ker se današnja italijanska politika (s prostovoljnim sodelovanjem vseh strank) vodi po nevarni poti tekmovanja v nacionalizmu, tudi kominformisti niso mogli ostati dolgo časa v svojem dvoumnem molku. Iz strahu, da v nacionalistični tekmi ne zaostane predaleč za svojimi konkurenti, je KPI preko svojega glasila «Unita» spet odločno zatrobila na iredentistični molk.
Kot rečeno, je ta najnovejši izbruh kominformovskega italijanskega nacionalizma dokaj širok. Seveda, na dnevnem redu je vprašanje revizije mirovne pogodbe, ki ga rimska vlada vihti kot, slepilo za nezadovoljstvo med italijanskim ljudstvom.
Kominformistični prvak Lui-gi Longo je objavil v «Unita» uvodni članek, ki dokazuje, da revizija, kot jo hoče De Ga-speri, pravzaprav ne streže nobenemu italijanskemu ((nacionalnemu interesu«.
»Značilno dejstvo je, pravi Longo, da v prtljagi zahtev, o katerih pravijo listi, da jih nosi De Gasperi s seboj na svojem potovanju v Ameriko) ni nobene zahteve, ki bi mogla mirovno pogodbo ((omilit! in jo izboljšati v našo korist«. Tako ni v tej ((prtljagi«, kot razlaga Longo, Hiti «sence zahteve po «povečanju tržaškega ozemlja proti Istri, tako da bi vsebovalo italijanska področja vse do Pulja«. Nasprotno, De Gasperi «še enkrat vara interese in težnje Tržačanov in Italijeu.
Po tem imperialističnem izbruhu, ki si ga rimska vlada niti ne upa javno izreči, in ki meče poglede r.e le na Trst, temveč tudi na ((italijanske predele vse do Pulja« (po Nen-nijevem obsega ((zahodna Istra« tudi Rašo, in bogve, kako široki so ti Longovi morda nalašč nekoliko elastično označeni ((italijanski predeli«), se Longo obrača proti zahodu in pravi, da v «prtljagi» prav tako ni «niti sence o zahtevi, naj se popravi velika krivica, ki je bila storjena naši suverenosti, naši integriteti in nacionalni varnosti, našim gospodarskim interesom, s priključitvijo Brige in Tende k Fran-cijin.
Vprašanje Brige in Tende
načel tudi Togliatti, ki so ga, kot dopisnika «Gazzettina» in ((Giornale di Trieste« De Gasperija v Valsugani, obiskali uredniki torinske «Unita» v njegovem gorskem letovišču v Macugr.agi pod Monte Rosa. Kot smo izvedeli, da hodi De Gasperi po gorskem svetu v puloverju iz zelene volne, tako «Unita» pove, da je Togliatti «zelo cgorel« in da ga je sploh samo zdravje. Med pogovori o gorah, športu in letovišču pa o primeru igralca Carverja iz torinske Juventus se je Togliatti spustil tudi v politiko in dejal o francoskem predlogu za amoralno prilago-prišlo na pamet, da bi razkrili globlje vzroke tega rezadovolj-ditev mirovne pogodbe:
«Ce pomeni ta predlog pobudo, da bo Italiji vrnjeno o-zemlje Brige in Tende, je zadava zelo zanimiva in jo !x»do nedvomno z veseljem sprejeli vsi Piemontezi in vsi Italijani. Okrnitev Italije za Brigo in Ten,do je bila najbolj absurdna stvar v pogodbi, če pomislimo, da Mussolini Franciji končno ni prizadejal drugega
no dokazovanje a la Pajetta, Renata Mielija (ki bo verjetno šlo tržaškim kominformistom najbolj na živce), da je uresničenje mirovae pogodbe glede Trsta najboljša pot za priključitev STO k Italiji, da je skratka to ((najbolj realistična« politika italijanskega iredentizma.
Takole pravi Mieli: «Dokler v Trstu vojaško gospodarijo na eni strani Anglo-amerikanci, na drugi pa titini, ni niiti resno govoriti o povrnitvi pod italijansko suverenost«. Treba je torej, kot «prvi, neizbežni korak« uresničiti STO, in «samo nato bo mogoče pošteno misliti na možnost boljših rešitev«, ki d.a jih mirovna pogodba «na noben način ne onemogoča«.
((Boljša rešitev«, ki jo je Vi-dali za predvolilni čas. v strahu za glasove, poslal skozi vrata, se torej vrača skozi okno v kominformistično politiko. Vrača se vzporedno z novim imperialističnim «crescendom», ki ga uprizarja italijanska
V Londonu čakajo
na iranske predloge
LONDON, 27. — Trumanov posebni odposlanec Harriman je včeraj prišel v London. Ob prihodu ga je sprejel Richard Stokes. Novinarjem je izjavil, da je bil zelp razočaran, ker so se pogajanja v Teheranu prekinila, in da upa, da ge bodi) razgovori lahko nadaljevali V; oko liščinah, ki bodo omogočile praktično razpravljanje o vprašanjih, k.i niso bila še tešena. Pripomnil je, da se ne sme podcenjevati dejstvo, da so dosegli znatne uspehe, čeprav je treba rešiti še več vprašanj.
Danes se je Harriman sestal z Attleejem, pozneje pa je bil navzoč na geji vlade, katere se je udeležil tudi Stokes. Takoj nato je Harriman odšel na ameriško poslaništvo.
Iz obveščenih virov s® je zvedelo, da so britanski ministri sklenili, da ne bedo stavili nobene nove ponudbe Perziji, dokler ne bo perzijska vlada dala pobude za nadaljevanje razgovorov. Baje je ta sklep odobril tudi Harriman.
Predstavnik zunanjega ministrstva je danes zanikal, da je bi bila o vprašanju iranskega petroleja kaka nasprotja med Londonom in Washingtonom- V Londonu niso zgubili upanja, da bo Teheran stavil nove predloge za nadaljevanje pogajanj.
takšna revizija mirovne pogodbe bi bila edir.a. ki bi francoski vladi «delala čast». Toda Togliatti se «boji», da Francozi (ki so vendar utrpeli leta 1940 samo ((moralno škodo«) na to sploh ne mislijo.
Poleg Longovih želja po Istri (ki se ji pridružujejo sramežljive besede o tem, da je Italija ((izključena od uprave lastr.ih kolonij«) in poleg Togliattijevega opravičevanja Mussolinijevega napada na
(kjer živj 90% Francozov) je Francijo se uvršča gostobesed-
Ameriški očitki Indiji
v zvezi z japonsko pogodbo
Indija namerava skleniti ločeno mirovno pogodbo - Gromi-ko izjavlja, da bo na konferenci stavil svoje predloge
NEW YORK, 27. — Voditelj sovjetske delegacije za konferenco v San Franciscu Gromi-kc> je oh svojem	prihodu v
Nevv York izjavil, da bo Sovjetska zveza predložila na konferenci predloge za mirovno pogodbo 2 Japonsko.
Pripomnil je, da bodo sovjetski predlogi objavljen; med konferenco, ter ie izrazil upanje, da bo prišlo do rešitve, ki naj čim bolje varuje interese držav, ki so najbolj trpele zaradi japonskega napada, in da bo Japonska lahko zopet nave. zala normaine odnose z vsemi drugimi državami sveta.
Ko je p recital svoje izjave, je odklonil odgovore na vprašanja., ki so mu jih postavili novinarji.
Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v parlamentu prečital vsebino odgovora ameriški vladi, v katerem indijska vlada odklanja vabilo na konferenco. Besedilo so objavili včecaj v Washingtonu in Nehru je obžaloval, da so odgovor predčasno objavili v drugih državah.
Parlament je s ploskanjem sprejel one točke, kjer se poudarja, da bi morala pogodba «vrniti Japonski častni in zadovoljiv položaj v skupnosti svobodnih narodov« in da ((indijska vlada pripisuje največjo važnost povratku otoka For-moze Kitajski«, Indijski odgovor vztraja tudi na tem, da vprašanje otokov Riukiu in Bonin, k^kor je bilo nakaz no v pogodbi, nosi v sebi tali bodočih sporov in nasprotij na Daljnem vzhodu.
Nehru je "a koncu izjavil, da ima Indija namen napraviti kolikor mogoče hitro konec vojnemu stanju z Japonsko s podpisom ločene mirovne pogodbe, toda spričo nasprotujočih g; stališč raznih drža.v o tem vprašanju se je v tem smislu samo jnalo napredovalo
Sinoči pa Je ameriška vlada objavila svoj iodgovor na indij, sko noto. Odgovor pravi, da je ameriška vlada «zel<> presene-
čena« nad indijsko namero, da hoče skleniti posebno mirovno pogodbo z Japonsko, ker se ne sklada z določili sedanjega osnutka pogodbe.
Na trditev v indijski noti, da sedanji osnutek , pogodbe ne priznava Japonski ((častnega, enakopravnega in zadovoljivega mesta v skupnosti svobodnih narodov«, odgovarja ameriška nota:
«Vlada Združenih držav je mnenja, katerega so z njo vred tudi japonska vlada in ljudstvo ter mnoge druge države, d^ nameravana pogodba v taki meri zadošča temti namenu, da v tem nima primere«.
Ameriška nota vsebuje nato odgovore na posamezne ugovore v indijski noti in naglaša, da bi nadaljnje odlašanje povzročilo, da bi bili zaman vsi dosedanji napori, da bi prišlo do skorajšnje sklenitve mirovne pogodbe.
Indijski visoki komisar v Londonu Krišna Menon je na tiskovni konferenci obrazložil indijsko stališče in poudaril, da je sklep indijske vlade naraven zaključek dolgih pogajanj med indijsko in ameriško vlado. Krišna Menon je tudi poudaril, da želi indijska vlada napraviti konec vojnemu stanju z Japonsko kolikor mogoče hitro, ter je zavrnil trditev, da je indijsko stališče del spletk za zakasnitev sklenitve mirovne pogodbe.
Dalje jp visoki komisar poudaril vzroke, zaradi katerih se je indijska vlada odločila, da ne pojde y San Francisco: Gre z ene strani za zaskrbljenost zaradi polne suverenosti Japonske, «ker bi bilo treba v pogodbi izključiti vsako zaupniško upravo na katerem koli delu japonskega ozemlja«, z druge strani pa je zaskrbljena nad vsem. kar se v angleško-ameri-škem načrtu nanaša na Formo-zo. Nedvomno je — je izjavil Krišna Menon — da je treba Formozo vrniti Kitajski.
kot »moralno škodo«. Skratka, kominformovska centrala, da
ne bi zostala v šovinistično -imperialistični tekmi.
Italijanski tisk pa medtem do. kaj obširno piše o Harrimano-vem obisku v Jugoslaviji. Njegova izvajanja so precej različna, kar samo še podčrtuje nekako dezorientacijo in negotovost. Dejansko ostajajo listi v glavnem na pol besede in bolj namigujejo kot pripovedujejo. Sc celo očitno razočaranje, ker Harriman ni prišel v Rim (kot znano, so vsi italijanski listi ta. koj, ko se je izvedelo za Harri-manovo pot V Beograd, napove, dovali, da bo odposlanec predsednika Trumana obiskal tudi Rim) se skriva v nekam previden, čeprav zagrenjen toru. Listi na debelo ugibajo, ali in kaj je Harriman v Jugoslaviji govoril o Trsiu; v negotovosti jih še krepi dejstvo, da se je v Vidmu ustavil samo 52 minut in medtem strogo tajno govoril z neko ((osebnostjo«, za katero ugibajo, ali je bil general Win-terton (čeprav, to v glavnem zanikajo), ali general Whitelaw ali morda kdo drugi.
A. P.
Na vprašanje, naj pove indijsko stališče o japonski oborožitvi, je Krišna Menon dejal, da za sedaj se to vprašanje ne postavlja. ker je «glavna skrb Japonske njen industrijski ra-zvoj1«.
V tokijskih krogih so mnenja da bo Indija v kratkem razglasila konec vojnega stanja z Japonsko, in sicer še preden se bo začela pogajati za ločeno mirovno pogodbo.
V indonezijskih krogih pa so mnenja, da je indijski korak znatno zmanjšal možnost, da Indonezija podpiše mirovno pogodbo. Indonezijska vlada je sicer sprejela vabilo za konferenco, ni pa uradno povedala svojega stališča o načrtu pogodbe. Nekateri politični voditelji pa so danes izjavili,' da bodo indonezijski delegati verjetno stavili več predlogov gospodarskega značaja in da bo od izida teh predlogov odvisen dokončni sklep Indonezije.
Ameriški list «New York Times« piše, da je Indija dala novo municijo Sovjetski zvezi, če ta namerava sabotirati podpis pogodbe. Ameriški senator Wherry je danes očital Indiji nehvaležnost in dejal: «Kaj smo pridobili, ko smo poslali Indiji žito? Samo odklonitev, ko bi lahko imeli pomoč od te dežele«.
V Londonu obžalujejo, da je Indija sklenila, da se ne udeleži konference za podpis mirovne pogodbe z Japonsko. Britanska vlada je prejela od indijske vlade prepis indijskega odgovora na povabilo ameriške vlade.
. Britanski tisk zelo komentira indijski sklep. «Times» pravi, da nekateri indijski ugovori ((spregledujejo mednarodno politično stvarnost«. Konservativni «Daily Telegraph« pa pravi, da si Indija ni mogla v istem času pridobiti naklonjenosti Japonske in njenih bivših sovražnikov y Aziii, vštev&i Kitajsko.
Pol milijona delavcev
stavka v ZDA
WASHiNGTON, 27.	—	Da-
nita je pol milijona delavcev v ameriški industriji bakra začelo stavko. S tem so paralizirali približno 90 odst. te industrije.
Voditelji družbe ((International Union of Mine. Mili and Smelting Workers» so pozvali Trumana, naj prevzame nadL zorstve tii industrije, ker so se sindik; aa pogajanja razbila. Delavci zahtevajo boljše mezde in boljše delovne pogoje.
Davies o Jugoslaviji
LONDON, 27. — Ernest Da-vies se je včeraj ponoči vrnil iz Jugoslayijie v London. Novinarjem je izjavil med' drugim: ((Razgovarjal sem se neuradno z maršalom Titom in sem, prepričan, da bi Jugoslavija in Velika Britanija, če bi ju kaka druga dtžava napadla, prišli do enakih sklepov glede svojih namenov. Med svojim obiskom v Jugoslaviji sem opazil izboljšanje življenjskih po- I SALEM, 27.
Egiptovska resolucija
gtede spora o Suezu
FLUSHING MEADOWS, 27. — Varnostni svet jg danes nadaljeval razpravo, o omejitvi plovbe po Sueškem prekopu. Proučujejo angleško-francosko-ameriško resolucijo, ki poziva Egipt, nai ukine te omejitve.
Egiptovski delegat js pozval Varnostni svet, naj se izreč* o načrtu resolucije, ki zahteva pravno mnenje mednarodnega sodišča v Haagu gtede pravice Velike Britanije, ZDA, Francije. Nizozemske in Turčije do udeležbe pri glasovanju o vprašanjih Sueškega prekopa. Po mneniu egiptovske vlade nimajo te države omenjene pravice, ker so prizadete v sedanjem sporu.
Seja je bila odložena na sredo zato da delegati lahko proučilo egiptovski predlog.
Včerai so bile v Kairu velike protiangteške demonstracije. Policija je streljala, zato da ie razgnala demonstrante. Med demonstracijami je bilo io ramenih
V Aleksandriji je egiptovski ministrski predsednik Nahas paša izročil britanskemu poslanika odlgovor na Morrisonovo pismo, v katerem je ta skušal prepričati Egipt, naj ne odpove pogodibe iz leta 1936.
Kratke vesti
LONDON, 27. — Dopisnik «Sun-day Timesa« poroča, da na Japonskem proučujejo načrt za veliko svetovno civilno letalsko mrežo. Baje bodo letala izdelovali na Japonskem in bo promet z Indonezijo, Pakistanom in San Franci, scom uveden že 8. septembra.
TOKIO, 27. — S pristankom zavezniškega vrhovnega poveljstva je japonska vlada rehabilitirala drugih 21.130 častnikov, ki so bili epurirani. Do sedaj je bilo rehabilitiranih 40.000 bivših japonskih častnikov.
OXFORD, 27. — Eden od voditeljev narodnega urada za premog je sporočil, da bo letos skoraj 1000 italijanskih rudarjev prišlo na delo v angleške premogovnike.
...	,	 ,	General Eisen-
gojev m svobodo izražanja«. I hower je bil danes vpisan kot de-V Londonu uradno javljajo, mokratični kandidat za predhodne da bo britanski minister Za tr- predsedniške volitve, ki bodo v go vino Sir Hartley Shavvcross j državni Oregon maja 1952.
Ponovitev obtožb
v hilaisko - horcishem odgovoru
TOKIO, 27. — Davi je pekinški radio oddajal odgovor kitajskega generala Peng Teh-Huaia in severnokorejskega generala Kim II Sunga na sobotno sporočilo generala Ridlg-waya. Ta odgovor označuje Ridigwayevo izjavo za popolnoma nezadovljivo in ponavlja stare obtožbe, ki jih je preiskava ZN označilo kot lažnive.
Odfcovor se zaključuje z besedami: ((Predlagamo vam ponovno. da s čutom odgovornosti proučite to izzivalno dajanje. Tedaj vam bomo lahko jamčili nadaljevanje pogajanj, dla pride dto pametnega premirja*.
Na konou zahteva nasprotno poveljstvo, naj pridejo zavezniški zvezni častniki v Kesong z nalogo, da skupno z nasprotnikovima zveznimi častniki sodelujejo pri preiskavi o incidentu od 22 avgusta. Razen tega zahteva, naj se objavi celotno besedilo not. izmenjanih med obema delegacijama.
Iz Tokia poročajo, da se je general Ridig^vaj danes mudil deset ur na Koreji. Domnevajo. dia se je Ridgway sestal z delegati OZN v Munsianu.
Briaadni general William Nuckols se je razgovarjal s časnikarji o prekinitvi razgovorov in med čSrugim omenil, da je pred ustanovitvijo štiričlanskega pododbora za določitev demarkacijske črte izjavil voditelj nasprotne delegacije general Nam XI, da pristaja na izjavo poveljstva ZN, da mora demarkacijska črta uvaževati gospodarski položaj, nuditi obrambno možnost in se v splošnem strinjati s sedanjo fronto po vsem polotoku. Nuc-kols je dbdal, da se je pa to stališč Nam Ila . črez noč Spremnilo in dla je kasneje
zahteval, da mora biti demar- Kumwbe uez m oMačn fcacijska črta bolj južno.	*	rata letalsko delovanje.
Na vprašanje novinarjev je Nuckols izjavil, da po njegovem mnenju konferenca ni umrla, in da on upa da s& bodo razgovori nadaljevali.
V ((taborišču miru« v Mun-sanu se tišina prekine vsake pol ure, ko preizkušajo telefonsko zvezo na grogi, ki veže nasprotno delegacijo v Kesongu z delegacijo OZN. Po prekinitvi pogajanj so ti poizkusi edina zveza med obema delegacijama.
Zdi se, da hočejo nasprotniki dati večjo verjetnost incidentu. zaradi katerega so prekinili pogajanja, s tem da obtožujejo sile OZN novih podobnih incidentov. Tako je pekinški radio danes dejal, da je 25. avgusta 21 ame riških in južnokorejskih civilistov, oboroženih z avtomatičnim orožjem. vdrlo na nevtralno področje in. skušalo ubiti kitajske Vojaške policaje, ki pa so skupino takoj pregnali. Agencija «Nova Kitajska« pa 'trdi, da je istega dne popoldne 7 ameriških letal letelo nad nevtralnim podtročjem v Kesongu. Prav tako trdi ista agencija, da so a-meriSka letala letela nad kitajskima pokrajinama Santung in Cskjang.
Ameriško obrambno ministrstvo poroda v kratkem tedenskem pregledu o naraščanju bojev na zahodnem in srednjem odseku korejskega bojišča in o trdovratnih bojih v bližini kraja Yanggu na vzhodnem odseku bojišča.
Ministrstvo poroča, d'a je sovražnemu napadu v moči enega polka uspelo vdreti v obrambne položaje ZN v bližini Yangigu, da pa je protinapad čet ZN zopet osvojil izgubljene položaje. Iz zahodne in srednje fronte poročajo o bojih v bližini Korampo-Ri, Corvona in Kumwhe. Dež'in oblačnost ovi-
KRIVNOST
NAD BAZOVICO
Proces pred, Posebnim sodiščem, ki se je nalašč iz Rima pripeljalo v Trst, je trajal tretji dan. V osrednji d varam sodne palače so sedeli obtoženci v veliki malone do stropa segajoči železni kletki. Tam na drugi strani je bil zbran ves sodni dvor in v prostoru za občinstvo vsi večji in manjši fašistični v el jaJci.
Citanje dolgoveznih zapisnikov se je končalo in pričeto se je tisto podrobno zasliševanje, v katerem naij bi vsak obtoženec potrdil izpovedi, ki so jih iztisnili iz njega ob uri mučeniškega trpljenja. Nastopila je obramba. Njene besede pa so bile pretehtane, kot bi jih drugo za drugo postavil na lekarniško tehtnico. Se v reku in izgovarjavi so bile izmerjene, da ne bi izmaličile pomena in metale na zagovornika morebitno senco.
Obtoženci so jih poslušali z živim zanimanjem; ne zato, ker bi kaj izpremenile, saj to tudi ni smel biti njih namen, in tudi če bi lahko bil, bi ničesar spremeniti ne mogle. Vse je bilo že poprej določeno natanko tako, kot je rimsko justico navdihnila boginja maščevanja in lajež lačne rimske volkulje. Besede zagovornikov so v obtožencih budile spomin na prostost, približale so jim tišino polj v zvezdnatih nočeh in čar kraških vasic. Življenje se je odvijalo kot na filmskem fraku in zdaj, ko so bili znova vsi skupaj, so še grozote zaporov bile pozabljene. Misel na smrt in na ječo je bila v tem trenutku daljna in ni bolela.
Pritajen šepet med fašističnimi dostojanstveniki in oficirji se je prelil v glasno mrmranje. Nenadno jim je legla na lica tesna skrb, postala so bleda in zamišljena. Nekateri med njimi so vstali in si očitno prizadevali, da bi čim bolj tiho in nezapazno zapustili dvorano. Nato so se vrnili in brez prejšnjega prizadevanja in tišine zasedali svoja mesta. Razburjenja,, ki se jih je lotevalo, niso mogli več prikriti. Konzul Diamanti, poveljnik 58. legije črnih srajc, ki je dobila ime po tržaškem patronu sv. Ju-stu, je potrdil novico, ki je prišla iz Postojne. Prevzela jih je bojazen pred nečim strašnim, kar bi se bilo lahko zgodilo, če bi srečno naključje ne poseglo vmes in pa tisti bog, ki varuje fašistično čast.
Novica je bila torej resnična. Komaj dvesto petdeset metrov v zračni črti stram od meje se je vnel boj med tri-mi fašističnimi miličniki in dvemi banditi. Padel je enaindvajsetletni iniličnik Moise, toda tudi bandit je bil ubit. Življenje za življenje, tako je prav. In končno je po dolgem času vendarle zadoščeno fašistični pravici, ki je že zdavnaj razpisala dvajset tisoč lir nagrade na tistega bandita. Pri sebi je imel zemljevid, daljnogled, dva samokresa... Opremljen je bil Z vsem, da se je lahko izročal varnosti gozdov in lastnih rok. Da ni prejšnji dan železniški miličnik na čuvajnici opazil dveh sumljivih človekov, bi ga tudi tokrat še ne ulovili. Zopet bi se bil lepo izmuznil. Tako pa so miličniki postali pozorni. Tista dva bandita sta jih sama opozorila in jim narekovala opreznost. Cim je šel železniški miličnik v čuvajnico po samokresi ju ni bilo več nikjer. Pri belem dnevu sta izginila, kot da ju je vzela noč. Kdo ve, koliko je teh ljudi, ki' takole hodijo čez mejo in jo samovoljno rušijo. Kukec je bil eden. Niti on niti njegov tovariš niti tista dva ki sta prejšnji dan potonila v gošči, nista bila edina Se široke drevesne krošnje so jim v. nevarnosti zatočišče Pes je peljal miličnika za sledjo naravnost pod drevo,'na katerem se je Kukec skril. Kakšna škoda, da niso ujeli tudi onega drugega. Kdo ve, kaj je mogel imeti pri sebi, da se je Kukec žrtvoval zanj. Kukec je imel samo nekaj številk Becco giallo in hiberta, pa Piccolo iz prvih dveh dni procesa. Več kot dovolj za dokaz, da je pripadal eni in isti banditski organizaciji.
Obraz predsednika Posebnega sodiiča Cristinija je bil še nadalje umerjeno tog. Zdelo se je, kot da je šel mimo novice, ki je tako vznemirila druge fašistične dostojanstvenike in oficirje. Saj dogodek im meji je bil iumo posledica tem, kar se je dogajalo tu in bi pravzaprav ne smel nikogar motiti. Tudi sočutje z ustreljenim miličnikom je tu odveč. Žalost na obrazu je znamenje potrtosti in potrtost je znamenje strahu. Obtoženci morajo videti le našo moč in našo gotovost v zmago nad vsemi, ki hočejo ustaviti pohod fašističnih korakov. Srnjo naduto držo je še nekoliko bolj vzravnal, da je bil podoben bolj kameni ti sohi kot živemu človeku.
Nekje v gozdu na zeleni jasi v bližini Uwa in Slive, kjer je v tistih časih tekla državna meja, pa je zemlja popila vase še gorko kri. Telo zvestega fašističnega miličnika Moise ja in telo tigrovca Kukca so odpeljali proti Postojni. Prvi je ležal ves v cvetju in čakal, da se iz Trsta pripelje fašistična hierarhija. Nato ga pokopljejo z vsemi častmi. Drugi je ležal v osamljeni kapeli. Nihče razen domačih ni smel k njemu in ga pokropiti v zahvalo in za slovo. Tudi zagrebli, ga bodo kar za pokopališč-ni zid v neblagoslovljeno zemljo. Tam naj leži med krivoverci in razbojniki, drugega tako ni zaslužil. Cez mejo je hodil in sanjal drzne smele sanje, kako bi jo premaknil nazaj daleč onkraj morja in Soče. Tak je ta narod, z nepokorščino in nehvaležnostjo vrača veliki materi Italiji. In kdo ve tudi, da ni v tem ubitem banditu, ki mu je krogla razmesarila drobovje, tisti človek, ki je pritihotapil peklenski stroj u samo sodno palačo. Ali bi se ta otrpla, mrliško hladna usta ne smehljala: «Sem vas uka-nil», če bi bila še živa. «Za obsojene na smrt sem vas ukanil. Ugrabil sem vam jih pred legijami karabinjerjev in fašistov. Budnim očem fašističnih hierarhov sem jih izmaknil. Strelivo je prebilo debele celične zidove. Na drobne koščke jih je raztreščilo in jim na steza j odprlo vrata in okna v prostost».
Toda tudi če bi bila živa, bi se ta usta ne mogla smehljati, tako kot so se pred nekaj dnevi, ko je sredi ulice srečal Ferdovo sestro. Nič hudega ne bo, Tončka, ne boj se zanje. Prinesel sem nekaj, kar jih bo rešilo, čim se proces začnen, ji je govoril in se smehljal s prostodušnim. prešernim smehom. Tam na širokih Piccolo-vih straneh je potem čital, da se proces nadaljuje v redu Za devetindevetdeset zločinov so krivili obtožence. Nekatere bodo gotovo obsodili na smrt. Ni jim bilo dano, da bi ubežali. Njegovo delo se je torej ponesrečilo in ni rodilo uspeha. Straže so pomnožili, zato so izsledili peklenski stroj v sodni palači. Toda natanko, kako se je to zgodilo, bo moral dognati on sam.
Iznenada ga je potem zadelo. Krvaveč iz smrtne rane je bil svoj zadnji boj s fašisti, da bi se vsaj tovariš, ki je bil z njim rešil. Njegove mrtve ustnice so za vedno shranile podrobnosti o njegovi junaški poti v sodno palačo tik pred zasedanjem, visokega fašističnega sodnega dvora.
M. S.
V znaku „miru in bratstva"
V soboto zvečer »ta v Loujerju dva naša tovariša lepila lepake, ki pozivajo na razstavo naše narodnoosvobodilne borbe, ki bo v prvi polovici septembra v dvorani stadiona (Prvi maj«. Da sta tovariša imela vso pravico lepiti lepake, dokazuje dejstvo, da je bilo lepenje P° vseh oblastvenih predpisih dovoljeno. Toda nenadoma je iz teme začelo leteti nanju veliko kamenje, ki bi lahko povzročilo smrtno nesrečo, če bi Ju zadelo. Ko Je bombardiranje s kamenjem prenehalo, sta naša tovariša preiskala okolico in ugotovila, da sta kamenje metala dva znana kominformista. Naslal Je pretep, pri čemer je eden od kominforinistov kot pobesnel pes našega tovariša ugriznil v roko. Cez nekaj časa Je prišla policija, ki Je oba napadalca aretirala.
Mi sicer vemo, da je komin-formtstom razstava narodnoosvobodilne borbe trn v peti, toda kljub temu se bodo morali privaditi tudi v tej predvolilni kampanji na to, da bodo morali mirno gledati naše lepake. Tudi ni za Tržačane nič novega, da ko-minlormisti svoje (veselice miru in bratstva«, kakršna je bila na*
Iz volilne bisage
to v nedeljo v Loujerju, priprav. Ijajo z »bratskimi in mirnimi« razbojniškimi napadi.
Rako je bilo pri gen. Wintertonu
Neki tržaški dnevnik je takoj po obisku petih predstavnikov italijanskih iredentističnih strank pri gen. Winterto-nu od katerega so zastonj po De Gasperijevem nalogu zahtevali odložitev letošnjih volitev iznesel kako je gen. Vfinierton svojim obiskovalcem prečital že pred sestankom napisani negativni odg o-vor, kar je iredentiste spravilo v nemajhno zadrego, a njihove vnete pristaše ko so to čitali — v hudo jezo, medtem ko so se Tržačani sladko smejali.
No, ta hudi udarec ie hotel v včerajšnjim «Giornale del Lunedi» omiliti demekristian dr. Rinaldini, namestnik političnega tajnika Krščanske de-
mokracije «za Trsi in Istroi), ki javlja, da «ne odgovarja resnici«, da je gen. Winterton izvlekel iz žepa listek in prebral že znano izjavo.
Dr. Doro Rinaldini končno obšailuje, da tiskovni urad ZVU ni poskrbel za demanti dotične vesti tržaškega dnevnika. Vsekakor je vse te nerodna zadeva, iz katere se kljub vsemu vidi, da Krščanska demokracija v Trstu, uin Istri» preživlja težke čase.,..
Kominformovski
razmejevatci
V soboto «Delo», včeraj pa «Unitan — objavljata sedaj,
V soboto «Delo», včeraj pa «Unita» objavljata nekaj, kar naj bi bil «zemljevid STO, na katerem je začrtana «narodnost na črta», ki so si jo izmislili kominformisti na podlagi Vi-dalijevega že dve leti starega, idiotskega «baratto infnmen. «S
to „rešitvijo" so sporazumne vlade v Washingtonu, Londonu, Rimu in Beogradu», pišejo kominformisti. «Od vsega tega je res le to, da je S.for-za lani v aprilu v Milanu predlagal neko (tetniino linijo» v coni B, na kar smo mu tudi v našem dnevniku odgovorili, da smo siti teh njegovih linij, odkar jih je začel več kot Pred 30 leti črtati na Snežniku in nato nadaljeval križem kražem po vsej Julijski krajini in bi se morda sedaj zadovoljil tudi s tako, kot so jo narisali kominformisti. Važno pa je pri tem predvsem Za kominformovske za>-peljane pristaše v Trstu, da vedo, da so Vidali, Togliatti, Longo in vsi drugi kominformovski poglavarji trenutno, mnogo bolj lakomni naše zem. Ije kot Sforza. Oni bi hoteli zasužnjiti pod Italijo— kot piše prav zadnja številka «Unt-ta» v nedeljo, vse Tržaško
ozemlje, Longo Pa bi hotel celo Pulj.
Kominformisti so torej s Sforzo in De Gašperijem vred nepoboljšljivi pobomiki tistega italijanskega cunjaslega imperializma, ki ga je tako krstil že veliki Lenin.
Pa naj se kar potolažijo'
Tržaški Slovenci in z njimi vsi Jugoslovan^ s Titom na Čehi so znali in bodo tudi v bodoče znali preprečiti n<° samo sforzoveke, temveč tudi ko-miniormoroskte italijanske imperialistične želje in pohlepe!
Obžalujemo pri tem It zapeljane kominformovske pristaše v Trstu, ki jih smatra Vidali za takšne duševne reveže, de se jim upa servirati takšen kartografski izdelek.
Brez dvoma jim bo tudi ta način volilne propagande pomagal, da bodo oktobra obrnili kominfen-movskim iredentistom hrbet.
Se to: Naravnost gi&ijivo je opazovati, kako kominformov-ski kartografi — ki ne poznajo slovenskih imen slovenskih vasi na STO — natančno porišejo, kar je Sforza komaj iz. rekel..-.
l/ P L k k L	Po zadnjih vremenskih mot-
I l\ LI Vi I	n^ah ^ Pr'čakovati lahen do-
f 1'kUli.	tok mrzlega zraka iz Srednje
Evrope, ki bo povzročal kraje vne pooblačitve	in nagnjenost h krajšim ne-
vihtam. V glavcem pa ise vreme ne bo mnogo sp remenilo, ^ možen je nekoliko močnejši hladen ve tej-. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 27.5, najnižja pa 21 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
.
m
lil ' ■■ 1
pl f* j|||
? ilnAi ‘ i «	_j.	,
IPlil, iH i"
hiilHiiiii;!
MiiililP’
a«, avgusta im
111 ■	i;i	
	111	Oljil
“‘^^■Frmiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
EnSRBUtffliSiiiiilillHaiiniHB
RADIO
Opozarjamo vas r.-a sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta:
14.00; Vedre melodije; 18.30: Si-belius: Nočna ježa; 20.00: Ver-
«Trubadur». — Slovenija: 19.40: Slovenski sindikalni kvintet; 23.15: Komorna dela Maxa ij ‘ ge r ja ir.' Roberta Schumana. — Trst II.: 18.15: M®’ zart:	Divertimento y D-duru; 22.00: Dvorak: oun-
fonija «Iz novega sveta«. :— Trst I: 12-00: lV8‘ rodni pevski zbori.
V LAHKI ATLETIKI V. BRITANIJA TESNO PREMAGALA JUGOSLAVIJO 102 1/2:89 1/2
Obilica rekordnih rezultatov na eni najkvalitetnejših priredite v sveta
Sijajen skok Brnada - Ottenheimer proti dvema Anqležema - 20,9 na 200 metrov - Milakov skočil 4,10 s palico • Skrajno napeti borbi na 5000 metrov in v štafeti 4x400 metrov
BEOGRAD, 27. — 2e po prvem dnemi lahkoatletskega dvoboja med, Jugoslavijo in Veliko Britanijo smo lahko opazili, da so naši in tudi računi ostalih člankarjev nekoliko prepesimistični.
Angleži so bili na višini pri-cakovanja, medtem ko so jih Jugoslovani prekoračili. Razlog za to je zelo enostaven: premalo smo poznali goste, da bi lahko presodili kakšna je njihova forma o zadnjih dneh in smo računali njih kmliteto po najboljših rezultatih, ki s o jih zadnje čase dosegli. Tako je na papirju razlika v točkah bila večja kot na prekrasno urejenem beograjskem stadionu Partizana; tako je Jugoslavija, doživela kljub porazu svojo največjo dosedanjo zmago v lahki atletiki.
In to še ni vse. Drznemo si telo trditit da beograjski dvoboj ne bil boj med Davidom
Mac Donald Bailey je v Beogradu izenačil oficielni svetovni rekord na 100 metrov < 10.1 od La Beacha še ni priznan), poleg tega je tekel 200 metrov v času 20.9. S takimi rezultati Je vsak komentar nepotreben.
in Golijatom, marveč med dvema skoraj izenačenima nasprotnikoma, kjer	je zmago
odločal dober dan	enega ali
dveh te.kmovalcev. če bi nastopil Žerjal, če bi Saboimrii pohitel zadnje metre pri štafeti 4x400 metrov, še bi jug. dolgoprogaši uporabljali boljšo taktiko, če štafeta 4x100 ne bi izgubila palice... bi ena največjih lahkoatletskih senzacij poslednih let bila	tu. Štirje
pogoji, n« preveč zahtevni in povsem izvedljivi.	Seveda bi
tudi Angleži lahko otvorili svojo serijo raznih «če», ki pa ne bi bila tako neznatna kot jugoslovanska.
V 'nedeljo je stcuMon nudil s svojimi 30 tisoč gledalci krasno sliko. Izvrstni časi prejšnjega dne so napovedovali velike stvairi. Poleg tega pa še pričakovanje, da bodo domači enakovredni otočanom.
Niso bilo razočarani, saj so poleg rezultatov svetovne vrednosti raznih Wintcv, Baylejev, prišli tudi štirje jugoslovanski rekordi, od katerih je Brnadov rezultat 7,45 najboljša letošnja mera v Evropi. Brnad se je šele pred nedavnim pojavil na tekališču. Pretrgana mišica mu je dalj časa onemogočala vsako športno delovanje, a je vendar včeraj kar trikrat sigurno
VODJA BRITANSKE E-KIPE JACK CRUMP JE DAL O TEKMOVANJU TO IZJAVO:
«Bii je veličasten dvoboj dveh ekip velikih lahko-atletov. O organizaciji ne morem reči drugega, kot da je odlična. Tekslišče je eno najboljših, kar jih poznam v Evropi. Sodniki so odlično opravili svoje delo. Občinstvo je neverjetno emotivno in pravilno ocenjuje svoje uspehe, a obenem tudi pravilno nagrajuje nasprotnika. Vsakdo vam laihko zavida za to odlično publiko. Mnogo je pripomogla, da so rezultati tako dobri.
Ko smo maja videli Otten-heimerja y Londonu in Bir-mingamu je bil še povprečno dober tekač in nismo mogli niti sanjati, da bo največje iznenadenje tega srečanja. O njemu zares lahko rečemo, da je velik lahkoatlet. Jaz mu čestitam iz vsega srca in ga imam danes za tekmovalca svetovnega razreda na 1500 m.
Tudi vaš skakač v daljino Brnad je danes eden najboljših mož Evrope v tej disciplini. Njegov zalet je zelo hiter in ga ob njegovem močnem odrivu kar nosi. Mislim, da se bo še razvijal, saj na to kaže tudi njegova konstitucija.
Odlični so vam metalci kopja, štafeta 4 x 400 pa je bila pravo atletsko uživanje. Prepoln sem vtisov tn ne vera ali je bil lepši tek na 5000 ali na 1500 m.
Vse je bilo krasno. Hvala vam za vse. OdnaSam prekrasne vtise o moči vaše lahkoaitletike, o vaši gostoljubnosti in občinstvu«.
* # *
ZASLUŽNI JUGOSLOVANSKI TRENER KUMAR PA JE DEJAL:
«Bil sem že mnogo po svetu, videl sem mnogo svetovnih rekordov, toda tako srečen, kot sem danes, sem bil redkokdaj)).
skočil preko 7 m (7,34, 7,15, 7,45). T0 in pa lanskoletni dobri rezultati dajajo upanje, da Bmadu ni le slučajno spodrsnilo (kot prejšnjemu rekorderju Urbiču), marveč da je in bo ostal eden izmed stebrov olimpijskega moštva,
800 metrov. Na startu so Wint in Evans za Veiiko Britanijo ter Ottenheimer in Kere-ševič za Jugoslavijo. Vedelo se je, da bo borba za prvo mesto omejena na prvo trojico. Takoj po začetku je povedel Evanst nekako pred polovico proge je avtoritativno prišel na dan Wint; Ottenheimer je medtem, prešel Evansa, pri 600 m ubranil njegov napad in z odličnim finišem postavil nov državni rekord s časom 1:51,3. Wintoi> rezultat je najboljši v Evropi.
Angleže so proglašali za sigurne zmagovalce	v	štafeti
4x400 m. Gost je Pa	so	pustili
svojega Winta in Pugha, da počivata in je njihova «kombinirana sestava» le s skrajno težavo opravila z žilavimi domačini, Subolovič je kot zadnji dobil palico 2 m za svojim nasprotnikom. Vseh 400 m	je	trajala
borba med njima, na koncu ju je ločilo le pet desetink. Sami si lahko predstavljate, kako se je pri tem obnašalo občinstvo! 3:16.1 je nov, jugoslovanski rekord.
Tema je počasi zastrinjala obrise tekmovalce na igrišču; polni vtisov in zadovoljstva so gledalci počasi odhajali proti izhodu, ko je Milakov zaključil srečni dan z rekordom v skoku s palico. Spominjamo se kolikokrat je ta mladi tekmovalec poskušal ob cerkveni tišini skočiti 4 m. Gledalec lahkoatletskih tekem,, se zadnje čase ni počutil domačega, če ni slišal po zvočniku: «A sedaj bo Milakov Poskušal zrušiti jugoslovanski rekord».
Premagan oslovski most je pot v višino lažja. Danes smo že Pri 410 cm: kje bomo jutri^ kje ob času olimpiade? Prihodnji cUj so namreč Helsinki, Srebr-
na kolajna Gubiana iz Londona mora roditi mlade.
Na 400 m z zaprekami je Zupančič bil drugi za Vfithlom. a kljub tema ni zrušil Ivanoviče-vega rekorda, ki ima že lepo mttuzalemsko starost 15 let. Manjkala je ena, sama desetinka,
3000 m z zaprekami. Železna točka jugoslovanskih dolgoprogašev, kjer se poloma ni treba bati in kjer dvojna zmaga ni bila niti sekundo v vprašanju.
Najzanimivejši je bil tek na 5000 m, ne morda zaradi časa, ki so ga dosegli, maiveč zaradi silne borbe v zadnjih 400 m, ki jo je omogočil skoraj počasni tempo začetka. Mar. Donald Bdiley je zmagal tudi na 200 m z avtoriteto, ki se je do sedaj na, evropskih te koliščih videla zelo redko, Cas 20,9 je enak evropskemu rekordu, je obenem najboljši letošnji na svetu itd.
Shenton je lahko opravil s Pe-celjem.
Nekoliko pod pričakovanjem so rezultati v metu kladiva. Angleži so nudili v kopju mnogo manjši odpor kot smo pričakovali.
S FINALNIMI BORBAMI SE JE
končalo evropsko prvensko v veslanju
MACON, 27. — Dvajset moč gledalcev je napolnilo obrežje, da bi gledalo finalna tekmovanja evropskega prvenstva v veslanju. Vreme je lepo in sonč-rio. Lahek veter je nekoliko razburkal vodo.
V četvercu s krmilarjem je zmagala Italija s pol dolžine naskoka pred Svioo. Njen čas je bil 7’15'’14, Švica je porabila za progo 7’8”64. Tretja Španija, četrta Danska. Švica in Španija sta startali zelo hitro, s 42 za-
REZULTATI:
400 m z ovirami: 1. Wythel 53.4, 2. Zupančič 54.8, 3. Scott 55.2, 4. Radulovič 56.1; kladivo:
1. Gubijan 53.00 m, 2. Clarke 52.60, 3. Douglas 52.38, 4. Be-rec 50.33; skok s palico: 1. Milakov 4.10 m, 2. in 3. Eiliott in Dušanovič 3.80 m, 4. Greath 3.50 m; 200 m: 1. Bailey 20.9,
2. Shenton 21.7, 3. Pecelj 22.3, 4. Sabolovič 22.4; skok v daljavo: 1. Brnad 7.45, 2. Voacker 6.9«, 3. Broad 6.78, 4. Miličevič 6.75; 3000 m z ovirami: 1. Segedin 9:05.4, 2. Djuraškovič
9.12, 3. Disley 9.44, 4. Grev 9.50: 5000 m: 1. Chata>vay 14:50.6, 2. Ceraj 14:56.0,	3. Pavlovič
15:00.6, 4. Beckett 15:18.8; štor feta 4 x 400 m: 1. Velika Britanija (Webster, Staeey. Louis, Higgins) 3:15.6,	2. Jugoslavija
(Sabolovič, Stankovič, Račič, Zupančič) 3:16.1; kopje: 1. Dan-gubič 64.74, 2. Dušan Vujačič 58.61, 3. Denley 57.19, 4. Swais-land 53.49;	800 m: 1. VVtnt
1:49.7, 2. Ottenheimer 1:51.3, 3. Ewans 1:52.6, 4. Kereševič 1:54.8.
veslajj na minuto. Italija in I znanih kolesarjev, kot Košute, Danska sta bili v zaostanku. Do Peioneja, Miklavčiča. To pot so
Laburistični volilni proglas
Izvršni odbor angleške laburistične stranke je v 5000 besed dolgem proglasu pojasnil svoje stališče do aktualnih angleških problemov - Vztrajanje na neokrnjenem načrtu za oborožitev
LONDON, 27. — Izvršni od- bičkov, ki jih kapital donaša.
bor angleške laburistične stranke je izdal danes svoj predhodni volilni proglas, ki se začenja
Po seji fzvršnega odbora je njegoy tajnik Morgan Phillips izjavil tisku med drugim, da
z geslom: »Naša prva naloga je i «ta proglas še ni volilni pro-mir». Ta volilni program name-1 gram«. Tega bo izdelal izvršni
rava vodstvo laburistične stranke predložiti letnemu kongresu stranke, ki je skilcan za prve dni oktobra v Scarborough.
Proglas, ki šteje celih 50CO besed, predvsem kritizira stališče «zmerneiše oborožitve*, ki ga zagovarja bivši minister A-neurin Bevan. V nasprotju z Bevanovim stališčem se izreka proglas za brezpogojno izvedbo oboroževalnega načrta v višini, 4.700.000.000 funtov šterlingov treh letih. Ta vsota je ((najnujnejši minimum, ki je potreben, da se vzame pogum napadalcu in prepreči tretja svetovna vojna«, pravi proglas, in po-udarja, da tega načrta ni mogoče zmanjšati, če se ne bodo popravili mednarodni odnošaji. ki so narekovali izdelavo tega načrta.
Izvršni odbor laburistične stranke kritizira nato ((konservativne tendence v parlamentu«, ki zagovarjajo «uporabo sile v vsakem primeru, pa čeprav bi to Pomenilo nevarnost za izbruh tretje svetovne vojne, v kateri Velika Britanija morda ne bi mogla računati na pomoč svojih zaveznikov«.
Proglas pravi, da je za popolno izvršitev oboroževalnega načrta v Angliji potrebno izvesti:
1. razširjenje gospodarskega nadzorstva in omejitev sporazumov o kartelizaciji (razširjenje nadzorstva nad cenami in nad dobički);
2. izboljšanje delovanja nacionaliziranih industrij (proglas ne govori o morebitnem razširjenju nacionalizacije);
3. skrčenje razpoložljivosti nekaterih potrošniških dobrin;
4. oblastveno znižanje dividend;
3. obdavčenje kapitala in do-
odbor šele. ko bedo razpisane nove volitve, in nič prej. Dodal je, da zaenkrat še ni mogoče vedeti, kdaj bodo nove volitve in kakšna vprašanja bodo tedaj predvsem na dnevnem redu.
Po teh izjavah sklepajo, da je potrjeno žg dokaj razširjeno mnenje, da Attlee še ni odločil nič konkretnega glede časa novih volitev. Zdi se torej, da je možnost, da bi bile volitve v Angliji žg ta oktober, padla v vodo.
Morgan Phillips je dejal, da so glavne točke laburističnega proglasa naslednje:
1. nujnost, da se izvede oboroževalni načrt v višini 4.700.000.000 funtov šterlingov:
2. treba je ta načrt izvajati tako, da angleško gospodarstvo zaradi njega ne bq trpelo;
3. bremena, ki jih nalaga o-borožitev, je treba pravično razdeliti;
4. socialno zavarovanje je treba ohraniti na sedanji stopnji;
5. poviševanje življenjskih stroškov je treba omejiti in končno popolnoma ustaviti:
6. treba je nadaljevati z načrti laburističnega programa.
Austin o kolektivni varnosti
NEW YORK, 27. — Ameriški predstavnik pri OZN, Warren Austin, je danes govoril v New Yorku na zborovanju ameriških bojevnikov, ki so se udeležili vojn izven ZDA.
Austin je izrazil mnenje, da bi morali Sovjeti dokazati svojo miroljubnost z dejanji, in da
imajo za to priliko ravno v Ke-songu, kajti dokler se ne prepričajo o iskrenosti sovjetske miroljubnosti, gledajo Združeni narodi bolj na doganja kot pa na lepe besede. Naši mežje so budno na straži — je dejal Austin — in držijo dobro obrambne položaje, ki jih bodo odločno branili.
Austin je nadalje pojasnil, kako ga trditve, da so ZN kršili nevtralnost področja Kesor,-ga, spominjajo na staro sovjetsko taktiko: medtem ko obtožujejo druge, da spletkarijo, se sami poslužujejo spletk:	«Se
pred tremi meseci so moskovski, pekinški in piongjanški propagandisti trobili v svet, da bodo oborožene sile ZN zletele v morje. Nato jo isti mož (Austin misli na sovjetskega predstavnika pri ZN, Malika), ki je pred meseci zanikal moje trdit Ve, da so Sovjeti dali znak za napad, s svojimi lastnimi besedami dokazal, da bi sovjetski migljaj lahko ustavil sovražno. sti», je nadaljeval Austin in poudaril, da so Sovjeti predlaga, li pogajanja za korejsko premirje samo za tc, ker se napad, za katerega so oni dal) pobudo, ni posrečil in ker niso mogli premagati oboroženih sil ZN.
Nato je Austin naglasil, da je eden od največjiii uspehov v korejski vojni ta, da je zamisel kolektivne varnosti postala živa stvarnost, kajti «Koreja nas je učila, kako se moramo organizirati za skupni nastop«. «Celih pet let je Sovjetska zveza ovirala s svojim vetom, da bi Združeni narodi stavili Varnostnemu svetu svoje čete na razpolago. Sele korejski dogodki so nam pokazali pot, po kateri lahko obidemo cestno zaporo, in sicer na ta način, da smo dokazali svojo voljo za sodelovanje na glavni skupščini ZN in se udeležili nastopa na bojišču, ki ga nam je ta skupščina priporočila. Tako bodo v
I bodoče mnogi narodi lahko so-| delovali pri skupnih obrambnih I naporih, kar je ravno cilj in naloga OZN, kajti doslej se je že 23 držav odzvalo pozivu ZN in stavilo na razpolago svoje oborožene edinice QZN», je poudaril ameriški predstavnik pri OZN in nadaljeval:
«ZN ne bodo dovoljevali, da jih Sovjetska zveza straši, ovira ali s svojim vetom hromi. OZN nadaljuje svojo pot v organiziranju skupne varnosti. Sovjetska zveza se je sama odtegnila sodelovanju pri tem, vendar so ji vrata za iskreno sodelovanje še vedno odprta«.
«Ne znam pilotirati kako naj pristanem ?»
CAPETOWN, 27. — Na letališču Voung pri Capetownu ‘je 17-tetni Ulrich Lizsbrančtt iz radovednosti splezal v nezastra-ženo šolsko letalo tipa «Au-ster«. Igral se je z raznimi vzvodi. dokler letalo ni steklo po letališču in se proti volji radovedneža dvignilo y zrak.
Skoraj dve uri je osebje letališča, ki ni vedelo, kaj se je zgodilo, % velikim zanimanjem opazovalo čudne figure, ki jih je v zraku delalo letalo «Au-ster». Bližalo se je k tlom, pa se spet nenadoma vzdignilo. To se je ponavljalo dve uri, dokler ni iz letala padla škatla iz lepenke, v kateri je bil listek z napisom: «Ne znam pilotirati — kako naj pristanem?«
Takoj so mobilizirali vsa reševalna sredstva, nato pa se je dvignilo drugo letalo, ki je
1500 m ni bilo sprememb. Tedaj je italijanski čoln nenadoma energično reagiral in prehitel najprej Španijo, potem še drugega nasprotnika in bil na cilju prvi.
Prj dvojicah brez krmilarja si je osvojila prvo mesto Belgija s časom 7’33”19 pred Dansko. Tretja je bila Švica, četrta Jugoslavija.
Danec Erik Larsen je postal zmagovalec v skiffu. Premagal je za dve dolžini čolna Angleža Fooca in se mu tako maščeval za poraz, ki ga je doživel letos poleti na važnem tekmovanju v Angliji. Foxovo drugo mesto je presenečenje. Larsonov čas je 7’32”05, Eoxov pa 7’34”60. Paul Meier (Švica) je bil tretji pred Holandcem Van Meadagom,
V dvojicah s krmilarjem je zmagala zopet Italija v času 7’39”80. Druga Švica v 7’45”04, tretja Danska, četrta Francija. V tej kategoriji je Italija zmagala z istimi tekmovalci že na lanskem prvenstvu. Italija je vodila od samega začetka.
Belgija je bila prva v četver, cu brez krmilarja s tremi dolžinami pred Dansko. Sledijo Francija in Norveška.
Švica je zmagala v double-scullu. Njen čas je tri 6’44”04, medtem ko je drugoplasirana Italija porabila za crogo 6'47”06. Švedska j9 bila tretja i« Francija četrta.
Angleži iz Cambridges so zasluženo postali novi evropski prvaki v osmercu. Njihov čas: 6’00”44, druga Danska, tretja Holandska. Borba za prvo mesto je bila zelo napeta, saj je razlika v času med prvim in tretjim le 3/4 sekunde. Četrta je bila Jugoslavija.
S tem so zakljuzili po treh dneh napetih borb, presenečenj, a še bolj pogosto - zasluženih zmag, evropsko prvenstvo.
Kolesarska dirka v Sv. Luciji
Okrog dvajset mladincsv in neregistriranih kolesarjev je v nedeljo sodelovalo na dirki, ki jo je organiziralo SD Solin iz Sv. Jerneja ob priliki »dneva športa«.
Vsi so pričakovali zmago že
se pa všteli. Razen Peroneja, ki je bil primoran odstopiti zaradi okvar, ao se favoriti slabo obnesli. tako da je dirko zmagal še neznani Petronio iz Pirana, ki pa se je prejšnjo nedeljo plasiral na peto mesto v še močnejši konkurenci v Kopru.
Reden potek dirke je precej ovirala nenadna toča, ki je začela padati, ko so kolesarji vozili 3kozj Koper. Vsled tega neurja so se najboljši ustavili in iskali zavetišča pod kakšno streho, medtem ko je mladi Petronio pogumno nadaljeval pot in dospel na cilj v 1. uri 25’28” z dobrima dvemi minutami prednosti nad ostalimi.
Ni nedelje, da ne bi istrski kolesarji sodelovali na kakšni kolesarski dirki in ni nedelje, da Apollonio ne bi zmagal. To se ponavlja že mesece in mesece. Apollonio zmaguje vedno.
Na nedeljski dirki na Reki je imel opravka z najboljšimi jugoslovanskimi vozači, med njimi tudi z Levančičem, ki ga je tehnična komisija BSJ določila v reprezentanco za svetovno prvenstvo. Tudi tokrat mu niso bili kos. Samo klubski so-tovariš Tamaro in Rečan Stroli-go sta mu sledila in skupaj z njim dospela na cilj, kjer pa se je v; odločilnem sprintu brez posebnih težav uveljavil Apollonio.
Dirka, ki je bila na progi dolgi 45 km, je bila borbena in zanimiva od starta do cilja in to po zaslugi kolesarjev Prole-terja, ki so bili vedno na prvh mestih. Do 20 km je skupina najmočnejših vozila skupaj. Tu pa sta oba favorita Brajnik in Levačič imela defekt, kar je povzročilo beg vseh najboljših, katerim sta se pridružila tudi Apollonio in Tamaro. Po dveh poizkusih je tretjič Apolloniju, Tamaru in Stroligu uspelo pobegniti in doseči iepo prednost,
Uradni vrstni red je bil naslednji: 1) Apollonio Bruno (Proleter), ki je prevozil 45 km dolgo progo v 1. uri 20’7”; 2) Tamaro Lorenzo (Proleter), kolo za prvim; 3) Stroligo Attilio (Rek?), z istim časom; 4) Ra-zumovič Ivan (Reka), po 4”;
5) Mesar Branko (Dinamo) in
6) Calcina Giulio (Reka) z istim časoiru
PNS
KINO
lit'
i
v TBHTU
Excelsior. 16.30: «Nep’-unova E. Williams.	.	,
Nazionale. 17.00: «Pot ^ ' Granger, C. O Donn«.*. j Fenice. 17.00: »Pigmejski ot J. Weissmue-ller.
Arcobaleno. 16.30: nera« B. Grable, V. Matu ^ Astra Rojan. 17.00: «03 AIVji do And« (Po «Cuore» o«
De Amicisa).	I
Alabarda. 16.00: «Newyor»%f, niki« B. Stanwick, A. « . Azzurro. 16.C0: «Sinja Grosby, F. Astaire.	f,
Garibaldi. 15,00: «Evin F Mayo, R. Reagan.	j,
Ideale. 16.30: «Zaklad V V«1 zu» R. Mitchum.	^
Impero. 16.45: «Izdaja» A' "
G. M, Canale.	m
Vlale. 16.00; «Most neUS^
R- Scott.
Italia. 16.00: «Subretln Toto, Olga Villi.
Kino ob morlu. 16.00: * otok« H. Bogart.
Marconi. 16.00: »Usoda hattanu« R. Hayworth, Massimo. 16.00: »Chicago • ska kotanja« S. Brady,^(( |3> Novo Cine. 16.00: «Winch«#B James Stevvart.	^
Ocieoa. 16.00: «Grof SV. Savona. 16.00: «Požar V T. Povver, A. Faye.	.#0
Vittorio Veneto. 14,15: nevesta« P. Neal, R-
POLETNI KINO:	A
Javni vrt. 20.30: aTartajeV«^
. Chi^
lovščine«.
F. Severo. 20.30: ((Grenki^jd
Rojan. 19.45 in 21.45: Barbabluja«.	.
Brocchetta. 20.00: ((Sobaric*11
nik«.
Skoijet. 20.30: «Nilski
skob**
RADIO
JreOSIiOVAS*®/
CO Si E
Oddaja v slovenščini:	jjjt
Poročila od 7.00, 13.30' j.C 23.05 — 7.15 Jutranja	V
Schumann:	Metulji.
Brez posebniii zanimivosti
večer v Vigorelliju
MILAN, 27. — Velodrom Vi-gorelli je bil še enkrat poln. Prvo so gledalci lahko občudovali tekmovanje v nogometu na kolesih', nakar je proti 21. uri začelo polfinalno tekmovanje zasledovanja diletantov.
Štirje tekmovalci so razdeljeni v dve skupini. Italijan
- Messina nastopi proti Belgijcu imelo nad kabino pritrjeno ve- Glorieuxu, njegov sorojak koliko šolsko tablo, na kateri so
bila s kredo z velikimi črkami napisana osnovna navodila, kako mora letalo pristati.
Medtem se je na letališču zbrala velika množica radovednežev, ki so izvedeli, da je v zraku človek, ki ne zna pilotirati in so prišli gledat, kako se bo stvar iztekla. Kmalu potem, ko je vzletelo letalo s tablo, je letalo z neprostovoljnim pilotom lepo pristalo.
Ko so prihiteli k letalu, so ugotovili, da je radovedni Ulrich dobil živčni šok. Avto Rdečega križa ga je napol nezavestnega odpeljal domov.
chun pa proti Italijanu De Rossiju. Zmagala sta Glorieux in De Rossi. Povprečna brzina prvega je bila 47,368, drugega pa 46,631 km na uro. Zatem so na vrsti vozači z motociklom. Po vseh pričakovanjih je zmagal Nemec Schorn, ki je prevozil 100 km proge v 1. uri 22’05”3. povprečno 73,087 km na uro. 200 m za njim je prišel na cilj Bak-ker (Holandska), za lem Švicar Besson. Italijani so polagali mnogo na svojega Kresija, ki pa je bil zadnji s 4 rundami za. ostanka. Prva dvojica se je plasirala v finale.
RIM, 27. — Diletantska komisija italijanske boksarske federacije se je sestala 26. t. m. v Porto Kecanati in določila med drugim tudi reprezentanco, ki bo 1. septembra v Beogradu nastopila proti Jugoslaviji. Reprezentanca je sestavljena takole: M uš ja:	Rozzali,	Petelinja:
Velilti, peresna: Giannini, lahka: Visintin, lahki welter: Poz-zi, welter: Ruggeri, težki iveltcr: Dal Piaz, srednja: Sentimenti, srednje težka: Alfonsetti, težka: Cavicchi,
Kot vidimo manjka v njej poleg evropskega prvaka Dall’Osu sa tudi Gianni Di Segni, dvakratni evropski prvsk, ki uživa v Jugoslaviji precejšen reneme, * * *
CORTINA D’AMPEZZO, 27.
— Z finalom mešanih dvojic se je končal mednarodni turnir za pokal Dolomitov. Italijanski par Bellani . Gardini je premagal Švicarko Bek in Jugoslovana Mitiča s 7:5, 6:1.
dre melodije. 14.30 Od s! danes. 14.35 Poje sopran'* da Jagodič. 18.00 Valčki 18.15 Kulturni pregled-1®' p f Sibelius: Nočna ježa. Friderika Chopina. 20.00	^
Verdi: Trubadur - oper* j« dejanjih. 22.00 Igrajo orkestri. 22.45 Giuseppe Vragov trilček - sonata z* jat*1 in klavir, 23.10 Glasba z I noC-
Oddaja v italijanščini:
12.00 Slavni violinisti- ,Vji.
kester iz Sv, Nikolaja. ' termezzo.
SLOVESI-
12.00 Lahek opoldanski*!« I
12.40 Zabavna glasba, janski motivi v glasbi. l’'|[ Zabavna glasba. 18.00 Zf f# poslušajte! 19.10 Skladb6. # V avtorjev igra pianist M nf« povšek. 19.30 Kulturni
19.40 Poje Slovenski kvintet. 20.00 Simfoničn Radia Ljubljana. 22.30	v
vam igramo! 23.15 Koin0^ f daja del Maxa Regerja m Schumanna.	(
TRST II*
7.30
II-3
Jutranja glasba, j (J vsakega nekaj. 12.00 ^ 5k!», Dve MacDoweliovl/.joi'
12.10
12.30
Orkester Norman f'
13.00 Glasba po željah.
na glasba. 18.00 Glas 'jj, u
18.15 Mozart: Diverticn^" duru za dva rogova *<! tn orkester. 18.45 Valčki
19.15 Smetana: Vltava, * ^ na pesnitev 19.27 Raznieri«(5
20.00 Vokalni koncert ‘.js« Dušana Pertota. 20.20 j ft medigra. 20.30 Okno v* A Operetna glasba 21.3° Debussvja. 21,45 Tiro!SK'« S j
22.00 Dvorak: Siinfon^MmtU-f novega sveta 22.37 Vgonr melodije. 23.00 Mozart:
A-duru. 23.35 Polnočna l'
Til ST
7.45 Jutranja glasba- , kester pesmi, 12.00 Naro ffijf
zbori. 12.20 Ritmi !3tin? i4JV ke. 13.25 Slavni glaS°,v'',o kester. 14,30 Plošče. 17'fKe. V BBC. 19.00 Glas Ame, 0« G. Filippini in nje®0,,
20.58 Ritmi in pesmi- VUloL’ dičen orkester. 21-25 ® gKjj* glasba. 22.50 Vivaldijev'3;5 ’ sopranistka Ada Oreh-na glasba.	VI
 ................................................................................................................................................................    ■min.....	      n......iimiMiiiiiM""11""' A
d
Navsezgodaj je bil že na nogah, stopal po hiši in o-čoli hiSe, priganjal hlapce, v prodajalni ošteval zaspanega komi j a in venomer gledal na uro.
In ko je ura kazala osem, se mu je zdelo, da je to že dovolj primeren čas za obisk pri Podržajevih. Poklical je svojo Čopko in šla sta tja.
Sprejel ju je tajnik prijazen in vesel. Z lica se mu je bralo ugodno stanje Jan-kove bolezni. Veselil ga je obisk in kar izpustiti ni mo. gel roke županove In roke Julkine, obe je hkratu stiskal-
«Janko je vso noč dobro spal,» je pravil in je vedel obisk v jedilnico. «Zjutraj se je zbudil jasnih oči in zdaj se krega, da je lačen. Lačen je in se krega in mati je pri njem z mlekom.*
Sedli so.
Zupan je izjavljal, da ga zelo veseli, res zelo veseli, da se je zdravje na bolje
obrnilo, hvala Bogu! Pripravljal se je, kako bi Se nekaj povedal, poglavitno — in čakal je na ugodno priliko, da ne bi stvar prenerodna in prisiljena izgledala.
Potrkalo je na duri in vstopila je hiSna gospodinja, gospa nadučiteljeva. S potr-kom na lastne duri je izrazila svoje spoštovanje častnemu obisku in hkratu dokazala svojo visoko omiko. Z vljudnimi pokloni se je bližala županu in Čopki in delala sila majhna usta.
«Dobro jutro, dobro jutro — tako prijazen obisk, taka čast.-.»
«Kaj pa Janko?» je vprašal skrbni nadučitelj. «Ali si mar samega pustila? Pa ta Cas jaz tja stopim...»
«Počakaj no!» ga je zadrževala žena in sklepala roki. «Sam me je semkaj zapodil. S postelje je videl mimo okna prihajati gospodo, pa me je kar nagnal, da moram semkaj in da se lepo zahvaljuje za snočnje po-
zdrave.*
«Ali se sme k njemu?* je vprašal župan.
«Tako ga bo veselilo! Kako ste prijazni, gospod župan! Kar prosim!*
Hitela je pot kazat- On-stran veže je odprla duri, gospod župan je vstopil, za njim se je v zadregi noter zmuznila Julka — toda z nadučiteljevima vred je o-stala kar pri durih.
V beli postelji je ležal Janko, bil je bled, glavo je Imel zavezano, oči pa so jasno in veselo gledale župana, ki se je prijazno doteknil bolnikove roke.
Zupana je tiščalo v grlu, smilil se mu je mladenič, smilil pa se je tudi sam sebi, da je v takem položaju. Hotel je govoriti možate, na-klonjene besede, toda vse, kar je spravil iz ust, je bilo: «Dobro, dobro — Janko!* Janko je odgovoril: «Hva-. la, hvala!* oči pa so mu u-hajale tja proti durim in milo vabečemu pogledu se
MUHOBORCI
NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA
je vdala Čopka in stopila je k postelji.
Janko ji je nudil svojo bledo roko, rahlo jo Je stisnila — rdeča je bila ko mak in pogledovala je Janka in pogledovala je očeta. In ko sta se z Jankom držala za roki, je položil od razburjenja nemi oče župan Se svojo sapo na njuni roki in nič ni rekel in Janku sta zardeli lici, prijel je županovo sapo in jo poljubil. Nadučitelj in njegova žena tam pri durih nista vedela, kaj to pomeni...
Zupanu se je nerodno zdelo, da je on — veljak in prvak — taka mila Jera — ki se bo navsezadnje še Jokati pričel- Obrnil se je, ne bev
ne mev ni dejal in Sel ven. Tajnica je stopila za njim v vežo — morebiti se mu je kaj zamerilo... Zupan pa je gledal kvišku in se obračal, kakor bi pajka iskal po obokanem stropu, nekaj je požiral in v nosu mu ni bilo vse v redu, obrnil je preplašeni tajnici hrbet, pokazal s palcem čez ramo proti Jan. kovl sobi in s precejSnjo težavo izpregovoril: «Naj — se pa — vzameta, ker — se ima. ta — rada!*
Kar hitro in brez pozdrava je šel iz hiše, pred pragom se je zavedel, da z mokrimi očmi ne more iti mimo ljudi — kaj bodo deli! Pa Je stopil na ono stran
proti hlevu in v hlev — saj res, Rjavka Je še tu, je Se niso domov gnali, pa zdaj tako lahko tu ostane. Počo-hal jo je, ohladila se mu je glava in potem jo je naokoli ubral domov. — Vse, kar je bilo se treba, Je nadučitelje, vim razložila Čopka, saj ni bila neumna, mutasta pa tudi ne!
Isti dan Je prišel zopet zdravnik. Zavzel se je.
«Glej ga, kdo bi si mislil! Izborno! Trda buča je nekaj vredna. — Glej ga, glej ga, sodnik se je že bal, da bo umrl, predno se zasliši, na, zidaj pa niti komisije ne bo - ali se bo jezil sodnik! Niti težka poškodba ne bo, kar za
lahko bo šteta. Da, da, nič ne bo s komisijo!*
Crez deset dni sta bila poleg Krunoslava Batiča in Slavice tudi enkrat za trikrat oklicana Julka in Janko- Velikanska razburjenost po Muhoboru! Sodnija, dvig sodnih opravil, gostilniški razpori: vse to je stopilo v ozadje spričo te izredne novice in se pozabilo.
Pri poroki se je seveda trlo ljudi, gospod Kregar je v cerkvi pel «solo», kar se je v Muhoboru vsakikrat sma. tralo za dogodek, in dasi zaradi svetega postnega časa ni bilo nič svatbe in sta se Janko in Julka kar odpeljala, vendar tisti dan ni manj. kalo ne pijače ne jedi na županov račun.
Janko in Julka sta se že vozila po morju, ko je prišlo od sodišča vabilo za Janka, naj pride pričat zastran svo. je poškodbe. Pa se je mora-0 zaslišanje odložiti zaradi odsotnosti priče.
Crez tri tedne se Je vrnil
mladi par, oba srečna in cvetoča.
Drugi dan se je peljal Janko v Luče. Tast mu ni rekel ne tako ne tako, zanašal se je na Janka, da že sam ve, kako in kaj izjavi pred sodnijo, saj se je učil pravo-znanstva. Vendar ga je ko-maj pričakal, da se je vrnil.
«No, kako je bilo?* ga je vprašal in držal se je čuda resno.
«Ah, nič,* je odgovoril Janko dobre volje kakor ved. no, — «povedal sem kar sem vedel, v desetih minutah sem bil gotov. Od «Zlatega volka* vas vsi prav lepo pozdravljajo*
«Za božjo voljo, torej si pričal? Ali nlsti odrekel pričevanja?* Zupanu se je kar temnilo pred očmi.
«Odrekel, kakor odrekel? Zakaj? Povedal sem, da ne vem, kako sem ujel poškodbo. Saj res ne vem. Na tisto se še spominjam, da sem Sel skozi vrt, potem pa nič več
9
do tja, ko sem se šel v postelji. Sodo1 vprašal, kaj mlsllrn'# H je. Kaj jaz vem! ^ me sploh ni nikdo- J bil, morebiti je kafc° J, lomil ali kako °PeKj0|/L strehe, pa sem j° \F buči. Sodnik je r mogoče,* in da bo us izvedbe.	d (i
«Tako, tako?* J® pan. Pa mu je bilo t ^ Dobro, di£ se ni	.
be sam izdal aetol ^
In življenje v	v
teklo in teče v sta naprej-	^
S sodnijo seved9 *
Zato pa je n lavni poslanec or- 0i ^ hoborcem izposi°v pjSj klonjene vlade. & pet potrebovala ^ glasove, primere^j stek: nov poštni
MON®0
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. -- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. BattiSt! 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 ljr. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesetf10 PoStni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoze™^***. frj Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo triaSktga tiska D-Z°'