Razprave v KS Šentvid
Med željami in možnostmi
Svet krajevne skupnosti in vse dmžbeno-politične organizacije so se v zadnjem času osredotočili na obravnavo in kritično presojo osnutka smernic za pripravo družbenega plana za obdobje 1981—1985. Vse dosedanje razprave so bile izredno žive in konkretne prav zaradi tega, ker so sestavljavci smernic pripravili de-jansko skrbno in vsebinsko popoln osnutek, ki je tako postal zelo koristna osnova za načrto-vanje razvojnih smeri krajevne skupnosti v prihodnjem obdobju.
O Osnutek smernic izhaja iz upoštevanja stvarnesa stanja in iz upoštevanja uspehov pa ¦tudfpomani.kljivosti dosedanjega petlet-nega načrta razvoja Šentvdda. Cetudi so ti uspehi daleč za resničnimi potrebami in kaj-pada tudi željami, pa so vsekakor dragocena osnova za nove akcije. V minulem obdobju so bila v ospredju vseh prizadevanj zlasti vpra-šania komunalne narave. Nekaj teh vprašanj je bilo uspešno rešenih, >kot na primer pre-novitev Doma svobode, kar je omogočilo uspešnejše delovanje raznih prosvetnih in drusih oraanizacij v krajevni skupnosti, na-dalje ureditev vzgojnovarstvenega zavoda Rezke Dragan. V tem obdobju je steklo pri-dobivanje potrebne dokumentacije za uredi-tev posameznih območij v krajevni skupno-sti, kar je pomenilo zamudno in zelo težavno delo. Med pomembne dosežke gre šteti tudi izgradnjo nove Celovške ceste, s čimer so bili hkrati rešeni tudi dolgoletni problemi kanali-zacije in odvajanja meteornih -voda.
•  Ne gre prezreti tudi dosežkov na pod-ročju vzgoje in izobraževanja ter telesne kul-ture, o čemer pričajo dela pri izgradnji pri-zidka telo-vadnice pri šoli Franca Rozmana-Staneta.
•  Sestavljavci osnutka smernic pa so zla-sti močno poudarili nekatere vidne pomanjk-ljrvosti, ki so preprečeyale, da bi  krajevna skupnost zaživela v svoji polni moči in tako dosti   uspešneje   opravljala   svoje   funkcije. Ena izmed teh pomanjkljivosti je nezadostna vključenost  vseh  krajanov  v delo  organov krajevne skupnosti; hišni sveti niso ustanov-ljeni na vsem območju KS, če pa so, je nji-hovo   delo   prepičlo;   hišna   samouprava   ni vključena y celotni mehanizem  terenske  in krajevne   samouprave,   čutiti   je   odsotnost • skupnosti hišnih svetov in podobno. Druga pomanjkljivost pa se je kazala v tem, da so bili organi RS in družbenopolitične organi-zaoije premalo povezani z združenim delom, čeprav je bila vrsta pobud za to. Izjema je bila temeljna organizacija ZD Iskra Pržan, ki se je zelo delov.no vključila v urejanje skuip-nih potreb  krajevne  skupnosti.  živahne  so tudi pobude za organizirane stike s sindikal-nimi organizacijami v združenem delu, kar naj pripomore k učinkorvitejšemu delovanju krajevne samouprave.                 ^
Potrebe so velike
•  Osnutek družbenaga plana zajema celo-to problemov in potreb krajevne skupnosti na vseh področjih.  Tako  skrbno  prikazane potrebe so zato kaj dobro izhodišče za izbiro prednostnih zadev bodočega pjana, ki bo se-veda nujno izhajal iz ugotovljenih možnosti. Nezadovoljivo je vsekakor stanje preskrbe, tako  glede  nezadostne   trgoivske  mreže  kot storitvenih dejavnosti oziroma drobnega go-spodarstva. Kra.jevna skupnost na primer ni-ma   nobenega   obrata   družbene   prehrane, manjka   primema   samopostrežna   trgovina, drogerija, tFgovina s konfekcijo. Pržan ima na primer en sam, povsem neustrezen prostor za trgovino v nekdanji garaži. Krajevna skup-nost dal.je nima svojega turističnega društva kakor tudi ne primernih gostinskih lokalov. Drobno gospodarstvo je spričo pomanjklji-vih ali neustreznih prostorov v zastoju ali ce-lo v upadanju.
•  Območje krajevne skupnosti nadalje ni oskrbljeno s plinom, četudi čezenj potekata kar dva plinovoda. S tem je povezano tudi
vprašanje čistoče zraka spričo velikega šte-vila posamičnih kurišč. Čeprav ima krajevna skupnost razvejano cestno mrežo, je omrež-je stranskih cest še povsem neurejeno, ne-urejena je ostala tudi stara Celovška cesta. Krajani nenehno opozarjajo na dejstvo, da ni zagotovljen varen prehod čez vse bolj o-bremenjeno Celovško cesto, čeznjo pa mora vsakodnevno precejšnje število šolskih otrok. Zelo je pomanjklji-va hortiikulturna ureditev te krajevne skupnosti. Žgoč problem so prav tako igrišča za šolsko in predšolsko mladino. Krajevna skupnost tudi ne razpolaga niti s sredstvi niti z objekti za potrebe socialnega skrbstva. RazmahTekreacije krajanov ome-juje pomanjkanje ustreznih površin in še po-sebej negotov položaj TVD Partizan spričo izbire bodoče trase avtoceste Karavanke— Ljubljana, ki še ni dokončna.
• Vse te uigotovljene in skrbno dokumen-tirane potrebe^krajevne skupnosti naj bi kaj-pada dobile svoje mesto v novem družbenem planu razvoja krajevne skupnosti. Gre pa za odgovorno in zahtevno delo, ko bo treba pre-tebtati vsako izmed nakazanih potreb in jo prilagoditi dejainskim možnostim. Umestno bo torej podrobno prikazati vsebino bodoče-ga družbenega plana tedaj, ko bodo že do-končno izoblikovani njegovi obrisi, določena vsebina in obseg. Vsekakor pa velja vnovič poudariti, da je krajevna skupnost šentvid dobila z obstoječim osnutkom smernic druž-benega plana dragoceno izhodišče za bodoče deloln naloge.
Drago Košmrl