Leto LXVL, št. 167 Ljubljana, torek Z5. julija 1933 £ena Din 1.- lenaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst L Din S.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesLa telefon flt. 26 — CELJE: cel jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St. oo, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. JUGOSLAVIJA IN SOVJETSKA RUSIJA Interpelacija narodnega poslanca M. Dimitrijevića v zadevi odnosa j ev med našo državo in Rusijo Boograd, 25. julija. Na včerajšnji seji Narodne skupščine je vložil narodni poslanec g. M. Dimitrijević na zunanjega ministra interpelacijo v zadevi naših od-aošajev do Sovjetske Rusije. Interpelacija se glasi: -Zadnje čase kaže mednarodna politika živahne in važne izpremembe. Izpre-minjajo se odnošaji med poedinimi državami in vidi se prizadevanje ohraniti mir in doseči stabilizacijo zdravih odnošajev med narodi. V tem smislu je bil sklenjen pakt štirih, ki ga je Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije pozdravila kot jamstvo miru. V tem smislu je bila sklenjena 3. julija v Londonu med Sovjetsko Rusijo, državami Male antante, Poljsko in Turčijo konvencija o definiciji napadalca. Ta konvencija je bila sklenjena v interesu miru in varnosti, v duhu Briand-Kello-govega pakta in po sestavi je skoraj povsem identična z besedilom, ki ga je predložil odbor za proučitev varnosti splošne komisije na razorožitveni konferenci. Važno je naglasiti, da je sprožila v poročilu splošne komisije z dne 24. maja navedeni predlog sovjetska delegacija. V skupščinski debati o proračunu zunanjega ministrstva sem imel priliko opozoriti Narodno skupščino na takrat nedavno sklenjeno pogodbo o nenapadanju med Francijo in Sovjetsko Rusijo, nagla-šujoč velik pomen teg-a pozitivnega političnega akta za ohranitev miru v Evropi, zlasti pa na vzhodu Evrope. Navedel sem ob tej priliki značilne besede ob sklenitvi tega pakta takratnega predsednika francoske vlade in našega preizkušenega pri- jatelja g. Herriota, v čigar ^akciji in ideji je zapopadena stalna in iskrena skrb za Jugoslavijo, s tem pa tudi njegov politični sistem s sklenitvijo francosko-ru-skega pakta o nenapadanju obsega poleg splošne zagotovitve miru tudi varnost naše države.« Smatral sem za potrebno naglasiti tudi, da kaže Sovjetska Rusija jasno in določno gotovo preorijentacijo v svojih mednarodnih odnošajih. Da je to res, nam priča cela vrsta konvencij o nenapadanju z vsemi sosedi in končno tudi z državami Male antante. Politična dezorijentacija, ki je začela zadnje čase kaotično objemati svet, po vseh znakih sodeč popušča in utira se pot k politični in gospodarski stabilizaciji sveta. Kaže, da leži glavni vzrok razdra-panih razmer v Evropi in na vzhodu Evrope v nenormalnih gospodarsko-poiitič-nih odnošajLh evropskih držav do Rusije, ki s preorijentacijo svoje zunanje politike že vidno kaže prizadevanje za normalnimi in pozitivnimi odnošajt z evropskimi državami in ^aktivnim sodelovanjem pri delu za ohranitev miru v Evropi. Ta težnja Sovjetske Rusije zasluži našo posebno pozornost glede na politične in gospodarske razmere v naši državi. V svetovni javnosti je bilo že dovolj naglašeno, da se z vzpostavitvijo normalnih odnošajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo za-sigura mir na vzhodu Evrope. Znan je tudi prijiteljski migljaj Francije Poljski in Rumuniji, pa tudi državam Male antante, naj normalizirajo svoje odnošaje do Sovjetske Rusije in zasigurajo mir na vzhodu Evrope. Hitler In cerkev Pri volitvah v sinod evangelske cerkve so zmagali Hitlerjevi »nemški kristjani41 Benin, 25. julija. Kakor znano, so se •rršile v nedeljo volitve v sinod evangelske cerkve. Za te volitve je vlada.ln med vse-mi nemškimi protestanTiSkimi verniki veliko zanimanje, ker naj bi napravile konec sporu med Hitlerjevim režimom in nemškimi verskimi organizacijami. Spori so se v za.djijem času zelo zaostrili, o Čemer pričajo celo aretacije protestantske duhovščine. Narod-ni socializem je stavil v bonVo za zmago pri volitvah vse svoje sile Pri volitvah so nastopili hitlerjevski protesiantje Pod imenom >nemški kristjani-, čeprav noben nemški list ni smel poročati o podrobnostih voliLne borbe, so se vendar razširile vesti o raznih incidentih. V Posaarju je 24 pastorjev celo podpisalo iz^vo. v kateri protestirajo, da bi država •..»bila glavno besedo nad nemško cerkvijo. V njej izrekajo svojo pripadnost k evan.geljs"ki cerkvi, a poudarjajo, da niso pristaše skupine >nemških kristjanov^. ker zastopa izključno politična stremljenja, ki naj zasužnijo cerkev. Pastorji navajajo, kako poguben učinek bi imel vpliv nemške krščanske cerkve na pravega krščanskega duha, če bi ta cerkev morala služiti Hitlerju. Naposled izjavljajo: Hoteli smo jasno poudariti naše stališče. Nismo nasprotniki narodnega socializma, h-očemo pa cerkev, ki se bo pokorila le svojemu božjemu početniku, ki bo v trdni zvezi z našim ljudstvom, ki se ne bo plašila ljudi in ki bo oznanjala boj proti za-sužnjenju človeštva in odrešilno poslanico evangelija. Volitve same so potekle v splošnem brez incidentov. Uradni rezultati doslej še niso bili objavljeni, pričakovati pa je. da bodo drevi. Po začasnih statističnih podatkih iz 40 žunoiij so »nemški kristjani« dobili 118.311 glasov proti 57.722. ki jih je dobila nasprotna lista. Volilna udeležba je dosesrla povprečno 10%. icesko - italijansko zbližan je >Viiz, 25. julija. Fo poročilih iz Moskve pišejo Izvestja« s simpatijo o francosko-italijanskem zbližanju. List ugotavlja, da sta se Italija in Francija sporazumeli v borbi za zlato valuto, zatem pa trdi, da se bosta Italija in Francija tudi sporazumeli o usodi Avstrije in Medžars*. ter o skupni akciji proti nemškemu vplivu v Podunavju. Glede na znake francosko - italijanskega zbližanja poroča dopisnik »Tempsa« iz Moskve, da obstoja v ruskih političnih krogih mnenje, po katerem Angliji ni všeč to zbližanje. V Moskvi mislijo, da je John Simon nedavno podal svojo izjavo o reviziji mirovnih pogodb samo zaradi tega, da bi zavrli skupno francosko-italijansko akcijo. Gle de Rusije pravi moskovsKi dopisnik ^Temp-sa<: *Vsa sovjetska diplomatska delavnost zadnjih mesecev kaže željo, da bi se prišlo dO jamstva evropskega reda in vstopa Sovjetske unije v blok držav, ki so proti reviziji mej. Ta želja se čimdalje jasnejše kaže z vsakim dnem.« Nemška vohunka v Franciji Pariz, 25. julija. AA. Iz Thionvilla poročajo, da so tamkaj organi javne varnosti prijeli nemško državljanko Lucijo Bar-bian, ki je v Sardiniji vohunila skupno z Italijanom Rocco v korist Nemčije. Lucija Barbian, ki se je posluževala istih sredstev kakor iz svetovne vojne znana Mata \3.Ti, je imela v Thionvillu širok krog po-nanstev in se je gibala zlasti v krogih "cirjev. Pričakujejo, da bo stroga pre-nva dognala še zanimive stvari. Nova zarota v Španiji Barcelona, 25. julija. AA. V zvezi z :tje»m nove zarote proti sedanjemu :vnemu položaju na španskem je bilo Barceloni aretiranih nad 200 oseb. Med njimi so znani deaničai»^i prvaki iz raznih krajev Katalonije. Pripravljali so zaroto v zvezi z nastopom skrajrae levice dne 1. avgusta. Vsa barcelonska garnizija je v staLnl pripravljenosti za primer potrebe. Represalije proti nemškemu fašizmu v Posaarju Sarrebruck, 25. julija. AA. Vladna komisija je prepovedala razširjanje nacijo-nalnosocijalističnega lista *Der Volkische Beobachter«. Prav tako je prepovedan list >Berliner Blustrierte«. Devet posaarskih listov je prepovedanih od enega tedna do enega meseca. Vsi ti so bili prepovedani, ker so na nepravičen način komentirali vladno izjavo o nevtralnosti in miru, ki naj vlada v Posaarju. Volitve v nemški evangetefci cerkvi Berlin, 25. julija. AA. Po začasni statističnih podatkih iz 40 župnij so »nemški kristjani« dobili 118.311 glasov proti 57.722 glasovom, ki jih je dobila druga lista. Volilna iideležba je dosegla 70 odstotkov. Uradni izid bo znan šele drevi. Francosko mnenje o JNS Pariz. 25. julija. AA. O pravkar zaključenem kongresu Jugoslovenske nacionalne stranke v Beogradu piše današnji »Journal« na uvodnem mastu med drugim: Po likvidaciji starih strank je bil sedaj prvi kongres nove Jugoslovenske nacionalne stranke, ki zagovarja jugoslovensko zastavo in šteje nad polovico vseh radikalov in demokratov. Razen tega ima v svojih vrstah elito Srbov, Hrvatov in Slovencev. S konsolidacijo te politične skupine postaja jugoslovensko edinstvo gotovo dejstvo. Podobno pišejo tudi drugi listi. >L' Hom-me Libre« piše v svoji današnji številki, da je največja jugoslovenska stranka proglasila nedotakljivost načela o državnem in narodnem edinstvu in se je izja*:la za zunanji mir na podlagi varnosti in spoštovanja pogodb. Sovjetska Rusija začenja igrati v duhu P' s hrtoo preorijentaci te in "mednarodne politike tudi pozitivno in aktivno vlogo na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, kjer se je pokazala kot važen faktor v iskanju pametnega izhoda iz sedanje kaotične gospodarske krize vsega sveta. To potrjuje živahno delo na normaliziranju odnošajev med Anglijo in Rusijo, pa tudi pogajanja Zedinjenih držav z Rusijo glede obnovitve normalnih mednarodnih odnošajev. Vse to so dejstva in razlogi, ki nedvomno zahtevajo revizijo dosedanjih odnošajev med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Odmevi, komentarji in najživahnejše zanimanje svetovne javnosti za velik politični pomen v Londonu sklenjene konvencije o definiciji napadalca med Sovjetsko Rusijo, Poljsko, Turčijo in državami Male antante so izzvali tudi najživahnejše zanimanje jugoslovenske Narodne skupščine za ta veliki mednarodni politični akt, ki mu je edini cilj pozitivna ureditev miru na svetu. To je razlog, ki mi daje pobudo, ne glede na rasne simpatije, ki veže naš narod z Rusijo ,da naprosim zunanjega ministra, naj mi izvoli v Narodni skupščini odgovoriti na tole vprašanje: ^Kakšnega pomena za mednarodno politiko naše države je konvencija o definiciji napadalca, sklenjena letos 3. julija med Sovjetsko Rusijo in državami Male antante ? Težka nesreč* na Zelenici Tržič, 34. jmija. Karavanke so zelo vabljive, pa tudi zelo varljive. Vsako leto jih poseti mnogo dudi, toda doslej se v enem dnevu ni pripetilo tofiko turisrovskih nesreč, kot v soboto in v nedeljo. Prefekt, v škofijskih zavodih v št. Vidu nad LjirMjano g. Frie Franc je napravil s svojim bratom daljši izlet v smeri Stol-Zelenica-Kofce-Tržič. Srečno sta prišla čez Stol in jo mahala p-> novi poti od sedla Belščica proti zeleniški koči v koncu Zelenice. Kar sta zapazila v skalah krasne planike in hotela *:a vzeti jih nekaj za spomin. G. prefekt je stopil po me-lišču navzgor v ska^ in malo dalje, pa še naprej, planika pa kakor da bi se umikala izpred rok in za njo je šel ljubitelj cvetlic. Tu pa mu je naenkrat zmanjkalo tal in strmoglavil je prek", peči na melise e kakih dvajset metrov in drsel po me-liSču dalje, dokler ni obležal na polici ob poti. Obraz ves krvav, nezavesten, hrbet v ranah, noge pobite, brat pa je ves zime-den klical na pomoč. Smučarska koča na Zelenici je zelo priljubljena. Neki gost je ob času nesreče napravil kraTek izlet po novi poti, da bi videl Bled. Kot Celovcan je le malo razumel slovensko, toda po klicih je sodil, da se je morala pripetiti nesreča. Prišel je nazaj v kočo in tudi sam klecal na pomoč. Oskrbnik koče g. Jocif Ferdinand, g. Alfonz Mali in Tone Tadel so odhiteli na kraj nesreče in čez (pol ure je že bil ponesrečenec, ki se še vedno ni zavedel, v koči, kjer so mu za prvo silo izprali rane in ugotovili, da je hudo poškodovan. Takoj so napravili nosirnice in ga prenesli z veliko težavo k cestarju, kjer je čakal avto g. Malega. Tržiški zdravnik je potem odredil takojšen prevoz v bolnico, kjer so ponesrečenca še isti večer operirali. Njegovo stanje je dokaj težko. G. prefekt je hotel še istega večera nadaljevati pot na Kofce. kjer je želel maševati. Nesreča se je pripetila ob 16.30 popoldne. Zakrivila jo je želja po planikah in pa nezadostna turisiovska oprema, ljudje hodijo po planinah v dolgih hlačah, z negovanimi čevlji, brez dobre palice, skratka tako opremljeni, da ni čuda, če se nesreče pripete. V nedeljo sta se pripetili v planinah še dve nesreči. Neki hrvatski turist je dan in noč ležal na Begunjžčici in so ga šeJe včeraj popolidne rešili na Žirovnico. Klical je dolgo, toda brezuspešno, njegovih klicev ni nihče slišal. Slučajmo je prišel po isti poti drug turist, ki ga je rešil. Pod Storžičem se je ponesrečil v nedeljo mlad dečko. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je priletela turistovska palica z okovano konico naravnost v čelo in ga nevarno poškodovala. Lmdb?rgh na Groenlandu New York, 25. julija, d. Letalski polkovnik Lindbergh in njegova žena sta v soboto zvečer ob 19.30 pristala v Goldhavnu na Groenlandu. Polet Lindbergha ima pred vsem namen, da ugotovi, kje bi se našlo primerno pristajališče za reden letalski promet med New Yorkom in Groenlandom. Postani in ostani član Vodnikove družbe! V sedmih dneh okoli sveta Rekordni polet ameriškega letalca Posta iz New Torka okoli sveta v New York New York, 24. julija d. Ameriški letalec Willy Post je prvi, ki je napravil sam polet okoli sveta. Včeraj ob 4.59 ameriškega časa, oziroma 9.59 srednjeevropskega časa je pristal na letališču Flovda Benneta pri New Yorku brez vsake nezgode. Njegov polet okoli sveta je trajal točno 7 dni, iS ur in 49 minut. Na ta način je prekosil svoj lastni, lansko leto doseženi rekord za približno 21 ur. Posta je pri njegovem pristanku na nevvvorškem letališču pozdravilo z velikanskim navdušenem na deset tisoče njegovih rojakov. čim bolj se je približeval Willy Post New Yorku, tem bolj je naraščalo velikansko navdušenje med ogromno množico, ki je bila zbrana na letališču, imenovanem po Flovđu Bennetu. Potek poleta na zadnji etapi iz Edmcntona v New York so opisovali skoro celo noč po mnogoštevilnih zvočnikih množici, ki je ves čas vztrajala v gneči do ranega jutra. Ko je prispel Post na letališče, je v hipu obkrožila njegovo letalo gosta množica, ki je v hipu predrla policijski kordon. Post je bil do skrajnosti utrujen in so ga morali dvigniti iz kabine letala. Njegove prve besede, ko so ga dvignili iz letala, so bile: ~We!l — dosegel sem!« Nato so prenesli Posta med živahnimi ovacijami množice k mikrofonu, po katerem je pozdravil svojo ženo in sorodnike v Oklahami. Pri tej priliki je izjavil, da je grozno utrujen in res je komaj odgovarjal na ^p^ašanja novinarskih reporterjev, ki so ga oblegali od vseh strani. Nato so ga prepeljali v hotel, kjer se je takoj vle-gel k počitku. Hotel so vso noč do ranega jutra oblegali njegovi navdušeni pristaši, vendar pa se jim ni posrečilo, da bi zbudili letalca okoli sveta iz trdnega spanja. Post je prekosil svoj prejinjl svetovni rekord v poletu okoli sveta, ki ga je izvršil z ameriškim letalcem Gattvjem, za 21 ur in 2 minuti. Preletel je 25.000 km dolgo progo okoli sveta v 7 dneh, IS urah in 49 minutah in 50 sekundah. Za svoj prvi rekordni po!et okoli sveta je rabil S dni, 15 ur, 51 minut in 30 sekund. regratu otvoritve jubr kega aerodroma Naš aerodrom bo svečano otvorjen ZOm avgusta — Velike letalske prireditve Ljubljana, 25. julija. O otvoritvi ljubljanskega aerodroma so predvsem hrvatski listi razširjali najrazličnejše vesti, ki so zašle v naše časopisje Takoj moramo opozoriti, da te vesti niso pomenile nič definittvnega, pač so bila pa le ugibanja in domnevanja o načrtih za program otvoritve. Kakor znano, so imeli avstrijski in naši tujskoprometni faktorji pred meseci na Bledu sestanek, kjer so razpravljali o tuj-skopromernih vprašanjih sosednih držav in z njimi v zvezi seveda tudi o otvoritvi ljubljanskega erodroma kot izredno močnega faktorja za povzdigo tujskega prometa. Ze tedaj smo čitali razne vesti, kdaj bo aerodrom otvorjen in kakšne bodo slav-nosti ob otvoritvi. Dne 9. t. m. so se pa zastopniki našega tujskega prometa spet sestali v Celovcu z zastopniki avstrijskega tujskega prometa. Z naše strani so se konference udeležili predsednik Zveze za tujski promet načelnik banske uprave dr. Rudolf Marn, zastopnik mestne občine ljubljanske podžupan prof. Jarc, predsednik Aerokluba Rado Hribar in ravnatelj »Putnika« Pintar, z avstrijske strani pa namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Zeintzer, celovški župan inž. Pichler ter glavni referent za tujski promet v Avstriji dvorni svetnik Hoffmann-Montanus, a kot opazovalec je prisostvoval tudi naš celovški generalni konzul dr. Miroševič. Na tej konferenci so delegati obeh sosednih držav razpravljali tudi o načrtu programa otvoritve aerodroma in zračnih linij ter pri tem sprožili mnogo idej, kar je nato prišlo v liste. Tudi te vesti še niso bile pravilne, saj so poročale le ideje in nač te, kar* vidimo tudi po tem, da so razni listi naznanili tudi razne datume otvoritve tako, da bi po časopisnih vesteh otvarjali naš aerodrom skoraj vsak dan od 1. do 2i>. avgusta. Te dni sta bila predsednik ljubljanskega Aerokluba Rado Hribar in odbornik Aerokluba in narodni poslanec dr. Stane Rape pri komandi vazduhoplovstva v Novem Sadu, kjer sta razvila definitiven program otvoritve ter prosila za sodelovanje bojnega letalstva na mitingu. Komandant vazduhoplovstva general Nedič je sprejel naša delegata z največjo naklonjenostjo in s tako veliko pripravljenostjo, da pri svečanostih pomaga, da je delegatoma ta izredna naklonjenost visokega vojaškega dosto-jnstvenika uprav imponirala. Komandant vsega vojnega letalstva v državi g. general Nedič je pri sprejemu izjavil, da zastopnika Ljubljane in Slovenije pozdravlja z največjim veseljem kot star Ljubljančan, ki svojega bivanja v Ljubljani nikdar ne bo pozabil, saj je tu takoj po prevratu sklenil najožje prijateljstvo predvsem s pokojnim narodnim voditeljem dr. Gregorjem Žerjavom ter z mnogimi drugimi osebnostmi našega javnega življenja. Kakor Ljubljano, tako ima v najlepšem spominu tudi vso Slovenijo, kateri bo z vso ljubeznijo skušal vedno pomagati z vsemi svojimi močmi. Predsednik Aerokluba Rado Hribar In odbornik dr. Stane Rape sta predložil i nan izredno naklonjenemu visokemu v šktinu dostojanstveniku naslednji program otvoritve našega aerodrom ki bo 20. avgusta popoldne L Defile vseh civilnih avijonov pred publiko. 2. Defile vojnih avijonov. 3. Spuščanje v krog, to je tekmovanje, kdo pristane najbližje določeni točki. Ta točka programa je silno težka ter nam odkrije vso spretnost naših pilotov. 4. Brzinska tekma športnih aparatov s handicapom na malena trikotniku, da vidi občinstvo vse faze zračne tekme. Vsi trije zaokreti bodo nad uerodronom samim, drugače so pa navadno v tako veliki oddaljenosti, da občinstvo le malo vidi. 5. Slovesen sprejem prvih potniških letal s čajnimi ^'osti iz Sahbjrgu. — CjIov-ca, iz Beograda — Zagreba in j Sušaka. Z, avijoni iz Salzburga. ki pristanejo tudi v Celovcu, se pripeljejo zastopniki avstrijske vlade, župana mest Salzburga in Celovca, zastopniki Avstrijske zračne družbe za zračni promet (Oest. Luttverkehrsgesell-schaft) itd., iz Beograda in Zagreba zastopniki naše vlade, senata in narodne skupščine, Aeroputa, aeroklubov, mest itd., a s Sušaka tamošnji krajevni faktorji in zastopniki tujskega prometa s Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Po slavnostnih govorih se bo izvajala 6; točka programa ali pa tudi že med govori, namreč: 6. Let vojnih dvosedov v skupini. Impozantna revija vojnih letal! 7. Metanje in pobiranje poročil s temi dvosedi. S tem nam bodo naši avijatiki pokazali, kako letala v miru in v vojni sprejemajo in oddajajo poročila. 8. Spuščanje s padobrani iz vojnih letal v skupini. Ni za s'abe živce. 9. Borba med dvosedom in enosedom. Si ino efektna točka! 10. Akrobacije vojnih in civilnih letal. Višek spretnosti in poguma naših letal- cev 11. Lov na baločke. — Prav zabavna in kratkočasila točka, ko bo velika skupina !c tal hitela za malimi otroškimi balončki in jih skušala ujeti. 12. Predavanie brezmotoruega letala. 13. Tekmovanje balončkov na razdaljo. Torej končno tudi pcjebna točka za našo deco! Starši bodo '^ročkom kupili balončke, na katere bo.'ii privezali dopisnice. Balončke bodo otro*. /pustili in mali Zeppe-lini bodo pozdra\e tekmujoče slovenske mladine z vetrom odnesli na vse strani sveta, daleč, daleč . . Ali balončki z dopisnicami bodo krnalu opešali ter padli na zemljo in prinesli pozdraoe bogve kam in komu. Kdor bo tako dopisnico našel, bo takoj hite', na pošto in jo poslal s svojim pozdravom Aeroklubu v Ljubljano. Cez teden dni po otvoritvi aerodroma bodo pa gospodje pri Aeroklubu vzeli velik zemljevid in pregledali, kako daleč so leteli pozdravi naših malih. Deklica ali fantek, ki je njegov pozdrav dosegel največjo daljavo, bo dobil prekrasno dragoceno prvo nagrado, ki ga bo spominjala vse življenje, kdaj se je Ljubljana zvezala po najhitrejši poti po zraku z vsem svetom. 14. Zračni krsti, to je vožnja z aeroplani, ko se bo lahko vsakdo prvič z letalom dvignil v zrak. Po mitingu na aerodromu bo seveda tudi velik banket v čast gostom, nato se pa naši reprezentantje s tujimi gosti vkrcajo v letala in se z njimi odpeljejo pozdravit njih kraje. Sorzna poročila. LJUB LJAN SKA BORZA Devize: Amsterdam 2313.18 — 2324.54 Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 799.68 —■ S03.62. Curih 1108.35 — 1113.85, London 191.86 — 193.46, Newyork ček 4066.05 — 4114.31, Pariz 224.38 — 22530, Praga 169 79 — _ 170.65, Trst 301.85 — 304.25 (premija 285 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.24, London 17.34 NTewyork 371, Bruselj 72.15, Mihui O7.30 Madrid 43.25, Amsterdam 206.70. Berlin 123.30, Dunaj 58, Praga 15.32. stran 2. ^SLdVENSIfi NAROD«, dne 25. julija Naši akademiki na Poljskem „Štrajk64 pri regulaciji Ljubljanice Ker podjetje zahteva delo na akord, so stopili kopači v stavko, čeprav bi lahko zaslužili več V Danzigu je življenje drago — Poljsko pristanišče Gdynija se naglo razvija Crdynl&, 17. julija. Komaj smo se pričeli nekoliko orijentirati v Warflavi, komaj smo se privadili njenega velikomestneg-a življenja, že jo moramo zapustiti. Pozno zvečer se nam je ob prihodu predstavila v vsem svojem sijaju, in ob isti večerni uri jemljemo slovo od nje. Na peronu nas pozdravi delegat >Lige<, prijazni gospod, ki nas je spremljal pri ogledu mesta in varSavske elektrotehniške industrije. Vsakemu posebej stisne roko, želeč nam še prijetno potovanje po Poljski in skorajšnje svidenje. Prav prisrčen nam je tudi pozdrav g. inž. Poniža, Slovenca. Par minut de — nekdo se nas loti še fotografirati — in že smo zopet na železni cesti. Proti severu nas vozi vlak skozi noč na poljsko Pomorje, takodmenovani poljski a-Koridor«. Ta, po vsem značaju pristno poljska pokrajina, ki povzroča Nemcem toliko preglavic, je bila dodeljena Poljski pri mirovnem sklepu, na podlagi upoštevanja nacijonalnih pravic. Tako omogoča »Koridor«, ki loči Nemčijo v dva dela, Poljski dostop na morje. Vendar je ta mirovni sklep povzročil nezadovoljstvo, tako na poljski, kakor na nemški strani. Na podlagi nemških etnografskih kart je bilo odločeno, da so kraji, z večino poljski govorečih, pripadli Poljakom in obratno Nemcem. To ozemlje na levem bregu Visle, ki se, čim bližje je morju, vedno bolj zočuje, je na najožjem kraju komaj 20 milj široko. Prebivalci se imenujejo Kašubi in govore poljsko narečje. Pečajo se s poljedelstvom in ribolovom. Nemci, ki zahtevajo te kraje zase, trdijo, da so bili Kašubi ravno tako zadovoljni pod Prusko, kakor so sedaj pod Poljsko. Toda, če spoznamo te kraje in vidimo, kaj je tu zrastlo v povojni dobi, se nam vsili prepričanje, da se Poljaki ne bodo odpovedali tem krajem kar tako; saj so vendar zanje vitalnega pomena. Naslednje jutro se ustavimo v svobodnem mestu Danzigu, kjer se z namenom, da si površno ogledamo mesto, zadržimo komaj tri ure. Toda bilo je dovolj. V teh pičlih treh urah spoznamo vso njegovo tipično karakterističnost. Po podzemnem prehodu, kjer nam pregledajo potne liste, pridemo v Danzig. En sam pogled na ulice tega nemškega samostojnega mesta nam pove, da smo na drugem teritoriju. Na hišah vise rdeče zastave z velikim belim krogom v sredini, kjer je vtisnjen črni kljukasti križ. Občevalni jezik je pretežno nemški. Poiščemo si restavracijo* da zajtrkujemo. v prijetnem razpoloženju posedemo za mizo. Med tem vstopi v našo sobo mlad uniformiran nemški gardist ter nam z dvignjeno roko zakliče v pozdrav: Heil Kameradenj S parni kom napravimo majhen izlet po danziškem kanalu v luko. Vozimo se mimo velikih fekladišč in pristjanriških naprav; vse nam priča, da je to obmorsko pristaniško mesto preživelo sijajne čase. Mesto samo je lepo urejeno in čisto. S svojim še dobro ohranjenim obzidjem, kjer občudujemo starodavno dvigalno napravo, s svojo veliko staro katedralo v čistem gotskem slogu tvori, združeno z modernimi zgradbami in tehniškimi napravami, Interesantno disharmonijo. Kakor je Nemcem kritično ozemlje >Koridor«, tako je Poljakom svobodno mesto Danzig. Poljakom je bil dan dostop do morja, vendar ne tako, kakor so pričakovali, široko ustje reke Visle, ki je edini naravni vhod na morje, je bil odtrgan od ^koridorja« v svrho izpopolnitve teritorija svobodnega mesta Danziga. Svobodno mesto je bila zamisel politikov, češ da je to pristaniško mesto imelo že nekdaj svoje privilegije*. Poljska je dobila 40 milj dolgo peščeno, tedaj neuporabno obrežje ter svobodno uporabo danziške luke. Danciških trgovcev ni njih nemško poreklo nikoli motilo, da ne bi bili zvesti podaniki poljske krone v preteklih dobah. Ogromna skladišča iz 16. stoletja, kjer so bile zaloge poljskega žita, še danes stoje ob danciškem kanalu in na stolpu stare mestne hiše se še vidi pozlačena podoba poljskega kralja, oe pomislimo, da imajo Trata, 23. julija. Starološka občinska uprava je imela te dni važno sejo, ki je na nji razpravljala o tekočih komunalnih zadevah ter izrekla zaupnico županu g. Antonu Hafnerju, ki požrtvovalno in nesebično deluje za napredek starološke občine že pet let. Zupan g. Hafner je otvoril sejo in poročal, da je 11 članov občinske uprave zaprosilo za razrešitev in da so bili na njrhova mesta imenovani novi občinski odborniki. Pozdravil je sreskega načelnika g. Ivana Legata, ki je bodril občinske odbornike k složnemu delovanju v dobrobit občine in države. Po zaprisegi novih občinskih odbornikov se je spominjal župan dveh nedavno umrlih odličnih staroloških rojakov, častnega člana lavantinskega škofa dr. Andreja Karlina m stolnega prosta ljubljanskega Andreja Kalana. Oba sta si pridobila za domačo občino mnogo zaslug. Občinski odborniki ao počastili njun spomin s trikratnim klicem »slava*! V zvezi z odstopom 11 občinskih odbornikov je prečital župan nanj naslovljeno spomenico. V odgovor na očitke, ki jih navaja spomenica, je župan izčrpno poročal o svojem delovanju. Delokrog in odgovornost občinskih uprav se je zadnje čase zelo povečala. S pičlimi denarnimi sredstvi zato pa s tem večjim požrtvovanjem se je mnogo storilo za napredek občinskega pa tudi zasebnega gospodarstva. Ce je pa občinski odbor drugačnega mnenja je župan seveda takoj pripravljen izvajati posledice. Občinski odbor je županovo poročilo soglasno odobril ter izrekel županu neomajno zaupanje, ker odseva iz vsega njegovega dosedanjega delovanja samo nesebičen namen koristiti gospodarskemu napredku občine in s tem tudi države. Potem je župan poročal, da je sodišče zavrnilo predlog, glede sodnega preklica neke pocestnice, ker nteo podani zadostno Poljaki v svobodnem mestu prosto luko, se nam zdi samostojnost Danziga le formalnost. — Vendar imajo Poljaki malo zaupanja v Danzig, ki jim v izrednih prilikah ne more služiti kot luka. Saj je ne morejo uporabiti kot pristanišče vojnih brodov in torpedovk, ki predstavljajo poljsko mornarico. Imajo namreč dobre izkušnje iz časa boljševiškega vpada 1. 1920, — ko je radi štrajka, ki je bil seveda političnega značaja, na dokih, — izostal transport vojne proviande, uvožene skozi Danzig. Poljaki se ne morejo zanašati na korist, ki bi jo nudil Danzig v nepričakovanem slučaju, ko bi vprašanje varnosti poljske zemlje postalo kritično. Zato so pričeli graditi vzhodno od izliva Visle varnostno obrambno luko Gdvnio. življenje v Danzigu je zelo drago. Za tujca, ki pride iz Jugoslavije, je valuta neugodna. Za 18 dinarjev dobimo komaj 1 goldinar. Nismo si razen zajtrka nič posebnega privoščili, pa smo v treh urah potrošili skoraj toliko kakor na Poljskem cel dan. Vodi nas pot zopet dalje do naslednjega mesta, ki je v programu naše ekskurzije. Po enourni vožnji, med katero uzremo sinje Baltiško morje, se ostavimo v Gdyniji — poljskem pristanišču. Mesto, ki mu je težko najti primere, leži na obrežju. V ozadju se dvigajo nizki hribčki, ki obrobljajo hitro razvijajoče se pristaniško mesto, in tvorijo nekako zatišje. 6e pred leti je bila Gdvnia priprosta ribiška vasica, a če 30 pogledamo danes, se nam zdi to neverjetno. V tako kratkem času je dosegla neverjeten razmah in še vedno raste. Štiri, petnadstropne stavbe v najnovejšem slogu se dvigajo ob ravnih širokih, krasno tlakovanih cestah. Vse je novo in veliko, vse je lepo izpeljano, kakor na papirju, izvlečeno v ravnih črtah. Na pobočju hriba Kamena Gora, odkoder je krasen razgled na mesto in pristanišče, so zgrajeni luksuzni hoteli za tujce-leto-viščarje. Vse je snažno in v najlepšem redu. Vse polno je obiskovalcev, promet je izredno živahen, saj so poljskemu Pomor-ju dane najugodnejše prilike za razvoj. Mnogo truda in denarja je šlo za Gdvnio, pa vse je šele začetek. Poglobili so obrežne plitvine ter vrezali v obrežje zajede. Tako imamo različne pomole, ločene za osebni, trgovski in ribiški promet. Oddelek zase je vojna, obrambna luka. Parniki neprestano prihajajo in odhajajo. V Gdvniji imamo težkoče s prenočišči. Težko je v tem času najti kaj primernega za 20 oseb. Končno se nam posreči, da se nastanimo v provizoričnih lesenih barakah Rdečega križa. Tudi vremena nimamo prijetnega. Hladno, oblačno in pa dež. Veselili smo se že v naprej, da se bomo kopali v Baltiškem morju, pa nam žal ni usojeno. Posebno lepa je Gdvnia zvečer. Pristanišče je lepo razsvetljeno. Iz bližnjih hotelov odmeva godba, ki jo presekajo tu pa tam zvoki siren. Na morju vsidrane vojne ladje si dajejo svetlobne signale. Tam daleč na skrajni desnici, na nevidnem horizontu, se v daljavi svetlika niz lučic, to je mesto Danzig. Naslednji dan si ogledujemo pristanišče. Zanimivo je gledati vse to in primerjati z našimi obmorskimi mesti v Dalmaciji. Velike zaloge lesa so nakopičene ob trgovinskem delu. Bolj priprost a nič manj lep je ribiški del. Popoldne se vkrcamo na velik parnik, ki vzdržuje potniški promet med Gdvnio in Helom, malim kopališkim mestom, ki leži na skrajni točki ozkega polotoka. Ta tvori s svojo zaokroženo obliko velik zaliv. Po enourni vožnji prispemo tja in s tem dosežemo najoddaljenejšo točko naše ekskurzije. Krasno obmorsko mestece je natrpano letoviščarjev in ima krasno lego. Majhno in idilično je, baš zato je tako privlačno. Vse to je treba videti na lastne oči, če hoče kdo primerjati z našimi dalmatinskimi kraji te severne. — Prekmalu moramo zapustiti lepi Hel in preko morja nas spremijo galebi prav do Gdynie — menda želeč nam skorajšnjega svidenja. utemeljeni razlogi. Škofjeloška elektrarna je zavrnila vlogo županstva glede znižanja cen električnemu toku za javno razsvetljavo. Občinski odbor je odobril proračun za leto 1932 ki izkazuje 282.544 Din dohodkov in 281.933,81 Din izdatkov, prebitka je 388,19 Din. Odobren je bil tudi proračun ubožnega sklada, ki izkazuje 57.661,20 Din dohodkov in 49.233,50 Dm izdatkov, torej prebitka 8407.70 Din. V domovinstvo so bili sprejeti hlapec Anton Zaplotnik. zidarski polir Franc Miklavčič in kolar Ivan Tavčar. Mnogi reveži prosijo za podporo, toda občina ne more vsem ugoditi, ker nima denarja. Sledila je zanimiva razprava o mlekarskem zavodu in prispevku občine za nakup zemljišča. Nova mlekarska šola naj bi stala na Suhi in bi bila vaina za ves škofjeloški okraj. Občina mora dati brezplačno na razpolago zemljišče. O tem vprašanju se je razvila obširna debata, ki pa ni rodila za-željenega uspeha. Zato je bil na predlog občinskega načelnika g. Legata izvoljen petčlanski odbor, ki bo proučil in pripravil podrobno poročilo za prihodnjo sejo. Pač bo prispevala občina za nakup zemljišča 200.000 Din in pristane na 500 brezplačnih celodnevnih voženj gradbenega materijala. Občinski odbor je razpravljal še o raznih predlogih in nasvetih, potem je pa župan sejo zaključil. Edana misliti bi smeli 6iove>ka siiki. Beseda ni vedno tako stvarna kot misel. Človek se nauči mnogo prej govoriti kot misliti. Ko začneš misliti, šele začneš Živeti. Ljubljana, 25. julija. Zopet Ljubljanica! O regulaciji Ljubljanice pišemo skoraj vsak dan. Zadnje čase celo o zelo vznemirljivih zadevah. Da bodo morali ustaviti delo zaradi krčenja državnih prispevkov; da delo naglo napreduje zaradi lepega vremena; da je zelo zastalo zaradi deževja; da je voda podrla jez; da odpuščeni delavci hočejo škodovati podjetju s sabotažo itd. Vedno kaj novega. O vsem se je že govorilo, samo o Štrajku še ne. No, zdaj so pa delavci stopili, še v stavko. Kar na lepem se je ustavilo delo, ob lepem vremenu. Po mestu se pa širijo gorostasne vesti zaradi skrivnostne stavke. Izvažanje materijala je zadnje čase precej napredovalo. Delali so v dveh skupinah po 8 ur. V vsaki skupini je bilo zaposlenih po 40 delavcev. Razen teh skupin so še delavci, ki so zaposleni pri betoniranju dna. Ti pa nimajo nabenega opravka z nakladanjem materijala in tudi niso stopili v stavko. Glavno delo je nakopavanje materijala v vagončke. Će dobro napreduje, napreduje tudi celotno delo. Ce bi zaposlili še več delavcev za kopanje blata, bi dela ne mogli pospešiti, ker nimajo toliko vagončkov, da bi lahko razdelili ob njih več delavcev tako, da bi drug drugega ne ovirali pri kopanju. Za okrog 130 vagončkov sta dovolj po dve skupini delavcev, torej skupaj 80 kopačev. Podjetje bi pa rado vsekakor pospešilo delo. Izjavlja, da noče priganjati delavcev, da naj bolj hite. A predlagalo jim je, naj prevzamejo kopanje ter nakladanje materijala na akord. Gradbeno vodstvo je izračunalo, da naloži ena skupina kopačev v 8 urah povprečno po 400 vagončkov materijala. Vagončki drže po 0.80 kub. m. Ce bi kopači delali tako v akordu namestu plače na uro, bi jim plačalo podjetje 2.60 Din za vagonček naloženega materijala. Z drugimi besedami, da je podjetje plačevalo delavce doslej po 3.25 Din do 3.50 Din na uro — večina je imela 3.50 Din —, ali da ga je izkop va-gončka materijala stal 2.60 Din. Podjetje izjavlja, da ni hotelo pritiskati na delavce ter jim je ponudilo za delo v akordu torej 2.60 Din za vagonček naloženega materijala, toliko, kolikor je znašal efekt dela pri delu, plačanem na uro. Ker se je podjetje trdno odločilo, da bodo delali od začetka tega tedna samo v akordu, je odpovedalo kopačem v zakonitem roku delo, plačano na uro. Samo po sebi se razume, da ta odpoved ni pomenila odpusta delavcev. Kdor je bil pripravljen delati v akordu pod predlaganimi pogoji, je lahko delal naprej. Toda delavci niso bili zadovoljni s pogoji, ki jih je nudilo podjetje. Delo v akordu je sploh odklanjalo. Podjetje je predlagalo kopačem, naj delajo za poslcušnjo en dan v akordu, da bi sprevideli, da bi bili na boljšem, kot če delajo za urno mezdo. Delavci so odklonili tudi ta predlog. V soboto se je iztekel odpovedni rok in pod- i jetje je še ponovno javilo delavcem, da se I ne bo več delalo na urno mezdo. Delavci so se pa ogorčeni začeli zbirati na nabrežju. Izjavljali so, da ne bodo nikdar pristali na taksne pogoje in da ne bodo dovolili nikomur delati v akordu. Nekateri delavci so bili pripravljeni delati v akordu, a so jim drugi grozili s kamenjem, zato si skoraj nihče ni upal v strugo. Ker so na ta način ovirali nadaljevanje dela, jih je morala policija razgnati. Zvečer bi morali tisti delavci, ki niso hoteli delati v akordu, zahtevati izplačilo, ker jim je bilo delo pravilno odpovedano na 14 dni pod pogojem, če nočejo delati v akordu. Vendar ni bil v soboto odpuščen noben delavec, ker ni nihče zahteval izplačila in ker so delavci pač mislili, da se bo podjetje uklonilo. Zato so se tudi včeraj opoldne zopet zbrali na Sv. Petra nabrežju — bilo jih je okrog 250 —, da bd zahtevali, naj jim podjetje dovoli delati Še naprej na urno mezdo in ker so smatrali, da je odpoved neveljavna. Nekaj delavcev je včeraj delalo za po-skušnjo v akordu, vsi, ki so bili pripravljeni, si pa niso upali. Gradbeno vodstvo je popoldne že izračunalo, koliko so zaslužili akordanti. Marljivi delavci, ki so bili zaposleni že prej, so- dobro odrezali, na uro jim je prišlo največ 4.17 Din, dočim bi sicer na urno mezdo zaslužili po 3.50 Din. Podjetje je prepričano, da bi akordanti zaslužili tudi po 5 Din na uro. Delavci, ki so baje nahujskani in ki nočejo niti delati na poskušnjo, pa nočejo ničesar slišati o akordu. Novinci so zaslužili pri poskušnji nekoliko manj, nedvomno pa odloča rezultat onih delavcev, ki so zaslužili povprečno 25% več, kot če bi delali na urno mezdo. Razumljivo je, da je v pogodbi, ki jo je predlagalo podjetje delavcem, določena minimalna mezda, in sicer bi bili interesi delavcev zaščiteni tako, da bi dobili za storjeno delo najmanj toliko, kolikor so zaslužili pri mezdi na uro. Ce bi torej obe skupini kopačev, ki bi delali skupno 16 ur na dan, ne nakopali niti 800 vagončkov — vsak po 400 —, bi prejeli vseeno plačo za 800 naloženih vagončkov. Toda delavci kljub vsemu odklanjajo akordno delo. S tem si seveda samo škodujejo, ker zdaj s stavko ne morejo doseči ničesar. Podjetje lahko zaposli takoj druge delavce, ker je toliko brezposelnih, ki so pripravljeni delati. Podjetje pričakuje, da bodo delavci, ki so zdaj tako trmasti, čez nekaj dni, ko bodo sprevideli, da bi v akordu zaslužili več, prosili za delo. toda tedaj bo prepozno, ker bodo zaposleni že drugi delavci. Delo je torej zastalo iz čudnih razlogov. Da počiva, ni v interesu delavcev in ne podjetja, neprijetna je pa ta zadeva zdaj tudi zato, ko je regulacija Ljubljanice ogrožena zaradi finančnih težkoč. Toda. kot rečeno, delavci ne bodo mogli preprečiti, da bi se delo ne nadaljevalo v polnem 1 obsegu že ta teden. 4tev 1*7 je na svoje uspehe in dosedanje delo lahko ponosen, želimo mu tudi v bodoče mnogo plodnega dela v korist naše mladine in naše države. Holujii. Danes: Torek, 25. Julija katoličani: Jakob, Boljedrag, pravoslavni 12. >ulija. Današnje prireditve. Kino Matica: Atlantida. Kino šifcka: Ljubezen diktator mode. Dežurne lekarne. Danec: Ramor, Miklošičeva cesta 2 in Tnmkoozy, Mestni trg 4. jJspod sita in r»@se£cs Prijatelj, ki se zna prekopicovati po divjih vodah, mi je pravil, da je kajak lep. pa tudi težak sport. Sprva ga nisem raz umel in sem silil vanj, naj mi razloži raz liko med kajakom in kajmakom, če je oboje istovetno ali samo v daljnem sorodstvu ali kakorkoli že. Pa mi je pokazni tisto za devo, ki jo lahko kar pod pazduho stisneš, potlej pa sedeš v njo in hajdi po divji vodi čez drn in strn. Zdaj razumem, kaj je kajak in kako ga je treba razumeti. Xe razumem pa, kako je bilo oni dan z državnim prvenstvom na divjih vodah. Tisti, ki nosijo kajak pod pazduho, imajo svojo bratovščino in sv>zni ter o zabotehmikih. _ Parnik ^Kraljice Marijec je sprejel čera1 na krov nad 300 izletnikov in jih •speljal s SuSaka po Dalmaciji. Ta izlet )e onga nizi ral naš tu jskoprometni urad na nunaju in rzletnike vodi šef ura-da g. Kastnrk. _ Irlet Beograjčanov v Ljubljano in Bled. Beo2rrn.;ski ^Putnik< priredi od 28. J«lija do 1. avgusta drugi izlet s posebnim vlakom i-z Beosrada v Slovenijo, izletniki si o-srlr^.aio I^iuMJano in Bled. Vo&nja tja Iti nazr bo t?ta:>a v IEL razredu 175. v II. pa 320 Din. _ Borza dela v Ljubljani isce več prvovrstnih krvnarjev m enesa dobrega pianista. _ Makarska polna gostov. Makarska. k ie eden najlepših krajev na naši dalmatinski obali, še nobeno leto ni imela toliko gostov kakor letos. Posebno mnogo je Cehov in Avstrijcev. Te dni so začeli graditi v Makarski obalo na južni strani mesta, ki bo dolga okrog 300 m. V makarskem pristanišču se je mudila te dni ameriška jahta »Nirvana«, ki se vozi z njo pod vodstvom našega rojaka A. Miroševiča 14 Američanov po Dalmaciji. 2e več dni je pa zasidrana v makarskem pristanišču druga ameriška jahta »Thebe«. — Prireditve Jadranske straže na Sušaku, Dne 6. avgusta bodo na Rabu med-klubske tekme z jadrnicami med J. K »Labud« iz Splita in J. K. »Plav« iz Krka za prvenstvo na jugoslovanskem Jadranu. Istega dne bodo tudi veslaške in plavalne tekme s sodelovanjem Kr. vojne mornarice, ki prisne ta dan na Rab. Ker se ta sport šele razvija in je naloga Jadranske straže, da mu pomaga z vsemi razpoložljivimi sredstvi, priredi istega dne izlet s Sušaka na Rab. z udohmm parobrodom »Zagreb«. K temu izletu je povabila tudi Jadransko stražo iz Ljubljane, ki bo poskrbela, da se ga udeleži čim več članov in prijateljev JS. Vsa podrobna pojasnila, vozne karte za pprnik in drugo se dobe pri oblastnem odboru JS v Ljubljani. Tvrševa C la'TV (palača Kreditne banke}. Prijave sc sprejemajo do 3. avgusta zvečer. Telef. številka 35-55. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Včeraj je deževalo v Beogradu in v nekaterih kcaHh Dalmacije, drugod je bilo pa večinoma leno. Najvišja temperatura je zmašala v Splitu 32. v SkooMu 3V v Zagrebu 27. v I/fcibljani in Beogradu 2fi. v Mariboru 24. v Sarajevu 33 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76S.2. temperatura je znašala 15.6. — Nesreče in nezgode. V Preddvoru pri Kranju so se včerai v veseli družbi začeli nenadoma prepirati. 20-letnega delavca St. ^avsa iz Preddvora ie nekdo napadel z nožem in mu zadal več poškodb v prsa. vrat in na roke. Poškodbe so sicer hude. niso na preveč nevarne. Šavsa so prepeljali v liubliansko bolnico. 12-letna hčerka posestnika iz Horjula. Julka Marolt je včeraj po^ noldne obirala češnje. Padla je z drevesa "rn si zlomila levo roko. Zaščitno sestro v Higijenskem zavodu Marijo Klemenčič je snoči ugriznil pes v desno nogo — Mrtvec na železniškem tiru. V nedeljo zjutraj so našli na železniški progi Čakovec, Pragersko med postajami Sv. Lovrenc in Cirkovce strahovito razmesar-;eno truplo okrog 20-let starega delavca. Truplo je ležalo čez tračnice in takoj se >e videlo, da gre za samomor ali za ne- ečo. V mrličem žepu so našli legitimacijo ■»a ime Martin Gumzej. _ Zakonska tragedija. V Novem Selu Mzu Sombora se je odigrala včeraj pre-osljiva zakonska tragedija. Kmet Karlo mič je okopaval koruzo in čakal, da ri prinese žena kosilo. Na mestu žene ie ->rišel na polje njegov tast. ki mu ni *el povedati, zakaj ni prišla žena. Kar-e odšel domov in na njegovo zahtevo e odšla žena z nJim okopavat konrzo. Med okopavanjem sta se pa zakonca sprla in mož je udaril ženo z motiko po glavi. Ker pa žena ie ni hotela odaiehati, je mož pobesnel in udrihal z motiko po ženini glavi, dokler nesrečnica ni obležala mrtva. Videč, kaj je storil, je pokleknil in poljubil mrtvo Ženo, potem je pa odšel in se sam prijavil orožnikom. _ Dve žrtvi Drave. V Dravi pri Osijeku sta utonila v nedeljo popoklne lS-letni krojaški vajenec 'Ivan Kern in 17-letna trgovska uslužbenka Anica Mohr. Zadnjih 14 dmi je zahtevala Drava pri Osijeku 5 žrtev. Zato je policija prepovedala kopanje izven kopališča. — Pretresljiva ljubavna tragedija. V Sulbotici 6e je odigrala včeraj popoldne pretresljiva ljubavna tragedija, ki je zahtevala življenje 25-letnega železniškega uradnika Predraga Baravskega in njegove 17-letme zaročenke Bijele Nedeljkove. Zaljubljenca sta že mislila na poroko, toda Predragov oče ni hotel o nji ničesar slišati in je zagrozil sinu, da ga spodi od hiše, če si ne izbije iz glave te misli. To je fanta tako potrlo, da je začel razmišljati o samomoru. Z dekletom sta se domenila, da pojdeta skupno v smrt. Tako sta tudi storila. Fant je dekleta ustrelil, potem je pa pognal še sebi krogla v glavo. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« fcren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Medenovo hišo ob Čevljarskem mostu bodo popravili ter obnovili pročelja. Ta hiša je ena obsojenih, ki bo morala pasti prej ali slej. Novi most ob Jurčičevem trgu so zgradili predvsem za vozni promet. Stari most ni bil odprt za vožnjo, novi pa tudi ne more dovolj služiti svojemu namenu, dokler stoji na Jurčičevem trgu Me-denova hiša. Toda ne morejo je podreti kar tako; dvonadstropna je in precej obširna, zato je mestna občina ne more odkupiti v teh slabih časih. Najbrž bo stala še dolgo in jo lahko popravljajo brez skrbi. —lj Dobrilova ulica ob Gradaščici strmo pada od Gorupove ulice proti trnovskemu mostu. Klanec bi lahko nekoliko omilili, ker cestišče nima enakomernega padca. Nedavno so ga začeli nasipavati, a le z materijalom, ki ga niso mogli porabiti bližje in ki ga je premalo za vso cesto. Treba bi bilo urediti to cesto čim prej. Zdaj so delavci cestnega nadzorstva zaposleni na Mirju, na Groharjevi cesti, zato ljudje pričakujejo, da se bodo lotili dela tudi poleg na drugih cestah. Ko bodo pa delavci odšli, najbrž ne bo več tako kmalu zopet prilike, da bi prišle tudi druge ceste na vrsto. —IJ Reveži za reveže. Tudi zdaj, ko je zavladala beda med našimi rudarji, se je pokazalo, da čuti z revežem samo revež K*dor nikoli ni okusil grenkobe življenja, kdor ne ve, kaj se pravi biti lačen, tudi srčne omike navadno nima. Za ubogo rudarsko deco ablrajo skromfne prispevke ljudje, ki sami žive iz rok v usta. To smo videli pri naših vrlih policijskih stražnikih in to vidimo pri stanovalcih kolonije na Galjevici, ki so zbrali iz svojih več kot skromnih sredstev za krasen venec na grob pokojnega g. Antona Likozarja, preostanek v znesku 237 Dim so pa poklonili trboveljskim revokom. In prepričani smo. da bodo nesrečmi rudarski otročiokl tudi to »kronano darilo sprejeli s potoim razumevanjem in globoko hvaležnostjo. Zdravstveno stanje v rudarskih revirjih ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SI*KI. Telefon 33-87. Slavna Renate Muller in Georg Aleksander v veleopereti LJUBEZEN DIKTATOR Dan sv. Katarine v Parizu! Petje! Smeh! Krasne toalete! Danes ob ti 9, v sredo ob H 7 in in v četrtek ob uri zvečer Pride: »V DVOJE JE LEPŠE« —lj Naval na bolnico. Ljubljanska splošna bolnica je do danes sprejela v svojo oskrbo 12.250 bolnikov iz raznih krajev dravske banovine. —Ij Beneška noč _ Aničin večer jutri v sredo ob pol 10. uri zvečer na vrtu restavracije Zvezda. Bengalična razsvetljava in prijetno okinčan vrt bosta nudila cenj. gostom posebno pa Anicam obilo zabave. Kot specijaliteta se bo servirala domača piščančeva obara z ajdovimi žgan-ci po Din 12. Za cenjeni obisk se priporoča Emo Nečimer, restavrater. 400-m —!j Naznanjam cenj. občinstvu, da sem kljub današnji krizi globoko znižal abonma cene na Din 15, 18, 22 in 25 dnevno. Kot strokovnjak zagotavljam cenj. goste, da bodo v moji restavraciji najbolje postreženi ter se za obilen obisk priporočam: Bdo Nečimer, reetavrater. 399-n __lj Namestu venca na grob blagopo-kojnega Antona Likozarja, darujeta ga. Minka in g. Bernard Perko Din 100 za >Sc*ola< Moste. _ Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice kupite najugodneje pri tvrdki Miloš" Karničnik, Sta- Pomanjkanje rodi Žalostne posledice — Delovno ljudstvo naj se strne v enotno fronto Trbovlje, 24. julija Ze nekajkrat smo opozarjali, kako slabo vpliva pomanjkanje na zdravstveno stanje prebivalstva v rudarskih revirjih. Toda mnogi, ki se ne zavedajo dalekosežnih slabih posledic pomanjkanja, osobito za našo doraščajočo mldino, mislijo, da učinek pomanjkanja in bede ni tako strašen, kakor ga naše dnevno časopisje prikazuje javnosti. Na žalost se vsa beda in gorje, ki danes vlada v delavskih kolonijah in zajema že tudi druge, nekoč irnovi-tejše sloje v revirjih, ne da popisati v vseh podrobnostih, da bi se omehčala še tako trda srca onih, ki ne poznajo revščine in žive še danes v izobilju. Zabeležiti hočemo samo nekaj številk o vplivu slabe in nezadostne prehrane med delavstvom, ki so statistično dokazane in in se ne dajo izbrisati. — Zdravstvene razmere v rudarskih revirjih so se v zadnjih treh letih, odkar vlada v revirjih težka kriza, v splošnem silno poslabšale. Tako izkazuje letošnji bolniški zapisnik bratovske skladnice v Trbovljah do 10. julija okrog 7800 obolenj pri staležu 2o50 aktivnih članov, kar predstvlja 4.5 odst. obolenj od gornjega staleža. Ce se primerjajo te številke z gospodarsko ugodnejšim letom 1929—30, ko je znašal stalež aktivnega delavstva bratovske skladnice okrog 5600 članov, je bilo v tem letu do 10. 7. 1929 okroglo 7900 obolenj ali približno 2 odst. prednjega staleža. Te številke dovolj jasno izpričujejo, kako katastrofalno se slabša zdravstveno stanje prebivalstva, osobito rudarskega delavstva v revirjih zaradi pomanjknja prehrane. Enako drastično prikazuje to težko stanje statistika staleža bolnikov v bolnici bratovske skladnice. Bratovska skladni-ca v Trbovljah je vzdrževala do leta 1925 staro bolnico, v kateri je bilo nameščenih 40 bolniških postelj, ki pa so bile le redko polno zasedene, dasiravno je znašal takrat stalež delavcev še približno 5500. Danes pa je pri staležu 2600 delavcev oskrbovanih v novi bolnici redno 50 do 60 de-lovcev. Še žalostnejšo sliko revščine in pomanjkanja pa nam kaže mrliška knjiga za naselje Loke, Trbovlje, in Retje do 10. julija, ki izkazuje 68 umrlih. Od teh je umrlo z diagnozo »življenjska slabost« v starosti par dni do par tednov 12 otrok ali v odstotkih 17_5, kar predstavlja po vsej priliki strahotne številke. Vzrok življenjske slabosti in s tem združene nesposobnosti za življenje je nedvomno hudo pomanjkanje hrane pri materah, ker je bil v prejšnjih boljših časih odstotek slaboMih, za življenje nesposobnih otrok prav minimalen. K temu pa je treba prišteti še izredno veliko število prezgodnjih porodov (abortusov), katerih vzroke je iskati v težki bedi in pomanjkanju. Ce pojde tako naprej, lahko pričakujemo, da bo naraslo število prezgodnjih smrtnih porodov tako, da bo enako številu v drugih industrijskih pokrajinah (.Moravska Ostrava), kjer pa je nedvomno iz drugih vzrokov tako rapidno naraslo. Beda v Trbovljah postaja že splošna. Pričela je zajemati vse sloje. Zato pa se njeni znaki ne kažejo le pri rudarjih, temveč tudi že pri drugih slojih, predvsem pa seveda pri brezposelnih. Trboveljska občana je imela do sedanje krize z občinskimi reveži prav malo izdatkov, letos pa je bilo do 10. t. m. izdanih že preko 700 bolniških listov na račun občine, in to predvsem za brezposelne. Tudi obolenja zaradi slabe prehrane pri drugih slojih se dvigajo, kar kaže statistika OUZD, ki je izdal letos do 10. t. m. že 678 bolniških listov samo za Trbovlje, kar je pri obstoječem številu zavarovancev izredno veliko. Vsemu temu pa je vzrok velika beda in pomanjkanje med prebivalstvom, osobito delovnim ljudstvom v revirjih, od katerih redne zaposlitve je odvisen obstoj vseh drugih stanov, ki so navezani na zaslužek rudarjev. Zato je nujno želeti, da se Čim prej združijo vsi sloji in stanovi, od rudarja, nameščenca in upokojenca, pa do obrtnika, trgovca in kmeta v enotno fronto delovnega ljudstva in ustanove tako združeni v eni gospodarski delovni falangi skupen akcijski odbor, ki bo vodil v bodoče vse akcije za zboljšanje težkega stanja v rudarskih revirjih. Sedaj preti nevarnost, da propadejo, če ne bo hitre in učinkovite pomoči, mnogi odrasli in izhira nam naša mladina, česar pač ne moremo in ne smemo dopustiti. Zato je treba iskati z vso odločnostjo rešitve, toda našla se bo, če bo vse delovno ljudstvo v rudarskih revirjih enotno in solidarno. V slogi in solidarnosti ter odločnosti je moč, vse drugo pa je le kaplja v vodo in prazna tolažba, zato na delo k ustvaritvi te prepotrebne solidarnosti, ki so jo lani tako sijajno pokazali v najhujši stiski jeseniški kovinarji, ki so z njo tudi sijajno zmagali. Tudi prebivalstvo rudarskih revirjev naj posnema v akciji jeseniške kovinarje in naj se čim prej združi v enotno fronto ter si potom združenega akcijskega odbora pribori boljšo bodočnost. Tri zgodbice v znamenju časa Dobrotnik neostriženih fantov. — Senzacija Podjeten dečko na »pevski turneji« v Zvezdi ri trg. 389-n Ljubljana, 25. julija. Ne strnete misfciti, da so takšne zigodfoice samo tri. Toda te tri naj bodo za vzorec izmed neštetih, ker so najibolj nedolžne, aktualne so pa menda tudi dovolj. Dandanes ruarsikdo vzdihuje, da za moške niso moderni doLgi lasje. Takžna moda bi bila povsem v duhu časa. Vprašanje je samo, kaj bi rekli k temu frizerji. Stvar je torej takšna, da ljudje še ne morejo bojkotirati brivcev, čeprav tudi brivci čutijo znamenito krizo (ki so ji, mimogrede rečeno, že šteti dnevi v Ameriki, vsaj za nekaj dni). Menda rasto v teh preklicanih časih lasje bolj počasi. Nekateri moški se ne hodijo stric po več mesecev. Zaradi tega so seveda še večje žrtve od frizerjev, zlasti v tej vročini. Ln preklicani brivci ne znižajo tarife za svojo umetnost. Ce bi ae moški začeli striči sami, bi menda to pomenilo šm&marstvo. Sicer je pa frizersko orodoe predrago, da bi si ga mogel omisliti vsak. In največja nesreča je, da zoper takšne stiske nihče ne ve primernih receptov, če nisi dovolj iznajdiljiv, ti ne kaže drugega, kot da prižgeš trsko in si rr.eni nič tebi nič osmodiš »lavo. Toda kljub temu prihajajo ljudjje vseeno k brivcem. Omi dan se je dremalo brivcu v šiš&i, ker je bila vražja vročina in od sile dolgčas. Saj si lahko mislite, kakšen božji mir vlada v Siaki te (ini, ko je celo pred glavno pošto tako idilično, da bo kmalu začela rasti trava. Zato je bil naš brivec zelo navdušen, ko s+^ vstopila v brivnico hlrrati kar dva >pacijenta<-Očlvidno sta si bila v sorodu, oče je prišel s sinom pod škarje, ki sta jih bila tudi potrebna. Brivec je vlrjudno vrprašal med pokloni, katerega bi prej ostrigel. Možak je dečal, da naj ostriže njega, češ, fant bo že počakal. Ln brivec je zaril s strojčkom v košato grivo. Gost je imel mnogo posebnih želja, saj veste, da so možaki prav tabo gizdalinski kot ženske. Sicer pa človek še vedno velja samo toliko, kolikor je vreden na zunaj. Brivec se je potrudil, kar se je dalo, da je možek vstal iapol nnegovih rok elegantno »polizanc. Brivec se je lotil fanta. — Poved, ce bi rad imel frizuro, če ne, pa kar na balin! — Možak je sedel, da bi počakal na fanta. Pa se mu je začelo zdenati ter je dejal, da bo stopil po smotke. — če boste pa pTej končali, naj fant počaka. Brivec se je potrudil tudi z .umazanim fantom. Precej dela je imel s smomatimi kuštri. Toda očeta ni bilo niti teda; nazaj, ko je bil fant že ostrižen ter se je vesel ogledoval v ogledalo. _ Hm, kje je pa ata tako do igo? Faaut ni takoj razumel vpTasanja. Brivec ga je ponovil. — Saj ta gospod nI moj ata! je dejal fant. _ No, pa tvoj sorodsiik. MIsHl sem, da je tvoj oče. _ Moj sorodnik pa že ni! se je odrezal fant. — Pa naj bo kdorkoli, rad bi samo vedel, če pride nazaj! e je pričel jeziti dobrodušni brivec. — Kako naj vem, če pride nazaj. — Da bd te... Saj je vendar rekel, da ga počakaj. _ Zakaj bi ga čakal, saj ga ne poznam. Na cesti me je ustavil in me vprašal, če se hočem iti z njim ostric Pa sem šel, ko sem imel že tako dolge laee. Brivec seveda ni več čakal dobrotnika neostrižemih fantov. * V ttrgovstko pisarno je vstopil pog\ircuao razcapan in umazan fant, okrog 10 let star. Brez obotavljanja je stopil pred šefa. — Ali vam smem eno zapeti? je vpra-SaJ pmostodušm. Sefu je šlo na smeh: — Pri n.: n4č ne pojemo! Fantu se je podaljšal obraz: Jaz pa tako rad pojem. Šef je moral hočeš nočeš p< ?oci po drobižu. _ Peti ti pa ni treba. Fant je nadaljeval svojo pevsko turnejo lahkih nog in veselega srca. * V Zvezdi snio pa imeli v četrtek dopoldne senzacijo. Lcudi se je nabr^o kanalu v neznanski množici, čeprav so zdaj ulice tako mrtve. Godilo s* je nekaj tesnega, kajti nekatere ženske, ki so gledale prizor v prvih vrstah, so kar vreščale T strahu. Pri-or se je zdel gledanom sila zabaven, čeprav je bil prej žalosten kot vesel. D\\. llada brezposelna fanta ata se mikastila na vse -retege Eden je bil v defenzivi ter se ni mnogo broail bunk. oja sta bila slabo oblečena, *ape so visele z njiju, med bojem sta se pa šc bolj raztrgala. Nekaj časa sta se viljaU v klopčiču po tleh. Onemogla sta se grizla in praskala. Končno je pa vendar prišlo do premirja. Zasopla sta vstala, razenp-ana in zanršena, ko da sta ušla vol< >vom Oni, ki je bil v defenzivi, jo je tako naglo odikuril, da mnogi gledalci nis i niti ona-zoMd. — Le poberi se, lopov! Na >»Kcijo pojdi, le naznami me! Kar teci! Kar teci! v^e povej, da sem te nažgal! »Junak? se je obrnil proti občinstvu. — EJdlno srajco mi je ukradel. Pob T>r':Uki razvitja društvenega prapora in sicer 11.' junija. GradU: jc osamljen ln vlom pri belem dnevu so posrečil. Ko so pred dnevi 0ro/.p.iki oonanitj njena fanla tatvine jermena, bo l*vr* hišno preiskavo pri obeh. Rezultat !" iskave je bil presenetljiv. Jermena sicer ni bilo nikjer, pa je vlomilca izdala hranilna knjižica. Orotoiki *o anali mod preiskavo raz Bten tudi vse slike. k*r so navadno v stenah odprtine, ki jih slike :>->-krivajo. Ko je orožnik snel sliko Matere božje, je naiel za njo ukradeno hranilno knjižico. Na dan sta prišM tudi ukradeni puški, mnogo obleke in perila, le mesa ln klobai ni bilo, kar je razumljivo ob lakoti vlomilskih tovarišev. Po krajem obotavljanju sta fanta vlome priznala. Orožništvo ju je aretiralo tal odgnalo v zapore novomeškega okrožnega sodišča, škoda je deloma povrnjena. G. Bule je dobil nazaj najdragocenejše t. J. .starinski lovski puški, njerov ekonom g. Jesenik Martin pa je prejel svojo hranilno knjižico. Krema za raziranje „LA TOJA" edinstvena na svetu! Cena tubi Din 1§.— Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. Iz Celja _c Preloženo predavanje o Afriki. Za ponedeljek 2. t. m. napovedano predavanje črnca inž. Kola Ajavia v Celjskem domu je bilo preloženo na danes. Predavanje se prične drevi ob 20. v mali dvorani NarcKtnega doma ob predavanju 76 skioip-tičnih slik in se bo sproti prevajalo iz esperanta v slovenščino. _c Zbornica za TO I v Ljubljani bo imela prihodnji uradni dan za Ceje in okolico v torek 1. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posredovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. _c Umrl Je v ponedeljek 24. t. m. v celjski bolnici 78-letni daiinar Janez Zi-danšek iz Svetelke pri Dramljah. Istega dne je umrl v Gaberju (Tovarniška ulica 15) 87-letni prevžitkar Jurij Jazbec. _c Dve nesreči na železnici. V soboto popoldne je skočil 31-letni železniški za-virač Anton Zagore z Močilnega p»ri Radečah med vožnjo z vlaka. Priletel je na žice ob progi, kjer se je odbil in padel pod kolesa, ki so mni zmečkala dva prsta na desnici, istega dne je na Zidanem mostu padla tračmica na 28-letnega pro-govnega delavca in mu zmečkala levi sredinec. Oba ponesrečenca se zoravita v celjski bolnici. _ Izgubljeno Dtne 21. t. m. med 21. in 22. je bila na klopi v mestnem parku izgubljena modra usnjata ročna torbica s sredndo vsoto denarja, robcem in pismi na ime Elde Turkove. V ponedeljek 24 t. m dopoldne je izgubil neki kleparski vajenec na kralja Petra cesti 100 Din. Z drugimi besedami. — Moja žena fe navdušena za sirovo hrano. — Tudi moja žena noče kuhati. Dobra kuharica. — Ce stoji jed na mizi, ali naj re čem, da je jed pripravijena aH da it jed sjotova? — Ce je taka, kot je bila včera lahko mirno rečete, da je Drismoiena O r&irnn NAR(5'D\ dne 25: julija 1&3 D (O 1^8 streti I? o m mm Naslednjega dne je prišla sestra Genovefa zgodaj zjutraj v bolnco, da bi zvedela, kaj se je zgodilo o«i trenutka, ko je pozno zvečer zapustila po^ieteo nove jetnice. V svoje veliko zadovoljstvo .e zvedela, da se je bolnica polagoma pomi-rifa in da zdaj trdno spi. Po prestani veliki nevarnosti je kazalo, da so Henriki odjpovedale moči. Predstojnica je bila baš odsia, ko je bolnica naenkrat široko odor a o5t proseč, naj jo oblečejo, da bo 'ahko odšla. V nadi, da pridobi tako na času, dokler ne pride zdravnik, je stopila gavna strežnica k bolniški po>te';i in poskusila Henriko pomiriti. Ta Čas, ko je govorila z wo* Je kazalo, da se je Henrika pomiriia — Rada bi si odpočila, malo zadremala bi rada, — je šepetala. In ptistvi so jo sae. Odkar je Anglija zavladala nad Indijo, so začeli krotiti prevnete vernike, da si ne jemljejo življenja med velikimi verskimi svečanostmi. Toda Angleži so znali iz fanatizma in verske blaznosti Indov tudi kovati dobiček. Za vstop v hram pobirajo prispevke po premoženjskih razmerah romarjev. Siromakom in trgovcem ni bilo treba plačevati vstopnine. Tudi vstopnina je vrgla vsuko leto težke milijone. Pozneje so pa vstopnino odpravili in začeli pobrati namestu nje davek. Kui: džaganata pa ni omejen samo na Puri, temveč časte džaganat po vsej Indiji, pa tudi drugod ga vozijo na fantastičnih vozovih. Sami Indi pa niso več tako fanatični verniki, kakor so bi.i v starih časih, ko so navdušeno skakali pod orjaška kolesa voza, da so jih strla in da so hitreje prišli v nebesa, kjer vidi Ind višek blaženosti. Ker je pa bilo pri prevažanju božanstva vsako leto več nesreč, je angleška bengalska vlada že leta 1873. odredila, naj pazi policija na mehanične pripomočke, ki jih rabijo pri prevažanju boga. Novo oceansko pristanišče Najvažnejše francosko pristanišče za ameriški promet je imelo do zadnjega velik nedostatek, veliki prekooceanski parniki se niso mogli ustavljati v Cher-bourgu, tako da so morali potnike prevažati s parnikov v pristanišče z motor-nimi čolni ali manjšimi ladjami. Zdaj so pa ta nedostatek odpravili, zgradili so nove pristaniške naprave in 30. t. m. otvori prezident Lebrun novo pristanišče v Cherbourgu. Veliki parniki se pa lahko ustavljajo v novem pristanišču že od 1. junija. 2e 1. junija je priplulo v novo pristanišče sedem velikih prekooceanskih parnikov. Nove pristaniške naprave so veljale 170 milijonov frankov in pomenijo uresničenje dveh različnih načrtov. Pristanišče so začeli razširjati že leta 1910, pa je vojna dela ustavila. En načrt je določal poglobitev pristanišča in gradnjo ogromnih dokov za največje parnike. Drugi načrt govori o modernem kolodvoru, ki se na njem stekajo morske, železniške in cestne proge. Ob novem pomolu se lahko zasidrajo istočasno štirje veliki parniki. Parnike vežejo s suho zemljo mostovi, ki se poljubno premikajo, dvigajo in spuščajo. Na pomolu stoje tudi posebni vlaki, ki vozijo potnike naravnost v Pariz. Kolodvor je urejen tako, da lahko služi po potrebi za osebni in tovorni promet. Najzanimivejše so pa na novem kolodvoru velike podzemne garaže za avtomobile in potnike. V garažah avtomobile pregledajo ter preskrbe z bencinom in oljem, potem pa lahko krenejo naravnost iz podzemlja na cesto Cher-bourg—Pariz. Kolodvorska poslopja imajo velik stolp z orjaško uro, ki se dobro vidi več kilometre v daleč tudi z morja. Trgovina s posušenimi muhami Ce poslušaš trgovce, bi mislil, da je vsa trgovina zaspala, tako tarnajo. Res prede večini trgovcev slaba, so pa med njimi še srečneži, ki jim trgovina prav dobro cvete. Med izjemne trgovske panoge, ki se jim gospodarska kriza prav nič ne pozna, spada tudi trgovina s posušenimi muhami Evropa uvaža do 500 ton posušenih muh na leto, največ iz Mehike. Same Anglija rabi vsako leto 50 ton teh mehiških muh. ki z njimi Angleži krmijo ptice pevke ter zla:e in druge ribice po svojih bogatih stanovanjih. Gre za iropične, dobro rejene muhe, ki jih love posebno navdušeno domačini v Mehiki. V Mehiki se peča z lovom in izvažanjem muh nad 16.U0G ijudi. Muhe love poleti v močvirnatih krajih ter ob ribnikih in rekah, kjer napeljejo goste mreže, da v njim obtiči na milijone muh. Potem jih pokončajo in posuše na solncu. Posušene muhe spravijo v vreče po 50 kg in jih nalože v skladišča. Posušene muhe gredo v London, od koder jih razvažajo grosi-stom na vse strani Evrope. Posušene muhe so dokaj drage, saj stane fun: najbolje posušenih muh do 30 Din. Iz Škofje Loke — Nabore smo imeli 16. in 17. t m. v stari škofjeloški šoli. K rekru to vanju so prišli mladeniči iz občin &kofja Loka, Stara Lioka, Zminec in JSora. Vedenje faotoiv je bilo zadovoljivo in so posredovali orožniki samo v enem primeru, ko so spravili na varno nekega vlnjenca in rogovileia s Suhe. Zlasti pohvaJnio so 6e izrazili pristojni činitelji o škofjeloških mladeničih, katerih nastop je bil naravnoet vzoren. Fanje iz okoliških vasi so (prispeli v mesto na Jepo okrašenih vozovih. Samo to priporočamo mladenkam i* Gabrfka ki Breznice, naj okrase prihodeJič voaofv-e svojim izvoljencem z lepimi narodnimi trakovi nase ijugoslovenske trobojaiioe, da 6e izognejo sitnostim, kaJerćoe so tmeie letos. Saj bo tako najbolj prav, mar ne? _ Gorenjevaški Sokol je imel ipretetkio nedel'jo javen telavadni naeton. ki je IbU prav vadbii*liLa revioa soikolakega dela v Poljanski dolini. K nastopu bratskega društva so prihiteli v pran- lepem številu Skofjeločaini, kn so tu mM al i og1asi< Vaaka beseda ©V© pmv Plača me lahko tudi m znamkah, ta odgovor znamko i - No ttoraianja brez znamke mm m i. adGovariamo Najmanj** otfl/r* 1M» S*. H H O KATALOGE N ARODNA llSKARNA LJUBLJANA. KNAFLJRVA ULICA 5 DOBRO OHRANJENO KOLO kupim za primerno ceno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« z navedbo cene pod šifro »Dobra znamka 3050«. PRODAM 5-CEVNI RADIO APARAT »NeutrovoxSlov. Nar.« pod »Mož in žena 3032«. DVOSOBNO STANOVANJE za malo družino blizu centra iščem. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Malo in lepo 3052«. MLADO GOSPODIČNO do 22 let, srednje in lepe postave, išče inteligenten gospod za sprehode, kopanje in izlete. — ^onudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mlada in lepa 3049«. ' MLADO DAMO do 24 let, inteligentno in simpatično, želi spoznati mlad gospod na položaju radi skupnega razvedrila in plesa. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod iifro »Temperamentna in lepa 3085«. ŽELIM DOPISOVATI z dekletom, ki ne hrepeni za bogastvom, ampak za srečo v ljubezni! — M. M., Dele Eroia Louis Route Liebercourt, Car-vin, France. 3075 ŽENINE POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje Informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L NOVE HIŠE od 20.000 Din naprej, posestva vile, gostilne prodaja Posredovalec. Maribor, Frančiškanska št. 21. 3068 ODDAM LOKAL na Sv. Petra cesti št. 13. — Poizve se v trgovini od 5. do 7. ure popoldne. 3089 ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. — Zgornja Hudinja št. 48 pri Celju. 3074 f fBB PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ĆERNE, Zg Šiška, pri remizi 42-L LETOVISCE-KOPALISCE šOK1.1, Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča. — Pen-A. PKESREK, LJUBLJANA, I zija Din 30 - 44/L Sv. Petra ceata 14. 11/T Modna koažek Aia Najboljši nakup Stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami, najmoderneje urejeno se odda takoj v najem. Pojasnila v Gajevi ulici št. 5, I. nacist. M soba št. 128. 3064 Najnovejši modeli dvoKoles. otroških m igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev tn šivalni! -trojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce- tranko. »TKIBUNA« 1 . B. L., tovarna dvokoie*. tu <>! roških vozičkov. ' 5TBLIANA, KarlovSka ce#*u* M *. Ipscilelni entei oblek -izuriranje. predtisk. najhitrejša postrežba najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubliaina poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves. pregTinjaJ. •ntlanje. izdelovanje gumhnlc Vsled najmodernejše ureditve oodjetl« — »*1»M*ff '»pTie Unguje: Josip Zupaooc. Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeaarftek. — £a uprave ud inseraLm dej usta: L>toi. Cnrtstoi. — Vsi v L.jubl]anv