Ji. 7^y
Cdk> leto 35 tfcu, pol leta 9 dia. Izve« Jugoslavije: aÜ oznanila se večkratnem UpravniStao reklamacij«, ète* 113
tmm

Poštnina plačana v gotovini.
„Straža* izhaja v pondeljek, sredo m petak Uredništvo in upravništvo je v Marib«a% * Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom si more govoriti vsak dan samo od li. è»
12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračam Nezaprte reklamacije so poštnine prmm Telefon intenirban štev. 113.
641.
; Militarizem.
V	vojnah ginejo mali, oni, ki vojne pripravljajo, pa ostanejo ter se še bogatijo in ko napoči mir, si želijo vedno več vojske, več kasarn in celo kako uiovo vojno. Če je le mogoče, se vmešajo v vse državne in politične posle in tako postanejo države plen samopašne-ga militarizma. Tudi naša država je hudo udarjena z militarizmom in z njegovim duhom je prepojena vsa politika. Militarizem je tudi v prvi vrsti kriv, da se ne dajo urediti gospodarske razmere.
Predočimo si nekaj podatkov in številk iz proračunov, o tem in onem se vprašajmo, lo in ono primerjamo, pa bomo takoj razumeli! — SHS stoječa vojska ima 6066 oficirjev in 144.223 vojakov, tako pravi list «Narodno Jedinstvo«, glasilo demokratske levice «Ne-deljni Glasnik«, ki bo bržčas še bolj poučeno, pa pravi, da jih je okrog 180.000.' Žandarmerija in obmejne ali pogranične trupe so še posebej, če vzamemo predvojno Nemčijo kot najbolj militaristično državo, bi v primerjavi z njo v vsakem oziru smela imeti država SHS največ 4000 oficirjev in 100.000 vojakov, kako je torej država SHS poskočila na 180.000? — Japonska je zelo militaristična, ima pa pri 45 milijonskem prebivalstvu samo 210.000 vojakov in celemu svetu je to v spodtiko.
Žandarmerija ima 580 oficirjev in 20.000 mož, cela nekdanja avstrijska monarhija je pa imela 500 žan-darmerijskih oficirjev in 19.500 žandarjev, beograjska vlada je torej na ozemlju SHS še več žandarjev razpostavila in vrhu tega ima še razne «dobrovoljske odrede« pri roki. Pogranične trupe: oficirjev 220, mož 11.200, potem pridejo policisti in pandurji in tako ima minister policije po proračunu za 1922 okrog sebe lepo vojsko 42.000 mož.
Vojna mornarica — vse kar plove ter bi se dalo tako ali tako k njen prištevati, lahko seštejemo na prste ene roke, — neki pa tri joti, ki ne vidijo lakote in velikih narodnih potreb, hočejo zbirati celo prispevke za vojno brodovje — pod orožjem in v staležu pa ima vendar ta ratna mornarica 242 oficirjev in 4194 mornarjev. —• Moč vojaštva se ravna torej po nekdanji Avstriji, moč brodovja pa po predvojni Srbiji.
Imamo 39 vojvod in generalov, ob kraljevi poroki se pripiše še lepo število, 424 pukovnikov, 521 podpu-kovnikov, 1072 majorjev, — torej celo armado štabnih oficirjev, proračun pa še predvideva letno povišanje 170 podpukovnikov za pukovnike, 208 majorjev za potpukovnike in 545 kapetanov za majorje. V vojni štabne oficirje prav redko zadene smrt ali kaka druga nesreča, profit v časti in nagradi pa vedno in za to se ne smemo čuditi, da so z našimi visokimi politiki vred tako hrabri in bojeviti. Vedno vidijo in pričakujejo nekake neprijatelje in minister general Vašič je v skupščini z nekim obžalovanjem in očitanjem dejal: «Saj se že štiri leta nismo vojskovali — •— —!«
V	demokratični državi je. tudi kraljeva garda dveh polkov in 110 oficirjev, na vojni akademiji je leto za letom po 750 gojencev, četudi iz podoficirjev vedno rastejo oficirji, med njimi tudi mnogo takih, ki so se naučili za največjo silo nekaj prečitati in zapisali.
Vojna administracija je prava špecijaliteta. Ni čuda, pismeni oficirji hodijo za spremembo na vež-hališče, nepismeni pa v pisarne in inlendance. Kupuje se vedno ob nepravem času. V nabavne komisije pridejo ljudje po protekciji in nikdar ne po sposobnosti, ker je osebni profit daleč pred nabavo. Centralizacija je izborna, odposlanci vseh divizij morajo pred vsakim prvim — v Beograd po denar in če se oddelki teritor. začasno oddalijo od svojih edinic, pri najbližjih postojankah ne dobijo oskrbe. Tako ob poskušni mobilizaciji deli polkov iz Slovenije v Osjeku, kamor so bili odposlani dolgo niso dobili opreme in celo ne kruha, češ, naj si gredo ponj v svoje garnizije — v Maribor in Ljubljano.
Vojaški akti potujejo neprestano, ker vojaška administracija ne pozna registrature. Vojaška komanda, ki dobi akt, ga seveda tudi «reši«, samo ne vprašaj — kako. Komandant ima pred seboj kopico raznoličnih papirjev, popisanih povprek in počez, nanizanih na nit in sedaj ne ve, kje je konec in kje je začetek. Za rešitev mu ostanejo samo dve poti, ali navzgor «na nadležnost«, ali pa navzdol «na izveštaj«. Odloči se za eno ali pa za drugo in tako romajo akti navzgor, navzdol, «nadležnost«, «izveštaj«, vojaška administracija posluje, samo prave rešitve ni od nikoder. V mnogih zadevah gre to brez. vsake posebne škode, hudo in strašno nekulturno je pa na primer v vojnb-sodnijskih zadevah. Na stotine vojakov sedi po mesce in mesce v zaporih, ker «nadležnost« vojno-sodni j skih aktov iznaša desetkrat toliko časa, kot bi pa iznašala kazen za razne delikte. «Nadležnost« pa muči na ta način nedolžne istotako kot krivce.
Prava «nadležnost« ali odgovornost se zelo težko najde. Človek sedi mesce in lela v zaporu, «nadležnost« za preiskavo in materijal za obravnavo se išče in ko se z iskanjem vsi utrudijo, ali pa, ko pridejo do prepričanja, da se sploh ne da najti, pride zopet na prosto — in «nikome ništa«. Mesce in léta. je ležal tudi vojni ma-lerijal bivše armade avstrijskega generala Pflanzerja
«&;«»*» SB. junija 1929,
! v Kotoru in materijal nemško-bolgarske vojske v Šti-I pu, pa se ni našlo za' vse te vrednosti odgovornega in j pripravnega mesta, dokler ni vse propadlo na solncu j in dežju. Najboljše zrcalo vojne uprave je pa bitoljska j katastrofa. V njej se zrcali vsa nemarnost, zanikernost, j nesposobnost in brezvestnost. Milijonske vrednote so j ležale, dokler niso s seboj potegnile v propast veliko j premoženje v vojni strašno preizkušenega civilnega ! prebivalstva 'in vsa leta, ko je ta materijal pripravljal strašno katastrofo, so se radi ljubega osebnega profita { razmetavali milijoni za enake stvari od onih, ki so i vsled zamkernosti z Bitoljem vred si reale v zrak. Za nepotrebne sivari se vedilo najde «nadležnost«, ki pošilja cele procesije nabavnih komisij v širni svet in ko i se pri tem odkrijejo slučajno razne korupcije, zopet j nikjer ni mesta in oblasti, ki bi krivce in korupcijo-I niste vsaj v strah drugih, nerazkritih in tako nmogo-I številnih kaznovala.
Lepo se sliši po vladnih listih neprestano zatrje-; vanje, kako dobra in sveta narodna inštitucija je vojska, ne smemo pa pozabiti, kakor pravi «Nedeljni Glasnik«, glasilo poštenih srbskih politikov, da predstavlja j SHS vojska strašen deficit narodne delavne moči, ker ! se 180.000 mož odteguje krvavo potrebnemu delu naše j obnove in našega razvoja.'Vojske so se polastili samo-I pašni elementi radi svoje koi'isti in odkod izvirajo nji-; bove ambicije in njihove koristi, se najbolje vidi iz j stroškov, ki jih izmučeni narod nosi za vojsko. ‘
j Pred banknota režima.
Zagrebški «Ob-zor« je obelodanil v številki od pretekle nedelje tako značilen članek, da ga objavljamo v j celoti. Člankar izvaja v svojem uvodniku sledeče: j Čeprav se nahajamo že izza prvih dni «ujedinjen-! ja« v neprestani krizi vseh panog javnega življenja, se ; nam vendar dozdeva, da se problemi kar grmadijo in j da smo v nekaterih vprašanjih blizu vrhunca krize. Na j nizati nam je treba samo glavna vprašanja in takoj bo j razvidno, da ne gremo normalnemu življenju nasproti, ! pač pa se vse bol j zapletamo.
Ko je prišel današnji režim do veljave, je zatrjeval, * da se bo takoj po sprejetju ustave vse ukrenilo na bolje, ! ker bo v kratkem času izvedena notranja državna or-1 ganizaeija. Glavni ustavili zakoni so Sprejeti, socijalni j problemi, zlasti agrarna reforma, so rešeni vsaj legis-j latorično, naš zunanji položaj pa je z rešitvijo spora , z Italijo učvrščen. To melodijo so svirali vsi režimski j listi v močni intonaciji; od onega dne, ko je kralj Alek-j sander objavil svojo zaroko, pa je vlada neprestano iz-; dajala parolo: do poroke morajo biti glavna vprašanja ! rešena, tako da bo narod v času poročnih svečanosti ! plaval v brezbrižnem veselju. Mi smo bogata in zelo ! spoštovana kraljevina, — prva velesila na Balkanu — j in, če bi ne bilo avtonomistov in federalistov, bili bi 1 lahko najsrečnejša, najbogatejša država. «Separatisti«, j ki nimajo v svojih rokah niti koščeka oblasti, nobene odgovornosti, so dolgo časa poslušali te slavospeve in pričakovali usoden trenutek, ko se bo ta režim s svojimi lažmi vred sesul v lastni oslabelosti. Ta čas še sicer ni prišel, ker še v naši javnosti vedno dominira ! nota samozaupanja. Človek bi si mislil, da ima vlada j uspeh za uspehom, da ima zaupanje krone, parlameli-I tarno večino in dopadenje naroda, toda, če si vse to malo bližje ogledamo, slišimo celo iz vladnih vrst glasove: mene, tekel, fares! Oblastniki so slepi, ali pa ne I vidijo, a narod vidi njih početja in čaka, saj je čakanje j res najbolj primerno. -
Današnja vlada hoče izrabiti ves rok, katerega ri ! je določila do novih volitev. Ta rok sega do meseca julija bodočega leta. V opoziciji ne veruje nikdo na mož-; nost, da bi se režim zamogel obdržati nad vodo še leto ! dni; vzemimo pa najhujši slučaj, to je odgoditev vo-j litev za eno leto: posledica bo strašen poraz vladujočih I strank. Zaenkrat izgleda, kakor da je pregorelo že vlad-I nim strankam samim do nohtov, zato tudi one ne mo-i rejo več čakati. Započela se je ostra, potuhnjena in strastna borba za mandat, ki bo tej ali oni skupini dal ! za časa volitev oblast v roke. O tem, da bi demokrati in radikali šli skupno «na izbore«, ni govora.
Ker stojijo šance za radikale nekoliko ugodneje ka-; kor za demokrate, grozijo slednji po «Beograjskem ; Dnevniku«, da bodo napravili iz Šumadije republikan-j sko trdnjavo. Hiperlojalni demokrati grozijo z republi-; kanizmom! Temu se ni čuditi, saj so demokrati, samo ! pogojni monarhisti. Borba, ki se odigrava med radikali in demokrati na dvoru, v armadi, v ministrstvih in v i časopisju, je silno ogorčena, čeprav so si v bistvu ust va ; rili navidezno slogo. Eni se bojijo drugih in iščejo zaveznikov.
! > Zaveznike iščejo mrzlično. Oviralo jih ne bi repu-! blikanstvo, niti separatizem, glavna stvar je volilni spo razum. Pristali bi na volitve, ako bi bila dana možnost, da ostanejo na vladi. Kombinacija je postranska stvar.
Radikalom in demokratom gre samo za oblast. Vse drugo je pesek v oči, demagoštvo in frazerstvo. Prilike za uveljavljenje so imeli dovolj, a rešili niso niti enega državnega problema tako, da bi skupnost ifnela kakršnokoli uteho.
Letnih XIV,
Genovska konferenca je pokazala, da mi v zunanji politiki sploh nismo doma. Naša delegacija je igrala dve partiji brez uspeha. Če vsporedimo Ninčičeve in Pašičeve izjave, vidimo vse protislovje naše zunanje politike. Ninčič je simpatiziral s politiko dr. Beneša in Lloyda Georga, a je ni izvajal; bil je pacifist in skušal s čičerinom najti kak modus vivendi. Pašič je ostal pri svojem. Nadaljeval je francosko politiko in podpiral Wrangla. Ninčič je Italijanom popuščal. Pašič je markiral nepopustljivost. Ninčič je zagotavljal v vprašanju Wrangla strogo nevtralnost, toda Pašič ga jc podpiral z vso močjo. Isto je s posojilom. Eni so za eno grupo, drugi za drugo. Radi provizije ali «zarade« pa so se sumničili tako dolgo, dokler ni ameriška vlada vložila svoj veto.
Kje na svetu se rešujejo velika vprašanja tako, kakor v naši državi? Kje se razpravljajo najtežja vprašanja s toliko lahkomiselnostjo? Kateri serijozni državnik, nacijonalni ekonom, bankir itd., hoče v tako ko-rupcijonističnih razmerah resno razpravljati o kaki politični ali denarni akciji? Kdor je čital samo beograjske liste, je mislil, da je bila naša država najvažnejši faktor Male antante, poslednja pa, da je igrala vsaj drugo vi-j olino v koncertu velesil. Faktično se na nas ni oziral niti vrag, ker nismo znali izkoristiti zadnje prilike za odločen pritisk proti Italiji v vprašanju rapalske pogodbe. Mi smo se pogajali, popustili, pogodba se pa lahko izpremeni. Ali bo Ninčič dal ostavko? Niti govora o tem! Ali bo odstopil Kumanudi? Tudi on ne bo šel, čeprav je to že petnajsto posojilo, ki ni uspelo. Kaj briga Kumanudija dejstvo, da mu je finančni odbor zrušil celi finančni zakon in lastni budžet! Nobeden ne bo šel. Ali bo Pašič odšel radi Wrangela? Ali bo ministrst vo demisijoniralo radi uničenega prometa, volilnega zakona in razdelitve države na nemogoče oblasti? Ali se bo zrušil režim radi agonije parlamenta, v katerem sedi od 419 poslancev še 130 mož broječa «večina«, ki ne daje niti zmanjšanega kvoruma?
O ne, ta režim igra va banque, kakor pravi megaloman, in pričakuje svoj polom. Za naše oblastnike ne eksistirajo težavna vprašanja, oni ne poznajo problemov. Ako jih ne morejo rešiti v svojo korist, se jih j sploh ne poprimejo. Človek se resno vprašuje, ali še j imajo ti ljudje vsaj nekoliko čuta za narod in državo. I Najbrž ga nimajo več. To je pokazala seja Jadranske i banke v Ljubljani......
Škoda, da nimamo svojega Zola, ki bi bičal poja>-j ve lažnjivega patrijotizma, korupcije in nasilja v naši tužni domovini!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Prihodnja važna seja narodne skupščine se vrši dne 6. t. m. ob 10. uri predpoldne.
Volitve v oblastne skupščine nameravajo odgoditi in se ne bodo vršile dne 28. julija, kakor bi j se bile morale razpisali.	t
:	Zečevičevo afero preiskuje parlamentarna
j anketna komisija po garnizijah, kjer so bolehali in u-mlrali naši rekruti. Komisija je sedaj v Sarajevu, nato poseti Mostar, Kotor, Zeleniko in Dubrovnik.
Razne ministrske afere so pri nas iakore-koč na dnevnem redu. Poslanec Dragovič obtožuje sedaj potom interpelacije ministra za šume in rude Ra-‘ fajloviča, ker se ta mnogo bàvi z zasebnimi kupčijami, korupcijskim potom protežira svoje prijatelje pri podeljevanju raznih koncesij in izkorišča ubogo kriietsko ljudstvo.
ČEHOSLOVAŠKA.
Dr. Beneš je slabo odrezal s svojim poročilom o zunanji politiki. Dokler je govoril o smernicah, ki jih je zastopal na genovski konferenci, je bilo v zbornici še mirno, kakor hitro je pa govoreč o potrebah sporazuma, došel do odnošajev narodnosti v sami Čehoslo-vaški, češ, saj smo tudi doma vsi enakopravni, je zaci ril velik hrup protestov od strani opozicije, zlasti od slovaške ljudske stranke. Slovaki so klicali, da je enakopravnost samo na papirju in očitali so mu naval na uredništvo in tiskarno lista «Slovak« v Bratislavi. Ko je Začel govoriti o odnošajih proti Rusiji, so se oglasili komunisti ter mu očitali zahrbtnost. Na eni strani trgovska pogodba z Rusijo, na drugi strani pa zahrbtne nakane proti njej v zvezi z Wranglovci, ki uživajo na škodo naroda vse mogoče ugodnosti in podpore.
FRANCIJA — NEMČIJA.
Francoska vlada polagoma pripravlja javnost na spremembo svoje politike proti Nemčiji. Uvidela je nam reč, da z oboroženim pritiskom ne bo nič in da ni niti misliti na okupacijo ruhrskega področja. Grožnje za konec maja so sc nenadoma polegle, Francija je sama sprevidela to, kar je že Rathenau rekel v Genovi; Upnik dolžnika ne sme tako tlačiti, da postane nesposoben za povračevanje, pa tudi Amerikanci in Angleži so dali dobro razumeti, da ne trpijo kakega francoskega oboroženega pohoda.
RUSIJA.
V Moskvi se je osnovalo rusko-nemško industrijsko društvo. Od nemške strani sta v tem društvu Stinnes in Krupp, od ruske, sovjetska vlada. — V juž»i Mandžuriji japonske čete še niso ustavile svojega, pollo-
äa. V Vladivostoku je sedaj že 8 japonskih divizij in .po železnicah se prevaža japonska artilerija. Tega nasilja Evropa ne vidi, na rdečo rusko vojsko pa vedno kaže z nekim ogorčenjem ter noče razumeli, da je potrebna pri taki zavratni politiki.
Beležke.
Pašičev sin je močno zapleten v državno-posojilne špekulacije. Beograjska čaršija vsa odmeva o raznovrstnih mešetarijah in spletkah na rovaš države. Še doslej niso osvetljene razne ponudbe in afere okrog njih, gotovo je pa to, da Pašičev sin nima čistih rok in da bo gotovo prav umazana ta stvar, ki jo bo on skuhal «Beogradski Dnevnik« razmotriva kontrast med starim in mladim Pašičem. Stari ni nikdar izbiral načina, kako priti do denarja, nagrabljen denar zna pa vedno ceniti in tako uživa sloves največjega stiskača in skopuha v Srbiji, dočim mladi lovi denar tudi iz največjih kaluž in na najgrše načine, nagrabljeno bogast . vo pa razmetuje z obema rokama.
Vojaki se puntajo, najprej Plevlje, sedaj Bar — pusti in žalostni kraji v Črni gori, kjer životari moštvo iz dalnje Hrvatske že ves čas od «osvobojenja.« Gotovi politični krogi bi radi našli izvor teh uporov v kaki — «protidržavni« in separatistični propagandi, kljub pomanjkanju vsakih zvez z domovino in prepovedi vseh domačih listov med vojaki, priznati pa morajo končno, da so vzroki slaba hrana, nezadostna oskrba. Ponavljajo se dogodki Admonta, Judenburga in Radgone v nekdanji Avstriji. Razmere v vojski niso zdrave. To priznavajo tudi razni srbski listi. Večkrat osvetljijo kako nerednost in če si človek razne take vesti predočuje, dobi prav dobro sliko razmer v vojski. Beograjska «Politika«, drugače hudo državnotvorna in policajdemo-kratska, opisuje dirke v Beogradu, ki so se jih udeležili tudi neki ministri. Na dirkališču in po ulicah je bilo vse polno žandarjev. Naknadno poroča «Politiki« še nek prijatelj, da je bilo okrog dirkališča poleg žandarjev še vojakov za približno dva polka in ko so se vračali, je vlako na hitro preštel nad 20 hrbtišč z raztrganimi blu-•zami, da se je videla srajca in še večkrat gola koža. — Tako izgledajo vojaki v Beogradu, v «sijajni prestolici« — kako bodo šele izgledali v zapuščeni Črni gori, v Plevljah in Baru?!
Kako se potuje skozi Bosno. — V «Obzorju« št. 146 je objasnil neki Dalmatinec, kako se potuje skozi Bosno J da se bodo znali ljudje ravnati in da ne bodo iznena- ! deni. Najboljše merilo za razpoloženje širokih mas v ! posameznih državah je številna moč žandarmerije in policije, čim večja je nezadovoljnost, tem več je varnostnih organov in narobe. V Bosni je to še prav posebno in dobro je, če vedo potniki, kaj jih čaka. Komaj kupi človek vozni listek v Gružu, že stoji pred njim žandar, ki zahteva legitimacije, takoj po prvi postaji, pa evo ti, žandarmerijske patrulje, ki pregledajo legitimacije ter popisujejo imena potnikov. Na ljudi, ki se še niso seznanili z našimi razmerami, mora pač čudno delovati, ko vidijo, da se tudi po malih postajah sprehaja vedno po par žandarjev z nasajenimi bajoneti. Mostar ima seveda poleg žandarske patrulje še vojaško službujočim kapetanom. V Sarajevu je pa naj-hujše. Tu vidiš železniške komisarje z dolgimi sabljami in zlatimi epoletami, podkomisarje z nekakimi kapami hotelskih vratarjev, žandarje in še celo jato policajev v civilu. Ko potniki izstopijo, pa če bi šli tudi samo v restavracijo, pride nad vsakega od ene strani -žandar, od druge pa detéktiv. Če izstopiš popolnoma, je najbolje, da tudi skozi mesto nosiš legitimacijo vedno v roki, ker te tudi po ulicah zavstavljajo policaji v uniformah in v civilu. Od ogromnega števila policajev in žandarjev pa niti 20 odstotkov ni sposobno za policijsko službo, večino tvorijo ljudje, ki so po protekciji in strankarstvu prišli v take službe.
O aktivnosti bolgarskih komitov mnogo poročajo beograjski listi. «Makedonstvujušči komitet« pošilja vedno močnejše bande v okolico Ohrida in druge kraje južne Srbije. Vlada je obmejne čete pomnožila in okrepila z žandarmerijo. «Makedonstvujušči« so zavezniki Wranglovcev in nasprotniki sedanje bolgarske vlade, beograjski oblastniki pa vendar vso banditstvo teh «ko-mitetov« pripisujejo na rovaš bolgarske vlade in cele 'Bolgarije; če bi «Makedonstvujušči« in drugi šovinisti zasedli vlado v Sofiji, bi bilo prijateljstvo med njo in Beogradom takoj sklenjeno.
Hlače za gardo. Že par mescev stikajo neko komisarji in nakupovalci po Avstriji za jelenovo kožo ter ponujajo ogromne svote. Ta koža se nabavlja za hlače kraljeve garde in neki pukovnik se je izrazil, da je cena postranska stvar. Ko je neki dunajski trgovec dejal, da je nekdanjo cesarsko gardo na Dunaju zalagal z dobrim belim suknom za hlače in da ima še tega blaga precej na razpolago, so ga zavrnili, da sukno za srbsko gardo ni dovolj'fino. Tako je, saj imamo dovolj denarja, kaj bo potem, to pa naj pove — kizmet.
Dober zaslužek. Kdor zna, ta zna. Denar se služi na sL 'isoč in milijon načinov, samo znati je treba. Denar si služijo tudi oni, ki niso baš šiberji, ministri in njihovi prijatelji, na prav lahke načine, samo znati je treba. Tako originalen način zaslužka, kot ga beograjska «Tribuna« opisuje, bomo pa zastonj drugod iskal’.
V Beogradu živi oseba, ki je precej znana, ker je skovala že nekaj pesmi ter napisala par knjig. Od književ n«sti se slabo živi, zato si je pa beograjski možakar našel nov izvor dohodkov. Imamo postavo, ki pravi, da se morajo policijska zaslišanja vršiti v prisotnosti «glednih meščanov«, ki tudi zapisnike podpišejo, imamo pa tudi policijo, ki pri batinaških «preiskavah« nc rabi prič in tako najde naš možakar vsaki večer, ko ^ride domov, na mizi cel kup policijskih aktov, katere
podpisuje kot «navzoč meščan« ter za vsak podpis potegne «banko« — 10 dinarjev.
| ..... Npr,?
Prihodnja «Straža« izostane radi Binkoštnega poa-deljka.
Duhovniške spremembe: Kanonično umeščen je bil I preč. g. Gregor Einspieler, poprej prošt v Tinjah na Ko-; roškem, na župnijo Sv. Jurij v Slov. gor. in p. n. g. Iv.
•	Toman, dozdaj v pokoju, na župnijo Vojnik. Gvardijan minoritskega konventa v Ptuju o. Vid Gjikovič-Marko-vina je imenovan administratorjem, župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Premeščeni, oziroma nastavljeni so preč. gospodje: Venceslav Čeh iz Šoštanja kol provizor v Frankolovo; Pihler Alojzij, poprej minorit, kot kaplan v Loki; Rantaša Anion, poprej minorit, kot kaplan v Selnici ob Dravi; Gril Pavel, poprej duhovnik celovške škofije, kot kaplan v Šoštanju; Kosi Alojzij je prestavljen iz Starega trga v Ptuj, Močnik Vincenc iz Loke v Videm in Mesnér Ivan iz Ptuja v Stari trg.
Baj brez solnca. Slovenski vojaki odgovarjamo na ; članek, ki je bil objavljen v listu «Jutro« glede stanja ; naših vojakov v Srbiji sledeče: G. poslanca Majcen in j Dobnik sta bila gotovo slepa, ko sta pregledovala ka-: same v Kragujevcu. Žalibog, da je navedeni članek j ogromna laž. Prepotoval sem razne kraje, obiskal mno-> go vojašnic loda nikjer nisem našel dobrih postelj, hra-! ne, telovadnic in drugo, kakor poročata gospoda poslan j ca. Gotovo sta gospoda obiskala kragujevačko kasarno j in v družbi oficirjev opisala raj, kjer je solnce. Mogoče ! je, da imajo kje v Kragujevcu dobre postelje in hrano Ì in to v hotelih, kjer sta popivala naša znanca, a v ka-! sarnah so pa uši, stenice, v slamnjačah pa slama iz j srednjega veka, ki ni nič drugega nego prah. Norčevati ; se iz vojakov, kateri moramo služiti, je lahko. Pozivam
•	vaju gospoda izobraženca, da pridela v teku 14 dni, da j zamenita nas vojake in to brez vsakega vinarja, mislim ■ da vaju bo potem minulo nadaljno opisovanje vojašnic in izgubila bosta svojo kulturnost in laž, katero sta
i opisala v listu «Jutro«. Po večkratnih shodih sta go-! vorila, kako se Samostojna poteguje za naš narod in za naše fante vojake, toda žalibog, ua vam v lem oziru i moram očitati, da ste hinavci. Kmetski sin, ki je po-i treben doma za gospodarska dela, mora služiti polni 1 rok, a sin gospoda, kateri se samo sprehaja po mestnih ‘ ulicah, pa skrajšani rok ali pa sploh nič. Kdo je kriv temu? Po mojem mnenju vi samostojneži, besedo-lomeži. Tak raj, kakor ste ga opisali v listu «Jutro«, priporočam vašim sinovom, naj ga oni uživajo, nas fante vojake pa pustite pri miru. Vi zapeljivci ste obljubljali po shodih, kaj boste storili za naše kmečko ljudstvo, pa žalibog da so vaše obljube podobne volčji prisegi. Ko bosta drugič prideljena taki «komisiji«, si i še ogiedajta stanje vojakov v Črni gori, samo vzemita seboj naočnike, da bosta bolje videla kakor sedaj v Kragujevcu in da bosta napisala v «Jutro« članek : «raj, kjer je mnogo vode«. Kako vendar morata biti tako lažnjiva, ker mi dobro vemo, kake so vojašnice in nas ni treba voditi za nos. Drugič idite take neumnosti opisovat v kozji rog, da nihče drugi ne bo znal, kakor vi Samostojneži. Fantje vojaki iz Sarajeva.
Dve zlati poroki v žlahti in istočasna poroka vnukinje.) Izredno in nad ves ginljivo slavnost je gledal in u-žival Črešnjevec v nedeljo po Križevem. Dva zakonska para: Paul in Marija Rozman iz Starega loga, in Ignac in Uršula Mally iz Črešnjevca sta obhajala zlato poroko. To pa še ni vse. Presunljivo pri tem je to, da sta Paul Rozman in Uršula Mally brat in sestra, pa da se je ob enem poročila Rozmanova vnukinja Amalija z Matevžem Polanec. — Zlatoporočenca Rozman sta prišla, od otrok in vnukov, 30 po številu in mnogobrojnih prijateljev spremljana, v cerkev, da tu, preizkušena v 501etnih bojih življenja za svoj in svojcev obstoj, vpognjena od truda za nelahko prislužen kruh, pred koncem svojega zemeljskega romanja nanovo potrdita zvezo, ki sta jo na istem svetem kraju sklenila dne 29. aprila 1872. Oprt na Davidov izrek: »Mnogotere so bridkosti pravičnih, pa iz vseh teh jih bo Gospod otel», je govoril domači gospod župnik izpred altarja o SOletnem križu zakonskega poklica. Zatem je bila poroka vnukinje Amalije j Rozman. Po končani slavnosti v cerkvi se je razvil, močna Ì slovenjebistriška godba na čelu, sprevod v Mallyjevo hi-j šo, kjer se je izvršila zlata poroka med zakonskima Ignac j Mally in njegovo ženo Uršulo, rojeno Rozman, ki zaradi bolezni ni mogla v cerkev. Tu je bilo pričujočih 24 doma-I čih otrok in vnukov.Ginjenim udeležencem je gospod žup-! nik govoril o cvetoči pomladi pa plodonosni jeseni vzor-I nega zakonskega življenja, čedna gostba je bila na Mally-: jevem, nato pa na Rozmanovem majniškem vrtu. Tu je sto-! pil pred svoje starše-jubilante najmlajši sin Anton Rozman. Krasno jih je pozdravil, v imenu bratov in sester prosil odpuščanja za vse žalitve in slovesno zatrjeval, da hočejo zanaprej še iskreneje skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino. Položil si, dobri Tonček, v te „hvalne, za-; hvalne in prosiine besede vse svoje milo sinovsko srce.
! Vse je jokalo. Pred večernim «Ave« in splošnim razidom je naglašal gospod župnik pričujočim sorodnikom, ki se bodo zopet razšli v razna mesta in kraje, da si naj ta Ijubez-! njivi dan ohranijo v trajno veselem in hvaležnem spominu.
Ista obtožba, različna obsodba. Okrožno sodišče v j Travniku je dovršilo proces po par. 87 in 88 nad rudar-; ji — komunisti. Obtoženci so 14 mescev trpeli v pre-Ì iskovalnem zaporu, četrtega dne končno uvedene raz prave so bili pa spoznani nedolžnim s to le motivacijo: Dokazni materijal, pa če tudi bi bil resničen, ne daje povoda za postopanje po par. 87 in 88, ker je bila komunistična stranka legalna. Kongresi v Beogradu in Vukovaru niso bili tajni; temveč javni s pristopom vladnih zastopnikov in z zaključki, ki so se javno tiskali in širili. Ker so pripadali javni stranki ter delovali po .njenih javnih in dovoljenih programatičnih točkah so bili rudarji v Travniku oproščeni, narodni poslanci j v Beogradu pa obsojeni na dve leti zapora. V Beogradu se drugače sodi, kot pa v Travniku, ni čuda, saj je v
Beoradu klical sodnikom policajdemokratski advokat Djordjevič, naj sodijo v duhu režima, ki jih je nastavil, in sodniki so se, kakor se vidi, tega nasveta, oziroma poziva oprijeli. — V Travniku se sodniki niso postavili v službo režima in pravica se je obrnila proti onim, ki so obtožene rudarje skušali stlačiti v ječo z lažnjivi-mi izjavami. Petnajst lažnjivih prič in krivoprisežni-kov je romalo v zapor, kjer so poprej nedolžni rudarji trpeli, v Beogradu se še pa proti onim ni nastopilo, ki so obtožence pretepali do krvi ter jih obešali v dimnjake.
Za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji je odobrila centralna vlada na predlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev, kot obratni kapital v svrho nabave živil. Ubožnim slojem se bodo oddajala živila kolikor mogoče po znižanih cenah, a izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom pokrajinske uprave, se bo čira-prej izvedla.
Katoliškega škofa pregnali. «Obzor« javlja, da so naše oblasti v Prizrenu tako šikanirale katoliškega škofa Mijedija, da je moral pobegniti v Skader.
Usmiljeni bratje iz Kandije pobirajo darove za vzdrževanje svoje bolnice. Znana je malobrižnost za dobrodelne ustanove in zato je v pogledu človekoljubja posebno potrebno, odpreti srce in roko v prospeli in pomoč humanitarnega dela usmiljenih bratov.
Preganjanje redovnic v Vojvodini. Grško-katoliške sestre reda sv. Vasilija so izgnane po naredbi velikega župana brez vsake utemeljitve iz Kucure v Križevce. Redovnice so v Kucuri vzdržavale šolo za zanemarjeno deco že več let, mesta so jim pa bila že enkrat odvzeta, ker so Jih denuncijanti prijavili Pribičeviču kot «proti-državne« elemente. Po raznih intervencijah je prišel po sehen delegat prosvetnega ministrstva, da stvar preišče in izjaviti je moral, da so ovadbe neosnovane. Sestre so zopet dobile učiteljska mesta in pričakovalo se je, da jih bodo pustili v miru. Sedaj pa nenadoma zopet izgon, ki je zopet dokaz, da vladajo prave azijatske razmere v Vojvodini. Radi tega nezaslišanega postopanja je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Šimrak vložil Interpelacijo na prosvetnega in zunanjega ministra.
Kako rekrutirajo Dalmatince? Zadnje dni so začeli rekrutirati po Dalmaciji. Seljaški Dalmatinci se odzivljajo pozivom polnoštevilno in so jih vzeli prvi dan novačenja 45 odstotkov, drugi dan 60 odstotkov;. Po vaseh ob bosansko-dalmatinski meji so se razširile vesti, da bo moral služiti vsak rekrut, ki podpiše ali pod križa naborno pozivnico, kot dobrovoljec. Mladi rekruti: so se odrekli podpisu ali podkrižanju in izjavili, da se bodo odzvali pozivu na določen dan, a podpisati ali pa podkrižati nočejo prav ničesar. Sodnijski predstojnik Burzon je oblazil zadnjo nedeljo z 12 žandarji vasi in silil fante na podpis. S silo pa je dosegel ravno nasprotno — fantje so začeli bežati iz vasi ter se skrivati. Ta beg je gospoda Benzona tako razljutil, da je začel z represalijami. Ker so mu fantje ušli, je pograbil starce, očete in matere fantov-rekrutov in jih pustil odvesti kol talce v zapor v Sinj. S temi nedolžnimi talci se postopat v zaporih na divjaški način z batino. Dalmatinsko ljud stvo je vsled ravnokar omenjenega divjaštva zelo razburjeno.	^
General Živko Pavlovič, komandant jadranske divizije je izgubil šifro (lajno pisavo) in sedaj sam prosi vojno ministrstvo, da se ga premesti. Beograjska «Tribuna«, ki o tem piše, pravi, da je med srbskimi generali v navadi izgubiti šifre in razne važne dokumente, da pa ni za to nikdo odgovoren.
V Prilepu vladajo med vojaštvom strašne razmere. Moštvo je raztrgano in setradano. Garnizija se je v zadnjem času povečala, vojaki so prišli od vseh strani, vsi so raztrgani in sedaj bodo v Prilepu bogzna kako dolgo čakali, da se tamošnje komande domenijo z raznimi edinicami glede obleke. Prilep ima seveda tudi svoje eksplozive. Blizu hiš je na prostem naloženo nad stava gonov raznovrstne municije.
Organizacija protestantovske cerkve. Meseca avguste se sestane v Beogradu sinod protestantov iz naše kraljevine, ki bo razpravljal o svoji cerkveni organizaciji.
Barbarstvo rumunskih bojarov. Rumunski režira je soroden beograjskemu in ima tudi svoje «glavnjače*. «Vorwärts« iz Černovic javlja strašne stvari iz buka-reške ječe. Z znanim voditeljem in teoretikom rumunskih socijalistov Dobrudžanom je zaprtih kakih 150 komunistov, ki so po dolgem in strašnem trpljenju posegli tudi po zadnjem sredstvu — štrajku lakote. Upra-pa jetnišnice je odgovorila na to s tem, da jetnikom m: pustila vršiti fiziološke potrebe, češ, če ne jedo, tudi telesnih potreb ne smejo imeti. Na proteste braniteljev proti pretepanju je vlada sicer odredila neko «preiskovalno« komisijo, njen predsednik, general Gordejesco je pa izjavil, da batine v zaporih niso samo potrebne, temveč tudi priporočljive. Obtožence vlačijo na razpravo kot zverine v močnih lesenih kletkah. Pri preiskavi se je neprestano čulo stokanje neke žene iz take kletk»,, vsled silne žeje, ker jetniki po štiri dni ne dobijo niti kapljice vode. Narodnega poslanca so v takem pretepenem in razmesarjenem stanju privlekli na razpraven, da ga bivši parlamentarni tovariši, ki so bili pozvani kot priče, niso mogli spoznati.
Tihotapstvo z dinarji. Iz Subotice javljajo, da so te dni aretirali ob madžarski meji v vlaku, ki vozi proti Budimpešti, nekega Schneiderja jz Beograda, ki pa je čehoslova-ški podanik in je hotel iztiholapiti na Madžarsko 57.00© dinarjev. Financijske oblasti so Schneiderja aretirale, ga odvedle v Beograd in denar mu pa zaplenili.
8 sekiro ubit razbojnik. V Vojnem Križu sta ubila seljaka Simon in Grga $tokič s ^sekiro razbojnika! Venda Kopetko, ki je užgal Simonu kočo iz osvete in pred enim letom pa je ugrabil Simonu ženo. Kopetko se je klatil celo leto po Poljski in Cehoslovakiji, kjer je razbojnikova) a
'ra
svojo bando, v kateri je imel organiziranih dvajset tolovajev.
Borba s hajduško bando dr. Vukašina Markoviča. — Žandarji in oboroženi meščani iz podgoriškega sreza so trčili te dni v planini Živa z razbojniško bando dr. Vukašina Markoviča. Borba je bila ljuto krvava in je zahtevala obojestranske žrtve. V borbi je padel hajduk Milan Vuka-šinovič, ki je bil desna roka dr. Markoviča. Pri padlem Vukašinoviču je našel dr. Markovič prvo zavetišče, ko je zbežal leta 1920 v gore. Razven Vukašinoviča sta bila v borbi težko ranjena dva rojaka dr. Markoviča. Od Vuka-šinovih 30 odmetnikov je 10 ranjenih in se je cela banda umaknila iz boja v nedostopne gore.
Opasno stanje v južnih delih naše kraljevine. V okolici Ohrida ob albanski meji so se koncentrirale razne bando defetistov, Bolgarov, odmetnikov in avanturistov, ki ogrožajo javno varnost in pretijo, da bodo vpadli na naše ozemlje. Naše pogranične čete so ojačene z žandarmerijo in stoje pripravljene na odpor.
Italijanski grobovi v Srbiji. V Srbijo je dospela italijanska komisija, ki bo iskala, ter beležila grobove onih Italijanov, ki so pomrli po Srbiji kot avstri jski vo j ni ujetniki, za časa okupacije. Italijanska komisija je izvršila svoj posel v Valjevu in je sedaj krenila v šabac.
SKSZ okrožje Maribor, namerava prirediti katoliške shode v Mariboru, Ptuju, Slov. Bistrici, Ljutomeru in Sv. Križu. Vse gg., ki so prejeli tozadevno okrožni-. co, nujno prosimo, da nam lakoj odgovore, za kater i * prostor in dan so se odločili, da moramo začeti s pred-I pripravami za katoliške shode.
Iz Ptuja.
Ptujska javna bolnica. Že pet mescev je javna bolnica v Ptuju brez kirurga. Poleg bolnice je hiralnica, oboje v državni upravi, ter ne služita samo interesom ptujskega okraja, temveč tudi sosednemu okraju Ljutomer in Prekmurje, hiralnica pa celo za celi Spodnji Štajer. Vsakdo uvidi, da je širša javnost zainteresirana na tem, da bolnica, ki ima interni in kirurgični oddelek, brezhibno deluje. Ako torej nimamo zdravnikov, je delovanje onemogočeno. Sicer se je že razpisalo mesto kirurga, vendar' ni bilo opažati zadostnega zanimanja kvalificiranih kompeten-tov in novoimenovani primarij je podal ostavko na službo, predno jo je sploh nastopil. Iz tega sledi, da mor.a vladati med zdravniki kompelenti neka nezaupljivost proti ptujski bolnici, ki odvrača zdravnike-strokovnjake od kompetence. Zdi se nam. da ima takšna pròtistrujà svoj izvor v Mariboru. Proti vsem škodljivcem, ki nastopajo proti javnim interesom ptujskega političnega okraja, bomo strogo nastopili. Dovoljujemo si samo opozoriti vse gg. kirurge na razpisano mesto primarija za kirurgični oddelek ter še dodamo nastopna pojasnila. Ptujska bolnica je ne-obhodno potrebna, česar se prebivalstvo političnega ptujskega in ljutomerskega okraja kakor Prekmurja v polni meri zaveda, torej ni misliti na lo, da bi se bolnica opustila, ali njen delokrog zmanjšal. Bolnica res ni najmoderneje urejena, vendar se je kirurgičnemu oddelku posvečala od lokalnih zasebnih in javnih činiteljev največja pozornost, posebno je kirurgični instrumentarij tako izpopolnjen, da se s takim ne more ponašati mnogo večjih bolnic. Sedaj se namerava razširiti bolnico ter dozidati primerno operacijsko sobo. Urediti se hoče splošno vse potrebno, da se za-sigura uspešno delovanje. Zanimivih slučajev za strokovnjaka gotovo ne manjka, kar dokazuje delovanje prejšnjega kirurga. Sposoben kirurg si zamore svoje dohodke znatno povišati z zasebno prakso. Stanovanje se tudi dobi. Na podlagi navedenega pričakujemo, da prične kmalu v Ptuju pa Ptujski bolnici primarij-kirurg s svojim uspešnim delovanjem. Mi ga v naprej že pozdravljamo, ter mu obljubu-jemo iti Z vsemi svojimi močmi na roko. — Prizadeti okraji.
Razlika med «figami«. Lansko leto enkrat je tožil naš odlični pristaš in takratni župan g. Filip Galuiider od Sv. Križa nad Mariborom nečega predrzneža, ker mu je ta pomolil kot županu pod nos figo. G. Galundcr je propadel kot tožitelj in slavni mariborski sud je oprostil obtoženca vsake krivde, češ, da podnosna figa ni nikaka žalivka. Dne 23. maja pa se je vršila pred mariborskim vzklicnim sodiščem dr. Pirkmajerjev figov proces. Dr. Pirkmajer, ptujski okrajni glavar in demokrat je tožil svoječasnega okrajnega tajnika Ze Jenka, ker mu je la v neki razburljivi priliki pomolil pod nos figo in izrekel: «Na, tu imaš«. Radi te Pirkmajerjeve podnosne fige je prisodilo ptujsko sodišče Zelenku 48 ur zapora, mariborski vzklicni senat pa je po temeljiti razpravi spremenil zaporno kazen v denarno in globil Zelenka radi fige na 400 dinarjev. Iz ravnokar omenjenega sledi, da lahko pomoliš klerikal nemu županu zaničljivo figo pod nos in radi tega ne boš kaznovan, ako pa pokažeš figo demokratskemu glavarju — pa te zašijejo. Današnji režim dela razloček med podnosnimi figami.
Iz Maribora.
Celi upravni svet, tudi dr1. Irgolič in prof. Voglar, nočejo
podpisati bilance mariborske Mestne hranilnice.
Pregledni odbor, ki ga je izvolil obč. svet, je pred kratkim bil v Mestni hranilnici radi bilance za 1. 1922. Zahteval je pri tej priliki tudi originalno bilanco za leto 1920. Ko jc to bilanco pregledoval, je opazil, da originalne bilance za leto 1920 ni podpisal niti dr. Irgolič kot predsednik ravnateljstva, niti profesor Voglar kot načelnik upravnega sveta niti kak drug član upravnega sveta in ravnateljstva. Originalna bilanca za leto 1920 nosi edino le podpise preglednega odbora z že znano klavzulo, drugega podpisa nobenega.
To vam je poslovanje za bogove! Torej ravnateljstvo in vodstvo Mestne hranilnice samo ne podpiše bilance, od preglednega odbora pa zahteva, da naj ta potrdi pravilnost bilance, koje sami ne podpišejo in katere sami ne priznajo in ne potrdijo s svojimi podpisi. — Tiste, ki imajo v tej čedni hranilnici denar naložen, bodo gotovo lahko mirno spali, če izvejo, da sam upravni odbor ne podpiše računskih zaključkov svojega lastnega zavoda. Res, Mestna hranilnica je pravi «unikum« med denarnimi zavodi! Vprašamo tudi gospoda revizorja Škrlepa, kako je mogel spregledati povodom revizije la gorostaslni nered! Skrajni čas je že, da obč. svet izsili spremembo pravil ali pa odreče jamstvo za Mestno hranilnico, ki tako nemarno in površno posluje.
Mariborska Mestna hranilnica v občinskem svetu. O čednem gospodarstvu demokratske klike v naši Mestni hranilnici smo že večkrat govorili. Znano je, da ta zavod navadno nima denarja, da bi mogel vsak čas izplačati hranilne vloge, ako jih kdo zahteva. Ta zavod je pred kratkim položil letni račun in bilanco. Od občinskega sveta izvoljen pregledni odbor bi moral potrditi bilanco. «Tabor« z dne 1. junija poroča, «da je ta odbor izvršil pregled Mestne hranilnice, in da je našel zaključek in bilanco v redu.« To je pa zopet čisto navadna «Taborova« laž. Pregledni odbor je podpisal računski zaključek Mestne hranilnice s sledečo klavzulo: «Podpisani člani preglednega odbora obč. sveta so v smislu člena 27 pravil pregledali predloženi ra-čuski zaključek in konstatirpjó, da je prenos zaključnih postavk iz glavne knjige v računski zaključek pravilen. Za pravilnost bilance in poslovanja pa ne moremo jamčiti, ker nima obč. svet v ravnateljstvu in upravnem odboru nobenih zastopnikov in tako nobenega obširnejšega vpogleda. To stanje je nevzdržno in nezdravo in je nujno potrebno, da upravni svet Mestne hranilnice reši to vprašanje v smislu sklepov mestnega sveta«. Gola laž je torej trditev «Taborovega« poročevalca, da bi bil pregledni odbor našel zaključek in bilanco v redu, temveč je le potrdil pravilnost prenosa zaključnih postavk iz glavnih knjig, ni pa potrdil niti z najmanjšo besedico pravilnosti bilance, ampak nasprotno trdi pregledni odbor, da ne more jamčiti za pravilnost bilance in poslovanja, že lansko leto je isti pregledni odbor s slično klavzulo podpisal računski zaključek. A ko je Mestna hranilnica potem izdala računski zaključek v tisku, je neljubo klavzulo izpustila in namesto te klavzule kratko zapisala: «Računski zaključek je pravilen«, ter pod te besede postavila imena dotičnih pregledovalcev, ki nikdar in nikoli niso potrdili, da je zaključek pravilen. To je bila čisto navadna falsifikacija odobrenja, proti kateri je v zadnji seji občinskega sveta najodločneje protestiral občinski svetnik dr. Jelovšek. Vprašamo javno dr. Irgoliča in celi upravni odbor in ravnateljstvo Mestne hranilnice, kako more pripustiti ali zagrešiti tako falsifikacijo?! To nam kaže, kake razmere vladajo v Mestni hranilnici. Zatorej ni čudno, da ji ljudstvo ne zaupa in da temu zavodu vedno bolj obrača hrbet
Pokrajinska vlada proti ponočnjakom. Občinski s\et mariborski je svoj čas sklenil nov predlog občinskih svetnikov SLS, da se upelje davek na ponočevanje. Kdor se nahaja po 10. uri zvečer še v gostilni ali po 11. uri ponoči v kavarni, plača za mestni sklad en dinar. Zdaj je vlada ta sklep vendar enkrat potrdila. Ponočnja kom seveda to ne bo prav, pa kaj si hočejo. Če hočeš po pivati in veseljačiti pozno v noč, in poštene l judi motiti v spanju, med tem ko žena in otroci večkrat pomanjkanje trpe, pa plačaj pošteno v občinsko blagajno, če kateri, je la davek gotovo pravičen in soeijalen, samo prenizek je. Pa občini bo vrgel lepe dinarčke!
Birmovanje v stolnici na binkoštno nedeljo se začne okoli četrt 12. ure. Od tega časa je vhod v cerkev samo pri severnih in južnih vratih, izhod pri glavnih in zakristijskih vratih. Ker utegne biti število birmancev izredno veliko, se prosi, da drugi verniki po pontifikalni sv. maši zapuste cerkev, da ne bo prevelike gnječe. Ko bo končana prva vrsta birmancev, se opravijo sklepne molitve in podeli blagoslov, da lahko birmanci odidejo domov.
Klub mariborskih novinarjev. Vsi mariborski novinarji so si brez ozira na politično stališče v okrilju ljubljanske sekcije Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja v varstvo svojih interesov in v svrho povzdige stanovskega ugleda ustanovili na popolnoma stanovski podlagi lokalno organizacijo pod imenom «Mariborski novinarski klub.« — Predsednik kluba je. g. Vekoslav Špindler, podpredsednik g. Milan Plut, tajnik pa g. Miroslav Golob.
Nekaj za naš stanovanjski urad. Sila za stanovanja ne bo ponehala, dokler se pri nas ne nastopi proti sistemu dvojnega stanovanja. V Mariboru imamo gotovo nad 100 obitelji, katere nimajo nobene pravice na stanovanje v našem meslu. Opozorimo posebno na uradnike, častnike in podčastnike, kateri so že davno na druga mesta premeščeni, ali obilelj je ostala v svojem stanovanju še nadalje. Poznamo uradnike v Ljubljani, kojih obitelj je še danes tu; izgovor, tam ni stanovanja. Ali imamo mi stanovanj na izobilje? Poveljnik, že meseca julija ukinjene vojaške realke je že davno nekje v Macedoniji ali njegova obitelj, je še tu. Adjutant iste vojaške realke je že davno premeščen v Beograd, njegova obitelj pa uživa tukaj stanovanje treh sob brez vsake potrebe; nek narednik vojaške realke, je že davno nekam v Srbijo premeščen, njegova žena še pa živi danes v Mariboru in uživa svoje stanovanje v Radvanjski ulici 17. dočim morajo drugi v Mariboru zaposleni po vagonih stanovali. Opozarjamo s tem naš stanovanjski urad, da napravi tu brzo red. Pripomniti pa moramo še eno Uradniki in častniki predložijo navadno uradno potrdilo, da ni v mestu njihove službe stanovanja na razpolago, vtaknejo pa pristojbine za selitev, katere so precej visoke, mirno v žep. Naj bi veljala kot norma, da oni, ki je prejel selitvene pristojbine, nima nikake pravice več na. stanovanje obitelji v našem mestu. Ker je takih slučajev na stotine, se ne smemo čuditi, da pri nas ni stanovanj. Prosimo za strogo in nepristransko revizijo vseh stanovanj te vrste.
Mariborski detektivi povabljeni k kraljevi svtabi. Iz Maribora oddide k kraljevi 'svatbi v Beograd 10 detektivov na prežo. Detektivi niso nič ka j veseli tega povabila in pravijo, da bodo po povratku poročali, kako se jim je godilo po duši in telesu kot civilnim stražarjem kraljeve svatbe.
Malo preveč po balkansko. Kavarno «Beograd« je začel posečati nek v Mariboru gamiziran podpolkovnik v družbi dame in svojega sluge. Ubogi sluga mora stati po ure in ure pred polkovnikovo mizo, da mu na migljaj nosi časopise, kavo, vodo in kliče razne natakarje ter molče gladno gleda, kako se gosti mastno plačani gospodar. Vsi očividci ravnokar omenjenega prizora, ki se dnevno ponavlja, se zgražajo nad trpinčenjem sluge, ki mora prenašati po neusmiljeni svojevoljnosti svojega gospodarja Tantalove muke. Naši osvoboditelji so nam že večkrat dokazali, koliko smisla da imajo za ljubezen do — bližnjega, ki je slučajno oficirski sluga.
Krčevina pri Mariboru. Gospod dr. Pavel Turner je poklonil, povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra L, tukajšnji narodni šoli dragoceno državno zastavo. Za ta velikodušni dar izrekata blagemu gospodu darovalcu šolsko vodstvo in krajni šolski svet Lajtersberg—Krčevina tudi tem potom svojo iskreno zahvalo. Prav lepa hvala pa tudi mil. gospe Kunovič za izdelovanje zastave.
VStudencih pri Mariboru priredi šolska mladina obeh šol jutri v soboto, dne 3. junija ob 20. uri in v nedeljo, dne 4. junija ob pol 15. uri v telovadnici v Studencih otroško igro «Snegulčica«. Sodeluje priljubljena godba. Cisti dobiček je namenjen za šolsko knjižnico.
LISTEK.
Gladiatorji.
i ’ r Druga knjiga. — Anteros.
(108. nadaljevanje.)
Pat grozeče mrmranje je šlo po vrstah gladiatorjev. Miti vpijava in ugled njihovega mojstra samega ni dajal Hipiji pravice, da bi bil smèl kršiti običaje in postavo »družine.«	.	.
Euhenor, vedno pripravljen za prepir, se je predi iz ozadja, kjer je dosedaj čakal na ugodno priliko.
»Prisega«, je vzkliknil, »prisegal — Prisegli smo, ko je vzhajalo solnce, — ali naj prelomimo svojo prisego še preden zaide mesec? — Naša je, Hipija, naša po vseh postavah »družine« In ne damo jel«
»Molči!« je zagrmel borbeni mojster in pogledal Eu-henorja tako preteče, da se je prestrašen umaknil. »Kdo pa je tebe kaj vprašal —? Hirpin, Rufus, šeenkrat vaju vprašam, kako je prišla ženska med vas?«
»Našli smo jo zvezano na rokah in nogah na nekem vozu«, je odgovoril Hirpin. Zatajil je zaenkrat svojo lepo ... odkritosrčnost in se je delal popolnoma nevednega glede vprašanja, čegav je bil voz. »Nekje so jo ugrabili. Vzel sem jo v smo je varstvo«, je ponosno pridjal, »in jo bom branil proti vsakomur!«
Mariamna ga je zahvalila s pogledom, ki je globoko segel staremu mečevalcu v srce. Tudi Eska. mu je, šep-; ttjTpar toplih besed v zahvalo, gladiatorji pa so pritrjevali njegovemu pripovedovanju.
»Tako je!« so klicali. »Prav je povedal! In zato je naša!«
Hipija je bil vse preveč izkušen poveljnik, pa da ne bi bil vedel, da se je včasi treba kloniti sili in da se mnogokrat z zvijačo da več doseči, ko z robato odurnostjo. Tako obvladuje jezdec svojo žival in pametna žena svojega moža — vedno mora vladajoči pustiti vladanemu zavest, da se vse godi po njegovi volji —.
Prijazno se je torej nasmehnil svojim tovarišem in jim dobrodušno dejal:
»Naša je, o tém ni dvoma! — In pri sandalih Afroditinih, lepa je, da se nam je ni sramovati! — Ampak, prijatelji, mi nimamo časa, da bi ga izgubljali, in četudi bi šlo za najlepše oči, kar se jih je kedaj bliščalo pod pajčolanom. Važen posel nas čaka! Ti, Hirpin, ki si jo zajel, ti boš skrbel, da nam ne uide. In tegale Britanca tu si bomo tudi zagotovili. Utegnili bi potrebovati njegove dolge roke, ko bo končano naše ponočno delo. Med tem pa, junaki, pripravite se! In najprvo na večerjo k najplemenitejšemu patriciju in najvztrajnejšemu pivcu Rima, tribunu Juliju Placiau!«
»Euge!« so vzkliknili gladiatorji z enim glasom. V hipu so pozabili na sporni plen in vsi razvneti in napeti so bili, da slišijo kaj več o nočnem podjetju, ki je že divje razburjalo njihovo domišljijo in njihova pričakovanja. In nič manj jih tudi ni vlekla sijajna pojedina pri možu, ki I© bil po svoji razsipnosti in razkošnosti znan po celom
Hipija je pogledal po njihovih zadovoljnih obrazih in
nadaljeval:	. ,	.	,	..,
»In kaj pravite,,otrocv k sprehodu po cesarskih vrtovih? Treba bo potegniti meč, pri Herkuhi, kajti , ger-
; manska telesna straža Cezarjeva je trmasta — in edino j prepričevalno sredstvo zanjo je meč. Tema bo, prédno : pridemo v vrtove, ker mesec bo kmalu zašel in nam se i še ne mudi, preden nismo pokusili tribunovega vina. Po-J trebovali bomo bakle in kakih 20 jih leži pripravljenih v ! kotu tegale portika. In tako se bodemo pridružili našim j tovarišem v veselem polnočnem plesu pod Cezarjevo stre-I ho. — Cezarjevo —? Kaj pravim, otroci —! Jutri bodo ' tam kadeče se razvaline in — drugi cezar —!«
»Euge!« so iznova vzklikali gladiatorji. In
»Živijo cezar! Naj še dolgo živi!« so vpili z izzivajočo zbadljivostjo.
»Dobro!« je pripomnil Rufus bistroumno, ko se je polegel krik. »Plača je dobra in delo ni težavnejše ko ob j kakih običajnih pretorskih igrah. — Toda spominjam se leva, ki je bil strahovitejši nego vsi drugi, in ki ga je I Neron izpustil pred nas v areno, imenovali smo ga »Ce-: zar«, ker je bilo nevarno, se pečati z njim — —. Gr zato pravim, če se prodaja starčev škrlat, bi se moralo dobiti nekaj več ko navadno plačo —! Niso sicer dolgo posedali j zadnje čase na prestolu, tile Cezarji, ampak, Hipija, taka naglica je vendarle nekaj nenavadnega! Cezarji se ne menjavajo kar takole vsako noč!«
»Res je!« je pritrdil borbeni mojster dobrovoljno. »Pa ; vi še niste bili nikoli v cesarski palači! — Nekaj več ko 1 navadno plačo, praviš? Ej, fant, plača je le nekaka pre-, tveza,prazna beseda! Da si le srečno v Cezarjevih sobah, i pa boš na primer ti, Rufus, v svojih obsežnih pesteh odnesel kraljevsko nagrado, ako hočeš! — In mislitie na njegova stara vinai Petdeset let stari cekuban v trebuša-I stih.yrèìh iz čistega zlata in poleg si še lahko vzaibeš tu-!" di z biseri okovane čaše!«

Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, ka-
:o.
ce
Hotel-restavracija .Stara pivarna
Lì	! A.l HAIBWIDL. X
O binkoitnih praznikih
KONCERT
IV* k zaiutrku.
Prvovrstno Götzovo marčno in bock-pivo, prvovrstna vina. Meščansko običajna kuhinja.
Za obilen obisk se prijazno priporoča
&	A. F. HalbWiCia, hotelir.
Krajana občina Kamnica pri Mariboru
priredi na binkošmi pondeljek, dne 5. junija 1.1. v gostilni gospe Šerag v Kamnici,
vailo defer ©dein© veselico
s plesom, šaljivo pošto in različnimi drugimi zabavami.'
Čisti prebitek imenovane veselice je namenjen ubožcem občine Kamnica in se priporoča za obilno udeležbo.
Godbo preskrbi prav priljubljeni godbeni odsek in se bo tudi skrbelo za izvrstne jedi in pijače.
Vstopnina za osebo 3 din. — Začetek ob 3. uri pop.
GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO
PRIPOROČATA
NA DROBNO
NA DEBELO
BALOH & ROSINA
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-ioj« is
Fotograf
Franc Razteg
v Radencih
se priporoča slav. občinstvu. Imenovani izdeluje slike po na-modernejšim načinu ia v jako okusni obliki.
FRANJO PERGLER
Trgovci pozor t
Enonadstropna trgovska hiša s kompletno trgovsko» opravo, v kateri je že 15 let vpeljana trgovina, se takoj proda. Hiša je tik farne cerkve na prvovrstnem prostoru. V njej je trgovski k kal, tri skladišča, lepa klet in krasno obširno stanovanje, hlevi za, konje in sočivje. Ogleda se pri Sv. Barbari v Halozah. Natančnejša pojasnila pri lastniku Francu Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica 15.	242
1-2f 245,
Podružnica
R.Bunein drug
Maribor, Koroška cesta štev. 17
Lepi prostori
na prometnem kraju, primerni za denarni zavod ali večjo pisarno, se dajo v najem v Mariboru. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod »Lepi prostori 4«, Ljubljana, poštno ležeče do 5. junija.
Ifins, prvovrstna, (popravna.
več sto hektolitrov, več letni-1 kov, zaradi pomanjkanja posodep na prodaj. Naslov v upravni-- i:-.-	2-3 2291
priporoča :
M S lili Of, Mlinska ul* .la Gavrilovo zimsko salamo iz tovarne v Petrinji izdeluje najfinejše raznovrstne ali od zaloge v Mariboru, po dnevnih cenah, istotako kočije, luksusne, tovorne in go-1	svinjsko mast in slanino.
2—3 234 spodarske vozove. Velika zaloga ! Nadalje je v zalogi razno vrvarsko blago, motvoz im
T i fudi vsa VE ssToko^padaj^oča ! čevljarska dreta tvrdke Anton Šmkove« v Grosu® ju.
2-5 226 i Razno žganje, špirit, vžigalice 1. t. d. vedno v zalogi.
štvu lista.
Kupim
po najvišjih cenah
stare novce iz zlata in srebra, staro zlato ter žlahtne kamne,
Avgust Wapper, zlatar, Maribor, Stolna ulica 1 (Domgasse). 2—4 236
žveplo prve in druge vrste ter Aussig-galics prve vrste po najnižii ceni se dobi pri
Predam enoDadstrcpno hišo
s 5 sobami, dobro urejeno pekarno, gospodarsko po-] slopje z malim vrtom ; isia je sposobna tudi za kako drugo obrtno podvzetje. Pekama je za sedaj v najemu,! stanovanje: 2 sobi, kuhinja, hlev, podstrešje razpoložljivo eventuelno tudi poprej. Cena 550.000 K. Vpraša se M. Grgič, Pod mostom 16, Maribor. 239
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	.Telefon 88,
Trgovina sena, slame, krom > pirja, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	And ej
Oset. 8—10 185
SERGEJ VARIO
Maribor, Aleksandrova cesta 23
na Fontano ve m.
Vabilo na občni zbor
Okrajne posojilnice v Ljutomeru j
ki se bo vršil v soboto, dne 17. junija t. h, ob 8. uri dopoldne, v posojilnični pisarni v Ljutomeru. DNEVNI RED:
“L Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za leto 1921 in
odobrenje istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši cb 9. uri istega dne z istim dnevnim! redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bo v zmislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje ' se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 30. majnika 1922.
244	Jožtf Velnar, načelnik.
verižic, prstanov, uhanov, jedilnga orodja i. t. d. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
LovroStelec
urar
Maribor, Jurčičeva uh 8.
Pozor!
Pozor !
• Ppipopooam
najfineiši kosllni stroj s pripravo za žito kositi,
sistem Melichar, po zelo ugodni ceni. Istotako vse druge poljedeljske
stroje in orodja.
IVAN HAJNY, Maribor, Aleksandro» cesta 45.
nasproti glavnemu kolodvoru.
2-3
Predno si nabavite darila za
BIRMO
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, verižič, uhanov in drugih nakitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah v
novi trgovini
Mo MIZ JAK
trgovina z zlatnino in srebrnine.
Maribor, Gosposka ulica 16.
oglejte: si
izložbe in zalogo novodošlega manufakturne ga blaga kakor sukna, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se :o:
[ò pesnično zniž&Bih cenali v trgOTiui
Josip KonÉnik, Maribor, GRAJSKI TRG 1
EStezohtrozito« k nakupu seffnikoiar ne sili. S ;
'•■snÄ|*saiJ in zolotnik: Konzorcij «Straže.«
Odgovons! urednik: Vfedo ' Pušenjak,
Titi* Cirilov« tiskamo s HiuMkku«