Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT 0OREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 69 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 7, 1966 SLOVENIAN MORNING N£WSPAPER '' # ;riia 4. STEV. LXIV — VOL LXIV Afriški "vrh" v miru in brez iznenadenj! Ki je za nas s trnjem kronan bil Mednarodna komisija v Hanoiii bo še zasedala OTTAWA, Can. — Zunanji Minister P. Martin je dejal, da ko mednarodna komisija za "Vietnam, ki jo sestavljajo predstavniki Indije, Poljske in Kanade še dalje zasedala. To je precR tožila vlada Severnega Vietnama. Komisija je bila ustanovljena leta 1954, da bi nadzirala iz-vajanje ženevskega dogovora o miru v indokini. Komisija ni bila v svojem de-■*u dejansko nikdar posebno u-^ešna. Največkrat sta bila Indi-ta in Kanada na enem stališču, med tem ko je poljski delegat redno zastopal komunistično stališče m tako zaviral njeno nepristransko delo. Tudi sedaj ni ^osti boljše. Kanada bi rada uporabila to komisijo za pripravo nove ženevske konference, ki naj bi na-sm pot iz sedanje vietnamske v°jne. Povprašala je že v tem Pugledu Indijo in Poljsko za mrenje. Zdi se, da so vse tri dr-zave prišle do prepričanja, da Prenutno čas za posredovanje ni Zrel, da pa je treba delo komisi-le vzdrževati, dokler se prilož-n°st za kaj sličnega ne ponudi. iz varnega gnezda KAIRO, ZAR. — Oblasti so odkrile in prijele skupino tihotapcev in črnoborzijancev, ki je imela svoje oporišče v pisarnah podpredsednika feldmaršala Ab-dela Hakima Amer j a, vrhovnega poveljnika egiptovskih oboroženih sil. Skupno naj bi bilo prijetih okoli 30 oseb, med n|H t^tuškl mi več visokih častnikov. V sredi Kaira je bilo več trgovin zadnje dni zaprtih, ker so o-blasti preiskovale izvir raznega blaga. Tihotapski krog je uvažal tuje luksuzno blago v Egipt iz Jemena in Gaze po vojaških kanalih. Šlo naj bi za stotine tiso-čev dolarjev vrednosti. Nekateri trdijo, da ni bil to samo en krog tihotapcev in črnoborzijancev, ampak dva, ki pa sta oba delovala iz prostorov podpredsednika Amerja. Ta naj bi o vsem tem nič ne vedel. Smola pa taka Učitelj učitelju: Ta učenec se ne samo naj slabše vede, tudi najbolj redno prihaja v šolo! V Najrobiju v Keniji Se je zbralo 11 vodnikov afriških držav na posvet o gospodarskem sodelovanju in drugih perečih vprašanjih. NAIROBI, Ken. — Afriške države so pred par leti ustvarile Organizacijo afriške edinosti s stalnim sedežem v Adis Abebi. Njena glavna značilnost je, da je necdina in brez moči. Glavno tajništvo vzdržuje abesinski cesar iz svojih lastnih sredstev. Konferenca te organizacije pretekli mesec v Adis Abebi se je končala brez uspeha. Od 36 delegacij jih je 8 zapustilo zborovanje, ko je bilo odločeno vprašanje, kdo naj zastopa Gano, kjer so vojaki ravno izvedli prevrat in pognali diktatorja Nkru-maha. Pretekli teden so se zbrali vodniki črne Afrike v Nairobiju v Keniji. Jomo Kenyatta je sprejel vodnike 10 afriških držav z vsemi častmi in skrbno pazil, da bi se vsi tam dobro počutili. To je bila res težka naloga, če pomislimo, da je velika večina med afriškimi sosedi sprta, skregana. Abesinski cesar Hajle Selasije je v sporu s predsednikom somalijske vlade Abdiraza-kom Husejinom, ker se med o-bema državama še vedno vrše obmejni boji. Predsednik burun-dijske vlade Leopold Biha se je na konferenci skrbno izogibal delegacije iz sosednje Rvande, ker na meji te še vedno stoje bojevniki pripravljeni za vdor v Burundi. Sudanski predsednik Mahgoug je hud na Ugando, kjer dobivajo zavetje in podporo uporniki iz južnega, črnega dela Sudana proti vladi arabske večine. Kongoški predsednik Mobutu ne mara tanzanijskega Nyerere-ja, ker je ta podpiral levičarske upornike v Kongu proti vladi v Loopold-villu. Predsednik Malavi je tako nejevoljen na Tanzanijo, da na konferenco v Nairobi ni maral sam, ampak je poslal le zunanjega ministra. Edino Kenyatta in zambijski Kaunda sta dobra z vsemi. Na konferenci 11 držav s skupno 4 milijoni Ikv. milj površine in 100 milijoni prebival- Diplomacija ZDA posreduje v krizi saigonske vlade WASHINGTON, D.C. — Čeprav trdi naše državno tajništvo, da je sedanja kriza v saigonski politiki izključno domača zadeva saigonskih strank in generalov, je vendarle prišlo iz Saigo-na poročilo, da je naš poslanik Lodge s svojimi sodelavci pridno na delu, da bi spravil saigon-ske generale in politike za skupno mizo na skupen pogovor. Lodge je na tem poslu tem bolj zainteresiran, ker je trenutno zastalo delo na vseh načrtih, kar jih je rodil sestanek med Johnsonom in generalom Kyjern v Honolulu. Vsa saigonska vladna administracija dejansko ne dela ničesar in samo čaka, kaj se bo zgodilo z vlado. Zato je zastalo tudi delo na vseh gospodarskih in so-cijalnih reformah, ki naj pomagajo podeželskemu prebivalstvu. Kjer uradi še delajo, je to treba pripisati prigovarjanju ameriških svetovalcev in inštruktorjev. Zato je pa komunistična agitacija tem živahnejša. Neprestano opozarja domačine na nesposobnost saigonske vojaške uprave in napoveduje skorajšen njen padec. Za vietnamske kmete pomeni seveda ta propaganda le majhno tolažbo, kajti partizani jim nalagajo zmeraj večje dajatve v hrani in denarju; kar je po vaseh še mladih ljudi, jih pa te-renci neprenehoma nadlegujejo in silijo, naj se vpišejo v partizanske odrede. Tako ne pomeni sedanja saigonska kriza za vietnamskega kmeta nobene olajšave. VODIKOVO BOMBO DVIGNILI Danes zjutraj so srečno dvignili z morskega dna, 2500 čevljev globoko in 5 milj od španske obale pri Palomares, ameriško vodikovo bombo, ki je bila tam 11 tednov. Iz Clevelanda in okolice MADRID, Šp. — Danes zjutraj je bilo objavljeno, da se je ameriški vojni mornarici posrečilo dvigniti z morskega dna, kakih 5 milj od španske obale pred letoviškim krajem Palomares, vodikovo bombo, ki je padla tja ob letalski bombe, ki so padle pri nesreči strateškega bombnika B-52 na kopno, so naglo našli in odpeljali, četrto, ki je padla v tnorje, je povzročala hude težave. Dolgo jo niso mogli najti. Ko so jo končno le odkrili na neki strmini na dnu morja, jo niso mogli dvigniti. Trikrat je bila že navezana na vrvi, pa se je vedno zmuznila z njih.____________________________ Ameriška vojna mornarica, ki je debila nalogo, da pogrešano Vri Kekiču odnesli 92,500— Sinoči sta neki moški in ženska, ki sta bila v zadnjem času ponovno gosta v Kekic’s Steak | House na 3000 St. Clair Avenue, j to oropala za $2,500. Strežnico Trtno Barton sta zvezala, nato pa nesreči dveh ameriških vojnih letal 17. januarja letos. Tri j dllslllld upiaxnico Ah.,. L>dm i---i,.- ™ k — d co j Zuk, oa je odprla jekleno bla- j gaj no v kleti. Nobena od imeno-j vanih ne ve za imena roparjev. ! Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo j zaradi praznikov zaprt od petka Sob dveh popoldne do ponedeljka ‘ob osmih zjutraj. Kdor bi imel kako novico za objavo, naj jo napisa na listek, sa podpiše m tega vrže v poštno režo pri uradu na 6117 St. Clair Avenue. Z«pvt doma— Mr. in Mrs. Frank Rupert z 18801 Kildeer Avenue sta se nedavno, vrnila s Pompano Beach, Fla., kjer sta bila na oddihu tekom mrzlih zimskih mesecev, in lepo pozdravljata svoje prijatelje. Seja—t Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sojo v SND' na St. Clair Avenue. Obsežni šolski sistem MOSKVA, ZSSR. — V glavnem mestu Rusije Moskvi je 1,200 šol s skupno 43,000 učitelji. Moskva ima okoli 6 milijonov prebivalcev in je največje mesto kontinentalne Evrope. ci so sklenili, da bi bilo dobro za vse, če bi odpravili carinske in druge ovire in ustvarili enotno gospodarsko področje. Priznali so pri tem, da je čas za to še prezgoden, da mora vsaka država najprej še utrditi svoje lastno gospodarstvo. vodikovo bombo najde in dvigne z merskega dna, je bombo odkrila šele, ko je neki španski ribič povedal, kje je videl pasti nekaj sličnega na padalu v morje. Ko so ugotovili, kje bomba leži, so upali, da bo v par dneh na površini. Delala pa jim je hude težave. Enkrat jim je zdrknila na morsko dno v blato in so jo za nekaj časa “izgubili”. Pri reševanju so se posluževali dveh posebnih, majhnih podmornic, ki sta se sposobni potopiti globoko v morje in imata posebne naprave za preiskavo morskega dna in dviganje raznih predmetov z njega. Izgubljena vodikova bomba je povzročila precej vznemirjenja j ne samo v Španiji, ampak tudi j drugod. Španija je v zvezi s tem | prepovedala ameriškim bombnikom z atomskimi bombami polete preko svojega ozemlja. Sovjetska zveza je označila take polete naravnost za kršenje dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja. Sedaj, ko je vodikova bomba iz morja in na srčno, Johnson pa niti tega ne zna ali pa noče delati. Russel kar ne more razumeti Amerikancev, da so Johnsona izvolili za predsednika. Russelova izjava je seveda debelo natis-Ijena v vseh časopisih v komunističnem svetu. Komisija ZN za Azijo dobro opravila svoje delo NEW DELHI, Ind. — V New Delhi je par tednov zasedala komisija ZN za Azijo, ki je obravnavala vsa azijska pereča gospodarska vprašanja. Komisija je izjemoma opravila kar dosti de-1 Seje ne be- la v primeroma kratkem času. Najpreje je uredila vse formalnosti za ustanovitev banke za gospodarski napredek v Aziji. Banka bo imela bilijon dolarjev kapitala. Azijske drža- \ Priprave za gradnjo ve bodo prispevale $650 milijonov, naša dkžela pa $200 milijonov. Ostanek bo dala Evropa. Sej o banki se pa niso udeleževale Rusija, Francija, Mongol- Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ne bo imelo v nedeljo seje zaradi Velike noči. Prihodnja redna seja bo 8. maja v navadnih prostorih. P & P— Na prostoru med E. 74 in 72 St. južno od St. Clair Avenue bodo začeli podirati stavbe in pripravljati prostor za gradnjo nove, velike P & P trgovine. ska in Burma, ker so proti ban- j Kupljenih je bilo 10 hiš in parki. Rusija pa še ni rekla končne I cel za skupno $301,900. Nova besede. Upajo, da si bo še pre- j zgradba za P & P s parkališčem poti v Združene države, je uPa~ i mislila. j in onremo bo stala okoli $450,- nje, da se bo vznemirjenje kma- I Komisjja jt tudi odobrila na_ j 000. ‘ lu poleglo. j črt za regulacijo reke Mekong Johnson ni našel milosti pri Russellu KAIRO, Egipt. — Znani angleški filozof in komunistični sopotnik Bertrand Russel je rekel uredniku kairskega dnevnika Al Abram, da je Johnson najslabši predsednik, kar jih je do sedaj imela Amerika. Goldwater je bil vsaj toliko pošten, da ni lagal in zmeraj govoril odkrito- 5--------o------ Za berlinski zid 80 milijonov dolarjev BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je izdela za zgraditev in vzdrževanje takozvanega ber-I linskega zidu, ki loči zahodni del Poldrug milijon Chevro- jmesta od vzhodnega, od 1. 1961, let voz gre v popravilo ic bil postavljen, okoli 80 mi-DETROIT. Midi. — General'Il]onov doli,rJ,;v lseveda v in pohvalila sporazum med Laosom, Tajsko, Juž. Vietnamom in Kambodžo, ki je uredil vprašanje namakanja in pa elektrarn v spodnjem delu področja reke Mekong. Vloge budistov v sedanji vietnamski politični krizi Motors Corp. je izjavila, da je pozvala svojih 6,500 trgovcev, ki prodajajo razne vrste Chevrolet j avtomobilov, naj povabijo vse jih markah). Več zaposlenih in tudi več brezposelnih Washington, d.c. — ^vezno delavsko tajništvo je oblilo, da je bilo v marcu zapo-f|etlih 520,000 ljudi več kot v lesarju, pa se je kljub temu „ rezPoselnost dvignila v istem vasu od 3.7 na 3.8%. Temu naj bi k kriv velik priliv mladih lju-i na delavski trg. Skupno je bilo stalno zaposlenih izven farm 61.7 milijonov o-Sek- če prištejemo k temu še služkinje, delovno silo na far-in one, ki imajo samostoj-110 Poklice ali delajo za sebe, P°faste število na 72 milijonov. bremenski prerok pravi: *HOWE*S Oblačno, mrzlo z dežjem in aletavanjem snega. Najvišja lernperatura 42. SAIGON, J. Viet. — Budistični voditelji so pokazali zopet rožioke. Radi bi zopet igrali tako vlogo kot so pred padcem diktatorja Diema in po padcu, ne ravno v korist njihove domovine. Niso bili namreč sposobni, da u-stvarijo politično podlago za stalno in solidno demokratično vlado v Saigonu. Ali so se od takrat že kaj popravili? Kadar govorimo o budistih, mislimo na versko organizacijo podobno krščanskim verskim organizacijam, kot jih poznamo v Evropi in Ameriki. To je pa precej zgrešena misel o budistih. Res je, da poznajo svoje verske resnice, svoje verske navade, svoje verske tradicije in svoj verski življenski nazor, toda vse to še ne ustvarja verske organizacije, kot jo pojmujemo mi. Po vseh podatkih bi moralo biti v Južnem Vietnamu kakih 11-13 milijonov budistov. To so pa samo številke. Tistih, ki se res zavedajo, da pripadajo budistični verski skupnosti, je kvečjemu kakih 6 milijonov, pa še ti se za vero samo malo brigajo. Večina živi samo od verskih tra- dicij, šeg in navad, drugače se pa opira na svoje življenjske skušnje. Le manjšina je res organizirana in temu primerno aktivna v javnem življenju, toda ne samo na verskem področju. Ravno ta manjšina je žela velike politične uspehe v dnevih padca Diemove diktature. Stopili so ji v glavo in misli, da jih še danes lahko politično izkorišča. Nima pa za tako nalogo prave kvalifikacije: je namreč premalo konsolidirana kot organizacija, nima pa tudi nobenega skupnega političnega programa. Vsaka struja med budisti vleče na svojo stran in išče svoje koristi. Zato se za strujami pogosto skrivajo tudi politični interesi posameznih “strank”, če smemo rabiti ta izraz. So to navadno le male skupine, ki jih vodijo am-bicijozni politiki in ki nimajo druge želje kot da se dokopljejo na oblast v koaliciji s komurkoli. Budisti torej ne predstavljajo kot gibanje solidne podlage za trajno politično vladanje. Pravijo, da sta trenutno med njimi dve struji najmočnejši, vodita jih menihzl Tri Quang na severu in Tham Chau v Saigo- nu. Tri Quang velja za hudega nasprotnika vojaške diktature, Tham Chau pa smatra diktaturo za trenutno potrebno zlo. Res je, da se njihova imena slišijo dnevno v javnosti, toda nihče ne ve, koliko je pravo število njihovih pristašev. To, kar razgraja po ulicah v Saigonu, Hue in Da Nangu, šteje le nekaj tisoč ljudi, pa še ti niso zanesljivi demonstrant j e. Kar je med njimi zanesljivih, so večinoma študentje, ker so zainteresirani na temTda se ognejo vojaški službi. Vsi ostali demonstrantje radi protestirajo, toda nimajo veselja, da bi bili zmeraj na ulicah vietnamskih mest in trgov. Ker so budisti taka čudna mešanica interesov, želja in tradicij, je naravno, da lahko postanejo plen prikritih komunističnih aktiv istov. Obveščevalni službi, saigonska in ameriška, sta že ugotovili, da so rdeči te-renci in aktivisti dobili povelje, da čim vnetejše sodelujejo pri vseh nemirih in demonstracijah. Naročeno jim je, naj se vnemajo za budistična gesla, toda komunističnih pa tudi ne smejo zanemarjati. Zato se je že parkrat zgodilo, da so se pri demonstracijah v Saigonu, Hue in Da Nangu pojavili napisi, ki jih komunisti navadno rabijo na svojih prvomajskih proslavah. Budisti ne bi bili torej nevarni sedanji vojaški diktaturi v Saigonu, ako bi bili generali složni med seboj. Pa ne vlada sloga niti med tistimi desetimi, ki tvorijo hrbtenico Kyjevi vladi. General Thi je že odpadel, par generalov se pa odmika od Kyja, nočejo se z njim pokazati v javnosti. To je rodilo sum, da je nekaj vodilnih generalov že za kulisami v zvezi z budističnimi demonstranti in preko njih z voditelji prejšnjih saigonskih političnih strank. Vse to ne izključuje možnosti, da bo Južni Vietnam padel zopet v političen kaos, kot je že parkrat. Vojskovanja radi tega še ne bo konec, kajti Amerika ne more dopustiti, da bi v Saigonu zavladal režim, ki bi jo povabil, naj gre nazaj, odkoder je prišla. Da bi bil pa novi režim lastnike voz iz 1. 1965 in nekatere vrste voz iz 1. 1964, da dostavijo svoja vozila na popravilo. Kompani j a je namreč tekom zime ugotovila neko tehnično pomanjkljivost, ki se pojavlja šele pri temperaturah nič stopinj po Celziju, odnosno 32 stopinj po Fahrenheitu. Ta pomanjkljivost je bila že povod malemu številu nesreč, šoferjem je pa velikokrat delala težave brez posledic. Kompanija bo vse vozove popravila na svoje stroške. Lastniki voz, kolikor so namreč znani, bodo dobili pismena povabila od trgovskih agencij, kje naj se javijo s svojimi vozmi. Zadnje vesti Katoličani prevzeli sole za slepce v Tanzaniji DAR ES SALAAM, Tanzan. — Tanzanijska vlada je naprosila katoliške misijonarje, naj prevzamejo vse šole za slepce, kar jih je v Tanzaniji. Vseh slepcev, ki obiskujejo šole, je menda okoli 7,000. Katoliški misijonarji so vlad- ni prošnji takoj ugodili, akorav-boljši od sedanjega, tega upanja no ne vedo, kako bodo krili stro- nam pa dosedanje žalostne skušnje z vietnamsko politiko zopet ne dovoljujejo. ške za vzdrževanje vseh teh šol. Od vlade ne morejo pričakovati kaj prida pomoči. SAIGON, J. Viet. — Budistični nezadovoljneži so zahtevali od vlade, da ne bo kaznovala demonstrantov, da izpusti vse prijete, da umakne polk mari-nov iz Da Nanga in poskrbi za sestavo nove ustave, ki naj bi bila v 3 mesecih predložena narodu v odobritev. Vlada je baje na vse te zahteve že pristala. hujših I BERLIN, Nem. — Angleško vojaštvo čuva sovjetsko jet-leto-lo, ki je treščilo na zemljo v angleškem sektorju Zahodnega Berlina, ko je letalo nad njim. Angleži trdijo, da je bilo to nepotrebno rusko izzivanje, Rusi pa hvalijo pilota, ki sta “žrtvovala svoja življenja, da ni letalo padlo na mesto” samo, ampak na neko jezero,— Vzhodna Nemčija je odprla berlinski zid. da morejo Zahodni Berlinčani k svojim sorodnikom v Vzhodnem Berlinu. Zid bo odprt dva tedna. WASHINGTON, D.C.— Kongres je končal delo na zakonskem predlogu za podaljšanje prijave za zdraviliško zavarovanje v okviru Medicare in ga poslal v Belo hišo predsedniku v podpis. Čas za prijave je podaljšan do 31. maja letos. ST V9T*--* • W.T »M>„nan Knplnc Kil Pn vsakl zuPmR 3e Oltarno jev orkester, da se bomo vrteli, jete s tem odborom, posežete po vstopnicah in nagovorite svoje prijatelje, da store isto. Ta dan bo za nas vse veliko pevsko doživetje, naš narodni praznik, katerega svečano proslavimo z našimi častnimi gosti v S. N. Domu. Za prireditveni odbor Leo. Poljšak Tudi v politiki velja pravilo, da očetje le neradi prepu- h^njihovimrs^ijov^nc'ma^fjka^v'zpodovi'nk'ne'mtmjka'^ih j bila ljubezen in vnema članic za pa tudi v moderni svobodni demokraciji. Po vojni so se |lvi»to h.se božje skoz. vso dolgo taki boji odigravali najoči.nejše v politični zgodovini Za- ‘koZ hodne Nemčije. po ljub B 8 ’ l k Po Hitlerjevem padcu je bila Nemčija zdrobljena v prah. O politični organizaciji ni bilo takrat tam niti govora, zavezniki so pa hoteli čim preje “prevzgojiti” Nemce. dobe. Ni jih bilo nikjer, le bivši župan mesta Koelna je bil na razpolago. Njegovo ime (dr. Adenauer) je bilo kolikor toliko znano, ne pa v Londonu priljubljeno. Kljub temu je dobil nalogo, da organizira prvo zahodnonemško vlado. Imel je srečo, da je ostalo pri življenju še precej članov nekdanje centrumske stranke, ki so se vsi nagnetli v Zahodno Nemčijo. Ni imel lahkega dela, imel pa je v Wa-t shingtonu več opore kot v drugih zavezniških prestolicah. Z Dullesom se je dobro razumel; ko je Dulles umrl, se je sprijateljil z generalom De Gaullom. Njegov dober dobrotnik je bil nehote tudi Stalin. Čim bolj je razburjal ves svet, tem bolj je rastel pomen Nemčije in s tem tudi Adenauerjev ugled. Oblast je končno začela vplivati tudi na dr. Adenauerja. Postajal je oblasten in zmeraj manj vpošteval tokove v vrstah lastnih pristašev. Ni ga zmodrilo tudi to. da je njegova stranka zgubila absolutno večino v nemškem parlamentu. Stranki se je začel odtujcvati; gledati je začela po nasledniku. Pravzaprav je biti naslednik že davno od vseh pričakovan. Ime mu Je bilo dr. Erhard. Kot je dr. Adenauer spravil Nemčijo politično na noge, tako jo je dr. Erhard gospodarsko. Pri tem se ni dosti brigal za strankino organizacijo in mu ni bilo dosti mar za druga politična vprašanja. Je čepel vedno le v gospodarskem življenju. Dr. Adenauer ni dosti maral zanj, je javno trdil, da Erhard ni dozorel za voditelja stranke. V stranki se je razvil oster notranji boj, dokler ni zmagala struja dr. Erharda. Ta je postal kancler, toda utrdil sc je na tem mestu šele po zadnjih volitvah, ko je dokazal, da zna voditi stranko do zmage tudi proti volji svojega prednika. Redkokatera stranka je tako dobro prebolela politično krizo kot jo je krščansko-demokratska v Zahodni Nemčiji. Mir pa ni zavladal v stranki. Dr. Adenauer je ostal še zmeraj njen načelnik. Šele letos je odstopil. Po tradiciji bi moral kancler dr. Erhard prevzeti načelstvo, pa ni pazil, kaj se godi v stranki in naenkrat se je pojavila za mesto načelnika kandidatura dr. Barzla. Dr. Barzel je skoraj 50 let mlajši od dr Adenauerja, pa jc vendarle hotel postati drugi vodilni politik v stranki, torej takoj za Erhardom. Erhard je spregledal, kje tiči nevarnost, mobiliziral je hitro svoje pristaše in pri volitvah za načelnika krščansko-demo-kratske stranke zmagal s 385 glasovi od 558. Obenem je dal izbrati še dva zanesljiva podnačelnika, dočim je dr. Barzel postal samo prvi podnačelnik stranke. Boj pa s tem še ni končan, nadaljeval se bo v glavnem tajništvu z menjajočim se uspehom, kot vsi pravijo. Dr. Barzel je zelo mlad in je hitro zlezel na odgovorno mesto v stranki. Šele pred O leti je bil prvič izvoljen v nemški parlament, med tem je bil pa samo parkrat član kabineta za vse-nemške zadeve. To mesto je moral prepustiti voditelju svobodnih demokratov dr. Mendeju. Od takrat se je posveti! le delu za strankino organizacijo, torej ravno tistemu, ki ima dr. Erhard zanj najmanj smisla. Dr. Barzel ima očiten namen, da dobi strankin aparat v svoje roke, tako nekako kot je pokojni predsednik Kcnncdv dobi! stranko v roke, predno je nastopil na demokratski konvenciji. Ali se bo dr. Barzelu ta namera posrečila? Potrebne sposobnosti ima gotovo, toda vprašanje je, ali bodo nemški politiki zadovoljni z njim. Noben politik ni rad odvisen od strankinega aparata, posebno v slučaju, a ko je aparat v rokah predsednika stranke. Dr. Erhard bo torej imel prirod-ne zaveznike v vseh tistih politikih, ki se ne bodo hoteli pokoriti Barzelovi partijski mašini. Dr. Erhard se na to okoliščino ne sme več zanašati. Ljudje so pozabljivi in dr. Bapt^ zel lahko postane kar čez noč gospodar v vseh strankinih tajništvih. Do odkritega boja med Erhardom in Barzelom ne bo prišlo tako hitro. Prihodnje redne parlamentarne volitve so predvidene šele za 1. 1969. Do takrat se stranki ni treba bati notranjih potresov. Zgodi se pa lahko kaj izrednega, kar bi vlado prisililo, da misli na koalicijo s socialistično stranko. Dr Erhard je že rekel, da v koalicijo ne mara iti, stranka bo torej morala iskati novega kandidata za kanclerja. Kot na dlani bo kandidatura dr. Barzela, ki je že rekel, da ideji o koaliciji ni sovražen. Dr. Erhard ima torej že svoj trd oreh, ki ga bo lahko društvo za zgled in vzor vsem dokler nas bo volja. drugim društvom ter glavni ste- j V pričakovanju obilne udelež- ber in opora župniji. Naša dolž- be, -kličemo vsem: Na svidenje! nost nas torej veže, da se hvaležno spomnimo teh vrlih članic ter jih dostojno počastimo za njih 50-Ietni jubilej. V nedeljo, 22. maja, bo pri Mariji Vnebovzeti nova maša; zapel jo bo naš rojak ter sin naše župnije Rev. Louis Pizmoht, ki se je po božjem navdihu povzpel na to visoko čast in katerega je Bog izbral za svojega služabnika. Novo mašnik bod’ pozdravljen! Farani pri Mariji Vnebovzeti se pa tudi pridno pripravljamo za zlato mašo velezaslužnega župnika Rev. Matije Jagra, ki bo v nedeljo, 19. junija, ob 11.30 dopoldne. Ob eni popoldne mu bodo njegovi župljani priredili banket, kar č. g. jubilant hvaležno odklanja; ampak zlata maša je v čast vsem faranom ter zadeva cele župnije; z zlato mašo župnika se njegovi župljani počutijo tudi počaščeni, zategadelj z veseljem in radostjo tekmujejo za dostojno praznovanje tega svečanega farnega jubileja. Vsem prijateljem in čitate-Ijem Ameriške Domovine želimo veselo Veliko noč! Ernest Terpin Slava« priredi pomla-sknski koncert Euclid, O. — Na letošnjo Belo nedeljo, 17. aprila, priredi moški oevski zbor Slovan svoj vsakoletni pomladanski koncert dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue v Euclidu. Koncert se bo začel ob štirih popoldne. Vstopnice so že predprodaji, dobite jih lahko pri vseh pevcih zibora in v klubovih evestorih SDD na Recher Ave. Kot za vsak svoj koncert, so se oevci Slovana tudi za letošnjega dobro pripravili pod spretnim vodstvom izkušenega pevovodje g. Franka Vautcrja. Čeprav nekateri pevci zaradi dela in dru-vih opravkov ob večerih zelo težko najdejo čas, se vendar redno, udeležujejo vaj. Vse to delajo dCJfebihezni do naše lepe sloven-oesmi, v korist slovenske Joe Durjava Slovenski oktet v Clevelandu Velikonočno jutro v Brdih Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre. Skoz jutranji mrak mu tih je korak kot misli, ki t) noč bede, Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni... Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli. Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zbero se krog Njega v dišeč pozdrav. Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se čudi: “Ta zemeljski raj!” O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje! Za križ, za vstajenje mu hvalo daj! Ljubka Šorli Spored letošnjega pomladanskega koncerta je bil zelo skrbno izbran in je bogat, lep in obširen. Na sporedu je več novih narodnih popevk, katerih do sedaj še nismo slišali, poleg znanih narodnih, in umetnih pesmi, dvospevov četverospevov. Kdo ne pozna prelepe narodne: Prišla bo pomlad, ali lepe Aljaževe: Soči, ali Pav-čičeve: Meglice? grize! do 1. 1069, ko ho že 72 let star. Ali se mu bo takrat (Ena pesem je lepša od druge. Cleveland, O. — Splošno poznani in priljubljeni Slovenski oktet iz Ljubljane, kateri slovi in si je pridobil širom dežel pevska priznanja, bo gostoval v aprilu in maju v Ameriki pod pokroviteljstvom Greyko agencije, katere načelnica je Violet J. Ruparcich. V Clevelandu se bo koncert vršil v nedeljo, 24. aprila, ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. Vstopnice za to posebno predstavo so po $3 in $2.50 in so že naprodaj v Slov. nar. domu, pri Tivoli, Jo-Ann Confectione-ra, v Društv. domu v Euclidu, pri Jennie Primc, Mary Durn, Viki Poljšak in drugih zastopnikih prirediteljev. Po pošti jih naročite pri Eileen Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O. Prošeni ste, da z naročilom priložite kuverto z znamko in naslovom za nazaj. Rojaki iz Clevelanda, predmestja in bližnjih naselbin — L o r a ina, Akrona, Barbertona, Girarda, Cantona in od drugod ste prijazno vabljeni, da si rezervirate vstopnice in prihitite na ta zgodovinski nastop, kjer bo po naših pevskih umetnikih zopet zaživela in nad vse lepo zažarela slovenska pesem, zanosna in zavzetna v naj lepših barvah, kot ni zažarela pri nas že dolgo prej. Z oktetom pride tudi slavni o-perni tenorist Rudolf Francel, kateri bo nadomestoval preminulega tenorista Janeza Lipuščka. Z njimi prideta tudi njih pevski umetni vodja dr. Valenc Vodušek in manager Bogdan Pogačnik. Po programu bodo za ples igrali “Veseli Slovenci”. V Clevelandu se je za to pri- reditev formiral širši odbor društvenih in kulturnih delavcev, kateri so na delu, da napolnijo dvorano in pripravijo vse, kar je potrebno. V tem odboru so: Leo Poljšak, preds.; Ivan Cech, pod-preds.; Julia Pirc, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. HE 1-5311, tajnica; Ivanka Shiff-rer, blag.; Eileen Ivančič, fin. taj.; Joseph Okoren, zapisnikar; nadzorniki John Sušnik, Josephine Zakrajšek in Jennie Praznik; publicisti: Frank Česen, Louis Kaferle, Matt Debevc, Cilka Valencie. Josephine Petrič. Čas do predstave je zelo kratek, zato ste prošeni, da sodelu- IZ NAŠIH VRST Indianapolis, Ind. — Spoštovani! Tukaj Vam pošljam naročnino za celo leto. Ameriška Domovina se mi je tekom let zelo priljubila in jo res vedno težko pričakujem. Rada berem vse, posebno domače novice. Naj Vam omenim, da sem 30. marca dopolnila 82 let. Že kar lepa starost, kajne? Lepo pozdravljam uredništvo in upravo lista ter vse njegove naročnike in želim vsem res vesele in lepe velikonočne praznike. Ivana Sinkovič, roj. Cerkvenik Gary, Ind. — Spoštovana gospa Debevec! Srčno se Vam zahvaljujemo, kakor vsem Vašim sodelavcem, da nam tako redno pošiljate nam tako dragi dnevnik Ameriško Domovino. Ker smo dobile novi samostan, je naša hišna številka malo drugačna in prosimo, da spremenite na našem poštnem naslovu. Le še nekaj dni nas loči od veličastnega praznika Gospodovega Vstajenja. Želimo, da bi ga praznovali v (božjem miru in lepem veselju. Da se Vam vsaj malo oddolžimo za brezplačno pošiljanje časopisa, se Vas bomo Spominjale v sveti molitvi. Vaše hvaležne Sestre iz Gary, Ind. Cicero, 111. — Spoštovano u*-redništvo! Pošiljam ček za naročnino Ameriške Domovine, katera mi bo ikmalu pošla. Ne želel bi, da bi mi list ustavili, ker ga oba z ženo zelo rada či-tava. Vse sodelavce lista lepo pozdravljam in želim vesele velikonočne praznike, Vaš rojak Otmar Tasner * Rock Springs, Wyo. — Spoštovano uredništvo! Najprej Vas lepo pozdravim. Ker mi bo naročnina kmalu potekla, je čas, da jo obnovim. List mi zelo ugaja in mnenja sem, da bi ga res morala imeti vsaka slovenska hiša, Jaz sem nanj naročen že mnogo let in ga še vedno vsaki dan težko čakam. Vas prav lepo pozdravljam, enako tudi vse naročnike in vsem skupaj želim veselo Veliko noč. Vaš dolgoletni naročnik Ciril Yen,ko Lilijina uprizoritev Can karjeve drame “Jakob Ruda” Dramatsko društvo Lilija je preteklo nedeljo ob pol štirih popoldne uprizorilo v Slovenskem domu na Holmes Avenue dramo Ivana Cankarja Jakob Ruda. Delo samo je težko v svoji zgradbi, čeprav obravnava v bistvu večkrat doživeto zgodbo, ko naj hči s poroko z bogatim, ostarelim ženinom reši očetovo posestvo in preskrbi očetu in teti novo blagostanje, pri tem pa žrtvuje svojo lastno ljubezen in življenje. Takih zgodb je v človeškem življenju bilo veliko in se še vedno dogajajo med takozvani-mi praktičnimi ljudmi, ki jim je materialna stran življenja vse, čustvo, pravica in resnica pa nepotrebni “predsodki”. Ivan Cankar se je lotil obravnave tega problema po svoje, predstavil ga je kot boj med dobrim in zlim med nastopajočimi osebami, pa tudi v osebah samih. V prvem dejanju razgovor Jakoba Rude s posestnikom in gostilničarjem Dobnikom razkrije, kako je Ruda prevzel Dobniku dekle Marijo in se njo poročil, nato pa jo zanemarjal in se zabaval po svetu z “najlepšimi dekleti in v najboljših lokalih”. Žena ga je vztrajno čakala in hrepenela po njem, pa končno izbirala in umrla. Ruda se je vrnil domov, toda dom in vse, kar je imel, je tuja last. Spoznal je svoj greh in se pripravlja, da bi vzel kazen zanj, ko najde njegova sestra Marta ‘rešitev”, poroko Rudove mlade in lepe hčerke Ane z ostarelim, toda bogatim podjetnikom in trgovcem Petrom Brošem. Jakob Ruda ve, da Aničino srce gori za slikarja Dolinarja pa v nekaki neodločnosti pristane na to poroko, ko ga Broš zaprosi za roko Ane, češ da njeno besedo že ima. Ana je pristala na poroko, da bi rešila očeta in dom, iz pokornosti, iz dolžnosti, o kateri ji govori teta Marta. V srcu se ji to upira, toda nima moči, da bi se postavila za svojo lastno srečo. V drugem dejanju tuhta Ruda dalje o nepoštenosti do svoje hčerke, zaveda se, da je to, kar dela, podlo, enako prodaji lastnega otroka. Gnusi se sam sebi gnusi se mu hinavščina in nepoštenost vseh, ki ga sedaj kot bo. dočega tasta bogatega zeta “spoštljivo” pozdravljajo. Mladi slikar Dolinar, ki se je vrnil do- Cleveland, O. — Cenjenemu uredništvu Ameriške Domovine, gospe Debevec, gospodu Lipovcu in vsem, ki se žrtvujejo in delajo pri tiskanju tega zanimivega slovenskega, kulturnega časopisa, voščiva vesele in zdrave velikonočne praznike, Vaša zvesta naročnika Andrej Bata in Marjan Kavčič Pompano Beach, Fla. no uredništvo! Lepo prosim, da bi mi prenehali pošiljati Ameriško Domovino sem v Florido, ker se 1. aprila vrneva z ženo na kateri igralci svoj dom v Cleveland, kamor nama zopet dostavljajte list. Naj se Vam obenem na tem mestu prav lepo zahvalim za redno pošiljanje lista ves čas mojega bivanja v sončni Floridi. Kako domače je bilo, ko sem zvedel vse novice iz Clevelanda in tudi od drugod. Prav lepe pozdrave vsem bralcem Ameriške Domovine še iz sončne Floride! Frank in Rozi Rupert — V rudnikih črnega premoga v državi Indiani je zaposlenih 9,000 rudarjev. mov iz Monakovega, pove Rudi v obraz, da je njegovo ravnanje nepošteno. Ruda se prelije do nekake notranje odločitve in pred vsemi prizna to nepoštenost in prodajo lastne hčerke. Teta Marta, ženin Broš in vsa o-stala družba z izjemo Dolinarja in Dobnika ga proglasijo za blaznega. S tem je vrh drame dosežen in slediti bi moral nagli tragični conec glavnega junaka. Toda tretje dejanje se nekam silno raztegnjeno in dolgo vleče. Ruda je notranje odločen, ve “kaj mora narediti”, pa še vedno ne more “napraviti konca”, ki naj do kazen za njegovo napačno življenje. S končanjem svojega življenja tik pred poroko hoče rešiti srečo svoje hčere Ane. Ta samomor hoče prikazati Cankar cot nekako pozitivno dejanje. Jakob Ruda sc je pred izbiro: agodno življenje na račun hčerine žrtve, ali življenje z beraško palico in malho, ki naj bi bilo kazen in očiščenje za njegov greh, odločil za konec, ker ni imel več moči ne za tolikšno hudobijo, da bi hčerko “prodal”, ne toliko, da bi šel s sprejemom oeraške palice v očiščenje. Osrednjo vlogo Jakoba Rude je imel Ivan Jakomin. Bil je odličen v poudarkih in v podoživljanju, predstavil nam je življenjsko nemogočega Rudo za skoraj nekaj resničnega in ne le za podobo iz sanj. Njegovo hči Ano je podala mlada Roti j a Mauser. Vloga je težavna, ker Ana ni trdno človeško bitje, zdravo polnokrvno dekle, ampak nekaj, kar ni čisto na zemlji, Ikar živi odmaknjeno od stvarnosti, ko skuša izpolniti svojo “dolžnost” do očeta. Rotija je bila v svojem nastopu kljub temu dosti naravna in prikupna, vlogo je kar odlično rešila. Majda Stanonik je podala Dobnikovo Almo naravno, četudi tu in tam malo preveč dekla-matorsko. Odličen je bil Peter Broš (Miro Odar), dobro je izrazil človeka, ki zna za svoje podle namene za čas spremeniti celo svojo notranjost. Ta vendar bu-ti na dan, ko se Broš čuti že na cilju. Stari znanec Lilij inega odra Avgust Dragar je zelo dobro p°' osebil treznega posestnika in g°' stilničarja Dobnika, ki gleda na svet in življenje le s praktične strani in zato ne najde za Rud° “nobene dobre besede” in ga ne skuša zadržati, ko se napoti tja, “kamor mora iti”. Lep uspeh kaže igralec Florijan Osredkar, ki je predstavil slikarja Dolinarja. Ima prijeten glas, ko ugladi še svoje kretnj6 in se na odru bolj udomači, b° prav dober igralec. Zelo dobra je bila Elka Pret' nar v Malki. Na Lilijinem odn1 smo jo že večkrat videli, je stara preskušena odrska moč. Dobri so bili tudi Edi Veidel kot ihženir Koželj, Anton Med' ved kot učitelj Justin, Fram-’^ Hren kot pisar Košuta, Stan6 Gerdin, Srečko Ga ser in Ivil11 Hauptman kot delavci. Režiral je Ivan Hauptman-maskiral dr. Milan Pavlovčič, ° d er so uredili Jakob Mej*c’ France Jenko in Slavko štepeC’ Cen j e- šepeta Ika jo bila Julka Zalar. Igranje je potekalo gladko 1,1 brez zatikanja, le v tretjem dc jan ju sem imel občutek, da n° _______0_____ proti koncu ni5° dali iz sebe, kar bi lahko. PoS^b no lepa in jasna je bila izgovo1 java. Pri nobenem igralcu ni b lo čutiti ameriške vokalizacij6' Liliji k lepemu uspehu čest' tamo in želimo, da bi še doli?0 gojila med nami dramatiko ta ko uspešno, kot jo sedaj. Dvorana je bila kar zasedo110’ vendar je bilo v njej še do prostora. Človek bi pričakova da bodo redke odrske predsta privabile toliko prijateljev venskega kulturnega dela in Ijenja, da jih dvorane ne bo mogle sprejeti! Vib Na starega župnika star spomin Vsako leto, ko se po cerkvah prerivali in drenjali in nato se križi zagrnejo in cerkveno leto stopi v samotnost in bridkost velikega tedna, se mi utrne spomin na župnika Janeza Kramarja. Dolga leta so že, ko so ga odnesli na božjo njivo, ki obkroža staro cerkvico v Ribnem. Tikala sva se, on pri sedemdesetih takrat, jaz betin nekaj čez dvajset. Samo v enem sva si bila enaka: oba suha. Pasel je vse sam: farane in živinico, ki jo je imel. Bosega, z brevirjem v roki, sem nekajkrat vzdignil pri Savi, ko se je večerilo in je komaj še ujel kakšno rdečo črko iz oguljene knjige. V velikem tednu sem prišel na Počitnice na Bled in ena prvih Poti je bila v Ribno. Tako lepo je bilo hoditi za Stražo čez polje In modrozeleni hrbet Jelovce je °grajal svet, da je bil videti še bolj majhen in lep kakor sicer. Stopil sem skoz farovška vrata in Janez je bil od srca vesel. “Fant, to leto pridi v štero k meni, blejski fajmošter ima drugih dovolj. Jaz sem pa tako sam. Imaš hebdomado s seboj?” “Imam,” sem rekel. “Sedem Samarij, imenitno. Glas imaš kakor boben, jaz samo še cvrčim. V grlu vse izsušeno, aleluje ne zdelam več. Glas imam visok, prvo previsoko Vzdignem, pri tretji pa mi aleluja pade kakor domine. Sem že naročil organistu, da letos pri tretji z orglami zarunka, da me ne bo sram. Saj veš, kakšni so ljudje. Ta in oni si misli: če peti Več ne more, zakaj pa v pen zi j on he gre. V malem zvoniku, je jokala raglja, ko sva odšla v cerkev. Nič toplo ni bilo-. Janez se je zavil v pelerino in okrog vratu si je zavezal robec tako, da sta mu r°gljiča molela izza kolarja kakor zajčja ušesa. K prsom je tiščal staro hebdomado, ki ji nisem preveč zaupal. “Antifon ne bova pela, to kar povem. Spodobno jih bova haolila. še v mladih letih sem kil za figo pevca. Zdaj pa sploh he pojem, ampak renčim.” “Prav, Janez,” sem rekel. “An tifone bova molila.” V žagradu je vzel dolgo in tenko šibo. “Kaj pa -s šibo?” baram. “Jaz že vem. In glej, ko sedeš ha stol, ne sedi pretrdo. Nimamo takih kot v blejski cerkvi. Tisti s° iz hrasta, te-le sem iz farovža prinesel in so preživeli vsaj že ^Va gospoda. Trhlene.” Na drobno se je smejal, s po ®ebnim hripavim smehom, ki je bil značilen zanj. , v Sedla sva in prvi otroci so bili Ze med hangarji cerkvenih Vrat. “Zdaj veš, zakaj imam šibo. Mularijo bom krotil. Druga leta Se*n molil in vpil, zdaj boš prvo ti opravljal.” In sva začela. Slo je, pa ne dolgo. Župnik anez se je ustavil. Naslonil se I(e proti meni in na glas rekel: Gdkod pa to bereš? Jaz nimam tega.” Brvi izmed otrok so se pri-h>aknili prav do obhajilne mize. ^Jaj se je zasukal proti njim in ripavo zavpil: “Nazaj v klopi!” Segel je po šibi in udaril ob °ltarno stopnico. Jih vidiš, kako so nepočaka-fti’ Radi bi že strašili Boga, zu-baJ imajo že vse pripravljeno.” Nato je prišel listati po knji- je slišalo kričanje in udarjanje do starih zabojih in deskah, da je šlo skoz. ušesa. Atu reci, naj te za veliko noč ostriže. Če so pa mama?” “Doma so.” Ko sva prišla v farovž, je za-degal svojo staro hebdomado na mizo in odvezal robec z vratu. “Star fajmošter, stara hebdo-mada, fantek. Pomisli, petdeset let nazaj sem bil tak kakor ti.” Za hip se mi je zdel žalosten, nato je plosknil z rokami in se zasmejal. Veš, včasih, ko sam čepim v farovžu, premišljujem, kako bo, ko me Bog pokliče k sebi. Predstavljaj si takega kmečkega za-govedneža kakor sem jaz. Blej- je ko špičaste duše kakor jo imate Gorenjci.” Pa bridkosti le ni mogel čisto zakriti. “Veš, v velikem tednu sem zadnja letajhsto drugačen kakor sem bil fiekoč. Nesem monštran-co in gledam po ljudeh in ši ski Zabret Demšar tudi. Z Bohinjske Bele — no, ta mi je malo podoben. Pridem pred Boga: Janez Kramar, Tvoj služabnik, župnik v Ribnem, strašno neroden — ponižno javljam. Le kaj bo rekel dobri Bog, kaj misliš? Kako je takole nerodno one duhovnik postalo? Duše je pasel in krave tudi. Ne blejski ne zaspški tega nista delala. V zadregi bom. Morda mi bo pomagalo, ko mu povem, da sem iz Trbenjega doma in da je še čudno, da sem se na Gorenjskem med temi trdini tako ugnezdil. Dolenje nima ta- mislim: Janez, kmalu jo bo drug nosil. In ker imamo obraz čisto pri lunici, prav po tihem Bogu povem, da me lahko razume. Trideset let župnik istim ljudem.” Pospremil me je iz vasi in šel z menoj prav do ravnega. Pri Vstajenju je šlo vse prav. Pri tretji Aleluji je organist pri razškatljanih orglah odprl vse registre. Župnik Janez mi je srečen šepnil: “Z župnikom se fara ne postavi, z organistom se pa. Le ne vem, zakaj zmerom tišči za nove gospod, zaspški' orgle, saj buče, da se kar cerkev trese.” Zdaj je starega župnika Janeza hebdomada verjetno nekje na podstrešju. Ne potrebuje je več. Mirno leži med svojimi farani, drug gospod poje vstajenjsko a-lelujo. In še to vem, da je tedaj, ko ga je Bog poklical, rekel prav tako kakor takrat, ko je redove prejemal. “Joannis Kramar!” “Adsum.” Bil je dober duhovnik in zapisan v mojem srcu z ljubeznijo. Karel Mauser Posl, Veliki teden in Velika not pri Kranjcih pred tremi stoletji nabodejo vse to čez in čez z belimi olupljenimi mandeljnovimi zrni, zakaj tak kolač delajo ne samo kmetje, ampak tudi plemiči in meščan j e povsod po deželi. Po takem ozaljšan ju in osladitvi se pogača da v peč in se tedaj imenuje kolač. Delajo jih v različni velikosti, in sicer pokenod 20 ali 30 funtov težke, pa tudi težje, često tudi mnogo manjše.” (Naši bralci se bodo najbrž začudili, da so včasih tekli od blagoslova velikonočnih jedil zato, da bi si pridobili prvenstvo tudi pri pletvi prosa. Danes tečejo dekleta zato, da bi se prve poročile. Včasih je bilo proso, iz katerega se dela kaša, poglavitni pridelek. Kaša je bila vsakodnevna hrana, a nič manj cenjena tudi na kmečkih pojedinah, npr. pri svatbah, na žegnanjih itd. Za takšne priložnosti je bila pač “bolj obdelana in bolj polita” kot pravi Prešeren. Pletev prosa pade pa ravno v čas, ko je drugega kmečkega dela na pre-teg; če pa proso preraste plevel, ni pridelka. V tistih časih so morali kmetje še na tlako v graščino. Na tlako so jih klicali seveda tudi takrat, ko je bilo na graščinskem polju in na graščinskih senožetih največ dela. Zato je bilo za kmeta tako zelo važno, da je svoje proso lahko pravočasno oplel in ta pletev je dosti zamudna. K temu uspehu naj mu pripomore blagoslov. Pozneje, zlasti ko so se naši predniki seznanili s krompirjem in koruzo, je pomen prosa — kaše padel in hitenju od žegna je vsakdanjo kašo nadomestila — ljubezen.) Dean Acheson si je privošči! De Gaulla Pred 300 leti je Janez Vajkard baron Valvazor zasnoval veliko knjigo o zgodovini in tedanjosti Kranjske, ki je izšla v tisku pet let pozneje, 1. 1689 pod naslovom “Slava vojvodine Kranjske”. Iz te knjige objavljamo nekaj od-stakov, ki kažejo, kako so se v tistih časih naši predniki pripravljali na Veliko noč in kako so jo praznovali. “Kmet se bo dal rajši ubiti, ko da bi v postu jedel meso. — Leta 1653 je gospod Janez Andrej Stemberški, 1 j u b 1 j a nski prošt, dal postaviti v ljubljanskem samostanskem predmestju stebre in najznamenitejše prizore iz Kristusovega trpljenja, a v cerkvi sv. Štefana, ki je pol ure od mesta, sezidati božji grob. Sem hodi zlasti ob petkih in v postu veliko pobožnih ljudi in mnogi vlečejo na rami velike križe/tja in spet nazaj. — V postu lahko poslušaš pod večer pridige dan za dnem. Na veliki petek leta 1617 je šla prvič od cerkve sv. Janeza (na sedanjem K o n gr e snem trgu) procesija skozi mesto. Odtlej imajo ta obhod na veliki petek vsako leto, a plačuje ga bratovščina Odrešenika sveta. Da bi videli ta obhod, se zberejo ljudje, ki prebivajo več milj daleč od mesta, a tujci ga hvalijo, da niso skoraj nikjer videli tako lepe, pobožne in dolge procesije. Obhod je ponoči z neštetimi plamenicami in baklami; pri tem prikazujejo vse Kristusovo trpljenje in razne zgodbe iz starega in novega zakona. Vse to nesejo in vozijo ali pa kažejo pobožnim gledalcem peš ali na konjih. Pri tem obhodu je tudi mnogo di-sciplinantov ali flagelantov, ki se sami bičajo, mnogo takih, ki vlečejo velike križe, mnogo pu ščavnikov in podobno. Kakor pa imajo po vseh deže- no napačno verujejo, da bo tisti, ki prvi prinese blagoslovljene jedi domov, v tistem letu tudi prvi oplel proso. Omenjeni kolač pa se tako pri pravi: Vzameš belo testo in ga na mizi raztegneš, da postane prav tenko. Nato ga namažeš za prst debelo z nastrganim sirom, ubiješ vanj surovih jajc, dodaš še mleka in smetane ter vse pomešaš. Pri plemičih in meščanih dodajo še malo vina, sladkorja grozdjiča ali majhnih rozin. Zatem se vse skupaj zvije in sklene, da dobi obliko okroglega venca. Za plemiče in meščane Si. katere robovi so bili že čisto lah nekaj čudnih, postranskih 0guljeni in scefrani. |navad, tako tudi na Kranjskem “Kar sam moli, koj samo na- Med njimi je naslednja. O Veli- “Jaz ki noči nosijo zlasti po vaseh namesto velikonočnega jagnjeta v cerkev vsake vrste jedi v košarici: prekajeno svinjsko gnjat in pleče, soljeno govedino, v bra-žiljki kuhana jajca in kolač. To jim mora duhovnik po maši bla gosloviti. Nato teko moški ženske, ki nesejo košare ali torbice, kakor jim pravijo na Kranjskem, kolikor le morejo hitro domov. Ta običaj je skoraj po vsej deželi v navadi. In preprosti ljudje pri tem sploš- ?ai te držim,” je šepnil. b0ln krotil mularijo.” Vstal je, se zvito nasmehnil, . ar° hebdomado spustil na stol lI\s šibo v roki odšel k obhajilni ^izi. Med otroci je nastala tiši-a’ jaz sem brenčal molitve in cerkvici je bilo tako strašno o-°Zn°. da sem čutil zapuščenost Gs°ljnega sveta, ki so mu hudi Judje Boga umorili. Ko sva končala in je s šibo u-aril ob tla, so otroci vedeli, da Slhejo ven. Udrli so po cerkvi, se — V ZDA je okoli 192,000 železniških mostov. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 Trdi, da je ameriška zasluga, da lahko Francija začenja svojo pot, ne DeGaullova. WASHINGTON, D.C. — Bili so časi, ko bivšega Trumanovega državnega tajnika Achesona v Washingtonu nihče še pogledal ni. Danes je njegov ugled večji kot Ruskov, akoravno nima nobenega uradnega položaja v naši diplomaciji. Predsednik Johnson da namreč zmeraj več na Aehesonovo stališče. Ne bi mogli reči, da Acheson odobrava Johnsonovo zunanjo politiko. Jo velikokrat kritizira, toda ne tako, kot drugi kritiki. Ne pove samo, kaj vidi v sedanji ameriški zunanji politiki napačnega, pove tudi, kako bi bilo to treba popraviti. Ker pa nima nobene uradne funkcije, si lahko privošči sodbe, ki si jih noben aktiven diplomat ne more privoščiti.- Lani je na primer rekel, da je že zadnji čas, da Anglija spregleda, da ni več velesila prvega razreda. Angleški politiki se naravno te izjave niso veselili. Ravno sedaj si je za 17. obletnico obstoja NATO privoščil generala De Gaulla. Opozoril ga je, da je Amerika ustvarila v Franciji z Marshallovim planom gospodarsko podlago za njeno sedanjo zunanjo politiko. Naj si De Gaulle ne do-mišljuje, da je njegova politika ustvarila te temelje. Temelji so delo ameriške povojne zunanje politike in ne morda francoske. Acheson očita ameriškemu javnemu mnenju, da je hudo kratkovidno. Le zakaj vzdihuje sedaj nad usodo NATO! Saj bi moralo vendar vedeti, da je NATO prišla v krizo ravno radi velikega evropskega blagostanja, rojenega iz Marshallovega pla- na. Ako bi ne bilo tako visokega blagostanja, bi bila Evropa danes veliko skromnejša na vseh področjih, tudi na področju zunanje in obrambne politike. Acheson ne vidi v evropski politiki nobene usodne napake. Misli, da bo čas spravil tudi pretirana evropska stališča na pravo mero. Le Amerika ne sme primešavati v ta razvoj svoje nepočakanosti in svojega pretiravanja. ------o------ Arabski begunci ustanavljajo svojo osvobodilno fronto BEJRUT, Lib. — Cenijo, da je pred 18 leti zapustilo skoraj dva milijona Arabcev svoje rojstne kraje v Palestini, ker niso hoteli priti ali ostati pod izraelsko vlado. Arabski begunci se pa niso premaknili daleč od Palestine. Živijo še danes blizu izraelske meje v vseh sosednjih arabskih državah. So pa tam postali že prava nadlega, posebno v Jordaniji. Njihovo življenje je pa skrajno bedno, brez mednarodne pomoči bi umirali od lakote. Pri vsem tem pa ne mislijo, da yiiiiiiimiimmiiimmmiimimimmmmiiiiimiimiiiiiiiiimiiimimimmiiiiiiMju JOS. ŽELE IN SINOVI trejše množijo kot Izraelci. Izraelska javna uprava se preseljevanja arabske manjšine znotraj državnih mej ravno ne veseli, toda ga ne ovira. Veliko več pohujšanja pa delajo mešani zakoni med Arabci in Judinjami. So spodtika tako Judom kot Arabcem, toda se ne dajo preprečiti. ---------------o------ Rusk zopet prerokuje WASHINGTON, D.C. — Na zaupni večerji, ki jo je predsednik Johnson priredil za kakih 150 voditeljev ameriškega gospodarstva, je govoril tudi državni tajnik B«zsk. Rekel je med I drugim, da je njegovo tajništvo pričakovalo padec nekaterih diktatorjev kot na primer ganskega Nkrumaha, alžirskega Ben Belle, indonezijskega Sukarna in da misli, da bo kmalu padlo še nekaj podobnih diktatorjev. Rusk je imel imena že na jeziku, pa se je premislil, ni nikogar imenoval. Oporoka neveljavna 6502 Tel.: ENdicott 1-0583 r POGREBNI ZAVOD ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 ; Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago | Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ; himtmimiiimimimmmiimmiimimiiimiiffMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiir.Miiiiiiiniit Odprite prijatelju eno steklenico z ognjem - varjenega piva Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s ___edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus. Priljubljeno Stroh’s____ tekne tako, kot bi rada teknila vsa druga piva. W A S H I N GTON, D.C. — V več državah Unije je po zakonu oporoka dekleta, ko se je poro-si je treba poiskati novo domo-1 čilo, postala s poroko sama po vino. So prepričani, da bo izrael- [ sebi neveljavna, ska republika odmrla in da se bodo lahko vrnili domov. Pri vsem svojem upanju pa še do danes niso imeli skupne begunske organizacije. Ustanovili Ženske dobijo delo (70) GOSPODINJA Iščemo gospodinjo. Privatno so jo šele sedaj v obliki Palestin- I . _ , , , , J , m stanovanje. TV, radio, telefon, skega osvobodilnega gibanja. Ta mesec bodo begunci izvolili vse- J starejši otroci. Dobra plača in ga skupaj 150 delegatov za usta- koristi pravi osebi s priporočili, novni občni zbor. KLIČITE 991-1354. V Palestini je ostalo samo kakih 250,000 Arabcev. Do sedaj so | živeli ločeno od Izraelcev, sedaj so se pa že začeli seliti mednje in iskati tam delo. Arabci so v | Palestini izrazita manjšina, saj jih je komaj 12% vsega prebivalstva. Se pa neprimerno hi- Moski dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES MAJU OGLASI V najem Oddamo lepo stanovanje na E. 157 St., in Waterloo Rd., 2 spalnici, blizu busov, trgovin, itd. Pripravno za upokojence. $60 mesečno. Kličite 729-1155. (70) Stanovanje v najem 1167 E. 58 St., 4 sobe in Kopalnica, v zidanem poslopju. S45. Vprašajte v stanovanju št. 12. Telefon 241-5521. (69) Stanovanje oddajo Dvosobno stanovanje s kopalnico oddajo na 6506 Superior Avenue. (70) Lastnik prodaja Blizu Blvd. in E. 185 St. izredno velik zidan bungalov, odprto stopnišče, kamin, velika krasna rekreacijska soba, družinska | soba, dvojna garaža, blizu vsega, nizki davki, zelo ugodno. Kličite [V 1-7139. (5,6,7,13,14,15 apr.) Dvo družinska hiša naprodaj zidana, blizu cerkve Marije | Vnebovzete, pet sob zgoraj, pet j spodaj, klet, dve garaži, stara j osem let. Proda se pod ceno. Lot naprodaj pet akrov zemlje na 31816 Chardon Rd. Willoughby Hills I kličite STREKAL REALTY IV 1-1100 405 E. 200 St. (70) ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavra-| ciji, 6036 St. Clair A ve. EN 1-5214. (x) V najem Odda se štirisobno renovirano I stanovanje s kopalnico v Eu-clidu na 239 cesti. Kličite po 5h 1 731-0638. (30,31, 1,6,7,8, apr) Hiša naprodaj Prodamo enodružinsko, 7 sob, I na E. 69 St., v dobrem stanju. | Kličite 431-8365. (70) Lastnik prodaja hišo 1140 E. 60 St., blizu sv. Vida, dvodružinska hiša 5-5, nova aluminijasta okna in vrata, klet pod celo hišo, zunaj nobenih električnih žic, lot 150 x 45, prostor za parkanje, lepo sadno drevje, Lahko ogledate vsak čas ali kličite EN 1-6638. Večkratna bolečina velikega tedna NEW YORK, N.Y. — Cvetna nedelja 1966. — So trenutki v človeškem življenju, ko cela preteklost v spominu tako močno oživi, da jo občuti — kot da se ni godilo pred leti, ampak lani, letos. Oživi, kot da je bilo včeraj ali danes. Tudi branje raznih pripovedovanj drugih človeku preteklost v življenje budi. Tako je z menoj že nekaj dni. V roke mi pridejo razni slovenski listi in lističi. Polni so preteklosti pred 25 leti in še prej, ali pa one, ki nam je zdaj odmaknjena 20 do 24 let. Dejansko, kaj zvemo iz tega pripovedovanja. Veliko in ničesar! Vse kopičenje besedi nam vendar odkriva pretresljivo zgodbo o veččlanski gruntarski družini, ki je imela grunt, katerega so ji pretekli rodovi skupaj spravili. Ta zadnji rod pa ga je s slabim ravnanjem in prepirljivostjo zapravil. Grunt je šel v “franže”, oziroma — drugi gospodarji so prišli nanj. Tistim, ki so ga izgubili, je hudo; toda spametovanja pri njih ni. V prepirljivosti najprej pamet drug drugemu sole. Rokavov pa ne zavihajo in si ne sežejo v roke rekoč: Tega prerekanja med nami je dovolj! Skupaj stopimo in skupaj delajmo za naš izgubljeni grunt. Ko ga spet v svoje roke dobimo, bomo zaradi težkih izkušenj pametnejši in zato bomo znali pravilno skupaj gospodariti! Kdo je naš grunt zapravil? Samo Jovo? Ali ni Stjepan nič izpodkopal, ali ni Janez nič odnašal, čeprav je bil “ta mali” pri hiši? Zdi se mi, da ni važno, kdo se je od teh leta 1941 — dober teden pred cvetno nedeljo z o-gnjem igral? Modrovanje zdaj je lahko in veliko težo verjetnosti na Hitlerjev podpis od 25. marca polagati je dvomljive vrednosti! On je pogodbe rušil na nekaj drugačen način od Stalina! Dunajski dogovor 25. marra 1941 Spomnim se tistega dne, ko je bil podpisan 25. marca 1941 nekak dogovor med Jugoslavijo in Nemčijo. Bil je sončen in precej mrzel dan. Dogovor so podpisali na Dunaju. V Beogradu na ta dan ni bil praznik. Na Dunaju tudi ne. Na Slovenskem, ker so takrat Marijo še močno častili, je bil to njen dan in naš praznik. Kot v Ameriki tako je bilo tudi v Jugoslaviji, da se odločilne zunanjepolitične poteze v tajnosti pripravljajo! Zaradi praznika sem bil pri prvi maši ob šestih zjutraj, da sem imel dopoldne prosto za delo v Sokolskem domu. Okoli poldne radio Ljubljana prekine program z objavo važne odločitve! V srcu me je stisnilo! V premišljevanju sem sklonil glavo in odšel domov! Doma me mati pozdravi: 1 “Tonček, zdaj pa imaš! Ti se tu z nemčurji prerekaš, vlada se pa A ~ 9 A 9 A 9 A 9 « A 9 A 9 A 9 * A 9 A 9 A 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO stm mm EDWARD KOLEDAR AL SADAR edward mm Prisrčna hvala vsem mnogim rojakom, ki so nam zaupali svoje zavarovalne zadeve. Obljubljamo skrbno, zanesljivo postrežbo v bodoče. STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA 6629 St. Clair A ve. EX 1-4855 A 9 A 9 9 * A 9 & B B 15* B tr B r B ŠT B Ir B B r B B w B w B r B er B er -----B p z Nemci objema!” Tak materin pozdrav me je še bolj razžalostil. Najraje bi se razjokal kot otrok ob tistem trenutku. Solza gnjeva mi je bila v očeh ... Sedel sem k mizi. Pogledal mater v oči in dejal: “Ce bodo Srbi to požrli, niso več Srbi...” Jaz sebe za te besede niti danes ne obtožujem. Niti se ne bi drznil dokončno “pučiste” obsoditi za 27. marec. Churchill je takrat hitro našel pot k mikrofonu in zavpil v svet: “Jugoslavija je našla svojo dušo ...” To pomeni, da je naše mesto z o-nimi, kjer se svoboda bije z nasiljem, ki hoče uničiti narode ali pa posameznike. Po kosilu sem šel spet proti Sokolskemu domu. Po glavni cesti sem srečaval naše nemčurje, ki so se mi hudomušno posmehovali, kar čutil sem, kako bi že radi zavpili: ‘Heil Hitler!” In niso še imeli korajže. V domu sem našel že precej bratov in sester. Vsi smo imeli občutek, da v višini nas jastrebi obletavajo in iščejo pot poleta navzdol, da se zaženejo v nas in nas raztrgajo... Pozneje smo dobili dokaz, da nad nami — oziroma čisto med nami — so že bili jastrebi dveh sort, ki so čakali, da nas požro. Težak je križ Glej, brat, mimo gre Jezus tvoj Gospod, trka na srce, s sabo kliče te na življenja pot. Ne odgovoriš? Brat, zakaj molčiš? Česa se bojiš? Da, težak je križ. France Balantič A 9 A Posledice puča 27. marca bi bile lahko drugačne In res, Srbi so dokazali, da so Srbi! Kdo jim to zameri! Seveda, če bi potem “pučisti” in vsi drugi dolžnost in nalogo vestno, iskreno in razumno vršili in dovršili, bi bilo vse v redu. Tito priznanja ne bi dobil, Draža bi nas do skrajnih slovenskih meja vodil. Saj Slovenijo, kdor ga je osebno poznal, ve, je ljubil, kot je ljubil Šumadijo, Bolgarijo, Macedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo; in tudi Hrvaško je nosil v svojem srcu. Če ne bi bilo tako, mi, v Ljubljani, ne bi srečali generala Pa-raca. Srečali smo ga še, ko so tuji in domači bili po nas! ozzzv VIOVU AAVG ipuitrgll 111 Z.člž>pail. Dne 27. marca sem zadnjič go- Mati je šla k prvi maši in me ni voril na domžalskem trgu pred budila, ker je vedela, da sem ni obraz. In tako je bilo tudi poznem večeru. Po kino-predsta-vi ob pol 11. smo se v krogu pred Sokolskim domom znašli: Mav ko Ivo in Božo, Gaber France, Likar Milan, Zu^e Slavko, Mišič Drago, Stenovec France in še nekaj drugih. Vsi smo poznali lepo fantovsko navado prepevati dekletom pod oknom. Fantovsko sonce je bilo že visoko na nebu in vabilo. Vsi smo se zagnali proti Ivotu s klicem: pojdi po kitaro . .. Ivo je bil zmeraj s srcem pri teldvadbi, športu vseh vrst, petju in kitari, tamburici. Skratka: vse mu je šlo, česar se je lotil... Vsled tega tudi ta večer ni okleval. Dolge noge, kot jih ima, zdaj v Kanadi, šo ga hitro prenesle do doma. Mi smo mu šli nasproti. Tisto lepo noč smo povasovali pesmijo fantovsko skoraj pri vseh Sokolicah in Slovenskih dekletih. Mladi se nismo nič postrani gledali — že dokaj let, predno nas je ta vihra velikega tedna zajela! Vsaki smo zapeli eno ali dve pesmi — in začuda, zmeraj sem se vpraševal, zakaj — od okna smo se oddaljevali s prepevanjem vojaške ... Cvetna nedelja 1941 V domžalskem zvoniku je že druga ura svojo melodijo od-tolikla, ko smo se pod gričem razšli, ker smo Končanovi Faniki (lepi slovenski deklici) fantovski pozdrav odpeli. Torej kasno — ali zgodaj — smo tisto noč polegli in zaspali. hom, kako se bomo kot skupnost zdaj ponašali... Med 27. marcem in cvetno nedeljo smo imeli odhod tistih domžalskih nemčurjev, ki so popreje' imeli avstrijsko držav ljanstvo in so voljno sprejeli hitler j ansko-nemškega, ko je Hit ler zasedel Avstrijo. Med temi je bil tudi Ridel, kapelnik Dom žalske godbe; vsled tega je godba takrat te nemčurje, ko so se zbrali za Godbenim domom, spremila na kolodvor. Vsi so odhajali nasmejani z vzkliki: Auf widersehen! In zares vsi so se vrnili z vlogami različnih valptov z biči nad slovenskim življem. Župan Vrečar Janez je sklical hitro za nedeljo popoldne sestanek vseh delovnih ljudi po organizacijah in je nam, Sokolom, poveril, da organiziramo “civilne striiže” po vsej občini. In tako so mene odbrali, da sem nadziral straže med Društvenim in Sokolskim domom. Tako sem sodeloval tudi pri pokopu Aleksandrovega spomenika. Kajti vojaške čete, ki so bile meščanski šoli, so kmalu po polnoči od velike srede na veliki četrtek dobile nalog, da se u-maknejo. Mnogim so oficirji, posebno takim, ki smo se pokazali odločni proti nemčurjem, svetovali, da se z njimi vred začasno umaknemo. Meni so zlasti poudarjali, da se odločim iti z njimi. Ko smo s spomenikom opravili, sem odšel okoli 5. ure domov. Poklical sem mater, da mi je nahrbtnik pripravila. Pojedel sem dvoje na volovsko oko pripravljenih jajc in spil skodelo “knajpove” kave. Poljubil sem mater in odšel... fcSfcSBkSDS&Sal&SD&SS&Sa&Sa&SD&SaSakSSS&SDS&SSS 9 m spomenikom kralja Aleksandra, katerega smo^v-neči od srede proti jutru 10. aprila, ko je naše vojaštvo zapuščalo Domžale, sneli in zakopali za Slokar j evim kozolcem. To poslednje dejanje je bilo zadnje sodelovanje z brati-Soko-li v svobodnih Domžalah. Izvršilo se je že po cvetni nedelji. Večer pred to nedeljo — in tudi noč — je bil lep, pomladanski. Vsakdo ve, da imamo ob času, ker je pred veliko nočjo, lunino fazo, ki nam v noči, če je jasna, kaže svoj polno nasmeja- pozno šel v posteljo. Zbudil me je hrup ljudi, ki so drli iz cerkve. Kajti še med mašo je po cerkvi med ljudmi završalo: “Nemci so napadli... Nemci so razbili Beograd ... Nemci napadajo Ljubljano.... Radio poziva, svari, miri in nam narekuje. Ob deseti maši so se otroci še zbirali s pisanimi butaricami. .. Toda marsikdo je že v strahu o-stal doma. Jaz tisto nedeljo nisem šel k maši. Niti butaric nisem od svojega doma občudoval. V meni je bilo veliko vere in tipanja, ki sta se prepirala s stra- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKA ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOiE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9, Au 9 A 9 A 9 95 5512 St. Clair Avenue r ft r & er 8 tr ft r B r 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 ft er CHESTER HARDWARE HE 1-4427 A 9 A 9 A 9 A 9- VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Železnina, barve, kuhinjska posoda, orodje B er B er B fr A 9 A 9 A 9 A 9 A B r B er E B tr EUROPA TRAVEL SERVICE Z vojaki od doma Šli smo proti Ljubljani. Par o-ficirjev je moralo iti na poveljstvo v vojašnico vojvode Mišiča. Tja so mene vzeli in mi potem odločili, da grem iz Ljubljane Komando suhoputne stanice. Kot nevojak takrat niti nisem vedel, kaj to poveljstvo oprav-ja. In dejansko nikdar nisem imel prilike, da bi ga videl v izvrševanju dolžnosti. Nekako okoli poldpe na veliki četrtek, 10. aprila, je naša avtomobilska kolona končno zvozila iz dvorišča Mišičeve vojašnice. Šli smo preko Dolenjske, včasih gladko, včasih smo ustavili, ker so druge vojaške kolone vstopale v pot ali jo prečkale. Hrvatje nas ne puste naprej Ne bom v spominskem zapisu govoril o doživetjih na tej poti. (Dalje na 5. strani) A 9 A 9 9 A 9 A 9 A 9 A 9 JOHN L MIHEUCH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE A 9 A 9*.------ 300 Engineers Bldg. A 9 A A 9 A 9 A A 9 A A 9 A 9 9 NORWOOD MEN'S & BOY'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za moške. Imamo veliko izbiro oblek za dečke. Najlepše darilo za moža Arrow White Shirt. B er B tr B er B tr B tr B er B g? B r B tr er B tr B r B tr B S* -r B er B tr B er B er B tr B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JEROME A. BRENTAH, LASTNIK. S fr B fr B fr 9 $ SUPERIOR BODY ® 6605 St. Clair Avenue Telefon: EN 1-1633 759 East 185 Street IV 6-3773 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9" A 9 Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI | L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO | | er I I % € B fr A 9 A' 9 A 9 B fr ANTON ZAK ŽENO A. ZAK Najtopleje se zahvaljujemo za naklonjenost našemu podjetju VSEM ROJAKOM ŽELIMO SREČNO, VESELO ALELUJO! A 9 A 9 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 ZAK-POGREBNI ZAVOD-ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 er I B r B tr B fr tr B fr B fr B er B tr B tr B tr B tr B r B tr B tr B tr B fr B tr B tr A 9 A 9 A 9 A' 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! C0LLINW00D BAKERY 16006 Waterloo Rd. ~E fr I Bfr $ B fr IV 1-7526 B fr 9 A 9 A 9 A Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo tudi za bodoče EUCLID POULTRY MR IN MRS. HOV/ARD BAKER ft fr fr fr F \ fr 9 A' 9 549 East 185th Street KE 1-8187 g fr A B 9 gy 4 Lastnik in vsi, ki delamo pri EAST SIXTY SIXTH STREET DAIRY želimo našim odjemalcem in prijateljem kar najbolj srečne in vesele velikonočne praznike. A blessed and happy Easter! FRED SPEL1C 6210 White Ave. HE 1-2116 9 6210 White Ave. HE 1-2116 E A ^ F e I e l Večkratna bolečina velikega tedna (Nadaljevanje s 4. strani) postna je bila; saj je bila za-Cetek v velikotedensko trpljenje v ° venskega naroda in vseh na-s1 bratov države Jugoslavije. red polnočjo smo bili že prek Pfeyisa Gorjancev in smo se sPuščali proti hrvaški meji. Zme-!aj težje smo se premikali, po-Casneje in počasneje, dokler nas ^So popolnoma zadržali naen-ratni pozivi: Natrag, natrag .. . prvati nas ne puste naprej .. r°glasili so svojo državo ... Obraze in občutja nas vseh ne °m tu popisoval. Prežalostno bi '1° ponavljati besede, ki so pa-a‘e- Saj je bila |e prva ura ve-lkega petka! ^°d takšno stvarnostjo ni ka-^al° drugega kot zares: Iti na-aS •.. Tako smo prišli nazaj v °Vo mesto. Pred novomeško , io> ki so jo kasneje Nemci , 0tnbardirali, so mi oficirji de-Brate, sadi idi kuči, kako Itl0^eš i znaš. poti nazaj proti domu Postanek v Novem mestu ^isem dolgo premšljeval in se |^Udil v zmedi. Ubral sem jo v uvomeško naselje, ki so mu re-J “kolonija”. Naselje je bilo a upina lepih novih hiš na pro-°ru, dvignjenem nad Novim estom. Od tam si lepo videl na ^upitelj in Kandijo. Od te stra-1 ie Božidar Jakac velikokrat sal svoje rojstno mesto. Ena Jugovih slik tega kraja mi visi na steni. no, ko se je z višave oziral na Jeruzalem in se razjokal nad njim, ker je vedel, da ga bo zavrgel — in da bo razdejan. Ta čas sem se tudi jaz razjokal, ker Jugoslavija je bila razdejana. Vrnil sem se v hišo. S Tonetom in kapetanom, ki je imel svoj osebni avto, smo se dogovorili, da bo odslej naša pot skupna: v negotovost ali pa domov. Kapetana sva izvolila za najinega komandanta. Kar bo on odločil, to bova midva napravila. Dejal je, da mora najprej, bil je še v oficirski uniformi, na divizijsko poveljstvo, ki je bilo v šoli. Odšli smo. S Tonetom sva čakala v gostilni na klancu, ne-Jvisni Hrvatski... šli so spet: Sa1 ne. daleč od šole. j verom u Boga za kralja i otačbi- Tako sta mene ravno, ko je Po stranskih potih iz Novega nu ... Kdo nas jim to v zlo šteje, poldne v Domžalah in Ihanu mesta domov | Bogve, koliko od teh je kdaj odzvonilo, postavila na cesto na Ko se je vrnil, je dejal, da se svoj dom videlo. In koliko od tistem malem križišču, koder ce-bomo po stranskih poteh vrnili, njih je življenje zgubilo v poko- sto Podrečje-Ihan prečka kolo-Vse drugo, da bi bilo nesmisel- Ijih po Liki, Bosni in Hercegovi- vozna pot izpod Šumberka do no ... jnini. Draža je bil takrat že v go- Gorjuše. Kmalu zatem smo prav v tej rah — s svojo pukovno zastavo, i In tako sem spet pešačil. Ves gostilni doživeli napad nemških Mi trije ta dan nismo prišli do neprespan in skrušen ob tolikšni “štuk” na šolo. še enkrat smo šli doma. V bližini Grosupelj smo notranji bolečini. Prvič sem ob- do Vadnjalovih. Kapetan se je preoblekel v Dolfovo obleko in popoldne smo zapustili mesto. pri nekem kmetu prespali na čutil tisto, kar sem za svoj narod mrvi. Po zajtrku na veliko sobo- poznal samo iz branja zgodovi-Novo to smo odrinili z našim Opelom ne. Zdaj pa to ni zgodovina ... naprej proti domu. Obšli smo Po 23 letih je spet kruta stvar-Vozili smo res po poteh, daleč Ljubljano in preko Zaloga pri- nost. Vedel sem, da zdajšnja od belih cest, iz kraja do kraja, šli v Ihan. Kapetan ni hotel sko- Nemčija ni niti Avstro-Ogrska. Koliko žalostnih Srbov smo sre-' zi Domžale v Kamnik, ker nismo Hitler bo hujši od kajzerja in čali, ki so šli in šli ?.. proti neza- | vedeli, ali so Nemci že tam — ali hujši od cesarja. Pot do Šumberka na podreško-ihanski strani do pošte v Domžalah sem prestcpical v eni uri. Potoma so me ljudje nagovarjali. Težko so mi šle besede. Izpred hiše je za menoj na ihanski most, kjer so padli prvi talci že 1. 1941, prišel Likarjev Milan in mi na hitro povedal, kako je bilo : v Domžalah od četrtka do sobo-1 te. Pridem do križišča, tedaj Savske in Industrijske ceste, se o-I zrem proti občinski hiši. Pred njo je stal župan Vrečar z nekaterimi možmi. Nemška patrulja je ravno dobro odšla. Nisem zavil proti občini, da bi prišel na svojo Taborsko cesto in tako domov. Odločil sem se iti po glavni cesti in za progo proti domu. Tako bi se izognil gotove soseščine. Pred pošto je bilo še hujše doživetje. Tam so stali domžalski n e m č u r j i: Tondeljev Viktor, Millerjev Drago, Osetov Franci, Podgorškov Franci, že napol v SA uniformi, njegova sestra in še drugi ter nekaj slovenskih jegulj. Ko me zagledajo, se vsi zareže. Dvignejo roke in vpijejo: Heil Hitler! Svojo glavo sem tedaj trdno dvignil, toda pogledal sem v stran proti kolodvoru. To je bilo na veliko soboto o-koli 1. popoldne v letu 1941. Tone Osovnik ZADNJA prilika za . ' ; , (J ’ - - r - v i starejše državljane ki sedaj nimajo . > > • ■; Blue Cross Tod namreč je živel moj dobri Jj^telj Dolfe Vadnjal, ki je aj nekje v Avstraliji, če se ne i °tlIn- Spoznala sva se nekaj poprej e, ko je bil sreski pod-ačelnik v Kamniku. Doma je (j1 *z Senožeč pri Sežani. Zave-en Slovenec in trden Jugoslo-vn- Iz Kamnika ga je prestavil 62im jrz istih menda nekako v zmotah, kot je postopala -p - z ljudmi drugega mišljenja. ° nas je pozneje hudo teplo, ko Je v državljanski vojni marsi-v ° Postavil na stran, ki se sicer 116 bi! k v njemu sem prišel okoli 6. r® zjutraj. Z ženo Milo sta ko-J Iegla, ko ju je moje trkanje j. et vrglo iz postelje. Dolfe je da je kdo iz glavarstva. akšno presenečenje... Sprva SJC besedi ... Molk ... Molk... v ls'ki rok ... Objem; ... Objemi J^ah, solzah, solzah... Vsi ^ 0 čutili isto ... Duša, srce sta^ '^e kila eno... In kjerkoli ■j, zdaj, vem, da smo eno... v^jni Slovenci, zavedni Jugoslo- kj^ttujala sta mi zajtrk. Od- arijal sem. Bolečina je bila je,eVelika, da bi čutil praznino ^ °dca, na katerega sem teh 24 0<1 doma čisto pozabil. ismo dolgo sedeli pri mizi in ^k^nvljali, ko je bilo slišati z r>ail'*e' MU3 gre odpirat. Midva °lfetom utihneva ... Vrata se fr, I>r°, Mila pa krikne: Tone, lone! ipr^ njima je ob tej tragični uri ,sol drugi znanec po imenu p o' je starosta kamniške-^ sokola, tiskar Tone Knez. Z kil kapetan iz kamniške ZJ 'Un!šnice, katerega imena se j|. U® ne morem spomniti. Zna-VitiSrn° se pri pogrebščini domo- K ki smo jo vsi z vsem svo-šo i^kjem ljubili, za njeno lep--edočnost se trudili — in ne Ltstranke aze d0 Je bilo sveto geslo naših w Skupnost vse, posamez- ^°ne je za svoje čutenje in ampak za skupnost! kall°Vak vse' Vsi smo imeli doza osebno nesebičnost, ker 2aradi v jj0 ^vljenjem plačal... Tragič- jj T' Prevelike naivnosti s svo- Tega on ni ga brat Sldvenec zasl pvretragično.. *Sluzil, da bi QSln° roko pokončal. ^dva sta zajtrk sprejela. Jaz in Pa lakrat šel na prag hiše h0 SeiTl sede opazoval, kako se ta Petk- 8c*anska megla velikega Sjo^a razpihuje nad Novim me- ,,j j1 'agenda nikdar nisem tako ° °ko občutil Jezusovo boleči- Kot službo javnosti nudi Blue Cross of Northeast Ohio vsem upravičenim starejšim državljanom, ki sedaj nimajo zavarovanja za zdravljenje v bolnici — samo tokrat — posebno pogodbo za preskrbo osnovnih ugodnosti, ki niso krite po Medicare. Te ugodnosti bodo stopile v veljavo prav takrat, kot bo stopil Medicare, 1. julija, Pogodba se imenuje BLUE CROSS 65. Nudi ugodnosti, ki niso krite po Medicare: 1. Prvih $40 za plačilo bolnice vsakokrat. 2. Dnevni prispevek od $10.00 za zdravljenje v bolnici od 61. do 90. dneva tekom vsake bolezni. 3. Popolno oskrbo v bolnici od 91. do 120. dneva tekom vsake bolezni. 4. Plačilo do $50 odtegljaja in 20% preostanka rečuna za strokovno zdravljenje v bolnici, v zvezi z radiografskimi preiskavami, patologijo, elektroence-falogrami, elektrocardiogrami in fizično terapijo. 5. Polno plačilo prvega obiska pomoči v bolnici za zunanje bolnike, če je bila ta nudena v teku 72 ur po nesreči. 6. Plačilo uslug bolnice v zvezi z operacijami kot zunanji bolnik. 7. Do $15 na dan za 120 dni za sobo in do $150 za “posebne usluge” za vsako zdravljenje kjerkoli izven Združenih držav. ZA ŠIROKO VARSTVO. Z vpisom v BLUE CROSS 65 boste upravičeni do ugodnosti, ki so najmanj enake sedanjemu Blue Cross 120-dnevnemu temeljnemu zavarovanju — in to za veliko nižjo ceno — če ste tudi: upravičeni za ugodnosti v okviru Medicare Part A — del zavarovanja za bolnico, in če ste se prijavili in bili sprejeti za Medicare Part B — del zavarovanja za zdravniške usluge. Dejansko vam bo celotno zavarovanje pod temi pogoji nudilo več ugodnosti, kot jih obsega sedanja osnovna 120-dnevna Blue Cross pogodba. KDO JE UPRAVIČEN? Vi ste upravičeni do BLUE CROSS 65 tekom sedanjega posebnega vpisovanja, če odgovarjate sledečim, enostavnim zahtevam: 1. Če ste stari 65 let ali več, ali če boste dopolnili 65 let dne 31. decembra 1966. ali preje. 2. Če niste zaposleni ali povezani s katerokoli skupino, ki je sedaj vpisana v Blue Cross skupinskega zavarovanja, in 3. Če ste pri dobrem zdravju in prebivate na področju, ki spada pod Blue Cross Severovzhodnega Ohia. Med tistimi, ki so upravičeni do vpisa, so lahko upokojenci, farmarji in u-službenci podjetij ali pisarn z manj kot petimi uslužbenci. KOLIKO BO TO STALO ? Mesečna neskupinska zavarovalnina za 120-dnevni BLUE CROSS 65 (Pogodba št. M325) znaša $3.50 na osebo. Družinskih pogodb tu ni. Če sta upravičena oba, se morata mož in žena prijaviti posamezno za BLUE CROSS 65 pogodbo. SE MOREJO VRISATI SEDANJI ZAVAROVANCI BLUE CROSS? Ne. Ta vpis je samo za tiste starejše ljudi, ki nimajo druge možnosti doseči varstva Blue Grossa in niso povezani z nobeno skupino zaposlenih, ali z drugimi skupinami, upravičenimi do Blue Grossa. Sedanji skupinski zavarovanci ali starejši ljudje sedaj zavarovanih skupin se morajo prijaviti za Blue Cross potom teh skupin. Te skupine so dobile vsa pojasnila. Govorite z Vašim delodajalcem ali z zastopnikom zavarovane skupine. Sedanji neskupinski zavarovanci so morali dobiti BLUE CROSS 65 pojasnila in prijavnice po pošti. Prijavnice se morajo izpolniti in nato vrniti po pošti. KAKO SE VPIŠEM? Enostavno izpolnite in odpošljite spodnjo prijavnico,. Za sedaj ni potrebno nobeno naplačilo. Če bo Vaša BLUE CROSS 65 prijava sprejeta, Vam bo poslana izkaznica in potrdilo s podrobnim pojasnilom o vseh ugodnostih. Ta material in račun za prva dva meseca boste dobili malo pred 1. julijem 1966. ------------—ČE BOSTE SKORO DOPOLNILI 65 ---------------------------- Upravičenci iz Severovzhodnega Ohia, ki sedaj niso vpisani v Blue Cross in še niso stari 65 let, pa bodo dopolnili 65 na ali pred 31. decembrom 1966, naj se prijavijo SEDAJ za BLUE CROSS 65. Nove priložnosti za to ne bo. Prijava, če bo sprejeta, bo zadržana do 65. rojstnega dne. Tedaj bo dopolnjena in dodane podrobnosti Vam bodo poslane. Pravice do u-godnosti boste imeli prvi dan meseca, v katerem je Vaš rojstni dan. VPISOVANJE SE KONČA 10. APRILA. To posebno vpisovanje bo zaključeno opolnoči 10. aprila 1966. Ne bo ponovljeno. V bodoče bodo upravičeni za vpis v BLUE CROSS 65 samo oni, ki bodo vpisani v Blue Cross pred dopolnjenim 65. letom. VPISNA PRIJAVA ZA BLUE CROSS €5 Želim se prijaviti za BLUE CROSS 65 zavarovanje (Pogodba M325), kot je na razpolago tekem posebnega vpisa od 2i. ma; ca do 10. aprila 1966. Jaz r.e vem za nobeno bolezen ali stanje, ki zahteva sedaj ali bo morda zahtevalo kirurške, zdravniške ah uotiusmc-ie usluge, in noben zdravnik mi ni rekel, d t bedo take usluge potrebne, in jaz izpolnjujem vse pogoje za vpis. Jaz s tam pooblaščam kateregakoli zdravnika ali esteopata, ki me bo zdravil ali pregledal in katerokoli bolnico, kjer bon: deležen uslug, da razkrije Blue Grossu Severovzhodnega Ohia kakršnekoli zapiske, vednosti in podatke, do katerih je prišel potom takih uslug. Mr. Tiskajte ime Mn.................................. Rojstni dan ..........'•.. ..... Miss Cesta ali ulica .................................. Zip Code ......................r Social Security Mesto .............. ............. ...... številka .................. , ■ ! ' 1 ; ■ r :%:V i ,v V ' . % v Podpis ............................. Telefon .................................... .. - .................... - ■ ---------------------- PRIPOMBA: BLUE CROSS 65 pogodbe so samo za posameznike, če sc žena ali mož tudi prijavite, izpolnite sledeče: Mr. Tiskajte ime Mri. '.......................... Rojstni dan ................. « M!$f Cesta ali ulica ............ ................ Zip Code .................. Social Security Mesto ................ .............. številka ............. Podpis ........................ Telefon ................................... Izpolnjene prijave za vpis morajo biti odposlane Blue Grossu za Severovzhodni Ohio najkasneje do polnoči 10. aprila 1966. Izpolnjeno prijavnico pošljite na: BLUE CROSS OF NORTHEAST OHIO 1012 East Ninth Street • Cleveland, Ohio, 44115 BLUE CROSS OF NORTHEAST OHIO The non-profit Blue Cross Plan serving Ashland, Ashtabula, Cuyahoga, Geauga, Lake, Lorain, Medina, Portage, Richland, Summit ond Wayne Counties, plus Willard in Huron County. TRYGVE GULBRANSSEN In vežno šume gozdovi L Tl tUt Tt I IlTTTTYYm TlYYTrTYTTYTYYTTTTYTYTTlTTTrTY? Ko ji je hotel Tore slediti, mu je poročnik pl. Magras, da bi zadržal vsiljivca, položil svojo ogromno roko na ramo. Tedaj pa je naglo kot blisk in trdo kot smrt padel udarec — in Tore je odšel sam po drevoredu — medtem ko je poročnik v vsej svoji velični obležal na hladni jesenski poti. Veter je pihal skozi drevje in metal suho listje Torej u pod noge. V drevoredu, sredi med cesto in Borglandcm, pa je ponosno korakala gospodična Elizabeta, ko jo je dohitel Tore. Ko je opazila, da ni prišel veliki poročnik, marveč Tore Bjomdal, ki ga je bila z zasmeh-ljivimi besedami smrtno razžalila, je v mesečini prebledela kot stena. “Pri odhodu ste se mi zahvalili, češ da sem vam bil prijetna igračka,” je rekel s tresočim gla- som Tore, “in da se zdaj lahko po mili volji še naprej zabavam z bedastimi ženščinami, kakor je baje moj okus. Rekli ste mi, da vam je bilo v zabavo, in da ste se iz samega dolgočasja poigrali z menoj.” — Tore je stopil tesno k njej — “toda niste mi dali poljuba, ko ste odhajali, gospodična Gallova.” In sredi ponosnega borgland-skega drevoreda, je Tore položil svojo roko okoli Elizabete Gal-love. Od jeze in strahu je bila skoraj napol blazna in ni mogla spraviti glasu iz sebe. In čeprav se je upirala, mu je kot igračka obležala v rokah, in medtem ko je mesec bledo svetil in je šumelo jesensko listje na poti, je Tore poljubljal gospodično Elizabeto, da so ji razpokale ustnice in so ji zakrvavela usta. “Tudi jaz se vam zahvaljujem za lepo zabavo, draga gospodična,” je rekel Tore, se vljudno priklonil in odšel. Šel je mimo nje — navzdol po borglandskcm drevoredu. Brez plašča — v praznični obleki, z divjimi kodri okoli glave. In potem je zavil proti, severu, kjer vodi stara pot mimo brezna Deviške doline na Bjorn dal. Po tem doživljaju se ni hotel vrniti na Hovland. Po voz itak lahko pošlje naslednji dan. Gospodična Elizabeta je obstala sredi poti, nema in otrpla kot kip, in si pritiskala čipkasto ogrinjalo na svoje krvaveče ustnice. In morda niso krvavele samo njene ustnice. Doslej je, CHICAGO. ILL. CHICAGO, ILL. MALE HELP DESIGN INSPECTOR 10 Years experience in Water Filtration equipping DESIGN DRAFTSMAN Eltctr. Mech. Wire installation plating installation INSTALLATION DRAFTSMAN 5 years experience with pipe-work and pressure-chambers, earlier work in the area of water-filtration outfitting desired. MAIL APPLICATIONS TO PERSONNEL DEPT. B06UE ELECTRIC MEG. CO. 100 Pennsylvania Ave., Paterson, N.J. 201—525-2300 ( 69 REFRIGERATION ENGINEER and BOILER OPERATOR 1st class license preferred. City of Detroit permit or eligible for permit. New improved, wage plan. Liberal employee benefits. Bonus vacation days. Paid Blue Cross and other benefits. (Retirees or Fensioneers will be considered.) Call or Apply — Personnel Dept. 875-2900 HENRY FORD HOSPITAL West Grand Blvd. at John Lodge, Detroit, Michigan An Equal Opportunity Employer Founded 1915 (69) HELP WANTED Draftsman - Rieehanieal Me and Feestab Applicants 3 Yrs. experience. Medium machine parts. Salary open. Co. benefits. iatačlizmg Co., Of America Ins, 3520 W. Carroll Ave. PH. 722-3712. (63) MALE HELP mm mm GLERtCS High school graduate essential, but r.o age limit. Excellent fringe benefits and working conditions. Previous experience preferred or related experience in inventory control or shipping and receiving helpful. Apply in person or call mmmkL TUBE GO. 2401 Grant Ave. Bell wood, 111. LI 7-7700 (69) Experienced FORK LIFT DRIVERS & GENERAL FACTORY HELP l'or Corrugated Box Plant. Openings on 2nd Shift. Top Wages and Fringe Benefits. Apply in person. ST. REGIS PAPER CO. 7701 W. 79th St. Bridgeview, 111. — or call Bill McDonald 582-8300 or 458-6700 (an qual opportunity employer) (71) trda in ponosna, hodila svojo pot in sc iz vsega in vsakogar norčevala. Vedno je s svojo voljo dosegla vse — do tega trenutka. Zdaj pa je bila kaznovana. Prvič je srečala nekoga, ki se je krepko uprl njeni volji in vrnil zasmeh z zasmehom. Ali ga je zaradi tega sovražila? Nekdo je prihitel po drevoredu in ona se je obrnila poti Borglandu in mirno nadaljevala svojo pot. Bil je poročnik, ki se je bil po strahovitem udarcu končno zbudil. “Ali vam je kaj storil?” je hripavo in obupano vprašal. “Vprašajte njega, hrabri vitez!” mu je odvrnila in pokazala v smer, v katero je odšel Tore. Nato je šla Elizabeta naravnost domov, medtem ko je poročnik pl. Magras potegnil meč in odšel v smer proti prepadu. Zardeval je in prebledeval — njegovo pot je razsvetljeval zločin. Veter je močneje zapihal. Tožeče je vel skozi drevesa drevoreda, zgrinjal listje na kup in ga spet raztresal. Nekje v dolini j c lajal pes in nad prepadom se je v skalah oglašal skovir. Poročnik se je vrnil. Še vedno je nosil v roki meč, toda zdaj se v mesečini ni več tako svetlo bleščal kot prej. Ko je stopil v drevored, sc je iz divje omotice spet zdramil k življenju. Z grozo se je zastrmel v krvavi meč, in z levico se je prijel za čelo. Za Bega — v kakšno grozodejstvo se je dal zapeljati! Kraljevi meč v poročnikovi roki — proti neoboroženemu! Hrabri Magras! Zlobna Elizabeta je za večno omadeževala svoje ime, in končala njegovo kariero — uničila mu je življenje. Kakor v snu je krenil s poti in meč do ročaja porinil v zemljo. Potem ga je očistil in v travi obrisal svojo roko. Nato pa je stal spet tiho in se težko naslanjal na drevo v drevoredu. Samo enkrat je zavzdihnil — in v tem vzdihu je bila brezmejna muka. In nenadoma je bilo kot bi trčila zemlja in nebo; drevo, ob katerem jč stal, se je nagnilo, in zemlja se je zatresla pod njegovimi nogami. Od tam, kjer je bil izvršil zločin, je zaslišal tresk, kot bi na desetine topov iste časno" počilo — in potem je bobneče drselo navzdol kot v večnost. Bled kot stena in tresoč se po vsem telesu, je obstal in lovil sapo. Ni verjel v strahove, toda zdaj je bil prepričan, da so se te noči odprla peklenska vrata. Zabava na Hovlandu se je menda pravkar končala, kajti zaslišal jo bližajoče se korake. Tedaj se je naglo umaknil v senco dreves in izginil proti Borglandu. Vso noč ni spal in razmišljal je, kaj naj naslednji dan stori. Ali naj javi svojemu predpostavljenemu — in njemu prepusti odločitev — ali kaj naj, za Boga, stori? ------- Zjutraj je zgodaj vstal, roke so se mu tresle in bil je bled ko smrt. Prvi, ki ga je srečal, je bil polkovnik. “Ste že slišali, kaj se je danes ponoči zgodilo?" je vprašal polkovnik. “Kaj se jc že izvedelo?” je pomislil pl. Magras in jezik se mu je prilepil na nebo. Toda polkovnik ni počakal odgovora. | “Vrh visoke čeri se je izpre-menil. Kot gora velika skala je zdrsnila v Deviško dolino. Da, to smo že doigo pričakovali, čudno je le, da se je to zgodilo zdaj, na jesen. Sicer se dogaja to le na pomlad, ko se topi sneg. Skala se je že vse' poletje nagibala, in ponoči jo je vihar spravil v gibanje.” Polkovnik se govoril dalje in poročnik je iz razgovora posnel, da se je bila skala zrušila prav na kraju, kjer je ponoči-------- Po mnogih urah je končno spet zadihal. Toda njegove muke še niso bile končane. Pozno popoldne je prijahal na vrancu na dvorišče mož. Bil je stari Dag — po stoletjih se je tu prvič ustavil konj z Bjorndala. Rad bi govoril z gospodično Elizabeto in s poročnikom pl. Magrasom. S hladnim obrazom je prišel sam polkovnik. Kaj želi? Rad bi z njima govoril, in sicer takoj. In tako sta se drugič srečala Dag Bjomdal in plemeniti Gali. Dag je vprašal, če je res, da je ponoči njegov sin sledil obema s Hovlanda. Tako vsaj so mu pravili v vasi. “Da,” je odvrnila gospodična Elizabeta. “Odšel je po stari poti proti severu. Tja, kjer se je danes ponoči zrušila skala,” je pristavila. (Dalje sledi) FRANK VIDIM IMMEDIATE OPENINGS TOOL ANO DIE MAKER OR MODEL MAKER Want a job with variety? We need a tool and die maker, model maker, or machinist, who can build a variety of machines, dies, molds and gadgets with a minimum of drawings and supervision. We pay you to think as well as operate a machine. Well-equipped, modern shop. Excellent benefits. Good wages. Excellent opportunity for right man. __ Permanent. — Call Personnel Manager, 584-6330. MASONITE CORPORATION Powis Road, St. Charles, Illinois An Equal Opportunity Employer (69) FEMALE HELP NURSES NEEDED AT ONCE NURSES MODERN, J.C.A.H. FULLY ACCREDITED PROGRESSIVE HOSPITAL — LOCATED IN THE METROPOLITAN AREA OFFERS YOU THE OPPORTUNITY TO ENTER INTO A REWARDING FIELD OF NURSING WE ARE LOOKING FOR A HEAD NURSE AND STAFF NURSES FOR A CORONARY CARE UNIT. — which will be opened in the rear future. Previous experience preferred, but not necessary. TRAINING PROGRAM will be provided. Salary commensurate with experience. Liberal fringe benefits. TEMPORARY HOUSING PROVIDED. Call COLLECT or write to: DIRECTOR OR NURSING SERVICE MOUNT SINAI HOSPITAL Milwaukee, Wisconsin 53218 Phone 414-271-2174, Ext. 353 ZA SEDAJ SAMO VAJE — Slika kaže del sovjetskih oboroženih sil na vojaških vajah. 0 A 0 A 0 A 93 A 99 A 01 A 9 A 01 A 93. A' 99 A 99 a 01 A 01 A 09 A 0 A 0 A 0 A 0.. A nt A 0 A 0 A 9) A 91 A 0 A 0 A 0 A 0 A~ 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 99 q 0— A 0 A 99 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0' A 0 A 0 A 0 A 91 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 0 A 91 A GROCERIJA in MESNICA 1038 East 74th Street ENdicott 1-4362 -Se toplo priporočamo— Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov g \ l g t S % t i %? VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM f ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ^ JAY & VIE f DELICATESSEN \ Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo % dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ^ hranili tudi v bodoče! g# JOHN in VERA, lastnika % vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! ^ 16024 Grovev/ocd Ave. IV 1-3924 t M HAPPY EASTER TO ALL OUR ^ CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEHN'5 BAKERY \ BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE $ 704 E. 185 St. — Teh: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica I t VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM ZDRAVNIK DR. LEOPOLD UKMAR ZDRAVNIK Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 8 zvečer na 6208 St. Clair Ave. — Tel.: UT 1-9877 Telefon doma je: IV 1-6422 E E VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE g ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE SERVICE RUDI KNIFIC, lastnik 820 E. 185 St. IV 1-7540 \ S VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM DRAGIM ROJAKOM SLOVENSKO PLESKARSKO IN SLIKARSKO PODJETJE TONY KRISTAVNIK H PAINTING AND DECORATING p 1171 East Cl St. Tel.: HE 1-0965 E g Hvala za dosedanje zaupanje. B Za nadaljnjo naklonjenost se priporočamo. w ______________________________-jf BOŽEGLAV TAVERN \ 6010 St. Clair Avenue E WINE - LIQUOR - BEER g VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO R VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! G , Phone EN 1-8606 I