152. števili
Ljubljana, v soboto 5. julija.
XXIII. leto, 1890
»KI NAROD.
mvecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-o ge r a k e dežele za vse   leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., 2« ;ld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vbo leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki\   Za pošiljanje na dom raCnna b*>
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. a oznanila plačuje se od CetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Oprav niStvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razmere na Moravskom.
V Pragi, 3. julija. Nikdo več ne zanika, da stoji ves češki narod na Češkem v taboru mladočeškem. Ministra Gauča ordonancije, naperjene proti slovanskim šolam, neosnovana prepoved sokolske slavuosti, razpust akad. čten. spolka, naredba pravosodnega ministra z dno 3. februvarija t. 1., uajveč pa sedanje provajanje če-škonemške sprave uničilo je popolnoma zaupanje naroda češkega v zmožnost staročeških poslancev, da bi mogli nadalje zastopati njegove interese nasproti Taaffovi vladi. Napačno pa bi bilo misliti, da ves narod češki brezpogojno obsoja program staročeške stranke; ne, temveč občna opozicija izvira iz nevolje proti vladi in nasledkom tega v drugi vrsti proti onim zastopnikom, ki nemajo toliko odločnosti, da bi se postavili vladi in Nemcem po robu, kadar tako očitno kratijo priznane pravice naroda. Narodni program, po katerem deluje dr. Rieger Že nad 40 let, je tudi program nezavisne stranke; samo pota so različna, po katerib hočete obe stranki dospeti k cilju.
Napačno ie torej tudi mnenje, da je sedanje opozično gibanje in splošna nezadovoljnost rezultat mladočeških agitacij, kakor sodijo v višjih krogih, in kar trde tudi nekateri staročeški listi. Razsod-nejši in objektivnejši staročeški listi, n. pr. nemška „Politik", sami priznavajo, da jo povod temu dala največ vlada sama s svojim neosnovanim in nespretnim postopanjem nasproti narodu češkemu. Tudi dr. Rieger izjavil se je v tem zmislu v pogovoru s cesarjem v delegaciji, povdarjajoč, da mora vlada nekaj storiti, da potolaži razburjene duhove.
Isti proces, ki se vrši na Češkem in ki gotovo ne ostane brez važnih posledic v preobratu sedanjih odnošajev ne le na Češkem, ampak v celi Avstriji, opazovati je v poslednji dobi tudi na Mo-ravBkem. Prvi nasledki novega opozičnega gibanja ua Moravskom pokazali so se pri sedanjih deželno zborskih volitvah. Pojav opozičnega gibanja ni nov, ampak sega nazaj v miuolo desetletje. Najstarša in najvažnejša opozičua stranka je t. zv. „strana roluicka ali selBka", katero zastopa časopis „Selske Listya, a voditelj njen je kmet Vycho-iil. Druga je stranka slovanska, katero re
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Navadno se govori, da je človek človeku po-oben, ker je vsak po božji podobi ustvarjen. Po-lednji razlog se niti zanikati ne da, akorovno se li močno dozdeva, da je marsikateri človek od ožje podobe dobil le homeopatičen ščipec in da inogokrat podobnost ni večja, nego mej Benetkami > Ljubljano. In to je velomnogo, kajti kdor jo daj gledal ponosito nekdanjo kraljico Adrije, ki je j tolikih stoletjih in burnih nezgodah ohranila še 3e lepe poteze prejšnje divne krasote in jo pri-ierjal z našo belo in po svoje dražestno Ljubljano, il si je kmalu gotov, da je razlika velika, goro-;asna.
Zadnji čas pa se je stvar ua bolje obrnila in cer beli Ljubljani na korist. Seveda treba nekoliko ve domišljije, in uvažati treba,  da je vsaka pri-era nekoliko šepasta. S tem receptom v žepu pa lahko   primerja  celo   slavnoznani   sv. Marka z Ljubljanskim „Dvornim  trgqm\   Sv. Marka ! j« prostran in vodoraven, naš Dvorni trg pa je
prezentuje Kromerižki  „Velehrad"  z  dr. Barvi če m na čelu; stoji na stališči skrajno slovanskem; njen program je: slovanska bogoslužba in organizacija vseh avstr. Slovanov na skupnem programu. Tretja opozična stranka je stranka svobodomiselna ali nezavisna z glasilom: „Moravske" List ytt v Brnu.   Glavna njena voditelja sta dr. Stran s ky in dr. M alat.   Poslednja stranka vznikla je po lanskih volilnih zmagah Mladočehov na Češkem. Njen program je isti, kakor mladočeške stranke   na Češkem :  svobodomiselnost v vsakem oziru,  radikalizem v zadevah narodnih in živahno delovanje za politično izobrazbo širših krogov na roda. Vse tri stranke vzuikle so iz istih uzrokov, in akoravno nemajo skupnega programa, spajajo jih isti motivi in iste težnje: nezadovoljnost s sedanjimi gospodarskimi, socijalnimi in političnimi odnošaji in zategadel opozicija proti dosedanjim političnim voditeljem Češkega naroda na Moravskem.   To je videti iz poziva  k shodu v Kromeriž   in volilnega oklica,  kateri so   podpisali   načelniki  vseb treh strank : Vychodil, dr. Barvic, dr. Stranskjf in uredniki   „Selskih Listov", Velehrada" in „Moravskih Listov", in kateri ze zaključuje z besedami: „Pri-dite v Kromeriž iz cele Morave vsi, ki ste siti dosedanjega  nedostojnega postopanja naših političnih zastopnikov in vlade nasoroti  narodu; ki ste siti splošnega   zanemarvanja najvažnejših   narodnih in gospodarskih zajmov našega slovanskega naroda na Mora vi!"   In res, zjedinile so se vse tri stranke v Kromeriži dne 22. junija ter sklenile vzajemno postopati pri volitvah proti klerikalni vladni narodni stranki pod vodstvom Fanderlik-Meznik-Šromovem. Te stranke neso nikakor umetno zasnovane po nekaterih prenapetnožih ali celo mladočeških agitatorjih iz češkega kra ljestva, kakor se napačno v staročeških in vladnih listih trdi, ampak so naravna posledica medle politike in skrajnega  servilizma sedanje narodne stranke in nezaupnosti najširših vrst naroda nasproti političnim prvakom : Fanderliku, Mezniku, Šromu in ministru Pražaku.   Narod več ne zaupa možem, ki so z dušo in telesom udani vladi, katera ne le ničesar ne stori za zboljšanje neugodnih razmer Če-škoslovanskega prebivalstva, ampak celo na vse pre-tege in z vsemi sredstvi (n. pr. znani kompromis v
proti Ljubljanici nagnjen, ker v nas sedaj vse bolj nizdolu nagiba. A na Štiri vogle sta oba. In kakor sta na sv. Marka trgu postavljeni zgodovinski imenitni dve sobi, tako stojita na Dvornem trgu že par dnij neokusni bruni, ob katerih se opleta tudi nekoliko, če tudi ne bas vesele zgodoviue. Na sohah v Benetkah vidimo krilatega leva, v nas, ki smo bolj prozaični, pa so na bruni pribita hidrantska znamenja, za katera na milijonarja P on-graca hiši ni bilo prostora.
Podrobnost sega še dalje. Morje nadomešča nam Ljubljanica, name to znanih sv. Marka golobov pa razveseljujejo naša ušesa mnogobrojne kavke, ki so se utaborile v naši „Zvezdi", kjer nas kratkočasijo s svojim krokunjem iu še z drugimi prijetnostmi. V resnici, kdor ne more v Benetke, oglej si „Zvezdo" in „Dvorni trg" in podrobnost mej obema mu bode kar šinila v oči.
Brez rudeče vezanega B&deekerja uvidel bode takoj, da ima tudi naše meBto svoj „Ponte dei so-spiri". Idoč mimo nekdanjega gledališča, vzel bode robec v roke, brisal oči in tiščal usta in globoko vzdiha!, preduo bode imel opasni ta pot za seboj. Ne le, da je nakopičeno na vse strani vsakovrstno
moravskem veleposestvu!) deluje na to, da bi se Morava ne „poslovanila", da bi še nadalje vladala jedua četrtina Nemcev nad tremi četrtinami češkega prebivalstva. Narod nema zaupanja do teh političnih notablov, ki so mu osebno nepristopni, tuji, ker ne gredo mej ljudstvo (kakor je znano o dr. Šromu, ki se že 12 let ni pokazal svojim volilcem) in ker so jim naslovi in redi milejši nego prospeh naroda. Oni ne poznajo aii pa nečejo poznati potreb, tožeb in bolesti naroda, ker neso možje iz naroda, ampak najudanejši služabniki vlade: jeden je član ministerstva, drugi je vitez in ud gosposke zbornice, tretji je dvorni svetnik, in o Fanderliku se tudi ve, da ceni naklonjenost vlade više, nego blagor in zajme svojih vo-lilcev.
Takšna je sodba širših krogov češkoslovan-skega prebivalstva na Moravskem o njegovih voditeljih. — Na Moravskem je nezadovoljnost z dosedanjo politiko mnogo večja, nego je bila na Češkem pred letom dnij, ko so kmetske občine volile skoro same Mladočehe v deželni zbor. Toda velik razloček je v tem, da nezadovoljne množice doslej neso organizovane, in da češki narod na Moravskem sploh stoji v narodni zavesti, v politični izobrazbi in organizaciji daleko za Bvojimi brati na Češkem, Vender so uspehi, katere je dosegla združena nezavisna stranka pri sedanjih volitvah, za prvi začetek jako ugodni. Prodrlo je v kmečkih občinah 6 njenih kandidatov nasproti dosedanjim poslancem Šromovega kluba. Sam dvorni svetnik dr. Meznik moral se je umakniti svobodomiselnemu kmetu Pospišilu.
V 4 okrajih postavili sta obe stranki iste kandidate. Nezavisna stranka more torej računiti na 10 poslancev, katerim se pridružijo nekateri odločnejši, samostalni poslanci kmetske stranke, posebno o zadevah narodnogospodarskih. Ne more se sicer pričakovati, da bi to skromno Število nezavisnih mož moglo doseči nasproti brezozirni nemški večini positivnih uspehov, vender je že to samo na sebi velike važnosti za daljši razvoj slovensko stvari na Moravi, da so nastopili odločni nezavisni rodoljubi na politično pozorišče. Ti bodo vsaj nekoliko vzpodbujali in ogrevali hladne in ravnodušne življe narodnega kluba, ki je do sedaj
gradivo, da je ves Kongresni trg nekako kranjske stavbinske družbe BtavišČe, da se vozovi porivajo naprej in nazaj in da mora človek biti oprezeu, da ne pride pod voz ali pod konje, usiplje se tudi toliko prahu na grešno človeštvo, da je marsikdo tako pobeljen in onesnažen, kakor je bilo sicer le običajno na pustni torek, ko so se metali omiuozni „coufetti", ki neso bili druzega nego osmojen in pobarvan riž in ječmen.
Zares veliko potrpežljivosti treba, kdor bodi mimo nekdanjega gledališča in prava zagonetka mi je, kdo je večjega občudovanja vreden, ali stavbin-ska družba s svojo brezobzirnostjo ali pa mučeno občinstvo, katero dobro ve, da bo v drugih mestih malo drugače postopa, da sena pr. razvaline škrope in tako preprečuje nadležni prah.
Naša kranjska stavbinska družba pa je uzvišena nad take malenkosti. Njej je izmej razvalin dvigajoči se prah nekda „sport", tako ima tudi v drugim oziru čudne pojme. Na podlagi novega se-lilnega reda zahteva od najemnikov svojih hiš nič več nič menj, nego da pripoznajo, da ima tekoče leto trinajst mesecev, ergo, da tudi za jeden mesec več plačajo, nego druga leta. Due 1. oktobra
le dremal v žarkih vladne milosti, dokler se ne razmnoži njih število v močno politično stranko, ki gotovo prej ali pozneje razbije umetno zasnovave okove nemške nadvlade na Moravskom, česar se od Fanderlika, Meznika, Šroma — ako sodimo po njihovem dosedanjem vedenji in njihovih uspehih — ne da pričakovati. Kako je napredovala narodna in politična zavest moravskih Čehov pod sedanjim vodstvom, o tem svedoči izguba 4 čeških mandatov v skupini mest in trgov pri deželnozborskih volitvah dno 30. junija. Krivdo te nepričakovane in žalostne poražke hoče narodna stranka potisniti na nezavisno strauko in Mladočehe, ki so pre tudi na moravskih tleh že zasejali seme „proklete nesloge", koja je na Češkem obrodila že toliko pogubnega (V) sadu. Jalovost te trditve dokazana je s tem, da baš v dotičnih 4 okrajih nezavisna stranka ni postavila nobenega kaudidata proti poraženim kandidatom Fandeilik-Meznik-Šroraovega kluba. Sicer pa ima ne/a \ isu a stranka na takšne smešne fraze o „prekletem razkolu", 8 katerimi hoče nasprotna stranka zakrivati žalostne nasledke svoje politike, še drug odgovor: Boljše je „nesložno" in le z malo četo hrabrih in odločnih boriteljev braniti svete pravice naroda, nego „vzajemno iu složno z vladnimi kimovci" služiti vladi ter potrpežljivo nositi nemški jarem! Istina je, da so Nemci in njih zavezniki Židje v mestih in trgih izvrstno organizovani in da so v poslednjem trenutku vse moči napeli, dočim je narodua stranka borno malo delovala in naposled ni imela nujnejšega posla, nego skrbeti dvornemu svetniku Mezniku za mandat, katerega so mu „ poredni" moravski Mladočehi v kmetskih občinah odvzeli.
Slovanska Morava obsojena je po sedanjem neugodnem izidu deželnozborskih volitev vsled nespretne in popustljive politike njenih voditeljev, največ pa vsled krivičnega volilnega reda, ki tlači v jeduaki meri vse avstrijske Slovane toBtrau Li-tave, še daljnih 6 let pod nemško nadvlado. Vender upajmo, da v kratkem vzraste nova čila, politično zavedna generacija v češko moravskem ljudstvu pod vodstvom nove nezavisne, slovansko-demokratične stranke — ker le od takšne morejo Slovani pričakovati svojega spasa, ki konečno otrese raz sebe nemški jarem neprestanega robstva; pravim robstva, ker pojem germaustva in germanskega gospodstva je nerazločljiv od pojma rohstva: kjer ima German
plačati bode najemnikom za sedem mesecev naprej, ali pa če plačujejo četrtletno, da prvi rok plačajo za štiri mesece.
V tem slučaji bode torej zanimiva pravda. Na jedni strani bodo najemniki dokazovali, da ima leto le dvanajst mesecev, na drugi strani pa stavbinska družba, da ima leto trinajst mesecev. Za sodnika razsodba ne bode težavna. Kar se mene tiče, pa mislim, da je gospodar, ki kaj tacega zahteva, ali skrajno borniran, ki ne umeje, ker mn ne gre v glavo, da bi se po njegovih nazorih leto podaljšalo za jeden mesec, ali pa skrajno umazan in se hoče pri tej priliki okoristiti ter stranko za mesec duij oškodovati.
Taka umazanost pa sedaj ni umestna, ko imamo vode v izobilji in to dobre sveže vode. Dasi je vodovod upeljam še le v nekoliko hiš in bode stoprav potem, ko bode uporaba splošna, voda se hitro pretakala in ohranila svojo prvotno svežost, kakor pivo, katero hitro teče, je občinstvo z vodo iz Kleč že sedaj izredno zadovoljno. Vsi povprek imajo le pohvalne besede za dobroto vodovoda, ki nam baš sedaj ob bližajočih se paBjih dneh podaje toli potrebno hladilo. s.
moval je, da izkaže dostojno čast pokojnemu pesniku, čegar ime je slavno po vsem omikanem svetu, katerega narod poljski ponosno prišteva svojim najboljšim sinovom in v obče svojim najgenijalnejim pesnikom, kar se jih je še porodilo na svetu.
Z grobišča v Montraorencv, kamor so za kolero umršega prepeljali iz Carigrada 1855 1., premestili so ga sedaj na slovanska tla v Wawelsko rakev, kjer poleg nekdanjih poljskih kraljev počivata samo dva mrtveca, katerima ni krona dičila glave: knez Poniatovvski in Kosciuszko. S tem je narod hotel izreći, da Mickievvicza, dasi ni bil kraljeve krvi, niti plemič; vender zmatra svojim pesnikom kraljem ter ga v jedno vrsto stavi s svojimi vladarji. To je lepo odlikovanje od strani naroda!
Mickievdcz pa je tega odlikovanja vreden ne le od strani ožjih svojih rojakov, ampak od strani Slovanov sploh, kajti vsi se smelo ž njim dičimo. Mej njegovo delavnostjo in mej vprašanji, ki dandanes pretresajo slovanski život, vidna je neposredna zveza. Mickievvicz posvetil je mnogo svojega delovanja slovanskim vprašanjem, dasi je za njegove dobe Slovanstvo še dremalo.
Mickie\vicz bil je Slovan, seveda ne tak, kakor si Slovana danes predstavljamo. Iz del njegovih veje nam nasproti tako vroče poljsko rodoljubje, tako strastna ofenzivna ljubezen do domovine, da bi skoro mislili, človek, pesnik s tako specifično poljskim obzorjem ne more biti Slovan. In vender je tako bilo. Mickievvicz, ki je propovedoval narodno svobodo in nezavisnost, za katero je bil pri pravljen tudi bojevati se z orožjem v roci, bil je za trdno preverjen, da ima slovansko pleme vršiti veliko zgodovinsko nalogo, da je usoda nas Slovane odločila, da rešimo v krščanskem in svobodomiselnem zmislu ona pereča uprašanja, za katere narodi krvave na širnih bojiščih, on bil je prepričan, da Slovanov čaka znamenita kulturna uloga.
V tem svojem prepričanji uvidel je, kako neobhodno treba, da se slovanski narodi mej seboj začnejo približevati. V ta namen treba, da se začno spoznavati, on sam začel je delovati za ta smoter.
Dasi je bil čistokrven Poljak, vidimo vender v njegovem Konradu VVallenrodu, kako je v pro-roškem svojem duhu v svarilo narisal nam pogubno delovanje nemškega reda in pretečo nam od Nemcev nevarnost. Ko je 1840. 1. v Parizu na „ Col lege de France" zašel stolico slovanskih jezikov, predaval je s svojega katedra štiri leta in zahodno Evropo poučeval o teških nalogah, ki je še čakajo, seznanjal je s slovanskimi plemeni, dotlej še neznanimi in naglašal, da se bode zastareli družbinski red moral umakniti novemu. Njegova predavanja bila so duhovita, za ono dobo uprav fenomenalna. Dandanes je v njih seveda veliko zastarelega, marsikateri zaključki smeli, da celo naivni, a objektivno sodeč, moramo priznavati, da je Mickievvicz za tedanjo dobo kazal izredno znanje slovanskih jezikov in da je, ker je sam bil pesnik po božji volji, izborno tolmačil in razlagal duha in posebnosti slovanskih literatur, slovanske poezije. On je takorekoč Slovanov duševno življenje predstavljal Francozom in slušateljem svojim.
Ta predavanja trajala so samo štiri leta, kajti zaradi raznih vzrokov odpravila je francoska vlada stolico slovanskih književnostij in Mickievvicz, ki je od rojstva pa do groba vedno bil trpin, moral se je boriti za gmotna sredstva, da preredi sebe in svojo mnogobrojno obitelj. Napoleon III. podelil mu je službo biblijotekarja v ar-zenalu. L. 185;"). za krimske vojne šel ie iz Pariza v Carigrad, da bi ondu deloval v zmislu Poljakov in zaveznih vlastij proti Rusiji. Ondu doživel je Mickievvicz mnogo iznenađenja, mnogo žalostij, ondu popil je kupo britkosti do dna, kolera ugasnila mu je dne 28. septembra  1855 luč življenja.
Njegova smrt vzbudila je veliko žalost v slovanskem svetu, vsi odličneji Slovani od Hanke do Homjakova posvetili so obširne in laskave nekro-loge pesniku, ki je prav na tihem bil pokopan na grobišči montmorenevskem, kjer je počival dolgih pet in trideset let. Grob njegov bil je zarasel, a pozabljen ni bil. Domovina spomnila se je svojega velikega sina in z uprav kraljevskimi častmi pre-neela ostanke njegove v rodno mu zemljo ter jo ondu položila v rakev kraljevsko.
V kolikor tem povodom prirejene slavnosti neso imele separatističnega smotra, pridružujemo se jim tudi mi in kličemo: Slava Mickie-vviezu!
Odnosaji na Balkanu.
Ko smo nedavno, pišoč   0 nagovoru, s katerim je vsprejel cesar delegacije v   Budimpešti, izjavljali neko zaupnost, s katero smer Qo g|adati v bližnjo bodočnost,  pač nesmo miBlili,   (|a ge Dotje v taij0 kratkem času začelo  temniti  \ .olitično oboebje, da se bodo začele prikazavati nad J Balkanom male črne meglice, ki nam utegnejo prinesti hudo uro.  Že v istem članku naglašali smo,  da  to« zaupnost nam utegnejo  kaliti  besede  vnanjega našega ministra, naperjene proti Srbiji.  Razvnela se ,<e časnikarska in carinska borba  mej mogočno Avsti-ij0  j„ malo Srbijo. Začelo se je pikro pisati na jednj jn drugi strani, dražiti drug druzega  z navidezno gospodarskimi odredbami,  katere pa so imele zna^aj političnih represalij.   Komaj  da  so se pomirib; malo duhovi, prikazal se je razkralj Milan na obzot-jj ter se zapredel  v Belemgradu   kakor  pajk, ki Cttka svojega plena ter  razteza daleč na okrog poguu0_ nosne svoje mreže.   Potovanje  bivšega  kneza bol-. garBkega, pri Bolgarih še vedno zaradi junaškega njegovega vedenja v dobrem spominu ostalega Ba-tenberžana, bržkone tudi ni bilo slučajno, nego utegne imeti globoko segajoče namene. Stvari na Balkanu začele so se zopet nekako zamotavati,  nabira se vedno več in več elektricitete, iz katere danes ali jutri utedne udariti strela.
V Bolgariji pa, v tem večno kipečera malem balkanskem vulkanu, kažejo nam dogodki zadnjih časov, da razmere nikakor neso tako urejene, kakor bi se rado dalo verjeti svetu. Le s skrajnim terorizmom, katerega se poslužujejo tam doli vladajoči mogotci, obdržuje se navidezno red v deželi. Ali nam zdi se premisleka vredna prikazen, da že drugikrat je odmeval strel pušk, iz katerih so smrtonosne krogle zadevale v junaške prsi sinov Bolgarije, hrabrih vojakov, ki so tolikrat izpostavili v smrtno nevarnost življenje svoje za domovino. Kakor pri zaroti in usmrčenji zasluženih in odličnih mož v Ruščuku, izmej katerih imenujemo samo majorja Urosova in Vidimskega poveljnika Panova, tako je tudi sedaj pri tragičnem konci majorja Panice nehote se nam urinila misel: Jeli so res odnošaji naravni in redni, kateri pripuščajo, da se pojavljajo jednake prikazni? Je-li z drakonično izvršitvijo Bmrtnih obsodeb zagotovljen mir in mirno razvijauje Bolgarije ? Ali nas ne uči zgodovina, da je despotična sila usurpatorjev imela le redkokrat srečen konec, da niti najbojazljivejeinu narodu na dolgo časa ni mogla imponirati surova sila. Tem manj zdi se nam verojetno, da bode imela uspeh, kadar se niti ne druži z osebnim pogumom, nego jo spremlja strahopetna bojazljivost.
Splošna sodba merodajnih časopisov je ta, da je knez bolgarski,  ko je podpisal smrtno obsodbo Panice ter jo dal izvršiti,  ne da bi imel poguma ostati v deželi, storil veliko politično napako ter dokazal nesposobnost, da se obdrži še nadalje na usurpiranem, od nobene vlasti naravnost priznanem prestolu.  Kakor je presenetila — to konstatujejo soglasno vsi  časopiBi — izvršitev smrtne obsodbe vse kroge, tako je povsodi jako neprijetuo dirnola strahopetnost kneževa celo v oficijalnih krogih. Da je bilo njega potovanje že prej nameravano, to so le prazni izgovori, tudi v tem Blučaji ni bilo nika-keršnih razlogov, da se ne odloži, ker preblizu ležal je sum, da se knez boji posledic svojega koraka. Ne bodemo se morda motili, ako rečemo, da s podpisom smrtne obsodbe  majorja Panice podpisal je Koburžan tudi svojo obsodbo, da s strahopetnim svojim begom  gotovo nikakor ni povekšal ugleda svojega pri Bolgarih, katerim, kakor vsem izhodnim narodom, pred vsem drugim imponira fizičen pogum. Z ozirom na vse te navedene  razmere poBtal je Balkan zopet velevažno  polje,  na katero bodo v bližnji   bodočnosti obrneni z največja pozornostjo pogledi evropskih politikov in diplomatov.
Prekanjeni in strastni Stambulov, kateri vodi usodo Bolgarije in se ne boji nobenega sredstva, samo da se obdrži na površji, bode pa morda sam v kratkem imel priliko prepričati se, ali je res njegov način vladanja pravi, kajti vsa poročila ujemajo se v tem, da je v nevojaških krogih napravilo zadnje usmrčenje velik utis. Znana je sicer dobrodušnost naroda bolgarskega, in ravno na to lastnost menda največ greši sedanji mogotec, ali narod bolgarski utegne se vender predramiti ter priti do spoznanja, da razmere, kakor so sedanje, ko se vlada s surovo teroristično silo, ko se vsako i
Dalje v prilogi. ~3pC
v rokah moč, tam je le jeden svoboden, to je — German, vsi drugi so mu sužnji, bitja inferijornega človeškega plemena, kakor nas uči preteklost in sedanjost! Zato pa je jako tolažilno za vsakega iskrenega Slovana, da si pridobivajo v javnem življenji vedno več upliva iu moči radikalni in nezavisni slovanski zastopniki, ker le v odločenem in vstrajnem boji proti brezozirnemu nemškožidovskemu gospodstvu ohranimo si svojo narodnost in dosežemo ono veljavo, ki pristoja avstrijskim Slovanom z ozirom na njih število, njih davke, njih telesne in duševne zmožnosti. —k.
Adam Mickievvicz.
Bratski nam narod poljski praznoval je včeraj velelepo, pomenljivo, dasi žalno slavnost. Z izredno svečanostjo prenesli so se smrtni ostanki največjega pesnika njegovega, Adama Mickievvicza iz Pariza v kraljevo rakev Wawel v Krakovu. Ves narod tek-
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 152 5. julija 1800,
naaprotuo mišljenje uduši v krvi, ne morejo obstajati, ker so nenaravne, drugače bi se ne javljali proti njim za domovino toli zasluženi in pri narodu priljubljeni možje, kakor so bili od nas omenjeni zarotniki, kateri so pali od krogel tovarišev svojih. Za diktatorja Stambulova pa utegne priti prej nego on misli maščevalni dan, kateri bode konec storil samovoljstvu njegovemu, ki je danes toliko, da bi nas niti ne presenetilo, ko bi mu na um prišlo, da vsled oblasti svoje da — ako bi se mu baš zljubilo — ustreliti kneza Koburškega samega. Na vsak načiu, bode nam gledati paznim očesom, kaj nam na Balkanu prii ese bližnja bodočnost.
Y
Politični razgled.
Notranje tfeŽele.
V L i ub 11 a u i, 5. julija. Volitev na Jloravskem. Nemci so na Moravskem v nekaterih okrajih v prvi vrsti s podmitovaujem spodrimli češke kandidate Mnogo tisoč dali so v ta uamen. V ProBt-jejevem je bilo podmićenih kacih 150 volilcev. Temu so dali denarja, onemu so obljubili opeke iz mestne opekarne, druzemu zopet zagotovili kako službo. Agitovali so vsi mestni uradniki za Nemce. Posebno so pa židje pripomogli Nemcem do zmage. Kjer ni bilo dveh kandidatov, ni volil noben Žid, kjer sta pa bila dva, nndu so pa židje se polnbštevilno udeležili volitve in oddali svoje glasove za Nemca. Politična obiustva podpirala so povsod Nemce. V Go-stopeškem okraji sta dva češka člana volilne komisije proteBtovala proti postopanju okrajnega glavarja i D Izstopila iz volilne komisije. Okrajni glavar je pa kar dva Nemca poklical v komisijo in volitev se je vršila dalje. 400 čeških volilcev je na to Ugovarjajo ostavilo dvorano. V mnogih krajih so poklicali žandarje in vojak na volišče in jih postavili mej volilce, dasi ni bilo najmanjših neredov. S tem so hoteli ovirati češke agitacije. Uradniki so na Moravskem tako odkrito delali za nemške liberalce, da bi bolj odkrito si ne upali, ko bi bil Dunajski vladi na čelu vitez Chlumeckv ali pa pl. Plener.
Haski ježih' v IJvovaJc&m mestnem zbora.
Rusinski člani Lvovskega mestnega zbora mislijo predlagati, da bi B6 v mestnem zboru obravnavalo v obeh deželnih jezicib. Dosedaj se je v mestnem zboru govorilo samo v poljščini. Poljaki se bodo gotovo upirali rusinske mu predlogu, 'ta se ujema popolnem z ustavnimi določbami.
Vn ksije države.
liohjarska nota. Turški miuisterski sovet je imel več posvetovanj o bolgarski noti. Nasvetovalo se je marsikaj, naposled so se pa ministri zjedinili, da se naprosijo veleposlaniki v Carigradu da povprašajo svoje oblasti kacega mnenja so glede priznanja bolgarskega kneza. Da ne bodo zastopniki velevlastij svetovali Turčiji, da prizna kneza, je gotovo. Veleposlauika ruski in francoski bodeta odločno odsvetovala, drugi bodo pa morda dali bolj nejasne in zavite odgovore. Glede cerkvenega vprašanja v Makedoniji pa turški ministri še tudi neso ničesar odločili. V Carigradu se v tej zadevi ne bodo prehiteli, ker dobro vedo, da se zamerijo Grški in Srbiji, če ustrežejo bolgarskim željam. Tako bode bolgarska nota, kakor se kaže, ostala brez vsacega uspeha.
Proglašenje nezavisnosti bolgarske. V Rim dobili so iz Sotije izvestja, da je v kratkem pričakovati, da se proglasi nezavisnost Bolgarske. Vlada se sicer upira , a je preslaba, da bi mogla dolgo se ustavljati močni stranki, ki hoče proglašenje nezavisnosti. — Stambulova čakajo torej v kratkem nove težave S proglašenjem nezavisnosti zameril se bode vsem evropskim državam. To bede kaj nevaren akt, ki mu utegne izviti državno krmilo iz rok.
lolitve za bolgarsko sebranje bodo v začetku septembra. Vladna stranka bode v svoj program vsprejela načela, katera je vlada razvila v noti, odposlani Turčiji. Stambulov si najbrž drugače ne upa dobiti večine, nego da bode volil-cem obetal proglašenje nezavisnosti in pa, da se bode Bolgarija potegovala za Makedonce. Se li bode Rusiji prijazna strauka udeležila volitve, se Še ne ve; pač pa se bodo Battenberžauovi pristaši se udeležili volilne borbe.
Proti tripelalijanci hoče Mazzinijeva stranka v Italiji začeti velike agitacije po vsej deželi. Vladi te agitacije pač ne bodo prav po godu, ker se že sedaj mnogo naroda ne strinja z njeno vnanjo politiko.
MinistersJta Urina na Spanj s/cem. Španjsko ministerstvo dalo je svojo ostavko. Povod ministerski krizi je baje to, da so se pri Madridski mestni upravi zasledila velika poneverjanja in so vodje opozicije vlado pri regentioji očrnili, da je nekoliko sokriva teh nerednostij, ker je iz političnih ozirov preslabo nadzorovala mestno upravo.  Odstopivši miuisterski predsednik je jeden
uajduhovitejših   držav*.ikov  na   Španjskem.    Skusil -je mnogo v življenji.   Sprva |e bil inženir pri Neverni železnici, potem p? moral pobegniti iz dumo- j vine, pomilošren se jh povrnil n-iz* j in prevzel pro- j fesuro na inžeuerakej šoli v Madridu, vohen je bil kot naprednjak v zbornico, uredovni |e list „Ihena". J Bil zaporedoma predsednik zborni re, min ster notranjih, minister  vnaujih  zadev, zadnjih  20 let pa bil  menjaje  vodja  opoziciji  in  načelnik vladi. Ministerski   predsednik  bil  je  petkrat.    Sedaj pa piide na  krmilo  najbrž Canovan, ki je že tudi bil Štirikrat ministerski predsednik
JVemčijtf in Anglija. Z afriško poravnavo je Anglija v Afriki neizmerno več pridobila« nego je odstopila Nemčiji v Afriki. Otok Helgoland je za Angleže bil kaj male vrednosti, v Afriki so se pa sedaj odprte širne pokrajine angleški trgovini. Zaradi tega se pa mnogi povprašujejo, kaj je bil povod, da so Nemci toliko odstopili Angležem v Afriki. Angleški list „Daily Chrouicle" hoče vedeti, da sta se Nemčija m Anglija tajno dogovorili, da bode angleško orodovje pomagalo Nemcem, ko bi prišlo <lo vojne s Francijo. To bi bilo jtač velike vrednosti zs Nemce. Ne ve se pa, bode li kaka druga angleška vlada hotela priznati tak tajen dogovor. Salisbury ju se je stališče že jako omajalo in v kra kem ut.'gne pr ti na krmilo Gladstone, ki pa najbrž ne bode voljan za Nemce hoditi po koštani v ogenj. Jako tebtoo besedo bode o tet zadevi imel še govoriti angleški parlament. Zaradi tega se pač ne ve, kolike vrednosti bode za Nemce obljubljena agleška pomoč.
Dopisi.
1% ~fl«-ii„,-» . 1. julija. [Izv. dop.] Da se je praznik sv. Alojzija tudi letos, kolikor mogoče slovesno praznoval, napravilo je tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino izlet v bližnjo prijazno cerkvico Grobeljsko, posvečeno sv. Mohorju in Fortunatu. Ondu bila je sv. m»8a, katero je bral g. katehet Leopold Zal »tel. Sv. maše udeležila se je tudi Trzinska šolska mladež s svojo zastavo in svojim gospodom šolskim voditeljem. Pri maši peli so otroci a spremljevanjem orgel. Te orgle kupil je in dal postaviti pred mesecem duij za Grobeljsko cerkev velezaslužni in skrbni cerkveni ključar gosp. Peter Majdič, posestnik umetnih mlinov.
Na prijazno povabilo g. Majdiča in njegove gospe soproge podali so se po BV. maši šolski otroci pod /.astavo v Spremstvu učiteljev in gospoda kateheta, mej prijaznim pritrkavanjem Grobeljskih zvonov v Zg Jarše. Tja dospevši pripravljeno bilo je v lepem vrtu že sedežev za vse šolske otroke. Nad 250 glav broječa šolska mladina posedla je Odmenjene prostore, |iotem pa je gospa Majdičeva pogostila vse otroke s kruhom, povitico, mesom in vinom. Srčna radost brala se je vsakemu na obrazu in le prehitro minule so vesele ure, ki smo jih ondu preživeli, kajti poludne se je bližalo in treba je bilo odriniti proti domu.
lspevSI še nekaj domoljubnih pesmic in zahvalivši se za prijazno gostoljubnost, odpravili smo se na pot proti Mengšu, znotraj vsi dobro podprti in okrepčani, zunaj pa okrašeni z lepodišečimi vrtnicami, katerih s«; je bilo razdelilo na stotine.
Pred Šolsko hišo razšli smo se veseli vsak na svoj dom z gorečo željo, da bi dobri Bog blagima šolskima dobrotnikoma povrnil to dobroto in prijaznost stoterokrat, in v prijetni zavesti, da ostane p ta veseli dan šolski mladini v hvaležnem spominu Še v poznih letih.
Domače stvari.
— (O volitvah na Štajerskem) došlo nam je mnogo podrobnosti). Mej drugim dobili smo par rekriminacij glede volitve v Žalci, a zdi se nam najumestneje, da jih ne priobčimo, ker bi provzro-čevale kolikor toliko razburjenosti. Sedanji nedo-statki ali morda hibe naj bodo za pouk za bodočnost. — Iz Celja se nam piše: Ko je mestni kapelan g. Ranč i ga j volil, so se nemčurski volilci nesramno obnašali. Gospod opat ni volil. Zakaj, nam ni znano. — Jedini nemčurski glas za Neckermanna oddal je v Žalci inžener Viljem Butta, kateri že skoro jedno leto nema nič opraviti, ker se Savinja več ne regulira. Dasitorej nema posla, vleče vender Butta še zmirom precej visoko „stavbinsko priklado", nekda 80 gold. na mesec, poleg tega pa še stalno plačo, torej precej nad dve tisoč. Volil je menda deželnemu odboru na ljubo, da mu še nadalje pusti to sinekuro. Gosp. Simon Kukec, pivovarnar v Žalci, v čegar gostilni baje ni slovenskega časopisa, nekda ni glasoval, akoravno je sedel v volilni komisiji.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslale velik zaboj slovenskih knjig raznovrstne vsebine blagorodne ^osjie: Tereza Svetec, Egida Orožen, Mbivoja Voučini in Nežika Ivmček, <_'ospica Z. Podkrajšekova ter služkinji Ana Okmgar in Ana Me:sel. — S srčno hvaležuostjo do domoljubnih po-šiljateljic beležimo ta dobrotni čin zatrjujoč, da bo vse poslano porabila družba sv. Cirila in Metoda po plemenitih namenih teh svojih čast tih podpornic«
— (Pomorsko potovanje cesarice.) O nameravanem potovanji naše cesarice se čuje, da pojde na dal no jiotovauje 20. avgusta, ter node obiskala obali holandske, francoske, španjske, afriške itd potem pa na otok Krf, kjer ima svojo krasno vilo. Pomorsko potovanje trajalo bode štiri mesece in se j" najela velika jaderna ladija angleška, ki je za silo preskrbljena tudi z malim parnim strojem. Cesarica ogledala si bode razna jiri-morska mesta, a atsnovališče pa imela na ladij i ter jo bode apremljevalo le malo služniško osebje.
— (Baklado s s ere nad o) ua čast novoizvoljenemu častnemu meščanu gosp. Ivanu Hribarju priredi telovadno društvo „Sokol" v četrtek dne 10 julija zvečer ob (J. uri. Pri serenadi poje či ta i n is k i pevski zbor. Po serenadi bode slavnostni „Sokolski večer" s spremljevanjem vojaške godbo na čitalniškem vrtu.
— (Naš rojak gosp. T rt ni k) prišel je iz Prage za nekoliko dni| v Ljubljano na počitnice. Gosp. T r t u i k so je vrlo dobro izv>žbal za opernega pevca in je že na tri leta sklenil pogodbo. Septembra ali oktobra bode prvikrat nastopi, na odru. Ker je gosp. Trtnik junašk tenor in ima krasen glas, ima izvestno lepo karijero pred seboj
— (Spodnja Šiška) praznovala je včeraj „sv. Cirila in Metoda" predvečer s streljanjem s topiči.
— (Kresovi k Časti sv. Cirila in Metoda) goreli so sinoči na hribih sv. Lamberta. V nedeljo pa bode lepa cerkvena slavnost, katere se namerava udeležiti tudi več Ljubljančanov.
— (Fotografija otvorjenja Ljub-I ljanskega vodovoda) razstavljena je v pro-
dajalnici gosp. C. Till-a ter se dobiva ondi po 50 kr;
— (Vodstvo družbe sv. Cirila i u Metoda v Ljubljani) je imelo dne 2. julija svojo XXXV. sejo. Navzočni: Prvomeetuik: Tomo Zupan.
Odborniki: Dr vitez Bleivveis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svete.c (podpredsednik), dr. J. Vodnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzorništva : Oroslav Dolence. Od razsodnifitva: Ljudevit Ravnikar. — Blagajnik omenja prispevek od zadnje vodstvene seje, kakor se tudi objavljajo v naših dnevnikih. Lepo število Blavnih podružničnih načelništev je že dopo-slalo celoletne ali polletne doneske, od drugih je zdaj pred veliko skupščino istega pričakovati, lsto-tako je poravnal tekoče troške. — Tajnik poroča o raznih ulogah in njih rešitvah. — Denamičar in tajnik naznanjata, kaj se je dozdaj storilo glede zapuščine pokojnega dr. L. Čučka. Pravue in gospodarske zadeve je vodstvo izročilo skučenim možem. Vse odredbe v tej zadevi se odobre. - Zaradi kraja in časa velike skupščine je vodstvo ukrenilo potrebno ter svojedobno razglasi. — Glede Tržaških šolskih zavodov naroči vodstvo ondotnim načelništvom, kar je potrebno. — Pomožnim učiteljem za 3. učiteljsko mesto ua svoji slovenski osnovni šoli v Trstu je vodstvo imenovalo pomožnega učitelja v Loki Frančiška Jakljiča. Povodom bližajoče se Ravnikarjeve slavnosti ua Vačah omislilo je vodstvo slavnostui spis, ki izide te dni kot V. zvezek „Knjižice družbe sv. Cirila in Metoda". Posrečilo se je tudi po msgr. Legatu v Trstu dobiti sliko slavnega vladike in pisatelja Ravnikar-ja, ki bo lepšala spis. Rodoljube opozarjamo, da ta zvezek pridno naročajo in razširjajo mej narod. — Slavna podružnična načelništva bodo vodstvu jako ustregla, ako svoje letne izkaze čim prej dopošljejo, da se veliki skupščini poda pristna podoba „Družbe sv. Cirila in Metoda.u
— („ Krajca rak a družba",) ki se pri skromnih dohodkih vender vstrajno trudi in prizadeva za bodoči „Narodni dom", presenetiti hoče, kakor čujemo, slovensko občinstvo z neko novo uvedbo. Po vzgledu češke „matice školske" omislila si je krajcarske družba elegantnih vizitnic, pisemskega papirja in zavitkov, da bi jih razprodajala s primernim dobičkom za „Narodui dom*, trdno se nadejaje, da bodo Slovenci z veseljem posegli po njih in tako posredno podpirali prepotrebno to pod-
jetje. Namesto običajnih monodramo v in napisov (kakor so na primer: Gruss aua L . .) najdeš na tem pisemskem papirji, na zavitkih in vizitnicah v lepo olavoričenih okvirih podobe odličnih slovenskih buditeljev in voditeljev: Vodnika, Prešerna Slomška in Bleivceisa. Narise sta umetniški izvršila gg. inžener Dufle in ravnatelj Šubic, in po teh fotografičnim potom na zelenikovino prenesenih narisih izgotovljeni so lesorezi v zelenikovioi, s katerimi lesorezi so potem odtiskane na papir te lične drobnoslikarije. Prepričani smo, da bode naše občinstvo, ko bode videlo te ličue in pomembno sestavljene podobice, hitro poseglo po njih. Natančne ■ jega danes še ne vemo poročati.
— (Ob učiteljski konferenciji^ došlo nam je nastopno poročilo:   V   četrtek dopoludne vršila se je v mestni dvorani uradna konferencija učiteljstva vseh tukajšnjih javnih in zasobnih ljudskih šol pod predsedstvom c. kr. mestnega šolskega nadzornika g. prof. Fr. Le v ca.   Izvolivši si svojim namestnikom  g. ravnatelja  B. II ro vat h a govoril je g. nadzornik nad jedno uro ob vspehih po njem nadzorovanih šol Njegove opazke pokazale so nam veščega šolnika in izbornega pedagoga. Iz njegovih besed je bilo  razvidno, da je zadovoljen z vspehi in da je vesel vidnega  napredka šolstva stolnega mesta Ljubljane.   Ko se je zahvalil mestnemu uči-teljstvu za trud pri težavnem a vs pesnem delovanji, se je določila in razdelila učna tvarina iz realij za posamične razrede in oddelke raznih kategorij tukajšnjih  občnih  ljudskih šol z ozirom na uvedene učne knjige in na učni črtež.    Poročevalci g. Bali ovec, gdč. VVessner, Konšek,  Bauer, g Val en ta so svo|o  nalogo izborno rešili, kar nam potrjuje to,  da so bili vsi referati brez debate vsprejeti.   Po izboru učnih knjig in beril za šolsko leto 1890.,(91. poročal je načelnik knjižničnega odbora g. Kokalj o stanji in  računu  okrajne učiteljske knjižnice.    Po njegovem poročilu se je število knjig z darovi gg. Močnika, Sfcegnarja in slavnega društva „Slovenske Matice"  izdatno pomnožilo.   Predloga, da si omisli  knjižnica Aškerčeva poezije in   da   knjižnica  pristopi   kot  ud muzejskemu društvu   sta   bila   vsprejeta.   —   K ljubu znatnim troškom  nam kaže račun  14 gld. G kr. prebitka. Ko se je izvolil knjižnični odbor za leto 1890., 91. (gg- Bele, Kokalj, Žumer), določil se je odsek, ki bo imel določiti jednotno obliko pisanim črkam ua tukajšnjih ljudskih šolah.   V ta odsek so bili   per  acclamationem  voljeni  gdč. Bauer, gg. Bele, Benda,Uazinger,Valenta, gdč. Wess-ner.   Potem je utemeljeval g. Žumer svoj samostalni predlog, da naj se za mestno učiteljstvo ustanovi stalno mesto pomožnega učitelja,  kar je zbor uvažuje potrebo tacega predloga, jednoglasno vspre-jel.   Stalni odbor  učiteljske  konferencije za leto 1890. 91. sestoji po predvčerajšnji izvolitvi iz gg. Praprotnik, Tomš i č, Valenta, Žumer. Po tej točki se zahvali g. predsednik gg. reierentom za njihov trud, vsem drugim zborovaleein pa za zanimanje in vstrajnost pri zborovanji ter zaključi zborovanje z navdušenim „Slava" ua stvaritelja šolskih postav presveti, cesarja Franca Jožefa L, kateremu vskliku se je zbor iskreno pridružil. — Vse zborovanje vršilo se je dokaj gladko, kar je pripisovati takt ne mu in finemu postopanju c. kr. mestnega šolskega nadzornika. Odkar predseduje g. prof. Leveč tem učiteljskim konferencijam ponehala so prejšnja nasprotstva mej posamičnimi udi.   Vse deluje bolj složno v prid šolstva naše stolice.  — Po končani konferenciji smo brzojavnim potom pozdravili istočasno zborujoče  tovariše v Loga t ci,  na kar so se ti isti na potem odzvali.   Popoludne se je odpeljalo nad 30 učiteljskih močij z g. nadzornikom vred v prijazne Medvode, kjer je v prijateljskem občevanji le prehitro minul čas iskrenega radovanja. Ko so dali nekateri gg. tovariši duška svojim čutilom v iskrenih napitnicah g. nadzorniku, naprednemu uči-teljstvu   itd. ttebalo se nam je podati prepevajoč razne domače pesmi na kolodvorsko postajo. Da bi bilo več takih dnij!
— (Delavska slavnost) bode 13. julija na Koslerjevem vrtu. Sodelovala bode vojaška godba domačega polka. Na programu so godba, petje, kegljanje za dobitke in streljanje za dobitke. Kegljanje se začno dne G. julija ob 8. uri zjutraj in traje ob nedeljah do 10. ure zvečer, ob delavnikih se začne ob 4. uri pupoludoe in traje do 9. ure zvečer. Streljanje za dobitke se začne v nedeljo 13. julija ob 8. uri dopoludne. Ustopuina: Poprej kupljene uHtopnice veljajo   15 kr.,  pri blagajnici
20 kr. Začetek delavske slavnosti  ob 4. uri popoludne.
— (Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska.) V dobi 11 mesecev obolelo je 737 blagajničnih udov, izmej teh 650 moških in 87 ženskih. Umrlo je 23 udov, mej temi 8 ženske. Izplačalo se je bolnisčine 5556 gold. 80 kr., bolniških oskrbovalnih troškov 943 gold. 18 kr., voznine 73 gold. 94 kr., pogrebščine 310 gold., zdravniških troškov 2019 gold. :>4 kr., za zdravila 1251 gold. 38 kr., za kopelji 8'J gold. 75 kr., za terapevtične pripomočke 27 gold. 78 kr., in za obeznine 44 gold. 9 kr., torej skupno 10.316 gold. 35 k r.
— (Vodovod na Reki.) Tudi na Reki začeli so po vzgledu vseb mest, katerim je mar za napredek, pečati se z vprašanjem, kako napeljati dobro pitno vodo v hiše. Reka je poznata kot mesto, ki ima dokro svežo vodo v „fontanab", ali na vsak način bode za prebivalstvo ugodneje če se je bode moglo posluževati z ono udobnostjo, kakoršno se ima ravno pri vodovodih. Kakor peroča „Obzor" bode se baje to vprašanje rešilo še pred koncem tekočega leta.
— (Učiteljstvo „litijskega šolskega okraja") se prav uljudna vabi k jiogovoru za ustanovitev »okrajnega učiteljskega društva" na prihodnji če t r t e k t. j. 10. t. m. dopoludne ob 10. uri v litijskem šolskem poslopji. Pregledala in popravila ae bodo že sestavljena pravila in na to predložila okrajni konferenciji v progeled. Pri tej priliki določijo se tudi j) e s n i, ki se bodo pele na dan konferencije pri skupnem obed«. V ta namen naj se poleg drugih tega sestanka gotovo udeleže vsi gg. učitelji — pevci.
— (Delavski shod v Š k e d n j i) pri Trstu bode jutri v nedeljo popoludne. Prirede ga slovenski delavci. Obravnavalo se bode slovenski in tudi vsa oznanila so slovenska. Razpravljalo se bode o normalnem dnevu in jednakosti političnih pravic.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 4. julija. Grof Hartenau (Baten-beržan) poslal je majorja Punice vdovi tola-žilno pismo, v katerem jej obeta, da bode Pa-nice poslednjo voljo glede njegovega najmlajšega otroka izpolnil.
London 4. julija. Gorenja zbornica vsprejela v prvem branji zakonski načrt glede odstopa otoka IleJgolandskega.
Gradec 5. julila. Okohi tristo slovanskih dijakov se je zbralo, da praznujejo imendan sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 5. julija. Cesar imenoval spiritu-vala v knezoškofijskem semenišči v Ljubljani, Ivana Flisa, kanonikom stolnega kapiteljna Ljubljanskega.
KrakOVO 5. julija. Pri Mickievviczevi slavnosti bila so zastopana vsa mesta brez izjeme, kakor tudi vsa društva po odposlancih. Iz govora pesnikovega sina poudarjati je besede, s katerimi se je v imenu obitelji in naroda zahvalil cesarju na dobrotnem dovoljenji za pogreb. Število došlih tujcev ceni se na 30.000. Vencev 444 svežih, 23 srebrnih, trije pozlačeni.
Beligrad 5. julija. Porta izrekla srbski vladi svoje obžalovanje na umoru konzula. Srbija pa zahteva defilovanje turškega vojaštva pred srbsko zastavo v Prištini in primerno odškodnino za vdovo umorjenega konzula.
"Valencija 5. julija. Na deželi včeraj 24 slučajev kolere, v mestu nobenega.
Tokio 5. julija. Kolera v Nagasaki ofi-cijalno konstatovana.
* (Devet ribiških ladij potopilo) ae je zadnje dni junija na Orknejški obali, in je našlo smrt v valovih 60 ribičev.
* (Velikansk požar) uničil je 1600 h iS v Fort de France na otoku Martiniqae. Vsi poskusi udušiti požar bili so brezuspešni zaradi hudega vetra Pogorelo je popolnoma devet ulic, v katerih se je nahajala bolnica, poštno in brzojavno poslopje, stolna cerkev, carinski urad in knjižnica.
* (Ljubezenska tragedija.) Pred kakimi dnevi pripeljal se je v Pardubice korporal Josip Celer, ki je bil nazadnje v Jožefovskej gar-niziji in se ustavil v tamošnjej gostilnici. Isti večer stopila je v isti gostilnici v službo neka Barbara Milblstein iz Jelenka pri Prahatici. Korporal je mnogo občeval z novo natakarico, ki je kaj pogo-stoma zahajala v njegovo sobo. Krčmarju se je že Čudno zdelo vedenje njegovo, zlasti ker je sprva rekel, da ostane le dva dnij, pa je potem ostal cel teden. Ko nekega dne ni bilo natakarice pričakati, a je korporalova soba bila zaprta, ukazal je krčmar odpreti sobo Našli bo oba v nezavesti. Kakor je zdravnik konstatoval, otrovala sta se z morfijem. V sobi našli so tudi jedno pismo nekej gospej v Pragi in listek na katerem je bilo zapisano : „Pokopljite naju v skupnem grobu. Telegrafujte starišem mojim z naslovom: »Celer v Kastalovci pri Kostelci. Iz ljubezni do nje izbral sem si smrt". Korporal je kmalu umrl, natakarica bode pa morda kmalu ozdravela, ker ni zaužila toliko morfija.
Bazne vesti.
* (Tudi na Francoskem ni kolere.) Lažnjive vesti, da je kolera sh že prikazala tudi v Marseillu in v Lyonu preklieuje „Agence Havas" ter imenuje dotične vesti popolnoma izmišljene.
* (Stanlevjeva knjiga) o potovanjih afriških prišla je ua svetlo pod imenom „V najtemnejši Afriki", a ne obseza nič posebno novega, kar bi že ne bil manj ali već obširno omenjal slavni potovalec pri raznih svojih čitanjih in govorih.
* (Sneg v juliju.) V kantonu St. Gallen v Švici padel je te dni sneg. V Davosu in druzih visoko ležečih dolinah zapadel je debel sneg, ter naredil mnogo škode po poljih iu drevesih.
* (Strašna vročina) bila je zadnje dni preteklega meseca v severai Ameriki. V Novem Vorku imeli so po Fahrenheitu 92 stopinj, v Chicagu 102. Vsled solnčarice poginilo je več 1 j ud i j, mnogo pa zbolelo.
JLJMJllft
»toj i
asa vse leto gld. I.«H>: za pol leta gld. 3.30 ; za ćetrt leta gld. 1.19.
rJk?UJc»i :
4. julija.
Pri stoti« : Sohmldt ti Solnograda. — Vidmar z Reko. — Selena, /imparu iz Trata. — Schmieger iz Prage.
— Ebner z Dunaja. — G<>nt"iry iz Budimpeštu. — Schot, Bost ti Braševa. — Vetsburg iz Noriinberka.
Pri KlallCI: Šenčur iz Idrije. — Oerdodv, Jeny iz Gorice. — Stadelman iz Bndna. — Stegman iz Budeje-vic. — Swatosch iz Trsta. — Popper iz Brna. — Jordan iz Kočevja. — Pl. Madvitz iz Rusije. — Perišič z rodbino iz BistrieB. — Horowitz, Engl z Dunaja.
Pri avstrijskem ceanrjl : Piichlor iz Postojine.
— Biedermann iz Št. Andreja. — Tušar iz Cerknega. ■—> Rus iz Trsta. — Edlmann z Bavarskega. — Alošovec is Opatije.
Pri ju snem kolodvora: Komič sr soprogo is Trsta. — Stovoda z Ogerskega. — Kalar iz Skofjeloke.
IDinrIi so v  Mu9»ljanl :
4. julijat Matevž Peterlin, posestnik, 67 let, Kravja dolina St. 11, za oslabljenjem — Simon Treo, polirjev sin, 6 mesecev, sv. Petra cesta št. 25, za krčem.
5. julija: Jovana Rozman, delavka, 16 let, Tržaška cesta st. 28, za vnetjem možganov.
V deželni bolnici: 2. julija: Urša Rugel, žena snažitelja strojev, 76 let, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
S	Cas opa-	Stanje barometra
Q	zovanja	v mm.
oŠ	7. zjutraj	735-f) mm.
	2. popol.	735-2 mm.
	9. zvečer	734*7 mm.
		
Temperatura
Vetrovi
Nobo
Mo-krina v mm.
20 6° C ial. svz. 26 4° C si. zah. 18-6° C brezv.
ja*, d.jas. jas.
000 mm.
Srednja temperatura 21'9°, za 30° nad normalom.
dne 4. julija t. 1.
(Izvirno telegraficno porodilo.)
vfteraj —
Papirna renta..... ffld- 88'4o    — gld.
Srebrna renta ..... »
Zlata renta...... n
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodno banke   . .
Kreditno akcije.....
London........
Srobro........ „ —*—
Napol......... „ 9-28 —
O. kr. cekini..... „ 5 55 —
Nemško marke..... „ 57-32'/t —
88'4o 89-05 109-3,r) 101-35 977 -303-50 116-80
danes
88-55 89 15 109-40 10125 981-— Š03-75 116-90
928 5-56 57-35
GLAVNO SKLADIŠTU^
1
npjčir-fije tužna
KI S EU NE'
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Ukušan llek proti trajnom kralju plućevmtf I leludoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
BINKE MATTON1JA
V.     Karlovi vari i Widn. v
■ ■ ■t*'
Pri Svjcariji
jutri v iieclol jo 6. julija, t. 1.
VELIKI
Gostilna št 6
na Dunajski cesti odda se od sr. Ulihacla naprej.
Natančneje se izve pri lastniku gostilne.
524—2)
(527)
Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnlna 10 kr. Otroci prosti.
Z velespostovanjeni
HaiiH Ecler.
Učenca
je čvrBt in zdrav ter ima veselje do dela, vNprejmem
Hfco*- Leopold Blumauer,
(499—2)
jermciiar In Hcdlar \ LJubljani.
puškar (341—20. v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
Pozornosti vreden
stranski zaslužek,
ki se vedno vekSa in mnogo let traje, morejo dobiti Mpretne in »an<**ljlve osobe (dosluženi žandarmi imajo prednost), katere pridejo mnogo v uotlko ■ občinstvom. —  Vprašanja  pod: «.  lft»0 <.ra«l <■<•. poate
re»t»nte.*' (312—la|
priporoča vsakovrstne tlolire puške iz svojo delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresne pufiko na puške zadovke iHinterlader) in prevzame  druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoiilja brezplačno ln franko.
Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Pariza 1839.
Čitaj in čudi se!
Ker opustim podružnico svojo, dam za
samo 2 gld. 30 kr.
ijsf- oslepili si * -arij;
elegantno bronasto ur« t,
dolgo pozlačeno verižico, gro točno na minute, prekrasen sinodčnik, elegantno kravato 7.a gospode, prekrasno iglo za kravate s ponarejenimi biseri, prstan iz umetnega zlata s ponarejenimi biseri,
10 finih angleških pismenih papirjev, 10 finih angleških pismenih kuvert, kaseta in jeden porabni predmet kot darilo. (448—3) Da ne bode kdo dvomil, izjavim Se jedenkrat, da ura sama štirikrat toliko velja in da vse nazaj vzamem, če to ni resnica. — Ker je zaloga sicer velika, povpraševanje pa še večje, na) vsak biti S naročilom pri meni.
Dobi se pri
Dunajskem centralnem ekspeditu blaga
S. BLODEK, Dunaj,
II., Ncatrojr gaaso 2 S.
Pošilja se proti povzetju alt predposiljatvi zneska.
AAs#As#sAAAA
Koncipijenta
ln
(518--J)
dobro izurjenega pisarja
vsprejme odvetnik.
Ponudbe pod ,.A.** upravništvu „Slov. Naroda".
Jedina gostilna
tik romarsko cerkve pri l>ev. Mafiji v Pnmeavl, p. d.
Tacerjeva, četrt ure od železniSke postaje sv. Lorenca na kur. Žel., kjer so stoči na loto 3f> — 40 polovnjakov vina in l.r>0—200 sodčkov piva, je tobakoprodaja, posebno dobro gre kramarija, tudi je mesnica z ledenico, ila »e v najem ali p m tinli protla. — Slovenci imajo prednost. — Več pOVC O-stšp. X_ia,m.prela.t, posestnik v Hiinienu, poŠta »v. Ij«reiie na ki»r. žel. (551—1)
Zobozdravnik
doktor vsega zdravilstva, specijalist za ustne in zobne bolezni
Nta.iitjo N«Mlaj
(f)08—3)
Mnogostrnnsko   sknseno sredstvo.
Dobiva se v vseh trafikah in prodajnlnich galanterij.^ (15)   Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO„ Dunaj. (134)
Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna atudenčnica pri vratnih, želodčnih,   ineliurnih   in  ol»istuili   boleznih, pri kataru, lirlpavoMtl, kapljanji, posebno za otroku, polog tega pa tudi (481—4)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otožujočih primesi. Cilavna salOga v LJubljani pri M. K. Nupan-u; prodajajo ga nadalje:   91. Hastner in J. Klauer; v  Kranj!:   I". Dollenai  V I.ogutcJ:  J. Tolazzl.
N 4. h
35
Vsem bolnim na živcih
Ne na|topIeje priporoča 21. iziluja izšle brošure Humana W>iMMiiianu a
Ueber Nervenkrankheiten und Schlag-fluss, Vorbeugung und Heilung.
Dobiva se zastonj v    (525 1)
lekarni j. Svobode v Ljubljani.
a
r e
S |»r ivv v» I a znanih %«lraviiikov.
Kdor
dvomi
katero izmej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, pise naj takoj dopisnico na Richtorjevo zalogo vLipaiji in zahteva ilustrovano knjigo ,,Krnukeiiireiinrt". Pri-tiskane zabvnie dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo so nepotrebnih denarnih izdaj,  temveč našlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetih te  male knjige. Posije i zastonj.
Pred škofijo h. št. 20, L nadstropje,
nasproti poštnej podružnici št. 1.
OBJE* /olmr operacije % narkozo aH »rez nje. ali m ebeain'llVleekom ln br«*« bolečin. Vsakovrstne trajne plombe. — i;nrant<ivane, JHkn trpežne in doigoi i ;ij ne plombe v kavčuku, cementu ali Mrenru za zol> I gl«l.; ravno tako poceni v*ako-vrstne zobne operacije. "*JSfl
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
sttenloe, bolhe, ščurke,  mole, mahe, mravljince, prešičko, ptično  črvičo,  sploti vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkino zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri
j. v\m:r-u.
,.]>r*i <v*riiein |>!-4ii6'' 13, H u sov a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slloarjl, trgovcu na Dunajskej cesti St. 9. Zalogo na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih.' (612—154)
MQ\/ l/jnnpjn °^ide iz Ljubljane juž. kolodvora do (IS OV. Vlodlju Trbiža v saboto dne 19. julija 1890.
Vozne cene so jako znižane kot preje Se nikoli. (532) Odhod iz Ljubljane  ob 11. uri 40 min. dopol., cena tja in nazaj za III. razred gld. 1'50
Vlimarjev Medvod skofjeloke Kranja Podnarta Otoč
Radovljice Leso
11. 12. 12. 12. 12.
1.
1.
1.
55 7
21
38 58 04 18 28
popol.,
1-30 1-10
■90
V3top je Batno na teh postajah dovoljen. — Za drugi razred stane še enkrat višje. Dohod v Trbiž ob 3. uri 16 min. popol. Po dohodu v Trbiž takoj odkorakanje na goro, kjer bode slovesni sprejem, potem litanije. Zvečer, isto tako v nedeljo zjutraj cerkvena opravila, ob 9. uri dopoludne velika sv. maša s pridigo, ob 1. uri popoldan pete litanije, nato slovesen sprevod s petjem in nagovorom ob odhodu. Povratok iz Trbiža je_ v nedeljo 20. julija ob G. uri 8 min. popol., dohod v Ljubljano taisti dan ob 9, uri 45 min. zvečer. Vožnje karte naj si čast. udeleženci, pred ko je mogoče preskrbe, one se dobivajo zadnji čas do petka zvečer dne 18. Julija t. 1. po zgoraj navedenih cenah v pisarni odbora pri g. J o s. Pavlinu, Marijin trg. št. 1, kjer se tudi vse drugo potrebno poizve. Opozarja se strogo na kupovanje vožnji h kart, da so one preskrbe, pred ko je mogoče, da se morejo potrebne pripravo pravočasno zvršiti, ker na dan odhoda se sprejem novodohajajocim zagotavljati ne more. Ker je vožnja cena jako znižana in to potovanje Se vedno jako slovesno bilo, pričakuje se tudi letos prav mnogobrojno udeleževanje, v katero uljudno vabi odbor za, romanje.
BJBF" \u/.iiji listki no dobivajo j.k Ljubljano tudi v slodecih trafikah: pri gogpej Fani v Špitalskih ulicah, P™ 1 "«>'lrt!kiirjl na uv. Jakoba trgu, v Kolizeji, pri g. Strnaclu  na ilolonjski mitnici in na fitefniiskuj mitnici.
I
NajceuojSa, najboljša, proskušona, rujava prevlaka za los z
Barthel-ovim originalnim karbolinejem
0V~ trajno varuje ~W (437—7) prevlečene ograje, svisli, magneine, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred gnjllobo, grobo, zatrknenjem ln mroesl.
V hlevih upliva razkužujoče. — 1 kilo zadošča za 0 kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 5 kilo a gld. l.KO, 100 kilo «1*1. 16.— z Dunaja. — Prekupcem rabat.
Karbolna kislina, karbolno apno, mast, za vozove najceneje. MIHA BARTHEL & COMP, kemične tovarne
Regensburgr-DunaJ, X. okraj, Keplergasae it. 20. (Ustanovljeno 1781.) Zuloga v LJubljani j ri bratih. KKt!KL.
F*o v£i l>i 1 o
k ;
o"b6;rxexrx\3. zboru drružjbeaail^ov
1. ljubljanskega holnišno-poilpornega in oskrbovalnega društva
kntori boilu
v nedeljo <1bbc 4». julija IS«M> ob I 1. uri «1» polnil ne
■v mostni dvorani, (52.S)
DNEVNI BED: 1. Predavanje letnega sporočila in sklep računu za 1. 18811.
2. Nasveti udov. 3. Voiitcv pregledovalcev računu. 1, Volitev ravnateljstva. _.. .
Votlll «'l|HtvO.
.Sc<limi  t«.poc?iv*iri-iltn.  U n j»<T*i i«. v ILi|iit»lJ>tni.
T Tapeoirar
i in dekorater. j r
H ANTON 0BKEZA f"^ 1
ijiibljani, Šolenliurgove ulice it.
cene izven konkurence. — Priporočam moj ilustrovani cenik in u/.oi..... hhtga,
^ in dekorater. |
priporoča okusno in trdno narejejia žinuiice. »uidroce na peresih, »livatiR, stole, otomane, garniture za salončj jedilne koIip iu uputnice; dekoracije ta suhe, dvorane in cerkve. — Moja dele in blago, katno ralniu, je p»i-posnano dobru in brezhibno, k. r ra< tovo priča unija razstava v Radom« niiiiiu, in stojim z oziruin uu nizke pa vsuuj resnim kppceiu. da zahtevajo kar ra/.poSiljjun /.astonj in franko,
52
St. 5')46.
(550—1
Na Kranjskem popolniti je sledeča mesta
o kroz n i h zdravnikov
in sicer:
a) x letuo plačo HOO goldinarjev:
1.) Bohinjska Bistrica, 2.) Kočevska Reka, 3.) Lož, 4.) Smanje, 5.) Železniki;
h) k letno plačo T O o goldinarjev:
1.) Senožeče, 2.) Trebnje.
Stalno nftmešdeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo uštevnih starostnih doklad po 50 goldinarjev, vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbinskih užitkov /ase in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teh mest uložiti morajo svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem
do 30. dne julija 1890. 1.
ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali mesto tega kakega drugega slovanskega in nemškega jezika.
V službe okro/nib zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskom poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine.
Od deželnega odbora kranjskega
v L j ubijani, dne 1. julij a 1890.
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni (103—20)
Schmner t Bralci & Holfl i Pnntioan
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
Za čas stavbe
priporoča V
v
Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velil(«>ui izboru in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, itorje za itokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a m n i šk i Fortlaud in Roman cement, skleinj papir (Dachpappel in asfalt za tluk, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—81)
MT Za poljedeljstvo: ~W2
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva Emirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gvps) za gnojenje polja.
Deželna lekarna
prva in najstarejša alopatićna
in
homeopatična lekarna
" »« Krn ii j h m ,
zaloga
vseh d<; sedaj preverjenih tu-in inozemskih medicinsko-taruiiicevskih
preparatov in specijalitet
y Ljubljani
Mestni trg št. 11
L. Grečel-na
lekarja
pri Mariji Pomagaj
priporoča se a|SV. občinstvu ter navaja nastopno fo nekaj IVOJih izkušenih in že l gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer:
Kapljice /n odpravo krcn. reprekosljivu ^ledtS zdravilne ra^i, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukreti krč. - Cima steklenici '.',<> kr., dvanajsto« rici le 2 gld.
Oljp iz ropjii ie najreelnejle in dstvo, da 89 rzaVrani prehitro oeirenje las, laso naredi
goste, odstrani in zabra;:i đdlanjti sitnih luskin ua j,']tf.vi.
ŽeloaUta« kapljice Marije l*omngu| troti vsakovrstnim boleznim želodca, cel6 pri mi itrdovratnejalh boleznih, slasti proti pomanjkanju slasti do je<b'j, tlšcanja v želodci, krčit v želodci, motenju nn-lia-lj-nja . koliki, SAgnetenja vranice in jeter, iolthri in zlitej žili, sploh proti vsem b<.l-vnini, ki izvirajo iz slabega lelodesi ali pa slabćga prebavljen.)a. — Cena steklenici .30 kr., dvanajstoricl 3 sld.
i sinu > odai iir. Dutlosa, iz ameriških rastlin pripravljena, jaku aromatična, ohrani zobe in dlesno čisto, sdrsvo in varuje pred vsakim aoboboljem, oziroma je ozdravi, zatorej je prvo in naji/.\rstnejšo sredstvo za zobe in dlesno. — Cena večjemu fla-konu ''.o kr.
I niveivnlni jedilni prnAck proti slatej 1111, slabetntl želodcu, Zgagi, pomanjkanju slabil ' o jtdij in zabasauju priznan in zelo priljubljen. — Cena škatljici z navodom za rabo 8f» kr. in 50 kr.
Cvet za luskine je inijracijonalnejfie sredstvo za popolno odatranenje sitnih lnsMll na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena .steklenici s navodilom rabe H0 kr.
Iniverza ni ulravski obli : ima vse kreposti, katere, imajo obliži nijlmliš m najbolj iskane sestave. Raoijonalno in mnogokrat preakuSeno sredstvo za popolno ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. — Cena ftk ttljici z navodom za rabo ;n) kr.
Zoiuin {»»»ta, ođontoamegmsi imenovana, v poroelutiaatih Bkatljioah. Presknlena pasta sa polituro in ohranenie zob. — škatlja no kr.
Zobne kapljice po dr. Hager-jl ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica velja 3U kr.
Zoi>ne Kapljice, odoniiii Imenovane. — Steklenica ve\Ja 10 kr., dvanajstorloa 90 kr. Zobni prašek, bel, po dr. Heiderji, je jako priljubljen in mnogo zahtevan. — Škatlica 30 kr.
i'W llomeopatičiia zdravila.
llomeimatična  zdravila se preskrbe v nnsebiiej  dobroti in čistosti v najtoinejsem potenco vanj i.
Va« z«lraivilu kakor tmli ziuletja. stanjšania in potencovanja so vedno Nveža in z najniiicnejNo Kkrbii«mi i«» in liutaitenostjo |n'ipravijena. ('290 —10)
Acl št. 100.
(498—2)
Pismena obravnava za zagotovdjenje  zakupno oddaje
za seno, slamo za steljo in postelje, trda in mehka drva, potem premog
za nastopne postaje za  Čas <mI  1. »epi (Miibra ll<> 3 S.   iViVlisla  8HS>1 bode v uradnih prostorih preskrbovali lih magaciiiov
v Ljubljani in Gelovci IG. julija 1890 „ Gradci in Grorici 21« >-
„ Trstu 23. ff IVIćiril)oru in Pulji       25» «-
Natanoneji pogoji in ponudbeni formularji razvidijo se iz razglasa, ki jo bil v popolnem obsegu objavljen v številkah 140 in 141 našega lista z dne 21. in 23. junija 1890.
c. in kr- vojaškega preskrfe(>valnega raagacina.
Vsaka srečka velja za      <^>^ « žrehanlfi.
Seznam dobitkov za obe žrebanji. (606—18)
Prvo žrebanje 14. avgusta 1800. I dobitek 50.000 gld.vreden
1		5000
1	75	
1	n	lOOO
2	•n	.100
5	tj	SOO
10	7}	lOO
20	17	so
50		20
200	*<> dobitkov 9	
2O0O		
Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. I dobitek50.000 qld. vreden
1		5000
1		S2000
1	j)	lOOO
2		500
5	n	SSOO
10	n	lOO
20	n	
50	n	
200	TJ	I o
SREČKE ■« 1 «'-<■
V   lijabljaiii prodaja
2000 dobitkov       5 „
Uprava razstavine loterije, Dunaj, II-, rotunda. srečke  V. V. IHAT£R*
ZAKA
»oZ™ BeasAovfrov holand&ki kakao
dobiva Cist, lahko raztopljiv, tečen, sploh kot najboljši in naicenejši pripoznan po 3 jiltl. 5© Ur. a. v. odprt v Ljubljani pri gospodih: J. Kt.itier-ji, J. Perdan-u, Jeglič-u & Lesko vin-u, H. L. Wenclu.
(322—12)
Iščem za svojo notarsko pisarno
ki je zveden v zapuščinskih in zemljeknjižnih rečeh. Najraje hi iMiturNkeien kuntlltlnt«. — Ustop od 1. ta« julijn t. 1. niiprej.
V Litiji, dne 27. junija 1890.
(516-3, L. Svetec.
!2£ Za bolne in zdrave
kakor: w.n trpeče v glnvl. v prsih, n» plnćili, v želodci, na Jetrih* na oblatili, za protl-noni In m« živcih, pri kašlji, hripavosti itd., za otroke, dnjence, prebolele, za ženske pred otročjo posteljo in po otročji postelji, M slubotnc osobe, krvi revne, bledično itd. ju najboljše Uieteticno redilo, neobhodno za varovanje zdrav j a, po zdravnikih kot „izvrstna" presknSena in po mnogih bolnikih s spričevali jako priporočana
Trnk6czy-jeva
hmeljna slatina kava
ki je dobremu okusu in priletnega duha.
1 paket b '/, kilo vsebine velja SO kr. Najceneje se dobiva v poštnih paketih po 4 kilo.   Dobiva se po poštnem naslovu:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani;
»iMilulji; v glavnih v.alogah lekurničarjev na Ifriiiut ji: Viktor pl. Truhrtezv, F> okr., Tlundsthiirmstrasso 113; dr. oio pl. Trnkoczv, 3 okr., KadeUkvplatz 17; Julij pl. TrnkAciv, 8 okr., .Tosefstiidtorstrasse 30; v Ciriulcl (Štajersko): Vendellu pl. Trnko-c*y, lekar; nadalje v v»ek lekarnah, pri dro-UiiiMih, trgovcih itd; zajamčeno pristna le, če ima uorciijo. oblaNtveno varovano varstveno znamko. ■ <]■>:;—f>)
Prekupoi Imajo obilen rabat.
Št. 5670.
(581-4)
•   m    m    m   .    m   ? —ŠT
<>«llikovaii na mnogih   kiueti|HUili i-a/.sfu-
vnh.     ■»riznnnja jokey-kluboy.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
za konje, rogato živino in ovce
je že po večletnej skušnji, ee se redno dajo, gotovo Bredstvo, če živinče neee jesti, ali ima krvavo mleko, in zboljša mleko. Najbolji! preverjeno kot podpiralno sredstvo pri zdravljenji alekcij dihal in prebavil. — Cena škatljiei 35 kr., ve-likej škatiji 70 kr.
KWIZD£
c. ink.priv. FeStltUCijSkl f IUI d
(iimivulna votla za konje)
jo umi valna voda, ki so že več let z največjim uspehom rabi za okrepćanj« in obnovljenje sil pred velikimi napori in po njih. Neobhodno podpiralno (sredstvo pri zdravljenji zvitih ali spahujeuih udov, trdiue uli Ioni* kc, trdih kit, slubotuilt udov, otrpucuja udov in ule-sov. Konja oživi in g* naredi zmožnega za izredno teška dela. — Cena steklenici gld. 1.40. Da so obvaruješ ponaredb, pazi na gorenjo varstveno znamko.
FRAN IVAN KVVIZDA
okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
o. in kr. avstrijski in romanski dvorni zalagate!] za živinozdravniško izdelke.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
(199-5) iD
Kwizde priv. restitucijski fluid
Be dobivata pristna v vseh lekarnah in drogimrijah avBtro-ogerske države.
Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho
zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani
na stavišči tako zvane „Mayer-jeve vile" v katastralni občini Spodnja Šiška.
Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah; vsprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skuoin v izvršitev označenih del. — Zaradi oddaje in sicer:
1. ) za kopanje tal in zidarsko delo v proračunjenem znesku .   .    67.000 gld.
2. )  „ kamnoseško delo „ n „ 12.800 „
3. )  „ tesarsko delo „ „ „'•'■•     5.000 „
4. )  „ traverze in vezi v zidovji      „ „ „ 5.000 „
5. )  „ kleparsko delo „ „ „ 6.000 „ razpisuje se pismena ponudbena obravnava do uštetega
15. dne julija. 1. 1.
zaradi oddaje železne konstrukcije za streho, lože in galerijo v proračunjenem znesku 19.000 goldinarjev pa do uštetesa
14. dne avgusta t. 1.
Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci, Gospodske ulice št. 2, v II. nadstropji, v navadnih uradnih urah od 5. dne julija t. I. naprej.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoludne navedenih dnij oddajo pri uložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega, deželni dvorec, I. nadstropje.
Ponudbe morajo  biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku:  „Ponudba za
.........delo pri zgradbi deželnega gledališča v Ljubljani".   Vsaki ponudbi se mora
.priložiti 5°/0 jamčevina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene, ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjciljajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na §. 8. splošnih pogojev.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 1. julija 1890.
Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica
RNHARD TICHO, BRNO,
razpošilja po poštnem povzetji
(267—14)
Raje Crepe čista volna, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—.	Domače platno 1 kos 30 vati. */, gl- 4.50. 1 kos 30 vati. »/< gl. 5.50.	Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih pregrinjal iu z namiznega prta a svil. resami, gl.<l.—.	Ženske srajce iz sifona in platna, s fino vezenino, 3 kom. gld. 2.50.
Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križaste, dvojno široko, 10 metrov gld. H.—. Pisano praktično  blago  za domačo obleko, 10 metrov gld. •*.—. Gladkobarvasto Z3a.oa.no "tolsigro v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—. Chevron novovrstno, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.50.	King tkanina boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov 5/4 gld. 6.—. Chiffon 1 kos80vati., Ia.gl. *«.50, najboljše baze gld. «.50. Canevaa 1 kos 30 vati. lila gl. 4.80« 1 k. 30 vati. rudeč gl.5.90. Prejnat canevas 1 kos SO vatlov,  lihi in rndeč, gld. G.—.	Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, dva dela, gld. ».so.	Ženske srajce iz močnega platna, z zob-častim obšivoni, G komadov gld. 3.25.
		Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali iu 1 in i/.n i prt z resami, gl. H.50. Zastor iz jute turški tizorec, kompletni -zastor gld. 9.SO. Holandskl ostanki posobnih preprog 10—12 metrov dolgi, ostanek gld. 8.0O.	Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, 1 kos la. gld. I.SO, Ha. gld. 1.20. Delavske srajce iz Kumbnrškega o.vforda, kompletno velike, 3 komadi gld. 2.—.
	Oxford ki ae smo prati, dobro baze, 1 kos 30 vatlov gld. 4.50.		Normalne srajce kompletno, velike, 1 kom. gld. l.SO. Normalne hlače kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Letno ogrinjalo 9U <l"b?o, gld. J.»O. A u brak u uajboljši izdeh'k, 190 cm. dolga, 130cm.šir., gl.1.5«. ('esarsk oni mena fijakarska šabraka 1 kom. gld. 2.54».
	Zephir za srajce najboljSe in najpriporočlji-vejfie, 1 k, 80 vati. gl. 0.50.	Novejši francoski _do:l s ki se sme prati, prekrasen počrk, 10 metrov gl. U.50.	
Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld. rt.HO.	Raje Rips v vseh barvah, 10 metrov gld. U.5Q.	Platnene rjuhe brez šiva, dobro domače platno, 3 kom. gld. :t.50.	
Črni terno saksonski fabrikat,dvojno širok, 10 metrov gld. 4.50.	Boston ki »e suie prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. tf.—•	Platnene Java-brisače z vozlanimi resami, (> komadov gld. ti.lO.	
Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „6RUNER NEUHEITEN" zastonj in franko.
Trgovina z železnino ALBINA C. AHC1NA
v  I > j m i > i j > s ? i i. GHeclali&lxe ulice nt. ®
ima vodno Imu:»1o zhI<»k«»
st avMnskega orodjar
» lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in J£
C okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, S
^ železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, j5 J precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju-
fC carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi K
diiii&niila, iižigiiliiili vrvic in kapic*. wk
Staro železo, mesing, baker, kositar, cink iu svinec 5
*
K
2
kupuje se yedno po nuj višjih cenah.
(77—17)
DR- VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
l. ZVEZEK;
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI KAK.
Vsebina:   Životopis   dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
Yskoro   <I vaj sel   tisoč i*r<Mlaj<iliiic«tli prodajani  i 11  povsod  kot najboljše sredstvo proti mrčesom gjriziiaiii
JC
zopet oea^-oji
postal.
Pristne steklenice imajo ime J. ZACHERL i 11 veljajo od sedaj: 15 kr., 30 kr., 50 kr., 1 gld. — kr.
Ta izbrana spooljaliteta. uniči ■ presenetljivo silo in hitrostjo ves mrčes v stanovanjih, kuhinjah in hotelih, v hlinej opravi in obleki ter na vseh naiih domačih živalih, v hlevih, na rastlinah, v rastlinjakih in po vrtih. Kar se v samom papirji navaga, ni nikoli pristna Zacheil-ova specijaliteta.
LJubljana:
Ed. Mabr.
Ivan Perdan Viktor SohuTer. Mibai'1 Kaatner. Jan. Lnokmann. Peter Lassttik. II. L. Wencel. Sohusanig & VVeber. Karol Karinger. Josip Terdina. J. BUauer. Jeglič & Leskovic. Anton Krisper. Ivan Fabian. Ferdinand Plautz.
Postojlna: Skofja Loka Borovnica: Kočevje: Vel. Lašioo: Krško:
Kostanjevioa: Alojzij Gatscli.
(972—8)
Pran Kogoj, lvarol Fabian i. Fran Vorbič. Fran Krenn. Ivan Justin. Rupert Engelsberger.
Idrija: Kranj:
Lož:
Radovljica Črnomelj!
Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici.
'Vilj. Killer. Fran Kovač. A. Boblek, lelcar. Lud. Pers.
lamcija itel
na Dunajski cesti.
Udano podpisani  javlja Sel ti tim  gostoti s v<»j i ni in p. n. občinstvu, «1» Je rcsftiivraclJHhe prosi 01popolno tu ua|elegMntne|e prenovil in priporoča hkratu izvrstne prlntne pljuč« svoje in svoja priznano <lobra jeilllt*, zagotavljajoč najsoliflnejšo in najtočnejšo postrežbo. Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjeui
(517-3)
Ivan JFLa.fi iei",
restavrater.
Glavna zaloga
vsalcovrstnili
raihislok M in
proizvodov
pri
LASSIMIK-u v Ljubljani. „
y^ TiHkovino  o s« u<I<Mi<'ni«uli   in  l>i*<>«šiii*o   z n s t o u j. Gj
Dodatni zakupni razglas.
Ozirajoč se na razglas št. 100, priobčen v .številkah 140 in 141 tega lista, in vzdržuje v tem obsežene splošne pogoje, se razglaša, da se bodo pri dobavni obravnavi, ki bode dne 16. julija 1890 pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani, vsprejemale tudi pismene ponudbe za zakupno oddajo potrebnega ovsa za postajo Ljubljano, in sicer za čas od 1. dne oktobra 1890 do 31. decembra 1890, oziroma do 31. decembra 1891.
Dnevna potrebščina je   48 porcij po 3360 gramov in 132    „       „ 4200
Približna letna potrebščina je 2577 meterskih centov.
V Ljubljani, dne 1. julija 1890. ,528)
Upravna komisija c. in kr. vojaškega preskrbovainega magacina.
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (957—16)
peći
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Ceuilnike pošiljam na željo franko.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp.
.....1—11     iMMiiipisiiniiiiiii 1 immm^^mimm^mr
Patentovane, vremenu uporne
(847-7)
ineralne fasadne "barve
Ludovika Christ-a, Linz ob □.
so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za poslopja, vreme in svetloba jim ne škodujeta, kažejo lep in miren ton finejših peščenikov ter so rahle, kar se v zdravstvenem oziru ne more preceniti Cenejše so, kakor vse oljnate barve. — Cenik, prospekt in atesti zastonj in franko.
Zabojček za poskus jo gld. 1.60.
3MK" Zastopnik za Kranjsko gospod I\ P. VIDIC      Oo. v Itjubljani. -"s&C |
BMM-llJIM^MSM^BS^BSSSŠSSSSSSŠŠS^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina iu tisk' „Narodne Tiskarne**,
L4