ICTORY 'BUY Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMEBIKL* LETNIK (VOL.) UL OGROMEN ZRAČNI i»APAD NA SUBMARINSKO BAZO London, Anglija. — Angleški in kanadski letalci so te ! kom nedelje in pondeljka iz- i vršili ogromen napad na na-zijsko submarinsko bazo v francoski luki in ladjedelnici v St. Nazaire. Letalci so vrgli i nad 1000 tonov eksploziv in povzročili učinkovito razdeja- j nje. Angleži so izgubili pet bombnikov. Glavni napad so koncetrirali na najkrajši čas, da so v pol ure izvedli načrt napada. Napad na to subma-1 rinsko bazo je velikega pomena. Luko in ladjedelnico v St. Nazaire Nemci uporabljajo za svoje submarine, s katerimi napadajo zavezniško plovbo med Afriko in Ameriko. Vsako uničenje v ladjedelnici u-činkovito ovira nemške opera-! cije v tej luki in ob zapadni francoski in španski obali, kj«*^ deluje jo nemški submarine \ ; VELIKE SKBBI TAREJO NEMCE IN JAPONCE! DAVKI BODO ZNAŠALI OKROG 20% OD ZASLUŽKA KONGRES AMERIŠKIH HRVATOV Plačevali se bodo sproti ob vsakem plačilnem dnevu, po 1. juliju 1943, to je, da bodo delodajalci odtegovali delavcem davke pri plačah in iste potem izročali davčnemu uradu. — Nove sitnosti za delodajalce in za delavce. Angleži uspešno razbijajo Berlin: — Zračni napadi pripravljajo pot invaziji. — Timošenko tepe Nemce na severni fronti. — Japonci špekulirajo z novim napadom, a Američani in Avstralci pripravljeni, da odbijejo vsak napad. Obširnejše poročilo o zgodovinsko pomembnem prvem hrvatskem narodnem kongresu v Chicagi, ki je dal bratom Hrvatom smernice, kako bodo pomagali rešiti staro domovino suženjstva in ustvariti toliko krepkej-šo in lepšo povojno Jugoslavijo. KRI2EM SVETA Napad na Berlin London, Anglija. — Angleški letalci so predsinočjim ponovili napad na Nemčijo. To pot so si izbrali za tarčo nemško prestolnico Berlin, na katero so v grl i okrog 1000 tonov raznih bomb. Veliki bombniki so vrgli veliko število 4 tonskih bomb, ki imajo kapaciteto, da uničijo poslopja v okvirju šest akrov površine. Berlin je bil ob tem napadu pod strašnimi udarci, kar so Nemci na svojih radijih sami priznali. Angleški letalci izjavljajo, da so videli obsežne požare po napadu iz daljave 200 Angleški "vojni pcrfttaj&tc Balfour je dal po napadu izjavo: "Berlin je dobil sinoči najtežji napad dosedaj." Angleško poročilo pravi, da so ob napadu Zgubili 19 bombnikov. Zračni napadi, ki se bodo odslej bolj in bolj množili, pripravljajo pot bližnji invaziji na kontinent, odkjer se bo začel pohod nad Berlin, zatrjujejo Angleži. TimoŽenko otvoril ofenzivo na severu Moskva, Rusija. — Na severni ruski fronti, kjer so se vršili zadnjih osem dni hudi boji za preboj defenzivne linije nemških čet, se je maršalu Timošenku posrečilo prebiti nemško linijo med Moskvo in Leningradom in je naredil močan sunek proti Starayi Rusiji, ki tvori najvažnejšo točko v severni fronti nemške črte. Poročilo omenja, da so Rusi o-svojili 907 kv. milj ozemlja in uničili več kakor osem tisoč nemških mož in častnikov in ujeli nad tri tisoč Nemcev in velike količine orožja vseh vrst. Poročilo tudi omenja, da so se na tej točki Nemci pripravljali za ofenzivo proti Rusom, a jih je Timošenko prehitel, udaril in pognal nazaj. — London, Anglija. — Angleški prvi minister Winston Churchill, ki je bil zadnje dni bolan na lahki pljučnici, je že v toliko boljši, da vstaja iz boniške postelje, pravi poročilo. Vladni krogi so bili vsled "njegove bolezni v ne malih skrbeh, ker minister je že v letih in če bi podlegel, bi ga bilo težko nadomestiti. — Stockholm, Švedija. — Proglas finskega predsednika, ki ga je podal ob svojem drugem ustoličenju, da bo Finska ostala še nadalje v vojni, je bil hladno sprejet od finske javnosti. Finsko Jjtitfstvo Jfefcito vojne, pa tudi od nje nič dobrega ne pričakuje. — Alžir, Afrika. — Francoski general Henrik Giraud je izjavil včeraj pred Alžirskim ekonomskim svetom, da se vsi francoski kraji v Afriki pridružujejo Atlantskem čarter-ju in bodo istega podpirali. Kakor zgleda so se francoski voditelji v Afriki sporazumeli in zedinili. — Oslo, 'Norveško. — Angleški letalci so predvčerajšnjim občutno poškodovali veliko hidro-električno tvornico pir Rjukanu na Norveškem. Tvornica je izdelovala za Nemce nitrogen (dušik) in razne eksplozivne predmete. Rusi napredujejo tudi na južni fronti v okolici Tangaroga in kakor zgleda bodo v kratkem osvobodili azovsko morje. Japonci se zbirajo za napad Sydney, Avstralija. — Avstralski in ameriški izvidni letalci so opazili severno od Nove Gvineje velik japonski konvoj, v katerem je bilo 14 vojaških transportov premikajoč se proti jugu. Slabo viharno vre-i me s svojo zameglenostjo Japoncem^ranaga, da se lahko i bolj^^F^premikajo. Gene-rai^^^Prs #tir je že včeraj ob- H&VTOini* Pripravil^ ncEf pjirti jugu, najbrže na} avstralsko obalo, ali kako dru-1 go'važno točko. Japonci že več tednov zbirajo svoje brodovje in transporte in najbrže le ča-: kajo ugodnega trenotka za svoj napad. Slične namere in načrte so ameriški letalci že parkrat u-' spešno razbili in Japonci so se ; primorani umaknili. Tekom ja- j nuarja in Rrve polovice februarja so Japonci zgubili v takih zračnih bojih gotovo do sto svojih letal. Tudi zdaj so Avstralci in Američani pripravljeni, da preprečijo vsak udar proti Avstraliji. ITALIJANI PREJEMAJO I KRST OGNJA t Alž\r, ium*.- — Med tem, ko se Angleži in Amerikanci trudijo n4 kopnem v Tuniziji, da izriRpjo k obali in iz Tunizije ap'loh nazijske in fašistične sile, zavezniška zračna brodovja neprestano izvajajo zračne napade na Italijo. Na- . padi na Sicilijanska mesta inJ luke, kakor tudi v Sardini se večajo in so Čezdalje bolj po-'gosti. Na italijansko javnost ti j napadi silno uplivajo. Le stroga nazijska čuječnost jih drži na vrvi, drugače bi Italija že davno razvila belo zastavo. Poleg neprestanega bombardiranja, ki povzroča vsestransko nervoznost primankuje > Italiji živeža in vseh drugih sredstev. Italija je na robu razpada. Take izjave podajajo italijanski ujetniki v Tuniziji. RAZPOLOŽENJE V NEMČIJI London, Anglija. — Nemška j javnost je vojne sita — zdaj ! se je pokazal nov simptom pri Nemcih, ki so se nastanili na Poljskem. Nacistični župan mesta Lodz, se pritožuje na nekem nacističnem shodu, da germanizacija ozemlja trpi ; zaradi tega nerazpoloženja, . kateremu daje ime "Oustmue-digkeit", kar pomeni v dobe-I sednem prevodu utrujenost - vzhoda, to je, nerazpoloženje, zvirajoče iz domotožja ljudi, ki so se naveličali živeti t sovražni zemlji na vzhodu. da bodo morali Rumunci sami skrbeti za obrambo. Rumun-ski generali pravijo, da je to velika prevara. Rumunci so prispevali ogromhe žrtve in samo pred Stalingradom je bilo uničenih več divizij Rumun-cev. Zdaj jih hočejo Nemci pa na cedilu pustiti. Well, pajda-šarija s Hitlerjem prinaša Ru-muncem glavobol. RUMUNCE POSTAJA STRAH! Stockholm, Švedija. — Poročilo iz Ankare od švedskega zastopstva omenja, da se ru-munski generali zelo srdijo na Nemce, ker je baje Hitler obvestil svojega hlapca v Bukarešti Antonnescuea, da če bodo Rusi prodrli do Beserabije, IVAZIJI MOBILIZIRAJO PO ZASEDENIH DEŽELAH London, Anglija. — V teku londonske radio oddaje, je te dni v slovenščini razpravljal govornik o Hitlerjevi izjavi glede splošne mobilizacije vse Evrope za boj proti zaveznikom. Hitler je razglasil to nared-bo na dan obletnice osnutka nacistične stranke, ki je uspela zavladati v Nemčiji, osvojiti ogromna ozemlja in pahniti ves svet v brezmejno trpljenje; a tudi zanjo se bliža Čas obračuna in nacisti morajo praznovati svojo obletnico z ukazi, ki jasno dokazujejo, da so na robu prepada . . . To novo nabiranje moštva in delavnih moči, ženskih in moških, bo poostrilo tragični položaj v Sloveniji. Toda naš narod se mora upirati in vedeti, da vsakdo, ki izvršuje u-kaze Hitlerja ali njegovih hlapcev Italijanov, dela v prid sovražnikom svojega naroda; kdor se poda v službo Nemcev ali Italijanov in uporablja o-rožje proti svojim bratom, je izdajalec. Srce in hladni razum, oba velevata Slovencem slogo v boju proti skupnemu sovražniku in obsojata bratomorni boj na račun fasfizma. Domačini zamorci pomagajo t Afriki prenašati tovor, ki ga ixlagajo nekje blizu Dakarja. No sijo na glavah pločevinaste stranice, ki jih rabijo pri gradnjah letalskih postaj. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. MARCA — THURSDAY. MARCH 4, 1943 ŠTEV. (NO.) 43 Vojne opcije na raznih Mah - Novi davčni načrt Washington, D. C. — Načelnik odseka za davčne zadeve v kongresni zbornici J. Cooper je včeraj predložil na dnevni red pred zbornico nov davčni načrt, ki določa nekako 20 'i plačevanje davkov, ki se bodo odtegovali sproti, ko bodo delavci prejemali plače. Ti davki naj bi se začeli pobirati od ljudi s 1. julijem naprej letos. V te davke naj bi bili vključeni tudi takozvani "Victory davki", ki se že sedaj odtegujejo ljudem pri zaslužku v znesku od zaslužka. Ker imajo ljudje dobiti od "Victory davkov" povračilo od 25 do 40 7<, zato nova predloga določa, da naj bi se v ta namen pobiralo le Z%. in povračila naj se ukinejo. Dnigi da^1 ki naj bi ostali skoro v isti višini, kakor dosedaj na dohodke in zaslužke. Nova davčna lestvica bi bila 3 7c za "Victory davek" in 17% za naknadni (surtax) in za navadni (normalni) davek. Skupaj 20%. Naprimer, oseba, ki zasluži $50.00 na teden in je poročena brez otrok, bi plačevala pri tedenski plači, kakor sledi; $1.14 za "Victory davek"; za dohodninski davek pa $4.08, skupaj se bi taki osebi odtegnilo na teden $5.22. Ta novi načrt pravijo nie- (Dalje na 3. strani) -o- DVA CITATA IZ HITLERJEVE PROKLAMACIJE . 1. Nemška vojska se nahaja v srditem boju z zaroto new-yorskih in londonskih bank ter moskovskih Židov. 2: Kakor zadnjo zinf& so nam elementarne sile tudi zdaj iztrgale iz rok del(!) u-| spehov, ki so jih naši vojaki dosegli poleti. (Brez komentarja — JIC). ...... - - ,- . .. * ... - 4Mb »ifttt •••> ! Chicago, 22. febr. (JIC). — Dne 20. in 21. februarja je bil prirejen v Chicagu kongres a-meriških Hrvatov, katerega se je udeelžilo 927 registriranih delegatov. Kongresu so prisostvovali ban Hrvaške, dr. Ivan Šubašič, minister na razpoloženju, g. Sava Kosanovič, g. Zlatko Balo-kovič, predsednik slovenskega kongresa, g. Etbin Kristan, predsednik občine Chicago, mayor Kelly in senator Claude Pepper iz Floride. V svojem pozdravnem govoru je predsednik kongresa, g. Budkovič, naglasil lojalnost Hrvatov napram Zed in j enim dr-kvam in povdaril, da je ciij kongresa vseh Hrvatov zrušiti nacizem in fašizem ter podpirati borbo in odpor bratov v stari domovini. Mayor Kelly je v svojem govoru hvalil lojalnost Hrvatov mesta Chicago in dejal, da delajo sijajne napore v prid Amerike in so v vzgled vsem narodnim skupinam, iz katerih se sestavlja to veliko mesto. Ban Šubašič je opozarjal a-meriške Hrvate na njihove dolžnosti napram Ameriki. Vse hrvaške sile morajo biti na razpolago Ameriškim Zedinjenim Državam; v drugi vrsti pa borbi Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov ter njihovi osvoboditvi. Hrvati, ki so ponosni na svoje ime in svoj slovanski značaj, se morajo nasloniti na Balkan, na katerem bodo vsi Srbi Hrvati, Slovenci in Bolgari, živeli v svobodi — oprti na Rusijo in na druge slovanske sile na svetu. Naglašal je tudi, da se sedanji kongres odigrava v popolni svobodi in da mora biti radi tega na isti višini kakor stari hrvaški sabori v zdaj zasužnjeni stari domovini. S konstruktivnim delom bodo Hrvati odgovorili vsem onim, ki hočejo blatiti hrvaško ime. Pozdravnim govorom so sledili trije referati. Predsednik BudkoVič je v prvem referatu razložil položaj v Zedinjenih državah in borbo hrvaškega naroda v Jugoslaviji. Obsodil je ubojstva, ki so jih zagrešili ustaši nad bratskim srbskim narodom in izjavil, da je bodočnost južnih Slovanov nerazdružljiva in da morajo živeti v enotni svobodni narodni skupnosti. Opisal je v podrobnostih ogromni napor Hrvatov v Ameriki in vsega hrvaškega naroda v stari domovini, za zmago skupne zavezniške stva-iri.. Drugi referat — o Hrvatih v domovini — je prečital ban Hrvaške, g. dr. Ivan Šubašič. Napravil je globok zgodovinski pregled demokratskih tradicij hrvaškega naroda in njegovih bojev za zmago demokratične-jga načina vladanja, odnajsta- i rejših časov pa do danes. Poka-i zal je, da je že najstarejša organizacija rodbine, vaškega življenja, župe, banovine in kraljestva, temeljila na demokratičnih načelih. Demokracija je prirojena lastnost Hrvatov i in sploh vseh Slovanov. Demokratične sile v hrvaškem narodu dosegajo zdaj velike kon-I struktivne rezultate in podpirajo dr. Vladka Mačeka v odkritem boju proti nacizmu in fašizmu, proti kvizlingom in*nji-hovim pomagačem. Tretji referat govori o ciljih hrvaškega kongresa za bodočnost; ta referat vsebuje večje itevilo "konkretnih načrtov za bodoče tfetov&flje kongresa, ki ftora postati forum ameriških Hrvatov. Prečital ga je hrvaški izseljenik, g. Ladešič. Prvi dan je pozdravil kongres tudi minister na razpoloženju, g. Sava Kosanovič, go-. voreč o idejah in smernicah sedanjih bojev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji in o potrebi sloge v boju proti fašizmu in nacizmii. Predsednik vseslp-vanskega kongresa, g. Leo Krz-nicki, je pozdravil kongres a-meriških Hrvatov v imenu vseh Slovanov v Zedinjenih državih in naglašal, da se danes nahaja v tvomicah ameriškega vojnega napora 55 odstotkov delavcev slovanskega pokolenja. G. | Etbin Kristan je v imenu ameriških Slovencev pozdravil kongres in dejal, da je skupni cilj j vseh Slovanov v sedanjih bojih zmaga nad fašizmom. Slovenci se bore za svobodno, zedinjeno Slovenijo v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ničesar ne zahtevamo, je izjavil g. Kristan, česar ne bi priznali vsakomur. G. Frano Pctrinovič v imenu južno-ameriških Hrvatov, g. Magazinovič v imenu jugoslovanskih pomorščakov in bolgarski delegat Pirinski v imenu Bolgarov, so tudi naslovili kongresu svoje pozdrave. Važen govor je imel na kongresu senator Floride, g. Claude Pepper; obrazložil je glavne cilje Amerike v vojni in v miru. Pozval je vse Ame-rikance, katerega koli poko-ljenja, naj se zedinijo v boju za svobodo in neodvisnost. Ostro je obsodil politični in nazorni izolacionizem in izjavil, da je Amerika odločena, zmagati v tej vojni in doprinesti vse potrebne žrtve in napore za zgradbo trajnega miru. Zaključil je z željo, da bi mila Hrvaška, obenem s Slovenijo in Srbijo, dosegla svobodo in v sredini svobodnih narodov, v novem svobodnem svetu, zavzela ono mesto, ki ji prietoja. Naprej D3 tem potu naporov in bodite uverjeni, j da vam bodo prinesli bogatih i sadov! (Dalje na 4. strani) ZAMORCI POMAGAJO ZAVEZNIKOM KUPUJTE VOJNE c BONDEI Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. marca 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ^ Ustanovljen lela 1831 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 i-^i - Naročnin« Za celo leto —-$6.00 Za pol leta _- 3.00 Za četrt leta_____1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto-$7.00 Za pol leta- 3.50 Za četrt leta _-2.00 Posamezna Številka ■ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 i r Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone^CANAL 5544 Subscription: For one year__—$6.00 For half a year--■ 3.00 For three months-----1«75 Chicago. Canada and Europe: For one year-__$7.00 For half a year . . , , 3.50 For three months--— 2 00 Single copy-—— 3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni »trani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne oxixa. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._— NEKORISTNA UGIBANJA ljubni Amerikanci za Hitlerjev suženjski red biti ne moremo. Vsak red je za enkrat boljši od Hitlerjevega. Vrnimo se k ugibanju. Ugibanja zakaj ni bilo Stalina pri posvetovanju v Casablanci in vse sušljanje v zvezi je voda na Hitlerjev mlin. Ta šepetanja imajo namen dvigniti proti Rusiji sumničenje, češ, ko bodo premagali Nemce, bodo diktirali svoj mir drugim. Recimo, da bi bilo tako, kar pa za enkrat nihče ne more trditi, da bo. Ali naj zdaj, dokler berlinski gad še ni premagan in ne uničen, proti njemu popustimo v boju in začnemo obrekovati Ruse, ko se vendar borijo najodločneje proti istemu sovražniku Hitlerju, kakor se mi? Ali bi ne bil tak korak nespameten? In še kako! Kakšen bo Stalin jutri in njegovi Rusi, je vprašanje jutrišnjega dneva. Danes moramo gledati le na Stalina in Rusijo tako, kakoršna sta danes. In danes je bil Stalin in njegova Rusija taka, da je rešila svet pri Stalin-gradu in ob Volgi pred Hitlerjem. Kdor ni slep mora priznati, da bi Hitler danes stal že v Bagdadu in morda v Indiji, da ni bilo ruskih zmag pri Stalingradu in ob Volgi. Zato ne ugibajmo o Stalinu in Rusiji, ker taka ugibanja so škodljiva, ker rušijo med zavezniki medsebojno zaupanje, že danes, ko nobene nevarnosti ne vzroka ni zato, danes, ko je treba še vedno najtesnejšega sodelovanja v boju proti sodobnim Nemcem, ki so se izkazali baš v tej vojski za najnižje in najbolj sadistične satanske barbarje. Ugibajmo na vso moč pa, kako bomo in to čimpreje ugonobili krvavega Hitlerja in njegov suženjski nečloveški red! mmm PODRUŽNICA ŠTEV. 20, JPOSS Pueblo, Colo. Podružnica št. 20 JPO-SS. Pueblo. Colo., naznanja, da se bo vršila javna seja podružnice v nedeljo dne 7. marca 1943 v dvorani društva Sv. Jožefa (St. Joseph Hall). Pričete k seje ob 2 uri popoldne. Na to sejo ste vabljeni vsi izvoljeni zastopniki in zastopnice, vsi uradniki in uradnice, in vsi posamezni člani in članice vseh pueblskih slovenskih društev in klubov, brez izjeme. To pomeni, da so vabljeni zastopniki, uradniki in posamezno članstvo podpornih, cerkvenih in prosvetnih društev. Na tej seji bo izvoljen novi odbor za podružnico št. 20. JPO-SS.. ki bo deloval tekom leta 1043. Domenili se bomo in dalje določili smernice za nadaljno delo podružnice tekom leta 1943. Namen podružnice je. kakor veste, finančna pomoč bednim rojakom v stari domovini, katere je sedanja vojna postavila mod največje reveže sveta. Dolžnost je moja, dolžnost je tvoja, dragi rojak in rojakinja, dolžnost je vseh nas. da priskočimo na pomoč in storimo svojo dolžnost, vsi brez izjeme. Zato pa pridite na sejo vsi v nedeljo 7. marca ob 2 uri popoldne v dvorano društva Sv. Jožefa. Na veselici skupnih slovenskih društev in klubov za Jugoslovanski relif SS., ki se je vršila v dvorani društva Sv. Jožefa se je naredilo čistega dobička $286.77. Najlepšo zahvalo ob tej priliki izrekam v imenu podružnice vsem onim, ki so pomagali pri tej veselici na en ali drugi način. Posebno se pa zahvalimo društvu Sv. Jožefa, ki je dalo na razpolago dvorano brezplačno, kakor tudi Mr. Bernard Jerman-ovem Orchestru, ki je za to veselico brezplačno igral, in s tem pripomogel, da se je za naše reveže toliko več naredilo. Še veliko več bi se lahko naredilo ob takih prilikah, ako bi se rojaki zavedali svojih človeških dolžnosti napram svojemu bližnjemu. V mislih imam vas, ki niste bili pričujoči ; slovenskih trgovcev, salo-n&rjev in ( obrtnfkov, in farmarjev ni bilo tam, izvzemši par teh, par onih. Rojaki to ni prav! Kakor je dolžnost naša, tako je tudi dolžnost vaša! Zato pa glejte, da se v bodoče takih in jednakih prireditev, kjerkoli se vršijo, za pomoč našemu bednemu narodu v stari domovini udeležite in s svojo navzočnostjo pripomorete k večjemu uspehu. — Da ste mi zdravi! John Germ IZ SLOVENSKE FARMAR-SKE PRESTOLICE WiJlard, Wis- Mr. John Bayuk, ki je bil pred časom operiran, je še vedno bolan, a zdravje se mu polagoma obrača na bolje. Prijatelji mu žele popolnega okrevanja, kar Bog daj ! Mr. Joseph Tolenij je čistil hlev, pa je spodrsnil in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Tudi njemu želimo, da se kmalu pozdravi. Gospod Albert, ki je bil dalj časa med nami in smo ga vsi tako radi' imeli, je zapustil Willard jn se poslovil od nas. Dragi nam Albert, še enkrat naš najprisrčnejši Z Bogom! Prošnja5 — Kakor vam je znano, je sedaj kampanja Am. Slovenca1 fca pridobivanje novih naročnikov. Meni je pred- pisano, da moram dobiti pet novih. Da jih dobim, pomagajte mi vi, cenjeni rojaki v Willardu in okolici. Lepo pozdravlja vse tudvif Peru®hek. ZA RDEČI KRIŽ New York, N. Y. j Mesec marec je določen za kampanjo Ameriškega Rdečega Križa za nabiranje članov za 1943 ter za pobiranje prispevkov. In ker vsi po vojni prizadeti narodi ravno od A-meriškega Rdečega Križa pričakujejo prvo in najnujnejšo pomoč, mora biti vsakomur jasno, da čakajo to dobrodelno organizacijo velike in težke naloge, katere pa bo mogla le tedaj izvršiti, ako bo imela zadostna denarna sredstva na razpolago. Direkcija ARK si je stavila za syojo nalogo, da letos zbere 125 milijonov dolarjev za> za fcvoje bodoče delo. Od te ogromne vsote mora naš veliki New York prispevati skoro 13 milijonov, kar tudi za naše veliko mesto ni igrača. Na vsakega prebivalca brez ozira na starost in spol pride nekako $1.80. Da pa bo mogoče doseči tako veliko kvoto so se vsi deli mesta dobro organizirali. Organizirani so tudi narodnostni odbori; blizu "50 jih je. Tudi Slovenci imamo svojega. Na pobudo podpisanega, ki je od direkcije ARK dobil poziv in pooblastilo za ustanovitev takega odbora, je bil na zadnji seji Združenih slov. društev velikega New Yorka izbran odbor ARK z nalogo, da organizira in vodi slovenski del kampanje. V tem odboru so: Ludvik Muc, Maks Peshel, Miss Hedy Pelich, Rev. Pius Petrič, Mrs. Helen Corel, Ivan Ručigaj, Aljoša Furlan, Fr. Urbančič in podpisali. Ta odbor je sklenil, da vrši svoje delo potom naših lokalnih društev, njihovih sej, za-/ bav in drugili prireditev, a da--lje pa tudi s pobiranjem prispevkov po hišah in tovarnah, kjer je naš živelj motnejše zastopan. Oddeljeni rojaki in rojakinje in oni, ki hi slučajno ne prišli na seje in drocre na^e prireditve v tekočem mesecu, so pa naprošeni, da pošljejo svoj prispevek na pooblaščenega zastopnika ARK — Leo Zakrajšek-a. 302 E. 72nd St., New York, N. Y., kjer je uraden naslov tega odbora, ali pa naj pošljejo svoj prispevek na tajnika ali tajnico svojega društva, kajti vsi tajniki(ce) so pooblaščeni za prejemanje prispevkov. Tako ima vsakdo priliko, da brez težave izvrši svojo dolžnost do te humanitarne ameriške institucije. Oni. ki prispeva $1.00 ali več, s tem postane tudi član ARK in zato dobi člansko izkaznico in poseben znak Rdečega Križa. Da pa dobi naselbina čim največjo pobudo ,za to kampanjo, priredi naš odbor po-, seben informativen sestanek v Slovenskem domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, v nedeljo popoldne, 7. marca. Začetek ob pol štirih. Vstopnine ne bo nobene. Vsakdo je vabljen in dobrodošel. Pridite gotovo in pridite točno! Naša pevska zbora — "Domovina" in "Slo- DOGODKI foed Slovenci pti ^ Ameriki. _ J van" — ter naši Tamburaši so naprošeni, da nastopijo z nekaj komadi in tako napravijo prireditev privlačnejšo in zanimivejšo. Ker bodo nekateri naši rojaki in rojakinje dobili poziv na prispevanje tudi od drugih strani, so naprošeni, da letos prispevajo v naš slovenski fond ARX, ker se to pot lahko vodijo računi o tem, koliko je kaka narodnost prispevala. Zato je v našem narodnem interesu, da bo znesek naših skupnih prispevkov čim večji. Rojaki! V tem slučaju gre za našo Ameriko, katere državljani smo. Pokažimo svojo lojalnost do nje in svoje popolno sodelovanje z njenim vojnim prizadevanjem z dejanji ! Ne pozabimo, da nam je bila Amerika dobra, da nam je dala varnega zavetja in dobrega kruha, svojo svobodo in tudi svoje državljanstvo ter da je zato upravičena do naše največje podpore! Leo Z&krajsek. POLN CEKAR NOVIC IZ AMERIŠKE VRHNIKE IN BOROVNICE Waukegan &. North Chicago, III. Dne 4. feb. se je oglasila božja poslanska smrt v naši naselbini in nam pokosila tukajšnjega rojaka Johna Leb-na, 1022 McAlister Ave., sta-1 rega 44 let. Bil je samski. V Ameriko je prišel, ko je bil 8 let star. Doma je bil iz vasi Dvor, fara Polhov gradeč, na Gorenjskem, po domače Cpi-novega Toneta sin. Dne 4. feb. so ga odpeljali v bolnišnico sv. Terezije, kjer je še isti dan umrl vsled srčne napake, prej pa je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Na mrtvaškem odru Ajfežal v Ne-maničevem pogrt^M^^avo-du. Pripravno, pa ul^^vale-vredno je za našo m^Bbino, da imamo pogrebnika domačina, in tako postrežljivega kot je Mr. Nemanič. Zato: |Svoji k svojim! Pogreb se je vršil 6. februarja. Pokojni )e bil član dr. Marije Pomagaj 79, KSKJ; članstvo se je udeležilo pogreba v lepem številu in s zastavami. Udeležilo pa se je tudi dr. sv. Jožefa 5&, KSKJ in dr. sv. Ane 127, KSKJ s zastavami. Ko je Rev. M. J. Hiti opravil pogrebno sv. mašo za pokojnega, je imel ob rakvi lep govor: tudi je šel in opravil za pokojnim zadnje pogrebne molitve na Ascension pokopališču, kljub tako slabemu vremenu in sneženim zametom, da skoraj drug drugega nismo mogli videti. Pokojni John Leben zapušča tu-' kaj dve sestri: Mrs. Frances Grčar in Mrs. Louise Kound, obe v North Chicagi. Mr. in Mrs. Urh, 1532 10th St. sta bila 19. jan. telegrafič-no obveščena, da je bil njun sin Fred ranjen v jugozapad-nem pacifiškem okrožju. Kako je bil ranjen, poročilo ne omenja. Dne 3. feb. pa je vojni oddelek omenjeno družino pismeno obvestil, da je 15. jan. Pfc. Fred J. Urhovo stanje bilo prilično boljše. Zadnje pismo, ki ga je sam pisal staršem, je bilo odposlano 14. (Nadaljevanje z 4. strani) Zlatoporočenca zadeta Cleveland, O. — Pred tednom dni je neki avtomobil zadel Mr. in Mrs. John Perko, 774 E. 156 St., ko sta bila rav- 1 no na potu v cerkev Marije Vnebovzete. Odpeljali so ju v Emergency kliniko, kjer sta v zelo kritičnem stanju in obiski niso dovoljeni. Ponesrečeni zakonski par je komaj par •tednov prej obhajal zlato poroko. Rojenice! West Pullman, 111. — Zopet se je tukaj mudila štorklja. To pot se je oglasila pri Mr. in Mrs. Anton Jakša in jima pustila prav zalo punčko. Mati in deklica se prav dobro počutita. Oče je sin tako tukaj, kakor tudi v Jolietu dobro poznanega Mr. Antona Jakša, Sr., ki je tudi naročnik Am. Slovenca. Mati je pa hčer tukaj dobro poznane Mrs. Rose Sodac. — Iskrene častitke! —. Martin Golobic. 35 letnica poroke Chicago, 111. — Odlični slovenski par Mr. in Mrs. Frank Grill, lastnika pralnice "Parkview", praznujeta te dni 35. letnico, kar sta se vzela. Vzgojila sta dve hčeri, ki sta poročeni,, in dva sina, ki sta zdaj pri vojakih. Starejši, Charles, je bil doma poslovodja pralnice, sedaj pa je sergeant; mlajši, Dr. Frank Grill, je pa vojaški zdravnik v činu dru-vojaški zdravnik v činu lieutenanta. V nedeljo 7. za slavljenca slovesna sveta maša v cerkvi Sv. Štefana; naročila sta jo sinova. — Obema slavijencema iskreno častita-mo in jima želimo, da bi ju Bog ohranil zdrava, vesela in srečna še dolgo, dolgo! TARZAN (655) OVIRA (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs nesel. 'Žalostno je Tarzan pregledoval skrivnostno obrežje, na katerem je bila žbrana njegova mala družba. Takoj ob obrežju se je razprostiral teman gozd. Je li v gozdu ohranjujoča hrana, ali smrtna nevarnost? On mora videti! __________________ Ko se je približal divje zarastli goščavi. se je ustavil. Brez svojega bodala se najbrže ne bo mogel yrnitij J ALONE, MIS : HELPLESS PROTEGES COULD NEVER SURVIVE. Njegovi rešenci bi sami gotovo ne ostali Dri življenju. Ljudje so ugibali in bodo ugibali o vseh mogočih zadevah in rečeh, dokler bodo na svetu. Ugibanja so mnogokrat potrebna in važna, saj ravno iz ugibanj o raznih stvareh, se more pripraviti načrte za ne jasno bodočnost. Imajo pa tudi ugibanja svoje značaje in celo tudi take, ki so škodljivi, zlasti v takih važnih časih, v kakoršnih svet živi danes. Sestanek med Churchillom in Rooseveltom v Casablanci v zapadni Afriki je bil poseben zgodovinski dogodek. Bil je iznenadenje za vse politične kroge, najbolj pa kajpada za politične kroge osišča. Te posebno skrbi in zanima vsak korak, ki ga napravi kak vodilni državnik demokratičnih držav. In to, da prideta dva vodilna državnika iz nasprotnega tabora in imata pred nosom osiščnih diktatorjev sestanek in kujeta politično in vojno strategijo proti osišcii. pač ni mala reč za dva taka fašistična petelina, kakor sta Hitler in Mussolini. Vse to je razumljivo. Razumljive pa nam morajo biti še druge stvari. Nemčija se ni pripravljala na to vojno tekom zadnjih dvajset let samo s topovi, ppdmomicami, bombniki in tanki. Nemčija je pripravljala za vojno tudi druga sredstva. Nadvse spretno je Nemčija znala organizirati po vsem svetu svoje petokolonstvo. O tem smo že mnogo brali. Peto-kolonstvo, ki obstoji v glavnem v tem, da pregleduje in pripravlja s spretno pripravljeno sušljajočo propagando pot svojemu namenu ima svoj glavni stan v Berlinu in njen pokrovitelj in režiser je znani Dr. Goebbeis. Ta propaganda je v Angliji in Združenih državah sicer dobro omejevana, vendar še prihaja tu in tam po razpokah in raznih luknjah na dan, kakor ščurki. Nikjer ne veš, kje in iz katere luknje zna priti nazijski ščurek. Spretno nastopajo. Vmes pa zastrupljajo javnost z raznimi izmišljenimi govoricami, ki so škodljivega značaja. Po sestanku v Casablanci so ti ščurki prilezli iz vseh mogočih lukenj in razpok in na enkrat so se začele širiti opazke, celo po ameriškem tisku, eeš, zakaj ni bilo zraven poleg Churchilla in Roosevelta tudi Stalina? Vidite, so povdarjali, Stalin ima nekaj v rokavu. Ta zviti lisjak nekaj pripravlja. In svet.je o tem sušljai in govoril. Nismo toliko govorili o sestanku med Churchillom in Rooseveltom, ampak le zakaj ni bilo poleg tudi brkatega Josefa Stalina. To je zanimalo nas. Zakaj ? Ali je to glavno? Kaj še. Pa zakaj svet samo o tem ugiba in govori. Propaganda ga k temu zavaja. In posledice? Nič dobre niso. Zakaj pa naj bi propagandistična strategija to vprašanje, zakaj ni bilo poleg Stalina tako povdarjala? Ali ste slepi? Stalin je vodja sovjetske Rusije. Ta Rusija za zapadni svet res ni bila popularnega značaja. Saj vemo, kaj je Stalin delal prejšnja leta. Josef je pač diktator, ki zna biti' skrajno neusmiljen. Mi smo že večkrat zapisali, ko sta trčila skupaj Stalin in Hitler, da sta trčila skupaj dva od sile razborita petelina. Za nas druge ni drugega, kakor le\iz-bera, če se dva hudiča tepeta, kateri izmed nju bi bil boljši za nas. Hitlerja poznamo. Njegova zmaga pomeni za vse druge le smrt in grob. Stalin vsekakor, dasi trd in odločen diktator vsaj ni tak kar se tiče slovanskih dežel. Well, malp okence je v tem upanju, skozi katerega piha veter neke bodočnosti vsaj za nas Slovane in veliki tepci bi morali biti, če bi se ne odločili vsaj za to okence, ker pod Hitlerjem ni 110-• benega okenca, pač pa le črna tema in grob. Iz istega stališča so z Rusijo tudi drugi. In celo pogodbe imajo z njo. Kajti prva nevarnost in glavna nevarnost v svetu za demokracijo in za vsak demokratičen red v svetu je Hitler in njegov krvavi nazijski red. Zato velja boj zdaj le njemu. Njegov red in njega je treba uničiti in dokler ne bo uničen, na svetu ne bo miru, ker v takih razmerah miru biti ne more. To omenjamo le iz razloga, da pokažemo, zakaj se v tem gigantskem boju rajši nagibamo na stran Stalina, kakor na stran Hitlerja. V grob nočemo in v Hitlerjevem redu je določen za slovanstvo le samo in samo črni grob. V Hitlerjevem redu je določen le samo in samo črni grob tudi za vsako demokracijo in svobodo, zato tudi kot svobodo- Slovenski zdravnik Cleveland, O. — V petek 26. feb. je mladi Slovenec William H. Jerich, iz fare Sv. Lovrenca, graduiral na Western Reserve univerzi in prejel naslov doktorja vsega zdravilstva. Rojen je bil v Clevelan-du (New;burg) 5. jan. 1917. Po dokončani farni ljudski šoli je hodil dve leti v South Heights High School, dve leti v Cathedral Latin School, štiri leta na Ohio University in štiri leta na Western Reserve I University. Takoj po gradua-I ciji mora Dr. Jerich iti v vojaško «lužbo. Novemu zdravniku rojaku častitamo! c Smrtna kosa New; York City, N. Y. — V torek 23. feb. je po dolgi in mučni bolezni umrla v starosti 57 let rojakinja Mrs. Cecilija Pfeifer. Rojena je bila v Domžalah. Pred 37 leti je prišla v Ameriko in je ves čas Živela v New Yorku. Dne 25. feb. se je brala zanjo maša zadušnica v slovenski cerkvi Sv. Cirila, na Osmi, nakar so jo pokopali na Calvary pokopališču. R. I. P.! AS HE NEARED THE WILDERNESS, HE HALTE0. WITH- % OUT HIS KNIFE FOH -I J DEFENSE WE MIGHT NOT RETURN. GRAVELY TARZAN SURVEYED THE MY3TESIOUS SHORE WHERE «« LITTLE BAND HAD BEEN CAST UP. BEYOND ; THE BEACH LAY A DARK FOREST. . WAS THERE FOOD THERE-- OR DEADLY PERILS? HE MUST SEE/ T Četrtek, 4. marca 1943 ^ lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. * Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 1848 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois . " -: * 'k '' . ^m^T*?? ^ngl'ike,m zbirajo Upadle odrexke špage in »trikov in jih potem zvijajo v krogle m oddajajo oblastem, ki shirajo te veziia za vojaške namene. »••••.««M.M,MMtMft(M#|ttM#(#|ft|HM#t(|(|4j(fMftl "RUSIJA BO DIKTIRALA MIR" P. A. DAJTE KNJIGE ZA VOJAKE ~ ' ! (Dalje)] Tistim, ki imajo in razširjajo to prepričanje, se zelo mudi a to propagando. Težko je za enkrat de reči, če prihaja iniciativa za to propagando res naravnost iz Moskve, ali samo iz notranje potrebe teh propagandistov. Da pa je te vrste propaganda na delu, o tem ne more biti nobenega dvoma. Deluje pa ta propaganda na obojno plat — negativno in pozitivno. Negativno delo te propa-, gande je v tem, da se podira zaupanje v vse načrte in namene Amerike in Anglije, v vse izjave teh dveh sil, pa naj že bo Atlantski Charter, napovedovanje druge fronte, ali kar je še takega. Ko se. podirajo take reči, se morajo obenem seveda tudi podreti vse nade podjarmljenih narodov v ti dve zavezniški sili in takoj se poderejo tudi vsa snovanja zastopnikov teh narodov, ki so med nami tu v A-meriki, v Londonu, na bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki, in tako dalje. Veliko slišimo in beremo o teh snovanjih, toda po prepričanju prej o-menjenih propagandistov so to vse zgolj prazne mam je, zakaj — odločila bo končno SAMO Rusija . . . ) V pozitivnem smislu deluje ta propaganda na to, da se ja vsi pojavi ruskih simpatij med podjarmljenimi narodi v Evropi vzamejo za očiten dokaz in potrditev mnenja, da bo Rusija, in sicer sama, diktirala mir. Vzemimo to, kar nam je najbližje, »položjaj (v Jugoslavija, prav posebej v Sloveniji. Kdor ve, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi Slovani, in de to, da so tudi Rusi Slovani, se ne more preveč čuditi, ako je tam v domovini veliko simpatij za Rusijo. Mi ne moremo verjeti, da je bilo treba šele kakega partizanskega gibanja da so te simpatije prišle na dan. Te simpatije so nam že same po sebi prirojene, toliko bolj so< morale vzplamteti v okoliščinah, kakoršne so danes. Jugoslavija je bila v zavezniškem svetu med vsemi podjarmljenimi deželami v najbolj žarki luči kot dežela junaškega naroda, preden je prišlo na dan vse o nastopanju partizanov. Kot taka je uži-vla Jugoslavija velik kredit in imela veliko upanja, da bo pri Zaveznikih upoštevana kot komaj kaka druga evropska država. Gotovo je bilo in je v interesu vseh jugoslovansko čudečih ljudi, da bi tako tudi ostalo. Ko so se pojavili partizani na pozornici kot boritelji za svobodo v okupiranem o-zemlju, je nastala nevarnost za cepitev moči, ki ne more biti nikomur drugemu v korist kc osišču samemu. Ne vem, če je bil to največji kozel, ki so ga ustrelili uradni krogi jugoslovanske delegacije v inozemstvu, da so sprva skušali nekako prikriti ta notranji razkol v domovini in so nekaj časa govorili le o "guerilcih" na-* mesto da bi jih bili takoj razcepili v svojih poročilih v Mčetnike" in "partizane". So pač Agenda upali, da se bo dala ta razklanost premestiti z notranjimi napori, preden bo stvar prišla v javnost in postavila Jugoslavijo v drugačno luč. To upanje je bilo menda popolnoma neutemeljeno, pa če bi ga tudi kaj bilo, so ga izjalovili tišti, ki verujejo v samo rusko diktiranje miru. Ne samo, da je morala vsa notranja razklanost v Jugoslaviji' v javnost/ še stališče 'je bilo .takoj treba zavzeti ZA partizane in PROTI Mihajloviču t Tako se je morala jugoslovanska notranja razklanost zane sti tudi med nas v Ameriki in sicer na način, da je zvedela zanjo tudi Rusija in je s tem .dobila oporo v svojih načrtih za bodočnost — če jih namreč res kaj ima posebej in brez ozira na ostale svoje Zavez-nice . . . - Ali je taka politika brezglava ali ni? Ali moremo v takem ozračju kaj resnega delati za premostitev raznih/ nasprotij med malimi in velikimi zavezniki? Ali ne bi vsaj počakali, da bi videli, če se bo tudi jugoslovanski svet na bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki odločil za partizansko stvar in začel grditi Mihajloviča. Berite "Bazovico" iz Egipta, berite "Slovenski List" iz Argentine — tam ni partizanskih proslav! Tam ni organizacij, ki bi se izjavljale za partizane, tam tudi ni posameznikov, ki bi pošiljali v kak Bihač pozdravne telegrame. Zakaj morajo biti take reči ravno med nami V Efciptu je "Bazovica" ki je glasilo PRIMORSKIH SLOVENCEV, za katere nam najbolj gre, pa ji še ni prišlo na misel, da je rešitev Pri-morja v partizanskem gibanju. V Južni Ameriki so tudi zlasti PRIMORSKI SLOVENCI krepko organizirani, pa tudi še niso prelomili z vsem, ker se nam je zdelo pametno pred kratkim, in se ni niso oprijeli novih gesel, o katerih se še nič ne ve, kako se bodo obnesla. Pri nas pa mora biti vse to drugače, vsekako zato, ker so si nekateri vtepli v glavo, da bo samo Rusija diktirala mir in da je treba od naše strani na vae načine gladiti pot do iega SAMO ruskega diktira-nja miru . , . Rusija morda res ima take skušnjave, ki jim ^ bo podlegla, ako ji bodo šanse ugodne. Te šanse pa postajajo ugodne ne samo radi zmag ruskega o-rožja, ampak tudi radi zmag ruske SOVJETSKE, KOMUNISTIČNE mentalitete, ki se širi po svetu. Saj se te dni ču-je, da je ruska vlada uradno zahtevala od jugoslovanske vlade, naj zataji Mihajloviča in prepusti vso osvobodilno delo — partizanom. Kaj to pomeni za končno ureditev Ejvrope po vojni . . . ?? Kakšno upanje naj si ob takih poročilih delajo tisti med nami, ki so prepričani, "da bo Rusija po tej vojni drugačna"? Isto velja glede stališča partizanov v Jugoslaviji, posebej v Sloveniji. Dovolj zvemo, kako vsaj nekateri med njimi ženejo boljševiške metode v ospredeje, in to ne - napram Italijanom in Nemcem, ampak proti lastnim ljudem _ SLOVENCEM ! Rekel sem: NEKATERI med njimi, zakaj tudi jaz sem prepričan, da je resnično, kar se vsestransko poudarja, da je med partizani le nek odstotek komunistov. Toda če brez pridržka proslavljamo partizane in jim pošiljamo telegrame in jim dajemo zaupnice na shodih in sestankih, s tem pač damo najboljšo oporo njihovemu početju in njihovim "podvigom" ter v njih utrjujemo vero, da se je treba predvsem prikupiti Rusiji, ki bo — diktirala mir . „ . S tem hote ali nehote naga-njamo še ostale odstotke v boljševiško mišljenje, boljševiške vrste in v boljševiške metode. Če ravnamo tako v dobri veri, bo dobro, da se malo ustavimo in razmislimo u-mestnost svojega početja. Kdor pa misli in je prepričan, da bo res edino prav, ako na koncu konca Rusija SAjMA diktira mir/tisti na j rajši) vrže že sedaj*^ vsako krinko z "obraza in naravnost pove, da pac »impatizira s komunizmom in ga želi po vojni po vsej Evro- ................"wnfflsr AtoEftikXtekt štbvktožt OTROCI NAKLADAJO ŠPAGO MM«M*M*»M«MMMtM(*»MtM«MH*»M*t*MMM*»*t»M«tMMMM**t*l »•••*»n»**t*M«M**M«t*«*MM«MMHtMMWHM«HMMH(Mt»«MMtMt«H| <3 NAROČITE, IN ČITAJTE Dne 5. »anuarja započela je letošnja kampanja za nabiranje knjig za vojake, pod imenom "1943 Victory Book Campaign". Cilj je zbrati vsaj 10,000,000 knjig. Pri letošnji kampanji se polaga naglas zlasti na kakovost knjig. Franklin F. Adams znani pisatelj in so-predsednik kampanje, je izjavil: "Fantje radi čitajo ravno ono vrsto knjig, ki jih ljudje čitajo doma. Kadar čitate kako dobro knjigo, ki jo uživate, si lahko predstavljate, da bi jo tudi vojaki radi čitali. Ko ste jo prečitali, naj ta knjiga postane Victory Book. Pa boste gotovi, da jo bo kak Vaš prijatelj izmed vojakov, naj bo v Afriki ali na Guadalcanalu, tudi rad preči-tal." Lanski pogon za nabiranje knjig za vojake se je raztezal skozi dobo desetih mesecev. Letos pa odbor upa, da doseže popolen uspeh že tekom dveh mesecev. L. 1942 so ljudje prispevali več kot 11,-000,000 knjih za razdelitev v vse kraje sveta, skoraj polovica te knjig pa ni bila za rabo, ker je predstavljala vrsto knjig, ki jih poprečni vojak ne čita. Vojaki najrajši čitajo nove knjige, ki so najbolj poljudne, takozvane "best sellers", naj bodo romani ali kaj drugega, detektivske povesti in šaljive knjige. Nekateri ljubijo tudi pesmi in Shakespeare-ja, drugi dajejo prednost knjigam, spisanim od ameriških dopisnikov v inozemstvu, katere knjige opisujejo politični položaj v tej alroni deželi. Precej se povprašuje tudi za tehnične knjige, nedavno izdane, ki so v pomoč za napredek v vojski. Kar vojaki ne marajo po izjavah knjižničarjev v vojaških taboriščih, so take knjige kot na pr. "Državni papirji Gro-ver fcleveflan-iV', navocfola za ženska dela ali pa učne knjige za matematiko, ki so bile izdane pred kakimi 50 leti. Voditelji kampanje zato naprošajo občinstvo, naj ne izpraznijo podstrešja in kleti od nepotrebnih knjig, marveč naj prispevajo knjige, ki bi ji sami čitali. Zato naj velja geslo: "Knjiga, ki bi jo radi sami držali, je dobra za vojake." Odbor je začel svojo kampanjo s sledečo izjavo: "Dobra knjiga je za dobro razpoloženje vojakov ravno tako potrebna kakor projekti! za fronto. Taka knjiga 3e lahko bavi z vojno ali pa z mirom, lahko seže od vprašanj sedanjega Časa nazaj v zgodovino ali življenjepis, knjiga more biti zabavna ali resna, more dajati važne tehnične informacije za napredovanje v vojski ali mornarici oziroma v kasnejšem civilnem življenju. Pred vsem pa naj ne bo preveč obrabljena knjiga, cunja-sta in umazana. Prva funkcija vsake knjige je, da jo kdo čita. Le knjige v dobrem stanju so za rabo. "Kot orožje v vojni idej, ima knjiga svoje mesto v tej vojni. Naši vojskovodje jo smatrajo kot važen del vojne opreme. Naša svrha je preskrbovati vojake z dobrimi knjigami. Mi hočemo dobiti knjige tudi za USO središča izven vojaških taborov, kakor tudi za knjižnice ameriške trgovske mornarice, končno pa tudi za moške, ženske in otroke v obrambenih pokrajinah kjer je sovražnik tamošnje knjižnice. Organizacije^ ki podpirajo letošnjo Victory Book Campaign, so Ameriško knjižničarsko u druženje, Ameriški Rdeči Križ in USO, kakor tudi druge organizacije, kot so National Catholic Community Service, J e wish Welfare Board, Salvation Army, in National Travelers Aid Association. Knjige se lahko prispevajo vsaiki izmed omenjenih organizacij, kakor tudi vsakemu klubu, cerkvi ali pa kaki drugi javni organizaciji, ki jih naprej odpošlje centralnemu nabirališču. Common Council — FLIS SOVJETI DOBILI OKLOPNI VLAK V DARILO Prebivalstvo sovjetske armenske republike je s kolaklami nabralo dovolj denarja, da je nabavilo za sovjetsko armado nov oklopni vlak. ki ga kaze gornja slika. pif ne samo v Rusiji. Bomo vsaj vedeli, s kom imamo o-praviti . . . . To se nam je zdelo potrebno povedati, preden se vdamo jtistim med nami, ki so tako goreči v svojem govorjenju, da bo — Rusija diktirala mir. Ako bi se izkazalo, da te besede ne zaležejo, si bo treba kupiti še kak glažek tinte! toTnono SPREJEMNI VEČER PRVI GOSPEJ KITAJSKE Washington, D. C. — Kitajsko poslaništvo je priredilo zadnji petek sijajni sprejemni večer in sijajno pojedino v po-čast gospe Čang Kajškove, ki se še vedno mudi na obisku v Washingtonu. Poročilo omenja, da se je udeležilo večerje in pojedine do 3000 ljudi. Pojedina je bila pripravljena zelo razkošno in serviral se je več vrst šampanjec, razni "cocktaili" in še drnge razne pijače. Navzoči so bila visoki uradniki s poslanici i*t čelu- vseh zavezniških narod d v, ki se v tej vojski borijo prdti osišču. JAPONCI BODO ZGRADILI PROGO IZ SINGAPORE DO KOREJE Delhi, Indija. — Potniki, ki so dospeli iz Malaje pripovedujejo, da bodo pričeli Japonci graditi železniško progo iz Singapore do Koreje, ob obali po kitajskem ozemlju. , -O—'- SEDEMNAJST VOJAŠKIH LETALCEV ZGUBILO ŽIVLJENJA V NEZGODAH Gasper, Wyo. — Deset vojaških letalcev se je smrtno ponesrečilo zadnji petek, ko je strmoglavil na zemljo vojaški štirimotorni bombnik nekaj milj severno od Gienrock, Wyo. Imena ponesrečencev še niso objavili. Slična nezgoda se je dogodila tudi v Floridi na Mor- DAVKI BODO ZNAŠALI OKROG 20% OD ZASLUŽKA (Nadaljevanje s 1. strani) govi zagovorniki je potreben Uz razloga, leer premnogi bi za naprej le težko plačevali dohodninske davke, ker draginja in druge zahteve jim poberejo denar sproti in jim ga v bodoče ne bo ostajalo za davke. V takem položaju bi vlada ne mogla kolektati davkov od premnogih ljudi. Zato novi jiačrt, da se bo davke odtegovale kar od zaslužka in delo-■ dajalci bodo morali potem istega oddajati vladi. Predstoječi davčni načrt ima, kakor zgleda n&jveč zagovornikov ker se vidi najbolj praktičen in izvedljiv. Načrtov je pa še več drugih, ker v kongresu nikdar ne manjka "junakov5*', • ki niso faikdar brez "načrtov", kadar gre za kake nove zadeve, toda premnogi načrti niti izvedljivi niso. Novi načrt seveda še ni sprejet in je odvisno od tega, če ga bo zbornica sprejela. Dodati mu znajo mogoče tudi še razne dodatke in spremembe. Na drugi strani se čuje* da sedanja davčna lestvica tudi ne bo zadostna za bodoče leto, ker vojni stroški vedno rastejo in novi bilijoni se bodo zahtevali za kritje vojnih stroškov. Novi način pobiranja ali od-tegovanje davkov od zaslužka bo povzročal velike sitnosti delodajalcem, ki bodo morali voditi posebne račune o tem in .'izdajati delavcev potrdila in razne izkaze. Tako je, vojni križ in njega težave padajo bolj in bolj na vse nas. -o- MILO ZA DRAGO "Ti, France, tvoja ušesa so Pa vsak dan daljša." France: "Kajne, iz mojih .ušes in iz tvoje pameti bi se dal napraviti kapitalen osel." rison Field blizu West Palm Beach, kjer je pet letalcev našlo smrt. Dva letalca pa sta našla smrt v državi Mississippi. DVANAJST GENERALOV Povišanje v popolnega generala je napravilo Dwight E. Eisenhower-j a dvanajstega A-merikanca, ki je dosegel ta naslov. Čudno, pa vendar resnično je, da niti George Washington, Andrew Jackson, Win-field Scott, niti nobeden drugi prvih poveljikov, ki so prinesli ameriški armadi slavo v prvih treh Vojnah, ni nikdar bil popolen general. Ulysses S. Grant je bil prvi, ki je dosegel to čast. Tisti, ki so prejeli ta naslov za ,njim, so sledili eden drugemu v naslednjem redu: William T. Sherman, Philip H. Sheridan, John J. Pershing, Tasker H. Bliss, Peyton C. March, Charles P. Summerall, Douglas Mac Arthur, Malin Craig, George C. Marshall, John L. Hines in Eisenhower. Bliss je umrl leta 1930. Hines je šel v pokoj leta 193£, toda je bil povišan v popolnega generala s posebnim kongresnim aktom leta 1940. Mac-Arthur je odstopil od povelj-ništva štaba leta 1935 kot general, toda je postal zopet major general, ko je bil poklican v aktivno službo na Filipinih. Povišali so ga v lieutenant generala, in 18. dec. 1941, takoj po izbruhu vojne, pa v popolnega generala. --o- AMERIŠKI BOMBNIKI BOMBARDIRAJO J APON CE Washington, D. C. — Mornariški department je objavil poročilo, da so ameriški bombniki zadnji petek učinkovito bombardirali nekatere aleutske o-toke in japonske postojanke na Solomonovih otokih. V več krajih so nastali obsežni požari po bombardiranju. Stran 3 1 SR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuj« očala 23 LBT IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenoa TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8<30 zvečer. mmmtmm ——— Stran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. marca 1943 Psi so bevskali, tekali v krogu na verigah, skakali na svoje kolibe in spet na tla. Umirili so se šele, ko je Lotta, druga hči, postavila pred vsakega torilce s krompirjem in kruhom. Potem je prišla Idalija s polnim predpasnikom pšenice in perutnina je začela živahno vreščati in plahutati. Ko je zadonel prvi klic, je vse z naglim plahutanjem hitelo na kup in se z glasnim kokotanjem in čivkanjem zgrinjalo okoli dekleta. Idalija je zagrabila polno pest iz predpasnika in z zaokroženim zamahom šumno zagnala zrnje. Kokoši so se razpršile, ko je težki zrnati dež udaril ob njihovo perje, golobje so grulili in brskali in pikali, urno kljuvaje, da bi dobili čim več zrn. Drugi so prišli prepozno, v velikih lokih so krožili po zraku in se spuščali na tla, kjer so dobili kak prostorček, ali pa so sedali dekletu na glavo in na rame, da bi ji kljuvali zrnje iz roke. Idalija je znova in znova sipala s polnimi rokami in vreščala, kadar so perutnina in golobje le preveč silili vanjo in ji kuštrali lase. Jan je krepko vlekel dim iz pipe in z očmi sledil neki račici, ki se je v gneči spla-šila in pustila, da so jo kavsale; puran je kavdral, povesil krila in jih vlekel po tleh ter se oblastno in prevzetno vrtel v krogu, kakor da bi bilo vse njegovo. Male, bele kokoši so bežale pred njegovimi zamahi, pa spet takoj na drugem rtiestu obstale in iskale izgubljeno zrnje. Ko je bil predpasnik prazen in po tleh do čistega vse pobrano, jo je vsa družba z zarodom vred odku-rila. Tu pa tam je zakikirikal petelin in pregledaval svojo družino. . Gospodinja je poklicala ljudi h kavi in potem je šel spet vsak po svojem delu. Jan je iztrkal ob robu Čevlja pipo in šel, da bi napregel. Za skednjem so se šalili hlapci in dekle; podili so se po sadovnjaku in plašili teleta, da so bezljala. Drugi so se pretepali z dolgimi preklami in se dražili. Spuščeni psi so bevskali konjem pod nogami. Šele ko se je žvenket kraguljcev oddaljil z dvorišča in bil vsak pri svojem delu, je na domačijo legel navadni pokoj in zapuščenost. Jan je zdaj zapel jermen na srednjo luknjo, da sta oba konja vlekla enakomerno. Plug je rezal novo brazdo in Jan je spet ostro pazil, da bi jo potegnil kar le moči ravno ob zadnji. Iste vrane so plahutale v enakomernih lokih po svetlem zraku, letale naprej in v črnih gručah padale na sveže zorano zemljo. Ravan se je zdaj širila vsa prostrana, tu gladka, tam preorana, z nizkimi, belimi, s slamo pokritimi hišicami. Tu in tam so stopali konji čez njive. Tudi posamezni ljudje so bili na polju, se sklanjali nad lopate in prekopavali zemljo. V veliki tišini je bilo slišati le žvenket bakrenih kraguljcev in z oddaljenega polja kratek klic nekega kmeta. Vsak je bil docela zaposlen s svojim delom. Liki be-gotni oblaki, ki so visoko nad njegovo glavo hiteli čez nebo, je potekal Janu dan brez posebnih doživljajev, po predpisu, nespremenljivo v kratkih razdobjih med jutrom, poldnem in večerom. In vse, kar je nezavedno čutil, je bila bolečina v roki, lepo vreme in delo novega konja, ki se je res trudil, da bi voljno delal # poleg drugega. 2ival je ponosno krivila vrat in oba konja sta pogumno grebla s kopiti in se v mehkih tleh kopala naprej, da jima je s hrbtov para vstajala. Kadar je Jan potegnil vajeti, je Rjaveč glodal železno bijpdo, ker še ni natanko poznal namenov svojega gospoda. Konja sta zdaj pa zdaj trčila s svojimi težkimi zadki drug ob drugega, kadar ju je prisilil, da sta na neravni zemlji morala obdržati pravo smer. Pri vsakem obratu sta krepko potegnila, potem pa začela vleči novo brazdo natančno tako kakor prejšnjo. Jan sploh ni pazil na to, kako je delo napredovalo in kdaj bo pri koncu; v možganih mu je ležalo prepričanje, da bo potem moral kjerkoli začeti zoova, da bo nato moral zamenjati plug z brano in potem brano z valjarjem. Globoko, podzavestno je čutil, da je poljsko delo nekaj, kar je Previdnost kot neizpremenljivo določila. Posli enega leta so se spet in spet brez konca ponavljali. Dan se je nehal narobe, kakor pa se je bil pričel. Kjer je zjutraj prihajalo svetli-kanje, je zdaj vstajal mrak; na zahodu se je mehko lesketalo in rožnati oblački so žareli v večerni zarji. Oblaki na nebu se niso gibali. Spet je megla zagrnila najprej daljo in polagoma je izginjalo vse, dokler ni bil Jan končno docela zastrt in ni mogel spoznati več drugega kakor črno zemljo pod svojimi nogami in napeta zadka svojih konj. Naložil je plug na sani in se skozi večer vračal domov. Med potjo je srečaval druge hlapce, ki jih je spoznal po obrisih njihovih postav ali pa po njihovih konjih. Kratko so se pozdravili in vozili dalje. Tu je vol vlekel voz, ki je bil visoko naložen s krmo; tam se je pred valjarjem zibalo nekaj krav proti domu; in med vse to in nad vse to je legal neizprosni mrak tihega, resnega večera. Ko so bili konji v hlevu privezani, je Jan slekel suknjič, vzel otep slame in dejal: "Dobro si se napenjal, Rjaveč, zdaj te bomo pa zdrgnili, da se posušiš." Obdela-val je konja, dokler ni bila njuna dlaka spet suha in blesteča. Miete in Baai sta prišli domov s polnim vozom krme; pomagal ju je izpreči, mrmral nerazumljivo v brado in obešal komate in zaprežnice na pravo mesto na lesene kavlje, poskrbel za krmo v garah in mešal pijačo. Ko je vrgel še zadnji pogled na vse ter premislil, če ni česa pozabil, je zaprl vrata, otresel prst s svojih čevljev in odšel v kuhinjo. Hlapci in delavci so že kadili in sedeli okrog ognjišča, nad katerim je visel velik kotel poln krompirja in pripravil lonec vode za konje. Potem si je tudi on prižgal pipo in čakal večerje. Laura je sedela pod lučjo in šivala. Zunaj so ragljale dekle v kravjih hlevih. Tedaj je skozi vrata stopila gospodinja, vsa obložena s perilom. Vzela je kruh, da bi ga narezala za ljudi. "Tu, Jan, je prišlo pismo zate." Gospodinja ga je vzela iz sinjega glinastega lonca, ki je stal na robu. Jan je dvignil obrvi in začudeno, neverno gledal. Njegova roka je prijela beli papir in ga dva-trikrat obrnila. Opazoval je od vseh strani velike črke in pečat, vtaknil pismo brez besede v hlačni žep in mirno kadil svojo pipo dalje. Drugi moški so gledali in so bili pač nekoliko razočarani, ker se ni za pismo niti zmenil. SLOVENSTVO V AMERIKI Kongres je poslal brzojavne pozdrave predsedniku Roo-seveltu, Churchillu in Stalinu, dr. Vladku Mačeku, dr. Kr-njeviču, dr. Šuteju in drugim. Kongres ameriških Hrvatov je izrazil svoje popolno zaupanje ■ banu Šubašiču in ministru Kosanoviču. S trenotkom molka je kongres pozdravil padle junake v domovini in izrazil svoje spoštovanje dvema velikima Srboma, Nikola Tesli in Rev. J. Krajnoviču, prijatelj ima hrvaškega naroda. Resolucije . Kongres je poslušal nato či-tanje resolucij, v katerih se med drugim povdarja udanost in zvestoba Hrvatov ameriški domovini in Njenim demokratskim ustanovam; ustanovljen je stalno odbor za koordinacijo vojnega napora Ameriških Hrvatav; kongres protestira pred Ameriko in pred vsem svetom proti brezvestnemu žaljenju časti in imena ameriških Hrvatov in hrvaškega naroda v domovini; nadalje 1 obsoja kongres na naj ostrejši način zloglasnega izdajalca Paveliča in njegove ustaške tolpe; protestira proti kvizlin-škemu režimu in njegovim zločinom; zahteva, da jih zadene zaslužena kazen in da se Jugoslaviji povrnejo neokrnjena vsa njena ozemlja in vse imetje, narodno in zasebno; kongres protestira proti vsem aneksijam na škodo Jugoslaviji, proti aneksiji Istre in Gorice ; posebno tudi proti aneksiji Dalmacija in Hrvaškega Primorja ter Medmurja — hrvaških ozemelj, katera je zločinski kvizling in zločinec Pa-velič na izdajalski način izročil sovražniku; hrvaški narod želi živeti v skupnosti z jugoslovanskimi narodi, Srbi, Slovenci in po možnosti tudi Bolgari, v svobodni in enakopravni državi, zgrajeni na principih federacije in demokracije; kongres pozdravlja vse borce za svobodno Jugoslavijo, ki s svojim junaštvom po-magaji zaveznikom; predlaga, da se osnuje skupni odbor Amerikancev jugoslovanskega porekla, v katerem naj se združijo predstavniki centralnih organizacij vseh ameriš- Ukrajinci so bili vsi pod i Nemcem. Za svoje namene Nemca pri organizaciji nihče ne prekosi. Na nemškem par-niku se je razbil vijak, čutilo se je, da nekaj ni v redu, šlo pa je naprej brez zmešnjav, o dejstvu smo izvedeli šele, ko smo bili v-pristanu. Ukrajince so Nemci organizirali, kakor da bo Ukrajina njihova za j vedno. Kaj pa Ukrajinci sa-< mi? Well, tudi oni so slovanskega značaja, in pod peto1 i tujca je Slovan navadno po-| hlevna ovčica, zarjove navad-1 no, kadar bi mu hotel slovanski sosed kaj zaukazati. Odvisi od tega, kdo zaukaže,' nekdo pa mora zaukazati Slovanu, in če tujec zaukaže, molči ko miš v luknji. Ampak nekaj neke volje je j pustil prebrisani N^mec tudi Ukrajincem, saj ni neumen, in ta volja mora tudi njemu služiti. Kako je ? Vidim poročilo vsaj o cerkvenih zadevah. Skoroda vsak ukrajinski škof j je ustanovil svojo cerkev, in med seboj se grizejo. Grdo je, ako bi jaz rekel: Moskva udari, ko zmanjka roparja med Ukrajinci, ampak brez udara ne bo šlo. In tako ne pojde ne le med Ukrajinci, na Balkanu ne bo šlo. in med Poljaki ne bo slo, in med Slo-| vaki ne pojde. Pametno udari, ! Moskva, ako ti je za Slovane, I ampak udari, da se bo vse pokadilo ! H jalmar Schacht se. razume na ekonomijo. L. 1939 se z Hitlerjem spri in stopil v oža-