LETO XXXIV., ŠT. 8 Ptuj, 26. februarja 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kam po končani osemletki (stran 2) Brez izgube v letu 1980 (stran 7) Kurentova oprava nekoč in danes (stran 8) Priznanja za delo na kulturnem področju (stran 9) Člani fkuštev kmetskih fantov in deklet (stran 11) KAKŠEN JE POLOŽAJ DELAVCA PRI ODLOČANJU Ocena izvajanja varnosti in zakonitosti Široko je področje dela, ki ga opravljajo in- špekcijske službe občin Ptuj in Ormož, dolgi so seznami kršitev zakonodaje in drugih predpi- sov, ki jih ugotavljajo inšpektorji pri svojem delu. NajvečKršitevje zaradi neznanja in ma- lomarnosti, neupoštevanja predpisov s pod- ročja higiene, varnosti pri delu, požarne var- nosti in podobno. Precej je primerov, da sa- moupravni akti niso usklajeni z določili zakona o združenem delu in z drugo sistemsko zako- nodajo, ponek<.xl pa to sicer imajo zapisano, vendar delajo po svoje, nezakonito. Prav zaradi tega so pogoste pritožbe delavcev in občanov na razne organe in posamezne funkcionarje, vmes so sicer pritožbe tudi nergačev in slabih delavcev, vendar ti včasih uspejo prav zato, ker postopek rii bil voden v skladu s predpisi. Inšpekcijske službe skrbijo za izvajanje za- konov in predpisov kar na 16 področjih. Naj navedemo le nekaj najpomembnejših, kjer je tudi največ kršitev. Tako so lansko leto ugo; tovili kar 439 prekrškov in dali 34 ovadb zaradi gospodarskih prestopkov, to je skoraj za eno tretjino več kot leto poprej. Največ prestopkov je v zvezi s higienskimi predpisi, bodisi v ob- ratih družbene prehrane, v gostinskih in tr- govskih lokalih, pa tudi v garderobah in sani- tarijah. Ob tem dobi človek nehote vtis, da OZD, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, izboljšujejo le tisto, kar vidijo potrošniki, manj urejeni pa so tisti prostori, kjer ljudje delajo, pripravljajo hrano in podobno, zlasti velja to za kuhinje, razsekovalnice me.sa itd. Ob tem se pa ne za- vedamo kakšna družbena škoda nastane, če pride do zastrupitve s hrano, koliko delovnih dni izgubimo, koliko nas stane zdravljenje, da ostalega ne naštevamo. V bodoče 6o treba dosledneje uveljavljati določilo, da stroške nosi listi, ki jin je povzročil. Nič dosti boljše ni na področju varstva pri delu. kjer je tudi cela vrsta kršitev. V lanskem letu je nilo na območju ptujske občine veliko nesreč pri delu. od tega 3 s smrtjo. Poleg ne- ustreznega zavarovanja, je največ nesreč zaradi nepazljivosti in preutrujenosti delavcev, bodisi zaradi neustreznega delovnega časa, ali pa o.sebnega dela zunaj delovnega mesta. Tudi zaradi tega izgubimo veliko delovnih dni. na- stane velika materialna škoda, osebnih tragedij (smrt. invalidnost), izplačevanje visokih zne- skov za stroške zdravljenja, odškodnine itd. Vse to morajo plačati delavci. To bodo delavci občutili še toliko bolj neposredno, saj bo od 1. julija 1981 naprej zdravstvo prenašalo stroške zdravljenja vseh poškodb na tiste TOZD, ki so zato odgovorne. To bo zlasti za manjše TOZD lahko veliko breme, zato je nujno, da pravo- časno zagotovijo ustrezno varnost pri delu, da do poškodb ne bo prihajalo. Na območju ptuske občine imamo že pojave stekline, zaenkrat le še pri divjačini (lisicah), kar trenutno ne pomeni posebne nevarnosti, zaskrbljujoče pe je število psov in mačk. kar predstavlja veliko nevarnost, če se steklina razširi. Lani je bilo cepljenih nekaj nad 7.200 psov.najmanj lOodstotkov pajeneprijavljenih p.sov, ki so se izognili cepljenju in prav ti predstavljajo glavno nevarnost. O vseh' teh in drugih vprašanjih s področja delovanja inšpekcijskih služb Je tekla razprava na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki seje sestal v četrtek, 19. februarja. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da do kršitev pri- haja predvsem zaradi tega. ker nismo zaostrili osebne odgovornosti in dopuščamo, da se po- samezniki skrivajo za cxlločitvami samoupra- vnih organov. Dejstvo paje. da samouprava pri odločitvah m dovolj prisotna, da je odločanje preveč odtujeno od delavcev, prav zatoje treba stvarno ugotoviti, kakšen je dejanski položaj delavca pri odločanju, do katere mere ima delavec možnost vplivati. — to je eno od bi- stvenih vprašanj, na katerega morajo dati od- govor organizacije ZK in druge družbenopo- litične organizacije. Delo inšpekcijskih služb je treba še dosle- dneje nadaljevati in doseči, da se povsod dr- žimo reda. da izvajamo predpise. Če ti ne ustrezajo dejanskim razmeram in potrebam delavcev, paje treba prek delegatskih skupščin doseči spremembe in uskladitve. Doseči je treba, da bodo vse institucije delovale tako kot smo se dogovorili in da bodo samoupravni organi resnično opravljali tisto funkcijo, Ici jim jo določa zakonodaja in samoupravni akti. da bo na vseh področjih zagotovljen samoupravni red in disciplina, ter osebna in kolelftivna od- govornost. Razpravo so zaključili s sklepom o imeno- vanju delovne skupine, ki bo napravila celovito oceno na tem področju in jo dala v razpravo komitejem za SLO v temejjnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih z nalogo. (Tel ocenijo razmere v lastnem okolju, sprejmejo naloge in gredo v akcijo za njihovo uresničevanje, vendar ne neposredno, temveč morajo naloge prenesli na pristojne organe in organizacije v krajevnih skupnostih in orga- nizacijah združenega dela. na delegacije in delegatske skupščine. Vse to z namenom, da delavec dobi položaj stvarnega odločanja o posameznih ukrepih, zato mora tudi vedeti, koliko nas razni propusti stanejo. ZK pa mora zaostriti odgovornost komunistov v posame- zrrih organih, ki so odgovorni za uresničevanje zakonitosti, nalog in .slclepov. FF V NEDEUO 20. KURBVTDVANJE V Ptuju in okolici je že ves teden živahno^ Kljub muhaste- mu vremenu je povsod čutiti mrzlične priprave na najbolj norčavi dan v letu, na dan, ko se vsi želimo razvedriti in pozabiti na vsakdanje skrbi. V gostilnah pečejo omamno dišeče icrofe in jih ponujajo ob dobri kapljici, pa tudi ostalih specialitet domače kuhinje ne manjka. Vse skupaj pa popestri še mogočno pozva- njanje kurentovih zYoncev, razi- grano rajanje številnih mask . . . Pustne prireditve, ki jih v Ptuju in okolici tako kot običajno ni malo. bodo dosegle svoj visek v nedeljo. I. marca, ko se bo dopoldan ob lU. uri pričelo na Titovem trgu 20. jubilejno Ku- renlovanje s karnevalom in sicer z nastopom izvirnih etnografskih pustnih skupin. Na letošnji prire- ditvi jih bo sodelovalo kar dvaj- .set — od blizu in daleč. Poleg domačih — pokači iz Podlehnika in Markovec. orači iz Podlehni- ka. kopjaši iz Markovec. vile iz Zabovec. šranearji iz Obreza, Elesači iz Pobrežja. orači iz ancove vasi in Markovec. kopa- njarice. piceki. kokotiči iz Mar^ kovec. rusa. medvedi iri drugi pustni liki iz Markovec in Strmca, kurenti iz Markovec. Ptuja in okolice — je treba posebej opozorili na skupine, ki prihajajo iz bolj oddaljenih kra- jev. Gotovo bodo pozornost pritegnili vasiličarski Dabari iz Bitole v SR Makedoniji. Perchte iz Spitala v Avstriji, puslovi iz Dreznice pri Kobaridu, maškure iz Turčišča. borovo gosluvanje jz beznavec v Pomurju in klada iz Spodnje Polskave. Popoldanski karneval se bo pričel ob 18. uri. V njem bodo sodelovale vse skupine z dopol- danskega nastopa, pa še orači iz CJercčje vasi. mladi orači iz Lancove vasi. pustne šeme os- novnih in drugih šol. Rimljani, llirke. Slovani, pa razne skupine na motornih in drugih vozilih^ Organizatorja prireditve. Fol- klorno in Turistično društvo Ptuj. sta določila, da bo letos veljala vstopnina za odrasle 20 din, za otrolce pa 10 din. V prodaji bodo tudi spominske značke, ki pa tokrat ne veljajo kot vstopnice. Seveda bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, tako v gostin- skih lokalnih kot pri stojnicah ob ulicah. Ker organizatorja priča- kujeta precejšen obisk — okrog 40.000 obiskovalcev — je po- skrbljeno tudi za parkirne pro- store zunaj mesta, saj bodo mestne ulice zaprte za ves pro- met. Letos je spremenjena tudi običajna obhodna pot povorke. o čemer lahko berete na zadnji strani Tednika. In ker. je ta velika prireditev tik pred durmi, je prav. da vas opozorimo na stare napake, ki se Ponavljajo iz leta v leto. Med tujčani je mnogo takih, ki radi odklonijo vstopnico — nikar tega. saj z nakupom vstopnice prispevate skromen^ delež za prireditev. Ptujčani najraje puste na pustno nedeljo svoje jeklene konjičke na cesti, ob pločnikih, na parkirnih prostorih. Raje jih umaknite in poskrbite za njihovo varnost in omogočite obiskoval- cem, da bodo imeli pregled nad karnevalskim sprevodom. Ptujčani se na ta dan drže resno in modro — le malokdo nadene na glavo pisan klobuček iri nasrnejan spremlja vsa dogaja-, nja. PoizKusimo to navado izko-i reniniti in se vsi skupaj veseliti] vsaj na ta dan. Okrasimo oroče-l Ija stanovanjskih in poslovnih] zgradb, da bo celo mesto ozna-| njalo obiskovalcem —• V PTUJU I JE 20. KURENTOVANJE S KARNEVALOM — DOBRO- DOŠLI IN VFSFI ITE SE Z NAMI! . DobUekarI Markovski korant K oran t z našega je kraja, gor in dol po cesti raja. jWosi kožuh kar debel, kot da hi ga z ovce snel. Nam zimo z njim preganja in pomlad oznanja. Na verigi okrog pasu visijo močni zvonci mu. Iz kožuha je tudi glava, to vam maska res je prava. Perje jo puranovo krasi, da se ga zima bolj boji. Zgoraj sla rogova dva. med njima tanka žičica. na žici polno pisanih trakov, ki ovijajo se okrog rogov. Obraz ima res strašen, bojiš se ga, če si plašen. Nos je velik, jezik dolg. zavit v skrivnosten molk. Brki so iz ostre sirke, da požene otroke v »dirke«. Bel fižol krasi mu usta. so zobje, da z njimi hrusta, .le korant tiaš izviren lik. privlači vse skrivnosten mik. Čevlji, nogavice, vsa oprava je izbrana, barva prava. Še ježevko moram omenili, zimi krepko daje jo čutiti. To leseno je krepelo. korani mcdia z njim veselo, ki ovito je s kožo ježevo, da poboža te »nežno «. Tako ste koranta spoznali, upam. da ga boste spoštovali. Darja Zagoršek. 8/a . OŠ Bratov Strafela Markovci 'korant, riisa in drugi pustni liki — lavirana risba Ida Korošec,6/a OŠ Bratov Štrafela Markovci JAVNA RAZPRAVA O DOPOLNITVAH STATUTA SZDL Krepitev oblasti delovnih ljudi Na letni programski seji Republiške konference SZDL Slovenije, ki je bila 21. januarui v Ljubljani so sprejeli osnutek dopolnitev in spre- memb statuta SZDL Slovenije in ga dali v javno razpravo s priporočilom in pozivom vsem članom in organizacijam Socialistične zveze, da se vključijo v razpravo in dokument vsestransko ocenijo. Gradivo je izšlo v prilogi dnevnikov Delo in Večer. O uresničitvi te naloge je v petek. 20. februarja stekla razprava na seji sveta za organiziranost in razvoj Socialistične zveze ter kadrovska vpra.šan^a pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Na seji je sodeloval tudi Ivo Zorčič. član predsedstva RK SZDL Slovenije. Po uvodni obrazložitvi predsednika sveta. Jožeta Vratiča. seje razvila razprava predvsem o tem, kako na območju občine izpeljati javno razpravo in katerim vsebinskim vprašanjem dati glavni poudarek. Namen sprememb in dopolnitev je predvsem v tem, da Titove pobude o kolektivnem delu. odločanju in odgovornosti pojmujemosir.se, vsebinsko, kot poglobitev in zagotovitev večje učinkovitosti pri demo- kratizaciji procesov političnega in samoupravnega odločanja. Gre za izredno pomembna, lahko bi rekli strateška vprašanja na področju krepitve oblasti delovnih ljudi. To vsebinsko kvaliteto pa bomo lahko uresničevali, če bomo dopolnjevali oblike in metode dela SZDL kot frontne organizacije vseh zavestnih socialističnih sil. Na seji sveta so si bili enotni v tem. dii je v javni razpravi treba dajati poudarka predvsem tistim oblikam, ki bodo pomenile dopolnitve vsebine dela SZDL. zlasti naslednjim vprašanjem: Nadaljnja demokratizacija odnosov in večji vpliv SZDL pri raz- reševanju glavnih problemov razvoja političnega sistema in delegatske prakse. To je najvažnejša naloga SZDL, saj se njeno delo ocenjuje po tem, kako delujejo delegacije in delegatske skupščine. Datlje treoa poudarek vlogi in pomenu letnih programskih kon- ferenc SZDL. To obliko vsakoletnega preverjanja naše prakse in bo- gatenja z novimi izkušnjami moramo razvijati naprej, zagotavljati množičnost, spodbujati in razvijati delovanje sekcij, vaških, terenskih in uličnih odborov, skratka — SZDL mora biti navzoča povsod. Posebno skrb je treba dati družbenopolitičnemu zboru skupščin družbenopolitičnih skupnosti, saj konferenca SZDL opravlja funlccijo delegacije, oblikuje stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe, kadar o njih razpravlja družbenopolitični zbor in tudi v praksi ocenjuje njegovo delo. Podrobneje opredeliti delo izvršnih odborov, ki opravljajo izvr- šnooperativne in druge naloge, za katere jih pooblasti krajevna konfe- renca SZDL oz. v občini predsedstvo. Zagotoviti kolektivno delo, osebno in kolektivno odgovornost. Ne gre le za opredelitve v statutu, temveč za kar najdoslednjejše uresniče- vanje teh načel v praksi. Povezano s tem je treba tudi določiti mandat za posamezne funkcije v SZDL. Povezano z javno razpravo je treba oblikovati tudi predloge za dopolnitve in spremembe pravil SZDL, ki morajo biti prilagojene konkretnim razmeram tako. da bodo kar največji praktični učinki po- litičnega delovanja SZDL. Sejo so sklenili s sklepom, da bo javna razprava v krajevnih kon- ferencah SZDL trajala do konca marca, v aprilu pa bo javno razpravo ocenila na seji občinska konferenca SZDL in vse zbrane predloge, pripojiibe in dopolnitve posredovala RK SZDL Slovenije. Člani sveta za organiziranost in razvoj SZDL se bodo aktivno vključili v javno razpravo s svojim sodelovanjem v krajevnih konfe- rencah SZDL. FF V počastitev dneva žensk Svet za spremljanje družbenoekonomskegif in političnega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference >ŽDL Ptuj pripravlja sla- vnostno akademijo v počastitev DNEVA ŽENSK. Akademija bo v četrtek. 5. marca ob 17. uri v ptujskem gledališču. Program obsega sUtvnostni govor, nastop komornega moškega /bora. recital učencev OS Ivan Spolenjak Ptuj. ritmični sestav učencev OS Cirkovce in nastop učencev Glasbene šole Ptuj. Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je vsem ob- činskim organizacijam poslalo priporočilo, v katerem je med drugim navedeno, da naj obeleževanje 8. marca dobiva vse bolj delovni značaj z vsem i možnimi konkretnimi oblikami aktivnosti, kot so — oreanizaciia po.svetovanj, predavanj, kulturnih manifestacij, razstav, tovariških srečanj aktivistk NOB. mater padlih borcev, delovni razgovori z druž- benopolitičnimi, proizvodnimi in kulturnimi delavkami itd. V skladu s tem priporočilom sta občinski svet ZSS Ptuj in občinska konferenca SZDL poslala vsem osnovnim organizacijam sindikata in krajevnim konferencam SZDL programsko zasnovo obeležja osmega marca. i Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte sloven- skega naroda pri občinski konferenci SZDL Ormož RAZPISUJE ZA LETO 1981 10 Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda — srebrni znak OF Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobo- dilne fronte — 27. aprila 1981 Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje socialističnih odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja, — razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, — razvijanje in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, — uveljavljanje demokratičnih in humanih socialističnih odnosov. Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, družbenopolitične orga- nizacije, društva in občani, do VKLJUCNO 20. marca 1981. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi čim popolnejšo ute- meljitev, zaradi katere naj bi predlagani dobili Priznanje OF. Predloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL — Žirija za podeljevanje Priznanj OF — Ormož. Ormož, 17. februar 1981 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. februar 1981 TEDNIK Seminar za delegate delavskih svetov v TGA Morda se sliši malo čudno, da smo v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem organizirali seminar tako pozno, kajti delegati že dolgo časa opravljajo svoje naloge. Izobraževalni center v TGA, ki skrbi tudi za razne druge oblike izobraževanja, je imel namen pripraviti ta seminar že v začetku mandatne dobe, toda lani je bil to ravno čas, ko smo z bolečino v srcih pričakovali, kaj bo z našim ljubljenim voditeljem tovarišem Titom, in tako smo seminar preložili na poznejši čas. Šestega in sedmega februarja pa smo se le zbrali delavci TGA — torej delegati delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij sin- dikata, tajniki organov samoupravljanja, med vabljenimi pa so bili tudi direktorji tozdov in glavni direktor. Spoznali smo, da je nujno, da postanejo takšni seminarji stalna praksa, kajti samoupravno lahko od- loča le tisti delavec, ki dobro pozna svoje pravice in dolžnosti. Prvi dan seminarja smo poslušali Jožeta Glazerja, kije predaval o samoupravljanju v Jugoslaviji. Vlogo in pristojnost delavskih svetov nam je opisal Anton Kozoderc, samoupravno organiziranost v TGA pa Branko Resnik. Tovariš Stanko Lepej, kije bil edini tuji predavatelj,je govoril o vlogi DPO pri samoupravnem odločanju. Zelo aktualni sta bili predavanji Franca Lukmana in Erike Feguš in sicer ozaključnem računu in planiranju. Po predavanju seje razvila živahna diskusija, saj so bili vsi predavatelj^ pripravljeni odgovarjati. Drugi dan smo prisluhnili predavanju Mira Kovača, kije osvetlil vlogo delavskega sveta in SLO. Zelo zanimivo je bilo predavanje o kadrovski politiki v TGA. O delegatskem sistemu je predaval Anton Selmajer in o zahtevkih o varstvu pravic Jožica Peršoh. Ob koncu smo vsi z navdušenjem sprejeli predavanje glavnega direktorja, ki osvetlil probleme v zvezi z modernizacijo elektrolize in govoril o razvoju TGA. Mnenja o seminarju so bila zelo ugodna. Pohvalili je potrebno predvsem to, da smo končno z zaupanjem in navdušenjem sprejeli domače predavatelje (pred nedavnim smo znali ceniti le tujo pomoč), ki so znali svoja predavanja dovolj kvalitetno in razumljivo pojasniti z dogajanji v TGA in izven nje. Omeniti je potrebno tudi to, da smo se oba dneva .sestali v prostorih Obrata družbene prehrane, kije poskrbela tudi za malico. Bili smo torej doma in poslušali domače strokovnjake, obo- gatili srfio si svoje znanje-in ker smo v času stabilizacije, naj navedem še droben podatek: leta 1978 je bilo 41 naših delegatov na seminarju v Rogaški Slatini, stroški pa so znašali 54.250 din. Letos se nas je v naši dvorani zbralo 160 delegatov, stroški pa so bili znatno nižji — le 27.669,60 dinarjev. Da bi v bodoče še bolj uspešno organizirali seminarje in druge oblike izobraževanja, smo med delegati izvedli anketo in tako dobili veliko mnenj in predlogov. Za naslednji seminar so predlagali naslednje teme: razvojni načrti in perspektiva TGA, — sodelovanje strokovnih delavcev z delavci v proizvodnji, — vloga in položaj DSSS v TGA, — odnosi na nivoju SOZD. — problem nagrajevanja po delu in še bi lahko naštevali. Namesto zaključka naj zapišem mnenje enega od udeležencev: »od vseh seminarjev, ki so bili organizirani v zadnjih letih, je po mojem mnenju ta zadnji najbolj uspel, kajti predavatelji so teme in način predavanja prilagodili našim razmeram. Zato so bili bolj razumljivi in zanimivi kot predavatelji od drugod, ki so bili s svojimi temami na previsokem nivoju.« Y p SINDIKATI O DRUŽBENEM PLANU člani plenuma občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj, so v petek potrdili predlog programa dela občinskega sveta zveze sindi- katov za leto 1981 in operativni plan dela za prvo polletje letošnjega leta, naloge operativnega plana za januar in tebruar, kot .so poročali, pa v celoti izvršujejo. Operativni program dela občinskega sveta za drugo polletje letošnjega leta bodo sprejeli na volilne seji občinskega sveta zveze sindikatov, ki bo v aprilu. Na petkovi seji so sprejeli in potrdili tudi zaključni račun občinskega sindikalnega sveta ter finančni načrt za leto 1981. ob tem pa povdarili. da so bila upoštevana stabilizacijska načela in resolucijske usmeritve; pri- hodkeje namreč občinski sindikalni svet realiziral 99 odstotno, odhodke pa le 87 odstotno. Uvodne besedeoosnutku družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 je podal član izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak — zadolžen za področje industrije, gradbeništva in malega gospodarstva. Osnutek, ki je zelo obsežen ima sicer premalo oprijemljivih podatkov, primerjav, so ocenili v razpravi, in je grajen preveč na ocenah in predvidevanjih. V razpravi pa je bilo povdarjeno tudi to. da v osnutku ni opredeljeno v kaj bomo investicijska sredstva vlagali ali naprimer kaj in kako bomo skrbeli za hitrejši razvoj Haloz in Slovenskih goric. Pripombe in sklepe glede na besedilo osnutka družbenega plana občine Ptuj bo za sejo zborov izoblikovala komisija za sklepe, za pred- sednicoje bila potrjena Erika Mihelačeva. Ob koncu pa je bila beseda še o pripravah na 3. kongres samoupravljalcev. N. Kotar. S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Združitev kmetijskih zadrug Precej časa že tečejo priprave na združitev kmetijskih zadrug Ptuj in Dravsko polje, ki naj bi pripomogla k ustanovitvi močne organizacije za pridelavo hrane. V skupni zadrugi združena sredstva in delo — ob močnejši kadrovski zasedbi in ustrezni organiziranosti — bi morala dati pričakovane rezultate. Žal pa v času priprav na združitev še vedno niso utemeljeni ekonomski interesi povezovanja, je bilo slišati na .seji komi- teja, ki so seje poleg predstavnikov zadrug udeležili tudi člani delovnih skupin, ki so ocenili pripravljenost kmetovalcev za povezovanje zadrug. Analiza, ki jo je pripravil Ekonomski center Maribor je vse preveč podobna poročilu o obstoječem stanju in v oceni organizacijske ob- činske povezave povzema le rešitve temelječe na zakonskih določilih. Predstavniki lovrenške zadruge .so povedali, da so z delom Ic-ic zadovoljni, čepravjebolj trgovsko usmerjena in s samoupravnimi odnosi v njej niso najbolj zadovoljni. Predvsem na področju povezovanja s krajevno samoupravno in družbenopolitičnimi organizacijami. Tudi planiranje kmetijske pridelave v zadrugi ni usmerjeno v uresničevanje širših družbenih interesov, temveč bolj v tržno pridelavo, dejstvo pa je. da so delovni uspehi zadruge dobri, nič manj uspešni niso na področju pospeševanja, zato iz podane analize ne vidijo ekonomskega interesa združitve. Na seji komiteja je bilo slišati dovolj opredeljena mnenja za povezovanje zadrug. Tu ne gre zgolj za uresničevanje zakonskih določil, temveč predvsem za uresničevanje dolgoročnih razvojnih ciljev na področju kmetijstva in za boljšo samoupravno organiziranost zadruge, cjer bi naj prišla kmetova beseda do polne veljave. Predstavniki ptujske kmetijske zadruge so povedali, da v njihovi organizaciji ni nasprotovanja združitvi. Nasprotno, v združitvi vidijo uresničitev vseh zastavljenih nalog. Zato so tudi predlagali, da naj kmetijska zadruga Dravsko polje dodobra oceni prednosti združitve predlaga ustrezno organiziranost — v razpravi sta dva predloga — in določi datum referenduma. Tako bi se naj do takrat odločili ali bodo organizirani v štirih temeljnih zadružnih organizacijah s TOK za blagovni promet, delovno skupnostjo skupnih služb in hranilno kreditno službo ali pa bi imeli namesto štirih le dve temeljni zadružni organizaciji. N. D. KAM PO KONČANI OSEMLETKI? USMERJBIO IZ0BRA2Emii z naslednjim šolskim letom bomo tudi v naši republiki pričeli z usmerjenim izobraževanjem. Cilji reformiranega srednješolskega izobra- ževanja so znani. Pa vendar še enkrat pouda- rimo, da gre za izobraževanje za delo, iz dela in ob delu. Poleg tega bi naj izobraževali v raz- merju 70 :30 v korist proizvodnih poklicev, saj jc znano, da mladina zadnja leta vse bolj teži k izobraževanju za neproizvodne poklice.Osnov- nim ciljem srednjega usmerjenega izobraževanja je sledila tudi predlagana mreža šol v Sloveniji. Čeprav vsi vzgojnoizobraževalni programi še niso sprejeti, je moč iz predlogov povzeti dokaj natančne podatke o možnostih izobraževanja v ptujskem Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Učence, ki v tem letu končujejo osnovno, šolo, najbolj zanima, katere usmeritve, programe in smeri bodo imeli na voljo v Ptuju. Že iz predloga mreže šol je razbrati, da bodo usmeritve naslednje: ekonomska, družboslovna, kovinarska, metalurška in ' kmetijska. Čeprav dogovori o dislociranih oddelkih še niso dokončno sklenjeni lahko zapišemo, da bo v ptujskem centru tudi dislociran oddelek zdravstvene usmeritve. To so torej osnovne usmeritve, vendar se učenci ne vpisujejo* v usmeritve ampak v posamezne vzgoj- noizobraževalne programe. Programi pa so deljeni po stopnjah zahtevnosti od I. do V. stopnje za srednje izobraževanje in od VI, do VII1. stopnje zahtevnosti za višje in visoko izobraževanje. Kaj pomenijo posamezne stopnje zahtevnosti? 1. in II. stopnja zahtevnosti so programi za usposabljanje po končani osnovnošolski obveznosti. Samo II. stopnja pomeni skrajšani program srednjega izobraževanja, lil., IV. in V. stopnja zahtevnosti pomeni program srednjega izobraževanja in samo V. stopnja zahtevnosti nadaljevalni program srednjega izobraževanja. Naštete stopnje zahtevnosti so usklajene z družbenim dogovorom o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe. a- Pogoji za vključitev učencev v posamezne programe pa so naslednji: Za programe II. stopnje zahtevnosti je potrebno imeti pozitivne ocene iz vseh predmetov jer uspešno opravljene ostale aktivnosti po predmetniku. Ko učenec opravi vse obveznosti, določene s predmetnikom, prejme diplomo in tako uspešno zaključi izobraževanje za to stopnjo zahte\ nosti. Pogoji za vključitev v programe III., IV. in V, stopnje zahte\nosti pa so — uspešno končana osnovna šola ali uspešno opravljen preizkus znanja iz programa osnovne šole, pozitivna ocena iz tujega jezika, ustrezno zdravstveno stanje (za določene programe). Pogoj za vključitev v smeri pa so pozitivne ocene predmetov po predmetniku prejšnjega letnika. Morda se sliši nekoliko zapleteno, vendar bo moč podrobnejša pojasnila dobiti v ptujskem CSUI, kjer so pripravljeni v dneh, ko bo trajal vpisni rok za srednje usmerjeno izobraževanje priskočiti na pomoč vsakemu učencu, ki se ne bi znašel v kopici podatkov. Skupni razpis za celotno Slovenijo bo predvidoma objavljen v dnevnem časopisku že prihodnji teden, vpisni rok pa bo 30 dni. Naj pojasnimo še to, da označuje usmeritev področje dela, posamezni vzgojnoizobraževalni programi pa pomenijo izobraževanje za skupine poklicev. Tako se torej učenec vpiše v izbrani usmeritvi v vzgojnoizobraževalni program. Sicer pa bo to bolj razvidno iz podatkov o možnostih vpisa, kr nam jih je posredoval Center srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Pričnimo z ekonomsko usmeritvijo, kjer bo potekalo izobraževanje v dveh vzgojnoizobraževalnih programih: poslovna in finančna dejavnost (90 vpisnih mest) in trgovinska dejavnost (90 vpisnih mest). V programu poslovne in finančne dejavnosti bosta smeri izobraževanja za poslovnega manipulanta (III. stopnja zahtevnosti, 2.'letna šola) in za ekonomskega tehnika (V, stopnja zahtevnosti, 4. letna šola). V programu trgovinske dejavnosti bodo naslednje smeri izobraževanja: blagovni manipulant (III. stopnja zahtevnosti, 2. letna šola), prodajalec (IV. stopnja zahtevnosti, 3. letna šola) in komercialni tehnik (V. stopnja zahtevnosti, 4. letna šola). V nadaljevalni program trgovinski poslovodja s V. stopnjo zahtevnosti, kjer traja šolanje no leto, se bodo lahko vključili kandidati, ki so uspešno zaključili vzgojnoizobraževalni program za trgovinr;ko dejavnost — smer prodajalec. Družboslovna^ usmeritev ima dva vzgojnoizobraževalna programa: za družboslovno — jezikovno dejavnost (6() vpisnih mest) in upravno administrativno dejavnost (90 vpisnih mest). Vzgojnoizobraževalni program za družboslovno — jezikovno 'dejavnost ima dve smeri — družboslovno in jezikovno, obe sta V. stopnje zahtevnosti, šolanje pa traja 4 leta. Po uspešno zaključenem izobraževanju v družboslovni smeri je moč opravljati dela in naloge na naslednjih področjih: knjižničarstva, dokumentalistike, arhivistike, tajništva, novinarstva in na področju raziskovanja. Po opravljenem izobraževanju v jezikovni smeri pa dela in naloge na področju prevajalstva. V prvem, drugem in v tretjem letu izobraževanja je program za dfužboslovno in jezikovno smer izobraževanja skupen. V dru- gem in v tretjem letu izobraževanja lahko učenci del programa izberejo glede na smer in namere za izbor visokošolskega študija. Sele v četrtem letu izobraževaaja se učenci vključujejo v družboslovno ali v jezikovno smer. Opozorimo naj, da si učenci jezikovne smeri pridobijo v času izobraževanja temeljna strokovno teoretična znanja v obsegu, ki zagotavlja opravljanje prevajalskih del, zlasti korespodence v tujem jeziku.Prvi tuji jezik je nadaljevanje tujega jezika iz osnovne šole, drugi in tretji pa sta odvisna od programa šole in od učenčevega interesa. Obe smeri vključujeta strokovna znanja iz strojepisja, pisarniške tehnike, informatike, dokumentistike in arhivistike. Vzgojnoizobraževalni program za upravno- administrativno dejavnost vključuje smeri admi- nistrativni manipulant (111. stopnja zahtevnosti, 2-letno šolanje), administrator (IV. stopnja zahtevnosti, 3-letno šolanje) in upravni tehnik (V. stopnja zahtevnosti, 4-Jetno šolanje). V tem vzgojnoizobraževalnem programu se učenci odločajo 7ja. smeri po končanem prvem letniku. Administrativni manipulant ima v dru- gem letu izobraževanja več temeljnih in posebno strokovno teoretičnih predmetov (strojepisje, pisarniško poslovanje). Smer upravni tehnik se od administratorja razlikuje v drugem letniku le po izbiri stenografije (za administratorja) ozi- roma po večjem obsegu izobraževanja tujega jc/ika (za upravnega tehnika). Smeri se razdelita po drugem letniku. V kovinarsko predelovalni usmeritvi je predvidenih več programov, skupno pa bo razpisanih 210 učnih mest. Programi so nasled- nji: obdelovalec kovin in upravljalec strojev, ko- vinar—strojnik ter pridobivalec in predelovalec kovin. V vzgojnoizobraževalnem programu za ob- delovalca kovin in upravljalca strojev se je moč izobraževati v smeri obdelovalec kovin (II. stop- nja zahtevnosti, 2-letno šolanje) in pridobiti izo- brazbo za poklic strojnega obdelovalca kovin. V programu kovinar—strojnik pa je kar šest smeri. Prva smer je oblikovalec kovin (IV. stopnja zahtevnosti, 3-letno šolanje) za poklice strugar, rc/kar, orodjar in brusilec. Druga smer je preoblikovalec in spajalec (IV. stopnja zahtevnosti, 3-letno šolanje) za poklic konstrukcijski ključavničar. Tretja smer je monter in upravljalec energet- skih naprav (IV. stopnja ziihtevnosti, 3-letno šolanje) za poklic monter vodovodnih naprav in monter ogrevalnih naprav. Četrta smer je vzdrževanje vozil in strojev (IV. stopnja zahtevnosti, 3-letno šolanje) za poklic strojni mehanik. Peta smer je strojni tehnik (V. stopnja zahtevnosti, 4-letno šolanje) za poklic strojni tehnik. Šesta smer pa jc obratni strojni tehnik (V. stopnja zahtevnosti, 2-letno šolanje) za poklic tehnolog. Ta smer pomeni nadaljevalno izo- braževanje ob delu. Naslednji vzgojnoizobraževalni program je pridobivalec in predelovalec kovin, ima pa le eno smer in sicer izdelovalec mineraiurških polizdel- kov (II. stopnja zahtevnosti, 2-letno šolanje) za poklic gliničar. Metalurška usmeritev ima vzgoj- noizobraževalni program metalurg (90 vpisnih mest), izobraževanje pa jc mogoče v dveh smereh. Prva smer je talilec (IV. stopnja zahtevnosti, 3-letno šolanje) za poklic talilec, druga pa metalurški tehnik (V. stopnja zahtevnosti, 4-let- no šolanje) za poklic metalurški tehnik. Zadnja samostojna usmeritev v CSUI Ptuj je kmetijska z vzgojnoizobraževalnim programom kmetijec (90 vpisnih mest). Smeri izobraževanja sta kmetijec (IV. stopnja zahtevnosti, 3-ietno šolanje) in kmetijski tehnik (V. stopnja zahtev- nosti, 4-letno šolanje). Zadnje tri usmeritve — kovinarsko prede- lovalno, metalurško in kmetijsko — bodo izobraževali v TOZD Kovinarska in kmetijska šola Veijko Vlahovič. Iz podanega je razbrati, da bodo izobraževali skrajšani, srednji in na- daljevalni program. Pogoj za vpis v Skrajšani program je 6 razre- dov osnovne šole, za srednji program uspešno končana osnovna šola, za nadaljevalni program (ob delu) pa končana poklicna šola ali ustrezna praksa. Izobraževanje ob delu bodo letos or- ganizirali za oblikovalca kovin in in za obratnega strojnega tehnika v Ptuju, v Ormožu pa za oblikovalca kovin. Za mladino, ki se bo izobraževala v prvem letniku srednjega vzgojnoizobraževalnega pro- grama, bo program enoten v ustrezni usmeritvi. Učenci se bodo morali odločiti za smer ob vpisu v drugi«letnik, kjer se bodo učenci na podlagi učnega uspeha in ostalih kvalitet, usmerjali v program četrte stopnje (poklic) in v program pe- te stopnje zahtevnosti (tehnik). Učenci, ki bodo uspešno končali peto stopnjo zahtevnosti (teh- nik) bodo lahko nadaljevali študij na ustrezni višji ali visoki šoli. Prav pri teh usmeritvah je treba poudariti, d.i učenci ne bodo več sklepali učnih pogodb / organizacijami združenega dela in z zasebnimi delodajalci. Učne pogodbe bodo nadomestile pogo"dbe o kadrovskih štipendijah in druge oblike povezovanja z OZD in zasebnimi de- lodajalci. Vsak učenec bo po končanem šolanju opravljal še šestmesečni pripravniški staž, kjer se bo dejansko usposobil za opravljanje izbranega poklica. Preostane še zdravstvena usmeritev, kjer je predvidenih 30 vpisnih mest v vzgojno- izobraževalnem programu zdravstveno varstvo. Izobraževanje bo mogoče v dveh smereh: bolni- čar (III. stopnja zahtevnosti, 2-letno šola- nje) in zdravstveni tehnik (V. stopnja zahtev- nosti, 4-letno šolanje). Po tem programu se bodo torej izobraževali bolničarji in zdravstveni tehniki. V drugem letniku ima izobraževanje za začetek dela (za bolničarja) več strokovno teoretičnih vsebin in delovne prakse, medtem ko je v prvem letniku .skupen program. Učenci, ki bodo nadaljevali izobraževanje za poklic zdravstveni tehnik bo- do spoznali več splošno izobraževalnih vsebin. Po zaključenem izobraževanju je zdravstveni tehnik usposobljen za začetek dela, ob delu pa se lahko usposobi za posamezna področja (npr. za pediatrično, ambulantno, ginekološko področje). Oddelek zdravstvene usmeritve bo dislociran oddelek mariborske zdravstvene šole, vendar se bodo učenci prijavili na razpis v Ptuju. Učenci, ki se bodo izobraževali za poklic zdravstveni tehnik, se bodo šolali vsa 4 leta v Ptuju, učenci, ki se bodo po prvem letu usmerili v smer bolni- čar, bodo drugo leto obiskovali pouk v Maribo- ru. Tako smo vam poizkusili predstaviti možno- sti izobraževanja v Centru srednjega usmerjene- ga izobraževanja v Ptuju. Usmeritve so bile določene na podlagi potreb združenega dela po posameznih kadrih in seveda na podlagi kad- rovskih in prostorskih zmogljivosti srednješol- skega centra. Jasno je, da v Ptuju ni moč izo- braževati v vseh mogočih usmeritvah, saj tak- šno izobraževanje ne bi bilo racionalno, pa tudi izvajati bi ga ne bilo mogoče. Iz števila vpisnih mest v posamezne usmeritve je razvidno, da dajemo vse večji povdarek izobraževanju za proizvodne poklice, ki jih ptujsko in ormoško združeno delo tudi potrebuje. Posebna pozor- nost je namenjena tudi izobraževanju kmetij- cev, kar je nedvomno potrebno glede na zastavljene naloge na področju kmetijstva v naslednjih petih oziroma desetih letih. Zavedati se je namreč treba, da lahko le strokovno usposobljen kader doseže zastavljene cilje, na kmetijskem področju pa prav teh kadrov krep- ko primanjkuje. Kot smo zapisali, je za vpis na voljo 30 dni. V tem času se morajo učenci obvezno vpisati v navedene vzgojno-izobraževalne programe. In še podatek za učence, ki v tem šolskem letu ne bodo uspešno zaključili prvega letnika srednje- ga izobraževanja. V jeseni se bodo lahko vpisali v enega od vzgojnoizobraževalnih programov v ptujskem centru, medtem ko bodo ostali, ki so pričeli obiskovati srednjo šolo v tem šolskem le- tu, zaključili izobraževanje po ,,starem", torej v vp'sani srednji šoli. Poglejmo še, za katere poklice se lahko izobražujejo učenci, ki so uspešno zaključili V. stopnjo zahtevnosti izobraževanja. Iz kmetijske usmeritve se je moč izobraževati za inženirja kmetijstva, za diplomiranega inženirja kmetijst- va in za diplomiranega inženirja za urejanje krajine. Iz metalurške usmeritve se lahko učenci izobražujejo naprej za inženirja metalurgije, diplomiranega inženirja metalurgije in za diplomiranega inženirja mineralurgije. Iz kovinarske usmeritve je moč nadaljevati študij za inženirja strojništva in za diplomirane- ga inženirja strojništva. Iz ekonomske usmeritve se lahko učenci izo- bražujejo za ekonomista in za diplomiranega ekonomista. Družboslovna usmeritev pa daje nekoliko šir- še možnosti nadaljnjega izobraževanja. Po uspešno zaključenem upravno - administrativ- nem programu lahko učnci izbirajo nadaljnje izobraževanje za višjega upravnega delavca, or- ganizatorja dela, diplomiranega organizatorja dela, pravnika in za diplomiranega pravnika. Po zaključenem družboslovno — iezikovnem programu pa se je moč izobraževati za nasled- nje poklice na višjih oziroma visokih šolah: diplomirani sociolog, diplomirani politolog, diplomirani novinar, diplomirani obramboslo- vec, socialni delavec, višji upravni delavec or- ganizator dela, diplomiran organizator dela, pravnik, diplomiran pravnik, diplomiran filozof, diplomirani psiholog, geograf, diplomi- ran geograf, zgodovinar, diplomiran zgodovi- nar, diplomiran umetnostni zgodovinar, etno- log, diplomiran etnolog, višji knjižničar, biblio- tekar, jezikoslovec, višji jezikoslovec, primer- jalni jezikoslovec, klasični filolog, literarni komparativist, diplomiran literarni komparati- vist. Iz zdravstvene usmeritve pa se lahko učenci po končani V. stopnji zahtevnosti izobraževanja izobražujeno za zdravnika, zobnega zdravnika, inženirja zdravstva, inženirja fizioterapije, inženirja delovne teorije in za inženirja radiolo- ške stroke. Pripravila N. Dobljekar TEDNIK 26. februar 1981 DELEGATSKA SPROCJLA - 3 Lojzki in Jožetu Stropnik ob BO-letnici Te dni praznujeta 60-letnico roj- stva Jože in Lojzka Stropnik, Nova cesta 3 v Ptuju. Malo je med nami ije živečih ljudi, ki bi tMli toliko prispcNali k izgradnji ljudske oblas ji^ k ra/\oju samoupravne so- cialistične družbe in delegatskega sistema, še posebej k razvoju ptifl- ske občine, njenega gospodantva in družbenih dejavnosti kot sta to zakonca Stropnik. Naša dolžnost je, da se ju ob tem pomembnem življenjskem jubileju spomnimo in 23 javnost na kratko obnovimo njuno življenjsko pot, delo in uspe- he. LOJZKA STROPNIK, roj. Kojc, 5. marca 1921 v Placarju pri Destrniku v delavski družini. Po končani nižji gimnaziji seje izučila za trgovko. Že takrat je bila zdo delavna v mladinskem akti\ai de- lavskega društva Vzajemnost v Ptuju. Maja 1941 je začela delati v osvobodilnem gibanju. Pozneje jc bila aretirana in poslana v taborišče Osvvincim (Ausch>vitz), odkoder se je vrnila decembra 1943, se p>oveza- la z osvobodilnim gibanjem in de- lovala kot aktivist OF na območju Lenarta v Slov. goricah, kjer je bila prve mesece po osvoboditvi opravljala odgovorne dolžnosti. V članstvo ZK je bila sprejeta avgusta 1945. Jeseni leta 1945 se je vrnila v Ptuj, kjer je do leta 1%7 opravljala razne vodilne dolžnosti v ptujskem okraju in pozneje v občini. Bila je v ožjem vodstvu okrajnega komiteja KPS — ZKS, OF — SZDL, pred- sednica okrajnega odbora AFZ, upravnega odbora zavoda za pospeševanje gospodinjstva in še vrsto drugih funkcij. S svojo aktiv- nostjo se je vidno uveljavila, zato soji bile zaupane odgovorne naloge v organih ljudske oblasti. Pričela je kot inštruktor v upravno politič- nem tečaju, bila tx)mc)čnik tajnika OLG Ptuj, nato podpredsednica OLG, kasneje občinskega ljudske- ga odbora, od 1960 do 1967 pa predsednica občinskega LO, pozne- je skupičine občine Ptuj. Vse nalo- ge je opravljala požrtvovalno in mpdbatK Buogo je pripomogla pri iigradaji in utrjevanju ljudske ohiasri. k razvoju samoupravljanja m razvoju gosp>odarstva na ptuj- skem območju in tudi širše. S svojimi bogatimi izkušnjami jc uspešno nadaljevala kot poslanka, ko jc bila k?ta 1%7 izvoljena v republiško skupščino, kjw je pre\zela eno od vodilnih dolžnosti in je vse do upokojitve v letu 1975 opravljala profesionalne poslanske funkcije. Tudi po upokojitvi jc Lojzka Stropnik Jože Stropnik ostala aktivna, saj je bila prva predsednica skupščine nove krajev- ne skupnosti Tone Znidarič v Ptu- ju, sedaj pa je članica Sveta re- publike Slovenije in članica nadzor- ne komisije ZK Slovenije. Naj posebej poudarimo prispe- Lojzke Stropnikove k razvoju in uveljavitvi ljudske oblasti, k uveljaviti žensk v družbenem življenju, pri razvoju naše sa- ' moupravne socialistične družbe v občinski in širši družbeni skui>- nosti. Ves čas svojega družbeno- političnega delovanja je bila pogos- to med občani na terenu, med de- vrsto visokih pnznanj, med (kugini narod s srcbrniaM Zai .^ubiike s srcbnnivcacel .t z zlatim vcnccai m kta /nak OF skivcnskc;^ nar J02£ STROPNIK jc In! rojen 18. februarja 1921 v Radljah ob Dravi. V Ptuj je prBd s starši žc pred vojno, kjer je končal gimnazi- jo in deloval v teles novzgojnem društvu „Sokol"- Leta 1941 so ga naciai s starši izgnati na Hrvaško. V Ptuj se je vmii 15. maja 1945 in najprej prevzel vodstvo kinemato- grafa „Titov dom". Nato je deiai na okrajnem ljudskem odboru v Ptuju, opravil pedagoški tečaj in učiteljski dopolnilni izpit. Učitelje- val je vCirkulanah, na Vurberku in v Grajeni, postat je ravnatelj vajen- ske šole v Ptuju, ki je prerasla v šol- ski center za gospodarstvo in upra- vo ,,Jože Lacko" in deluje sedaj kot TOZD v okviru Centra srednje- ga usmerjenega izobraževanja \ Ptuju. Ob dehi se je tndi poglabijal v študij zgodovine in zcnijepisa ter diplomiral na visoki iaK za politič ne vede. V SKOJ jc bi s|mc}cI julija 1945. v ZK pa apria 1947. Vsa leta po osvoboditvi je oprav Ijai vrsto odeovondi doBnosti v družbenopcriitičnih organizacijah, v organih oblasti in na drugih področjih. Posebno pomembno je njegovo delo na podroiju razvoja osnovnega in srednjega šolstva v občini. Več let je bil predsednik sveta za šolstvo pri občinskem ljud- skem odboru v Ptuju, član raznih komisij in odborov na področju vzgoje in izobraževanja, preda- vatelj delavske univerze in podob- no. V obdobju 1967—1972 je bil podpredsednik obCinske konferen- ce SZDL Ptiij, doiinost je opravljal neprofesionalno, bfl je tudi pred- sednft izdajateljskega sveta Ted- nika in s svojim bogatim strokov- nim znanjem in izkušnjami je mno- go prispeval k razvoju občine Ptuj kot celote, zlasti pa še šolstva. Bil je tudi odlikovat z Redom dela s srebrnim vencem. Po uveljavit'. -ega siste- ma, je bil . letu . ^-ijen v de- legacijo KS Ptuj za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj in je s svojo aktivnostjo veliko pripo- mogel k uspešnemu delu delegacije in k razvoju delegatskega sistema nasploh. Tudi sedaj je pooblaščen delegat SO Ptuj za sklepanje zakonskih zvez in opravlja še več drugih dolžnosti. Pred dvema letoma je bil upokojen. Ob visokem življenjskem jubile- ju Lojzki in Jožetu izrekamo zahvalo za vse, kar sta s svojim de- lom prispevala za razvoj ptujske občine, jima želimo še mnogo let zdravja, osebne sreče in uspešnega dela ter jima iskreno čestitamo! Predsedstvo skupščine občine Ptuj in predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj ZA SAMOPRISPEVBC V 0^ ORMOŽ Predstavitev referendumskega programa Zbori skupščine ob&nc Oranf w na loCcaih scgah v torek, 24. februarja razpravljali in sklepali o od boljša koordinizacija. Enako je pri usposabljanju dele- gatov, kjer je sicer več enotnosti, vendar so kampanjske oblike tega usposabljanja nesprejemljive. Usposabljati bi morali večkrat in manjše skupine, kar bi bilo seveda nekoliko dražje, učinek bi pa bil neprimerno večji. Po končani skupni seji so se napotili v Tovarno sladkorja Ormož. Kolektiv v tej ddovni organizaciji je razmeroma mlad, saj je povprečna« starostna struk- tura med 30 in 35 let. Tu je zaposlenih kar 130 mladincev, ki se aktivno vključujejo v delo osnovne organizacije ZSMS. Delovna skupina je pregledala prerez dela osnovne organizacije, njihovo vključevanje mladih. Ugotovili so slabo povezavo med osnovno organizacijo ZSMS in osnovno organizacijo ZKS v sami tovarni, kljub temu, da je kar 20 mladih včlanjenih v ZK. Osnovna organizacija ZSMS v Tovarni sladkorja Ormož je pred svojo programsko volilno konfe- renco, zato morajo mladi izmed sebe izbrati primerne kadre za vodstvene funkcije v svoji osnovni organi/acii: Program aktivnosti, ki Ni l;j '-mdo /adali mora biti življenjNki. vlediti mora tokovom kolektiva, h i le mlad ter se povezovati tudi širše. Delovna skupina, ki je sprem- ljala delo danske konference ZSMS Ormož, je njihovo delo pohvabla. 'niem času dosegfi v>: kar se kaže v - M so jih v zadr --tno izpeljano in v T^tovanih za v prihc —da O problemih na podroqu ^adbeništva I^anes, 26l fcbraarja se bo popoldne v Ptuju ^stala na raiin sqi ob&uka konfocaca ZKS Ptuj. srednje vpndtejc razprave je oresni&evanje politike gospodarske ostafitvc vgradbenStvn — s poudarkom ^ usmerjeni staaova^iiki grata^i v obfini Ptuj. ^osebna dekivna sknpina. oiganijnana v treh Podkomisijah, je pripravila ddovno gradivo ,,aktualna vprašanja od dejavnosti prostornega planiranja do vključno komnoalncga u|aemljanja zemljišč", ki bo dobra osnova za razpravo na seji. ^ delovni skupini so sodelovali predMavniki ustrezi samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov in osnovii orgnazafij ZKS s področja gradbeništva. Vsi ti bodo tmk sodelovati na seji. F SLOVENSKA BISTRICA Poglobljeno o družbenoekonomskih odnosih v občini Slovenska Bistrica sv sc na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije pričeli pripravljati /c žele ziiodssj.karjcprispevalo k boljši prfpravi gradiv in izbiri ustreznih tem, Predvsrm ibodo idiajali iz osnov notranje problematike dru7benap(.>]inč.nih orEanizacajj. delovnih ko- lektivov in krajevnih skupnosti. kjVr zaposleni adujejorn živijo. Spoznanje, da 3. kongrcsjugoslovanskih samoupravljavcev ni na- loga o kateri naj bi razpravIjalf le \ sradikaiih. ]jT£iani/.ac9i v občini. To potrjuje tudi sno/nanjc. da o p'ipTav_h na 3. kongres samo- upravljavcev sindikat v nisinšk)'c>K' J usamljen. ampak deluje tesno povezan z vsemi drugimi dru čnimi organizacijami."Z njimi so SI razdelili nai(>gc/a ni"-' Med njimi so tudi priprave na bližnje volnvc v: na aktivnosti v uislociranih obratih. k,i iih u Vse pomenihnc)'^!. kongresu samoupravljavcev Ji;j> - •vnopolitične organizacije bistn.škč .izdehli naloge. Tako sta občinski s\. iranost združe- nega dela in ueoloviLi r »jjimj^c iiioviJi TOZD v občini. Izvršni svet oDčinskc sk :^viranalizo gospodarskega položaja dislociranih : ?)>odai^cstabilizacije. Pcxlročje deleg-. "uravnavala OK SZDL v svojih sredinah. Ta or^aniia. ivno breme tudi pri pripravah na volitve. Med nalc . »polnjevale delovni program SZDL bo tudi ocenite . v skupščinah in skrb za cxlnravo nekaterih še ncur. cldlovanja sedanjega de- legat-slcega odločanja. Viktor Horvat 4 - POBUDE ZA ODLOČITVE 26. februar 1981 - TEDNIK JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ Urejanje prostora in varstvo olcolja v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1981—1985 je poleg, gospodarskega in socialnega vidika plani- ranja — v tem srednjeročnem obdobju prvič podrobneje razčlenjen tudi prostorski vidik. S tem se uresničuje tudi celovitosi planiranja, saj postajata prostor in varstvo okolja vse pomembnejši dejavnik za naše nada- ljnje življenje in razvoj. V bodoče praktično ne bo možen noben poseg v prostor, ki ne bi bil zajet v srednje- ročnem družbenem planu občine. Gre torej za izredfto pomembno vprašanje, ki dejansko zanima ali vsaj moralo bi zanimati vsakega obča- na. Zato se vključujemo v javno razpravo o osnutku družbenega plana občine Ptuj s tem, da za 7000 naro- čnikov Tednika z območja ptujske občine in še mnogo več bralcev objavljamo tisto poglavje iz osnutka dru- žbenega plana občine Ptuj, ki obravnava to področje. S tem tudi vabimo bralce, da v javni razpravi sodelu- jejo tudi tako, da svojim delegatom in delegacijam za zbore skupščine občine Ptuj posredujejo svoja stališča in pripombe k objavjenim opredelitvam v osnutku. Ce bomo ravnali tako, potem bo naš družbeni plan do leta 1985 resnični odraz naših skupnih prizadevanj in volje za njegovo dosledno uresničitev. Uvod v prostorsko načrtovanje Skupščina občine Ptuj bo na osnovi raziskanosti prostora in vrednotenja družbenih potreb po namem- bnosti prostora, z normativnimi akti zavarovala na- ravne vire pomembne za proizvodnjo. To velja zlasti za kmetijska zemljišča, območja za pridobivanje su- rovin, zaloge virov pitne vode, pomembna območja 7ja. reprodukcijo narave, območja naravne dediščine in površine, pomembne za zmanjševanje negativnih učinkov človekovih dejavnosti v okolju, zlasti gozdo- vi s posebej izraženimi varovalnimi splošno koristni- mi funkcijami. Organizacije združenega dela, samoupravne intere- sne skupnosti in skupščina občine bodo sklepale ustrezne dogovore in sporazume, da bi zagotovile zdravo okolje in preprečile onesnaženost okolja. No- silci investicij in banke bodo dajale prednost projek- tom, ki ne onesnažujejo okolja. Samoupravne interesne skupnosti, zlasti tiste s po- dročja gospodarskih dejavnosti, bodo pri pripravi posameznih projektov, posebno na novih lokacijah upo-števale naravne vire in druge prostorske vidike, medtem ko bo skupščina občine določila nosilce za posamezne prostorske evidence, za inventarizacijo prostora in dela prostorskega informacijskega siste- ma pa geodetsko službo. Pri gradnji in urejanju v mestu in naseljih je treba upoštevati racionalno rabo stavbnih zemljišč in zago- toviti večjo gostoto prebivalstva v redko poseljenih območjih z ustreznimi tipi objektov in graditi na ko- munalno opremljenih zemljiščih. Pri načrtovanju in razporeditvi objektov, pri ogrevanju naselij itd. kar najbolj štediti z energijo. Na področju urejanja prostora in varstva okolja je treba pravočasno zagotoviti izdelavo dogovorjene urbanistične in geodetske dokumentacije ter pogoje za opremljenost prostora v občini, tako da bomo iz- boljšali pogoje življenja in dela za vse prebivalce v občini. ZnačUna pokrajina Haloz ob meji s hrvaškim Zagorjem V prostorskem planiranju bomo uveljavili načelo, da bo načrtovanje urejanja prostora potekalo le na osnovi strokovnih gradiv, potrjenih v postopkifta- moupravno sprejetih odločitev v občini, temeljnih or- ganizacijah združenega dela, samoupravnih intere- snih skupnosti in v krajevnih skupnostih. Kmetijska zemljišča Smotrna raba prostora je poudarjena že v letu 1979 sprejetih urbanističnih dokumentov (urbanistični program in načrt). V njih je tudi dana usmeritev za varovanje kmetijskih zemljišč, ki so odločilnega po- mena za obseg, kvaliteto in rentabilnost kmetijske proizvodnie. Z materialnimi predpisi in z metodologijo planira- nja je dana posebna skrb varovanju nenadomestljivih kmetijsih zemljišč, potrjena je pa tudi z dogovori o temeljih plana. Na območju občine Ptuj znaša delež kmetijskih ze- mljišč skoraj polovico celotne površine, ki meri 64.527 ha. Na stopnjo varovanja kmetijskih zemljišč odločilno vplivajo naravne danosti glede na lego, ve- likost, rodovitnost in ne nazadnje tudi osnovna po- treba drugih glavnih in spremljajočih dejavnosti v prostoru. Stanje katastrskih kultur in načrtovanje spremem- be v planiranju je naslednje: Obdelovalnih zemljišč imamo skupaj 32.(X)3 ha, z melioracijami bomo v naslednjih petih letih pridobili 4(K) ha in z intenziviranjem zemljišč nadaljnjih 150 ha, — izgubili pa bomo s pozidavo (140), z odpi- ranjem gramoznic (20), z razširitvijo vodnih površin (50) in prostorom za rekreacijo (15) skupno 225 ha. To pomeni, da bomo v 5 letih povečali obdelovalna zemljišča skupno za 325 ha in jih bomo leta 1985 imeli na območju občine skupno 32.328 ha. Zanimivi so tudi podatki za posamezne vrste obde- lovalnih zemljišč. Tako bomo v petih letih povečali površine njiv in vrtov od sedanjih 16.449 ha na 17.782 ha v letu 1985. Površina sadovnjakov bo osta- la enaka, t. j. 1.544 ha, vendar bodo plantažni nasadi povečani od sedanjih 226 ha na 327 ha, ekstenzivni sadovnjaki pa za enako površino zmanjšani. Poveča- nje vinogradov je načrtovano za 150 ha in sicer od sedanjih 1.678 ha na 1.828 ha, površina hmeljišč bo ostala enaka 108 ha, površina travnikov pa bo zmanjšana od sedanjih 12.224 ha na 11.066 ha v letu 1985. Neobdelovalna zemljišča, to je predvsem pašniki, trstičja in močvirja pa bodo z melioracijami in z dru- gimi posegi zmanjšana za 620 ha ali od sedanjih 9.141 ha na 8.521 ha. Ti podatki kažejo, da bodo v naslednjih petih letih nastale občutne spremembe v razmerju med njivskimi in travniškimi površinami. Izvedba obsežnih regulacij in hidromelioracij na območju na območju Pesnice, PoLsKave in Dravinje pa bo izredno izboljšana kvali- teta pridelka krme na ostalih površinah travnikov. Varovanje pred poplavami, ki bo odpravilo doseda- nja nihanja količin in kvalitete' krme, bo kljub zmanjšanim površinam travnikov, ugodno vplivala na obseg govedoreje. V sadjarstvu se skupna površina, zasajena s sadnim drevjem ne bo povečala, pač pa se bo zmanjšala površina starih visokodebelnih nasadov v korist so- dobnih plantažnih. Povečanje vinogradniških površin bo šlo v škodo hriboviteh pašnikov, ki so nastali pred dvemi do tre- mi desetletji na opuščenih vinogradniških površinah. Navedene spremembe kažejo, da bo prestrukturi- ranje kmetijskih kultur usmerjeno v intenziviranje kmetijske predelave. Spremembe namembnosti kme- tijskih zemljfšč zaradi pozidave in ureditev gramoznic pa so usmerjene na manj kvalitetna ravninska zemlji- šča, kar je tudi v skladu z določili zakona o kmetij- skih zemljiščih. Gozdna zemljišča Gozdni prostor vrednotimo po naravnem in lesno- proizvodncm pomenu, sloni pa na naravnih razme- rah. Razen pridobivanja lesa pa imajo gozdovi tudi rekreativni pomen in pomembno varovalno vlogo. Najpomembnejše gozdne površine so na območju Haloz in Slovenskih goric in le deloma tudi v ravnin- skem predelu Dravskega in Ptujskega polja. Vsa gozdna zemljišča merijo skupaj 17.520 ha, t. j. 27,15 odstotka površine občine. V tem o' dobju bo površina gozxia minimalna povečana • x 18.015 ha v letu 1985. Lesno proizvo- dni goz iovi zavzemajo 16.805 ha, do leta 1985 pa bo njihova površina povečana na 17.3(X) ha. Varovalni gozdovi še niso točno opredeljeni, oce- njujemo jih na 480 ha in se njihov obseg ne bo bi- stveno povečal do leta 1985. Gozdovi s posebnim pomenom so ocenjeni na 260 ha in so opredeljeni z odlokom o razglasitvi in ziivarovanju varovalnih območij in spomenikov na- rave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 14-141/79). V tem obdobju ni prevideno povečanje. Obmoqa naselij Po podatkih katastra zavzemajo poselitvene po- vršine manjše površine. Hkrati z razvrstitvijo kmetij- skih zemljišč so bila opredeljena tudi zemljišča pose- litve, vključno z gradbeno načetimi reali pri naseljih in po teh podatkih zavzemajo 3.103 ha. Meja naselij je tudi določena deloma z urbanističnimi ureuredive- nimi načrti in deloma z urbanističnim redom. Podro- ben prikaz poselitvenih površin bo dopolnjen v pre- dlogu družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 s podatki funkcionalnih in nefunkcional- nih površin za naselja s povečanjem v tem obdobju. Območja sekundarnih počitniških naselij so sedaj na zahodnem delu Slovenskih goric in severni ter srednji del Haloz, vendar brez organizirane strnjene zazidave. Ta vrsta stavb je v Krčevini pri Vurbergu, na Dravinjskem vrhu, v Sedlašku, Gradišču, Gru- škovcu in na Belskem vrhu. Površina dosedanje po- selitve je približno ocenjena na 15 ha. Sekundarna počitniška naselja v naštetih krajih in drugih obmo- čjih jc opredeliti v dolgoročnem družbenem planu. Do izdelave tega planskega dokumenta bomo nove lojacijc usmerjali v navedene kraje na podlagi urba- nističnega reda in vsestranske ocene vskladitve v predpisanih upravnih postopkih izdaje dovoljenj za graditev. Zagotoviti je racionalno porabo prostora, vključno s komunalno opremo. Oblikovanje mora biti vsklajeno z značilnostmi pokrajine. Površine voda v občini Ptuj zavzemajo vodne površine 1.325 ha (2,05 %). Med nje so štete površine vodotokov, ri- bnikov in akumulacij. Do leta 1985 se bodo vodne površine povečale za okrog 80 ha, z izgradnjo aku- mulacije Medvedce in akumulacije na Dravinji. Za akumulacijo vode, oziroma zadrževalnik vode na Polskavi v Medvedcah izdeluje projekta OVS in VGP Maribor in sicer za manjši del na območju ob- čine Ptuj, okrog 70 ha in z^ večji del na območju ob- čine Slovenska Bistirca v površini 110 ha. Za akumulacijo vode na reki Dravinji bo v tem ob- dobju izdelana tehnična dokumentacija EGS. Aku- mulacija bo predvidoma merila približno 10 ha. Prometne in energetske površine Območja objektov in tras infrastrukture zunaj naselij: V to kategorijo spadajo površine cest, žele- znice in letališča, kar izključuje kakršno koli drugo rabo tal. Prometne in energetske površine zunaj na- selij merijo okrog 871 ha. Vse prometne površine v občini merijo 1.270 ha. Od tega odpade okrog 4(X) ha na porometne površine v naseljih, kot funkcionalna zemljišča. Prometne površine se bistveno ne bodo povečale v tem srednje ročnem obdobju. Ohraniti pa bo potreb- no rezervat za obvoznico v Ptuju, katerega gradnja je predvidena v dolgoročnem obdobju. Mreža Infras- trukturnih objektov bo grafično prikazana na karti. V območja objektov in tras omrežja infrastrukture uvrščamo površine, na katerih so druge oblike izrabe bistveno omejene. Gre za sočasno uporabo prostora, na katerem se določene oblike namembnosti ne iz- ključujejo. V to kategorijo spadajo koridorji elektri- čnih daljnovodov in plinovodov. Obstoječe površine merijo 450 ha, predvidene pa 34 ha (trasa 110 KV daljnovoda Cirkovce-Dogoše). Na območju občine je športno letališče v Mo- škanjcih, ki ima stezo dolžine 2.300 m, širine 100 m ter meri 23 ha. Ožjo varstveno območje letališča meri 34.50 ha. V tem pasu je gradnja določenih objektov onemogočena, ^irše varstveno območje meri 92 ha, kjer so tudi določene omejitve glede višine f)Ostavlje- nih objektov. V tem obdobju niso predvidene širitve letališča. Nerodovitnih površin v smislu kazalcev prostorske- ga razvoja (Uradni list SRS, štev. 31/79) ni na obmo- čju občine. Metodologija opredeljuje kot nerodovit- ne površine le tista zemljišča, ki so nad gozdno mejo. Odlagališča odpadkov Obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov je na prostoru severovzhodno od Ptuja, ob cesti proti Dornavi v velikosti približno 3 ha, ki v tem obdobju ne bo povečano. Novo odlagališče komunalnih od- padkov za mesto Ptuj, kakor tudi za vodilna in lo- kalna središča, je opredeliti v dolgoročnem družbe- nem planu, ki mora določiti tudi lokacijo odlagališča industrijskih odpadkov. Halda pri Kidričevem v velikosti 52,4 ha je odlaga- lišče rdečega blata, ki nastaja kot stranski produkt TGA. Del tega blata pronica v podtalnico zato je po- trebno z ukrepi prepečiti onesnaževanje podtalnice. Območje za pridobivai^e rudnin Glinokopi: Za opekarno Zabjak je dosedanji gli- nokop opuščen, oziroma ne bo Širitve v Zabjaku-. Bo pa širitev glinokopa v Janžovcih na površini 8 ha. - Gramoznice: Dosedanji način pridobivanja gramo- za jc nenačrten v številnih nedovoljenih lokacijah z izjemo gramoznice pri Kidričevem, ki meri 15 ha. Deloma je gramoz eksploatiran iz struge reke Drave pri Vumpahu, v Tržcu pri Vidmu na površini okrog 20 ha. V tem obdobju je v roku dveh let opredeliti in pri- četi pridobivati gramoz v centralni gramoznici, katere lokacija in velikost mora biti dolgoročna. Istočasno jc proučiti tudi možnost koriščenja gramoza v strugi reke Drave, iz deponij ob Dravi in drugih lokacij na zemljiščih, ki so manj pomembna za kmetijsko proizvodnjo. Upoštevati je tudi druge omejitvene fakrorje kot jc zaščita talne pitne vode. Proučili bomo možnost koriščenja opuščenih ka- mnolomov, apnenca v Dobrini in laporja ter kremen- čevi peščenjaki v Narapljah, Hrastovcu in Zavrču. Območja varstva vodnih virov v smislu zakonodaje o varstvu vodnih virov je tre- ba zavarovati večja črpališča pitne vode. O zavarova- nju in velikosti vodnega rezervata je sprejet republi- ški zakon (Uradni list SRS, štev. 23/71), občinski od- lok pa varuje območja črpališč na najožji in ožji var- stveni pas. Najožji varstveni pas obsega pri črpališčih: Skorba 29 ha Sikole 21 ha Kidričevo 12 ha Lancova vas 12 ha Ožji varstveni pas pa obsega Skorba 54 ha Sikole 80 ha Kidričevo 47 ha Lancova vas 47 ha Večja lokalna zajetja pitne vode v Stopercah, Ze- talah. Grajeni, Trnovski vasi in Polenšaku je treba v manjšem obsegu zavarovati z občinskim odlokom na najožji (okrog 10 ha) ožji varstveni pas. Z odlokom je tudi zavarovati črpališči v Šikolah in Kidričevem. Z najosnovnejšimi varstvenimi ukrepi pa je treba zavarovati tudi vse važnejše vodnjake, ki predsta- vljajo določeno rezervno pitno vodo na območju občine Ptuj. Naštete varstvene ukrepe pripravi Komunalno podjetje Ptuj, Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in pristojen občinski upravni organ še v tem letu. Pomemben vodni vir v občini Ptuj je izvir termalne vode. Današnje termalno kopališče obsega 6 ha, za ožje ureditveno območje kopališča je predvideno 68 ha. Zaščiten varstveni pas termalnega kopališča meri 153 ha in je na trikotu Skorba—Ptuj—Drava, zašči- ten je z občinskim odlokom. V srednjeročnem obdobju se bo zgradila akumula- cija Medvedce s površino okrog 100 ha, od tega na območju občine Ptuj okrog 70 ha. V srednjeročnem obdobju je predvidena akumula- cija na Dravinji za potrebe manjše HC pri Maj- šperku, velikost akumulacije še ni opredeljena (okrog 10 ha). Manjša akumulacija je pri Podlehniku v velikosti okrog 7 ha. Nevarna območja Poplavna območja: Na območju občine Ptuj je še vedno okrog 3.000 ha zemljišč, ki jih občasno popla- vljajo vode Dravinje, Polskave in pritokov. Pogo- stost poplav je odvisna od letnega časa in intenzivi- tete padavin. Poplavna območja so v procesu sanacij ali se bodo sanirala v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Vsa poplavna območja so prikazana na karti 5 v merilu 1:25.000. Obratovanje HE NA SD-2 je bistveno poslabšalo vodne razmere ob novih hidroenergetskih objektih. Zato je podvzeti ukrepe za sanacijo vodnih razmer in tako preprečiti škodo na prizadetem prostoru. Regulacije površinskih vodotokov brez nasipov: Izvršene so bile regulacije z nasipi na Pesnici v dolžini 4,5 km, brez nasipov pa v dolžini 17 km. Brez nasipov je regulirana tudi Polskava v dolžini 18 km. V planskem obdobju 1981 — 1985 je predvidena akumulacija Medvedce (okrog 200 ha, od tega 70 ha v ptujski občini) za preprečitev poplav. Regulira se nadalje brez nasipov še Dravinja v dolžini 20 km, Rogatnica v dolžini 1 km in nekateri pritoki Pesnice, Polskave in Dravinje (izlivni deli). Območja, ogrožena z akumulacijo: Z obrato- vanjem hidroelektrarne na SD-2, s strojnico na Rominu, je glede na vodni potencial akumulirane vode, pronicanja skozi nasipe, zlasti v posebnih rziz- merah podana ogroženost območja obojestransko od nasipov. Zato je predlagan varovalni pas na posameznih odsekih: — Ptuj—potok Rogoznica, širina varovalnega pasu 50 m — potok Rogoznica—Zabovci, širina varovalnega pasu l(X) m — Zabovci—jez Markovci, širina varovalnega pasu 150 m. TEDNIK - 26. februar 1981 POBUDE ZA ODLOCfTVE - 5 I Varovalni pas na desnem bregu reke je enak prej navedenim meram na levem bregu reke Drave: Markovci—Bukovci, km 2,50 dov. kanala 50 m Bukovci—Zagojiči, km 5,00 dov. kanala 100 m Zagojiči—Gorišnica, km 7,50 dov. kanala 150 m ^ Gorišnica—Formin—gor. terasa (kota 205) _ Formin, spodnja terasa (Kota 201) do Pesnice, severno od odvodnega kanala — do gornje terase in Pesnice južno od odvodnega kanala. Predeli Slovenskih goric in Halo/ so v 1. in II. kategoriji erodiranosti. Zari.šče globinske in bočne erozije ni na območju občine. Območja varstva naravne in kulturne dediščine Osnovni cilj varstva naravne dediščine je ohrani- tev, vzdržfvanje in smotrno aktiviranje kvalitetne naravne dediščine, opredelitev spomeniškega fonda in na osnovi vrednotenja omejiti ali onemogočiti posege, ki spreminjajo značilnosti naravnih spomeni- kov. Varstveni ukrepi bodo uskladjeni z Lstimi v sose- dnjih občinah za območja, ki segajo čez občinske meje. V občini Ptuj je to Dolftačka gora na meji z ob- čino Šmarje. Z odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 14141/79) so določena zavarovalna območja in spomeniki narave ter varovalni ukrepi. Ker se fond naravnih spomenikov spreminja, je na tem področju potrebno sprotno spremljanje in dopolnjevanje, ki ga bomo preko Kulturne skupnosti in Zvoda za spomeniško varstvo Maribor evidentirali in vključevali v obseg in način način varovanja v tem in dolgoročnem obddobju. Zavarovlna območja in spomeniki na območju ob- čine Ptuj bodo grafično prikazani na kartah in nave- deni v odloku občine Ptuj. Zavarovalna območja in spomeniki na območju občine Ptuj bodo grafično prikazani na kartah in navedeni v odloku občine Ptuj. Pri izrabi prostora je treba upoštevati doslej znane kulturne spomenike in odkrivati še neznano kulturno dediščino. Tudi v bodoče bomo skrbeli za spoznava- nje, varovanje in aktiviranje kulturnih spomenikov kot primarni turistični potencial občine. Dodatna območja, posamezne objekte in skupine objektov bo- do zavarovani s posebnim odlokom s katerim bo določena vrsta kulturnih spomenikov m ravnanje z njimi. Odlok pripravi ustrezni upravni organ v sodelovanju strokovne organizacije Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in Kulturna skupno.st občine Ptuj. Kulturna skupnost Slovenije bo s kulturno skupno- stjo občine Ptuj sofinancirala obnovo gradu v Dor- navi, sakralna spomenika v Ptuju in Turnišču, zgodovinski spomenik Bori in arheološke spomenike v Ptuju. Evidenca kuhumih spomenikov v občini ni po- polna, predvsem niso evidentirana vsa območja kulturne krajine kot'sinteza naravnih danosti in člo- vekovega dela v preteklosti. V letu 1981 mora kul- turna skupnost preveriti in dopolniti do sedaj znane postavke in skupno z ustreznim upravnim organom, s pristojno interesno skupnostjo in strokovno organizacijo sprejeti zakonske osnove zavarovanje le- teh. Na območju občine Ptuj je pribhžno 100 spomenikov in spominskih obeležij NOV. Varstvo, uvajanje in vzdrževanje obravnava zakon o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, štev. 4/78). Seznam obeležij NOV je v družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in spominskih obeležij NOV v občim Ptuj kot posebna priloga. Obmoqa za rekreacijo na prostem Za rekreacijo na prostem so na območju občine opredeljena območja, ki so dovolj atraktivna za obis- kovalce in omogočajo rekreativne dejavnosti. Z anali- fo primernosti območja za posamezne oblike rekreaci- ja so bila v ta namen izbrana območja, kjer je [ekreacija edina raba in tista, kjer je ta dejavnost so- ^sna in je torej primerna izraba prostora drugačna. Opredelitev teh območij je organizacijska naloga iz- delave ureditvenih in drugih urbanističnih dokumen- tov, ki jih naroči občinski komite za urbanizem, grad- ^ne in komunalne zadeve sočasno z načrti zazidav in Urbanizacije. Rekreacija kot edina raba Med območja, kjer je edina raba rekreacija, spada območje ptujskih toplic z urejenim kopališčem s ter- "lalno vodo. Temperatura termalne vode je 40,5 sto- pinj C na vrtini v bazenih po 32 stopinj C. Kapaciteta edine vrtine je 10 1/sek. Danes obsega ponudba poleg gostinskih uslug 3 pokrite bazene, 3 bazene na pros- tem, 2 savni, prostore za fizioterapijo in športna igri- šča na prostem. V obdobju do leta 1985 je predvidena izgradnja avtocampa za 2(X) šotorov. Površina zaščitnega kompn Icksa termalnega kopahšča na območju med Dravo, Skorbo in Ptujem meri 153 ha. Predvideno ožje ureditveno območje bo obsegalo okrog 68 ha. Sedanja površina kopališča pa je 6 ha. Celotno območje je za- ščiteno z odlokom na predlog Kmetijskega kombinata Ptuj, ki upravlja s kopališčem in pripravlja tudi pod- robne razvojne programe. Rekreacija kot sočasna raba Na teh območjih so razvite pohodne dejavnosti, sprehodi, izletništvo, taborjenje, pikniki in podobno. — Akumulacijsko jezero HE Formin (Ptujsko je- zero) je vodna površina, kjer se lahko uveljavi jadra- nje na vodi. Območje je zaradi dobre dostopnosti iz širše okolice in velikosti izredno atraktivno za to zvrst rekreacije. — Pomembno rekreacijsko območje je Podleh- nik, kjerje urejena Gorca pri Podlehniku za piknike, ribolov v jezeru in izlete. Odlikuje se kot lepo razgledi- šče. — Tretje pomembnejše območje za izletniško de- javnost je Ptujska gora z okolico. Vas Ptujska gora s cerkvijo, ki spada med bisere gotske arhitekture pri nas, je cilj ali izhodišče za izlete po tem delu Haloz, ki se ponaša z obilico razglednih točk. — Največjo območje za izletništvo (pikniki, go- barstvo ipd.) je območje Krčevine pri Ptuju in Krčevi- ne pri Vurbergu z ruševinami gradu Vurberg (ki je na območju občine Maribor), kjer so občasno kulturne prireditve. Zaradi izrednih vedutnih kvalitet (razgled po Dravskem polju do Pohorja, Boča, Donačke gore itd.), slikovite kulturne krajine in razmerqma dobre dostopnosti, spada območje med najatraktivnejše za ' tovrstno dejavnost. — Naslednje območje za rekreacijo na prostem je območje Haloz na vzhodnem delu ptusjke občine (Vi- dem, Cirkulane, Zavrč, Bori), ki je priljubljen izletniš- ki cilj občanov. Poleg slikovitosti in pestrosti pokraji- ne, je ta predel znan vinorodni okoliš z vinsko cesto. Pomembna turistična točka je grad Bori z urejeno okolico. — Gozdiček ob spomeniku Lackovega odreda v Mostju je mesto taborov in tabornikov, cilj skupins- kih pohodov organiziranih ali neorganiziranih skupin mladine in ostalih občanov. Okolica je slikovito, pri- merna za izlete v naravo: V bližini je zaščiteno razsti- šče narcis. Območja za rekreacijo je določiti z odlokom v ka- terem je določiti dejavnosti in ukrepe yarovanja in vzdrževanja. Odlok pripravi občinski komite za urba- nizem, gradbene in komunalne zadeve skupaj s pristojnimi interesnimi skupnostmi. Degradirana območja Reka Drava priteče na območju občine Ptuj v II.—III. kakovostnem razredu onesnaženosti. Na ob- močju mesta Ptuja pride v 111. razred. Na meji z ob- čino Ormož se vrača zopet v 11. in III. razred onesnaženosti. Reka Pesnica je v vsej svoji dolžini na območju občine Ptuj v 111. razredu onesnaženosti. V III. razredu onesnaženosti na območju občine je tudi reka Dravinja. Vsi ostali pritoki reke Drave, Dravinje, Pesnice so v I. razredu, le Polskava je v 1. in II. kako- vostnem razredu. Največji onesnaževalci zraka so v Ptuju in Kidri- čevem. Heteropolucija v Kdričevem dosega 111. ob- močje in v Ptuju 11. območje. Interesna skupnost za varstvo okolja skupaj s pris- tojnim občinskim upravnim organom pripravi podat- ke o virih onesnaževanja zraka in nato pripravi pred- loge, da se prepreči ali vsaj zmanjša stopnja onesnaže- nosti zraka v Kidričevem in Ptuju. Istočasno je z odlo- kom predpisati tudi pogoje, ki jih je upoštevati pri graditvi novih objektov, da se prepreči onesnaževanje zraka. _____ Funkcije naselij v omrežju naselij Funkcija naselja je vloga, ki jo ima neko naselje v odnosu do drugih naselij določenega območja, oziro- ma širše skupnosti — občine ali regije. Ta vloga se odraža v dejavnostih, ki se odvijajo v posameznem na- selju in v prostorskih odnosih, ki s tem nastajajo (de- lovne migracije, oskrba, zdravstveno varstvo, vzgoja, izobraževanje ipd.). Vloge oziroma funkcije naselij so izražene le s f)0- sameznimi značilnimi dejavnostmi oziroma sklopom določenih značilnih dejavnosti, kar omogoča vsaj deL no primerljivo oceno vloge posameznega naselja do drugih naselij. Osnovna členitev funkcij naselij je gle- de na: — oskrbne storitvene dejavnosti, — proizvodne dejavnosti. Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavnosti Naselja v občini Ptuj so na osnovi analize nekate- rih pokazateljev dosedanjega razvoja, oziroma per- spektivnosti razvoja, zbrane pri izdelavi urbanistične dokumentacije v letu 1978 (dosežena raven oskrbno- storitvenih dejavnosti, obseg gravitacijskega območja, gibanje števila in določenih struktur prebivalstva — starostna, socialnoekonomska, zaposlitvena — v na- selju in njegovem gravitacijskem območju) razvršča- mo v: — lokalna oskrbno storitvena središča, — vodilna (pomembnejša) lokalna središča in — središča občinskega pomena. Lokalno-oskrbno storitveno središče je naselje z določeno stopnjo centralnosti, ki oskrbuje okrog 1 .(XX) prebivalcev. Značilne dejavnosti v takem naselju so tiste, ki so za življenje najnujnejše in jih prebivalst- vo potrebuje dnevno, zato morajo biti lahko dostop- ne. Nivo funkcij lokalnega oskrbno storitvenega sredi- šča je načeloma naslednji: otroški vrtec, osnovna šola, trgovina osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskim ne- produkcijskim materialom, odkupna postaja za kmetijske obrti, dvorana za kulturne in druge namene, sedež krajevne skupnosti, športna igrišča in telovadni- ca v okviru šole, dostopna tudi ostalim prebivalcem, gostišče in gasilska služba. Pomembnejša lokalna središča Lokalna središča so: Cirkovce, Destrnik, Dolena, Dornava, Grajena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Markovci, Polenšak, Ptujska gora, Rogoznica, Stoperce, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Zetale. Obstoječe oskrbne in storitvene dejavnosti bodo v obdobju 1981 — 1985 dopolnjene v lokalnih središčih z objekti naštetimi v prvem delu tega plana. V lokalnih središčih, kjer dejanska opremljenost glede na kriterije še ni popolna in kjer tudi predvidene investicije v planiranem obdobju ne bodo zadoščale za potreben obseg dopolnilne opreme, bo ta naselja (Do- jena, Grajena, Rogoznica in Zetale) smiselno dopol- njevati z oskrbo v ostalih naseljih njihovih gravitacijs- kih območij — kjer oskrbne dejavnosti obstojajo ali z oskrbo v sosednih lokalnih ali vodilnih naseljih. Vodilna lokalna središča so naselja, ki oskrbujejo prebivalstvo iz dveh ali več krajevnih skupnosti s skupno 3.000 do 7.000 prebivalci. Značilne dejavnosti so tiste, ki so za del prebivalstva potrebne občasno, vendar morajo biti dostopne v krajšem času. Pravilo- ma so v vodilnih naseljih locirane tudi proizvodne de- javnosti. Značilne funkcije vodilnega središča so: otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik, lekarna), trgovine osnovne preskrbe, specializirana trgovina za splošne potrebe gospodinjstva, trgovina s kmetijskim repromateria- fom, odkupna postaja za kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, krajevni urad, se- daj krajevne skupnosti, kulturni dom s knjižnico, dvo- rano in klubi, športna igrišča, telovadnice, kopališča, easilci, pošta, enota banke in gostišče s prenoči.šči. Vodilna lokalna središča so: Kidričevo, Majšerk, Podichnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica in Cirkulane, kjer je obstoječe oskrbne funkcije dopolni- ti ali izboljšati z dejavnostmi in objekti, naštetimi v prvem delu tega plana. Oskrbne dejavnosti in funkcije, ki potrebujejo ve- čje gravitacijsko območje (zdravstvo specializirane trgovine ipd.) bodo dopolnjene z dejavnostmi v bli- žnjem vodilnem Ipkalnem središču ah v Ptuju. Občinsko središče s svojimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi oskrbuje gravitacijsko območje z okrog 68.0(X) prebi- valci. Značilne dejavnosti so tiste, ki jih prebivalst- vo potrebuje delno dnevno, predvsem pa občasno. Te so: a) družbene službe: center predšolske vzgoje, po- polna osnovna šola, šola s prilagojenim programom, usmerjeno izobraževanje, amaterska gledališča, mu- zej, občinska matična knjižnica, oddelki regionalnih zavodov, zdravstveni dom, bolnišnica, športna dvo- rana in kopališča, specialna športna igrišča, prosto- voljne gasilske enote. b) javna uprava — sodstvo: Upravni organi občin- ske skupščine, zavod za izmero in kataster zemljišč, temeljno sodišče, občinsko sodišče za prekrške, obči- nske samoupravne skupnosti, nekatere medobčinske upravne službe, sedeži družbenopolitičnih organiza- cij, postaja milice. c) denarni zavodi, zavarovalništev: podružnica SDK, poslovne enote bank, zavarovalnice, d) trgovina, gostinstvo in obrt: trgovine osnovne preskrbe, specializirane trgovine, hotel, gostišče, vse storitvene obrti, proizvodna obrt. V obdobju 1981 — 1985 bodo izpolnjene predvsem dejavnosti, ki služijo prebivalstvu krajevnih skupno- sti v mestu. Predvidene investicije v občinskem središču so: av- tocamp za 200 enot, razširitev restavracije Ptujskih toplic, hotel s 50 ležišči, povečava, trgovina osnovne preskrbe na Ziherlovi ploščadi, trgovina osnovne pre- skrbe v Rabelčji vasi, skladišča površine 3.5CX) m2 na maloprodajne trgovine, skladišča za gradbeni materi- al v površini 7(X) m2. Funkcije naselij glede na proizvodne dejavnosti Glede na obstoječo in predvideno stopnjo razvito- sti proizvodnih (industrijskih, oziroma obrtnih) dejavnosti, se naselja v občini Ptuj uvrščajo med: — naselja z monostruktumo dejavnostjo: Dolane, Dobrina, Slovenja vas, — naselja z 2-3 industrijskimi obrati: Majšperk, Formin, — naselja z večjimi industrijskimi obrati, Ptuj, Ki- dričevo. Obstoječe proizvodne dejavnosti bodo v tem obdo- bju dopolnjene z novogradnjami, ki jih v svojih planskih dokumentih predvidevajo nosilci planiranja. Novi proizvodni objekti bodo locirani v industrijskih conah, ki so že opredeljene s sprejetimi urbanistični- mi dokumenti in sicer v Ptuju, industrijska cona I. in 11; v Kidričevem in Majšperku, Nove objekte pro- izvodnih in servisnih dejavnosti je še možno locirati v krajih: Slovenja vas, Dolane—Cirkulane, Podlehnik, Videm pri Ptuju in Gabernik—Juršinci na podlagi obdelanih gradbenih programov, ki morajo upošte- vati tudi p)opo!no komunalno opremo. Na nerazvitem območju Haloz in Slovenskih goric bomo locirali proizvodne objekte v Majšperku, Pod- tehniku. Cirkulanah, Dolanah, Videm in Juršin- ci—Gabernik. Vrsto proizvodnje in opredelitve loka- cij bomo določili na osnovi predhodno izdelanih raz- vojnih programov malega gospodarstva. Naselja in obmoqa, ki se urejajo s prostorskimi načrti Urbanistični program, ki je bil sprejet v letu 1979 je lahko osnova za oceno teh potreb. Glede na na- črtovani razvoj in z zakonom predvidene vrste urba- nističnih dokumentov so dane naslednje obdelave: Urbanistični načrti: — ureditveno območje Ptuja: Za mesto Ptuj je iz- delan urbanistični načrt, ki je bil sprejet po SO Ptuj z odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku občin Or- mož in Ptuj, štev. 15—149/79): katerega vsebino je uskladiti z usmeritvami, danimi z družbenim planom za obdobje 1981 — 1985; — ureditveno območje Kidričevo; — ureditveno območje Majšperk; — ureditveno območje Podlehnik; Zazidalni načrt: — ureditveno območje Trnovska vas, — ureditveno območje Gorišnica, — ureditveno območje Cirkulane. Zazidalne načrte je izdelati tudi za lokalna sredi- šča: Cirkovce, Destrnik, Dolena, Dornava, Grajena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Markovci, Polenšak, Ptujska gora, Rogoznica, Sto- perce, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Zetale. Urbanistični red: Za naselja in območja v občini, ki niso prej navedena in imajo danosti za razvoj. Ta naselja so prikazana na karti v merilu 1:5(KX). Za urbana naselja s perspektivnim razvojem je izdelati osnovno dispozicijo dejavnosti in program- sko zazidalno osnovo (razporeditev prometne mreže, komunalne infrastrukture, osnovnih funkcij in dru- gih pomembnih dejavnosti). Fri graditvi objektov v naseljih, katerih razvoj določa urbanistični red splošne pogoje kot usmeritve. Ti pogoji so navedeni v prilogi. Vrh Donačko goro — meja med KS 2etaie in Rogatec ter občinama Ptuj in Šmarje pri Jelšah ■ ' • Ciani Odsev luči z Žnidaričevega nabrežja v Ptujskem jezeru Foto: Alfred Bradač! Gorca nad Podiehnikom postaja vse pomembnejše rekreacijsko središče Foto: I. Ciani 6 - IZ naSh krajevnm skupnosti 26. februar 1981 - TEHNIK KS BRATJE REŠ PRIZNANJE VELJA ZLASTI MLADIM Dveinpol letno obdcjfejuf od tar jc bila ustanovljena krajevna skupnost Bratje Reš je seveda prdtraiiko o^todobie /a do?>c^o pomembnejših re/ulia- tov, saj so se moralt spo^ijen z novimi nalogami in težavami, do takrat pa ni delovala tudi nobena DPt> Prebivalci >o /lasti delavci / mnogimi nere- šenimi komunalnimi tciavami m ci -nj odločilno vplivali na vsebino prvega referendumskega MOfraima. Skromne finančne možnosti so narekovale skromen a pom«nWfi' referenduinsk i program, ki je obsegal graditev doma občanov s trgovmo, rruxi<;rni/aci)o v.tst, ureditev ulic in sofinanciranje skupnega programa. Po^ea teh nalog |e bilo gjotrebno tudi to krajevno skupnost samoupravno m oigani/aciisko po^taviti na noge. Dom krajanov jie v /»aključm ta/i gradnie, /a trgovino pa je že priprav- ljen glavni projekt iin vsa potrebna dokLimentacija, manjka le še denar. Da bi vrsto težav, ki se v kran^vni skupnosti pojavljajo, rešili, so jih vključili tudi v referendumski program konec lanskega leta. Za predstavitev tega programa smo zaprosili Franca Luk mana, predsednika sveta krajevne skupnosti Bratje Reš. ..Naša krajevna skupnost je prostorsko /elo raztegnjena. Urbanistič- no in zazidalno je nezaključena in vse to terja mnogo denarja. Na območju KS je le ena delovna organizacija, kmečkega prebivalstva je malo in tudi obrtnikov ni veliko. V takšnem okolju predstavlja financiranje skupnih po- treb krajanov dodatno breme Med javno obravnavo srednjeročnega pro- grama, ico smo i/birali našo nadaljnjo pot razvoia, smo se odločili za sred- njo pot, z denarjem, ki ga bomo zbrali bomo uredili najnujnejše. Denar od samoprispevka bomo namenili za nadaljevanje gradnje trgovine, ureditev cest in kanalizacije, sofinancirali bomo trafopostaje, razsvetljavo ulic in cest, regulacijo Ciraiene, uredili bomo vodnjake in vzdrževali krajevne ces- te, prispevali pa bomo rudi r.i ikupci program." Za uresničitev p «i ste nam ga predstavili je potrebno dobro skupno ddo, uspešn-. vseh. družbenopolitičnih organizacij, kako teče njihovo delovarr ,,S skupnim de! užbenopolitičnih organizacij smo referen- dumski program za^.^ ^ - ^:ili, posebej pa velja pohvaliti delo mladinske orianizaoje. k zavieto vključuje v delo krajevne skupnosti. Pn ^radnjji dcr : ali drugih akcijah je mladina dala velik prispevek m joopravicca.„ pc riav [jamo za vzgled odraslim krajanom, ki razen redkih izjem, dekrvne akcije najraje spremljajo izza vogala ali pa skozi okno. Do sedaj smgt z la.stnim delom mladincev in drugih krajanov prihranili pri gradnji diMBta krajanov več kot 300 tisoč din. Prihranili bi lah- ko še mnogo več, če bi se vsi bolj zavzeto vključevali v delo, tudi v delo delegacij in organov krajevne skinipsosti!."' N. Kotar KHmiČEVO GRADNJA POŠTE IN PRIZIDKA VRTCU v Kidričevem je načrtovana gradnja nove pošte ali kot pravimo objek- ta PTT. Prvi koraki fc temu so že narejeni, saj so začeli s podiranjem dre- ves na lokadji, ki je predvidena za pošto. To bo na prostoru med pekarno, trgovino in oteatom družbene prehrane TGA. Tudi oprema za novo p(Ktno centralo je že naročena. Predvidena je avtomatska tele- fonska centrala s400pTrlEljučki za telefonske naročnike, pozneje pa bi jo lahko še razširili na trisoč priključkov. Ob tem bodo v Kidričevem dobili tudi prvo javno govorilnico, ki bo delovala oz. občanom na voljo' neprekinjeno ponoa in codne\^i. Sredstva za novi objekt PTT so tudi zagotovljena. Krajevna skupnost Kidričevo bo pnsp<;vaia !z samoprispevka občanov, po predračunu 1,098.923 din, podjetje za PTT promet pa 3,936.310 din. Občani upajo, da bodo dela končana že letos m bo tako uresničena njihova dolgoletna želja. ' Ze spomladi pa bod© v BGdJricevem začeli tudi z gradnjo prizidka otro- škega vrtca, kar je nujno potrebne V Kidričevem je namreč vedno več mlajših družin, sta.rša sra zaposlena, zato je otroško varstvo nujno. Tudi negovalke in vzgojiteljice v vrtcu bodo potem imele lažje delo, ko bo več prostora. Tudi gradnio pri.z!dka financira s precejšnjim deležem krajevna skupne - ^evka občanov. S tem v Kidr..-č ... Jiosledmo izpolnjujemo program, ki smo ga sprejeli pred referendumom m na samem referendumu tudi z veliko ve- čino potrdili. Vsdi nalog sicer ne bo moč rešiti že v prvih letih, temveč tako kot smo si to yapi«iifii! v srednjeročnem programu do leta 1985. To je v skladu s stabiUzadjsdkinsa; prizadevanji, čeprav obstaja tudi bojazen, da bo zaradi stalne rasti cra in inifaidije iz Beta v leto dinar iz samoprispevka manj vreden. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Na prostora, kjer bo novi PTT objekt v Kidričevem že padajo dre- vesa Zaradi atesajenosti v atroikcni vrtcB v Kidričrvem malčki precej akti- vnosti opravijo zaaaj. kadar jr tapto k*( jc bilo prve dni februarja še gre Korak za korakom iz nerazvitosti Krajevna skupnost Podlehnik se kot vse haloškc krajevne skupnosti srečuje / nekaterimi problemi, predvsem gic za hiibovito območ- je, za razdrobljeno poseljenost, vse to pa že samo po sebi pogojuje počasnejši razvoj. Kljub temu se v zadnjem času tudi na tem področju stvari premikajo na boljše, pred- vsem po zaslugi odločnosti kraja- nov , da s samoprispevkom so- delujejo pri hitrejšem razvoju in izboljšanju življenjskih pogojev. Na referendumu leta 1978 so se krajani odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka do leta 1983. Obenem so se odločih za višji odstotek samoprispevka, saj v preteklem obdobju /aradi premalo zbranih sredstev niso mogh ures- ničiti vseh zastavljenih nalog. Za referendumsko obdobje 1978—83, so planirali aslaliiranje cest na območju krajevne skupnosti, elektrifikacijo nekaterih območij, kamor do nedavnega še ni prodrlo sodobno življenje, ki ga pogojuje elektrika, načrtovali so gradnjo mrliške vežice, nadaljnjo gradnjo vodovodnega omrežja in tako naprej. Danes se že lahVo pohvalijo z določen ' Zgornjem Gruškovji Jektrične luči, mriiM j streho in bo k on:.. cm krtu, asfaltirali so *^odlehnik in dalje skozi Kozminc. asfaltirali so tuui ^^-lu v Spodnje Gruškovje ter gramozirali vseh 52 kilometrov krajevnih cest. V letošnjem letu načrtujejo nadaljnjo modernizacijo cest, asfaltirati nameravajo odsek ceste med Kozimnci m Zetalami, v naslednjih letih bodo asfaltirafi še del ceste proti Leskovcu, letos bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda na Gorci, v'is~ogramu imajo gradnjo petih transformatorskih postaj m izboljšanje električnega omrežja, planirajo tudi gradnjo samopo- strežne trgovine v Podlehnik u, tudi naprej bodo skrbeh za vzdrževanje krajevnih cest in tako omogočili boljši dostop v vse predde krajevne skupnosti, ki zajema 49 km, predvsem hribovitih površin. Del naštetih nalog sodi že v plan naslednjega referendumskega obdo- bja. PrihodnK leto sc bodo namreč odkKali o podaljšanju krajevnega samt^rispevka, da ga uskladijo s srednjeročnim obdt^jem do leta 1985. Krajevna skupno^ Podlehnik krži na območju, kjer so dane vse možnosti za razvoj turizma. Tako so pred leti ustanovili turistično društvo, s tem so tudi pri ljudeh vzbudili zanimanje za kmečki turizem. Vendar v krajevni skupnosti ni bik> ustreznega pristopa k uresničevanju nalog na tem podroCju m zato predvsem kmečki luri/cm ni /aživcl. Predstavniki krajevne skupnosti ncnja, da bi morali akcijo v tej . usmerjati s strani kmetijske s'e. t,! !C Via Iem območju '.iiu, .lil pa ~ siiani gostinstva, ina tu gotovo svoje interese, oao jc namreJ možnosti za ■ 1 mečkega lurizroa v samem »J, Sedlašku, na Gprci, iLni vrhu in Dežnem. Tu so reč primerne kmedje. ki bi jih potrebno malo preurediti, po- :ega so ljudje v teh krajih " m i na lo dejavnost, razen :! kraji dostopni skoraj- . v suh cm: letnem času. Krajina je zdo shkovita in za turiste nedvomno zanimiva, vse to daje odlične možnosti za razvoj turiz- ma, za prodajo kmrtijskfc pridel- kov teh krajev, potreben je le bolj odkKen in organiziran pristop. Dokler ne bo tudi na tem področ JU narejen odločilen korak, bo vse bolj prisoten problem strukture F>rebivalstva. Mladi liudie namreč vse preveč zapuščajo te kraje m Bčejo boljše življenje v bhžnjih mestih. Na kmetijah ostaiajo stan ljudje, ki ne morejo več obdek>vati haloške zemlje, tako da je število vzornih kmetij iz leta v krto manjše. Kljub vsem problemom se v Pod- lehniku lahko pohvalijo s kuhur- nim življenjem. Aktivno deluje prosvetno društvo in skoraj .sako leto uprizori kakšno odrsko delo, zdo je napredoval pevski zbor, ljudje pa se vseh kulturnih priredi- tev uddežujejo radi in v velikem številu. Zaradi že omenjene razdrobljenosti zaselkov je nekoli- ko težje delo na družbenopolitič- nem področju. Predstavniki krajevne samouprave zato obisku- jejo vaške odbore, ki so v vsakem zasdku in tako ljudi seznanjajo z načni, nalogami in uspehi krajevne skupnosti. Tako uspešno rešujejo problem informiranja, ki je v mno- gih krajevnih skupnostih trd oreh. Probkmi, ki spremljajo razvoj krajevne skupnosti Podlehnik, so precejšnji. Iz pogovora s predsedni- kom sveta Maksom Krajncem paje bilo mogoče razločiti, da gledajo v prihodnost z optimizmom. Gotovo bodo z realizacijo zastavljenih nalog, torej z modernizacijo cest. gradnjo vodovoda, elektrifikacijo in nenazadnje tudi z gradnjo trgovine zagotovili ljudem boljše življenjske pogoje in jih, predvsem mlade uspeli zadržati na sicer trdi haloški zemlji. Gotovo jim bo pri tem v pomoč prizadevanje celotne družbene skupnosti, ki posveča vso pozornost razvoju kmetijstva in turizma, za združitev enega in drugega pa je na tem haloškem območju še nešteto možnosti. JB Idiličen pogled na središče krajevne skupnosti Podlehnik. skrito med haloš- ke griče. ŠE O NEOaOVAliU mSSfS^ OSmME NAPRAVE .. V Ptuju bo še smrdelo v prejšnji številki Tednika smo objavili obširno reportažo o pro- blematiki v zvezi s prenehanjem obratovanja ptujske čistilne na- prave. Kot smo "poročali, je bila naprava zgrajena že koncem leta 1979. ko so pričeli s poskusnim obratovanjem. Od lArat je v čistilni napravi zaposlenih osem delavcev Komunaineaa podjetja Ptuj. bodočega upravljavca cisul- ne naprave."V zelji. "da bi vam predstavili delo "teh ljudi in tehnološki postopek ci.ščenja. smo k razgovoru povabili Matil- do Horvat, vodjo čistilne napra- ve. Razmeroma majhen delovni kolektiv je takole predstavila: »V čistilni napravi je trenutno zaposlenih osem ljudi, delovna struktura pa le sledeča: štirje so eleklričarji. dva sta delavca, en strojnik in jaz kol vodia čistilne naprav c. inženir kemijs"Ke tehno- loaije. Vsi zapi->slcni delamo deljen delovni čas. lorcj si-di sem tudi nočno delo. ka|ii nad napra- vo je treba bdeti dan in noč.« Objekt čistilne naprave je precej velik, za nemoten potek tehnološkega postopka pa skrbi le osem zapc^slenih. torej je precej dela avtomatiziranega? »Vsekakor, večina delovnega procesa je avtoma' V upravni 'zgradbi \. Jna plošča, od Koder lahk kontroliramo potek Kljub temu je delo jt^-.cj ;c/Ko. predvsem zaradi Jciier-ega,delo- vnega časa. -.a/cn lega" pa je potreben mak.simalni "napor m zbranost posameznega delavca.* Kakšen pa le tehnološki postopek čiščenja odpadnih voda v lej_napravi? »Čistilna naprava za Ptuj in okoliške onesnaževalce le projek- tirana na principu aerobne stabi- lizacije biološkega blata. V času poskusnega obratov : v,s se zlivale v desno kan cžje industrijske odplat.. ^ . vnih onesnaževalcev: na.scija ih TGA Kidričevo, farme Hekonov v Turnišču. perutninske klavnice in manjšega obrata kmetijskega kombinata. I/ analiziranih rezul- tatov zdravstvenega /avoda Ma- ribor je razvidno, da jc bilo delovanie čistilne naprave Ptuj v v redu. Od ZaLCika icla 198U p_! sc JC kakovost očiščene vode niuo "poslabšala. Sredi junija l'-'^'! sc )c poiavil močan smrad po vulTidih. lo IC eden bistvenih /nakov anaerobnega razkroja sisicma. I krepi za i/bi.>l)šanje ^i^teriia so hili nezadostni". Od- Niranjcvanjc blata namreč še \..'no ni' dclovaki. predvsem ;di Ilokulaniov. ki jih ni ..oče dobili na dt^mačem trži- šču, icmvcč le 1/ uvo/a. Floku- ianiL k> ic pravzaprav organska vnov. ki'jc nujno poireSna za vc/anic d'clce\ "hiaia pri samem hioli>skem procesu za dehidraci- jo blata. To pa je tudi bistveni > J. vedno slabše čiščenje h voda Flokulantov na- ' imamo in vso aček> kopičiti . nune. da bi se od\ ajaio Kako I rate pravilno delov .in i L ■ stno oči- ščevanje ' >dp.;. ' "7 -:--ii!ne n.ij^- 'ske dvM. .... pa- ramciii-. Mka. kot hiolo;k.: v petih dneh. keniična potreba po kisiku, volumen blata po Inhoffu. PH faktor, sušina in žarina blata, ter rastopljen kisik. Na osnovi teh analiz lahko kontroHramo pravil- no delovanje čistilne naprave. Najvažnejša paje seveda kontro- la Koncentracije blata v samem aeracijskem bazenu. In kot sem že dejala, blato se v tem bazenu že dalj časa prekomerno kopiči. Erav zaradi pomanjkanja floku- mtov. V kakšnih časovnih terminih pa opravljate te kontrole? ♦Vsak dan sproti jemljemo v^rce dotoka in odtoka, po opravljenih analizah pa tudi vsakodnevno ugotavljamo sta- nje. Če anaUze Kažejo na slabo čiščenje pa ustrezno ukrepamo.« Kot vemo. pa čistilna naprava sedaj ne deluje zaradi že omenje- nih vzrokov. Kaj se sedaj dogaja v sami čistilni napravi? *Zelo neprijetno je to. vendar je treba povedati, da se v napravi sedaj začenja anaerobni proces razkroja biološkega blata brez prisotnosti kisika. Naprava stoji, aeratoiji ali prezracevalci ne delujejo in ne vpihujejo kisika, skratka ves proces je usta- vljen .. .<« Torej lahko v kratkem priča- kujemo ponovni pojav neznosne- ga smradu? •Vsekakor, ob morebitni oto- plitvi bi prišlo do razširjanja smradu, zato je stanje čim prej treba sanirati. Vsekakor pa pred vročim poletjem, ki bi razkroj Mata in razširjanje smradu še povečal.« ItL kdo Je po vašem mnenju kriv za taksno stanje? tMi. ki smo sedaj zaposleni v čistilni napravi prav gotovo ne. Posktisno obratovanj^e bo še potrebno, vendar so investitor še vedno Dravske elektrarne Mari- bor, ves inženirino pa še naprej vodi Inženiring biro Manbor. zato ni v naši pristojnosti, da bi pcHasnjevali ali morda ugotavlja- ti krivca 7J& takšno stanje. O tem bi lahko dajali svoje mnenje šele po tem. ko bo napravo prevzelo Komunalno podjetje Ptuj in ko bo izdano dovoljenje za redno obratovanje.« M. Ozmec Matilda Horvat, vodja čistilne naprave Ptuj Glasnik krajevne skupnosti Ormož V krajevni skupnosti Ormož so izdali prvo številko časopisa kraja- nov KS Ormož, ki ga nameravajo odslej redno izdajati 4 krat letno. Krajevna skupnost Ormož je naj- večja v občini Ormož, tu je najve- čje število zaposlenih, gradi se naj- več stanovanj, v zadnjem času se je v sam Ormož doselilo precej no- vih sokrajanov tako v družbena kot v zasebna stanovanja. Izdajanje časopisa krajevne skupnosti je pogojevala želja po boljšem informiranju vseh krajanov. Z novim časopisom bo- do krajani seznanjeni z vsem kar bo novega v tej krajevni skupnosti, tako v TOZD, delegacijah, v dru- žbenopolitičnih organizacijah, na kukurnem in športnem področjd in še kje. Krajanom bo omogo- čeno, da izražajo svoja mnenja, postavljajo vprašanja, dajejo po- bude in predloge, da v naslednjih številkah sodelujejo s svojimi pri- spevkL Bolje informirani in temu primemo tudi bolj zainteresirani, bodo brez dvoma tudi smeleje na- črtovali in še hitreje urejali svoj kraj. Prva^ številka časopisa krajevne konference SZDL in krajevne, Anpnosti Ormož, ki ga izdajajo dniŠjenopohtične organizacije in krajevna skupnost Ormož, se vaje GLASNIK, vendar to še j^taljeno ime. Izbrano je bilo zato, ker v kratkem času niso našli nič bolišega. Odgovorni urednik glasila je Franci Polič, uredniški odbor se- stavljajo: Feliks Stropnik, Jože Raiuša, Vida Topolovec in Martin Kramar. -da Posledice zime na naših cestah v dneh. ko se p »časi umika pomladi, se na naših cestah poka/, u \ ^! negativni vplivi zjmskega vremena. Posebno ; " so asfaltna cestišča. pt)javilc so se mnoi; in udarne jame. Na Komunalnem pi>diL-' i. kjer vzdizujgo pri- bližno 230 km asia t lokalnmi pomena smo izvedeli da v. . dbc posloaka ncdo- končancL' mi»dernizaciji oziroma asfalti- ranju cesl ' dtiramosamozosnovnoplas^ asfalta. naive».kf.r, 5 cm debeline. Ta asfaltna prev iek a pa ne preprečuje pFonkanja vode v ce-"^ I : ,'elo nizJcih temperaturah zmrnc. p- agah se te zmrzline odta- jajo. težaf ^ogokrat presega najvego dovoljen« >iem tako imenovane udarne Ju iv odpravljen pa bo šele takrai k. i^oložcna gornja plasi asfalta o . Seveda pa oo pt>ircbno tudi > - (Milagajati vse vcčiim osnim pritiskom', ki so jim izpostav^CBC nih m magistralnih tudi lokalnece^te. v teh dneh trudijo zakriti čim več- ► < predstavljajo za promet velikooviro. zapolnijo s hladno asfaltno maso. s d pravijo poškodbo cestišča, ko pa ncjše vremenske razmere, torej visie • omc^očajo delo z v ročim asfalt- ' k celovitejši obnovi p>oškodo- alne m magistralne ceste na našem ob- d'>;ie Cestno podjetje Maribor. TOZD \ & -si Ptuj. Tam so nam povedali, daje zim .lividnejše sledove na cesti Ptuj- "c sicer v slabem stanju. Zelo le maaislralna cesta Ptuj-Macelj. 1 . l\xifehnika. vendar tam dela več vzdrževanje, saj bo potrebna večja v....-.^.. cestišča. JB TEDNIK - 26. februar 1981 naSe kmetijstvo ~ 7 Kuhanje v zaprtih posodah — manj porabe energije Polnjenje v pločevinke KK PTUJ TOZD ŽIVILSKA INDUSTRMA PETOVIA BRE IZGUBE v LETU 1980 Med temeljne organizacije, ki so poslovale pod mejo rentabilnosti (z izgubo), se je več let nazaj uvrščala tudi ptujska Petovia, katere proizvodni program obsega predelavo vrtnin ter proizvodnjo alkoholnih, brezalkoholnih pijač, sirupov in žveplenega zakada. Tokrat pa lahko zapišemo, da je 156 redno in 30 sezonsko zaposle- nih delavcev v minulem letu poslo- vno leto uspelo zaključiti brez izgube. To je vsekakor spodbud- no, vendar ne pomeni, da bo tako tudi vnaprej. No, o tem nekoliko kasneje. V letu 1980 so v Petoviji predelali 2000 ton vrtnin, kar je dva in polkrat več kot v letu 1979, za 13 % pa so povečali tudi proizvodnjo alkoholnih pijač. Zaradi pomanjkanja sredstev za reklamo in pomanjkanja osnovnih surovin programa proizvodnje brezalkoholnih pijač in sirupov ni- so dosegli, izdelali so jih nekoliko manj kot v letu 1979. Proizvodnja žveplenega zakada (so edini pro- izvalci v Jugoslaviji) se je povečala za 84 odstotkov. Kako so uspeli brez izgube? Ob občutnem povišanju cen njihovih proizvodov (pred tem so bile njihove cene zamrznjene kar tri leta) direktor Marjan Goznik izpo- stavlja zlasti boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino, posodobitev proizvodnje pri predelavi vrtnin, dosledno izvaja- nje stabilizacijskega programa, po drugi strani pa moramo omeniti nizke osebne dohodke zaposlenih. Poprečni osebni dohodek je bil v minulem letu 5218 din, kar je najnižje v delovni organizaciji Kmetijski kombinat Ptuj in daleč pod poprečjem gospodarstva ptuj- ske občine in naše republike. Rast sredstev za osebne dohodke je odvisna od rasti dohodka, to pa pomeni, da bo ta delovni kolektiv še vedno za ostajal za drugimi, vsaj glede višine osebnih dohod- kov. Med varčevalnimi ukrepi velja omeniti velik prihranek energije in izdatkov za embalažo. Kako so to dosegli? Od energetskih virov naj- več uporabljajo premog. Prej so rdečo peso kuhali v odprtih poso- dah, sedaj v zaprtih in tako prihranijo precej energije. V minu- lem letu so lahko uporabili 30(X) tisoč starih steklenic, ki, so jih nabrali mladi z osnovnih šol ter trgovina in gostinstvo, veliko pa so prihranili tudi z uporabo stare kartonske embalaže. Ocenjujejo, da so na ta način prihranili blizu milijon dinarjev. Ob pomanjkanju in visokih cenah embalaže je to še kako pomembno. Delo na tem področju nameravajo še izboljšati in prihranek še povečati, vendar so tudi tu omejeni. Od vrnjene steklene embalaže lahko uporabijo le steklenice, kozarcev za povrtni- no pa ne, saj nihče v Jugoslaviji ne izdeluje pralnih strojev za to vrsto emabalaže, pa tudi riziko v proizvodnji zaradi večje možnosti loma stekla je precejšen. V sedanjem trenutku poslovanja delajo v težkih razmerah. Te so posledica pomanjkanja vseh vrst embalaže in nekaterih osnovnih surovin (sladkor, špirit), manjšega uvoza in pomanjkanja potrebnih deviznih sredstev. Cene njihovih proizvodov so sicer ugodne, ven- dar bodo vedno višji stroški suro- vin in embalaže ta učinek močno zmanjšali in kljub naporom celo- tnega kolektiva njihovo poslovanje znova vrnili na mejo ali pa celo pod mejo rentabilnosti. In če k temu dodamo še podatek, da mora TOZD Petovia v letu 1981 odpla- čati 8 milijonov anuitet za novo- gradnjo, potem bo verjetno bolj razumljivo, zakaj smo v uvodu zapisali, da ugoden poslovni rezul- tat v letu 1980 še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje, ko se bo ta del predelovalne industrije pri proizvodnji hrane še bolj naslonil na domače surovine, dosledno izvajal varčevalne ukrepe, v prvi vrsti zagotovil proizvode za to območje ter poskusil viške tudi izvoziti. Tekst in fotografije: 1. kotar Pločevinasto embalažo še imajo, steklena prihaja po ,,kapljicah" KREDITIRANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA Hranilno kreditna služba pri kmetijski zadrugi Ptuj je od leta 1970 do leta 1980 odigrala pomembno vlogo pri kreditiranju zasebnega kmetijstva. V zasebno kmetijstvo je v preteklosti bilo vloženih 280 milijonov dinarjev in sklenila nekaj več kot 34(X) kreditnih pogodb. Največ teh sredstev je bilo vloženih v kmetijsko mehanizaci- jo, gradbene objekte, vinogradništvo, melioraci- je, za zbiralnice mleka in kmečki turizem. Na začetku letošnjega leta smo pozivali kmetovalce naj morebitne investicije za razširi- tev kmetijske proizvodnje prijavijo pospeševalni službi kmetijske zadruge, da bi bila tako programa kmetijske zadruge in kmetovalcev usklajena. Koliko oz. kakšne zahtevke so prejeli od kmetovalcev, koliko sredstev bo za realizacijo programov potrebno in kakšne so kreditne možnosti smo povprašali Franca Meška, vodjo hranilno kreditne službe kmetijske zadruge Ptuj: ,,Točnega pregleda števila teh zahtevkov še nimamo, pospeševalci pa pravijo, da so programi zahtevni in bomo planirani znesek tudi reahziraH. Novost je, da ti zahtevki niso več določeni z limitom in so lahko predračunske vrednosti realne. Da bomo program lahko fi- nancirali so potrebna finančna sredstva, zlasti še lastna sredstva, ki jih mora zagotoviti hranilno kreditna služba na osnovi hranilnih vlog. Iz pregleda po zaključnem računu je razvidno, da smo hranilne vloge od leta 1979 do konca lanskega leta povečali za 36 odstotkov. V absolutnem znesku to pomeni, da ima naša služba 37.500 000 hranilnih vlog. Ce želimo program investicij v zasebnem kmetijstvu realizirati, je potrebno k sodelovanju pritegniti tudi druge vlagatelje, največji je seveda banka, nato kmetijska živilska razvojna skupnost, last- na sredstva kmetov, ne poznamo pa še republiškega sporazuma o pogojih kreditiranja v tem in prihodnjih letih tega petletnega obdobja. Naša služba je pri naložbah v gospodarske objekte sodelovala 35 odstotno, kar je 20 odstot- kov več kot določa sporazum v preteklem sred- njeročnem obdobju in prav zaradi pomanjkanja sredstev bomo v tem petletnem obdobju ta delež sredstev morali zmanjšati na 15 odstotkov in bomo tako lahko realizirali proizvodni program." V zadnjem času precej pišemo o združevanju kmetijskih zadrug Lovrenc na Dravskem polju in Ptuj. Vemo, da Kmetijska zadruga Lovrenc nima hranilno kreditne službe in prav zato prihajajo kmetovalci, ki želijo povečati proizvodnjo in kmetijo tržno preusmeriti, po kredite v vašo hranilno kreditno službo. Ali boste, glede na manjša sredstva na območju kmetijske zadruge Lovrenc omejili? ,,V preteklih letih smo ugodili skoraj vsem zahtevkom s tega območja, kar je po letih pomenilo od milijon do 5 milijonov dinarjev. Ker pa je sredstev v zadnjih letih manj, smo na tem območju kreditirali le 12 kmetij, ki že dalj časa z nami kooperacijsko sodelujejo in smo z njimi sklenili dolgoročne kooperacijske pogodbe." Z novim letom ste reorganizirali hranilno kreditno službo kmetijske zadruge. Ali ste takrat predlagali da bi HKS ustanovili skupaj s kmetijsko zadrugo Lovrenc na Dravskem polju, saj je lahko več ustanoviteljev! ,,Mi smo pobudo dali kmetijski zadrugi Lovrenc in GG Maribor TOK Ptuj, saj je bila možnost, da je več ustanoviteljev. Iz Lovrenca so sporočili, da za takšno službo niso zainteresirani in so sodelovanje odpovedali. Tako je ustanoviteljica le kmetijska zadruga Ptuj, hranilno kreditno službo pa opra- vlja zbor delegatov s 24 člani, izvršilni in nad- zorni odbor, v vseh zadružnih enotah pa so hranilno kreditni odbori, ki imajo po pet članov. Njihova naloga je odobravanje kreditov po posameznih zadružnih enotah. Preoblikovanje HKS je zahteval republiški zakon, služba je sedaj pravna oseba in samostojno deluje od prvega januarja letošnjega leta. Morda kdo mis- li, da je tako HKS postala bančna institucija, vendar to ni res, še vedno ostaja pri kmetijski zadrugi in sodeluje pri razvoju zasebnega kmetij- stva, pri preusmeritvah v čim večjo tržno proizvodnjo." N. Kotar ZDRAVO OKOLJE, UREDITEV KMEČKE HIŠE Žene so bile zadovoljne Svet za spremljanje družbeno političnega in ekonomskega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. občinska orga- nizacija Rdečega križa Ptuj in pospeševalna služba za.delo s kmečkimi ženami pri obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj so preteklo sredo organizirali predavanje o skrbi za zdravo okolje in o zunanji in notarnji ureditvi kmečke hiše. Predavanj so se udeležile žene iz Ptuja, Zavrča, Vidma, Podlehnika in drugih krajev ptujske ybčine, predavala pa sta priznana strokovnjaka s posameznih področij. Žene so oile s predavanji zadovoljne, v razpravi pa so povdarjale, da bi takšnih predavanj bilo potrebno organizirati več in že kdaj prej. saj zlasti pristna kmečka arhitekturna dedi.šcina nima več prave vloge, prenove vasi so pri nas le redki poskusi in v skromnem obsegu. Podobna predavanja bodo tudi v drugih krajih naše občine: v Majšperku. Markovcih, ... v tem in prihodnih mesecih — glede na program sveta za spremljanje družbenopolitičnega in ekonomskega položaja žensk. V ptujskem gledališču pa bo organiziral svet še proslavo ob osmem marcu — dnevu žensk. N. Kotar Koruznico je treba pospraviti Ker v jeseni nismo pravočasno pospravili koruznice je nevarnost, da se spomladi razširi prosena vešča. Izvršni svet SR Slovenije je prav zaradi za- tiranja prosene vešče sprejel odlok, s katerim zavezuje vsakega proizvajal- ca koruze, da odstrani koruznico najpozneje do 1. maja tekočega leta. Prosena vešča je pri nas zelo razširjena in je prav zaradi tega ta odlok zelo aktualen, saj le tako lahko preprečimo hitrejše širjenje prosene vešče. Odlična legla prosene vešče Lanskoletna jesen, ki je bila precej zgodnja in mrzla, je preprečila, da bi kmetijci koruznico pravočasno pospravili s polj. Tudi prahe, s katerimi so včasih zaoravali koruznico, letos niso bile izvedene v celoti in je še vedno ^ poleg stoječe koruznice na njivah mnogo koruznih storžev, ki so najboljše \ leglo prosene vešče. Prav zato velja torej priporočilo kmetovalcem, da vi teh mesecih podorjejo vse koruzne storže in da pospravijo koruznico ne le z i njiv, ampak tudi iz kmečkih dvorišč. Prvi metulji se začnejo pojavljati prvC; dni v mesecu maju in prav zato je tudi do tega datuma določen rok za spra- vilo koruznice in koruznih storžev. Moramo zapisati, da so kmetijski inšpektorji skupščin občin Ptuj in Ormož lansko lete bili precej presenečeni, saj je bila večina polj pospravlje- nih in je zato bilo tudi malo primerov ukrepanja inšpektorjev proti kršite- ljem odloka. Lahko upamo, da bo tudi v letošnjem letu koruznica pravo- časno pospravljena? N. Kotar j TOVARNA OLJA SLOVENSKA BISTRICA Lastna vlaganja v surovinsko bazo v tovarni olja Slovenska Bistrica, ki deluje v okviru Zvezde iz Zagre- •■ ba, se že več let srečujejo s težavami zagotovitve potrebnih surovin za ; pridobivanje osnovnega proizvoda, jedilnih olj. Prav te težave so kolektiv ; bistriških oljarjev pripeljale že pred leti do spoznanja, da se težav ne bodo : tako hitro rešili, če ne bodo tudi sami delovali v prizadevanjih za pridobi- \ vanje potrebnih surovin, predvsem oljne repice in sončnic. Da pa bi to lahko dosegli, so se morali tesneje povezati s kmetijskimi kombinati, tako \ v Sloveniji kot širšem jugoslovnaskem prostoru, predvsem pa v Vojvodi- \ ni. i Rezultati, ki so v zadnjih letih plod takšnega sodelovanja, so zelo ugo- ; dni, zato so se v kolektivu še trdneje odločili za povezovanje s kmetij-; stvom. Tudi povezanost z razvojno skupnostjo v občini Slovenska Bistri-J ca postaja ena od pomembnih nalog nadaljnjega zagotavljanja surovin zaj pridobivanje jedilnih olj in nekaterih drugih vzporednih proizvodov. ■ Rezultat takšnega sodelovanja bo tudi raziskovanje zemlje, ki bo po- • tekalo v okviru raziskovalne skupnosti Slovenska Bistrica, v smeri mo-; žnosti za pridelovanje sončnic. Raziskovanja in vlaganja v to surovinsko proizvodnjo bodo dala! pomemben prispevek pri povezovanju industrije s kmetijstvom, še pose-1 bno, ker bo za te dejavnosti namenila velik del sredstev tudi tovarna olja,; ki se mora sedaj s sončnicami oskrbovati predvsem iz Vojvodine. To pa je' povezano z višjimi stroški in s tem cenami proizvoda. Viktor Horvat | SLADKORNA PESA ... v soboto in nedeljo so bili v ptujski občini zbori združenih kmetov in delavcev kmetijske zadruge Ptuj v vseh dvajsetih poročilo o poslovanju Kmetijske zadruge Ptuj v preteklem letu, potrdili zaključni račun za leto 1980 in sklepali o delitvi dohodka. Na zborih so posebno pozornost namenili še osnutku dri*žbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 in govorili o planu organizirane proizvodnje po zadružnih enotah s posebnim Povdarkom na pridelovanju sladkorne pese. O pesi pa je bila beseda tudi na četrtkovem posvetu predstavnikov in članov poslovne skupnosti za sladkor iilovenije (pridelovalci pese in porabniki proizvodov) s predstavniki repubUških in občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnih svetov in Zadružne zveze Slovenije. Posebna pozornost je veljala uresničitvi setvenega sladkorne pese, saj je sedaj sklenjenih komaj polovico pogodb o pridelovanju glede na površine, ki so planirane za setev, kar pa je vsaj za 10(X) hektarov premalo in bo pomenilo v prihodnjem 4(X) milijonov dinarjev izgube. V ptujski občini nameravamo pri zasebnikih posejati 275 ha sladkorne pese, kar bi pomenilo 11 .(XX) ton pridelka, a še vedno nismo prepričani, da nam bo to tudi uspelo, sicer pa je naš plan že tako nekoliko manjši od tistega, ki ga imajo za zasebnike v ptujski občini v tovarni sladkorja v Ormožu. Niso se mogli dokončno dogovoriti za plačilo 25- odstotne podražitve dograditve tovarne sladkorja v Ormožu, kar bi v letošnjem let pomenilo zagotoviti 486 milijonov dinarjev, saj bi po mnenju udeležencev petkovega sestanka morale del podražitve kriti tudi članice poslovne skupnosti za sladkor Slovenije, ki jja kot so povedale, nimajo sredstev. N. Kotar TRSNE CEPLJENKE MORAJO IMETI GARANCIJO ... Kmetijski inšpektorji skupščin občin Ptuj in Ormož so nas opozorili, da nekateri proizvajalci že prodajajo na nezakonit način trsne cepljenke ali pa zbirajo kupce na območju Haloz in Slovenskih goric in obiskujejo tiste, ki so na novo zrigolali zemljišča, računajoč, da bodo njim prodali trsne cepljenke za obnovo vinogradov. Vsa leta poprej smo že govorili o obveznostih, ki jih imajo proizvajalci nad proizvodnjo sadilnega ma- teriala. Sadilni material mora biti pod stalno kontro- lo, po izvoru sadilnega materiala, trsnih podlag ali ključev in trsnih cepičev. Pod neposredno kontrolo morajo biti vsi matičnjaki in nasadi. Prodajalci tr- snega materiala so lahko samo delovne organizacije, ki sadilni material proizvajajo pod kontrolo in v iz- jemnih primerih kooperanti delovnih organizacij in skupnosti, ki so vpisani v poseben register v tisti ob- čini v kateri prodajajo sadilni material. Predpisi, ve- ljavni za Slovenijo, so v Sloveniji veljavni tudi za ti- ste, ki prodajajo sadilni material pri nas, če tudi so iz drugih republik. Opozoriti velja vse tiste, ki nameravajo obnoviti vinograde naj kupujejo sadilni material pri tistih, ki ga proizvajajo pod neposredno kontrolo. Sadilni ma- terial mora biti plombiran, imeti mora etiketo z napi- som proizvajalca in sorte. Sadilni material mora biti zvezan v vezi z določenim številom sadik in mora imeti garantni list, proizvajalec tako sprejema odgo- vornost za trs do rodnosti. Ce ni sortni izbor takšen kot je napisano na dekleracij>, je delovna organiza- cija dolžna dati nadomestilo. N. Kotar 8 - iz naSih krajev 26. februar 1981 - PD BUKOVCI Kritično o delu na letni konferenci v večini prosvetnih društev so že opravili letne konference, ki jih ponekod imenujejo tudi občne zbore. Niihov osnovni namen je pogovor o delu društva in sekcij v preteklem letu, ki se tesno navezuje na koledarsko leto 1981 in sezoni 1981/82. Povsod so sprejeli programe dela in jih tudi finančno ovrednotili, poleg tega pa o vsem zelo kritično in tudi iskreno spregovorili. Na občnem zboru prosvetnega društva v Bukovcih so v petek zvečer ugotovili predvsem, da jim je lanskoletno čiščenje dvorane prineslo v glavnem stroške, veliko koristi od tega pa danes nimajo, ker je ta njihov prireditveni prostor ponovno v zelo slabem stanju in nevzdrževan. < m so največ ostrih besed namenili tistim, ki dvorano uporabljajo, ol pa niso izvzeli društva kot celote, ki bi jih moralo ob vseh teh uporai^n Kih posvečati še največ pozornosti. Osrednja razprava na letni konferenci prosvetnega društva v Bukov- cih pa je bila posvečena delu v preteklem letu, ki so ga zelo kritično ocenili, obenem pa sprejeli tudi nekatere zaključke za sezono 1981/82. V prosvetno društvo je vključenih 167 krajanov med katerimi jih je aktivnih le 24, zlasti pa velja pohvaliti godbo na pihala, ki jo vodi domačin Janez Bezjak in knjižnico. Zanjo že vrsto let skrbi Peter Mlinaric. Ugotavlja, da sicer število bralcev nekoliko upada in je toliko bolj potrebno popularizirati njeno poslanstvo ter knjižni fond v katerem je trenutno 616 knjih nekoliko boli približati bralcem. V lanskem letu so kar precej sredstev namenili za nakup novih knjig. Gledališka sekcija v Bukovcih trenutno ni aktivna, ker jim lani ni uspelo pripraviti predvidene premiere. Kljub temu pa upajo, da jo bodo lahko ponovno aktivirali in se še naprej vključevali v kuUurni utrip tega kraja na Ptujskem polju. Člani prosvetnega društva v Bukovcih, predvsem godbeniki se aktivno vključujejo v številne prireditve in proslave v markovski krajevni skupnosti, v lanskem letu pa so gostovali tudi v Gorišnici, Zavrču, Desencih in še nekaterih drugih krajih. Letna konferenca PD Bukovci je bila do dela in aktivnosti v sekcijah zelo kritična, morda celo preveč, sicer pa z dot)rim namenom, da bo letošnje delo še boljše in bolj zavzeto, tudi tam, kjer ga doslej ni bilo čutiti. mS? GRAJENA Veliko mladih v vrstah prosvetnega društva Tudi na Grajeni so letos skrbno pripravili svojo letno konferenco na kateri se je v soboto, 21. februarja zbralo 35 članov prosvetnega društva, med njimi tudi deset mladih iz novoustanovljene kitaristične sekcije. Uvodoma so govorili o aktivnostih društva v minulem letu in ob tem poudarili, da so lahko sicer z uspehi in delom zadovoljni kar priča tudi podatek o dobrem gospodarjenju, ko je v društveni blagajni ostalo nekaj prek 50 tisoč dinarjev, čeprav so imeli tudi precej stroškov—73.351,85 di- narjev. Ostanek sredstev so s programom in finančnim načrtom za letošnje leto že razdelili in ob tem ugotovili, da jim bo manjkalo še o'krog 68 tisoč dinarjev. To je znesek, ki ga bodo morali še zagotoviti, če bodo hoteli sprejeti program tudi v celoti realizirati. Poročila predsednika, blagajnika, sekcij in nadzornega odbora so bila kratka, vendar dovolj razumljiva. V razpravi pa so namenili precej pozornosti pomembnosti vključevanja mladih v društvo s čimer je nekje že zagotovljeno nadaljnje delovanje sekcij, ker se dejavnost že vrsto let pre- pleta in je ni moč ločevati. V svoji razpravi so ugotavljali vse večji pomen zavzetega pristopa k delu in tistim toplim človeškim odnosom, ki se tako še trdneje razvijajo in dajejo kolektivu volje in moči, da vztraja v svojih prizadevanjih, težavah in uspehih. Pri prosvetnem društvu na Grajeni je že več let aktiven pevski zbor. Pri pomlajevanju članstva ima sicer nekaj težav, vendar te niso take, da bi ogrožale njegov obstoj. Dramska sekcija je ena izmed najbolj pridnih in tudi uspešnih v občini. Vrsto sezon razveseljujejo svoje občinstvo z dobro pripravljenimi predstavami in tudi letos ne bodo ostali križem rok. Že v naslednjem mesecu se bodo s svojo režiserko Marijo Vaupotičevo predstavili s komedijo Novaka Novaka GUGALNIK. Dve predstavi bodo pripravili doma, v programu pa imajo tudi osem gostovanj. Govorili so tudi o delu knjižnice v kateri je trenutno okrog 800 knjig in si bili edini v predlogu, da bodo vsem mladim bralcem omogočili brezplačno izposojo knjig. Udeleženci letne konference pa so navdušeno pozdravili pomladitev svojih vrst z ustanovitvijo kitaristične sekcije, ki je nastala iz glasbenega krožka na šoli in vključuje trenutno 15 članov. mš Mladinke - mladinci, brigadirke - brigadirji Mladinske delovne akcije predstavljajo aktivnost ZSMJ izrednega, družbenopolitičnega, idejnega in ekonomskega pomena. Mladina samoupravne socialistične družbe z organiziranjem lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, kot obliko družbenega, delovnega in idejno-političnega angažiranja mladih v nadaljnji izgradnji naše domovine, nadaljujoč pridobitve naše revolucije in kontinuiteto med •vojno nastalih mladinskih delovnih akcij, gradi tudi sebe kof doslednega nosilca socialističnih odnosov. Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci ZSMS Ptuj je že pričel s pripravami na letošnje brigadirsko poletje. Znano je že, da bo MDA Slovenske gorice 81 zvezna. Brigadirji naše občine pa bodo poglabljali in razvijali bratstvo in enotnost, tovarištvo, samoupravljalsko zavest, delovne navade, ustvarjalnost, solidarnost ter krepili materialno osnovo naše družbe na ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI V TITOGRADU ( 1. izmena, junij) ter ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI KOZJANSKO (3. izmena, avgust). Vsak, ki želi sodelovati nakateri od navedenih akcij se naj čimprej prijavi in sicer v svoji OO ZSMS, kjer dobi tudi prijavnico. Prijavnice oddajte do 15. marca 1981 OO ZSMS kjer delujete ali OK ZSMS Ptuj. Republiška konferenca ZSMS, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in revija Mladina razpisujejo tudi: — natečaj za najboljše fotografije in barvne diapozitive o mladinskem prostovoljnem delu, z namenom še bolj vzpodbuditi tovrstno dejavnost ter dokumentirati življenje in delo brigadirjev ter dokumente poznejšim rodovom. Na natečaju lahko sodeluje vsak, ki bo poslal komplet treh barvnih, črnobelih fotografij ali diapozitivov, ki prikazujejo delo in življenje brigadirjev (format fotografij 18x24 cm); — nagradni razpis za mladinske in birgadirske pesmi za izvirno skladbo z besedilom, izvirno skladbo na že znano besedilo, izvirno besedilo prikladno za uglasitev ter na brigadirsko ali katerokoli drugo temo iz življenja mladih, ki jim bo všeč in jo bodo radi prepevali. Podrobnejša navodila o natečaju in razpisu, v kolikor ste pripravljeni sodelovati, dobite pri Centru za MDA pri OK ZSMS Ptuj. Vsi, ki želite zavihteti kramp in lopato, se srečati z mladimi sirom Jugoslavije ter si pridobiti izkušnje za nadaljnje delo v šoli, krajevni skupnosti ali OZD, čimprej oddajte prijavnico za sodelovanje na mladinski delovni akciji. CENTER ZA MDA KureniDva oprava nekoč in danes Izmed vseh pustnih Šem, ki jih v Sloveniji poznamo kar precej, ima kurent prav gotovo svoje posebno mesto. Demonsko poslanstvo kurenta v poganskih časih starih Slovanov je bilo odganjati zimo in privabljati pomlad. Ta običaj se je skozi stoletja razmeroma dobro ohranil, le da služi dandanes druge- mu namenu — pustu. Na Ptujskem polju je v teh dneh po \aseh in v samem Ptuju polno kurentov, oračev, riis in še česa. V maskah je staro in mlado. S svojim zvonenjem oznanjajo kurenti, da bo kmalu tukaj nedelja, ko bodo prišli vsi skupaj v mesto na 20. jubilejno kurentovanje. Saj poznate kurentovo opravo, sicer pa jo v kratkem predstavlja tudi tale pesem: Korant je prav lepa šega, če ne pika vas seveda. Kožuh nosi dolg, kosmat, da se ga je kar za bat'. Na glavi maska mu stoji, na maski nos in brke tri, pod brkami zobje so beli in že je korant tu veseli. Pa ježevko in zvonce ima, z njimi močno zacinglja, zacinglja, da sliši tja vsa dežela Štajerska. Dandanes velja kurentova oprava čez milijon starih dinarjev. Včasih pa je bilo drugače, pravi 71- - letni Franc Kline iz Markovec 68, ki je v svojem življenju izdelal že ne vem koliko takšnih oprem: ,,Ja, včasih je pač bilo drugače, kot danes. Včasih je bilo več koran- tov, pa niso bili tako moderni kot so danes, ko imajo vso opremo čisto novo in drago povrhu. Ko sem bil še jaz majhen smo bili z vsem zadovoljni. Ce je kateri od fantov našel kje kakšne stare usnjene škor- nje je razrezal zgornji del — sare in kar iz tega izdelal osnovo za mas- ko. Pa skrivati smo se morali še takrat. Vam povem, dečki so spali po štalah in ponoči ob sveči šivali opravo. Starši so bili proti mladim, ki so si korantijo skupaj spravljali, pa tudi okoli nismo smeli letati." Iz česa pa ste včasih šivali opravo? ,,Za masko smo največkrat imeli tudi posušen zajčji kožuh. Ce ga je na kakšnem mestu zmanjkalo smo to nadoknadili kar s kakšno cunjo, ki smo jo malo narezali. Za perje smo največkrat uporabljali purano- ve perutnice. Težko so se sicer dobile, pa smo že čez leto sproti skrbeli za opravo." Kje pa ste dobili takrat ovčje kožuhe? ,,Na vasi je bilo včasih več starej- ših žensk, ki so imele kožuhe sešite i v plašče. Fantje smo hodili prosit, da bi nam jih posodile. Saj so jih posojale, pa se je to z leti strgalo in smo iz njih po navadi ob koncu sešili maske. Spomnim se, da smo za en posojen kožuh morali tudi po dvakrat kosit, zastonj nič ni šlo. Tudi z zvonci je bilo težko. Malok- do je imel prave zvonce, včasih smo se zadovoljili tudi s kakšno plo- čevinasto posodo ali loncem, ki smo ga primerno oblikovali." Kdaj pa ste vi pričeli s korantijo, kdaj ste prvič bili kurent? 71 letni Franc Kline pred svojo domačijo v Markovcih, s svojo masko v kateri je preletal ure in ure. ,,Ne vem, sem bil star petnajst ali j šestnajst let, ko sem prvič letal s ' skupino. Ja, vča.sih pa je res bilo le- j po, nikoli več ne bo tako. Po nava- ] di sem se oblekel v kurantovo ' opravo v nedeljo zjutraj in sem le- ' tal vse do torka, ko sem se na pepelnico utrujen vrnil domov. Bolj, kot je bilo prepovedano, več nas je bilo. Bolj kot so nas podili žandarji.bolj smo letali, nič se nis- mo bali. Ce so katerega dobili so mu strgali masko in se zadovoljili s kakšno brco. No, sedaj v novi Ju- goslaviji je kurent zaščiten in prav je tako, ker je res nekaj posebnega. Vsak tisti, ki je že kdajkoli letal ve, da je tako, da je enkratni občutek in doživetje. Ce me ne bi imela ast- ma, bi še sedai skočil..." Pa še hranite svojo opravo? ,, Vsega nimam več, so mi ta mla- di raznosili. Imam pa še svojo mas- sko, ki je že precej razpadla, pa zvonce tudi hranim in ježevko. Ce bi le še zmogel bi kožuh tudi dobil in lahko bi morda še tudi letal. Se- daj pa se moram zadovoljiti le s poslušanjem in prijetnim občut- kom, ko vidim, da mladi pridno gojijo korantijo še naprej." Vse kaže, da je pri Klinčevih Končane maske čakajo na svoje lastnike s katerimi bodo preživele norčave pustne dni. korantija že v krvi, saj je tudi Francov mlajši brat. Marko Kline ves prevzet s tem starim pustnim običajem. Marko se je sicer preselil iz korantove dežele v Spuhljo 25. Pa ni tako daleč in tudi Spuhljani imajo svoje kurente, prav po zaslu- gi Marka Klinca, ki je zanje in za druge izdelal že ne vem koliko oprav. Tudi sedaj, ko ima za sabo že pet križev ima takoj po novem letu največ dela s kurnetijami. O tem pravi: ,,Sedaj sem že upokojen, včasih pa sem bil tukaj samostojni obrt- nik-sedlar in tapetnik, tako, da sem šila in drete vajen. Ze več let izdelujem kurentove kožuhe in ' maske, po upokojitvi, pa me kar oblegajo s prošnjami naj sešijem čim več kožuhov in mask. Moram priznati, da sem se vehko tega naučil od svojega brata Franca iz Markovec, ki je delal največ korantij za časa stare Jugoslavije, i Nekaj tudi po vojni, vendar ne več i toliko kot včasih." Koliko ovčjih kožuhov pa ] potrebujete za izdelavo ene \ oprave? j ,,Ja, z masko vred porabim za dobrega večjega kurenta lepih sedem kož. Dandanes želijo pred- vsem kože z dolgo, tudi po 30 cm dolgo dlako. To pa stane veliko in še težje se dobi." Kako dolgo pa delate eno opravo, koliko časa vam vzame? ,,Ce sem odkrit, dva dni je treba pošteno delati, če hočem v redu narediti kožuh in kapo. Od tega je precej odvisno tudi kakšen mate- rial imaš. Kapo ali masko delam tako, kot so jo delali včasih — iz usnja. Vrežem osnovo in zmerim na glavi posameznika luknje za oči in nos, skozi katerega diha. Za tem Marko Kline v svoji delavnici med probo kurenttje. vrežem usnje za rogove, to usnje cevasto sešijem in rogove natlačim s slamo, ki jo prav tako težko dobim. Prednjo in zadnjo stran kape sešijem, dodam rogove in na vrhu žico na kateri so pozneje ove- šeni barvni trakovi. Potem pa na to osnovo sešijem še kožuh. Ta mora biti na kapi še posebej gost in dolg, da je lepo videti. Težko je dobiti dobre peroti. Včasih smo jih dobih na kakšnih gostijah, kjer so zaklali po več puranov, danes pa ni več tako. Precej truda vložim pri iskanju teh perutnic, včasih so dobre tudi jastrebove peroti,' največkrat pa uporabljam pura- nove in gosje. Vaižno je tudi kako všiješ peroti na masko. No, skoraj bi pozabil, nos vrežem še pred tem in ga na roko zašijem z dreto. Pod nos prišijem jezik iz blaga, pona- vadi iz rdečega. Nad jezik pritrdim brke iz sirka, pod brke pa pritrdim še zobe, ki so navlečeni na žico. Po navadi je to beli fižol. Potem lice pobarvam najpogosteje s črno barvo, dandanes pa hočejo, da oči in nos tudi obrobim z živimi bar- vami. Včasih tega nismo delali." Kako pa naredite kožuh? ,,Izberem pet lepih kož in jih vrežem po kroju, potem pa jih se- šijem na stroj. Tu moraš biti zelo previden. Kože je treba sešiti pravilno in tako, da šiv pozneje ni ' viden. Na prednjem odprtem delu J prišijem dva ali tri pare vezalk, da j si kurent kožuh pripne skupaj." i Kako pa je z zvonci? ^ ,,Pravih zvoncev dandanes ni več za dobiti. Tisti, kijih imajo pa so zanje odšteli precej. Pravi zvonci, ki jih delajo le še na Gorenjskem, so iz posebne zlitine mesinga in bakra in so ročno delani. Samo en zvonec velja dan- danes okoli 300 starih tisočakov. En korant pa jih mora imeti pet ali šest. No, dandanes izdelujejo zvonce tudi iz navadne pločevine, morda malo debelejše. Zvok teh navadnih je precej slabši je pa dovolj in ceneje povrhu vsega." Vi prav gotovo imate svojo opremo, ali še kaj skačete? ,,To se ne sme govoriti, ker je po starem običaju skrivnost, lahko pa se zgodi, da vas bom na kuren- tovanju pocukal za rokav... moji najlepši trenutki v življenju so bili, ko nas je šlo sedem, osem kuren- tov na vas teden dni pred pustom. Skakali smo od hiše do hiše, vmes kaj popili in se veselili. To je bilo včasih lepo..." Tudi danes je lepo, morda še lepše — kakor za koga. Tudi kurenti živijo svojo dobo, le, da na maskah tega ni čutiti. Zdi se, kot da skačejo vedno isti, živahni, veseli in razigrani kurenti. Nihče ne bi vedel če bi korantijo oblekla Franc in Marko Kline, kajti njun ples ne bi bil v ničemer drugačen. Ko si kurent si kurent in vse ostalo je pozabljeno... M. Ozmec ŠE NAPREJ DELOVNO GASILSKO DR16TV0 MEDVEDCE v soboto, 21. februarja so se na letni konferenci zbrali člani gasilske- ga društva Medvedce. Predsednik društva je podal skupno poročilo. Med drugim je omenil, da se mora smotrno uporabljati gasilska oprema in fi- nančna sredstva, Je posebej v času stabilizacije. Letos je tudi 30 let od ustanovitve društva. V tem času pa so gasilci veliko prispevali za obstoj društva, pri nabavi opreme, pri reševanju izpod zubljev plamena in pri izgradnji vasi in sicer treh Sesterže, Medvece in Podlože. V okviru društva deluje ženska desetina, pionirska, mladinska in desetina civilne zaščite. Ekipe so se udeležile centrskega tekmovanja v Majšperku in dosegli dobre rezultate. Na letni konferenci so povdarili, da bodo morali veliko pozornosti posvetiti mlajšim kategorijem in jih vzgajati v delovnem duhu. GD Majšperk prireja tečaj za nižje gasilske častnike. Tečaja so se udeležili tudi trije člani GD Medvedce in pričakovati je, da se bodo uspešno vključili v delo društva. Prav tako pa gasilsko društvo Medvedce pripravlja proslavo ob dnevu žena in pa svečanost ob 30-letnici društva. \ Danilo Klajnšek ; Delovno predsedstvo letne konterence. TEDNIK - 26. februar 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Priznanja za delo na kulturnem področju Ze v 6. številki Tednika smo poročali, da je Predsedstvo SFRJ odlikovalo DPD Svoboda Ptuj L Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki ob njegovi 60-letnici. Prav tako smo poročali. da je na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika Kulturna skupnost občine Ptuj podelila priznanja — veli- ko oljenko Stojanu Kerblerju, oljenke pa Felik- su Bagarju, Jožetu Strateli in Folklornemu dru- štvu Ptuj. Danes objavljamo še fotozapis s slo- vesne podelitve priznanj. Visoko odlikovanje Predsedstva SFRJ je za DPD Svodobo Ptuj prevzel Peter Malec (desno), izročila sta mu ga dr. Cvetko Doplihar, predsednik SO Ptuj in Feliks Bagar, tajnik komisije za odlikovanja. Veliko 01,JF:NK0 sla Stojanu Kerblerju izročila Marija Magdalenčeva, predsednica skupščine kulturne skupnosti Ptuj in Dušan Kožar, predsed- nik komisije za priznanja pri kuKurni skupnosti. OLJENKO Feliksir Bagarju ob njegovi 50-letnki za dolgoletno organiza- torsko delo pri razvijanju kulturnega življenja delavcev in pri razvijanju bratstva in prijateljstva. Jože Štrafela je več kot 42 let svojega življenja vložil v razvoj folklorne dejavnosti in za ohranitev kulturne dediščine, OLJENKA mu je skromno priznanje za vse to. Za Folklorno društvo Ptuj je OLJENKO prevzel predsednik Franc Ko- drič. KOMORNI moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna je obogatil program na osrednji slovesnosti. Fotografije: S. Kosi IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pustno oranje je star običaj, ki ni poznan samo v teh krajih, temveč ga v različnih variantah srečujemo tudi pri drugih ljud- stvih, ki poznajo orna orodja. V okolici Ptuja predstavlja pustne orače skupina fantov oble- čenih v posebne obleke. Ti hodijo po vasi in zaorjejo prvo simbolič- no brazdo, ki naj bi prinašala srečo in rodovitnost polju. Ta brazda ima tudi obrambni značaj, zle sile je ne morejo prekoračiti. Skupino tvori 6—8 »konjičev<(, fantov obleče- nih v narodno nošo, ki imajo glave prekrite z rutami, ki naj bi jih .ščitile pred zlimi silami. »Konjiči« vlečejo mali plug, za katerim gre kurent orač. Vodi jih »pokač« ali »bičar«, oblečen kot ostali, ki poka z bičem in s tem odganja »čarovnice«. S skupino gre še »pobirač« s košem za darila in z grabljami, s katerimi zagrebe »repino seme« v brazdo. Kot spremstvo in za.ščita oračev so še drugi kurenti. Orači pojoč hodijo po vasi, se ustavijo pred vsako hišo, zaorjejo brazdo, zberejo darove in gredo naprej. Smiljana Petr-Marčec PUSTNI ORAČI, Markovci 22. 2. 1955, foto: Tončica Urbas, št. fototeke:110 Uspel koncert MPZ PD „Alojz Štrafela" Markovci Prosvetno društvo Markovci je v počastitev slovenskega kulturnega praznika organiziralo koncert moškega pevskega zbora PD ,,Alojz Štrafe- la" Markovci. Prireditev je bila v soboto, 14. februarja 1981. K sodelova- nju so povabili še mešani pevski zbor PD ,,Franček Kozel" iz Cirkulan in mladino domače osnovne šole. Obiskovalci koncerta so v dvournem programu psiluhnili mnogim ubrano zapetim pesmim, ki sta jih odpela oba pevska zbora. Učenci usnov- ne šole pa so z recitiranjem Prešernovih pesmi prispevali svoj delež k čudo- vitemu večeru. Predsednica prosvetnega dru.štva je v uvodnem govoru obudila spo- min na revolucionarja Edvarda Kardelja. Zadnjo pesem sta skupaj zapela oba pevska zbora ter s tem dokazala medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. To je bila: Pesem o Titu. Ob tej pesmi smo se v sebi ponovno zavedli, da smo v lanskem maju izgubili člo- veka, ki ga naši narodi in zgodovina ne bodo nikdar pozabili. Številni obiskovalci so odhajali s koncerta zadovoljni, saj je v progra- mu lahko prav vsak našel kaj zase. Slavica Pičerko Moški pevski zbor Markovci med govorom predsednice prosvetnega društ- va ,,Alojz Štrafela" Markovci Foto: JOS Mešani pevski zbor ..Franček Kozel" iz Cirkulan Foto: JOS ROZINA ŠEBEnČ RAZSTAVLJA v knjigarni založbe Obzorja, Prešernova 10 v| Mariboru je bila v torek odprta razstava del slikarke! Rozine Šebetič, članice likovne sekcije DPD Svo- '■ boda Ptuj in učiteljice likovnega pouka na OS Tone Znidarič Ptuj. Razstavo so odprli 24. februarja ob 17. uri. odprta pa bo do 6. marca 1981. ENAJST LET OGLAŠANJA ORMOŠKEGA RADIA Enajst let je minilo, kar se je radio Ormož z novoletno oddajo prvič oglasil. Poslej seje oglašal vsak torek, četrtek in nedeljo, ter opravljal pomembno družbeno poslanstvo, kot je informiranje de- lovnih ljudi in občanov z vsemi aktualnimi dogodki v občini Or- mož. Radio Ormož oddaja danes na srednjevalovni dolžini 187,3 metra kar ustreza frekvenci 1602 KHz. V vseh teh letih je radio živel z občani in oni z njim. Trikat na teden se je iz radijskih spreje- mnikov oglasil glas napovedo- valcev domačega radia s poročili »iz domačih logov«, ki so vse bolj pomembna za lažje samoupravno odločanje, za boljše delovanje delegatskega sistema, kot nadvse pomembne sestavine življenja. To pomembno nalogo je vsa ta leta opravljala peščica ljudi. Tudi dancsje tako. Redno zaposlenega novinarja imajo na ormoškem radiu šele od leta 1976. Ta mora slediti vsem dogajanjem v občini, kijih ni malo. predvsem ne v ob- čini kot je ormoška, ki si na vse načine prizadeva najti izhod iz druščine manj razvitih občin. Vse to zahteva, več kot celega človeka, veliko naporov zahteva tudi od vseh ostalih sodelavcev, ki delajo na radiu po opravljenih delovnih obveznostih. V tako majhnem kolektivu ne more biti stroge de- litve dela. vsak mora prijeti za vsako delo. Zaradi-slabe tehnične opremljenosti jc potrebno še toli- ko bolj zavzeto delo. mnogo stvari je potrebno improvizirati, to zah- teva precej živcev. Radijski valovi so neprizanesljivi in ne dopuščajo nobene napake. Kdo so ljudje, kijih poslušalci poznajo prek .svojih radijskih sprejemnikov. To so: odgovorna urednica Anica Zidarič. dela in naloge novinarke je v zadnjem času prevzela Vida Toplovec, s tehniko se ukvarjata Franček Novak in Jože Kosi, z gla.sovi pa .sodelujeta napovedovalca Majda Lukner in Franci Polič. JB Kolektiv radia Ormož — od leve: Anica Zidarič, Franček Novak, Vida Topolovec, Franci Polič. Majda Lukner. Manjka tehnik Jože Kosi. Razstavlja Kondrad Krajnc V prostorih TOZD Pik Lenart od 2. do 28. februarja razstavlja svoja likovna dela slikar samo- rastnik Kondrad Krajnc. Razsta- vlja svoja slikarska dela iz slikar- skih kolonij, ki se vsako leto od- vijajo v Zavrhu v lenarški občini. Kondrad Krajnc seje rodil 26. maia 1944. kerni imel možnosti za poklic slikarja, seje izučil za av- tokleparja. Zraven svojega pokli- ca naje delo zamenjal za čopič in vodene barvece ter risalni papir. Po uspehih ic delo nadaljeval in svoje slikarsko veselje prena.šal na platno. Pred petimi leti je pričel slikati poleg portretov in slikanja tihožitja, še pokrajine Slovenje- goriških gričev. Kondrad Krajncje bil leta 1975 'izvoljen za predsednika likovnega društva »Lajči Pandur«, kjer je tudi že večkrat razstavljal. Doma jc v Selcih, kjer ima tudi svoj ate- lje, pri Lenartu pa ima avtokle- parsko delavnico, vendar ob svo- jem delu še vedno najde toliko prostega časa. da lahko obišče s\c)je številne kraje, ki jih spre- minja in prenaša na platna. V barvah se preliva večni nemir, oblaki, nebo. polja in vode v ne- ustavljivo gibanic. Njegovi sli- karski motivi so znani daleč po Sloveniji in izven nje. Imel je že več sam()sti)jnih razstav, na več kot desetih pa je sodeloval na skupnih razstavah v različnih krajih Slovenije. Hrvatske Bosne in Srbije. Razstavljal je že tudi v Avstriji. Pri Lenartu je razstavljal žc vec kt)l deset krat. Razstava v delovni organizaciji PIK TOZD pomeni sočasno približevanje li- kovne ustvarjalnosti širšemu kro- gu občanov. Janez Lorber 10 - NAŠI DOPISNIKI 26. februar 1981 - TEDNIK Pridi, pust Pridi pust rogati, dober naš rojak težko pričakuje že Zemljan le vsak. Zima gospodari ogreti moč se ni sneg neumorno pleše se zime veseli. Pritajen .šepet gre že od ust do ust ne bo konec zime, če ne ukroti je pust. Letos še posebej dobro se opremi na glavo čimvečje rogove si nadeni. V roke pa gorjačo ježevko na kraj poredni zimi hrbet malo pukraspaj. Če to se ti posreči, da zimo prepad i.i hrabrost za nagrado in velik krap dobiš. UPOKOJENCI OBNAVLJAJO ZGRADBO ,Pri Lovrencu na Dravskem polju, ob cesti, ki vodi proti Majšperku stoji stavba, ki polagoma dobiva svoj videz. Najprej je vse skupaj izgle- dalo, da se bo zdrušila, vendar ni tako. To stavbo so pričeli urejati člani društva upokojencev pri Lovrencu. Storili so že veliko, kljub temu, da so se na začetku obnovitve stavbe spopadli z velikimi težavami, ki pa so jih le prebrodili. Sredi novembra lani so pričeli z deli na obnovitvi strehe. Pri tem delu je sodelovalo veliko občanov in sicer veliko več, kot so pričako- vali člani društva upokojencev. Z obnovitvenimi deli svojega doma bodo končali v sredini letošnjega leta. Prav bi bilo, da bi jim pri delih okrog stavbe priskočili na pomoč krajani Lovrenca, kajti tudi ,,oni" bodo nekoč ostareli in se bodo prije- tno počutili v svoji stavbi, v svojih prostorih. Pri Lovrencu so nekateri celo ovirali delo obnovitve, vendar pa so upokojenci demantirali vse naj- večje skeptike. Ce bi se vsi združili, bi lahko še hitreje zaključili z delom okrog stavbe, ki je prej propadala, sedaj pa so ji upokojenci spet dali uporabno vrednost. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Stavba upokojencev pri Ix)vrencu dobiva svojo novo podobo TEŽAVNO DELO PRODAJALKE v Kidričevem ima podjetje To- bak iz Ljubljane svoj kiosk. Poleg časopisov, revij in tobačnih izdel- kov v njem prodajajo tudi galante- rijo, šolske potrebščine, pralni prah in podobno. Največje je pov- praševanje po časopisih in revijah, zlasti športnih v srbohrvaščini, ker je tukaj precej delavcev iz drugih republik. Spričo take ponudbe ima proda- jalka tov. Inga razmeroma mali promet (po vrednosti), čeprav je precej dela, vendar pri delovni or- ganizaciji tega dovolj ne upošteva- jo. Tudi s prodajnim prostorom ne more biti zadovoljna, saj meri kiosk le 3 X 2,5 metra. Posebno te- žavno je v zimskih mesecih, saj je možno ogrevanje samo z elektri- čno pečjo, zato ni čudno, da se je prodajalka nalezla revme. Krajev- na skupnost nima možnosti, da bi nudila kak drugi, primernejši pro- stor, zato pač prodajalki ne preo- stane drugega kot potrpeti in v zimskih mesecih prenašati mraz. Menimo, da je tudi delovni čas za tov. Ingo prenaporen in nepri- meren za eno samo delavko. Kiosk je odprt od 5.30 do 11. ure, po- poldne pa od 13.30 do 16. ure. Kljub temu pa prometa ne dosega zaradi razlogov, ki sem jih že na- vedel. Razumljivo je, da se delov- na organizacija Tobak ravna po gospodarnosti, vemo pa tudi, da je kiosk v Kidričevem potreben, zla- sti še zaradi časopisov, zato bi bilo prav, da bi skupno s krajevno V kiosku imajo prostora te do 3 stranke, ker prodajnega okenca ni, v zimskih mesecih zaradi stalnega odpiranja vrat prostora ni moč og- reti. skupnostjo le našh kakšno primer- nejšo rešitev. Besedilo in posnetek: Konrad Zo- reč. KIDRIČEVO Zimsko veselje in komunalni problemi Med zimskimi počitnicami so učenci iz OŠ Boris Kidrič, predvsem iz vrst Partizana in planinskega dru.štva preživeli 10 dni v OŠ Primož na Poho- rju, kjerje najceneje in so se dodobra naužili vsega tistega, kar lahko nudijo snežne pla- njave. Tisti otroci, ki so ostali doma pa so pridno obiskovali opuščeno gramoznico pri Ki- dričevem, kjer je možnost sankanja in smučanja. Prav bi bilo. da bi krajevna skupnost to bolj uredila v veselje naših najmlajših, predvsem bi bilo treba ločili terene za smučanje in za sankanje. Zadnje dni delavci komu- nalnega podjetja v naselju Kidričevo urejajo cestno ka- nalizacijo. Največji problem je na delu cestišča pri žele- zniškem podvozu, kjer se ob vsakem nalivu nabere veliko vode. Upajmo, da bodo to končno uredili, čeprav se iz- govarjajo drug na drugega. K(.)munalno podjetje Ptuj moramo pohvaliti za redno in lepo vzdrževanje zelenic v naselju Kidričevo. Ne more- mo pa bili zadovoljni z odvo- zom smeli, ker se to delo opravlja malomarno. Res je. daje kant premalo in da vča- sih ljudje odmetavajo smeti ob polni kanti. toda cesto tudi delavcem odpadajo smeti iz kani. ki jih ne poberejo ozi- roma ne počistijo za seboj. Vemo. da voda postaja vse bolj dragocena, vendar zna- mo lo v Kidričevem premalo ceniti. Opažamo, da voda pogosto leče. včasih pred števcem, včasih za števcem, vseeno pa lo nekdo plača. Besedilo in posnetki Konrad Zoreč V gramoznici je vsak dan veselo in živo, prav bi bilo, da bi jo za sankanj in smučanje bolje uredili Pozimi čistijo okrog kant za smeti kosi in druge ptice, poleti pa bodo morali delavci in stanovaki, da ne bo smradu ZGORNJA ŠČAVNICA MLADINSKA KONFERENCA M ladi v Zgornji Ščavnici kjer šteje mladinsko organizacijo okrog 40 aktivnih članov so na svoji programsko in volilni konferenci izvolili novo vodstvo OO ZSMS. Za predsednico so izvolili študentko Ivanko Vakej, kije bila že več let aktivna mladinka. Izvolili so tudi novo predsedstvo in komisije. Pregledali so svoje dosedanje delo in si zadali zelo obširen program dela za leto 1981. Dozdajšnji pred.sednik mladinske organizacije Zgornja Ščavnica je 50udaril. da bi naj bili mladi veliko bolj dejavni in da bi se naj v bodoče ?olj množično vključevali tudi drugih organizacij in društev v kraju, želi pa si ko se vrne zodslužbenja vojaškega roka, da bi takrat tudi mladi imeli že svoj mladinski klub v kulturnem domu kjer ga imajo obljubljenega. Konference so se udeležili tudi nekateri predstavniki drugih mla- dinskih organizacij med njimi tudi sekretar OK ZSMS Lenart Janez Karo. ki je mlade opozoril na nekatere pomanjkljivosti in jih tudi seznanil o programu dela konference. Mladi pravijo, da bi lahko bilo v njihovi krajevni skupnosti bolj živahno, vendar jim je zato že več let ovira tamkajšnji kulturni dom, ki ga bodo letos po vsej verjetnosti po šiirih letih odprli, saj gaje tamkajšnjo kulturno društvo prenavljalo in bo se nato kulturno in zabavno življenje lahko ponovno bolj množično razvijalo, pri čemer pa želijo mladi tudi aktivno sodelovati. Janez Lorber LENART V SLOVENSKIH GORICAH Zbor brigadirjev Pri Lenartu v Slovenskih goricah so se v petek 20. t. m. zbrali brigadirji, pionirji in mladinci veterani, skratka vsi tisti, ki so sodelovali na občinskih, lokalnih ali na republiški delovnih akcijah. V Kulturnem domu so si ob 16. uri ogledali filme in diapozitive o vseh delovnih akcijah, potem je bil razgovor o mladinski delovni akciji v letošnjem letu in v celotnem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Omeniti Se velja, daje bilo takšno srečanje organizirano prvič odkar so začeli ustanavljati v lenarški občini delovne akcije, ki so sicer bile v nekaterih krajevnih skupnostih. Srečanje je pravgotovo prispevalo k večji zainteresiranosti mladih, ki želijo sodelovati kot brigadirji na mladinskih delovnih akcijah. Eno od brigad si pri Lenartu želijo organizirati v letošnjem letu, ki bo skupno z M DA Sloven.ske gorice gradila vodovodno omrežje v krajevni skupnosti v Zgornji Ščavnici. Temu bodo posvetili tudi največ pozornosti. V srednjeročnem obdobju pa bi lenarška brigada gradila vodovodno omrežje še v Benediktu in Cerkvenjaku. Lenarški brigadirji pa bodo sodelovali še naprej na republiških akcijah od koder so vedno prinesli zelo dobre rezultate. Računajo tudi, da bi bila v lenarško občini tudi ena od republiških brigad, kar bi bilo velikega pomena za to najmanj razvito Slovenjegoriško občino. Janez Lorber V domu učencev v torek, 10. februarja 1981 smo člani centra za obveščanje in pro- pagando, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj, pripravili radijsko oddajo o življenju in delu v novem dijaškem domu. V pogovoru z gojenci doma učencev smo zvedeli, da je življenje v domu dokaj razgibano, saj so že zaživele razne dejavnosti, npr. ročnodelski, dramski-literarni, na- miznoteniški, OZN krožek itd. Ra- zen tega so organizirali tudi plesni tečaj standardnih, latinskoameriš- kih in modernih plesov, znanje, pridobljeno v tečaju pa v praksi uporabljajo na plesih, ki jih v do- mu prirejajo vsakih štirinajst dni in ob rojstnih dnevih. Dvakrat na teden: v torek in četr- tek lahko dijaki gredo v kino, dru- gače pa lahko sodelujejo v raznih krožkih. Tako so v okviru namizno teniškega krožka pripravili tekmo- vanje, na katerem je sodelovalo ne- kaj fantov in deklet in ki je bilo precej zanimivo in uspešno. Ob tem pa so povedali tudi to, da močno pogrešajo telovadnico, ker bi se ra- di ukvarjali z rokometom in s košarko tudi pozimi in ne le poleti, ko imajo na voljo igrišče pri kovi- narski šoli. Toda to ni edina težava, ki pesti stanovalce doma. Večji problem predstavlja plačevanje mesečne oskrbnine doma, ki se je v zadnjem času zvišala za 700 dinarjev, med- tem ko so štipendije ostale nespre- menjene — torej v večini primerov nizke. Ravno zaradi visoke cene nekateri razmišljajo o nadaljnjem bivanju v domu, ker ne vedo, če bodo zmogli plačevati oskrbnino. Spomladi načrtujejo gojenci de- lovno akcijo, s katero bodo urediH okolico doma in tako bo tudi živ- ljenje v domu prijetnejše. Lidija Kmičar TEDNIK 26. februar 1981 DELO DRUŠTEV ODZIV NA ČLANEK V TEDNIKU ČLANi DRUŠTEV KMETSKIH FANTOV IN DEKLET- KJE STE? v (oAndolbjiiui od leta 1928—1941 so Sd!er*-Jihi tsJkiM tudi Društva kme- c;-,kih tinto* m deklet (DKFD) na ptui-^ikt)- urmoškent območju. Pirvo DKFD jc bilo ustanovljeno v SRdSfn ob Dravi. Njega prvi Orni in hkrati ustanovni člani dru- fitva so bila dnizine Prepelečova, KoiariSeva. Mičurinova. Klobuča nova itd.. Se mnoge kmetske druži- m dbimočju SredBča ob Dravi. To DiJFD jjc do leta 1941 bilo Mgjbolj delovno v kulturno-pro- sidai dejavnosti za izobraževanje Okatmt kmetske mladine. Dru- Stm jjc prirejalo vsako leto razne javac kirt\ko športne prireditve, pradvKB so se najbolj obnesle tBkmnc nedeljske TEKME KO SCEV m TEKME 2ANJ1C v cen- tn SredBča, ki so jih obiskovale vnkobat tisočere množke vaških in tndi acštnih prebivakev iz ožje in 9rSe okoicc ptujsko-ormoškega Drago DKFD Sv. Bolfenk (Kog) je tndi nepretrgoma delovalo vse do kta 1941. fijegik prvi člani in hbali ustanovni člani so bili; fi-nrfift Poklavoc, Jože Tomažič in ac fifcvfloc takrat napredne dru- Sne, za te 8ane pa bi znal zbrati iaena in larankc takratni tajnik dnStn FranU Puklavec. Tudi to dkifitvo je prirejalo poučno vzgoj- ne »ninarjic, predavanja, izlete- df^fcarajc; pa tudi TEKME KO- SCEV in TEKME ŽANJIC vsako kto, ki so jih obiskovale tudi mmešaee iz podežrija in iz mest se- iCTONczhodne Slovenije. Treoc DKFD Sv. Lovrenc v SI. g. fJnsndi) je bfio ustanovljeno apria 1933. Njeg» ustanovitelji pa bo hai:TnnSek Hote (roj. 1914), FnanTri Ceh, Janža Toplak, Ivan AcSe SoL npravitdj, Johan Ko- kioB, Ja£e Ki^ičič. Tončka Kupči- arva. Frančfia Vučina, Terezija ' Mini&Eeva, Martin Janžekovič, ■BMdgica Mla Cchova, itd. DKFD JncSad {Lovrenc v SL g.) je men-' da iriiMnn DKFD v ptujski občini, ki jc w začetku okiq)adije kta 1941 pred oknpamjan rešilo zaplembe tiyiii^^ arhiva DKFD, dasi so pmii okupatorski šndarji v Jur- fiadb predsednika Francka Holca ■Kflezno m brutalno gnjavili za- ttau ke-- ni oddal spisov. Uspelo mu jr; spi>e je ohranil m jih leta 1976 preda; Zgodovinskemu arhivu v PlBiju v nadaljnjo zaščito in to ce- hitoo arhi.o DKFD Lovrenc-Jur- amd. Tod: roto razglednice od DKFD IjWiri;nc —Juršinci so v celoti €hnar:ene pn Frančku Holcu na iamu DKFD Lovrenc—Juršinci Jtv ietih 1933—1941 redno prire- .jMo: na ljudskih odrih, izo- fctaže-viine -eminarje, poučna pre- ,d»ar. 1. kierarske tečaje, enote- dcBj^k Hiharski rečaj leta 1940, ki t^- je -odil Lojzka Potočnikova- feoncvškova. Društvo je prireja- b tuc TEKME KOSCEV, TEK- ME Banjic, tekme Skrop- CFV. organiziralo je poučne izlete cer .^s>kurz:e po vsej Sloveniji in iizven cje. Društvo je imdo tudi s»©jo knjižni<;o, pisarno pri Eliz.a- heti Senčajevi v centru Juršinci. ^ttjitsa ostala DKFD je tudi MtFU Lomnc-Juršinci imele '"'■iiiii narnfnikoT lista mesečnika vtngt „GRUDA",. tudi f>ol mese- čnik ...BRAZDA" kot glasilo Zve- K abuhcMov kmetijskih šol Slo- »cniieL. Vse ltt> je DKFD (predsed- ■ik It. Hok) prenesel v Zgodo- vinUaihivPtnj. Kot z oslaini DKFD na ptujsko- anmnBkram obnočjjn, tako so tudi z DKFD Ltmcnc-Juršinci še so- ddonE poMcdno in neposredno ^ndni — aigal™ takratni organiza- tmji za preporod slovenske družbe fkfnMili) m sicen dr. Jože Plolie.zdravnik Jaaeiovci, dr. Igor Wnn lili iz Maribora, nar. heroj Joir Ladko, Ivan in dr, Bratko Kreft iz Viitaia ob Sčavnici, brat Vfado Kreft. Odborniki m člani dbicBtva KFD Lovrenc—Juršinci, m so kot tadd bili v letih 1912—44 od okiqiatorja ustreljeni ■Kkdbjč Johan Kokoi leta 1942. InK TopUU 1942. dr. Spindler- Mctod, jaifinsid zdravnik, ustre- ie» kta 1942 v Mariboru. Imena OttiA padA v NOB pa so vklesa- na ipoBinsko pioščo padlih *>orer» Zdhavstrene postaje v Jur- INdh. Jakob Mada&č-Drago je Padd v BM!tiranih kot vodnik na^ Dolenjskem v Dobovi pn 7.užem- beigu, bil je namreč član DKFD Lovrenc Juršinci, prav tako nje- govi dve sestri. Četrto DKFD Hajdina pri Ptuju je bilo ustanovljeno leta 1934. Ime ustanovitelja je točno zapisano, bil je Jurij Cestnik, roj. 1910 in je umrl leta 1976 v Hajdini. Junj Cestnik je leta 1933/34 absoKiiai (Zadružno šolo v I jubljani in je bil sošolec Irančka Kolca. So- ustanovni člani društva so bili še: dve družini Neubauer, (Alojz in Maks), družina Fridlova, družina Ogrizkova, itd. vsi iz Hajdine. Tu di DKFD Hajdina je prirejalo vzgojno poučne seminarje, razna izobraževalna predavanja, poučne izlete, razne oglede, tudi iikrnc koscev in žanjic, večina članov pj je bila naročena tudi na napredne .takratne časopise, kot so bih: Kmetski list, mesečnik GRUDA in pol mesečnik BRAZDA. Peto DKFD je bik) ustanovljeno leta 1935, spomladi pri Sv. Urba- nu (Destrniku) pri Ptuju. Pobudo za ustanovitev društva je dal kme- čki sin in sin župana — Joško Ze- lenik, roj. 1914. Sousianovni člani so bili še: Družina Simoničeva, šolski upravitelj Mirko Majcen, učiteljica Kavčičeva, ilegalni član pa je bil tudi zdravnik dr. JtHC Potrč kot komunist in tudi nar. heroj Jože Lacko. Ustanovni član je bil tudi borec Franc Osojnik, vendar ker je bil zoper takratno oblast napadalen, s tem je društvo prekršilo svoja pravila, obdolžena vmešavanja v politične zadeve, zato je le malo manjkalo, da ni sreski načelnik v Ptuju (klerikalec) odredil prepove- di delovanja društva. Društvo je v naselju Janežovci prirejalo vsako leto tekme koscev, tudi tekme ia- njic pa še kakšno kolesarsko dir- ko. Društvo je imelo nad 50 čla- nov, ki so ponosno delovali, se izobraževali v društvu, radi so se udeleževali poučnih izletov sirom po Sloveniji. Šesto DKFD je bilo ustanovljeno v GRAJENI pri Ptuju. Njega predsednik je bil vse do leta 1941 Jože K lep, ilegalen trden komu- nist, po poklicu delavec in le delno kmet. Ustanovitelji tega DKFD v Grajeni so verjetno bili ob pred- sedniku Jožetu Klepu še Jože La- cko, dr. Jože Potrč in še morda kdo? To društvo ni prirejalo tekem koscev in žanjic, je pa prirejalo ljudske vzgojne igre na odrih in na prostem, prirejalo tečaje in pre- davanja, radi pa so se člani dru- štva udeleževali izletov, samostoj- - nih in tudi skupinskih s PZKFD Ptuj-Ormož. ; .Sedmo DKFD je bilo ustanovlje- ' no leta 1935 v St. Janžu na Drav. j polju (Starše). Ustanovitelji tega ] društva so bili: Franc Šolar iz Zla- '• toličja, takratni poslanec Jurij Ce- j stnik iz Hajdine, dalje Simon (Si- 1 mo) Krepfl, ki je bil prvi tajnik društva, Ekart pa predsednik dru- štva. To društvo je imelo nad 60 članov, med njimi je bila večina deklet in tudi nekaj žen. Društvo je vsako leto prirejalo tekme ko- scev, tekme žanjic, kolesarske dir- ke, izobraževalne tečaje, poučna predavanja, prirejalo je izlete sa- mostojne in skupne s PZKFD Ptuj-. Ormož. Javne prireditve društva so bile izredno množično obiskane in so bile v St. Janžu (Staršah) ter v naselju Zlatoličje. Osmo DKFD je bilo ustanovljeno leta 1936 na H umu pri Ormožu. Njega ustanovitelj je bil takratni šolski upravitelj na Humu. Tudi to društvo je imelo najbolj zavzete članice pridna dekleta, vendar je društvo štelo od začetka le kakih 25 članov. Glavni delovni cilj dru- štva je bil kulturno vzgojno pro- svetno izobraževanje z igrami, s predavanji, izleti, itd. Deveto DKFD je bilo sker usta- novljeno že leta 1934 v Nara- pljah-Haloze, ni pa to društvo pokazalo posebne dejavnosti, ker so ga nasprotniki kar močno ovi- rali. Zato ni več znano, kdo je vo- dil to društvo in ni znano kakšno dejavnost je imelo to društvo. V letu 1934 je bila . Pti.i. usta- novljena tudi podružnica /\eze^ solvemov kmetijskih šol. Predsed- nik te podružnice ZKS je bil Tontt- nič z Brega pri Ptuju, tajnik Hnbia- nič, uslužbenec v Vinarsti zadniil.., I'uij. blagajnik je bil gostilničar iz liudine Kuhar, člani odbora: Ton- ček Segula z Mestnega vrha, Fran- ček Hok iz Juršincev in Anton Horvat (pozneje ing. agr.)doma iz Mostja Juršinci. Seje tega odbora s(i bilf mesečno enkrat in so DKFD m uidi PZKFD tesno sc>dek)vaii s to IVAKS Ptuj, ker so posredovali knui^ki mladini pri DKFD in ki 1) /a Kmetijske in Vinarsko nv^c šole v Sloveniji, ki so ta- ' obsiajale: Dvoletna Vin. sad j. ^ola \ Mariboru, enoletna Kmeiijs- šola v St. Jurju pri Celju, kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, dve devet mesečni Vinarski -šol v Pekiah pri Mariboru in v Ka- pdi pri Slatina Radencih, ter še enoletna Gospodinjska šola v Juiju pri Cdju. PODODBOR ZVEZE KMET- SKIH FANTOV IN DEKLET ZA PTUJSKO^RMOSKO OBMO- ČJE JE BIL USTANOVLJEN LETA 1934 V ORMOZU (v gostil- ni Skorčič). Od teh ustanovnih članov PZKFD še hrani Franček Holc fo- tagrafijo in so na ustanovnem obč. zboru bih izvoljeni naslednji v upravni odbor Za predsednika Joško Tomažič iz Vitana, za tajnika Frančdc Puk- lavec iz Vitana. za blagajnika pa Savora iz Sredica ob Dravi, za podpredsednika sta bila izvoljena leta 1934 Franček Holc iz Juršincev in Jurij Cestnik iz Hajdine. Nasled- nje kto 1935 je bila na obč. zboru dodatno izvoljen še za podpredsed- nika PZKFD Joško Zeknik od Ur- bana (Destmika) pri Ptuju. PZKFD je imel svoje seje izmenič- no v Ormožu, pa tudi pozneje v Ptuju v gostilni Zupanač, \Tnes pa nekajkrat tudi seje in sestanke v ob- sežni viničariji predsednika PZKFD v Jeruzalemu. Na te seje so odbOTniki in člani prihajali s kolesi in so trajale po 3—4 ure vsakokrat- Potnih stroš- kov za seje niso plačevali. Seje so se sklicevale enkrat- dvakrat mesečno. Prva najbolj manifestativna javna ljudska prireditev je bila leta 1935 v Salovcih pri Ormožu, te prireditve se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Pri- reditev je imela naslov: KMETSKI PRAZNIK PZKFD za Ptuj—Or- • \ Salovcih pri Ormožu. Povor- . manilcstativne javne priredit- bila v naslednji sestavi: Nj čou konjenica z jugosiovans- o, dalje so korakali kosci, žanjice v narodnih no- '- olesarji, za njimi go- orniki in člani (peš) 1 / ■ '¥D. Sledili so v po- \, :! vozovi, ki so prika- na kmetska dela na \: Je, lukarje, berače) .) prešarje, kovače, žganjarje, mlinar- l J. r L). orka se je vila iz mes- >rmož v smer Salovci okrog 3 , daleč. Prvo nagrado za najlepše okraše- ni voz je tokrat v Salovcih dobilo DKFD Lovrenc-Juršinci, menda 150 din. Voz je bil prirejen v naslednji sestavi: Platonski vprežni voz sta vlekla dva para konj, na vsakem paru konj eden jezdec (Franc Hok iz Oblakov, rojen 1900 in Jože Majcrič iz Oblakov, rojen 1903 kta). Na vozu so mlatili štirje ndatci, dva sta ščinjala omlačeno Sto. dva sta bila pri lesenem vcj^taftu, zadnji pa je vrtd domače ..žrmUe" (Jože Kokol). S takim vo- zom je bilo treba potovati iz Obla- kov po cesti skozi Juršince, Gaber- nk, Mostje, Domavo. Moškanjci, Gorišnico, Ormož, vključno Pav- lovci in seveda nazaj v to smer po prireditvi. Pozneje je PZKFD še priredila eno tako prireditev v Ptu- ju, o tej prireditvi pa pisec nima no- bemhfotogranj. PZKFD je prirejala tudi v Ormo- žu in v Ptuju tri in več dnevne pros- vetno izobraževalne tečaje (semi- mnje) v zimskih mesecih od leta 1934—1941 leta na katerih so pre- dav^i predavatelji Zveze KFD iz Ljubljane, tudi predavatelji iz PZKFD, ter drugi poklicni preda- vatelji iz Slovenije. (Ivan Kronov- fck, Ivan Nemec Vojko, Vlado Kreft, Lojzka Potočnikova, in dru- gi). Govorniki na tekmah koscev in žanjic. ter kmetskih praznikih DKFD n PZKFD so bfli: Največ- krat Franček Hok (1934-1941 le^ lal, daQe Joško Tomažič, Vlado Kreft, dr. Igor Rossina iz Maribo- ra. Jurij Cestnik iz Hajdine, Jože Zeknik od Urbana-Destrnika. a pri PZKFD pa so bili govorniki; pred- sednik ZKFD Ljubljana Ivan Kro- novček, Jože Lacko iz Nove vasi pri Ptuju, tajnik ZKFD Vlado Kreft, Anton Kolarič iz Središča. Ivan Nemec-Vojko. dr. Rossina iz Maribora, in drugi. PZKFD Ptuj-Ormož je prirejal tudi skupne izlete za člane DKFD npr. z avtobusi in kamioni na rela- cijah: Ptuj—Donačka gora, Or- mož—Boč, Ormož—Ptuj v smer Savinjska dohna na tekme koscev- žanjic, katerih prireditelj je bil PZKFD Celje, prirejali pa so tudi izlete na Pohorje, v Prekmurje. ter na Velesejme v Ljubljano in v Zag- reb. Take izlete po Sloveniji je na- vadno vodil po največkrat podpredsednik PZKFD Franček Holc in jih je predhodno tudi orga- niziral za prevoze z vlaki, kamioni in avtobusi, ker so takrat bili avto- busi še bolj redki. ZAKLJUČNE PRIPOMBE PREDSEDNIKA DKFD LOV- RENC—JURSINCI 1) V kroniki Zveze borcev NOV in NOB Ptuj ima Vida Rojic za- pisano, da je v Juršincih bilo usta- novljeno DKFD že leta 1929 in da ga je ustanovil Janža Toplak iz Mostja. Res je, ko je Janža Toplak že kta 1928 absolviral 21adružno šok) v Ljubljani že v letu 1929 pri- pravljal ustanovitev DKFD Lov- renc—Juranci s sotovar^i npr. Francom Cehom iz Grlincev pri Juršincih, ter še z nekaterimi pripadniki takratne Slovenske kme- tijske stranke (SKS) s kmetijci pod- ročja Juršincev, vendar takrat leta 1929 DKFD ni zaživek). Franček Holc pa je bil takrat star šele 15 let. ki o DKFD še niti sanjal ni. Za pri- pomniti je k temu. da je v letih 1928—1930 bila klerikahia stranka v fari St. Lovrenc—Juršinci tako močna, da bi bilo težko prodreti do ustanovitve DKFD. Namreč v zims- kih dobah 1930/31 in 1931/32 je bi- la v šoli v Juršincih KMETIJSKA NADALJEVALNA SOLA za fan- te in za odrasle in ta nadaljevalna šola (vodil jo je Franček Vičar — domačin učitelj šole Juršinci") je ne- malo pripomogla, da se je potem kta 1933 že dalo ustanoviti DKFD v centru Juršinci (Franček Holc je tudi absolviral dvozimsko nadalje- valno šolo in še kta 1932 tudi Vini- čarsko šolo v Pekrah pri Mariboru pa je zato bilo manj težav ustanovi- ti drugič DKFD v centru Juršinci le- ta 1933 spomladi. 2) DKFD je tudi že leta 1933 tes- no sodelovalo z DKFD Sv. Jurij ob Ščavnici. To društvo je delovalo že od kta 1927 kot sosednjo DKFD z DKFD Sv. Lovrenc—Juršinci. V letu 1939 se je od DKFD Lovrenc— Juršinci tudi udeležilo okrog 50 čla- nov prireditve DKFD Jurij—Videm ob Sčaviiici, ko je bila «voritev no- vega (prvega v Sloveniji) doma pod imenom; „DOM MATIJE GUB CA". Na tej prireditvi (zelo mno- žični) so nastopili govorniki, med drugimi še predsednik ZKFD Ivan Kronovšek, Jože Lacko, dr. Igor Rosina. 3) Zasluga DKFD Lovrenc- Juršinci je tudi še tale, da so kmet- ski fantje in dekkta (člani DKFD) po končani osnovni šoli še absolvirali kmetijske in tudi vinar- sko-sadjarske šok. npr. PEKER- SKO VINARSKO SOLO v Pekrah; Stebih Maks iz Dragoviča. Baum Franc iz Zagorcev. Soštarič Pavel iz Juršincev, KAPELSKO VINI Carsko SOLO v Kapdi pri Slati na Radenci pa: Martin Janžekovič, Anton Slana-Bodkovci, Janez Mo- rič-Gabernik, Franček Simonič- Senčak. KMETIJSKO GOSPO DINJSKO SOLO (enoletno 1940) v Svečini pa je obsoivirala sestra Franca Holca Alojzija Holc, roj. 1918. leta. ZADRU7.NO SOLO V LJUBLJANI pa je absolviral tajnik DKFD Anton Horvat kta 1935/36. Franček Hok pa ku 1933/34 tudi Zadružno šolo v Ljubljani. 4) Za zaključek pa še tole: v na- selju Zagorel je bik) 1933—1941 vsega 94 h. št. in tudi skupaj 13 Holčevih družin, vse te družine pa so pripadak tudi Ukrat SKS in vsi so soddovali tudi z DKFD Juršinci. F. Hok Povečava gasilskega doma v Gradišču Gasilskodruštv».)(ifadi.šče v Slovenskih gt)ricahjedrugonajstarej$o gasilsko društvi) v lenarški občini. Pred kratkim je imelo svoj l()6. občnii zbor. ki se gaje udeležilo prek 60 članov in drugih, ki tako ali drugače pomagajo pn icj na|b«.)lj humanem društvu Na t)bčenem zboruje bilo živahno, med drugim sospre»eh nekatere novedoliKlbev statutarnih določilih Predsednik društva Kamik) Kirbiš. je program dela v minulem obdobju kritično iKenil in dejal, da somoSka. ženska in pionirska desetina vse zadane naloge dobro izvajali in da bodo v btKloče še večjo pozornost posvetih gasilskemu izobraževanju, želijo si skratka pn društvu, da bi naj vsi člani obiskovali gasilska predavanja,ki Jih organizira občinska gasilska zveza Lenart v smislu izvajanja in opravljanja z gasilskimi napravami v primeru elementarnih nesreč. Gasilsko društvo je tudi dokaj dobro oskrbljeno za gasilskim orodjem, na voljo imajo dva gasilska avtomobila, terensko vozilo TAM 1500 in novi kom bibus. zaradi obeh vozil pa bodo morali raziihti gasilske prostore (lani društva st) sprejeli na zboru tudi sklep z.a nabavo kredita, in takoj fK) inlobrenem kreditu lx)do pričeli s povečavo in razširitvijo gasilskega doma. pn gradnji pa predvideva vsak član darovati več kot 30 prostovoljnih delovnih ur. kar pt)meni cenejše in čim hitrejše do Icpe^ m večjega gasilskega doma Gradiški gasilci dosegajo zelodobre uspehe pri nudenju pomoči pri kakršni koli elementarni nesreči, so zelo uspešni tudi na tekmovanjih, ki jih vsako leto organizira OCiZ Lenart V novem programu dela imajo zapisano tudi večje sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi, še večjo pozornost bodo posvetili g^sikki preventivi na OŠ Bonsa Kraigherja v Gradišču, nekaterim najbolj aktivnim pionirjem so na občnem zboru podelili tudi knjižne nagrade. Sekretar OO ZK v (iradiščuje tudi pohvalil GD Gradišče in dejal.dase naj tudi gasilci vključijo v letošnje jubileje in akcijo NNNP. Janez Lorber Bliža se dan žena v vrtnarijah — tako družbenih kot zasebnih že cvetijo ciklimr, primule. vijolice in še cela vrsta lepih lončnic. Mnogo teh cvetic bodn ljudje pokupili pred dnevom žena. Nastaja vprašanje, ali bodo tndi cvetličarji dvignili ceno, ali bo padanje realne vrednosti osebnih dohod- kov vplivalo tudi na prodajo, cvetja. Upajmo in od cvetličarjev tnii pričakujemo, da bodo ostali pri zmernih cenah in da tudi posaneznOu pri nakupih cvetja ne bodo pretiravali. Besedilo in posnetek: K. Zoreč V rastlinjaku že bujno cvetijo različne lončnice PtANHiSKO DRU^O PTUJ Spoznavanje prirodnih lepot in kulturnih znamenitosti Na letni delovni konferenci, kije bila v ponedeljek. 23. februarja so člani planinskega društva Ptui sprejeli tudi obširen program dela. kijev skladu s smeriTicami o nadaljnjem razvoju društva v srednjeročnem obdobju do leta 1985. Delavnost bodo razvijali po ustaljenih in že preizkušenih načelih. Tako občane kot mladino, pionirje in sicibane bodo navajali k akti- vnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, k spoznavanju prirodnih lepot in kulturnih znamenitosti, s tem pa k spoznanju in krepitvi telesno vzgojnih dejavnosti. S takšnim delovanjem bodo ptujski planinci razvijali in spodbujah pn članih in ostalih občanih ljubezen do domovine, jih vzgajali v duhu revolucionaranih pridobitev "NOB. socialističnega samoupravljanja in podružbijanja SLO. družbene samozaščite in varstva narave, razvijanje in \ arov anje en(nnosii m bratstvajugoslovanskih narodov in narodnosti: obenem pa »ojili in ra/vijali slovensko planinsko izročilo in lepe plan- ninske navade. Ta prizadevanja bodo uresničevali s prirejanjem planinskih in druž- benojToIitičnih manifestacij, pohodov v planinski svet. doma in tudi v tujini z izobraževalno dejavnostjo, z onentacijsko in m a rkacijsko de- javnostjo, z akcijami v okviru STO. družbene samozaščite in varstva narave ter propagandno in informativno dejavnostjo. Konkretno na- črtujejo v letu 1981 skupno 26 raznih planinskih izletov, tur. rx:)hodovin M)delo\anja na ranih manifestacijah in podobno, nadalje 30 izletov 12 planinskih skupin v osnovnih in srednjih šolah. 10 izletov 4 planinskih skupin \ OZD in ustanovah. Vse to imajo v programu dela časovno opredeljeno po m.esecih in dnevih. V programu imajo tudi vrsto aktivnosti na področju usposabljanja planince. Organizirali bodo planinsko šolo s praktičnimi preizkusi /nanja na terenu, pripravili kar 8 tečajev in seminarjev, dva preizkusa /nanja. 3 predavanja. 2 zbora raznih skupin in še vec drugih aktivnosti. Mcdiemi naj poscncj omenimo 5 predavanj s področja ^LO. DSZ in varstva narave, vzdržev^inje propagandno informativnih omaric, vzdr- ževanje planinske poti Zelalskega Jožeta in Donačko goro itd. Vse to tudi precej stane, saj dobijo planinci le malenkostno dotacijo v primeri s številom članstva in aktivnostjo. Zaradi tega so na občnem zhKiru tudi sprejeli sklep o zvišanju članarine. Ta bo za letošnje leto znašala za člane 80 din. za mladince 40 din in za pionirje 20 din. Ob tem JC treba upt)števati tudi to. da morajo glavnemu odboru Planinske zveze Slov cni|e odvajati 69 din člananneod članov. 9 din od mladincev in 5din od pionirske članarine. Tako jim ostane razmeroma malo za lastno dejavnost, /alo bodo lahko regresirali le mladinske, vokviru možnosti pa tudi nekatere članske izleteT ter pokrivali osnovne' stroške društva. .Mnogo aktiv nosil pa tinancirajo planinci iz lastnega osebnega dohodka, česar\ marsikaterem drugem društvu ni. -u 12-NASI DOPISNIKI 26. februar 1981 - KORANT — lepljenka Hermina Rožmarin 7/c O PiCEKIH Ze od nekdaj se ohranjajo neka- tere pustne maske, ki so nekaterim ljudem zelo zanimive ali celo pri- ljubljene. Te maske se pojavijo že na pustnem karnevalu in tudi na pustni torek. Predvsem so to kurenti, ruse, orači ter piceki. To so maske, ki nam preganjajo zimo in vzbujajo polja, da bi nam veliko bolje obrodila kot pejšnje leto. Takšni so pač ljudski običaji, ki se ohranjajo. Piceki to so še posebno priljub- ljene maske, saj jih oblečejo majh- ni otroci. Imajo bele halje na glavi pa kapo, ki še posebno poudarja na piceke, saj je prekrita s traki, ki so najrazličnejših barv. Piceka sprem- ljata tudi dve kiiri ter gonjač, ki jih preganja od hiše do hiše. Kiire so zelo podobne piceku, samo, da niso bele, ampak pisane. Nekoč so ljudje govorili in tudi verjeli, če pridejo piceki v njihovo hišo, jim bodo polja bolje obrodi- la, skratka prišla bo boljša letina. Ce so prišli so jim za zahvalo poda- rili kakšno jajce ali denar, katerega so bili otroci zelo veseli. Tako so hodili od hiše do hiše ali celo iz vasi v vas. Ko so vse obhodili so se zbra- li pri enem doma in si razdelili dobiček. Nato so se srečni vrnili vsak na svoj dom. Irena Roškar, Bukovci oraCi Ze od nekdaj so ljudje z razli- čnimi običaji preganjali zimo in naznanjali pomlad. Menili so, da je treba zimo pregnati saj jim je že primanjkovalo živil in drugih stva- ri. Ugotavljali so, da je zima zlo- ben duh, ki ga morejo pregnati za tisto leto. Opisovala bom orače, kajti oni prav tako prebujajo pomlad in po- kapljejo zimo. Orači predvsem že- lijo, da bi zemlja čim bolje obrodi- la iz semen, ki ga sejejo. Našemijo se v ponedeljek zjutramj in hodijo Mali korant — lavirana risba Jo- žica Znidarič 5/b po vaseh do torka zvečer. Ko pri- dejo na prvo dvorišče, z lesenim plugom v krogu zaorjejo in pojejo domače pesmi. Sejač poseje pleve in zaželi gospodinji in gospodarju, da bi to leto zemlja obilno obrodi- la. Gonjač zapoka z bičem na ka- terem je na koncu vpletena bela svila, poberač pa pobira darove. VILE Kot druge pustne like poznamo pri nas tudi vile. To so mlade dekli- ce. Vse so oblečene v belo obleko, okrog pasu imajo privezan moder pas. Na glavi imajo iz pozlačenega papirja narejene krone. Največja med njimi je kraljica. Odlikuje se s tem, da ima na glavi večjo kron«^ kot ostale. Vile so po starem pust- rtem običaju znanilke pomladi. Ze par dni pred pustom in tudi do pustnih dnevih hodijo od hiše do hiše. Tam plešejo v krogu in zraven pojejo pesem, ki je samo za to pri- liko: ,,Deklice mlade vile smo me..." Navadno jih je deset. Ko odplešejo in odpojejo, jih gospodi- nja obdari. Za darila pa pobirajo samo denar, ki si ga potem razdeh- jo. Vile so najlepša bitja pustnih običajev. Brigita Kristovič, 8. a Zabovci KURENT Kurent je pogumno bitje iz daljnih krajev k nam prišel je. Hudo zimo on preganja, vedno se pomladi klanja. On obleče se krepko, zvonce na pas, jeievko v roko, pa jo vihti, zvoni, hiti, da čimprej zimo pokosi. Tam na polju mrazu grozi, visoko skače, ježevko vihti, sonce vabi, pomlad budi, srečo prosi za ljudi. Vendar čas naprej hiti; za srečo vseh ljudi darove kurent še dobi nazadnje pa se poslovi. Slavko Lovrenko, 8/b Zabovci, PICFKI ali KOKOTIČI — lavirana risba Drago Clglarič6/a; DRAGI BRALCI, SPOŠTOVANE BRALKE! Letos nam je Tednik prijazno omogočil, da sodelujemo v njegovi predpusini številki v nekoliko obširnejšem obsegu, česar smo se zelo razveselili. Obenem pa smo začutili tudi vso odgo- vt)rnost takega s(xlelovanja in takoj smo se resno lotili dela. Pogovarjale so se tovarišice s svojimi učenci na razredni stopnji, pogovarjali smo se na predmetni stopnji, v literarnih krožkih in nato pisali. Med vsemi pismenimi prispevki je bilo kar težko izbrati najboljše, najbolj originalne tipične: težko se je bilo iHlločiti med pesmijo ali proznim sestavkom, med zgodbico o kurentu in ono o picekih . . . Končno smo se vendar odločili in izbirali to. kar je sedaj pred vami. Namenoma smo imenom naših učencev dodali ime kraja — tako bi naj bile zastopane prav v.se vasi naše KS. od Markove do Sobetinc. od Zabovec do Borovec. Ali smo uspeli, presodite sami! Veseli bomo. če boste ob našem delu užili nekaj radosti, obudili spomine in če bomo s tem pomagali ohraniti kak naš običaj. Pri prebiranju teh sestavkov pa sem jaz sama spoznala nekaj pomembnega: — saj ni treba »jj^mrati*. za tistim pustom našega otroštva, kajti ti naši, sedanji otroci poznajo današnjega, se ga prav tako veselijo in ga bodo tudi ohranili bodočim rodo- vom. Seveda čas teče naprej, marsikaj spremeni na bolje; tudi pustni običaji se spreminjajo in je pomembno le to. da mladi poznajo dediščino svojih prednikov, jo cenijo, varujejo! Mentorica Dragi mladi prijatelji! Smo tik pred pustom, pred kurentovanjem, kije največja turistična prireditev v Ptuju. Letos bo še posebno slovesno, množično, saj bo to jubilejno — že dvajseto kurentovanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je osrednji lik kurenlovanja prav KORANT. ki izhaja iz Markovec na Ptujskem polju. Prav zato smo to stran posvetili korantu in njegovim spremljevalcem, ki so jih ujxxiobih v besedi in risbi učenci osnovne šole Bratov Strafela Markovci. Gospodinja prinese jajca ali klo- baso, a gospodar jim prinese piti, včasih pa še daruje kak dinarček. Kurenta pa z zvonci zvonita. Nato nadaljujejo po vasi. Sest oračev je oblečenih v naro- dne noše in pokritih z klobuki po klobukih pa imajo rožnate rute, ki zakrivajo obraze. Oblečene imajo bele srajce in črne žamatne ,,pro- silke" na katerih so našiti svetli gumbi. Okrog vratu, ki sega do ra- men in po hrbtu imajo še eno ro- žnato ruto. Oblečene imajo črne hlače do kolen, spodaj pa bele pla- tnene hlače. Obute imajo črne skorje. Teh .šest oračev drži za vrv, ki jc privezana na lesene plužnice. Okrog koles na plužnicah imajo navite barvne trake. Na plugu imajo majhno okrašeno smreko. En kurent pluži, drugi pa zraven skače in preganja zimo. Saj so ljudje nekdaj mislili, da zima sliši, vidi in občuti. Kurent preganja zi- mo s kožuhom, da bi zima videla, zvonci mu služijo, predvsem, da bi zima slišala, včasih pa vrže ježevko na tla, da bi zkima občutila. Lidija Kolarič, 8/c Bukovci MARKOVSKI KORANTI — lavirana risba Ida Lajh6/a PUST Bliža se pustni čas. Se posebno ga pričakujemo otroci. Vsak si že nekaj časa pripravlja pustno oble- ko. Dekleta se najraje našemimo v princese. Pike Nogavičke, ciganke in podobne šeme. Fantje pa ljubijo indijanske barve in kavbojske pištole, verjetno zato, ker s tem povzročajo precej hrupa. Z indijanskimi kriki in pokanjem piš- tol si vlivajo pogum. Ce pa pride kakšna strašnejša maska, kavbojs- ke pištole in indijanski kriki utihne- jo, ker se pogumni fantje razbežijo in skrijejo. Kakšnih štirinajst dni pred pustom se ob večerih oglašajo kurentovi zvonci. Starejši fantje zračijo, popravljajo in pripravljajo svoje kurentije. Njihovi mlajši bratje si privežejo zvonce okrog pa- su, tekajo po vasi, zvonijo in nas opozarjajo, da je pust vsak dan bli- že. Kurent je lik še iz časov naših prednikov — starih Slovanov. Na glavi ima lepo oblikovano masko, iz ust mu pa visi jezik. Oblečen je v ovčji kožuh, v roki pa nosi ježevko. Okrog pasu mu visijo težki zvonci. Njihov glas se razlega daleč preko polja, dekleta si pa hite pripravljati robčke, ki jih privežejo kurentom na verigo okrog pasu. Seveda morajo pred tem z njim še odplesali ,,divji" ples. Največje spoštovanje uživa kurent, ki ima največ robč- kov. Kurent je res naša najgrozli- vejša, obenem pa najlepša maska. Minili bodo pustni dnevi, zamrli bodo glasovi kurentovih zvoncev. Pospravili bomo svoja pustna obla- čila. Takrat bomo spet vsi čisto na- vadni Janiji, Metke, Jakci in Polonce. Polonca Janžekovič, 5. a, Markovci pri Ptuju MARKOŠKI PICEKI Piceki so eden izmed zanimivih pustnih likov. Zanimivo je njihovo delo, ki ga opravljajo po vasi. Ce jih na kratko predstavim, bi lahko rekli, da so takšni: oblečeni so v bele ,,kikle". Na glavi imajo sto- žaste kape, ki so prekrite z več videli veliko dvorano Vatroslava Lisinskega. Tam smo spoznali pri- jatelje, s katerimi smo preživeli ves ta čas. Vsak, ki sem ga vprašal, kako je bilo, je rekel: ,,Ni mi bilo žal, da sem šel!" Dušan Peklar — Nova vas pri Markovcih in Slomeržak Drago — Spuhlja 8/c Maska — lavirana risba Petra Siameršak 6/c KURENT Kurent je stara pustna maska, ki se je najbolj ohranila v okolici Ptuja. Kurent odganja zimo in kli- če pomlad, saj se takrat začnejo kmečka dela na polju. V Markov- cih kličejo to masko tudi korant. Je zelo priljubljen in ljudje ga imajo radi, zato se je tudi ohranil vse do danes. Oblečen je v debel kožuh, v nav- zven obrnjeno dlako. S tem debe- lim kožuhom hoče pokazati zimi. da se je ne boji in da mu zima ne more do živega. Na glavi ima veli- ko kapo s strašnim nosom in dol- gim rdečim jezikom. Zgoraj ima kapo, rogovje z lepimi barvnimi trakovi. V rokah nosi palico, ki se imenuje ,,ježevka". To ni navadna palica, saj ima na koncu ovito je- ževo kožo z ostrimi bodicaihi. NAŠA RUSA Otroci z veseljem čakajo, da pride fašenk. Jaz bom opisala ru- šo, kajti moj brat in drugi prijate- lji so se odločili, da se bodo napra- vili v ruso. Sli so najprej na stara ,,dila", da so prinesli dol veliko plahto, jo zakrpali in tudi obleke so si zašili. Jaz sem rekla bratu, da si morajo narediti še maske za obraze, da jih otroci ne bodo spozjiali. Ko so si vse naredili, so sc lotih biča. Bič je moral biti iz debelih vrvi, da se je z njim dalo lepo pokati. Ko so uda- rili z bičem, so ljudje vedeli, da gre rusa. Moj brat in njegovi prijatelji so se komaj učakali fašenka, da so se oblekli v ruso. Dva močna fanta sta morala iti v ruso, na vsako ra- mo sta naslonila debelo palico, da je plahta lepo stala. Potem sta dečka iz slame lepo privezala na rusin hrbet, da ne bi padel dol. Ko so hodili od hiše do hiše, je pobe- rač prosil za darove. Nekateri ljudje so mu dali denar, nekateri pa jajca. Ko smo otroci zagledali ruso, smo bežali, saj je rada po- skakovala po nas in za nami. Kmalu se je bližala noč in smo morali domov, da smo se umili ter šli spat. Tako se je končal fašenk. Ida Petek, 7. a Nova vas pri Markovcih barvnimi trakovi. Imajo tudi dolge palice, na koncu katerih imajo iz- rezljane kokošje glave. Piceke spremlja poberač in oseba, ki igra na orglice ali ustno harmoniko. Njihova naloga je, da ko pridejo na kmetijo, začnejo v krogu plesa- ti. Medtem izgovori poberač na- slednje besede: Dobro iitro mati, dajte se spoznati malo bomo posejali, malo pograblali, da nedo fliči pozobali! Preliiba mati! Neke mi morate v cejo dati. to vam nede ni falilo, v jeseni bo vam fejst obrodilo Za vse darove, mati bog vam naj poplati! V jeseni bo te sv i veseli lak debelo k Uro bote meli. Ko te besede izgovori, mu gospo- dinja v cejo položi dve ali več jajc. Tako potem gredo naprej od hiše do hiše. Na takle način smo učenci naše šole — piceki nastopili na Smotri folklore v Zagrebu. Tam jc bilo izredno vzdušje. Bilo je mnogo otrok in odraslih članov folklornih skupin iz vseh koncev sveta npr: iz Italije, Francije, Bol- garije, Romunije, CSSR, Sov. zve- ze, Grčije in celo iz Azije. Tam smo se udeležili velike povorke, ki jo je prenašala JRTV, tako da so nas lahko domači spremljali na TV zaslonih. Na tak način smo potem rog pasu ima verigo, na katero so pripeti veliki in močni zvonci. Zvonci naznanjajo pomlad in do- nijo daleč naokrog. Kurent ima na nogah debele volnene nogavice. Te so ponavadi zelene ali rdeče barve, ki so znak upanja in prijateljstva. Kurent ima najrajši dekleta, one pa se mu v zahvalo in naklonjenost oddolžijo z robčkom, ki ga prip- nejo zraven donečih zvoncev. No, pa kaj bi toliko govorili! Pridite za pusta v Markovce in si to strašno, a vendar priljubljeno masko sami oglejte! Prepričana sem, da vam bo všeč. Natalija Plohi, 8/b, Markovci MASTEN PUST Spel se bliža masten pust, kije smeha polnih ust. Vsi ljudje se razbežijo, ko ,, cigani'' pridrvijo. Ko pa kurent pricinglja za dekleti hop-sa-sa, vsaka se mu nasmeji in mu robček podari. Nato še rusa pridrvi ZP otroci en, dva, tri. ,, Poria'' spet divja za njo. da bi vodil to živalico. Tudi picek prileti, in zakrika: kikiriki. Nato po vasi ohiti ter srečo pri kokoših zaželi. Janez Kukovec^AA ^oyci TEDNIK - 26- februar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 S finalnega srečanja deklet (foto I. kotar) Podelitev priznanj najboljšim (foto I. kotar) Zmagovalca sta OŠ Franc Osojnik In OŠTone Znidarič člani rokometnega kluba Dra- va so minuli petek popoldan v športni dvorani Mladika pod okriljem ZTKO občine Ptuj iz- vedli dvoransko občinsko prven- stvo za starejše pionirke, dan kasneje, v soboto dopoldan, pa še za starejše pionirje. V obeh kategorijah je nastopilo 7 ekip osnovnih šol. Pri starej.šib pionirkah je zma- gala ekipa OS Franc Osojnik, ki je v finalnem srečanjii s 6:2 premagala pionirke OS Olga Mpglic. Tretje mesto je osvojila OS Tone Znidarič z zmago 5:2 proti ekipi Dornave. Pred sreča- nji za prva tri mesta so bili doseženi naslednji izidi: Franc Osojnik — Gorišnica 7:3^Doma- va — Juršinci 6:5. Tone Znidarič — Hajdina 7:1. Olga Meglic — Dornava 5:1, Tone Znidarič — Franc Osojnik 3:6. Juršinci — Olga Meglic 1:7 in Hajdina — Gorišnica 5:10. Za ekipo osnovne •šole Franc O.soinik ^.o nastopile: Petkgvski. Vrabcr. Cuš. Greeo- rec. Skrinjar. Kavčič. Hren. Vi- dovič. Gomilšek. Žemljic in Zu- . panc. Fantje so nastopili v soboto dopoldan. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa osnov- ne šole Tone Znidarič. ki je v finalnem srečanju z 20:5 (6:4) premagala ekipo osnovne šole Ivan Spolenjak. V srečanju za tretje mesto je Gorišnica prema- gala Markovce s 16:8. V predtek- movanju pa so bili doseženi nasledpji izidi: Olga Meglic — Tone Znidarič 7:10. Markovci — Ivan Spolenjak 10:11. Gorišnica — Franc Osojnik 13:12. Dornava — Markovci 5:12. Tone Znidarič — Gorišnica 10:2, Ivan Spole- njak — Dornava 6:3, in Franc Osojnik — Olga Meglic 10:9,. Postava zmagovalne ekipe: Vuči- nič. Valenko. Vukašinovjč, Da- miš. Bezjak, Klarič. Smigoc, Ribič. Terbuc. Korošec. Pucko in Pravdič. Prvenstvo je pokazalo, da dekleta igrajo veliko kvalitetnejši rokomet Icot fantje. I oje pravgo- tovo posledica usmeritve roko- metnega kluba Drava, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sred.stev moral opustiti vadbo fantov in pozornost namenjal le ženskemu rokometu. Tako so na nekaterih šolah »pozabili <( na vadbo rokometa, razen redkih svetlih izjem. Zato so se v RK Drava že odločili, da bodo po- skušali znova obuditi mo.ški ro- komet, čeprav lo terja veliko dodatnega dela, pričeli pa bodo z vadbo mlajših pionirjev, čeprav v klubu žc dela (v tem šolskem letu) klubska selekcija starejših pionirjev. 1. kotar SKL VZHOD - ČLANI: PRAVA-PODBOČJE 85;88 (46:41) Blizu uspeha Dvorana Mladika, sodnika Gregorič (Velenje) in Semec (Laško), gledalcev 50;. DRAVA: Filipič 12, Serona 14, Petek 2, Res 12, Marčič 21, Komel, Segulin, Cobelj 12, Kot- nik 4, Vuk. Dobrijevič 8, Seruga; PODBOČJE: Jeke, Kuntarič l4. Jazbec 36, ,Kovačič, Bramc 12, Jurečič 12, Žugič, Zupančič 14; Košarkarji Drave so tokrat bili blizu uspeha na domačem parke- tu, venoar niso uspeli. Gostje so zmagali po zaslugi večje izicuše- nosti in boljšega zadevanja v odločilnih trenutkih. Najboljši igralec srečanja je Jazbec, ki ga Rujčani niso mogli zaustaviti. Uvodna peterka Drave Filipič, Petek, Marčič, Dobrijevič in Cobelj je do 7. minute držala korak z gosti, nato so se ti odlepi- li in povedli z desetimi točkami razlike, 18:28, v 13. minuti. Sledilo je obdobje hitrejše igre Drave in uspešnega tesnega po- krivanja, kar je štiri minute pred koncem prvega dela prineslo izenačeiije, 30:30. Do konca Rrve^a dela je domača ekipa bila olisa in zasluženo vodila. Začetek drugega polčasa je prinesel premoč igralcev Podboc- ja IZ Senovega. Vendar ne za dolgo. Domači košarkarji so po lepih m konsinih akcijah povedli s sedmimi točkami razlike, nato pa .se jim je ustavilo. Pobudo so prevzeli gostje in šest minul pred koncem srečanja vodili s 76:69. Toda srečanje se ni bilo odloče- no, saj so domači v 18. minuli rezultat izenačili kljub temu, da so igrali brez Coblja in Dobrije^ viča. ki sla morala iz igre zaradi petih osebnih napak. V zadnjih dveh minutah so se gostje bolje znašli ter z nekoliko športne sreče tudi zmagali. Ce primerja- mo časovna obdobja, v katerih je ena od ekip vodila, potem je zmaga gostov zaslužena. Igralci Drave so tokrat igrali precej bolje kot smo jih bili vajeni gledali v nekaterih prejšnjih srečanjih na domačem igrišču. To zlasti velja za Coblja in Reša, Dobrijeviču pa tokrat očitno ni šlo. Velja omenili, da seje srečanje pričelo kar s 40 minutno zamu- do, saj gostje niso prispeli ob napovedanem času. Niso bili edini, saj je tudi sodnik Semec prišel šele v sredini prvega polča- sa. Reš (štev. 7) je tokrat uspešno zamenjal Coblja, Marčič (drugI z desne) j pa dosegel svojo »normo« (foto B. Rode) 1. kotar' ZMAGA ZA PRVO EKIPO SO TURNIŠČE OBČINSKA STRELSKA LIGA z zadnjim turnirjem, ki je bil 7. februarja, seje končalo tekmovanje v občinski strelski ligi v streljanju z zračno puško. Šestih turnirjev se je udeležilo 20 ekip strelskih družin ptujske občine, organizatorji pa so pogrešali predstavnike strelskih družin Podlehnik, Juršinci, Cirkulane in Markovci. Poglejmo končni vrstni red: — ekipe: 1. Turnišče I 7834 krogov, 2. TurniSče II 7766, 3. Agis 1 7617, 4. Kidričevo 7592, S.Jože Lacko 7533, 6. Mercator 7517, 7. Opekar 7428, 8. Turnišče III 7400, 9. Olga Meglic 7357, 10. Gradnje 7040, 11. Agis II 7008, 12. Kidričevo II 6836, 13. Pleskar 5850, 14. Draženci 5698, 15. Delta II 5007, 16. Mercator II 5228, 17. Drava 4468, 18. Delta I 3538, 19. Železničar 2632 in 20. Olga Meglic II 985 krogov; — posamezniki: I. Zdenka Matjašič (Turnišče) 1617, 2. Štefan Skok (Turnišče) 1598, 3. Stanislav Gole (Turnišče) 1594, 4. Ludvik Pšajd (Jože Ucko), 5. Tonči Planine (Turnišče) 1588. 6. Mira Skok (Turnišče) 1588. 7. David Ribič (Turnišče) 1566. 8. Marjan Turnšek (Opekar) 1561, 9. Janko Purg (Mercator) 1556, 10. Dušan Orešek (Olga Meglic) 1538 itd. Nastopilo je 100 strelcev in strdk. , . L k. Na iuiiji (foto B. Rode) VESTI S ČRNOBELIH POLJ V petek, 20. februarja 1981, je bil v prostorih šahovskega društva občni zbor šahistov. Glavni točki zbora sta bili pregled dela v lan- skem letu ter program aktivnosti SD MIP v letu 1981. Med glavnimi uspehi šahovskega društva je treba omeniti zmago v slovenski šahov- ski ligi 1980, kar pomeni v leto- šnjem letu igranje v drugi zvezni šahovski ligi. Na občnem zboru je bil nagrajen Janko BOHAK za 30 let uspešnega dela v šahovskem društvu. Po občnem zboru je bil odigran redni mesečni brzopotezni turnir, na katerem je nastopilo 20 šahis- tov. Zmagal je Danilo Polajžer z 18.5 točke. Med vse ostale šahiste je oddal le en sam remi. Remiziral je s Kneževičem. Vrstni red: Polaj- žer 18.5, Dajnko 14, Bohak 13.5, Butolen in Podkrajšek 12.5. Kneževič 11,5, Pernat in Seruga 11, Stefanec 10.5, Iljaž, Majce- novic in Sedlašek 10 itd. V skupnem plasmanu po dveh turnirjih vodi Polajžer s 20 točkami pred Dajnkom 16.5 točke in Serugo 12.5 točke. V soboto, 21. februarja 1981 je bil v prostorih Doma Franca Krambergerja odigran turnir za pokal maršala Tita občine Ptuj. Nastopilo je 16 ekip iz raznih delov občine. Odigrano je bilo 5 kol po švicarskem sistemu. Zma- gala je nepričakovyno ekipa Zetal I, ki je nastopila v naslednji pos- tavi: Butolen, lljaz., Brglez in Gaj- zer. Vrstni red: Zetale I 14.5, TGA Kidričevo 13, JLA II 13, KS Gorišnica in MIP Ptuj 12.5 itd. Prvi dve uvrščeni ekipi imata pravico nastopiti v tekmovanju za pokal maršala Tita šahovske zveze Maribor. Samo Bezjak je regionalni prvak šahovske zveze Maribor za leto 1981. Med mlajšimi pionirji je presenetil mladi šahist iz Zetal, Jože Kopše, ki je zasedel odlično drugo mesto ter Miloš Ličina, Gorišnica, ki je zasedel četrto mesto. -dj- KOKA-DRAVA 2020 (10£) REMI STARIH ZNANK Varaždin, športna dvorana Graberje, gledalcev 100, sodnika Janušič in Novak (oba Varaždin); KOKA: Hajduk, Surjak, Solina, Logožar, Bernat 12, Krčar 3, Butko 4,Santavec, Ivančevič, Repič; DRAVA: Sitsenfraj, Vršič, Cerne 7, Rimele, Kelenc 4, Vičar 4, Novak, Galun 1, Lepej, Mumlek 4; Sedemmetrovke: Koka 4 (3), Drava 7 (5) V okviru priprav na nadaljevanje tekmovanja v slovenski rokometni bgi igralke Drave nastopajo na zimskem prvenstvu Varaždina. V nedeljo so se srečale s starimi znankami iz ligaaKui ui pujaieljskih srečanj — z varaždinsko Koko, ki po prvem delu vodi v enotni hrvaški ligi. Srečanje je bilo zelo fer (brez izključitev) in zanimivo kljub temu, da sta oba trenerja preiskušala različne variante tako v napadu kot obrambi. Napad je bil tokrat veliko kvalitetnejši kot obramba, kar kaže tudi rezultat in pove podatek, da je srečanje trajalo deset minut manj kot običajna hgaška. Koka je v prvem polčas%vodila že z 10:4, vendar je nadaljevanje srečanja pokazalo, da se Ptuj- čanke že sedaj lahko kosajo tudi s tako močnim nasprotnikom. Seveda pa bodo izkušnje iz tega sreča- nja dobrodošel smerokaz prihodnjih treningom, saj bo potrebno še marsikaj izboljšati. 1. kotar Šmartno-Ptuj 2:4 Nogometaši Ptuja so v nedeljo gostovali v Smartnem in se v prija- teljskem srečanju pomerili z domačim republiškim ligašem. Selekcija Ptuj je zmagala z zadetki, ki sta jih (vsak po 2) dosegla Emeršič in Vrabl. i rener Zaje (desno) pri vadbi z vratarjem Simoničem (foto 1. kotar) Pred kratkim smo pisali, da ima selekcija težave z vratarji. Takrat so i težave s trenerjem, vršilec dolžnosti trenerja prvega moštva selekcije je se-" daj Zaje. Pravgotovo bo moralo strokovno vodstvo urediti tudi to podrcH j čje dela, če skupaj z igralci želi izpolniti postavljene naloge in dvigniti j kvalitetno in tekmovalno raven nogometa ptujske občine. L k. j Četrto mesto i za mladinke NTK Petovia v Ljubljani ie bil finalni del ekinneea renubliškega prvenstva za j mladinke v namiznem tenisu, na katerem so nastopile tudi mlade igralke i NTK Petovia iz Ptuja Udovič, Meško in Kampuš. Med osmimi ekipami i so osvojile četrto mesto in dosegle naslednje izide: Fužinar — Petovia 5:1, ' Petovia — Ilirija 5:1, Olimpija — Petovia 5:0, Petovia — Semedela 5:4, \ Petovia — Sava 5:4, Petovia — Vrtojba 5:1 in Kemičar — Petovia 5:1. Meškova med igro (foto B. Rode) Vrstni red je naslednji: 1. Olimpija 14, 2. Fužinar 12, 3. Kemičar 10, 4. Petovia 8. 5. Sava 4, 6. Semedela 4, 7. Vrtojba 5 in 8. Ilirija brez točk. Namiznoteniški klub Petovia je to nedeljo izvedel občinsko prvenstvo za starejše pionirke in pionirje, v torek pa še območno prvenstvo z _ udeležbo ekip iz Ptuja in Poljčan. O tem pa v prihodnji številki. 1. kotar' REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KROSU Peto mesto za atletski klub Ptuj v Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v krosu, na kateron je ekipa AK Ptuj v skupni uvrstitvi zasedla odlično peto mesto za ljubljansko Olimpijo, celjskim Kladivarjem, Mariborom in Koroškim atletskim klubom z Raven, uvrščenih pa je prek 20 ekip. V ekipnih uvrstitvah so Ptujčanke in Ptujčani drugi pri članicah in tretji pri članih — srednjeprogaših. Med posameznimi izidi pa velja omeniti tretje mesto Vindiševe in osmo Tilijeve pri članicah, tretje mesto Zupaniča pri članih — srednjeprogaših, četrto mesto Hameršakove pri mlajših mladinkah in osmo mesto Belšakove pri starejših mladinkah. Nadaljujejo pa se tudi republiška dvoranska tekmovanja v različnih atletskih disciplinah. Na prvenstvu v skoku v višino, ki je bilo v soboto v Celju, je pri mlajših mladinkah Pajenkova osvojila drugo mesto, Sirec pa pri mlajših mladincih šesto. Na prvenstvu v suvanju krogle, bilo je v petek v Mariboru, se je odlično odrezal Učakar z zmago pri mlajših mladincih. L k. Pro^asJtev najboljših in podelitev priznanj Zveza letalskih organizacij Skjvenije je na nedavni skupščini med drugim proglasila najboljše aeroklube in najuspešnejšim letalskim športnikom podelila priznanja. Med nagrajenci so tudi člani aerokluba Ptuj, ki so po uspehih v samem republiškem in tudi zveznem vrhu. Tako imajo drugo najboljšo letalsko šolo v Sloveniji (za ALC Lesce), najboljše motorne pilote in najboljše letalske modelarje. Med posamezniki pa so priznanja prejeli Oto Velunšek, Drago Krepfl in Danilo Hojnik. L k. Aluminij-Apače 32 Rekreacijski moštvi Aluminija in Apač, ki nastopata v prvi skupini medobčinskih nogometnih lig, sta v nedeljo dopoldan v Kidričevem odigrali prvo prijateljsko srečanje. Razmere za igro niso bile ugodne, zadetke pa so dosegli: Jaušovec 2 in Spehonja za Aluminij ter ColnariC in Milošič za Apače. Povratno srečanje bo 4. marca v Apačah. L k. Kategorizacija športnikov ZTKO Slovenije je objavila spisek kategoriziranih športnikov. V I ptujski občini imamo enega zaslužnega športnika (Danilo Hojnik), enega I mednarodnega razreda (Oto Velunšek), pet zveznega razreda in 9 ! perspektivnih športnikov in športnic. L k. 14 - ZA RAZVEDRILO 26. februar 1981 TEDNIK TEDNIK - 26. februar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 PTUJSKI PLANINO ŠE USPEŠNEJŠI V delavskem domu Franc Kramberger so se v ponedeljek popoldne sestali na letni delovni Konferenci člani planinskega društva Ptuj, enega najmnožič- nejših in najaktivnejših tovrstnih društev v Sloveniji. Njihova aktivnost seje zadnja leta razširi- la tudi na osnovne šole. kjer uspešno deluje 12 planin.skih >kupin ter v združeno delo. kjer je organiziranih 5 skupin. Po uvodnem delu so prisluhni- li f)oročilu predsednika upravne- ga odbora PD Ptuj. Toneta Purga o aktivnosti v preteklem letu. Glavna ugotovitev je bila. da so kljub nekaterim kadrovskim te- žavam člani PD Ptuj v lanskem letu bili pri svojem delu zelo uspešni. Množičnost pa zahteva vse več planinskih delavcev, vodnikov, mentorjev, zato bodo v bodoče izobraževanju in uspo- sabljanju planinskega kadra po- svetili še več pozornosti. V letu 1980 so ptujski planinci izvedli kar 73 akcij, med katerimi naj omenimo razne planinske druž- beno politične manifestacije, po- hode v planinski svet, pa orienta- cijsko dejavnost, aktivnosti s področja SLO in družbene samo- zaščite ter aktivnosti pri varstvu narave in markiranju planinskih poti. Janez Vrtič. načelnik mladin- ske sekcije pri PD Ptuj je povda- ril vlogo planinstva pri vzgoji mladega človeka in njegove pri- vrženosti naravi in gorskemu svetu. Vse več je planinskih skupin po osnovnih šolah, vse več je mladih članov, ki kažejo izredno zanimanje za planinstvo. Žal pa se mnogokrat zgodi, da v določenem obdobju mladi posta- nejo pasivni člani. Kljub temu so pri vzgoji mladine člani in men- torji PD Ptuj v preteklem letu storili koi^ak naprej. Po podanem poročilu blagajnika in nadzorne- ga odbora se je razvila krajša razprava, v katero so se vključili tudi gostje in predstavniki sosed- njih planinskih društev. Simonu Petroviču enemu naj- bolj zagrizenih planincev v Ptuju so že tretjič zapored podelili zasluženo tranzverzalno značko, priznanja PD Ptuj pa .so prejeli: najaktivnejša planinska skupina v letu 1980 iz OS Tone znidarič v Ptuju, Zavod Radio-Tednik Ptuj za obveščanje javnosti o delova- nju društva, Bi.serka Reisman — mentorica planinske skupine na OŠ Tone Znidarič. Rudi Rakuša iz društva slepih in slabovidnih občin Ormož in Ptuj ter Hermina Misotič dolgoletni blagajnik in »duša« društva in Mira Kajnih, tajnik PD Ptuj. Ob koncu so si z zanimanjem ogledali še vrsto barvnih diapozitivov s spremno besedo pod skupnim naslovom Ptujski planinci v gorskem svetu v letu 1980. Spremno besedo so prispevali Tone Purg, Janez Vrtič in Lipe Izlakar. M. Ozmec Zbrani delegati PD Ptuj med poročilom predsednika Toneta Purga USPEL ZBOR BRIGADIRJEV V petek 20. februarja so se v dvo- rani Narodnega doma v Ptuju ses- tali na četrtem rednem in tokrat programsko volilnem zboru vsi čla- ni kluba brigadirjev Franc Belšak- Tone iz Ptuja. Zares številna udeležba je bila osnova za dober potek in pravo brigadirsko vzdušje na zboru, ki so ga s svojo prisot- nostjo popestrili še številni gostje, med njimi tudi predstavnika mla- dine iz pobratenih občin Arand- jelovac in Zabok. Po uvodnem delu so zbrani brigadirji — udeleženci republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij od leta 1946 pa do danes, prisluhnili obširnemu poročilu predsednika kluba Feliksa Bagar- ja. V lanskem letu so člani kluba brigadirjev izvedli štiri udarniške dneve na MDA Slovenske gorice 80, na katerih je sodelovalo skupaj 49 od 50 članov kluba. Zelo dober odziv je bil tudi na dvodnevnem potovanju brigadirjev v počastitev spomina na tovariša TITA. V Beo- grad in Arandjelovac je potovalo kar 49 članov kluba. Razen tega so sodelovali še v raznih drugih ak- cijah, ki so jih prav tako uspešno izpeljali. Kljub vsemu pa žal ugotavljajo, da je v klub včlanjenih premalo brigadirjev povojnih generacij, zato so se zavzeli, da v bodoče pritegnejo v klub čim več članov. V zadnjih petih letih se je mladin- sko prostovoljno delo na območju ptujske občine tako razširilo, da to ne bi smelo biti težko. V zavesti mladih mora biti želja po organizi- ranem delovanju in za vse tiste, ki so že kdajkoli sodelovali na kateri- koli mladinski delovni akciji je Klub brigadirjev najprimernejša oblika za to. Na brigadirskem zboru so za tem prisluhnili še poročilu inten- danta kluba Rudija Koširja, ki so ga proglasili za najaktivnejšega in najbolj požrtvovalnega člana. Po sprejemu dopolnil pravilnika o delovanju kluba brigadirjev so razrešili dosedanje vodstvo ter se odločili za kolektivno vodenje in odgovornost. V ta namen so izvolili 13 člansko predsedstvo in za predsednika v prvem mandatu imenovali Feliksa Bagarja — ustanovetelja kluba brigadirjev. V letošnjem letu predvidevajo še aktivnejšo brigadirsko poletje, saj bodo še tesneje sodelovali z briga- dirji na letos še zvezni MDA slovenske gorice 81 in na raznih lokalnih akcijah. Brigadirski zbor pa so zaključili s prijetnim briga- dirskim večerom. M. Ozmec Tokrat so se zbora udeležili prav vsi člani kluba brigadirjev Franc Belšak — Tone Anica in Darko odhajata iz ptujskega magistrata Ples z bosmani je ogrel dlani obiskovalcev KMEČKO GOSTUVANJE Gostija in pol! Pa naj še kdo reče. da stari ob- ičaji tonejo v pozabo! Kar lepo število svatov je na kmečki gostiji preteklo soboto z nemajhnim 5resenečenjem priznalo, da pote- ča gostija točno tako, kot je bilo to v starih časih — na vasi seveda, v mestu je bilo nekoliko drugače. In da je vsa stvar prišla v mesto gre zahvala prizadevnim organizato- rjem — folklornemu in turistič- nemu društvu Ptuj ter TOZD Haloški biser — pa izvajalcem iz Markovec, Zabovec, Bukovec, Spuhlje in Cirkovc. Najprej si je okrog 3.000 gle- dalcev ogledalo pravi svatbeni sprevod, ki je popeljal Anico Kmetec in Darka Vaupotiča na matični urad v Ptuju, zvečer pa so v Narodnem domu izvedli vse ženitovanjske običaje od začetka pa do konca. Biloje smeha in solz — pa ne grenkih, čeprav je vsako slovo, tudi od sam.skega stanu, žalostno. Pa kaj bi se žalostih, koje treba zaželeli mlademu paru sreče in zadovoljstva v skupnem življe- nju, se zavrteti ob prijetnih zvo- kih, ki so jih iz svojih glasbil iz- vabljali člani ansambla Metuljček in se gostiti z dobrotami prave domače kuhinje. Iz ure v uroje bilo razpoložanje bolj prijetno, nikomur se ni mu- dilo domov, čeprav seje zunaj že danilo. Posebej navdušeni so bili pravi in nepravi svatje nad plesom z bosmani. ko so dekleta in možje s plesom in igro prikazali vsa do- mača opravila, potrebna, da se speče tako dober kruh za pravo kmečko gostijo. Tekst N. Dobljekar Slike M. Ozmec Predsedstvo mladih o informiranju V prostorih občinske konference ZSMS v Ptujusose v ptmedeljek 23. februarja sestali člani predsedstva občinske konference mladih v Ptuju. Po pregledu sklepov prejšnje seje so osrednjo temo f)ogovorov namenili informiranju mladih. Osnova za to razpravo je bilo gradivo, ki so ga pripravile vse štiri komisije pri družbenopolitičnih organizacijah občine Ptuj za problemsko konferenco o informiranju, ki bo 4. marca. Člani predsedstva mladih pa so se omejili le na globalno oceno infor- miranja med mladimi. Pri tem so ugotovili, daje to sicer razmeroma dobro, vendar pa še zmeraj niso zaživeli sveti za informiranje v okviru KS. kjer naj bi mladina tudi našla svoj prostor. Na osnovi sprejetih stališč predsedstva OK ZSMS Ptuj bodo posamezne sredine mladih pripravile razprave za že omenjeno problemsko konferenco o informiranju. V nadaljevanju so člani predsedstva razpravljali o programih dela posameznih zborov SO Ptuj, ter razdelili po.samezna interesna področja v obravnavo posameznim področnim konferencam. Po tem. ko so obravnavali nekatere sprotne zadeve so sprejeli še stališčeo umestnosti razpisa referendumaza izgradnjodruge fazeCSUI v Ptuju. Predsedstvo meni, daje nujno akcijo speljati do konca in da bi v nasprotnem primeru ostali le na pol poti. Ob koncu so sprejeli še pravilnik o delovnem razmerju delavca v Klubu mladih v Ptuju. M. Ozmec Pustni karneval v Ormožu furistično društvo Ormož, kije bilo na novo ustanovljeno v lanskem letu. pripravlja tudi za letos pustni karneval, kije v Ormožu že tradici- onalen, saj ga prirejajo že več kot deset let. Posebni karnevalski odbor turističnega društva Ormož poziva vse sindikalne organizacije, društva in organizacije ter druge, da izkoristijo priložnost in na karnevalu prikažejo aktualne domače in tuje dogodke na šaljiv način. Pust je izjemna priložnost, da si povemo stvari, ki sijih v )>normalnih« okoliščinah ne bi povedali ali nanje opozorili. Fond nagrad znaša 25 tisoč dinarjev (2.5 stara milijona), kar gotovo ni malo in bodo nagrajene vse .sodelujoče skupine. Sodelujoče skupine se lahko prijavijo po telefonu 70 301 ali osebno na upravi Komunalnega podjetja Ormož, Kerenčičev trg. Obhodna pot karnevalskega sprevoda j Dravska ulica — Trg svobode — Krempljeva ulica — Trg Mladinskih delovnih brigad — Lackova ulica — Trstenjakova ulica — hotel — Osojnikova ulica — Gregorčičev drevored — Potrčeva ulica — Srbski trg — Titov trg — Miklošičeva ulica — Trg mladinskih delovnih brigad — Krempljeva ulica — Trg svobode — Dravska ulica — razhod skupin. RODILE SO: Milena Kamen.ščak, Mala vas 19 — dečka; Terezija Fiirbos, Spuhlja 87/b — Boštjana; Ana Kolarič, Šalovci 53 — Barbaro; Jožica Petek. Sp. Jablovec 45 — deklico; Albina Kekec, Moškanj- ci 44 — Petra; Anica Krničar, Grabe 2 — Gorana: Ema Zamu- da, Borovci 5 — deklico; Viktori- ja Srdinšek, Rodni vrh 9 — dečka; Jožica Čeh, Podvinci 30 — deklico; Neža Šilak. Mezgovci 41 — deklico; Stanislava Kolarič, Veliki Brebrovnik 92 — Janjo; Silva Krajnc, Zamušani 83 — dečka; Magdalena Prijol, Dra- kovci 87, Ljutomer — dečka; Martina Žinko, Središče, Sloven- ska 64 — Barbaro; Marija Bez- jak. Placarovci 5/a — dečka; Terezija Rajh, Lahonci 83 — Roberta; Terezija Kociper, Mi- halovci 17 — dečka; Zdenka Kajsersberger, Gerečja vas 28 —' dečka; Ivanka Fošnarič, Velika Vamica 7 — dečka; Danica Ferčal, Biš 6 — Slaveka; Anica Zorko, Trubarjeva 13 — Mojco; Marija Habjanič, Zakl 19 — dečka; Hedvika Kodrič, Slov. Bistrica. Čopova 3 — deklico; Danica Kokol, Krčevina 106 — Denisa; Zdenka Jakob. Brezovec 82 - deklico;. čak 7 in Majda Grmek, Moškanj- ci 48; Miroslav Kosi, Mestni vrh 44 in Lidija Pešič, Gregorčičev dr. 8; Milan Vodušek, Pobrežje 121/a in Slavica Galinec, Place- rovci 18; Ciril Kaučevič, Apače 16 in Frančiška Mlakar. Lancova vas 73; Anton Matjašič. Rotman 1 in Verica Nedeljko, Polenšak 46; Milan Leskovar, Vodova 8 in Majda Ogrinc, Vodova 8; Janez Bezjak, Bukovci 61 in Danica Majcen, Muretinci 64. UMRLI SO: Elizabeta Kosi, Čufarjeva 2, roj. 1906, umrla 14. februarja 1981; Alojzija Žinko. Šalovci 23, roj. 1900, umrla 14. februarja 1981; Marjeta Pavlov, Ul. Obno- ve 3, Maribor, roj. 1909, umria 15. februarja 1981; Marija Luk- man, Loperšice 2, roj, 1922. umrla 16. februarja 1981; Anton Peternik, Trstenjakova 7, roj. 1941, umri 15. februarja 1981; Ana Kurbus, Goma Radgona, Lackova 22, roj. 1906, umrla 14. februarja 1981; Julijana Kokot, VeUki vrh 68, roj. 1913, umrla 14. februarja 1981; Terezija Vidovič, Aškerčeva 5, roj. 1901, umria 17. februarja 1981; Angela Žerak, Preša 17, roj. 1921, umrla 21. februarja 1981. POROKE: Božidar Vaupotič, Maribor, Grčarjeva 40 in Anica Kmetec, Kidričevo 36; Franc Holc, Sen- TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- v/odov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.