M. tfnflta. i im* i mm ». ura m HL Mi ■^—^^—_____________ _ _ __________________________ ■aiaiaU t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne In male oglase 40 vta., » uradne razglase 60 vta-, za poslano In reklame 1 K. — Pri naročUn nad 10 objav popust Vpralanjea glede fsseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpraTmlttvo „Uov. Kuro4a<< te „Haroda* Tiskana« Haallera mlica *L 9, prlttles*. — Tslefoa «. »0. „IHmmM Ka**-«* veftfa v LtvMfasJ te pt) pt*tti v Jaft> slavit* s ¥ I—■•■■!■< i celoletno naprej plačan . K 84*— celoletno...... K 95'— polletno ......... 42*— poUemo....... „ 50*— 3 mesečno......„ 21*— 3 mesečno...... „ 26*— Novi naročaild naj poŠIjejo v prvič naročnino vredno 9^T P© nakaznld. Na samo pismena naročlla brez poslatve dcnarje se ne moremo ozlrati. Prs-falttro »Sle*. Mart*«" Stanara iUn ŠL S, U aaiatnafr Telttai stav. S4. flsF" RekepUov m vraCau "Vfl Posamezna itevilka velia 40 vinari««. Važnost Koroikesa s sta-lifta politične seosrafije.* Vojvodstvo Koroško je tvorilo do jeseni leta 1918. eno od provincij v biv-šem avstrijskem cesarstvu. Sever in zapad iste zemlje je obljuden z Nemci, jugovstočni del pa s Slovenci. Slovenski narod se je odrekel Avstrije in vsa-ke zveze z Nemci in tvori danes integralni del kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev (SHS). Potrebno je utr-diti mejo med obema etničnima ele-mentoma na Koroškem, da bi obenem postala i politična meja države SHS v ovi deželi. Površina vojvodstva koroškega meri 10.328 km2 in šteje po oficijelnem Ijudskem štetju od leta 1910. skupno 389.740 prebivalcev. Od teh sta dve-tretini nemškt a ostala tretina je slovenska (120.510), kakor je to dognal profesor M. Potočnik po metodi ob-jektivnega strokovnjaka. Slovenci za-vzemajo 3253 km2 celokupne vojvodine, torej eno tretino površine, kar raz-merno odgovarja številu slovenskih prebivalcev. O zgodovinskl statistiki in pomikanju jezikovne meje od severa na jug, to je na škodo slovenskega življa, se bode govorilo v posebnem poslavju ovejra spisa. Koroško ima v glavnem obliko pra-vokotnika, katerega dolge strani tvori jo na severu in jugu grebeni visokih planin: na severu kristalaste \isoke Ture (Hohe Tauern, Grossglockner — Veliki Golek. 3796 m). a na »ujtu Karnij-ske Alpe (Podnik), Karavanke (Stol 2239 m) in Saviniske Alpe (Grintavce 2559 m). Navzhodu teče meja med Ko-roškim in Štajerskim po slemenn Gorice ali v nemškem izgovoru Koralpe (2141 metrov), ki je sestavljena od kristala-stega kamenja. Na svojem zahodu se dotika vojvodstvo Koroško vzhodne ine je Tirola. Koroško ima v glavnem gorat značaj, samo se izmed poedinih planin v podrocju Južnih Apneniških Alp (Sudliche Kalkalpen) razprostirajo rečne doline v zapadnovzhodni smerL Negde se ove ozke doline razširjajo v kotline (Celovško polje) ali pa dajo me-sta Jezerom CVrbsko jezero — W6r-thersee; Mflstatsko jezero — Millstat-?tersee; Blaško jezero — Faakersee).ki poletu privabfjo zaradi svoje slikovitosti mnogo tuicev in turistov iz daleČ. Letna kopališca (kerorti) Porečc (Portschach), Vrba (Velden), ki so še na slovenskem terenu, so poznana iz-ven Koroškega pri tujcih. V glavnem je sever in zapad dežele. kier živijo NemcL sorat, dočim je slovenski jugozapad nižji in obdarjen s polji Največte polje je Celovško polje, ki se proteže na zapad do Beljaka. V njem se je oko-lu leta 1600. p. Kr. izkristalizovala slo- • Ovi Članek Je izSel v pariški reviji »Revne des Bal kamu Nr. 4 (mesec april 1919). venska država (Karantanija), na njem je stala prestolica skozi ćeli zgodnji srednji vek (Krnski grad) in tuđi današnje glavno mesto Koroškega, Celovec, leži na tem polju. Tu je središče vsega kulturnega in političnega življenja vojvodine Koroske, a posebno Se slovenskega jugovzhoda dežele. Koroške rcke in potoki prittkajo ražen malih izjem Dravi, ki njihovo vodo odvodi Crnemu morju. Razvodje med Adrijp in Pontom leži pri slovenski vaši Žabnice, 814 m iznad morske površine. Od tukai se svet znižava proti italijanski meti (Pontabeli 571 m). kakor tuđi v smeri k Beljaku (Villach 508 metrov). Koroško ni dežela poljedelstva, niti vinoreje, ker se temu protivi niena plastika in njeno podnebje. temveč je v glavnem sw>sobna za živinorejo (pa-stirstvo), mlekarstvo, gozdarstvo ter zlasti rudarstvo. V geološkem pogledu se odlikujejo planine kristalastih meta-morfnih slojev, ki ležijo severno od Drave (Ture. Noriske Alpe, Svinška planina. Korica), po bogastvu minera-lov. Posebno je treba naglasiti produkcijo železa. ki je bila poznana pri starih Rimljanin, kakor zaradi obilnosri, tako tuđi zaradi dobre kavovosti. Rimski rudnik Candalicae je še danes pod imenom Hiittenberg najvažnejši kraj na Koroškem za toplenje železne rude. Na jugu Drave nahaja se svinec na več mestih: Plajberk, Možica, Rajbelj in v obilni meri. Po ozkih koridorih, ki jih tvori Drava in njeni pritoki, vezan je promet nemškega Hinterlanda tam do Miin-chena in Hamburga s Trstom in Istro in ostalim i jugoslovanskimi deželami. Pri zlivu reke Žile v Dravo, to je pri me-stecu Beljaku (Villach), križajo se komunikacijske linije, koje vode na eni strani v Tirol in v Bavarsko, na drugi strani pak u južnome pravcu preko Pontehe v Furlanijo. preko Predila v Goriško i Istro, preko Podkorena pri izviru Save v Kranjsko, a po dolini Drave u jugovstočni smeri u jugoslavensko Panonijo i na Balkanski pol-otok. Malo mestece Beljak na dotiku Jugoslov. (\2 milij.) s silno nemško nacijo (75 milijonov) nima lokalni po-lični značaj, kakor to mnogi mis-lijo. ampak bo od svetovno politične va ž n o s t i, komu bode pripa-del Beljak, ki tvori s Celovcem in Trbi-žem strategični in ekonomski ključ, va-žen za Jugoslovane, da bi se lažje branili, pripraven za Nemce za ogrožanje in teroriziranje jugoslovanske države. Odgovorni državniki na svetovni kon-ferenci mini naj si dobro premislijo, komu prisodijo Beliak, ali državi malobrojnih Jugoslovanov (SHS). ali pa Nemški Avstriji, koja se bo brez dvoma prej ali slej pridružila Veliki Nemški (Gross Deutschland). Beljak v rokah Nemcev znači sigurno germanizacijo Trsta in celokupnega slovenskega terena izmed onih dveh točk. a to je germanizacija pokne žene groti je Gori Š 1: e. V rckah Italiianov ne bo nam-reč im cl Trst nikahe pozadine, od ka-tere bi mogel črpati svojo življensko silo, ker Italiianom samim (Benečiia, isloJasno Lombardija) br> beneška luka bližja in cenejša za njihov eksport in import, nego oddaljeni Trst. in tako bo ostal Trst brez itaiiianskega in brez narodne.^a rezervoarja, iz kojega bi crpal svojo komercijalno silo. Tako or.tane'O sam-) Nemci in Jugoslovani, da rešijo življenie in ob^tanek Trstn. Jugo-slovani ne bodo hoteli iz poznatih, političnih razlosov, i tako bodo morali Ha-Ii'ani pustiti v Trst Nemcc, koji bodo za v kratJcm času mirnim potom po-polno osvojili Adrijo in Balkanski pol-ntok zr. svoio ekonomsko domeno. Dolina Drave je staro razbojišče izmed Nemcev in Jugoslov. tam od kraja VI. po Kr. stoletja naprej. V Dolini gornje Drave so irneli Nemci običaj da zbira-jo svoie vojne čete iz Bavarske in da tu prikupljeni in zedinjeni prodirajo čez Dravo k Tržaškemu zalivu ali pa na ju-roslovanski Balkan. Beliak, ki leži na staroslovanskem terenu (še 1. 1849 bilo je njegovo pred-mestje slovansko) mora iz navedenih vzrokov pripasti državi SHS. V tem slučaju, v rokah Jugoslovanov bo Be-I;ak značil sigurno kontrolo nad gibanji in podvzetji Nemcev, pa bilo to voja-ške ali komercijalne narave. Važnost Beljaka kot strateg, in ekonomsk. kljuca je dobro izprevidel Napoleon I. in ga zato ni hotel v Schčbrunskem miru (1819) pustiti pri Avstriji. niti ga je dal od njega tvor-reni kraljevini Italiji, ampak ga je pri-klopil Idriji kojr^ je bila v etničrem pogledu .iu^ro?!ovanska m se je razprostl-rala od Beljaka na jng do Crnogorske meie. Mesta Gorica, Trst. Reka, Zadar, SDljet leže na Bnlkanskem polotoku in fo principu Gladstonovem »Balkan Balkanskim narodima, morala bi jih konferencija Miru privoditi kralje?tvu Srbov. Hrvatov. \n Slovencev. Ako to ne bo tako, ova mesta bodo prej ali slej po sili prirode področena tam ka-mor spadajo. Pariz. 2. aprila 1919. Niko ZupaniĆ član delegacije kraljestva SHS. na mirovni konferenciji. Vladislav FabfarMč. „Mir narodov". Parit, 17. aprila 1919. Pred đvema dnevoma je začela »četvorica« pretresati vprašanje itali-jansko-jugoslovanskih meja. Torej so se vercdar enkrat lotili te brez dvoma naikočIjiveiSe zaćeve. Kai so možje sklenili to boste gotovo telegrafskim potom že zdavnaj prej zvedeli, predno dospe moje pismo v Ljubljano. Ven-dar bo rnr.rrikorrt zanimalo zvedeti, kako se »sklepa o usodi narodov« tu v Parizu. Ta četvorica se je zaprla v sobo. Tam se ti štirje kakor kakšni olimpijski bogovi posvetujejo, kaj bodo ukre-nili z nami ubogimi Jugoslovani. Da bi k tem posvetovanjem povabili jugoslo-vansko delegacijo ali vsaj enega delegata, to iim niti v glavo ne pade. Go-spodje: Pašić, dr. Trumbić in dr. 2ol-ger morajo lepo mirno čakati v hotera »Beau site« v Rue de Presbourg, med-tem ko oblastniki sveta vadljajo za ju-goslovansko kožo. Da ne bo pomote: to se imenuje samoodločba narodov. O Trstu in o Goriškem se sploh ne po-govarjajo, ker to je »izven debate.c gre se le za Reko in za Dalmacijo. Amerika je menda »za nas« in baje tuđi Anglija. No, pa to ste gotovo že zvedeli telegrafskim potom. Ti ljubi dvanajstmilijonski jugoslo-vanski narod, tako vadljajo nad teboj štirje možje? Pripravljalo Ti mir, kl je nož v Tvoje srce, mir, ki je začetek neizprosnega boja na življenje in smrt, za pravico in poštenje. Zapadna Evropa je udarjena s slepoto; meščanska in kapitalistična Francija Je pijana od zmage in misli, da ima že cei svet pod svojimi nogami. Samo da vidite, kako postopajo proti domačemu proletarijatu, nekako tako kot da Je z Nemci vred bil tepen v tej vojni tuđi proletarijat celega sveta. Na Francoskem danes besni skrajna reakcija. Vendar ta reakcija ne bo imela dolgega življenja, ker se ljudske množice čimdalje bolj energično giblfejo. Nesreća je pač, da se mir sklepa baš v času, ko ima reakcija še toliko moči Pametni Francozje trepeta jo za usodo svoje dežele radi norosti njenih vlastodrž-cev in s strahom čimdalje večje mase uvidevajo, da tiger Clćmenceau vodi Francijo v prepad . . . Mir. ki se sklepa v Parizu, je čisti mir krivice, nasilja, brezvestnostL Predvsem pa je to mir neskočne sle-pote. Francoski vlastodržei iščejo za-veznikov po celem svetu. Ali oni jih ne iščejo za francoski narod, ki zasluži simpatije, temveč za franeosko vla-daiočo kasto. Zato ni Čudno, če so iz-brali baš take komoanjone kot so Ita-iijan Sonnino, Rumun Bratianu itd. Glejte. koga protežira jo. pa boste vi-deli, da je to dnižba. v katero nflcar ne uvajati iugoslovanski narod. Ml lahko zahvalimo Boga in okoliščine, da ne sedimo za isto mizo s temi izvo-ljenci. Ker ta »milost« bi se v prav kratkem času strahovito maščevala nad nami samiml . . . Ko so ti veliki duhovni sklenfli tak > mir,« ali se borno mi Jugoslovani uda-jali otožnim mislim? Ne in ne! Uvi-dimo raje, da je ćelo sreča za nas, da nas Antanta ni božala, ker bi nas to božanie lahko bilo hipnotiziralo In vzbudilo v nas megalamonijo in reak-cijonarstvo, kaKor pri drugih Ijubljen-cih zapadnih oblastnikov, n. pr. pri Ru-muncih. Pol jakih, tuđi Cehih. Zahtevajmo pravico In samo pravico, pravico zase kot narod, pravico tuđi za vse druge narode. Dajmo pravico vsem članom in slojem svojega naroda in privoščimo jo pripadnikom vseh drugih narodov. Dvajseto stolet-je je napočilo v znaku evangelija, ki prihafa od Amerike, — kakor je prišel prvi evangeh*j pred dva tisoč leti... Učimo se iz domače zgodovine. Ko je prišlo na Slovensko kršćanstvo, ga velik del naroda ni hotel sprejeti in moralo mu je biti vsiljeno sele z ognjem in mečem. Pri tej operaciji smo zgubili ogromni del svojega nacijonal-nega teritorija. Nikar ne ponavljajmo sedaj, ko prihaja drugi evangellj, kai podobnega. Hodimo vsporedno s korakom časa. Ne jokajmo se radi obnašanja mo-gotcev v Parizu. Bil Je čas, ko je tud! Babilon bilo neizmerno mesto; danes še trava ne raste na pesku, ki ga po-kriva ... 0 umetniSki vzgoji nalega naroda. misli in pređlogi k preosnori Kakor razvijamo Sat sa go&So ta gojimo sluh, tako nam je gojiti tat m lepoto vp^«^Haio^% nTnetnlAk© spretnosti e tei , da gojilo tistB organe, ld eo delavni. ke^Tor tk*,*uj,& rpo4»blj»|i>-Ci ometnik to ia namfe« oko 1b rokot 2« zdavna; &o eposaaii £**±dLgogi to potrebo in ie zdavnaj so jo ntemerjevalf umetniki, če ne pri nas, pa ▼ Ameriki, AngUjU Franciji in Nemčljl- — Zlasti umetniki trde, pa prigovarjajo fm tuđi učenjak! na unuerz&b ■' ^roh strokah\ da ©elo izobraženeti nodostaja ■■ofas** sti pravilne^ra crle^anj^u. Ni mogofie to trditve kar na hip rtezruliualitl- Ifant kdo je ne verjame^^er niti ne ▼», 6asm nima- Saj rudi slepec ne pogreia lepo-te barv, če ph ni nikđar videl« Lahko pa bi bilo to resnico dokazati na stolft-ni zgledov, — prav draatifinih sgledor* — Zlasti se to kaže pri risanja, kak» nedostatno razrit je vid- — Uoeneo tte vidi, kako teče crta, ne vidi oblika, no sence, ne barve- Sele ko ga afiteli opo-sori, zasnava to, mimo čosar 1» prej gel-----Takih nedostatkov odkrije risar- »ki ponk na stotine- — Pa rodi v na-vadnem življenju imamo obilo tu md epadajočih rgledov- Vsaki dan po t»6-krat gleđ&B na svojo uro. Pa te te pnt» šam, kako je pisana Stevilka Stiri, nar piši jol — v većini slnčajer no boi tega znal, ker nisi opaaoval sareinot —. USenec, ki je imel nMtelja leto dni, se* ne ve, spomniti, kake brki ima; će ga Uporna, nepripravljenega prafiaS, ti Jih ne bo znal popisati- Otrok nariAe hiH okna na streho, če radi bi nm bilo bat LISTEK. AlbcrtSič: Molite o iafi nrodei noll (Dalje.) S tem setn opisal najvažnejše tipe ženske in moške slovenske narodne nose. Jih je pa več, saj jih ie v »Car-niolijic iz leta 1844. opisanih dvanajst samo iz Kranjskega. Ker utegnejo marsikoga zanimati tadi starejši opisi slovenskih narodnih nos, hočem tu nekatere navesrL Pri nošah štajerskih Slovenk sem že omenil, da je že leta 1227. opisal narodno nošo Lichtenstein. V knfigi »OoriSka in Oradi-ščanskac pa piše S. Rutar na strani 67^ da nam je srednjeveško kmet-sko nošo opisal Francesco di Toppo o priložnosti slovesnega shoda pato-jarha Đertranda v Akvilejo (28. ok-tobra 1334). Tam čitamo: .-- »Prihajali so prcMvalci te krašMi gora s temnimi kapami. * rdeom^ co-pom, obšitimi s kožuhoviiio aU vidro-vino. Nosfli so sive jopiče m kratke hlače, ki so mahUale brez gmnbov pod ko-lenom, in izpod njih so se kazale rdeCc ali pa višnjeve do!ge nogavice. we»-teri so nosili tuđi visoke, debele jn pod-kovane škornje, ter držali v rokah iH pa na ramo naslonjeno debelo gorja- ča PrUte » ^esKran^fg«, U Kfi na oni strani Goriškega. in so nosile na Klavi belo strnieno ruto, ki je visela r>o hrbtu doli. ter ra de'orna zakrivala. Imele so bele ali rdeče modree in z raz-nobarvnimi trakovi obšito krilo. Na nogah so nosile čevlje. ki so bili z jer-meni dobro vezani. Bile so večinoma plavolase (blondine)T imele so kot nebo višnjeve oči in mnopre tuđi pefce v obrazu. Na prvi pogled kazale so več moči in zdravfa kot pa draresti in mičnosti. Furianske ž^ne sr> se ma^o razločevale od Kranjic. Nosile so krajše in bolj kvadratne rute. daljša krila, Čevlje boli ni-zke in manj okome. Mnoire med njimi so imelr nrav crne lase. bli^čeče oč!, s svojim lahkim obnašanjem vabile so k ljubezni, k veselju, ^urlani so nosili bel usniat pas s širokim sklepancem od spredaj m ob tem le visela na verižici zakrivljena sekirica.« Valvazor opisuje v svojem slo-večem defu: »Die Ehre des Ifer-zogtums Krainc (1689) narodno nošo Oorenicev, Dolenicev, Uskokov, Kraševcev hi Istrijanov. Oorenici so v njegovem času nosfii: čn klobnk. kratek snknjič in kratke hlače, oboje iz rnlavesa sukna; dol-go, crno suknjo iz gorenjskeca sukna, nogavice in škornje. Tovorniki so tineli pri srajci okrogel vratnik; Čez srajeo so bili pre-easani s širokim, crnim pitom iz nsrrft, hltče so faneB crne ali bde. platnene; čevlje crne; dolft late li dolio brado. Gorenjke so imele platneno pečo; krilo iz bele^ra ali črnep:a platna: moderc ie bil druge barve kot krilo: imele so platnen predpasnik, de-bel. stfri prste širok, moder, tkan pas in železen ali meden skiepanec; krog vratu belo, platneno ruto; bele ali rdeče nogavice; škornje ali čevlje; pozimi kožuh. Obleka Dolenjcev: klobuk, pozimi kana: sraica. nonekod z visokim ovratnikom; kratek jopič z rta-stim, Stirioglatim ali zaokroženim vTat-nikom: črn. usnjat pas. Lasje so bili dolgi ali od temena do ušes postriže-ni tako, da je njih spodnji del tvarial nekak venec, drugi zopet so si pustili nad čelom čop las; pustili so si rasti brado. Dofenjke so bile oblečene kakor Oorenjke, le predpasnika nišo imele: obote so bile v čevlje ali v nagubane skornje. Noia Uskokov. M o šk i so se pokrivali z majhno čepico; nosili so hlače m joplč iz barvanega platna ter opanke. Bili so ostrUenl, le nad čelom so si pustili čop las. 2enske so imele na davi pfemno, platneno ruto. Nosili so rdeče afi drogobarvno krilo, rokavee, dol-go vrhnjo suknjo brez rokavov in opanke. Krašovcl so nosili velike kape: Široke spodaj ne zavezane hlaCe U debdeca sukna in kratek ioplč. KraŠevke so imele belo pečo na glavi; belo doigi srajci podobno obleko z rokavi. ukrašeno z kožuhovino; čmo dolgo j o p o. ki se spredaj ni zapenjala, čez to moder ali rdeč pas; rdeče nogavice; Crne čevlje, okrašene z belo krpico. V Istri so bili moški tako oblečeni kakor Kraševci, pokrivali so se tuđi s klobukom. Žene nišo imele peč, ampak na-jniban platnen robec; srajeo z rokavi, ki so bili ob zapestju pisano vezeni; opanke. Obleko starih Slovanov na KranJ-skem opisuje Anton LJnhart v svoji knji«i: »Vcrsnch einer Oe-schichte von Krain nnd den Ubrigen Lfindern der sfid-lichen Slaven Osterreichs«, 2. zvezek (Ljubljana, leta 1791.), nm strani 310, takole: »Kranjci so nosili nekoč kakor Hrvati, dolge, široke hlače. Noga-vic nišo poznali Ogrinjali so se v plaSč brez rokavov, pozneje so nm prikrojili Se rokave in nastala je suknja. Telovnika prvotno nišo po* znafi. PokrivaH so se s klobukom, nosili so pa tuđi čepiće raznih oblik. Obuvalo, ki prvotno ni moglo biti bolje od hrvatskih opank. so imenovali »črevlftc So to debeli pod-platt kl so zRoraj do gležnjev privezani z jermeni Skornjev nlso nosili ker JOi vsled dolgih blafi nišo rabOt Obleka žensk je bila v starel- ših časih enaka mošld. ženske so nosile krog vratu robe c, ki ie bil zarobljen (imel je rob -* odtod tuđi ime). S tem so si zakrivalf prsa. Se sedaj je Slovankam priljubljeno, kar je obrobljenega, navitega, na-gubanega. Iz takega robea je utegull nastati srajČnik. Na glavi so nosile »Čepeo« (prihafa od besede »čepi« — na glavi). Kra-njice nosijo sedaj belo platneno ruta ki Jo imemilejo »pečo«. Ker se ta be-seda sicer iz slovanskega jezika ne da izpdian. s- mi zdi verjetno, da so samoglasnike zamenjali med seboj in se je to iriginalno pokrivalo Slovenk imenovalo »čepa«. Dekleta so se razločevale od Uom. po vepcu. imenovan »šapeli«. Sapeli je kake tri prste Širok črn barzunast trak, kl je zada] pošit z loičem (bleia-co). LoSč so nosile tuđi na prsflL Pre-pasane so bile z medenim ali srebrnim pašom. Laso so si spletale v dve Idd, kt stg viscU pri đekletih prosto, 2ene pa to m ovijale krog medenega obroča, kl Se bil spredaj na čeln prttrjen a čndm trakom. Vse KranUce Hubijo gube. NagnlMM si krilo — mezlanko (italljansko: memj lana, ie -pol te volne, pol Iz platna), vrK avbe srajčnik. na prsfli in na rokavij ter nogavice, IDattt Pdko4ajn| / - sRno *. „JLOVCNSKl NAKOtJ* *a*r **. aprili «19. tfV« &tfc?« jako lanko, da jih nacrta na pravo meto ▼ sidu Ud- — Vse to zato, ker ne gledamo zavedno in ne znamo gledati. Jz tega sledi, da se mora saveđno gledati učiti te na najnavađnejSili predmeta, koliko tembolj na vmetniiiak, će jih 1-očemo vmeti in ee udeleiiti njihovoga vzgojnega učinka* ' Tembolj je Se treba vsgoje tipa im roke, da to izrazimo, kar gledamo, da postane roka uslužni instrument naše trolje- Vse težnje današnjih smeri t pre-oenovi ljudske vzgoje slon© na tem principu in naj že zahtevajo potem tielovno Solo ali Solo materijalne kulture ali česar koli- — Prvi pogoj je, jda se nam razvije oko, čut za umeraost in lepoto — ter roka- Vse to se stori m dalom* Ako otrok vzame v roko ilovico in modelira, služi temu namenu- Če režija ideček na pazi svojo plščal, svoj vozi-Srek za igraeo, stavi hiše, riše kroge v pesku itd-. vadi teđaj roko in oko- De-kllca, ki đela iz cunj punčko, šiva, ple-Ite, veze, si izobrazuje okus, roko in oko- Če bode prišla do veljave »delov« na šala« ali =>šola materijalne kulture -, ne more biti njen namen drug, kakor da goji čut za lepoto v pravi emeri — Delovna &ola< in >šo-5a materijalne knlfare< bosta storili to z uporabo materijala- — Materijal 3© pa drag« Da ga stedimo, nam je treba iJrugega sredstva, & katerim nam fe možno štediti materijal in to je v prvi vrsti risanje, potem sele modeliranje, ki že zahteva več. če tuđi ne dragega materijala- — Z modeliranjem naj bi =e pričela vzgoja roke in očeša- To je najnararnejše opravilo, ki najbolj uga-Ja otroskemu nar oru po izraževauju predstav- Ne glede ua važno« modeliranja j>a nam je g^vci. c "isanju, če hoćemo govoriti o vzj "1 k tr ^.etnosti in če nadglasamo štedenjv materijala v delav-nici delovne ali druge praktične sole-W— Vsak obrtnik, vsak umetnik si na-jgnuje najprej naris predmeta, ki ga hoće izvršiti- To stori, da si sproti more pojasniti predstave, ki jih hoće oživotvoriti v svojem — umotvoru in naj si Jbo rokodelec al;/lmetnik; vsak ustvar-§a umotvor. če tadi \ sak v drugem zmi-felu. Pa prej, ko mu varaste njegova ■jasna predstava, izraza vee svojih mi-ali risaje na papirju in jih popravlja, ikakor mu treba; kajti kedar se zaene misel izražati v materijalu: lesu, jeklu. Stamenu, mramorju, je vsaka poprava iizkljuoena- — Bes je, kakor za stopa svoje nazore Strzygowski, risanje ni ie umetnost; a risanje je prvo sredstvo sa vzgojo k ume van ju vpodabljajoče nmetnosti poleg drugih v moderni eoli- Utemeljiti pa nam je potrebo risa-nja rudi s psiholoSkejra stališča. Risanje izraza predstave točneje. si|rurne.ie, jasneje in trainejše nego jezik* Ima tore] v tem oziru prednost pred njim* Marsikaj se z jezikom ne da ja$mo izraziti, preprosta risla pa to stori- In če gre prednost besedi, ker nam predoči marsikaj hitro, gre prednost risli, ker nam podaja ves položaj predstav jasneje in trajno- — Spomnimo se tu Ie situacijskih skic pri eodnijskih obravnavah- Najzgovornej-fti in najđovršenejši opis bi tega ne mo-gel povedati, kar podaja preprosta skica- Sme torej trditi Meis3onier: >8e tako nedostaten obris da 0 kaki stvari natančnejšo predstavo, kakor najboljši stavki- Kišan je je abeolutna reeniea, in Jezik resnice se mora povsod učiti-c — Moderni pedagog FGrster posebno po-udarja, kako goji risanje čut za resnic"-nost- Kakor je jezik Ie sredstvo za naie SuSevno izobraževanje, tako tuđi risanje, — pa v nekaterem oziru še v vecji meri nego jezik- Oba nam odpirata ▼rata spoznanja in skrbita, da odpada-Jo in ee drobiio pečati, ki zapirajo vhod đoznav v našo dušo. Oba snujeta pravilne nazore in slike o vsem realnem, kar nae obđaja in sta temelj razvoju rseh naših dušnih sil- Pa risanje stori to temeljiteje, ker se opira na vid in stvarja podobe; kajti vse naže nazira-nje se vrši ▼ podoban; za katerih jasnost imamo Ie teđaj jamstvo, če jih znamo tuđi — seveđa, če se tako preprosto — narisati- (Datle ormodnilč.) Državno posolilo nosi 4%! PolitKne v«stt. Politični klak JĐ6 ima svoj eeaia-nek boco] ob 8. v tajništvu etraske* PolnoStevilao! Krajerma •r**wm*d}i TOŠ v 1U-revmi«i je priredila na Velikoaotei po* nedeljek javen ahod za Borovnico in okolico- Na ahođn je porocal temeljito o političnom položaju g. dr- Rarni-har iz Ljubljane- Shod Je Ml tako mnogobrojno obiskan, da ee Je moral vršiti na prostom« Predaednlk krajevne organizacije g Drasler iz Borovnice, ki je predsedoval shodu, je ob zaključku Izrekel govorniku najtoplejSo zahvalo na njegovem podučnem govoru* Naša posebna felefonična voročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda, »JUGOSLAVIJA« ALI KRALJEVINA SHS^? Zagreb, 23- aprila- Današnji >Hr-vate T)riobčuje uvodnik pod naslovom: »*SHŠc ali >Jugoslavija« f\r Članek ee bavi z vprašanjem. kako naj se imenuje naša država* Članek obsega tuđi već dobrih misli in izvaja med drugim: Z nazivom :>SHS< so hoteli preprečiti medsebojno Ijubosumnost, s katero va-rujejo nokateri deli naroda svoje ime-Nišo po pri tem pomislili, da si s tem škodujejo pred zunanjim svetom, ker tako slabo dokument i rajo svoje narodno eđinstvo, a tuđi na znotraj vpliva ta trializem v imenu prej slabo, kakor dobro. Ljudje imalo vedno pred ocrni, da smo vendarle tri različna plemena, ki se nočemo ujediniti- Zato ni čudno, da se je dvignil proti nazivu SHS dober del naše mlajšo inteligence, zlasti pa nali emigranti v AmerJki, ki odločno zahtnvajo, naj se doeedanji uradni naziv SHS odpravi In nnđomesti z imenom Jugoslavija- 2o dosedanji mesci našega državnega ujedinjenja so pokazali, da bi tak naziv ne naletel ne samo na ni-kak odpor. aznpak da bi ^a ljudstvo ćelo simpatično pozdravljalo. — >Hrvatc u pa zato, da bo konstituanta, kakor v drucrih bistvenih vpra^nnjih. tičoćih se naše države, odločila tuđi o imenu ter sprejela tuđi za državo naslov >Jugo-slavija«- Skoda Ie, da pokvr.ri člankar vtis svojih izvajauj, 8 katerimi ?e strinja tuđi velik del slovenske inteligence, z neumnim koncem, do kakršnega zsmore priti samo glasilo Starčevičancev« Član-kar je namreč našel tuđi vzrok. zakaj so se odločili politiki za naziv >SHS<-Zgodilo se je to baje na pritisk srbskih radikalcev, ki upajo, da bo od nerođne-ga naziva ^Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencevc ostal samo začetek, nam-reč >Kraljevina Srbov«- Na ta način bi bilo U3treženo njihovim velesrbskim stremljenjem- Tej nesmiselni zlobnosti pridružuje »Hrvat« seveđa še drug zlo-ben napad na Demokratsko Stranko« Tuđi to dolzi. da «eje med narodom razdor in da se namenoma in sistematično ogiblje izrazov >Jugoftlavijac in >jugoslovanskic KONSOLIDACIJA 8TRANK- Zagreb, 23- aprila. Današnji »Hrvat« javlja iz Beograda: Staroradikald so pričeli dogovore z nekaterimi polf-tičnimi ekupinami iz Bosne, Hercegovine in Hrvatske- Zastopniki stranke *o odpotovali v Zagreb in Sarajevo, kjer bodo konference o ustanovitvi velik* Jugoslovanske Stranke, ki naj tvori protiutež proti Demokratskomu bloku* PRENOS OSTANKOV ZRINSKI-FRANKOPANA- Zagreb, 23- aprila- Ekshumiranje zemeljskih ostankov Zrinski - FranVo-pana je dolo^eno za soboto 26- t m- ^? v soboto zvečer se odpelje posebni vlak iz Dunajskega Novega mesta preko Gradca, Maribora tn Zidanega mostu v Zagreb, kjer se bo vrsil slovesen 6pre-jem. Iz Zaisrreba je odpotovala dane« v Dunajsko Novo roesto posebna delegacija zaetopnikov zagrebškib kulturnih drustev in dijlaštvo pod vodstvom ravnatelja veenčiliske knjižnice dr* Veli-mira Deželiča* ZBOROVANJE HRVATSKIH TR- OOVCEV IN INDITSTRIJALCEV V ZAGREBU- — KORUPCIJA PO HRr VATSKIH ŽELEZNICAH- Zagreb. 23» aprila* Včeraj ee Je vršila v trgovski zbornici konferenca hrvatskih trgovcev in industrijalcev o prometnih razmerah v Banovini. Za-stopnik trgovskega druStva je v svojem referatu oštro pobijal vladno tarifno politiko, kl onemogočuje vsako solidno trgovino, ker tarife vsak Čas izpremf-nja in tako isključuje vsako zanes-Ijivo kalkulacijo- NaSi tarifi so sedaj tako visoki, kakor nikjer drug]« v Evropi. Referent zahteva, da se ustvari sanesljiva tarifna podlaga in da se novi tarifi vedno pravočasno rmsglaeijo, ne pa, da se nvedejo kar ees noi, kar se je že parkrat »godilo- Referent slika nadalje neverjetno korupcijo 1b rane-re, kl vladajo sedaj po hrvatskfli ieles> nlcah* Se, da dospe ragon de namenib-ne postaje, je treba vedno in ▼edno »mazati«. Na končni postaji velja sopet ee-le stotake, da postavijo vagon na tok tir, da ga je mogoče raztovortti- Kljub i tema pa šahtova Zeleznlfika uprava T«r 1 lika prUtojbine »a ibraM» bteft> -* I ranih posUjili po oele tedn#, teCte trpi aelo naie Javno ttrlje^ji na po- manjkMjsi Tagoaor* Tm T***rimfr9mk mneojm J» glavna krt^ia m ta mbm-ne razmere v tem, ia InkanlfiVi wprmwm ne jamči već za prarotesmo do«lavit#v prevsetega blaga in da odklanja vsako odgovornost S tem so goji savest noo«V govornostl, ki povzroča, da se vrsi ▼•« promet površno in malosarno- Ta neodgovornost je tuđi kriva, da So vodno ni bilo mogoče zajesitl epidemijo tatvio in ropa po železnieah in to bo trajalo tako đolgo, dokler no bodo vsi nradniki solidarno odgovorni za zločine, ki ee zgode v njihovom območju. — Zastop* nik eelemiice nadkontrolor Bodnar so je izgovarjal s staro pesmijo o pomanjkanju premoga in drugega materijala* Izjavil je, da je pomožni perzonal na žclezniei tako demoraliziran, kakor ee nikdar poprej- 2elezniška uprava ee je obmila do vlade, da naj dovoli, da se dado vlakom na razpolago orožniska sprecstva* Na zagreb§kih kolodvorih stoji danes okrog 400 neiztovorjenih ^*i4gouov• — Tekom nadaljne debate so iruiesli govurniki naravnost neverjetne primer© korupcije in tatvin v železni-škem prometu- Neki trgovec je med dru^itn omenil, da mora plačati vaako-krat, kadar hoče imeti kak vagon, 400 do 2000 K napitnine — Z&siopnik žo-Ioznlske uprave je obljubil, da bo sto-ril vse, da se odpra\i te nedostatke. — Obljubil je!? IMENOVANJA V POVERJENISTVO ZK UGOTOVTTEV KONTTDBNTOV TS DENFNCIJANTOV- Ja^reb, 2S- aprila. >Narodne Novl-nec priobčujejo imenovanja v poverje-nistvo za ngotoviiev konfidentov in denuncijantov- Za člano poverjeništva so imenovani med drugimi: Ivan An-celj in dr-Srgjan Budisavljević za JDS, dr« Marznra in dr- Špani6 2a napredno demokratska stranko (dr* LorkoviČer© eVrmino>, đr- Bradaska (Starčevižauec), dr- Hadžijn in urednik Cvijič (socijalista), dr. CvijanoviĆ (srbski radika-lee), dr- Markulin (skupina okrog >Na-rodne Politikec), vseuČlliŠčna profe-sorja dr- Golik in dr* Kostrejei6 kot za-stopnika univerve. glavni urednik »Agrazner Tagblatta« Toni Schlegel kot sastopnik časnlkarstva, dr- Vladimir Spevec kot aastopnik vlade, trlje zastopniki juridičnega drultva ln dva rastopnika jugoslovanske akademije znanosti- Neofteftna domovinu Laske batine« Lahi vihtijo radi palice nad nepokornim prebivalstvom na zasedenem ozemlju. L&Ški oficirji no-sijo vedno s seboj moćne palico, s katerimi pretepajo ljudi, ki se ne obnašajo prav ponizno pred njimi- Kdor pozabi, da se mora odkriti gospodn laSkenra oficirju, ga neusmiljeno namažejo s pa-Ucami, da mu je gorje- Tako nam poro-cajo z Vipavskega- V Ajdov^ino so poslali Lahi ia-škega učitelja, ki ima nalogo s pomožjo pižle hrane kolikor mogoSe hitro po-laščiti vse ajđovske otroke* Slovenske učitelje so kakor znano odstranili iz \jdovščine- Plebiscit Gorfee takodjer predan mirovnoj konferenciji- Plebiscit Gorice i poriclcoga kraja takodjer je predan u tajništvo mirovno konferencije* Izuzev malog broja Talijana u gradu Go-riri. čitavase je Gorica i gorički kraj Izjavila za sjedinjenje e državom Srba, Hrvata i Blovenaca- Delegaclla dainmttaisUli okmrtnofli općina a Pariz«. PleMscH Gorice. Dcleta-cfja dalmatinskih okupiranih općina, delegirana sa sastanka naSeinika okupiranih općina fli ntfiovth naroatih oiranomocentka n Splita dneva 16. sl|ečn)t, predala Je dne-va 1. aprila tajništvu Mirovne Konferencije na Ouai d' Orsav plebiscit pučanstva okupiranih dalmatinskih općina, priloziv istomu koli originala toli a ovjerovljenom prevoda zapisnik sastanka načelnika okupiranih općina, dotifno njihovih naročitih opunomoćenika a Splitu, sa Vole« ie ova delegacija delegirana, zatim punomoći općina i narodnog novCanog zavoda. Zadružnog Saveza n Splitu, koji broji 300 zadruga članica sa 60000 članova, sve glava od obitelji; pridodan Je i primjerak službene statistike. Delegacija je da!m. okupiranih općina u Hto vrijeme oputlla na mirovini konferencijo memorandum, u kojem razlaže prove-denje plebiscita I njegov rezultat Drama kojemu se je za prisajedinjenfe državi Srba. Hrvata i Slovenaca Izjavilo 96 : 03 odst ukupnog pučanstva u okupiranom daftnatin. području, naglasiv. da postotak kulminira na okupiranom dalmatinskom otočju, gdje dopire poprlječno do skoro 99 postot (otok MHjet 100 postot): 11 memorandumu se dalmatinska delegacija pozivlje na od svih saveznika prflivmćeno Wtteemovo načelo o narodnom samoodredjemi«. — Delegadla fe dalm. okupiranih općina, predvodjena od presfednfka jugoslavenske mirovne konferencije g. PaSIća. 5. t mj. bfla primljena u tuđtlencfru eđ ministra za vanJsVe poslove g. Pfcfimuu kod ko)« mu Ie Iznijela rezultat plebiscita u otuptranlm dalmat oi>ćinama I važne momente, kofi se nanl odnose, te m )e zatim potužila na tiHitanski teror m okupiranim krajevima, na^laslv karaVterl-stiSnu Čfnfefrtcn, da fte sada a letnrfma fn-ternfraca no ^ardfnfH I 9ffcflfH I 00 drugim mfe^Hma ffafffe nalaze ha« ono, kof su za doba nrfa bin nmgafilanl I mtemovanl eđ austrf^kog sfctema ratnog terom: Mm fe nrterMlim nanose snomenut zađnH «f"cal đi M^VHMa. dra Desnice, načemflea Sto-Jfćal dragih. Razslas • •*i*jg tobifaft trafik v •taM^J« ti- MarikOT«. Oiđ*|a **m*mOi tnlfk v breaUrem pregteiiieai •kraja fiBaalne straše: Brelice it- 51- in M. 11, jamieine Je poloiiti pred izro^itvije prošnje ali po-nnAe 960 K, denarna vređnost dobav* ljenih tobacnih izdelkov je znadala y enoletnem času 26-102 K 20 v- Zgornja 8nšica št- 107, jamscine 110 K, vređnost dob- tob- izd- 11189 K-Piše-c e St. 21, vrednost dob- tob. izd- 2478 K 30 v« Dobova §t- 8, vrednoet dob- tob-izd- 8669 K 80 v- Kapele št- 46, 50, 56, vrednost dob- tob- izd. 5270 K 20 v, 2433 K. 1351 K SO v- Viđem št. 10, Jamščine 110 K, vrednost đob- tob- izd-11-700 K 60 v, V i d e m št- 31, vrednoet dob- tob- izd- 8401 K 70 v- P i 1 e t a n 3 et- 82, vrednost dob. tob- Izđ. 4672 K S0 v- Š t- P e t e r pod Sv« C^orami 6t- 22, jamSčine 100 K, vrednost dob- tob-izd- 10038 K 50 v, St Pefer pod Sv. Gorami Št- 76, vrednost dob. tob- izd-7SS8 K20v. P 1 a 11 i n a M- 24, vrod-iiost dob- tob- izd- 7455 KlOv, Planina št. 29, vrodnost 4324 K 90 v-5 m a r j e St- 8, vrednost dob- tob- izd-4455 K 80 v. Seđanje tri trafike v K a-p e 1 a h te pri ođđaji mogoče spojilo v jedno- Prošnje, oztroma ponudbe, napravljene ha uradnem obrazeu, je vlo-žiti pri fiiiančnem ekrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do 20- maja t- 1« ob 10- dopoldne- Ođdaja toba?nih trafiTv v ptajskem preglcdnem okraja finan^ne straže: Ptnj st- 25, 35, 1 in 10; jamsčine 310, 130, 150 in 130; denarna vrednost do* bavljenih tobacnih izdelkov v enoletnem času: 30.843 K, 13-368 K, i5^S15 K in 13-348 K- Breg pri Ptnju St. 3, vrednost dob- tob* izd- 4G00 K- S v V i d pri Ptuju št- 8, vrednost 8400 K- O r-m o ž St- 85. vrednost 3208 K- I v a n-k o v c e pri Onuožn št. 38. vrednopt 4006 K. Ormož št- 14, vrednost 10-522 kron 20 v- Prošnje na uradnem obra«-cu do 21- maja t- 1- do 10- dopoldne- Ođdaja tobaSnih trafik v Smarskem preglednrm okrajn finaa^ne straže: Ponikva št- 2, vrednost dobavljenih tobačnih usdelkov 8179 K 7 v- Pristava št- 26. vrednost 6551 K 30 v. Slatina St- 44in 10- Jatnščine za prvo 150 K, vrednost 14.817 K 70 v in 8241 K 80 v- Pri odđaji se trafiki mor-da spojita v jedno- T r ž i š 5 e St- 112, jamscine 160 K, vrednost 15-853 K 60 v-Vitanje št- 22, vrednot 8000 K S0 v-Vitanska vas št- U, vrednoet 5423 kron 90 v. Vitanskavae št- 29, vrednost 6060 K 50 v- Prošnje do 22-maja do 10. dopoldne- Odđaja tobačnih trafik v slovenje-graikem preglednem okrajn tinanSne straže: Slovenji Gradec št- M, 134 in 99, vrednost dobavljenih tobač-nih izdelkov 8722 K 76 v, 9693 K 44 v in 4591 K 14 v- Pri oddaji se morda spojljo trafike v jedno- Bnkovska vae št- 37, vrednost 1338 K 16 v- St-Ilg nad Turjakom št- 6, vrednost 3295 K 70 v, M e ž a pri Gor- Dravo-građo, vređnost 5638 K 76 v. M e ž a pri Sp- Dravogradu št- 21 in 19, vrednoet 3071 K 54 v in 2879 K 32 v- Pasja vas št. 22, vrednost 5037 K- Paka št- 37, vrednost 2378 K 46 v- SoStanj št 55. jamščine 150 K, vrednost 14-768 kron 60 v- T o p o 1 š 6 a št- 99. vrednost 7566 K 40 v- V e 1 e n j e št- 2, vrednost 3348 K 60 v Muta št 4, 95, 77, 27 in 62, vrednost 3261 K S7 v, 1178 K 46 vin-, 1873 K 6 v, 4007 K 93 v in 6028 K 69 v- Marbek št. 24, vrednost 2972 K 32 v- V u % e n i c a št- 30. 30 in 25, vrednost 8004 K 42 v, 1482 K 58 v in 1131 K 46 v- Vuhred, vrednost 8008 K 79 v. Pri oddaji v Dravogradu, na Muti in v VuEenid se morda spojijo trafike v jedno v vsakem kraju- Prošnje do 23-maja do 10* dopoldne- Oddaja toba^nili trafik v celjske« preglednem okrajn finan&ie straže: Arja vas št- 44, vrednost dobavljenih tobacnih izdelkov 4597 K, Celje, Gre6 cesta št- 23, jamščine 380 K, vrednost 37-892 K 60 v, Celje, Domobr* vojašnica št- 59, vrednost 11-562 K 40 v, Celje, Graška cesta št- 61, vrednost 5139 K 40 v, Ce 1J e, Glavni trg št. 16, jamšcine 380 K, vrednoet 38-136 K 60 v, Celje, Gosp- ulica št. 2S, jamšcine 180 K, vrednost 184J17 K 90 v, C e 1 j e, Ljubljanska cesta št- 1, jamšcine 315 K, vrednost Sl-753 K, Celje, Cerkv- trg št- 6, jamšcine 150 K, vrednost 15^15 K 10 v. C e 1 j e, K- Traun ulica Št. 18, jam-š^ine 230 K, vrednost 22-778 K, C e 1J e. Karolinška ulica št. 10, vrednost 8885 K 80 v- Prošnje do 13- maja ob 10- dopoldne- Dobrna št* 19, vrednost 5599 K 50 v- Dobrna št. 66, vrednost 7288 K 40 v- Dobertešnavas St- 35, vrednost 3366 E 20 v. Trnovlje št- 67, vredno^t 1220 E- Gabr j e st- 14. vrednoti 8003 E Gorica ob6-Vel.Pirešlea št 71, vrednost 1740 K 60 v- Vojnik št* 47, jamšcine 120 K, vrednost 12-396 kron 90 v- I v e n c i št. 17, vrednost 3501 K 40 v* 8v- Jakob št- 25, vrednoet 4388 E 60 v. Goto vi je št- 154, vrednoet 8069 E 60 v. Zalec št- 57 in 6, jam&ine 320 E in 175 K, vrednost 32-224 E 30 v in 17.522 E 80 v- Sp-S«dinja št- 7^ jnnkttm 115 K, vrednoet 11-781 E 70 v- Kresnlko št* 43, jamšcine 115 E, vređnost 11409 kron 90 v. Ij e v 6 e c št- 50, vrednost J806 K Li boje št. 93, vrednoet 2429 kron 30 v- Lipa pri Štorah St- 20, . vrednost 2856 K 80 v- Lokrorlee št- 26, vrednost 1S32 E 20 v. Lubee-n a Št- 40f vrednost 2994 E 00 v- S v. Peter v Sav. dolini št- 11, vrednost 4182 E 60 v- Prošnje do 14- maja t- 1- ob 10- dopoldne. S v- Juri] ob južni Seleznici št. 25, 61. 51 in 52, vrednost 8052 K 80 v, 7228 K, 2529 kron in 2226 E 60 v- Teharje št. §, vrednost 6102 E S0 v- V r a n s k o št- 25 in 69, vredno«* 6352 E 40 v in 10-394 K 20 v, jamšcine 100 E- S v- Jurij ob T a b o r u št- 3G, vređnoet 5015 E 60 v-Kaplja St- 24, vrednost 1830 E 60 v. P o 1 z e 1 a št- S3 in št- 03, vrednost 1869 K 60 v in 7185 K80v- Založe št- €Gt vrednost 1190 K 60 v- R a dm i r-j e St. 23, vrednost 44S1 K 50 v- K o-k a r j e št- S2. vređnost 2920 K 30 v. Ljubno št- 14, janiJčine 100 E, vređnost 1013S K20r- Smartnost-25, vređnost 2068 E 00 v- Prošnje do 15-maja ob 10- dopoldne. Gornjlgrad št. 126 in 33. vredno.-t 7C2I E in 6552 K 20 v- Zgor-Pobrežšt-4, vrednost 1665 K. 00 v- Mozirje št- 5, jam&Čine 100 Kt vrednost 10981 K 80 v- Sol-č a v a St. 14, vrodnost 4592 K 70 v-Bočna bt. C0, vrednost 2950 K 40 v-Luče št- 43 in 21, vrednost 5264 K 80 v in 6517 K 50 v- Lahovgraben St- 51, jamščine 110 E, vrednost 11-253 kron 50 v- S v- Lr o n a r t št- 124 in 113, jamščične 220 E, St- 113, vrednost 7417 K 40 v in 22-644 E 80 v. L ok « št. 87 in 277, jamšcine 1900 E in 170 E, vrednost 190-021 K 10 v in 17-319 E 50 vin- Podpe5 et- 1. vrednost 2158 E-R e t j e št. 42, jamšcine 210 E, vrednoet 21.14« K 80 v- R e ć i c a št- 8, vrednost 917 K 40 v- Studenci št- 15, iamSM-ne 430 K. vrednost 43-517 K 22 v- Zidani most St- 39. jamščine 210 E, vrednost 21.09S K 40 v- V o 1 i k o S1 r-l e št- 44, vređnost 6747 K 12 v. Pri od-đajl v Sv- Jurijfu, PolzelL Gornjemgrn-du. v L*Tičah se spojijo trafike tnorđa ▼ jodno v vsakem kraju- Prošnje do 16-maja 1919- do 10- dopoldne- Tiskani uradni ponudbeni in pro-šenjski uzorci ter za vitki se dobivajo brezplačno pri finaučnem ravnateljstvu in pri oddelkih flnančne straže. Invalidi iz«a sadnje vojne ter vdove in sirote padlih ali umrlih vojakov (čast* ništva in moštva) imajo ob gotovih po-gojih brezpogo^no prednost pred v«e-» x mi drugimi prosile!. Sokolska spomlftđ&nsk* slavnost v Ljubljani se vrši dne 1- junija t- 1* 81avnost pod imenom >Vesna evobo-de< prirede vsa ljubljanska sokolska društva in nekatera društva iz okolice* Vzpored bo še objavi?on- Sokoliš list sa sokolski naraiSaJ iside v prihodnjih đneh. Pozivljamo vsa bratska društva — zlatti pa tuđi stariše, da narode list 6vojlm malCkom* List stane letno 10 E- NaroCa se psi upravi lista v »Učiteljski tiskarni«- Sokolski Glasnik — svanlCan organ sokolskog Saveza Srba, Hrvata I Slovenaca- Izšla je tretja številka Glasnika s sledečo vsebino: 1. 8okolstvo in šola- 2- Sokoltvo in inteligenca* 3- Jugo-slovanski Sokoli (Brat đr- Lazar Car)* 4- Leo Bloudek: E ustroju Sokolske Zveze SHS. 5- Kazno in 6- Glasnik hr-vaškega Sokola- Eer je list glasilo Sokolske Zveze SHS priporočamo bratskim društvom, đa si ga naroče v ve&-jem števihi- Stane letno 24 E. List je pisac v ćirilici in latinici* Izobraževalnl ođsek Sokola I* opo-zarja bratsko članstvo, zlasti telovad-ce in telov&dkinje, kakor tuđi sokolske prijatelje, na svoje četrto pomladno predavanje, ki se vrši v soboto, dne 26-aprila 1919 ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma- Predava br- Jan-ko Kovačič o telovadbl v sokolstvu. Vstopnine ni. eprejeraajo pa se hvalež-no prosto voljni prispevki* Na »dar! Ođsekov odbor- Posnemajte! Telovadno društvo »Sokole v Ljubljani je podpisalo danes pri Mestni hranilnici ljubljanski 1000 E državnega posojila- USTANOVNI OBČNI ZBOR »KROft-KA PRIMORSKIH SOKOLOV« SE VRSI V SOBOTO. DNE 26- APRILA T- L. OB H8. ZVEČER V NARODNElf DOMU- Sestre in bratje iz zasedeneg« ozemlja, udeležite ee občnega zbora v velikem številu, agitirajte za udeleSbe tuđi pri beguncih, ki nlso bili đoeedaj v naših vrstah! — Pripravi jalni odbor- BEGUNCEM, KI SE VRACAJO V DOMOVINO! Begund is porušenih okrajev («o-sebno iz vaši na spođnjem Krasu) na] se ne vračajo, ako nimajo že v naprej ln sanesljivo zagotovljenlh stanovan], kajti kakor se doznava iz gotovoga vira je italijanska oblast ustavila građbo novih barak, a neporušene vaši so ta* ko prenapolnjene, da se marsikomn, ki bi se vrnil s slepo nado, ćeš, da se že kam stisne, zgodi, da ne dobi nikjer strehe- — B&je so laske oblasti tuđi prepovedale aepeino maae^tvaala kr 90. Star. .SLOVENSKI NAROD*, dm 14. april* 1919. đtrau o« gnncem v porušenih vaseti na ITraeei Družine, ki so se že vrnile ▼ ponsleM vaši in si tam postavile leeene baraka 66 vri dijaki in dijakinje is maaedenega tega laske oblasti nišo ft* določile. VSEM DIJAKOM IZ ZASEDKNBGA OZEMLJA! V flvrbo ureditve dijaškega vpra-ž&nja pozivlja podpisana pisama, da eo vsi dijaki in dijakanje is zasedenega ozemlja prijavijo pismenim potom in podajo podatke kakor sledi: Visokodolci: Rojgrno leto in dan, rojstni kraj, ime etarišev, kje se sedaj etariši nahajajo, domovinska obeina, vrsta studija, na kateri visoki soli eo eedaj vpisani, ali doblvajo podpore In stipendije, družinske rasmere, 6osebno naj naznanijo v kakšnih razmerah žive, kako se preživi ja jo, zlasti, če dobi« vajo pomoć od svojccv* Srednješolci in dijaki srednjim šo-Lim enakopravnih zavodov: istotako kot visokošolci* Abiturijenti in visokošolci, ki sluŽ-hujejo v armadi kraljesrva SHS: rojhtno leto in dan, rojstni kraj. ime starišev, kje se stariži seđaj nahajajo. domovinska občina. natančne podatke o dose-ekinjih študijah, vojaSki čin in krdelo. natančne podatke o vojaškom službovanju, kakor: od kdaj služijo pri vojakih, pri katcrih krdeiih so služili, v kateri armadi Ud., družinske razmero, sedanje bivališče, ali nsmeravajo nadijevati studije, kaj bi studirali in kje, ali želijo vstopiti v državno ali privatno službovanje, za kakšen poklič se za-nimajot v kakšnih aazmorah žive, kako se prefcivljajo zlasti. če đobivajo pomoč ođ svojcev* Piarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31* Dnevne vesti. Uradni list Izšla je 79. številka od dne 23. aprila z običajno vsebino. Imenovanje. Deželnovladna konceptna praktikanta g. Ivan Forčesln in g. Anton Kosi sla imenovana vladnim koncipistom pri okrajnera glavarstvu v Ptuju. — Čestitamo! Francosko - slovenslra orgsnlzacijs. Kurzi v Trancoske.m jeziku bo se zopet prl-čeli dane?, dne 24. aprila. Konverzacijski večeri pričnejo zopet jutri, dne 25. aprila fn se bodo vršili, kakor že naznanjeno, vsak teden ob torkih. sredah, petkih in so-botah od pol 9. do 10. zvečer. Prenos Zrinskejja in Frankooana. Jutri, v petek, dne 25. aprila ob pol 6. zvečer bo v »Matici Slovenski« sestanek ljubljanskih društev, ki se mislilo dne 30. aprila ndeležiti prenosa Zrinskega m Frankopana v Zagrebu. Nai društva pošljeio svoje za-stopnike. čišćenje. Odslovljeni so nemšTcutarji dr. Viktor PavIIček, sodnik v Rogatcu, in Karei Lobinsen sodnik istotam: kancellst Ivan P a I k v Ljutomern, in sodni slujra Winkowitscti v Doberllvasi. Narodnim hl?n?ni posestnikom. V Liubljano je premeščen nravoslavni vofa-ški svećenik, ki prevzame dušno Dastirstvo tnkaj se nahajaiočih vojakov pravoslavne vere. Ne more pa dobiti nikjer stanovanja. Zase in za svojo soprojro bf potreboval dve sobi s kuhinjo. Kateri naroden hišnl oosest-nlk bi bfl toli (Jober. da bi dal fmenovane-mu gospodu na razoo!a?o tako stanovanje, seveda oroti primerni, ako tud! visoki ua-Jemšfini? Ne uretfravaite! K včerajSnJi nortd n^đ 7at?avjem »Sumljrvfli eTementov«, nam porodaIo z druge strani, da se Te vr5i! do-sr^deV hMveno drupače, kot nam je favil ^»ra'^nii dop^nik. Pesnica Je le to. da je b'Ta dmfba precej elasna In Je zato eden od r''h onomnil v šali: -♦ Jutri bomo pa vsi v »Jugoslaviji«:, meneč s tem list »Ju^osTa-v*Ta«. Drusri fz družbe je pravtako v rali Mvmil: »Ah, kaj, abzn? »Jugoslavija«!« — Ta dobrovoljni nomenelc so nekateri mimo-Hoč! krivo razumeli in se ?e mrvila \z te«ra činio nepotrebna rabuka. — Osebe, ki so prteađete, so kot navdu^eni Jn^oslovan! vrviSerte nad snmnfo sTehernetra rovarstx"a proti dr?avf, rako da radevolfe popravlja« mo z včerajSniirn vposlr»Tiim ram prenajr-fienim dooHom storfeno Mm krivico. Štetnik Affr»nz Svetclr, Vf fe orta natančne je čele v soboto, vabim vse udeležnike v nedeljo, dne 27. aprila ob 10. dopoldne na sestanek v »Narodni kavarnt« — cand. ing. SlKin Bnrgfr. *>EUiRt\f» tehnikov v Ljubllatti« na-znanja, da se |e društveni sestanek, ki bi se Imel vršiti to soboto v višji obrtni soli v Ljubljani — radi nenričakovanih s:\prek — P r e 1 o ž 11 na poznejSi čas, ki se pra-vočasro objavf. V Spfliah zaračunava neavtoriziranl menjalec denarja 5 odstotkov, ne 50 odsot. knkor )e stavil tiskarski škrat. Izjava- Ljubemu priiateliu, ki mi ie v št. 94. v obliki prijazne čestitke cčital, da sem bil pred vofno notoričen vladinovec, fzplačam, kakor hitro rrf dokaže, da sem storl! kot učitelj - vladinovec količlca} v Škodo slovenski mladini za vsak vladinov-sk! čin 100 K. 2.) 200 kron izplačam, čc m? s pr!5am! dokaže, da sem se tako izja-vil o Z!ipančiče\1 resmi. — Prof. F. V a d-njal. Pri zadnjih porotu ih razpravah ▼ Ljubljani je Mla oproščena ^fnrija Knanova iz /Sirovnice na Notranjskem, ki je bila obtožena detomora. Međ raz-Dravo se Je govorilo tuđ!, da je eo-briv starejsi trerovec iz ftirovnic^ G- Tvan Kemšgar. frs-ovec v ^irovnic!, nas napro5a in rni to radi konstatiramo, tla on ni v nikakl zvezi s tem slnčajem, kskor bi se mojrio misliti na podlaci poročila, katero govori o >starejšem trgovcu«, marceč da j© đofićnik. na ka-tere^a se porocilo nanaša, đoeela drug, namrec nek vuet bivši agrifafor za Su-storSičevo >Re«nicoc. V obrambo- G- dr- Mirko Cernič je priobčil pod naslovom >Pijavke« v st- 90 >Slov- Narođac napad na mojo gostilno- Moj natnen ni slediti đoktor-jn na pot psovanja, pribiti hočem 1©, da je moj doktor laga!- On namrec" trdi, da sem zaračnnil njegovi drnzbi 4 porcije ocvrtega kozlička 160 K, 2 porciji krornpiriVve salate 12 K, 2 porciji kompota 12 K in pravi, da ima za to 8 pric« Račun, katerega sem za natakarico lastnoro'no pisal in ki je bil oddan g, P- M-. ki j^a je tuđi plača!, ^rlasl se v resniei: Ocvrti knzliček 16 kosov 160 kron, 4 porcije krompirjeve salate 12 kron. 2 porciji konmota 12 K- G- doktor Cernič je tedaj ali račnn notvorll ali pa dtatl ne zna- To je pa za stvar po-stranske vrednosti- V pojasnilo javnosti in v oceno đoktorjeve^a obsorjja naj služi eledeče dejstvo- Družba g. P. M-, v koji je bil g- dr- Černic, |o štela 9 oseb* Ocvrla se je na čisti svinjski masti cpla polovica korleta, servirala ^e Je jed sknpno, namizje z 8 kuvert- Sedaj pa račun lastne cene za pol ocvrte-ga kozleta: Meso iz mesnice 40 K, 1 kg masti 80 K (čiste svinjske in ne ovčje ali margarina- Tako pem namrec mast p?a<5a! sam!) 4 Jajca 2 K 80 v, drobtini-ce, moka In druge malenkosti 3 K, eku-paj 125 K 80 v- Za kuharijo kurivo in serviranje ostane 34 K 20 v, tedaj okroglo 25%. Pri komu je teđaj brez-danja lakomnost, oderuštvo brez para? Ali pri gostilničarju, ki pravilno kalkulira svojo kuhinjo, ali pri takih go-stib, kl ne hočejo na škodo ubogega go-stilničarja naši ti ti na svojih izlet ih z luksnri.ioziiiTni jedili? Meni ne imponi-rajo taki bogataši ali doktorji, če pa so med gostilnlčarji na deželi uboge pare, ki si štejejo v Čast, takSne goste nasi-čati na svojo čkođo iz gole neumnosti, samo da se more|o ponaSati oe&, ta ali oni je pri nas jedel, jim jaz ne eame-rim. Napad v takem surovem tono, kakor Je bil prioMen, pač ni v čast gosp. doktorju, ki je morda roisliL da sne obrekovati na podlagi računskih 8to-vilk, ki so potvorjene- — Dobra* 18« aprila 1919- Hotelir Kamensek- LjsMlaMkl ioorM U*. Redni občrri zbor se vrši v eetrtek, dne S. mala t L ob 7. ori zvcCcr v restavradfl »pri Rofi«, L nadstropje. Z ozirom na važnost dnevneta reda (nove investlctje, cviianje prbpcvkov Itđ.) — polnoStevihia ođela2ba nujno potrebna. Đrvirro «lov. aSItolJI* ▼ LJrtlJart vabi v»# učiteljice ▼ Sloveniji, tađt one s prejšnjega Stajerske^a ta Pri-morskega, đa pristopijo kot diato te sođelujejo v nadi orgaalsaciji a svo-fiml naveti- Treba je prevtroja pri ia»-ki v*goji in žiTahnejŠ^a 4eWranfa afitatpe v Javne« žiTrjenjn- Bfw-đvomno Je v nafih vtsUh mnogo taJea-tor, ki naj se potom naitofra đirflfa rasrljejo đo plođonosnega dek)Ta«Ji> ▼ korist jngosIoTanskega naroda- Prijave Je vppalatl um naslov drufltvene blaga}-aitatoi wm#iym *m ******% w^^ ^m^. lanaA M M.» -*— OAm WBW ••■nwn^^eje> ^^^^^^*^^ ^^ ^^^ ^^~^mm^^B^^ »Xa44l iiHiliijiaai Jmmmm le štiri-ManaU fflia. Jd le bfl včcfij prvič pred-^aja« v nm Um* tar je na wtvfl na gle-ialee velik tttto, ker Se povsen posnet Is resaieaesa živnenla. T^hkonriteipi barem zapelle legarievo hčerto. U tetMn a 4ona bret aled« ▼ svet Ha stara leta se ma s*-hoče vescIJaCenJa in ere se zabavat v veli-konestni lokal; ondi naiđe lepo đekle, ki }o povabl na šampanlec — aacadnle pa spozna v njei po medaljonu svojo — hčer. Lepe slike iz narave ter krasne toalete v razstevt živih fenskfli roodclov so naSle splofno priznanje. V ffavtflh nlocah lepa Majfda Sonlafn znani fgralec Lnis Ralph. — Poleg tega burka: »Će Je kđo predsbel«. Ta spored ostane Še dva dni. — Kino Ideal. f Raaem Pnngrcifr V Škocjanu pri Mokronogti je premino! na srčni boJe«ti dne 16- t* m. nenadoma pn ->ej okolici priljubljeni ^- Rasem V' r-čič. ein veletrgovca g- Alojza Pt^ r-čiča- Njegova smrt nas je vse, ki : v> poznali dobre^a T?azma, globoko presušila- Fmrla je v Ajdov^clni -Tožefa vidova Kravo s, mati g. Ivana Kravosa, obrtnika iz Gorice. «t«ra 75 let- Gosp-Kravosu n«*e sožalje« Vremensko porofflo. Visina nad morem S06-* Srednji znčoi tlak 738 as. _ ~, |stii!.je| i& I ^^ ■■■;■ aj *— raaja. v mm ±L * 23 2. pop. 735 5 7'2 sr. svv. veC obi. , 9. zv. T34 9 31 brezvet jasno 24 7. xj. 7327 —*3 . . Padavina v 24 urah 0 0 mm — Srednja včeraiSna temperatura 3 SP, normalna Hl5. — Vremenska napoved za jutri: L«po, mirno in toplejše vreme. Kultura. Iz sledališke nteanie. Radi obolelostt prehlajenja gospoda Josipa Drvote morala je odpasti predstava ^U?:rab!iena Evclina« in »Pagliacci« v četrttik 24. L m. za B abo-nement 49. Namesto tega se uprizori opereta »Mamzel Nitouchc« izven abonma in sicer v prid slovenskim akademikom za akademski dom. Rer^rtoir Narodnega RlcdaPšea. Drama, 24. aprila Četrtek: Veriga, dij. popol-dne. Izven abon. 25. aprila netek: 2^aprto. 26. aprila sobota: Moč teme Č 50. 27. aprila nedeTJa popoldne: Krojaček lunaČek B 48. 28. aprila ponedeljek: Veriga, popoldne akademiki. Izven abon. — Opera: 24. aprila četrtek: Mamzell Nftouche. Izven abon. 25. aprila petek: Zaprtov 26. aprila sobota:- Ugrabljena EveJina* in * Pagliacci« B 2/49. 27. aprila nedelja: Slovaška princeska. Izven abon. 28. aprila ponedeljek: Zaprto. Rnsld koncert v Ljubljani- Na svojem potovanju v Jugoslaviji priredi plavna rnska umetrticA* virtnozinja gđč« Minja Tomšinska v "Ljubljani v soboto 26- aprila v Unionski dvorani znamenit fconcert- Kritiki štet^jo TomMn-sko meč. eno največjih ruskih nmetnic sedanje dobe- Kritike iz Moskve, Pe-trograđa, Kijeva, Varšave, Budimpešte, Berlina in v zadnjih mesecih iz jn-^oslovanskih mest Za«Teba, Sarajeva itđ. hvalijo navđuleno in enoglasno, đa je prava slast Hšati mojstrsko temperamentno igro mlade umetnice- Opozarja-mo šio vensko oKunstvo ljubljansko na ta izređni koncert, za katerega se za-vzemajo tuđi srb^ki častniki v Ljubljani' Predprodajia vstopnic ođ danes naprej v trafiki v Prešemovi ulici- Spored koncerta ruske nmerntee vi-lolinske vlrtnozlnle, gd5. Minje Tomllnske v soboto dne 26. t m. v Ljubljani v Union-ski dvorani obseza sledeče skladbe: 1. Tartlni: Vragov trllček. 2. Čafkovskij: Koncert za kosU fn klavir. — Odmor. — 3. a) HSndel: Larghetto. b) Wieniawskl: Con-cert de Polonafse. 4. Hubav: Fantaziia na motive Iz opere ;Carmen«. 5. Wieniawski: Snuvenir de Moscou. (Spomln na Moskvo.) Klavirsko spremlievanfe fzvede domaći ed-llčni piaTiist jjo^ood Niko Strltof. — Pređprođafa vstoonfc se vrši od danes rapre?. »Glasbena JH.itfca«. Pevska va)a se vrši v petek. dne 25. aprila ob 8. zvečer. Važno? — Odbor. Pređaranfa. »Slošno slovensko žensko droStvo« naznanja, đa predava «oso. ravnatelj đr. Jos. Manruanf o »Narodni nosi v ffifhftansid okolici fn na Oorenfskem« ▼ ponedeDek. 28. aprila ob 8. zvečer v veJfld dvorani Mestnesta doma in »cosp. dr. Ivan Pintar o moderni fn higftenfCnf kosmetikf v sređo, 3Q. aprila ob 8. zrečer fstotam. Vstnpnhta T K. Vsera Baroeidkom pleieti!ildh pn* §i?ev naznanamo. đa bomo odđafali prašiče sa rejo v petek dne 25- aprila ob 9- dopoldne na Zelenem hrltm pri đolenlskem kolodvoru in sicer proti ta-kojšnjemu plačilu- Vsak ođjemalee na] pripelje seboj primeren zaboj- Ta dan ee sprejemajo tuđi nova narome> e!f felca sa LfaMfane te eseBco. V Dfetek* lem leđna (ođ 13. đo t*. aprila 1*19) le fskalo delo 108 moiMli ta 61 žetiskft đefav-nffc meO. Detođalald so Iskali 85 mofkfB ta 81 leasfcfh Vefanilh etočL Poeređovmnl se le tevrlilo 3a — Prt vseh pođreinlcali »Dr-«ame potredorafirtce rt đelo« |t ođ 1. fe« aeaiie do 11L eerile 1919 Malo delo 4991 deTirrtlt moO. đetedalalct ao m tekiH 4i0t đels^pcev. I^Beređovsfil se fe tevriMo ▼ esei č>s« 1067. — Delo tteelo elmnfike ma JHs\ trcortU mlofbeacJ (18*. ttfc*mrf-čarfl, fcmraa, nonterlt krofaO, krmarll, I peki, aiHnarfl* mesaru fintarfl. rndarfU ea* ▼ađm delafcl, sTvflfe, »ortrMike detevte, ratafcarlee, ttoilrtnfe. Vjklo m eefetme lave« k zldenla, afhnrle. tesarje, kolarK atnvarje, naeerko. ihrlUe. slaftinje Im na-■e đtege obrtnika.___________________ Ma|nwejša porazila. (Nmia poročOm iz Beograda in Zagreba.} DEMOKRATI IN RADfKALCL Beograd, 23. aprila. JugosJovanski dopisni urad ie pooWa§čen objaviti r (Is daljše izjave priobčujemo izvleček): Ko je bila osnovana zajednica med Demokratskim klubom in klubom samostalnih radikaleev in naprednjakov, je objavila »Samoupravan glasila staro-radikalne stranke, nek komunikat, proti kateremu izjavljamo sledeče: Pogoji za osnovanje naše zajednice so bili dani sele poteiru ko Je srbska radikalna stranka sprejela v svoj klub tuđi radikalne poslance iz bivše Ogrske in Sre-ma. Na podiasi izjav £. Protića v ime vlade in stranke, kateri pripada, smo smatrati ta fakt za neka] nemogočega z ozirom na izjave, ki so jih dajali in jifi še vedno daicio bivši radikalci iz Ogrske in Srema. Oni namreč na ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov nikdar nišo gledali in gledajo tako kakor mi in ne smatrajo teh treh plemen za en narod, vslcd česar nam sodelo-vanje z liudmi taksnega naziranja ni mogoče. Mi se držimo, kakor rino to naziranje iziavili 1. 19(15 v Zagrebu, 1914 v Ni?!i in 1917 na Krfu. POVRATEK BEGUNCEV IN PLENA. Đoozrađ, 24. aprila. Včeraj se je vrnilo iz Pariza 300 beguncev večino-ma dijakov. Beograd« 2A, aprila. Upravncga vojnega plena je dobila z Dunaja pet vagonov različnega plena, ki so ga svaječasno odpeljali avstro - ogrski roparji med okupacijo in begom. Na Dunaju je tega uropaneza blaga zbra-nega Še 22 vagonov. Med njimi se na-haja velik del narodne biblioteke in muzeja, spomenik Karagjorgjev in mnogo tajnih listin, ki so bile ukradene iz stanovanja Nikole Pašića. V SPOMIN NARODNEMU BORI- TELJU. Beograd, 24. aprila. Omladina samostalne stranke priredi 6. maja veliko proslavo v spomin Jovana Skerlića. INTERVJU. Beograd, 24. aprila. »Pravđac javlja, da je priobčila »Oazette de Lausanne« intervju nekega rnadžar-skega novinar ja z ministrom notranjih zadev Svetozarom Pribičevićem, ki je izjavi!, da je uverjen, da se bodo, kakor hitro bo mir, stvorili prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko, ker so njihovi interesi slični in njima je skupna obramba proti Nemčiji. Seveda je pa xnogoče,~ da bi Madžari bili istočasno zvezani z nam i in Lahi. Madžari bodo imeli tuđi pristop na morje, o koridoru čez naše ozemlje Đa seveda ne more biti govora. PoročUa Ifrtblianskega dopisnoga uroda. POLOŽAJ V PARIZU. LDU.Bem, 23. aprila. Jugoslovan-skl tiskovni urad v Parizu poroča: Če-prav je bila napovedana na torek reši-tev vp rasan ja, je položaj ostal vendar isti. Lista »Pariš Midi« in »Soir« na-daljujeta svoja pesemistična naziranja. »Pariš Midi« pravi: Ali bi ne bilo bolj-Še opisati aktuelni položaj, tičoč se ja-dranskega problema, kakor pa reci, da |e zašlo v zagato. Italijanska misija de-rrentira vzroke odsotnosti Orlanđa pri ponedeljski seji, sklicuioč se na dej-stvo, da se je pripravi jal k odhoda v Rim. Orlando ni bil navzoč; ta seja je imela Ie edini namen informirati Wil-sona. NA MEJL Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 24. aprila iz u rad nega vira: Položaj je neizpremenjen. — V odseku Ljubelj so tekom 22. in 23. aprila nem-Ške patrole trikrat prekoračile demarkacijsko crto. Naši oddeUd so jih ore-gnali in ujeli enesra Nemca. IZ IDRI.TE. Žiri 24. aprila. Lasica nasilja v Fdriji se nadaljufejo. Radi znanih pro-tilaskih izjav učiteljstva je laSko po-veljstvo izdalo ukaz, da se realčni ravnatelj Baebler interpira v Afriki. Stro-jro so zastražili njegovo stanovanje. Ravnatelj Baebler je pa ušei in do Štirj-dnevnem skrivanja po hribih priSel danes v Žiri. NEMCI GREDO V PARIZ- LDTT- Berlin. 23- aprila- (Dun- kor-nrj WTJ poroča: Odgovor maršala Fo-eha na nemSko brzojavko s dne 21. C-m> se glasi: Nemški delegati lahko od-potn]ejot te so v to pripravljeni. Dopn-šča ee jim Bvobođno gibanje ▼ svrho Iz-polnitve njihove misije* Istotako imajo tuđi popolno srobođo sa brsojavno in telefonično zvezo s svojo vlado* Kakor doznava WTT, bodo delegati In saetop-niki listov t ponedeljek ođpotovtH is Berlina- _____ > f rNTKRIM- UDV Berlin, 2S- aprila- '(BresiiA-no>J Ia Washingtona se poroca: V kro-gih, kl so bližnji predsednlkfi Wikonn, ■e poroča o dogoroTTi med allirancL, đa ee mora Francija in s tem tnđi ves eret Kititi proti TsekakŽnemu napadu med dobo, U leži med podpisom mirovne pogodbe ili med nstmnovitrijo svece aa-rodor. Ni ie gotovo, katero obliko bo !a»l ta dogovori ali obliko pogodbe, srese ali proetega zagotorlla* Francija pasi aano na srojo Tarnoet in ako ft dogovor to nudi, je načelno sadoroljita s veako obliko dogovora. Predeednik Wileofiv ki je naziranja, đa nudi rreza aarpdrr! čist ee |e ustaDorlla, Frandii aahteraao vanoet, je o smotreooet^ sey eaenega dogorora ravnotako prepriSaoV vendar pa ieli, asvest erojhn n%*+*fH*i da se dogovor tafcoj razglasi- Aproviiacija. f Nove taaasaice sa kreU ai snUa« Pri pHbodnii krušni komisiji v petek ee bodo lzdajate 3 vrste lzkaznice in eleer: A izk&znice za kruh, B irkaznlce sa moko za kuho in C izkaznice za kruiao moko. Kdor hoče kruh in moko za pecivo oziroma za kuho dobi A in B izkazmce, kdor hoče samo raoko, to ie moko za kaaa ozir. pecivo ter moko za kruh dobi B in G izkaznice. Da se strankam. ki hočejo kros« da popolno izbiro prodajalen kruha, se bodo v petek izdajale pri kruSnUi koailsijali o d 8. d o 10. u r e le izkaznice za kruh \m moko. o d 10. d o 12. u r e pa Izkaznice trn samo moko. Prodajalne kruha in raoke z* kuho ozir. pecivo, ostanejo neizpremenje-ne, prodajalne krušne moke pa se objavila vsaldh 14 dni, ker se bodo prodajalci kni»-ne moke menjavaiL t Krasno »oko bodo prodajau v Cat« od 27. aprila do 10. maja na nove izkaznic* za 11. in 12. teden: . V I. okraju: na močne izkaznice O St 1 In 2 Ravhekar, Pred ikofljo. nm roocoe izkaznice C St 3 in 4 FriedrlcK Poljanskc cesta; v II. okraju: na močne izkaznice C št. 5. 6 in 7 2etko, Sv. Florijana nlica, n* močno izkaznice C št 8, 9 in 10 JerančiČ* Karlovška cesta; v III. okrajo: na moćne itkamtee G št. 11, 12 in 13 Soklič, Pred konjuSnlco, n* močne izkaznice C št. 14 in 15 Vrtačnik* Rimska cesta; v IV. okraju: na močne Izkaznice C št 16, 17 in 18 Medica. TrŽaška cesta, na močne izkaznice C št 19 in 20 Jemec Tr* žaška cesta; ^ v V. o k r a 1 a: na močne Izkaznice C št 21, 22 in 23 Stancar, Dunafcka cesta, «* močne izkaznice C Št 24, 25 m 26 Khanv Miklošičeva cesta: v VI. o k r a j u: na močne lzlcazjolce C St 27, 28 in 29 Legat Slomškova nltea* na močne izkaznice C št. 30 in 31 Draško-* vič, Tabor: v VII. okrajn: na močne Izkaznice C št. 32 in 33 Pretnar, Spodnja Siska, na. močne izkaznice C št 34 in 35 Bernlfc Sf». Šiška: v VIII: okraju: na močne fffcazn}-c© C št 36, 37 in 38 Knjovnlk Novi Uđ-mat na močne Izkaznice C St 39, 40 in 4V GerjoK Zaloška cesta; v IX. okrajn: na močae Izkaznlcei G št 42 Cešnovar, Dolcnjska cesta, na; močne Izkaznice C St 43 Fojkar, Dolenjsks cesta: v X. okraju: na močne Izkaznice C št 44 in 45 ĐartU RoŽna dolina, na močne izkaznice C št. 46 Javornik. Glince. Nadaljnih 14 dnl se bode dala v prodajo moka onim trgovcem kl sedaj šr ne prođaiajo aprovlzačne moke. , Oorl navedeni ^oda'^lr* -«^ke hi nei oni, ki bi hoteli prodalatl m;r r.re kniSm»j moko. naj se zgia* takafJK mest U posvev! tovalnici. t Prodaialeen »Ip % Teđnoci. Nekateri prodalalci ?1adk st.fpajo v&* polnoma samovolj >o s -nfiii kartaH ml Namesto da "H od1 * laikor ** april n aodrezek št 2 M^.^. t* ^ o rtzol-sano v listih, so sirankam vr^v^t odrezke št 2, sami pa so obdrfall slađkome Izkaznice. Če M seđal došlo še kako blago, ld bf se oddafalo na sla^Vonie fzkafRice, II Vle' vse te stranke, kntertrn rn |rrr-yci vrnfli dru^e odrezke št 2 oškođovmn?, lwr r,1re«-ki št nimajo itevilk za tfgfivhio. Zato ni-kakor ne sre, da bi vsak rrjovec rezal karte, kakor se nro lJuM. Blago kl priđe prvo f Linbljano, se prodala na odrezek ft 1, nei na] bo to sol, sladkor ali nflsattee. Đrnjco blago, ki se razdeljvje na steđkorne iskaznice se prodaje na odrezek št 2. Glavo* sladkorna izkaznlca (levl del) pa se mora strankam vrniti, da lahko dobe ie kako tretje blago, Če )e s!nča)no na raspolasoj Ker se veđno v listth ob]avl)a, katero bla^o se prodaia na odrezek št 1 in katero na odrezek Št 2, se trgovci pozivljajo, da se strogo drže teh na^pdlL ker se trgovcem. ki ne morejo ali nečejo tega raznmeti, ne bode več nakazoval sladkor alt kako drugo blago v prodalo. t Meso na rdece Izkaznice B bo đe« lila mesrna aprovizaclja v petek, dne 25. t. m. in v soboto dne 26. t m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie ta-Ie red: popoldne od 1. đo pol 2. št. 1 do 200. od pol 2. do 2. št 201 do 400, od 2. do pol 3. št 401 đo 600. od pol 3. do 3. Št 601 do 800, ođ 3. do pol 4. št 801 do 1000, od pol 4. đo 4. št 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, ođ pol 5. do 5. št 1401 do 1600. V soboto, dne 26. t m. đopolđne ođ pol 8. đo S. It. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. it. 1801 do 2000, ođ pol 9. do 9. št 2001 do 2200, ođ 9. đo do! 10. št 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do 2600, od 10. do pol 11. St 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa, pripraviti fe đrobiž. Stranke na| se držijo strogo določenega reda, Poizvedbe* Zaletela se fe v Zagato kokoš. Dofc! se nazal v Zagatt št 2. Na VeHkonočU poaedeljefc je izgubila neka oseba, ki se je pripellaia okoli polnoči z vlakom Zagreb - Ljubljana, nov, «ftTQ? enkrat nošen čevelj, od glavne postaje po Kolodvorski ulici, Čez Marijin In Kongresni trg do Gosposke ulice. Poltenega najđlte-Ija se lepo prosi, da ga prinese v uprava tega Usta, kjer dobi lepo nagrado. V neđeljo se je izgubila v opernem gledališču crna nsnjata denarraca z vsebino okoll 100 kron m poital recepis na fone Prime, Poiten najditeU naj jo proti nagradi odđa v trgovini Puks, Selenbnrgova ulica. s 4409 Izgahtla se Je dne 20. aprila zvečer ođ glavne pošte đo enkrarne crna lismlca s približno 250 kronaml In važnhnl listina-mi. Pošten najditelj naj jo odda na poll-djskem ravnateljstvu proti nagradi 50 kron. NaieJ te je skoro nov telovnik. Kdor ga ie izgubit ga dobi v trgovini Ivanke Cr-bežnlk, Marije Terezfle cesta 10 Koan le ka] raiama o Jofefn B r e-ž i č n? Služll |e uri 122. topničarsken pol« kn, vofna poJta 385 In 386 ter &b polomi avstrilske armađe brez sleđu Izglnfl. Bvent, pođatkl naj se posDejo proti nagradi aa ^h slov: Josip Brofič. Metlika 46, Delejilshaj Izdajatefl ta odgorond atađnft: Valeatfa Kopitar. Lartaiaa I« Ibfc aNarodM\_Mum*i Stran 4. .jlovenuo mmod*, *» n tprfu m*. 96 tter. 1 HpM Haga za povrtnik dobi, kdor preakrbi mirni stranki treh oseb stanovanje z 1—3 sobami In pri-padki za maj ali avgnst Ponudbe pod .AafttaU »1ag*/44tl« na upr. SI. Nar. 4461 ipMiaimMp^ (Meitsdmtadedm) ia 17 raxH6dh mm-cei zemljiKoMbi Jade, Ratari*. T& in Tmovsko prednesije, proda tvtdfca ■•v*«*«« ijBM|uaB MMnnn allca S4/L *-«—• Sim Naznanjamo tem potom znancem in prijateljem, da je 4. t. m. umrla naša skrbna mati Jožefa vd. Kravos Pogreb je bil 5. t. m. na domaće pokopaliSče« AJDOVŠČINA, dne 6. aprila 1919. t*l*lotl MtalL I BHj|MA a*amaaaiam 1 vaS°n (10.000 kg 1 vagon sortiran in si-I Illlinn rniTIII cer: mastt slanina in suho meso. vse po-I nllllllll 1U III II stavIJcno franko v LjubUano se dobi Dri LUliCIIU đCIlIC *"* am"đ*mvš!L£l°* ■"* "** ljudevit Jakovlić, Ljubljana, Rimska cesta St. 19. Gonilni jermeni Pnsovl za Uvijala. - Transportni.trakovi impregirano, iz čistih platnenih niti. Podietje za indstr. potrebšclne KATTH6R ft CO., Gradec (Groz) 23. Dobavljamo vse tehnižne predmete. Izvoznice preskrbimo nr Št 3401 ~"~ 4406 Pri državnem kopališču v Doberni se ođđasta po javnem razpisu za kopališko dobo 1. 1919. proti navedenim Ietnira najem-nim zneskom;, " ) "vopaiil::a »stavracija s stanovanjem ter vsem restavradj-skim in * * l]aal. Izpraševanje kandidatov za strojnike pri parnih strojih se po-veri ravnateljstvu državne višje obrtne sole v Ljubljani po lastnem osobju. Postavno obvezne prijave kotlov oziroma prošnje za preiz-jcušnjo alt revizijo parnih kotlov kakor tuđi prošnje za iz pite za službo pri parnih kotlih in parnih strojih naj se vpošiljajo neposredno pristojnim komisarjem oziroma imenovanemu ravnateljstvo. Izpit za kotle in stroje se vrše v bivališču poklicanjh organov. Pristojbine za pregledovanje parnih kotlov se določijo sledeče: Kurilna ploskev Pristojbina za ma preizkušnjo revizijo manjša kot 25 15-— K 3— K v izmeri 25 do všt 10*— 3O-— K 6-— K 10— , 50-— 50-— K 1O-— K &z 50-— 60— K 15 — K Način vplačevanja pri državnih blagajna* ostane Isti kakor dosedaj. Pristojbine za izpite znašajo: Za kurjače 15 K za strojnike 25 kron do sedaj 10 kron ter jih vplača kandidat se pred izptton v roke komisarja. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1919. Povttjouk aa jama dda: aV BHntfM L ft. amaaaa a^a 2 a? a? MB^^fa SH^IB A InaaaP mi tjmim.V**m aaea i*. 43S4 lak m *** P««k* * ioojcI, gik In rlM ■ rna poatalta. ■*▼! Teamat U. ___________4417_____________ FtaMtaaMf« 12 HP, 1440 tur, 50 UninHMl« anpcr, 115 voltov. a« pttii. Pismeas ponudbe pod MElat* a ■■■Hl/4414" aa npr. SL Nar. 4414 ^^«1*; za žensko. obleko at i»-1 MP meaja za b'ago ta m šxr srajce alt belc ^aatore. Maivmka aL S. aa k^aika 442u 6if9r1 ftni najboljeg sesUva, sasnu rlJAl Iinn, nov ih malo rablicn 2 -Mno ku tti. Ponude tvitci ScBwareit araf. Z*gre». Prcrad«fJćeta I. 3347 lM»r?n b poro! no ma nov, mm uroalt rlll.'Ul. vri Sotoftal tav. BOsređ«valoJcl Q)e4aiitka af. 7/liL U radne ure od 9— 11 aop. in vd 3—5 pop. 4459 tivifni fhtn s^orai nov, zamcajan za jllillU kliUl, dobro ohranien > m >'ko koIo. Jasip Valaai. Letcc ISm Goreajsko. 445» B^m lio jSnf^r n.ma 'ovo, aavradaj Naslov v upiav ^lov Naroda 44 i7 te ljankl ia MrnjaiKl rtrojid;F;^,;; >e dobi sukan-c čoi in b ' r«a deti?l'> J#sip Petelac. Ljabljaai. Sv. Petra nasip 4371 DriHaiilba 2eU sPremeniti sv°)e d°- rlUUBJalftu danje mesto in 2eh stop t; v kaK> i>>3nufakturno ali pa špecenj- ko trgovino Vstop takoj Naslov povt- upr. bi. Nar. 4^63 fva^a Hir* v origmalnih žabo uh a ifEU IflJU 1440 komadov proda p-50 vina jev 1 komad pri osebnem prevzemanjualf plićilo naprej Eai. Sup-aaaz. tofatec Sa. Sujcrsko. 3411 m >*ko nudbe pol naslov Jalka taiaatvie, 0*!efc, koIo. Jasip Valaai. Letcc 13» Goreajsko. 5 do 7 vagonov hrastov v debdini od 2—9 col. Knor je kupee, naj se zglasi takoj pri upravništvn Slovenskega Naroda, kjer izve naslov. 4423 Ti» Jped. in konris. d* dražba BALKAN w Ljubljani, Du-aaiska cesta 33, ima na prodaj vecjo množino praznih sodov v ramUćalh mllhoiil po c*al E —"49 u liter BataH]« iarsfo«, •lektrotehnlćni predaaaH, (Udelek svetovne ilovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en groš v kriljestvu SHS JANKO POGAČA^, ZAGREB, mt žflčnsno Ljubljana. ___________illraka ulica «■ Z9/L ie naprođai po K 3*60 kg. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. [J| ____ Odvetnik in kazenskl xagowornlk = i ff\:mr or. aiojibj kobal ~vin [li }e otvoril svofo pišamo v Dubliani, Dalmatinovi ulica 3. I JYJ === skapoo z odre ta ikom gosp dr. Francen Novakom. ■ fj Brastov, bukov, mrekov let, deskef blode kspl tovaraa pohUtva In fiaricetov Zg. Oamoljđo sad Ljnbljano. Cejene ponudbe na 393S Vido Bratovi irttga p»Mitra, Habljan«, Marlf Terealfe —rta it 13. IIIIIO, z slivooko, rum itd. ~~~ nudim po najnižjih cenah. 3!^Z ' KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod. Razpis. Pri mestnem užitninskem zakupu je ispražnjenih ve£ prejemniških. pregledniških in pazniških mest Prošnje za ta mesta je vlagati do 30. i m. pri podpisanem ravnateljstvu. Ravnateljsko mestnega užitninskega zakupa Dunahka c 29, B^^nBJ Bb^B aaaja^^paaBjp v^avv^v aaj« MRr W> H taa aaaaa Ml________4445 ■^a1 ^^^paaj ajaw^»ja>wa» Fimnajov pw^^ ^^aaaw^ VHHa3i vTa^WW0 aiaj* ^^^a^ajiaaia*« 4Wa ^naaaaaaaaaaiL aaafl |iMa|nBjkij| m^m^m m Maaaaaaaai aaaaaV a» ^■aa^naaaBpaaaap f •^■^a^p^naaHal ^^^aBBBBj> 9 aaVa^l^alBl UK «ltt:_«!____________4453 Hai hn ?*-***** PMsvv m * aVaaaa BBaH BHOl MaM Mt*. 2HL VDS fnm___________________________4437 ■fa k flB Mvxaa«evaaj|eav aajentu-Ml UH dno knpi Ponodbe pod •Jaim/IIM"1 aa apravaiStvo .Slovenskega Naroda**. 4436 Wg*M?fjir ■• aara4am# v modni BVHVism atelite Ozira se Ie na pive moči, plača 10—12 K dne no Naslov peve upr. SI Nar. 4U0 •Ifllji II Hl hrani Ponudoe pod .SiHlja 1/4494T na upr. Slo?. Naroda 4450 roabino z dobro rla<^ Pismene po nudbe pod naslov Jalia taiaatvie, Os jek, UL Slavavlia. 443 > Bali« Uaur P°spiiili sa &!«M|«aW ta 0)telfM Ivan KoieUt Trialka cesta Itv. 27-