Stav. 35.
tf Trstu, v
4. tabruarja 1»1&
Letnik XII.

Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredniftvo: Ulic« Sv. Frančiški Ajflkeg* št 20, I. nadstr. — Vsi dopis* naj st paMPajo urednlfivu Usta. Nefrankirana plim« se ne sprejemajo in rokopisi s« ne vračajo.
Izdajatelj In odfovornt urednik Štefan Godina. Lastnik kansortij Bsia .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge % omejenim paro5tvom v Trsta, ulica Sv. PranfiHka A«!lkega It 20. Telefon tiredniftva in oprave «er. 11^57.
Naročnina z n a S a : Za cel® leto.......K 24.^»
Za pol leta ... -.............
ca trt mesece ....**».••»••••••
ca nedeljsko Izdajo xi cdo leto # » . • . . . 5.» za pol leta................
Posamezne Številke .Edinosti" so prodajajo po S viaarfev. zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širokosti ene kolone, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vi«.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst...... . K 20.^
vaška nadaljna vrsta.......: ... . i—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratal oddelek .Edinosti«. Narofcnfai ta reklamacije se Mfll)alo opravi lista. Plačuje se izključno (ft upravi .Edtaostt*. — Plača in toM se v Trstu.
Uprava In insecatnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PrsnUfra Aattkega 121 - Po»saiirinH»d6ui račun ft
mM nolnoveisth dogodkov.
Rusko bojišče. — Ruski napad severovzhodno Bojana odbit. Živahno obojestransko letalsko delovanje.
Italijanska fronta. — Živahni topovski boji na primorski fronti. Pri Sv. Luciji sino zopet pridobili na ozemlju.
Balkansko bojišče. — Naše v Albaniji prodirajoče črte se bližajo Draču. V Crni-gori mirno.
Dogodki na morju. — Večkratni uspešni napad naših letal na Drač in Valono. Junaška letalska epizoda pred Valono.
Zapadno bojišče. — Topovski boji v Flandriji in na raznih drugih točkah
fronte.	.
Turška bojišča. — Nobenih važnih dogodkov.___
RusKo bojišče.
DUNAJ, 3. (Kot.) Uradno se objavlja: 3. februarja 1916, opoldne.
Severovzhodno Bojana se |e izjalovil ruski napad na naše prednje postojanke. V vzhodni Galiciji in na volinjski fronti je bilo na obeh straneh živahno letalsko delovanje. Eno ruskih brodovij je vrglo 6 bomb na Bučac, pri čemer sta bila dva prebivalca ubita in več ranjenih, drugo brodovje pa ie ranilo z bombo severovzhodno Lučka ravnokar privedene tri ruske ujetnike. Naša letalska brodovja so z uspehom metala bombe na ozemlje zapadno Čortkova in severno Zbara£a. Sicer mestoma topovski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BERLIN, 3. (Kot.) Veliki glavni stan, 3. februarja 1916.
Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Vpoklic rezervistov za brodovje na Ruskem.
? PETROGRAD, 2. (Kor.) Carjev ukaz z dne 21. januarja vpoklicuje nadomestno moštvo za brodovje.
DUNAJ, 3. (Kor.J Uradno se objavlja: 3. januarja 1916, opoldne.
Na primorski fronti so bili topovski boji zopet na več točkah zelo živahni. Ob tolminskem predmostiu so naše čete z napadom razširile svoje postojanke zapadno Sv. Lucije. V jarkih, ki jih je izpraznil sovražnik, smo našli mnogo trupel in vojnega materijala.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo CGdorae.
. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 31. januarja.
Manjši spopadi v Val Lagarini severno Morija in deloma srditi topovski boji ob soški fronti.
Poslovanje italijanske cenzure.
1 ,UGANO, 2. (Kor.) Cenzura je zatrla v *Secolu« objavo poročila avstro - ogrskega vojnega tiskovnega stana, ki popravlja oni del poročil črnogorskih generalnih konzulov v Rimu, Parizu in Londonu, ki se nanašajo na generala Vukotiča in princa Mirka._
Balkansko bojišče.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. februarja 1916, opoldne.
V Albaniji prodirajoče avstrijske sile so prispele s prednjimi četami v ozemlje zapadno Kruje. — Na Črnogorskem nič novega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer. fml.
Pripomba uredništva: Kruja je dobrih 15 km zračne črte južno od reke Mati, imenovane v včerajšnjem uradnem poročilu.
BERLIN. 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. februarja 1916.
Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
DosodKi na morju.
DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. februarja 1916, opoldne.
Dne 25. januarja je pet, dne 27. januarja dve in 1. t. m. so tri naša letala z uničujočim učinkom bombardirala Drač in posebno šotorišče in so se vsakikrat vrnila nepoškodovano kljub srditemu streljanju baterij na kopnem in vojnih ladij. Dne 2. februarja so tri pomorska letala bombardirala V2lono in večkrat zadela pristaniške naprave, flotante in šotorišče. V srditem ognju baterij na kopnem in ladijskih topov je bilo eno naših letal dvakrat zadeto v motor in se je moralo spustiti na morje. Voditelj skupine, poročnik linijske ladje Konjovič se je kljub vsled burje zelo valovitemu morju brez obotavljanja spustil k poškodovanemu letalu. Kljub ognju baterij na Sasenu in dveh s polno silo prihajajočih rušilcev, se mu je posrečilo spraviti oba nepoškodovana letalska ofi-
cirja v svoj letalski aparat m uničiti po-1 polnoma poškodovano letala Dvignit se je ravno še pravočasno z dvojnim moštvom in se s poletom 220 km vrnil zdrav v kotorsko pristanišče.
Brodno poveljstvo.
Letalski napad na Solun.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) O napadu nemškega zrakoplova na ladje in skladišča entente v Solunu priobčuje Reuterjev urad naslednje poročilo iz Soluna: Zeppe-linovec je danes ponoči metal tu bombe. Vojaške škode ni napravil, pač pa je razrušil neko grško skladišče, v katerem se je nahajal sladkor, kava in olje.
iz Črnegore i Albanijo.
Včerajšnje poročilo našega generalnega štaba je javilo, da so naše prednje čete dospele brez boja na južni breg reke Mati in da vlada v Crnigori popoln mir.
Reka Mati se izliva kakih deset kilometrov južno Lješa v Jadransko morje. Od Skadra je ustje te reke oddaljeno kakih 45 kilometrov zračne črte, kar pome-nja. da so naše čete ravno tako daleč prodrle v Albanijo. Od ustja, oziroma južne obali te reke pa do Drača je v zračni črti le še okoli 40 kilometrov. Svet je tu raven in tudi močviren.
Kakor je videti; računajo v Italiji na to, da bo ravno to močvirnato ozemlje kolikortoliko zadrževalo prodiranje naših čet, kar je jasno izraženo v vesti iz Drača, priobčeni v »Idea Nazionale«, ki pravi, da je v operacijah Avstrijcev nastal nekak premor. Dopisnik pa priznava, da je Crnagora zasedena in da je večji del črnogorske armade ujet. Nad umikajočimi se Srbi in Crnogorci so vsak dan poletavala avstro-ogrska letala, vendar pa da so Avstrijci večinoma izgubili stik s srbskimi in črnogorskimi četami. Begunci iz gorovja pripovedujejo, da jim Avstrijci slede. Poplave trajajo dalje. Zveze so večinoma pretrgan^ in tudi tovorne steze v gorovju so zaradi plazov povečini nedostopne. Ravno tako da je tudi v nižjih obrežnih predelih, kjer je poplavljeno vse. Dopisniku se zdi neumljivo, kako bi mogla tod prodirati cela armada. V ostalem pa da Avstrijci odslej ne bodo imeli opraviti več s Srbi in Črnogorci, ki so izmučeni po dolgih bojih in pomankanju, temveč s svežimi, bojevitimi in navdušenimi vojaki (?).
Dopisnik omenjenega laškega lista misli -tu pač italijanske vojake. Ne verjamemo preveč, da bi bili ti vojaki ravno tako zelo bojeviti in navdušeni, posebno, če je resnična vest milanskega »Corrie-ra«, da v Draču pričakujejo že v kratkem spopadov med četami Esad pase in — Bolgarji, katere podpirajo arnavtski če-taši in ki prodirajo od črnogorske {!) meje proti Draču. Ako je ta vest resnična, potem pač ne morejo niti Esad. paša niti Italijani niti one francoske čete. ki so, po nekem poročilu iz Soluna, prispele v Drač iz Skadra in ki gotovo niso bogve kako številne, pričakovati ravno najboljših časov. Naši prodirajo od Lješa naravnost proti jugu, in če Bolgarji prihajajo od črnogorske meje, torej v jugozapadni smeri od Djakovice sem, potem je pač lahko mogoče, da pridejo združeni branitelji Drača v silno opasen položaj, med dva ognja, če se jim ne bo zdelo koristneje, da se umaknejo proti jugu, proti Valoni, kjer pa jim zopet preti druga bolgarska nevarnost, če je resnica, da so Bolgarji že zasedli Berat, odkoder bi jim mogli presekati umikanje proti Valoni ravno sredi pota. Dobrih časov torej, kakor vse kaže, ne bodo imeli tudi oni sveži, bojeviti in navdušeni laški vojaki, in Italijani bodo pač slej ko prej prav radi računali s pomočjo po dolgih bojih in pomankanju izmučenih Srbov in Črnogorcev.
Kakor poročajo z albanske obali v Rim, so močne avstrijske čete prodirale proti Sv. Ivanu v Medovi preko ozemlja plemena Skreli. Mesto samo je bilo izpraznjeno že deset dni prej, a prav do zadnjega so se nahajali tamkaj angleški admiral Troubridge, ki je svoj čas poveljeval angleški pomožni oddelek v Bel-gradu, potem italijanski pristaniški poveljnik kapitan Lagnoni, srbski polkovnik Žetkovič in zastopnik črnogorske armade, stotnik Radovič. Tik pred prihodom Avstrijcev so odposlali še 200 srbskih beguncev v Drač. Srbski vojaki pa da se porazdele na postojanke ob obali. — Tu bodo pač še dobri, vkljub svoji izmuče-nosti; seveda, ker so te postojanke precej nevarne in se bodo prve morale ustavljati proti jugu p rodi raj očim našim četam!
Tu se pač zopet in zopet kaže ona italijanska sebičnost, ki skuša povsod izrabljati druge v svojo korist, samo da njej sami ne bi bilo treba žrtvovati ničesar. Kako bridko se čuje po vsem tem poročilo pariškega sotrudnika milanskega »Corriere della Sera«, ki je posetil črnogorskega kralj^Nikolo in ministrskega predsednika Mnftkoviča v Lyonu, in koliko bridkejše je to poročilo, če se pomisli, da je poročilo objavljeno v enem prvih listov one Italije, ki je sama dala največ povoda za take pritožbe.
To so res pretorldka očitanja na naslov tistih Italijanov, katerim naj bi tudi še nadalje reševali interese* s svojo krvjo ti in drugi taki izdanci, menda v zahvalo, da jih je Italija tako lepo pustila na cedilu, da jih je tako izdala. Menda jo zato že vendar čaka pošteno plačilo in povračilo v Albaniji I___
Z zapoiHim fioliftn.
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. februarja 1916.
V Flandriji je sovražna artiljerija krepko odgovarjala na naše na široki fronti izvrševano močno obstreljevanje sovražnih postojank. Severozapadno Hullucha smo zasedli dve pred našo fronto od Angležev razstreljeni rupi. V ozemlju Neuvilla je postal sovražni topovski ogenj v popoldanskih urah silno srdit. Tudi na ostalih frontah so se razvili živahni topovski boji in v Argonih boj! z ročnimi granatami. Naša letala so sestrelila eno angleško in eno francosko bojno letalo v ozemlju Peronna. Trije letalci so mrtvi, francoski opazovalec je težko ranjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljeni parnik).
LONDON, 2. (Kor.) Belgijski ribiški parnik »Marguerite« in dve barkasi so se potopili. Vse posadke so rešene.
Zaplemba angleškega parnika »Appam«.
1 ON DON, 1. (Kor.) Iz New - Port -Ne\vsa se poroča, da se je na krovu parnika »Appam« nahajalo 450 oseb, med njimi 138 oseb s sedmih ladij, ki so Jh potopile nemške bojne ladje, potem 20 meščanov, ujetnikov iz Kameruna In za-plembna posadka, ki je štela 22 mož. OC\J-vidno je bil Appam brez odpora zaplenjen štiri dni, kar je odpiul iz pristanišča, poleni ko je o*l izstreljen en strel prešo par-nikovega momu. Ko je odposlala zaplem-bno posadko na krov, je nemška ladja začela zasledovati neko angleško ladjo, ki je bila nakrcana z mesom iz Avstralije. Ta ladja se je upirala in je bila potopljena.
. .. Zaplenjen švedski parnik.
KARLSKRONA, 2. (Kor.) Švedski parnik »Presto« z blagom, iz Gotheborga na potu v Stockholm, je bil od nekega nemškega parnika ustavljen in odveden v Swinemunde. __
Razburjenje v Italiji radi uspešnih nemških letalskih akcij.
LUGANO, 2. (Kor.) Skoro istočasno bombardiranje Pariza, Anglije in Soluna je napravilo tudi v Italiji silen vtisk, ki je postal vsled poročil o sigurnem metanju bomb po zrakoplovih in odpovedanju vseh obrambnih naprav še večji. Dočim prihajajo iz Pariza silno dolga poročila, so angleška poročila še suhoparna. O bombardiranju Soluna je dosedaj le znano, da je bilo mnogo hiš porušenih, glavna skladišča solunske banke uničena iti ubitih 30 oseb, med njimi 2 grška vojaka. Zeppe-linovec je bil srdito, a brezuspešno obstreljevan.	___
S turških mil
CARIGRAD, 2. (KorJ Iz glavnega stana se javlja: Dardanelska fronta: Dne 31. januarja je ena križarka na višini Tekke Burnu izstrelila 12 strelov na okolico Sed-dil Bahra in se nato oddaljila. — Z ostalih bojišč ni dospelo nobeno važno poročilo.
Smrt tirSe* prestiiONSleriniha.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Vest o smrti princa prestolonaslednika J usula Izedima efendija je bila včeraj zvečer naznanjena inozemskim diplomatžčnim zastopnikom
potom višjega ceremonijskega urada. Misije so izrazile svoje sožalje. V imenu avstrijskega poslanika mejnega grofa Pallavicinija so je zglasil legacijski svetnik Parcher, da izrazi sožalje.
CARIGRAD, 2, (Kor.) Drugi zdravniški izvid, ki ga objavljajo listi, pravi, da je bilo končno dognano, da si je prizadejal prestolonaslednik sam rano na levem komolcu z britvijo in da je bila vzrok samomora duševna bolest, na kateri je trpel princ.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Zdravniško poročilo, ki konstatira samomor princa prestolonaslednika, je podpisano od 20 naj-odličnejših zdravnikov Carigrada. Listi objavljajo drugi sodno - zdravniški izvid, ki je bil izvršen od istih zdravnikov v navzočnosti vrhovnega načelnika kasa-cijskega dvora in sodnih funkcijonarjev glasom določb kazensko - pravnega reda. Po konstataciji lege trupla v postelji in po natančnem opisu ran in prve pomoči konstatira izvid, da niso bili na nobenem delu telesa opaženi kaki znaki nasilja in nobene zareze ali luknje na obleki. Izvid omenja izjavo telesnih zdravnikov pokojnika, da je postal princ blazen. Blaznost se je t>okazala v duševnih zmotah, tre-petnosti in v nagibanju k samomoru, kar sta pred par leti, ko se je podal prestolonaslednik v zdravniško oskrbo na Dunaj, konstatirala profesor Schlesinger in dr. Conried. Izvid zaključuje, da je končno dognano, da si je prestolonaslednik sam prizadejal smrtne rane.
CARIGRAD, 3. (Kor.) Pogreb prestolonaslednika Jusufa Izedima efendija se je vršil včeraj popoldne v navzočnosti cesarskih prinčev, oficijalnih osebnosti, di-plomatičnega zbora in drugih oseb. Sultana je zastopal njegov sin princ Omer Hilmi. Pogreb so otvorile čete vseh vrst. Prestolonaslednik je bil pokopan v mavzoleju sultana Mahmuda.
Politika novega ruskega ministrskega predsednika.
PETROGRAD, 2. (Kor.) Novi ministrski predsednik Stiiriner je izjavil zastopniku »Novega Vremena«, da gre njegova politika predvsem za tem, da se vojna dobro konča. Poseben mir ne more rešiti velikih, po svetovni vojni nastalih vprašanj.
Ameriški Nemci proti zopelni izvolitvi Wilsona.
LONDON, 2. (Kor.) »Daily News« poroča iz Baltimora: Nemško - ameriška društva so imela zborovanje, ki se ga je udeležilo 10.000 oseb. Ob velikem navdušenju je bila sprejeta resolucija proti zo-petni izvolitvi Wilsona.
Rumunska zbornica.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) »Independance Roumaine« poroča, da bo poleg drugih zakonov predložen v prihodnjih dneh zbornici zakon, ki zahteva nov vojaški kredit 200 milijonov.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) Parlament je danes zopet pričel zborovati.
Pogreb grofa Pejačeviča.
DUNAJ, 2. (Kor.) Ob številni udeležbi se je vršil danes pogreb tajnega svetnika feiofa Pejačevića. Med navzočimi so bile med drugimi tudi nadvojvodinje Marija Terezija, Marija Annuncijata in Marija Jožefa ter nadvojvoda Maks.
Hrvatska in ogrska regnikolarna deputacija.
BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Pododsek, ki je bil izvoljen v današnji skupni seji ogrske in hrvatske regnikolarnc deputacije, ie imel danes popoldne svojo prvo sejo. V smislu svoje naloge se je pododsek posvetoval o novem besedilu § 62. zakonskega člena XXX. iz leta 1868., ki bi odgovarjalo načelom, ki jih je določila skupna seja regnikolarnih deputacij. Pododsek v svoji današnji seji ni dokončal i>o-svetovanja o novem besedilu. Čas nadaljevanja posvetovanj se določi tekom jutrišnje zbornične seje.
Brunšviški vojvoda na Dunaju.
ISCHL, 2. (Kor.) Danes popoldne so dospeli v Ischl vojvodinja Cumberland-ska, vojvoda Etnest Avgust Brunšviški in njegova soproga vojvodinja Viktorija Lu-jiza Brunsviška. Po dveurnem womuditvi se je vojvodinja*Cumberlandska z vojvodom Ernestom Avgustom in njegovo soprogo vrnila v Gmunden.
Pisatelj Chiavacci umrl.
DUNAJ, 3. (Kor.) Znani dunajski pisatelj Vincenc Chiavacci je danes umrl v 69. letu starostu_
Panamski prekop zaprt.
LONDON, 2. (Kor.) Iz Paname se poroča, da bo prekop zaprt do trajne zo-petne otvoritve.
Železniška nesreča pri St. Denisu.
ST. DENIS, 2. (Kor.) Število oseb, ki so se ponesrečile, ker je skočil brzovlak s tira, znaša 10 mrtvih in 15 ranjencev. Brzovlak iz Calaisa, ki naj bi bil zvečer vozil skozi kolodvor, je imel četrt ure
zamude ter Je vozil 80 do 100 kilometrov na uro, ko je na oni strani kolodvora pri mostu skočil s tira. Lokomotiva se je zvrnila na levo stran. Tender in voz za prtljago sta se zarila drug v drugega iu voz I. razreda, ki je bil za njima, je stisnilo. En voz II. razreda in trije vozovi lil. razreda so se prevrnili tudi ha levo, zadnji trije vozovi pa na desno. Tvorili so kup železja. Skoraj istočasno so sp vnele plinove shrambe in v kratkem so goreli vsi vozovi. Prva je prišla na pomoč požarna bramba iz St. Denisa, potem čete in tovarniški delavci. Težko ranjene so prepeljali v St. Denis, druge pa po železnici v Pariz. Mrtvece so odnesli na kolodvor.
Položaj.
3. februarja.
Te dni je začelo obračati nase pozornost severozapadno bojišče, ker se opaža povečano delovanje. In to — kakor se zdi — po inicijativi od nemške strani. Menda se pripravljajo na Francoskem dogodki v večjem slogu. Razne nemške inilitarične avtoritete so vedno zastopale mnenje, da prvi odločilni dogodek v tej veliki borbi med obema skupinama držav pride na francoskem bojišče. In to iz tehtnega razloga. Francija je med vlastini entente najšibkeja in proti njej bo po mnenju omenjenih avtoritet prvi odločilni udarec najlaglji. To se pravi: Italija je še šibkeja. Toda nima za druge vlasti entente niti od daleč tiste važnosti, kakor jo ima Francoska. Po kaki nemški zmagi na tem bojišču bi bili tudi Anglija in Rusija zadeti v /ivo. I
Kar se pa tiče notranjosti ententnih držav, ni nikjer toliko motanja in mešanja kakor v Italiji. Gostobesednost v listih je na višku, a mnenja se križajo vsevprek. Seveda jim dela ekspedicija v Albaniji največje skrbi. In tudi glede te opažamo tu največji in neporušen optimizem, tam zopet pesimizem, a po nekod celo obup-nost in depresijo. Tako je priobčila te dni »Stampa c članek, ki je po svojem pesimizmu vzbudi! senzacijo. Kar naravnost je pogledal neljubi resničnosti v obraz. Priznava globoko potrtost v vsej politični Italiji vsled zasedenja Skadra, Ulčinja in Bara po avstro-ogrskih četah. Posebno da bol: dejstvo, da so številni zavodi za italijansko propagando v Albaniji sedaj v avstroogrskih rokah.
Vsekakor pa je pripo-znanje stare italijanske propagande v Albaniji tudi potom šolstva vredno, da je debelo podčrtano, ker je klasična priča, kako je naša zaveznica tudi v časih naj-tesnejega zavezništva zavratno izpod-kopavala tla našemu vplivu.
Za razpoloženje v Italiji je značilen tudi nastopni dogodek. Te dni se je vršilo v Milanu slavnostno posvećenje lazareta, ki ga je ustanovila francoska vlada. Navzoča sta bila francoska ministra Barthou in Piclion in italijanski minister Barzilai, ali od zastopstva mestne občine ni bilo nikogar blizu. V protest proti tej vojni.
Ad vocem Barzilai! Rogali smo se mu — kot zastopniku »neodrešenih dežel« v italijanskem kabinetu — da je minister za stvari, ki jih — ni, torej brez dela. Sedaj pa ima mož posebno iri težko delo. Krpati mora nekaj, kar se trže in razpada. Vero namreč v italijansko zmago. Govoriti mora in govoriti — paralelno z vrednim pesniškim mu drugom —, da bi vzdržal v italijanski narodnosti moralo in dobro razpoloženje. Tako je govoril tudi v Milanu. Najprej mu je izbegnilo pripo-znanje, da vojna Avstriji v resnici ni bila napovedana šele 24. majnika 1915, marveč že dne 3. avgusta 1914. Interesantno — kajti sedaj je pripoznano od ne-sumljive strani, seveda za ta slučaj ue-sumljive — kako komedijo je igrala Italija z vsemi tistimi pogajanji z nemškim Bulowim in avstrijskim baronom Mac-chijem.
In na to ie Barzilai grmel na naslov italijanskih kapitalistov in varčnežev. Kdor iz strahu — je zaklical — pred nerazveseljivimi dogodki neče podpisati vojnega posojila in drži svoje bankovce v skrinjah ali blagajnah, pozablja, da bi — ako bi res nastopili taki nerazvescljivi
Stran R.
•EDINOST* Mn. 8BL
▼ Trsi«, dne 4. februarja 1916.
dogodki — ne Smel kako porabiti tistih
bankovcev, ker bi bil papir brez vrednosti! Mož se je nekoliko spozabil, kajti take tožbe niso pripravne za dviganje morale in vere, da gre vse po najbolji poti. Zavedel se je menda malega kozla, ki ga Je ustrelil in se Je zato zopet ponosno thignil v sedlo in zaklical patetično, da pravi petrijotizem obstoii v zaupanju, da država in domovina ne morete propasti ter da se država ne more izneveriti svojim Častnim dolžnostim, kakor se Italija ni nikdar tudi ne v najtežjih dneh izneverila svojemu podpisu. — Oho, gopsod minister za — govorancije!! Kaj pa je ono z datu-jnom napovedi vojne, ako ni — najbrez-obrazneje izneverjenje?!
Tisti, ki so ga poslušali, so baje navdušeno ploskali ministru. Bo že tako. Vprašan ie pa je le, ali so ploskali tudi milijoni, ki s strahom pričal-:sio konca te tragedije?!
radi svoje manjšine na češkem — državi tuji in deloma celo državi sovražni v taki meri, da je to današnjemu avstrijskemu Nemcu težko razumljivo in je v zadregi, ako se ga spominja na to. Čehi so s svoje strani često izveli enako izpreraembo.... Oba naroda omahujeta neprestano sem in tja med največjo lojalnostjo in skrajnim radikalizmom. Reči se more skoro, da se te izpremembe vračajo v petnajstletnih ciklih. Če pa pogledamo bližje, so to le izpremembe kronovinske politike,_ ki vsikdar polagoma izpreminjajo državno politiko! Nemška obstrukcija v deželnem zboru je prinesla za seboj češko v državnem zboru, kakor je svojedobno od Taaffeja do Badenija češki prevrat v češkem deželnem zboru prekopicnil drža-vnozborske razmere. Deželni zbori delajo narode enostavno nesposobne toliko za vodstvo države, kolikor za to, da bi se dajali od države voditi. Kajti napravljajo jih razdvojene, zbegane in nestalne, torej za daljše čase nesposobne za vlado.
In tako izvršujejo notranje razpadanje vsakega naroda. Kajti njega deli morajo — ker je v vsaki kronovini razmerje med narodnimi močmi drugačno — tirati to-iikokrat različno politikov kolikor Je različnih deželnih zborov!
(Konec prih.)
Ali kronovine, ell narodi ?
i Nadaljevanje.)
Kronovine, kot upravna območja prevelike, imajo tako v vnanji zgradbi kakor tudi v spominu podobnost z državo. Da-si je vsa sedanja doba proti malim državam in so celo velike države premajhne za gospodarske naloge, predmamalja krono-vina gospodujoči večini vedno slepilo posebnega državništva, in čim nadležneji jej postaja pritisk manjšine, tem živeja je nje želja, da bi se osvobodila vseh ozirov do manjšine, tako kakor v suvereni narodni državi. Dočim mora v parlamentu vsak narod računati z drugimi, tudi največji s kakim drugim (Nemci s Poljaki), ne razume zavarovana deželnozborska vecma nikdar, čemu naj bi računala z manjšino: saj je večina in večina je tu, da gospoduje! Oziri se jej morejo izsiliti le od zunaj in torej le od zgoraj. Če hoče, da se bodo ozirali nanjo, mora manjšina vedno preko veČine apelirati na vlado (Malorusi) in podpirati ta apel v potrebi z — obstnik-cijo. Manjšina se vedno nahaja v položaju sile, da s tožbami o neznosnem nasilstvu izsili javno pozornost, tudi če gre za same lapalije: večina pa je vedno na sumu na-silstva in je vendar ona sama pod vtisom neopravičenega oviranja od zgoraj. Manjšine se neredko delajo kakor da se hočejo odtrgati od države, da bi se le odločile od deželne večine; za te pa je kai lahko vabljivo, da igrajo posebno narodno državo, da imajo svobodno roko proti upornim manjšinam. Kronovine raz-devljajo državno zavest in dozorevajo neredko ta absurdni rezultat, da tisti, ki so kot večine v polni posesti in užitku državnih predpravic, najgorečneje sanjajo o posebni državi. In vendar ni to ne pri enih, ne pri drugih nikdar njihova reelna volja, marveč le igra politične fantazije — ali kot taka se je pa že često izkazala u-sodepolna! Tako prihaja, da tisti tip ja-lenčeta: pošten družinski oče, zakonom zvest državljan in voljan plačevalec davkov, ki se drugje zadovoljuje z drobtina-mi političnega besedičenja, pri nas bahato stopa na visokih hoduljah svetovno političnih kombinacij in ki vsako uro na novo premerja zemljevid Evrope. Sedaj pa je za mnoge teh spoštovanja vrednih ljudi ta visokoieteča igra misli postala v — žaloigro in strah jih je pred vso to sličnostjo državi!
Ob teh okolnostih ne more noben narod priti do trdnega, varnega in enotnega razmerja do države. V resnici neverjetno je, kakim zgodovinskim kolebanjem je izpostavljeno razmerje naroda do države. Nemci so bili za časa Badenija —
Rožne politične vestL
Izprememba v ruskem ministrskem predsedstvu. Kakor smo poročali že včeraj, je bil dosedanji ruski ministrski predsednik Goremijkin iz zdravstvenih ozirov odpuščen in imenovan za njegovega naslednika član državnega sveta Sturmer. Novi ruski ministrski predsednik, Boris Vladimirovič Sturmer, je bjl rojen L 1843. Absolviral je pravno fakulteto na petrograjskem vseučilišču in stopil 1. 1872 v justično ministrstvo. Po kratki dobi je bil prestavljen v prvi oddelek dirigi-rajočega senata; 1. 1875 je bil adlatus od-delnega tajnika, 1. 1876 je bil prestavljen v oddelek justičnega ministrstva za kazenske razprave proti državnim zločincem, 1. 1878 je bil tajnik ekspedicije v ce-remonijskem uradu, 1. 1881 uradnik za posebna naročila v justičnem ministrstvu. Se isto leto je bil tajnik komisije za kronanje carja, 1. 1883 načelnik obredne pisarne, 1. 1885 član heroldskega oddelka v dirigirajočem senatu, 1. 1891 pravi državni svetnik. Leto pozneje je postal član dvornega ministrstva in guverner zem-stev v Tveru, 1. 1894 guverner v Novgo-rodu, I. 1896 dvorni mojster in pozneje guverner v Jaroslavju. Boris Vladimirovič Sturmer, ki je igral v državnem svetu odlično vlogo, je spadal k skupini Krivo-šejina. Bil je ponovno imenovan kot kandidat za kako ministrsko mesto: 1. 1909 je priobčil »Golos Pravdi« baje iz uradnega vira izhajajočo informacijo, da bi bilo v slučaju sestavitve novega kabineta poverjeno notranje ministrstvo Stiirmerju. Tudi pozneje se je često imenovalo Stiir-merjevo ime pri ministrskih kombinacijah. Razpravljajoč o odstavitvi ministrskega predsednika Goremijkina, naglasa nemško časopisje, da ima padec Goremijkina le notranje - politične vzroke in da ne bo čisto nič vplival na vnanjo politiko Rusije in nadaljevanje vojne. Iz imenovanja Stiirmerja za ministrskega predsednika, ki je odločen sovražnik Nemcev, je razvidno, da se kurz ruske politike ne bo iz-premenil niti na zunaj niti znotraj.
P O D L
TEK
GRESN1CE.
Roman. Francoski spisal Xavier d« Monlepi
Nato ie prenehal s petjem in zopet izli! kozarec t unča v grlo ter nato udaril s pestjo po mizi.
—	Ha. je zamrmral Maurice, — ko bi ta nepridiprav ne bil Leontinin oče!
Stavka ni dokončal.
Brankadorka ga je slišala.
—	Kai bi pa storil potem, ko bi ne bil? —ga je vprašala.
—	Naravnost roke me srbe, da bi nekoliko ustrojil kožo.
Brankadorka si je škodeželjno pomela roke.
—	Zakaj pa ne, gospod Maurice, — je odgovorila nato; — prav nobenega vzroka ni, ki bi vas zadrževal v tem hvalevrednem poslu.
—	Kaj? Kako? Kaj hočete reči s tem? — je vprašal Maurice, ki se ni upal verjeti, kar je čul.
—	Kaj neki? Reči hočem le, da Leon-tina prav tako ni Leonidova hči, kakor tudi ni moja.
—	Ali je to res? — je vprašal Maurice silno vzradoščen, kar si je pač lahko misliti. — Ali se ne motite? Ali se ne varate?
—	Tako gotovo je res, kot se gotovo imenujem Brancador. Dovoljujem vam, da mi polomite rebra, kakor Leonidu, če se Iažem.
Popolnoma pomirjen po tem zagotovilu, ki ni moglo v Mauricovem duhu zapustiti niti sence dvoma več, je potegnil Maurice iz gredice dolg kol, za katerega je bila privezana lepa bengalska vrtnica.
Ta kol je dal Karlu, potem je pa še drugega potegnil iz gredice sam zase.
Sedaj pa vstopimo, — je dejal Branka-dorki.
—	Počakajte Se nekoliko, — je odgovorila sovodnica. — Zakaj vlom in ropot, ko se lahko izognemo vsemu temni
—	Toda kako?
—	To že napravi Tercfs. Skrijmo se tu za vogalom in videl boste takoj.
Maurice in Kare! sta storila, kakor je svetovala Brankadorka.
Srbska narodna skupščina v Rimu. Kakor poročajo iz Lugana, sta bivši srbski ministrski predsednik Triškovič in bivši minister Kosta Dokanovič 1. t. m. dospela v Rim, kjer se udeležita zborovanja srbskih poslancev, ki jih je že šestdeset v Rimu. Na tem zborovanju se sklene, ali naj poslanci ostanejo še nadalje v Italiji ali ne, kam naj bi sploh odšli in ali naj bi se vršila oficijelna seja skupščine. »Daily Telegraph« pa javlja iz Rima, da večina v Rimu bivajočih članov srbske narodne skupščine želi takojšnjega sklicanja skupščine, da bi se izvršila preiskava proti srbskim ministrom. Posebno proti Pašiču vlada ogorčenje in nezadovoljstvo. Pašić je brzojavil s Krfa, da je proti sklicanju skupščine, ker bi bilo nezakonito, ker ga ne želi niti kralj niti vlada. Brzojavil je da pride nemudoma v^Rim.
Donite usti.
Milijonom Iz srca so govorile besede, ki jih je naš sivolasi vladar izrekel napram poslancu Biankiniju povodom sprejema pokkmstvene deputacije iz Dalmacije: Vladar: 2e dolgo Časa vas nisem videl. Biankini: Zadnjikrat, Veličanstvo, za časa delegacij v Budimpešti, pred nekoliko leti. Vladar: Ali živite trajno na Dunaju? Biankini: Ker parlament sedaj ne deluje, živim stalno v Dalmaciji. Vladar: Nadejam se, da se lunalu vzpostavijo redne razmere ter da nastopita mir in blagostanje v zadovoljstvo vseli narodov. Biankini: Bog daj, Veličanstvo! Milijoni žele, da bi se pričakovanje vladarjevo res skoro izpolnilo.
Pokloustveno deputacijo iz Dalmacije je namestnik dalmatinski, grof Attems, povabil v goste v hotelu »Imperial« naslednjega večera po sprejemu pri cesarju. Povabljeni so bili členi odposlanstva in več odličnih oseb, ki so ali iz Dalmacije
Ko sta se skrila, je Tircis dvakrat ali trikrat nakratko potrkal na okno.
Leonida je prestrašeno skočil pokoncu in je skoraj prevrnil skledo z gorečim punčem, da se je tekočina razlila po mizi in po tleh ter je plamen ugasnil.
V sobi je nastala skoraj popolna tema, kajti brlela je edino le še tam nekje v kotu lojena sveča, ki pa je tako slabo razsvetljevala sobo, da se je videla edino le tema.
—	Kdo je? — je vprašal Leonida s pijanim, hripavim glasom, še bolj hripavim kot pa je bil navadno.
—	Jaz!
—	A kdo si?
—	Tircis! ... Odpri hitro!
—	Aha, ti si torej, prijatelj Tircis? . . . Aha, ti! — je momljal Leonida in se oma-hovaje obrnil proti vratom, ki so vodile iz obednice v vežo.
Maurice in Karel sta z Brankadorko stopila izza vogala hi se približala TIr-cisu.
Čulo se je, da je nekdo odpehnil sapah hišnih vrat.
Nato je zaropota! ključ y ključavnici.
ali i>a v zvezah z Dalmacijo. Med povabljenci so bili tudi: generali baron Vareša-nin, baron Horlstein in Addobati. V posebno veselo iznenađenje pa je bilo, da se je tudi minister za notranje stvari princ Hohenlohe odzval povabilu. Razgovor, ki je bil zelo animiran, se je seveda največ sjjfcal o dogodkih prejšnjega dne in o sedanjem velikem času.
Popis zalog sladkorja. Po nalogu ministrstva za trgovino se v kratkem izvede popis zalog obdačenega sladkorja. Popis se raztegne na zaloge obdačenega sladkorja v veliki in mali trgovini, v indu-trijalnih in obrtnih obratih, ki obdelujejo sladkor, kakor tudi na zaloge v skladiščih železniških in plovbenih podjetij in špediterjev. Zaloge v gospodinjstvih so Izključene od popisa. Popis se izvede po posebnih prijavnih polah in razglsijo politične deželne oblasti posebne odredbe za to. Istodobno izvede sladkorna centrala ponoven popis zalog v tovarnah sladkorja in skladiščih, kjer sladkor še ni ob-dačen. Temu popisu je namen, da se dobi pregled o sedanjem stanju preskrbe trgovine, trgovcev in industrijelnih in obrtnih obratov, ki obdelujejo sladkor, in da s tem sladkorna centrala dobi podlago za odredbe v svrho čim enakonierneje porazdelitve sladkorja.
Pomožna akcija za podjetja tujskega prometa. Vojna je zaustavila tujski promet, kar vsled dolgega trajanja izrednih razmer resno ogroža mnoga podjetja, ki slone na tem prometu. Vpričo važnosti obstanka hotelskih podjetij kot enega najvažnejših predpogojev za razvoj tujskega prometa v Avstriji, se kaže potreba, da se ukrenejo odredbe, ki naj zagotove ohranitev teh podjetij za bodočnost. To uva-žujoč je minister za javna dela uvedel državno akcijo, ki jej je namen, da vlada nakloni posebno podporo hotelskim podjetjem, ki so vsled vojnega stanja v stiskah. Podjetja v mestih z več nego 60.000 prebivalcev so pa principijelno izključena od te akcije. V svrho izvedbe te pomožne akcije je. ustanovil namestnik deželno^ komisijo, ki se bo imela baviti z došlimi prošnjami in s poročanjem za dovolitev državne kreditne pomoči. Pobližjc informacije o pogojnih in drugih modalitetah te kreditne pomoči dajajo namestništvo in vse c. kr. politične okrajne oblasti Primorja.
Posebne izdaje časopisov v podporo vojne oskrbe. Pisarna za vojno pomoč nam sporoča: Kakor znano, so na podlagi cesarske naredbe od 12. avgusta dovoljenja za razširjanje posebnih izdaj vezana na pogoj, da se od vsake take posebne izdaje plača 2 vinarja za namene vojne oskrbe. Zneske, ki dohajajo iz tega vira, zbirajo politične deželne oblasti in jih od slučaja do slučaja nakazujejo po enakih delih: avstrijski družbi Rdečega križa, pisarni za vojno oskrbo v vojnem ministrstvu in fondu za vojno pomoč dotične deželne oblasti v uporabo. Po izkazih došlih do konca decembra, so različna časniška podjetja dosedaj vplačala pri političnih deželnih oblastih 378.768 kron 96 vin. Od tega zneska spada glavni del — namreč 278.139 K 95 vin. — na Nižje Avstrijsko, vštevši Dunaj. Ali tudi iz drugih upravnih območij — Moravske, Češke, Štajerske in Koroške — je prispevek od prodaj posebnih izdaj donesel znatne svote. Te številke dokazujejo zadostno, da prispevki od prirejanja posebnih izdaj tvorijo za precejšen vir dohodkov za obdarjene vojno-oskrbne naprave ter da mali prispevek, ki ga plačujejo kupovalci posebnih izdaj časopisov, v svoji skupnosti pospešuje voino oskrbo.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Glasom došlih poročil se vse pisemske pošte iz Avstrije v prekomorske države neprestano nadzorujejo po angleških oblastih. Odposiljatelji takih poštnih pošiljatev ne morejo torej računati na to. da njihova sporočila v resnici pridejo na-slovljencu v roko. — Od 1. februarja dalje se morejo v prometu med Avstriio in Turčijo priporočena pisma in poštni paketi obremenjevati s povzetjem.
Rojanska podružnica CMD priredi dne 6. februarja ob 4 pop. v dvorani »Kon-sumnega društva« v Rojanu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom: 1. D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjem glasovirja. 2. S. Gregorčič: Soči, deklamacija. 3. E. Adamič: a) Glejte, že sobice zahaja, b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevanjem glasovirja). 4. I. Krilna: Mati, deklamacija. 5. Slovenske narodne: a) Skr-janček poje, žvrgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6. Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM dekliške šole na Acquedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — Z ozirom na narodni namen prireditve je pričakovati obilne udeležbe.
Podružnica CMD v Vrdelci priredi v nedeljo, 6. t. m., veselico in družinski večer, kateri obeta mnogo zabave. Zato opozarjamo že danes vse znance in pri atelje, da se udeleže te prireditve.
Kdo ve kaj ? Anton Nemec e. in del. oddelka št. 53, vojna pošta št. 91 išče Marijo Jelen iz Doberdoba. Kdor kaj ve, naj sporoči na gornji naslov.
	HALI OGLASI::		
□□ □□		se ratouugo po 4 stol. besedo. Mastno tiskane beseda se računajo enkrat vefl. — Kaj manj la : pristojbina snaSa 40 stotink. t	□ □ □□
Z južnozapadnega bojišča pošiljajo pozdrave: Maks Ban, Peter Batistič, Peter Vremec, Jakob Sosič, Josip Renčeb', Fran Rustja in Ivini Rustja. Na zdar!
Proda
romanske cerkve pri cesti. — Pojasnila v kavarni „Universo" blizu Narodnega (loma, Spechar. 53
se približno 600 klaftrov s trtami obdelanega zemljišča. Spodnja Škorklja desno
RflHlflfn 86	moSke in ženske obleke
DUllrtljU brez raz pare po zmernih cenab. Dela se izvršujejo tekem 3 dni. Barvarni ca ulica Salice 6 (Piazza Barriera veccbia)
40
Klepar, begunec is^&ftsra as
cevi za štedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ser je begunec, in pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstvu Via Farneto 29.
Zgubilo
se jc listnica, s prehodnimi listi, Izkaznico in drug*mi listinami ter knjižico z reper-toire. Pošteni najditelj' Je naprošen prinesti jo proti nagradi K 50 na Ins. odo. »Edinooti«. Listine so za najditelja brez vsake veljave, za zgubltetia pa velike važnosti.
E'stK'inSn
v vsaki obliki
kupaje pi najvišjih cenah
Zavod R. Dussich & C.o
ulšca Acsguedotto 62.
IMno-fotoMični oteliš
Trst. ulica del Rlvo št 42 (priillčls) Trst
trn uu
T
IzvrSuje vsako fotografiČno delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasti* plošče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOST* POVEČANJI
it: VSAKE FOTOGRAFIJE :»
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih is-vriuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah
Trst, ul. del Rivo M 42
| Umetni zobje
t z fRtrezfellastl, zlate Krone 1o obrob'*!
i
♦ ♦
t
: ♦
t
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
| VILJEM TUSCHER
i	konces. zobotehnik
TRST, ul. Cassrma ft 13, u. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
382
Dr. HORVATH
TRST« Mia Cariniia 39 l9«(li«Nlt za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOS1 sa BOLEZNI v NOftM In SKUPIN. Sprejema od 10-1 pop« In 4-7 ive<« ■ ob nedeljah od 10 - 1«
ZDRAVNIK
M. Dr.Karol Pernlčlč
ordinira od T1-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).

Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst« Via dali* Acqua št. 6
(Nasproti Caitt Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki i. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
Novo pogrebno podjet)"*, Corso <7.
t
Tuznim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateijem in znancem, da j« danea nad ljab ljeni sin oziroma brat
ANTON MISLEJ
po dom« Paskual
po kratki in mufini bolezni v 17. letu starosti mirno t Gospoda zaspal.
Pogreb predragega s^feo vrfiil ▼ soboto 5. t. m. ob 4 uri pop. mrtvafcace Mestne bol-nifinieo na pokopališče v Ssedenj.
SKEDENJ, dne 3. februaija 1®16.
Marija In Kari (odsoten), stariSL Marija in Karla* sestre. — Just, Josip« Franc, Dan Ha, bratje.
m