165. Številka. Ljubljana, v petek 22. julija. XXV. leto, 1892. iihajit vsak dan iveler, laimai nedelje in praenike, ter velja po polti prejeman sa a vb t ro-og e r s k e dežele r. a vse leto 1B gld., za pol leta 8 gld., in Četrt leta 4 ffld., za joden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.t za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah flt. 12. Opravnifitvn naj ae blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne i.tvari. Javni napisi v Ljubljani. V Ljubljani, 22. julija. Občinski n\ et Ljubljanski je pred kratkim, kakor znano, sklenil, da se postavijo, odnosno premene imena nekaterim cestam, ulicam in trgom Ljubljanskim, in sklenil tudi, da bodo ti novi napisi sumo slovenski. Imenovali so Be nekateri javni prostori po možeh, kateri imajo za probujo in proBveto slovenskega naroda nesmrtne zasluge in katerih imena tasti sleharen Slovenec. Ako tem možem drugi ljudje ne izkazujejo pripoznanja, slobodno jim, v to jih mi silili ne bomo! Naš narod le tolike ve, da velikani, katere časte drugi ljudje, zanj, to je za slovenski narod, uiso neposredno storili ničesar iu da mora on spoštovati v prvi vrsti le tiste može, ki bo zanj, za njegovo narodno probujo in omiko živeli, delovali in trpeli. „Clara pacta": vi drugi častite svoje, mi pa bodemo svoje! Ljubljana je po ogromni večini Bvojih prebivalcev mesto slovensko, je tudi glavno mesto ukoro čisto slovenske dežele in središče vseh, narodno prebujenih Slovencev. Tu bi bilo pač prežalostno za Ljubljano, ako bi se njeni javni prostori ne imenovali tudi po možeh, ki so bili narodovi buditelji, voditelji in učitelji! Tako žalostno stališče je mogla Izubijana zavzemati samo tedaj, ko je bil njen mestni zastop sestavljen iz samih — narodovih protivnikov. Leta 1876., ko so se obnavljali javni napisi, tedaj ho nemški in nemškutarski občinski svetniki privoščili le majhen tržič jedoemu jedinemu Slovencu iz dobe novega narodovega preporoda, namreč PreAirnu, pač pa so imenovali lepe ulice po Deethovenu, kateri za mesto, za deželo in narod nima nikakega pomena, in imenovali lep trg po Auerspergu Griinu, kateri je zatiral slovenski živelj in strastno pohijal njegove pravice. S tako ošabno ironijo je takrat postopala nemška večina mestnega zastopa Ljubljanskega! Ko je prišla mestna uprava v narodne roke, bilo bi se lahko po vsej pravici takoj uničilo čin nemške zagrizenosti in takoj pre-naredilo javne napise tako, kakor Ljubljani jedino pristoja. če se je pa s tem rahločutno čakalo nad deset let, potem pa moramo reči, da je bil zadnji čas, ko je sedanji mestni zastop sklenil vsaj nekatere, položaju in poklicu slovenske Ljubljane prikladne premembe v javnih napisih. Kakor je bil čin nemškega zaBtopa I. 1876. nepravičen, nenrav-stven in za narod žaljiv, tako je novi sklep narodnega zastopa pravičen, nravstven in narodu zadostujoč. In kar velja glede imenovanja, to velja tudi glede jezika javnim napisom. Po sklepu nemške večine z 1 1876. dobila je Ljubljana dvojezične napise in sicer tako, da je na prvem mestu nemščina, a še-le na drugem slovenščina. Tudi to je golo norčevanje z dejauskimi razmerami. Zmatrajmo Ljubljano, kakor hočemo, ali samo zase, ali kot stolno medo dežele kranjske, ali kot središče jednega celega naroda, v vsakem slučaji je to mesto slovensko, v katerem slovenskemu jeziku pri javnih napisih ne gre le prvo mesto, ampak celo izključivo gospodstvo. Tu Be niti treba ni sklicevati na narodno načelo, katero izključuje vsak javni sled tujščine, nego dovolj razloga dobimo za izključnost slovenščine, če pogledamo na druga mesta, kjer Be puvsodi javni napisi ravnajo po jeziku ogromne veČine prebivalstva in kjer se v tem pogledu ne jemlje ozir na manjšine, če so tudi absolutno iu relativno večje, nego li je nemška manjšina v Li uhlju li in kranjski deželi. Tudi po drugih mestih, v Pešti, v Trstu, v Zagrebu i. t. d. so naseljeni Nemci, in vender javni proBtori nimajo nemških napisov in radi bi videli obraze dotičnih mestnih zastopov, Če bi te nemške manjšine zahtevale, naj se jim imena cest, ulic in trgov poneročijo. Tako je drugod in tako je lahko tudi v Ljubljani. Sklep, da bodijo odslej javni napisi sumo slovenski, je torej pravilo pravila, katerega se drže tudi druga mesta, in Ljubljana ima najmanj razloga, da bi svojim maloštevilnim Nemcem na ljubo nosila tuje lice! To, da Ljubljana imenuj svoje javne prostore v prvi vrsti po zaslužnih slovenskih možeh ter da imej zgol slovenske javne napise, to je torej nekaj samo po sebi umevnega in čisto praviluega. Novi sklep občinskega sveta Ljubljanskega s to vsebino smo vsi z veseljem pozdravili, ker vsaj deloma odpravlja sedanji oarobe-svet, ki ga je po javnih prostorih zapustil prejšnji nemški in nemškutarski mestni zastop. Mislili pa smo si tudi lahko, da bode Bilno razjarjena tukajšnja nemška klika, ko bode videla, kako se je kolo časa pri v rte lo na njeno trhleno delo. In res, spustili so proti sklepu občinskega sveta na vse vetrove podlo pisane članke, s katerimi Bosebno sramote spomin vseh tistih, za slovenski narod zaslužnih mož, katerih imena naj sedaj pridejo v javne napise. V istih člankih pu tudi prete, da hočejo porabiti vsa zakonita sredstva, s katerimi bi se dala preprečiti sklepa zvršitev. Te pretuje niso nikogar motile, ker je sklep storjen v samosvojem občinskem področji in ker bi Žalostno bilo, če bi se zakonito izražena volja občine tudi v takem »lučaji po kakih instancah rušiti mogla. Tudi si nimno mogli misliti, da bi ti nemški in nemškutarski ljudje, ki imajo po svojih zasebnih in javnih poslopjih zgol nemške napise in ki slovenščino ostentativno izključujejo, koder morejo, ki so bo od nekdaj postavljali na ekstremno nacijonalno Btališče, da bi torej ti ljudje v kaki resni vlogi do oblastva mogli pridigovati ravnopravnost in priporočati dvojezične napise. Zgodilo (»a se je to vender. PredrznoBt naših Nemcev in nem-škutarjev je res obrodila nov Bad: pisan protest zoper novo imenovanje ulic iu sosebno zoper samo-Blovenske napise. Vsebina tega protesta, kateri se je sedaj vložil pri mestnem magistratu in ki naj gre pred deželno vlado, nam ta čas ni znana. Ali kaj boljega njegovi očetje niso mogli povedati od tistega, kar so žo raznesli po svojih časopisih. Na tistih „argumentiha torej ne bode nihče obsedeti mogel. Pač pa nam je nekoliko znano o načinu, kako so se pobirali podpisi na ta protest. Vseh podpisov je 550. To število je obupuo majhno, so-sebuo če se pomisli, da so se podpisovali ljudje ne glede na to, ali imajo volilno j>ravico, ali kaj davka v mestu plačujejo, ali v Liubliani stanujejo in ne glede na moški in ženski spol. Podpis je bil dober, Če se je ujel v gostil niči ali pa na mitnici, če je slučajno kakov „deutscher bruder" v mesto prišel. Podpisovalo se je tudi tako, da Be je predložila prazna pola in da se torej ni niti znalo, kaj se podpisuje prav za prav. Tudi nekaj Slovencev je ua ta način prišlo mej prote- LISTEK. Otroci. (Pripovedka M. Kres t ovako, i/, ruščine prevul V. K. K a ti m i r.) (Konec. ) — Ne! vzkliknila je naposled, — ničesar ne razumem! Veste kaj: Bplezajte rajše na to drevo, da bodete ravno nasproti mojemu oknu! Aleša je pogledal na drevo, premerjaje je s pogledom iu ne da bi premišljeval ni za trenotek, se li sme to storiti, je je objel svojimi za plezanje spretnimi rokami in nogami, tiho priplezal na njegovo sredino iu tako sedel ua pripravno vejo, da je bila Zina ravno njemu nasproti jedva kake tri, štiri komolce oddaljena. — Izvrstno! rekel je veselo in smehljaje se radoval se i njune misli i tega, da se je čutil na-krat tako blizo nje. — Nu, kaj ste mi hoteli povedati? vprašala ga je tiho Zina, a srečnim, a premedenem smehljajem gledaje nanj. — Da vaa ljubim. — Samo I je vzkliknila, pritvarjaje se pre- kanjeno, a v srci je priznavala, da bolj važnegn in zanimivega bi jej ne bil mogel povedati. — Toda Aleša rekel je nakrat resnim glasom: — Ne, veste kaj : kaj ste mi rekli o Veri in Štegulju ? — Ah, da, da . . . ali niste opazili ničesar? — Ne, ničesar . . . — VeBte, onadva sta tudi zaljubljena drug v drugega. Da, samo prosim, nikomur ne pravite, je zašepetala v bojazni, da je izdala tajnost prijateljice, katere bi niti Aleši ne smela izdati. — Glejte no, rekvl je Aleša presenečen, ker ta trenotek bo ni mogel misliti, kako je možno biti zaljubljenim v koga drugega kakor v Zino. — Govorila mi ni o tem še nikdar, a vender vem, da je strašno zaljubljena vanj. Veste, to se tekoj vidi, ko kdo koga ljubi . . . — A pri meni niste videli tega! rekel je Aleša, čuteč v vseh njenih besedah nekako posebno čarajočo krasoto, katere morda nobeden drugi ni opazil — Kaj pa še! Se ve, da sem videla! vzkliknila je zmagonosno z lokavim smehljajem. — V čem pa? začudil se je on. Ves čas se mu je zdelo, da je tako spretno skrival svojo ljubav njej iu vsem drugim, da bi je nikdo ne mogel opaziti, zato se je zelo začudil njenim besedam. — Ne vem, v čem, začela je zamišljeno, — tako, v vsem . . . Veste! vzkliknila je nakrat radostno, — to sem čutila takoj, se spominjate, tačas na plesu ; ko vaa je privel k meni Ilija JegoriČ, sem vas pogledala — iu takoj sem čutila . . . — Kaj? Kaj ste čutili? — Da ste zaljubljeni v mene in jaz v vas, in da bodete moj mož. — Zina, premila! vzkliknil jo Aleša navdušeno zato, ker sta zaljubljena drug v drugega, kar je ravnokar sama priznala, in zato, ker bode on njen mož. — Draga moja . . . podajte ai svojo ročko. S tihim smehom, radostna in srečna, a hkratu nekoliko boječa, da bi je kdo ne zagledal, stegnila je roko skozi okno in stegovala jo proti njemu. Na vso moč sta Be stegovala, da bi se dosegla, a nista mogla: nedostajalo je še kakih pet-šeBt verškov.*) — lludir! razsrdil ho je Aleša. — Da ni moglo izrasti to bedasto drevo za pol aršina bliže k oknu. 7- VeBte, Aleša, rekla je Zina smeje se, — *) Versok = '/,„ aršina ali vatla. etanto in čujemo celo, da hočejo sedaj preklicati v zmoti storjene podpise. S podpisi Slovencev se celo podjetniki protesta bahati hočejo. Naj se jim dotični „Slovenci" lepo zahvalijo. Mi hočemo tudi skrbeti, da se imena teh „narodnjakov" objavijo, ker bi svet vender rad spozna! te dosledne junake. Tako klavern je torej porod protesta, s katerim je tukajšnja nemška klika nastopila proti novemu imenovanju ulic in proti zgol slovenskim napisom! A'i in koliko resnega uvaževanja bode ta pro-testič doletelo od oblastev, no vemo. V tem trenutku nam je misliti le na predrzuost, v kateri se hoče s 550, deloma vnunjimi podpisi rej)rezentovati javno mnenje Ljubljanskega prebivalstva, katerega je nad oO 000 duš! S temi podpisi se hoče uničiti sklej> občinskega »veta, katerega je s svojim za-upnnjein zadnja tri leta poveril nenavadno velik broj samih mestnih volilcev! Pa poreče se: protest je glas iz občinstva spoh. Dobro, naj so poskusi občinstvo! Mi n a s v e t u j e m o, naj se narodno občinstvo Ljubljansko tudi uglasi, naj hitro s podpisi pokaže, kaj je u j u g o v a v o I j a, na j s podpisi izjav i, da s o z g o I s l o v e :i s k , j a v n i napisi v Ljubljani ne le po njegovi volji, ampak, da jih tudi zahteva! To ju naš resen klic. Narodno občinstvo ne sme pripuščati, da bi se čul samo glas naših Nemcev in nemškutarjev, naših narodnih protivnikov, ampak gane naj se tudi ono h svojimi podpisi, da se |iokaže, kuko je ogromna večina Ljubljanskega prebivalstva za to,da s t o 1 u o in e b t o Ljubljana ni samo v srci slovensko, nego slovensko in narodno tudi po svoji vna u jesti, po svojih javnih napisih! Državni zbor. Na Diiiiaji, 21. julija. Danes završila je poslanska zbornica poletno svoje zasedanje, vzprejemši v tretjem čitanji valutne predloge. Pri tej priliki prišlo je tudi do male kontroverze mej posl. dr. Luegerjem in podpredsednikom Chlumeckvm Zbornica rešila je razen valutnih predlog še nekatere peticije in potem volila odposlance v delegacijo. Začetkom seje iuterpelujejo nekateri poslanci vlado radi razpuščenih ljudskih shodov in drugih jednakih reči j; mej interpelanti je tudi isteraki italijanski poslanec Bartol!« ki ioterpelaje zaradi dvojezičnih železniških naznanil. Posl. dr. K a t h r e i n poroča o nekuterih nujnih predlogih Jglede podpor po uimah oškodovanim kmetovalcem. Na dnevnem redu je peticija mesta Prage, naj država podpira mestna de a v Pragi in brezplačno prepusti fortifikacije. Peticija ee priporeča vladi po kratki debati in isto tako peticija, da je urediti mitniške razmere v Pragi. Na to se vrši tretje čitanje valutni h p r e d 1 o g. Posl. dr. Lueger pre.ilaga, da je glasovati imenoma o pogodbi z OgerBko. Prvi zakon, s katerim se upelje kronska veljava, se vzprejme s 174 proti 87 glasom; pogodba z Ogersko se vzprejme s 158 proti 108 glasom. Posl. dr. Lueger: Dobro! 108 junakov je mej nami! Podpredsednik Chlumeckv: Ker je nedopustno, da se poslancem očita, kako so glasovali, kličem posl. dr. Laegerja k redu. Posl. dr. Lueger: Prosim besede; govoriti hočem k opravilnemu redu. Podpredsednik Chlumeckv: O tem Vam ne dovolim govoriti. (Odločno ugovarjanje.) Nadaljuje se glasovanje iu zbornica vzprejme vse ostale valutne predloge v tretjem čitanji z ve* liko večino. Posl. dr. Lueger: Prosim znova besede, da govorim k opravilnemu redu. Podpredsednic C bi um ec k y : K opravilnemu redu Vam ne moreun dovoliti besede, če pa hočete meni ugovarjati, Vam to dovolim. Posl. dr. Lueger: Prosim gospoda podpredsednika, naj mi naznani, zakaj me je poklical k redu. Rekel sem: 108 junakov je tu. S tem nisem nikogar žalil in ker sem to rekel po končanem glasovanji, tudi na to nisem mogel uplivati. Prosim torej, da klic k redu utemelji ali pa prekliče. Podpredsednik Chlumeckv: Preklical ne bom ničesar; poklical sem Vas k redu, ker ste žalili parlamentarno dostojnost s tem, da ste se rogali večini zbornice. Poslanec Skala poroča o peticiji radi neke železniške zveze na Štajerskem in posl. dr. \Volau o neki peticiji radi jednakopravnosti na Gališkem. Na to se vrše volitve v delegacijo; jugoslovanski zastopniki so: za Kranjsko: Kušar, namestnik Klun; za Goriško: dr. Gregorčič, namestnik grof Coronini; za Istro: Spinčič, namestnik dr. Laginja; za Dalmacijo: dr. Klaič, namestnik Bulat; Štajersko zastopajo: Hofman in Stiirk in Koroško : Moro. Posebno zanimiva je bila volitev isterskega delagata. Volilo se je dvakrat zapored in ker sta obakrat dobila Spinčič in Rizzi jednako glasov, bilo je treba srečkati; v delegacijo prišel je Spinčič; isto tako moralo se je pri volitvi namestnika po dvakratni brezuspešni volitvi srečkati in je tako postal namestnik dr. Laginja. Po izvršeni volitvi zahvalil je podpredsednik Chlumecky poslance in člane vlade za požrtvovalno delavnost in potem zaključil tekoče zasedanje, kličoč vsem: Na veselo svidenje na jesen. Politični razgled. Notranje aw o cerkvenopoli-titčnih razmerah na Ogerskem. Rekel je naravnost, da se borbe z vlado boji, zato hoče skušati, da reši prepirua vprašanja mirnim potem. Svoj načrt razložil sem v msgnatski zbornici iu s tem storil, kar sem mogel storiti, popustil, kolikor je bilo moči popustiti. Vlada sodi, da bode zaradi krščeuja otrok iz mešanih zakonov nastalo preporno vprašanje uredila z navadnimi naredtiami, a dokler je v veljavi zakon iz 1. 1868., ne opravi z naredbami ničesar. Če bodo upeljale civilno matrike, rešeni bodo sicer katoliški duhovniki preganjanj, a s tem se roditeljem še niso povrnila priBtojeČa jim narodna in verska prava in dokler se to ne zgodi, ni misliti, da bode odnebal naš odpor. V nanje države. Kraljica Natalija in razkralj Milan, Kralj Aleksander mudi se sedaj v Wiesbadenu, in sicer pri svojem očetu Milanu, ki je, ker je prodal vse svoje državljanske in dinastičue pravice, prepovedal kot oče kralju Aleksandru, da ne sme obiskati kraljice Natalije. Ta nova brutalnost Milanova proti kraljici Nataliji vzbudila je ne samo na Srbskem, ampak tuli drugod splošno indignacijo in nekateri listi vprašujejo kar naravnost člane Pariškega jokev-kluba, kako morejo občevati z Milanom, kateri po vsem svojem dejanji in nehauji ne sodi v boljšo družbo. ^Pariško redarstvo, Z ozirom na rastoče gibanje anarhistov uva-ževal je Pariški prefekt že delj časa, kako pomnožiti iu preustrojiti Pariško redarstvo. Vlada je vzprejela prefektove nasvete in zbornic, jo ukrenila, naj plača polovico troškov država, polovico pa mesto Pariz. Ta ukrep pa ni všeč občinskemu svetu in odložil je njega rešitev do jeseni, da ga potem premeni. Vlada pa je na kratko razglasila ta zakon in tirja, naj plača mesto določeno svoto. Občinski svet se je temu uprl in sedaj hočejo vsi občinski svetniki odložiti mandate. Anarhisti se mej tem množe od dne do dne. Angleške volitve. Sedaj bo angleške volitve povso končane iu moči je razvideti razmerje strank v novem parlamentu. Gladstoneova stranka ima večine 42 glasov. Konservativci imajo 262 mandatov, unijonisti 52, liberalci 275 in irskih poslancev je 81. Angleški listi javl|ajo, da bode Gladstone sestavil novo vlado tako-le: Rosebery unanje reči; John MorIey, tajnik za Irsko; Wdliam Harcourt, notranje reči; Kim-berley, minister za Indijo; IIenry Fovvler, finance. Konservativni listi sodijo to kombinacijo seveda jako midva sva sedai popolnem kakor Komen in Julija! Da, videla sein nekdaj to podobo: ona stoji na balkonu iu mu steguje roko . . . Samo da on ni sedel na drevesi! A nenadoma zaloputnil«* bo se nekje prav blizu vrata; Aleša se |e stresel, Zina je pa migoma odskočila v sobo. Nekoliko sekund sta oba vznemirjeno jmslušala, a vse je postalo zopet tiho, zato eta se pomirila. — Niaogar ni, rekel jo tiho Aleša — to je nekje daleč . . . — Idite rajše, Alešu, jaz bo bojim . . . — Da, pojdem, je sicer odgovoril, a žal mu je bilo iti od Zine. — A veste, rekel je nalašč, da bi vsuj še nekoliko trenutkov vžival svojo zadovoljnost, — jaz vam niBom nikakor to povedal, kar sem hotel! — Glejte ga no, saj sem vedela ; kaj pa kaj V — A vi se bodete smejali! — Ne, Aleša, reB, ne! — Poslušajte torej! . . Najina raka ne oddam za kuhujo, ustavil sem ja zu-se . . . Veste, meni bi bilo nekako žal, da bi jih skuhali, ker se je to prigodilo tako lepo morda samo radi njiju! — Ah, Aleša, to ste naredili jako, jako dobro! Tudi meni bi bilo neizmerno žal, ako bi ja skuhali! Veste kaj : spustiva ja jutri zopet v vodo, naj se sprehajata! Pojdeva vkupe in ja spustiva! — IzvrBtno, gotovo pojdeva! — In veste, A!eša, onadva sta tudi zaljub Ijeua ! Oba sta se zasmejala tej misli, katera je mogla priti samo Zini na pamet. — Kdo ve, kuj mislita raku! rekla je Zina sinejo* Be in kakor da se opravičuje radi svoje fantazije. — Seveda! — A idite, Aleša, idite, je že pozno; do Bvi-denja, do jutri ! . . . — Grem, grem, govoril je on in že spuščal se z drevesa. — Pa sem odšel! je rekel smeje se, ko je skočil na zemljo, in še jedenkrat pogledal gor, da bi videl Zino. Ona se je nagnila čez okno iu nasmehom gledala nanj. — Zbogom, moj Romeo! rekla je tiho in kimala mu za slovo s svojo prekrasno glavico. — Z bogom, moja Julija! Ne, kaka Julija! Bog ve, kaka je bila, — vi sto lepši od Julije ! Z Bogom, moja Ziua! Kako prekrasno ime imate! — Tudi vaše je prekrasno, Aleša . . . Aleša . . . ponovila je nežno nekolikorat, kakor da se zadnje pri zvoku njegovega imena. — Aleša, jaz vas bodem zelo ljubila! vzkliknila je nakrat tako glasno, da se je sama prestrašila, naglo pomignila mu še jedenkrat z glavo, tiho zaprla okno in spustila zopet majajoče zagrinjalo . . . Aleša postni je Še nekoliko trenotkov molče, z blaženim smehljajem gledaje ua okno, za katerim se je skrila, naposled je pa tiho šel k dvorim in naravnost k jezeru. Mesec ga je še vedno oblival s svojo nežno svetlobo in topli, po cvetlicah dišeči, jedva pihljajoči vetrič majal je mirno površino vode in šumljul v pribrežnem trstju. — 0, Zna, Zina! vzkliknil je nakrat oduševljeno; njegovo Brce je bilo prepolno Breče in okrog b lo je vse prekrasno — ta noč, te zvezde, trsti-kovec, Zina, njena ljubav . . . Kako lepo, kako čudovito lepo je Živeti ua tej krasni zemlji, nad katero migljajo take zvezde iu kjer kraljuje ljubav . . . V daljavi je pa že skoro rumenela zarja, tako rožasta in radostna, kakor njuno mlado življenje, katero se je jedva začelo . . . malo laskavo, boječ se, češ, da bo nova vlada, ker v notranjih rečeh ne bo mogla nič velikega storiti, hotela predrugačiti vnanjo in sosebno egiptsko politiko. Dopisi. Iz .\ovcga mettta, 10. julija. [Izv. dop.] (Napadi na nage gimnazij ce.) V našem mestu je par Nemcev. Ti so videli ali čuli, da je v našem mestu nekdaj nemštvo imelo nekaj upliva v vodstvu sodišč, gimnazije ter v občinskem zboru. Zdaj je vse te glorija konec. Zolč jim VBtaja in ker že vsako in še tako neumno Nemce misli, da je slo venstvo le zato tu, Nemcem, ki si drugod ne morejo dobiti eksistence, dati dobra mesta, mečejo po nemških časopisih, kakor „Giaški Tagespošti" ter Celjski „Deutsche Waehtu — drugi časopisi tem žurnalistom ne odpirajo predalov — svoj žolč na primer po vsem, kar je v dobrih domaČih rokah in tako po naši gimnaziji. Dopisnik imenovanih časopisov, neki c. kr. gozdni adjunkt, po imenu Donner, se je že za časa okrajnega glavarja Schvvarza in njegovih rabuk z nami močno za tega viteza potegoval ter grdil naše gimnazijce in profesorje, posebno pa prejšnjega ravnatelja g. Sene-koviča, kojega vsak pošten Dolenjec visoko čisla, kateri bode še dolgo dolenjskemu prebivalstvu v najlepšem spominu. To seveda vso v stilu, ki ga mora urednik šele popravljati. Vitez Schvvarz je že pri nas zdavna pozabljen in še ga naš žumalist kliče v spomin. Kazen njega in davčnega inšpektorja g. Taučarja nima v vsem mestu vit. Schvvarz niti jednoga prijazno o njem mislečega človeka in vender ne da miru ta žuroalist za „Deutsche VVacht" in „Tagespošto"! Neki razposajenci so ob priliki birmovanja junija meseca podrli nekaj smrek, na katerih je bil pozdrav knezoškofu nalepljen. Nobeden pameten človek ni mislil na to, da bi kaj tacega naši dijaki storili, le naš lekarnar g. Hajka, po rodu Oeb, ali tukaj strasten, nemški misleč človek, kojemu pa zaslužek iz sioveskih penezov sicer dobro godi, ter naš korespondent Graške „Tagespošte" sta v svoji veliki modrosti našla, da so tu mogli storiti le dijaki. Preiskava iu natančna preiskava je do-vma\», da nobeden dijakov ob času, ko se je stvar zgodila, ni bil niti v obližji. Ali kaj je tem poštenjakom mari, kaj preiskava dožene! V „Tagesjmšti" se stvar obelodani ter dijake dolži kot storilce in prejšnji ravnatelj našega gimnazija g. Seoekovič iu zdajšuji g. dr. Deteta se dolžitu, da sta ona kriva, če je naše dijaštvo tako razdivjauo in obžaluje se, da Schvvarza ni več tu, ki bi te dijake preganjal! — če bi ti ljudje tako neumni ne bili, kakor so, bi človek dejal, da je tako ravnanje pertidija ali ker je stvarnik pri njih glede pameti slabo meril, moramo to le vzeti na račun neumnosti in „Tagespošti" svetovati, naj si kakega boljšega dopisnika dobi. G. Hajki pa povemo, da živi od slovenskih ljudij in da bode tudi v Črnomlji, kamor misli iti kot lekarnar, od Slovencev živel in naj bode v prihodnje toliko pošten, da ne žali ljudij, roditeljev, od katerih svoj kruh dobiva. Njemu in navedenemu korespondentu pa povemo, da gg. Senekovič ter dr. Detela previsoko kot vsestransko omikana moža in kot strokovnjaka stojita, da bi ju moglo tako bruhanje tacih ljudij le količkaj ogrditi. Pustite naše dijake in pustite moža, ki sta prijatelja učeče se mladine v miru. Učeči se mladeži biti ueprijatelj kaže surovost; mladež ima svoje napake povsod, slovenska pa gotovo ne za las več, kakor nemška. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Grof Fran Coronini, deželni iu državni poslanec in deželni glavar goriški odpovedal bo je glavarstvu iu mandatu za deželni zbor zato, ker je pri zadnjih volitvah v občinski svet Goriški kot kandidat liberalno-italijansko stranke propadel s 15 proti 49 glasom, namesto njega pa je bil voljen radikalnejši notar Nordis. — Poštni kontrolor g. Emauvel Hubert v Gorici imenovan je višjim kontrolorjem. — (Glavni shod družbe sv. Cirila in Metoda v Postojini.) Postojinska podružnica razposlala je nastopni okrožnici: P. n. Dne" 28. julija t, 1. vršila se bode v uašem trgu VII. velika skupščina prekoristne naše družbe sv. C.rila in Metoda. Vaškemu pravemu rodoljubu iu prijatelju na Sega narodnega šolstva biti mora skrb, da se za- stopniki podružnic iz vseh slovenskih pokrajin, kateri se bodo imenovani dan v svetovnoznani Postojini zbrali, kar moč sijajno in dostojno vsprejmo. V ta čas imela bode Notranjska, koja so toiikrat a ponosom .zavedna" imenuje, priliko pokazati, da se v resnici zaveda narodnih in verskih svojih dolžnosti), koje dično naše šolsko društvo sv. Cirila in Metoda ob jezikovnih mejah, boreč se z velikimi težavami, tako neustrašeno in plodonosno goji« Da se torej dragi nam gostje častno in vzvišenemu namenu njihovemu vredno vsprejmo, usoja si podpisana podružnica Vas uajuljudneje vabiti, da se te slovesnosti vdeležiti blagovolite. Vabimo v prvi vrsti mile nam sestro podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, dal|e prečastito duhovščino in vrlo naše učiteljstvo, narodne županije iu podžttpanije, slavne čitalnice in bralna društva, koje naj bi so s svojimi zastavami vsprejema vdeležile, in slednjič vse narodno razumništvo. — P. n. gg. pevci! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izrazilo je željo, da bi se na dan glavnega zborovania o priliki obiska podzemeljske jame v isti razlegala i slovenska pesem. Vsted tega obrača so načelništvo podpisane podružnice do gospodov pevcev z uljudno prošnjo, da bi se isti slovesnosti vdeležiti in pri omenjenem petji sodelovati blagovolili. Glavna skušuja vršila se bode v dati zborovanja, t j. 28. t. m. ob 1lil2. uri v dvorani čitalnice Postojiuske. V jami pele se bodo sledeče pesmi: 1. „Naprej zastava S'ave" ; 2. „Huči, buči morje Adrijansko"; 3. „Cesarska". Prosi se, da posamezni gg. pevci domu svoj glas nekoliko pregledajo. Glaske dobili bodo gg. pevci pri glavni skušnji. Zelo bi bilo ustreženo, aku bi se slavnostnega dne vdeležili celi zbori, ali dobri kvarteti, koji bi združeni ali pa se menjajoči, z milimi glasovi zabavo povzdignili. Število pevcev naj se blagohotno vsaj do 2b\ t. m. naznani gospodu c kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku lvan-u T h u m i v Postojini. — V Posto|iui, meseca julija 1892. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. — (»Kje pa stoji prav za prav Celovec?") vprašujejo ,Freie Stimraen", ko prijavljajo vest, da je mestni zastop Graški jednoglasno sklenil, da se pridruži izjavi Štajerskega kolegija zaupnih mož, ker tam, kjer Be bori nemški narod za svoje pravo in za ohranitev svoje narodnosti, stoji tudi nemško glavno mesto Gradec. — Mi prav lahko odgovorimo: Celovec stoji na slovenskih žalibog deloma ponemčenih tleh, kakor tudi Gradec, in niti jednetnu uiti drugemu kot glavnima modoma dežel, v katerih je tretjina prebivalstva slovenska, ne pristajajo posebno dobro strastne velikonemške demonstracije. — (Prva abiturijentska veselica slovanskih in hrvatskih pripravnikov.) Za abiturijentsko veselico slovenskih in hrvatskih pripravnikov, ki se vrši dne 4. avgusta v Ljubljani, zložil je starosta sloveuskib skladateljev g. A. Nedvči krasno novo skladbo: , Pri slovesi". Pela bode se tudi Volaričeva nova skladba: „Domovini", prirejena za veliki moški zbor s sprem-Ijevaujem godbe. Z ozirom na blagi namen veselice želeti je občuega zauimanja posebno v učiteljskih krogih. — (Kegljaške zaveze „E d i n o s t i" izlet) k belopeškim jezerom preložil se je zaradi stalno nezanesljivega vremena na nedeljo dne 7. a v g u s t a , kar naj blagovoljno vzamejo na znanje vsi, ki so so oglasili, da se udeleže izleta. — (Zakupni razglas.) C. in kr. intendan-cija 3. voja v Gradci razglaša zakup glede zagotov-Ijenja kruha in ovsa za 1. 1893. Zakupne obravnave bodo in sicer v postaji in v preskrbovalnem magazinu v Gradci due 8. avgusta t. I., v Maribor! dne 12. avgusta, v Ljubljani dne 17. avgusta, v Celovci dne 3. avgusta, v Trstu dno 22. avgusta in v Gorici dne 24. avgusta Pri teh zakupnih obravnavah oziralo se bode samo ua pismene ponudbe, katere morajo zaj>ečatene doiti /.gore i omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških pre-skrbovalnih magacinih. Natančueji pogoji se lahko sledu j i dan ogledajo od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludue pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. za tiskano polu pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. Z ikupni ru/glaa, obsezajoč seznam dobavnih predmetov, splošne pogoje in ponudbeni forinu-lar, pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Kranjski r a k i.) Hrvatski prirodoslove?, posestnik in kouzul južnoameriških držav g. doktor Dragotin Čeh, ki je bival nedavuo nekaj dnij v Ljubljani in ae živo zanimival za naše ribarstvo in račjo rejo na Kranjskem, prijavil je v Zagrebških „Nar. Novinau", v „Agr. Zeitung" in v Dunajskih gospodarskih novinah obširne članke o račji reji po Hrvatskem in Kranjskem. GoBp. dr. Čeh, ki je strokovnjak, omenja prav pohvalno v teh razpravah, g. češ. svetnika M u r n i k a , g. prof. Iv. F r a n k e t a in c. kr. kmetijsko družbo kranjsko v Ljubljani, katere dopisujoči član je učeni pisatelj že od I. 1878. Ob priliki utegnemo priobčiti kaj več iz teh zanimivih člankov. — (Občiuaka volitev.) V občini Č e š e u c e v Litijskem okraji bil je voljen županom posestnik g. Fran Mandelj, občinskima svetovalcema pa posestnika Fran Janežič in Jan. Urbas. — (Strela ubila dve ženski.) Iz Metlike se nam piše due 21. t. m.: Včeraj kopali stu dve ženski na njivi v Slamuivasi debelačo, kar jo začelo bliskati, grometi iu deževati. Ženski ste-četa pod bližnji hrast, a strela udari vanj in ubije obe. Jedna žensk je bila v drugem stanu. Žalost v rodbinah je velika. —e— — (Celjska Čitalnica) napravi s sodelovanjem tamburaškoga zbora brv. akad. društva „Zvonimir" z Dunaja v ponedeljek, dne 25. t. m. v dvorani pri „Zelenem travniku'' koncert z naslednjim vsporedom: 1. D Jenko: „Naprej !" 2. S1. Katkič: BVienac hrv. narodnih popjevaka." 3. N. Gžižek: „Kolo." 4. Fr. Janla: „Slovanski na-pevi." 5. Fr. Kuhač: „Povračanae," hrvatski ples iz Slavonije. G. SI. Katkić: „Karišik" iz opero „Nikola ban Subić Zrinjski". 7. a) V. Klale: „Misli moje." b) D. Jenko: „Strunam.M 8. M. Majer: „Hrvatsko prelo" 9. M. pl. Farkaš: „Ku8ka četvorka," (v spomin na Slavjanskega). 10. SI. Katkič: ,S Bogom more," koncertno varijanje po hrv. narod, jijesmi za brač uz pratup malog shora. llf. Iv. pl. Zaje: Himna „Zvonimira". 12. Koračnica „Hrvatske". Po koncertu prosta zabava. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za osebo 20 kr. za obitelj 50 kr. — (Klasičen gost) V Krivi vrbi ob Celovškem jezeru mudi se nekaj dni klasičen gost, Nj. ekcelencija Ha mil kar Bar kas, generalni inspektor puuske vojske iz Kartage, Celovški klasiki, čuvši za prihod tega ekzotičnega moža, stikali so glave iu plašno vpraševali, ni li morda tudi — Hanuibal ante portas. — (Utonil jo) v Korani blizu Karlovca pretekli teden pri kopanji vojak 96. polka Anton Si ver, rodom Slovenec iz Štajerske. Akopram so bili tovariši njegovi blizu in prihiteli utapljajočemu se vojaku na pomoč, odnesla ga |e deroča voda. Se le nekoliko ur pozneje izvlekli so truplo iz vode. — (Obešen) je bil včeraj zjutraj v Zagrebu kmet Ivan Batelja iz Kastok, ki je ustrelil svojo sosedinjo Franjo Stipkovič iu nje šestmesečno dete v oktobru minulega leta. Smrtno kazen izvrši je na jetniškem dvorišči krvnik Koza rek iz Budimpešte. — (Primorsko planinsko društvo na Sušaku) pri Keki priredi v nedeljo 24. t. m. izlet v Ilirsko Bistrico. Izletniki odpeljejo Be z Iteke ob 4. uri 25 min. popoludne in dospejo v Bistrico ob 6 uri. Ogledali si bodo izvir Bistrice, Trnovo in okolico, potem bode skupna večerja ia zabava. Vrnejo se z nočnim vlakom. Ako bode vreme neugodno, odloži se izlet na nedeljo 30 t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Šmarje pri Jelšah. 21. julija. Fran S kaza, veleposestnik, poštar, znani rodoljub, umrl danes ob 3Vt. uri popoludne. Pogreb v soboto popoludne. Budimpešta 22. julija. Z ministarsko naredbo se določa, da je vse iz iztočne ali severoiztočne Rusije došle potovalce vsaj pet dnij zdravniško pregledovati. Ko dan j 22 julija. Tukajšnjega konzula Združenih držav ameriških zaprli, ker je na sumu goljufivih manipulacij pri izplačanji neke dedščine. Peterburg 22. julija. Poročilo o stanji kolere z dne 18. in 19. t. m. konstatuje, da je v raznih ruskih mestih za kolero zbolelo 700 ljudij, od teh jih je pa 313 umrlo. Razne vesti. * (Švicarske dijakinje.) V preteklem semestru bilo je na petih švicarskih vseučiliščih 244 učečih se dara. V Bernu jih je bilo 78. v Curihu 70, v Genevi 70, v Lausani 5 in v Ba-selu 1. Na medicinskih fakultetah jih le bilo 157, na filozofičnih 62, na pravoslovnih 5. Po narodnosti bilo jih je 116 iz Kusije, 21 iz Nemčije, istotoliko iz Švice, 11 iz severne Amerike, 9 iz Avstrije, 7 iz Bolgarije, 4 iz Angleške, 3 iz Romunije in 3 iz Armenije. ♦(Dvoboj na biciklu.) V Granadi na Španjskem imela sta te dni dva člana tamošnjpga bicikliškega kluba nove vrste dvoboj na nože. Zasedla sta svoja kolesa in na 200 metrov se peljala drug proti drugemu z levo roko vladajoča bicikle, v desni pa borilni nož. Jeden bil je ranjen v roko, druzega pa je nasprotnik zabodel v prsi, da je umrl kmalu potem. Listnica uredništva. Gosp. A. M. v O.: No ispoininaino se, da 1 >t bili od Vrb prejeli zadnji čas kak dopis. Znabiti se je po poti Izgubil. — Goap. Miroljub it „moravske okolico": Dopisov proti lokalnim kat. shodom doslej nismo priobčevali in tako tudi pri Vašem tie moremo storiti drugače. Razširjeno domačo zdravilo. Vedno ver ju pot pralevanfi po „Moll-ovem francoskem žganja in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravilu, zlasti koristnega ko-bolesti mešajoče, dobro /.nuno antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekur A. Mold,. c. iu kr. dvorni založnik, mi DUNAJI, Tuchlaubeii 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (42—10) 1 L Jutri jour-fixe slov. vseučiliščnikov. -t- 4- ■1 m lati „LJUBLJANSKI ZVOM" za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta L gld. 15 kr. Tujci: 21. julija. Pri Hiallei i Durih, Valenta, Krahler, Kotli, Jamk, Wippel z Dunaja — VVinterholler, Lehmsvr iz Gradca. — Maurerhoter iz Vipave. — Deutsch iz Budimpešte. — Uanzinger iz Kočevju. Pri si«nn Steinberg, /.wierzins, Pordes z Dunaja. — rimrnvvalil, Wallowich iz Gradca. — Achatz iz Celovca. — Loser iz Trata, — GOuierv It Budimpešte. — Ružič z lleke. — llolenc i/. Maribora. — VVeiss iz Pruge. Pri MtNirl |»W«-ui ceattrju : Krippo iz Prage. — Loss z Keke. Uuirll »o v Ijiilallanl: 19. juliju: Ana Nadrah, postrešč-jkova hči, .'i din, llunajska cesta št. 14, coovulsimes. SO. julija: Friderik Sartori, postnega sluge sin, l1/, leta, Gradišče št. 8, katar želodcu iti črevih. — Marija Makove, črevljarjova hči 7'/, iuest*cev, Opekarska cesta št. 25, brouchltis capillaria. - FrančiAka Kerjančič, namiljena sestra, 29 let, Kravja dolina št. 11, (etika. 21. julija: Alojzija Vode, delavka, 22 let, Stari trg št. 3, jetika. V deželni bolnici: 19. julija: Ignacij Logar, gostač, 75 let, cmphvneui. 21. julija: Keza Touiau, katunosekova vdova, 6 > let, vsled j etike. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje liaromet ra v min. Temperatura Vetrovi Neho Mo-ki mu v UllU. » ?3 7. zjutraj 2 popof. 9. zvečer Hrednja 7*2li umi. ?&6'5 m m. 789*0 mai. temporatui 190« C 17 2« C 17 0° C h 17*7°, zi si. vzh. si. vzh. si. zah. i 1-9 p ol>l. 22-7 tata. 1 obi. | obl. j deiJa- j od mu luulom. ZD-CLinaJe^si borza dne 22. julija t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9550 — gld. 95 60 Brebrna renta.....„ 95 20 — . 95 15 /.lata renta......, 11340 — „ 113 50 5u/0 marčna renta ... „ 10055 — * 100-80 Akcije narodne banke . . , 99.rr— — „ 995-— Kreditne akcije.....311-90 — „ 311 25 London.......„ 11960 — „ 119-65 Srebro......., —'— — „ —'— Napol......... «>-5f»/, — „ 9-51 C. kr. cekini...... .V67 — „ 567 Nemške marke..... 5860 — „ 5860 4"/n državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. 50 kr. Državne Biefike iz 1. 1864 . . 100 „ 182 , 50 , Ogerska zlata renta 4n/,.......110. , 10 , Ogcrska papirna renta 5u/0......100 n 55 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. i'/i^o zlati zast. listi . . 117 „ — „ Kreditno srečke......100 gld. 190 , 50 , Rudolfove srečke...... 10 „ '/3 B — , Akcije anglo-avsti*. banke . . . 120 „ 152 , 25 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a.v..... 236 „ 60 , iščem /.ji kolarnico mojih nedoletnih varovancev v I*url Knkekia. (829 — 2) Učenca 14 let starega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, poštenih starišev, vKprejiueui takoj v trnovi no s ine«« imi m 1» Ing o m. . . . , Janko Puhek, (833—2) tt*^«»-vt?e -v <5riionalji. XDot>xi (828—2) no I&«*«») o. Obrniti se je do inžeuirja Kraiifte a v €>ro*iii»l|em. zgradba dolenjskih železnic. 1 i 3 i i i i I « « Štajerska deželna Rogaška kiselina. Tempeljska in Styrijska slatina. Sveia polnitev v novozgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. c (478—4) Te glavberjevosolne kiselino, katera ni samo Izborno sredstvo proti Boleznim prebavnih organov, nego tudi Jako prijetna hladilna pijaca, Mftf~ nI zHiiM'iijuti *^loj| z drugimi kiselinatni, katere bo prodajajo pod imenom „Rogaške". Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini iu pri glavnih založnikih v Ljubljani: Vlili h 4-1 n KMUtnerJu in Noric* VVaiciicrju vdovL kakor tudi v vseh prodajaliiicah mine-ralnih vod, v špecerijskih prudajalnicuh in drogu erijah, ki so na dobrem glasu. I i i A BOLAFFIO vinski trgovec naznanja, da bode od elise IS. ttvgu-sla t. I. imel svoje vinske kleti v lastnem poslopji (Bo8-5) poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-tovega) kolodvora v Spodnji Šiški. X X X X X X i Aihnm hrvatskih p)oNnnin, za glasovir priredio Ante StOhr. Gld. 1-50, po pošti gld. 1-60. llrvHtNtut kolo« za glasovir dvoručno skladao Ivan pl. Zaje. 80 kr., po pošti 83 kr. Živila Hrvatska! Za glasovir složio K. P i en t a. — Gld. 1-20, po pošti gld. 125. Z»fAIImiiii. Hrvatske skladbe za glasovir. Gld. 1*50, po pošti gld. PH0. Kolo. (Broj I. Za glasovir glasbotvorio Fran j o Mir osi. K al s k i. Gld. 1*—, po pošti gld. 105. (842—1) Vse zgoraj navedone muzikalije ima v zalogi J. GIONTINI v Ljubljani. Št 1770. (D Razpis M mest Na slovenaki čveterorazrednici družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se raz-pisujeta alve učitcljnikl Nlnžbl z letno plačo po 500 — pet sto — gld. in z odškodnino za stanovanje G0 gld. Nekolekovane prošnje s potrebnimi spričevali pošiljati je družbinetnu vodBtvu d.© 1. et-vgr-u-sta. t. 1. Za jedno meeto imajo učiteljice prednost. Službo je nastopih v začetku bodočega šolskega leta. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani 21 julija 1892. kaalju in |»relilajenja, zlasti pri otrocih; proti zasll-senju, boleaulm v vratu, želotlcl iu na uielaurjl se najbolj priporoča (810—8) koroški rimski vrelec — pristna naravna tekočina — najfinejša namizna voda. -ym %alotr» v li|iil»I|(ini pri M. K. Sii|»aii-u. za rezanje stisnjenih drož (jako praktičen za destilovanje drož) priporo6a (841—1) Nils. Radulovlč, Gradec. Cenik zastonj ln frankovano. Dobri I kamnoseki i dobe takoj »talno kr., 10 steklenic 2 gld. 5^> ziignaiiei in žulj na ziigriHtiec b« ^ tinktu.a zjuirsj i Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. 4 M'nnnja ««»•<»«"■ ilu se ftrnti §nu xvtju finfc ^ ^ tnt ntt tm fiuji'Jt>. (59—5) St. 15.042. Razglas. (840—1) Od občinskega sveta Ljubljanskega mesta ustanovljeni štipendij I <-l u i li XI* oblakovanjc «»brln« šole v <*ra«len se za dobo 2 let — od prihodnjega šolskega leta počenši — v podeljenje razpisuje. Pravico do tega štipendija imaio učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom tukajšnjo obit no prijiravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni. Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolsko spričevalo, uloze naj so pri mestnem magistratu do 1 -">. avgusta t. 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane li). dno julija 1892. L Luser-jev obliž za turiste. V* (»olovo in iiiiro ujdi- jP'^ \ :ti<■<'«• sredstvo proti kurjim t.«•«-*«»m. *lll («'•*• ) h j OU> . - _ plHtih, petah in s^aSP S . Vt',k" drugim trdim »V pnznalmh praskom A X P'»etn |e na Kote. yf^s<>y^ nR ORled v —/n'*' V S**^glavni razpošiljaliiiri: S^^jr L- Schwenk-a lekarna Dobiva se^A «^/(524) Meldllng-DunaJ. v lekar- >/\^SS^ S nah. ^» v Pristen samo, če imata navod in l\)28s\' obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponareabe. Pristnega imajo v Idjub-■ tanl J. Swo\)oda, U. pl. Trnkoczy, G. Picooli, L. Grefiel; v Kadolfoveui S. pl. Sladovič, F. Haika; v Mansalku J. Močnik; v Olov«! A. Egger, W. Thurmv/ald, J. Birnba-eber; v Breausk A. Aioh-inger; v Trgu (na Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Ku m p i'; v Clorlol G. B. Pontoni; v Wolfn-bergia A. Huth; v Kranj I K. Šavnik; v Radgoni C. E Andrien; v l«lrl|i Josip Warto; v Kadovltlcl A. Roblek; V Celjt J. Kupferschmid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Juti p No lil. Lastnina in tisa .Narodna Tiskarne*. 106Q 3662 8U