Fotmmo plačano v gotovini.
Leto LXXm., št. i
Ljubljana, torek *. januarja I940
Cena Din 1.—
SLOSENS
Iznaja vsaK dan popoldne tzvzemsi nedelje in praznike. — inaerati do 80 petu vrsi fi Din 2. do 100 vrst a Din - 50. od 100 do 300 vrst d Din 3. veCjl tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 —. za inozemstvo Din 25 —. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO iS UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafl jeva ulica Stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-2«
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave. Kocenova ul 2. telefon St 190 - JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st   10 351.
Hnglila Ima 3 mžfrone uoiakcu
Na sncčnji seji tajnega sveta je kralj Juri] VI. podpisal ukaz, s katerim marajo pod orožje vsi mladeniči od 19. do 27* leta
London. 2. januarja s. flReuter) Smo?' Je bila pod preds<d tvrm kra ja Jur'ja VI. seja tajnega sveta. Na seji je podpisal kr, Lj proklamacijo, s katero se porivajo pod orožje vsi mladeniči od 19. do ~7. leta starosti.
Skupno je s prok1amacTjo prizadefk okoli 2 milijona mož. Ker je bilo s preršnj*mi proklamacijami poklicano pod orožje pol do tričetrt milijona mož in znaša Število redne vojske ter prostovoljcev nadaljnjega pol milijona, razpolaga sedaj Anglija a pr*f»1flmo 3 nvP.ioni vojakov.
Z včerajšnjo proklamacijo vpoklicani novi rezervisti ne bodo nastopili voj škc službe takoj, temveč v več etapah do konca leta. Roki za rcRi«^rac;jo v^akepa posameznega letnika bodo posebe objav'j~ni. Prvi bo nastopil vojaško službo letnik 23. predvidoma okoli 1. marca. Zad-ji pride na vrsto letnik 27. Brezposelnim, ki se žele pre.ie prijaviti za vojaško službo, bo io do-
London,  2.  jan.  A A.   (Rcuter) SnoČnji
kronski svet se je začel ob 22 in Je trajal okoli pol ure. Kralj Jur j se je vrnil včeraj iz Sandringhama. kjer je prebil božične praznike, v London.
London, 2. jan. AA. (Reuter) Današnji angleški listi se strinjajo z mnenjem Ti-mesa, da j« vpoklic skoraj 2 m Lijonov mož dokaz nezlomljive odločnosti Anglije, da ne opusti ničesar, kar bi pripomoglo k zmagi To je tudi dokaz, da Anglija razpolaga z dovoljno kol čino človeškega materiala.
>Daily Telegraph« pravi, da ni važno samo dejstvo da sta bila poklicana pod orožje 2 milijona mož. temveč tudi to da je Anglija ponovno dokazala svojo resno voljo vztrajati do konca. Po štirih mesec h voiskovanja pripravlja Anglija vse potrebno da se vojska konča z zmago. »Dai-ly Telegraph« naglasa dalje, da so sedaj pod orožjem trije milijoni angleških državljanov in dr. se mob lizacija vrši točno po predvidenem načrtu, tako, da se zava-
rujejo Interesi industrije. Id so istočasno življenjski interes   vse dižave.
»Daily Ma 1« piže, da se sovražniki niso izognili nobenemu zaničevanju ko so se rogali Angliji, čež, da se želi boriti do zadnjega francoskega vojaka. Novi vpo-kl ci najboljše demantirajo podobne trditve. >Daily Ebcpress« naglasa, da je sedaj angleška kopna vojska na Isti višini kot mornarica in letalstvo.
Kanadske Sete v Angliji
London, 2. januarja. AA (Havas) Drugi oddelek kanadskih čet je prispel na zahodno obalo Velike Britanije. Prevoz so čez Ocean spremljale britanske in francoske vojne ladje V Imenu vlade je kanadske čete pozdravil min ster Eden in jim s kratk'm govorom izrazil dobrodošlico. Izrazil je spoštovanje do duha svobode, ki preveva čete vseh dominionov. Min"-ster Eden se je prav tako zahvalil franco-kim vojnim ladjam, za njihovo sodelovanje.
Umik sovjatskih čet na Slmskem bojišču
Nannerhcimova obrambna črta ni še nikjer prebita — F ud so preprečili sovjetski prodor proti Bolniškemu zalivu — Finci se v Pečemgi — 53-vjztski bombniki zažigajo mesta
Helsinki, 2. jan. s fEvchan£e Telegraph) Na Karel/j^kj zemeljski ožini so se so*, jet-ski napadi zadnje dni sicer p-imnožili in ojačili. ni pa še jasno, če imajo ti napadi le značaj ofenzive. Sovjetske čete 50 sedaj pričele z napadi ti:di preko zamrznjene površine Ladoakega jezera. Veka1 or so Finci povsod uspešno obranili svrje po to an-kc in se sovjetom nikjer ni po rc čilo prebiti  Mannerheimove obrambne linije.
Skoro z vseh drugih odFrknv por^fajo o um k u in porazih sovjet k ih čet. Največji poraz so doživele severno od Sunmos al-mija. Tu so Finci prip:a\ ili zasedo in obkolili v bojih zadnjih dni celo ć* \ Vjo 18.000 mož. Po skrbnih pr pravah so pr-šli nato Finci v napad na obk ljcno sovjetska vojsko ter jo popolnoma uniČ li. Finei s- d j nadaljujejo z zasledovanjem sovjetskih čet proti meji. S tem je zaenkrat zopet odstranjena nevarno11, da bi mogle sovjetske čete prodreti proti Bctni-kemu zal vu.
Na daljnem severu so boji v za tofm. V Hcls'nkih uradno demantirajo vest. da bi bile finske čete zopet zavzele Pečongo.
Zelo živabno je bilo včeraj, kal or tudi vse zadnje dni sovjetsko letalstvo. Ponovno je bilo včeraj napr.d -no mcslo Abo (Turku). Sovjetska letala so vrgla več za-žigaJnih bomb in mrs*o jc* sedaj p polnoma v plamenih. Med civilnim prrb'valsfvom je bilo mnogo žrtev. Mesto Abo je za Finsko velikega strateškega pomena, ker prihajajo semkaj preko Aa'anrUkesra otočja transporti z vojnim materialom iz inozemstva za Fhrko,
Helsinki, 2. jan s (TTava?) Poročevalec agencje Ha\cs je potct.il b j šče pri Tol-vajaerviju. kjer so se m:>rn!e sovie ske čete zopet umakniti proti meji Meso Tolva-jaervi je ostalo v bojih skoro popolnima nepoškrd-vano. pač pa je v A lajaerviiu zgorela večina hiš. Na obeh straneh ceste proti meji je opaziti izredno številna trupla sovJ2t.-kih vojakov, iz česar ie mogoče sklepati, d? so bili tu v akciji zelo štev l-ni oddelki sovjetskih čet Pcrcčevalec ie naštel na cesti okrog 30 imič?nih soviet-sk h tankov. Deloma so iih uničil: topovi proti tankem, deloma j:m ie -imn kVo goriva Popadke tankov so bile povsod mrtve. Tanki so bili večinoma camjeni proti sovjetski meji ter so bil: tor?j unčeni že na begu. Brzojavni drogov: o\ c^sti so skoro povsod odsekani, ker so jih sovjetski vojaki porabili za gorivo.
Finsko vojno poročilo
Hrl 'nki, 2 jan i. Sncč^j* poročilo finske vrhovne komande se ga^i: Sovražnik je včeraj močno napadal na KarelHski ožini pri Hatlahanjaerviju in Muclajaerviiu Po močnem top^v?kem otstreTjevani<i so prešle sovjetske čete na mp-^d   a .«o bi:e
vedno odbte Prav tako ie Sil odb t sovjetski napad vzhodno od LfijoSVeea jezera
Severno od Suom^saimi^ so finske čete pognale v bee sovjetske čete in zapl ^nile Pri tem precejšen olen ozemlju okrog Salle so Finci unč'li sovjetefeo krlnno in zaplenil; 12 tovornh avt mob;lov. Na odseku pri Pečengi so naš-» čete že prekoračile mejo. Včeraj je sovjetsko leta^s'vo bombardiralo mnogo men zlasti v južni Finski. Bombardirale ie zahtevalo okrog 40 žrtev
Samo v Ivasklu je bilo ubitih 17 oseb Mesto Abo je v planvnm V letal-«kih b^iih so sovjeti izguoili 6 letaL
Sovjetsko poročilo
Moskva. 2 jan i. JPo\eljstvo leningrajskega vej neg? okrožja Poroča: 1 jamarja ni bilo na frontah nič Dom^mbnega Sovjetski letalci so z uspe-iom bombard:ral» već kraiev V borbih v traku smo sestre Uli dve finski letali
Edina učinkovita pomoč
ftelsfnki. 2. jan. s. (Reuter) Finski pr^d-^ednik Kallio je imel včeraj novoletni govor po radiu. Izrazil je svojo zahvalo vsem, ki pošiljzjo Finski pomoč v njzenem boju proti sovjetski invaziji. Dejal je. da bodo v kratkem stopili v boj na strani Fincev številni tuji prostovoljci. V teku prihodnjih dni jih bodo imele priliko sovjetske čete I poznati v boju in prepričale se bo o lah o, ■ da se bodo borili ti prostovoljci z isto 1 u- | i beznijo za svobodo, kakor se bore Fi: ci 1 sami. Predsednik Kallio je tudi poudaril, J
da je pomoč na fronti edina učinkovita
perocč, ki jo je Finski m-egoče nuditi.
Stoiki.olm. 2 januarja. AA. (Reuler) Poročila, ki prihajajo s severnega finskega bojišča govore o odličnem zadržanju Fincev posebno ob nedavn.h uspehih, ki so jih dosegli v boibi s sovjetskimi čelami. Finci smatrajo, da bodo v mnogo boljšem položaju nego sedaj, ako se j m posreči ohraniti svoje postojanke do meseca februarja, ko zapade mnogo sneg-a. Neki 40 letni finski vojak je sporočil posebnemu dopisniku stockholmškega Lsta »Tind ngen«. da je na bojišču pri Pečengi z lahko strojnico ubil okoli 200 sovjetskih vojakov.
„Tacoma" internirana
Včeraj opoldne je nemfki ladji v Mont* vi^en potekel rok za odhod — Ker nI odplula, so urugvajske oblasti odredile njeno internacijo
Montevfdeo, 2.  Jan. s.  (Reuter) Nem-
*komu petrole ipVcr-niu pain ku >Taooma< je potekel rok za odnod včeraj ob 12.30 srednjeevropskega časa Ladja je nekaj preje zapusaria luko v Montevideu; Uije urugvajski vlačilci so ji pomagah pri odhodu. Nato pa se je »Tacoma« zasidrala v zunanji luki pred Montevideom v bi ž:ni mesta, kjer se je potopila oklopnica »A1-miral Graf Spee« Točno po poteku roka so urugrvajske oblasti poslale na krov >Ta^ome« svo;e piedstavnike, ki so odredili intemac jo.
Urugvajski zunanji minister Guarrt je izjavi, da je urugvajska vlada smatrala »Tacomo« kot vojno ladjo in da bo v tem smislu z njo postopala.
Kakor poročajo iz Berlina namerava nemška vlada proti Internaciji >Tacomec vložiti protest Gotovo pa je. da urugvajska vlada svoje odločitve ne bo spremenila, zlasti ker je postopala v tej zadevi v sp • azumu z ostalimi amer.akimi državami.
Ccissški lis
na šctlanđsko otočja
Skupni komunike angleškega letalskega in mornariškega ministrstva — Letalska bitka ob Škot-siti obali
Lopov*!, 2 jan s Kakor Je JavTl tisoči
skupni komunike letalskega in mornariškega ministrstva, sta izvršili včeraj dve
nemški letali bombni napad na Setlandsko otočje. Vrženi sta bili dve bomb\ ki pa nista povzročili škode, ra^en da s*a ubili tri ovce. Nobena angleška vojna lad a ni b la zadeta in nobenih človeških žrtev ni b 1~. Eno izmed obeh letal so je spus-ilo z velike višine na angleško vojno ladn t?r vrglo bombi, vendar napad n: uspel Vo.ne ladje so odgovarjale z močnim r>rotil~-tal-
skim topnišk;m oenjem. v akdjo pa so stopila tudi angleška lovska leta^. Komuni ke je že sinoči ugotavljal, da je bilo eno
Novoletna poslanica čsl. vojski v Franciji
Pariz, 2 .jan. t. Vrhovni poveljnik Češkoslovaške vojake v Franciji general Un-ger je naslovi] novoletno poslanico na češkoslovaško vo »ko v Franciji, v kateri pravi med drug* m:
Češkoslovaška arman«.. vojaki In oficirji, vsa poslaništva la konzulati v inozemstvu, Cehoelovaki v Evropi   Ameriki in A z* ji ter drugod se z najvećjo rav prijavljajo n* boj za svobodno nacionalno
nemšTco letalo menda tako težko n^šlco^o-vano, da se najbrže ni utegnilo vrniti domov Nemški uradni komunike sedaj izgubo letala potrjuje.
V bližini vzhode škotske obale 1e prišlo včeraj tudi do polurne letalske b'tke med tremi angleškimi letali obalne zašite in dvema nemškima brmbnikoma tipa Hein-kel. Bitka se je vršila v višini 300 m Eno
nemško letalo je bilo ponovno zadeto ter se je v plamenih zrvšilo v morje. Eden izmed letalcev se je skužal rešit: s padalom, vendar mu rešitev ni uspela. Tudi druso nemško letalo je bilo menda težje poškodovano, je pa še zbežalo v oblake.
republiko pod vodstvom nacionalnega od bora CehosJovadke v Parizu. Vladi Anglije m Franc je st<* češkoslovaški odbor pri znali kot najvišja predstavn ka Čehov. Ta odbor bo z vsemi silami deloval za vzpostavitev češkoslovaške armade na rranco
■ivera oeemiju.
Holanđska naročila v Italiji vojne ladje
Rim, 2   januarja AA. (Reuter) Holand-ska vlada je naročila v Italiji 6 novih ni sileov. Gradnja as bo takoj aacaia,
Resnica hčerka božja
V Stev. 293. s dne 2*. decembra 1939 je naS dnevnik na d miri strani spodaj (v Ljubljanski izdaji objavil pod naslovom »PitHikoniuni&Učna akcija Italije in Vatikana tole depešo:
Vatikan, 28 dec. i. Dopisnk asrencije »United Piess« doznava z merodajne strani, da sta se ital janrka vlada in sv stolica zedinili, da izvedeta vzporedno akcijo za mir in proti komunizmu.
V vatikanskih krofih naglašajo. da ima ta sporazum več sličnosti z nekakim een-tleman agrementom, nego s kakim definitivnim paktom. Zmisel tega sporazuma je v prvi vrsti ta, da se napravi ped'aga za izmeno misli glede možnosti za zakjučitev miru. Tako bo italijanski tisk z vs-'mi sredstvi na razpolago sv. stolici za č*m
večje širjenje papeževe mirovne ponudbe.
Na drugi strani pa bo cerkev po vsem svetu z lece širila mirovne predloge, ki jih bo lansirala italijanska vlada.
Glede borbe, ki ie napovedana proti komunizmu, se iz povsem zanesljivih virov doznava, da sta sv. stolica in italijanska vlada v tem pogledu popolnoma soglasni in bo vsaka stran vodila borbo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Do/na-vajo, da je sv. stolica italijanski vladi tudi obljubila, da bo z njo v borbi proti komunizmu na Balkanu,
Naslednji dan nas je »Slovenec« zaradi te Informacije Iz njemu znanm vzrovov napadel ter nam očital »zvito ln podlo kon.unistii no propagando«, istega dne (29. decembra 1939) smo gospodom iz Kopitarjeve ulice kratko odgovorili, da je ta napad na našo informacijsko službo zares zvita in podla laž ter smo v njih pomij j nje prav tako kratko dodali, da morejo čitati to depešo tudi v drugih listih in celo v onih jugo«! o venskih dnevnikih, ki od vsrga začetka podpirajo politiko sedanje vlade.
»Slovenec« je na naš odgovor molčal. Menili smo, da ga jc sram, ker nas je oklevetal in da obžaluje svrjo zmoto, zlas*! še. ker smo 29. decembra p: iobč li pod naslovom »Parale1nort italijanske in vatikanske politike« depešo agencije Avale. ki je poročala, »da bo papež v kratkem sprejel Mussolinija, da precizirata smisel rimskih manifestacij. Ne samo za okrepitev že obstoječih zvez med sv. stolico in savojski m domom, ampak tudi za potrdlo enakosti stališč do mcdnarudn'h vprašanj mod Vatikanom in italijansko vlado. Stališfe, ki ga je Italija zavzela v sedanji vojni, dobi po besedah poglavarja katoliSlte cerkve nekakšno pusvvt'tev.«
Toda »Slovenca« ni b'lo sram. pa tudi svoje zmote ni obžaloval. V svoji novoletni številki (t. J. z dne 31. dec. 193fl) je ponovil v članč'ču »Zvita komunistična propaganda« |a?ne trditve ter jih crli st p jcval. Med drugim trdi, da se »Slov n-ki Narod« za »svojo obrambo« poslužuje neresnice, da takega poročila z besedilom in smislom, kakor sa je imel člarek v »SI »v. Narodu« ni v resnici prinesla nrbena agencija in da ga je pr'nescl iz-ljučno le Slov. Narodu <. »Slovence« pravi na'o dobesedno: »Zato smo trdili in še trdimo, da je »Slov. Narod« na zvit in grd način poizkusil obrambo komunama, ko je $ svoj'm poročanjem hofel komprem:tirati proliko-mur "-tirno akcijo zlasti na Balkanu, toiej predvsem tudi v Jugoslaviji.«
Ne za »svojo obrambo«, temveč zaradi neresnice s katero otepa »Slovenec«, računajoč na nepoučenost občin-tva, objavljamo danes faksimile iste depeše, kakor jo je objavil zagrebški »Jutarnji list« z dne 28. dec. 1939:
Vatikana i Italije
Sv. Stolica stoji uz Italiju na Balkana u borbi protiv komunizma
STVARANJE PODLOGE ZA IZMJENU MISLI U POGLEDU MOGUĆNOSTI ZA ZAKLJUČENJE MIRA.
•g. VATIKANSKI GRAD, 27. XII. Kako s mjerodavne stene saznaje đopfsnHt »United Preu«, talijanska vlada 1 Sv. Stoika su se složile da povedu jednu paralelnu akciju za mir« a protiv komunizma. Prema Informacijama Iz redovito vrlo dobro informiranih krugova u Rimu, a Isto tako I prema pouzdanim vijestima Iz krugova, koji stoje blizu Vatikana, ovaj Sporazum Je postignut u toku razgovora itmedju vatikanskog državnog tajnika Mag.'Icnea I novog talijanskog poklisara kod Sv. stotice Alflerla I drugih diplomata. U vatikanskim krugovima se Ističe, da ova) sporazum Ima vile sKčnosti s jednim genrfeman agrementom, nego sa nekbn defkimvnlm paktom. Smisao ovog sporazuma sastoji se u prvom redu u fome. da se stvori podloga za Izmjenu rmsH u pogledu mogućnosti za zaključenje mfta. Talijanska itampa na pr. stavH će sva sredstva, koja Jo) stoje na raspolaganju, na upotrebu Sv. Stolici 19 tto veće ikenje papine mh-ovne ponude. S druge strane će crkva u čitavom svijetu sa prodikaonlca siriti mirovni predlog, koji bude lansirala talijanska vlada. Sto se tita borbe koja Je najavljena komunizmu, to se Iz apsolutno sigurnog Izvora saznaje, da su Sv. Stolica I talijanska vlada u tome posve jednodušni, pri čemu će svaka strana voditi borbu sa sredstvima, koja Joj sloje na raspolaganju. Saznaje se da je Sv. Stolica obećala talijanskoj vladi, da će stajati uz nju na Balkanu u borbi protiv komunizma.
Čitatelji naj blagovolijo sedaj premerTati obe depeSI. OpN/HI bodo, da sta besedilo in smisel enaka in da je poročilo izdala agencija Uuiled Press. V našem besedilu manjka le odstavek, da je bil sporazum dosežen v teku razgovorov med vatikanskim državnim tajnikom in Italijan*1 im poslanikom v Vatikanu. Da so te važne
besede v n»*em poročilu izostale, nam je zelo zal, toda izostale so nedvomno pri sprejemanju poro"Ha,
Iz vsega tega je ne»rpodVtno dn^ra*^ *a je la* kar trdi 4 Slovence«. 1. Pa takega poorrila ni prii.esla nobena agencija, 2. da ga Je prinesel izključno le »Slov. Narod«. 3 da ^mo to zlagano, pa zelo spretno komunistično propagandno frcalo dobili na iepo prikrit način formulrano v »Slov. Narodu«, 4. da je »Slov. Narcd« na zvit in grd pa'in p* izkusil obrambo k mu >izma, 5. da »Jutro« niti s povcčcvaln m (reete: povctpln>m) ste1* I'm ne bo našlo besedira »kakor pa ima »Narod« in 6. da so izmišljene in v prilog komuni, tične propagande napisane trditve »Slov. Naroda«.
r    »     ,    y ,      *     f   J v*    V    •#     »'   V   ff -
/     4 _      ■*--i      d     i      i -A     L__Jt     j*      *   ~     j , J.
V   * -t   *   v   </ f   »     f     '    V v tr     % i j   jt   4    i t   •    m    * *
^ v +
_^
I
Upamo, da te ugotovitve zadVfuVfo In da «e bodo gospodje v Kopitarjev! nllel slednjič vendar sitojaziiill a resnico po starem ki^caau»kem načelu: Vurilaa super omni a.
Izgube na mer Ju vedno manjše
London, 2. janunrja. s. (Reuter). V tednu, ki se je končal a 30. decembrom, Je Anglija v pomorski vojni Izgubila samo tri ladje s skupno 3000 tonami, nevtralne drŽave pa dve ladji s 1600 tonami. Te Izgii-be znašajo samo eno petino Izgub prejšnjega tedna.
Tudi podatki pomorskega prometa kanejo, da prizadeva vojna na morju Angliji vedno manj Izgub. V desetih dneh od 11. do 20. decembra je prišlo v angleške luke. oziroma odšlo Iz njih 1454 trgovinskih ladij s skupno tonažo 3.648 000 ton. To je 30% več nego v prejšnjih desetih dneh.
Samo ena pot za Dansko
Kodanj, 2. januarja. (DNB) Minister Stauning je imel včeraj po radiu govor o stališču Danske v sedanjem spopadu. Za Dansko, je dejal Staun ng. obstoja samo ena pot. to Je nevtralnost. Ako bi danski narod zapustil nevtralnost, bi bil Izgubljen. aN koncu svojega govo"a je Stauning izjavil, da je danes položaj malih evropskih držav zelo nestabilen.
Proslava v Bolgari]!
Sofija, 2. jan. e. Bolgar ja je včeraj pr©» slavila na svečan način 751etnico, odkar ja bila uvedena stalna vojska. Ob tej prilika je bila smotra čet. ki so jI prisostvovali tudi kralj Boris in predstavniki vlade.
Železniška zveza med Francijo in Španijo
Pariz, 2. jan. l. VCeraj je bila med Francijo in Španijo vzpostavljena redna zelo* niSka zveza, ki je bila prekinjena 16. ju* Hja 1936. ob Izbruhu državljanske vojna V Španiji.
Tuja letala nad Holandsko
Haag, 2. jan. i. Holandsld l!.«t! poročaj da so včeraj tui* letala zopet Mola ©** Hođan/'oko, zđ&sti nad severnimi pokraj«* nami in nad Fiizijskim ozemljem. Holand-5»ka letala so se takoj dvignila in neprijateljska lotala obstreljevala. Neznana letala so pobegnila v severni smeri
AH sem prispeval za i   soholsM đom v TrnavemZ
islama
-
Stran 2
»SLOVENSKI NARODc
torek, V januarja 1940
Btev. 1
Pred novo nemško mirovno ofenzivo?
Italijanski tisk o ciji glede na politiko
Rim, 2. Jan. i. Ves italijanski tisk je ob zaključku starega leta objavil Dregled dogodkov v usodnem letu 1939. ki se je pričelo v znamenju Monakovega. Glede novega leta navajajo italijanski listi, da se pričenja v znamenju največje negotovosti, kajti vojna kljub temu. da traja že štiri mesece, ni ne v strateškem, ne v političnem pogledu razjasnila položaia. katerega nadaljnji razvoj ni mogoče presoditi, dasi Še niso izgubljene vse nade za kakšno novo mirovno iniciativo.
V zvezi s tem poudarjajo Italijanski listi, da vse voiujoče se države zasledujejo miroljubne težnje Rima. Rim ne bo pod-vzel nobene iniciative dokler odgovorni činitelji, od katerih je odvisna usoda Evrope, ne bodo pokazali vsaj malo razumeva-na za eventualne napore, ki bi bil: napravljeni v korist miru.
Kot znak. da vojna propaganda na zapadu skuša onemogočit: vsako novo mirovno iniciativo, beleži italijanski tisk vest nekega londonskega lisia, po kateri namerava nemška vlada v najkrajšem času pričeti z novo mirovno ofenzivo. Ta ofenziva bo hkrati v zvezi z opominom in grožnjo,
negotovosti trenutnega položaja in o
mirovne predloge — Ameriško zanimanje za Italijansko
da bo Nemčija v primeru, če bodo zavezniki odklonili njene mirovne predloge, sklenila vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo, nakar naj bi se pričel napad na angleške pozicije v Aziji.
Rim, 2. januarja AA. (Štefani) »Giorna-le d' Italiac objavlja članek, v katerem govori o odnosih Italije in njenih zaveznikov med svetovno vojno. Listi poudarjajo velike koristi, ki so jih imeli zavezniki od tega, da so stopili v vojno. Članek poudarja, da je imela Italija v svetovni vojni 700.000 mrtvih, nevštevši gmotno škodo, ki jo je imela. Na koncu pravi: Na žalost italijanske žrtve niso naletele na razumevanje ob vsem tistem, kar je Italija storila v svetovni vojni. In tako je moral nastopiti drug za drugim razlog za nesporazume med italijanskim in francoskim narodom.
New i'ork, 2. januarja. AA. (Štefani) Na Silvestrovo je 300 amer. radijskih postaj posvetilo svoj program Italiji. Napovedovalci so posebno prikazovali najvažnejše dogodke, ki so se v Italiji dogodili preteklo leto. Poudarjali so tudi napore italijanske diplomacije, da se Italija v vojno ne zaplete. Na koncu so rekli: Vse to ne po-
Nova katastrofa v Turčiji
Potres v Anatoliji je zabteval doslej 45*0O0 človeških življenj — V zapadni Turčiji so nastale velike poplave — Nove žrtve
Ankara, 2. jan. (Reuter) Po uradnih podatkih znaja število doslej ugotovljenih smrtnih žrtev potresne katastrofe v Anatoliji 45 000.
Predsednik republike Ineni se od včeraj dalje mudi v Ersingjanu, kjer nadzoruje reševalna dela. Prebivalstvo iz Ersingjana in drugih po potresu prizadetih krajih odvažajo s posebnimi vlaki v južne pokrajine države. Reševalna dela sedaj redno funkcionirajo.
Ozemlje, ki je bilo po potresu neposredno prizadeto, obsega 4000 kvadr. km. Potresni sunki se še vedno ponavljajo, vendar so manj pogosti in manj močni. Včeraj so občutili v Ersingjanu 7 manjših potresnih ?imkov.
Medtem je v zapadni Turčiji nova katastrofa zahtevala velike žrtve. Med Smimo
in Bruso so prestopile mnoge reke ter povzročile velike poplave. Samo v eni večji naselbini, ki je popolnoma pod vodo. je utonilo 600 ljudi. 20 vasi so morali popolnoma izprazniti, več drugih pa je odrezanih od ostalega sveta. Štiri reke, ki so do-
slej tekle v Marmarsko morje, so Izpremeni le svoj tok in tečejo v neko jezero pri Brusi. Včeraj so prvič tudi pri mestu Par-gamon občutili potresne sunke. Po zadnjih poročilih vode v poplavljenem ozemlju že odtekajo.
Nadaljnje žrtve so povzročili hudi viharji na Črnem morju. Doslej je znano, da se je potopil en turški parnik z vso posadko; mislijo pa. da je izgubljenih Še več
drugih.
Med Amasijo In Tokatom so se pojavi!: vrelci tople vode   na več mestih pa p* hajajo iz zemlje tudi žveplene pare In d"im.
Kairo, 2. jan. i. Egipt^ka vlada je turškemu poslaniku izročila ček za 10.000 funtov šterlingov kot prispevek Egipta za prvo pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v Anatoliji.
Jeruzalem, 2. jan. L V Palestini je bile
ustanovljenih več pomožnih odborov za pomoč Turški. Vsi brez razlike. Arabci in 2idje. zbirajo prispevke za turško prebivalstvo. V Te1 Avivu so se vsi zdravniki javili za pomoč.
Potreba po urejeni kroniki
Pozabljene obletnice in prezrti jubileji v preteklem
letu
Maribor, 1. Januarja.
Samo ta, ki dan za dnem stiče po arhivih za zgodovinskimi podatki, vsaj približno ve, koliko tudi za širšo javnost važnega gradiva je neznano, neuporabno nagroma-denega ne le v starih zgodovinskih virih, marveč tudi po novejšem in najnovejšem strokovnem ali leposlovnem tisku, ki je poznan samo maloštevilnim izvoljencem. Tudi v Jugoslaviji imamo že lepo Število ustanov, ki se pečajo tudi z raznoliko statistiko. Nimamo pa še tudi urejene splošne kronike. Zato je vse, kar beremo po našem časopisju o raznih obletnicah in jubilejih, ali sad slučajnosti ali pa uspeh določenega iskanja za določene primere. In
zato je tudi razumljivo, da se pri tem prezre marsikatera tudi za sploSnost važna obletnica ali celo za marsikoga osebno važen jubilej.
Kar se tiče Maribora, smo letos to vrzel, kolikor je bilo mogoče, izpopolnili. Kljub temu pa je ostalo še marsikaj, kar se je prezrlo ali pozabilo. Na primer so pred desetimi leti celo kaznjenci v moški kaznilnici s posebnim koncertom proslavili 1201etnico Napoleonove Ilirije, katere 130-letnlca je to leto šla — mimo Maribora. Ali pa: pred desetimi leti (v noči od 2. na
3. novembra) železniška katastrofa v RaJ-henburgu. Ko je ekspresni vlak za vozil v tovorni vlak in je med žrtvami bil tudi znani mariborski športnik strojevodja Rudolf Arzenšek in ljubljanski vlakovodja Mirko Vodlak. Dva dni pozneje pa je progo Zagorje—Savo zasul ogromen (skalovni) plaz ter ogražal ekspresni vlak. — V decembru pred desetimi leti so nad Atlantikom divjali strahoviti orkani, ki so prodrli tudi nad srednjo Evropo In zahtevali Številne človeške žrtve. Pa sploh zima leta 1929, koliko primerjave z letošnjo!
Koliko v svojih posledicah se danes važnih političnih dogodkov je bilo prezrtih. In osebnih jubilejev! Na primer 651etnica Fr. Ks. Meška je Sla kar — mimo.
Preskrbljeno je, da pride naknadno na vrsto, kar bi utegnilo biti Se zanimivega. Med tc» gradivo spadajo tudi zgodovinsko zanimive spremembe na starem našem cerkvenem pokopališču, zlasti podatki v zvezi z imeni: Sernec, Kopiivnik, Majciger, Miklošič, Puff itd.
Spominjanje ne služi zgolj zabavi, kakor nepoučeni mislijo, marveč tudi vsakdanjemu življenju Saj celo človeško življenje v resnici ni drugega kakor spominjanje — ponavljanje tega, kar mislimo, da je bilo, pa le kroži v večni sedanjosti.
Najstarejši slovenski gasilec umrl
Ob smrti 84 letnega Antona Muhiča iz Sv. Lenarta
v Slov. goricah
Maribor I. Januarja SlovenjeguriČani se lahko ponašajo, da so imeli v svojem krogu v osebi 841etnega posestnika Antona Muhiča, ki je umrl pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, najstarejšega slovenskega gasilca. 65 let je sodeloval v gasilstvu. Pokojnik je bil znan po vseh Slovenskih goricah ket požrtvovalen gasilec in vzoren tovariš. Pomagal je pri 60 požarib.  Ponesrečil te ni nikdar. Prav
Zopet tatvine
Ljubljana, 2. januarja.
Policiji so bile zadnje dni prijavljene Številne tatvine po stanovanjih in drugod. Vse kaže, da se je nateplo v mesto spet več tatov, ki hočejo živeti na tuj račun.
Iz mlekarne na Tržaški cesti 62 je nekdo ukradel Frančiški Župevčevi usnjato denarnico, v kateri je imela 600 din ln zlat poročni prstan, vreden 200 din. — V Maj-strovi ulici 10 je tat odnesel Leopoldu Klančarju črn Hubertua plašč, Sal, rjave hlače in rokavice, njegovemu sostanovalcu Ivanu Olfaciju pa lovski suknjič, kariraste hlače, par novih rjavih čevljev in nekaj denarja. Klančar in Olfacij sta oškodovana za nad 1000 din. — Tudi na kolodvoru so tatovi prežall v gneči na svoje žrtve. Izidor Jelinčič je prijavil, da mu je žepar v gneči na peronu Izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imel 2500 din ln nekaj kovancev po 10 din. Ni izključeno, da mu je tat ukradel Ustnico te med vožnjo iz Logatca do Ljubljane. V listnici je imel tudi dovoljenje za bivanj? v Jugoslaviji,
rad je pripovedoval o sedemkratnem požaru pri gostilničarju Lešniku v Radehovi-Za svoje zasluge na gasilskem in človekoljubnem polju je bil odlikovan z redom sv   Save III. stopnje.
Smrt našega gasilskega nestorja je zbudila v obmejnih gasilskih krogih toplo sočutje s pokojnikovimi svojci. V svetole-narški gasilski družini pa bo trajno živel spomin gasilskega nestorja Antona Muhiča.
Frančiška Dolenčeva lz Ljubljane je prijavila, da se Ji je na trgu približala neznana ženska, ki Je v trenutku, ko je odložila muf, segla po njem in že izginila v gneči. V mufu je imela Dolenčeva očala, volnene rokavice, denarnico s 50 din in ključ od stanovanja. — Prav tako je bila okradena na Vodnikovem trgu tudi Marija Pustiško-va. Ko je stala v gneči med drugimi kupo-valkami, je nekdo segel v njeno torbico in ji ukradel malo črno denarnico, v kateri Je imela 420 din in listek čistilnice Šimenc.
V Bežigrajski ulici je neka ženska ukradla mlekarici Antoniji Cigole iz Gamelj raz tricikel nov, gladko pleten volnen pled, vreden 150 din. Iz stanovanja v Bohoričevi ulici Je najbrž neki prosjak ukradel Gustavu VIdicu karirast zimski Jopič, vreden 400 din. V nedeljo je prijavil postreSček Jernej Jenko, da mu je nekdo odpeljal 300 din vreden voziček. Jenko je imel ročni voziček spravljen v veži na glavnem kolodvoru, med njegovo odsotnostjo pa ae ga Je polastil tat, ki ga je najbrž hitro prodal za par kovačev kje v okolicL
meni, da bo držala Italija meč v nožnici vse do konca vojne. Razvoja dogodkov ni mogoče predvideti s kako gotovostjo, in zato se Italija skrbno pripravlja na vojnem popri šču.
Poziv ameriškim državljanom v sovjetski Rusiji
Moskva, 2. j ari. s. (Associated Press.) Ameriški poslanik Steinhardt je pozval vse ameriške državljane v Sovjetski Rusiji, da se zberejo v Moskvi. Skupno je v Sovjetski Rusiji še okoli 200 Američanov
Stavke v sovjetskih tovarnah
London, 2. jan. i. (Havas) Stalin je dal Kaganoviču, komisarju za težko industrijo rok do 10. januarja, da vzpostavi normalne razmere v sovjetskih tvomicah, kjer so stavke na dnevnem redu. Londonski »Dai-ly Sketch« pripominja, da bo Kaganovič moral zapustiti položaj komisarja za težko industrijo, če se mu ne bo posrečilo napraviti reda.
Umrl je zadnji viški
župan
Ljubljana, 2.januarja.
V Rožni dolini je včeraj v 70. letu starosti umrl po daljšem bolehanju zadnji župan viSke občine, mizarski mojster g. Jurij Petrovčlč. Smrt ga je pobrala, sedečega doma na stolu, do kraja izmučenega po nadležni naduhi.
Pokojnik, markantna pojava v naSem komunalnem političnem življenju je bil rojen v Podkraju pri HruSici na Notranjskem, mizarske obrti pa se je Izučil v LJubljani. Kasneje je delal kot poslovodja v veliki mizarski delavnici vdove Binder in si je kot eden prvih ustanovil dom v novem naselju Rožne doline. Bil je med ustanovitelji Olepševalnega društva za Rožno dolino in je mnogo storil za napredek Rožne doline. V občinskem odboru viške občine je bil neprestano od 1. 1903. do 1. 1925., ko je bil izvoljen za župana. 2upan je bil 10 let ,do 1. 1935., ko je bila viška občina priključena Ljubljani.
Blagega pokojnika so dičile vse lepe lastnosti. Povsod je bil mož na mestu, vedno delaven, pravičen ln vztrajen, tako da ni
imel sovražnikov niti med političnimi nasprotniki, ki pa so mu vendarle skušali greniti življenje. Pokojnega zadnjega vi-škega župana bo vse piebivalstvo bivše viške občine ohranilo v trajnem in najlepšem spominu.
Iz Celja
—c Silvestrovanje Sokolskega društva Celje matica v Narodnem domu Je bilo izredno dobro obiskano, tako da je zmanjkalo prostora. Do polnoči so se vrstile Številne točke silvestrovskega sporeda, nato pa je po učinkoviti alegoriji društveni starosta br. dr. Milko HraSevec nanizal vse važnejSe dogodke v burnem letu 1939. ter čestital novo leto. Po splošnem čestitanju se je pričelo ob zvokih pomnoženega društvenega orkestra plesno vrvenje. Veselo razpoloženje je trajalo do jutrnjih ur. Tudi v gostilnah in kavarnah je bilo veselo. Celjani so z vedrim optimizmom stopili v novo leto.
—c 44 oseb Je umrlo v decembru v Celju. V mestu je umrlo 12, v javni bolnici pa 32 oseb
—c Tatvina v Delavskem domu. Ko Je brezposelna služkinja Marta Zupančeva prenočevala v noči od sobote na nedeljo v Delavskem domu na Vrazovem trgu, ji jo neka Ženska, ki je prenočevala z njo, izmaknila izpod blazine 500 din gotovine in zjutraj izginila.
—c Sokolsko društvo Celje I Je imelo v petek zvečer v Sokolskem domu svoj tretji redni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da društvo zelo uspešno deluje. V preteklem letu si je nabavilo skoraj vse telovadno orodje. Društveno premo ženje znaša 46,445 din. Društvo ima 346 pripadnikov in pripadnic, med temi 154 te-lovadečih. V odbor so bili izvoljeni naslednji bratje in sestre: starosta Franjo Vrečko, podstarosta Ivo Gams, I. tajnik Franjo Smid, H. tajnik Lojze Vidmar, načelnik Ciril Pušnik, namestnik načelnika Rado Ložar, načelnica Tončka Verbkova, namestnica načelnice Minka Ozebkova, blagajnik Lojze Koštomaj, namestnica blagajnika Bruna Volkarjeva, presvetar inž. Borut Ma-rinček, matrikar Slavko Grilce, društveni zdravnik dr. Stjepan Ivič, gospodar Slavko Kodela, odborniki Karol Pere. Anton Dro-fenik, Andrej Arko, Tone Pajk, Franjo VI-denšek, Mara Poglajenova ln Julijana Fa-bijanova. Člani nadzornega odbora: Albin Pečar, inž. Ivo Krulc ln Inž. Iskren Pipuš. Člani društvenega razsodišča: Anton Kres-nik, kapetan Krsta Jarič in inž. Božo Mar-janovič. Predsednik gospodarskega odseka je br. Ivo Gams.
—c Tri nesreče. Ko Je 451etna posestnlca Amalija FUsova v Šibeniku pri St. Juriju ob južni žpleznici zajemala vodo lz vodnjaka, se Je vrv, s katero je dvigala posodo z vodo lz vodnjaka, utrgala. Vreteno je zgrabilo Flisovo za desno roko ln JI odtroralo velik kos mesa pod komolcem. — Na Tolstem pri LaSkem je padel 691etni posestnik Janez Krajne na poledenelih tleh ln si zlomil levo roko v zapestju. — Pri d^lu v tovarni Je 551etnemu delavcu Jožetu Oto-repcu iz okolice Vojr.ika spodrsnilo ln je padel. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečeni se zdravijo v celjski bolnici.
—e Nabava davčnih kart. Davčna uprava ▼ Celju razglasa: V smislu 61. 95. zakona o neposrednih davkih se val delodajalci, ki zaposlujejo hišno služinčad, pozivajo, da si v času od 1. do 31. t. m. nabavijo davčne karte pri pristojni davčni upravi. S seboj Je treba prinesti tudi 25 din za banovinski b°dnoatni sklad in 3 din za specialni doprinos. Delodajalci, ki bi si navedenih davčnih kart ne nabavili do 31. t. m-, bodo plačali kot kazen ae petkratno vrednost davčne karte. Nadalje se opozarjajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih markicah, da predloži;o usluž-benske knjižice do 31. t. m. davčni upravi na vpogled zaradi kontrole. Delodajalci, ki
bi v navedenem roku ne predložili davčnih knjižic v pregled, bodo kaznovani po 61.138. zakona o neposrednih davkih.
—c Naznaojanje nevarnosti napadov Is zraka. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: V bodoče se bodo uporabljali v mestu Celju naslednji znaki za naznanjanje in prestanek nevarnosti napadov iz zraka: A. Za pretečo nevarnost: 1. tri-minutno prekinjeno zvonjenje cerkvenih zvonov v cerkvi sv. Jožefa, župni cerkvi, Marijini in evangeljski cerkvi; 2. tri minute trajajoče tuljenje tovarniških siren s pri-kinltvami (okrog 6 do 10 na minuto) v tovarni VVesten in cinkarni; trije hitro zaporedoma sledeči topovski streli. B. Prenehanje nevarnosti: 1. tri minute trajajoče neprekinjeno pritrkavanje zvonov in 2. tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Vsi dosedanji znaki za naznanjanje in p res tanek nevarnosti, objavljeni od mestnega poglavarstva in krajevnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka z dne 22. septembra 1939 v »Navodilih Celjanom« in v Časopisju, ne veljajo več.
—c Odmera specialnega doprinosa k narodno obrambnemu fondu. Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere specialnega doprinosa k narodno obrambnemu fondu za leto 1940. morajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 odnosno 5 iij več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo ter navesti imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Prijaviti morajo tudi oni starši - davčni zavezanci, ki so imeli 3 odnosno 5 in več otrok Izpod 21. leta, a so otroci umrli: navesti morajo njihova krstna imena ter podatke rojstva in njihove smrti. Prijavo je treba kolko-vati z 10 din. Tiskovine za te prijave se dobe pri pristojnih občinah odnosno za mesto Celje pri davčni upravi.
—c Nesreča ne počiva. Pred celjsko bolnico v Ipavčevi ulici je osebni avto na Štefanovo dopoldne povozil 651etnega prodajalca peciva Franca Esiha lz Celja in mu nalomil hrbtenico. V Mozirju je padel 13-letni posestnikov sin Anton Jurič pri sankanju in si zlomil desno nogo. Ko je 65-letni Mihael Ježovnik iz Paške vasi spravljal v sredo v gozdu les. je padel na poledenelih tleh in si zlomil desno roko. V Cretah ori Hrastniku je padel 431etni mizarski mojster Anton Kolarič na zamrzlih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Tri nesreče. Na Tolstem vrhu pri Konjicah si je 46-letna posestnlca Terezlla Jevšenakova pri padcu na poledenelih tleh zlomila desno nogo v členku. Pri delu v Westr.ovi tovarni v Gaberju je stroj zgrabil 17-letnega delavca Ivana Žoharja iz Vrh pri T*harju za levo roko In mu odrezal tri prste. Na Štefanovo je padel 12-letnl Rado
UrSiČ, sin preglednika finančne kontrole v žnlr.i, doma na zamr-:!ih tleh ln si zlomil d?sno roko v komolcu. Ponesrečence so odda.11 v celjsko bolnico.
—c V celjski bolnici je umrla v četrtek 58-letna dninarlca Marija Kamer.ikova lz ~vca pri Petrovčah, v petek pa 38-letna posestnikov« žena Julijana Florjančeva iz Razbora nri Drrmljah.
—c Gibanje prebivalstva v preteklem letu. t^ani se je rodilo v Celju 876 otrok (445 dečkov in 431 deklic) nasproti 806 v leta 1938. Dobra polovica novorojenčkov je bila lz drugih župnij. Lani je umrlo v Celju 486 oseb (256 moSUih in 230 žensk), in sicer 271 celjpkih župljanov (141 mo-Skih ln 130 žensk) in 215 oseb lz drugih župnij. Lani so se poročili 203 pari.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3. januarja: Striček Vanja. Red Sreda.
Četrtek, 4. januarja: Kupčija s smrtjo. Red A.
Petek, 5. januarja: Ob 15. uri Antigona. Ljudsir^ predstava po globoko znižanih cenah.
OPER A
Začetek ob 20. url Torek, 2. januarja: Zaprto.
Sreda, 3. januarja: Sabska kraljica. Red B.
Gostuje Josip Gcstič. četrtek, 4. januarja: Nižava. Red Četrtek.
Kot prihodnjo operno premlero bodo uprizorili prelepo Dvofakovo pravljično opero >Rusalkoc, ki je eno najlepših tovrstnih del svetovne literature. Uprizoritev pripravljata šef-režiser C. Debevec in kapelnik Niko Strltof, peli pa bodo v glavnih partijah Hevbalova, Kogejeva, Basičeva, Franci in Lupša.
Si: Sne razmere
Por^filo Tufskoprometnlh zvez v Ljub ijani in Maribora. SPD in JZSS 2. januarja 1940. Kranjska gora 810 m: —18, jasno, mirno, smusko terišče spodaj 27, zgoraj 37 cm snega, srež, drsališče in sankališče uporabna.
Do\je-Mojstrana 650 m: —14, delno oblačno, 38 cm snega, skakalnica uporabna.
Jesenice 584 m: —11, oblačno, mirno 5 cm prSiča na 15 cm podlage.
Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —10, oblačno, mirno, 12 cm pršiča na 30 cm podlage.
Bled 501 m: - 10, barometer se dviga, po-oblačeno, mirno, 25 cm snega, prSič, jezero za drsanje uporabno.
Pokljuka 1300 m: —-8, oblačno, drobno mede, 5 cm pršiča na 70 cm podlage.
Radovljica 470 cm: —10, oblačno, mirno, drobno mede, 5 cm pršiča na 10 cm podlago, drsališče uporabno.
Sv. Janez v Bohinju 530 m: —10, delno oblačno, mirno, 35 cm snega, pršič.
Bohinj-Zlatorog 530 m: —10, oblačno, 30 cm snega, pršič.
Dom na Komni 1520 m: —10, delno oblačno, vetrovno, 115 cm snega, pršič.
Dom na Voglu 1540 m: —10, delno oblačno, 115 cm snega, pršič,
Gorjuše 1000 m: —10, oblačno, mirno, 40 cm snega, pršič.
Bohinjska Bistrica 512 m: —6, delno oblačno, 30 cm snega, pršič.
Dom na Krvavcu 1700 m: —10, oblačno, 65 cm snega, pršič.
Koča na Veliki Planini 1558 m: —9, oblačno, 60 cm snega, pršič.
Polževo 620 m: —9, jasno, 8 cm snega, pršič.
Bloke 900 m: —9, oblačno, 3 cm snega. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —17, Jasno,
mirno, 8 cm pršiča na 9 cm podlage. ■'briski vrelec 530 cm: —19, jasno, mirn"
8 cm prSiča na 12 cm podlage.
KOLEDAR
Oanee: Torek, 2. januarja, MakarlJ. DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Hotel Sacher. KINO SLOGA: Dva Saljivca na planinah. KINO UNION: Serenada ljubezni. KINO MOSTE: Mir na Renu in Vse za ljubezen.
D E 2l K N E LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Re.-ljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vlč-TržaSka cesta 48.
Tragična smrt inž. Babnika
Ljubljana, 2. januarja V splošni bolnici je na Silvestrovo zvečer umrl višji svetnik tehn. oddelka v Kranju g. inž. Viljem Bubnik, star šele 47 let. Pokojnik je šel 28. decembra zvečer domov na Klanec v Kranju, kjer pa mu je na poledeneli cesti, ki so jo še izbrusili drsajoči se otroci, spodrsnilo, da je padel in obležal. Domov so ga morali prenesti in je zdravnik takoj ugotovil notranje poškodbe. Po treh dneh je moral inž. Bab-nik v bolnico, kjer so ga operirali in ugotovili hujše notranje poškodbe kot so prvotno mislili, ki jim je še tako mladi in trdni ponesrečenec podlegel.
Pokojni inž. Viljem Babnik je bil v svoji stroki priznan strokovnjak Velike so njegove zasluge pri tehničnih delih na železnicah v južnih krajih države, kjer je služboval dolga leta v primorski b:inovini, v Južni Srbiji in tudi v Beogradu. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo v Kranju, kjer ga je doletela nesreča. Blagi pokojnik, ki je bil vedno navdušen naprednjak ln član raznih društev, zapušča poleg soproge ge Bosiljke sestro go Štefanijo, soprogo viš. inšp. g. Širclja, brata viš. Lnšp. pri mestnem poglavarstvu Viktorja ter inž. Franceta v Trbovljah, ki jim izrekamo naše najgloblje sožalje! Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Stara garda na sokolskem odru
Litija, 2. januarja Nas" SokoNki dom smo v zadnjem času lepo preuredili in renovi ali. Zdaj je naša sokolska stavba ena najlepših na podeželju, saj ima tudi vse moderne higienske naprave.
Silvestrovanja v prenovljenem sokolskom hramu se je udeležilo toliko občinstva kakor malokatero leto. Saj smo pa tudi imeli obiska vreden program. Letos so se zganili starejši člani in navcžbali program pod devizo »stara garda«. Nastopili so samo naši £!ani, tudi go-dHa je bila domača. Litijski jazz »Dudka« se je prav posrečeno uvedel v naše družabno življenje.
Pester program je obsegal 10 točk, ki so se menjavale nenehoma od 20. do 24. Skupina kuplctistov je otvorila spored s >'la-vospevi in perafrazarai na ^vojc in naše nosove. Sledilo je šaljivo predavanje iz medicine o srcu in njegovih mišicah. Skupina litijskih pevcev je na improviziranem litijskem mostu prepevala narodne pesmi. Vihar navdušenja so izzvali pevci, ki so markirali z majhnimi nogami, da sede na mostni pregraji in se ob taktu pozibavajo. Času je bil primeren tudi volilni govor ženske emancipiranke, ki je iznesla zahtevo po ženski volilni pravici. Ljubek je bil kupletist pismonoša Lipe, ki nam je zapel kopico domačih zadev in je poščegetal tega in onega. Cirkuška dvoj'ca Čuri-Muri je prikazala prizor iz sveta klovnov. Nato smo spet čuli kuplet s spremijevanjem »Dudke«, kako je vsem in vsakomur potrebna praksa. Brez prakse vsak se le kesa ...
O lepih sanjah, ki jih nekateri že poznajo  iz  šaljive   literature,  sta   nam kmet
in župan prikazala storijo o zajčji pojedini. Potem so se nam predstavili stasiti
posrečeno maskirani olimpijski zmagovalci iz vseh delov sveta. Prikorakali so na oder s svojim simbolom, rdečo kranjsko marelo in iz\ajali šega ve proste vaje s sprem!,'-: :mjem jazza in petja vse dvorane na melodijo »Jaz pa ti, pa žklana marela«. Ob simbolični sliki, ki nam je pokazala novo leto, v katerem naj pre-v'aduje sokolski duh, in ob prepevanju himne prerojenih sok'>l>kih legij ter vse-slovanski himni, smo stopili v novo leto.
Stara garda nam je pripravila lep, pester večer.
Naše sol:o!sko dru'tvo in njega č*ani stopajo z najlepšimi načrti v novo leto
Iz Maribora
— Zločin? Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so našli mrtvo posestnico Ivano Or> vičevo. Ko si je mrliški oglednik ogledal truplo, se mu je zdelo, da ima na vratu temne podplutbe. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so obvestili državno tožilstvo. Za danes popoldne je odrejena obdukeija. ki bo pokazala ali je postala Orovlčeva žrtev zločina. V zvezi e tem so orožniki prijeli sumljivega moSkega, ki je zdaj priprt.
— Poškodbam je podlegel. V neki kamniški gostilni jo je včeraj skupil med pretepom Rus Jovan Sjelih. Zaradi hudih poškodb na glavi so ga r orali prepeljati v bolnico, kjer je pa umrl.
— Domačija zgorela. Na Kozjaku Je zgorela domačija posestnika Josipa škofa. (škodo cenijo nad 20.000 din.
— Usodna nesreča. V Racah Je pri zaviranju padel z vagonskih stopnic pod vlak zavlrač Franc Marin. V zadn4em hipu se mu Je posrečilo, da je Izpod vagona potegnil levo nogo, a desno mu Je vlak odrezal. Njegovo stanje je zelo resno.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenijlvr> oblačno ln mrzlo vreme. Najvišja temperatura je včeraj znašala —1.1, davi pa —15.
— Novoletne elementarne katastrofe. V petek dopoldne amo v Mariboru opazovali znake nov h vulkanskih izbruhov, v noči pa znake novih potresnih katastrof, smer jugovzhod (dop. tudi sov. zap.). Najbrže gTe za novo delovanje ognjenika Santo-rino v zvezi z Jtal. ognjeniki.
Cmih, 2. Jan. Beograd 10, Pariz 10, London 17.65, New rork 445.899. Bruselj 74.75 Milan 22.50, Amsterdam 237.37, Berlin i 178.50. Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Bukareata 3.30,
Btev. )
»SLOVENSKI KArtOB«
torek, T januarja 1940
Stran S 1
Ljubljančani na pragu novega leta
Letošnje slovo od starega leta je bilo bolj tiho in skromno kakor droga leta
Ljubljana, 2. januarja.
Od starega leta so se nekateri začel: poslavljati 2e v soboto, ker je tako naneslo, da je bil Silvestrov večer (ki ga pri nac slavimo kot nekakšen narodni praznik) v nedeljo. Taku nam ie to izredno srečno leto navrglo še ta pnboijšek. Začelo se je tudi z nedeljo, kar je prav tako dobro znamenje. Se vedno ie živa vera med Ljudmi, da je vse sreCno, kar se začenja z nedelu ka-koi so nenavadno srečni tisti, ki se rode v nedeljo. Toda že zaradi tega, ker se je novo leto začelo v ponedeljek, nočemo več verjeti, da samo nedelja nosi srečo.
Raje verjamemo, da jo nosi prašič — ta najbolj ganljiv simbol — zlasti če je dovolj tolst (Prašič pa mora biti tudi Pristen, kajti dvonožni prašiči nosijo le nesrečo.)
Obračun s starim letrm pa naj napravi vsak sam ter nai ugotavlja, kol k:> mu je b:l naklon:en prašč al: sreča. Nekater. sicer pravijo, da jim lani niso nič zaegli vsi s mboli skupaj, od dimnikarja do prašiča, toda kdo bi jim verjel, zlasti v teh Čas.h. ko onhaia zopet v modo splošne zabavljanje in tistim, ki niso zadovoljni, naj bi b:lo dovoljeno zabavljanje vsaj za nje dni v letu. Kdo nam more kaj očitati? Vse leto smo bili zadoveljn:. ponižni ter skromni, vse smo hvalili do svojih najboliših močeh, od najnižjih do najvišjih sil. zabavlja i smo !e. če nam je bilo ukazano Bilo je v resnici lepo leto. čudovito za tiste, k: časopisja delajo, mendi še bolj kakor za one. ki so obsojeni, da morajo čitati. Čitatelji so nedvomno zadovojni, kaiti dogodkov lani nikakor ni primanjkovalo. Posebno so lahko zadovoljni tisti.
ki iščejo v listih predvsem krvave zideve: vse leto smo lahko   pisali   o vojrah.
o tistih, ki so nam grozile, pa tudi ie o dejanskih Zadnje čase nam ni treba več niti pisati o Kitajcih in Japoncih M^rda je koga skrbelo, kaj bo, ko bo končana vojna v Španiji, zdaj smo pa res lahke vsi brez skrb:.
TCovo leto, ki se nam tudi Se vm^^ova v
obrać ne s starim letom, bo seveda zopet zelo srečno (čeprav ne bo sveto), zato že mnogi napovedujejo, da bo prišlo v n em do splošnega pomirjenja in do miru tudi v svetu, ne le na Maginciovi ln ji. kj.r vlada mir že od septembra. Verjetno ie. da se bo v novem letu zgodilo marsikaj ime-nit^esa ter da bo še več dogodkov kator lani. že zato. ker bo novo leto «-a dan daljše. Zakaj b: se ne tolažili, da bo nrišlo tudi do miru? Takšna tolažba je poceni in
s tem večjim optimizmom lahko stopimo v novo leto. Kdor se pa miru ne veseli, se prav tako lahko tolaži z vojno, saj je dovolj prerokov, da si lahko njihove napovedi izbiramo vsak po svojem ck su Sreča je zelo reiativen pojem. za+o se o nji ne bomo prepirali. Zato se je tudi staro leto zdelo marsikomu najmenitn jšr> ter najsrečnejše v tem stoetiu. Kdo b. tudi ne bil zadovoljen, če se n. pr lahko prišteva med tiste, ki pro'aiaio krompir pšenico, ki sedijo na sladkorju in kavi in ki so čakal: vojno kakor odreš-nie? Razumljivo, da nekateri niso zadovoljni z draginjo, a vsem ni mogoče nikdar ustreli Glavno je, da se je poživelo gosp. darsko življenje. Samo pomislite, ali more kdo v teh časih govoriti o krizi! In kakšne >krbi so meli ljudje pred leti. ko ie bilo vse tako silno poceni. Vsi smo tožili, tisti, ki se 7d^j vesele draginje in oni, ki jo preklinjajo.
Krize res ni več, zato srno lahko priredili toliko silvestrovanj. Od tako srečnega leta se je bilo treba dostojno posloviti. Upamo vsaj, da v Ljubljani ni bilo premalo lokalov za vsa silvestrovanja, napovedana ln na programu. Nas zdrav narod ima smisel za slovesne trenutke, zato pač ne more zamuditi tako lepe prilike, ko se spodobi izreči nekaj napitnic v siavo starega leta in v pozdrav še bolj imenitnemu, prestopnemu letu. Zaradi želj ter voščil nismo v zadregi. Želimo si n. pr. lahko, da bi tudi v novem letu tako dobro obrodile slive, ter da bi bilo tudi to leto
s slivovko blagoslovljeno. Torej čim več slivovke in čim manj krompirja. Kruh naj ne bo cenejši, da se ga ne bomo ore-objedli, ne sme se pa podražiti »božja kapljica«, da bomo lažje praznovali ob vseh slovesnih prilikah kakor letos in ža od njeffa dni. Nebo naj nam nakloni dovolj dežja — povodnji bodo prišle same od sebe — zadovoljni d« bomo tudi s sušo. zima naj traja dolgo, da bodo kai zaslužili tudi tisti, ki prodajajo kurivo, naklon: naj
nam dobro letino — življenj-ke potrebščine si bomo podražili že sami — naj nas, skratka, varuje vsega hudega, predvsem prijateljev, sovražnikov se bomo ub anili že sami. Torej nekako v takšnem slogu bi naj bilo, da bomo tem srečnejši v novem letu. Najbolj srečni pa bodo nedvomno tisti, ki niso stopili v novo leto. temveč so se napijali, kar je nas dober običaj.
Takoj je treba povedati, da so se meščani ob tej priliki poslavljali od starega leta bolj tiho in skromno kakor navadno, zato pa so tudi stopili v novo leto mnogo bolj hladnih g'av. Vendar bi jim delali krivico, če bi jih obdolžili, da ne spoštujejo več starih dobrih običajev in da so postali pretirano trezni. S tom bi jih celo užalili.
Silvestrovskih prireditev, oficiemih, ki so bile napovedane bodisi v Časopisju ali vsaj na lepakih nalepljenih na oknih in vratih gostiln, ni bilo menda nic manj kakor prejšnja leta in njihov uspeh ie bil seveda popoln. Nekchko mani je pa bilo. kakor kaže. improviziranih nenapovedanih silve-strovani v lokalih; zdi se. da so meščani raje čakali novo leto d^ma Ne morda zato, ker so postali varčni, temveč, ker so se zadniih dni držali domačih zapečkov. Mraz je zelo vplival na promet v mestu, zato tud' ni toliko ljudi pričakalo novega leta na ulicah kakor včasih Nekateri sicer misliio da so zdaj ljudie mnogo resnejši in se ne vdajajo nesmiselnemu vese-ijačenju češ. pri nas ni treba ljudi opomin iati na resne čase kakor so jih v .ie-katerih državah pred novim letom Vendar je težko verjeti, da so se naši dobri meščani res tako zelo spremenili; dobro vemo da so povsem dostojno praznova li božič in da so se prav tako dobro zavedali, kaj s« spodobi na staro leto zvečer
Medtem ko so bile o božiču zaprte vse tri dni vse trgovine, so bile na starega ie-ta dan odprte cvetličarne, slaščičarne in delikatesne trgovine. Tc je bi'o vsekakor potrebno kajti meščani imajo ob koncu leta posebne potrebe In. ker so kakor re čeno pričak'»\ali novo leto mnogi v domačem krogu je bilo še tem bolj potrebno, da so se lahko založili ? vsemi rekviziti, ki jih zahtevajo taksna domača praznovanja Morda bi še lahko pogrešali, če bi bile zaprte cvetličarne — ce izvzame-
1
mo mlade ljudi —neobhodno potrebno pa je bilo. da so se meščani Lahko založili s poslasticami za tako slovesne ure. V nedeljo popoldne je že precej popustil mraz in zato so ulice nekoliko oživele a zvečer je ljudi se vendar precej zeblo, zato ni bilo posebno živahno. Človek bi pričakoval, da bodo tem bolj zasedeni lokalu Toda res pravi naval je bil le v nekaterih najbolj popularnih lokalih, posebno v bifejih. Tam so se pa ljudje zbrali predvsem zato, ker jih je na prostem zeblo, a ne toliko zaradi praznovanja. Zelo dober obisk pa je bil pri filmskih predstavah. Pri zadnji predstavi so bili razprodani vsi prostori. V večjih kinematografih ob tej priliki ni bilo posebnega polnočnega programa po zadnji predstavi kakor prejšnja leta. Kaj hočemo, časi so resni... Pred desetimi leti se je začela kriza in naslednja leta smo se lahko sklicevali ob vsaki priliki nanjo, zdaj pa so nastopili zopet druge vrste resni časi in se bomo sklicevali na nje.
Opolnoči je bflo nekaj ljudi na ulicah, ko so prihajali iz kinematografov in drugih lokalov, vendar pa ni bilo nobenega pra vega silvestrskega razpoloženja. Nekateri, najpogumnejši so poskušali vriskati, a jim ni šlo prav od grla in menda tudi ne od srca. Bilo je precej hladno, da se je človek res lahko kaj kmalu shladil sicer pa ni imel nihče posebnega vzroka, da bi se tako silno razveselil novega leta Ko so si ljudje letos želeli srečnejše novo leto, se je skoraj sleherni spomnil, da *o se zadnja leta vrstili čedalje hujši časi. da zdaj nihče več nič ne da na voščila. Kar bo, pa bo! pravimo, in nam je postalo vseeno, ali nas na novega leta dan prvi obišče dimnikar ali eksekutor.
Koliikor sreče so nam voščili ali vsaj hoteli voščiti včeraj n pr. dimnikarji, pismonoše, mlekarji hišniki, perice m vsi tisti, ki nas tako radi obiskujejo z računi, je bilo res preveč. Naši meščani si ne žele. kakor se zdi. posebne sreče v tem letu, saj so po večini prespali dopoldne ter jih ni moglo zbuditi še tako hrupno zvonjenje. Dopoldne so bile ulice nenavadno puste Kdove. ali so bili meščani v resnici tako utrujeni od posivi jan ja s starim letom, ali so pa hoteli vsaj tako pokazati, kako imenitno so praznoval;?
Mesto je oživelo nekoliko šele popoMne in ker nt bilo več ostrega mraza, so se mehčani upali tudi na daljše sprehode. Značilno je tudi. da je včeraj pri nas nenavadno oživelo smučarstvo, čeprav ni nič več snega in je še !anj ugoden za smuko kakor o božiču. Zdi se. da je doslej bilo premrzlo tudi za naše smučarje, ki so res zelo nežni. Ko smo že pri smučarstvu. je treba omeniti, da v Ljubljani kljub vsemu ni več tistega vnetega navdušenja za beli sport kakor prva leta ter da smučarski kroji niso več tako v modi kak.w prejšnja leta, ko so mnogi prihajali tudi v urade v smučarskih cb'ekah, v giedali£če pa v smučarskih čevljih.
V splošnem lahko rečemo, da mehčani letos niso stopib v novo leto posebno razgreti ter da je bil Silvester skoraj prav tako zaspan dan kakor novo leto.
va s plesom, kjer je neumorno igral priznani Falceton-jazz pod vodstvom br. Gr-dine. Uprava Sokola Vič se vsem prijateljem našega društva, kakor tudi član-
stvu iskreno zahvaljuje za prelep obisk itt mu želi srečno in zadovoljno novo leto 1940. —*t
Arkadi] Averčenko: Kupčija s smrtjo
Humarna igra z izvrstnimi uSogami
Asimlogi o Januaru 1§43
Glavne dobre ali slabe konstelacije v mescu in njih učinek na vsakdanje življenje
Ljubitelje astroloških napovedi je treba zopet opozoriti, da so napovedi v tej otlikl, kakor jih objavljamo, v pravem ponenu besede splošne napovedi in zaradi tega veljajo za vse ljudi, čitateljem astrolcr>klh kotičkov je znano, da sta značaj in usoda posameznikov pogojena z uro, letom ln krajem rojstva. Odločilno je, kako so stali planeti ob rojstvu človeka, ali so bili v ugodni ali neugodni pozietji glede na rojstno mesto v horoskopu, ali so bili med seboj v harmoniji, ali so si v sovražni konstelaciji itd. Astrologi so razdelili ljudi v dvanajst tipov, katere določa rojstna točka, ki se iahko nahaja v tem ali v onem izmed nebesnih znamenj, torej v ovnu, ribi, vodnarju, tehtnici, levu, itd. Razei glavnih tipov, ki jih določajo posamezia nebesna znamenja, so še vmesni tipi za ljudi, ki so rojeni prav na prehodu enega znamenja v drugega. Najbolj važna pa je seveda pozicija posameznih planetov ob rojstvu. Ako ima kdo na primer planet Uran v dobri poziciji, se mu ni treta bati, da bi doživel kaj hudega v politiki gospodarstvu ali tehniki. Ko se zgodi. de pride Uran v slp.ho pozicijo, to se pravi v kvadraturo ali opozicijo s katerim izmed drugih planetov, in je to neugodna kostHacija. ki grozi s polomom tistim, ki se ba-ijo na primer s politiko, so ogroženi sam) tisti, ki so imeli ob rojstvu Urana v slati poziciji, dočlm pri tistih, ki so imeli Unna ob rojstvu v dobri poziriji. slaba Urancva pozicija ne sproži slabih učinkov.
Po vsem tem je na dlani, da se morejo s pridom okoristiti splošnih astrologih napovedi samo tisti, ki jim je astrolog izdelal osebni horoskop. Lastnik horoskopa izve po splošni napovedi, kakšni aspekti ae v teku mesca stvorijo. s pomočjo svo;-?ga horoskopa pa ugotovi, aH grozi nevarnost slabega učinka te aH one konsteiaoje prav njemu ali je proti tej nevarnosti zavarovan, ker so bili ob njegovem rojs vu planeti, kt so na 3ebi v kritičnem aspektu, njemu prijazni.
V januarju 1940 bo Igral velijo ^logrc planet Pluto katerega so astrornirf odkrili pred 10 leti Ob pričetku novega ie*a 1940 se nahnja Pluto v .vritičn. opoziciji z Venero V tej poziciji e hfl Plu~ te v zadnjem tednu star^sra leta. Slab u*lnek te opozicije so nekateri občutili najr-ofj Izrazito med 26 ln 29 decembrom 1939 Posebno usodni so bili učinki opozlfje med Plutonom ln Venero za liudi, kl se nimalo v oblasti ln dopuščajo, da jim n^han^a in dejanja določajo trenutni Impulzi, ali se brez volje prepuste okoliščinam, vplivu drugih ljudi Opozicija med Plutonom ln Venero razdražl svojim žrtvam živce, razgiba čustva Kdor se nima v oblasti, ravna tedaj nespametno, prenagljeno, nasilno ir> brezobzirno v svojo škodo in v škodo ljudi, a katerimi ima opravka.
V prvih dneh novega leta postane kritičen učinek Plutona in Venere že mnoge slabši, uveljavi pa se tudi zelo kritična ko-njunkcija med Neptunom in Luno Konjun-kcija bo škodila sanjavim ljudem, ki imajo bolj ali manj razvite okultne dispozicije občutili pa jo bodo tudi melanholični in mehkužni ljudje.
V prvih dneh januarja 1940 se stvor* tudi kritična konjunkcija med Saturnom ln luninim spodnjim vozlom. Njen kritičen učinek se bo obdržal v teku vsega mesca januarja. Kdor ima v horoskopu planet Saturn v slabi ln nenaklonjeni poziciji, bo občutil kritičen učinek kon-funkcije v mescu januarlu 1940 Konjunkcija ga bo nagnila da se bo pri najmanjšem povodu prepiral s svojo okolico, kar lahko dovede do osebnih razdorov, do ločitve od doslej dragih oseb, do likvidacije dosedanjih osebnih odnosov s to aH ono osebo, aH pa tudi do večne ločitve, ki nastane s smrtjo.
Okoli 15. januarja 1940 se približa Jupiter Uranu In med obema nastane tako zvana polkvadratura, ki je prav tako kritična konstelacija kot polna kvadratura. Poikvadratura med Jupitrom ln Uranom bo držala kakih 14 dni. torej tja do konca mesca januarla 1940. Kdor ima Junitra In Urana v slabi poziciji v svo-fem horoskopu, naj ne Boefkullra v drugI polovici mesca 1a-nuarja 1940. in na1 se tudi tzosrne prepirom, katerih posledica bi utecmila biti taka, da bo imel opravka s sodniio.
Že zadnje dni v decembru 1939 je prišla Venera v kvadrat s Saturnom, zaradi tes^a za!iuhijene!. umetniki In denarni špekulanti niso Imeli sreče okoli novega leta ln je tudi ne bodo Imeli v prvih 14 dneh v janupriu 1940. ker bo kvadratura vse dotlej učinkovala. Sredi januaria 1940 pa prideta oba planeta v harmonični sekstil zr nekaj dni. približno med 11. ln 15 lanuar-jem. To bodo usrodni dnevi za skiepanle resnih zvez med zalmbHenel Med 5 in 8. januarjem se bo nakazal kritičen učinek slabe pozicije med Merkurjem In Marsom. Kdor Ima eneera od teh nlonetov aH oba v osebnem homsVoou v slabi pobelil, naj v teh dn«h ne Spekulira, naj ne išče utehe v v^čH družbi.
Med 2f>. ln 31. Januarjem sta Merkur tn Jupiter v prilatel*skem sckttlu, svo-flm varovancem prinese ta uspeh v trgovskih poslih.
stvl gozdna uprava v Podsredi, Hranilnica m posojilnica, župni urad, Prostovoljna gasilska četa, tvrdka Kos Ernest v Podsredi, Crnelič Joško v Kranju, Kos Anton v Radečah, Ažman Josip v Celju, Bezenšek Ernest in Sotošek Albin v Podsredi, Veho-var Ivan in Zupan Maks v Koprivnici. Za prispevke jim bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala.
— Veselo in srečno novo leto žel! vsem svojim cenj. gostom in poslovnim prijateljem Viktor Majnik, restavrater — Hotel Koklič.
— Dama, ki želi Imet! v resnic! lepo Izvršeno trajno ondulacijo za nizko ceno — ali barvanje las naj poseti frizerski salon Adam.
Iz Novega mesta
— Podsrcda. Ob koncu starega leta Je bila pri nas otvorjena telefonska centrala. Prebivalstvo se telefonskih pogovorov poslužuje v obilni meri tn je spoznalo, kako potreben Je bil ta napredek. K otlvotvor-jenju so z večjim! In manjšimi prispevki pripomogli a materialom ln denarnimi sred
Silvestrovanje vlškega Sskcla
Vič, 2. ianuarja. Leto, ki je v njem viški Sokol proslavil svoj 30 letni jubilej, je naš Sckoi zaključil s tradicionalnim Siivestrovim večerom v nedeljo 31. decembra. Dvorana je b'la napolnjena do kraja in je moralo mnogo posetn kov oditi, ker ni bilo več pros ora. Vsekakor bo potreba v tekočem letu, ako bodo ostali normalni časi, misliti na gradnjo stranske male dvorane, ki jo pri zabavnih prireditvah tako nujno potrebujemo. Pester in lep spored ve.era je nudil vsem posetnikom obilo zabave in salve smeha. Ob 21. uri se je dvignil zastor in na odru se nam je predstavila »Umetniška trojica iz Kalifornije«, ki je nam pokazala razne čarovnije in težko atletiko. Primerno petje ie to točko jako povzdignilo Ko se je aplavz polegel je nastopil br. Valič, ki je prav ubrano zapel kuplet »Major«. Salve smeha je zatem zbudi nastop br. La-vriha v vlogi »Othela«. nakar je sledila izvrstna zabavna veseloigra »Začarana soba«, ki so v njej nastopili s. Dimiceva, br. Demšar in W:llenpart. Igrica je dosegla velik uspeh in je občinstvo nagradilo nastopajoče z viharnm odobravanjem Nadvse nosrečen je bil solo-nastop br. Demšarja v vlogi »Naše žene za volilno pravico« Ta tečka je b la izredno zabavna, posebno zaključni ples z lutko je zbudil salve smeha.
Okrog 23. ure je rog naznanil, da je prišla na Vič pod vodstvom kapelnika br. Očenaška priznana in slavna godba iz Krope. V dvorano so prikorakali godci s svojimi instrumenti, zavzeli svoja mesta potem na odru in ram zapeli in zaigrali najnovejši komad »Kroparski mu?ikanti«. Godci so peli in igrali, kakor bi bilo namazano. Občinstvo se je nasmejalo do solz, posebnih simpatij pa je bil deležen kapelnik br. Očenašek. Vse točke lepega sporeda je spremljal pri klavirju pevo-vodja br. Albin Laj o vic. ki mu no tej noti izrekamo svojo bratsko zahvalo. Opolnoči je bila sedanjim resn m in težkim Časom nrim^ma alegorija, nakar je sledilo splošno čestitanje med posetniki večera. Po polnoči je bila v dvorani animirana zaba-
Ljubljana, 2. januarja Loterija s tujimi življenji. Asekuranca na čim hitrejšo smrt zavarovanca. Lov agentov za provizijami. Poznamo te vrste gnusnih kupčij iz afere, ki je pred par leti razburjala tudi naše mesto in kmalu nato smo imeli na odru celo izvirno komedijo, ki se je sukala okoli te snovič Tako ni prinesla Avcrčenkova komedija nič novega po glavni ideji in so nam novi le ruski okoliš m značaji, pa seveda nove situacije. Pa niti okoliš ni baš svojsko ruski in ima vsa zadevsčina v bistvu mednarodni značaj vzlic ruskim priimkom.
Spretno zgrajena Averčenkova komediia se razvija realistično med vrsto tipov, ki so predvsem čudaški, manie živi jen isko verjetni kakor igralsko zrhvalni, ker izve-
čine efektno risani. Najboljši, po resničnosti posneti osebi sta vesela zavarovalna agenta Glibovič in Usikov. ki znata spletati zanke svojim žrtvam ne le s čudovito zgovornostjo in cvetlično patetiko, temveč ženskam tudi  z erotiko.
Taldikin. kupčijski človek, se lovi za idejami in izumi, ki naj bi se mu vnovči-K s so že v zarodku piskavi ali neizvrš-Ijivi. Ta bogataš na načrtih je gmotno pro-pal. da ne more plačevati več niti stanovanja niti poslov ter živi le še od do'gov. Pa mu pove ubog pisatelj Kazanccv, da je tuberkulozen in da mu ie zdravnik prisodil le še tri mesece življenja. Taldikin pregovori apatičnega pisatelja, da se da zavarovati za 100.000 rabljev: po smrti Ka-zanceva naj bi dobil polovico vsote Taldikin. ki bo plačeval premije, polovico pa Kazancev« mati. Taka kupčija je mogoča le z brezvestnnstjo zdravnka Usikova. ki mu Taldikin obljubi nagrado. Toda Taldikin niti tri mesece ne moTC p'ačevati premij in zavarovanje propade: zopet je Taldikin poizkušal z nemogočo kupčijo, kajti Kazancev ne umre. nasprotno, ozdravi, zasluži s svojo po mestih in mestecih neprestano uprizarjano dramo visoke tantieme ter razproda dotlej vse oblcžane naklade svoiiri preišnjih knjig. In tudi oženil se bo.
£ Zojo, TaldiV;novo srčkano. svežo in bistro sestrično. Zaljubila sta se na prvi pogled in ljubezen je storila Čudež Da, ljubezen  ze  najčudovitejše zdravilo.
Pošastna snov pa je tu obdelana z lahkotno humornostjo in prav pičlimi injekcijami cinizma. Vendar so prizori, v katerih nestrpno preže na težko pričakovano Kazancevljevo smrt, da vendar že z zavarovalnino poravnajo svoje dolgove ali prej-mo nagrade pa prizori, ko zaljubljena Zo-ja iskreno das! nevedno želi Kazancevu. da bi se »načrt« polno posrečil, resnično mučni  ali gin'jivi.
Lipah   je  Taldikina     ustvaril mojstrski Ostudno spekulativnost. zvezano z dobrodušnostjo, je podal v igri, dikciji, mimiki in gestikulaciji dovršeno in tudi s to vlogo dokazal,  da  je umetnik  prav  zdaj na višku   svoje   tvornosti   Zelo   prikupen tip je  ustvaril   Jan   s   Kazaneevim,   Danes je igral in govoril agenta Gliboviča z osupljivo zgovornostjo in navihanostjo ter je bil przor, v katerem trči ob konkurenta agenta Notkina pač višek zabavne igre. Zopet je  Presetnik  z  Motkmotn     postavil rea'i-stično  svežo   figuro.   Zdravnik   Usikov je bi1 Jerman, original po maski m kretnjah komična  guvernanta  Mma  je  Vida Juva nova. Tadilknova zdrava žena Q!ga. Ga brijelčičeva.  Bratina.  Rakarjeva  m Vertin imajo epizode.
Humarna igra z mnogimi dovtipi in za-oavnimi situnciiami je žela uspeh Lepa uprizorite je zopet prof. Šesto va.      Fr. G.
Fr. Lehar: Frasquita
Gostovala je Zlata Gjungjenac
Točno po enem letu smo dobili zopet Fr. Leharjevo opereto »Frasquito«. Ob lanski premieri smo dejali, da zahteva uprizoritev takega dela v glavnih dveh partijah kvalitetnih opernih pevcev in prav dobrih igralcev. Za letošnji tx;žič se nam je  želja  zelo  razveseljivo izpolnila.
Gospa Zlata Gjungjcnčeva si je vzela velik trud, da je posebej za našo opero na.;jtudira!a veliko pevsko partijo ciganke in kasneje znamenite kabaretne pevke Frasquite v slovenščini, J Franci pa je prevzel veliko tenorsko partijo Armamla. Ravnatelja Girsta igra zdaj Peček. a uče-njakarja Hippolvta Modest Sancin. Tako je dobila uprizoritev    značaj novitete in
premiere.
2e prva predstava je bila izvrstno obiskana, repriza pa nabito polna na vseh prostorih ter so morali postaviti poleg rezervnih sedežev še posebne stole. Pa še niso mogli vsi, ki bi želeli, v našo opero.
Resnično, tako izredno zanimanje je nova uprizoritev Frasquite zaslužila. Ga Gjungjcnčeva je bila pevski in igralski odlična. Njene solo točke, pa dueti z Ar-mandom so užigali in izživljali neprestana aplavze. Sveža in glasovno b'esteča v spevih je bila kakor vselej še posebno imenitna v dramatskih in liričnih prizorih s svojo očarljivo živahno ali nežno ipro. Tu
so bili mnegi momenti dovršeno lepi po svoji sili in poeziii Njena govorica jo zgledno jasna in po svoji muziki docela pravilna, res na"a.
Jcan Franci je nastopil prvič v veliki operetni vlogi, ki ji je dal vso lepoto, čustvenost in iskreči temperament, ki jo ha-hteva. žel je prav izredno močan uspeh, še posebej z okusno nežno predna^ano pesmijo »Pojdi,  ljub ca«.  Franci je s to
partijo dokazal, da vztramo raste v pevski umetnosti. V prozi naj se Še iznebi nekaterih  tonov vičanstva...
Oba prva solista sta žela večkrat prizna-nie na odprti sceni sta morala nekaj točk ponoviti, prejela pa zojpet šopkov in božičnih daril, izrazov svoje izredne priljubljenosti.
Prav dober, ee'ganten Oirot je bil Peček, ljubeznivo origmalen Sancin M., prikupni Dollv Barb:čeva in prijetno zabaven komik  Filip J. Rus.
Zbor in balet sta sodelo<vala z vso vnemo; posebno se je odlikoval orkester pod taktirko N. Strit< fa in žel za fino odsvirano predigro k 3. dej. zaslužen aplavz.
Vse v vsem: zgledno skrbna in povsem posrečena operetna predstava, kakršne žo precej časa nismo slišali m kakršne si že-
imo.
Na »Frasquito« v tej obliki izTecno opozarjam na^e občinstvo, ki žeJi dobro opo-reto uživati iz polnega, Fr. G.
Promet skozi Panamski prekop
VVashlngton, 30. dec AA. Število ladij,
ki so letos plule skozi Panamski prekop znaša 5.903. V letošnjem letu je bilo torej po letu 1929 največ prometa. Četrtina vseh ladij, ki so plule skozi prekop pripada Ze-dinjenim državam, 24 odstotkov Angliji, 0 Japonski. 3.1 Švedski itd. Cisti dobiček ▼ teku tega leta, ki ga je dosegla uprava prokopa, znaša 14,522.343 dolarje.
Dotrpel Je na* dobri oče, stari oče, strte, taat, gospod
Petrovčič Jurij
mizarski mojster, častni predsednik Olepševalnega druStva v Rožni dolini ln zadnji župan občine Vič, odlikovan z redom
av. Save V. stopnjo«
PogTeb dragega pokojnika bo v sredo, ob 15. url popoldne izpred hiše žalosti v Rožni dolini c. n/5a na viSko pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Antona na Viču.
Ljubljana—Rožna dolina, 1. januarja 1940.
FANČI, TONČKA, hčeri; FRANC, KAKEjL, sinova; snahe, zetje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Na Silvestrovo nas je po kratkem In hudem trpljenju za vedno zapusti i
najboljši mož ln najdražji brat, svak in stric, gospod
ing. Viljem BABNIK
višji tehnični svetnik tehn* razdelka v Kranja
Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 2. t. m. ob 16. url ls mrtvaške vate splošne bolnice na pokopališče k Sv. KriZu.
LJUBLJANA, dne 2. januarja 1940.
BOSILJKA — soproga;
ŠTEFANIJA — sestra; VIKTOR In Inž. FRANCE_tirata
la ostalo sorodstvo.
»SLOVENSKI NAROD«
6tev.
DNEVNE VESTI
— N*>v šef centralnega preso! roja. Z ukazc^n kr. najnestnikov In na predlog predsednika vlade je bil postavljen za šefa centralnega preebiroja pri predsedništvu vlade v 3-1 Predrag Milcjevič, public-st lz Beograda.
— Odlikovanja. Odlikovani so z redom
sv.  Save 3. stopnja  direktor po*to Jcsir fitukelj v Ljubi ian.. z redom Sv. Save IV. stopnje višji svetnik dr. Josip Lebar, dr. Fran  Janzekovid,   Miroslav  Matijah ć in Anton Suhač pri postni direkciji v Ljubljani z rodom:   J d posle /enske   krone V. stopnje inšpektorji Karel Avser  Ivan Koron in  Franc  Pire  pn  poštni  direkciji v Ljubljani,   računovodski  inspektor Matko Klavur pri poštni direkciji v Ljubljani spefttor Pran flMehar pri poŠti Ljubljana L višji kontr^or Fran Srudernik pri oo-•ti na Pramerskem  ins«pektor Viktor Va#-aer. pri poŠti v Ce7+u. z reHona »v. Save V. stopnje vlSli kontrolor J osin ča,n»na -r\ višji računski kontrolor Alojzij .Tnreelj ort postni dlrekclii v Lmblian?. mrroektoT Pa-wl CTuba pri no*ti L*ub*»-V»rLa I. viS-H kontrolor Fran Mo$et r>ri ooSti Ljubi 1«r>* IT kontrolor Jano«    Grzrlman    ori pošti v Smarnj  pri  Jelkah,  vi«ji  kontroMr L^cr Helrntb ori r°sti v Ko*ev1fi  v*§-?i kontrolor P«*vl^ J«rh t>t*i r^*f- v *o*t?_nru, kon-tr^or JosHt) Knmenšček    pri po*H v •rrSki  Slntbii.  trsla  kontrolorja Mlr^rar Grcrelf in Msrtm Vin*n. nH DO*t Maribor 2 vifiii kontrolor Vek^slav R'z.*-»k r»r! pr*3t* v Dom4plah,  vtšii kontr~*'or siavko VutkovIČ. pri noJSt* v Mur<*H Soboti. v^Sji kontrolor An<» Vovk. r»r1 pošti v S»wa*twin ct> Paki. z zJato ko^*no za dr**vHunske za-'-iJTe  pro»m<»tr«ik Oa^rHela Oatpovlč ar1 -prvMnl    Afvefantfl v LniKi-k*ni r>roro^t^'k Jo«*n VI-potnic pri  počt1 v 2*»Tcu zv*n*č-nlk Fr?n Miiwr pri tret*i ttv«*n»kt ^kc"}! ▼ Vivpm rn^tn   s srebrno kotatno p'^^r. n**ki zvsn'Čmk Peter JermoJa. nri no*tnJ di-r*»keff v L"HmMpnl  zv^-ničnik w»i«rittn
Gol«f rvrl tvtwM| T^tliV."-»Tn^ T   TV*T>i*^?k T>TV-
yy> *?obt<<r"1 nri rv\*ti L*iWf-ma TT., zvani^"* Anton Kotnik pri post* Iforfbor T. «var»?^nfk M0***-" V**v«-ia'-'v t%H rw5ti "Marl-bww TT.. zvanlčnika Blaž Crep'na m M-Skoififik pr* po-fcM v Co^i .stužit<H1 Fran Vtorosner pri po** i v cvini. zvaničrik 3*V^ T*-*1i pH no^tl V R." ThAriTKiifo^i, zv*»n*č-nfk BCatevf LovTf-nčiČ pr~ pošti v EM^ii rvarnčnik PeteT Strne pri pošti TrbO"He TT   JLirnji**"**' Tvjui Jančar pri 10. terenski sekciji v MežL
— Iz državne fntffhe. V rfrorpprn' P*v£b' so iwx-»kofr»ni blflsmjnf^n^ka FranJ*i*ka Bre-sovnik. strojevodja Fran Novak tn ofici-jal Ivan Lužnr v LHihM«nl j^m^cn je pristan inž. Pavle Ctzerj od oddelka za gralenfe ?,pTo-«>ie pri prom«tiio«n m'nistr-stvu k T\r. sekciji za vzrirlevanje proge v ltar;boru. |
— Knotnn dr{Fa\-na trošarina na Vino in žj-anjo. Ministrski svet je sprejel uredbo o spremembah In dctpolnit\*ah zakona o državni tro<5ar nI in ta sklep 1e bil obiav-Ijen včeraj v ^Službenlh no^nahe. Uredba je stopi'a v veljavo z včera/lsnUm dnem. V3e dosedanje banovinske trošarine na vino ln žganje so odpravi-ene in uvedena je enotna drzavrir. tro*cr:na In «*"-eer na vino 1 din od Htra. o- Hnr ^.-».fi 3 din od iitra, na Šaj-npanjec 10 din, na žganje pa 10 din od hektolitrske stopnje alkohola. Državna trešar na od vina in žganja se plača, ko se prične isto točiti Plača, jo prevzemnik odnosno kupec, ki mora takoj prijavili vsaJt sprejem vina ali Iganja najbižnjemu oddelku f nančne kontrole. Proizvajalci vina in žganja, ki se ne pečajo s trgovino z alkoholnimi pijačami (kmetje, vino^radn ki) lahko proizvajajo za domačo porabo vino in žganje ▼ neomejenih koJićinah brez vsake predhodne prijave In brez plačevanja državne trošarine. 1. januarja se popišejo vse zaloge vina in žganja pri vseh proizvajalcih, ki se pečajo s trgovino ali pridelovanjem in tudi pri vseh trgovcih in v vseh točilnicah vina :n žganja. Od vseh pop;sanih zalog je treba plačati predpisano trošarino. Pri proizvajalcih vin in žganja (pri kmetovalcih), ki se ae pečajo s trgov no teh pijač, bo pop sano vino in žgance potem ko bo popisano pri trgovcih in po to- I Cilnicah. Od teh zalog ne bo treba plačat, trošarine.
•— Razpisana ^užbn banovi nekega ce- ■ starja. Banska uprava razpisuje pri okraj- J nem cestnem odboru v Celju službeno me- ! Sto banovinskega cestarja in sicer za pro-
«0 na banovinski cest; II. reda st. 281 Sv. t ban—Lesično—Podsreda od km 0.00 do km 7.379. Prošnje je treba vložiti najkas- I neje do 25. t. m. pri okrajnem cestnem i Odboru v Celju.
— Srečno in veselo novo   l^to želimo vsem prijateljem in znancem, posebno pa dekletom serm&ke fare rojaki zaposleni pri tvrdki Kress v Mtinchenu (Nemčija): Jak-ie Jože (Kot), Bulic Štefan  (Maiine) Si- ; monič Alojz (Pod reber), Sale j Franc (Ce- I Ije). Stojnic Martin (Lokvica), Skala Ci-rfl   (Krvavčji  vrh),  Cerne  Mat ja (Kal), Kocjan Anton (Novo me3to), Pečarič Janko  (Curile).    Stefanič  Anton (Draščl) Videti* Matija (Dol). Ml ko Hrnjak (Braa- j ljevica).   Košir  Anton   (Je-sence), Kobe Ivan   (Stari  trg),  Plut  Anton, mehanik (Dol), Demšar Ivan (Skofja Loka).
■■■■■M^i^SBHIBHHHHIBBMMBtfHMBKH
— Is ▼ojaiko skilbo. Napredoval j« v čin
podpolkovnika sanitetni major g. dr. Ran-kovic Mirko, Sef k rurgičnega oddelka vojaške bolnišnice v Ljubljani. V čin kapetana 1. razreda sanitetni kapetan 2. razreda g. dr. Brezigar Danilo v Ljubljani.
— Iz »Službenega lt*t»«. >službeni Ust kr. banske uprave dr^.ike banov ne« Št. 104. z dne 30. decembra objavlja uredbo o državni mobilizaciji, navodila vsem občinam m prisilnim združbam trgovcev ln obrtn kov ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij), prodajne cene ben-cinske mešanice, odločbo o ustanovitvi posvetovalnega odbora za rejo malih živali, razglas o odobr t vi novega tržnega reda mariborske mestne občine in razne objave iz »Službenih no vin«.
— »Pšenični davek« Slovenije. p0 ras-pravi ing. L. Prczlja posnemamo, da Slovenija plača na leto 80 mil jonov več za žito zaradi intervencijske žitne politike. Ko bi Prizad ne vzdrževal a posredovanjem tako visok h cen pšenici, tat Slovenija lahko kupovala cenejše žito na svetovnih tržiščih. Prizad pa ni bil ustanovljen zato, da bi vzdrževal cene domače pšenice nad svetovno pariteto, temveč, da b: deloval za izboljšanje kvalitete izvoza žitaric in vplival na njihovo standardizacijo. Poraba plenice v vsej državi znaša
I na leto povprečno 80.000 vagonov in Ce plačamo 70 din več za stot pšenice nad pariteto, so konzumenti obremenjeni s r>osehnim >pšenlčnlm davkom« na leto za 560 milijonov din. Ta denar pa gre v žepe žitnih magnatov. V Sloveniji znaša na leto žitni pr manjkljaj 10.000 vagonov. Zanimivo je da je naš kmet lani spomladi kupoval pšenico za 230 din mq, avgusta jo je pa prodajal po 130 din. Slovenija bi •ahk j pridelovala več pšen ce, zato bi pa bilo treba porabiti mnogo več umetnih gcoiil kakor doslej. Zanimivo je, da od 10 000 vagonov umetnih gnojil porabimo doma samo 200 vagonov, ostanek pa izvažamo. Ce b rabili umetna gnojjla za povečanje pridelka pšenice, bi imeli tudi pri sedanjih cenah še vedno dobiček. — Potrebno bi pa tudi bilo. da b; si naša večja mesta zgradila žitne silose. V Ljubljani porabimo na meaec okrog 250 vagonov pSenice. Mestne uprave naj bi takoj po žetvi nakupile prmerce količine pšenice za vse leto. — O vsem tem bi bilo treba resno razpravljati ter ukrepati posebno zdaj. ko smo zelo prizadeti še zaradi draginje.
— Invalidko vpra&anje bo kmalu rc&iv no. v nedeljo dopoldne je »prejel minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. budisavljevič v Zagrebu zastopnike Zveze invalidov banovine Hrvatske. Zastopnik^ invalidov so ministru v daljšem razgovoru pojasnili zakaj je  potrebna izprememba sedanje  uredbe o vojnih invalidih, zlast glede    organizacije    invalidskih  sodišč  in j narodnoga inval dskega fonda. Minister je j ustregel želji zastopnikov invalidov, da sa \
skliče v kratkem anketa, na kateri bodo precizirane tiste točke Invalidske uredbe, k. jih je nujno treba izpremeniti. Tako bo ^nvaT'ds'ro    vrvašnni?   rešeno  v  zadovolj- i stvo vieh invalidov.
— TrgovinSld m»nlst«»r o naši trgovinski  politiKl. Tigovinski  minister  dr. An-dres je dal v začetku novega leta še eno j izjavo o naši trgovinski politiki. Dejal je j med drugim, da je njena naloga zagoto- | viti na eni stran, domačim tržiščem nemoteno zalaganje z vsemi gospodarskimi potrebščinami na drugi strani pa zagotoviti plaa ranje naš:h     pridelkov,  na inozemskih tržiščih kolikor jih moremo izvoziti in sicer tako. da bo to najbolje odgo- f varjalo gospodarsk m    interesom države same in najširših slojev njenega prebivalstva. V ta namen je vlada sklenila celo vrsto ukrepov gospoJarskega  značaja, ki urejujejo na eni strani   promet v državi sami, na drugi strani pa   z~r»enjavo blagn z inozemstvom.  Novi položaj, ki je nastal z vojno, je zahteval tudi revizijo nekaterih raših trgovinsk h pogodb in plačilnih aranžmajev s tujimi državami. Pogajanja z Anglijo ln Francijo so bila te dni zaključena. V resoru trgovinskega m nistr- i stva je pripravljeno vse za reorganizacije ustanov, ki vodijo našo zunanjo trgovino. \
— Mraz popuftča. Zadnje dni smo se že tako navad li na mraz. da se nam je davi zdelo mnogo toplejše, čeprav je bilo se vedno okrog —12 mraza. Nekateri znaki so kazali že v nedeljo, da bo postalo kmalu toplejše in po napovedih nekaterih izkušenih poznavalcev vremena bi moral čez tri dni (po nedelj:) nastop1 ti jug. V resnici se je ponoči pooblačilo in ker se dopoldne ni več zjasnilo, smemo pričakovati, da bo m raz se bolj popustil. To nam napovedujejo tud. vremenske postaje. Lani osorej je nastopil nenadno močan fOKL ki je v nekaj dneh pobral ves sneg. Zdaj pa bomo moreta dobili še porcijo snega.
— Dclnfške družbe v Slovrnljt in nj'h^-va rentabilnost. y SI oven ji je bilo zadnja leta med 741 In^u^rljskimi podjetji 137 delniških družb. 135 z omejeno znvezo. 57 delnuVuh družb z glavnico 561.179.000 din je imelo skupno 50.696 962 d'n čistega dobička. 9 družb je za 'zkazalo izc-nbo 1 mi-li>onn 542 06 3 iin 1. 1937. L. 19?3 so se povečali dobiokl družb, a pri družbah so na-
rasle tudi izgube. Tako je 41 družb s glavnico 523,799.000 din Izkazalo 66.271 125 dinarjev č* stega, dobička 16 družb z glavnico 46,050.000 din pa 9,009.113 din izgube. Manjkajo Se podatki od S družb, ki imajo glavnico 5. 539.800 dm. Skupno je obratni kapital vseh družb znašal 1. 1937 569.013.800 din. predlanskim pa 574 388.800 d*n. l. 1937 je delilo dividende 22 družb (z glavnico 844.874 000 din); dividende so znašale 270.201.800 dm. L. 1938 je pa delilo dividende 27 družb (z glavnico 49P mmjonov 749 rvw> rHn) In ^splačala so 42 milijonov 412 657 Ctn.
— Obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. Finančni min ster je določil nocrt c amortizaciji 3*» 0 obvezne  za likvidacijo kmečkih    dolgov    za    proračunsko leto 1939-40. Načrt obsega med drugim podat ke o številu -zdznih obveznic. Do 15. decembra 1939. je bfio izdanih 027.493 obveznic    v    skupnem nominalnem znesku 408,000.000 din. To pomeni, da je bUo oc 15. decembra 1939. do 15. decembra 19P' izdanih se 213.675 obveznic  v nominaln vrednosti  151,888.700 din. Skupni znesel« dolga po 3 odstotnih obvezne ah se ni definitivno dotočen. Po omenjenem načrtu oddelek za državne dolgove zaenkrat zavaroval em'sijo obveznic v znesku 600 m li jonov din norninaJe. Obveznic je 1,100.000 od teh bo 800.000 po 100 din nomnali 160 UeoC po 500 din, 90 tisoč po 1.000 < 3 tlaoc po 5.000 din in 20 tsoč po lO.OOi din. Stanje stvarnega državnega dolga p teh obveznicah je znašalo na dan 17. decembra 1939. 358.119.600 din, ker je bil' doslej izdanih   408.019.000 amortiziranih okrog 50 000.000 cin nom nale.
«— La£ko dobi tovarno lesne vofne, V Laškem bo ustanovilo znano podjetje, k ima že v Celju tovatmo enake vrste, tovarno lesne volne. Kupdc je že zemljišče od trgovca Etebache: ja. Po^jeMe bo de! naprav prepeljalo iz Celja v Laško.
-— Uredba o odpisu davčnih zaostankov In Kazni. V »Službenih Nov'nah< je bila objavljena uredba, ki pooblašča f nan*ne^ minJatra, da lahiko odpiše davčnim zavezancem  na poilogi oo-se-Hrih  prošenj za ostanke na račun davkov, taks in k-za davčne in taksne pi-estupke v   1. 1937 če se izkaže, da bi izterjatev teh zaostankov pomen la gospodarsko propast dolžnikov. Z odplačili pa-edlanakLm ln lani st zmanjšuje dolg v teb letih,  vplačila na to vsoto zadolžitve pa gredo na račun dolga prejšnji hlet. — Prošnje za odpis za-oeUuikov,  odnosno  kazni  je   treba vložit v treh mesecih od dne objave uredbe. Navodila za izvajanje te uredbe bo predpisal fnančni minister 8 pravilnikom.
— N°vo   postajno    poslopje  v Otočnh. Oteče na Gorenjske mcVvbe novo postajno poslopje, ki bo precej večje od starega ter j bo   melo tudi  veliko  čakaJnico,  primerne I za postajo v tujslko prometnem kraju. De ; k) bo končano že spomladi.
— podaljšanje  trgovinske   p°godbe   r , Madžarsko.  Zunanje  ministrstvo  objavlja j v t Slvi2?y?nih nlovinah«, da je trjrovtnFfra pogo-cTba med  Jugc-slavljo  In Madžarsko, irkier.jena  17. decembra 1936.. ki je njen rok potekel 31. decembra 1939, podaljšana ; do marca 1940.
— potres v Dubiovn'ku. Včeraj zrutro I so čutili v Dubrovniku precej mo*an, pa kjatek potres, ftkode ni povzročil s~ se ga ljudje ze^o prcs-iai^i. Po planinah okrog Dubrovnika je zoarfcdel sne^ in sicer precej globoko v dolino.
— Zmrznila je. Delavci v premogovniku v Sušici legla v snesr. saspala — in se nI ne zneske na zaostali mezd!. V črneličevi gostilni so se nekoliko pozabavali In pri marsikaterem je bila mera višja, nego je treba. 301etna Ančka žrddaričeva menda n' poznala posledic preveč zavžitega trsnega soka. zapustila je družbo rudarjev v mraku, pa je na poti proti svojemu stanovanju v Sučici legla v sneg, zaspala — in se ni več prebudila. V nedeljo zjutraj so jo našli mrtvo.
_ Vreme. Vremenska napoved prav!, da
bo precej stalno deloma oblačno vreme, mraz popušča. Včeraj Je znašala najv'ft'a temperatura v Splitu, Kumroru ln Dubrovniku 5 na Rabu 4, na Visu 2, v Mariboru i i Zcsrebu —1. v Beogradu —3, v Ljubljani —3.8. v Sarajevu —7 Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.S tem-per*tii»*a je znašala —12.5, na aerodromu —17.2 C.
VSI, PRAV VSI si morate v novem letu privoščiti užitek ter ^ -
videti in slišati   najnovejši   pevski in glasbeni velefllm 96sv6fl3fS3
kraljice petja jcaaictt© Mac Dooaldj li U beZtli
KINO UNION — tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21.15 uri •
I
SAMO SE DANES IN JUTRI ob 16., 19. ln 21 uri        KINO SLOGA, teL 27-80
DVA ŠALJI V CA NA PLANINAH
STAN LAUREL ln OLIVER HARDY v najveselejši muzikalni komediji
I
isf
HOTEL SACHER
Willy Birgel — Sybi'le Schmitz Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Dunajski velefilm o razpadu Avstro-^jrske monarhije.
KINO MATICA — telef. 31-Z4
■■sMsssBsMSMsaaaasaBBSMsBBsMSMBsmsBi »>■
— Zasledovan morilec Varnostne oblasti zasledujejo Djura Alirkoviča delavca z Kom ca. Mirković je pred dnevi vlomi / trgov no Vranešič in drug v Sun ji ter jdnesel iz blagajne 68 000 din in 40 dolarjev. Mož je oblečen navadno precej ele-
antno in ima siguren nastop. Isda.a se ad za Mirka Djur ca ali Roksandiča. Mir-<ovič je. kakor vse kaže, pobegnil nekam /  Slovenijo   kjer ima svojo prijateljico.
— Pogrešana, feest dese tlet na Frančiška Strazlšar iz Strukljeve vasi pri Sv. V du
,;e odšla že 3. decembra lani od doma proti lakltni in se ni več vrnila v domačo vas Pogresanka je božjastna, zato ni zklju-'eno, da se ji je pripetila nesreča in da je kje padla v vodo. Stražišarjeva je sre:ln*e »stave, svetlih las in je imela pri odho-lu na sebi črno obleko in s vo ruto.
— Nesreče. Na klavnici si je snoči po lesreči prerezal žile na lev roki 391etni delavec France J. Ponesrečenca, ki je iz-rubil veliko kivt, so morali p^epel ati v >olnico. V Crni vasi je nek kolesar podrl u31etnega delavca Franca Branclja in ga težje poškodoval na glavi ter po životu.— V bolnico so prepeljali snoči tudi 61etno posestnikovo hčerko Jožico Tomšič iz Zr Slivnice. Deklici se je pri peči vnela ob !eka, da se je opekla po desni nogi in po 2 votu.
— V katerem letu je b*! rojen? v beo
gradski  porodnišnici je žena nekega mlekarja  porodila otroka točno  o  polnoč v noči od nedelje na ponede'jek. Celo zArrzv niki ne vedo, v katerem letu je bil otrok rojen.
Iz L!
Nogavice rokavice KAKNICMlh Nebotičnik.
—lj Spl°šna bolnica je bila isti! v«€ letr prenapO|ujena.   Razmere  v  splo&tvi bolnic ?e tudi lani niso izboljšale, navzlic oblju bosn ln intervenejam. Domala vsi oddelk 3o bili ves čas prenapolnjeni, zlasti hude pa je  bilo na  k'rurgčnem oddelku   ki je imel največ bolnikov. Ljudje so ležali n<^ hodnikih na nosilnicah in drugih zn^iln V ležrščih   ter   pc   tiPje   na   dveh posteljah Pkupnc je bilo lani spreietfh v bolnici ? tisoč 500 bom kov za 30^1 več k ko-pt^ • nji^kim   Od teh se 1'h je zdravilo 17.30c aa kixurgičnem odelku.
V KAVARNO ^STRITAR«
,ie dospela nova damska kapela s harmom-kašom  Petitom ter odlično pevko Barko. Danes v torek vso noč odprto!
—Tj Rezervne oficirje ln vse °nc hl^nr
c^sestni^e. ki se wnimio za predavanj? Protiletalska  zaščita  z org^rvsracjslcgn •ra\-nega in ffnsnonefra vidika«, ki ga bc im*cl g. dr.  Fran Ogrbi, v'ig-il  svetnik k: bonske uprave, vabimo, da se ga polno" vilPO udeleže v pot°k 5 t. m. ob '20. v dvo -ani iTdmž^nla jntfyosfovensJcfli Inaenjsrjsv m  arhitektov  v   Zvearfi   TT. n?d^^4f Uprava oo^o-'b^ra    Udnižcnja rezervnih ofic rje v v Ljubljani.
—11 Ob z*klf*ičitvi razstave umetnostnega kluba LADE. Razstava umetnostnega kluba Lade. ki je privabila tudi o božičnih praznikih lepo število Ljubljančanov v nrostore Jfiknni^cv^ga paviljona, je bila 26. decembra 1929. zvečer zaključena Splošna zadovo'jnost s prvo večjo prireditvijo oživljene Lade se zrcali med dru-
gim tudi v tem. da so bili razprodani vsi Katalogi. Vseh obiskovalcev je bilo vštevši ijake 1135. vsekakor lepo število Ea sedanje čase. Člani Lade bodo z velikim optimizmom nadaljevali svojo akcijo za oživ-ljenje vseh štirih »Lad« in s tem za organizacijo velikih jugoslovanskih razstav v naših glavnih mestih od Sofije do Ljubljane.
—lj Opozorila davčne uprave. Ljubljanska da.čna uprava opozarja delodajalce v Ljubljani, da si morajo priskrbeti najpo-neje do 31. t. m. davčne karte za služinead. Kdor bi ne Imel davčne karte ali pa bi si jo nabavil po tem roku. bo moral plačati kazen v petkratnem inesKu rednega davka. Karte prodaja davčna uprava v Ljubljani, Vodnikov trg 5, soba št. 14, II nadstropje. — Vsi delodajalci pa, ki plačujejo usluA-benski da.ek. naj v tem mescu prSdloAi pristejni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenske-ra davka  za leto  19J9   Če bi lega ne st rili, bodo kaznovani po določilih zakona o n:pcxsrednih davkih.   — Davčni zavezanci morajo vložiti napovedi za pri-dobnino. davek na poslovni promet  in za rentnino  na  posebnem  tiskanem obrazcu do  konca tega  mesca.   Napovedi morajo vložiti davčni zavezanci ki plačujejo davek na pos'o.ni promet, bodisi  kot pavši' s i ali kot knjl afii   Tako Imenovani knjierail morajo vložiti letne piijave ter napovedati poslovni promet lanskega leta. Kdor bj napovedi ne vlo.'.il v roku d i konca tega mesca, bo plrčul kazen 3 % odmerjenega osnov« nega davka, 10 % pa. če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v reku 8 dni.  — Podrobna navodila so razvidna iz pozivov na uradni   deski   mostnega   poglavarstva in Javćne uprave.
— lj   Rpzoivno  oficirje  pozivamo,  da ss -,>lnse v torek 2. ali v petek 5 januarji 1940 od 17.  do 19.  v  društveni sobi pododbora Ud oženja    rezervnih    oficirjev — Zvezda j II. n«d>'tiopje. — K ni trg,
kjer se jim bo sporočil8 važna naredba komande  dravske  dvizijake oblasti. Pod->dbor Ljubljana. —lj Upokojeno učiteljevo Ima svoj dru-
*• u«m sestanek vsak prvi ČeUtek v mesecu ob 16  pri Novem svetu — Prešernova soba. ViHjoni vsi stanovski tovariš ln to-an£ice.
—lj Ve.Mkf prodpu«trii p'em Sokola TT s« vrši v soboto 6 januarja v Kazini kamor so vabljeni vsi plesa željni pa tudi drugi, ki so radi dobre volje. Sodeluje vojaški '»raširi, s č ir.e»r bo gotovo vsem ustreženo. Ne porabite torej, to soboto!
—lj Udruženje fugoslovenalllli murl軫lh ;mto«a (U.fMA) sporoča da 1e od 1 januarja niegova poslovalnica za LJubljano In s^eze v bivši ljubljanski oblasti v Ljubljani   Resljeva cesta 13-1.   tel   20-74   3—n
—lj Ukradena kole«a. Izpred »Da dama« je nekdo odpeljal Francu Habi^u 16C0 din vredno kolo neznane znamke. Ko'o je imelo tov. st. 1.054.216 tn le sivo pleskano. Izpred Stritar eve kavarne na Vidov danski cesti je bilo ukradeno 1000 d n vredno kolo znamke >D!amant«, ooremHeno z d;namo svetilko in vi.šnievo pleškano, Josipu Simon*iču. — Josip CSor-SiC pa je prijavil da mu je tat odpeljal 600 din vredno že nekol ko ob1 ah\ieno kolo znamke »Stvrla« iz veže neke gostilne na Tvrševi cesti.
SoHoll! Psjse&tlite ln podni' trakte Softolshl Mno v ŠlšUl !
Vsem cenjanlm
fnuIfAiTt, da sem prevzel restavracijo Uavamj KER5IČ, FranUopansha ulica 1 cd g. Oset, solastnice DAJ DAMA, z nov 'm letom
Potrudil se bom voditi obrat na tem vHffro Prvovrstna domača hrana, Izbrana vdnn pivo. kava, čaj bodo vedno najboljše kvalitete in po namlžjth. vsakomur dostopnih cenah. Dvorana separi. ne klubske sobe družbam ln društvom vedno na razpolago, v poletju pa lep senčnat vrt.*— Odpito do 2. ponoči. - Post*jaH#č . . aja pred nišo štev. 1. — Abonenti se sprejemajo.
SREČNO %'OVO T/PJTO 101 f> *ell vite»>i rnsnc--   In f»f*9jeni
MAJCEtt MILAN, restavrater
TELEFON 21-58
rt.
NAJI.EPŠE BOŽIČNO DARILO
Ravnen! ZGODBE BREZ GROZE Klabond! PJOTR ■ RASPUTIN Ravljen; ČRNA VOJNA Thomnson: SIVKO
Malerieva: RUDARSKA BALADA
r* WJ
MALI OGLA
beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseds Din l^—.
davek posebej>
£a pfstnene odgovore eierle ma»ih og'asov le treba priložiti znamko. — t'opustov za male o^iase oe priznamo.
Broširana knjiga stane 10.«- din.
Vezana knjiga stane IS.— din.
ZALOŽBA »CESTAc
LJUBLJANA  —  asAfUlVA dL t
raz no
Seseda 50 par laveS posebej j     Najmanj A) zneees s.— Din,
Male oglasa
>
| »Slov. Narod«
•prejema opre rs đo S. ore dopoldne
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite prt
P R C S K E R j      Sv. Petra cesta 14.
mm
momiiKA
OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v
MEDARNI
Ljubljana, židovska ul. 6  2. L.
Tapetniškega vajenca
sprejme takoj rt. 3ever, Ljub-Ijana, Marijin trg 2. ZAJ
POUK
Beaeua oi> pai   lavtK po.-*oej NaimantAi ene.»ek     - Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od xhl. do 8. in od V28. do 9. zvečer. Pouk tudi  po diktatu. Tečaji
od 1 do 4. mesece. Novi tečaji se prično 8. januarja. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnima! Vpisovanje dnevno do b ure zvečer Christofov učni zavori. Ljubljana. Domobranska c 15. tel. St. 48-43. 3044
Beseda 50 par  davek posebej). NajinanjS« ine*eK S.-- Dux
^PREMOG
S\ KOKS - DEVA
nudi
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem s novim letom o t v o r i 1
nov blU v Marlbsm
Valvazorjeva ulica 30 (v palači dr. Sedaja)
Vedno bom mogel nuditi sveže zakuske ln pristna, prvovrstna vina. Zato se za obilen oblak priporočam.
L. Komun
gtev. ]
»SLOVENSKI NAROD«
torek. S. Januarja 1940
Stran 5
Ali bo Ljubljana kdaj milijonsko mesto?
Zanimivo je, da se dotok podeželskega prebivalstva v naše mesto zadaja leta ostavlja
Ljubljana, 23. decembra
Razvoj nase prestolnice nam je vsem Slovencem še posebno pri srcu in zato se tudi včasih, zJasti, ko se nam bude skrbi ra naše mesto v sedanjosti, vprašujemo, kakšna bodočnost se obeta Ljubljani. Majhen narod smo in ni čuda, če se nam pogosto oglasa občutek manjvrednosti ter si podzavestno želimo   da bi postali močnejši  ter pomembnejši,  da bi se razraščala tudi naša mesta kakor 82 prestolnice velikih   narodov.   Spričo   naglega razvoja mest po svetu in tudi pri nas, marsikdo tudi sklopa  da  bodo mesta napredovala nezairžano vedno ter da bo njih razvoj še hitre.ši od leta do leta sorazmerno s pospešenim spl^šn m ritmom življenja. AH čaka tudi Ljubljano velika bodočnost? Aid se naše mesto lahko še razširi ne le po svojem zunanjem obsegu, temveč tudi po številu prebivalstva v pravo velemesto?
>M£STA NISO NASTAJALA
PO NAKLJUČJU«
Mesta niso nikdar nastajala le po srečnem naključju na nekem določenem kraju. Za njihov razvoj so morali biti dani pogoji. Sicer poznamo iz zgodovine mest tudi primere, da so ustanovitelji naselij kiatko malo določili, kje nai bo novo mesto, to se pravi, da so zavestno izbrali prosior za razvoj velikega kraja (to velja za neka nova mesta v Zvezi sovjetskih republik). Tam pa. kjer so nastajala mesta iz majhnih naselij že pred stoletji, ne da bi tedaj kdo slutil, da se bodo razvila tako. kakršna so zdaj, kjer se je torej zdel k:v«j »izbran« po naključju, so bili vendar can; posebni pogoji za razvoj mesta, če-pr.:. smo jih spoznah šele dandanes. Seveda so se pa pogoji nastanka in razvoja mest sprem njali v dobah kakor so se spreminjale splošne socialne, kulturne in gospodarske razmere.
VPRAŠANJE   NASTANKA LJUBLJANE
Da bi bo'je razumeli razvoj mest v sedanjosti in bodočnosti bi se morali poglobiti v vprašanje kako so mesta nastajala v preteklosti. V našem primeru bi se morali predvsem pozanimati za nastanek Ljubljane Kaj je odlikovalo kraj ob seča njem Gradu da se je tu razvil Stari trs: m v bi zini pozneje Novi trg ter upravno posvetno in cerkveno središče? V po-diobnosti raziskav zgodovinarjev, geografov in sociologov razvoju naselij se ne moremo spuščati. Pač pa naj zavrnemo zmoto, da se je Ljubi iana razvila iz rimske naselbine Emone. Najstarejši del Ljubljane je nastal ločen od kraja, kjer je stalo. Em"ina. začel se je tud- razvijati potem ko ->e zdavnaj ni bilo rimske naselbine I • o je značilno, da Stari trg ni nastal ob rimski cesti. Ustanovitelji Ljub-liane torej niso iskali zavetja za star m emonskim obzidjem, temveč so so ga celo - II Da je pa nastala Ljubljana v bližin : a je Emone vendar ni povsem brez pomena, Ne le pri mnogih slovenskih vet -i h krajin temveč pri večjih mestm sploh spre»id:mo, da imajo po svoji legi nekrtj skupnega; razprostirajo se v večjih dolinah ali kotlinah, v središču pokrajine ali na prehodu, stični točki več pokrajin (gorate in nižinske, hribovite in dolinske). To velja za Ljubljano, Celje, iiaribrr, Ptuj itd. Kraj ob Gradu in Ljub-J^aji ci je bil naravno središče večje pokrajine. To so sprevideli Rimljani ln za njimi tudi naši predniki.
IZVOR IMENA NASE PRESTOLNICE
Nekateri domnevajo (dr. J. Rus. »Organske osnove Ljubljanskega mesta«, Geograf sk: vestnik 19S8), da se je Ljubljana začela razraščati v svoji prvi dobi, ker je bila zbiral šče večjih množic iz nekega posebnega razloga, zaradi neke ljudske or-ganizac"je. Ta organizacija bi naj bila slovenska župa. Sicer ni mogoče dokazati, da so kdaj obstojale na Slovenskem župe, vendar mnogi raziskovalci soglašajo, da je velika verjetnost obstoja žuip. Da Je c:   ;    •'. . . z v. pa, najbrž kaže po
dr. Rusovem mnenju že samo ime našega mesta ki pomeni prvotno v množini Ljubljane p:ovivaloe kraja Ljuba. I>r. P. Skok dokazuje, da je pripona — jane pra-slovanska ter da je z njo sestavljena večina Imen star h slovanskih plemen, zlasti pri sedapiih Rusih in Cehih. Pri Ljubljani je pa deblo Je starejše od pripone in po mnenju prof. Ramovša »Ljub« ni najbrž slovanskega izvora, temveč so ga Slovenci povzeli verjetno od prejšej h prebivalcev kraja. Zdi se. da je ime LJubljane prvotno pomenilo prebivalce ljubljanske župe, kraj sam se je pa imenoval trg, pozneje, ko sta bila dva trga, Stari trg.
PRIVLAČNOST GRAJSKEGA HRIBA
Posebno prednost je nudil v tistih časih
kraju hrib. sedanji Grad. že v ilirskih časih je bil pribežališče ljudd ob sovražnih napa.iih. Razne Izkopanine dokazujejo, da so imeli Rimljani na Gradu utrjeno vojaško opazoval šće. Tudi Slovenci so pozneje znali ceniti hrib. Stari Slovani so postojanke  na vzvišenih  legah navadno ogra-
dili (v slovenščini je se Živa beseda ograd) in imenovali so j h gorod, grad. Arheologi so odkrili takšne »gradove« skoraj povsod, kjer so kdaj prebivah Slovani. Ob vznožju sedanjega Gradu je bilo zbirališče prebivalstva, med tem ko hrib sam ni bil naseljen; tja se je preb valstvo zateklo le po potrebi, ko je bilo na hribu tabor šče. Grad sam pa je bil sezidan šele v fevdalnih časih. Ljubljanski grad Je omenjen v listinah prvič 1. 1256 in tedaj je bil že glavni grad, na čelu sedmh podrejenih gradov kot čast rum capitalum.
POGOJI ZA RAZVOJ MESTA
V NOVEJŠI ©OBI
Po tem nam postane nekoliko razumljive is i nastanek našega mesta. Sprevideli smo, da so morali biti tudi že v davnini dani posebni pogoj; za nastanek in razvoj mest. Toda, čeprav so dandanes pogoji za razvoj mest v marsičem drugačni kakor v starem in srednjem veku vendar je eden glavnih pogojev še vedno lega, ki se pač tudi v stoletjih ne spreminja. Dandanes sicer že prevsmerjamo reke, osušuiemo jezera, kopljemo prekope vrtamo gore itd., vendar še niso pogosti pr meri, da bi takšna poseganja v naravo bistveno spremenila večje pokrajine in vplivala na razvoj krajev. Ljubljana je se vedno upravno središče, a zdaj je njeno upravno področje nekoliko večje. Da je pa upravno središče, je treba predvsem pripisovati njeni legi, temu da je tudi prometno središče. Zato je tudi hkrati gospodarsko središče slovenskih pokrajin. Nedvomno je treba pripisovati predvsem temu hitrejši razvoj Slovenije, čeprav znatno okrnjene.
Za rast mesta pa ni dovolj le, da je upravno in gospodarsko središče. Vsak razvoj ima svoje meje ln je dan že vnaprej. Smemo pričakovati, da se bo Ljubljana še razvijala, a vedeti moramo da je njen razvoj odvisen od vel kosti upravnega področja ln njegovih splošnih gospodarskih razmer. Ne smemo pozabiti, da ima dravska banovina le okrog 1,200.000 prebivalcev. To se pravi, da bd vse nfeno prebivalstvo bilo komaj dovolj za mil jonsko mesto. Vedeti moramo tudi, da je velikost velikih mest večjih narodov prav tako odvisna od velikosti področij, ki teže k tem mestom m od gospodarske moči pokrajin ali držav, čigar središča so ta mesta. NI le naključje da sta največji mesti London in New Tork. saj sta prestolnici najbogatejših ln velikih držav.
LJUBLJANA NE MORE POSTATI
MNOGO VEČJA
Zato ne v'đtmo nobenih pogojev, Čeprav bi bila Ljubljana upravno središče vsega slovenskega ozemlja, da bi se slovenska prestolnica lahko razvila v mnogo večje mesto kakor je zdaj. Verjetno je, da bo Ljubljana kdaj imela desetino prebivalstva banovine, kar je pa tudi že dovolj, če naj ostane zdravo razmerje med številom mestnega in podeželskega prebivalstva, če bi se morda kdo s ki. cev al na to. da ima n. pr. Praga sedmino prebivalstva Češke in Moravske, pri tem ne sme pozabiti, da je bila sedanja Češka prestolnica glavno mesto države s 15 milijoni prebivalcev. Sedanje njeno upravno in gravitac jsko področje je pa znatno premajhno. Ce računamo, da se bo prebivalstvo naše banovine v doglednem času povečalo na 2 milijona, tedaj se bo Ljubljana lahko kvečjemu na 200.000. Prirastek prebivalstva v
Sloveniji znaša približno U na 1000 prebivalcev, kar pomeni, da se prebivalstvo pomnož. na leto približno za 13.200. Pri nespremenjenem naraščanju prebivalstva bo torej banovina štela 2 milijona prebivalcev šele čez dobrih 50 let! Ce bi pa prebivalstvo v sami Ljubljani naraščalo tako počasi, 11 na 1000 al: okrog 900 do K »00 prebivalcev na leto, bi se v isti dobi pomnožilo približno le na 140.000
DOTOK PODEŽELSKEGA
PREBIVALSTVA SE USTAVLJA
Vendar bd ae morda kdo še skliceval na to. da ae mestno prebivalstvo ne množi samo iz svoje srede, temveč, da je vedno tudi močen dotok podeželskega preb v a 1-stva. Podeželsko prebivalstvo se v resnici stalno prišel ju je v mesto, toda le v razmerju, kolikim priseljencem mesto lahko nudi zaslužek. Delavci se prišel ju je jo, Ce lim obrt in industrija nud.ta zaslužek, prav tako obrtniki in trgovci. V Ljubljani smo pa zaceli celo opažati, da jo zapuščajo številni delavci, ker so se zaceli ustavljat; industrijski obrati. Število trgovskih ln obrtnih obratov tudi več mnogo ne narašča. Zdi se, da je mestna sredotežna sila že precej izčrpana. Naša mesta ne morejo nuditi presežku delavnih moči s podeželja zaslužka, zato morajo naši delavci še vedno računati z izseljevanjem. Prav zaradi tega pa tudi ne smemo pričakovati, da se bo prebivalstvo nase banovine lahko ae precej pomnožilo, četudi bi narodova življenjska sila ***ta1a nedz-črpana.
Seveda bi razvoj Industrije lahko zelo mnogo pripomogel napredku slovenske prestolnice, a je vprašanje, če se bo industrija lahko kdaj tudi ob najugodnejših pogojih razvila v Ljubljani tako, da bi dobil doma zaslužek ves presežek prebivalstva ter da bi se izseljevanje lahko povsem ustavilo. Mnogo bolj ae pri nas in-dustr ja ne more razviti, vsaj pod sedanjimi pogoji ne. Domača poraba je kmalu pokrita, izvoz industrijskega blaga iz Slovenije je pa tudi zelo orne;jen. Nimamo tudi mnogo naravnega bogastva, razen premoga, ki ga je pa dovolj tudi v drugih pokraj nah države. Gozdno bogastvo pa že preveč izčrpavamo, tako da izaekamo več lesa kakor ga pri rase,
SLOVENIJA PREREVNA ZA
VELIKO MESTO
Pri hladni presoji lahko spoznamo, da za velik razvoj Ljubljane ni — in najbrž jih ne bo tudi v dogledni bodočnosti — pogojev. Ljubljana ne more postati milijonsko mesto in najbrž ne bo nikdar štela niti 500.000 prebivalcev. Vsa Slovenija Je prerevna, da bi se lahko v njenem središču razvilo veliko in bogato mesto. Nekateri misl jo, da se bo Ljubljana v prihodnjih desetletjih razrasla celo do Kranja in Kamnika, kar je pa zelo težko verjeti, saj je že zdaj njen obseg zelo ohlapen in je dolžina cest v primeri s številom prebivalstva prevelika Pomisliti je treba, da je obseg ljubljanske občine približno tako velik kakor teritorij Rima.
Ce se oa Ljubljana ne bo več mnogo povečala, s tem ni rečeno, da Je to kakšna posebna nesreča za Slovenijo. V resnici je število kmečkega prebivalstva glede na pasivnost kmetijstva preveliko, vendar v samem povečanju Ljubljane še ni rešitev socualnih vprašanj v Sloveniji.
ske tekme v Bohinju nov lep dokaz teleano-vzgojnega dela sokoJstva v narodu!
Sokolske pokrajinske smučarske tekme
£3 severozapađne župe bodo 6. in 7. januarja v Bohinju, za vse druge pa 20. in 21. januarja na Kopaoniku
Jesenice, 2. januarja. Že pred vojno so bili nekateri člani Sokola vneti smučarji, ki so poleg telovadbe gojili tudi smučanje. Vendar so bili to le redki pionirji, saj smučanje takrat še ni bilo tako razširjeno kakor danes. Po vojni je smučarstvo z vsakim letom vedno bolj
pridobivalo in se kmalu mogočno razmahnilo med našim prebivalstvom. Tudi sokolsko društva so uvidela koristi in lepoto te panoge zimskega športa ln mu posvetila posebno pozornost. Sokolstvo se Je pobrigalo, da se je smučarstvo v edinicah pravilno organiziralo. Pri tem pa je strogo pazilo, da ostane smučarstvo koristna panoga ln da ne preide v strast in pretiravanje, ki zdravju samo škodi, čeprav prinaša rekorde.
Smu čarstvu ▼ sokolstvu ni cilj rekor-derstvo. marveč zdrav in smiseln razvoj telesnih in duševnih sil. Sokolske smučarske tekme nimajo namena, postavljati novih znamk, marveč s tekmovanji vršiti propagando za to zdravo in lepo telesno-vzgojno panogo. Obenem pa naj tekmovanja goje smisel za vztrajnost, skupnost tn tovarištvo. Da bi tekmovanja Imela res samo telesno-vzgojni in propagandni dlj, je na soko^klh tekmah prepovedano dajati tekmovalcem kakršna koli darila, zve-
zana z vrednostjo, ampak se najboljšim izročajo le diploma.
Prve značajnejše sokolske smučarske tekme so bile III. smučarske tekme župe Kranj 1931. leta v Stražišču.
Prihodnjo zimo so bile že I. savezne smučarske tekme, na katerih to sodelovale tedaj samo tri slovenske župe, zato pa ae je v tem letu smučarstvo v sokolstvu silno razvilo in je bilo v 17 župan že 2000 smučarjev. Nato so se leto za letom vrstile razen številnih društvenih ln župnih tekem savezne tekme, na katerih je število stalno rastlo. V zimi 193637 je Štelo sokolstvo okrog 10.000 smučarjev s primernim številom tekmovalcev.
Razen navedenih tekem je prirejal Savez slovanskega sokolstva smučarske tekme, katerih so ae redno udeleževali naši in češkoslovaški sokolski smučarji, razen teh pa nekajkrat tudi poljski in bolgarski
Lansko zimo so bile zelo neugodne snežne razmere, zato so tudi nase savezne smučarske tekme odpadle. Letos pa Je Savez zaradi oddaljenosti mnogih žup razpisal dvoje pokrajinskih smučarskih tekem, katerih ene bodo za severozapađne župe v dneh 0. ln 7. januarja v Bohinju, za ostale župe pa 20. In 21. januarja na Kopaoniku. Po prijavah sodeč, bodo sokolske smučar-
Spomina Antona Vrviščarja
Metlika. 27. decembra Prav v času božičnega razpoloženja je vse Metličane, okoličane in mnoge znance v Beli Krajini globoko pretresla vest o nenadni smrti meščana m čevljarskega mojstra g. Antona Vrviščarja. Kdo bi si mislil, da zaide koščena žena prav za božič med vrste, kjer je dihal življenje mež najlepših let. Kloniti je moral pred neizprosnim zakonom narave, zadet od kapi, kot mučenik svojstvene bolezni.
Pokojni je bi! širom Bele Krajine znan kot blag, skromen in postrežljiv mož, zna-čajen in polten obrtnik, in je kot tak užival vse simpatije meščanov in ostalega prebivalstva. Posebno poznan je postal zaradi svoje izredne telesne obilnosti, saj je na teži beležil okrog 170 kg in je zaslovel kot telesno najtežji obrtnik v Beli Krajini. Mladostno močan je kljub telesni oviri do svoje smrti delal kakor mravlja in to največ v utrudljivem stoječem položaju. Pred leti, ko ga telesna teža Še n* to'iko ovirala, se je udejstvoval v agilni gasilski četi in je bil stalen obiskovalec narodno naprednih prireditev. Zadnjih deset let je bil prisiljen opustiti tudi to, ohranil pa je kijub temu zdrav humor do svoje prerane smrti.
Metličani so pokojniku priredili prav veličasten pogreb. Spremili so ga na zadnji poti vsi prijatelji, stanovski tovariši in znanci. V toplih besedah se je ob grobu poslovil od rajnega mestni župan in predsednik gas. čete g. Ivan Malešič, nakar je zemlja vzela v se zopet del neizprosnega davka človeških življenj. Spomin na Vrviščarja pa bo ostal v Metliki lep in trajen!
Cigan opeharil kmeta
Krško, 29. decembra Na sam božič popoldne se je pripetil v bližini Krškega dogodek, ki jasno kaže. Lako lahkoverno je naše ljudstvo, kateremu vsi opomini in nasveti nič ne pomagajo. Na Česnicah pri Leskovcu živi premožni kmet Mirt Janez, kateremu so bili všeč ci-ganovi konji. Sklenil je pregovoriti cigana, naj bi zamenjala konje, čeprav bi on še nekaj doplačal Cigan ni bil ravno nedovzeten za kupčijo in se je tako) spustil v pogajanja. Precej časa sta bara n rala. toda cigan vendar ni hotel popustiti od svojih pogojev, dokler mu ni Mirt pokazal 3300 din. Čim je cigan videl denar je koj popustil, pod pogojem da da M t t denar ra-koj njemu, on pa mu pripelje takoj naslednje jutro konje. Mirt je nekaj časa še razmišljal, končno pa je privolil in res izročil denar ciganu. Seveda je nastednjega jutra zaman čakal na konje Ogana ni bilo. še manj pa. da bi vsaj vrnil denar Končno je kmet le spoznal, da je opeharjen in je sleparja prijavil orožnikom.
Po opisu je cigan star okrog 35 do 40 let, nizke postave, suh, kozav po obrazu, na desni roki ima prst ukrivljen in kaže, da je zlomljen. Oblečen je bil v slabo obnošeno črno obleko in je hodil s ciganko. Ako bi kdo po tem opi6u mogel spoznati cigana, odnosno ga kje videl, naj ga zadrži  in hitro obvesti orožnike.
Kakor vse kaže, je denar že izgubljen, vendar pa upa Mirt, da bo vsaj konje dobil v zameno, ako jih premeteni cigan že ni prodal komu drugemu.
Iz Trbovelj
— Umiranje in krsti v Trbovljah. V zadnjih dveh tednih so umrli: Dolanc Jožef, upokojeni rudar, star 69 let. Pokojni je bil zaradi svoje značajnosti splošno priljubljen ter je bil še iz vrst stare rudarske garde, ki je slovela po izredni marljivosti in delazniožnosU. Njegova smrt je zbudila zlasti v rudarskih krogih iskreno sočustvovanje. Pešl Ana, delavka v steklarni 21 let, Sitrahovnlk Neža, roj. Zmrzlak, žena posestnika, stara 66 let, Hercog Barbara, vdova, 69 let, Fakin Marija, rojena Lesar, vdova, 77 let, Vovk Ana, delavka, 70 let, Florenini Franc, bivši gostilničar in posestnik v Trbovljah, 71 let, ki je b*3 posebno zaslužen za povzdlgo gostllničar-ske stroke v Trbovljah za časa svetovne vojne m v prvih povojnih letih, ko je na-čeloval trboveljski gostilnfčarski zadrugi, katero je unapredil v mnogem pogledu, Florjane Anton, 71 let. Prizadetim naše sožalje! — Krsti: Krščeni so bili Pestotnik Ljudmila, Zaman Dragica, Smod'4 Mehtilda, Naraglav Alojz. Narberger Marija, Košir Silvester, Klemen Marija, Kaj-tna Marica, in R.nhard Milka.
— Po božičnih praznikih, ki smo jTh Obhajali ▼ dolini in okoliških planinah ob krasnem suhem in ne prehladnem vremenu skoraj brez snežne odeje, je v sredo ves dan snež* 1o in kazalo je, da nam bodo težki zimski Oblaki v vsem izobilju na-treeli snega ter s tem obdarovali snega željno mladino, nič manj pa naše prijate-
lje zimskega sporta, kl so se za praznike nekoliko razočarani razgledovali po sledovih belih Ls vzdolž pobočij sv. Planine, Mrzlice in Kuma. Sedaj je zapao lo do 30 cm dobrega praiča na vseh treh trboveljskim vršacih in naši smučarji si b>-do brez skrbi opasal' svoje športno oroi-jo, da preizkusijo svojo umetnost po mili volji. Za Silvester je bilo prav živahno na naših planinskih postojankah n kot čujemo, se zlasti za Sv. Planino najavila vedno več gostov posebno iz hrvatskih krajev! Mrzl ca je bila tudi dobro obiskana. Glede mraza se naši prijatelji rune in ostre zime ne bodo prtoževali. da-s:ravno se je živo srebro tudi pri nas v zavarovani dolini stisnilo kar na 19 stopinj pod ničlo. Mlad* na se 9eveda že z vsom pravom poslužuje zimskih radosti ter ponekod postaja celo preobi€«tn3. Vse titooveljske ceste, zlasti one ki ♦odjo s pobočij v dolino, so izpremenjene v »n-kališča in drsal šča. Nikogar ni, da bi mladino opozoril na nevarnosti tak^a početja za promet zlasti tudi za pešce. Rudarji, ki hodijo ponoči po teh zamevn e-nih in jzglajenih poteh na delo in don-'ov, so v nevarnosti, da tapodrsnejo ln se težko poškodujejo. Oblast naj prepove smučanje, drsanje ln sankanje po cestah. h'š-nim posestnikom pa naj odredi, da pred svojimi h-Sami potrese jo poti in ceste s pepelom.
Tik Ljubljane srednji vek
Ljubljana, 30. decembra 1939.
Na Štefanovo sem bil na Lavrci. prijazni vasici tik prve postnje od dolenjskega kolodvora. Ko sem se zvečer vračil domov, sem videl, da je tudi ta vasica napeljala v svoje domove in hleve električno razsvetljavo. Nemalo sem se pa začudil, ko sem opazil, da edino javne zgradbe, zlasti šola ln železniška postaja nista preskrbljeni s to moderno napravo.
Ali je res občina tako revna, da ne zmore nekaj jurjev, da bi napeljali v šolo elektriko? Ali je morda učiteljstvu ln šolskim otrokom nevoščljiva, da jim ne privošči luči? Kje Je naprednost in prosvt-ljenost ?
Isto velja za postajo. Vsak potnik se čudi, kako je to nepraktično, biti dandp~~s brez električne razsvetljave Cas bi L* bil, da se temu napravi konec in da se žM^z-ntško ravnateljstvo pobrisra, da ne bo pred nosom Ljubljane vladala Se črna tema in srednji vek.
Z Jesenic
— Prenatrpani osebni vlaki. Vlaki, ki vozijo med Jesenicami m Bohinjsko B-strico, so skoraj vedno tako polni, da mora sleoraj tretjina potnikov stati. S temi vlaki se vozijo več/noma delavci, ki so zaposleni pri Kranjski industrijski družbi. Frekvenca je sedaj veliko večja kot v poletnih mesecih, ker se v zimski dobi delavci ne morejo voziti s kolesi. Ds'a ci prosijo ravnateljstvo državnih želeizni': v Ljubljani, da bi vsaki garnituri dodealo vsaj še en voz.
— Na pošti Jesenlce-Fužrae smo pred meseci dob.li tako zaželjeni telefon. S t"m je bilo strankam iz spodnjega konca mesta zelo ustreženo, ker so morale prej hoditi telefonirat na Jeseniško pošto. TV-ia s telefonom strankam ni kdove kaj pomagano, ker ni telefonske celice. Ke: so telefonska poročila večinoma zaupnega značaja, se stranke zelo nerade pokazuje jo telefona ki je montiran v veži, od-nosno v čakalnici, v kateri je vedno v >Č ljudi, ki prihajajo na pošto po opravkih, Skrajni čas je, da se na tej pošti, ki Ima Izredno vel k promet, čimprej na.pravi telefonska celica, da se bodo stramke tele-lefona v slučaju potrebe neženirano posluževale.
SPORT
— SmuSkJ tečaj v Skorji LoKl. Sedaj, ko imamo snega prav pred durmi zadosti, je tudi Tujskoprometno društvo v škofji Loki uvidelo, da lahko izrabi zimsko sezono. Prelep je smuški svet okolici škofje Loke, tako da bi bilo res škoda, če bi ostal neznan smučarskim krogom. V Skofji Loki in tamošnjih gostiščih je dovolj prostora, oskrba je pa prav poceni. Da bi gostje lahko izkoristili svoj zimski dopust pravilno, da bi se iahko seznanili s smoiško umetnostjo in z okolico Škofje Loke, je prevzel ag Ini učitelj g. Janko Sicherl vodstvo smuškega tečaja, ki bo trajal do 11. januarja. Vstop in izstop je mogoč vsak čas. — G. Sicherl je znan kot pionir smuškega sporta v škofjeloški okolici. Leta in leta je vadil Šolsko mladino vseh okoliških hr bov v smuškem sportu, pa bo prav gotovo tudi udeležencem sedanjega tečaja znal pripraviti prav vesele in užitka polne ure v snegu. Radi vseh podrobnosti se je obrniti na Tu'skopiometno društvo v škofji Loki. ki sprejema pnjave in preskrbi hrano in prenočišče.
RUAVEC VLADIMIR:
Pogled nazaj
Prva šolska naloga. Iz slovenščine.
Pouk se je namreč že pričeL Spet n.ine-vajo dnevi počasi... in posebno one urt med štirimi stenami se vlečejo po polževo. Vsenackoli sama znana lica, ki mi postajajo iz dneva v dan dolgoćasnejša. Le par repetentov. Sedijo v zadnjih klopeh in se držijo kot da so pojedli ne vem koliko učenosti . .. Vendar so mi povečini simpatični in sem jim to tudi povedal. »Simpatičen« je spVh odlična beseda, ki sem se jo naučil od naše gospodinje... Seve: Jezeršek mi ni simpatičen. Niti malo! Zna sicer napraviti »most« — da vam povem natančneje: vleže se na hrbet in se potem dvigne v zrak. ali samo s trebuhom, z rokama in nogama pa ostane na tleh... Da, to zna sijajno... ali mi kljub temu ni simpatičen! Strašno se mi Je zamerili
Na dan vseh mrtvih... Smešen naslov! Cud;m se gospodu učitelju, kje ga je neki zmogel!... Na dan vseh mrtvih... »Mrtvih« ie še posebej naglasil! Dvakrat kot da je bilo to potrebno! Že tako zadnjt čsse mnogo razmišljam o smrti, tudi pogreb sem doživel... in sedaj še »mrtvih«! Na dan vseh mrtvih, ph!
Vsi so sklonjeni nad zvezki. Štefan, ki ga je gospod učitelj posadil na mojo desnico . -
Da. tudi Štefan je repetent. pa mu človek ne bi prisodil! Res ne! Majhen je in
slaboten. Prepričan sem, da bi ga brez težave položil, Ce bi se Sla metat!... In tudi drugače! Sploh je edini repetent, ki ne sedi v oslovski klopi!
Pol strani, najmanj pol ima že popisane Štefan. — Jaz pa še vedno mencam peresnik med prsti... Saj Vem mnogo tega... čutim v možganih... na kraju jezika mi Je... Cisto, čisto na kraju! Le prvo besedo da bi imel... ali je nikakor ne morem najti! Čudno: kadar jo potrebuješ, je ni!... Le prvo besedo, pa bi šlo kakor namazano!!
Res: Štefan mi je izmed vseh najbolj simpatičen, čeprav se nikoli ne zasmeje in malo govori! Pravijo, da je bolan, pa ne verjamem. Tudi kašlje ne. In sploh: če bi bil jaz bolan, prav gotovo ne bi hodil v šolo!
Štefan Je zelo učen. Vse prav odgovori, kar je vprašan. Vse! Se nobenkrat ni pogrešil in ga gospod učitelj vsak dan pohvali! ... Le to mi noče v glavo, kako Je mogel postati repetent... Največ zna v razredu!
»Štefan !«
»Prosim?« — Štefan je vljuden. Za zrl se je vame s svojimi pametnimi, temno-rjavimi očmi.
»Reci mi...« »PsssstJc
•No, Štefan! Reci mi prosim prvo belo! Le prvo:!... Štefan, Štefan!«
»Psssst!«
»Poglej vame. Štefan!«
»Saj gledam! Kaj še hočeš?«
»Ali čisto vame poglej!... Tudi z desnim
očesom!«
»Mir!« — Gospod učitelj naju je opozoril
Hm! Čudno Je to s Štefanovimi očmi T Prisegel bi, da je gledal vame le z levim ... a z desnim gospoda učitelja Zares!
»Štefan? Poglej me še enkrat 1... Red mi Štefan, kako to napraviš?« »Nič ne napravim!«
»Tako rad bi se naučil, Štefani... No,
povej!« »Ali kaj?« »To, z očmi...?«
»Prirojeno mi ja... In mir ml daj! Pili
rajši!«
Piši!... Pili! ... Lahko je reči!. .. Ko pa ne najdem prve besede in je ne!... Saj sem bil na pokopališču... tudi mislim, da so Vsi sveti velik praznik, kajti je mama dan poprej spekla rozin ovo potico... in na trgu sem videl mnogo cvetja... toda če ne najdem prve besede... II
Skoda, da so Štefanu njegove oči prirojene! Ce mu ne bi bile... ali on nikoli ne laže! Vem, vem: smešno te vam zdi, da bi rad znal gledati z vsakim očesom v drugo smer... pa poslušajte poprej:
Oni dan. Jezeršek. Da nam bo pokazai nekaj zelo, zelo zanimivega in smešnega. Repetent, sem si dejal, ta zna!___
Najprej smo mu morali pretipati mišice. Jezersku. Strašno je močan, rečem vam! Prav gotovo bolj ko Edi z Joškom vred! Tudi brije se žel
Ce ima kdo pogum, nastaviti lice?
Nobeden?... Pač: Ogrizek! Oho!!
Jezeršek pa da zna čarati. Zamahnil bo z roko kar se da, bo klofuta obsedela — »obsedela«, Je rekel! — na licu... ali ne bo Ogrizka prav nič bolelo. .. Niti naj- j manj! Se čutil da ne bo!
Oho, oho!! Za čarovnije sem bil že od malega navdušen, pazljivo torej! In čisto od blizu I t
Jezeršek je delal najprej neke čudne kretnje pred Ogrizkovim obrazom ter si pri tem zagonetno mrmral v brado. Dasi sem napenjal ušesa, razumeti ga nisem mogel. Skoda!... Potem je krepko zamahnil ... in klofuta je »obsedela«. Na mojem licu! In samo zato, ker ne znam gledati v dve smeri! Štefanu se kaj takega ne bi moglo pripetiti!!... Ogrizek s* je namreč strahovito grohotal, pa Jezer-škove roke Še videl nisem.
Jezeršek: Ce je Ogrizka kaj zabolelo?
Ogrizek: Niti govora 1
Toda mene!... In sem v levo stran živo zardeli
Smeh.
Vse sumim, da sta bila zmenjena, dasi me gleda Ogrizek sila nedo?žno. Mu nič ne i verjamem! Mama pravi! Tiha voda globo- J
ko dere!... Kaj si morem: oba sta repe t en ta ...!
Maščevanje Je slađko! Da se Jezersku vsaj kolikor toliko oddolžim, sem ga »za ipecal«. In je postavil gospod učitelj v kot najprej njega, nato Se mene. Da bo koza cela in volk sit, je rekel. Konec ure sva si morala podati roke, toda sem nalašč gledal v tla. Sploh se mi je Jezeršek strašno zameril!
Na dan vseh mrtvih ... No! Ce bom kdaj učitelj, prisežem, da ne bom nikoli trpinčil ljudi s takimi nalogami!... In če, potem bom vedno napisal na tablo tudi prvo besedo! Prav gotovo!
Gospod učitelj me že čudno gleda Mama bi rekla da »pisano«.
Ce se mi nemara ne ljubi prijeti za pero?
»Ne.. to ne!. .. Ali prva beseda ...«
Naj prvo izpustim ter nadaljujem kar a drugo. Bom prvo pripisal kasneje!...
Gospod učitelj se sploh rad šali.
Hitro, hitro!... Samo Še pet minut da imam časa! Ah! — Oh!
Nekaj sem vendar napisal! Nekaj malega... ali ae nič ne bojim, kajti Je gospod učitelj že v začetku ure poudaril, da ima rad kratke naloge. Kratke in jedrnate! In moja je zares kratka...
(Se nadaljuje.)
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«
torek. X Januarja 1940
6tev. i
Kako je organizirana finska vojska
V mirnem času je Štela samo okrog 33. 00 mož - Vrhovni poveljnik je prezident republike
Maršal Mannerheim
Vojna med sovjeti in Finsko je opozorila svet na finsko armado in vzbudila razumljivo zanimanje za njeno moč pa tudi za njeno organizacijo. Svet je doslej malo vedel o Finski, še manj pa o njeni vojski Redki so bili ljudje, ki so vedeli, da se lahko Finska ponaša s slavno vojaško preteklostjo. Finski pol!k v švedski armadi Gustava Adolfa je veljal za elitno edinico, v ruski carski armadi se je pa rekrutiral s Finske en gardni polk .
Sedanja Finska se je ločila po svetovni vojni od Rusije in ustanovljena je bila samostojna finska država. Finska meri 388 tisoč 483  kv.  kilometrov in šteje okrog
3,500.000 prebivalcev. 89 odstotkov prebivalcev je finske narodnosti, 11 odstotkov oupade na švedsko manjšino, ki je pa povsem lojalna. Finci so na V-soki kulturni stopnji, nepismenih med njimi malone ni.
Finska vojska je bila leta 1925 reorga-ministra in vrhovnega poveljnika vojske, organizirana približno takole: vrhovni poveljnik je prezident republike, ki opravlja to svojo funkcijo potom notranjega m-nistra in vrhovnega poveljnika v Izvršna organa sta vo^no ministrstvo in generalni štab. Država je razdeljena n 15 dopoinMruh okrajev in 4 poveljstva mest — Helsinki, Viborg, Svearborg in Sand-ham. Dopolnilni okraj, skrbe za vse, kar je v zvezi z vojninii obvezniki, nabori in mobilizacijo.
V mmem času je štela finska vojska 3 pehotne divizije, eno lovsko brigado in eno konjeniško brigado. Pehotna divizija šteje v mirnem času tri po!ke po 3 bataljone, 1 polk lahkega topništva z 8 baterijami, l oddelek težkega topništva z dvema baterijama havbic, 1 kolesarski bataljon po 4 čete (pozimi imajo vojaki namesto koles smuči) in 1 samostojno mitraljesko četo. Lovska brgada obsega 3 lovske bataljone, lovski topniški polk in samostojne mltraljezke čete. V konjeniški brigadi sta dva konjeniška polka po 4 normalne, mitral ježki in 1 remontni eeka-dron.
Finsko letalstvo je štelo leta 1931 samo 9 eskadrilj po 8 letal .skupaj 72 letal. Število letalcev se je seveda pozneje znatno povečalo m v začetku spopada s sovjeti je imela Finska že okrog 150 letal. V primeri s številom sovjetsk h letal je seveda to malenkost. Tehnične čete so organizirane v petih samostojnih bataljon h in sicer ženijski, avtomobilski, železniški, brzojavni in radiobrzojavni. Razen tega ima Finska 2 samostojni četi. eno ženijsko in eno brzojavno. Finska s~mo stare vojne ladje. Oborožena je finska vojska ve- [
činoma z orožjem ruskega izvora. Samo lahke strojnice so deio ^vedske tvcmice Madsen. V mirnem času je štela finska armada okrog 33.000 mož. V prvih dneh vojne so lahko postavil Finci pod orožje 100.000 mož, pozneje se je pa dvignilo to število na 250.000. Kar se tiče notranje organizacije, discipline in izvežbanosti so vzeli Fnci za vzor nemško armado n pri-lagod ti svojo vojsko posebnim finskim raz meram. Finci so že po naravi dobri vojaki, poleg tega so pa dobro izvežoani in oborožen. Bore se na domači zemlji, ki Je sovražniku že sama po sebi težka ovira. Navzlic neznatnemu številu je finska armada vojaška sUa. s katero mora prav resno računati celo tako velika držav, kakor jo imajo sovjeti, kl so se pred svetom s svojimi neuspehi pošteno blami ralL
Prezident Kalilo
Angleško letalstvo
v nemški luči
Nemški strokovnjak priznava, da se je Anglija tudi v zraku ctobro pripravila na vojno
V poročilih nemškega vrhovnega poveljstva večkrat čitamo, kako so nemška letala pognala v beg angleške lovce ali bombnike, ko so hoteli prileteti nad nemško obalo. V vseh takih primerih moramo biti zelo oprezni, ker je treba vedno počakati, da pridejo poročila še iz drugih virov, vendar je pa zanimivo, kako Nemci sami sodijo o moči angleSkega letalstva, Royal Air Force ali kratko RAF.
Bombniki
Angleži imajo svoje bombnike, med katerimi so najnevarnejši Bristol Blenheim. Nemškim protiletalskim topovom v VVil-helmshavenu in Zugshavvenu se je posrečilo sestreliti nekaj takih angleških letal, ko so skušala prileteti nad obe pristanišči. Iz ruševin sestreljenih letal je bilo razvidno, da se je udeležilo napada tudi nekaj bombnikov značke Bristol Blenheim. To je dvomotorno letalo s trupom, ki se konča med obema motorjema v obliki stolpiča, iz katerega ima opazovalec razgled na vse strani, sam je pa v njem dobro zavarovan.
Dvonadstropno letalo
Izpopolnjeni tip je letalo Blenheim IV.
Tudi to letalo je dvomotorno, samo da je trup še bolj podaljšan naprej v obliki nosu.
da ima posadka s strelci vred boljši razgled. Hitrost tega letala znaša približno 350 km na uro. Letalo lahko vzame s seboj 450 kg letalskih bomb. Mnogo bolje oboroženo je bojno letalo Handlev-Page Hampden. V takem letalu je pet mož: pilot, opazovalec, metalec bomb, radlotoleerrafist in vojak pri Strojnici. Trup letala Hampden je konstruiran tako. kakor da bi imel dve nadstropji. Prvo nadstropje je ozko in iz njega vodijo stopnice doli, kjer se trup znatno razširi v kabino z razgledom naprej. Del trup?1 proti krmilu je zelo ozek In se proti koncu še bolj zoži. V razširjenem spodnjem nadstropju je nameščena strojnica, ki se labko uporabi z mnoeo večiim uspehom, kakor pri bom^ikih tipa Blenheim,
Za daljše pol .te
Angleško letalstvo ima tudi težke bombnike, ki lahko vzamejo s seboj mnogo bomb ni pogonskih snovi. Zato pa ne morejo leteti tako kakor lažja letala. Težji bomb-
niki so v prvi vrsti Armstrong, Whiteworth,
Whitley in VVickers VVellington. Ta letala se dajo porabiti tudi za daljše poizvedovalne polete, kar angleško vrhovno poveljstvo tudi večkrat stori. Najnovejši tip teh letal je Whitley IV. z dvema motorjema po 1050 HP in s hitrostjo do 390 km na uro. Letalo se lahko oboroži z bombami po eno ali poldrugo tono, kakor je pač akcijski radius.
Za to letalo je značilna namestitev tretje
strojnice na koncu trupa med obema stranskima krmiloma. Vojak, sedeč pri tej strojnici, mora biti mož zdravih živcev, morski ali letalski bolezni ne sme biti podvržen. Pri naglih ali velikih ovinkih ga tako za-suče in pretrese, da bi mu odpovedali živci aH pa bi se zgodilo še kaj hujšega, če bi ne bil mož na svojem mestu. V to vrsto bojnih letal spada tudi težko bojno letalo,
ki je dobilo ime po Napolenovemu nasprotniku VVellingtonu. V tem letalu sta sicer samo dve strojnici, zato pa ima ogromen akcijski radius. Na 1.500 km dolgo pot lahko vzame seboj 500 kg bomb.
Lovska letala
Lažje poizvedovalno  in  bojno letalo za
bližnje zaledje je enomotorno letalo s posadko dveh mož ter eno premično in drugo nepremično strojnico. To je letalo Fairev
Battle. Njegova hitrost ni sicer tako velika kakor drugih bojnih letal pač pa lahko vzame s seboj do 500 kg bomb. Nemci so več teh angleških letal že sestrelili.
Izmenjava zastarelih letal
Za obrambo obale imajo Angleži zastarela letala s hitrostjo 260 km na uro
Tako letalo je Avro Anson. Razumljivo je. da letalo s tako neznatno hitrostjo ne more več ustrezati vsem pogojem moderne vojne. Zato dovažajo Angleži hitro iz Amerike najmodernejša letala Lockheed Hudson. Ta letala bodo v doglednem času zamenjala vsa zastarela letala za obrambo obale. Ameriško letalo se spozna že po obliki, ker so zelo trebušasta. Letalo Lockheed lahko dviirne do 800 kg bomb in doseže hitrost 350 km na uro.
Letalski č jlti
Za obi mbo trgovinskih in vojnih ladij ter sploh morja so najprikladnejši letalski
čolni. Samo ob sebi razumljivo je. da Ima Anglija kot pomorska velesila velik interes na gradnji velikih hidroavijonov. Angleški kapitan Mc Millan je v svoji tudi v nemško prevedeni knjigi »Letalstvo na fronti« že pred dvema letoma zahteval gradnjo velikih vodnih letal, podobnih letečim ladjam. Tako letalo so Ang-leži tudi
zgradili. To je letalo Short Sunderlant. Gre za veliko vodno letalo s posadko 6 do 8 mož, ki doseže hitrost do 335 km na uro. Eno tako letalo je letelo iz angleškega pristanišča Penbrooke v Gibraltar in to 2.000 km dolgo pot je preletalo v 8 urah. Tak orjaški hidroavijon ne more doseči take višine kot lovska letala ali bombniki. Dvigne se lahko največ 6.000 m visoko. Angleško letalstvo Ima tudi najmodernejša lovska letala Hurricanes in Spitfires. Hitrost teh letal znaša 450 do 550 km na uro. To so letala samo za enega moža. Nemški strokovnjak piSe, da so ta letala zelo dobro oborožena s strojnicami in da je nevarno srečati jih v zraku.
Golovin v službi Anglije
2e ta kratek potek kaže, da Anglija ni posegla v vojno nepripravljena. Leta 1936 je izdal bivši ruski carski častnik Golovin knjigo o letalski strategiji. General Golovin je pobegnil po revoluciji iz Rusije in stopil v angleško službo. Strinja se z bivšim angleškim ministrskim predsednikom, ki je dejal, da od trenutka, ko je človek zavo-jeval zrak. meje Anglije niso več pri Do-weru, temveč na Renu. Golovin je priporočal preventivno vojno proti Nemčiji. Češ da je močna Nemčija nevarna Angrliii kot svetovnemu imperiju. Sedanje anerleške le- j talske metode se opirajo na G^lovina. ki je
slovel že v ruski vo.iski in med vojno tudi v zavezniških armadah.
Strupeni plini v morju
Kakor izpuhtevajo včasih strupen p! ni in hlapi iz razpok na površini zamlje. tako lahko puh te lz zemlje tudi na onu morja. V takem primeru pa seveda plinov ne zioremo vedno opazovati, ker se večnoma Izgube v vodi. Pač j h pa lahko spoznamo po vodi sami, ker dobi naenkrat p osobne učinke. En tak primer so ugotovili na zapadni obali Ji;žne Amerike, ob morju v republik: Chile.
Tam so že dolgo opazoval" da pogine v morju oa določnem kraju - mnogo hobotnic in neke vrste morskih ilb. ki so v tisti o kiajih zelo razrirjene. To se jim je zdelo tem zo^onetnejše. ker tudi ptic tam ni bilo. d očim jih je mn^go povsod tam. kjer se lahko hranijo z ribami. Zlasti so pogrešali pelikane in galebe. Ne 'av-no so pa prišli na to, da se vse te morske
živali zastrupijo s strupen mi plini, puh-:ečimi iz morskega dna. V doleceni globi-oJ je voda zastrupljena z njimi n vse žlv-jenje v nji je pokončano.
Muhasti maček
Stari samec Jordan, eden najbolj znanih davčnih eksekutorjev v Haagu je imel vse svoje življenje samo eno strast — mačke. Igral se je z njimi in jih redil, če jih je pa mogel poslati kam na razstavo je bil ves iz sebe od veselja. Ne-
davno je dobil njegov maček na mačji razstavi prvo nagrado. Stari Jordan je kar poskakoval od veselja. Uspeh j 3 pa * misal glavo tudi zmagovitemu mačka. Naenkrat ni bil več tako pr.den kakor p.ej in doma mu ni več ugajajo. Nekega dne je izginil. Jordan je bil ves iz sebe in malo je manjkalo, da ni zbolel od žalosti. Da bi pozabil na ta udarec se je napotil v nedeljo v svojo kočo dobrih 15 km /a mestom. Tam je pa našel svojega mačka in tako se je zopet sreča naselda pri njem.
Silvestrovanje jeseniškega Sokola
Uprizoritev izvirne operete Danila Carinska
„Vse za šalo44
Jesenice. 1. januarja
Na Silvestrovo je sokolski gledališk* odsek uprizoril izvirno opereto v treh dejanjih »Vse za šalo« v režiji brata Kiavore. Besedilo je spisal Danilo Gorišek. ugla-bil Josip Jiranek, orkester je vod 1 Rad^ Klee, pevske točke je naštudiral Mart n Jeram.
Vsebina operete je silno razgibana in živahna, polna zanimivih dogodkev in zapleti j a jev, ki se pred očmi gledalcev vsi lepo razvozljajo. Vloge so bile dobro razdeljene. Zal so v zadnjih dneh oboleli trije igralci, med njimi steber našega odra sestra Tatjana Gostiševa, na mesto katere je morala vskočiti sestra Tončka Klečeva. Večina nastoapjočih je podala svoje vloge izredno dobro. Le nekaterim se je poznalo, da še niso udomačeni na deskah. Bri-ljiral pa je v vlogi Jurija Revne — trgovca — z mešanim blagom — brat Gregor Vister, ki je vzbujal solze smeha in viharne ovacije s strani občinstva
Pevski zbor je zvenel ubrano. Orkester, ki je štel okoli 30 godbenikov je krepko držal v rokah dirigent brat Rado Kleč, ki je dobro izpeljal marsikatero težko situacijo. 2enski baletni zbor je dobro iz-vežbala sestra Božena Cernivčeva. p'e-salcem pa se je poznalo, da se premalo gibljejo na parketu.
Scenerija, ki sta jo pripravila br. Čebulj in g. Širok, je bila sijajna, posebno ona. ki kaže Triglavsko panoramo v juteranii zarje. Izvrstne maske pa je nastopajočim napravil nau mojster v tej strogi br. Ivan Potrato.
Ob ska je bil rekorden. V dvorani in na balkonu je bila taka gnječa. da se tjudjn skoraj ganiti niso moeli. Opere'a. ki zahteva mnogo od nastopaioč h. je lepo uspela. Je pa za Silvestrovo predolga saj nas je prepeljala iz starega v novo leto Pravijo, da jo bodo v kratkem ponovili. Kdo se hoče res pošteno in iz srca nasmejati, naj nikar ne zamudi te pril ke.
Uboga divjad
Ljubljana, 30. decembra Zima in mraz nista huda samo za ljudi, marveč tudi za ubogo divjad, ki sedaj največ trpi. V gozdovih in na zasneženem polju je postalo vse tiho, še ptički so spričo mraza onemeli ter se og'ašajo le redko, ko jih vsaj za silo ogreje zimsko solnce. Mraz je pognal divjad v bližino čioveskih naselij, kajti zunaj ne dob' ne hrane ne potrebnega zavetja. Na Ljubljanskem polju se sprele tavajo in grebejo po snegu cele jate jerebic, ki pa še najraje poiščeio toplei^e zati-šje ob kozolcih, čisto blizu Hiš Pod kozolci še vedno najdejo za silo hrane in se umikajo le nerade, tudi če se jim človek čisto pr'"b':7a.
Za Savo. kjer sicer le realko opazimo fazane, čeravno jih najemmki lovišč pridno krmijo, se spre'etavajo sedaj pari prav pogosto, pod Šmarno goro pa prihajajo Fazani kar na dvorišča kmečkih h»š. kjer zob-Ijejo pičo z domačo perjadio vred. Do vasi prihajajo z'asti ponoči in v zgodnjih jutranjih urah tudi zajci, ki pa napravijo le malo škode na sadn h vrtovih. Tudi srnjad se je te dni zatek'a prav pogosto čisto do vasi. kakor hi slutila da je že varna pred lovčevo pu'ko. Srnjadi so nevarni samo va'ki psi. ćc niso priklenjeni, če so psi prosti se prične divja £on:a m se večkrat pripeti da sestradano arno tudi upehajo in ugonobe.
Prošnja železniški upravi
LiuKliana    V) decembra
Ni ga vlaka v dravski ban»\>ni ki ne bi navdal potmka z večjo grozi pred vožnjo, kakor je oni. ki veže Liub'iano s Kočevjem! Za borih 55 km potrebuje ta »ekspres* dve in pol ure vožnje, ki je bolj podobna srednjeve'k: torturi. Icakoi pa pre-vozu potnikov   zlasti poz t mi.
Kakor v vseh vozovih, so sicer tudi v
kočevski ffarn;turi peči Putnik pa lahko spozna, da služijo te le v okras Do Oro-suplja ostanejo namreč neizprosno mrzle — pa naj kaže top'omer tudi 20 stopinj pod ničlo Vožnja do Crosuplja pa traja eno uro. Garnitura za Kočevje se v Grosupljem odk'opi in čaka 20 nrvnut zakaj tako do'go. ne ve nihče, najbrž zato. da se človek za to »potovan'e« za;oJi s kran«cVimi k1chacami v kolodvorskem bifeiu Težko je najti namreč drug raz'og kfcjti če ima kateri od obeh vlakov, k' se tu sk'opita. to je kočevski in karlov'ki zamudo, io »ma gotovo vedno karlov^ki. Ledeno mrzli kup nesreče — potnik — upa. da bo vsaj nadaljevanje vožnje na progi Grosuplje Kočevje prijetnejše in top'ej^e Pa se moti. Komaj do Ribnice se vlak vsaj toliko ogreje, da je temperatura vsaj v p'a'ču znosna. Dve uri in četrt pa se ie tresel od mraza. Za ta nedo^tatek nosi pač direkcija železnic, ki vsak dan dobiva urgence — ne da bi se zato zganila — polno odgovornost. Ce
že nI mogoče radi s^abe proge, ki je zopet
ni mogoče popraviti radi pomanjkanja kredita. — te jare kače in steklega polža naše uprave — pospešiti hitrosti vlaka, če je /e nemogoče iz bog ve katerih tradicionalnih razlogov skraj:ati postanka v Grosupljem — je gotovo lahko mogoče zakuriti vlak! Več, dolžnost železniške uprave je to
storiti!    '1   1   ' '' t'» i v  'V »i "t i
• 4 J »      i/ji j      i i
P .t  a  4 •■ t r  k t ,      A »     * 4 . ,V  -» 1
\   j i 4_ -
Vsakdo mislim razume naš finančni položaj! Nihče ne pričakuje čudežev, ampak tako daleč potrpežljivost ubogega potnika ne more iti, »» % J * l » f r » i i 'i      •* i       i 4-^-       j       * . .
Tu naj se napravi vendar že enkrat red in ne čaka na poletje, da reši solnce ta »problem«!
Iz Krškega
— Samaritanski tečaj Rdečega križa v
Krškem. Kakor smo kratko že p r, čali. se bo vršil v Krškem samaritanski tečai Pde-čega križa in sicer za občine Leskovec Videm. Ra-henburg :n mesto Krško Na prvem sestanku je bilo sklenjeno da se bo tečaj začel 12 januarja 1940 in sicer se bo vršil vsak torek, sredo in D-^tek v prostorih risalnice meščanske šole v Krškem ali pa v občinski b lnici. kakor bo pač tema predavanja. Tečai se bo vršil v omenjenih dneh ob 16 30 popoldne do 18 30 ter je tako omogočena tudi udeLžba z Blance. ker bodo imeli udeleženci d bro železniško zvezo s Krškim in nazaj Kljub precejšnjemu številu prijavljencev. je odbor sklenil še nadalie sprejemati pr jave in sicer nepreklicno do 12 janunria Prijave sprejema sanitetni sve:n:k dr. Dra^o
Vidmar Vsi. k: hočete v nesreči pomagati svojemu bližnj-mu. se prijavite v te^aj.
Predavali bodo sami priznani strokovnjaki.
Iz Metlike
— Fdlnstven primer poštenost*. O br>ž*čn se je primerilo, da je v neko tuk^išnio gostilno stopila ciganka Hudorovec Marija. Njeno b stro cigansko oko je na t?eh opazilo preganjen. pisan kos pap rja. Iz gole radovednosti ga je pobrala, razvila in glej čudo! V roki je razgalil vso svojo lepoto in vrednost pravi tisoč Hnarski bankovec, ki ie bil potem vrnjen pravemu lastniku. Je to edinstven primer, po katerem je ciganka pr šla do poštene naj-den:ne.
Sokoli! Po$eca\te In podpirajte Soholshi kino v šlšhil
E. C. Bentlev:
15
,$kok skoz: okno*
ROMAN
— Toda ta zagonetka postaja povsem nepremost Ijiva, — je dejal. Kam sva prav za prav prišla? Ni-ava dvomila, da je poslal Manderson Marlowa z avtomobilom v Southampton, da se je Marlow odpeljal in se vrnil šele včeraj ponoči — nekaj ur po umoru.
— O tem ni dvoma, — je dejal Murch z lahnim poudarkom.
— Toda zdaj, — je nadaljeval Trent, — naju privede to lepo orožje k domnevi, da se Marlow nikoli ni odpeljal v Southampton in da se je ponoči vrnil, da se mu je nekako posrečilo, ne da bi zbudil gospo Mandersonovo, prisiliti Mandersona, da je vstal, se oblekel in odšel iz hiše. Potem ga je pa ustrelil s tem samokresom. Po umoru je samokres skrbno očistil, se vrnil domov in ga položil v futeral, ne da bi koga prebudil, in sicer tako, da bi ga preiskovalni uradnik lahko našel. Da je potem izginil in se ves dan skrival tudi z velikim avtom, da se je potlej vrnil in se delal, kakor da o vsej stvari ničesar ne ve — kdaj je bilo to?
— Kmalu po devetih. — Inspektor se je razdraženo ozrl na Trenta. — Prav pravite, Trent, to je prva domneva, h kateri bi naju privedla ta najdba, da ni ta domneva takoj v začetku zgrešena. Ko je bil Manderson umorjen, je bil Marlovv kakih sto pet-
deset milj daleč. On se je res odpeljal v Southampton.
— Kako pa veste to?
— Zasliševal sem ga snoči in zabeležil na protokol vse, kar je izpovedal. V Southampton je prispel v ponedeljek zjutraj približno ob pol sedmih.
— Bežite no! — je vzkliknil Trent. — Na tako pripovedovanje ne dam nič. Kaj daste vi na tako pripovedovanje! Rad bi vedel kako ste ugotovili, da se je res odpeljal v Southampton?
Murch se je zahehetal.
— Zakaj bi vam tega ne povedal? Ko sem snoči prišel in slišal prve podrobnosti iz ust gospe Man-dersonove in služinčadi, je bilo prvo, kar sem storil, da sem brzojavi*, policiji v Southampton. Manderson je dejal svoji ženi, ko je šel spat, da si je premislil in poslal v Southampton Marlowa, da bi sprejel važno vest od nekoga, ki se odpelje drugi dan v Francijo. To je bilo verjetno. Toda Marlowe je bil edini v vsej hiši, ki ga nisem imel pri rokah. Vrnil se je šele pozno zvečer. Preden sem začel o tem temeljito razmišljati, sem brzo javil v Southampton, da bi dobil informacije. Davi sem prejel tole informacijo:
»Opisana oseba v opisanem avtu prispela Bed-ford hotel 6.30 davi. Vpisana pod imenom Mar-?owe. Pustila avto v hotelski garaži, prijavila kot lastnika Mandersona. se okopala in zajtrkovala, odšla, vprašala pozneje v pristanišču po Hvrrisu v Hawre, vprašala večkrat, dokler ni ladja ob 9. odplula, obedovala v hotelu ob /./5, se odpeljala z avtom, uradnik potrjuje, kabina za H ar risa prejšnji teden naročena, toda H ar risa ni na krovu. Inspektor Burke.«
— Enostavno, toda to zadostuje, — je dejal Murch Trentu, ko je bil slednji dvakrat prečital brzojavko. — Marlowe izpovedbe so se v vseh podrobnostih ujemale s to brzojavko. On pravi, da je čakal dobre pol ure v pristanišču, če bi morda vendarle ne srečal Harrisa, potem se je vrnil, poobedoval in sklenil odpeljati se nazaj. Poslal je Mandersonu brzojavko:
»Harris ni prišel, ni ga na krovu, vračam se. — *f irlovve.«
Brzojavka je prispela v redu popoldne in bila je med ujnorjenčevimi listinami. Vrnil se je zelo hitro in prispel je utrujen do smrti. Ko mu je Martin povedal, da je bil Manderson umorjen, je malone omedlel. Ko sem ga včeraj zasliševal, je bil pa po omedlevici in po tako dolgem času brez spanja ves skrušen. Toda vse se ujema.
Trent je dvignil samokres in zamišljeno obračal cev.
— Kolika nesreča za Mandersona, da je Marlowe pustil tako brezskrbno ležati samokres in naboje. Ali ne mislite, da je bil s tem nekdo zapeljan v skušnjavo?
Murch je odkimal z glavo.
— Človek ne sme pripisovati samokresu tolikega pomena kakor mislite. Ta značka je v Angliji zelo razširjena. To je ameriški izdelek. Polovica samokrese kupujočih ljudi kupuje ta kaliber. To je zanesljivo orožje in lahko se nosi v žepu. Gotovo jih je na tisoče v rokah postopačev in poštenih ljudi. Recimo, — je dejal inspektor na videz brezbrižno,
— da je imel Manderson tudi tak samokres. Našel sem ga v predalčku njegove pisalne mize in zdaj ga imam v žepu.
— In to podrobnost ste si sami pridržali!
— Da, — je dejal inspektor. — Toda, ker ste že našli ta samokres, smete vedeti tudi za drugega. Toda ne prvi, ne drugi samokres nama ne bo pomagal. Ljudje tu v hiši . ..
Inspektor je naenkrat obmolknil In oba sta se nepremično zagledala v priprta vrata spalnice, ki so se zdaj počasi odpirala. Na pragu je stal mož. Njegove oči so blodile od samokresa v odprtem futeralu k inšpektorjevemu in Trentovemu obrazu. Ker nista slišala njegovih korakov, sta se istočasno ozrla na njegove dolge, ozke noge. Nosil je teniške čevlje z gumijastimi podplatL
— Vi ste gotovo gospod Runneri     je dejal Trent.
IV.
— Calvin C. Bunner, izvolite, — je dejal v sobo vstopivši mladi mož in vzel iz ust še neprižgano cigaro, — vi ste pa gotovo gospod Trent, — je nadaljeval. — Gospa Mandersonova mi je že pravila o vas. Dobro jutro, kapitan! — Murch je molče prikimal k tujemu pozdravu. — Pravkar sem šel mimo svoje sobe in sem zaslišal tuj glas, — Bunner se je lahno nasmehnil. — Gotovo ste mislili, da sem prisluškoval, — je dejal. Toda ne, slišal sem samo nekaj besed o samokresu — nedvomno o temle samokresu, to je vse,
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani