m 31 Poštnina plačana v gotovini. Leto XII., štev. 244 Lpravntštvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - leieton št. 3122. 3123, 3124 3125 3126 bisera trn oddelek. Ljubljana. Selen-burgova ul 3 - Tei 3492 tn 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13 - Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi prt pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 Ljubljana, četrtek 22. oktobra 1931 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40 — D'p Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 id 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon 5t 2440 (ponoč' 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Program Lavalovega bivanja v Ameriki Danes prispe v Newyork, nakar odpotuje v Washington, kjer ostane do torka Pariz, 21. oktobra, n. Danes je bil objavljen točen program lavalovega p<>tova-nja v Ameriko Francoski ministrski predsednik prispe s parnikom »le -ške«a župana, zastopnik guvernerja new-vorške države in drugi Z njim, bo Lavd prestopil na posebno državno jahto m bo E Llir ladij odplul do Broadway,ke obale, kier se bo izkrcal. Njemu na čast bodo krožila nad mestom letala Laval bo odšel skozi špalir ljudstva po Broadwayu v mestno palačo, kjer ga bosta P°Pravila žuoan Walker in državni tam* za zuna* nje zadeve Ob 11 bo odpotoval Laval r, New Yorka v VVaehington. kamor prispe" ob 16 15 S postaje se bo v francoskega poslanika odpelial v Belo hišo kjer ga bo sprejel predsednik Hoover. Sprejema se udeleži tudi Hoovrova sopro-na V četrtek zvečer bo v Beb ^ £ Ean banket V petek doooldne 11 se Laval znova sestane s Samsonom Popoldne ob 15 se udeleži dineia v Beli.hiši V Beli hiš- bo tedaj tudi prenočil Ves petek bo posvečen «Mn 'n konferencam. V Šoto bo Laval Hoovrov gost v njegovi vili Rapadam. kier ostane do V^ f ti Tam Ho v nedelio velik diner nakar priredi Hoover slavnostni sprejem V ponedeljek se Laval vrne v NVashington m FRANCOSKO nato takoj v New York. Med potjo se ustavi v Philadelphiji, kjer priredi fran-cosko-ameriška liga diner in sprejem. U polnoči bo Laval nadaljeval svojo pot m v torek ziutraj se bo spet vkrcal na parnik »Ile de France«, s katerim se bo vrovl v Evropo. Newyork. 21. okt. n. Na parrnku >He de France« je neznanec ukradel ženi ameriškega troovca Andertona dragocene dragulje, ki jih" cenijo na 50.000 dolarjev. Vse iskanje detektivov na ladji je bilo zaman. Obvestili so newyorško policijo, ki je pripravila celo četo organov, da preiščejo parnik, čim se francoski ministrski predsednik izkrca Francosko-ameriška finančna pogajanja Pariz. 21. okt. s. Kakor poroča »Agence economique et financiere« iz Ne^Vorka je Francoska banka izrekla velikim ameriškim finančnim zavodom željo da bi depoje in jih je pustila na newyorskem trgu obrestovala pol leta za 2"/« višje. Newyorske banfce so to zahtevo odklonile in soglasno sklern-le. da sedanie 1 »/«•/. obrestne mere za de-poje Francoske banke ne bodo zvišale Zahtevo Francoske banke so newyorske banke najodločneje odklonile in obenem izjavile da se raiše odrečejo inozemskim de-poiem. kakor da bi plačevale višjo obrestno mero NewYorSki dopisnik lista pa men,i, da Sna Federal Reserve Bank drugačno stališče. Kitajsko-japonska pogajanja Nova možnost za mirno rešitev mandžnj-skega spora -Akciia za zedimenie Kitaiske POSOJILO JUGOSLAVIJI Posojilo znaša 300 milijonov frankov in bo v izdatni meri odpravilo zastoj v našem denarnem prometu - Posojilo je ©b enem dokaz zaupanja v našo državo BEOGRAD, 21« okt« AA. Včeraj se je vrnil iz fariza finančni minister dr. Djordje Djurič. Finančni minister fe podpisal v Parizu pogodbo o kreditu v znesku 300 milijonov francoskik frankov. Kredit je državi že na razpolago pri Narodni banki. Posojilo v tem znesku tvori izpopolnitev finančnega načrta, ki je bil sestavljen za popolno ureditev naših državnih financ. Na podagi tega načrta je bil zmzan proračun izdatkov za približno eno milijardo dinarjev, državni dohodki pa povečani za kakih 300 milijonov dinarjev. S temi ukrepi, izvršenimi v prejšnjih dveh mesecih, je bil državni proračun ponovno uravnovešen. Prvotni proračun so morali izpremeniti zaradi dogodkov v svetovnem in v domačem gospodarstvu. „ . ie s temi ukrepi se je naša država uvrstila med one države, ki v današnjih razmerah lahko ohranijo ravnovesje med svojimi dohodki in izdatki. Naš napor, ki smo ga v tem pogledu storili, je bil od kom-petentnih finančnih činiteljev v inozemstvu pravilno ocenjen• London, 21. oktobra s. »Timesov« dopus-nik poroča iz Tokia: Kakor se je izvedelo, je Briand pristal na pogoje Japonske za iz praznitev Mandžurije, pri čemer pa .e označil pogoj, da priznava Kitajska vse pogodbe bi so j'Ib sklenili japonska državljani v Mandžuriji kot preveč zapleten n je zato priporočil, da naj se nadomesti z od stavkom, da bo Kitajska enostavno podala izjavo, da bo izpolnjevala vse svoje po -odbene obveznosti. Dopisnik pristavlja, da se bo v tem primeru reklo, da so sporu prišli do dna Vsa težava je namreč samo v tem. ker Kitajska noče priznati pogodbe iz leta 1915. po kateri je dobila Japonska razne pravice v Mandžuriji, češ da n je bila zaključi te v te pogodbe vsiljena. Japonci so spričo tega položaja mnenja, da svet Društva narodov ne more predlagati druuesja kakor neposredna pogajanja. Tokio, 21 oktobra s. Japonska je pripravljena sprejeti Briandov nasvet in se odreči zahtevi izrecnega pr.znanja svoult pravic po Kitajski glede mandžurske ze-leznice. ako ie Kitajska pripravljena pristati na splošno načelo priznanja pogodbenih obveznosti če se bo Brlandu posrečilo pregovoriti Kitajsko, da bo sprejela te pogoje, bi to pomenilo znaten korak naprej k otvoritvi direktnih pogajanj. šanghaj. 21 oktobra n. Kitajski zunanji minister je novinarjem izjavil, da je Kitajska pripravljena za direktna pogajanja z zastopnika Japonske. Vse kaže. da se bodo pričela ta pogajanja v bližnjih dneh. Mukden. 21 oktobra n. Japonska korespondenca poroča, da so japonske vojne ob lasti odredile umik svojih čet iz Mukdena. kier so zopet pričeli poslovati kitajski uradniki. Japonske oblasti so jim pridelile japonske svetnike, da bi jih lahko kontro- lirale Ponoči je bila alarmirana japonska garrUzija ker so ubegli kitajski vojaki za-Sli pustošiti in ropati po hodnem delu mesta Pr.šlo je do spopada m Kitajci so se po kratkem boju umaknili London. 21 oktobra g »Daily Telegraph« , demantira danes vesti, da bi bila Kitajska zaprosila francosko in angleško vlado, naj odpošljeta čete v Mandžurijo Kakor poročajo iz Tokia, so tamkaj zelo za združitev Kantona in Nankinaa. ker domnevajo v vladnih in političnih krogih, da bi J.jm pokazala kantonska vlada pri pogajanjih mnogo več ponust.ljiivosti. Šanghaj. 21. okt. s. Ogromna množica 20.000 oseb se je zbrala z godbami in zastavami na ulicah, da bi sprejela delegate iz Kantona, ki so prišli v Šanghaj, da bi se z zastopniki nankinške vlade pogajali « zedinienju Kitaiske. __ Šanghaj. 21 okt. d. •»Agence Indopacifi-Que« poroča, da se je včeraj zbralo pred poslopjem narodne vlade v Nankingu 20.000 dijakov, ki so demonstrirali prot, Japonski ter predložil? vladi spomenico, v kateri zahtevajo snovanje prostovoljnih ceL popolno enotnost Kitajske, odklonitev direktnih po-gajanj z Japonsko ter obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo. Šanghaj. 21 okt. d. Tu pričakujejo prihoda japonske križarke »Jakumo«. ker so se protijaponske demonstracije zeta poostrile. V ponedeljek je napadlo 7000 Kitajcev pod vodstvom dijakov m agitatorjev japonske predilnice Šest voditeljev je bdo aretiranih ter obsojenih pred sodisčem vsak na globo treh dolarjev. Japonei so protestirali proti tej majhni kazni ter trdijo. da so sodniki postopali pristransko. Tudi v notranjosti Kitajske narašča bojkot proti Japoncem, ki si zaradi tega le s težavo morejo nabavljati Svila. Zagreb, 21. oktobra n. Nocojšnje »Novosti« objavljajo pod naslovom »Kredit« uvodni članek, v katerem pravijo med drugim: »Kakor se vidi iz polslužbenega poročila, ki smo ga objavili na drugem mestu ie finančni minister v Parizu zaključil pogodbo o kreditu 300 milijonov francoskih frankov. Ta kredit je ze stavljen naši državi na razpolago pri Narodni banki. Vsega je to okrog bbU milijonov dinarjev. Ce odštejem«? stro- 11J1UJU11UV urnai . . ---------- ške, ostane še vedno precej preko bUU milijonov dinarjev, za kolikor bo nara-stlo kritje obtoka novčamc Narodne banke. Po zadnjem izkazu Narodne banke je znašal obtok novčanic skupno z obveznostmi po vidu 5.525 milijonov, kritja pa ie bilo za okrog 2.050 nulijo-nov, odnosno 37.32 odstotka. Če dodamo k gornjemu znesku novi kredit bUU milijonov, bo naraslo kritje na Z.b50 milijonov dinarjev, odnosno 48 odstotkov obtoka in obveznosti po vidu, dočim določa zakon kot minimalno kritje le 37 odstotkov. S tem novim kreditom pa bo dana Narodni banki možnost, da izda nove bankovce, ako bo to potrebno za omiljenje pomanjkanja gotovine v našem gospodarskem prometu. Ker je dan ta kredit državi, bo orotivrednost vnesenih deviz v znesku 600 milijonov dinarjev vpisana pri Narodni banki državi v dobro. Na drugi strani pa je glavna državna blagajna vzela nri Narodni banki na podlagi zakona o denarju 500 milijonov dinarjev in ker mora ta znesek do 31. decembra t. 1. vrniti Narodni I banki, bo državi ostala na razpolago razlika v višini preko 100 milijonov dinarjev. S tem, da država povrne Narodni banki začasni svoj dolg, bo Narodni banki mogoče, da izda po potrebi nov denar ali pa dovoli večje kredite našemu gospodarstvu, v prvi vrsti denarnim zavodom, ki so bili imobilizirani zaradi dviganja vlog v zadnjem času. Na ta način bo mogoče pravilno rešiti krizo zaupanja, ki se je pojavila med našimi ljudmi. Dobljeni kredit pa priča še o nečem drugem, na kar je treba že danes opozoriti. Jugoslavija se je tudi sedaj navezala na Francijo in s tem na ono skupino držav, ki so sklenile do kraja braniti svojo zlato veljavo. To grupo držav vodijo Francija in Zedinjene države. Drugo skupino držav, ki so začasno opustile svojo zlato veljavo, pa vodi Anglija. Za nas pomeni to, da bo nasa država tudi v bodočnosti storila vse, da ohrani dinar in njegovo pariteto do zlata. Tako zahtevajo interesi one skupine držav, katerim pripada tudi nasa. Zato so vse inflacijske in devalvacijske tendence, ki so se pričele pojavljati tudi pri nas, kakor tudi v drugih državah, brez vsakega izgleda in bo ostal tečaj dinarja neizpremenljiv. To je bilo treba posebej naglasiti, ker so se v zadnjem času širile razne teze o ukinienju zlate veljave tudi pri nas. Toda mi smo čvrsto' vezani na Francijo, Francija pa na zlato. Zato je pri nas izključena vsaka devalvacija in inflacija, kakršna se je prigodila funtu in onim valutam, ki so bile s funtom v tesni zvezi. Tako so bile nordijske države prisiljene slediti Angliji, ko je ukinila svojo zlato veljavo. Bilo pa je to le začasno in danes je gotovo, da se bodo tudi te države v kratkem spet vrnile k zlati pariteti, čeprav morda na znižani bazi. Kredit, ki smo ga dobi1 i od Francije, pa ima tudi svoj politični značaj. Razen Češkoslovaške, ki bo že te dni dobila slično posojilo, je Jugoslavija edina med vsemi državami, ki si je znala v sedanjih težkih časih dobiti inozemsko posojilo. To pomeni za našo državo pohvalo ter je dokaz solidarnosti in solidnosti one skupine držav, na katero smo vezani tudi mi in ki sledijo francoski koncepciji. Ta francoska koncepcija sloni na nenavadno pozitivnih svoj-stvih francoskega naroda. Njej se ie pričela približevati koncepcija vsega sveta. Velik gospodarski pomen Najetje srednjeročnega posojila v Franciji v višini 300 milijonov frankov ali 660 milijonov dinarjev je za ju^oslo-vensko privatno gospodarstvo morda se večjega pomena, kakor za državo samo. Ker ta kredit ni kratkoročen, kakor so običajni devizni krediti, ki jih daje na primer Banka za mednarodna plačila, bo Narodni banki omogočeno na podlagi po: večanega kritja oskrbeti z novcamcami naš denarni promet, ki je v zadnjem času pokazal znake zastoja. Naše težkoče na denarnem trgu so se pojavile na eni strani zaradi nezadostnega obtoka, na drugi strani pa zaradi poslabšanja živahnosti obtoka. Po zadnjem izkazu Narodne banke je znašal naš obtok bankovcev in žirovnih dobro-imetij (ki imajo isto funkcijo kakor "efektivne novčanice) le 5525 milijonov Din, lani pa se je ob tem času gibal na višini 6600 milijonov. To skrčenje obtoka za 1 milijardo se danes tem bolj občuti, ker se je poslabšala cirkulacija novčanic. Narodna banka doslej zaradi predpisov o kritju ni mogla povečati obtoka, čeprav je po svojih močeh skušala pomagati. S povečanjem deviznega kritja pa je sedaj omogočeno znatno razširjenje kreditiranja pri Narodni banki, in sicer za skoro 2 milijardi dinarjev. Za popolno normalizacijo naših razmer v denarnem prometu pa bo seveda zadostovalo, če Narodna banka izda za nekaj sto milijonov dinarjev novih kreditov gospodarstvu in ji bo vrhu tega ostala še znatna rezerva. V kratkem lahko torej računamo, da bodo sedanje težkoče v denarnem prometu odstranjene in da se bo gospodarsko življenje razvijalo zopet povsem normalno. Krasen razmah Sokolstva v Jugoslaviji Seja izvršnega odbora SK J - Zanimivosti iz najnovejše statistike Katastrofalen vihar na Severnem morju Mnogo ladij ponesrečenih - Velik parnik v nevarnosti Berlin, 21. oktobra g. Zadnjub 24 ur divja nad Severnim morjem strahovit vihar iz severozapada, ki je mnogo ladij vrgel na obrežje Posebno kritičen je položaj parai-ka neznane narodnosti, ki ga je vihar v noči od torka na sredo vrgel na skale pn Schaarnhornu Brezžične postaje v Cux-liavnu na Helgolandu so sprejemale okoli pa'noči več klicev SOS iz smeri Schaaren-horna. nakar je odhitelo kljub strašni ne vihti in visokemu morju nekaj parnikov na pomoč Okoli 3. zjutraj so zadeli ti parmk'1 na približno 3000 ton velik parniK v zelo nevarnem položaju. Reševalci so se skušali parnikn približati, kar se jim pa ni posrečilo. ker ga je visoko morje neprestano preplavljalo. V primeru, da bo parnik vzdržal silen naval valov in se bo posadka lahko držala tako dolgo, da bo vihar vsaj nekoliko pojenjal, je vendarle treba računati z možnostjo, da bo vihar zahteval med posadko svoje žrtve. Tudi danes so se skuša.li razni parniki približati ponesrečenemu parnikn pri Schaarenhornu, vendar se jim to ni posrečilo. Položaj posadke je brezupeai. Arthur ScHnitzler umrl Dunaj, 21. oktobra, s. V svoji vilo v Doblingu je zvečer ob pol 7. umrl v 69. letu 6tarosti znani pesnik in pisatelj dr. Arthur Schnitzler. Njegova smrt je prišla tudi za njegovo najbližjo okolico po« poboma nepričakovano. Dopoldne je odšel Schnitzler kakor običajno na kratek sprehod ter 9e okoli 11. vrnil domov Četrt ure pozne ie ga ie našla nieoova tajnica, ko je stopil« v delovno sobo. nezavestnega na tleh Služinčad ga je odnesla v poste. jo. vendar ee oisatelj do smrti ni več zavedel Proti večeru je začelo pojemati dihanje in «mrt ie nastopila skoraj nevidno, tako da Schnitzler očividno ni mnogo trpel. * Arthur Sohnitzler se je rodil 15. maja 1862 na Duna u kot sin uglednega univerzitetnega profesorja-zdravnika Po končanih Gimnazijskih študniah se ie posvetil med'cini in je promoviral 1885 na dunajski univerzi Nekaj časa je bil asrstent pri svojem očetu. Bato pa je postal vojaški zdravnik. Že v zgodnji mladosti 6e je ba- vil s književnostjo in pisal manjše novele in črtioe. Njegova novela »Leutnant Gustl« je zaključila njegovo vojaško kari-jero, nakar se je posvetil izključno pisateljevanju. Postal je izraziito pisatelj Dunaja. Izdal je celo vrsto krajših novel in gledaliških komadov. Erotično obeležje njegovih del mu je nakopalo mnogo so* vražnikov. Njegovi proizvodi ®o bili vedno predmet hudih debat Iz vseh njegovih del veje predvojni dunaiski milje, slika nekdanjega dunajskega meščanstva, sitega, a pri tem duhovitega, ki pa se nikoli ne bavi s socia'nimi problemi. Smrt psihiatra Economa Dunaj. 21. okt. s. Znani psihijater prof. dr. Konstantin Economo je danes opoldne za srčno boleznijo umrl v nekem dunajskem sanatoriju. Pokojnik je bil častni predsednik avstrijskega aerokluba. Piccard v Budimpešti Budimpešta, 21. oktobra n. Danes je nrispel sem prof. Piccard. Zvečer je pre-; daval o rezultatih s>voiega poleta v stratosfero. Iz Budimpešte bo potoval v razna srednjeevropska in balkanska mesta. Beograd, 21. okt. p. Pod predsedstvom prvega podistarešine Engelberta Gangla se te vršila danes seja izvršnega odbora Naveza SKJ. Seji so prisostvovali med drugimi tudi gg. Bajželj. Švajger in dr. lux iz Ljubljane. Na seji so razpravljali o internih organizacijskih zadevah in o splošnem položaju Sokolstva v državi Pn tej priliki so ugotovili, da beleži Sokol krasen napredek in razvoj in da se sokolska misel vedno bolj širi med širokimi narodnimi sloji. Odobreno ie bilo financiranje sodelovanja pri vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1932. Glasom nainovejše statistike je v Jugoslaviji 25 sokolskih žup s 1553 edinicami, in sicer i 881 društev in 672 kmetskih čet. Vseh sokolskih pripadnikov je 220.058, pri čemer pa še ni všteta banjaluška župa. ki še ni poslala podatkov. Članstva je 102.010, ostali so pripadniki naraščaja. V vsej državi je 111 sokolskih domov, 26 pa jih je še v gradnji. 117.000 članov in članic ie z uspehom dovršilo predniaške tečaje. Sokolskih zastav je 226, od tega 118 članskih in 40 nara-ščaiskih. Sokol ima 294 knjižnic in 339 gledalskih odrov. Za priprave za udeležbo na vsesokolskem zletu v Praži je bil izvoljen poseben odsek z drugim podstarosto Paunkovičem na čelu. Sanje madžarskih legitliulstov Ob obletnici ponesrečenega Karlovega puca obujajo nade na skorajšnji povratek Habsburžanov Budimpešta, 21. oktobra s. V Denestl ie na kraju, kjer je pred 10 leti pristalo le'* lo, ki je pripeljalo bivšega cesarja Karla na Madžarsko je sezidal grof Josip Csira ky kapelo. Ob 10 letnici tega poleta oktobra ie bila kapelica posvečena v na« zočnosti številnega legitimlstičnega visokega plemstva. V kapelici je vzidana mar mornata plošča z napisom: »Vlada njegovega naroda ga je izročila v sovražnikove roke, tako da je umrl v pregnanstvu na otoku Madeiri«. Pri svečanosti je imel škof srof Miklos srevor, v katerem je med drugim izjavil; »Sedaj stojimo pred kapelico kesanja, da bo madžarskemu narodu odpuščeno, ker je svoječasno preprečil svojemu kralju izpolnitev dolžnosti ln je tako zapustil na telesu madžarskega naroda glo boko rano«. Za njim je govoril Apfponyr ki je naglašal. da s kraljem Karlom se^ m umrla kraljeva misel, ki šivi v madžarskem narodu dalje. Prepričan je da bo doživel čas. ko bo lahko pozdravil m.adega madžarskega kralja na prestolu. Novi izgredi hitlerjevcev Braunschweig, 21. okt. d. Narodno-socia-listični izgredi so se sedaj razširili tudi v Wolfenbuttlu. kjer je prišlo do ponovnih spopadov med narodnimi socialisti m komunisti. Ranienih ie bilo znatno število iz-»rednikov. Neki brivski pomočnik je bil umorjen z vbodliajem v glavo ter »o n?e<70 vo truplo položili narodni socialisti na tir pri tovornem kolodvoru. 17 smrtnih žrtev rudniške katastrofe na Westfalskem Berlin 21. okt. e. V noči na danes se je levilo smrtnih žrtev med rudarji, ki so se ponesreči pri ek^oloziii v rovu »Mont Ce-nis« pri Horneu 7vi?n'n no 17 Hva hud'. ; raniena rudarja sta ponoči podlegla poskod- j bani. i Sreske kandidature Beograd, 21. oktobra, r. Rok za vlaga* nje sreskih kandidatur se bliža koncu. Pri 6reških sodišč'h širom cele države ee vlagajo te dni še zadnje kandidature, tako da bo že v par dneh znano definitivno število kandidatov. V mnogih srezih je bilo postavljenih več kandidatur, kar priča da vlada pri izbiri kandidatov popolna' svoboda in da nudijo volitve narodu popolnoma prosto izbira, da si izbere svoje zastopnike v bodoči Narodna skupscini. Med drugimi so bile vložene se nas.ednje kandidature: . ,. V Novem Sadu poleg ze javljene kandidature Mite Klicira kot drugi kandidat dr Milan Sekulič. bivšri poslanec. Najavljeni pa sta za Novi Sad še dve nadaljnji kandidaturi V Kragu,evcu je potriena kandidatura ministra pravde dr. Dragutma Kojiča. V kragujevškem srezu kandidira razen tega še trgovec Aleksa Obradov'c. V tuzlansko-kladanjskem srezu je potrjena kandidatura ministra dr. Basanbego-vioa. V konjičkem srezu kandidira Šalih Baljič, bivši poslanec. V zagrebškem srezu kandidirajo od« vetnik dr. Oton Gavranovič. njegov namestnik je Vinko Pavlinič, župan v Sesve-tih, nadalje kandidira v tem srezu Vid Djuretek, kot namestnik pa Jurij Kova-čič. V dugoselskem srezu kandidira Milan Dobrovoljac-Žmigavac, znani književnik. Bivši tajnik SDS dr. Momčilo Ivkovič kandidira v ©siješkem srezu V Varardinu bo kandid^al bivši minister dr. Djuro Surmin. v Karlovcu minister dr. Šibenik. v Jaški zagrebški novinar Ante Kovač, v Dubrovniku pa dT Stjepan Kneževič. Papeški rwcii ostane v Madridu Madrid, 21. okt. n. Vse kaže, da je napetost v odnošalih med cerkvijo in državo ponehala. Papeški nuncij Tedeschini je bil pri zunanjem ministru Lerrouxu in mil sporočil, da si želi Vatikan dohrb odno-šajev s špansko vlado. Zaradi tega je tudi določil, da ostane Tedeschini na svojem mestu. Po sest? iku s pape^kim nunenem ie zunanji minister novinarjem izia^' od dela za konsolidacijo države, ker iih vse skupaj nič ne briga in da rai vzame vse vrae, ker njih ni noleg. Premici«! sem stalile en'b in drusrih ter si deial, da se neha v hipu. ko je na kocki vorašanie okrepitve države, vsaka obzirnost napram onim, ki narod za- vajajo. namesto da bi mu povedali čl-sto resnico. In sen: si dejal po vsem tem razmišljanju: Glej, prijatelj, misijonsko delo boš izvršil, če stopiš iz svoje tihe samote in če boš zaklical kot svečenik narodu in razprtim bratom: podajte si roke in z združenimi močmi poprimite za državni voz, da ga skupno izpeljemo iz sedaniih nevarnosti na pota v lepšo in srečnejšo bodočnost Kot kandidat iskreno želim, da bi zavladali ljubezen, sprava in bratsko sodelovanje med vsemi stanovi in deli naroda.« V nadaljnjih svojih izvajanjih je g. župnik sporočil, da ima za svojo kandidaturo dovoljenje nadrejene cerkvene oblasti. Ko se je bil po dolgem, vestnem razmišljanju in pretehtanju vseh razlogov za in proti odločil, da prevzame kandidaturo za poslanca v Narodno skupščino, je z upoštevanjem tozadevnih cerkvenih predpisov zaprosil za dovoljenje cerkvene oblasti. Ko je pojasnil, kaki nagibi so ga privedli do njegovega sklepa, je privoljenje dobi! in šele potem definitivno sprejel kandidaturo. Nato je g. žuonik Barle nadaljeval: »S tem je odpadla v meni tudi poslednja senca dvoma, ali naj kandidiram. Vesel sem šel nato na svojo prvo volilno turnejo po kranjskem srezu. ker sem v duši miren in v srcu zadovoljen, da lahko dam v teh usodnih časih Bogu, kar ie božjega, in narodu ter državi, kar ie nienega — svoie srce in volio z vsemi silami pomagati pri konsolidaciji države. V takem razpoloženju stopam danes pred vas kot kandidat. Morda me boste vprašali: Kaj pa bo k temu rekel g. dr. Anton Korošec? Ej, dragi prijatelji, g. Korošec nima prostih rok. V svojem srcu naibrž tudi on odobrava ali pa vsaj razume moi korak, delati pa mora proti svojemu bolišemu prepričanju, ker stoii ood diktatom par oseb svoie okolice. Sicer pa je v času, ko gre za življenjske interese države in celega naroda, vorašanie oseb postranskega pomena. Osebe so bile in bodo izginile v zgodovini. ki bo sodila niibovo delo. Država oa mora in bo oreživela vse osebe, tudi srosnode Korošca, Mačka in Davi-doviča. Ti možje pa si tudi danes niso edini v smernicah za ureditev države in kar hoče eden. tega noče drugi. Mi pa pravimo: Dovoli ie bilo sovraštva, preveč ra/nrii«! Nočemo in ne moremo sled?« onim. ki žele nn?lobHi orenad med brati iste krvi! Za svoSo^sveto do'žnost smatramo, da z združenimi mo^mi delamo za premostitev teh prepadov. Kdo sem in kje mi je tekla zibel. veste vi. prijatelji, sami. Sin sem naše kmečke hiše. ki sem ii ostal zvest. Poznane so mi težave in tegobe kmetske-ga stanu, ki mu bo treba še mnogo pomagati. da ostane kakor doslej steber reda in mira v državi. Poznam pa tudi težave drugih stanom, ki hočejo prav tako živeti, kakor vsi ostali stanovi. Poznan mi je meščanski stan. Previdnost božja ie hotela, da sem že 30 let svečenik med meščani, četudi sem si vedno želel priti v kako preprosto kmetsko župnijo, da bi živel kar najtesneje s svoiim narodom. Znane so mi težave naših trgovcev, vem za skrbi, ki tlačijo uradnike in razumevam položaj našega delavstva. Ne bom dajal v tem trenutku raznih obliub Rečem vam le: Ce zaupate moji vesti, moji preteklosti, tedaj vas pozivam: Vsi na volišče 8. novembra, da bomo manifestirali za eno, vsem sveto, veHko ideio: Živela na zunai močna in slavna, a sovražnikom strašna, na znotraj pa v bratski liube/ni združena, srečna in za-dovoiina velika Jugoslavija pod vodstvom na«eea modrega in viteškega kralja Aleksandra!« Zmanjšanje <^Wnega časa v ČSB Praga, 21. oktobra, d. Ministrstvo za so-c.alno skrbstvo je na podlagi izkušenj v drugih državah, kakor v Angliji, Nemčiji, Franciji in Belgiji, kier so veliki industrijski obrati uvedli 40 urno delo na teden, izdelajo načrt zakona, po katerem ne sme v obratih, na katere se nanaša zakon o osem-urnem delovniku. znašati delovni čas ~ad osem ur na dan in nad 40 ur na teden. V rudnikih ne sme znašati delovni čas nad 7 in pol ure na dan ter 37 in nol ure tia_te-den. Zakonski načrt ureia delovni čas tudi v kmetijskih in gozdarskih obratih. Ministrstvo za socialno skrbstvo ie mnenia. da se more na ta način doseči omiljenje brez-•pnc^innc*: r zaposlitvijo večjega števila brezposelnih. Akcija 7» ir^^oselne v Berlin, 21. okl. AA. Berlinska oreaniza eiin za zimsko pomoč brezposelnim delavcem in siromašnim slniem ie začela včerai zbirati prispevka. 180 avtomobilov in 1S velikih tovornih avtov je oislo v posamezne mestne dele. Prostovoljno orijavliene Obebe obeh spolov so nato obiskale stano-var ia v posameznih hišah in prosile za obleko Uspeli prvega dne je bil nenavadno i.f/oden. Vsi kroei brez razlike so se z ve-«,p|i>m od7vat>i tei Plovekoliiibni akciji. " V:t*Hmshaf«>n A A. V nelrli cbr*tih tnkaJSnie Ind^delni™ =o "vedK 40 umi delovni teden, da s tem onieje odpuste delavcev. Burna s<»ia Se ima Varšava. 21. okt. d. Sejni je pričel včeraj razpravo o novem poslovniku, proti kateremu opozicija zelo ostro nastopa, ker bo z niim močno omejena svoboda govora posameznih parlamentarnih klubov. Med razpravo je prišlo do burnih prizorov in je sejmski maršal izključil dva eocialno-demo-kratska poslanca iz seje. Ko se je eden izmed poslancev branil zapustiti zbornico, H? bila rezvana zbornična policija, ki pa so ji socialno-demokratski poslanci preprečil«, da bi ga odvedla iz dvorane. Končno je sejmski maršal prekinil sejo. ki je bila otvor-ie-na šele po daljšem odmoru. Obsodba štHh antifašistov iz Milana Rim. 21. okt. r. Pred posebnim sodiščem za zaščito države je bil snoči zaključen proces proti skupini republikanskih revo-luciionariev. ki so bili. kakor prav obtožnica. včlanjeni v taini organizaciji sGiusti-?iia e Liberta«. Obtoženci, mehanik Avre-lii Biardi. Aloizij Pasani, Franjo Vacclielli. Hugo pieranton; iz Milana in mizar Kancij Capriotti. so bili obtoženi, da so 1. 1J)30. y Milanu širili prepovedane antifašisticne tiskovine in letake, s tem kršili zakon o zaščiti države in javne varnosti ter da so na-trovariali svoie znance k uroru proti dr-Savnim oblastem. Capriotti je bil oproščen, ker mu krivde niso rnosli dokazati, Paga-ni je bil obsojen na tri leta, ostali trije pa vsak na dve leti in šest mesecev ječe. »Zepoelin« v Braziliji Pernambuco, 21. oktobra AA. Nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«? ie dosegel brazilsko obalo brez incidentov. Amnestija na Bolgarskem Sofija, 19. oktobra. Takoi menovana »devetojunska revolucija«, ki je leta 1923. zrušila tedanjo vlado Aleksandra Stambolljskega. je poleg ožjih pristašev tedaj umorjenega vodje zemljedelcev pognala v -svet tudi razne temne življe, ki so hoteli izkoristiti prilike v katerih je bila Bolgarska pod krvavo vlado Cankova. Svetonedeljski atentat je napolnil zapore, iz katerih ni bilo izhod* z živo glavo. Rešitev je bila za vse tiste, ki se niso brezpogojno pokorili vladi »de vetojuncev«, edinole v begu. Tako je na stala bolgarska emigracija, razkropljena po vsej Evropi in celo tudi tam na oni strani Atlantika. Ko pa se je letos spomladi sestavljal proti vladi Demokratiče-skega Sgovora« ooozicioski narodni blok, ki je potem v volitvah 21. junija temeljito porazil samolastno vlado LiapCev-Cankov-Ijevo, je bila ena glavnih točk sporazuma, na katerem je slonel »narodni blok«, amnestija emigracije. Vlada »narodnega bloka* ■pa se seveda na mogla takoj po svojem nastopu lotiti tega važnega vprašanja, ker so bile nujnejše državne potrebe na dnevnem redu; toda sedaj, ko je tud.1 ženevsko zasedanje za njo in se pričakuje, da se tudi odškodninski spor z Grško reši v prilog Bolgarske, pa to vprašanje vse bolj sil. na dan in še tem bolj, ko ravno zemUedei-ci. predstavniki velike večine bolgarskega naroda, kar najodločne.jše zahtevajo, da se to vprašanje reš! v najkrajšem času. V zemljedelskih krogih pa sta se vkljub sicer enotni zahtevi po amnestiji pojavili dve struj-I: prva, ki zahteva popolno, splošno amnestijo vseh v inozemstvu živečih bivših zemljedelskih politikov, in druga, ki ne že.li take splošnosti vobče, aLi pa vsao ne sedaj v prvem trenutku. Na nekatere posamezne osebe naj bi se ta amnestija sploh ne nanašala, ali pa naj bi prišla zanje šele pozne,je. Gre predvsem za osebi dveh bivših prvakov zemljedelskih, Koste Todorova ln Aleksandra Obova. ki so ju »sgovoristi« zaradi njihove mnogostranske publicistične delavnosti v inozemstvu, naperjene proti notranji in zunanji politiki »Demokratičeskega Sgovora«, zasovražili in zaradi njiju tudi strahovito napadali, zlasti v volilnem boju, vso zemljedelsko zvezo. Kako končno stališče zavzamejo zemlje-delci v tem pogledu, še ni gotovo. Vsekakor pa je zanimiva za splošno presojo am-nestljskega vprašanja izjava novega ministrskega predsednika Mušanova na javnem zborovanju v Ruščuku, v kateri pravi, da se je v predvolilni borbi obetala amnestija, toda ne brezpogojna ln absolutna in da vlada ne bo amnestirala onih, ki bi se vrnili v državo, da bi zopet izzivali nerede. Vlada »narodnega bloka« je prišla na oblast z geslom, da se pozabi prošlost, toda onim, ki se žele vrniti z namenom, da bi metali bombe pod noge Bolgarski, se to ne bo -dovolilo in ne bodo amnestirani. Po tej izjavi ministrskega predsednika se splošno sodi, da amnestija ne bo splošna ln da se zlasti ne bo nanašala na one temne življe, ki so v težkih časih hoteli zlorabiti prilike za razor.ne namene pod zunanjim vplivom. Splošno mišljenje je pač, da so tu mišljeni teroristični življi katerekoli barve, zlasti pa rdeče, dočim bodo o amnestiji ze-mljeelske emigracije brez dvoma odločevali v prvi vrsti zemlje-delci sami. Sleparstvo s čarodejnim ciganskim loncem Še vedno se najdejo žrtve vraž in ciganske lokavosti Iz državne službe Beograd, 21. okt. p. »Službene Novi ne« objavljajo odlok, s katerim so premeščeni v področju ljubljanske železniške direkcije: administrativni uradnik Janez Česen iz Liubliane na Rakek, prometni uradniki Ivan Škerjanec s Tezna v Maribor, Josip Dolenc iz Brežic na Tezno. Hinko Guntar iz Dobrave-Vintgar na postajo Sava, Josip Lavrič iz Velenja v Škofjo Loko in Fran Brandtner, postaienačelnik iz Rogaške Slatine v Videm-Krško. Beograd, 21. okt. p. Z odlokom prosvetnega ministra je premeščen z ženskega na moško učiteljišče v Ljubliani »rof. Mirko Mesojedec. Osnovanje Zveze mestnih hranilnic Zagreb, 21. okt. r. Po seji Zveze jugoslovenskih mest v Ljubljani se je vršila v Zagrebu konferenca zastopnikov mestnih hranilnic. Konferenci so med drugimi prisostvovali tudi zastopniki Mestne hranilnice iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Konferenca se je bavila z vprašanjem osnovanja Zveze mestnih hranilnic. Po daljši debati je bil sprejet sklep, da se skliče ustanovna skupščina 5. decembra v Zagreb. Namen Zveze bo ustvariti tesnejše odnošaje med mestnimi denarnimi zavodi m določiti enoten postopek pri dajanju posojil tako občinam, kakor občunsksm podjetjem in ustanovam. Novo krvoprelitje v Sofiji Sofija, 21. okt. r. Sinoči okrog 9. je bil v svoji trgovini na vogalu ulice Klementina in kralia Borisa ubit 551etni trgovec Peter Merdalov. Merdalov je bil znan pristaš makedonstvujuščih. Napadalci so streljali nanj skozi izložbeno okno. Oddali so nanj štiri strele, ki so vsi zadeli, tako da se je Merdalov zgrudil na mestu mrtev, dočim so napadalci nemoteno pobegnili. Policija je uvedla preiskavo in aretirala tri osumljence. Ubiti Merdalov je bil v trgovskem svetu zelo znan in ugleden. Zapušča vdovo s štirimi malimi otroki. O vzrokih njegove smrti se širijo najrazličnejše verzije, gotovo pa je, da gre za obračunavanje med makedonstvujuščimi. Velike poplave v Indiji Bombay, 21. oktobra s. Ogromni nalivi zadnjih dni nad ravnino okoli Rajputane so povzročili v okolici Jaipura velike poplave. Po doslej znanih podatkih je utonilo nad 150 ljudi 12.000 pa jih je brez strehe. Voda je uničila tudi mnogo živine in plantaž za juto. 1238 sodov /lata za Francijo Pariz, 21. oktobra d. S potniškim par-nikom »Europa« je včeraj prispelo v Cher-bourg 380 sodov zlata v vrednosti 50 milijonov dolarjev, ki 90 jih takoj odpeljali s posebnim vlakom v Pariz. S parnikom »Aauitania« je snoči prispelo nadaljnjih 2F>8 sodov zlata, iutri pa bo prispelo v ohf»i-bnure s paznikoma •»r>»nt«?chl&nd« ln vpreotrtent Roof»ewelt-« 5»» "odov var n^pn^tavlja vrednost približno milijardo frankov. Ptuj, 21. oktobra. Posestnik in zidar A/nton Hobat iz Nego-ve je bil zaposlen kot zidar v Mariboru in ko je hodU na Tezno po ilovico, se je zanimal za cigansko družino Bogdanovo, ki je tam taborila. Njegovo zanimanje do ciganov je bilo tako veliko, da se je dal povabiti tudi v taborišče, kjer so mu ciganke prerokovale srečo. Ko jih je obiskal ponovno, so mu pokazali tudi precejšen krneč, ki je bil navidez do vrha poln stotakov. Sam glavar ciganske družine Janko Bogdan je gostu razlagal, da je to čarodejni ionec, v katerem se denar sam po-množuje. če se da vanj od časa do časa nekaj denarja, ki pa mora priti iz tujih rok Presenečenemu zidarju je predlagal, naj da v lonec kakih 7 do 10.000 Din. na bo še isti dan iz lonca dobil najmanj 20.000 Din. Cigan je zatrjeval, da je čudoviti lonec baš sedaj posebno plodonosen in da bi cigani lahko osrečili tudi koga drugega, nočejo pa tega storiti, ker vsem ljudem ne zaupajo. O niem. ki jih je že ponora o obiskal, pa so prepričani, da ne bo raznašal ciganskega bogastva okrog po svetu in da bo med niimi ostalo vse tajno. Naj čimprej izkoristi to zaum-nje in čim več denarja bo prinesel, tem bolje bo zanj. Hobat se je takoi odpeljal domov v Ne-govo. kjer je dvignil svoje prihranke v znesku 2150 Din, izposodil si ie pa še 2050 D n. Ves ta denar je ponesel v cigansko taborišče. V navzočnosti poglavarja .Tanka Bogdana ter cigank Ane, Perse in Liube je bil denar položen v čudodelni lonec. Potem je ciganski poglavar pozval zidarja, naj gre z njim v cerkev, da pred oltariem priseže popolno molčečnost. Po prisegi pa bo že lahko dvignil 20.000 Din. Ko je bila prisega opravljena, je cigan Hobatu spoštljivo poljubil roko, potem pa ga peljal še v dve gostilni, da sta se okrepčala. Ko sta se vračala iz mesta proti Teznu, je pa cigan dejal, naj gresta v taborišče vsak po svoji poti. da ju ne bi kdo opazil skupaj. Menil je, da je potrebna posebno opreznost pred policijo. ki bi denar zaplenila. Hobat. zaverovan v vraže m še prevzet od s'ovesne prisege. se je res ločil od ctgana ter jo ubral po drugi poti proti ciganskemu taborišču. Ko je prišel tja, ni bilo tam ne Janka Bogdana in tudi ne cigank, s katerim- se je bil seznanil. Na cigane in na denar je čakal še dve uri, ko se ipu je slednjič zasvetilo v glavi, da je osleparjen. Ker je domneval, da so jo cigani ubrali proti Ptuju, se je napotil tja in prijavil svoje doživljaie orožnikom. Orožniki so se z njim vred podali na zasledovanje in so pri Sv. Vidu nri Ptuju naleteli na cigansko družino D jurdjevičevo in od nje izvedeli, da je Bogdanova družba odpotovala že dalje preko Drave. Orožniki so s Hobatom zasledovali cigine z avtomobilom in jih dohiteli v vasi Negovišče pri Č3kovcu. Prignali so iih v zapore ptuj-skega okrajnega sodišča. Pri njih so našli 3040 dinarjev. Zelo zanimiv je zagovor 36-fetnegi Bog-dan.2 in njegove 30 letne žene Ljube. Trdovratno zatrjujeta, da z zidarjem Hobatoro sploh nista imela nobenega onravka. da še celo govorila n:sta z niim. pač pa da sta se 7. njim seznanili 17-Ietna Anka in 16-letna Persa in da sta najbrž onidve dobili od njega denar. Persa in Anka sta to priznali, o čarodejnerr. loncu pa pravita, da ni bil poln denar.a. temveč poln cunj in da sta samo na vrhu bila dva stotaka. Ciganki zatrjujeta, da jima je zidar sam dal 4300 Din in da se potom ni več zglasil. Premeteni cigani so seveda zvalili krivdo na mladoletno dvojico zgolj zato, da bi kazen bila čim lažja. Žrtev žganja Litija. 21. oktobra. Toliko sadnega pridelka kakor letos prebivalci v litijskih hribih že z lepa niso spravili v svoje shrambe. Obilni pridelek pa ne koristi dosti, ker za nabrano sadje ni kupcev. Da jim sadje ne zgniie, ga mnogi kmetovalci sprešajo ali pa kuhajo žganje. Tudi Brčon Janez, posestnik iz malega naselja Debeče pod Javorjem, je bil zelo obdarjen s sadnim pridelkom. Možak ie že ves prejšnji teden kuhal žganje. Ker ni bilo kupca, je deial: »Ga bom pa sam spravil pod streho!«... Tone ga je pil kar toplega izpod kotla in zadnje dni je hodil čisto omoten. Brigal se ni prav nič več za družino. Zaradi družinskega spora se je pijače iz jeze še bolj navlekel. Minilo noč ni prišel niti pod streho, ampak jo je prebil kar pri kotlu za skednjem. Ko ga ni bilo davi nič na spregled, je poslala žena po moža. Ves zgrožen se je vrnil deček v hišo z novico: Oče visijo mrtvi na hruški za podom!... Smrti posestnika Berčona je krivo samo nesrečno žganje. Več kakor preveč je te pijače po naših hribih. Da se ga nekateri posestniki nakirešejo tako močno, da so kar po več dni v težkem deliriju, ni za naše kraje nobena novost. Prosta žganje-kuha je propast za naše podeželje, zlasti ob bogatih sadnih letinah. Beograd brez vode Beograd, 21. okt. p. Danes je bil Beograd sk0T0 brez vode. Sava je postala zaradi deževja tako kalna, da vode pri filtriranju niso mogli dovolj očistiti in napraviti užitne. Zaradi tega je bila na razpolago samo neznatna količina vode iz studencev pri ta-kozvanih »belih vodah«. Mestno načelstvo je izdalo na prebivalstvo proglas, v katerem priporoča kar največjo štednjo z vodo, ker preti sicer nevarnost, da bo ostal Beograd popolnoma brez vode. Pravoslavna cerkev in reforma koledarja Bukarešta, 21. okt p. Sveti sinod rumirn-ske pravoslavne cerkve je na svoji včerajšnji seji razpravljal o predlogu komisije Društva narodov za reformo koledarja ter je po daljšem posvetovanju izrazil mnenje, da lahko veljavno sklepa o tem vpraša-nju samo vasiljenski sabor vseh pravoslavnih cerkva. Železniški atentat pri Komarnu Praga, 31. okt. d. V petek p^ioči se jc na železniškem mostu preko J>unav-a pri Komarnu na češkoslovaško-madzaraki meji pripetil dogodek, .ki tvori sedaj predmet preiskave oblasti. Pn železniškem čuvaju se je namreč zglasrl male pred polnočjo neznanec, ki je poizvedoval ce ima mednarodni brzovlak Budimnešta-Praga zamudo. Ko je pozneje čuvaj odšel pregledovat nro«o, je našel na mostu preko tira položen^dve skali, težki po 70 kg. Odhitel fe nasproti brzovlaku ter ga ustavil s svetlobnimi znaki. Ugotovili so da je moralo skali položiti na tir več ljudi. Strašen zločin ljubosumne žene Newyork, 21. okt. n. V garderobi na postaji v Los Angelesu so našli v dveh kov-čegih dvoje ženskih trupel. V truplih so prepoznali neko radio-operaterko na kliniki »Ph6nix« v Kaliforniji in nieno prijateljico. Umor so že pojasnili. Obe ženski je umorila žena vodje na omenjeni kliniki. Njej je pri zločinu pomagal njen brat Ubila ju je iz ljubosumnosti. Morilka se je s svojim bratom zglasila v garderobi in hotela dvigniti oba kovčega. Železniški nameščenec pa io je slučajno vp-aša!, kaj je v kov^egih. Tedaj se je silno prestrašila, kriknila in zbežala. Nameščenci so s silo odprli oba kovčega in tako odkrili zločin Bivši bolgarski kralj na Madžarskem Budimpešta, 21. oktobra s. Bivši bolgarski kralj Ferdinand biva že dva dni na Madžarskem kot gost nadvojvode Jožefa na njegovem posestvu v Alcsutu. Popoldne je prispel v spremstvu nadvojvode v Budimpešto, kier je obiskal predstavo v •rinem«tografu Zvečer se 1e vrnil v Alc-sut. Kakor nravi io. bo najbrž ostal dalje časa na Madžarskem. Dva vlomilska brata v zapora Marenberg, 21. oktobra. Pred meseci je »Jutro« obširno poročalo o vlomilski družbi, ki se je potikala po Pohorju ter izvršila več tatvin in vlomov. Za vlomilci ie manjkala vsaka ekd, dasi se je poskušalo vse za izsleditev nevarnih zločincev Tatovom so končno postala tla prevroča m pobrisali so jo v okolico Slovenjgradca in v Mislinjsko dolino ter tam nadaljevali »voje zločine. Sprva se je celo mislilo, da vrši vlome po Dravski dolini, Pohorju in v okolici Slovenjgradca ena in ista družina. Vlomil* ci, ki 60 gospodarili po Dravski dolini, so bili po vlomu v Hribernikovo trgovino v Breznem aretirani m dognalo se je, da so na Pohorju in v okolici Slovenjgradca na delu neki drugi zločinci. Vlomov ln tatvin sta bila osumljena brata Franc in Jožef Pečovnik, pristojna v Sv. Janž na Vinski gori. Zanimivo je pri vsej 6tvari, da sta vio-jnilca kradla tekom enega dne v kakem kraju po večkrat, pa sta 6e znala vedno spretno izmikati. Tako je bilo vlomljeno v začetku junija v Starem trgu pri Slovenjgradcu in še isti dan sta sledili dve tatvini v Golavabuki Kmalu nato 6?a napadla zločinca v Legnu nekega pastirja na paši ter ga precej poškodovala. Nekaj dni pozneje je bila tatvina z vlomom v Ravnah pri Šoštanju in pa pri g. Raku, re-stavraterji: v Velenju. Nato so tatvine v teh krajih prenehale. Franca Pečovnika so prijeli v Celju. Svoje zločine je priznal ter izpovedal, da je bil pajdaš brat Jožef. Takoj po aretaciji Franca je Jožef izginil in je v zadnjem ča6u poskusi' svojo srečo v ljubljanski okolici. Te dni so ga prijeli v Domža* lah in bo gotovo tudi on moral priznati svoje zločine. Izpred mariborskega sodišča Maribor, 21. oktobra. Pred sodniki ie stal danes postaven kmečki fant France Kureš iz Haidine pri Ptuju, obtožen, da je letos ob veliki noči, ko je bil kot vojak na dopustu, suni] v prepiru z bajonetom v trebuh Matevža Maru-ško. Dasi je bila rana smrtno nevarna, je Maruška po nekaj tednih okreval. Kureš se je zagovarjal, da ie Maruško sunil v si-lobranu in obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora. Prišla je na vrsto skupina obtožencev iz Gerlave v ljutomerskem okraju. Kmečka sinova Josip D. in France M. sta bila obtožena več vlomov in tatvin, drugi tudi zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Josip je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. France pa na 2 meseca strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. oboje pa pogojno na dve leti. Ostali obtoženci so bili ob-soieni od 7 dni do 3 mesecev zapora pogojno. Naposled se je zagovarial 26-letni brezposelni krojaški pomočnik France Lubej s Prasrerskega zaradi več tatvin, zlasti na zaradi dveh v vlaku. Med postaiama Pfui— Pragersko je ukradel sprevodniku službeno čenico in zaboi pozlačenih pere^nikov »Penkala«. Tatvini ie priznal in ie bH ob-soien na 5 mesecev sfrniresra zapora in izeubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. _ Zagrebška vremenska nanoved za danes: Oblačno, spremenliivo. zmerna temperatura, precej stalno — Situacija včeraišmeea dne: V teku poslednjih 24 ur so b^le?ili v iuž-it Evropi precej močno barometersko deo^esi-io. ki je bila vzrok, da se je vreme poslabšalo in da ie bilo nekaj dežja. Vendar sp ie barometer dvignil in se ie vreme zboljša-lo. V zadnjih urah je ponovno padel za 2 do 11 mm, največ na severu, naimanj pa na jueu in v Primorju. Temperatura ie davi norastla za 1 do 11 stopinj, bolj na severo-7aipadu kakor na jugu, kjer je ponekod celo malo padla. Dunajska vremenska napoved sa fefrtek: Po lasni noči iutrania slana: podnev" fino. Ni gotovo, da se bo jasno vreme držalo. ' Malverzaeija zagrebškega Naši kraji in ljudje Novo Vas Podpeč v ognju Nočni požar uničil 11 objektov - Delo zločinske roke Še včeraj se je vlekel dim po pogorišču Ljubljana, 21. oktobra. Prijazno, na gosto naseljeno vas Podpeč pod Krimom, ki slovi po svojem marmoru, je v kratki dobi zadela že druga požarna katastrofa. Utrujeni od dnevnega kmečkega dela so snoči stanovalci večji del že polegli k nočnemu počitku, ko se je ob 21.15 raz-legel po vasi obupni klic: »Gori!« in je hkratu gasilski rog pozval domače gasilce na nomoč. Na parnih žagah so zatulile sirene in njih rezki glas se je čul daleč na okrog, vse do Ljubljane. Kakih 30 m od glavne ceste, ki vodi skozi vas, se je nahajal nov kozolec posestnika Jakoba šušteršiča. Naprtan je bil s poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Tu je izbruhnil ogenj. Način, kako je nastal požar, da sklepati, da je bila na delu zloči.nska roka požigalca. Ogenj je takoj objel ves kozolec in se začel bliskovito naglo širiti na vse strani, podpiran od močnega severovzhodnika, ki je nad vasjo povzročil pravcati vrtinec. S kozolca je plamen švignil predvsem na ostala gospodarska poslopja šušteršičeva in na njegovo hišo. šušteršiču je od vsega ostalo le, kar so mogli rešiti pohištva in živine. Silni ogenj se je nato prevalil na poslopja posestnika Antona Grudna, ki so mu pogoreli hlev, skedenj, kozolec in svinjaki, gospodarsko orodje, mnogo sena in poljskih pridelkov. Od Grudna se je požar širil na domačijo Iv-na Jarca, ki tepi (največjo škodo. Res miu je ostala hiša, toda vse drugo lejpo premoženje je uničeno. Besni element, ki je najhuje divjal od 21 JO do 23. ure je vsega skupaj upepelil Šušteršičevo hišo in 10 različnih gospodar skih poslopij. Celotno škodo so takoj po požaru cenili na približno 700.000 Din, krita pa je le z malo zavarovalnino. Mnogi gasilci so vso noč delali z naporom in vzorno požrtvovalnsotjo. Nekateri so bili proti jutru res popolnoma izčrpani. Prvi so stopili v akcijo domači gasilci z ročno brizgalno. Ostali domačini so skušali obravovati pred vsem lastna poslopja, kajti iskre so letele na vse strehe. Kmalu so prihiteli na pomoč gasilci iz Preserja z motorko, dalje z Jezera, Kamnika, Vnanjih goric, katerih motorna brizgalna domačega izuma je doživela prvi krst, dalje z Loga, Borovnice, Verda, Laverce, Barjani z motorko pod Vrbinčevim vodstvom in gasilci ljubljanskega društva za severni del mesta z motorno brizgalno pod vodstvom Milka Hojana. V funkciji je bilo torei 6 motornih in 4 ročne brizgalne, ki so k sreči imele dovolj vode iz podpeškega potoka. Videč, da ni mogoče rešiti gorečih objektov, pa so se gasilci omejili na lokalizacijo požara, ka.r se jim je tudi posrečilo. Okoli 23. so bili že uverjeni, da so požar popolnoma udušili, ko je naenkrat začela goreti hiša ne daleč od posestnika Jarca. Rešili so jo. Ker je nihal silen severovzhodnik, se je vnel tudi gozd nad vasjo. A tudi ta požar so prav hitro pogasili. O-rožniki v Podpeči, ki so se tudi marljivo udeleževali gasilne akcije in skrbeli za red, so uvedli vsestranske poizvedbe o nastanku usodnega požara. Letalo Balbovega spremstva v Ljubljani Izgubilo je smer in brez bencina pristalo na našem letališču Ljubljana, 21. oktobra. Včeraj popoldne so brnela visoko nad Ljubljano v smeri proti zapadu tri letala, ki so kmalu izginila v obzorju. Malo po 17. uri v zgodnjem mraku pa se je spet pojavilo nad vzhodnim delom mesta veliko letailo, bi se je jelo polagoma spuščati in je slednjič pristalo na vojaškem vežba-•lišču pri D. M v Polju, v bližini železniške čuvajnice 630. Okoliški stanovalci so prihiteli v gručah k vel.kemu ptiču, iz katerega sta pravkar izstopila italijanski pilot in njegov mehanik. Italijana sta bila opremljena s padobranoma, znak, da sta bila pripravljena na najhujše, a se jima je vendarle posrečilo pristati z nepoškodovanim aparatom. Ker se pilota nista mogla sporazumeti z ljudmi, so s čuvajnice telefonirali v mesto. Medtem se je tudi že pripeljal na vo* jaško ve5ba!iš5e predsednik Aerokluha g. Rado Hribar, kateremu sta italijanska pilota po'aa da sta člana eskadre, ki je spremljala italijanskega letalskega ministra g. Balha. a jima je na povratku iz Budimpešte v Italijo zmanjkalo bencina in sta tako bik prisiljena pristati v naših krajih. O njunem pristanku je bilo seveda predvsem obveščeno oblastvo in policija, fci je letalo za6tražila, dokler ni cb 23. prispela vojaška straža. Aparat je velik dvokrilndk, ki bi služil v primeru vojne za dnevno bombardiranje. Oba letalca 6ta bila povabljena od strani italijanskega konzula v mesto in sta se nastanila v hotelu Unionu. Vpisala sta se kot tenente Cesare Colangelli in corpora-le Giuseppe Casalinii, oba iz Turina. Colangelli je izpovedal, da se je baš s tem letalom, označenim z »BR 2 25567«, prej vozil minister Balbo in da se je po pristanku v Budimpešti vrnila njegova eskadra v torek ob 13.45 nazaj proti Italiji. Ko je bil ta aparat z drugimi že davno za mejo, je zašel v vihar. Colangelli sodi, da se je nahajal že nad Vidmom, potem pa je izgubil smer in se znašel naenkrat nad Ljubljano, kjer je bil pristanek zaradi po« manjkanja bencina že skrajno nujen. S tovarišem podčastnikom sta preživljala v zraku že prav hude trenutke in sta bila pripravljena za primer, da bi ne našla za pristanek pripravnega terena, odskočitd s padali. V Ljubljani je oskrbela italijansko letalo po posredovanju Aerokluba z bencinom, odnosno z bencolom tvrdka Pipan in Cie. Treba je bilo dobaviti okrog 2000 kg. Italijanska pilota bosta odletela, čim bodo rešene vse običajne formalnosti. Nesrečna zaročenca v skupnem grobu Kako je prišlo do tragedije dveh mladih življenj nad Tržičem Tržič, 21. oktobra. Če zaviješ pri cerkvi sv. Andreja na desno m greš še dobro urro po lepi cesti dalje, prideš po-tem, ko si si ogledal divje krasote DoLžanovega mostu in raznih divnih skalnatih sotesk, do gradiča veleposestnika dr. Karla Borna. To veleposestvo je naj-sikrbnejše negovano in gojeno za lesno industrijo. Njegov gozdni urad je vzorna gospodarska institucija, ki nudi številnim nastavi jetncem trajno službo. Pri veleposestniku Bornu služijo cele rodbine takorekoe iz roda v rod in so s svojim položajem kar najbolj zadovoljne. Službo gozd. m vrhovnega lovca opravlja že dolgo let po vsej Gorenjski znani gozdar Miiller. Za njegovega naslednika je bil določen sin France, ki je komaj dobro dovršil strokovne gozdarske šole in bil nameščen v pisarni. Kakor so moški stalni v službi veleposestnika Borna, so stalne tudi ženske uslužbenke pri svoji Ijiudomili gospodarici. Kot sobarica je služila pri hiši že več let prijazna deklica Mici Ogrisova, doma od Sv. ^ne. Preden je prišla k Bornovim, je bila več let sobarica v tržiškem hotelu Lončar, Navdušenje pri včeraj- flfa « « ač človek oblečen dama. Ko so ju pogrešili, so presenečeni opazili, da je izginila s Francem tudi karabinka z vso municijo. Takoj so se porodile zle slutnje. A bilo je že prepozno. Precej proč nad gradičem so medtem .počili trije streli drug za drugim, ki jih ni slišal nihče. Upihnili so luč dveh mladih življenj, ki jima ni bilo dano, da bi ustanovili lastno ognjišče. Franc je najprej ustrelil svojo izvoljeniko naravnost v srce, Mici je bila taikoj mrtva, potem pa je pognal še sebi dve krogli v prsi in tudi kmalu izkrvavel... Vsi Bornovi uslužbenci so bili od ranega jutra in potem ves dan na nogah ter iskali pogrešanca. Šele popoldne so našli oba. Mici je ležala v gošči s smehljajem na ustih, ne daleč spodaj p LikoviC pa od banske uprave 1; sreske- i načelstvu v Ljubljani. Inženjer Sergej Možajskij je imenovan za kontraktualnega vraclnika pri sreskem načelstvu v Kranju + Član Vodnikove družbe nam piše: Ved-ffio se najdejo ljudje, ki hočejo živeti od »iiugih. Marsikdo računa na to, da si bo Y< dnikove knjige izposodil od kakesa čla- ii n, in misli, da se ml treba naročiti To ie milo rečeno — prava umazanost. če po- | Zvočni kino Idea1 (tJecna pesem lfubexm V glavnih vlogah: LIL DAGOVER IGO SYM LIEN DEYEKS Premiera! Premiera! Vremensko nororiln Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3-t r-mperatura. 4 relativna vlaga v %, 5 fintsr ui brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin. 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo *1. oktobra Ljubljana 7, 757.4, 10.0, 86, tiho, 10, dež, 1.5; Maribor 7, 757.2, 8.4, 90, NW6, 10, dež, 0.1; Zagreb 7, 758.4, 7.6, 84, NNE4, 10, dež, 4 3; Beograd 7, 757.0, 6.8, 78, SE1. 9, —, --Sarajevo 7, 760.8, 6.3, 79, tiho, .10, —, —; Skoplje 7, 762.5, —0,2, 86, tiho, 0. —, —; Kumbor 7, 760.7, 11.3, 82, tiho, 10,--; Split 7, 759.3, 12.6, 78, SE8. 9, —, —. Temperatura: Ljubljana 14.3, 9.8; Maribor 12.6. 5.3; Zagreb 14.2. 6.7; Bcosrad 13.4, 5.0; Sarajevo —. 4.2; Skoplje 13.8. —0.8. Solnce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 17.7. Luna vzhaja ob 15.30, zahaja ob 0.49. mislimo, da za štiri Vodnikove knjige 20 Din ni nikak denar in da so to knjige, Ki spadajo v vsako slovensko hišo Saj tvorijo n. pr. pri meni te knjige že prav lep del knjižnice. Zato naj velja geslo: Vodnikove knjige se ne izposojajo, ker jih vsak lahko sam naroči! ♦ Srebrna poroka v Prevaljah. Pišejo nam: 20, t. m. je obhajal na Prevaljah vsem priljubljeni sreski tajnik g Miloš Ferjan srebrno poroko v najožjem krogu svoje dru žine. Naš g. tajnik je še vedno kljub napornemu in odgovornemu delu čil in zdrav, v družbi pa tudi odkrit stanovski prijatelj, kakršnih je danes malo. K nebrojnim čestitkam se pridružujemo vsi njegovi prijatelji, želeč njemu in njegovi prijazni družici: še na mnoga leta! ♦ Za lekarniško koncesijo v št. Vidu nad Ljubljano naj se prošnje vlože do 15. novembra pri kr. banski uprav.; v Ljubljani. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 64. številki: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsed-ništva ministrskega sveta; zakon o izpremembah in dopolnitvah § 35 zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih ir. konzularnih zastopstev; zakon o izpremembah §§ 12. 'In 30 zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter objavo državnega odbora glede volišč in predsednikov volilnih odborov. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je včeraj preminila po dolgi mučni bolezni ga Ivanka širca, vdova nadučitelja, Pogreb priljubljene pokojnice bo jutri ob pol 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv Križu. — V Dolenjem Logatcu je 20. t. m. umrla ga. Ivana K a s t e 1 i c. Pogreb blage ženice bo danes ob 16. iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. — V celjski bolnici so umrli v torek 54 letni kovaški pomočnik Martin ž u m e r, iz Javorja v občini črni pri Prevaljah, 9 letna posestnikova hčerka Rozalija Kladni-kova iz Vodile pri Slivnici, 34 letna gospodinja Angela Vodebova s Sp. Rečice ob Savinji in 19 letni trgovski pomočnik Ludvik Luthar iz Laškega — V Gradcu je 20 t. m preminil g. Lovrenc L a u-r l c h po daljšem trpljenju v 67 letu starosti Pokojni je bil obče priljubljen in spoštovan šef znane tovarne usnja v Konjicah. ki izgublja, ž njim izkušenega voditelja. uradništvo in delavstvo pa dobrega gospodarja. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, preostalim naše Iskreno so-žalje! ♦ Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte tn oskrbovane naslednje koče in domovi: v Triglavskem pogorju Erjavčeva koča na Vršiču in stara Aljaževa koča (neoskrbovana), v Karavankah spodnja koča na Golici (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), v Kamniških planinah pa Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 V NEDELJO. DNE 25* T. M. PRIČETEK NOVE SLIKANICE JUTRA + Higijenska razstava na gospodinjskem tečaju v Sevnici. V nedeljo je otvoril sev-niški zdravnik g. dr. Turk higijensko razstavo o dojenčku pod okriljem gospodinjskega tečaja v osnovni šoli. Na razstavi je poučno prikazana nega In hrana dojenčkova. Zato priporočamo poset materam in dekletom. Ogled je dnevno od 16 ure dalje, kjer se prej vrši tu pouk gospodinjskega tečaja. Dnevno ob 20. pa predava gdč. Tomšičeva o dojenčku in so vabljeni vsi, ki se za to zanimajo. Razstava bo odprta do 31. L m. Kmetijsko gospodinjski tečaj v Selnici obiskuje 17 deklet. Pouk traja dnevno od 8. do 16. in ga vodi strokovna učiteljica ga. Odlaskova. To je njen jubilejni petdeseti gospodinjski tečaj, ki Jih marljivo vrši že od 1910 dalje. Predavajo se predmeti: mlekarstvo, sirarstvo, perutninarstvo, živinoreja, gospodinjstvo, živilloznanstvo, gospodinjstvo, računstvo .n spisje, vzgojeslovje, nega dojenčkov. Pouk v šivanju vodi gdč. Hribarjeva Ni morda to samo kuharski tečaj, ampak se uče In vzgajajo dekleta v pravem gospodinjstvu, ki ga potrebuje vsaka, še najbolj pa kmečka žena in mati. ♦ Olajšave za potovanje večjih družb. Prometni mimster je dovolil, da velja olajšava za potovanje večjih družb v mednarodnem prometu preko jugoslovenskih državnih železnic že za društva 15 oseb. Doslej so morale take družbe šteti najmanj 25 oseb. ♦ število izseljencev se stalno zmanjšuje. Po najnovejših podatkih Izseljenskega tto-misarujata v Zagrebu se izseljevanje naših ljudi stalno zmanjšuje, vračanje v staro domovino pa narašča. Od 1. januarja do konca avgusta 1931 se je iz Jugoslavije Izselilo v prekomorske dežele 3683 oseb, med temi iz dravske banovine 191; vrnilo pa se je iz .prek morski h dežel 5257 oseb. Kar se tiče kontinentalne selitve, se je največ (216 oseb) izselilo v Francijo. Skupno se je letos v evropske države izselilo 8130 naših ljudi. ♦ številna obolenja na legarju v Novem Sadu. V Novem Sadu je v zadnjem času obolelo večje število oseb na legarju. Mestni fizik dr. Kluka je preiskal vodo iz nekega vodnjaka, ki so ga zlasti uporabljali prebivalo! iz Kameničke ulice in iz ulice OPOZORILO Opozarjam občinstvo, da g. Ivan Malnar ni več moj zastopnik ter da nima pravice v mojem imenu pobirati kakršenkoli denar, tudi ne od onih kupčij, ki jih je sam sklenil v mojem imenu. 12850 Sedanji zastopnik »VESTA« šivalnih strojev za Slovenijo je g. ANTE SUGJIC v Ljubljani, KOLODVORSKA ULICA 26. JOSIP BAUERLE I SIN, KARLOVAC. NAJZNAMENITEJŠI PUSTOLOVNI ROMAN 300 KRASNIH SLIK NAPETO! DUHOVITO! ROMANTIČNO.' Z JEDRNATIMI BESEDILI fl m. ZAČNE IZHAJATI V NEDELJO DNE 25. OKTOBRA Novi naročniki, KI POŠLJEJO NAJKASNEJE DO 25. T. M. NAROČNINO ZA NOVEMBER, BODO DOBIVALI »JUTRO« OD 25. T. M. DO 1. NOVEMBRA BREZPLAČNO! UŽITEK ZA VSAKOGAR! NAROČITE SI „JUTRO"! RERITE „TARZANA"! Sibinjanina Janka in ugotovil, da vsebuje ibacile legarja. Vodnjak je bil takoj zastražen. Varnostno cepljenje se vrši brezplačno. * Mlin v plamenih. Iz Veržeja nam pišejo: V ponedeliek okrog polnoči je začel nenadoma goreti tik ob Muri ležeči mlin Babic & Senčar. Suhi les, deloma prepojen z oljem, s kupi otrobov in žita, vse to je povzročilo, da je bil mlin hipoma v ogniu in na rešitev sploh misliti ni bilo. Pogorelo ie vse razen pogona, ki je precej daleč na Muri. Škoda iznaša okrog 250.000 Din, vendar je po večini krita z zavarovalnino. Delno zavarovano ie bilo tudi žito. Vzroki požara so nepojasnjeni. Mlin ta dan ni obratoval ter tudi ni bilo v njem nikogar od tamkaj zaposlenih oseb. Bržčas je ogenj podtaknila zločinska roka! * 14Ietna deklica ubila očeta. Okrožnemu sodišču v Banjaluki je bila te dni izročena 14!etna Marija iz sela Jovalovci. ker :e po naročilu svoje matere Janje ubila očeta Ivana. S sekiro mu je odsekala glavo, truplo pa v sporazumu z materjo zažgala. * Prijatelji godbe in razvedrila si z gramofonom in pločam.I, ki si Jih iznosodiio pri »šlager«, Ljubljana, Aleksandrova 5., za mal denar pripravijo največje veseLjo in .prijeten odmor. »1TO« 7ohn9 nasta nalbnlfSa. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. VASE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 uran. Drogerija " Kane, — Maribor. Ljubljana i Iz Untiliane U— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika bo v torek, dne 27. okobra ob 8. v operi slavnostna predr'ava »Laterne« po ljudskih cenah. — Vabimo vse članstvo, prijatelje češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti k polnoštevilni udeležbi. — Ju-goslovensko-češkoslovaška liga, českoslo-venska obec, Ljubljana. u_ Pogreb g. Saše Kneza, čegar truplo so pripeljali iz Sarajeva v Ljubljano, se je vršil včeraj popoldne izpred glavnega kolodvora. Prerano umrlemu veletržcu je izkazala zadnjo čast velika množica ljudi, med njimi predstavniki oblasti, gospodarskih, kulturnih In stanovskih organizacij z divizijonarje,m generalom ILičem, podba-nom dr. Pirkmajerjem ln županom dr. Pu-cem na čelu. Ko so oo. frančiškani opravili pogrebne molitve na kolodvoru je otvoriia konjenica Ljubljanskega Sokola velik.! pogrebni sprevod, ki se je pomikal po Masarykovi, Dunajski in Linhartovi cesti na pokopališče k Sv. Križu. V sprevodu so nosili uslužbenci Knezovih podjetij in Mestnega pogrebnega zavoda veliko število vencev. Ljubljanski Sokol je bil zastopan z močnim oddelkom članov v krojih, v izredno velikem številu pa so bila zastopana tudi številna druga društva in ostalo občinstvo, ki je s svojo udeležbo pokazalo, KAVARNA VIADUKT na šmartinski cesti se toplo priporoča obiskovalcem pokopališča pri Sv. Križu. Toči prvovrstna odprta vina vseh vrst. — Vedno mrzel prigrizek. Posebna kurjena soba za društva in klube. 12842 kako velike simpatije je užival prerano umrli pokojnik. u— Ljubljanski bolničarji v vrstah NSZ. Bolničarji ljubljanskih bolnic in umobolnic so imeli 15. t. m. občni zbor svojega društva. katerega se je udeležilo članstvo skoro polnoštevilno Prisostvoval je tudi tajnik NSZ g. Kravos, k,I je poročal o nujni potrebi združitve vseh narodnih strokovnih društev v močno enoto. Po njegovem referatu je dal društveni predsednik g. Viktor Rožanc na glasovanje predlog o vstopu v Narodno strokovno zvezo, kar je bilo soglasno, z navdušenjem sprejeto. Društvena pravila so se primerno spremenila in je društvo spremenilo tudi naziv v »Društvo bolničarjev Narodno strokovne zveze«. s čemer se je poudarilo, da tvori društvo celoto z NSZ. Novemu odboru stoji na čelu dosedanji agilni predsednik z. Viktor Rožanc Občni zbor je zelo lepo uspel in pokazal, da so vsi naši bolničarji in bolničarke v narodnem taboru. Društvu že-linij obilo uspehov! u— Prihodnji filmski spored ZKD je veloflm »Atlantik«. V petek in soboto ob 14. bo predvajala ZFD v prostorih Elitne ga kina Matice ob znižanih ljudskih cenah prekrasni zvočni film režiserja Duponta »Atlantik«. Film nam prikazuje eno nai večjih pomorskih katastrof, potop velenar nika »Titanica« z vso realistično tragiko V glavnih vlogah nastopajo Fritz Kortner, Franc Lederer, Otto Wallburg in drugi u— 16.460 volilnih upravičencev. Okrajno sodišče in domov.Inski urad magistrata sta zadnje dni ugotovila končno število volilnih upravičencev v Ljubljani. V prvotnem volilnem imeniku je bilo vpisanih 15.920 oseb. Vreklamiranlh jih je bilo 554 največ 109 za XV volišče na moškem učiteljišču (Resljeva cesta). Izreklamira-nih je bilo 14 oseb. Popravo imena ali naslova in stanovanja je zahtevalo 41 volilcev Skupno število volilcev je sedaj definitivno 16.460. Volišč je 26, na posamezna odpade od 600 do 700 volilcev, največ na XV. volišče (701). Na II. državni gimnaziji voli 167 brezdomcev, ki nimajo nikjer stalnega bivališča,"a so že nad 6 mesecev v Ljubljani. Določeni so tudi že posamezni volilni lokali. Za Bežigradom in v bližini stanujoči Lodo volili na XX. volišču v gostila! Koutny na Dunajski cesti. u— Jugoslovensko kemijsko društvo obvešča, da bo predaval 23. t. m. g. i.nž. Fehre v kemični predavalnici realke. Vegova ulica 4, o temu: Kako požlahtujemo eksotična rastlinska vlakna. Začetek ob 18 Predavanio bo vsakemu dostopno. u— SPD, osrednji odbor sporoča članstvu, da pisarna 22. in 23. t. m. ne bo poslovala zaradi selitve iz dosedanjih prostorov v palači Lj. kreditne banke v nove prostore v palači Saveza graflekih delavcev Jugoslavije na Masarykcrvi cesti nasproti glavnega kolodvora Opoleg hotela Miklič). u— Sokol I. na Taboru obvešča svoje članstvo, da je preminil brat Franc Zidar, (prof. v pok. Pogreba blagoj>okojnika se udeležimo v civilu z znakom danes ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti, Vogelna ulica 9. na pokopališče pri Sv. Križu. u— Ameriška razstava g. Božidara Jakca v Jakopičevem paviljonu je zaradi izrednega obiska podaljšana do nedelje, ko bo umetnik ob 11. imel zadnje vodstvo. u— člane balincarskega kluba »Krogla« vabim na važen sestanek v soboto 24. t. m. ob 20. v gostilno pri »Levu« Udeležba za vse člane obvezna in točna. — Načelnik. u— Znižanje cen. Restavracija »Slon« ie z današnjim dnem razmeram primerno znižala cene pijači in jedilom. Posnemanja vredno. . u— Zlata zapestnica se je izgubila. Na,j-ditelj naj se zglasi v našem uredništvu. u_ Danes plesne vaje trgovskih nameščencev Z. p. n. j. Velika dvorana Union Vabila pr.! blagajni. Začetniki točno. u— Namesto cvetja na krsto blagoookoj-nega g. Saše Kneza daruje v podporo rev nemu diiaku tukajšnje Trgovske akademije rodbina Franceta Stupice 200 Din. — Dr. Fran Novak, odvetnik pa je iz istega namena daroval 158 Di.n za dijaško kuhinjo »Domovina«. a_ Proslava češkoslovaškega državnega praznika v Mariboru. V nedeljo 25. t. m. je sklenila proslaviti mariborska Jč liga češkoslovaški državni praznik »28. oktober«. V ta namen se bo vršila v nedeljo 25. t. m. ob 10. v dvorani pivovarne Union slavnostna matineja ob sodelovanju vojaške godbe. Slavnosti se bo udeležil kot zastopnik konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani podkonzul g. C:helka ter zastopniki civilnih i.n vojaških oblasti, zlasti pa dijaštvo višjih razredov. Program je posebno skrbno izbran. a_ iz gledališča. Danes se bo ponovila žaloigra »Mayerling«. Vso grozo svetovne vojne slika drama angleškega dramatika Sherifa »Konec poti«, katere premijera bo 27 t. m. Nastopil bo skoro ves moški an-sambl, režiTa Vlado Skrb'nšek. — Prva nedeljska popoldanska predstava bo v nedeljo ob 15. žaloigra »Mayerlhig«:. Ker vlada za vsako predstavo »Mayerli,nga« veliko zanimanje, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. a_ Ljudska univerza. V petek 23. t. m. predava višji vet. svetnik France Pirnat o varstvu živali. Važno predavanje bo ponazorjeno z mnogimi skiontičnim slikami. a_ Razstava mesta Maribora bo zaključena danes. Obiskana je bila ves čas mno-gošte v'"i.no. a_ Sestanek likovnih umetnikov v Mariboru bo 23. t. m. ob 19. v kapelici grajske kleti, kjer se bodo razgovorili o skup.nem delu in razstavi. Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2. Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenah._12842 Opustitev kolodvor-ske restavracij©! Vljudno naznanjam, da sem 6. t. m. opustil kolodvorsko restavracijo »Mari-bor* zaradi visoke najemnine. Obenem se zahvaljujem številnim gostom za njihovo naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem MAJER TOMO, Maribor^ a— Fri brušenju kose se je oo nesr«5.* nem nakliučiu vrezala v zanest.le leve roke 42 letna posestnica Julija Taternet tz Rač in so jo morali prepeljati "v splošno bolnico. a— Kinematografske predstave. Grajski kino danes zadnji dan: »M«, historija dus-seldorfskega morilca. Od petka dalje velefilm »Rop Mona Lize«. — Union kinr do vključno petka veseloigra »če diplomati ljubijo, j Iz Celia e— Otvoritev gledališke sezone. V to« rek je ljubljanska drama otvoriia novo 6ezo.no 6 »Kraljem na Betajnovi«. Gledališče je b-ilo precej dobro obiskano, imovi-tejši sloji pa so biLi le skromno zastopani. Režiser g. Ciril Debevec, ki ie tudi dovršeno igrai Maksa Krnca, je dramo moderno zrežiral in z globok m razumevanjem izčrpal vse podrobnosti. Silen, izklesan lik »amo-silnika Kantorja je podal g. Levar Umetniške kreacije so nudili tudi gdč. Mira Danilova (Francka), ga. Šari čeva (Nina) in ga. Marija Vera (Hana) ter gg. Cesar (župnik). Kralj (Krneč) ir Gregorin (Bernot). Igralci so ustvaril: dramatsko enoto ki je učinkovala mogočno. Celje je po do!gem presledku zopet uživalo pravo gledališko umetnost. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo ze vec po spodaj navedenem navodilu za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revm!, protinu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg- nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo tn vzemite, predno ležete spat. mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju aog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombiram ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje Sffansosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL DEOZDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—53. e— Kontrolne knjige za prodajo moke v tuzemstvu po čl. 7. zakona žitnega režima dobijo člani Sreskega gremija trgovcev v tajništvu Načelstvo. e— Mestni kino Drevi ob 20.30 se bo predvajal izvrstni nemi letalski film »Kri« Ia v plamenu«. V glavnih vlogah pei Ran-ger, naslednik Rin-Tdn-Tina, in slovita avijatika Jack Luden in William Hum-phrey. e— Uršulin sejem je včeraj kazal vse znake gospodarske krize: malo kupcev. e— Prijet »kolesar«. Včeraj zjutraj je delavec Martin Koiar iz Pečovnika ukradel mesarju g. Ivanu Reicherju iz vestibula na kolodvoru kolo Kolarja so kmalu izsledili in aretirali, kolo pa vrnili lastniku. Tre n c Ii eoaf e dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše Dri Drago Schwab, Lju&lja^a SELITVE prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni ,,RRZOPROMET" avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št 4. TELEFON ŠT. 2182. 12756 e— Veliko poneverbo eo odkrili pri nekem celjskem podjetju. V zvezi g tem je bilo izvršenih že več aretacij. Preiskava se vrši z vso vnemo. e— Zlata zapestna ura z usnjatim pasom, vredna 1200 Din, je bila izgubljena 20. t. m. med 7. m 11. uro dopoldne v mestu. Z Jesenic s— Krožek prijateljev Francije na Jes fi.nicah priredi danes, 22. t. m. ob 5. popoldne skioptično predavanje »Študentje v Franciji«. Predaval bo profesor g. Vey iz Ljubljane Predavanje bo v telovadnici v osnovni šoli. Vstopnine ne bo. Vabljeni člani m prijatelji! s— Nujna potreba! že več let vzbuja 6p:ošno pozornost ograja meščanske šole, ki stoji na najlepšem in najbolj promet-i! m delu Jesenic. Ograja je večinoma že vc,a razpadla m šTle le še nekateri oporniki iz tal. Napravite vendar novo ograjo, da bo konec sramote za %Tso občino! s— Delavsko podporno društvo na Savi je priredilo v nedeljo na vrtu Delavskega dcma veliko tombolo, ki je privabila številne iskalce 6reče In sreča je naklonila glavne dobitke neimovitim slojem ter je tudi tombola tako dosegla dvojni namen, ker je prinesla tud. lep prebitek.^ namenjen podpore potrebnim bolnim članom. Uprava društva se lepo zahvaljuje vsem, ki so na ta ali na oni način pripomogli k uspehu. Iz Tržiča č— Krajevni odbor vojnih invalidov je priredil v soboto in v nedeljo proslavo spomina vseh v vojni padlih V soboto dopoldne je bila zadušmca katere so se udeležili vsi tržiški urad' in korporacije po svojih zastopnikih V nedeljo zvečer pa go uprizorili v dvoran- Zadružnega doma »Rajsko ptico«, ki so jo pred številnim občinstvom odigral, kar dobro. Cisti dobiček je namenjen za podporo revnim invalidom. č_ Kulturni film »Simba« je vrtelo tr-ž ško sokolsko društvo v torek m v sredo za svoje namene. Film je bil številno obiskan. ^mo Ljubljanski dvor Telefon 2730 Samo še danes LOK CHAXEY-ja zadnji film Expre§ 317 Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din č— Vihar je napravil v tržiški okolici veliko škodo Od Tržiča do Kranja je podrl 28 kozolcev in nešteto ograj. Razkril je veliko hiš da so jih morali v naglici pokriti s pločevino V Trž;ču samem je sicer tudi letela opeka s streh, kake večje Škode pa ni bilo. Na osnovni šoli so morali streho tako' popraviti, tako jo je raz« rukal. Kmetje upravičeno tarnajo nad .-kodo. tesarji pa se ie vesele, ker bodo imeli s postavljanjem novih kozolcev dosti dela. <•_ Bodite oprezni! Odkar so /gradili na hribu sv. Jožeta nekaj, stanovanjskih hiš, se vedno pogosteje ponavlja, da se 6proži na hribu kamenje in se vali v dolino in to naravnost na najbolj prometno cesto pred lekarno m ph Lavičke m pred gostilno »Pri 6lugi« Res pravi čudež je, da se ni pripetilo že več nesreč, kolikokrat prileti kamenje s hriba Na to grdo razvado opozarjamo vse javne organe, ki naj krivce pošteno primejo. Iz Novega mesta n— Stekel pes se je pojavil v Smihelu in vgriznil v desno nogo 18 letnega Načeta P&vca Kmalu nato se je pojavil na Slat-niku in obgrizel še eno osebo. Ljudje so pričeli besnega psa zasledovati, prišel pa je slučajno v bližino posestnika Kastelca v Žabji vasi, ki je psa takoj spoznal kot steklega in ga na mestu ustrelil. Osebe, ki so bile od psa ugrizene, so bile za enkrat odposlane v Ljubljano. Uveden bo zopet strogi pasji kontumac. Iz življenja na dežel" BLED. Dne 19. t. m. popoldne 6e je vil izpred blejskega Sokolskega doma dolg žalni sprevod na farno pokopal'šče. Spremili 6mo k zadnjemu počitku komaj 23-letnega mladeniča Ivana Svetino, ki ga je poznal ves B ed B>1 je blagega značaja in vnet telovadec. Nenadoma je preminil v ljubljansk. bolnici, od koder so ga prepeljali na Bled V Sokolskem domu je ob mrtvaškem odru k je bil ves pokrit z venci in šopki, staa častna sokolska straža Ob odprtem grobu se je ganljivo po-, siovil starosta br. dr Jože De Gleria. Ko sta se še sofcolska prapora poklonila v zadnje slovo nad krsto in je sokolski pevski zbor zapel žalostmko, jc začela padati zemlja v prerani grob. Počivaj mirno, vrli, nepozabni Sokol Ivan! GORNJA RADGONA. Poročila sta se agilna sokolska deavca g. Danilo Pahor, uradnik terenske 6ekoije murske regulacije v Gornji Radgoni, in gdč Mila Lukma-nova. učiteljica v Gančanih v Prekmurju. Bilo srečno1 Zdravnik dr Vinko Čremoš-nik se je po ozdravljenju vrnil z daljšega bo'niškega dopusta v inozemstvu in zopet redno ordinira. Primorske novice Tržaško porotno sodišče je obsodilo na 30 let ječe kmeta "atijo Del Oste. ki je ustrelil soseda Petra Fondo. Na fašistični praznik 28. oktobra bodo v Julijski Krajini kot običajno otvorili celo vrsto raznih del. Med temi sta dve vojaško-prometnega značaja, in sicer -reditev ceste in njenih križišč z goriško železnico na progi Trst — Pavačina in zgraditev ceste Sv. Peter na Krasu — Trnje. V Postojni bodo zgradili več hiš z 31 stanvoanji za častnike in Dodčas-tnike amkajšnje diviziie Goriško sodišče je v ponedeljek obsodilo 38-letnega Goričana Dnga Rusjana na 16 mesecev strogega in 4 mesece navadnega zapora ter strogo nadzorstvo po prestani kazni. Rus^n je bil pod političnim nadzorstvom. Policijski agentje pa so ga zalotili ob prepovedanem času na cesti in ga prijavili GOSPODARSTVO Obdelana površina v naši državi Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo svojo vsakoletno statistično publikacijo ;0bradje-na zemlja i žetveni prinos za 1930. god.«, ki vsebuje zanimive podatke o razvoju našega poljedelstva. Če najnovejše številke primerjamo s prej objavljenimi, tedaj dobimo naslednjo zanimivo sliko. Lani je znašalo vsa obdelana površina v nagi državi 13,721.400 ha. to je za 1,463.000 ha več kakor v 1. 1929. Ker znaša skupna površina naše države 24,849.400 ha, je bilo torej lani obdelanih 55°/o vse površine (ostalih 45% odpade na gozdove in ostale površine). Od uedinjenja se je obdelana površina v naši državi precej povečala, kakor kaže naslednja primerjava. Obdelana v «/o vse 1921—1925 1929 1930 površina 11.183.500 ha 12,258.400 ha 13,721.400 ha površine 45.0°/o 49.3"/o 55.2«/o Obdelana površina se je v pret. letu povečala za skoro 6°/o vse površine naše države im je torej v tem letu zabeležiti večji napredek, kakor v vseh prejšnjih letih. Od označene obdelane površine odpade v hektarjih na oranice livade pašnike J 920 6.029.500 1,510.200 2,558.700 1025 6 017.200 1,640 800 2,758 700 1927 6.405.300 1,686.200 2,675.000 1929 6,525.600 1,818.900 3.567.500 1930 7,076.500 1.819.800 4.095.700 Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je površina oramic od 1. 1920 povečala za i milijon hektarjev, površina livad pa za preko 300.000 hektarjev. Znatno povečanje površine pašnikov je morda deloma pripisati izpopolnitvi statistike. Gornji podatki nam kažejo, da se naše poljedelstvo naglo razvija, seveda predvsem v ekstenzivni smeri. Zanimivi so tudi podatki o razdelitvi orane površine na posamezne kulture, ki je razvidua iz naslednje primerjave (v hektarjih) stročnice, žito korenike ind. rasti. 1920 4,379.700 325.000 80.200 1925 4,953.500 354.300 117.900 1S29 5,726.500 342.200 153.700 1930 5,877.300 348.000 158.400 Predvsem so se povečale kulture žita in industrijskih rastlin, dočim 90 kulture stročnic v zadnjih letih nazadovale. Z žitom posejane površine pa se razdelijo takole na posamezne vrste (v milijonih hektarjev): pšenica koruza oves ječmen rž 1920 1.44 1.82 0.42 0.37 0.20 1925 1.78 2.07 0.34 0.36 0.20 1929 2.14 2.39 0.40 0.45 0.24 1930 2.17 2.47 0.42 0.46 0.25 Dočim so se z ovsom, ječmenom in ržjo posejane površine le neznatno povečale, vidimo, da odpade skoro ves prirastek na površine, posejane s pšenico in koruzo. Od industmskih rastlin so s hmeljem zasajene površine v zadnjih letih občutno nazadovale. Leta 1927 je bilo še 9218 hektarjev hmeljnikov, naslednje leto le 6693 ha. lani pa komaj 3225 ha. = Protest nemške vlade zaradi uvedbe italijanske dodatne carine v višini 15 odst. vrednosti. Kakor znano ie Italija nedavno uvedla na blago vseh carinskih postavk. ki v trgovinskih pogodbah niso ves zane, dodatno carino v višinii 15 odst. vrednosti Ker se carine v Italiji računajo po teži, pomeni ta samostojni carnski dodatek v števi'nih primerih 100 in več odst. povišanje carinike obremenitve. Sedaj poročajo iz Berlina Ja je nemška državna vlada itahjansiki vladi predložila protest zaradi uvedbe tega carinskega" dodatka, ki pomeni težko oviro za nemški izvoz v Italijo Nemčija je v italijanskem uvozu na prvem mestu zato je po tej odredbi italijanske vlade naibnli prizadeta Nemčija zahteva med drugim, da se omogočijo olajšave odnosno oprostitve za blago, ki ie bilo naročeno še pred objavo 'tali jan^fcega dekreta. — Kakor ooročajo iz Zagreba, je Savez industrijcev interveniral na mero-dajnih mestih zaradi uvedbe taTijanske 15 odst dodatne carine, ki je v prvi vrsti zadela naš izvoz lesa v T talHo — Nove direktne blagovne tarife z inozemstvom. V generalni direkciji državnih železnic se je 15. t. m. sestala tarifna komisija za izdelavo odn. izpopolnitev direktne tarife za prevoz blaga med Jugoslavijo in Nemčijo. Druga komisija za izdelavo ju-goslovensko-bolgarske tarife je zaenkrat končala svoie delo. ki se bo v kratkem nadaljevalo v Sofiji. Jugoslovensko-bolgarska tarifa bo zlasti važna za naš tranzitni promet. = Vinska letina v Vojvodini. Iz Vršca poročajo, da je vinska letina srednje dobra. Pridelek od orala znaša povprečno 26 do 28 hI vina. Skupni nride'ek vršaškega okoliša bo znašal 160.000 hI. k temu na ie računati še 30.000 h' starega vina. Kunčiia še povsem tniruie. Vinski trgovci nudijo za mošt 40—50 par liter, vinogradniki pa do tei ceni niso volini prodajati pridelka Staro obira ino vino se prodaja po 1.15 do 1.75 Din liter. Na potovanjih, pri športu in igri NIVEA:S:r Ker vsebujeta Nivea-Creme in Nivea-Olje Eucerit, ici je soroden leoži in ki ga nima nobeno drugo sredstvo za gojitev kože, prepojita kožo globoko in popolnoma ter jo okrepita in branita. Tako varujete svojo kožo pred vremenskimi neprilikami, Vaša polt ostane mladostno sveža in mebka. Dobili boste zelo zdrav, sijajno porjavel videz, kakršnega imajo športniki. Nivea-Creme: Din 5,oo—22,oo. Nivea-Olje: Ofn 25.oo, 3S.oo Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor = Odtok zlata iz Amerike. V zadnjih 4 tednih so morale Zedinjene države oddati inozemstvu za 708 milijonov dolarjev zlata; od tega je v Ameriki še deponiranih 400 milijonov, ostalih 300 milijonov pa je šlo že preko Oceana, predvsem v Francijo Kakor je podoba, se bo sedaj odtok zlata iz Amerike ustavil. Potrjujejo se vesti, da je prišlo med predstavniki Francoske banke, ki se mudijo v Newyorku, in Federalno rezervno banko do sporazuma glede francoskih naložb v Ameriki, čijih nagla odpoved je povzročila ta velik odtok zlata. Francoska banka, ki je že pri svojih naložbah v funtih izgubila preko 2 milijardi frankov, je v bojazni, da bi tudi druge velike države iz gospodarsko-političnih ozirov opustile zlato pariteto, v zadnjem času povsod v inozemstvu, zlasti pa v Ameriki, dvigata svoje naložbe. Po ameriških vesteh so Zedinjene države ponovno in svečano izjavile, da ne bodo opustile zlatega standarda. Vrhu tega bo Francoska banka dobila za svoje naložbe nekako zlato klavzulo. Fran-cija pa svojih naložb v Ameriki ne bo več odpovedovala. — Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziva vnovič vse interesente, da ji takoj prijavijo svoje terjatve na Madžarskem, ki jih ne morejo izterjati zaradi tamošnjih deviznih omejitev. V prijavah naj se izkaže iznos računa, ime in naslov dolžnika in posel, iz katerega izvira terjatev. = Sadni sejem na velesejmu. Sadni sejem na ljubljanskem velesejmu od 25. do 27. t. m. bo zelo privlačen, ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega. ker bo to sadje naprodaj le v ameriških zabojih po 20 kg. Na ponudbo bo več vagonov najizbranejšega sadja iz dravske banovine. Kupci bodo imeli tu največjo izbiro po ugodnih cenah, naši sadjarji pa se bodo lahko na lastne oči prepričali, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da zadovolji odjemalce. — Znižanje voznih cen za pošiljke v Hercegovino in južno Dalmacijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse poslovne kroge, ki pošiljajo blago v Hercegovino in južno Dalmacijo po železnici, da mora železniška uprava po odloku generalne direkcije poCenši s 1. novembrom t. 1. računati vozne cene za relacijo preko Raštelice in Bradine (Ivan— Predor) na osnovi oddaljenosti, ki so objavljene v daljinarju od 1. januarja 1931. Dosedanje vozne cene za relacijo južno od stanlce Raštellca se torej znižajo za oddaljenost 9 km. == Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1 ventila, 5 komadov nosilcev, 300 škatel kreme za čevlje ln 300 zavitkov Persila. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave mizarskega orodja. Direkcija.-državr*> železarne Vareš sprejema dc 4. novembra ponudbe glede dobave 2500 komadov hrastovih pragov, 150 plošč črne železne pločevine in 1 stroja za izdelovanje ledu. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v Zbornici za TOI.) Hmelj Žalec, 21. oktobra. Pri precejšnji ponudbi producentov je trgovina zelo mirna. Številnim kupcem so njihove tvrdke stomirale naročila. Neprodanih je kakor se ceni. še kakih 1400 starih stotov letošnjega pridelka -i- Žalec, 20 okt Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: V zadnjem času so hmeli nakupovali no 6—7 Din za 1 kg in je bilo prodanih 500 starih stotov. Zalocre ori hmeljarjih se ceniio na približno 2000 starih stotov. ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalce. V javni oznamovalnici za hmeli je bilo do danes signiranih 2257 težkih bal po 150 kg. Borze 21. oktobra. Na ljubljanski borzi so ostali danes tečaji deviz nadalje skoro nespremenjeni, le de-vizi London in Trst sta se nekoliko okrepili. Med efekti ie prišlo do prometa v Ljubit, kreditni po 115 in v Vevčah *>o 115. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala danes brez prometa Zaključki pa. so bili zabeležen' v 7 odst. Bla-irovem posojilu po 54—54.50 in v 6 odst. begluških obveznicah po 43.50—44.50 Od bančnih vrednot so ©e trgovale Praštedi-ona no 9^7.50 Srpska po 186. Tu^ohanka po 67 in Zema!'iska po 110. Na tržišču industrijskih vrednot oa jc prišlo do zaključkov v Trboveljski po 210, v Vevčah po 115, v Dravi po 185 in v Slaveksu po 20. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2276.53 — 2283.37, Bruselj 786.49—788.85, Curih 1098.15 do 1101.75. London 217.37—224 87, Newyork 5591.01-560« 01. Pariz 220.65—221 31, Praga 165.86—166.36. Trst 297.97—293.97. Zagreb. Amsterdam 2276.53 — 2283.37. Bruselj 786.49—788.85, London 217.37 do 218.19, Milan 287.97-288.87, Newyork ka- bel 5602.01—5619.01, Newyork ček 5591.01 do 5608.01, Pariz 220.65—221.31, Praga 165.86—166.36, Curih 1098.45—1101.75. Curih. Beograd 9.C5, Pariz 20.0875, London 20.1250, Ne\vyork 509.87 Bruselj 71.45, Milan 26.50, Madrid 45.60, Amsterdam 207.30, Berlin 118.—, Stockholm 119.50, Oslo 113.—, Kobenhavn 113.—, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.15, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 61 bl„ 7n,o Blair S4 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kreditna tlo zaklj., Kreditni zavod 195 den., Vevče 115 zaklj., Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 268—272, investicijsko 64—66, 4 odst agrarne 32—34, 7 odst. Blair 54.50—55.50. 8 odst. Blair 60—62, 6 odst. begluške 43.50—14.50; bančne vrednote: Praštediiona 957 50—960, Union 100 bi., Jugo 67—68, Ljublj. kreditna 115 den., Srpska 186—187, Zemaljska 110—112, Na* rodna 4500—5500; industrijske vrednote: Gutmann 110 den., Slaveks 20—21.50, Slavonija 200 bi. Drava 185—190, Šečerana 160 den., Dubrovačka 230—270, Jadranska 400 bi., Oceanija 190 bi., Trbovlje 210— 220. Beograd. Vojna škoda 274, 273, 270 zaklj., investicijsko 68, 67 zaklj., 6°/o begluške 41 zaklj., 4n/o agrarne 38 bl„ 8ft'o Blair 62 zaklj., T/c Drž. hip. banka 62.75 zaklj., Narodna banka 4800 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (21. t. m.). Tendenca za les še vedno slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja. ŽITO + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 41 vagonov. Pšenica: sremska, 78 kg, 225 zaklj. Oves baški, srem., slav. 132.50—135. Ječmen baški. srem novi. 63-64 kg 110—115. Koru/a baška 100—103. okolica Sombor 100—103. gornjebanatska 95—97.50. banatska 92.50 do 95. sremska. okolica Indjija 100—103. okolica Šid 102—105. baška nova. umetno sušena 78—82, banaška. nova. umetno sušena 74— 76. Moka: baška, banatska »0« in tOO« 355-375- >2« 335-355. »5« 300- 310; x5c 250—260; »7« 190 -200 »8« 130-140 Otm bi: baški 92.50—95. Fižol; baški. beli 195 do 200. 4- Budimpeštansba terminska borza (22. t. m.) Tendenca čvrsta, promet srednji. — Pšenica: za dec. 10.58—10.60; za marc 11.63 do 11.65; rž: za dec. 10.10, za marc 11.95 do 12.— ; koruza: za maj 13.35—13.38. Šport Športni drobiž Snoči je odpotovala v Poznanj naša nogometna reprezentanca, ki bo tam odigrala tekmo s poljsko reprezentanco. iva-še moštvo je sestavljeno nastopno: Spa-sič — dr. Ivkovič, Tosič — Maruši č, Deš-kovič, Lechner — Tirnanič, Hitrec, Seku-lič, Bek. Zečeviič. Rezerve: čulič, Ralič, Bonačič, Mikačič. Prvotno je bil za vras tarja določen Mihelčič, ki pa je v zadnjem trenutku iz neznanega vzroka izpadel. Termini državno-prvenstvenih tekem so se nefeoliko izpremnili. Igrali se bo v na slednjem redu: 1. novembra: Concordii : Gradjanski, BSK : Sašk, Hajduk : Mačva. 8. novembra: Gradjanski . Sašk, Hajduk : BSK, Mačva : Concordia. 15. novembra: Concordia : BSK, Hajduk : Gradjanski. Sašk : Hajduk. 22. novembra: Concordia : Sašk, Hajduk : Gradjanski, BSK . Mačva 29. novembra: BSK : Gradjanski Concordia : Hajduk, Sašk ; Mačva. Znana zagrebška nogometna sodnika Fabris in VViller sta naprosila glavno skupščino ZNS, dia bi se upokojila, ker delujeta že preko deset let kot nogometna sodnika. Preteklo nedeljo se je v Li cu vršila finalna tekma med Linzer ASK in Grazer AK za amatersko prvenstvo Avstrije Amaterski prvak Avstrije je postal Linzer ASK. ki je z 2 • 1 porazil Gradčane. V metu diska je Douba postavil 6 46.90 nov oeškoslovašk'5 rekord. V nedeljo sc se vršila na Dunani zanimiva mednarodna tekmovanja Nastop"' je tudi znameniti Argentrinec Ža^a'a ki je nedavno postavil na 30 km nov svetovni rekord. Toda prišla je senzacija. Na progi 5 km ga je porazil Poljak Kus->ezyns?ekund Kusoczvnski ie 6 tem ča9om postavil nov poi;tki rekord na tej progi. ASK Primorie. Občni zbor nogometne sekcije bo v soboto 24. t m. ob 20. v hotelw Miklič. SK Grafika. Danes ob 19.30 sestanek vseh članov nogometne sekcije v novih društvenih prostorih, Grafičlci dom. IV nadstr., levo. Ker se bo ob priliki otvoritve doma odigrala v 6oboto ob 15.30 pri- flis Jugoslavija 1951 bo morda vaša hčerka. Začnite že zdaj z nego njene lepote. Mnogo solnca, mnogo vitaminov in PALMIRA-BABY KOZMETIKA to so .tajnosti moderne nege otrok. PALMIRA-BABY MILO varuje žametasto kožo. PALMIRA - BABY LANOLIN-KREMA varuje pred vnetjem. PALMIRA-BABY PRAŠEK je mil in hladi. PALMIRA-BABY KOZMETIKA da veselje do nege dojenčkov. jateljska tekma s SK Svobodo na igrišču ASK Primorja, se vabijo vsi člani, da 6e sestanka sigurno udeleže. Po tekmi prijateljski večer z nogometaši SK Svobode. Kraj in ura se bo kasneje objavila. V nedeljo dopoldne trening-tekma rezerve ob 10. na igrišču Primorja. Prosveta Levstikovo slavje v Ljubljani. V petek 23. t. m. obhaja :,SIovenska Matica; v zvezi z »Društvom slovenskih književnikove in Narodnega gledališča stoletnico Levstikovega rojstva. Prireditev bo v opernem gledališču, pričetek ob 20. uri. cene znižane. Na slavnostni akademiji izvaja gledališki orkester Mibevčevo overturo >Plane-ti teko svojo pok in Osterčevo vSuitos za orkester. Opozarjamo na Župančičev nagovor, slavnostno besedo g. Fr. Albrechta. Fr. S. Finžgarjeve recitacije Levstikovega izročila in premijero Levstikovega »Junte-za-i, ki jo uprizore člani dramskega gledališča. Na prireditev, ki bo veličastno idejno slavje, vabimo vse sloje. »Naš rod.« Izšla je 1. številka tretjega letnika mladinskega mesečnika :Naš rod^. Številka prinaša pesmi Makse Samsa, Frana Roša, Iva Graliorja, A. Debeljaka (prevod) in prozo I. Ribičiča, V. Wmklerja, Lojzeta Zupanca. Alberta širokega, R. Jakopiča, Rudolfa Kresala, Toneta Gasparija, A. Sirka in M. Skrbinška. Posebno zanimive so Jakopičeve besede o tovarišu Tratniku. Povest J. Ribičiča r žabez, ki jo efektno ilustrira E. Justin, je mnogo obetajoča mladinska povest iz živalskega življenja. Pisec je v tem žanru že obdelal pravljični svet Miši. »Naš rod« ureja Josip Ribičič. _ Iz naše leksikonske književnosti. V založbi Umetniške propagande sta izšla 22. in 23. zvezek njenega »Poučnega slovarja«, ki ga ureja dr. Josip Glonar. Obdelano je gradivo od »Martin Sv.s do »Monlagna« in od »Montagna« do »univeliratte. Kakor v vseh dosedanjih zvezkih, najdeš tudi v teh vs«. kar spada v takšen priročnik: kratko, zgoščeno in' vendar zadostno za prvo informacijo. Posebno vrednost daje »Poučnemu slovarju^ krajevni imenik vsega slovenskega ozemlja ne glede na državne meje; zabeležena je sleherna župnija in označen vsak večji kraj. — V isti založbi izhaja »DomaČi vedež". 11. zvezek, ki smo ga prejeli, je na višini prejšnjih in potrjuje že izrečeno sodbo, da smo z »Domačim vedežem« dobili zares uporabno knjigo za vse prilike in n«-prilike domačega življenja, obenem pa nujno izpopolnitev »Poučnega slovarja«. Obe publikaciji se lahko naročita tudi preko Tiskovne zadruge. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek. 22.: Vest. C. Petek. 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Dogodek v mestu Gogi. Red D. Nedelja, 25.: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. »Pričel sem svojo kariero kot kolpor-ter in sem jo končal kot izumitelj. Če boste še dalje imeli takšne domislice, boste začeli kot izumitelj in končali kot kol- porter.« . . ♦ Marconi je nekoč obiskal Edisona in oba moža sta se spustila v živahen razgovor o svojih izumih. V čakalnici je medtem sedel neki drugi obiskovalec. »Kaj pa je ta Zadnja Edisonova vožnja s predsednikom Hooverjem hrup tam notri?« je vpraševal končno Edisonovega služabnika. Ta je odvrnil: »Marconi in Edison. Radijski zvočnik in gramofon.« * Ameriški pisatelj George Bryan je izračunal, koliko trgovske vrednosti imajo možgani velikega izumitelja. Izračunal jo je po višini kapitala, ki je vložen v Ediso-nove izume. Tu nekaj številk: kinematograf 1250 milijonov dolarjev, telefon milijardo dolarjev, električne železnice 6500 milijonov dolarjev, električna luč in električna sila 5 milijard dolarjev, fonograf 105 milijonov dolarjev, dinami in motorji 100 milijonov dolarjev, brzojav 350 milijonov dolarjev, brezžični brzojav 15 milijonov dolarjev. Neki ameriški reporter je sporočil svojemu listu, da je Edison izumil srajco, ki jo lahko zajamčeno nosiš vse leto, ne da bi jo bilo treba oprati. V Severni Ameriki ni tega nihče verjel v Južni Ameriki pa so novici navdušeno nasedli, čez nekaj časa je sporočil Edison iznajdljivemu reporter ju: »Vaša vest o mojem čudovitem, nikoli izvršenem izumu mi je napravila mnogo veselja Vsak dan dobivam iz Južne Amerike na tucate naročil za trajne sraj-jce, celo naplačila dobivam. Vse druge pa je prekosil neki tovarnar iz Rio de Janei-ra. Prosi me za 6 srajc in mi pošilja 1000 dolarjev. »Vem sicer.« mi piše, »da so srajce cenejše, a le obdržite si ostanek. Srajce, ki mi jih ni treba menjati, so mi že toliko vredne.«« * Preden Je Edison pred smrtjo izgubil zavest, ga je vprašal zdravnik, da-li veruje v posmrtno življenje Odgovoril je: »Kdo more o tem kaj vedeti? Sicer pa je tudi brezpomembno.« Njegova smrt je v Ameriki spet zbudila vprašanje o njegovem stališču do vere. Walsh, podpredsednik njegovih industrijskih podjetij, je iziavil: »Postavili so vprašanje, da-li ie Edison pred smrtjo menial svojo vero. člani njegove družine pravijo, da je težko odgovoriti na to vprašanje, ker vladajo velika nesporazumljenja o njegovi pravi veri. Ni mogoče reči, da je Edison menial nazore, ki iih ni nikoli imel. Nikoli ni bil ateist, čeprav ni pripadal nobeni oflcielni cerkvi, ni mogel o njegovi globoki veri dvomiti nihče, ki ga je poznal. Vse njegovo življenje ie bilo posvečeno idealu poštenega in ljubezni polnega službovania soljudem.« (Pravkar izišla številka reviie »živllenje in svet« prinaša zanimiv članek s slikami o velikem izumitelju Edisonu.) Nove vžtealice Neki Rudolf Petruška iz Tropave si je te dni pridobil patent za tri vrste novih vžigalic. Pri prvi vrsti ima vžigalica na vsakem koncu po eno glavico, srednji leseni del med obema na ie negorljiv. Pri drugi vrsti se da vžigalica prižsrati 42-krat. Tretja vrsta ie podobna zobotrebcem in nima glavice. Vse te vžigalice so ne-škodiiive in se dado prižgati na navarirrh Škatlicah, so pa nekaj večje od običajnih vžigalic. iz uredniškega koša Stara Gorica. Omizje je živahno debatiralo o sežiganju mrličev. Nekateri so bili za sežiganje, drugi proti riemu. Končno so hoteli vedeti tudi mnenie starega gostilničarja. Z važnim obrazom ie ta deial: »Nočem ničesar vedeti o novodobnih zadevah. Jaz se dam pokooafi v zemljo, kakor i sem vajen že iz mladih let.« Mlada kmetica, ki voli letos prvič, pozdravlja liberalnega transportnega ministra P. J. Pjbusa Pisatelj - požigalec »Bolje je oškodovati akcijsko družbo, nego da bi se uničili dve človeški življenji« — Obsojen na eno leto ječe Pred poroto v Potsdamu se je moral zagovarjati te dni pisatelj Karel Strecker zaradi požiga in zavarovalne goljufije. Strecker je zadnje dni avgusta podtaknil ogenj v vili, v kateri je stanoval s svojo ženo, da bi prišel do zavarovalnine. Ogeuj pa so pravočasno opazili in ga pogasili. Proces proti možu, ki je prej užival velik ugled kot poštenjak in ki tudi ni več daleč od groba, saj šteeje že 70 let, je vzbudil po vsej Nemčiji, pa tudi drugod veliko zanimanje. Pri razpravi se je stari pisatelj vedel zelo mirno in je delal vtis velikega otroka. Menda mu samemu ni bilo jasno, kaj je prav za prav hotel s svojim zločinom. Strecker se je začel že na gimnaziji udejstvovati literarno, oče pa ni hotel nič slišati o tem, da bi postal pisatelj, in ga je pregovoril, da je šel za častnika. Kot častnik je napisal več manjših in večjih del z uspehom in to je njegovega očeta Bivši major Karel Strecker pripravilo do tega, da mu je pisateljsko ' kariero dovolil. Pisal je za različne liste, vrgel se je na kritiko, ki jo je izvrševal 28 let, posrečilo se mu je več gledaliških iger in materialno se mu do zadnjih let ni godilo slabo. Letos pa je zašel v težke dolgove. Sam pravi, da so ga uničile milijonske, cenene naklade znanih pisateljev, s katerimi pisatelji z majhnimi nakladami ne morejo konkurirati. Beda ga je gnala v obup. Izvršil bi samomor, da se ni bal ostaviti svojo ženo samo in brez sredstev na svetu. Postajal pa .je živčno tako razburjen, da ni veš vedel, kaj se dogaja z njim. Obhajale sa ga celo halucinacije. Nekoč je od zavarovalnice prejel manjšo vsoto za biser, ki ga je izgubila njegova žena. Tedaj je prišla izkušnjava nadenj. Zaslišal je skrivnosten glas poleg sebe: »Bolje je oškodovati akcijsko družbo, nego da bi se uničili dva človeški življenji.« Takrat ga je zasledovala često misel na samomor in ni dvomil, da bi mu tudi žena sledila v smrt, če bi ji to predlagal. Potem je spet slišal glas, ki mu je velel, da bo lahko vrnil zavarovalnici storjeno škodo, če napiše uspešen roman. Ta roman pa naj bi obravnaval težke duševne boje, ki jih doživlja inteligenten človek pred izvršitvijo kakšnega zločina. In ta zločin bi moral spet izvršiti, da bi se obdržal v duševni napetosti, ki bi mu omogočila napisati dober roman. Tako je prišlo pol hote pol nehote, da se je začel baviti s pripravami za požig, ki naj bi mu spet omogočil prejeti vsoto 50.000 mark, za katero se je bil zavaroval. Nakupil si je raznega goriva, vžigal-ne patrone, vžigalne vrvice itd. Usodnega dne je zanetil ogenj v svoji sobi in se je hitro odpeljal v mesto Halle, od tam pa v Weimar. Iz Weimarja je naznanil požar in zahteval od zavarovalnice odškodnino. Nato se je vrnil v Berlin. A tu so ga prijeli, ker so bili ogenj po njegovem odhodu takoj pogasili in odkrili sledove, ki so kazali, da je bil namenoma podtaknjen. Nekaj časa je skušal iz svojega potovanja iz Berlina skovati alibi, pa se mu je kmalu zrušil. Izgovarjal se je tudi, da je bil v času zločina pod vplivom alkohola. V preiskovalnem zaporu je dovršil roman, ki naj bi ga napravil slavnega in bogatega še na zimo njegovega življenja. Strecker je zanimiv psihologičnl tip in sodniki sami niso vedeli, ali naj ga sodijo kot zločinca ali psihopata. Po dolgem posvetovanju so mu naprtili 1 leto ječe. Lavalova hči Francoski ministrski predsednik Laval je vzel s seboj na potovanje v Ameriko svojo 18-letno hčer Josetto. Gdč. Josetta je v čisto modernem duhu vzgojeno dekle, igra vneto tenis, vozi sama svoj avto, ja- ha vsako jutro v Boulogneski gozd. Da bi ji na potovanju v Ameriko ne bilo preveč dolgočasno, si je za spremljevalki vzela dve prijateljici, gdč. Olaudelovo, hčerko francoskega poslanika v Washingtonu, in gdč. Guimielovo, hčer enega izmed šefov pri agenciji Havas. Poskrbljeno je za to, da se bodo mlade dame v Washingtonu dobro zabavale, medtem ko bo oče Laval konferiral s predsednikom Zedinjenih držav. Potres na Salomonih San Christoval, otok v skupini Salomonov, je obiskal potres, ki mu je sledila morska poplava. 18 vasi je bilo uničenih, , 50 domačinov je našlo smrt. Tuberkuloza iz plesni Prof. dr. Enderlein, ki je odkril bakterijsko jedro in spolno množitev bakterij, je sedaj dokazal, da nastajajo glivice plesni direktno iz bacilov jetike in narobe. že prej je bila vsem znana zveza med Jetiko in vlažnimi stanovanji, a šele sedaj je postala ta zveza povsem jasna. Prof. Enderlein je ugotovil tudi to, da nastajajo iz raznih vrst bacilov jetike razne vrste plesni. Vljudno opozorilo Zveza francoskih letovišč je založila na pobudo policijskega ravnateljstva v Com-piegneu posebne tiskovine za nemarne av-tovozače. Večkrat se dogaja, da zapustijo inozemski in domači šoferji pri obisku kateregakoli kraja avtomobil na prepovedanem križišču, ker gredo obedovat ali po drugih opravkih. V tem primeru mora pritrditi stražnik na šoferjev sedež uradno svarilo, da je zabeležil številko voza in ga poziva, da mora v 10 minutah zapustiti nepravilno postojanko, sicer bo kaznovan. Odsedaj bo stal na drugi strani tega uradnega svarila seznam za tujce zanimivih umetniških spomenikov in izletov s pripombo: »Obiščite, preden boste zapustili naš kraj, urad za tujski promet v poslopju policijskega ravnateljstva!« Vsak dan sna Temne slutnje. Dunajsko Društvo za varstvo živali se je oskrbelo z motornimi vozili, ki zasledujejo mučitelje živali. Poleg šoferja sedi zmerom živinozdravnik Rastlina: najvažnejši laboratorij Zanimivo odkritje moderne vede: rastlinsko zelenilo skoraj istovetno z barvilom v naši krvi Z motorji na mučitelje živali V šoli smo se učili, da vsebujejo vsi zeleni deii rastlin neko zelenilo ali klorofil, ki jim daje barvo — dosti več nam pa o njem ni ostalo v spominu. V splošnem nas cvetoči deli rastlin boij zanimajo — in vendar bi brez njih za silo še prebili, brez zelenila pa bi se morali kakor vse življenje v naravi kratkomalo zadušiti in umreti od glada. Klorofil, ki ga je največ seveda v listih, opravlja namreč vsa, za celotni življenjski proces potrebna dela. Naši najboljši kemiki bi ga ne mogli posnemati in še celo tega ne vedo natanko, kako se ta dela prav za prav završujejo. Vemo skoraj samo to, da izdeluje »laboratorij v rastlini« iz vsepovsod obilujočih sirovin, zraku in vode, glavna živila za živali in ijudi, poleg tega pa izločujee kot stranski proizvod kisik, brz katerega bi isto tako ne mogli živeti. Najvažnejša sirovina, ki jo potrebuje rastlina, je ogljikov dvokis, ki sestoji iz ogljika in kisika. Ta plin vsrkava rastlina skozi drobne odprtina v listih in ga predeluje v klorofilnih celicah. Ta proces imenujemo asimilacija ogljikovega dvoki-sa. Nekateri primeri naj nam pojasnijo njeno ogromnost. Kvadratni meter listne površine solnčnice pridela na dan pod ugodnimi pogoji 25 g škroba (ki sestoji, kakor znano, iz ogljika, vodika in kisika), če vzamemo to številko za podlago, si lahko mislimo, kakšne količine »živil« pridela n. pr. kakšen travniK ali gozd. A tudi poraba sirovm ni od muh. Vzemimo n. pr. drevo, ki tehta 100 stotov. Nekako polovica ga je iz ogljika, a da pridela teh 50 stotov ogljika, mora drevo porabiti nič manj nego 12 milijonov kubičnih metrov zraku! Ogljikovega dvokisa je namreč v 10.000 litrih zraku komaj 3 do 3.5 1! Na 60 bilijonov ton računajo učenjaki celotno množino dvokisa, ki ga rastline v letu predelajo na vsej zemlji. To so tako velikanske količine, da bi moralo kmalu zmanjkati te snovi, če ne bi je dihanje organizmov, preperevanje. sežiganje itd. vedno znova ne obnavljalo. Sedaj nam je torej marsikaj jasno, če se pa vprašamo, kako rastlina prav za prav prideluje škrob, sladkor itd. iz ogljikovega dvokisa in vode, ki jo srka rastlina s koreninami, tedaj zadenemo tu ob skrivnost, ki je znanost še ni rešila. Vidimo samo produkte tega gradilnega procesa in sicer v klorofilnih stanicah predrob-na zrnca škroba. Istočasno in morda celo kot prvi produkt nastaja grozdni sladkor, iz teh dveh snovi pa se tvorijo številne druge snovi: trsni sladkor, sladni sladkor, celuloza itd. Nad 90% vse rastlinske substance je zgradil klorofil in zgradil v pravem pomenu besede, kajti iz preprostejših snovi na- stajajo kompliciranezše — torej baš nasprotno nego v živalskih organizmih, kjer se komplicirane snovi v splošnem razčle-njajo v preproste pri čemer se sproščajo energije, ki vzdržujejo življenje. Rastlina pa energije v sebi nakopičuje in sicer je izvor teh njenih energij — solnce. Brez solnca bi skoraj vse rastline ustavile svoje laboratorijsko delo — in ga ponoči tudi dejansko ustavijo. Ka r se tiče kisika, ki ga rastline oddajajo v zrak pri predelavi ogljikovega dvokisa, ni to nič manj važno dejstvo nego vsrkavanje dvokisa. kajti s tem obnavljajo rastline neprestano zračno zalogo kisika, ki ga za svoj življenjski proces spet uporabljajo živalski organizmi. Brez rastlin bi se morali ti, kakor smo že rekli, torej preprosto zadušiti. Razumljivo je. da oddajajo rastline kisik samo podnevi. Kadar njih laboratorij deluje, ponoči ga v zelo majhni meri celo vsrkavajo radi česar ob tem času ne spadajo v spalnico, kjer zrak samo kvarijo. Zanimivo odkritje je napravila moderna veda. Našli so namreč da je rastlinsko zelenilo skoraj identično z barvilom v naši krvi. Razločujeta se samo po tem, da vsebuje krvno barvilo železo, klorofil pa magnezij. In to zadostuje, da izvršujeta obe snovi popolnoma različne funkcije, ena, da veže ogliikov dvokis na rastlinski organizem, drusra ga veže kisik na živalski. To daje misliti, da sta bili nekoč obe snovi združeni v istem prabitju. iz katerega so se potem organizmi razvili v rastlinske in živalske. (Ta izvaiarna so vzeta iz predavania prof. H Fischer.ia. odlikovanega z Nob^o-vo nagrado, na dunajskem zborovanju kemikov. Tem je priznal Matuška svoje zločine Kriminalist, treh držav so se trudili na Dunaju, da pojasnijo strašna atentata pri Jii-terbogu in Biatorbagyu. Slika kaže madžarskega kriminalista dr. Schweinitzerja (z naočniki) in berlinskega kriminalista Gen-nata (desno v profilu) v neki dunajski kavarni. O. Hanstein: Mi je kriva? Roman »Nu, skratka, nekako ob štirih je komisar mahoma planil pokon-cu in dejal: ,Cez uro ali kaj se vrnem.' Poznam te reči! Gotovo je hotel doma pogledati kako in kai. In čez uro s3 je vrnil, prepaden, bled kakor smrt. Zessin ga je odprl, a mislim, da sploh ni prav razumel, kaj je bilo v njem. Vstal je pa vendar in vzel klobuk. S čisto pametnim glasom je še rekel: »Na sodišče moram!« A tisti mah je dobil pnevmatično zalepko. Trepetajo jo je vzel poštarju iz roke. Odprl jo je in prebledel kakor zid; niti besede ni mogel spraviti iz sebe. Planil je k vratom in že ga ni bilo.« »Zalepka je bila nemara od justičnega svetnika.« »Mogoče! A prej bi rekel, da je bila od njegove žene: naznanilo, da ga je zapustila.« »In mislite, da bi se mož, kakršen je bil Zessin, zaradi tega —?« »Saj pravim, gospod komisar, zaljubljen je bil zelo. In ženica je bila vražje lepa. Videl sem jo. A za takega resnega komisarja ni bila.« »Zakaj niste dali tega na zapisnik?« Schreiber je spet skomignil z rameni. »Gospod doktor, saj veste, kakšni so časih gospodje. Vam to lahko povem, a dmgim--« Schluter je pomislil. »Nu prav, molčite do nadaljnega. Tamle prihaja avtomobil, pokličite ga.« Avtomobil se je ustavil. Schluter je povedal naslov sanitetnega svetnika. »Ali naj vas spremim?« »Prosim.« Avtomobil se je kmalu ustavil pred hišo in Schluter je naročil višjemu stražmojstru. naj počaka v vozu, med tem ko stopi on do tajnega svetnika. Stari gospod ga je takoj sprejel. »Kaj želite, gospod komisar?« »Hotel sem vas samo prositi, da bi mi kaj povedali o poslednjih dnevih in urah gospoda remtnika Wellhorna.« »Moj Bog, gospod komisar, kaj naj vam povem? Da se je bilo pri starem gospodu spričo njegove polnokrvnosti in razvitega za-apnenja žil nadejati kapi, tega nisem ved si samo jaz, ampak tudi on sam. 2e več dni pred koncem so ga obhajale smrtne slutnje in nič kaj prepričan ni bil, da bi mu minilo potovanje v lianzburg brez nesreče. Dober, kakor je bil, ni gospodični ničesar pokazal, a odlašal je z dne na dan. Tisto jutro, ko ga je potem popoldne zadela kap, sem zadnjič govoril z njim. Rekel je, da mu je celo nekoliko laže. Nu, zvečer je prišla vest; vzel sem asistenta s seboj in se odpeljal k njemu. »Na prvi pogled sem videl, kako je. Storiti nisva mogla drugega kakor počakati konca.« »Ali ste bili ves čas pri njem?« »K nekemu bolniku sem še moral ji a kratek obisk. Moj asistent se ni ganil od njega in je na hčerino prošnjo bedel pri njem vso noč, dokler ni umrl.« »Kdo je vas gospod asistent?« »Doktor Hilb^r.« »Ali je še pri vas?« »Ne. Stari Wellhorn je umrl dne 30. aprila, in dne 1. maja je nastopil doktor Hilber novo službo kot asistenčni zdravnik pri mestni bolnici v Sondershausenu.« »Hvala lepa, gospod tajni svetnik; oprostite, da sem vas motil.« Doktor Schluter je spretno prikril, kolikanj ga je vznemiril dozdevno brezpomembni odgovor tajnega svetnika. Ko se je vrnil k avtomobilu, je žvižgal napev iz neke operete. »Gospod komisar?« Schluter se je veselo muzal. »Kaj pa je, Schreiber?« »Spet imate novo sled.« »Kje neki, Schreiber! A dan je tako lep in zadnji čas je bik) toliko dela. Veste kaj? Privoščiva si skupaj majhno potovanje.« »Kam pa?« »Na Turinško — tam je zmerom lepo.« »Gospod komisar?« »Tiho — počakajte! Zdaj se hitro peljite na postajo in vzemite tam dva vozna listka drugega razreda za Sondershausen, pa svojo ženo pripravite, da vam je med tem popiha.« Schluter je bil sijajne volje. »Ali gospod komisar, kdo pa stanuje v Sondershausenu?« »Kdo neki? Kar jaz vem, živi tam kakih osem tisoč poštenih malomeščanov. Razen tega so tam poleti znani koncerti — in dobre, glasbe sem res potreben!« »Gospod komisar!« €ette malim oglasom 9 Ženitve. dopisovanja, naznanila te- oglasi trgovskega, reklamnega di posredovalnega značaja vsaka beseda l.— Din Pristojbina za iifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi vsaka beseda 50 para Pristojbina za šitro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddeiek »Jutra«, fe plačati še pristojbino 2,— Din Pri' ttojbine je vposlaii obenem t naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilni/"' v Liubliani 11.842 — Teletor itevilks 2492 3492 •HCaslove tnalih oglasov dobite tako/ po izidu tista o podružnicah , Jutra* 0 •Mawibowu, v ^Belfu, o iVovem meatu, 0 ISfbcvI^ah in no Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. * iT J t fri^-ffi AmrLlt Kroj. vajenca • V r e j m « takoj A. Bele. V :marjo št. 60 — St. Vid »- i Ljubljano. 46356-1 Kroj. pomočnika f >jga, ia vsa dela, v s talij- službo sprejme takoj /. ara, Grosuplje. 46036-1 Mesar, pomočnika a izurjeno pomočnico za izdelovanje klobas sprejmem. Pismene ponndbe nu cgias. oddelek --Jutra« pod »Zanesljiva mo"-. 46353-1 Šivilja gre na dom. s hrano po 13 Din. Pred škofijo št 13 46351-3 Brivskega učenca r -tenih staršev, sprejme takoj Stane Stran«, brivski e: -jster v Šoštanju. 40341-1 Vajenca ji-avega iu čvrstega, za tletrgovih-o železnine. pro-r>)inf oskrbi, iščem za i 'je. Ponudbe na oglasni <• Krk '.Jutra* pod šifro »V v.'Železnina 303«. 46338-1 Izložbeni aranžer j fektna m«1 dobi takoj ji -to. Ponudbe z navedbo t-terene naslovit-i na TT. J. Ti: ra-i. Maribor, Aleksan d iva cesta 7. 46212-1 Učenko s--r!mem v trgovino meji nega blaga na deželi. — J'onudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Zmožna«. 46825-1 Natakar p po-lnoma perfekten. zmo-v n vsaj nemščine in nekaj kavcije, dobi stalno mesto v hotelu »Beltevne« v Ljubljani. 463"S-1 Zeovorno damo T d«brim nastopom, vajeno občevanja s strankami — iščemo proti fiksni plači za poset privatnih strank. !- v svrho priporočanja za t--ako boljše gospodinjstvo n obhodno potrebnega pred n "ta. Ponudbe pod značko »T*spešna akvfaiterka« na oglasni oddelek »Jutra'. 46271-1 Učenko etiro ne izpod 16 let, e ejmem takoj v L j ubija-v boljšo trgovino s čev-!". I':»m'»ne ponndbe pod 'rikupl'ivac na ogla«, od- ej ' nizki ceni spreimem — N.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46411-1 Pek. vaienca p-iš'eneg.1. spreimem. Na-s' -- pove oglasni oddelek »Jutra -. 464S4-1 Natakarica pridna. pošten?, zanesljiva ii 7.nio7na vseh gosfl!n*i"nr-skib d«T. ki govori slov. in nemško. t°r ima dobra 5!i-;-'ov.?la. dobi takoi dnž- I 1.« V-i *fy>v v oglas. odd»lkii »Jntra«. 4643&1 Službo šoferja iščem. Imam dveletno pr.ik so. =em r>"Sfpn in zmožen vseh popravil. Opravl;al bi tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46302-2 7as'onn?ce zgovorne in agilne sprejmem za obi=-k privatnih s'r-'nk. Ponudbe na oglas. old"'ek »Jutra« pod šifro »Al-Bo*. 46343-3 š;vfi?a se n-ir>or"'"a t izdelavo rinmsi-ih ob'<>k p'žam. vse vrst" goopookesra perila in r>froške Vonfekei?p ter vsa-{ >vrs»-,ih reenih del. Cenj. ponudbo; Medvedova <*e-ftta 25,TI, dosno. 46378-3 Uradnica z večletno prakso, spretna strojepiska. išče namestitve — tudi na deželi. Event. nrevzame tudi začasna strojepisna dela. Ponudbo na oglas. oddelek »Jutra« r»od ^Takoj O.«. 46371-2 MeHeentna Nemka išč« mesto pri otrocih. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligentna« 46566-2 Toča! al« zmožen vsakep-a dela. išče zanoslonie. Nastopi lahko taVoi. Xa«Tov v oglasnem oddelku »Jntra«. 4636S-2 i^on r>in plačam takoj tistemu, ki mi r>re---rbi slij7^»o kniigoved'0 aH nisarniškega uradnika. Zmožen sem vs»li pisarniških poslom. Ponudbo pod »Prima reference« na ogl. oddelek »Jutra«. 46:395-2 sredniih let. ki govori več lezikov in ima dobra spri-ee-vala. reli m"«'o gosrvo-dinie v boJiši hiši. _ Po-nndl>e na oglasni oddelek »Jutra« pod »SamostaTn.a«. 46416-2 Kuhinjo sem , o^Ila '.a dnevno 2—300 gost-ov po hotelih v Dalmaciji in na Bledu zdaj že 5 let. — Želim nameščenja! Prevze la bi tudi hotel v najem kot družabnica in hotel ska gospodinja. Kavcije o najnižjih cenah na Dunaiski cesti 36. 46379-6 Goveje meso od jutri naprej I. vrste po 9 Din in TI. vrste po G Din priporoča Volkar. Spodnja šlška, Jcrnejeva cesta. 46397-6 Voziček poceni naprodaj na Tržaški cesti 24. 46405-6 Hlevskega gnoja ven; voz naprodaj na Dolenjski cesti 12. 46126-6 Plinsko oeč v brezhibnem staniu za 250 Din proda Rudolf Sever. Marijin trg 2. 46424-6 Izvrsten konj z vso opremo in popolnoma novim vozom ge zamenja za m al luksuzni avtomobil. Naslov pri podružnici »Jntra« v Celju. 40431-6 Kooalno banio >>-0 TV„ c~„.„„ Levstikova 19. 4042S-6 Mikroskop kupim. Cenjene ponudbe, pn možnosti z navedbo ali opisom načina. kon=trukei:e in znamke, na oglas, oddelek »Jutra« pod znaekn »Mikroskop«. 46225-7 Vrehrana Dve gospodični po nizki ceni sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra«. 46412-14 V Kranju na zelo prometni cesti oddam v najem lokal za delikatesno trgovino, sadje itd. trg. izobraženi samostojni osebi. Pojasnila na licu mesta daje Frane Mai dič, Kranj. 46229-17 Vilo s 5 sobami, vrtom in garažo, v Trnovem za 1600 Din z novembrom odda v najem »Posredovalec« Tavčarjeva ul. 6. 46375-17 *Tnhasto garnituro (Terzianorl dob™ ohrani" no kupim. Ponndbe na o«*1 "dd°l°k »Jutra« pod šif-»Pelz«. 46270 " »Evnress« s-anrovar za ka-vo kupimo takoi. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro =Kava 777«. 46394-7 Blagafoo št. 1 a.li 2, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« nod šifro »Dobra blagajna 46303-7 * Družabnika in Solastnika s potrebnim kapitalom, za večjo stroja rno in trgovino z usnjem iščem za takojšen pristop. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 46227 16 Stavbenikom! V Orlov-i ulici št., 6 je poceni naprodaj 16 m dolga šibka smreka za odranje. 46123-1G Iščem posojilo proti vknjižbi na prvo mesto. Posest je v Ljubi jo ni z veliko trgovino in gostilno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar« 46125-16 Posojilo SO—100.000 Din išPe trgovec z dobro vpeljano in na prvovrstnem kraju stoječo trgo-vino ^ Mariboru, za dotio 15 mesecev, proti dobri garancij; in primer. n,im obrestim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurnost 100« 46440-16 1 Parcelo ob cesti pod Rožnikom takoj prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46309-20 Lepe parcele gozdne. najlepšim raz- glediom. na Rožniku po zelo nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46221-20 Prodam hišico s stanovanjem ter delavnico, pripravno za vsako obrt, 10 minut- od cerkve, v vasi tik ceste. — Peter K o z o 1 c. Brezno. Rimske toplice. . 16223-20 Stavbne nasvete oa.ie tehnični biro »Telfna« Ljubljana. Mestni trg 251 814-20 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod ->Inženjer* na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Lepe stavb, parcel? pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 45638-20 Poslovni lokali ua Dunajski .••esv. št. 29'i so s 1. septembrom oa rat polago. Poizve se '.stotam. 43374 19 tono n?« »131rrpile dobi tisti, ki preskrbi v kavami stalno mesto prvovrstnemu natakarju. — Ponudb« na naslov: A. Guzei, Draškovec. 46439-2 »Ste-roo«. stereonegat.ive in stereosli-ke knpim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Majhno hišico tik Ljubljane kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbo z navedbo cene na ■oglas, oddelek »Jutra« pod značko j K n os ta n o va n :skc *. 45!67-20 Fncnadstroono hi«o nrpravno za kakega obrtnika, sredi mesta prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro. »Enonad-stropna«. 36370-20 Pražarna žitno kave, v dravski in primorski banovini dobro vpeljano podjetje, je zaradi bolezni naprodaj, ozir. iščemo primernega družabnika. — Pojasnila daje D. Cesnik, Večna pot štev. 1. 46297-19 Trgovski lokal s skladiščem moderno urejen takoj oddam na Dunajski cesti 37. Informacijo istotam v J. nadstropju. 46254-19 2 gostilni v Zagrebu na zelo prometnem kraju v strogem centru mesta, popolnoma opremljeni, v obratu, naprodaj z vsem inventarjem. Večletna najemninska pogodba. V bližini glavne tržnice. Ena, ki stoči 200 hI alkoholnih pijač stane 30.000 Din — druga, ki stoči 250 hI al-kolmlnih pijač stane 40.0t)0 Din. Jako solidna mesečna najemnina. Prodaja Gostil-ničarska poslovalnica M. S. Pavlekovič. Zagreb. Ilica št. 144, pritličje. 46360-19 Štirisob. stanovanje s kuhinjo, verando in vrtom, v vili v Mariboru, Badlova ulica št. 6 pod Kalvarijo bo prosto 1. decconbra. Cena 1200 Din. 46208-21 Štirisob. stanovanje v centru me-sta oddam s I. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46257-21 Stanovanje z 1 sobo, kabinetom in kopalnico oddam mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40160-3! Elegant. stanovanje s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami. na prometnem kraju oddam z novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45624-21 Stanovanie 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v Tovarniški nli-el št. 27 — Vodmat. 46367-21 Stanovanje sobe in kuhinje r.a 360 Din takoj oddam pr.d Rožnikom. cesta lX/35 46395-21 Sobico z električno razsvetljavo, snažno in svetlo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46223-23 Opremljene sobe s parketom in elektriko takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46313-23 Opremljeno sobo takoj oddam in sprejmem dijaka-sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46244-23 Sobo Hotele, gostilne kavarne, restavracije in rl notoče prodaja in daje r najem poslovinca za gostil ničarstvo M S Pavlekovič Zagreb. Ilica 146/1 fnfor maeije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO*LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Prostor za delavnico oddam v Ljubljani, Bohoričeva ulica 9. 46:369-19 Lep lokal na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40374-19 Lokal primeren za vinotoč. na prometn; točk" v Ljubliani iščem. 1'onudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prometno«. 46437-19 Jedilnico (orehovo) ter pisalno miro radi selitve poceni prodam Na-lov .v oglasnem oddelku »Jutra«. 46391-12 Solnčno stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin, v novi hiš i oddam takoj ali s 1. novembrom mirni in čistočo ljubeči stranki ob glavni cesti proti št. Vidu. Vprašanja na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »10 minut od remizo*. 46102-2! Stanovanje 3 velikih sob i,n rseh pritiklin, najmodernejši kom-fort. s 1. novembrom oddam na Vrtači. Levstikova liliea. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46122-21 s štedilnikom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46365-23 Prazno sobo s strogo separiranim vhodom. parketom in elektriko oddam v strogem centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46366-23 Lepo, solnčno sobo oddam gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46382-23 Sobo s posebnim vhodom, iščem s 1. novembrom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »300—400 Din«. 46349-23/a Dva sostanovalca boljša spre!mem v Hrenovi ulici 19/1. 46381-23 Sobo lepo opremljeno, parketirano, separirano, z elektr. razsvetljavo in s postrežbo oddam na Rimski cesti boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 46383-23 Pisarno sobo v pritličju na Miklošičevi cesti, z uporabo telefona takoj ugodno oddamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46113-23 2 mlajša dijaka (inji) sprejme poceni z vso oskrbo na stanovanje Franja Urek, Sv. Petra nasip 39. 46390-22 2f& Slučaj V kavarni Emona na koncu trakta Dunajska cesta, pod zrcalom — v družbi dveh gospodov in ene dame. Odšla sama. Odgovor prosim na oglasni oddelek ^Jutra« pod šifro »Slučaj«. 46342-24 Cenjene dame poslužujte se damskega frizerskega salona Mirko Zaletel, križišče TTmske i.n Bleiweisovo ceste. 46398-24 Pisalni stroj znamko »Ideal«, v dobrem stanju po zelo nizki ceni prodam. Ogleda se ga lahko vsaki čas na Poljanski cesti 50. 46403-29 Strojno pletenje dobro upeljano, vsled bolezni pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obročno plačilo«. 46155-30 1 Dvosob. stanovanje parketirano — kakor tudi 2 separirani sobici takoj oddam v najem v 7.-i«t>; ;3lr: Naslov oddelku »Jutra«. 46420-21 Trisoh. stanovanje za 800 Di.n takoi oddam na Dolenjski cesti štev. 12. 46427-21 w4il^^iJ^ iščejo Stanovanie sobe in kuhinje iščem po mogočnosti v centru mesta ali v bližini tramvaja. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Stanovanje«. 46386-21/a 'Jti oddajo Sobo na Miriu oddam. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 46341-23 Sostanovalca sprejmem t.akoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43332-23 Onremlieno iu priporoča ulico vinska klet Mencinger. Sv. Petra cesta št 43. 46163-18 Fotoamaterska dela kako* tudi vsa strokovna icla naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Jožko Smuc, VVolfo-,'a nI. 12 t( Specialna fo- to-trgovina A. Smuc, Marijin trg 8 — vogal Wo!fov« ulice 1. 304 » N*)novel» ilolimka pate te a fdezna zelo praktična aloiljiva postelja a tapeciranim madracom — CraStiCna za viaku biiu, otcle, za putn{«čc oso? be in nočne alulbc. Sta* ne Dia 39».—. Raipoii. ljaa poltom in ielczni* con po povzetju. Lesena' aiulinaka patentna ' zelo ■ praktična sloi-ljira postela s tapeciranim madracom. — Stane »i« m—. spal/ni. patent fotelj stane DIB 1300 Liegettuhl praktičan za !e2anie»in ledenic. Stane Dia IS«.—. Po tem imam fi»lo čohano perje k J! po Dia 4S— čisto belo gosje kg po Dia 13*— in čisti puh kg po Dia 256.—. L*. BROZOV1Č, ZAGRtl Ilica n. III. Hadio Suhe gobe v vsaki množini kupuje E. Vajda. Cakovec. Ponudbam priložite vzorce. 456S5-33 •2 Sobo pri operi oddam bol:ži gospodični. — Kopalnici, in klavir na r*zrvoiag«o. Naslov v osrla« oddelku »Jutra«. 46193-"" ?pre!mem na hrano in novanie v Škofji ul. 101L ; 46372-23 1 iscejo Zakonca brez otrok iščeta s 15. novembrom v centru mesta 2 ali 1 opremljeno sobo s souporabo kopalnice. 1'onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ehepaar*. 40377-23/a Soho v centru mesta ali proti šiški, išče akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi soba«. 46387-23/a Veliko sobo opremljeno sa dve osebi, solnčno. mirno, po možnosti s souporab" kopalnice in s klavirjem, išče za ta koj dr. Ivan Tomšv. uni- , verzitetni docent Liublia- j na, Univerza. 46396-33/a ' ep jedilni kostanj po Din 1.50 k? razpošilja Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostn. 44378 33 10.000 kg krompirja prodam franko Litija. Pis meno ponudbe prosim na oglas, oddelek »jutra« pod »Krompir«. 461S7-33 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljubljana. Wo!fova ulica 3 77 Psa čuvala »rednjevelikega. čistega, m predsol>o kupi — mladega psa španjela pa proda Tribuč, Gliuce, tel. 260S. 46576-27 Izvleček i t programov Četrtek. 22. oktobra. LJUBLJANA 12.13: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert salonskega kvinteta. — 18.30: Gimnastične vaje. — 10: Italijanščina. — 10.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.30: Napcved časa in poročila. Petek. 23. oktobra. LJUBLJANA 11.30: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 18.50: Sokolsko predavanje iz Beograda. — 19.30: Prenos opere »Tu ran dot r z Dunaja. — 22.30: Napovsd časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Radb-orkester. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — PRAGA 17.05: Klavir. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.20: Arij'! in pesmi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20; Plošče. — BRNO 17.05: Prenos iz Prage. — 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Godba na jiihala. — 20.15: Simfoničen koncert — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere »TurandoU iz gledališča. — 22.05: Godba za ples. BERLIN 20.10: Glasba Igorja Stravinskega. — 22.15: Lisztova glasba. — Orkestralen koncert. — 0.30: Komorna glasba. — KONIGSBERG 16.45: Lahka glasba. — 19.30: Moški pevski zbor. — 20; Sluhoigra. — 20.10: Operni orkester. — MUHLACKER 17: Koncert orkestra. — 21.15: Nova muzika. — 22.40: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 19: Zborovski koncert. — 21: Pevski in klavirski koncert. — / [Jctftria) (j Kvalitetna znamka ^^B m peciva! prstek jI in vanfiln sladkor./fl « ■ubroc^ itopa- 1AZPIS Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 28. oktobra 1931 dobavo: 3 komade I nosilcev N. p. 34, 1 = 6.600 mm 2 komada I nosilcev N. p. 40, 1 = 15.750 mm Pogoji se dobe pri podpisani. IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE. 12853 Zahvala Za premnoge dokaze toplefga sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda IVANA BABNIKA mestnega, zidarja se tem potom vsem iskrerio zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo člolžni uradništvu mestnega magistrata, sodelavcem, gdč. učiteljici in učenkam IV. razreda dekl. mešč. šole pri Uršulinkah in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1931. 12858 ŽALUJOČI OSTALL Brez posebnega obvestila. t Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena dobra mamica, stara mamica in tašča, gospa IVANKA ŠIRCA nadučiteljeva vdova v sredo, dne 21. t. m. po dolgi mučni bolezni, previde-na s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 23. oktobra ob % 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. 12857 V Ljubljani, dne 21. oktobra 1931. Žalujoči rodbini: DR. DOLENC in ŠIRCA Pozor, ženim ln neveste! posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N tapetnik Mestni trg št. 13. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 t Po kratkem mukepolnem trpljenju je dne 20. t. m. ob 23. uri Vsemogočni poklical k sebi našo nad vse ljubljeno zlato mamico, sestro, babico, prababico, gospo 3pano tfCastelic Pogreb nepozabne blagopokojne bo dne 22. t. m. ob 16. uri na farno pokopališče v Dol. Logatcu. 12851 Dol. Logatec — Ljubljana, dne 21. oktobra 1931. Žalujoče rodbine: KASTELIC — FLERfi — TESAR — SIRNIK Uradništvo in delavstvo tovarne usnja L. Laurich, Konjice, sporoča tem potom žalostno vest, da je njen nad vse spoštovani senior - chef, gospod Lorenc Laurich dne 20. oktobra 1931 v Grazu v 67. letu svojega dela in napredka polnega življenja, po dolgem vdano prenašanem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Z dragim preminulim smo izgubili dobrega gospodarja in voditelja, katerega bomo ohranili vedno v nepozabnem in hvaležnem spominu. Konjice, dne 21. oktobra 1931. 12856 Uradništvo in delavstvo .<: • /V-, %Mm I SSSrst".' <>•. i Globoko užaloščeni sporočamo, da je bil naš ljubi, srčno dobri oče, tast, stari oče, gospod £orenc Caurich tovarna* usnja v torek, dne 20. oktobra po dolgem in težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti, odpoklican v večnost. Dragi preminuli bo v četrtek, dne 22. oktobra ob 9. uri svečano blagoslovljen v hiši žalosti v Grazu, Schubertstrasse 73. Nato bo prepeljan v Konjice, kjer bo pogreb v petek, dne 23. oktobra ob 4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 24. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi v Konjicah. KONJICE-GRAZ, dne 21. oktobra 1931. Fritz Wagner, Kari Wagner, zeta. Alfred Laurich, Anny Wagner, Greti Wagner, Erna Laurich, otroci. V Imenu vseh sorodnikov. Anne — Mane, Erna, Herta, Kari, Heinz, vnuki. 12855 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.