Prva šola
(Slike iz otroškega življenja.)
IV. N e b e s a.
ihec  ni  mogel pozabiti Nežike.    Vedno je izpraševal babieo, kam so jo dejali in ee jo bo on So kdaj vidol. ^ Ni  mu šlo v glavo, da bi bila Nežika zdaj v zoinlji
zakopana in da se nikdar več ne vrne. ..Vidiš, Mihec ljubi, Nežikina dušica je zdaj pri Bogn. •samo njeno trnplo so zagrebli v zemljo." tako ga jo podnf-e-vala babica.   ,,Nežiki se zdaj dobro godi v nebesih.   Zdaj ni nič več bolna in tudi ne joka  več,  ampak  vedno je vesela. In z angeljci se igra in Boga prosi zate. da lii tudi tc.be joden-krat vzel k sebi v svitla nebesa!"
,,Ali so nebesa daleč?" vpraša Mihec. ,,Poglej,  nebesa  so tnkaj gori nad nanii," pokaže mii babica, a mi jih ne vidimo. Kadar boš pa mnrl, odprl ti jih bode svoti Potov, ako bodeš priden!"
Mihec gleda neprenehoma k nebu ter napenja na vso moč o<v-i. morda se nin vender pokažejo nebesa. Oj. kako rad bi on šcl v nebesa; ec )>i le tio l)ilo tako daleč! Kakor bi trenil. zaiskre se rau oei. misel mu šino v glavo. smchljnj se mn zaziblje okolo ustnie.  Nepremično zre tja v daljavo.
nBabica, babica," reče Mihec v jfidnoj sapi. ..poglejte tja. kjer so tiste visoko gore! Vidite, tam se nebo dotika tal. tam mora biti tako lilizn v nobesa. da lii tndi jaz dosegel. Jaz pa pojdem tja in potikain na nebosa in milo poprosiin sv. Petra, naj mi odpre nebeška vrata. Izvestno ine bode uslišal. In pntcm bodpin pri Bogu in pri angeljcih in pri Nežiki.   Oj. to bodp veselje!"
KOj, Mihec. do onih goni je predalef. <la lii t.i inogol priti tjii In kaj lii rekla mati, 6e bi še tebe izgubila. ko Nežiko ninia več! Potcm lii od žalosti nmrla." reče babica.
Mihcu se stori bridko in dobole solze niii zalijo oči in iiiu teko po cvetorem Hci, ko izprevidi, da se njegova želja ne inorc izpolniti. ()j. ko bi bil volik! Xc-besa mu ne gredo iz glave.
Zveeer je zopet gledal k nebu. Vse polno zvezd je migljalo po nebu. Mihec je od nekdaj rad gledal lueice. ,. Kako lepo mora biti v uebcsib. ko je toliko tako Iepih lueic gori!" misli sam v sebi. Zdi se mu. kakor bi to zvezdice šle proti njemu ter ga vabile k sebi, govoreč inu: ..Pridi gori k naiu. Mihec, tnkaj je mnogo lepše. nego doma.  Tnkaj so nebesa! Nežika je tndi pri nas!"
V.so noč bi bil Mihec rad gledal zvezdice in se z njimi pogovarjal. A babica ga polje v liišo — spat.
Zatisnc oM. Nobesa in zvezdice iuu ne gredo iz spoinina. Zv(>zdo zopct nživi: pved njcgoviini ormi. Vso polno jih je, vsoiniglja v uajlopšili barvah. MHkh- ni se nikoli trgal tako lepih cvetic, kakeršno so te zvezdicc. Tn gloj fnda — Milicc
-—•¦< 75 >¦•—-
gleda in gleda in komaj verojaine svojim o<Ym — zvezdlee imajo obrazke,  roke, uoge, peroti.    Zvezdiee so postale angeljci  iu Nežika je uiej  njimi,  ravuo  taka, kakor drugi.    In angeljei tako neizrečeno lepo pojo.    Doli k Mihcu  sp spušeajo. vedno niže in niže, so vže tii in Mihca vzemo s seboj — v nebesa . . . Mihec spi. Sanja sc mu o nebesili. Sladke sanjo ...
V. Prvie pri sv. maši.
nTinček, Tineek, nieni pa je mati 6ni dan, ko so bili možje oduesli Nežiko, obljubila, da pojdeni kmalu k sv. maši in bodem videl cerkev in Nožiko.'- pri-poveduje Mihec npkoga dno sosedovemn Tonrikn.
„0. saj pojdeni tndi jaz," reče Tiuček. ,,Prosil bodpm mater. dn mi kupi nove hlaiip iu srajco in rokavnik, pa pojdem!"
TimVk se jp preliitro livalil. Krojač je napravil sarao Mihcu prazntfno obleko, Tinf-ku pa iip.
V nedeljo zjutraj jiride Tineek g]edat Gorjanovega JVliheu. Ves je bil izpre-monon. Kakor bi ga bil vzel iz škatljice, tak je bil danes uaš Miher-. Novo zli-kano srajco ima. novc hlače platnici1, nov telovnik, kaj bi rekel — vse novo! Tn i kako čisto je danes Mihec nmit! Drugekrati je morala mati vselej Mihou zapretiti, da se mu bode repa zarasla v ušesili iu za ušesi, (*e se uo bode dal umiti. Danos pa tega ni bilo treba. Mihec je potrpežljivo pustil, da ga je mati uniila, kakorje sama hotela. Potem pa ga je šo počesala in omuzala. Babica je rekla, da Mihec še nikoli ni bil tako brdak, kakor daaes. In kako niožko se drži! Tinčka komaj pogloda. Drži s<>, po konci, kakor bi imel kol v lirbtu. Zdaj pa zdaj mu uidejo oei neiiote doli po obleki, da bi videl, kako nm stoji, iu večkrat se mn tudi.glava zasuče, da bi videl, kakšen j«; <><} zadcj. Ustuice pn mn lczojo ncprenehoma vsak-sebi — na sineh.   Kar suino se uin je smijalo!
Gas je bilo iti. Mihec steče skozi vrata in gre pred vscini drugimi. A m.ati ga pokliče nazaj. tcr nui da še vse polno naukov, kako se mora vosti in kako raoliti, da ga bode Bog iniol rad.
. Kjer Mihec doteoe kakcga človeka. R'čc iuu: ,,Jaz pa grem k sv. maši!" Nekdo mu je dejal: ,,Saj ne bodeš niogel nazaj, ker je tako daleč iu ti si še tako majhen, kakor zapetnik. Izvostuo te bod« niorala uiati v košu nazaj npsti!" A Mihec ¦se odrežo: ,,Telm bodo nesli v košu. tebe! Jaz pa lohko sam letim, da me še ti no dotečeš!" Kekši. steče Mihec zopet naprcj po poti, potoin pa zopct počaka ituttcr.
Moj potjo promišljiije Alihec, kakšua jt> cerkev. Ou še jii uikoli nobene videl. Pravili so mu doma, da je v eerkvi vse poluo svtitiiikov, da je zclo lepo, vse zlato in srebrno, vse v lučicah, kakor v nebesih . . . Mihcc misli iu misli, ali nikakor mn neče v glavo in neee. kaksna da jc cerkev,
Pridejo iz gozda na pt.iiio. Corkev so pokuži1. Miliec sc kar ustavi iu ostrini, ko vidi tako veliko hišo.
..Kaj pa j<; tisto, ki je tako visuko?" vpraša Mihcc niater. Mati nm razloži, da jc td corkveni stolp, kjer so obpšeni zTOnovi. Zdaj zapojo. Mihpc ni še uikoli slisal tako lepe godbe.  Kar od voselja bi poskakoval, čc bi se ue si%amoval ljudi.
5*
—•¦< 76 >¦*—¦
Pridejo k cerkvi. Mihec zre le na zvonik in opaznje zvonove. ki tako lepo pojo. Zagleda jabolko vrhu zvonika. Zlato je, in sveti se. kakor solnce. Kflo je neki nesel to jabolko gori na vrh, misli si. Tudi on bi rad splezal gori na tisto jabolko in gledal bi na okolo.   Vse ga veseli, vse nm je novo.
Tako je zamaknen v cerkev, da ga mora mati kar s silo vleči v cerkev. Mihec je notri. Mati mu naredi križ na čelo, a Mihee ima vže po vsoj cerkvi oč-i.
Vse je v lučicah, vse se blesti, da Mihcu kar ofi jemlje. Sam ne ve, kaj bi najpred gledal. če bi irnel Mihec sto oči, bilo bi jih šp premalo. Mati mn da raolek v roke, a kaj Miheu zdaj molek mari. spusti ga na tla in raati ga niora pobrati. Sreeno pripelje ali pripeha mati Mihea do klopi. ter ga spravi va-njo. A Mihec neče sesti. Vspne se, kolikor niore, po konci, da bi bolje videl. Z oi-mi pride do sv. Petra, ki je bil izsekan iz belega inramora.
^Mati, mati. kdo pa je tisti mlinar, ki ima tako velike kljufe vrokah,- oglasi se Mihec skoraj na glas. Mati mu hitro pritisne roko na usta, rekof: rTiho bodi, tiho, ali ne veš, da se v cerkvi ne srae govoriti?" Poteni pa niii prišepne: MTo ni mlinar, to je le sveti Petev. ki nebesa odpira s ključi. Le lepo moli, pajihbo tudi tebi odprl."
Mihec pregleduje zdaj od vseh straui sv. Petra. kakšen je. Vsako gnbo vidi na njegovem lici. Opazuje ga. če je kaj hud, če se kaj jezno drži. ali fe je prijazen. Preinišljuje, ali bi hotel njeinu odproti nebesa, če bi ga prav lepo po-prosil. Spomni se Nežike. Terliij to je tisti sv. Peter, ki je odprl Nežiki nebeška vrata. Oj, če bi jih hotel odprcti tudi meni." misli si Mihee in začne sam v sebi premišljevati. kako bi prosil sv. Petra, da bi ga vzel v nebesa. Zaeel je moliti.
Maša se prične. Orglje zapojo, in ppvci in pevkinje se oglase. Milioc si je kar ušesa mašil in poskušal, kako se sliši. ee zatisue sanio jedno uho, ali pa, ei> za-tisne obe ter ju zopet odmaši — tako lepo se mu je zdelo. Mati ga opomni, naj moli. Mihec začno zopet moliti, a ne gre nni dolgo. oči ga zopet zapeljejo. Zdaj zagleda smijočega se angolja ter si misli: taka mora biti Nežika. zdaj zopet Boga Ofeta z veliko kroglo v roci. Po iua.ši pa Mihee zopet ni vedel. kaj bi raater naj-pred vprašal.
^Mati, ali v nebesih tudi tako lepo godejo, kakor v cerkvi?-' izpregovori Mihec vže na cerkvenem pragu.
,,Ne bodi neumen. nc bodi," reče inati; Mihec pa si misli, kako lepo mora biti Nežiki.
,,Kam pa so nesli niožje Nežiko?" hoče zopet vedeti radovedni Mihec.
Mati pelje Mihca na Nežikin grob ter mu pokaže: ,.Tnka.j notri so jo za-grebli."
nZakaj je pa Nežika umrla? Saj je bila pridna in smo jo tako radi imeli," pravi Mihec.
.,Zato, ker jo je Bog rad iinel, pajo jo vzel k sebi med angulje," odgovori mati.
,,Ali ui več Nežike tukaj notri, kamor so jo zagrebli možje,?'' vpraša Mihec in kažo s prstkom na niraeii knpček prsti, na katerem je bil vsajen lesen križec.
.Kolikokrat naj ti še povem, da jo Nežika zdaj v nebesili. Tukaj notri je samo njeno telo. Na sodnji dan bo pa tudi telo vstalo iz groba in ti bdš zopet videl Nežiko,u reče mati.
Mihec se spomni. da mu je to vže babica pripovedovala. Vender mu je tako nekako čudno pri srei.
BJcHtc. mati. da jaz še nc bom unirl," zajeclja MLhec. da se je komaj slišalo.
_To, dete moje. ve le Bog sam, le prideu bodi in Boga se boj, iu prideš k Bogu, kadar pojdeš s tega sveta."
Domov grede pa Mihec nič več tako hitro ne hodi. Veduoječi: rPočakajte, počakajte,- in toži ueprenehoina, da ga erevelj kreše. da je lačen, žejen in Bog si ga vedi, kaj še vse.
Mihec ni uikoli pozabil. kako je bilo, ko je bil prvie pri sv. maši in ko je videl prvič cerkev.
VI. Čebele.
Mihec je bil sicer dober otrok, a vender je bil malo presiteu, kakor je več-krat dejal oče. Vse kote je hotel iztakniti iu vtikal se je v vsako stvar.
Pri sosedu no imeli čebele. Nekoč pride k čebelnjaku, ko je ravno najbolje , pripekalo solnee. Mihee gleda in gleda, kako letajo čebele iz panja v panj. Ne-raziimljivo mu je, od kod pride toliko čebel. Ead bi vedel, kolikojihjev jednem panji, a kako to zvedeti? Vže jo ima! Poisče si tenko šibico ter pobeza ž njo v panj. niislet* si. da bodo čebele prišle gledat. kdo jih klite. Res so prišle gledat, a Milioc 111 iinel časa premišljati. koliko jih jp. Kakor to6a vsujejo se mu v lase. ter ga pikajo, da Mihoc misli, zdaj in zdaj bodo po njem. Vpije na vse grlo, malia z roknnia. a ('•elicl je bilo wdno več. Na dečkov krik pridejo sosedovi ter vidijo. koliko (•obfl jc okolo Mihca. Stari očp sosed pa je takoj pogodil, kaj rnu je storiti, da bi dečku pomagal. Pelje kričeeega Mihca, ki je bil ves opikan, h koritu ter lnn izlije. meni nič tebi nič, poln škaf vode preko glave. Tako mu izpere iz las in obraza žela iu eebele, katerih jo bilo še vse polno v laseh.
,,Otrok bi bil še umrl," reče potem, nče bi mu ne bil jaz pomagal. Saj je iinel toliko žel v laseh, da je bilo vse belo. Voda pa jih je oduesla in izprala stnip."
Mihec je seveda niislil. da mu jo prišla zadnja nra. V jedno mer je kričal, da je bil vže ves hripav. Zafelo je tudi otekati, kjer ga je kaka čebela pičila, a le malo, ker niu je stari sosed pi-itiskal mokro prst na pičena mesta in ga še vedno zmival z vodo. Potom ga pa zadenc na rami in nose doinov. Lehko si mislite, kako so *e prestrašili donia, ko so zagledali Mihca vst'ga objokauega in oteklega. Stari sosed poye. kaj se jo dečkn zgodilo. Mihčev oče pa rece: ,,Prav mn je! Vedel bode drugič. kaj su pravi: povsod inieti svoj nos! Saj to uiso božje reči, kako je ta otrok siten. Nekaj mora iztakniti. Prileže se rau!"
Mihea so deli v posteljo. Otekel je bil po vsej glavi, celo na ustnieah, ker ga .jo bila jedna čebela prav na ustnieo pifcila. >Šo jedel je težko. Videl pa tudi skoraj uič ni, tako je bil zalit okolo oči. Ali otok je kmalu izplaknil in Mihec je zopet vstal.
,,Pa pojdi še dražit čebele. opikale te bodo tako. da umreš." reče mu oee.
A Mihec je storil sam v sebi trden sklep, da ne bode nikdar več dražil čebel.
Babica je Mihcu dala še dmgih nankov. Eckla je: ^Mihcc, čebfle dražiti je greh! Vsaka čebela, ki te je pičila, morala jc potein uinreti. Poglej, te čebele si vse ti pomoril, ko si je dražil. Bog je ustvaril vse živali, tako tudi eebele. Zato se pa Bogu zameriš, ako mučiš živali, ker 011 skrbi za uje. Oebele pa ima Bog še posebno rad, ker delftjo vosek, iz katerega so sveče, ki v ccrkvi gore Bogu ua east.    Zato tudi pravijo, da čebele muirajo, dmge živali pa crkajo."
Ali ni bilo za Mihca dobro, da so ga bile čebele npikale?
vn.
B o.|.
Mib.ee in Tineek sta se zelo rada imela. A Mihca uiso vee pustili k sosedovim, odkar so ga bile čebele opikale. Zdaj je hodil Tinček k Gorjanovemu Mihcu. Nekoč pripoveduje Tineek Mihcu, kako imi je bilo všei pri sv. maši; v tern so bili namreč tudi Tinčka vže peljali v eerkev. Kar se zmisli Mibec, da bi sezi-dala cerkev, ravno tako, kakor je ona, v katerej sta bila pri sv. maši. Takoj se lotita dela. Zidata jo iz višnjave ilovice. Precej visoka je vže. Ali Tinček je preveč ne-učakan in hoče takoj poskusiti, kako bi bilo, če bi on šel v to cerkev. Ne po-mišlja se dolgo. Stopi naravnost vanjo, a premajhena je. Tinček je vso z nogama pohodil. Mihec jezno sune Tinčka z nogo, rekoč: ,,Zdaj boš pa ti novo sezidal. tepec neumni!" Tinček snne Mihca nazaj, skočita si v lasc in boj je pričet. Tinček je močneji od Mihca. Ko Tineok dobi Mihca pod-se iu ko si ta ne more uič več pomagati, pljune v jezi Tinčku v obraz in stefe, kar so ga noge nesle. V tera se dere na ves glas. Tinček pa upije za Mihceni: BLo počakaj, Mihec, te bodem vže zatožil materi, da si mi pljunil v obraz!"
Kar stopi babica z resnim licera izza košatega jesena te prepreči Mihcu pot.
,,Le 6akaj, ti grdin, ti! Bodeš vže na sodnji dan niacjo kri lizal, ker pljujeS v ubraz. kakor židje! Fej te bodi, Mihoc!" reče babica. ,,Kaj sta pa iraela s Tiiičkorn sknpaj?" vpraša ga.
BTinček mi ,je podrl cerkev."  pravi Mihec.
..Le tilio bodi, soin vže vse slišala! Saj je ni niislil podreti. Tinčka nioraJ prusiti za odpušcenje, potlej sva zopet pi-ijatelja, poproj j)a ne!"
Babica pelje Mihea za roko v liišo in rau pokaže sveto razpelo (bridko martro) v kotu.
,,Poglej Miher,  ti si ravno tak.  kakor  židje,   ki  so  Bogu  v  obraz  pljevali iu  ga  potein  še   c-elo   na   križ  pribili.    Zato  so  pa  tudi vsi šli  v  pckel in  na   • sodnji dan bodo lizali nvM-jo kri.    Tndi ti si Bogu v obraz pljuval.  ko si pljunil v Tinčka. Poglcj Bogn na križi. kako je žalosten. kcr si ti tako hudobcn! Ali boš še kdaj kaj takega storil?"  vprašu babic-a Mihca.
nNikoli ve6 ne!" pravi Mihee z jokajoeiiu glasom.
nOni dan si dejal, da bodeš tako prideu. da bodi- tvoj angelj vdruh vedno vosel," rečo babica dalje. ,,pa si vender tako lmdobcn. da se mora angelj od tebe obračati in solzu točiti." — Mihcc so zclo kosa, da je bil tako liudoben.
V hišo stopita ote in mati. Babica jiove vse, kar se je bilo zgodilo. Oce pošljejo takoj po Tinčka. Tineek prido, Mihcc, pa ga inora prositi odpnščpnja. rokoo:   ,,Tiu6ek,   uič no bnli Uad.  saj  t«  iinuu  rad!-i    In Taičok je  odgovoril:
„0. saj nisem!"   Potlej je oee še oba puučil. da raorata Ijubiti drug drugega, če hočeta. da ju bode tudi Bog ljubil iu vzel v nebesa.
Miliec je prosil tudi Boga na križi odpuščenja, ker ga je razžalil. Za južino pa je imcl zopct sam kruh za to. da je pomnil. kdaj se je pregrešil. Še le po-poludne dala inu jc inati tudi nckaj drugp južine. ker.je lepo prosil in obetal, da bode odslej vedno poslušen iu priden.
S Tinčkom se nista nikoli več stepla.                                  (Dalje prihodnjie.)
------*-*¦%-*——