Gradnja Dnevnega Po treh letih zopet Pomoc Ukrajini: Koncert za centra Logatec Gregorjev sejem spet smo se ukrajinske otroke izkazali NA RAZVOJNEM FORUMU O POSLOVNI PRIHODNOSTI REGIJE P oslovni casnik Finance po Sloveniji redno organizira regijske forume po vsej Sloveniji, ki predstavljajo sre­dišce za razpravo o razvojnih poteh posamezne regije in poligon za dobre podjetniške rešitve. So simbol jasne vizije, trdne poslovne politike in inovativnih idej. Vsako leto znova se izkažejo za izjemno dobro sprejeto obliko izmenjave mnenj v razlicnih lokalnih okoljih. Osrednja tema forumov je poslovna prihodnost regije, strokovnja­ki za posamezno regijo in uspešni lokalni podjetniki pa odkrivajo, kje se skrivajo priložnosti za razvoj regije, kakšne so pri tem ovire ter kakšno vlogo igrajo lokalni akterji in kakšno država. Sreca­nja pripomorejo k povezovanju ljudi v regiji s politicnimi in go-spodarskimi osebnostmi, ki delujejo drugje, predvsem v središcu države. Forumi so tako lahko skupni prispevek k razvoju regije, udeležba pa je zato brezplacna. Tako casnik Finance organizira tudi Logaški razvojni forum, ki bo v cetrtek, 21. aprila 2022, ob 17.00 v Športni dvorani Logatec. Osrednje teme bodo aktualni infrastrukturni projekti, ki jih lokal-no gospodarstvo nujno potrebuje, trajnostni in tehnološki razvoj, inovativnost in povezovanje, dobro podporno podjetniško okolje, ki vsi skupaj poganjajo razvoj. Dogodek bodo odprli direktor in glavni urednik Casnika Finance PeterFrankl, župan Obcine Logatec Berto Menard, predsednik Obmocne obrtno-podjetniške zbornice in generalni direktor pod-jetja OBLAK GROUP Bogdan Oblak ter predstavnik ministrstva za infrastrukturo. V razpravah pa bodo sodelovali Martina An­derlic iz TIKO PRO, Matjaž Breznik iz TROIA, Hilarij Ku-sterle iz Hide-X, Luka Puntaric iz OPIKAR, Mateja Lavric iz Kolektor Ventures ter Janez Nagode iz podjetja Okna in vrata Nagode. Vabljeni! Dejan Šraml VABILO NA LOGAŠKI RAZVOJNI FORUM Poslovna akademija casnika Finance ob podpori Obcine Logatec pripravlja v cetrtek, 21. aprila, ob 17. uri v Športni dvorani Logatec LOGAŠKI RAZVOJNI FORUM. Osrednja tema foruma so nacrtovani in pricakovani infrastrukturni projekti, ki jih gospodarstvo in lokalna skupnost nujno potrebujeta. Med sogovorniki bodo: predstavnik Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije Berto Menard, župan Obcine Logatec Bogdan Oblak, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Logatec in direktor Oblak Group Jože Nagode, direktor Okna Nagode Mateja Lavric, Kolektor VENTURES, direktorica podjetje Opikar Žan Kusterle, Hide X Podjetniki in zainteresirana javnost, vabljeni! Izkoristite priložnost, udeležite se foruma in zastavite vprašanja pristojnim. Prijave so zaradi lažje organizacije obvezne na: https://akademija finance.si/aboutevents(/logaski forum/ Obcina Logatec IZ VSEBINE UVODNIK Gradnja Dnevnega centra Logatec .......................................str. 4 Logatcu nagrada Obcina zdravja 2022..............................str. 6 Obcini Logatec in Cerknica z državo podpisali sporazum o širitvi NRP.....................................................................str. 5 Prebivalstvo Logatca iz leta v leto narašca...........................str. 6 Po treh letih zopet Gregorjev sejem...................................str. 10 Z izmenjavo in reciklažo v cistejše okolje........................... str. 11 Nova generacija bolnicarjev ...........................................str. 14 Pomoc Ukrajini: spet smo se izkazali.................................str. 15 Ukrajinski otroci v vse tri logaške šole................................str. 16 Dalec od doma in vendar blizu njega............................... str. 18 Pesmi piše nogo mladih in lepih ljudi..................................str.19 Kostja ima tudi veliko humanitarno srce............................. str. 19 Nad obzorji – kjer vse sladostrastno vzbrsti ....................... str. 20 Okoljska problematika z drugega konca sveta .................. str. 23 Priznanje Podjetniški vzor podjetju Menard RA d.o.o. ........ str. 25 Zacetki košarke v Logatcu – moški, 7. del...........................str. 26 Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 0350-9281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 15. 4. 2022 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: Koncert Pihalnega orkestra slovenske policije za ukrajinske otroke Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane,spoštovani, ukrepi za omejevanje širjenja epidemije covid-19 so nekoliko izzveneli, a nas je doletela nova velika katastrofa, vojna v Ukrajini. Vojne so spremljale cloveštvo skozi tisocletja, a smo le verjeli, da je na obmocju evropske celine toliko modrosti, kulture, da bomo znali težave reševati po diplomatski poti.Vsak izmed nas ima rad domace ognjišce, družino, dom. Tudi v Ukrajini je enako, a vojna je skalila mir in ljudem streže po življenju. Otroci, žene so v borbi za preživetje morali v begunstvo. Možje, fantje so ostali doma, branijo domovino. V Logatcu smo jih sprejeli z odprtimi rokami. Vso pohvalo našim obcankam, obcanom za pomoc v humanitarnih akcijah. Ponovno se so izkazali clanice, clani RK, Karitasa, Civilne zašcite, Slovenske filantropije, društva in mnogi dobrotniki.V septembru 2021 sem bil v skupini slovenskih županov, ki smo v programu »Mostovi zaupanja« U- LEAD Evropa obiskali Ukrajino. Bili smo v glavnem mestu Kijev. Obcina Logatec je s ciljem Evrope aktivno sodelovanje in sklepanje prijateljstva navezala stik z Obcino Krynychansk, ki leži na levem bregu veletoka Dneper. Ljudje so skromni, tihi, a izžarevajo veselje do življenja in prijateljstva. Pri naši »izgubljenosti« so nam takoj z veseljem nudili pomoc. Kjer koli smo se vozili, so sama polja žitaric, soncnic. Mesta, bogata s kulturno dedišcino preteklosti, se obnavljajo. Zakaj je dobila mala država Slovenija domicil za sklepanje prijateljstva, sodelovanja, mi ni znano. Se pa cudim, da smo med petstomilijonskim narodom EU izbrani prav mi. Morda nas svet vidi in priznava, da smo veliki. Morda zgodovinsko dejstvo iz 1. sv. vojne, ko je na vzhodni fronti padlo vec kot 30. 000 slovenskih fantov. Dvajset slovenskih obcin navezujemo stike, tudi gospodarske. Namen in dogovor je bil, da v letošnjem pomladanskem casu pridejo k nami, da jim konkretno predstavimo našo lokalno samoupravo in še utrdimo sodelovanje.Niso prišli politiki, gospodarstveniki, sprejeli smo begunce. Takoj smo se povezali župani sodelujocih obcin in že poslali dva vlacilca hrane, vode, zdravil itd. prizadetim. Pospremili so jih tudi nekateri naši graditelji mostov.Spoštovani bralke, bralci Logaških novic, velikokrat zapišem, v svojih govorih dam vedeti, da se poslušajmo, pogovarjajmo in ne sovražimo. Volje, da se nerešena bremena zgodovine med državama Rusije in Ukrajine rešijo po diplomatski poti, ni bilo dovolj. Vecina Evrope je tišcala glavo v pesek, vmešal se je tretji, pocilo je. Takih parnih loncev je na svetu veliko, samo cakamo lahko, da jih bo razneslo. Bodimo strpni do vseh narodov, pomagajmo, kolikor lahko, predvsem pa pošiljajmo v svet pozitivna sporocila in želje po svetovnem miru. Skupnost ima veliko moc, zacnimo. V duhu sklepanja prijateljstva vas pozdravlja vaš župan Berto Menard. IZ OBCINSKE HIŠE GRADNJA DNEVNEGA CENTRA LOGATEC N amen izgradnje novega objekta v neposredni bližini objekta Doma starejših Logatec je vzpostavitev dnevnega centra v obcini. Dnevni center Logatec bo starostnikom (najvec 24) omogocal pe­stro, raznoliko, prijetno in varno varstvo ter daljše obdobje biva­nja s svojci. Z obiskovanjem dnevnega varstva je starostniku omo-gocen postopen prehod iz domacega okolja v institucionalizirano obliko, ki je za uporabnika in svojce lažji. Gradnja Dnevnega centra Logatec se je zacela v letu 2021 in se bo predvidoma zakljucila do konca leta 2022, ko bi že zaceli z izvajanjem programa dnevnega varstva. Stroški gradnje novega Dnevnega centra Logatec so ocenjeni na 1.253.390,01 EUR z DDV. Poleg sredstev, ki jih bo investitor gradnje, Dom starejših Logatec, prejel od države in Evropske unije, pa je pri izvedbi pro-jekta dnevnega centra pomagala tudi Obcina Logatec, in sicer že OBCINA LOGATEC PREJEMNICA NAGRADE OBCINA ZDRAVJA 2022 O bcina Logatec je bila med fina­listkami izbora Obcina zdrav­ja 2022 izbrana kot obcina, ki je prepoznala zdravje kot pomembno vrednoto in je v preteklem letu izstopa-la po aktivnostih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Hvala prav vsem, ki ste s svojim delom in aktivnostmi pri­pomogli, da je naša obcina pridobila ta laskavi naziv. Skupaj gradimo mostove za naše skupno dobro. Finalistke izbora Obcina zdravja 2022 so bile Obcine Šentjur, Kanal ob Soci, Koper, Radovljica, Logatec, Starše, Crenšovci, Mokronog-Trebelno in Ravne na Koro­ škem. »Obcina Logatec sodi med srednje velike slovenske obcine. Vdemografskem smislu je povprecna starost njenih prebivalcev za tri leta nižja od slovenskega povprecja, ob­cina pa beleži pozitiven naravni in selitve­ni prirast. Delež delovno aktivnega prebi­valstva je nadpovprecen,« je med drugim zapisano v utemeljitvi. »Zagotavljanje kakovostnega življenja, skrb za družbeno povezanost, spodbuja­nje prostovoljstva in vecje vkljucenosti obcanov v Logatcu udejanjajo s konkret­nimi in smiselno izbranimi ter usmerjeni- mi projekti. Logatec odlikuje tudi skrb za zdravo okolje. Vrednosti kljucnih kazal­nikov zdravja so se v zadnjih letih neneh-no izboljševale, med njimi izpostavljamo telesni fitnes otrok in delež prekomerno prehranjenih otrok ter umrljivost zaradi raka. Vrazvojnih programih in projektih v Logatcu dajejo prednost nacelu zdravja v vseh politikah, kar se odraža v obcinskih razvojnih strategijah. Obcina sodi med tiste, ki širšim vsebinam zdravja namenja enega vecjih proracunskih deležev.« Za strokovno komisijo Obcina zdravja vodja: Radivoje Pribakovic Brinovec Vec na: https://zlatikamen.si/clanki/zlati-kamen-/kaj-je-obcina-zdravja/ IZ OBCINSKE HIŠE 1. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišc in merilih za odmero komunalnega prispevka za del obmocja OLN Grapovcnik DL S5 – S2 - 2. faza, II. obravnava (str. 2), 2. Odloka o prometni ureditvi v obcin Logatec (str. 12), 3. Odlok o obcinskih taksah v obcin Logatec (str. 16), 4. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi in izdajanju obcinskega glasila Logaške novice (str. 22), 5. Pravilnik o parkirni dovolilnici v obcin Logatec (str. 23), 6. Odredba o prometni ureditvi v obcini Logatec (str. 25), 7. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve – dolocitev obsega stavbnega zemljišca za obmocje posamicne poselitve v enoti urejanja prostora BL-185, BL-194 in OP-45 v obcini Logatec – ID: 2747 (str. 26), 8. Sklep o dolocitvi cen storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (str. 28), 9. Sklep o razveljavitvi sklepa o dolocitvi cene storitev odvoza odpadnih nagrobnih svec in sklepa o sprejemu cenika tržnih prostorov (str. 30), 10. Razpis za podelitev priznanj Obcine Logatec za leto 2022 (str. 31) Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizicni obliki prevzamejo v glavni pisarni Obcine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. OBCINI LOGATEC IN CERKNICA Z DRŽAVO PODPISALI SPORAZUM O ŠIRITVI NOTRANJSKEGA REGIJSKEGA PARKA M inister za okolje in prostor Andrej Vizjak je z obcinama Logatec in Cerknica 6. aprila podpisal sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka. Postoj­ni, ki naj bi pri tem sporazumu prvotno prav tako sodelovala, so pustili odprta vrata za poznejšo prikljucitev. Postojnski župan Igor Marentic je namrec na samem dogodku presenetil z odlocitvi­jo, da sporazuma ne bo podpisal. Kot raz-log za to dejanje je navedel vrsto odprtih vprašanj, povezanih s parkom. Namen širitve Notranjskega regijskega ben, ker prepoznava regijske vrednote kot Planinskem polju in tudi na Cerkniškem. parka je le-temu prikljuciti izjemno po-globalne in regiji omogoca intenzivnejši Cerkniški župan Marko Rupar pa je po­membno obmocje Ljubljanice, nosilec razvoj. hvalil dosedanje delovanje Notranjskega projekta bo ministrstvo za okolje in prostor Logaški župan Berto Menard je ob pod-regijskega parka, ki pa bo šele s širitvijo v sodelovanju z obcinama, v prihodnje pa pisu med drugim izpostavil sodelovanje z koncno pripeljal do imena »regijski«. naj bi za upravljanje NRP ustanovili javni lokalnim prebivalstvom na tem obmocju in zavod. Sporazum je med drugim pomem-nujnost znižanja katastrskega prihodka na Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen IZ OBCINSKE HIŠE LOGATEC 2021 V OCEH STATISTIKE: PREBIVALSTVO IZ LETA V LETO NARAŠCA V obcini Logatec je na zadnji dan leta 2021 s stalnim in zacasnim prebivališcem prebivalo 15 449 prebivalcev, od tega 7913 moških in 7535 žensk. Število prebivalcev iz leta v leto narašca. Razloga sta dva: v obcini je število živorojenih višje od števila umrlih, saj znaša naravni prirast 0,1 (v Sloveniji je -0,6), obenem se je v logaško obcino priselilo vec oseb, kot pa odselilo. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev je po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije v obcini pozitiven, v letu 2019 je znašal 17,4 (v Sloveniji 7,2). V letu 2021 je bilo rojenih 156 otrok, kar predstavlja najmanjše število rojstev v zadnjih petnajstih letih. Navedene podatke prikazuje graf s številom otrok, rojenih po posameznih letih, s stalnim in zacasnim prebivališcem v obcini Logatec. Vir: CRP, 1. 1. 2022 V obdobju 2000 – 2019 se je v logaško obcino priselilo 6413 oseb iz drugih obcin. Poleg priselitev Obcina Logatec beleži tudi odselitve. Teh je bilo v zadnjih desetih letih 5654. Tako po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije razlika med priseljenimi in odseljenimi v prid priseljenim in znaša 759. Podobno je pri selitvah v tujino.Iz logaške obcine se je v zadnjih desetih letih v tujino preselilo 823 oseb, priselilo pa 1018. Razlika je 195 prebivalcev, ki so ostali v obcini. Vlogaški obcinije prijavljenih 1214 tujih državljanov, ki prihajajo iz 48 razlicnih držav. Nekoliko se spreminja tudi število prebivalcev po naseljih. Iz naslednje tabele je moc razbrati, da se število v središcu obcin povecuje hitreje kot na podeželju (891). Vir: CRP, 1. 1. 2022 V Logatcu je najvec samskih prebivalcev, in sicer 7753 (lani 7710). Porocenih je 5596 (lani 5617), razvezanih 824 (v preteklih letih 826, 784, 785, 762, 745, 731), ovdovelih 870 (v preteklem letu 868), šest jih je v partnerskizvezi. O drugih pa v Centralnem registru prebivalstva ni podatka (400, lani 357). Za primerjavo z letom 2011: v tem letu je bilo porocenih 5516, razvezanih pa 667. Vzadnjih desetih letih je bilo v logaški obcini 629 porok, od tega najvec v letu 2009, in sicer 63, v ostalih letih pa: Tabela 1: Število porok po letih v obcini Logatec leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Št. porok 63 50 52 49 53 40 61 62 54 47 54 44 V zadnjih desetih letih je bilo razvezanih 174 zakonov, in sicer: Tabela 2: Število razvez po letih v obcini Logatec Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Št. razvez 17 15 13 18 13 13 17 10 15 20 10 13 (Vir: SURS) Vlogaški obcini se od leta 2018 povecuje število umrlih. Vzadnjih desetih letih je bilo zabeleženih 1217 smrti. IZ OBCINSKE HIŠE Vir: CRP, 1.1.2022 Zanimivi podatki Statisticnega urada Republike Slovenije kažejo, da v logaški obcini na kvadratnem kilometru površine obcine živi povprecno 82 prebivalcev, kar je manj od slovenskega povprecja, ki znaša 103 prebivalce na km2, povprecna starost obcanov je 40,5 leta in je nižja od povprecne starosti prebivalcev Slovenije, ki je 43,4 leta. Enkratna pomoc turisticnim, gostinskim in kulturno-umetniškim dejavnostim Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 8. apri-la 2021 preko javne agencije SPIRIT Slovenija objavilo 10 milijonov evrov vreden razpis za podjetja iz turisticne, go-stinske in kulturno-umetniške dejavnosti, ki so bila v casu epidemije covid-19 najbolj prizadeta, ki lahko prejmejo en-kratno pomoc v višini 6.000 evrov na zaposlenega. Upravicenci po tem razpisu so fizicne in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so imele na dan 31. julija 2021 v podatkovni bazi AJPES kot svojo glavno dejavnost registrirano eno izmed naslednjih standardnih klasifikacij dejavnosti (krajše SKD): • 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, • 56. 300 Strežba pijac, • 79.110 Dejavnost potovalnih agencij, • 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj, • 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane de­javnosti, • 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srecanj, • 90.010 Umetniško uprizarjanje, • 90.020 Spremljajoce dejavnosti za umetniško uprizar­janje. Sofinanciranje bo v obliki pavšalnega zneska 6.000 evrov na enega zaposlenega. Do pomoci bodo upravicena podjetja, ki so utrpela upad prihodka od prodaje v letu 2020 glede na leto 2019, in sicer v višini vsaj 75 odstotkov. Upravicenci lahko vlogo na razpis oddajo do vkljucno 22. aprila 2022. Vec infor­macij in razpisna dokumentacija je na voljo na www.spiritslo­venia.si. Za pomoc pri prijavi na razpis so logaškim poslovnim subjek-tom na voljo na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, 051 651 538, info@ooz-logatec.si. Dejan Šraml Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 71% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj.delovno aktivnih), to je vec od slovenskega povprecja (66 %). Povprecna mesecna placana osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej obcini v bruto znesku za približno 6 % nižja od letnega povprecja mesecnih plac v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 5 % nižja. Med 100 prebivalci obcine jih je 54 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprecno deset let. Vobravnavanem letu je bilo v obcini zbranih 377 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 18 kg vec kot v celotni Sloveniji. Vir: Statisticni urad Republike Slovenije Pripravila: Obcinska uprava Obcine Logatec IZ OBCINSKE HIŠE OTROCI AKTIVNO POZDRAVILI DAN MEDOVITIH RASTLIN V zacetku marca je Obcina Logatec podprla projekt Cebelarske zveze Slovenije Dan sajenja medovitih rastlin. Šole in vrtci so pripravili seznam medovitih rastlin, ki jih rade obišcejo ce­bele in drugi opraševalci, Obcina je rastli­ne zagotovila v okviru projekta Dobimo se na tržnici 4, ki ga sofinancirata EU in RS iz sklada za regionalni razvoj. Akciji Dan vseslovenskega sajenja me-dovitih rastlin so se pridružile vse enote vrtca. Obcina Logatec je priskrbela sadike, otroci so jih ob pomoci vzgojiteljic z ve­seljem posadili v posode in grede. S tem bodo cebelam zagotovili potrebno hrano, sami pa bodo uživali v vrtu, polnem zdra­vilnih zelišc in dišavnic. Na dan zasaditve jih je v Centralni enoti obiskal tudi župan Berto Menard in jim pomagal pri saditvi malin, robid, ribeza, sivke, ameriškega slamnika, rožmarina … Otroci so bili ak­tivni ter pripravljeni sodelovati. Skupaj z vzgojiteljicami se veselijo, da bodo rastli­ ne opazovali pri njihovi rasti, skrbeli zanje in se z nekaterimi tudi posladkali. Tudi clani cebelarskega krožka OŠ Tabor Logatec so se pridružili vseslovenski akciji sajenja medovitih rastlin. V visoke grede so posadili medovite trajnice, maline in jagode, ki bi brez opraševalcev obrodile v manjšem obsegu. Dan sajenja medovitih rastlin je bil tudi zakljucek dlje trajajoce obnove šolskega vrta. Clani cebelarskega društva so ponosni tudi na novo pridobi­ tev - hotel za cebele samotarke. Posajena zelišca bodo uporabili v šolski kuhinji in z njimi pripravili razlicne namaze, caje ... V POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev so na dan sajenja medovitih rastlin imeli eko dan. Na novem vrticku so posadili sadike lanskih jagod, malin, robid in ribeza ter nekaj ze­lišc. V visoke grede bodo medovite rastli­ne posejali v prihodnjih tednih, ko bodo jutranje temperature malo manj zimske. Otroci so z veseljem posadili vsak svojo sadiko in komaj cakajo na prvi letošnji sladki pridelek. Akcija sajenja medovitih rastlin je kljuc­nega pomena za ozavešcanje ljudi o pome-nu cebel, ki poskrbijo za vsako tretjo žlico hrane. Obcina Logatec, Katarina Treven (Vrtec Kurircek Logatec), Klemen Tomazin (OŠ Tabor Logatec) in Ana Krec (POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev) DELOVANJE CIVILNE ZAŠCITE V CASU, KO NI RAZGLAŠENA EPIDEMIJA, A NI ŠE KONEC SKRBI V casu od marca do konca maja 2020 in vnovic od oktobra 2020 do maja 2021 so enote za zašcito, reševanje in pomoc neprestano, vsako­dnevno skrbele za izvajanje dolocenih ukrepov vsled potreb pri blažitvi pos­ledic pandemije korona virusa oziroma SARS-CoV-2. Pozneje ni bilo vec uradno razglašene epi­demije in skladno z nacrti zašcite in reše­vanja tudi civilna zašcita in druge enote za zašcito in reševanje niso neposredno akti­virane oziroma na dolžnosti. To pa še izkljucuje, da enote ne posredu­jejo tudi neposredno za zajezitev širjenja virusa. V zvezi s tem je treba povedati, da na primer tehnicno-reševalna enota civilne zašcite že od konca šolskega leta 2020/2021 s poletnim premorom in od septembra lani pa vse do danes nenehno opravlja razkuževanje oddelkov, ucilnic, kuhinj in drugih prostorov po vseh javnih zavodih v obcini, še najvec v vseh oddel­kih Vrtca Kurircek. IZ OBCINSKE HIŠE Razkuževanje izvaja za delo z generator-jem ozona posebej usposobljena ekipa pro- stovoljcev. V letu 2021 je Obcina Logatec kupila dva generatorja ozona, ki lahko ucinkovito in brez dopolnilnih stroškov za javne zavode unicijo vse viruse v doloce­nem prostoru. Ozon je namrec plin in kot tak enakomerno zapolni prostor, v katerem je generator na­mešcen. Seveda je to za zdravje ljudi ško­dljiv plin, zato se dejavnost razkuževanja izvaja pod posebnimi pogoji, ko v prostoru ni nikogar in tako, da plin iz prostora ne uhaja. Pripadniki enote pa morajo nositi poseben respirator s filtrom za ozon, ce želijo biti v prostoru. Po zapolnitvi z ozo­nom se pocaka dolocen cas, ki je izracunan na podlagi prostornine prostora (ucilnice, igralnice, kuhinje ipd.), nato se še temelji-to prezraci prostor, tako da v nekaj urah ni vec sledi ozona, je pa prostor popolnoma razkužen. Drugi nacini razkuževanja ter­jajo vec fizicnega dela in so obenem tudi financno izdatnejši. Da je epidemija omenjenega virusa še kako prisotna, in to tudi med najmlajšimi, kaže dej­stvo, da je tehnicno-reševalna enota do dne­va pisanja tega clanka posredovala oziroma razkuževala že vec kot 60-krat. Opravljeno je bilo preko 200 prostovoljnih ur. A dekleta in fantje se nemudoma, ko dobimo klic ali podatek, da je bil otrok ali vec otrok okuženih v tem ali onem oddel­ku, odpravijo na delo. Zadeve potekajo že tako rutinsko, da je sistem že dodobra pre­verjen, uspešen in predvsem varen za vse deležnike, še najbolj za otroke. Damjan BARUT, spec. Nam. poveljnika CZ ŠKOLJKA SKRIVA DRAGOCENOST, KI VAM LAHKO REŠI ŽIVLJENJE M arec je mednarodni mesec boja proti raku debelega crevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprecevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo obcuten padec novih primerov raka debelega crevesa in danke. Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkriva­nja predrakavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki, deluje na nacin, da pri navidezno zdravih odraslih s preprostim testom blata išce sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolo­ noskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika ver­ jetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega crevesa ali danke razvil rak ali že imajo zacetno obliko raka in te spremembe odstra­niti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprecimo. Aktivnosti Programa Svit so v letu 2021 potekale po vnaprej zastavljenem nacrtu, in sicer je 314.306 oseb med 50. in 74. letom starosti s centralne enote Programa Svit na dom prejelo vabilo, ki vkljucuje Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu. Ce se je oseba odlocilaza sodelovanjein ni imela izkljucitvenih kriteri­jev, je na dom prejela komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. Pomembno podporo so udeležencem Programa Svit nudili v Klic­nem centru Programa Svit, kjer so odgovarjali na vprašanja o so-delovanju v programu v casu covid-19 ter na druga vprašanja v zvezi s kolonoskopijo, potekom zdravljenja, rakom na debelem crevesu in danki itd. Kljub izjemnim uspehom Programa Svit se vabilu v program še vedno vsaka tretja oseba v ciljni starosti ne odzove. Izjemno po­membno je, da se posamezniki, ki prejmejo vabilo v Program Svit, nanj odzovejo. Rak na debelem crevesu in danki se namrec v tele­su razvija vec let, preden se pojavijo prvi simptomi. Podrobnosti na povezavi: www.nijz.si Center za komuniciranje Nacionalni inštitut za javno zdravje AKTUALNO PO TREH LETIH ZOPET GREGORJEV SEJEM T oliko casa so na nastop cakali tudi Cuki, da bi v soboto 13. marca, igrali na veselje starih in mladih. Pred njimi pa je prišel na prireditveni oder župan Berto Menard, ki je med drugim govoril o povezanosti z zemljo, ki nam daje obcutek, da se lahko zanesemo nase in na svojo domovino, ter zakljucil: »Upanje mora ostati, sodelovanje tudi. Bodimo pri­dni, marljivi, imejmo se radi na tej soncni strani Alp.« Stojnice na Notranjski in Cankarjevi cesti vse do zdravstvenega doma so bile polno zasedene. Nicesar ni manjkalo, od rdecih ja-god do »suhe robe«, od kave do kravat, celo glava divjega prašica je bila na ogled. Velikonocni zajcki in ponudba suhega mesa pa so kazali na to, da se bližajo velikonocni prazniki. Prostor so dobila logaška društva in ker so pred vrati volitve, tudi politicne stranke. Opazili smo tudi podpredsednika vlade Mateja Tonina z družino. Otroke je razveseljeval vodomec Gregorcek, še bolj pa so bili nav­dušeni nad sladkorno peno (starši malo manj). S stojnic so vabili na degustacije trdnih in tekocih izdelkov, pa tudi na divjacinski golaž in druge okusne jedi. AKTUALNO LOGAŠKI LOVCI SODELOVALI NA GREGORJEVEM SEJMU G regorjevo je dan ljubezni in ker gre ljubezen skozi že­lodec, smo se tej ljubezni pridružili tudi logaški lovci z lovskim jelenovim golažem. Izvrstni organizator je bil Vinko Vidmar, starešina LD Logatec, z ekipo - Samo Kenk z devetletnim sinom Valterjem, Milan Kenk (Valterjev dedi), Samo Camernik, Aleš Lampe, Andrej Brus, Sandi Petkovšek, Rajko Žakelj in Janez Slabe – ki sem se ji pridružil, pa smo po­pestrili ponudbo na sejmu. Izvrsten mojster lovskega golaža (in drugih tovrstnih dobrot) Andrej Brus je z ljubeznijo pristopil k pripravi že dan prej, tako da je bil golaž nared ob casu. Cedomir M. Vucic AKTUALNO KROŽIŠCE PRI IOC LOGATEC BO UREJENO PO ZAMISLI PRIMOŽA GODINE M ed prijavljenimi na razpis za ureditev krožišca pri IOC Logatec je bil izbran idejni predlog Logatca­na Primoža Godine, ki je svojo zamisel utemeljil na kolesu, univerzalnem simbolu prometa in tudi sestavini loga­škega grba. Obmocje Logatca so na razlicnih vozovih, kasneje na motornih in parnih vozilih prekrižarile množice popotnikov. Pri vseh teh premikih je bilo uporabljeno kolo kot vecni sim-bol premikanja in potovanja. Kot po­udarja avtor zmagovalnega idejnega predloga, je kolo upodobljeno tudi v grbu in zastavi Obcine Logatec. »Osnovni element idejnega predloga je povzet iz grba, kjer je upodobljeno zlato kolo vprežnega voza z desetimi naperki. Podoba tega kolesa izhaja iz kolesa voza parizarja, ki je služil furmanom za prevažanje tovora, podobno kolo pa je bilo tudi na prvih lokomotivah,« je med dru­gim zapisano v utemeljitvi predloga. Izhodišcna zamisel predloga krasitve krožnega križišca v naselju Logatec je industrializacija v povezavi s prometom. Kolo je vko­pano na sredini krožišca in popotnike nevsiljivo ter na preprost nacin pozdravlja ob prihodu v Logatec in jih seznanja s simbo­lom mesta, hkrati pa v njih spodbudi zanimanje, zakaj je ta simbol postavljen prav tu in kako se navezuje na Logatec. Umestitev v središce krožišca zagotavlja preglednost ter voznikom zaradi svo­je preproste in hitro prepoznavneoblike ne odvraca pozornosti pri vožnji. Simbol in njegova postavitev izražata znacilnosti okolja, bližino industrijske cone, ceste in železnice ter mocno zgodovinsko vpe­tost v prometne tokove. Velikost simbola naj bi bila vsaj ena tre­tjina premera zatravljenega dela krožišca. Idejni predlog se lahko izvede v razlicnih materialih. Travnata površina na krožišcu lahko ostane, ce bo primerno urejena in vzdrževana, možna pa je tudi zasaditev nižjih rož. Blanka Markovic Kocen Foto: arhiv P. G. Z IZMENJAVO IN RECIKLAŽO V CISTEJŠE OKOLJE N edavno se je zakljucila vseslovenska akcija “Obleka naredi cloveka”, ki je spodbujala državljanke in dr­žavljane k ponovni rabi oblacil ali predmetov. Zakaj je slednja tako zelo pomembna in kako lahko s preprostimi koraki vsak od nas zmanjša svoj okoljski odtis? Raziskava, opravljena v okviru projekta, je pokazala, da smo Slo­venci in Slovenke v letu 2019 zavrgli vec kot 25 tisoc ton ob-lacil ali 12,3 kilograma na vsakega prebivalca. Zaskrbljujoce je predvsem dejstvo, da se ljudje ne odlocajo za kupovanje rabljenih oblacil - teh je samo 0,62 % v primerjavi s prodajo novih oblacil. Prav tako si v primerjavi s prodajo novih kosov le 0,12 % oblacil v Sloveniji izposodimo ali izmenjamo. Tudi v Logatcu se zavedamo pomena ponovne rabe in popravil tekstila in predmetov. S tem, ko se odrecemo nakupu novih ob-lacil ali naprav in namesto tega predmete med seboj izmenjamo ali zavijemo v trgovino iz druge roke, zmanjšujemo odpadke ter pomembno prispevamo k varovanju okolja. AKTUALNO 12:30 na plošcadi pred Knjižnico Logatec. V primeru slabega vremena bo dogodek izpeljan v Narodnem domu. Poleg izme­njevalnice oblacil se bodo na dogodku predstavili domacini, ki delujejo na podrocju izmenjave in popravil: trgovina z oblacili iz druge roke Mini Raj, šivilja Romana Pirman, Vešca.si, ki z rocnim vezenjem okrašuje rabljena oblacila ter Klub logaških študentov, ki prav tako organizira dogodke izmenjave oblacil. Pridružilo se nam bo tudi podjetje ZEOS, ki bo na dogodku izvajalo manjša popravila elektricnih aparatov. Na njihovi stojnici bo potekala tudi izmenjava oz. zbiralna akcija še delujocih aparatov. Obeta se nam torej pravi izmenjevalniški dan. Lina Jerina Ljubojevic, KLŠ Avtor ilustracije: Adriano Janežic Foto: arhiv Knjižnice Logatec CLANI ZB NOB LOGATEC DEJAVNI TUDI V CASU EPIDEMIJE L etna skupšcina Združenja borcev za vrednote NOB Loga­tec je bila 5. marca popoldne v jedilnici Osnovne šole 8 talcev Logatec, za kar se združenje zahvaljuje vodstvu šole, ki mu je hvaležno tudi za to, da vsa leta obeležujejo spomin na tragicni dogodek, streljanje osmih logaških fantov v Ljubgojni. Skupšcine so se poleg clanov udeležili predstavniki Obmocnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Logatec, Združenj borcev za vrednote NOB Cerknica, Loška dolina in Borovnica ter clanica predsedstva ZB NOB Slovenije Tilka Bogovic. Na skupšcini so bila podana vsa letna porocila, iz katerih je razvi­dno, da je bila kljub epidemiji izvedena vecina nacrtovanih aktiv­nosti – seveda ob upoštevanju vseh vladnih ukrepov za zajezitev le-te. Še posebej dobro obiskana je bila prireditev ob dnevu borca v Lazah in slovesnost ob obletnici ustanovitve Logaškega bataljo­na. Slednji sta bili skupaj z vecino drugih dejavnosti prikazani v video projekciji ki jo je uredil Zdenko Leskovec. O njih je spregovorila tudi predsednica združenja Vesna Jerina, potem pa podala programske usmeritve za letošnje in nasled­ nje leto: »Spominske slovesnosti in pohodi ter vsakoletni obisk Repentabra bo ostal železni repertoar naših prireditev. trudili se bomo organizirati izlete in letovanja. Da bomo vse to lahko izved­li, pa potrebujemo tudi pomoc aktivnih clanov z znanjem uporabe racunalnika in svetovnega spleta. Vabljeni so tudi novi clani, le--teh smo lani sprejeli šest. Še naprej bomo skrbeli za spomenike in spominska obeležja, pri cemer pa racunamo tudi na vecjo pomoc logaške obcine.«* Besedo so dobilitudi gostje. Tilka Bogovic je pohvalila delo loga­škega združenja, strinjala pa se je, da se clanstvo stara in bo treba vkljuciti vec novih clanov. Pri tem racuna na uspešno delo komi­sije Mladi borci, ki naj bi aktivnosti Združenja približala mladini. Na skupšcini so bila podeljena priznanja, pohvale in plakete priza­devnim clanom Združenja. KO Logatec-Tabor pa je na slavnostni seji predsedstva ZZB NOB Slovenije ob 80-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte prejela zlato plaketo za najboljšo krajevno organizacijo. Ker je bila skupšcina nekaj dni pred 8. marcem, je vsem clanicam ob njihovem dnevu cestital Janez Slabe, seveda pa so prejele tudi rožico. Besedilo in foto: Brane Pevec *Vec o delu Združenja pa na njihovih spletnih straneh www. zdruzenjeborcevlogatec. si . Informacije so na voljo tudi po telefonu 041 486 555 ali po e-pošti zb.logatec@ gmail.com AKTUALNO MEDU SICER NI BILO, DELOVNA VNEMA PA KAR SPODOBNA K onec marca smo se zbrali na obcnem zboru Cebelarskega društva (CD) Logatec. Udeležilo se ga je približno tretjina od 98 clanov. število cebelarjev prica, da zanimanje za cebelarstvo je, potencial za pridelavo medu prav tako. Žal pa se je lansko leto zaradi pozebe zapisalo kot eno najslab­ših v vsej cebelarski zgodovini. »Kljub koronskim casom smo izvedli tri predavanja v živo. Na strokovno ekskurzi­jo smo šli v Pomurje, v okviru obcinskega praznika smo cebelarstvo predstavljali v potujocem paviljonu. Pomembna aktivnost društva je bilo urejanje pašnega reda – to je dokument, ki ureja pravice in obveznosti cebelarjev, ki pripeljejo cebele na pašo na doloceno obmocje,« je nekaj aktivnosti povzel predsednik CD Janez Nagode. Za redno obvešcanje je dosledno skrbel tajnik Peter Stavanja, ki je tudi na obc­nem zboru z racunalniško podporo teme­ljito predstavil pregled nad vsemi aktiv­ nostmi društva. Iz blagajniškega porocila, ki ga je natancno pripravila nova blagaj­nicarka Jasmina Kavcic, je bilo razvidno, da je društvo poleg clanarin pridobilo tudi nekaj javnih sredstev. Obcina je z dobrimi 250 € sofinancirala strokovno ekskurzijo, kmetijsko ministrstvo pa z nekaj vec kot 500 € nakup tehtnice za spremljanje dono­sov medu. Zadovoljni smo, da na OŠ Tabor deluje cebelarski krožek, še bolj bomo, ce bo za­živel še na kaki drugi šoli. Je pa zaživel cebelnjak na strehi upravnega centra in po porocilu oskrbnika Marjana Marklja je lanska sezona iz dveh panjev dala šest ki­ logramov medu. Skromna bera, ampak še vedno dvakratnik slovenskega povprecja za leto 2021. Za nekaj sekund mednarodne pozornosti sta poskrbela predsednik društva Janez Nagode in od lani clan upravnega odbora Marjan Papež. Prvi je prispeval besedilo, drugi pa nekaj fotografij za videopredsta­vitev slovenskega cebelarstva na svetovni razstavi EXPO 2021 v Dubaju. V kad­rovskem pogledu je prišlo še do ene spre­membe - v upravni odbor je bil izvoljen Gregor Rupnik. NOVA GENERACIJA BOLNICARJEV N ajpogosteje uporabljena definicija prve pomoci v slovenskem prosto­ru je: » Prva pomoc je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodo­vani/nenadno oboleli na kraju dogodka in cimprej po dogodku. Opravimo jo s preprostimi pripomocki in improvizacijo.« (Derganc, 1962). Po šestletnem premoru je konec marca izobraževanje zakljucila nova generacija bolnicarjev. Zadnji tecaj je bil izveden leta 2016, casovni vrzeli pa je botrovala dolgo nacrtovana prenova samega tecaja in seve­da epidemija. Temeljni program usposa­bljanja bolnicarjev prve pomoci namesto prejšnjih 70 zdaj obsega 45 ur. Tecaj je potekal v organizaciji OZRK Lo-gatec, od 17. februarja do 31. marca. S po­mocjo drugih predavateljev ga je ves cas vodila dr. Špela Albreht, tudi predsednica OZRK Logatec. Vsaka delovna organizacija, javni zavod ali obcina mora glede na število zaposle­nih oziroma vkljucenih v izobraževanje ali glede na število prebivalcev zagotoviti dovolj kadra, ki je usposobljen za nudenje prve pomoci. Tako 16 tecajnikov prihaja iz logaških šol, vrtcev, delovnih organizacij … nekaj pa jih je pristopilo tudi samoiniciativno. Vsi tecajniki so imeli skupen odgovor na vpra­šanje, zakaj so se odlocili za to usposablja­nje: »Da bi znali pomagati.« Vsebina tecaja zajema ukrepe prve po­moci na kraju nezgode, klic na Regijski center za obvešcanje, temeljne postopke oživljanja in uporabo AED (avtomatskega zunanjega defibrilatorja), prvo pomoc ob krvavitvah, zlomih, opeklinah, poškodbah glave, prsnega koša, trebuha ... Kako ukre­pati ob nenadno obolelih zaradi srcnega zastoja, možganske kapi, epilepsije, aler­gijske reakcije ... Pridobljeno znanje je dodana vrednost za In pogled naprej. Društvo bo dokoncalo pašni red in namerava kupiti še tri tehtni­ ce za spremljanje paše. Naj poudarimo, da je spremljanje še pomembnejše takrat, ko paše ni, saj tako cebelarji vedo, kdaj mo-rajo hraniti cebele. Ce bo šlo po nacrtu, bomo lahko prisluhnili šestim predava­njem, ekskurzija bo na Gorenjsko, piknik bo septembra, z obcino pa proti koncu leta predvidevamo izvedbo ocenjevanja medu. Besedilo in foto: Marjan Papež osebo, ki je usposobljena za nudenje prve pomoci, v vecji meri pa ima »korist« od tega tecaja širša javnost, domaci, sodelav­ci, ucenci … Ker je v njihovi neposredni bližini nekdo, ki bo prepoznal stanje in pri­merno ukrepal. Skupina, ki je bila po besedah dr. Albreh­tove zelo simpaticna in vedoželjna, je us-pešno zakljucila usposabljanje. Cestitamo vsem tecajnikom oziroma novim bolni-carjem. Želimo, da pogumno pristopijo k poškodovanemu, nudijo ustrezno prvo po­ moc in so po dogodku ponosni nase. Sveže pridobljeno znanje bo treba obnavljati in utrjevati, zato so novi bolnicarji povablje­ni, da se na vajah pridružijo obstojecima ekipama prve pomoci RK Logatec. Helena Brand Foto: Primož Godina V SREDIŠCU V Namestitvenem centru v Logatcu je po zadnjih podatkih 300 ukrajinskih beguncev, pretežno žensk in otrok. Slednjih je 152, od tega jih 73 že obiskuje šole. POMOC UKRAJINI: SPET SMO SE IZKAZALI L eto se je šele dobro zacelo, pa je že polno najrazlicnejših preizkušenj, najveckrat tistih, ki si jih nikoli ne bi želeli. Med njimi je zagotovo vojna. Tako zelo blizu nas je ta zlovešca neumnost, ki jo lahko povzroci le clovek. Clovek brez srca. Slovenci smo vnovic dokazali, da v nas vseeno bije dob-ro srce. Logaški rdeci križ, civilna zašcita, karitas, taborniki, skavti in Klub logaških študentov so se nemudoma organizi­rali in priceli zbirati pomoc, je v pogovoru povedala Damjana Cukjati, sekretarka OZRK Logatec. »Sprva smo sprejemali vse: hrano, higienski material, sanitetne pripomocke, obleko in obutev. Kasneje smo se omejili na potrebe centra in logi­stike.« Kdo se je odzval na to akcijo? Naš klic k prispevanju za nastanitveni center Logatec je segel v deveto vas. Odzvali so se ljudje iz razlicnih krajev Slovenije, naj­razlicnejši klubi, javni zavodi, športne in razlicne delovne orga­nizacije. Najvec so prispevali številni posamezniki. Odziv je nad pricakovanji. Ljudje cutijo to stisko. Vse to gotovo za seboj potegne veliko, ogromno dela vas, ki ste na RK odgovorni za to. Kdo in koliko vas je bilo pri tem zbiranju dejavnih? Je bilo tudi kaj prostovoljcev? So bile to mlajše osebe ali predvsem upokojenci? Vprvo vrsto so stopili naši zlati prostovoljci RK, nato so se prid­ružile še karitasove prostovoljke, študenti ter posamezniki okoliš­kih društev. V veliko pomoc so nam bili tudi prijatelji, družinski clani. Podporo smo imeli tudi od vseh zaposlenih, ki delajo pod isto streho. Pomagali pa so tudi s pozornostmi, kot so lepa beseda, pohvala, kavica, sendvici … Se vam zdi, da je bil odziv pri darovanju dober? Cesa vam zdaj morda še vedno primanjkuje in po cem je najvec pov­praševanja? Odziv obcanov in drugih ljudi je ganljiv. Ko smo potrebovali brisa-ce, smo v nekaj urah imeli vec sto brisac, pa kar tri otroške vozicke. Trenutno najbolj primanjkuje to-aletnega papirja, pralnih praškov, gela za pomivanje posode in spo­ mladanske obutve. Kako pa je z azilanti - tudi njim pomagate? Nekaj ukrajinskih družin je v za­ sebnih nastanitvah. S strani poli­cijske postaje Logatec, CZ in posameznikov, ki sprejmejo te druži­ne, smo obvešceni, kaj potrebujejo. Prostovoljke pripravijo hrano, oblacila, igracke, higienske pripomocke, ki jih lahko prevzamejo, ali pa jih odpeljemo mi ali CZ. Kako pa je s samim dostavljanjem pomoci v Ukrajino? Ste sez­nanjeni s kakimi težavami glede tega? Najvecji delež darovanega je šel v pobrateno obcino v Ukrajini. Iz županove pisarne smo dobili natancen seznam, kaj potrebujejo na vojnem obmocju. To smo pripravili in odpremili v žarišca vojne. Prostovoljci vseh slojev naše družbe so pri nas prebili ogromno de­lovnih ur z enim ciljem: za ljudi, ki so v neizmernem trpljenju pri­bežali v naš kraj in ki potrebujejo pomoc. Marsikdo je v službi vzel proste ure in pri nas razvršcal oblacila ali namesto jutranje kavice in opoldanskega kosila preživel cas v delu, ki se je sproti kopicilo. Kdor je stopil v kletne prostore upravnega centra, je videl in vedel, zakaj to pocne. Najvecji elan za delo so dobile gospe, ki so jim clani ukrajinskih družin pokazali fotografije svojih razrušenih domovanj in so imele solzne oci ob skrbi, kje je njihov mož. Metka Bogataj Foto: Blanka Markovic Kocen V SREDIŠCU JAVNA ZAHVALA PROSTOVLJCEM 1. marca 2022 smo sedli za skupno mizo vsi, ki naj bi poskrbeli za begunce iz Ukrajine. Srecanje je poteka-lo v konstruktivnem duhu, a hkrati v duhu neznane­ga. Nihce izmed nas ni vedel, kdaj bodo begunci prišli. Naše srecanje se je koncalo z mislijo, da se danes to ne bo zgodilo. Že cez tri ure so prispeli prvi ljudje, ki so bežali pred najhuj­šim. Rdeci križ, Obcina Logatec, Civilna zašcita, Karitas, Klub loga­ških študentov in logaški taborniki smo priceli s skupnim zbira­njem materialne pomoci za Nastanitveni center Logatec. Z eno samo objavo smo presegli vsa pricakovanja dobrote ljudi. Odziv je bil neverjeten. Prejeli smo ogromne kolicine oblacil, higienskih pripomockov ter šolskih potrebšcin. Dobrota je deževala iz vseh kotickov Logatca in Slovenije v kolicinah, ki so postale logisticni zalogaj. V prvi vrsti dela so stale prostovoljke Rdecega križa Logatec, ki so svoja življenja podredile delu v zbirnem centru. Pridružili ste se jim mnogi posamezniki razlicnih društev, ustanov, zaposleni v obcinski stavbi, mladi ameriški misijonarji, otroci zaposlenih, ki ste darovali ogromno število prostovoljnih ur z iskreno mislijo v dobro tistih, ki so pribežali. Vzdušje med delom je bilo veselo, pozitivno, bili ste visoko motivirani. Gnala vas je želja, da vsaj malo olajšate stisko tem ljudem. Ni bilo razlikovanja med visoko izobraženimi in neizobraženimi, med zaposlenimi ali prostovolj­ ci. Vsak je poprijel za delo, saj je bil prostor veckrat neprehoden kljub vecurnemu trudu ljudi. Iskrena hvala v imenu zbirnega centra, to je Rdeci križ Logatec, prav vsem, ki ste se trudili pospravljati in urejati vseslovensko pomoc/darove za nastanitveni center, konvoj za v Ukrajino in dru­žine, ki so namešcene v zasebnih nastanitvah. Rdeci križ Logatec, Špela Albreht, predsednica, in Damjana Cukjati, sekretarka UKRAJINSKE OTROKE BODO SPREJELE VSE TRI LOGAŠKE ŠOLE M inistrica za šolstvo Simona Kustec se je v Logatcu sešla z ravnatelji osnovnih šol in vrtca ter županom Bertom Menardom, da bi se dogovorili, na kakšen nacin aktivirati sistem šolanja otrok iz Ukrajine v Logatcu, ker gre za enega od centrov, kjer se trenutno nahaja 87 šolo­obveznih otrok. »Sistem bo predvsem za organizacijo šol v Logatcu zahteven zalogaj, a pretekle izkušnje so koristne in razumevanje veliko,« je dejala ministrica in poudarila, da moramo na ustrezen nacin pristopiti do otrok in njihovih mam ter jih vkljucevati v šolo. »Mest za 87 otrok je v logaških šolah dovolj, pristop ravnateljev je vrhunski. Po vsej državi se že šola 50 ukrajinskih otrok.«Ravnatelj OŠ Tabor Logatec Jure Kramar je poudaril, da bodo šole V SREDIŠCU najvec pozornosti namenile custveni vkljucitvi otrok. »Ukrajinski otroci potrebujejo vrstnike iz Slovenije. Dokler njihov pravni sta­tus ni urejen, jimbomo na šoli ponudili vse možnosti, tudi izvedbe skupnih dni dejavnosti, športnih dni, taborov … da jim odvzame-mo misel na vojno.«Ravnateljica OŠ 8 talcev Karmen Cunder je opomnila, da vklju-citev vseh ukrajinskih otrok pomeni 28 ucencev v oddelku, kar ni preprosto. »Za otroke bi bilo primerno šolanje na daljavo na ukrajinskih šolah, da obdržijo stik, nikakor pa jih ne smemo pustiti v azilnem domu. Tudi pouk na daljavo bo potekal na šoli,« je pou­darila Cundrova. Po njenih izkušnjah je integracija otrok hitra, da se naucijo jezika, da lahko sledijo pouku, pa so potrebna tri leta. Blanka Markovic Kocen Foto: Uroš Gutnik OBCINSKA UPRAVA V HUMANITARNI AKCIJI T udi obcinska uprava Obcine Logatec se je odzvala na sti­ ske ljudi, ki so se znašli na begu pred vojnim nasiljem, in v marcu, ko so v Logatec prihajali begunci iz Ukrajine, pripravila humanitarno akcijo zbiranja dobrin zanje. Zaposleni so po svojih moceh pomagali tako, da so prinesli za­jetne kolicine higienskih potrebšcin, rjuh, brisac, plenic, igrac, odej in oblacil, ki so jih prevzeli na RK, od tod pa odpeljali v namestitveni center. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen PODJETJE NOCTIS DONIRALO LEŽIŠCA ZA UKRAJINSKE BEGUNCE P odjetje Noctis, ki posluje v logaški obrtni coni, je za begun-ce iz Ukrajine, nastanjene v azilnem centru Logatec, doni­ralo 72 ležišc skupaj z vzglavniki. Direktor podjetja Simon Zgonc pravi, da so se za donacijo, ki so jo pripeljali v logaški azilni center in namestili v bivalne kontejner­je, odlocili, ker so želeli tem ljudem v lokalnem okolju pomagati. Noctis sicer vse svoje izdelke izvaža izkljucno na ameriško tržišce, delujejo pa v lokalnem okolju. »Tudi druga podjetja, proizvajalce ležišc in druge opreme, pozivam, naj donirajo, kajti v Sloveniji lah­ko pricakujemo še vec beguncev, ki jim tako lahko pomagamo,« je dejal Zgonc. Kot pravi, so zamisel o donaciji v skladu z razpoložlji-vim materialom uresnicili v piclih dveh dneh. Gre za kakovostna ležišca, ki jih izvažajo na zahteven ameriški trg. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina in BMK V SREDIŠCU DALEC OD DOMA IN VENDAR BLIZU NJEGA P rav na dan mucencev Primoža in Felicijana, 7. aprila letos, je na vecer v Športni dvorani odmeval koncert posebne vrste; pihalni orkester slovenske policije ga je posvetil otrokom – nesrecnim beguncem iz Ukrajine. Avditorij so napolnili ukrajinski otroci, ki so se pred usodo strahot vojne vihre v objemu svojih mamic zatekli po pomoc v svobodnem svetu, vec tisoc tudi v Slove­niji. Logatec je bil celo med prvimi, ki je blagohotno sprejel nesrecnike, ki so mora­li zapustiti svojo domovino in svoj dom. Reševali so si golo življenje pred nasilniki ruske soldateske, ki je brezsramno vdrla iz velike Rusije z letali, topovi in oklepni­ ki ter sejala unicenje in smrt med ljudmi, ki so si ob svojih ognjišcih volili vero in postave. Clovekoljubna pozornostna koncertna prijaznost, ki naj bi pomagala mladim poslušalcem vsaj za nekaj casa utolažiti bridkosti begunstva, je stekla v organizaciji Pihalnega orkestra slovenske policije, Ura­da Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov ter Obcine Logatec. Uvodni pozdravi napovedovalke Brigite Petric so bili namenjeni mladim ukrajin- skim prebeglim poslušalcem in njihovim staršem, visokim gostom, med njimi mini-stru za notranje zadeve Alešu Hojsu, ukra­jinskemu veleposlaniku v Sloveniji Mi-hajlu Brodovicu in našemu županu Bertu Menardu. Ukrajinskim gostom pa sta na­menila osrcujoc in opogumljajoc nagovor logaški župan in Katarina Štrukelj iz Ura­da RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki je zaželela, da bi mladi Ukrajinci dalec od doma, pa vendar v Logatcu sprejeti v topli domacnosti, ceprav nekega drugega doma, tudi ob glasbi vsaj nekoliko poza­ bili na strahotno mucna vojna dogajanja v svoji domovini. Z dirigentom Nejcem Becanom je nato orkester izvedel sila pester program. Med drugim so izzveneli nekateri zimzelencki tujih avtorjev, Avsenikovo in Golobovo domoljubje pa Kekceve vragolije. Vmes so se ob klavirski spremljavi Janje Nagode oglasili tudi štirje mladi instru­mentalisti naše glasbene šole: saksofonist Lev Požarnik Vavken, klarinetist Urban Fir, flavtistka Klara Drmota in citrarka Neja Tomazin. Poslušalstvo je svojevrstno custveno prevzela mlada slepa pianistka, Ukrajinka Viktorija Pusova. Zadovoljstvo nad vsebino in izvedbo koncerta je bilo nepopisno, prikupno in s prevzemajoco custveno noto. Po koncertu je Policijski orkester predal ukrajinskim otrokom šolske potrebšcine in igrace, ki so jih zbrali zaposleni v Policiji in na Ministr­stvu RS za notranje zadeve. Tako je vecer izzvenel od slovenskega do ukrajinskega srca. Marcel Štefancic Foto: Primož Godina Iz nagovora župana Berta Menarda … dragi ukrajinski otroci! V vaši lepi deželi sredi širnih ukrajin­skih ravnic in v Kijevu, vaši cudoviti prestolnici, sem bil na delovnem obi-sku lanskega septembra. Spoznal sem prisrcne in ljubeznive Ukrajince. Še kar ne morem verjeti, da so vas temni obla­ ki cloveške hudobije pregnali z vaših domov. Prisiljena begunska pot vas je pripelja- la v Slovenijo, tudi v Logatec. Sprejeli smo vas z odprtimi rokami in cutecim srcem. Današnji koncert policijskega orkestra je le potrditev, da vas imamo radi in nam je vsem mar za vas. Naši otroci se veselijo srecanja z vami v šo­lah in vrtcih. Z vkljucenostjo v našo skupnost pa bomo imeli priložnost spoznati kulturo, obicaje, navade ene in druge strani. Želim si, da bi vam kljub težkim razmeram, v katerih ste se znaš­li vi, vaše družine in vaš narod, ostalo srecanje z našo skupnostjo v lepem in trajnem spominu … Zatorej: iskreno dobrodošli v Logatcu. KULTURA PESMI PIŠE MNOGO MLADIH IN LEPIH LJUDI K njižnica Logatec in Literarno društvo Zeleni oblaki sta na Svetovni dan poezije, 21. marca, zvecerv Veliki dvorani Narodnega doma pripravila literarni vecer, ki je bil drugi v nizu dogodkov Žigonovem letu. Po uvodnem pozdravu Urške Orešnik iz Knjižnice Logatec je Anja Sedej Korenc spregovorilao drugi knjigi Regratov venec, ki je izšla pri Mohorjevi družbi leta 2004 in jo je uredil ter spremno besedo napisal Žigonov sodobnik in prijatelj Peter Kolšek. Ta je v knjigi zapisal, da sta si z Andrejem deset let prizadevala, da bi knjiga izšla, a ker je on vedno kaj spreminjal, dodeloval, je nastala šele po smrti. »Pesem je garanje in avantura obenem … napisal sem zelo malo poezije, raje sem jo doživel. Odkar sem prišel s kmetov, opažam, da piše pesmi mnogo mladih in lepih ljudi. Nekateri med njimi so veseli in žalostni zares, drugi pa so taki kar tako ali so bolj tako. Jaz bom z oboji cvicka pil.« Ko je te misli prebral Marcel Štefan­cic, se nam je zdelo, kot da slišimo Andreja govoriti. Poleg njega so nam besede Andreja Žigona podajale še Bojana Levinger, Ana Balantic in Vanda Lavric. Iz niza pesmi smo slišali tudi pesem Za poljanskim nasipom: »Utrgan zvon cez strehe tava, / kresnice zlomljene blazne, / polegli so kostanji krog vodnjaka, /spod cvetnih piramid jece. / Korito zgrizla je milina, / na britev curek pada, / brezumno kri v prah po­vij a/ zaspana smrtna serenada. / V visokih oknih bezgovi obrazi / mrcesnih pecljev do srca/ izvir izgrebejo v suhi vazi, / presunjeni od slepega neba.« Med recitatorje, clane Zelenih oblakov, sta pomladno vzdušje pri­našali citrarki Urška Rožmanc in Brigita Nagode z glasbo iz filma Ne cakaj na maj in drugimi melodijami. Morda je zaradi prelepega prvega pomladnega dne obisk bil manj­ ši kot obicajno. Vsekakor pa vabljeni na naslednje dogodke, na katere nas je ob koncu povabila prva predsednica Literarnega društva Zelenih oblakov Branka Novak. Prireditev je tudi tokrat sofinancirala Obcina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec KOSTJA IMA TUDI VELIKO HUMANITARNO SRCE K onstantin Virant je ljubiteljski sli-športnik z dušo in telesom. Kot veteran je kar, rojen v Novem mestu. Za njim skocil v Planici,zna pilotirati, prva ljube­je vec kot 50 skupinskih in nekaj zen pa je atletika. Še danes se udeležuje samostojnih razstav. Živi in ustvarja v Lju-tekem veteranov, za šišensko društvo pa je bljani in Beli krajini. Z ženo Nevo sta dol-na stadionu ŽAK v Šiški naredil 3,5 x 4 m goletna clana KUD Artoteka Bela krajina. veliko sliko. Dolenjska in Bela krajina, kraji ob rekah Kostja pa ima tudi humanitarno srce: Rde-Krki in Kolpi, so njegovi najpogostejši cemu križu Logatec je namrec podaril dve motivi. Seveda uživa tudi ob soncnih zaho-sliki, ki sta na licitaciji, ki je trajala do za­dih na našem morju, ki jih zna realisticno, prtja razstave, 11. aprila, verjetno dosegli vcasih pa tudi na svojstven nacin preliti na še višjo ceno, kot je bila predlagana (150 slikarsko platno. Pogosto si privošci bolj eur za sliko). Ob zakljucku smo bili delež­svobodne linije in svobodnejše nanašanje ni belokranjske crnine in dobrot, ki jih je barvnih plasti. spekla gospa Neva. Razstavo je sofinanci-Na odprtje razstave, ki je bilo v torek, 15. rala Obcina Logatec, priporocila NIJZ so marca popoldne, so poleg domacih obisko-bila upoštevana. valcev prišli tudi prijatelji Kostje Viranta iz razlicnih krajev Slovenije. Potem ko je Za posebno presenecenje odprtja pa je predsednik Društva likovnikov Logatec tokrat poskrbela Glasbena šola Logatec. Janez Ovsec predstavil likovnika in nje-Posodila je pravo koncertno harfo in »po­govo delo, se je med njima razvil živahen sodila« tudi ucenca Jošta Petrica, ki ga v pogovor. Tako smo izvedeli, da je Kostja igranje že peto leto uvaja Lara Pelikan. KULTURA NAD OBZORJI – KJER VSE SLADOSTRASTNO VZBRSTI P rav na dan, ki si ga je Putin Mali že zarana izbral za vojaški napad na Ukrajino – 24. februarja – smo na vecer v Narodnem domu doživeli ubesedeno predsta­vitev iskrivega mladostniškega romana Mateje Perparjeve Nad obzorji, ki je izšel pri idrijski založbi Bogataj. Predsta­vitev, ki jo je vodila Urška Orešnik, je pripravila logaška knjižnica. Ko omenimo Matejo Perpar, pišoco damo logaških korenin, nas prešine najprej zaznavnost njenega radijskega glasu. Sicer diplo­mirana anglistkase je že zgodaj lotila literature: od pesništva prek krajše proze, pravljic, humoresk in radijskih iger, ki so se uspešno oglašale na valovih Radia Slovenija, do resnicno pritegljivega ro­manopisja. Zgodba romana Nad obzorji je postavljena na idrijski konec, kjer so obzorja duha in rudniška obzorja oblikovala pestrost žitja in bitja ljudi od davnine, pa vse do Roka in Mance, obeh protago­nistov romana, in njune razživete najstniške freske. Skupaj z mla­dostniki sta rasla iz mularije skozi izmenicne romanticne cutnosti in presenetljive sladostrastne ljubezenske preizkušnje in tektonske custvene premike v brstece ljudi. Skratka, mlada, ki so ju življenjske usode vrtoglavo presenecale, sta življenje sprejemala z vsemi nenadejanostmi. – In konec tako mikavnotekoce zgodbe? Pisateljica nam tega ne privošci. Nadvse domiselno! Nekaj dragocene domišljije se nam – vsakemu pose-bej – ponuja v razpredanje. In še poseben car romana Nad obzorji. Da ob branju doživimo vso pristnost slikovitega idrijskega okolja, nam pomagajo dialogi v svojski idrijski govorici, ki so pod crto sproti prevajani v knjižno slovenšcino, da bi bralec ne bil prikrajšan za razumevanje vseh sporocilnih tancin. Le sezite po Matejini knjigi; ne boste je dali iz rok, dokler ne pre­ berete poslednje strani, ki sploh ni zadnja. Marcel Štefancic VPISUJEMO V JEZIKOVNE TECAJE SLOVENŠCINE ZA TUJCE. VPISUJEMO V JEZIKOVNE TECAJE AN – NE – IT odrasle in otroke. Vsak tecajnik dobi ZASTONJ program ucenja anglešcine preko interneta ne glede na jezik tecaja. VPISUJEMO TUDI V ZACETNI TECAJ ŠIVANJA Vsaka tecajnica dobi pri vpisu zastonj krojno polo Neue Mode. Stavba Krpan oz. Villa TOLLAZZI, Tržaška cesta 17, LOGATEC, Obcasno delo dobi ŠTUDENT/ŠTUDENTKA NA RECEPCIJI in OSEBA kot HIŠNIK v Villi TOLLAZZI. Možnost bivanja. Info: info@rossana.si, 041 719 567 IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE Ljubitelji filma – odlicna novica iz Logaške knjižnice: OD E-BRANJA IN E-POSLUŠANJA DO »E« GLEDANJA! Izvrstna »filmska« vest - clani logaške knjižnice lah­ko sedaj brezplacno dostopate in si izposojate filme na BSF - Baza slovenskih filmov. Baza slovenskih filmov (BSF) je prosto dostopen spletni arhiv po­datkov o slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih ter ponudnik domacih avdiovizualnih del na zahtevo (VOD). Vsebuje slikovna, pisna, zvocna in video gradiva. Ponuja spletni ogled slovenskih filmov ob spoštovanju avtorskih pravic in v podporo slovenskim filmskim ustvarjalcem. Vsodelovanju s partnerskimi knjižnicami omogoca knjižnicno iz­posojo in ogled filmov na spletu. Na voljo je bogat nabor slovenskih filmskih klasik. V bazi so filmi vseh barv, okusov in oblik! (Cvetje v jese­ni, Sreca na vrvici, Ne joci, Peter, Vesna in številni drugi) Ljubitelji animiranih filmov si lahko ogledate prigode Princa Ki­-ki-do, Koyee, Bizgecev in obilo drugih animiranih poslastic med-narodno priznanih slovenskih animatorjev. BSF je vir dostopnosti za vse tiste dokumentarne ali kratke filme, ki ste jih zamudili na eni izmed redkih projekcij v kinu, na festi­valu ali na televiziji. Na svoj racun boste prišli tudi vsi tisti, ki vas navdušuje alterna­tivna in eksperimentalna produkcija, saj Baza slovenskih filmov vkljucuje tudi avdiovizualna dela, ki drugje le redko najdejo pot k obcinstvu. Izposoja in vracilo filmov Kako torej do filmov? Na spletni strani https://bsf.si/ si najprej ustvarite uporabniški ra-cun, nato pa ga povežite s svojo knjižnicno izkaznico - in že si lahko izposojate filme. Natancnejša navodila najdete na: https://bsf.si/documents/61/ Navodila_za_izposojo_filmov.pdf. Število izposojenih filmov v Knjižnici Logatec ni omejeno. Ko imate ustvarjen uporabniški racun in povezano knjižnico, po­išcite film, ki si ga želite ogledati. S klikom si ga preprosto izpo­sodite. Izposojeni film vam je 48 ur na voljo za ogled Po izteku casa se film vrne knjižnici, lahko pa ga sami vrnete pred-casno in si izposodite drugega. Podrobna navodila za uporabo storitve poišcite na spletni stra­ni knjiznice.bsf.si . Poleg izposoje e-knjig preko sistema BiblosLib, ki ga že dodob­ra poznate in uporabljate, in izposoje zvocnih knjig preko mo-bilne aplikacije Audibook, ki ste jo prav tako zelo lepo sprejeli, lahko sedaj clani naše knjižnice brezplacno dostopate oz. si izposojate tudi filme na BSF! Verjamemo oz. želimo si, da je to dobrodošla dopolnitev, aktualna razširitev in zanimiva popestritev naših knjižnicnih dejavnosti in storitev. Vse, kar morate storiti, je, da se prepustite knjigam (ki vztrajno vedno znova išcejo nove in inovativne poti do svojih bralcev) in preprosto uživate - v (pre)brani besedi, ki ji lahko tudi prisluhnete, za namecek pa prijetno bralno doživetje še »slikovno« dopolnite. Za popolno izkušnjo. Beseda, zvok in slika – z roko v roki – za vas. Marija Maja Gregoric, Knjižnica Logatec NAPOVEDNIK DOGODKOVV KNJIŽNICI LOGATEC APRIL 2022 Torek, 19. 4. 2022: Knjižnica Logatec in Krajevna knjižnica Hotedršica - Knjižnica Logatec: Noc knjige – knjižna 10 & bukvarna + - Krajevna knjižnica Hotedršica: ob 17.30: Nabiralniški sprehod – zberemo se pred knjižnico ob 19.00: Predavanje Uroša Šviglja: Fermentacija divjih napojev Org. in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si Cetrtek, 21. 4. 2022, ob 19.00: Narodni dom Logatec, Velika dvorana 10. Gosarjev vecer. Dr. Primož Repar: Družabnost kot oblika eticnega ravnanja v družbenosti. Pogovor vodi dr. Peter Kovacic Peršin. Org. in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (22) Andrej Plecnik iz Hotedršice osnuje družino v Ljubljani P lecnikov oce Andrej (rojen v hiši Hotedršica 41) se je po sedmih letih vojašcine v severni Italiji v Ljubljano preselil konec prve polovice 60-ih let 19. stoletja. Kot mizarski pomocnik (izucil se je v Hotedršici) se je zaposlil v Ljubljani. Na veliki šmaren (15. 8.) 1864 se je porocil s Heleno Molka. Takrat je bival na naslovu Kapuziner Vorstadt 66 – v prvotni gostilni Figovecą (ki je stala pribl. na obmocju vrta današnjega Figovca). Po poroki se je preselil k nevesti, ki je stanovala v hiši pri Ljubljanici, katere lastnik je bila rodbina (plemeniti) Andrioli: Raan (Breg) 191 – zdaj Breg 12, kjer imata sedež Francoski kulturni inštitut in Italijanski kulturni inštitut. Helena se je rodila ocetu Andreju Molki (strojar kož) in Uršuli Sojer (doma z Veitsch 34), 2. apr. 1831, na naslovu Veitsch (Vic) 41 – danes Rožna dolina, cesta II, št. 31. Na Bregu 191 je bila najprej rojena hci Marija (26. 6. 1865 †5. 12. 1929), potem sin Andrej (23. 10. 1866 †1931; duhovnik). Oce je tu že naveden kot mizarski mojster). Rudolf je bil rojen 6. 4. 1869, žal pa je umrl že 23. 1. 1870 (še na Bregu 191) zaradi pljucnega edema. Jože je bil 23. 1. 1872 rojen že na novi lo-kaciji Plecnikovih – Gradišcu, kjer je oce najel dolgo pritlicno hišo (brez h. št.! - danes Slovenska cesta 9, Lj.) z delavnico, nekoc del stavb -delavnic jedilne posode Italijana Sylve, na kasneje imenovanem »Ferantovem« oz. Mundovem vrtu. Po smrti Sylve je baron Žiga Zois (na h. št. 41) postavil tovarno keramike fajanse. L. 1817 sta to stavbo kupila brata Zwayer in jo preuredila v stanovanjsko hišo. Okoli l. 1880 postane lastnik odvetnik dr. Franc Munda. Plecnikova »obrtna« hiša je bila vodena pod »Mundovo« (enonadstropno) hišo - Gradišce 41 (kasneje tudi št. 14 in 16)! Janez (zdravnik) je bil rojen 3. 6. 1875 (umrl 5. 12. 1940). Po popisu prebivalstva 31. 12. 1880 so poleg šestih clanov družine Plecnik (Marija že kot šivilja) pri njih stanovali še (ocitno zaposleni pri Plecniku): dva mizar-ska pomocnika in mizarski ucenec. Plecnikova hiša (Hofraum Haus no. 14 – dvorišcna stavba) je po nacrtu iz l. 1886 obsega-la: šupo-skladišce, dve izbi, kuhinjo, kljucavnicarsko delavni-co, (ocitno mizarsko) delavnico, dve sobi. Zanimivosti: Oce, mama in sin Jože so bili rojeni na h. št. 41. Jože in Andrej sta bila rojena 23., Rudolf umre 23. Jože je bil rojen tocno dve leti (23. 1.) po Rudolfovi smrti. Na spomeniku na Navju v Lj. piše napacen datum rojstva Andreja Plecni­ka: 29. dec. 1835. Pravilno: 29. nov. 1835. V prvotni gostilni Figovecą je bil 18. nov. 1800 rojen lastnikov sin Andrej Smole, Prešernov prijatelj. Helena Plecnik se je po moževi smrti prese­lila h hcerki Mariji Matkovic v Gabrovkino hišo (Pred škofijo 11 – danes Ciril Metodov trg 10, Lj.), kjer je umrla 7. junija 1899, in ne v Hotedršici. Janez je umrl na isti dan in mesec kot sestra Marija - 5. 12. Prvi trije otroci, rojeni na Bregu 191, so bili kršceni v stolnici, Jože in Janez, rojena na naslovu Gradišce 41, pa v franciškanski cerkvi v Ljubljani. Za strokovno pomoc in arhivsko gradivo se zahvaljujem arhi­vistkam v ZAL(Nina Frakelj in Petra Šušteršic) in NAL(Tone Krampac) ter vodji ZAL-Idrija Miri Hodnik za transkripcijo in prevod, pa tudi plecnikologu dr. Damjanu Prelovšku in ro­doslovcu Petru Hawlini, amaterskemu arhivistu in rodoslovcu Janku Rupniku (Zavratec) pa za identifikacijo lokacije Vic 41˛. (se nadaljuje) Gvido Komar MLADI OKOLJSKA PROBLEMATIKA Z DRUGEGA KONCA SVETA A pril je mesec, ko nekaj vec besed namenjamo okoljski problema­tiki. Moja sogovornica je bila Petra Bezeljak, 29-letnica, ki prihaja z Medvedjega Brda, zadnjih pet let živi na Dunaju, trenutno pa je na dvome-secnem raziskovalnem delu v Arizoni. Po izobrazbi je uciteljica biologije in kemije, zaposlena kot raziskovalka na dunajski univerzi. Opravlja doktorat s podrocja biologije. Tudi v prostem casu je najraje v naravi. Tvoj študij je povezan z okoljem. Kaj te je nagovorilo k tej odlocitvi? Votroštvu sem veliko casa preživela v na­ravi, ki me je ocarala. Hvaležna sem ucite­ljem, ki so me znali navdušiti za biologijo in raziskovanje. V zadnjem letniku študija sem opravila Erasmus prakso na Visoki šoli za okoljsko izobraževanje na Dunaju, kjer sem delala na mednarodnemprojektu. Kaj je tema tvojega dela? Živimo v casu antropocena, dobe, ki jo prvic v zgodovini zaznamuje ena vrsta – clovek. Zelo pomembno je, da se zaveda-mo vpliva klimatskih sprememb in izginja­ nja biološke pestrosti. Vse pogostejše so vremenske ujme, naši travniki imajo ved-no manjšo pestrost vrst, tako rastlinskih kot živalskih. Raziskujemo, kakšen odnos imajo ucenci do okolja, kaj vpliva na (pro) okoljsko vedenje ucencev. Zavedati se moramo pomena varovanja tropskih goz­ dov, vpliva mikroplastike na življenje v oceanih. Ucencem želimo približati pomen varovanja okolja s pomocjo dela s cebelami. Na fakulteti imamo panje s kranjsko sivko. Ucenci lahko pridejo k nam, kjer v lokalnem okolju spoznavamo divje cebele in pomen opraševalcev. Divje cebele so eden izmed glavnih pokazateljev sprememb v okolju, v Sloveniji jih živi kar 564 vrst. Aktivnost, ki ucence navduši in hkrati pusti pecat, je ta, da imamo »zajtrk brez cebel«. Ucenci ugotovijo, da odpade 1/3 hrane, ne izgine samo med, ni vec ja­bolk, marmelade, kave in caja. Izgine pe­strost. Tako lahko na konkretnem primeru vidijo, kaj prinaša malomarnost do plane-ta. Vsak lahko nekaj pripomore, ko poseje-mo medovite rastline, pustimo manjši kos travnika ali vrta za poznejšo košnjo. Zakaj si se odlocila iti v daljno Arizono? Vcasu doktorskega študija sem dobila pri­ložnost, da lahko del svojega dela opravim v tujini. Raziskovalna skupina na Univerzi v Arizoni se ukvarja s podobno temo, kot je tema raziskovalne skupine, v kateri de-lam na Dunaju. Poleg tega profesor s pe­dagoške fakultete v Tusconu sodeluje z ljubljansko pedagoško fakulteto in CŠDO­-ji ter dobro pozna Slovenijo. Ko sem se pogovarjala s sodelavci, so bili presenece­ni, da ima Slovenija »samo« dva milijona prebivalcev. Zdelo se jim je enkratno, kako lahko skozi zgodovino preživi tako majhen narod. Kako svet, ki je od nas precej oddaljen, gleda na okoljsko problematiko? Tuscon je mesto sredi Sonorske pušcave, obdano z gorami, kjer lahko v eni ure vožnje z avtomobilom iz pušcave prideš do smucišca. Tukaj vsi uporabljajo ogro­mne avtomobile v primerjavi z našimi. Gorivo je precej cenejše. Javni promet ni ucinkovit, sicer je brezplacen, vendar ga v veliki vecini uporabljajo revni, ki si ne morejo privošciti avtomobila. Vse javne šole imajo organiziran avtobusni prevoz. VSloveniji smo glede okoljske problema­tike precej bolj ozavešceni. Tudi v Ameri­ki se razmere mocno razlikujejo glede na zvezno državo in to, katera stranka je na oblasti. VArizoni okoljske teme niso tako pomembne. Ko greš v trgovino, je vec plasticne embalaže kot pri nas. V lokalu obicajno dobiš kavo v loncku za enkratno uporabo. Ustvarjajo se ogromne kolicine odpadkov. Zdrava, lokalna hrana je draga. Tudi kolesarji so nekako odrinjeni, saj je kolesarska pot speljana ob tripasovni hitri cesti. Ogromno ljudi kolesari za rekreacijo na obrobju mesta, medtem ko se ljudje po opravkih odpravijo z avtomobilom. Primer dobre prakse je, da lahko v lokalnih knji­ žnicah dobiš brezplacna semena. Kaj si doslej lahko zaznala med ljudmi? So zelo razlicni od nas, kakšen je njihov življenjski slog? Življenje v Tusconu je v primerjavi z na­šim precej drugacno. VArizoni je najvecja MLADI skupnost »native Americans«, Indijanci, kot jih mi poimenujemo. Po številu prebi­valcev je mesto veliko, ko pa si v samem mestu, nimaš tega obcutka, saj velika ve-cina ljudi živi v hišah oz. nizkih vecstano­vanjskih zgradbah. Presenetilo me je, da na ulicah zelo redko srecaš ljudi. Kako gledaš na Slovenijo, bodisi na splošno, pa tudi v zvezi z okoljem, zdaj, ko si že kar nekaj casa v tujini? Slovenija je cudovita dežela, polna narav­nega bogastva in znanja. Želela bi, da bi se bolj osredotocali na to, da dosežemo cilje, in ne na to, katera (politicna) stran jih do-seže, ter predvsem, da bi se ukvarjali s pri­hodnostjo. Ena izmed stvari, za katero bi si želela, da bi jo v Sloveniji spremenili, je gotovo ucinkovit javni promet. Na Dunaju, kjer živim zadnjih pet let, imajo enega iz-med najucinkovitejših javnih prevozov na svetu. Ogromno ljudi vsak dan uporablja podzemno železnico, vlake, tramvaje, av-tobuse. Se lahko nadejamo v prihodnosti od­locnejšega boja za širše zavedanje, da si sami žagamo vejo, na kateri sedimo? Všec mi je misel, ki sem jo pred kratkih prebrala, da je za pesimizem v casu pod-nebne krize že prepozno. Torej se lahko vprašamo, kateri del odgovornosti je na nas kot posamezniku in kaj je v rokah po­ litike in korporacij. Zagotovo sta nam tako zdravstvena kriza kot vojna v Ukrajini pokazali, kako pomembna je samooskrba. Zdi se mi pomembno, da podpiramo lo-kalno gospodarstvo in ce nam cas in volja dopušcata, kaj pridelamo/izdelamo sami. Metka Bogataj Foto: osebni arhiv P. B. DRAMA QUEENS Dramska skupina OŠ 8 talcev Logatec Drama queens je pripravila avtorsko predstavo Naše tri krasne je gledališce, po literarni predlogi N. K. Lorenzutti, Gremo mi v tri krasne. Predstava problematizira pasti odrašcanja tukaj in zdaj in gledalca postavlja pred mnoga odprta vprašanja. Traja 30 minut in je pri­merna za mladostnike in odrasle. Sreda, 13. 4. 2022, ob 18.00 v Narodnem domu. MIKLAVŽEV VRTEC V ARBORETUMU VOLCJI POTOK V skupini Zelena soba smo na željo otrok marca postavi­li koticek dinozavri. Otroci ga skupaj s starši ustvarjajo tako, da vanj prinašajo material od doma. Nad igro so nav­dušeni. Kako pa sva s pomocnicoprispevali svoj delež na omenje-no tematiko? Domislili sva si, da organizirava izlet v Arboretum Volcji potok, kjer smo si lahko ogledali razstavo dinozavrov. Vo­žnja je hitro minila, saj smo na avtobusu prepevali poznane pesmi ob spremljavi kitare in malih instrumentov. Dve uri in pol našega obiska v Arboretumu sta hitro minili. Ce ne bi prišel cas za odhod, bi z veseljem ostali še v družbi dinozavrov, ob igranju na igralih in sprošcenemu sprehodu. A vsega lepega je enkrat konec in or-ganizatorki že razmišljava, kako otrokom približati druge, njim zanimive vsebine . Igro postavljava na prvo mesto in preko te po­skrbiva, da se otroci nezavedno veliko novega naucijo. Konkretna izkušnja je njihova priprava na življenje. Mojca Demšar in Darija Turk POSLOVNE STRANI PRIZNANJE PODJETNIŠKI VZOR PODJETJU MENARD RA D.O.O. O brtno-podjetniška zbornica Slovenije je v cetrtek, 17. marca 2022, na Brdu pri Kranju podelila presti­ žna priznanja Obrtnik leta in Podjetnik leta 2020, Obrtnik leta in Podjetnik leta 2021 ter priznanje Najstarejši obrtnik leta 2020. Osrednji govorci na slovesnosti, med nji-mi tudi predsednik vlade, pa so izpostavili tudi izjemno težko obdobje epidemije in izzive, ki jih prinašata energetska ter ukrajinska kriza. Predstavniki vlade so na slovesnosti oblju­bili pomoc. Obrtnik leta 2020 je po izboru komisije postal kovinostrugar Ma-tjaž Oven, podjetnik leta 2020 pa Marijan Hertišiz podjetja Sel-tron. Priznanje za obrtnika leta 2021 je pripadlo orodnemu kovacu in lesarju Jožetu Krmelju, za podjetnika leta 2021 pa Tomažu in Metki Marovt iz proizvodno-uvoznega podjetja Marovt. Prizna­nje za najstarejšega obrtnika leta je šlo v roke Jožefu Lakiju iz Velike Polane, ki suho robo izdeluje že od leta 1967. Priznanje podjetniški vzor so prejeli tudi Damjan, Miha in Do-men Menard, lastniki in direktorji podjetja Menard RAd.o.o. iz Logatca. Temelje podjetju Menard RAje leta 1978 postavil Berto Menard, ko se je kot samostojni podjetnik zacel ukvarjati s ser­visiranjem bele tehnike in hladilnih sistemov, dejavnost pa je po­ zneje še razvijal in širil. Ob zacetku županovanja Obcini Logatec je podjetje preoblikoval v d.o.o. in ga predal svojim trem sinovom. S svojim znanjemin drznimi mladostnimi idejami so vsi trije pri­pomogli k rasti in kakovostnim izdelkom lastne izdelave, ki se lahko kosajo s konkurencnimi izdelki drugih priznanih blagovnih znamk. Predlagatelj za nominacijo je bil upravni odbor Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Logatec pod vodstvom predsednika Bogdana Oblaka. Dejavnosti podjetja danes obsegajo trgovino z razstavnim salo­ nom, servis in montažo bele tehnike, hladilnih sistemov, toplotnih crpalk in klimatskih naprav. Vširok spekter dejavnosti so vkljucili tudi lastno projektiranje in proizvodnjo toplotnih crpalk, hladilno--zamrzovalnih komor, kondenzacijskih sušilnic za les in zorilnic mesa. Podjetje z znanjem in kakovostjo uspešno konkurira na trgu in je sposobno zadostiti tudi najzahtevnejšim strankam. Besedilo in foto: Dejan Šraml ŠPORT ZACETKI KOŠARKE V LOGATCU – MOŠKI – 7. DEL Pripovedoval: Janez Nagode - Krištofov L eta 1996 se je zacel nov zagon logaške košarke. Ustanovili so nov klub z imenom Logatec 1996 z novim vodstvom: predsednik Brane Vujicic, clani upravnega odbora Marjan Markelj, Marko Kavcic, Rado Selan in bla­gajnicarka Olga Mikuš. Pod okriljem KZS so košarkarji igra­li v pionirski, kadetski in cetrti clanski ligi, leto pozneje pa je zaigrala tudi mladinska ekipa. Pod vodstvom trenerja Roka Zupana in kapetana ekipe Uroša Tr-dana je clanska ekipa vsako leto napredovala in se leta 1998 že uvrstila v 2. SKL. Za preboj v drugo ligo so igrali: Uroš Trdan- kapetan, Primož Markelj, Bogdan Makuc, Miha Brencic, Matevž Petelin (iz Borovnice), Sergej Lukic, Gorazd Selšek, Sašo Mitro­vic, Matevž Mikuš, Miha Širca, Andrej Lenarcic, Gašper Bizjak, Tomaž Bajc, Sebastjan Brencic, Dušan Gorenc, Miha Lukman, Samo Lahovnik, Jure Juršic, Dejan Kešelj. V letu 1998 je bil za predsednika kluba izvoljen Janko Filipic. Vodstvo kluba si je prizadevalo še za višje cilje. Obstojecim igral­cem so se pridružili še štirje: Sašo Stefanišin in Sašo Polovic iz Kocevja, Aleš Kastrin in Marjan Kataric iz Idrije. Kataric je bil sprva igralec, kasneje pa tudi pomocnik trenerja. Vtej sestavi se je ekipa v sezoni 2000-2001 uvrstila v 1. B SKL. Odlocilno tekmo za napredovanje je v živo prenašalalogaška kabelska televizija LEP. Tekmo sta komentirala Urška Comino in Marko Kavcic, sodil pa legendarni slovenski evroligaški sodnik Iztok Rems. Vendar z igranjem v 1. B SKLni bilo nic, telovadnica namrec ni ustrezala tehnicnim merilom za igranje tekem v tem rangu. Po dogovoru z ekipo KK FRAGMAT Cerknica in KZ Slovenije so Cerknicanom prepustili tekmovanje. Zato so najboljši igralci iz KK Logatec prestopili v KK FRAGMATCerknica in tam uspešno igrali v 1. B SKL. To so bili : Uroš Trdan, Primož Markelj, Saša Stefanišin, Sašo Polovic in Sašo Mitrovic. (vir : Miran Lukman) Socasno je bila zelo aktivna ekipa veteranov, ki je tekmovala v ži­rovski trim ligi. Vsako leto je igrala na turnirju Vrh nad Rovtami, ki so ga domacini vedno odlicnoorganizirali. Veterani so bili tudi zmagovalci lige, ki so jo odigraliz ekipami iz Žirov, Gorenje vasi, Kranjske Gore in z Jesenic. Po odprtju vecnamenske dvorane, leta 2002, ko so se pogoji za treniranje zelo izboljšali, je bilo v letu 2003 izvoljeno novo vodstvo kluba. Predsednik je postal Vasja Truden, podpredsednik pa Miran Lukman. Trenerji so bili Tadej de Gleria, Bojan Vavpotic in Lovro Gantar. V letu 2007 se je ponovno osnovala tudi clanska ekipa. V vodstvu kluba so dolgo casa iskali financne rešitve in jih naš­li pri podporniku društva Sandiju Kogovšku, ki je financno podprl clansko ekipo. Vtej sezoni je le-ta zasedla cetrto mesto v 3. SKL - CENTER - cetrti rang tekmovanja. Nekateri naj­boljši igralci so postali zanimivi za boljše ljubljanske klube. David Milic je prestopil k Slovanu, Nejc Kobal in Matic Urbas pa k ljubljanskim Parkljem. Ekipo je vodil Bojan Vaupotic, igralci pa so bili vsi Logatcani, le Sandi Mitrovic je bil iz Lju­bljane. (vir: Tadej de Gleria in Miran Lukman) Ob dnevih košarke, ki so se tradicionalno odvijali vsako leto, so leta 2007 v goste povabili tudi naše zvezdnike iz NBA lige, in sicer Boštjana Nachbarja, Primoža Brezca in clana ljubljanske Olimpije Jana Mocnika. Naši mladi navdušenci košarke so se z njimi pomerili v metanju trojk, prostih metih in igri ena na ena. ŠPORT Vletih 2008 – 2010 je clanska ekipa še naprej igrala v 3. SKLcen­ter - zahod (4. rang). Uvrstitve v ligi so bile 3. in 4. mesto, trener­ji pa Bojan Vaupotic (2007/2008) in Tadej de Gleria 2008/2010. (vir: Tadej de Gleria ) V sezoni 2007/2008 so bile uspešne tudi mlajše selekcije, ki jih je vodil Tadej de Gleria. Kadeti so za malo zgrešili 1. SKL (poškodbe kljucnih igralcev v kvalifikacijah). Nato so domi­nantno odigrali 2. SKL in vse tekme zmagali. V 2. SKL so nastopali tudi mladinci in na 20 tekmah zmagali 16-krat. Vse do leta 2016 so kadetske in mladinske ekipe uspešno nastopa­le v 2. SKL, pionirji pa so se dvakrat uvrstili v 1. SKL. (vir : Tadej de Glerija) Prihodnjic: zacetki košarke v Logatcu – moški – VIII., zadnji del LOGAŠKI PLANINCI SPOMLADI NA HLEVIŠAH, SOCERBU IN ŠE KJE D rugi del Jakobove poti je pred­zadnjo februarsko soboto vodila Alenka Mrak. Od avtobusne po­staje v vasi Avber smo hodili cez kraško gmajno do Tomaja, rojstnega kraja pesnika Srecka Kosovela. VKrepljah smo se usta­vili pri cerkvi sv. Notburge in prišli do vasi Dol pri Vogljah ter nadaljevali pot mimo nekdanjega mejnega prehoda z Italijo. Na skalnem Repentabru že od leta 1216 stoji svetišce Matere božje, sedanja cerkev pa je bila zidana 1750. Z obzidja ograjenega Tabora je lep pogled na italijansko in slo­vensko stran. Obcina Repentabor je pobra­tena z Obcino Logatec. V lepem vremenu smo zakljucili štiriurni pohod v kraju Dol pri Vogljah. Prvo soboto v marcu smo nad Idrijo pri Divjem jezeru zaceli planinski pohod na Hleviše. Jezero leži v kamnitem kotlu pod stometrskimi prepadnimi stenami, ki obro­ bljajo severni rob crnovrške planote. Pot je speljana visoko nad dolino reke Idrijce in nas je planince pripeljala na razgledni vrh Cekovnik /762 m/. Od tukaj sem šla na vrh Hleviške planine, skupino pa je vodnik Janez Rudolf zaradi poledenele steze vodil do Koce na Hleviški planini. Oskrbnica je pohodnicam izrocila rocno izdelan nagelj. V Idrijo smo se spustili po lovski poti in sredi popoldneva zakljucili pohod. Pohod na Socerb pri Podnanosu v nedeljo, 13. 3., je vodil Janez Rudolf. Iz Podnanosa, znanega po Stanku Premrlu, ki je uglasbil slovensko himno, smo skozi vas, vinogra­ de in gozd prišli do vrha sv. Socerba, ki leži na višini 555 m. Z vrha se odpira pogled od Razdrtega vse do Ajdovšcine in okoliških vasi, raztresenih po Vipavskih Brdih. Spre­hodili smo se še do Lovske koce na Vrheh in do cerkve sv. Ane pri Razguri. Vracali smo se po položni poti cez Kjecl, kjer stoji kopija Aljaževega stolpa s Triglava, ki so ga domacini Orehovice postavili leta 1999. Vnjem je vpisna knjiga. Spustili smo se v vas Orehovica in sredi popoldneva zaklju-cili pohod v Podnanosu. Po Erzeljski križni poti je logaške planin­ce vodila Alenka Mrak v nedeljo, 27. 3., pohod smo zaceli v Erzelju, vasici na robu vipavskih gricev. Ko še ni bilo vodovoda, so se prebivalci oskrbovali le z deževnico. Iz Erzelja smo se spustili v vas Lenivec in se nato povzpeli do ruševin sv. Petra, kjer pozdravlja zvoncek želja. Po spustu v do-lino potoka Geršak smo se povzpeli na Tabor s cerkvijo sv. Mihaela, od koder je bil lep razgled. Nato smo od izhodišca poti v Erzelju šli do razgledne cerkve Marije Snežne nad Gocami. V soncnem, toplem vremenu smo ob uživanju lepot vipavskih gricev zakljucili pohod v Gocah. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek ZAHVALE Spoštovane, spoštovani, smo pred veliko odlocitvijo, kako in s kom naprej. Star pregovor pravi: »V slogi je moc«. To je cista resnica in tako sem se Berto Menard, rojen 1954. leta v hribovski vasici Zavratec, odlocil, da po treh mandatih županovanja logaški obcini in vec kot trideset let obrtniškega staža stopim v krog osebnostno mocnih, odlocnih, domoljubnih ljudi. Gibanje POVEŽIMO SLOVENIJO je odgovor. Razklanost, sovražnost med nami moramo ustaviti. Zaceti se moramo pogovarjati, poslušati. Za vzor naj nam bodo najvecji ambasadorji naše lepe Slovenije, športniki. Vedo, da za najvišje odlike brez muje in pozitivnega odnosa do življenja ne gre. Svoje tekmece spoštujejo, z njimi tekmujejo, a jih nikoli ne sovražijo. Družina, dom, domovina, njeni prebivalci mi pomenijo vse. Od njih se ucim, živim, osebnostno rastem. Krivica, laž, sov­raštvo me žalostijo. V tej naši mladi državi na soncni strani Alp imamo vse možnosti za dostojno, lepo življenje. Naši pisa­telji, pesniki opisujejo lepo deželo, pridne, bistre delovne ljudi. Le skupaj moramo ljudje stopiti, se odlociti, levi in desni, ali gremo skupaj, vsak po svoji strani naprej, ali vsak v svojo stran. Še pomembneje je, da najprej nahrbtnik preteklosti skupaj s spravo odložimo. Vprašajmo se vsak pri sebi in vsi skupaj javno, ali si res želimo težo karme preteklosti prenašati na naše najmlajše. S takim bremenom nikoli ne potegnemo voza iz blata in svobodno zadihamo. Vse je v nas, drugi nam tega bremena ne bodo nosili. Sprošceni bomo lažje obdelovali kmetije, bili samooskrbni in skrbeli za cisto okolje in vodo. Mladi kmetje z novimi prijemi pametnih vasi bodo ostali na deželi, saj bodo z dobrimi prometnimi povezavami in širokopasovnim internetom bližje velikih središc. Podružnicne šole, živo obcestvo v manjših župnijah, morda z laiki, prostovoljna gasilska društva so gibalo podeželja in dajejo kvaliteto življenja. Ureditev pametnih mest, šolstvo, prilagojeno potrebam življenja, zdravstvo, promet, gospodarstvo vseh vrst pustimo stroki. Sodstvo, novinarstvo naj delata strokovno samostojno, brez zu­nanjih pritiskov. Kultura mora zaživeti v vseh oblikah, dajati moc, vztrajnost, voljo do ustvarjanja in pozitivnega delovanja. Združevanje, povezovanje vseh vrst dajeta vecje pozitivne rezultate, od katerih živimo. Smernice Janeza Evangelista Kreka in dr. Andreja Gosarja nam morajo biti v oporo pri graditvi pravicnega, modernega socialnega kapitalizma. Ne bojmo se kapitala, pravicno mora biti razdeljen. Pri vseh odlocitvah, dejanjih, besedah mora biti brez izjeme prisotna visoka odgo­vornost posameznika ali skupine. Moji obcanke, obcani, imejmo pozitivno misel, lepo besedo do naših ljudi, domovine in države Slovenije. Priporocimo naš namen gibanja POVEŽIMO SLOVENIJO tistim, h katerim se zatekamo. Magdaleno Gornik z Gore, ki je dajala ljubezen za nas, prosim, da bo naš rod bolje živel. Verjamem, da skupaj, pa ceprav razlicno misleci, zmoremo vse. Vaš kandidat Berto Menard za Gibanje Povežimo Slovenijo. Narocnik oglasa je: Konkretno, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana, Davcna številka: SI 57373361 V Logaški obcini je zavel nov veter Avgusta 2021 je inicativna skupina obcanov ustanovila Obcinski odbor stranke SAB. Stranka SAB - Stranka Alenke Bratušek je socialno-demokratska stranka z mocno okoljsko socialno noto. Njeno delovanje je usmerjeno v prihodnost, je neodvisna, neobremenjena in spoštuje zgodovino ter naše simbole. Na 5. kongresu stranke v letu 2021 je bil sprejet Temeljni program. V njem je za obcino Logatec pomembno: -prihodnost za mlade -varna in brezskrbna starost -vsem dostopno zdravstvo -možnost izobraževanja vseh -inovativno in uspešno gospodarstvo -resnicna solidarnost -zdrava lokalna hrana -trajnostni razvoj -šport -ucinkovita javna in lokalna samouprava -dostopnost vseh do kulture Dosedanji najpomembnejši dosežki Stranke SAB: pravica do vode, brezplacne vozovnice za starejše od 65 let v medkrajevnem prometu Slovenije, preprecen bankrot države leta 2013, zacetek gradnje drugega tira, za 9 odstotkov zvišane pokojnine, znižanje trošarin za male pi-vovarje, za boljši razvoj TNP -nov nacin dodeljevanja sredstev, prepoved plasticnih proizvodov za enkratno uporabo … Leto 2022 je volilno leto. Stranka SAB je pripravila volilni program- Naredimo, kar je treba! Program je sestavljen iz štirih stebrov: 1. prihodnja vlada naj Slovenijo popelje na pravo pot 2. solidarnost 3. zelena preobrazba 4. brezplacni javni mestni in medkrajevni prevoz za dijake in študente z vlaki in avtobu­si; brezplacni javni mestni prevoz za upokojence; dolgotrajna oskrba z zagotovljenim financiranjem in košarico storitev; demografski sklad, namenjen izkljucno financiranju pokojnin; vzpostavitev nacionalne digitalne izobraževalne platforme; sistem preventive in ozavešcanja za ohranjanje zdravja na vseh podrocjih; ustanovitev javne agencije za centralizacijo in skupno nabavo v zdravstvu za vse javne zavode; ustanovitev sloven-skega letalskega prevoznika Air Slovenia; zagotovitev ustavne pravice do ciste pitne vode za vse; vzpostavitev 3. energetskega stebra zelene energije za hitrejši prehod na okolju prijazno energijo; dvig samooskrbe ter lokalno in ekološko pridelane hrane/živil; dokoncanje projektov 3. razvojna os in 2. tir med Divaco in Koprom; gradnja železniške in avtobusne postaje v Ljubljani; pravicna obdavcitev cerkve, primerljiva z obdavcitvijo državljanov in pravnih subjektov; uvedba preferencnega glasu za mocnejši glas volivcev. Dobro zastavljeni cilji kažejo na svetlo prihodnost Slovenije, zato v svoje vrste vabimo obcan­ke in obcane vseh starosti, ki so se prepoznali v naših programih. Ob ustanovitvi nas je bilo osemnajst, danes nas je štirikrat toliko in še RASTEMO. Dosegljivi smo na e-pošto: 1sablogatec@gmail.com ali na telefonsko številko 070 466281. OO SAB Logatec OBCINSKI ODBOR LOGATEC Elektronsko izpolnjevanje zbirne vloge Neposredna placila v kmetijstvu za leto 2022 Ce še niste oddali ZV za »subvencije v kmetijstvu 2022« vas pozivamo, da se cim prej prijaviteza elektronsko izpolnjevanje vlog. Prijavljenim po 20.4.2022 ne bomo mogli zagotoviti oddaje v roku do 6.5.2022! Prijave: 01/7542933 ali 01/7564932 ali GSM: 041/310-186 (Roman), 041/310-187 (Mojca) KGZS – Zavod LJ, izpostava JSKS Logatec, Cankarjeva cesta 4 kmetijski svetovalec Roman Rupnik NOVELA ZAKONA O DOHODNINI PRINESLA VEC DAVCNIH RAZBREMENITEV V Uradnem listu RS št. 39/2022 z dne 21. 3. 2022 je objavljena novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z). Ta prinaša postopen dvig splošne olajšave, razbremenitev dohodkov iz kapitala, spre­membe pri izplacilu dela place za poslovno uspešnost, ugodnejšo obravnavo bonitet iz naslova pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, ukinitve placila bonitet za uporabo službenih elektricnih vozil v zasebne namene, znižanje obdavcitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem,oprostitev placila dohodnine od družinskih pokojnin (ki jih prejemajo otroci), olajšave za zelene in digitalne investicije, višje olaj­šave za donacije v šport, oprostitev placila dohodnine za prejemke iz šolskih skladov, višje in nove obdavcitve za zaposlovanje mladih, hkrati pa se v zakon prenašajo tudi spremembe pri olajšavah za samostojne podjetnike. Pomembna novost, ki jo prinaša novela, je uskladitev zneskov olajšav in dohodninske lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebšcin v Sloveniji. Novela zakona je pricela veljati z 22. marcem 2022, uporablja pa se za davcna leta, ki se zacnejo od vkljucno 1. januarja 2022. Razbremenitev dohodkov iz delovnega razmerja Postopen dvig splošne olajšave prinaša ob enaki bruto placi višje neto izplacilo. Placa za marec bo v celoti obracunana z upoštevanjem višje splošne olajšave in nove do-hodninske lestvice. Pri placah za januar, februar in marec, ki sta že bili izplacani pred uveljavitvijo zakona, pa se bo upoštevalo v informativnih izracunih dohodnine za leto 2022 (leta 2023). Znižuje se stopnja obdavcitve v petem dohodninskem razredu s 50 % na 45 %. Placilo za poslovno uspešnost bo neobdavceno do višine 100 % povprecne mesecne place zaposlenih v RS oziroma do višine 100 % povprecne mesecne place delavca, vkljucno z nadomestili place, izplacanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, ce je to za delavca ugodneje. Boniteta za osebno vozilo na elektricni pogon je enaka nic. Spremembe pri olajšavah: uvajajo se spremembe pri olajšavah za zaposlovanje, olaj­šavah za donacije, olajšavi za izvajanje prakticnega dela v strokovnem izobraževanju, uvaja se nova olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, kot jih poznamo iz ZDD­PO-2. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem: normirani odhodki bodo znašali 10 %, sto­pnja obdavcitve pa se znižuje z 27,5 % na 15 %. Dohodek iz kapitala: znižuje se stopnja obdavcitve iz 27,5 % na 25 % in skrajšuje ob-dobje za obdavcitev. Po dopolnjenih 15 letih imetništva bo odsvojitev kapitala neob­davcena. Odlocitev zavezanca glede obdavcitve: dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz kapitala sta obdavcena cedularno (dokoncno). Skladno z novelo zakona pa se zavezanec lahko odloci o vštevanju omenjenih dohodkov v letno davcno osnovo, pri cemer odlocitev uveljavlja v ugovoru zoper informativni izracun. Dejan Šraml SIMBOL PRIJATELJSTVA: JAPONSKE CEŠNJE BODO KRASILE LOGATEC J aponska in Slovenija se na podro-cju diplomatskih odnosov uspešno povezujeta že 30 let, obletnico pa je Veleposlaništvo Japonske obeležilo s tradicionalno zasaditvijo japonskih ce­šenj sakura tudi v Logatcu, s katerim jo vežejo prijateljski in gospodarski odno­si. Cešnje namrec sadijo tam, kjerimajo dobro poslovno, kulturno ali kako dru-go sodelovanje. Pred 110 leti so Japonci Americanom po­darili prva cešnjeva drevesa, saj so ta iz­redno mocno povezana z japonsko kulturo. Opazovanje cvetov in prirejanje piknikov pod njihovimi cvetocimi krošnjami je da­nes ena najbolj priljubljenih navad na Ja­ponskem. Tako že vse od 9. stoletja na Ja­ponskem spremljajo pojav cvetenja cešenj, ker njihov cvet zaradi svoje lepote, krhkos-ti in tudi minljivosti simbolizira življenje. Prvo sadiko je v Sloveniji leta 1999 zasa­dila japonska princesa Sajako. Tako Slo­ venci že od takrat dalje lahko po vecjih mestih ob opazovanju cešnjevih cvetov bolje spoznamo japonsko kulturo in se na­ užijemo lepote cvetenja cešenj. Najvecji tovrstni dogodek pri nas letno organizira Botanicni vrt Univerze v Ljubljani, kjer letos cvetijo že 22. leto. Japonsko veleposlaništvo pa se je v spo- min na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu 2020 in na 30. obletnico vzpostavi­tve diplomatskih odnosov med državama odlocilo prve japonske cešnje zasaditi tudi v Logatcu, in sicer v znak povezovanja lo-kalne skupnosti, japonskega podjetja Lon-stroff v Logatcu ter medsebojnega sodelo­vanja, ki ga državi krepita in negujeta že tri desetletja. Cešnjeve sadike sakura so 4. aprila 2022 v žepnem parku ob krožišcu na Pavšice-vi ulici slovesno zasadili japonski vele­poslanik v Sloveniji nj. eksc. Hiromichi Matsushima, župan Obcine Logatec Ber-to Menard, direktor podjetja Lonstroff Jože Šink, predsednik paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar ter olimpionik in starosta slovenskega športa Miroslav Cerar. Logaški župan je ob tem izrazil veselje, da se povezujemo in da se Logatec pomena povezovanja zaveda že od nekdaj. Danes na Logaškem sobiva 45 razlicnihnarodno­sti, obcanov, ki imajo tu prijavljeno biva­lišce in smo jih radi sprejeli in si želi, da bi med seboj gradili prijateljske odnose. Pomembno je namrec, da se ljudje povezu­jemo in spoštujemo, tako kot s svojim pre­pletanjem to ponazarjajo olimpijski krogi kot eden najbolj cenjenih in prepoznanih simbolov na svetu. Japonski veleposlanik se je zahvalil za gostoljubje in priložnost obeležitve sodelovanja med državama tudi v Logatcu. Obcanom je velikodušno zaže­lel, da naj uživajo ob opazovanju cvetocih dreves iz dežele vzhajajocega sonca, ki bodo v nekaj letih v tem parku polno cve­tela. Besedilo in foto: Dejan Šraml