MALI OGLASI, KRIŽANKA, OBVESTILA.
številka 14, letnik 8 16.7.1998 cena 250 SIT
f


PREGLED SEZONE V ZASAVSKI MAL0N0E0METNI LIGI


PRVI KOLESARSKI VZPON NA GORE
,
|£-i	'.V-:,,,,

■SPriF'. I
KI NOVI PtVA|l 1
''	^ ®
»	' Ž
r •«
; t' V«4
9 ■
.v, u\ :;
ZAČENJAMO AKCIJO ZBIRANJA POMOČI ZA MLADO DRUŽINO IZ KANDRŠ
MAZDA 626 KARAVAN V JUNIJU NAJCENEJŠI IN Z NAJVEČ OPREME V SVOJEM RAZREDU ŽE od 3.093.805 SIT DALJE
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK
J f. f; Va P. J G
POMEMBNEJŠE IfLEFONSKE ŠIE1IILKE: POEICIJSKE POSIAJE ZAGORJE: 61-00Z IRBOVEJE: 21-102
: 41-002 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 04-420 TAKI: 0609/01-63-48 0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽ0RNE Z0 RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZD TRBOVLJE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 ZD EITIJA: 061/881-855
SEOZBE):
NASLOVNICA:
KOLAŽ
Oblikoval:
Jure Tori
UVODNIK
Zadnjič sem nam vsem zaželel, da kar kam zginimo. Pa so se nasveta najprej prijeli sodelavci, menda se ga bom navsezadnje še sam.
Seveda zaradi tega Zasavc ne bo popolnoma nič trpel, saj kljub zmanjšani ekipi kar pišemo -rezultat je pred vami.
Sicer pa.zginevam!
Nekaj iz vsebine
.o
6' j Sentlamlieršlii gasilci imajo novo vozilo
Kopališča v okolici
11 Žalostna zgodba iz Kandfš
26 Pod kožo smo zlezli-Jože Čampa
32) Zasavska IIISS-privatno
NASLEDNJA
ŠTEVILKA
IZIDE
30. JULIJA
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
16. MALI SRPAN 1998
J.
uK.rSvGTG
Jožef Školjč:
"Iz kulture veje optimizem"
V sredo, 8. julija, se je v Zagorju ob Savi mudil minister za kulturo, Jožef Školjč. Ob tej priliki je izrazil navdušenje nad pestrim kulturnim dogajanjem v zagorski občini, obenem pa poudaril, da ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo, zmeraj skušajo biti inovativni. Povedal je, da za kulturo nista dolžni skrbeti le država ali občina temveč širša aktivnost kulturnikov, ki svojo ljubiteljsko dejavnost lahko uresničujejo s podporo občine, sponzorjev in podobno. Na kulturo pa goji povsem profesionalen pogled in se ne ubada z "navijanjem" za to ali ono umetniško zvrst.
Pred dnevi je Kmečka stranka Slovenije podala izjavo o prenovi knjižnic. Kakšno mnenje imate o slovenski knjižnični dejavnosti?
Omenjene pobude sploh ne poznam. Toda gledano v globalu, je sistem knjižnic dobro urejen. Znotraj ministrstva za kulturo se soočamo z različnimi zahtevami, mreža javnih knjižnic pa je ostala, kot je bila v trenutku, ko je bilo občin dobrih šestdeset. S stališča ministrstva je predvsem pomembno, da je knjižnično gradivo, kar niso samo knjige, enakomerno porazdeljeno in dostopno vsem
prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Financiramo tudi informacijski sistem med temi knjižnicami, zagotavljamo del denarja za nakup, odpiramo pa tudi organizacijo različnih enot posameznih knjižnic, saj se nam zdi, daje to način, kako knjige približati bralcem. Nesmiselno in pogubno pa bi bilo, če bi od vsake občine zahtevali, da ustanovi svojo knjižnico.
Kako tretirate financiranje ljubiteljske dejavnosti?
Sistem financiranja kulture je relativno odprt, pristojnosti za financiranje pa so porazdeljene. Nemogoče je od ministrstva za kulturo pričakovati, da bi vedelo, kaj se dogaja v dvajsetih ali več društvih zagorske občine. To pomeni, da bi morali vedeti o vsakršnih kulturnih dogajanjih v vseh slovenskih občinah, pri čemer bi bila situacija popolnoma nepregledna. Treba si je porazdeliti odgovornost za kulturne stvari ob tej lokalni odgovornosti. Obstoji še Sklad za ljubiteljsko kulturo R Slovenije s tremi izpostavami. Poleg knjižnic je še sistem arhivov in sistem javnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, gledališč, muzejev in galerij, ki so v večji meri pod patronatom države, tudi ko je ustanovitelj občina. Država skrbi še
za kolikor toliko spodobno redistribucijo kulturnih dobrin. Obstoji pa še ena pomembna stvar -vsakoletni javni razpis za kulturne projekte, kjer se lahko prijavijo zelo različni nosilci, da lahko v zelo različnih krajih izvedejo neko kulturno akcijo. Tako da ne glede na centraliziranje, poteka porazdelitev finančnih sredstev po celi Sloveniji in se povsod kaj dogaja.
V čem vidite kulturni utrip, kaj vam je bolj in kaj manj všeč v kulturi?
Ne smem se zanesti na svojo všečnost oziroma ne smem vsiljevati ljudem svojega okusa. Zdi se mi pomembno, da ministrstvo za kulturo čuva to raznolikost. Sicer bi se z vsakim ministrom uveljavljal nov okus.
Si kulturnih prireditev, sedaj kot kulturni minister, ogledate
več?
Sigurno grem po službeni dolžnosti še na kakšno kulturno prireditev več. To so sigurno tudi stvari, ki jih zasebno ne bi zmeraj izbral. Sicer pa sem bil zmeraj zelo čest gost kulturnih prireditev.
Kako preživite prosti čas?
Prostega časa imam zelo malo in ga preživim s svojimi znanci ali sam.
Česa iz politične kariere pa se najrajši spominjate?
Sodeloval sem v kar lepem številu tako imenovanih kulturnih škandalov in je težko reči, kaj je bilo naj. Predvsem bi rekel, da se mi je zdelo to vrenje, ki ga je mladinska subkultura v osemdesetih letih povzročila, dosti bolj pomembno, kot izgleda v tem trenutku. In bistvo kulture je, da vedno preverja sistem vrednot.
Tekst in foto: Petro Radovič
POIMENOVANJE KNJIŽNICE PO ANTONU SOVRETU
V ponedeljek, 29.junija 1998 je bil za hrastniško knjižnico slovesen dan. Preimenovali sojo v Knjižnico
Antona Sovreta.
Najprej je goste pozdravila Miri Vučetič, vodja knjiž.nice, in na
kratko orisala njegovo pot. Predstavila je tudi razvoj knjižnice, ki postaja kulturno zavetišče kraja. Dobrodošlico in zahvalo je izrekel tudi župan Leopold Grošelj, Hedvika Pavlica, pobudnica tega projekta, pa je veličino Antona Sovreta dopolnila. Meni, da je pomenil na prevajalskem področju to, kar dr.Trstenjak v psihologiji. Njegovo odkrivanje antike je primerjala s premogom, ki nas ogreva. Tudi njegovo delo, izkopavanje preteklosti, nas greje. In če sije hrastniška knjižnica vzela za vzor tako velikega človeka, je pozitivno naravnana.
Takega mnenja je bil tudi dr.Matjaž Babič, naš rojak, profesor na oddelku klasične filologije na Filozofski fakulteti. O dr.Sovretu je povedal nekaj tehtnih misli, potem
pa so nastopili njegovi učenci iz Ljubljane. Iz Ilijade na primer so prebrali najprej odlomek v grščini, dodali pa so Sovretov prevod. Njihov nastop je pokazal, da so študentje klasične filologije s srcem pri svojem delu. Na citre jih je spremljala Cita Galič.
Marjan Dolanc, predsednik občinskega sveta, je izročil direktorju KRC, Lojzetu Deželaku, tablo z novim napisom. Zahvalil se je pobudnikom, županu, občinskemu svetu in dedičem, ki so soglašali, da se odslej knjižnica imenuje po dr.Antonu Sovretu.
Hedvika Pavlica je obiskovalce povabila na ogled razstave Sovretovih prevodov in nekaterih del iz njegove osebne knjižnice.
Fonči Moljk
Hrastniška knjižnjica in Hedvika Pavlica (foto B. Klančar)
.uTLTiš o?r.?r.
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA ANTONU SOVRETU V SAVNI PEG
Dr. Pavle Gantar in Leopold Grošelj odkrivata doprsni kip dr. Antona Sovreta.
Občina Hrastnik je v soboto, 4.julija popoldne z vsem spoštovanjem izročila Šavenčanom kulturno obeležje v spomin na klasičnega filologa, prevajalca in mojstra slovenske besede Antona Sovreta. Spomenik sta odkrila dr.Kajetan Gantar, Sovretov prevajalski naslednik in Leopold Grošelj, hrastniški župan.
Slovesnost je otvorila domačinka Danica Černuta in opisala razvoj vasi in svoj odnos do dr.Sovreta.
Pozdravni govor je imel tudi Leopold Grošelj, ki je obnovil korake pri tem projektu. Podelitvi Sovretovih nagrad v Hrastniku in poimenovanju knjižnice po velikem rojaku je prišlo do uresničenja obljube, ki so jo dali pred slabim letom ob srečanju v Savni Peči. Še enkrat se je zahvalil Hedviki Pavlica, ki je sprožila te korake, Društvu slovenskih prevajalcev, Sovretovim prijateljem in učencem, ki so nam znali prikazati veličino njegovega poslanstva, ga približati kot človeka.
O tem je spregovoril ob otvoritvi spomenika tudi dr.Kajetan Gantar. Pohvalil je ploščad sredi vasi, ki po svoji zamisli spominja na orkestro v starogrškem gledališču, kamor se je Sovretov duh tako rad vračal.
Sovre je gledališče v grški kulturi rad primerjal z očesom, orkestro v gledališču pa s punčico v očesu. "In
kakor so pred davnimi veki zbori v atenski orkestri prepevali veličastne pesmi in z njimi rojake po vsej Grčiji svarili pred zablodami in jih spodbujali k plemenitim podvigom, tako naj s tega mesta v Savni Peči donijo spodbudne besede, ki žlahtijo duha. Naj te besede odmevajo daleč prek savskih bregov in zasavskega hribovja, da jim bo prisluhnila vsa Slovenija...
Naj rojake odvračajo od majhnosti, zatohlosti in pritlehnosti, od brezobzirnega pehanja za materialnimi dobrinami, naj jih dvigajo k humanističnim vrednotam in idealom...," je dejal. Ponovil je tudi svoje ogorčenje nad dejstvom, da Slovenci vse do danes niso ponatisnili njegove monografije o Starih Grkih, kije izšla pred šestimi desetletji. Delo je dr.Sovre snoval in pisal celo desetletje, v zvezi z njim prepotoval vso Grčijo, nemški okupatorji pa so to umetnino ob izidu zasegli in poslali v Radeče. Zmleli so jo v papirno kašo. "Čeprav vsebuje knjiga veliko učenosti," je še dodal, "se bere kot
prava leposlovna umetnina."
Doprsni kip klasične oziroma naturalistične oblike je narejen iz brona, izdelal pa ga je kipar Viktor Plestenjak. Po diplomi se je specializiral za portret pri prof.Zdenku Kalinu, za seboj pa ima že trinajst samostojnih razstav. Zaposlen je kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.
Obeležje v obliki amfiteatra je zasnoval hrastniški arhitekt Ivan Maurovič, ki je diplomiral v Zagrebu. Od leta 1990je samostojni projektant. Leta 1992 je prejel naziv zaslužni občan, saj je s svojim projektiranjem spremenil podobo Hrastnika pa tudi Dola. Po njegovi zaslugi dobivata kraja prijaznejši
obraz.
Prijetno popoldne v gostoljubni Savni Peči sta popestrila igralca Stanislava Bonisegna in Slavko Cerjak, ki sta prisotne popeljala v Staro Grčijo, ki jo je Slovencem tako mojstrsko približal Anton Sovre. Spremna glasba je bila delo skladatelja Uroša Kreka, Prešernovega nagrajenca in Sovretovega prijatelja, ki je bil prav tako prisoten na obeležju. Program je povezovala Katja Šterbucl po zamisli Manje Goleč.
Seveda Šavenčani ne mislijo, da je odkritje spomenika sklepno dejanje Sovretovega projekta. Marsikaj se zdaj lahko šele prične...
Fond Moljk foto B.KIančar
GASILSKI PRAZNIK V ŠENTLAMERTU
V soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, je v Šentlambertu potekala gasilska prireditev. V soboto je PGD Šentlambert pripravilo 7. tradicionalno gasilsko tekmovanje za Memorial Jožeta Vrtačnika. Udeležilo se gaje doslej rekordnih
30 ekip. Večinoma iz Zasavja, vendar so pomembno vlogo odigrali tudi tekmovalci od drugod.
Med člani je zmagala tretja ekipa PGD Šentlambert pred Ravensko vasjo in drugo ekipo PGD Zagorje Mesto. Med članicami so bile
najboljše gasilke PGD Ravenska vas pred PGD Sava in PGD Loke. Med veterani se je najbolje odrezala ekipa PGD Mengeš pred PGD Ko-tredež in PGD Matke. Pokal za najboljšo ekipo veterank so osvojile gasilke PGD Mengeš, sicer edine v svoji kategoriji, toda v absolutnem merilu uvrščene v prvo polovico tekmujočih. Prehodni pokal zmagovalca v absolutni konkurenci pa je osvojila ekipa veteranov PGD Mengeš. Po tekmovanju se je druženje nadaljevalo ob zvokih ansambla Interval.
V nedeljo je prišla na vrsto slovesnost prevzema novega gasilskega orodnega vozila Mercedes-Benz Sprinter, s katerim je PGD Šentlambert dobilo kakovostno zamenjavo za staro orodno vozilo, ki se mu izteka čas. Predsednik društva Danilo Šparlek je v slavnostnem govoru poudaril, da imajo gasilci v zagorski občini "srečo, da ima naša občina, predvsem pa župan, posluh za naše
težave in potrebe. Tudi za to našo pridobitev se moramo v prvi vrsti zahvaliti prav njemu". Zahvalil se je tudi številnim botrom in sponzorjem, "saj vsak prispevek pride še kako prav pri tako veliki investiciji". Ob koncu govora je izrazil željo, da bi bilo vozilo namenjeno le usposabljanju opera-tive in te usposobljenosti ne bi bilo treba dokazovati v nesrečah.
Po prevzemu vozila sta nekaj pozdravnih misli izrekla Janet Groboljšek, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, in Ivan Pavšek, predsednik zagorske občinske gasilske zveze. Slavnostni program, ki se je pričel s parado in gaje spremljal in motil močan naliv, so z recitacijami polepšali mladi člani domačega društva. Za ubrano petje med slovesnostjo pa so poskrbeli člani PGD Jagnjcnica. Slediti bi morala še tradicionalna gasilska veselica, vendar sojo zaradi dežja odpovedali.
Boštjan Grošelj
Novo vozilo (foto Tomaž Drnovšek)
J. i J j j
xr,rirc
Da so res tako dobri, so potrdili na zadnjih dveh tekmovanjih. Od 21. do 24.maja so gostovali v Nemčiji. Tja so se godbeniki odpravili na povabilo Združenja severno bavarskih godb in sodelovali na okrožnem tekmovanju. Bili so gostje mesta Kueps, kjer so jih prebivalci tega mesta severno od Bamberga lepo sprejeli in jim nudili tudi prenočišča. V Kuepsu in okolici je imel orkester pet nastopov, med temi eno tekmovanje. Med 24-imi
orkestri so dosegli najboljši rezultat z največjim številom možnih točk ter osvojili prvo mesto s posebnim priznanjem.
Podobna zgodba se je ponovila v Veszpremu na Madžarskem. V petek, S.junija se je okrog pol sedme ure zjutraj na avtobusni postaji v Zagorju zbrala osemdesetčlanska skupina muzikantov in ostalega spremstva. Polni navdušenja in pričakovanja so na avtobus zložili prtljago, se poslovili od Stašev in prijateljev,
nato pa krenili na pot. Ta je hitro minila in čez približno sedem ur so prispeli do Veszprema, zanimivega mesta, ki zaradi svoje lepote, raznih kulturnih prireditev ter zaradi bližine Blatnega jezera, privablja mnoge turiste. Godbeniki so v samem središču mesta pripravili promenadni koncert. Po sedmih zaigranih skladbah se je orkester odpravil v Csopak, 15 kilometrov od Veszprema oddaljen kraj ob jezeru. Tam so se nastanili v prijetnem hotelu, ki je bil dve noči njihov dom.
Naslednji dan jih je čakalo tisto glavno, zaradi česar so se zagorski glasbeniki odpravili tako daleč. To je bilo IV.Glasbeno tekmovanje Veszprem '98, ki je pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze godbenih združenj in Svetovne zveze simfoničnih in pihalnih orkestrov. Tekmovanja se
je udeležilo 22 orkestrov iz Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Rusije,Ukrajine, Belorusije, Avstrije, Finske, Švice in Slovenije. Pihalni orkester Viva Glasbene šole Zagorje se je predstavil s tremi skladbami, ki so žirijo in poslušalce več kot navdušile. Orkester je tako osvojil prvo mesto v svoji kategoriji in prejel zlato diplomo. Podelitev je bila v soboto zvečer, kjer so najboljši orkestri, med njimi tudi Viva, še enkrat nastopili.
Naslednje jutro pa so se naši godbeniki po zajtrku odpeljali proti domu, kamor se je vsem mudilo povedat veselo novico o uvrstitvi. Ta uspeh je za godbenike nagrada in motivacija hkrati, predvsem pa dobro ime za Slovenijo in zagorsko dolino in pika na i ob koncu šolskega leta.
Lučka Drnovšek
NOV USPEH VIVE V VESZPREMU
Viva Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje je odličen orkester, toda z rednimi, intenzivnimi vajami, pridnimi glasbeniki ter številnimi nastopi, postaja ta glasbena skupina vse boljša in boljša. Vedno znova s svojim igranjem navdušujejo tako doma, kot v tujini. Tam so bili v letošnjem šolskem letu kar štirikrat in vedno poželi ogromno aplavza in hvale.
Predstavniki dobitnikov priznanj (foto T.Brezovar)
KOMORNO POLETJE NA IZLAKAH
Tudi glasba ima svoj vzgojni smoter, čeravno pretanjen in porazgubljen v zvočni ubranosti. Valvasorjevi večeri '98, že tretji zapored, ki potekajo v Valvasorjevi kapeli na Izlakah, pričajo, da se veča krog ljubiteljev komornega muziciranja, saj navdušence privabljajo izbrani muzikantje 3. mednarodnega festivala komorne glasbe. Letošnje poletje se bo od junija do septembra zvrstilo šest koncertov - enako kot prejšnji leti.
Koncerti - od teh se je koncert italijanskega komornega zbora Dia-pason zgodil v petek, 19. junija,
koncert ljubljanskega godalnega kvarteta Tartini pa v petek, 26. junija - bodo na sporedu ob petkih zvečer ob 19.30 uri. Tretji koncert po vrsti, ko sta nastopila flavtist, Matej Zupan, in kitaristka, Klara Tomljanovič, pa se je dogajal v petek, 3. julija. Redka zasedba flavte in kitare je tudi programsko pričarala prijetno vzdušje, saj sta Zagorjan, Matej Zupan, in Novomeščanka,	Klara
Tomljanovič, za nastop pripravila pravcati glasbeno-zgodovinski spekter skladateljev baroka, romantike ter v takte ujela španske ritme in z glasbo ponazorila
nastajanje tanga. Samozavesten nastop pa je atmosfero zajel tako z nežnostjo kot temperamentnostjo ter izžareval glasbeno znanje, s katerim sta usklajevala zvoke flavte
ESjfr
in kitare. Poslušalstvo je prilagodljivosti sledilo, saj je z zadovoljstvom navdajala tudi glasbeno zahtevnejšo publiko.
Tekst in foto: RR.
.7 v ŠTt u n l I
16. MALI SRPAN 1998

MALGAJ D.0.0. TRBOVLJE Z NOVIM PRODAJNO-SERVISNIM CENTROM
19.julija letos mineva natančno 30 let od podpisa pogodbe za servisiranje in prodajo vozil Audi pri Malgaju d.o.o. Trbovlje. Ta jubilej pa so proslavili z izgradnjo popolnoma novega sodobnega, 1600 m2 velikega prodajno servisnega centra. V novem centru je povsem nova ekološko neoporečna avtoličarska delavnica s pečjo, kajti nova tehnologija omogoča uporabo nestrupenih materialov na vodni osnovi, delovni proces pa ne bo več potreboval mokrega brušenja, zato se bo tudi poraba vode zmanjšala na minimum. Nova kleparska delavnica je opremljena z dvema ravnalnima mizama (kar je velikega pomene predvsem zaradi krajšega časa popravila in zmanjšanja stroškov popravil). Vse to jim ob računalniško podprtem sistemu za odkrivanje napak motorja in merjenje zavornih sil, najsodobnejši optični napravi za merjenje podvozja, tristeznemu testerju za kontrolo strupenosti izpušnih plinov in sodobnem informacijskem sistemu za vodenje servisa in skladišča rezervnih delov, omogoča še povečati kakovost in hitrost storitev.
V naslednjem letu bodo pri Malgaju d.o.o. investicijo zaključili z novim salonom za vozila Audi in VW ter tako ponudili njihovim strankam popolno storitev na enem mestu.
Tekst in foto: Peter Motnikar
BLAGOVNA MENJAVA ZASAVSKE REGIJE SE POVEČUJE
Gospodarska zbornica Slovenije oz. Območna zbornica Zasavje je objavila rezultate blagovne menjave zasavske regije s tujino za obdobje januar - april 1998. Po podatkih je vidno, da so podjetja v Zagorju izvozila največ blaga in sicer za nekaj čez 13 milijonov dolarjev. Sledi Hrastnik z 12.867.000 dolarji (USD), najmanj pa so izvozili v Trbovljah in sicer za skromnih
3.827.000	USD. V primerjavi z istim obdobjem v prejšnjem letu so podjetja skupaj izvozila za cca. 1,5 milijona dolarjev več.
Tudi kar se tiče uvoza, so bila najbolj dejavna podjetja v Zagorju. Slednja so namreč uvozila za 6.132.000 USD, sledijo Trbovlje z 5.768.000 USD, najmanj pa so uvozili v Hrastniku (5.064.000 USD). Skupno je regija uvozila za cca. 1,1 milijona dolarjev več kot v istem obdobju v letu 1997. Sicer pa celotni delež regije v obdobju od januarja do aprila znaša v izvozu 1%, v uvozu pa 0,5%.
RM.
DOM OPREMA ODPRL PRODAJALNO V HRASTNIKU
Podjetje GMC Dom oprema je S.julija odprl razstavno prodajni salon pohištva v Hrastniku na Cesti l.maja 53a. Salon obsega 230 kvadratnih metrov razstavnih površin, v načrtih pa imajo, da bodo salon še razširili. Preselitev v Hrastniku po besedah vodilnih iz GMC Dom opreme ni narekoval trg, pač pa so se za salon v
Hrastniku odločili na podlagi ugodnih najemnih pogojev in same ugodne lokacije.
RM.
PREKORAČITEV PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Proizvodnja električne energije v Termoelektrarni Trbovlje, je glede na količino na bloku 4 od januarja do nastopa remonta, ki se je pričel S.junija, 323,7 GWh (opravljena v 3400
obratovalnih urah) in povprečna specifična poraba 11,7 Megajoula za KW/h. Načrtovana proizvodnja v tem času je bila 302 GWh, kar je prekoračitev za 21,7 oziroma 7%. Pri tem so porabili 322.040 ton premoga in dobavili
284.000	ton s povprečno kurilnostjo 11,5 Megajoula/kg. Razlika med dobavo in porabo je uporabljena iz zalog, ki so na deponiji Lakonca. Tam imajo trenutno cca. 48.000 ton svojega in cca. 42.000 ton rudniškega premoga.
Rudi Špan
SVEA DOBILA NOVO PRIZNANJE
Lesna industrija Svea iz Zagorje je v času od 16. do 20.julija sodelovala na 2.mednarodnem sejmu pohištva v Banja Luki in dobila priznanje za kvaliteto in design kuhinje Tamara.
RM.
PRIČETEK REDNEGA REMONTA NA OBJEKTU TET
Redni letni remont ali drugače rečeno revizija lanskega remonta Termoelektrarne Trbovlje že poteka. Istočasno z remontom v Trbovljah bodo svoj redni remont pričeli v TE-TO Ljubljana (blok II) in za njimi TE-TO Šoštanj z dvomesečnim remontom v avgustu in septembru. Priprave na takšen 20-dnevni remont so potekale že od lanskega leta v jeseni. V konici remonta na termoenergetskem objektu v Trbovljah bo poleg domačih delavcev še okrog 260 tujih izvajalcev, predvsem že znanih izvajalcev del. Vrednost opravljenih del in samega remonta bo znana po tem, ko bo le-ta opravljen. Okvirno je za tuja dela in material nekako ocenjeno v višini 400 milijonov tolarjev sredstev. Vsekakor pa bo glede na odkrite iztrošenosti delov ta številka dosti višja, kar nameravajo verificirati z zunanjimi komisijami.
Rudi Špan
DRUŽABNO SREČANJE RUDARJEV NA KALU
Ob dnevu rudarjev, ki ga vsako leto praznujejo rudarji v spomin na gladovno stavko leta 1934 v Hrastniku in Trbovljah, je Rudnik Trbovlje-Hrastnik S.julija organiziral pri Planinsko-rudarskem domu na Kalu družabno srečanje, ki se gaje udeležilo veliko število več generacij rudarjev in njihovih rudarskem prazniku.
V programu so sodelovali razni pevci in godbeniki, vse zbrane pa je nagovoril direktor
RTH, Aljoša Kink. Slednji je v svojem govoru predvsem izrazil željo, da bi se državni zbor še letos opredelil za gradnjo TET 3, saj le tako rudarji lahko mirno pričakajo prihajajoča leta.
RM.
Foto: B.KIančar
16. MALI SRPAN 1998
MOJA DEŽELA-LEPA, UREJENA IN ČISTA
Pobuda Turistične zveze Slovenije s projektom Moja dežela - Jepa urejena in čista vztrajno pt odira ludi v Zasavje. Tako je bila komisija za spremljanje razvoja turizma pri GZS Območni zbornici Zasavje tudi letos pobudnica za ocenjevanje krajev. Ocenjevanje so izvedli na občinskem in regijskem nivoju. Vključile so se občine Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. Odločili so se za pet kategorij krajev in še posebej za podjetja in šole.
Rezultati so že znani. V kategoriji srednjih mest so največ točk prisodili Hrastniku, sledita Zagorje in Trbovlje. V kategoriji manjših mest je prvo Radeče, med turističnimi kraji pa Izlake. Ocenili so tudi hribovske kraje in med temi je največ točk dobil Kopitnik. Velika Štanga ima prvo mesto v kategoriji "drugi kraji". Med šolami nosita zastavo OŠ Šmartno pri Litiji, drugo mesto pa pripada OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj. Odločitev komisije, da oceni tudi podjetja, je prinesla tele rezultate: prvi je Grafex Izlake, sledi Eti Izlake, tretja pa je Toplarna Hrastnik.
Komisija je poslala svoje poročilo tudi Turistični zvezi Slovenije, ki bo ocenila Zasavje še na republiškem nivoju. In še izjavi dveh "prvakov".
Mirko Kaše, predsednik PD Rimske Toplice: "Naši koči na Kopitniku posvečamo res veliko energije, saj se ves čas trudimo za njeno prijetno podobo. Obnovili smo streho, uredili otroško igrišče, okrasni kozolec,... Vsako soboto in nedeljo se zvrsti dežurstvo 20-22 naših planincev in s tem mislimo nadaljevati, saj so med dežurnimi tudi mladi. Je pa to v Kočah pod 1000 m redkost. Veseli smo tudi tega, da je naša koča na ovitku zadnjega vodnika po slovenskih gorah, ki ga je pripravil Jože Dobnik."
Leopold Grošelj, župan: "Lepši videz Hrastnika seveda nismo dosegli čez noč. Kljub načrtnemu delu se v začetku ni veliko poznalo. Vse programe vodi občinska služba, posebno skrb ima višja svetovalka za turizem in razvoj podjetništva, obrti in kmetijstva. Pripravili so koledar prireditev za
jr j.
77 j? fr t J (11' (T
vse leto, turistično karto, predstavljeni smo v zadnji številki Lipovega lista in podobno. Poleg urejanja posameznih KS, parkov, obrtne cone..., sodi k lepšemu videzu kraja tudi skrb za zunanjost raznih podjetij in šol. Nekateri se tega že zavedajo... V načrte, ki jih imamo v zvezi s promocijo Hrastnika, pa želimo vključiti tudi ministrstvo za kulturo."
Fanči Moljk
DIJAŠKI DOM V NOVEM ŠOLSKEM LETU
Dijaški dom v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah se v počitniških dneh temeljito pripravlja na novo šolsko leto. Doslej so prejeli preko 40 prijav za internatsko bivanje v domu za šolsko leto 1998/99. Računajo, da jih bo skupno preko 50 iz vse Slovenije in tudi njihova izvenšolska dejavnost je upoštevanja vredna na raznih področjih. Ti sicer obiskujejo srednje šole v Trbovljah in Zagorju. Zaznaven pa je manjši vpis v ta dom, kar je deloma posledica ustanavljanja novih šol v raznih krajih, sprememb v programih šolanja, deloma pa se že pozna tudi zmanjševanje števila rojstev v zadnjih dveh desetletjih.
T.L.
OBČINSKA PRIZNANJA
Svečana podelitev občinskih priznanj v Hrastniku za leto 1998 je bila v četrtek, 2,julija v Delavskem domu. Najprej je spregovoril o razvoju Hrastnika in sedanjih dosežkih, kijih ni mogoče prezreti, Leopold Grošelj, župan, po podelitvi priznanj pa je pel Slovenski ohcet v prenovljeni postavi. Ob končuje župan povabil vse obiskovalce na družabno srečanje v poslovno dvorano. Letošnji dobitniki občinskih priznanj:
Martin Mlinar, Dol, je dobil zlato priznanje občine Hrastnik za življensko delo na družbenem in gospodarskem poročju ter za delo v krajevno skupnosti.
Iztok Slanšek, Hrastnik, je dobil srebrno priznanje za pomembne dosežke na gospodarskem področju.
Jože Banič, Ljubljana, je prejel bronasto priznanje za uspehe na kulturnem področju - dirigent rudarske godbe.
Karel Rodovšek, Hrastnik, je
prejel bronasto priznanje občine Hrastnik na področju društvene dejavnosti. Čestitamo!
Fanči Moljk
70-OBLETNICA POSTAJALIŠČA V JEVNICI
Zadnjo junijsko soboto je bilo v kraju pod Jančami na eni strani in Miklavžem na drugi, veselje, kot ga znajo pripraviti samo prebivalci Jevnice in okoličani. Ni se še pozabilo praznovanje ob 40-letnici nogometa (o kateri smo že poročali), že so pripravili proslavo ob drugi pomembni obletnici.
Krajevna skupnost Jevnica in Slovenske železnice so obeležili 70-lctnico izgradnje postajališča v
Jevnici (ki je za ta praznik dobilo novo preobleko) in prvega postanka vlaka na njem. Na prireditvi so govorili predsednik krajevne skupnosti Slavko Rokavec, poslanca v državnem zboru Franci Rokavec in Mirko Kaplja generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar in slavnostni govornik, minister za promet in zveze, mag.Anton Bergauer.
O gradnji postajališča v Jevnici pred 70-imi leti pa je spregovoril Franci Gradišek iz Senožet. Poudaril je: "To postajališče je bilo za svoje prebivalce prav gotovo velika pridobitev in tudi tisti posamezni uporniki, ki so zatrjevali, da postajališča ne bodo nikoli uporabljali in bodo raje hodili na postajo v Kresnice, so po 14-ih dneh vstopili na potniški vlak v Jevnici."
Posebno doživetje je bil prihod muzejskega vlaka v Jevnico.
V kulturnem delu programa so sodelovali Železničarska godba iz Zidanega mosta in domače kulturno-umetniško društvo. Ob tej priliki je bila odprta tudi razstava,
ki jo je pripravila in odprla Eva Kovič. Obiskovalci so si lahko ogledali gradnjo postajališča na fotografijah ter opremo, obleko in ostale pripomočke, od katerih jih železničarji še danes uporabljajo.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
PEVCI SLAVJA V ZAGORJU
Gredoč, so na svoji svetovni turneji, v petek, 10. julija v DD Zagorje nastopili Celebrant Sing-ers iz Amerike. Pevci slavja so mednarodna ekumenska vokalno-inštrumentalna zasedba in obstajajo že dvajset let, nastopali pa so že po
vseh petih kontinentih sveta. Posegajo po duhovnih pesmih, prepoznavni so po instrumentalno pestrem orkestru, ki spremlja njihovo vzneseno petje. Slednje zgleda zelo sproščeno, razgibano, spodbujajo ljudi k sodelovanju: s tleskanjem s prsti, s ploskanjem in podobno. S pesmimi slavijo življenje, radostno zro v svet in hvalijo stvarstvo za vse dobro, kar jim daje.
RR.
KRATKOČASENJE ZA ŠOLARJE TUDI LETOS
Center za socialno delo Trbovlje je tudi letos organiziral zanimivo in koristno počitniško kratkočasenje. Tako so poimenovali aktivnosti za šolarje, ki brezplačno potekajo v prostorih Doma Svobode v Trbovljah. Prvi takšni dnevi so bili od 6.do lO.julija, vsak dan od 6. do 13.ure. V tem času so se udeleženci, šolarji - počitnikarji, udeleževali raznih družabnih iger, učenja tujih jezikov, izletov, plesnih korakov, športnih iger ir oodobno.
T.L.
ttl a
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU SDE G.FRANCU DOLARJU
V vašem intervjuju, ki je bil objavljen v reviji Naš stik se kot predsednik sindikata delavcev v energetiki sprašujete v okviru razmišljanja o gradnji TET 3, kaj se sploh še splača v Sloveniji in si odgovarjate, da naj se nov objekt gradi ne glede na ekonomske posledice za vse davkoplačevalce. Važno pri tem je, da vestno izpolnjujete zadano nalogo vaših političnih nalogodajalcev.
Gradnjo novega objekta gledate izključno skozi rožnata očala in ne priznavate drugače mislečih in so za vas zgolj trenutna nadloga. Slepo verjamete samo svoji stroki oziroma strokovnjakom, s katerim imate skupnega dirigenta. Hočete v Evropo z državnimi subvencijami za gradnjo TET 3. Nikakor nočete razumeti, da ta Evropa subvencij za rabo premoga v energetiki ne priznava več, vi pa kakor Janezek, ki seje vse naučil v prvem razredu, ponavljate, mi pa bomo kopali premog.
Upravičenost gradnje utemelju-
HRASTNIŠKI VRTEC NA DEBELEM RTIČU
Od 6. do 13. junija letos je oddih na Debelem rtiču preživelo 25 otrok hrastniških vrtcev. Vremejim je bilo naklonjeno, zato so uživali pri kopanju in raznih igrah.
jete v parlamentarno sprejeti resoluciji o racionalni rabi energije, za katero pozabljate, daje bila sprejeta nezakonito, saj je bila sprejeta brez potrebnega soglasja ministra za okolje in prostor in daje bila le pesek v oči namesto volilnega golaža.
V nadaljevanju je med vrsticami razbrati vašo grožnjo, da boste rudarje aktivirali v primeru neugodnega razpleta obravnave zakonskega predloga o poroštvu za gradnjo. Organizirali boste problemsko konferenco, katere scenarij imate že pripravljen. Mi pa bi vam radi povedali, da ste kot najvišji funkcionar v sindikatu delavcev energetike dolžni zagotavljati socialno varnost svojih članov tudi tako, da zahtevate od načrtovalcev in pristojnih institucij rešitev v novih delovnih mestih, v nekih novih proizvodnih enotah, za primer negativne odločitve.
Na koncu bi vam radi povedali, daje tudi vaša funkcija na prepihu ob takem enostranskem delovanju in razmišljanju, pri čemer ne smete pozabiti, da ima tudi dirigentska palica dva konca.
ZELENI TRBOVELJ
lO.junija je malčke obiskal župan Leopold Grošelj s sodelavci in dve vzgojiteljici z ravnateljico Slavico Pavlič. Z otroki so se pogovorili, jih obdarili, otroci pa so jim zapeli in izročili prave morske šopke s sivko in rožmarinom. Štirim otrokom je omogočil
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odbor Litija
JAVNO VPRAŠANJE F. ROKAVCU IN S. PIKOVNIKU
V zvezi s predčasno razrešitvijo direktorja Komunalno stanovanjskega podjetja Litija in imenovanjem novega je svetniška skupina LDS v občinskem svetu Litija postavila vprašanja o zakonitosti imenovanja novega direktorja. Ker tudi na zadnji seji Občinskega sveta ni dobila odgovora na postavljeno vprašanje, ga predsedniku Občinskega sveta Franciju Rokavcu in predsedniku komisije za volitve, mandatna vprašanja in imenovanja Simonu Pikovniku postavlja javno v Glasilu občanov, ki je list vseh občanov in občank, in sicer: "V katerem členu Statuta KSP Litija je navedeno besedilo o prednostnih pogojih za imenovanje direktorja in kako se to besedilo glasi?"
Vprašanje postavljamo v zvezi s sklepom občinskega sveta, ki je novega direktorja KSP Litija imenoval na osnovi prednostnih pogojev in sicer opravljenega preizkusa znanja iz Zakona o upravnem postopku, česar pa Statut KSP Litija ne določa.
Pričakujemo tudi javni odgovor.
Litija, 3.7.1998
Svetniška skupina LDS v občinskem svetu
letovanje Rdeči križ Hrastnik.
Fanči Moljk
ZLATO PERO
Ob koncu šolskega leta po vseh šolah vpišejo odličnjake v zlato knjigo, ponekod pa te učence sprejme župan.
V hrastniški občini so sprejeli odlok, po katerem podeljujejo priznanje Županovo zlato pero učenkam in učencem osnovne šole, ki so dosegli izjemne tekmovalne uspehe na republiški ravni ali so se posebno izkazali med osnovnim šolanjem in ga končali s samimi peticami v vseh letih šolanja. Priznanje, ki obsega listino in praktično darilo so od župana Leopolda Grošlja letos dobili: Nuša Erman, Tina Jurič, Nina Knez, Jelena Lušič, Marjana Potočin in Primož Kaluža.
Vsi učenci so z OŠ NH Rajka Hrastnik, spremljal pa jih je ravnatelj Nikolaj Toplak.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odbor Litija
IZJAVA ZA JAVNOST
Dne 18. maja je Občinski svet občine Litija pod vodstvom predsednika podružnice SLS Litija Francija Rokavca na izredni seji sveta sprejel sklep o imenovanju novega direktorja KSP Litija in s tem tudi odstavitev dosedanjega direktorja. Sklep je bil sprejet z glasovi občinskih svetnikov iz SLS, SKD in SDS. Svetniki LDS v občinskem svetu so sejo pri glasovanju demonstrativno zapustili, ker niso hoteli biti navzoči pri politični odstavitvi direktorja in imenovanju novega, ki nima niti dneva izkušenj na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
Odstavitev je bila izvedena dobre štiri meseče pred iztekom mandata dosedanjega direktorja, ki mu večinski del občinskega sveta iz strank SLS, SKD in SDS nima kaj očitati, saj v obrazložitvi ni bilo navedeno ničesar, kar bi izkazovalo morebitne napake pri dosedanjem vodenju podjetja. Občinskemu svetu je bilo pojasnjeno zgolj dejstvo, da se je na predčasni razpis javilo šest kandidatov in da je izbran eden izmed njih, o ostalih kandidatih pa so bile njihove reference (izobrazba, izkušnje in dosedanji dosežki na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva) zamolčane. Občinskemu svetu ni bil predstavljen niti program izbranega kandidata niti ostalih prijavljenih na razpis. Tudi na opozorila, da se tako ne dela in da (predčasni) razpis ni bil skladen s statutom KSP, ni večinski del občinskega sveta dal nobenega pojasnila.
S tem dejanjem so pričele stranke SLS, SKD in SDS izvajati načrtovano čistko kadrov, ki niso vneti pristaši teh strank ne glede na strokovnost, izkušnje in vsebinske ter organizacijske posledice v občini. Namen, da se poslovanje občine dokončno skrije pred javnostjo, je bil izveden z nastavitvijo "primernega" kadra na direktorsko mesto KSP Litija, ki jejavno podjetje v lasti občine. S tem dejanjem so stranke SLS, SKD in SDS pokazale pravi obraz, to je zgolj pohlep po oblasti, ne glede na posledice za ljudi in občino.
Litija, 10.6.1998
FMŠTZRG FMŠTFRC FMŽFFFC FMŠFFFC FMŠFFR6
Hrastniški vrtec na Debelem rtiču
Fanči Moljk
00 LDS LITIJA
'i ft ju f:
POLETNA...
Oddih je kot nalašč za preskušanje lastnih zmožnosti. Deževni poletni dnevi so izziv za umetnike lenarjenja, da se izkažejo v družabnih igricah in razvedrilnih nakanah. Pripeka pa je zadnje čase poudarjena z dokaj stranskimi učinki, o katerih velja vedeti čimveč. Četudi boste počitnikovali na kmečkem turizmu, morju, planinah, v toplicah ali pa na zasavskih bazenih, brez sončnih očal ali vsaj slamnika oziroma kape s šiitom, ne odidite nikamor.
... DRVENJA
Zasavska kopališča so odprta od 1. junija, le na zagorskem bazenu odlašajo z otvoritvijo novih toboganov, tako da se bo uradno mogoče tam znajti šele od 16. julija dalje. Cenovno so zasavska kopališča približno enako dostopna, vsa začnejo obratovati zjutraj ob 9. uri, vendar se na izlaškem bazenu lahko kopate do 19. ure, v Hrastniku do 20. ure in v Trbovljah do 18. ure. Če še ne veste in ste to letos zamudili, si prihodnje leto nabavite (celoletno) sezonsko karto, v Medijskih Toplicah jo odrasli dobijo za
15.000.	00 SIT, otroci pa za
12.000.	00 SIT. V Trbovljah pa za odrasle po 11.000,00 SIT, za dijake in študente po 6.500,00 SIT in za otroke po 4.500,00 SIT. Temperatura vode v bazenih ni nikjer hladnejša od 26 stopinj Celzija, poskrbljeno je za gostinsko ponudbo, v Medijskih Toplicah pa v juliju tudi za nočno kopanje. Za dnevno karto pa boste na izlaškem bazenu odrasli med delavnikom odšteli 700,00 SIT in med vikendi ter prazniki 900,00 SIT. Otroci do 15 let pa 600,00 oziroma 700,00 SIT. Popoldanska karta je vseskozi enaka: za odraslo
600,00	in za otroke 500,00 SIT. V Trbovljah je dnevna karta 550,00 SIT, za otroke 250,00 SIT in za dijake, študente 350,00 SIT. Sobote, nedelje in praznike pa za odrasle po 650,00 SIT, za otroke po 350,00 SIT in za dijake, študente po 450,00 SIT. Popoldanske karte so od 50,00 do
100,00	tolarjev cenejše od dnevnih V Hrastniku je dnevna karta za odrasle po 600,00 oziroma za otroke po 400,00 SIT.
... SONČENJA
Poležavanje ob vodi je prijetno, toda zaradi odbojnosti vode pritegnete še več sončnih žarkov. Učinki sonca na kožo so sicer čudoviti, čokoladna ali kar bronasta barva kože je pogledu všečna, vendar je treba "barvo" nabirati postopoma. Strokovnjaki pravijo, da se soncu med 12. in 15. uro izogibajte, ker so sončni žarki takrat najmočnejši. S tem se boste izognili opeklinam, izsušitvi kože
in raku, ki sc menda lahko izcimi iz sicer drobnih kožnih napak. Najhitrejše pomagalo pri sončnih opeklinah pa so kisovi obkladki in jogurt - namažete ga po koži in pustite, da se posuši. Zato naj bodo kreme za sončenje spočetka z najvišjim zaščitnim faktorjem, sčasoma jih glede na porjavelost
prilagajajte počutju in koži. Ne pozabite posebej zavarovati obraza, ustnic ter seveda tudi las in oči. Uporabljajte sončna očala, slamnike ali kape s šiitom.
... SPREGLEDANJA
Nikar ne zrite naravnost v sonce, sploh če ste brez sončnih očal. Bleščalo se vam bo še daleč naprej, ko bosta na to odrengirali vaša
roženica, mrežnica ali pa leče, cs jih nosite. Ultravijolični žarki so elektromagnetno valovanje in so različnih valovnih dolžin. Ker jih je več vrst, so nekateri škodljivejši, nevarni tudi za leče. Po novem naj bi se za nošnjo sočnih očal posvetovali z okulistom ali optikom. Kajti kvaliteta stekla varuje pred soncem oziroma UV-žarki. Da bi izbrali kar najprimernejše, je treba vedeti, da barva stekla ni bistvena pri kvaliteti, čeravno najbolj priporočajd stekla rjave, zelene in sive barve. Določena sončna očala lahko tudi enostavno namestite na korekcijska očala. Še nekaj: če nosite sončna očala "kar tako", zvečer ali v oblačnih dneh, se oči nepotrebno naprezajo, s čimer zmanjšujete sposobnost prilagoditve svetlobi. Sončna očala so tudi estetska: izberite si jih po meri, okvirje, ki vas bodo še polepšali.
... RAZVAJANJA
Poletje je čas, ko lahko izdatneje poskrbite za prehrano: si priskrbite
več sadja in zelenjave na krožniku. Ali si dopustite lahkotnejša oblačila, ki vam bodo skozi ves dan dajala občutek ugodja. S tem, ko za nekaj časa odložite poslovne ali kakršnekoli že skrbi, se razglejte po športnih panogah, s katerimi bi lahko zapolnili svoj dopustniški dan. Privoščite si veliko plavanja, kolesarjenja, sprehajanja, tekanja, plesanja in zapolnite oddih z dejavnostmi, ki jih med letom zanemarjate. Poletje je tudi čas novih poznanstev, zato preverite svoje družabne spretnosti. Če flirtate, ima sonce pač dolge "lovke" in sploh ni nujno, da se zgolj "opečete". Kajti prispodobe za ljubezen so večinoma gorkega pomena. Če si takšnih sladkosti ne toste privoščili sami, jih ne pričakujte od drugih -
en način.
OBNAŠANJA
Supermoderni so počasni ritmi, sproščena pogovarjanja in športni videz. K temu spadajo "mokri" make-upi pomarančastih in bisernih barv šmink ter kratke ali daljše prostopadajoče frizure. Superizzivalne so prosojne obleke z zapeljivim nakitom, bodisi v etno-stilu ali klasični opremljenosti. Superseksepilna pa zgovorna osvajanja in diskretna odišav-Ijenja. Superekstravagantni so letošnje poletje medsebojno sodelovanje in skupni interesi. Slovenski pregovor sicer pravi, da se od besede do dejanja človeku mnogo sanja, da pa bo pustolovščina poletja prijaznejša, preskočite probleme in dolgočasje, ter s čimveč vedrine zajemite vsakdanjik.
RR.
n T5 TTL fl
16. MALI SRPAN 1998
Začenjamo akcijo za pomoč mladi družini iz Kandrš
ALEŠEVČEVI KUČEJO NA POMOČ!
Ko smo na uredništvo dobili klic Zdenke Medved, ki nas je prosila, naj pomagamo mladi družini Aleševec iz Kandrš, smo bili kar malce skeptični. Le kako bi lahko pomagali? In odločitev je padla. Odločili smo se, da bomo po naših najboljših močeh pomagali Miši, Saši in Nejcu Aleševcu. Rekli smo si, da kljub temu, da je zasavsko gospodarstvo dokaj obubožano, pa ni hudič, da podjetja in tudi posamezniki ne bi nakazali kakšnega tisočaka za to, da bi družina lahko zaživela vsaj malo bolj brezskrbno.
let, sin Nejc pa 4 leta. Po seznanjenju smo se vsedli za mizo, kjer je Miša začela pripovedovati o problemih, ki tarejo mlado družino. Pravzaprav sploh ne verjame, da jih lahko doletijo še kakšni problemi, saj s solzami v očeh premišljuje o tem, da na svetu sploh ni več problema, ki bi jih lahko še prizadel ali doletel. Aprila so izgubili moža in očeta
tolarjev kreditov, ki jih mora odplačati. Marsikdo ji je že očital, češ, zakaj si pa vzela tako veliko kredita? Toda ti ne vedo, da družina niti enkrat ni pomislila, da bi se lahko ponesrečil oče, ki je nosil k hiši velik del denarja, s katerim so odplačevali kredit in živeli iz meseca v mesec.
Miša naprej pripoveduje o denarnih problemih. "Če od plače odštejem 64 tisočakov za odplačevanje kredita in 15 tisočakov računa za elektriko, potem mi na mesec zase in za svoja otroka ostane komaj nekaj tisoč."
Miša pravi, daje na občini že bila. In tam sojo hladnokrvno, kot je pri občinskih uslužbencih običajno, odvrnili. Nič jim ni bilo mar za
Dalibor Aleševec, ki se je aprila smrtno ponesrečil v prometni nesreči
Z Mišo smo bili zmenjeni pri Gasilskem domu v Kandršah, saj bi sami zelo težko našli njihovo hišo. Naslov Kandrše-del 19d nam namreč ni dosti povedal. In prišla je točno ob dogovorjeni uri. Že na prvi pogled smo dobili vtis, da je Miša pred kratkim doživela hujšo osebno tragedijo, saj v njenih očeh ni bilo čutiti oz. videti veselja. Skupaj z njo smo se zapeljali do doma družine Aleševec, kjer nam je takoj v oči padel kup zemlje in peska. Mišo smo povprašali, čemu je ta gmota pri njeni hiši: "Tam, kjer je gmota zemlje in peska, bi morala biti škarpa. Toda škarpa je sedaj zadnja stvar, na katero pomislimo. In to kljub temu, da bi se lahko otroka pri igranju resno poškodovala. Da ne govorim o tem, kako je, ko pada dež. Takrat se nabere precej vode in nemalokrat voda doseže hodnik hiše."
Tudi hiša v celoti ni dokončana. Družina nima centralne kurjave in se ogreva s pomočjo elektrike. To pa niti ne pomaga veliko, saj hiša pravzaprav nima nobene izolacije. Tudi zato se Miša s svojima otrokoma dobesedno boji prihajajoče zime.
Kmalu po našem prihodu smo spoznali še najmlajša člana družine Aleševec. Hčerka Saša je stara 10
Nedokončana škarpa, ki ogroža življenje mlade družine
Božidarja ali Dareta, kot so ga klicali, ki seje ponesrečil v prometni nesreči. Mlada družina je v upanju, da bodo čez nekaj let zaživeli v idili, najela nekaj kreditov, s katerimi bi si lahko zgradili lepo hišo, v kateri bi lahko brez skrbi za prihodnost odraščala mlada Nejc in Saša. Miša je zaposlena v Ljubljani pri Elektrotehni in prejema okrog 80 tisočakov mesečne plače.
Ob pripovedovanju o svojih sodelavcih pri Elektrotehni so seji v očeh spet nabrale solze, ki so čez čas spolzele po licih. Pravi, da kar ne more verjeti, da so v tej deželi še ljudje, ki jim ni vseeno. V podjetju ji neprestano pomagajo. Sodelavci so zbrali za pogrebne stroške, poleg tega so zbrali tudi okrog 150.000 SIT, da bi Miša lahko hitreje odplačala kredite. Tudi pri Nedeljskem dnevniku so z akcijo zbrali okrog 250.000 SIT. Toda kaj, ko ji ostane še okrog 4 milijone
komaj 31-letno Mišo, ki je tako mlada doživela tako veliko tragedij, kot jih nekateri ne bodo skozi vse življenje. Nič jim ni bilo-mar za Sašo. ki je bila zelo vezana na očcla
in ki na trenutke neprestano joče za svojim očkom ter se hkrati že zaveda resnosti težav, ki pestijo mlado družino. Nič jim ni bilo mar za komaj štiriletnega Nejca, kateremu mati ne more razložiti, zakaj je očka odšel in ga nikoli več ne bo nazaj. In zakaj mu ne more kupiti te ali one igrače, katerih imajo drugi otroci na pretek. Ne, za družino Aleševec jim ni bilo mar. Mogoče bi na to gledali drugače, če bi podobna tragedija doletela njih.
Tudi na socialni je Miša že bila. In spet so bile samo besede, besede,... Teh pa je mlada družina doživela že toliko, kot so jih vsi politiki v Sloveniji skupaj. Saj veste tisti pregovor o mlatenju prazne slame. In na Centru za socialno delo v Zagorju so ji odvrnili, da lahko dobi samo enkratno pomoč v višini 22.000 SIT na leto. Miša pravi, da se ji to zdi nesramno norčevanje iz človeka v stiski. Toda le kaj drugega gre pričakovati od države, ki navadne državljane le ropa in jih stiska do zadnjih fickov.
Zato tudi začenjamo akcijo pomoči družini Aleševec. Svoje humanitarne prispevke lahko nakažete na hranilno knjižico v katerikoli enoti Ljubljanske banke. Banka Zasavje, na št.:52700-620-112-338 82710-48531/48. Akcija bo predvidoma trajala dva meseca, vsi, ki bodo kaj prispevali, bodo objavljeni v časopisu Zasavc (razen v primeru, če želi darovalec ostati anonimen). Prav tako bomo stopili v stik z nekaterimi podjetji, ki bi lahko pomagala Aleševčevim. Spoštovani bralci in podjetniki -izkažite se in pokažite, da tudi vi znate biti solidarni!
Družina Aleševec
Tekst in foto: Peter Motnikar
ANkETA
Sonja Vrtačnik, upokojenka z Izlak: "O predsodkih-' govorimo, kadar so ljudje sitni ter se preveč obsojajo in kritizirajo. Ker ne ocenjujem ali presojam ljudi, imam manj predsodkov. Ampak če kdo koga kritizira, mi ni vseeno. Pa tudi, če koga pretirano hvali, mi ni vseeno."
Mili
Podkrajšek, tajnica iz Zagorja:
"Predsodki so, kadar kdo o kom reče kakšen se mu zdi ali mu karkoli na ljudeh ne ustreza. Vsako obdobje ima svoje predsodke in prav je, da so, ter da tudi minejo."
Meta Rus, učenka iz Zagorja:
"Dokler človeka ne spoznam, imam o njem določene predsodke: bodisi glede na učni uspeh ah glede na mnenja
drugih. Ko pa dotičnega spoznam, predsodki izginejo. Včasih govoričenja drugih vplivajo name, zato človeka, če me zanima, raje spoznam in si ustvarim mnenje."
Epoha predsodkov
Vehid Delič, učenec iz Zagorja: "Kaj so predsodki? Pojma nimam. Na ljudeh me nobena stvar pretirano ne moti. "Žleht" bi bil le v primeru, če bi me kdo
sprovociral, da bi ga zafrkaval."
Majda Kofol, upokojenka iz Zagorja: "S
predsodki si otežkočamo komuniciranje in medsebojno spoznavanje.
Predsodke imamo pred stvarmi, ki jih
ne poznamo dobro, odvisni pa so od obdobja in sedaj jih je čedalje več. Z izkušnjami je predsodkov manj, vendar se izkušenj bojimo."
Bojana Videmšek, uslužbenka iz Litije: "Precej je raznoraznih predsodkov. Večinoma se s predsodki ne ukvarjam, prav tako me ljudje s predsodki ne
obremenjujejo. Predsodki so navadno posledica tekmovalnosti in razvoja družbe, ki se spreminja."
Le kako bi bilo, če bi zmeraj vedeli, kaj prinaša jutrišnji dan, novo poznanstvo ali zgolj prisrčno povabilo? Na mali bi stvari delovale spokojnejše in negotovost bi izginila. Vsekakor to ne pomeni, da se človek sicer počuti manj varnega. Vendar tovrsten čar ne prizanaša s trenutki, ko planejo na dan predsodki, ki so nekaka zmes negativnih čustev in duha časa. Ko velika večina skaže tisto, kar bo v kratkem zastarelo.
Ampak da se nečemu reče "starokopitno", je treba treti mnenja, stopiti zobu časa "na rep" in, skratka, premleti marsikakšno besedo, ki bi jo navadno vsakdo iz vljudnosti raje zamolčal. Tako pa se dogajajo stvari s prizvokom tragičnosti, kjer posameznik žrtvuje svojo srečo, nemara ljubezen in podobno, ker ga premami uspeh, ki mu bo zagotavljal lažje življenje. Vendarle se ravno v soočenju s tistim, čemur se človek ne odpove, ker bi to morebiti pogrešal, kaže odnos do premagovanja predsodkov. Ti se včasih nanašajo le na zunanji videz, dostikrat pa odsevajo stališča in običaje določenih slojev, družb ali drugih skupin.
Kadar se ljudje zaradi predsodkov razhajajo, pričkajo oziroma ne spoštujejo, se razcveti sovraštvo, ki bo nemara razrahljajo dokaj medsebojnih vezi, a pognalo kal ljubezni, ko bo to najmanj pričakovati. Zato ne pravijo zaman, da rastemo s predsodki. Odločitve pa so le merilo, kaj se v danem trenutku zdi pomembno. Da bi trajale, rabijo kljubovati temu zrcalu nečimrnosti -predsodkom. Le-te eni obrekujejo hahljavo, drugi na moč resno. Po domače bi rekli preprosteje: kjer jih srbi, tam se popraskajo. Ko le ne bi nanašali škode, marveč se gnali v dobro - že česa.
Tekst in foto: Petro Radovič
nTiTLa,1 s nrLr,a
16. MALI SRPAN 1998
A
Branka Jan
YAtl Sil AVI...
Študentska menza, s Hajko sva prišli na kosilo. Pri solatah zagledava Jerco. 'O, Jerca. Verjetno bo jedla samo solato - da ne bi slučajno dobila kakšnega grama preveč na tistih svojih nekaj kilogramov. ... Saj bi lahko pričakovala, da naju ne bo videla. Oziroma ne bo hotela videti. Pač ne ustrezava kriterijem za vstop v njeno družbo. Pa kdo bi se sploh ukvarjal s tem.' S Hojko sedeva za mizo in se med živahnim pogovorom lotiva bolj ali manj okusnega kosila. Zazdi se mi, da se mi od zadaj nekdo približuje. Nato zaslišim: "Se smem pridružiti?" 'Jerca?!' "Ja, kar izvoli." Kosilo sva tako končali ob Jerčini družbi.
Zakaj sem bila tako presenečena nad njeno gesto? Zakaj je bilo to povsem nasprotno od mojih pričakovanj? Mije že kdaj rekla kaj takega, da bi lahko sklepala, da ne mara moje družbe? Saj se v bistvu še nikoli nsem zares pogovarjala z njo. S Hojko in še nekaterimi somišljeniki smo si pač ustvarili takšno sliko o njej in niti nismo čutili potrebe, da bi to spremenili. Kako se že reče temu? Ocenjevanje na osnovi prvega vtisa? Predsodek? Bo kar držalo.
Z Jerco sva sošolki že tretje leto pa je vse, kar vem o njej, to, da se poleg študija ukvarja tudi z manekenstvom. Zakaj? Ko smo se v prvem letniku spoznavali, pač nisva ravno trčili druga na drugo, potem pa sva se vključili vsaka v svojo druščino. Nam se je njena zdela nedostopna in vzvišena in se nismo pretirano trudili z njimi navezati kakšnega globljega stika.
Zdela?! Ali to morda pomeni, da je tako tudi res? Ljudje si tako pogosto prehitro ustvarjamo neke svoje zaključke in predstave, za katere pa nimamo nobene realne osnove. Nekaj si vtepemo v glavo, ustvarimo predsodek in obsodimo človeka. Zakaj z neko novo sodelavko, članico, novim sodelavcem, članom ne želimo stopiti v stik? Ker nam je prijateljica namignila, da je tak(šna) in takjšna), da dela to in to, kar meni ni všeč. Koga ponavadi krivimo za kaljenje nočnega miru, razbite luči v parku in pred šolo, razmetane smetnjake in podobno? Državljane, ki so v Slovenijo prišli iz bivših jugoslovanskih republik. Mnogi imaj(m)o predsodke do različnih skupin ljudi: do motoristov - "sami huligani", do 'skejterjev', celo do vernih ljudi - "zadrteži, ki sploh ne vedo, kaj pomeni beseda Zabava", ... Pa smo se že kdaj poskušali prepričati, če je v teh naših 'dozdevanjih' kaj resnice? Takšna sklepanja pa nas ne vodijo le pri ocenjevanju ljudi, ampak tudi pri odločanju glede drugih stvari. Na primer glede hrane - "tega ne poznam, zato ne bom poskusil(a)", glede raznih koncertov - "samo pijančevanje in razgrajanje", glede oblačil, ki niso izdelek kakšnega znanega proizvajalca - "ološ" - tudi če bi nam pristajale bolje kot kakšen Benetton, Nike ali Ocean Pacijic. Se spomnite pregorova 'Misliti se pravi nič vedeti'? Čeprav smo ga uporabljali predvsem še kot otroci, je v njem kar nekaj resnice.
Tehnološki napredek je s seboj prinesel tudi bolj odprto, demokratično gledanje na svet in dogajanje okoli nas. Včasih so ljudje mogoče s predsodkom gledali na televizijo in gledališče, na ženske v hlačah. Tega smo se, recimo, vsaj v zahodnem delu sveta osvobodili, ustvarili pasmo si številne druge predsodke in na žalost nas to očitno prav nič nč moli.
Pa nikar, ko boste videli, kdo je to napisat, ne recite: Ja, mladi - kaj pa vi veste, o tem.
Marta Hrušovar
Tlim TO m AVIKIIiO
Vroče nedeljsko popoldne je bilo. Sonce so sicer že zakrili oblaki, vendar je zrak migotal, od vročine. Dvignil se je veter in od nekod iz daljave prinesel zamolklo grmenje, ki je nakazovalo, da bi lahko bila kakšna ploha. Vendar... V kratkem času grmenje ni bilo več zamolklo. Dolg svetel blisk je preparal nebo in zagrmelo je, da seje vse streslo. Čez nekaj trenutkov so pričele padati velike, težke kaplje, ki so postajale vse gostejše in čedalje bolj glasne. To niso bile več deževne kaplje. Spremenile so se v ledene kroglice in padale z vso silo izpod neba. Klestile so, lomile, cefrale, mlatile, skratka, uničevale vse na svoji poti. Nastala je gosta bela zavesa, skozi katero se ni prav nič videlo, le slutilo in slišalo se je lahko nezadržno uničevanje vsega, kar se je znašlo v tej zavesi. Potem ne neurje malo ponehalo, se malo spočilo, oddahnilo in zajelo sapo za nov "napad". Z obnovljeno močjo je uničevalo vse, kar je v prvem napadu izpustilo. Saj ni trajalo zelo dolgo, vendar ko človek nemočno opazuje divjanje narave in uničevanje vsega okoli sebe, se trenutki spremenijo v večnost. Končno, tudi to je minilo, za sabo pa je pustilo grenke občutke človeške majhnosti in nemoči v primerjavi z naravnimi silami.
Vsepovsod je ležalo listje in vršički dreves. Voda si je utrla poti po peščenih poteh in gredicah in nosila s seboj vse, kar ji je bilo na poti. Žalosten je bil pogled v naravo po popoldanskem neurju. Žalostni so bili lastniki avtomobilov. Nemo so božali svoje konjičke in iskali udrtine - ni jih bilo malo!
Žalostni so bili vrtičkarji. Polovico "letine", če ne še večje šlo po vodi - dobesedno. Škoda je nastala povsod. Pa sem se zamislila -ZAKAJ ?
Narava je deda, zakaj nam jemlje, zakaj uničuje sama sebe? Smo morda mi ljudje odgovorni za to? Kako zelo pogosto grdo ravnamo z njo, kakor da bi bila za en dan, za eno naše življenje. Ne zavedamo se, da smo jo mi podedovali od svojih prednikov in da jo bomo zapustili našim zanamcem. Se sploh zavedamo, kakšno jim bomo zapustili? Vse onesnaženo, opustošeno, izropano, uničeno...
Mar nas narava na ta način hoče zbuditi in osvestiti, da si zasluži drugačen odnos do sebe?
Vsekakor nam je dala vedeti, da je mogočnejša in močnejša od nas in da smo v primerjavi z njo ljudje v vsej svoji namišljeni veličini tako zelo majhni. Že eno samo neurje s točo nam spremeni življenski tok, kaj šele bi bilo, če bi se narava izdivjala v vsej svoji moči.
Razmišljam! Prav v takih primerih se globoko zavem pomena trditve -Živeti tukaj in zdaj - saj prihodnost je ali pa je ni, kdo ve. Uživajmo v tem trenutku, ko dajemo seme v zemljo, ga zakopljemo in zalijemo in potem uživajmo v trenutku, ko pririnejo na dan male rastlinice in potem v trenutku, ko male rastlinice zrastejo in zacvetijo in potem, ko nastavijo plodove in potem...
Lahka se zgodi, da pride nevjhta in plodov sploh ne bo. Kaj nam bo ostalo, če bomo zamudili cvetove in ne bomo dočakali plodov?
Pot, po kateri hodimo, proti cilju je'tista, ki,nas osrečuje in bogati Življenje. Dosežen cilj nas ne more nikoli trajno osrečiti. Zato uživajmo napoti, po kateri hodimo, četudi.nas prbtem preseneti neurje. Tudi to bo minilo!	:	4-'
16. MALI SRPAN 1998
j j7 u (\ T 7\'i 77
Rok Klopčič
Strune % melodijo
Zagorjan po rodu, sin pokojnega pesnika Mileta Klopčiča in brat prav tako slavnega slovenskega režiserja, Matjaža Klopčiča. Živi v Ljubljani in violino poučuje na tamkajšnji Akademiji za glasbo, kjer je tudi predstojnik oddelka za godala. Študiral je v Londonu, Švici, bil član številnih mednarodnih žirij, docent avstrijske poletne akademije v Lilienfeldu, z violino pa spoznal skoraj sleherni košček Evrope. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in tudi Bettetovo priznanje. Letos je s pianistko, Srebrenko Poljak, izdal svojo prvo zgoščenko: Romantične skladbe, pred tem pa že tri LP-plošče. Kritiki so se navduševali nad njegovo bogato emocionalnostjo, zrelostjo in dramatičnim ponazarjanjem razgibanih razpoloženj. Pravi pa, da pri violini ne gre le za ponazarjanje človeških razpoloženj, čustev. Za hobije svojčas veslal s kajakom. Kadar pa potuje, si rad ogleduje muzeje in zbira starine.
Poletje se je že začelo. Se kdaj spominjate počitnic, ki ste jih preživeli v Zagorju?
Pravzaprav sem večinoma v zimskem času počitnikoval v Zagorju. Včasih tudi poleti, saj se spomnim, daje imela stara mama krasno češnjo, o kateri mi je celo pokojni basist, Ladko Korošec, zaupal, da je hodil češnje ravbat. No, v Medijske Toplice grem pa še vedno rad.
Kakšen odnos pa imate do dopustovanj?
Nerad primerjam, a podobno kot prof. Carl Flesch, ki je imel rajši delo kot oddih, zelo težko prebivam dlje časa na dopustu. Bolj všeč mi je, če grem na dopust za dan ali dva.
So vas morski zvoki premamili za igranje violine?
Kje pa, sprva sploh nisem imel veselja za učenje violine. Sčasoma pa sem bil domačim celo hvaležen, da sem vzljubil inštrument kot je violina.
Omenili ste, daje violina zelo ljubosumna prijateljica?
Brez skrbi, violina zahteva celega človeka, tako pač je. In nekatera med mojimi bivšimi dekleti so bila dostikrat jezna, ker so v violini čutile nekako močnejšo tekmico.
In zakaj vam je violina od inštrumentov najbolj všeč?
Zdi se mi, da je violina eden najlepših inštrumentov, če že ne kar najlepši inštrument. Saj daje naj večje možnosti za izraz, zvok pa je najbolj sličen barvitosti človeškega glasu. Kot zanimivost naj povem, daje bil nek moj kolega hripav, podobno kot je bil že Rubinstein, nakar mu je zdravnica rekla, da med igranjem glasilke enako trpijo, kot če bi prepeval. Menda je tudi pri igranju klavirja podobno. Danost narave, pač. In dejansko sem včasih po koncertu zelo hripav pa si tega ne znam razložiti.
Ste kdaj komponirali?
Ne, komponiral nisem nikoli. Nek kolega, violinist, je svojčas duhovito pripomnil, češ, kaj boš skladal, saj, kar je dobrega, je že skomponirano.
Kakšna publika vam je všeč?
Takšna, ki je dovzetna v najboljšem pomenu besede.
S katerim koncertom v vaši karieri ste bili zlasti zadovoljni?
Z mnogimi koncerti sem bil nezadovoljen, z mnogimi pa zelo zadovoljen. Morda je izstopal koncert, ki sem ga imel v Dubrovniku, ko je bila tam
zasidrana neka ameriška ladja. Igrali smo Beethovnov koncert, dirigiral pa je ruski dirigent Kondrašin. Navdušen sem bil nad kultiviranostjo poslušalstva. Ali pa v romunskem mestu Bachau, kjer sem igral Hačaturijanov koncert in enostavno je bil tak dan, da sem igral tako dobro, kot še nisem igral dotlej. Zlasti zadovoljen sem bil še s koncertom, ki sem ga imel pred kratkim v Ljubljani, ko sem na odru realiziral stvari, za katere sem se že dolgo trudil, igral pa sem z izvrstno pianistko, Andrejo Kosmač, čigar sodelovanja se še vnaprej veselim.
In skladbe katerih skladateljev najrajši igrate?
Med skladatelji, kijih rad igram, so Brahms, Mozart, Bach, Beethoveen, pa tudi "manjši" kakor Debussy, Ravel, Chausson.
O čem pa razpredate v knjigi Violina, ki ste jo napisali leta 1996?
Vsebina knjige je namenjena ljubiteljem violine. In v tej knjigi je nekaj poglavij, ki jim sledim, recimo eno od teh je namenjeno poslanstvu, drugo razvoju violine, potem se posvečam violinski
literaturi pa pedagogiji, eno poglavje pa govori o violini na Slovenskem, kjer se lotevam slovenskih violinskih mojstrov ter vse do sodobnih violinistov, pedagogov, goslarjev in slovenskih skladateljev, ki so pisali za violino. Torej knjiga, strokovno napisana, ampak zanimiva za širši krog bralcev. Kolega, jurist po poklicu, mi je napravil velik kompliment, ko mi je dejal, da se knjiga mestoma bere napeto kot detektivska zgodba. Vendar upam, da sem v mnogih stvareh uspel pokazati na zanimive strani izdelovanja violin kot tudi na violinsko igro.
Menite, da imajo slovenski violinisti na razpolago dovolj notnega materiala?
Ko sem jaz študiral, z notnim materialom nismo bili založeni. In ko smo dobili prvo LP-ploščo, smo se kolegi sestali in to poslušali do onemoglosti. Današnji pa imajo violinisti ogromen izbor, veliko skladb je napisanih za violino pa tudi veliko možnosti je za naročanje notnega materiala iz tujine. Ampak po neki peklenski logiki je sedaj med študenti manj zanimanja za glasbeno literaturo.
irii, d? v\1ti
16. MALI SRPAN 1998
Verjetno je pedagoški poklic zanimiv tudi zaradi številnih anekdot - se spomnite kakšne?
No, ja, recimo: nekoč sva s pianistko, Srebrenko Poljak, koncertirala v Ljubljani. In med vajo je prišel k nama v sobo čistilec ter nekaj časa čistil okna, nakar je povsem odkrito rekel, hej, vesta kaj, prenehajta, no, s tem cigu-miganjem. In sva za nekaj časa prenehala, potlej pa je povedal, da kakšen Avsenikov ansambel bi že še poslušal, violine pa že ne.
Pa je violina glasovno preciznejša od ostalih inštrumentov?
Za violino so značilne visoke frekvence. In že nekaj časa velja za najboljši inštrument tisti, ki se najbolj približa človeškemu glasu. Dejansko ima violina med vsemi inštrumenti največje izrazne možnosti. Ampak to je morda tudi moj šovinistični pogled na stvar.
Verjetno je, kot pri vsakem inštrumentu, nekaj tudi v pravilnem pristopu do igranja?
V nekem smislu je resnično ves študij v tem, da se najde način, kako doseči maksimalni učinek z minimalnim naporom. Za violinista Heifetza so recimo rekli, daje igral zelo intenzivno, a je bil pri igranju tako sproščen, da bi ga odpihnilo, če bi nekdo kihnil. Skratka, pri violini je tako, da zmeraj spoznavaš nove stvari o igranju, o glasbi, vedno je treba biti odprt in sprejemljiv za novosti, saj nikdar nisi absolutno zadovoljen.
Kaj pa vaše pedagoško delo, je virtuoznost v glasbi težko podajati študentom?
Nemogoče je razdajati znanje. Kot je dejal že moj profesor v Londonu, nikogar ne morete naučiti ničesar, lahko mu le pomagate, da se sam uči. Kajti učenje je aktiven posel, važno je K, da profesor pokaže študentu pravo pot.
Za kakšno sporočilnost pa gre v glasbi?
Če mi koncert uspe, potem verjamem, da sem dosegel sožitje s publiko, ki te vsaj za nekaj momentov osvobodi tistega, kar je nek psiholog poimenoval: bistvena osamljenost vsakega človeka. In ta sporočilnost, tovrsten stik s publiko, se mi zdi največ, kar je mogoče doseči na koncertu.
Ste si kdaj želeli igrati v orkestru?
Ne, sploh ne. Le kratek čas sem igral v zagrebškem komornem orkestru, nekaj časa tudi v Euro-pean Master Orchestra in med služenjem vojaškega roka v simfoničnem orkestru JNA v Beogradu. V principu pa mi je igranje v orkestru zoprno.
Hlepite po debatah s somišljeniki?
Že petnajst let se udeležujem predavanj ob tekmovanju Rodolfo Lipizer v Gorici, kjer se zbirajo najboljši svetovni violinisti in pedagogi. Cele dneve in večere ne govorimo drugega kot o violini in violinski igri. In tega se zelo rad udeležujem, ker so to ljudje, ki so kultivirani in s katerimi je mogoče debatirati. Žal, je v Sloveniji ljudi, s katerimi bi se človek pogovarjal, debatiral o neki stvari, zelo malo. Pogovori, kjer gre le za zastopanje lastnih stališč in če se s temi ne strinjaš, so debate zamerljive, pa mi niso všeč.
Kako pa rešujete konfliktne situacije?
Ne tajim, da nisem zamerljiv, zato se skušam obnašati tako, da do konfliktnih situacij ne pride. Za debate, če je nekdo agresiven in nesramen, namreč nimam časa in se raje umaknem.
Kaj vam v življenju pomeni največ in kaj najmanj?
Ojoj, kaj mi pomeni največ? Lastna družina in igranje violine. Stvari, ki jih sovražim, je pa toliko, daje premalo časa za naštevanje.
Kakšne ljudi občudujete?
V	preteklosti je idolstvo tako onesrečilo slovenski narod, da bi v principu ne občudoval nikogar.
Radi potujete?
V	življenju sem že toliko potoval, da mi je potovanje prav zoprno. Že ob pogledu na letalo ali vlak me zmrazi.
Se dostikrat obremenjujete z medčloveškimi odnosi?
Mislim, da ima vsakdo, ki se ukvarja z umetnostjo, neko zanimanje za človeško dogajanje. Saj umetnost o tem govori. Vselej se skušam čimbolj distancirati, da me stvari ne potlačijo oziroma se pretirano ne zanimam za druge.
Obožujete smeh?
Vsekakor, smeh orazpoloži in
sprosti. Saj je delo tako naporno, da se človek mora kdaj sprostiti. Kajti pri igranju violineje potrebna skrajna koncentracija.
Imate veselje z dobro hrano?
Ja, na žalost. In to me spominja na dogodek v Gorici, ko sem na nekem srečanju violinistov prišel k zajtrku s slavnim avstrijskim violinistom, Wolfgangom Schnei-derhanom, in sem rekel: "Dober tek, gospod profesor." On pa mi je odvrnil: "To imam pa jaz, na žalost, vedno."
Kakšna barva vam je všeč?
Vsaka, če je na pravem mestu. Kot opažam po svojih oblačilih, nimam kakšne prevladujoče barve.
Se zanimate za dnevna politična dogajanja?
Zmerno. Rad tudi berem in se zanimam za slikarstvo. A kot je dejal že eden najboljših svetovnih violinistov vseh časov, Jasha Heifetz, je v življenju treba spoznati, kaj je bistveno in se omejiti pri vse drugih stvareh, da niso moteče. Z leti pa imam večkrat v mislih izjavo, ki mi jo je nekoč, na festivalu Koroško poletje, dejal moj slavni učitelj, Henryk Szeryng: "Ne smemo izgubljati časa, za kaj takega je življenje prekratko."
Petra Radovič
TRBOVLJE
Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel,: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina ^•5S2fS»S v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za ies in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina

/^-0 DDMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998
SPORI
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR125R
TOURING
ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European
CHOOPER
VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv
ENDURO
XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R
n a^ip
CB 750 F2V Seven-fifty
SCOOTER
SFX 50
cena brez
RD.	MFC
1.605.050	SIT 1.926.060 SIT
1.393.550	SIT 1.672.260 SIT 1.471.852 SIT 1.766.222 SIT 1.545.548 SIT 1.854.658 SIT
1.252.550	SIT 1.503.060 SIT
704.248	SIT 845.098 SIT
2.325.748 SIT 2.790.898 SIT
1.793.050	SIT 2.151.660 SIT
1.236.852 SIT 1.484.222 SIT 1.095.946 SIT 1.315.135 SIT 1.072.446 SIT 1.286.935 SIT
939.248	SIT 1.127.098 SIT
1.252.550	SIT 1.503.060 SIT
900.050	SIT 1.080.060 SIT
986.248	SIT 1.183.498 SIT
798.248	SIT 957.898 SIT
1.135.050	SIT 1.362.060 SIT
281.248	SIT 337.498 SIT
V MFC je vračunan 20% prometni davek.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: in fon t mail. tref.si http://www. tref. si
VELIKA PONUDBA PROGRAMOV
ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA
Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE...
Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE...
Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam.
Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov.
Programi so na voljo v WINDOWS in DOS okolju!
avtocenter
prodaja, servis, vulkanizerski center, ročna avtopralnica
y.T t
leLOčOI -64- J 64
■:
AROSA
IBIZA
CORDOBA TOLEDO diesel INČA furgon ALHAMBRA TDi
1.302.000	SIT
1.493.000	SIT
1.892.000	SIT
2.334.000	SIT
1.553.000	SIT 3.883.500 SIT
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit
Cene so v SIT brez stotinov.
NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT
ti a nIvlaIvTi
16. MALI SRPAN 1998

Franc Cirar:
"OGUA RABIMO VSE MANJ"
Franc Cirar, ki je doma v Tirni pri Sveti gori, je že kar 30 let lovec. Pravi, da gre lovstvo pri njih iz roda v rod. Tudi oče je bil član zelene bratovščine. Predvsem zaradi tega, ker se zelo rad giblje v naravi, kot lovec, pa ima za to veliko možnosti. V preteklosti se je ukvarjal tudi z oglarstvom, ki po njegovem, v Sloveniji vse bolj izumira. Tako kot tudi drugi stari poklici.
Katere so glavne naloge lovca?
Predvsem gojitev gozdnih živali. Pozimi, predvsem če je huda, jim pripravljamo hrano v krmišča, v krmilnice, da lažje preživijo. Če je veliko snega, lovci v sneg naredimo tudi gazi, da se lahko živali gibljejo, kajti v visokem snegu, v mrazu, so najbolj ogrožene.
Kako jih hranite?
V	krmilnice, ki so namenjene za hranjenje divjih prašičev in so v zadnjih letih že tudi avtomatske, damo predvsem komzo.
So v naših gozdovih tudi divji prašiči?
V	zadnjih letih jih je dosti.
Omenili ste tudi krmišča.
Namenjena so predvsem za
srnjad, pa tudi za jelenjad, a teh v naših zasavskih gozdovih ni veliko. To so takšni mali kozolčki, kamor damo mrvo.
Kaj pa sol?
Ko spomladi preide divjad na svežo hrano, jim pripravimo solnice. Sol potem divjad liže, kar jo obvaruje pred boleznijo, predvsem pred drisko.
Katere živali prevladujejo v zasavskih gozdovih?
V	naših gozdovih prevladuje srnjad, lisice. Pred leti je bilo ogromno zajcev. Žal jih je sedaj le malo in to ne samo v Zasavju. Povsod. Vzrok, da je vse manj zajcev, vidim v herbicidih. Zajec ima tudi veliko naravnih sovražnikov, kot so kanje in lisice. Je tudi zelo občutljiv na vremenske pogoje (megla, vlaga), mnogo pa jih povozijo z avtomobili. Tudi
divjega petelina zaradi istih vzrokov praktično ni. Prehodno se v naših gozdovih pojavljajo še medvedi, jelenjad in drugo.
Povozim srno, zajca. Kaj naj storim?
Potrebno je obvestiti lovce ali pa policijo.
V zadnjih letih mnogi lovu na živali nasprotujejo, želijo ga ukiniti. Vaš komentar.
Zmotno je prepričanje, da je lovstvo izključno ubijanje. Daleč od tega. Je predvsem skrb za same živali in ravnovesje.
Poleg lovstva se ukvarjate še z oglarstvom.
Oglarstva sem se naučil že zelo mlad, od nekega poklicnega oglarja. Popeljal nas je v osnove in kaj kmalu sva, zdaj že s pokojnim očetom, poskusila oglje narediti -žgati ali skuhati - tudi sama.
Kdaj se je oglje najbolj prodajalo?
Po drugi svetovni vojni, pa tja do devetdesetih let. Veliko oglja so porabili predvsem v rudnikih (kovačnice), kjer so železo kalili na oglju. Včasih se je več oglja porabilo tudi za peko na žaru. V zadnjih letih ga uporabljajo nekaj le še npr. za vodne filtre, za peko .... To niso velike količine in vzročno s tem, se ga danes ne naredi veliko.
Kako pa poteka postopek žganja drv v oglje, od začetka do konca?
Predvsem je potrebno veliko časa. Uporablja se trdi les, kot je leska, gaber, bukev. Ko je les
pripravljen, se lahko začne sestavljati kopa. Spodnji del sestavljajo tanjša drva, drugi del debelejša in čim večja drva, tretji, zgornji del pa kratka drva, da se lahko sestavi zaključna oblika. Po končanem delu z drvmi, se kopa obloži s smrekovimi vejami ter nato še s 15 centimetrsko plastjo za to pripravljene zemlje. Za srednje veliko kopo, dva metra visoko, gre kar 4 kubike zemlje. Ta mora biti rahla, po možnosti tudi presejana. Najtežje jo je pripraviti zadostno količino pri prvem žganju in ta zemlja, ki še ni "predelana" tudi ni najboljša. Naslednjič je lažje. Na vrhu kope se naredi še okrogla odprtina, premera 40 cm, ki sega do tal.
Zakaj?
Da se lahko z vrha, v notranjost kope, da žerjavica. Iz vrha se na žerjavico dodajajo, vsaki dve uri, na kratko nasekana drva, do vrha. Seveda drva v notranjosti ne smejo goreti, temveč morajo le tleti. Odprtina se mora pokrivati s pokrovom, da se zapre dovod prevelike količine zraka. In to je
najtežje opravilo oziroma najzahtevnejše delo, ki traja en ali dva dni. Ko je to delo končano, se odstrani železni pokrov ter odprtina prekrije s smrečjem in zemljo. Narediti je potrebno še nekaj manjših zračnikov s strani- od vrha navzdol. Po barvi dima se oceni, kdaj je potrebno prve zračnike začepiti ter narediti nove. Do pooglenitve lesa, preteče približno 8 do 10 dni. Potem je potrebna pomoč, da se kopa postopno okrog in okrog previdno odpre, da ne pride do vžiga. Oglje se na zato pripravljenem mestu razgrne, malo pomoči z vodo in tudi z zemljo. Veliko pa ne, ker je potem prevlažno.
Je še veliko oglarjev v teh krajih?
Pri nas jih je vse manj. Lahko rečem, da oglarstvo v Sloveniji izumira. Tudi sam nisem kope sestavil že kar nekaj let. Se enostavno ne splača. Veliko dela, premalo denarja.
Čevapčiče pečete na plinu?
Ha, ha! To pa ne! Jaz jih pečem kar na oglju. So bolj okusni.
Igor Goste
Iz središča Slovenije v vaše srce!
tel.: 061 883 740
jr.77 J
j.jj.r; J j.r»,
i.C
GOBE
Zadnje čase kar preveč dežuje za te poletne dni. Pravijo, da gobe rastejo po dežju. Torej jih je v gozdovih dovolj. Kako pa se lahko pripravijo, bomo pogledali tokrat. Recepte nam je poslal Silvo Laznik iz Zagorja.
HUDIČEV ČAROVNIŠKI LONEC (za 4 osebe)
Potrebujemo: 250 g različnih gozdnih gob, 25 g surovega masla (dve žlički), 1 majhno tenko narezano čebulo, 25 g na trakove narezane slanine (prekajene), 1 na koščke narezan krompir, 750 ml goveje ah kurje juhe (ali goveja kocka v 750 ml vode), 1 kozarček smetane, 2 stepena rumenjaka, narezan drobnjak, sol, poper, črna trobenta za okras.
Priprava: Večje gobe narežemo na lističe, manjše pustimo cele. V lonec damo maslo in na njem na zmernem ognju rahlo prepražimo čebulo. Po nekaj minutah dodamo slanino in jo tudi rahlo prepražimo. Nato dodamo krompir in kmalu zatem prilijemo juho. Zdaj dodamo gobe in počasi kuhamo, dokler se krompir ne zmehča in gobe ne skuhajo. Odmaknemo z ognja in tik preden serviramo, dodamo smetano, rumenjake in drobnjak. Posolimo in popopramo.
GRATINIRANE LISIČKE (za 4 osebe)
Potrebujemo: 60 dkg lisičk, 1 veliko čebulo, sol, sveže mleti poper, 4 dkg olja, po 0,12 1 kisle in sladke smetane, 30 dkg naribanega parmezana, pol šopka peteršilja, ščepec čajenskega popra, 3 jajca, 1 rumenjak, maslo in drobtine za model ter nariban parmezan in nekaj maslenih koščkov.
Predpriprava: Lisičke očistimo, operemo in
zrežemo na široke trakove, peteršilj operemo in na drobno sesekljamo, čebulo olupimo na drobno, zrežemo in svetlo prepražimo na olju, dodamo lisičke, posolimo in popopramo, tako dolgo pražimo, da gobe spustijo sok, jih odcedimo, vendar sok zadržimo.
Priprava: Sok pomešamo s svežo smetano, s kislo smetano ter peteršiljem, parmezanom, čajenskim poprom, jajci in rumenjakom. Vse skupaj pomešamo do gladkega, na koncu poljubno posolimo in začinimo s poprom. Pekač namažemo z maslom in posipamo z drobtinami, maso z lisičkami porazdelimo po pekaču in prelijemo s smetanovo mešanico ter posujemo s parmezanom in maslenimi kosmiči. Vse skupaj damo popeči v prej segreto pečico pri 220-ih stopinjah. S svežo sezonsko solato serviramo gobji narastek z lisičkami.
ŽANA
ZDRAVILNE RASTLINE
LOVOR
V Padarskih bukvah je Andrej Dvoršak zapisal, da je lovor, tako kot oljka, rastlina Sredozemlja, oba pa sta tudi simbola miru. Lovor je bil za Grke in Rimljane sveto drevo, posvečeno soncu. Verjeli so, da jih varuje pred strelami. Cesar Tiberij seje kadar je grmelo in treskalo, okronal s krono iz lovorjevih listev in jagod.
Lovor je dandanes poznan predvsem kot nepogrešljiva sestavina omak in marinad. Ker ga pogosteje ne uvrščamo med zelišča, mu delamo krivico. Že od nekdaj je lovor tudi zdravilna rastlina, ki lajša različne tegobe. Lovorjev vonj oz. lovorjeve pare nam npr. lahko pomagajo pri sprostitvi napetih živcev. Pater Ašič je zapisal, da močan čaj iz lovorjevih listov, vlit v kad, kadar se kopamo, pomaga pri revmatičnih bolečinah. Lahen čaj skuhamo pri bolečinah v prebavilih, slabosti v želodcu. Zrezane liste
namočene v alkoholu uporabljamo pri nategnjenih kitah, izvinih, revmi, celo pri ohromelosti. Iz jagod in listov pridobivamo olje, ki ga uporabljajo v industriji parfumov.
ZELIŠČA ZA LEPOTO
CELULIT
Avtor knjige Zelišča za lepoto, M. Messegue, je zapisal, da bi si upal staviti, da je vsaka tretja ah četrta bralka te knjige najprej odprla ravno to stran. Današnji čas zares ni naklonjen debelušnim lepoticam. Potrebno pa je vedeti, da debelost ni celulit. Prevelika teža je eno, bolezen podkožnega tkiva, znana pod imenom celulit, pa je nekaj drugega. V prvem primeru gre za maščobo, v drugem za tekočino. V strogem pomenu besede pomeni celulit bolezen površinskega tkiva organizma, ki se začne z zastajanjem krvi, se nadaljuje z zadebeljenjem tega tkiva, ki pripelje v najhujših primerih do posušitve ali gnojenja. Ta bolezen napada predvsem noge, notranji del kolen, stegna, trebuh, ramena, vrat. Na zunanji strani stegen nastane zadebelina (tako imenovane jahalne noge), ki seje ženske še posebej bojijo. Koža je videti kot pomarančna lupina. In kaj povzroča celulit? Avtor omenjene knjige pošteno pove, da o tej bolezni ne vemo veliko. Pravi, da gre zanesljivo za hormonske motnje, ni pa znano kaj jih povzroča. Znano je, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k temu. Predvsem tisti, ki imajo kronično zapeko, pomankljivo delovanje jeter, protin ali koprivnico. Veliko vplivov imajo tudi čustveni pretresi, skrbi, žalost...Kako se izogniti celulitu?Najpomembnejše je povrniti
ravnovesje telesnih dejavnosti (dobro spati, biti telesno dejaven, se znati sprostiti). Kar se tiče hrane je priporočljiva hipotoksična dieta in čim manj soli. Užavati je potrebno veliko take zelenjave in sadja, ki že po naravi žene na vodo: artičoka, bazilika, vse vrste solat, zelje, kumarice, limone, kreša, sladki janež, jagode, čebula, pomaranče, regrat, hruške, por, jabolka, redkev, hren, beluše. Najboljše sadje proti celulitu je ananas, melona, lubenica, grenivka in breskev. Recepti za nujne primere. Zdravljenje celulita je dolgotrajno. Prevsem pomaga veliko plavanja v morski vodi. M. Messegue predlaga dva njegova najljubša zeliščna recepta in sicer. Kopeli rok in nog v naslednjem pripravku (za liter vode): 2 ščepca bršljana, krvavega mlečnika, koprive, slezenovca ter ščepec kalužnice.
Prevretek ali poparek, ki ga pijemo čez dan, pripravimo iz naslednjih sestavin: 4 ščepci lipovega lubja, cvetov resja, 3 ščepce jagodnjaka, oranžovca, 2 ščepca žajblja, ščepec majarona ter poprove mete.
SLOVARČEK:Hipotoksična dieta (na kratko). Namen te diete je zmanjšati v naši prehrani količino tistih snovi, ki pospešujejo kopičenje strupov v telesu (holesterol, trigliceridi, sečna kislina). Je zelo preprosta. Jedli boste lahko vse, česar si boste zaželeli; toda vsakokrat, ko se boste počutili manj dobro in boste zbrali pogum, izpustite čimveč jedi, ki so naštete:
1.	Živalskeka izvora: mastno meso (svinjina, jagnjetina, teletina), divjačino, drobovino, ledvice, možgane, prekajeno meso, maslo, svinjsko mast, mastne sardine, jastoga, rake, pikantne sire, jajca.
2.	Rastlinskega izvora: mastne omake, cvretje, orehe, lešnike, mandeljne, sladkarije, pecivo, čokolado, sladke sadne sokove, močne začimbe, industrijske brezalkoholne pijače, majonezo, kavo, vina, pivo, žgane pijače.
Pripravil Igor Gošte
JvrtumO
^ d.o.o. TRBOVLJE
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
izvajanje redarske službe na javnih prireditvah
varovanje oseb
prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov
Trgovsko podjetje
idtrošnja
cVe<5 kol sama Ui^OAUna/...
d.d.
od 31.7.1998
GOTOVINSKI POPUST
ALI
NAKUP NA 6 ENAKIH OBROKOV
BREZ OBRESTI
V SALONU POHIŠTVA
PRI NAKUPU
RAZSTAVNIH EKSPONATOV
ObvEščAivio vas, (Ja bo
4

\
od 20. JulijA do 5. AVCjUSTA ZAPRT ZARAdi kolEkliVNECjA dopUSTA.
HvaIa za razumevanje!
MANGO
Tirič Alija s.p., Izlake 15
SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE
IZLAKE
delovni čas 7.30-19.00
«/T r-*-	J.	r*-r-
J. U J J f« [t \Zr Ji . U
ulob^Igo 7
STANE PUŠNIK
Preteklo desetletje z družino živi na Breznem, ki spada pod laško občino. Po rodu pa je Hrastničan, tudi zaposlen je vseskozi v Hrastniku. Bil je štipendist v Steklarni Hrastnik in ko se je leta 1970 tamkaj zaposlil, je doslej kot strugar doprinesel k razvoju treh inovacij. Območna Gospodarska zbornica Zasavje mu je lani za inovacijo "polirna linija" podelila bronasto priznanje. Sicer pa se zelo zanima za področje strojništva, o katerem se še poleg delovnega časa izobražuje.
Najrajši si ogleduje sejme s strojniško tematiko, kjer so razstavljale! iz vsega sveta. Rad je seznanjen z novostmi v strojništvu, napredek pa uresničuje v svojih izdelkih. Z inovacijo "polirna linija" so v Steklarni Hrastnik razbremenili delavce, olajšali potek dela, omogočili prihranek ter zagotovili boljšo kvaliteto izdelkov. Kot je dejal, k temu pripomore kolektiv hrastniške Steklarne, ki podpira in spodbuja inovativno dejavnost. Strojniška dejavnost namreč terja poznavanje sodobnih materialov in način dela konkurentov, zato skuša biti čimbolj infomiiran.
Vendar je strojništvo sploh tista dejavnost, ko je s srcem pri stvari in ga tudi najbolj sprosti. Še hobiji so več ali manj v povezavi s strojništvom. Da bi kaj novega izumljal, se mu ne zdi, saj pravi, da gre v glavnem za prenašanje novosti iz tujih trgov, ki so v strojništvu naprednejši. Zavzema se, da bi delavcem v proizvodnji, kjer je še veliko ročnega dela, olajšali težaško delo.
Ugotavlja, da so svojčas podjetja več sodelovala med seboj in ni bilo toliko tekmovalnosti. Slednje menda vpliva tudi na to, da zavoljo konkurenčnosti prikrivajo izdelke, da jih tekmeci ne bi "kopirali" in podobno, saj je na tujem tržišču težko uspeti. Ampak motiviranost kolektiva za inovativno delo mu veliko pomeni. Zato se dostikrat še za hobi ukvarja s kakšnim modelom in skuša pogruntati kakovostnejšo izdelavo. V Hrastniku pa pogreša druženje inovatorjev.
Družina mu dostikrat zameri, da jim ne odmeri mnogo prostega časa. Upa pa, da bosta z odločitvijo za svoj poklic enako zadovoljna sin in hčerka. Kajti všeč mu je, kadar ljudje svoje delo opravljajo z veseljem. Veliko poznanstev ima, spoštuje pa pravo prijateljstvo. Korajžen je baje dovolj, a nastopati v TV-oddaji Kolo sreče ali Super Pop si ne bi upal. Zato pa rešuje križanke v časopisih. Vztrajnost je njegova čednost, poštenje pa najljubša moralna vrednota. Z delom ima veselje, delovne navade pa rad vidi tudi pri drugih. Za dobro voljo si sinom ogleda kakšno košarkarsko tekmo, nasplošno pa športnih dogajanj ne spremlja. O dnevnih novicah se trudi biti obveščen, horoskop pa prebere za hec. Želi pa si, da bi ljudje radi prebivali v svojem kraju in si izkazovali več zaupanja.
Tekst in foto: Petro Radovič
CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA
(5. julij) - nadaljevanje
Sveta brata Konstantin in Metod sta se konec 866 ali v začetku 867 iz Starega mesta pri Velehradu na Moravskem napotila v Panonijo, kjer so takrat prebivali pretežno Slovani, predniki Slovencev (dokler jih niso kasneje iz večjega dela ozemlja izrinili Ogri/Madžari). Dvor mejnega grofa Koclja (bil je sin moravskega kneza Pribina) je bil pri Blatnem jezeru. Kocelj je vzljubil slovansko bogosložje, zato sta sveta brata pri njem ostala nekaj mesecev. Od tod sta skupaj z okoli 50 učenci odpotovala preko ozemlja današnje Slovenije v Benetke.
Starocerkveni viri poročajo, da sta v Benetkah dobila povabilo papeža Nikolaja L, ki pa je kmalu nato umrl. V Rimu ju je nadvse slovesno sprejel novi papež Hadrijan II. S seboj sta Ciril in Metod prinesla relikvije papeža Klemena I. (kije vodil rimsko cerkev konec 1. stoletja in umrl v izgnanstvu na polotoku Krimu leta 101).
Papež Hadrijan II. je v baziliki Marije Snežne v Rimu slovesno blagoslovil njuno poslanstvo med slovanskimi narodi ter blagoslovil slovanske bogoslužne knjige. Ob tej priložnosti so Metod in nekateri njuni učenci prejeli mašniško posvečenje. Nekateri viri domnevajo, da je Konstantin prejel škofovsko posvečenje.
Politične razmere ter nasprotovanje vzhodnofrankovskih škofov so onemogočili njuno vrnitev med Slovane. Ostala sta v Rimu in skupaj z učenci prevajala rimsko bogoslužje v slovanski jezik. Medtem je Konstantin zbolel. Želel je umreti kot menih, zato je napravil redovne zaobljube in si nadel ime Ciril (Kyrillos). Umrl je 14. februarja leta 869 star 42 let. Na željo papeža in Rimljanov so ga pokopali v Rimu, in sicer v cerkvi sv. Klemena.
V tem času so se na Velikomoravskem in Panoniji uprli vzhodno-frankovskemu vplivu, zato seje Metod kot apostolski delegat in s Kocljevo pomočjo lahko vrnil in uredil vse potrebno za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije. Na prošnjo Koclja in v spremstvu slovanskih velikašev seje vrnil v Rim, kjer je pri papežu dosegel ustanovitev panonsko moravske nadškofije, ki je bila pravzaprav obnovitev nekdanje nadškofije s sedežem v Sirmiumu (danes Sremska Mitroviča), sam pa je prejel škofovsko posvečenje.
Ob koncu leta 869 se je Metod vrnil v Panonijo, žal pa so se politične razmere zopet poslabšale. Svetopolk se je izneveril Rastislavu in ga spravil v ujetništvo. Vzhodni Franki so zasedli Moravsko. Metod seje kljub težavam odpravil na Moravsko, kjer so ga zajeli poleti 870 in ga odpeljali v Regensburg. Tu so mu na državnem zboru verjetno sodili, ravnali z njim zelo surovo, ga obsodili in zaprli. O dogodkih so vzhodnofrankovski škofje pred papežem molčali, vendar pa je papež o zadevi izvedel od kneza Koclja, ki je ohranil samostojnost. Le-ta je s pomočjo Metodovih učencev vodil cerkveno življenje v kneževini, ki je tako bila cerkvenopravno podrejena neposredno svetemu sedežu. Papež Janez VIII. kije nasledil Hadrijana II. seje na Kocljevo posredovanje zavzel za Metoda in dosegel izpustitev (konec leta 872). V istem času pa je papež prosil takratnjega srbskega kneza Mutimira, naj svojo kneževino pridruži Metodovi Sirmijski metropoliji.
Po letu 874 so bile politične razmere zopet nenaklonjene Metodu. V Rim so ga tožili z izgovorom, da širi krivo vero. Dejansko pa je šlo za nasprotovanje cerkveni uporabi slovanskega jezika. Metod seje zato moral zagovarjati pri papežu. Leta 880 je ponovno dokazal nesporno veljavo in pravovernost svojih prizadevanj. Toda Metod ni imel več dovolj moči, da bi se upiral spletkam in nasprotovanjem. Potrpežljivo je prenašal nasprotnike. Leta 882 je odpotoval v Carigrad. Po vrnitvi je prevajal sveto pismo in zbirko državnih cerkvenih zakonov. Pred smrtjo je za naslednika določil učenca Gorazda. Metod je umrl 6. aprila 885. Pokopali so ga v stolnici (verjetno blizu Velehrada).
Pomen bratov Cirila in Metoda za slovanske narode je izjemen. Poleg slovanskega bogoslužja sta postavila temelje ruskemu, bolgarskemu, srbskemu in makedonskemu književnemu jeziku, odločilno pa sta vplivala tudi na kulturo zahodnoslovanskih narodov ter na razumevanje pomena domačega jezika za versko življenje. Gradila sta tudi most med krščanskim vzhodom in zahodom.
Branko Nimac
r
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric \/
Herman Stefan
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala internem oddelku bolnišnice Trbovlje za dolgoletno skrb in nego v njegovi bolezni, g.Levičarju za ganljive in tople besede slovesa, duhovniku g.Zlotu za lepo opravljen pogrebni obred in g.Bovhanu za doživeto odigrano Tišino.
Najlepša hvala vsem.
Žalujoči Vsi njegovi
A
Čestitka
Dragemu in skrbnemu možu Radič Janezu za njegov osebni praznik, vse najboljše, in da se ti izpolnijo vse skrite želje. Čeprav malo bolj pozno, toda iz srca ti želi nekdo. Kdo, pa ugani sam.
(2s.it it (za
79.7. toita fiiaznouata jizvo obtutnico jiozotiE zakonca czf^adič. tiSzacjadJzma in ^j-anzz. tPzuo čto mins.ua na vajini ikujmi jioti, ajiam, da ita usjisino /izstzodita in it msd i.stoj jioma^ata, ts tako najizsj do ztahs
jiozoks.
^Uo vama iz usscja srca žstijo vit domači, vstiko i.zsčs in uje
zdravia.
Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec se zahvaljuje sponzorjem tekme za slovenski pokal Kisovec 1998:
Glavni pokrovitelji:
TOP SHOP, KS KISOVEC - LOKE, OBČINA ZAGORJE OB SAVI, DIOPIN d.o.o.TRBOVLJE, TAPI d.0.0., KB KISOVEC, JE & GR.
Ostali sponzorji:
ABE SHOP KISOVEC, ADC TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI IN OPREMO ZAGORJE, ALARM LJUBLJANA, A-MARKETING LJUBLJANA, AVTOHIŠA ZUPANČIČ KISOVEC, AVTOM ATERI AL SLAPV TRBOVLJE, AVTOMEHANIKA SUŠNIK PREVOJE, BAR TRAVNAR MORAVČE, BIFE SPIN KANDRŠE, BLURENT ŠIRCELJ FRANC, BOGO ŠPORT TRBOVLJE, COCA COLA ŽALEC, CVETLIČARNA PEGAN KISOVEC, DELOZA ZAGORJE, EDEL SLOVENIJA, ETI IZLAKE, EUROPRIMA IZLAKE, EURORASTER ZAGORJE, EUROTRADE ZAGORJE, EVJ TRGOVINA MAKRO KISOVEC, FORTUNA TRBOVLJE, FRIZERSTVO HERMINA ZAGORJE, GET RIBČE, GOSTILNA JUVAN HOTIČ, GOSTILNA VRTAČNIK BOŠTJAN, GOSTIŠČE KUM, GOSTIŠČE TROJANE, HIDRAVLIKA SEKOPTTRBOVLJE, INTEGRAL ZAGORJE, IVNIK ZVONE, KAPLAR KRŠKO, KOLINSKA LJUBLJANA, KOVINSKA GALANTERIJA LUNAR ZAGORJE, LESNINA LJUBLJANA, LIPA TRADE HRASTNIK, LONČARSTVO CESTNIK TRBOVLJE, MC MARKET SP.HOTIČ, MEDEN LJUBLJANA, MESARIJA GORIŠEK TROJANE, MESARIJA MARKET KUM, MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, MLADINSKA KNJIGA ZAGORJE, MULTIMA KISOVEC, OBERČ ZAGORJE, PEKARNA BRGLEZ ROMAN VRANSKO, PIZZERIJA ČEBELICA IZLAKE, PIVOVARNA CELJSKI GROF, PIVOVARNA UNION LJUBLJANA, QMI VETRIGO ŠKOFJA LOKA, SALON KAFE ZAGORJE, SEN SHOP ZAGORJE, ŠPORT NES PTUJ, STRMLAN SILVO, SVEČARSTVO IN CVETLIČARSTVO LENARČIČ, ŠPORT PLUS TRBOVLJE, ŠOLA POLET KAMNIK, TEVE VARNOST ELEKTRONIKA ZAGORJE, TITAN KAMNIK, TRGOVINA IN BISTRO SLAVI KISOVEC, TRGOVINA ČUK KISOVEC, TRGOVINA LUCIFER, TRGOVINA NAJ ZAGORJE, TRGOVINA PETRA KISOVEC, ULTRA ZAGORJE, VINOTEKA KLOPOTEC ZAGORJE, ZALOŽBA ZLATI ZVOKI KISOVEC, ZASAVC d.0.0. ZAGORJE, ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE, ZLATARSTVO ALEŠ MRAVLJE.
16. MALI SRPAN 1998
En.rčT ci.77.jr

VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA BETAMI VAS NAGRADIMO
Pred vami je nova literarna uganka. Zadnja uganka, ko smo vas spraševali po pisatelju Ivanu Cankarju, van ni delala preglavic. Prav nasprotno. Na naše uredništvo ste poslali veliko dopisnic. Največ doslej. Le tako naprej. Nagrade, lepe knjige, vas čakajo. Žreb je določil, da dve knjigi: Na potepu (Franci Lakovič) in Gospa Judit (Ivan Cankar) dobi ALJA OBLAK, Opekarna 7, Trbovlje.
Tokrat vas sprašujemo po imenu pesnika, ki seje rodil 1928 v Št. Juriju pri Novem mestu. V javnost je stopil s skupino štirih pesnikov, ki so 1953 izdali skupno zbirko Pesmi štirih. To so bili: Menart, Zlobec, Kovič in ??? Seveda je avtor izdal tudi mnogo samostojnih pesniških zbirk. Predvsem ga poznajo otroci, kajti njegovi prikupni in spevni verzi gredo njim še posebej v ušesa. Eno njegovih najlepših pesmi Kako raste mama, poje Helena Blagne- Zaman. Napisal pa je tudi pesem za otroke z naslovom:
Kdo je najboljši ded (prva kitica)
Naš ded ne hodi s pipo sedet pod staro lipo in ne pred čebelnjak.
Kje pa! On pa že ni tak!
AVTOR JE. MOJE IME. NASLOV...
Uganko sestavil Igor Goste
Pretekla dva tedna sta bila v znamenju akcijskih spektaklov Armageddon (99$ mil. v 12. dneh) in že četrtega nadaljevanja Smrtonosnega orožja (Le-thal Weapon, 34$ mil. v prvem vikendu), kar je naj večji otvoritveni konec tedna za to tetralogijo in končno pravi Wamerjev hit po dolgem času! Pred tema filmoma je na prvem mestu kraljeval Eddie Murphy z novo različico klasične družinske komedije Dr. Dolittle (89$ mil. v 17. dneh). Z 91$ milijoni v enem mesecu, se Disneyev Mulan odlično drži. Kot kaže, imajo po Levjem Kralju spet novo uspešnico, vredno Disneyevega imena.
Dr. Dolittle - Eddie Murphy začuti klic divjine v moderni različici klasične komedije. Kot Dr. Dolittle živi popolno domače življenje vse dokler se v njem ne prebudi dolgo speča sposobnost komunicirati z naravo. Ker lahko dobesedno sliši in razume živali vseh vrst in velikosti, Murphy postane svetovni živalski prijatelj. Igrajo še: Krišen Wilson, Chris Rock, John Leguizamo, Norm Macdonald in Paul Reubens.
Out of Sight - George Clooney in Jennifer Lopez si na velikem platnu delita kemično privlačnost kot pobegli kaznjenec in zvezna agentka. Med nenadnim begom iz Floride v Detroit ima Cloonijev bančni ropar ravno dovolj časa, da podleže Lopezinim čarom, agentke FBI,
ki mu tesno sledi. Scenarij je zagrešil Scott Frank, scenarist Kdo bo koga (Get Shorty). V ostalih vlogah: Ving Rhames, Dennis Farina, Don Cheadle, Albert Brooks, Steve Zahn in Catherine Keener.
Armageddon - NASIN šef Billy Bob Thornton pošlje Brucea Willisa, strokovnjaka za globoke vrtine, da bi od znotraj razstrelil asteroid, ki se grozeče približuje Zemlji. Spektakel
Vlado Garantini
MOŽJE
Rastejo toreadorsko, drzno vihtijo rdeče trikote pred bikovimi rogovi, pred penastimi gobci, prezirajoč nevarnosti.
Adrenalin jim biča srce v areni nenehnega potrjevanja, kjer velja le zmaga in je umik sramota.
Zorijo počasi, v nenehni drhtavici mater.
Žrtvovani na žrtveniku žena mukoma upognejo uporno perut, ocopatijo se z družinsko domačnostjo in vodijo k babicam svoje uporne toreadorje.
ZA KRIŽEM
Nosiš ga,
v začetku vzravnan, a te upogne z bremeni let.
Vlečeš ga na Kalvarijo, klecaš, padaš, Kristus, in se znova znova pobiraš.
Pomlad ti s sapicami hladi pot, poletno sonce ožge rame, z vinom jesenske omame lajšaš bolečine, zima te,
prebičanega, blatnega in iznemoglega, položi v naročje prsti.
posebnih učinkov zaide v težave, ko lahkomiseln varovanec Ben Affleck zagrozi, da bo pokvaril nalogo in ko Steve Buscemi dobi vesoljsko bolezen (podobno morski bolezni). Igrajo še: Liv Tyler, Will Patton, Owen Wilson, Peter Stormare, Keith David, Jessica Steen in William Fichtner. Režiral je najbolj vroči režiser v tem trenutku Michael Bay (Bad Boys, The Rock) pod budnim očesom producenta Jerrya Bruckheimerja.
Lethal Weapon 4 - Novopečeni detektiv Chris Rock naredi triperesno deteljico, ko se pridruži Melu Gibsonu in Dannyu Gloverju v boju proti azijski zločinski družini v Los Angelesu pod taktirko režiserja Richarda Donnerja. Vračata se tudi Joe Pešci in Rene Russo, v ostalih vlogah pa bomo videli še Jet Li, Darlene Love in Trači Wolfe.
Uroš Šetina
Polo Open Air
I 'I
jjsd gUare® I i® mStelk, i® ||
! w Mj w®55lta
B>©iA¥Al
^cratalk® iW1d sa ©sOall® uk!®c21®0@ [p©[L@
NOVI GOLF
Talk®
g®[^|s[ka	M
ik®9 i® mStollS t-‘
ISfflsK m®dl®llS
rabljena vozila 0601 27 828
VW POLO 1.3 1.95 VW GOLF 1.3 1.90 VW GOLF 1.3 1.91 VW PASSAT 1.8 1.93 VW PASSAT 2.0 1.95 R5 FIVE 1.94 R CLIO 1.4 RT I. 93 R 19 1.4 RT 1.93 R LAGUN A 2.0 RXE 1.94 R EXPRES 1.4 1.93 RTRAFIC 1.95 PIAGGIO Porter 1.94 LANCIA DEDRA2.0T 1.93 LANCIA DELTA 2.0 16v 1.93 FIAT PUNTO 55S 1.98 OPEL ASTRA 1.6 16v 1.95 OPEL KADET 1.6 kar. 1.91
a
[G>©iM¥ATAIK©J! 8i
testna vozila 060126 525
Passat Variant
/ ^ifissiSmslk® Sna
VW GOLF 1.9TDI comfortline
VW POLO 1.6 Variant
VW POLO 1.6
VW TRANSPORTER 2.4 D 8+1
| 1 f '
1

Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■

Vrba?
1225
Lukovica
IZDELUJEMO:
-	cvetlična korita
-	kamine, fontane
-	ograjne elemente
-	tlakovce, plošče, robnike
-	tople grede, kompostnike
-	škarpne elemente
-	vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
novo NAJEM SCOOTERJA
^ RENT A CAR
KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE
SPIRALNA VEZAVA
V
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel,: 0601/26-360
s
16. MALI SRPAN 1998
nji n
uP.ZF.
MISS ZASAVJA '98
V gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje je bilo v soboto, 4.julija tekmovanja za izbor Miss Zasavja v organizaciji TV Centra. V izboru je sodelovalo 12 deklet, med njimi največ iz Zagorja. Komisijo, (kije imela težko delo ali pač ne) so zasedali: Janja Zupan, Slavko Mikolič, Kristina Turk, Jure Bantan in novinarka Pop TV. Odločili so, da je najlepša 22-letna Nataša Kramžar iz Zagorja, ki se bo v polfinalu potegovala za najlepšo v Sloveniji.
Druga spremljevalka Julija Popovič iz Trbovelj, zmagovalka Nataša Kramžar iz Zagorja in prva spremljevalka, prikupna frizerka iz Zagorja, Sara Urbajs.
Med tremi izhodi sta (napol prazni dvorani) pela Vili Resnik in Damjana Golavšek, žal pa sta pela na playback. Vsa dekleta so v dar prejela večerne obleke Kristine Turk ter kopalke Nancy Aljančič iz Ljubljane. Prve tri pa so poleg lente prejele tudi praktične nagrade.
Tekst in foto: A.Z.
ZASAVCEV SEJEM USPEL
V času od 1. do S.julija je v Delavskem domu v Zagorju potekal Zasavčev sejem. Na sejmu je razstavljalo 25 razstavljalcev, večina le-teh pa je bila s sejmom sorazmerno zadovoljna. In kaj so dejali?
Marjana Črnič, Jošt & Malgaj d.o.o.: "Sejem kot tak sicer ni bil slab, toda obiskovalcev je bilo premalo. Očitno so bili ljudje premalo informirani. Vsak peti obiskovalec je namreč rekel, daje šel slučajno
mimo in da ni slišal za sejem. Pri organizaciji pa sicer nimam pripomb. Verjetno se bomo videli tudi naslednjič, a upam, da bo takrat tudi razstavljalcev več."
Monika Jelenc, Andy s.p.: "Letos je sicer bolj malo razstavljalcev in obiska, glavni razlog pa je verjetno premajhna reklamiranost. Vsekakor pa se vidimo tudi na naslednjem sejmu."
Robi Mali, Ortopedica Maribor: "Sejem se mi zdi zelo dobro organiziran, mogoče pa bi bilo potrebno malce več truda pri reklamiranju. Obisk je bil dva dni dober, na soboto in nedeljo pa je bilo bolj slabo. Za naš proizvod je bilo zanimanja kar dovolj, zanesljivo pa se bomo udeležili tudi naslednjega sejma."
Matej Pirnauer,
Avto-hit d.o.o. Novo mesto - poslovalnica Zagorje: "S sejmom sem zelo zadovoljen.
Obisk je bil dober, prodajni uspeh pa zadovoljil. V petih dneh sem prodal namreč 4 avtomobile, nekatere kupce pa zaradi sejma pričakujem še v našem salonu in sicer v naslednjih tednih. Tudi v matični hiši v Novem mestu so bili z učinkom na sejmu zadovoljni. Zaradi tega pa lahko tudi zagotovim, da se bomo sigurno udeležili tudi
naslednjega sejma."
Največ zanimanja je (razumljivo) pritegnila Honda VTi 16V, ki z voznikom Boštjanom Turkom tekmuje v državnem rally prvenstvu in je nedvomno popestrila dogajanje na sejmu. Edina črna pika pada na (ne)razstavljalca, in sicer na Brodarsko društvo Hrastnik, ki je organizatorju zagotovil, da bo prišel, a kljub nekajkratnem posredovanju organizatorjev ni prišel. In to kljub temu, daje bil v sejemskem časopisu deležen naj večje reklame. Vsekakor si bo to potezo organizator zapomnil, na tem mestu pa samo dodajmo, da je bila to s strani BD Hrastnik nekorektna in nespametna poteza.
Peter Motnikar
GINTER KRŽIŠNIK ORGANIZIRAL GOLDVIP SREČANJE OTOČEC '98
Na Otočcu je pred dnevi potekalo komercialno Gold VIP srečanje v organizaciji nenadkriljivega Ginterja Kržišnika. Seveda pa brez lepotic ni šlo. Tako je priznanja za dosežene rezultate podeljevala kraljica vina '98 Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem, ki je prvič sodelovala na srečanju. Poleg vseh tekmovanj v tenisu, košarki in malem nogometu je potekala tudi modna revija, kjer so oblačila predstavile Janja Zupan, Alenka Vindiš, Darja Koren, Natalija Povhe ter Rebeka Dremelj.Posebno (odlično) vzdušje so pripravili člani Pihalnega orkestra Svca iz Zagorja, udeležence pa sta še
Predstavnice nežnejšega spola se vse bolj uveljavljajo v raznih "moških" športih. Nič drugače ni bilo na 1 .kolesarskem vzponu na Gore. Rezultate si poglejte na 36.strani, (foto RRav.)
dodatno v dobro voljo spravljala povezovalec Boris Smrkolj in češka pivovarna Pšerov zubr, ki se je predstavila na omenjenem VIP srečanju.
Peter Motnikar Foto: Marjan Palčič
16. MALI SRPAN 1998
t 7) n t 1; a ^ a
Znane lepotice Alenka Vindiš, Rebeka Dremelj in Darja Koren so bile impresionirane nad fanti iz Pihalnega orkestra Svea (čeprav smo dobili občutek, da so bili fantje bolj impresionirani nad lepoticami). Še bolj pa jih je navdušil program in izvajanje pesmi. Celo tako navdušil, da so se tudi same hotele prepričati, če bi znale vsaj približno tako "zašpilati", kot člani orkestra.
In medtem, ko so se dekleta ubadala z instrumenti, pa nekateri moški niso mogli iz svoje kože. Na sliki so člani ekip Harly bar iz Novega mesta ter Blef bar No.2. Za vse tiste, ki jih zanima, kdo je zmagal, naj zapišemo, da so bili bolj uspešni "Dalejnci".
SERVISNO PRODAJNI CENTER
ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS
NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h,
RENAULT
AVTOHIŠA MALGAJ
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
AKCIJA
TWINGO
že od
1.276.000,00 SIT
Privarčujte do 84.000 SIT!
MEGANE
VSI MODELI-privarčujte do 120.000 SIT!
ESPACE 2.0 RXE - privarčujte do 272.000,00 SIT Novi CLIO 1.6 RXE in nova LAGUNA na zalogi. Testni ESPACE 2.2 RXE
telefon: 0601 27 666
RENAULT
^INTEGRAL	^INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
NAJBOLJ UGODNO TA HIP
BOL NA BRAČU odhod 19.7.98
7 polpenzionov + letalski prevoz že za 48.900,00 SIT
HVAR - JELŠA hotel JADRAN
7 polpenzionov + letalski prevoz za samo 50.040,00 SIT
RAVNA DOLINA - UMAG
najem prikolice v avtokampu za 7 dni za 46.900,00 SIT
ALANVA - TURČIJA
nočitev/zajtrk + letalo, odhodi 13.8. in 20.8., 7 dni za 54.900,00 SIT
KRF-GRČIJA-9 dni
odhod 26.7.98, nočitve + letalo/ladja od 46.000,00 SIT
KRIŽARJENJE DUBROVNIK & GRŠKI OTOKI
7 dni za 95.000,00 SIT + pristojbine
KORZIKA - šotorjenje na otoku LEPOT
odhodi 28.7. in 11.8.98 -12 dni za samo 39-990,00 SIT
O/aljtjzni	naUnizcjiaC2ac]cn.jz, da ii izze-iviiate fiočiiniat.
2 IVHOajLNI-F-
nraaaim^r -ivuo3xni -r ivuoaaNi -r-
26. MALI SRPAN 1998
41
jr — ~ Z. j.
j. u jj.r? h
<iTr.
POD KOŽO SMO VSI...
DEKAN JOŽE ČAMPA: "PLAVAM V ČEBINSKO RDEČI POPLAVI"
Župani, direktorji, poslanci, zdravniki, podjetniki, moški, ženske iz Zasavja so bili naši dosedanji sogovorniki. Še kar nekaj zanimivih poklicev manjka. No, pa smo poskusili še z enim, poslanstvom, kjer so nam ljudje, ki ga opravljajo, na razpolago noč in dan, ki nas spremljajo ob krstu pa tudi na zadnji poti. Prav ste uganili. Gre za duhovnika. Odpravili smo se na dom zagorskega dekana Jožeta Čampe in nastal je tale zapis.
1. Je res, da ste prišli s "sladkega na kislo"?
Moja rojstna vas pri Ribnici na Dolenjskem se res imenuje Slatnik. Sedaj živim že 29 let v Kisovcu. Če bi sam izbiral in bi poznal tako kislobo, ki
postaja že kar rdeča, tako pod kožo, kakor tudi nad kožo, Kisovca ne bi nikoli izbral za svoje bivanje. Dober pralni stroj bi bil potreben, da bi se tukaj počutil kot doma. Bil bi na sladkem. Moje duhovniško poslanstvo bi s tem bilo izpolnjeno.
AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98
Lepo število predlogov seje nabralo - štirinajst. A veselje je, da skupaj s svojimi malčki sodelujete v akciji za NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA '98. Vaše želje oblikujejo našo akcijo, za katero se zdi, da bo pestrejša, kot je videti. Ampak tudi julij ni več najbolj vroč mesec, pa naj presenečajo še vaše glasovnice (fotokopije niso veljavne). Le pohitite s kupončki in ne odlašajte z njimi na - jutri. Glasujte, tudi udeležence akcije čakajo osvežujoče nagrade!
'	GLASUJEM ZA
NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98
Ime in priimek vzgojiteljice in v katerem vrtcu dela:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
v	j
1.	Ani Wetz (vrtec Pikapolonica Trbovlje):	42
2.	Srečka Vutkovič (vrtec Center Zagorje):	16
3.	Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje):	12
4.	Branka Kukič (vrtec Maja Zagorje):	11
5.	Olga Stopar (vrtec Center Zagorje):	10
6.	Marjeta Hlastan (vrtec Mojca Trbovlje):	10
7.	Nevenka Grden (vrtec Center Zagorje):	6
8.	Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje):	6
9.	Magda Polc (vrtec Center Zagorje):	5
10.	Petrina Guna (vrtec Jurček Zagorje):	4
11.	Bernarda Jelševar (vrtec Center Zagorje):	2
12.	Darja Borštnar (vrtec Medvedek Litija):	1
13.	Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje):	1
14.	Manja Senčar (vrtec Maja Zagorje):	1
2.	Včasih, ko smo kisovški otroci obiskovali verouk, svete maše, ste nam (predvsem tistim najbolj pridnim) med drugim poklonili kar nekaj nogometnih žog. Imate radi nogomet?
Eden od dobitnikov moje žoge, se je danes (4.7.) cerkveno poročil z ženo okroglega obraza. Še bolj kot nogometu se posvečam samemu brcanju. Mnogi so ob tem mojem brcanju že zastokali. Krivi so sami, ker niso skrivali svoje rdeče barve, ki jo enostavno ne trpim. Posebno ne na časopisnem igrišču. Čevljev bi bilo škoda zanje, zato mi jezik s pomočjo peresa brca po Zasavcu, Demokraciji in Delu. Rad bi "rdeče" neusmiljeno brcnil nazaj v rdečo Rusijo. Zadnje čase ni več toliko stokanja, ker vedo, da nobeno osvobajanje ne more opravičiti rdečih povojnih zločinov.
3.	Biti katoliški duhovnik pomeni, da si ne morete ustvariti družine. Je to preveliko odrekanje?
Ne vem, kaj bi bilo, če bi si ustvaril družino. Koliko Čampetov bi potem bilo. Za rdeče pa je že en sam Čampa preveč. Tako je moje odrekanje družini nujno potrebno, sicer bi popolnoma zatrli komunistično izprijenost.
4.	O nadškofu Francu Rodetu le redki napišejo kaj lepega. Zanima me vaše mnenje o njem.
V nadškofu Rodetu so po svetu in v Vatikanu tako temeljito očistili vse rdeče sledi, da niti pod kožo ni več rdeč, zato so mu tako nevoščljivi za kristalno čisto belino.
5.	Vaš najljubši pregovor se glasi...
Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo
beli kakor sneg (Sveto pismo). Uresničitev je na vidiku.
6.	Največji dosežek slovenskega naroda je....
Največji dosežek je v tem, ker se ni uresničila napoved človeka, ki ga opisuje Bojan Štih, ko je trdil, da bomo uživali tako izredno svobodo, da bomo jedli
samo rdeč kruh.
7.	Zasavje velja za "rdeče". Bo po vašem kdaj druge barve?
Župan Matjaž Švagan je na prireditvah omenjal tudi rumeno barvo. Pri tem gotovo ni mislil na barvo jajc, kajti potem bi bila sprememba nemogoča, ker bi jajca ljudje za Veliko noč zopet barvali rdeče.
8.	So po vašem mnenju v slovenskem parlamentu sposobni sprejeti spravne dokumente, in če ne, zakaj?
So sposobni, če bodo zavračali rdečo viagro, če ne bodo pili rdečega vina in bi se pred glasovanjem znebili rdeče duše s krvodajalsko akcijo.
9.	Bo Kisovec kdaj občina?
Ko bodo tudi v Kisovec prišli Satans Brothersi in odpeljali naše rdeče bratce z motorji tako daleč, da vrnitev ne bo več mogoča.
10.	Poleg Svetega pisma je vaša najljubša knjiga...
"Banda na prostosti", ki jo je leta 1994 napisal Ivo Kuljaj.
Igor Goste
Čampa po okrevanju v trboveljski bolnici: "Še bo treba kljubovati rdeče opranim možganom..."
s sponzorji
NAGRADE za naročnike
	
1. NAGRADA: Bon v vrednosti 19.000 SIT	VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 V-\]rjZv	1411 Izlake Uril	Tel./fax: 0601 74 004
2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 19.000 SIT	^	1410 ZAGOR J E ^ tel.: 0601/68 - 200 i1 ^^^^’ele,aks 0601/68 ’ 206 MOBITEL: JUVANNC*'^^^	0609/61 0057
3. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 14.250 SIT	VRTNARSTO IN PRIDELAVA JVnS)	ZELENJAVE MASELJ ©T/©1 VIDRGA, Tel.: 0601/75-290
4. NAGRADA: 16 pizz (normalne)	PIZZERIA ČEBELICA
5. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.500 SIT	FRIZERSTVO Štefka Zapotnik s.p. Cesta 20.julija 10, Zagorje, tel.:0601-6l-299
6. NAGRADA: 2x bon v vrednosti 4.750 SIT	avtocenter ITAM ZflGORJč OB SAVI	^ofoi^-lM
7. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.500.00 SIT	jf*V| ZLATAR iTfir NOVAK VLADIMIR C. 9. avgusta 1, 1410 Zagorje
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
I
I
I
I
I
SE SPOZNATE? A STE TO RES VI? JA, KAJ PA POTEM ŠE ČAKATE? BRŽ POD ROKE VZEMITE VAŠEGA ZASAVCA IN NAS OBIŠČITE NA UREDNIŠTVU ZASAVCA!
Tudi tokrat vas bo z lovskim golažem pogostil upravnik smučarske koče na Mareli, Stane Hriberšek.
10
uit
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur); VVINDOVVS 95, WORD
EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
fegan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 - 18 sobota 9 - 12 nedelja 10-12
BI RADI NOSILI MAJICO ZASAVCA?
Potem imate povsem lahko nalogo. Izrežite vsaj dva kupona iz Zasavca s poštnim žigom do 21 .avgusta. Kupone pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Izmed vseh prispelih kuponov bomo izžrebali 50 nagrajencev, ki bodo prejeli majice Zasavca.
Z
O
o.
IME IN PRIIMEK NASLOV ______
3 POŠTA
TELEFON
16. MALI SRPAN 1998
g rT7.r?uTrnn n
20 LET ZASAVSKE ALPINISTIČNE ODPRAVE NA GRENLANDIJO
Dne S.julija tega leta je poteklo 20 let, odkar je šla na pot prva zasavska alpinistična odprava na Grenlandijo. Člani ekspedicije so bili na poti do lO.avgusta 1978. Ta odprava je štela lOčlanov, organiziral pa jo je zasavski alpinistični odsek pri Planinskem društvu Trbovlje. Člani odprave so bili: vodja odprave Janez Bizjak, arhitekt, član PD Trbovlje, namestnik vodje Renato Vrečer, komercialist, član PD Dol pri Hrastniku, zdravnik dr. Damijan Meško, član PD Ljubljana-matica, člani odprave pa so še bili Andrej Pušnik, elektroinženir, član PD Zagorje, Vili Pistotnik, rudarski inštruktor, član PD Hrastnik, Bojan Pajk, predmetni učitelj, član PD Trbovlje, Marko Lenarčič, študent, član PD Trbovlje, Matevž Lenarčič, študent, član PD Trbovlje, Rudi Pušnik, strugar, član PD Hrastnik, Bojan Šprogar, študent, član PD Trbovlje. Ekspedicijo Grenland '78 so materialno podprle številne organizacije in občine ter razna podjetja, telesnokultume skupnosti ter planinska društva Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Dol pri Hrastniku in drugi. Člani odprave so potovali na Grenlandijo preko Danske in ob pomoči tamkajšnjega rojaka Dolfija Rotovnika.
V štiri tedne trajajoči avanturi zasavskih alpinistov na neskončnih ledenih prostranstvih Grenlandije, so kot prva odprava tedanje države dosegli velik uspeh. Skupno število osvojenih vrbovje bilo 26. Od teh je bilo 7 prvih vzponov
na vrhove dotlej še neosvojenih vrhov. Poleg tega je bilo opravljenih tudi več prvih alpinističnih vzponov v tamkajšnjem gorskem svetu, ko so te prvič preplezane smeri poimenovali po naše, tako npr. Rudarska smer (Pistotnik-Pajk), Matejina smer (Pajk-Pistotnik) in druge. Na novo osvojeni vrhovi so dobili naša imena. Tako Zasavje (Pajk-Pistotnik), Trbovlje, Slovenija, Ličko, Šinkovec (Marko in Matevž Lenarčič), Peden (Pušnik, Vrečer), Zagorje (Pušnik, Vrečer), Glažuta (Vrečer, Pušnik, Meško), Ojstro (Meško, Pistotnik). Vse te prvič osvojene vrhove je evidentiral in vnesel v karte pristojni Geografski inštitut na Danskem. Prva slovenska alpinistična odprava na Grenlandijo se je uspešno končala. Udeleženci so bili deležni nepozabnih doživetij, njihova pot po neznanih gorah onkraj polarnega kroga pa je ostala neponovljiva preteklost, povezana s popolno izčrpanostjo in onemoglostjo.
Po vrnitvi v domovino jc PD Trbovlje skupno z občino Trbovlje pripravilo udeležencem lep sprejem na Trgu revolucije in kasneje še v hotelu Rudar. O tej odpravi je bilo kasneje v raznih časopisih in revijah napisanega kar dosti, mnogo pa smo slišali in videli na predavanjih, ki so jih udeleženci pripravili po vrnitvi domov. Bilje to lep uspeh zasavskih alpinistov, ki je našel lepe odmeve tako doma, kot tudi na tujem. Prav je, da se ob 20-letnici te odprave le-te spomnimo z vsem spoštovanjem in priznanjem.
T.L.
PLANINSKO ALPINISTIČNE NOVICE
V	dneh 25. in 26.junija so se mudili v Martuljški gorski skupini trije člani PD Trbovlje, Matej in Tom Froebe ter Sebastijan Jančič. Ta del Julijskih Alp je razmeroma malo obiskan, ker tu ni nadelanih poti, niti markacij, zato se je možno vzpeti na vrhove v tej skupini le po brezpotjih in znanjem alpinističnih veščin. Potem, ko so opravili prvi dan vzpon do bivaka II na Jezerih (2120m), sta se oba Froebeja naslednji dan lotila zahtevnega vzpona skozi Rokavski ozebnik z naklonom 45 stopinj in dolžini okoli 300m, na Srednjo Rokav v skupini Škrlatice (2589m). Težavnost vzpona je ocenjena po Il.stopnji. Vreme je bilo megleno, v grapah je bilo še dosti snega, primemo pa seje bilo treba zaščititi zavoljo padajočega kamenja.
T.L.
45 LET PD DOL
V	nedeljo, S.julija dopoldne so dolski planinci organizirali pohod 100 družin v Gore kot uvod v proslavljanje 45-letnice svojega obstoja. Zbralo seje nekaj sto ljubiteljev gora, ki so včlanjeni v PD. Toni Paulič, predsednik društva, je spregovoril o razvoju, uspehih in težavah, predvsem zdajšnjih, ko zakon izenačuje srednjegorske planinske postojanke z gostilnami. Meddruštveni odbor zasavskih PD je podelil tri zlata in devet srebrnih priznanj, posebno plaketo pa so izročili Iztoku Slanšku oziroma
mladim
Zasavcem
Kadar dobimo pošto s šole, od koder se še nikoli niso oglasili, skočimo od veselja do stropa. Tokrat je to glasilo MOJ KOTLIČEK iz OŠ Litija, Enota s prilagojenim programom. V naslednjih številkah bomo kakšen sestavek še objavili.
Glasilo z OŠ Ivana Cankarja IZ OSNOVNE ŠOLE Z LJUBEZNIJO pa je seveda izdelek osmošolcev. Ravnateljica Marija Žnidaršič jim je v uvodu napisala zadnjo "poslanico", z željo, da bi dosegli svoj cilj, h kateremu bodo začeli "veslati"... Likovne priloge so sestavljene iz časopisnih naslovov in priznati moramo, da so nekateri kolaži zelo harmonični in duhoviti.
Če ste še kje ob koncu leta izdali glasilo, ga ne skrivajte pred bralci Mišmaša.
IS MAS MIS MAS MIS MAS
BILI SMO ORGANIZATORJI TURNIRJA V MALEM NOGOMETU
Hodim v osmi razred šole s prilagojenim programom. Letos je naša šola organizirala turnir v malem nogometu. Tekmovalo je pet ekip iz ljubljanske regije.
Naša ekipa iz Litije seje že nekaj časa pripravljala na ta turnir. Treninge smo imeli enkrat na teden v Športni dvorani Litija. Naša ekipa
je bila sestavljena iz desetih igralcev; osmih igralcev in dveh vratarjev. Med treningom smo z veseljem igrali, ubogali smo tovariša Aleksandra in se veselo zabavali. Komaj smo čakali, da pride tekmovalni dan. In res smo ga dočakali. Najprej smo igrali z ekipo iz Kamnika in bili poraženi. Potem smo igrali z ekipo iz Ljubljane, katero smo skoraj premagali. Kljub
dvema porazoma smo naprej z veseljem igrali, kajti važno je sodelovati in ne zmagati. Odigrali smo še zadnjo, tretjo tekmo z ekipo iz Hrastnika, katero smo premagali. Cela šola seje veselila z nami in vsi igralci smo bili res veseli, saj smo zmagali po treh letih. Naša ekipa je med tekmami dobro sodelovala, le nekateri so imeli malo treme. Na turnirju so izbrali najboljšega strelca, vratarja, naj igralca in najbolj pošteno ekipo. Za najboljšega strelca turnirja je bil izbran igralec iz Kamnika. Za najboljšega vratarja je bil izbran Tadej iz Litije, za najboljšega igralca turnirja je bil izbran igralec iz Ljubljane, za najbolj pošteno ekipo smo bili izbrani Lilijani.
Na turnirju smo z veseljem sodelovali, se naučili veliko novega in spoznali veliko novih igralcev malega nogometa.
Tadej Bric, S.r. Litija
V ČRNOMLJU
V četrtek smo šli na repuliško revijo v Črnomelj. Ko smo prišli v dvorano, smo začeli plesati. Všeč mi je bilo, ko sem videl kvačkanje in risanje pisanic. Imeli so tri
ansamble. V dvorani je bilo zelo lepo. Plesali smo, dokler smo mi hoteli. Potem sem slikal Marka in Bojano, ko sta plesala. Videl sem invalide, kako so oni plesali. Plesali so kar z vozičkom. Mislil sem si, kaj če bi bil jaz invalid, kakšen revček bi bil. Imel sem se zelo lepo. Ko smo že odhajali, smo šli še gledat avion. Potem smo šli kakih 55 km naprej in smo se ustavili na bencinski črpalki. Imeli smo se zelo lepo. Domov smo prišli ob 21.30 uri.
Marko Vodnik, 6.l
TEKMOVANJE NA DOLAH
Na tekmovanje smo šli na Dole. Tam se je zbralo kar lepo število otrok. Tekmovali smo po starosti. Jaz sem tekmovala z gimnazijskimi dekleti iz Litije. Tekmovanje se imenuje "V krosu vsi najboljši iz litijske občine". Tekmovali smo na 1.500 m z letniki 1981 in 1982. Najprej me je na tihem kar malo skrbelo, katero mesto bom dosegla, ker sem videla druge tekmovalke, kako so razpoložene. Pričelo se je tekmovanje in na cilj sem pritekla prva. Prvega mesta sem bila zelo vesela. Po tekmovanju smo imeli razglasitev prvih treh. Dobila sem
;1.V7i3 m*v ?}7ir>
16. MALI SRPAN 1998
gradbenemu podjetju GD iz Hrastnika, ki planincem vedno priskoči na pomoč. Ob obletnici so jim čestitala sosednja in pobratena društva, predstavnik ZPD Slovenije, župan občine in drugi. Slovesnost je popestrila godba in MPZ iz Steklarne, poslušali pa so tudi odlomke iz planinske literature Mihe Potočnika, Nejca Zaplotnika in Matjaža Kmecla. Program je povezovala Božena Tušar.
Fanči Moljk
NEPOZABEN IZLET ZAGORSKIH INVALIDOV
V drugi polovici prejšnjega meseca je Društvo invalidov Zagorje spet organiziralo zanimiv izlet svojih članov. Tokrat smo se odpravili po Avstriji in Nemčiji. V dveh dneh smo veliko videli in doživeli in čeprav nismo bili polnoštevilni, smo se vrnili s tega potepanja dobro razpoloženi in hvaležni naši predsednici, gospe Marti in tajnici, gospe Mariji. Obe sta si zelo prizadevali za naše dobro počutje, vemo pa tudi, da sta imeli s tem potovanjem kar veliko skrbi in dela.
Pot nas je vodila preko Trojan in Ljubljane ter skozi Karavanke, po Avstriji skozi Katchberg in Obertauern do Salzburga. Tam smo si ogledali Mozartov trg in njegovo mesto kar v dobršni meri. Zatem smo pot nadaljevali do Linza, kjer smo se vkrcali na ladjo in po Donavi odpeljali do nemškega mesta Passau. Vožnja je trajala
dobrih šest ur. Kdorkoli je želel, se je na ladji lahko nekoliko podkrepil. Po prihodu smo se namestili v hotelu, kjer smo tudi večerjali.
Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali mestece: pravzaprav smo si kar z ladjo ogledali mesto treh rek. Po vožnji smo z avtobusom nadaljevali pot do VVasserburga, ki ga imenujejo tudi bavarske Benetke. Ogled je potrdil resničnost te navedbe. V Rosenbergu smo imeli nekaj časa tudi vsak zase in nato proti domovini. Spet preko meje, še postanek v Žirovnici, kjer smo potešili lakoto in žejo. Zjutraj smo bili spet v našem domačem Zagorju.
Še bi lahko pripovedoval o potovanju, ki je minilo v sprošče-nem doživetju, da smo si bili edini: tak izlet je vreden denarja, ki smo ga namenili. Prihodnjič si bomo prizadevali, da bi nas šlo še veliko več. Izbrali bomo kajpak drugo pot in tako spoznavali poleg lepot naše domovine, še kraje drugih dežel.
Ivan Obreza
LETOS 162 LET GASILSTVA V ZAGORJU
Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje - mesto je S.julija pričelo z dejavnostmi, ki sodijo v okvir praznovanja 162 let gasilstva v Zagorju in 90-letnice obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva Zagorje. Pripravili so komemoracijo padlim in umrlim članom tega društva, hkrati pa odkrili spominsko ploščo, ki
VnHHHHI
H

borci.
PER MIRKO F1NC1NGER STANE KONCILIJA IVAN RAVNIKAR ALOJZ POJI SE K PAVLE REGANCIN RUDI
je nekoč že bila vzidana na starem gasilskem domu. Na komemoracijo so povabili poleg aktivnih članov tudi svojce padlih članov PGD Zagorje - mesto.
MM, foto RM.
medaljo in en liter soka.
Pri medalji nisem imela sreče. Ko smo se z avtobusom vračali, sem jo izgubila v avtobusu. Poštenega najditelja pa ni bilo, da bi mi jo vrnil. Tako sem ostala brez medalje.
Helena Šuštar, 8.r. Litija
LJUBEZEN
Prvič sem se zaljubil, ko sem bil star 10 let. Bilo je na Cresu, ko sem bil s starši na počitnicah.
Dolgo časa sem jo opazoval. Imela je dolge lase in plave oči. Ko je plavala, sem se okorajžil in zaplaval k njej. Vprašal sem jo, kako ji je ime. Povedala je, da ji je ime Marina in da je doma iz Štajerske. Tudi ona je bila na dopustu. Ko mi je rekla, če hočem z njo plavati, mi je srce začelo noro biti. Vseh deset dni se skoraj nisva ločila, razen na kosilo sem hodil domov. Mami je vedela, da sem zaljubljen. Ni mi branila biti z Marino. Cele dni sva plavala, se igrla in hodila na sladoled. Zadnji večer smo pekli. Povabil sem jo k meni. Nato pa sem jo spremljal k njeni prikolici. Držala sva se za roke in si izmenjala telefonske številke. Za spomin mi je dala školjko, jaz pa pleteno zapestnico. Dnevi so res hitro minili in tudi najina ljubezen. Naslednji
dan se nisva več videla in tudi poklicala se nisva.
Sedaj vem, da je bila to nora otroška ljubezen.
Marko Vodnik, 6.r. Litija
TAKO JAZ VIDIM SVOJO PRIHODNOST
V bližnji prihodnosti bi s prijatelji posnel ultra-nizkoprodukcijski film. Zgodbe še ne vem, vem pa, da bi posneli zelo dober film.
Andraž
Upam, da bom zelo uspešna, ker starša tudi pričakujeta, da bom. Ne bom uspešna samo zaradi njiju, ampak tudi zaradi sebe.
Selma
Tole pismo vam pišem s Havajev, ker nimam drugega dela. Pred eno uro sem bil na enem od havajskih otokov. Peljal sem se s svojo ladjo. Zraven je bila še moja punca.
Janez
Nikoli ne bom pil alkoholnih pijač ali kadil. Kupil si bom kakšnega hišnega ljubljenčka. Vedno bom s prijatelji in se bomo imeli lepo.
Husein
Zjutraj, ko se začnemo prebujati, prideta otroka k nama v posteljo in nekaj časa samo ležimo in se "crkljamo".
Anja
m
mmm
e Pripravljena na
mm^prnstitev^^ Žrtve
FANTJE
l©C
-O
Oo
jS
| v&fjt
■ - /v/ m
u
mmm M1
anje —
16. MALI SRPAN 1998
ZASAVJE A-Ž IN TURISTIČNA KARTA HRASTNIKA
V prostorih Brodarskega društva Hrastnik so v sredo, 1.julija predstavili nov dosežek za promocijo Zasavja - priročnik za popotnika in poslovnega človeka z naslovom Zasavje A-Ž. Predstavili so tudi turistično karto občine Hrastnik. Zbrali so se predstavniki občine Hrastnik, župan Trbovelj, avtorji, založniki, sponzorji in novinarji.
Preden se lotimo suhoparnih podatkov, pojasnimo, kako je do knjige sploh prišlo. Zveni kot "zgodba o uspehu" založbe iz Prekmurja... Leta 1990 je namreč Pomurska založba, ki se lahko pohvali kot uspešna, izdala turistični vodnik Pomurje A-Ž. Enciklopedična oblika z gesli in lepimi fotografijami je doživela velik odmev, zato sojo kmalu ponatisnili. Pozitivne kritike sojih spodbujale, naj podobne vodnike izdajo še za druge dele Slovenije. Tako je nastal projekt Slovenija Total, ki zajema dvanajst pokrajin. Do danes jih je izšlo sedem, zasavska je osma. Bela Sever, glavni urednik in oče te ideje, je pojasnil, da so nekatere občine želele tudi prevod vodnika - v nemščino ali angleščino.
Kako so se lotili Zasavja? "Najprej smo si izbili iz glave navlako iz šolskih klopi - napačne predstave o črnem in zasmrajenem Zasavju... Že ob prvem stiku s to pokrajino smo opazili, da je v resnici območje lepot, ki smo jih tudi prikazali," še pojasnjuje. Mimogrede - posnetki Marjana Garbajsa iz zraka so tako lepi, da zastaja dih. Zemljevide so izdelali na Geodetskem zavodu. Pri tem priročniku je sodelovalo več kot dvajset ljudi, največ teksta pa je prispevala Karmen Sadar iz Litije, kije poudarila, da imamo v Zasavju ogromno stvari, na katere smo lahko ponosni. Vodnik predstavljajo trije deli. V prvem doživi popotnik pokrajino vizualno (73 barvnih fotografij + dve v naslovnici). Tekstualni del obsega 136 strani s 75 gesli in 291 krajevnimi gesli. Tretji, oglasni del, predstavlja tri podjetja iz Zasavja in osem iz drugih
jr
i ■
i j . j j , F-
\\nr,c.
pokrajin Slovenije. Na prvih dveh straneh je zemljevid naše pokrajine. Zaradi bogastva kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti bodo knjigo lahko uporabljali tudi v šolah, sicer pa menijo, da ta njihov projekt Slovenijo povezuje, tako da bi se še bolje spoznali. Izšlo je 2100 izvodov, cena je 4800 tolarjev. Na voljo bodo v knjigarnah, verjetno pa tudi na bencinskih črpalkah.
O turistični karti občine Hrastnik je spregovoril Brane Mihelič z Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Poudaril je, da se v odnosu do kartografije kaže kulturni nivo kraja. Ljudje, ki so ponosni na svoj kraj in zgodovino, posvečajo temu področju pozornost. Povedal je še, daje kartografija pri nas v primerjavi z Evropo, ZDA in Japonsko na visokem nivoju -glede kvalitete in kvantitete. Praznujejo 45 let obstoja in si štejejo v čast, da sodelujejo tudi s hrastniško občino. Karta ima glede na vsebino zelo harmonično obliko, prvič pa so se lotili - digitalno -senčenja reliefov, kar jim je lepo uspelo. Karta ima zaščitni ovitek. Pripomnili so še, da prinaša karta kot nosilec informacij desetkrat večjo informacijo kot tekst. Čeprav brez tematskih podatkov ne gre in pri tem so jim izdatno pomagali Jani Kranar, Marija Sajovic in Radojka Odžič.
Obe publikaciji sta visoke kakovosti, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da se pri tovrstnih izdelkih že ob izidu začne zastaranje in da imajo tu in tam morebitne pomanjkljivosti ali napake. Na občinah bodo veseli vseh dobronamernih pripomb.
Vsekakor je potrebno ob teh dveh podvigih iskreno čestitati izdajateljem, avtorjem s sodelavci in seveda občinskim možem.
Fanči Moljk
RUDARSKI DOM BODO OBNOVILI
Rudarski dom v Trbovljah je v precej slabem stanju. Objekt velja kot zaščiten kulturni spomenik iz predvojnega delavskega gibanja. Občina Trbovlje se je odločila, da bodo ta objekt še letos pričeli obnavljati in mu določili hkrati tudi namembnost. V načrtu je obnova strehe, fasade, oken, notranjost pa
bodo obnovili prihodnje leto. Za letošnja obnovitvena dela bo na voljo 10 milijonov tolarjev. Od tega zneska bo Ministrstvo za kulturo pripsevalo polovico, ostalo polovico pa Občina Trbovlje.
tl.
EK0S ZASAVJE REALIZIRAL 47,50% NALOG
Z 30.junijem se je v Zasavski ekološki skupini EKOS Zasavje zaključilo prvo polletno obdobje. V času od 1.1.1998 je organizacija uspešno opravila celoten zastavljen program za to obdobje in realizirala 47,50% nalog od 50%.
V januarju so povabili zasavske šole k vključitvi v projekt Eko šola kot način življenja, v prostorih RTH je potekalo delovno srečanje s predstavniki SEG, RTH in TET, generalna sekretarka Maja Miklič pa je obiskala sedež Regionalnega centra za srednjo in vzhodno Evropo v Budimpešti. V februarju so v okviru javnih del zaposlili dve osebi, uvedli eko telefon ter uradne ure za občane. V tem mesecu so potekala tudi številna srečanja, izdali so že 10.številko informativnega biltena Okolje Zasavja. V marcu so bili prisotni na delavnici Delovanje računalniške mreže ROM, na povabilo organizacije GLOBE so se udeležili razširjenega sestanka omenjene organizacije, hkrati pa je potekalo 1 .srečanje koordinatorjev zasavskih eko šol. Ob svetovnem dnevu voda so se udeležili zaključne prireditve Vodni detektiv, itd. V aprilu so pripravili že 9.ekološki seminar za srednješolce srednjih šol Slovenije - Martuljek '98, se predstavili na internetu s samostojno stranjo in organizirali družabno srečanje NVO-jev. V maju so izdali uradno stališče o podpori gradnje TET 3, v tem mesecu pa so tudi začeli zbirati predloge za ureditev okolice v Trbovljah. V juniju so se udeležili podelitve prvih eko zastav ter se udeležili l.ekološkegakviza, poleg tega pa so razpisali prijave za ekološki tabor Trbovlje '98.
Finančno poslovanje je bilo v primerjavi s preteklim polletnim obdobjem boljše, saj so bili prihodki v primerjavi s preteklim obdobjem večji za 128,40%, odhodki pa za
121%. Realizacija polletnega programa se je prav tako povečala in sicer za 14,20% glede na lansko polletno obdobje. Vse ostale aktivnosti in načrti so potekali v okviru letnega programa EKOS-a Zasavje.
A.M.
MRZLICA V ZNAMENJU ASTRONOMOV
V	soboto, 27.junija od 18.ure dalje so se zbrali v planinskem domu na Mrzlici ljubitelji astronomije. Večer je organiziralo Astronomsko društvo Saturn iz Petrovč. Udeleženci so lahko videli številne posnetke, slišali razlago prikazanih diapozitivov o vesolju, v poznih večernih urah pa so si lahko ogledali ob jasnem vremenu skozi najmočnejše teleskope v Sloveniji zvezde in dobro viden Jupiter.
tl.
VODA V KS DOLE V IZREDNO SLABEM STANJU - OBVEZNO JE PREKUHAVANJE
V	Krajevni skupnosti Dole (v litijski občini) je velika večina vodovodov in zajetij, ki jih prebivalci teh vasi in naselij uporabljajo za pitno vodo in vodo za napajanje živine, v izredno slabem stanju, skorajda že alarmantnem. Vodo je treba obvezno prekuhavati, kar je ob pregledu in večkratnem odvzemu vzorcev ugotovil Zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. Študijo o stanju in sanaciji pa je izdelal Hidroconsulting iz Dragomerja in jo krajanom v osnovni šoli tudi predstavil.
Mi pa smo o stanju pitne vode v KS Dole povprašali načelnika oddelka za gospodarsko infrastrukturo na litijski občini in predsednika KS Dole: "V izredno slabem stanju so zajetje in vodovodi v jugovzhodnem delu (Prelesje, Lahinja), na vodi, ki oskrbuje Gradišče, Pod gričem, Strmec, Zareber, itd, v jugozahodnem delu (zajetje Ljubež, ki napaja naselja Gadnje, Javorje in Štorovje, Mrežnarjev studenec za Veliko gobo, zajetje Podbistrica pod Presko za Malo gobo in Prežanjske njive.
“iTiTiTa.Tan J
16. MALI SRPAN 1998
itd. ter južni del KS Dole (zajetje Pasji vrh, Povše za Hude Ravne, Grm, Brdo, itd.). Vodo vseh zgoraj naštetih zajetij bi se dalo 'z nekaterimi sanacijskimi ukrepi izboljšati, da bi bila primerna za nadaljno uporabo in izkoriščanje. Zajetje Jatna 1 uporabljata naselji Radgonica in Dobovica ter izvir Jatna 2, na katerega pa še ni priključen noben vodovod, danes nista uporabna, vendar bi jih po sanaciji lahko uporabljali) Izdelovalec študije jih ne priporoča, ker bi morali s tem opustiti gnojenje
bližnjih kmetijskih površin. V dobrem stanju je k sreči vodovod, na katerega je priključeno središče KS, Jelenje, Zavrh, Zagozd, Vahta, Suhadole in Prevale, a je premajhen pretok vode, kar pa bi se dalo sanirati s priključitvijo bližnjega izvira Kačjak v dolini Sopote, ki ima pretok 6 litrov na sekundo. V nekaterih starih zapiskih pa so našli podatek, da ima ta izvor v najhujši suši pretok 3 litre na sekundo. Še boljši izvir, ki ga predvideva hidrolog, je malo pod Kačjakom (Listnik), kjer bi morali vrtino šele
ORLEKI OSVOJILI NEMŠKO OBČINSTVO
TONSKA VAJA PRED PETKOVIM NASTOPOM SKUPINE ORLEK PRED GRADOM HEIDECKSBURG
Zagorska skupina Orlek je 2. in 3. julija gostovala na največjem nemškem festivalu folk glasbe Tanz&FolkFest - Rudolstadt '98. Povabilo na ta prestižni folk festival so dobili po lanskem, izredno toplo sprejetem nastopu na klubskem festivalu FolkHerbst im Malzhaus v nekoč vzhodnonemškem mestu Plauen.
Orleki so nastopili v Rudolstadtu kar dvakrat. Prvi dan, pred irsko skupino Altan, na velikem odru na dvorišču gradu Heidecksburg pred približno 10.000 poslušalci. V 70 minut dolgem nastopu so Orleki dali vse od sebe in se pokazali v najlepši luči. Skrbno zbran program starih uspešnic in nekaterih novih je v vrtoglavem tempu vodil izredno razpoloženi Vlado Poredoš z domiselnimi in šaljivimi ter kratkimi napovedmi in komentarji k pesmim
v zelo dobri nemščini.Občinstvo se je odzivalo na vsako pesem s huronskim odobravanjem, pod odrom pa so tisti mlajši poslušalci skakali in noreli od začetka do konca koncerta. Razigrano občinstvo je Orleke s težavo spustilo z odra. Vseeno pa jim je uspelo izsiliti še en dodatek, priredba Na Golici pa jih je še bolj obnorela. Nemci so bili še najboj navdušeni nad vratolomno brzino s katero Orleki igrajo polke. Cel koncertni večerje bil izredno dobro organiziran. Ozvočenje je bilo kvalitetno in brezhibno, cel koncert pa je snemala ena izmed radijskih postaj, ki bo posnetek predvajala v svojem rednem programu. Orleki so po nastopu pustili izredno dober vtis. Tako, kot je občinstvo norelo ob njihovem nastopu, ni norelo tudi ob nesporni zvezdniški irski zasedbi Altan.
f.
izdelati."
V izdelavi je že projekt in projektant mora upoštevati vse podatke, ki so v študiji navedeni. Potem je pa na vrsti občinski svet in kakšna usoda bo doletela dolsko "pitno vodo", bomo še poročali.
Marjan Šušteršič
OBNOVA CERKVE SV.MARKA
Hudo neurje s točo, ki je divjalo 28.junija v Zasavju, posebno pa še v naselju Čeče nad Trbovljami, je med drugim hudo prizadelo tudi
streho cerkve sv.Marka in mežnarijo ob njej. Ocenili so, da je vsaj polovica strešne kritine uničene. Zato se je trboveljska župnija skupno s farani odločila, da bodo streho obnovili v čim krajšem roku, zato so v ta namen že naročili potrebno količino strešne opeke vrste bobrovec, pa tudi drug potreben material, v vrednosti okoli
400.000	SIT. Računajo, da bo možno streho prekriti kmalu, da bi tako zavarovali ta sakralni objekt, ki je hkrati tudi kulturni spomenik.
T.L.
Naslednji dan, ob pol enih popoldan, so Orleki nastopili v šotoru v parku Heine v bližini prostora za kampiranje. Korektno so odigrali tudi ta nastop, čeprav pogoji za igranje niso bili več tako dobri kot predhodni večer. Kljub vsemu je pritegnil iz šotorov več kot
tisoč poslušalcev, katerim seje zdela glasba Orlekov imenitna budnica. Podoben sprejem občinstva kot dan poprej potrjuje sum, da je glasba Orlekov Nemcem blizu. Zanimanje tujih koncertnih agentov za njih to samo še potrjuje.
(AgilPropPress)
VESTIČKE IZ ZALOŽBE ZLATI ZVOKI
V zadnjem času je pri založbi Zlati zvoki izšlo kar nekaj novih projektov. Šentjurski muzikanti so izdali kaseto, ki je še en primerek odkrivanja in oživljanja starih melodij. Različne skupine ljudskih pevcev z raznih koncev Slovenije so ustvarile kaseto slovenskih ljudskih napitnic in pesmi o vinu - Je hramček odprt. Završki fantje so izdali drugo kaseto in zgoščenko z naslovom "Dobro jutro ljubca moja", gre za izbor ljudskih pesmi in priredbe narodnih. Gosli in klobuk" je naslov kasete in zgoščenke ansambla Braneta Klavžarja. Na njem je dvanajst skladb, med njimi udeleženki izbora Slovenska polka in valček 97. Vse skladbe so Branetove, eno (Dvoboj harmonik) pa je napisal Igor Podpečan, ki jo je z Branetom tudi odigral. Ansambel Pušnik je desetletnico dela počastil z izidom nove kasete, ki jo je poimenoval kar po sebi. Gre za trio s klavirsko harmoniko in z razpoznavnim slogom pesmi, ki jih je z besedili opremila Romana Cafuta.
16. MALI SRPAN 1998
77 js <7 Jr. g j g n r J r. r?
In memoriam
Umrl je tehnik, literat, zborovodja in skladatelj
JOŽE SKRINAR
Pred kratkim smo v Trbovljah v SO.letu starosti pokopali Jožeta Skrinarja, osrednjo osebnost trboveljskega kulturnega življenja. Odšel je, potem ko je opravil veliko in doslej še neocenjeno delo na raznih področjih njegovega ustvarjanja -gospodarskem, literarnem, gledališkem , zborovodskem, skladateljskem, pedagoškem, organizacijskem....
Rojen je bil v Dobovcu, pod Kumom. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Trbovlje za očetom rudarjem. In v Trbovljah je bival vse do svoje mnogo prezgodnje smrti. Na kulturnem področju je začel delovati že kot sedemleten deček kot igralec, v kasnejših letih pa seje uveljavil tudi kot režiser, recitator in kot lutkar. Zavoljo svoje nadarjenosti je dobil takrat eno redkih štipendij za šolanje na elektro oddelku Tehniške srednje šole v Ljubljani. Bivanje v internatu Marijanišče pa je bilo zanj še posebej
pomembno, kajti še intenzivneje se je začel uveljavljati kot literat s prispevki v vezani in nevezani besedi in kot urednik šolskega glasila Plamen. Odločilno pa je nanj vplivalo prijateljstvo v tem internatu z R.Simonitijem in B.Arničem. Začel seje uveljavljati kot glasbenik brez ustrezne šolske izobrazbe. Sam seje naučil igrati vrsto instrumentov, pričel pa je tudi s komponiranjem, sprva lažjih, kasneje pa tudi zelo zahtevnih del. Njegov skladateljski opus znaša po grobi oceni 500 del, od samospevov pa vse do operet in tudi opere Ogenj v Karolini. Zanjo je sam napisal libreto in jo uglasbil, njena vsebina pa je rudarskega značaja. Vzporedno seje dolga desetletja udejstvoval kot dirigent in zborovodja. Prav njegovo delo na vokalnem področju pa je najbolj zaznavno. Vodil in dirigiral je Trplorju, Mladinskemu orkestra Glasbene šole Trbovlje, Harmonikarskemu orkestru, Salonskem in simfoničnem orkestru, vse to od leta 1938 dalje. Kot dirigent je z domačimi pevci in glasbeniki postavil na oder kot otvoritveno predstavo novozgrajenega Delavskega doma Trbovlje, Foersterjevo opero Gorenjski slavček. Pripravil je tudi krstno uprizoritev Gobčeve opere Tremerski dukat. Leta 1949 je ustanovil MePZ Slavček, ki gaje nato dolga leta vodil. Več let je vodil tudi MoPZ Zarja, Dekliški zbor SKD, Lovski pevski zbor ZLD Zasavje, Ženski pevski zbor na Dobovcu, pomagal pa je tudi Mladinskemu pevskemu zboru Trbovlje ter številnim šolskim pevskim zborom. Svoje sledove pa je zapustil tudi na pedagoškem, izobraževalnem, gospodarskem in organizacijskem področju. Dolga leta je bil tajnik ZKO Trbovlje, bil je soustanovitelj Zasavske pevske zveze in jo je nekaj časa tudi vodil. Bil pa je tudi tajnik Medobčinske zveze kulturnih organizacij Zasavja.
Z veliko hvaležnosti se ga bomo pogosto spominjali!
Tine Lenarčič
Katera je naj lepša v Zasavju?
Zasavska lepota ni nikdar naletela na gluha ušesa ali brezbrižne poglede. Lepotice so kar tekmovale, katera bo čednejša, dičnejša, mikavnejša. Tudi uradno tekmovanje za Miss Zasavje '98 v organizaciji TV Center, je pokazalo, da so ljudje željni ne le lepih deklet, marveč tudi lepih besed, pogledov, dogajanj. Nataša Kramžar, 22-letna Zagorjanka, je med dvanajstimi nastopajočimi osvojila naslov Miss Zasavja '98. Temnolaska, s 173 cm višine in 54 kg teže, običajno nenaličena, tudi
nakita skoraj ne uporablja, je prisrčno privolila k pogovoru ter povedala, da je po srednji šoli nekaj časa delala kot natakarica, sedaj pa je zaposlena v Butiku Kristina Trbovlje. Žirijo, ki je ocenjevala lepotice za izbor Miss Zasavja '98, je očitno šarmirala z neposrednostjo in očarljivo izzivalnostjo.
Kakšni so vtisi z izbora za Miss Zasavja '98?
Bolj za šalo kot zares sem se prijavila na izbor za Miss Zasavja '98, saj nisem pričakovala, da bom zmagala. Vesela sem, ker si dekleta nismo bila zavistna. Malce treme je bilo vseskozi prisotno, čeprav smo se vse trudile biti sproščene. Vendar pa je bila organizacija brezhibna in tudi obleke, v katerih smo nastopale, so mi bile zelo všeč.
Si rada lepo oblečena?
Moda me zelo zanima in ugajajo mi ljudje, ki imajo smisel za lep videz. Najljubše so mi pastelne barve in daje človek čimbolj atraktivno in moderno naštiman.
Imaš kakšno vzornico med manekenkami?
To bi bila lahko Cindy Crafword.
Kaj vse te zanima v življenju?
Rada imam glasbo, ples, dobro družbo in ljudi, ki niso pozabili na medsebojno spoštovanje. Kadar pa sem žalostna, pišem pesmice.
In ljubezen?
Fant Danijel mi je bil v podporo pri tekmovanju za Miss Zasavja '98, jaz pa sem med navijačicami, kadar igra na kakšni nogometni tekmi. Ljubezen mi sploh veliko pomeni in ljubezen je treba znati razdajati in sprejemati. Nek pregovor namreč pravi, da človek marsikdaj prepozno spozna, da nekoga ljubi in rad ima.
Dejala si, da imaš še pet sester in dva brata;,
ali si zelo družinski človek, kakšne načrte imaš?
Kar velika družina smo in kadar se zberemo skupaj, radi prepevamo. Družine zaenkrat še ne načrtujem, med načrti pa bi si zagotovo želela imeti modno agencijo, kjer bi*,podbujala privlačna dekleta za manekensko dejavnost.
Kaj te pritegne pri ljudeh?
Da niso zahrbtni in se znajo pogovarjati med seboj. Ljudje, ki znajo o stvareh debatirati, premlevati, ki si povedo, kaj pričakujejo drug od drugih, me zmeraj navdušijo.
Imaš rada poletje?
Kadar sije sonce, sem zmeraj dobre volje. Vsak prosti trenutek izkoristim za sončenje.
Tekst in foto: RR.
UPOKOJENCI-PLANINCI NA IZLETIH
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje ima v juliju bogat program izletov. Tako se je skupina udeležila 5.julija s svojim skupinskim izletom proslave 45-letnice PD Dol pri Hrastniku in sicer v Gorah. S svojo navzočnostjo so počastili visok jubilej sosednjega društva. Naslednji izlet, ki so ga organizirali, pa je bil izlet v soboto, 11 .julija. Ob 6.uri zjutraj so odšli od zbirališča pri kopališču na pohod po poteh spominov mimo Katarine, Vrharja, čez Podmejo na Vrhe. Tu so prisostvovali kulturnem programu, ki so ga pripravili trboveljski borci ob svojem tradicionalnem praznovanju ustanovitve Revirske čete. Tretji izlet pa bo v nedeljo, 19.julija, ko se bodo že ob S.uri zjutraj napotili na avstrijsko Koroško. Tu se bodo udeležili planinskega pohoda na Komelj pri Pliberku. Izletnike je vodil Vinko
16. MALI SRPAN 1998
"n r> r
t.
n
VIDO ERZAR SVETOVNI PODPRVAK V EL.PIKADU
Od 1. pa do S.julijaje v španskem LLoret de Marju potekalo svetovno prvenstvo v elektronskem pikadu, na katerem so za Slovenijo nastopali igralci Igralnice Suzana Zagorje (Vido Erzar, Albin Jesenko, Valentin in Severin Kadrijevič).
Vido Erzar z velikim pokalom za 2.mesto
Svetovnega prvenstva se je udeležilo 268 tekmovalcev in 64 tekmovalk iz celega sveta in je potekalo v mondenem hotelu Monte-rrey.
Vido Erzar je z
odličnimi meti osvojil fantastično drugo mesto in tako postal prvi Slovenec,
Ekipa Igralnice Suzana, ki je zastopala Slovenijo na SP-ju
ki je na svetovnem prvenstvu dosegel tako dobro mesto.
Peter Motnikar
PK RUDAR PRIPRAVIL 29.LUČKIN MEMORIAL
Plavalni klub Rudarje v spomin na odlično plavalko Lučko Vodišek že 29-ič pripravil tradicionalno plavalno tekmovanje Lučkin memorial. Tokrat je nastopilo 230 plavalk in plavalcev iz trinajstih slovenskih klubov, ki so se pomerili v dveh kategorijah - deklice in dečki ter kadetinje in kadeti. Med dečki oz. deklicami je bil najuspešnejši PK Triglav iz Kranja s tremi zmagami, med kadeti oz.kadetinjami pa s štirimi zmagami PK Velenje. Posamezno pa sta po dve zmagi dosegla; v nižji kategoriji Jernej Ocepek, v starejši kategoriji pa Tina Pandža (oba PK Velenje).
Rekorda memorialne discipline (100 m prosto) pa ostajata še vedno v lasti sester Breznik iz PK Olimpije in sicer za deklice Niki (od leta 1992 01:04,16) in za kadetinje Tjaši (od leta 1997 01:02,41).
Med plavalci PK Rudar Trbovlje se je v kategoriji dečkov najbolj izkazal Matej Duranovič, ki je zmagal v disciplini 100 metrov prsno. Podoben podvigje v konkurenci kadetov povzpel Juretu Boli, kije slavil na 100 metrov hrbtno. Isti plavalec je v memorialni disciplini 100 metrov prosto zasedel solidno 2.mesto.
Zdenka Jordan
SOLIDEN NASTOP TRBOVELJSKIH PLAVALCEV NA DP
Državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice je potekalo v dveh delih in sicer 4.7. v Novi Gorici in 13.7. v Radovljici. Prvenstva se je udeležilo 250 plavalcev (letnikov '86, '87 ml. dečki in '88, '89 ml. deklice) iz 18-ih klubov iz vse Slovenije.
Med njimi je nastopilo tudi šest plavalcev trboveljskega Rudarja, Miha Štendler, Urban Brvar, Matjaž Ličar, Davor Podbregar, Ina Šparemblek in komaj 8-letna Maja Vidmar so v moštvenem delu tekmovanja osvojili 10. mesto, kar je za tako maloštevilno ekipo velik uspeh.
Dosegli pa so tudi nekaj lepih posameznih rezultatov:
-	Miha Štendler je osvojil 2x5. mesto v disciplinah 50 mD in 200 mH, 11. mesto v disciplini 100 mH, 13. mesto v disciplini 100 mD in 2 x 15. mesto v disciplinah 200 mM in 50 mH.
-	Urban Brvarje osvojil 15. mesto v disciplini 200 mP in 19. mesto v disciplini 50 mP.
-	Ina Šparemblek je osvojila 15. mesto v disciplini 50 mPin 18. mesto v disciplini 100 mP.
-	Maja Vidmarje v mlajšem letniku osvojila 7. mesto v disciplini 400 mK, 8. mesto v disciplini 100 mK, 10. mesto v disciplini 50 mH, 11. mesto v disciplini 200 mH in 14. mesto v disciplini na 200 mP. Njeni rezultati imajo še poseben pomen, saj bo Maja šele naslednje leto nastopala v kategoriji mlajših deklic.
Matjaž Ličar in Davor Podbregar pa sta z vsakim nastopom krepko popravljala osebne rekorde in se počasi, toda vztrajno rezultatsko približujeta trenutno še boljšim v ekipi. Skupaj z Miho in Urbanom pa sta v štafeti 4 x 50 mM osvojila 10. mesto med 28. štafetami.
S tem prvenstvom so mladi plavalci uspešno zaključili naporno sezono, tako da se odpravljajo na zaslužen počitek, ki bo trajal do septembra, ko se začnejo prvi kondicijski treningi za novo sezono.
Tomaž Jazbec
ŠPORTNIK MESECA JUNIJA JE POLDI HERMAN!!!
Tudi tokrat ste izbrali športnika meseca. Vaša srca je med športniki v juniju očitno osvojil karateist KK Tike iz Trbovelj, Poldi Herman. Poldi je tudi prvi pripadnik borilnih športov, kije postal športni meseca. Tudi drugo mesto je pripadlo športniku, ki nastopa v borilnih veščinah. To je Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje), ki je po številu glasov kar precej zaostal za Hermanom. Le ena glasovnica pa loči drugo in tretjeuvščenega, saj je Gregorju Lazniku (BD Hrastnik) zmanjkal le en glas za izenačitev z Buzino. Edina preostala, ki sta se dobila vaše glasove, sta Dalibor Filipič (KK Tika Trbovlje) in Brigita Plemenitaš (Pon do kvvan Izlake), ki si tako delita 4. oz. 5. mesto. Poleg Poldija Hermana si bo novih moči pri igranju badmintona pri Badminton društvu Spin nabirala tokratna izžrebanka, Jana Zadobovšek, Gabersko 42a, 1420 Trbovlje.
Za mesec julij pa predlagamo; Vida Erzarja (svetovni podprvak v el.pikadu), Bojana in Hedo Kotarja (solidni rezultati na tekih po Sloveniji) ter Mateja Duranoviča in Jureta Bolo.
za naj športnika julija
GLASUJEM ZA_ OBRAZLOŽITEV
IME IN PRIIMEK______________________________
NASLOV______________________________________
OBČINA_______________________________
fotokopij ne upoštevamo
-----------------------------------
16. MALI SRPAN 1998
Mb
Pregled sezone v Zasavski
malonogometni ligi
V MNOGIH POGLEDIH REKORDNA SEZONA
Zakaj rekordna sezona? Zato, ker jev štirih ligah sodelovalo rekordnih 48 ekip iz področja Zasavja s prav tako rekordnimi 651 registriranimi igralci. Rekordno je bilo število prejetih zadetkov v mrežah ekip Podkum in Medija, ki sta prejeli kar po 140 zadetkov. Le en zadetek manj je dosegla najbolj učinkovita ekipa vseh lig in sicer Mexico-Metuljček bar (4.1iga), iz katere izhaja tudi najboljši strelec lige, Dermota, ki je dosegel 46 zadetkov na 21 tekmah. Toda treba je le vedeti, da gre za najmanj kakovostno ligo, v kateri je prav gotovo lažje zadeti, kot v vseh treh močnejših ligah. Zato pa je toliko bolj občudovanja vreden dosežek Andželka Petrušiča, ki je v najmočnejši konkurenci zadel kar 39-krat. Pravi podvig mu je uspel na tekmi KZ Izlake : Šentlambert (14:3), kjer je kar 11-krat zatresel mrežo. To je najboljši strelski učinek na eni tekmi v vsej 22-letni zgodovini lige. Ko smo že pri najboljših strelskih dosežkih, vsekakor ne moremo mimo naj višje zmage, ki jo je katera od ekip dosegla v sezoni 1997/98. To je uspelo dvem ekipam in sicer Trgotrans-panterjem in Cro Hertzu, ki sta s 15:0 odpravili Medijo in Gamse. In še en rekorden dosežek je treba omeniti. V spomladanskem delu se lahko z maksimalnem izkupičkom pohvalita ekipi Juventusa (2.liga) in Mexico-Metuljček bar (4.liga), le točko pa je oddala prvoligaška ekipa GEP Tike iz Trbovelj, za katero velja, da bi se ob boljšem jesenskem delu resno potegovala za naslov prvaka. Velik del zaslug zato ima nedvomno izredni strelec Škofca, ki je prerodil ekipo in je samo v drugem delu sezone dosegel kar 24 zadetkov. Pa naj bo to dovolj o rekordih. Posvetimo se sedaj pregledu posameznih lig.
PRVA LIGA - DOMADENIKI LE Z DVEMA PORAZOMA
Naslov je po pričakovanju, že drugič zapored, pripadel Elektro Domadeniku/Agenciji Viziji, za katero so glavno breme nosili več ali manj izkušeni igrlaci, kot so; brata Gačnik, Pele, Kos, Širca, Tesko, Gnjatič, Marinčič, Repovž, Dejanovič in Hlebec. Domadeniki so doživeli le dva poraza, oba v spomladanskem delu, ko sta bila boljša od njih Tika in Elektrostroj. Prvaki so bili uspešni tudi v POP Slovenije, kjer so zasedli 2.mesto, drugič zapored pa so dobili tudi dvoboj za naslov super prvaka Zasavja. Zanimivo pa je, da spet
niso uspeli v tekmovanju za pokal Zasavja. Z drugim in tretjim mestom sta svoji najvišji uvrstitvi dosegla Zidarstvo Pajnkiher in ŠD Čolnišče. Po skromnemjesenskem delu so bile spomladi zelo uspešne ekipe iz Trbovelj, preseneča pa skromna uvrstitev KZ Izlak in ŠD Mlinše. Iz lige se po samo eni sezoni igranja seli Šentlambert, usoda izpada paje po 8-ih sezonah igranja v prvi ligi doletela še L'Muhe.
DRUGA LIGA - JUVENTUS IN VAČE SUVERENO
Nova člana prve lige (Juventus in Vače) sta bila praktično znana že od vsega začetka. Hrastničani so za vzpon iz tretje v prvo ligo potrebovali tri, Vačani pa štiri sezone. Pozitivno so presenetili igralci Šport plusa iz Trbovelj s
3.mestom. Iz lige pa se po pričakovanju selita "stari" ekipi Mlinše II in Varnost, ki sta kar 10 let igrali v 2.1igi.
TRETJA LIGA - PEKARNA LENIČI IN MLINŠE III NOVA DRUGOLIGAŠA
Do zadnjega kola so se za napredovanje borile ekipe Pekarne Leniči, mlada in perspektivna ekipa Mlinše III, ki je v zadnjem kolu z 2:1 ugnala izkušene igralce Rent a car Juvan. Iz lige in morda tudi od tekmovanja se poslavlja (po dolgih letih igranja v prvi, drugi in tretji ligi) ekipa Merlija. Okrepčevalnica vrt je od
tekmovanja odstopila že po jesenskem delu sezone.
ČETRTA LIGA ■ NEIZENAČENOST EKIP
Za četrto ligo je bila značilna neizenačenost ekip, posledica tega so bili zelo visoki rezultati v dvobojih ekip, posledica tega so bili zelo visoki rezultati v dvobojih ekip z vrha in dna lestvice. Naslov gre Litijanom, po zaslugi boljšega izkupička medsebojnih tekem (4:1, 0:1) proti Mexicu, kije po zaslugi kvalitetnih igralcev iz Laškega uspel nadoknaditi minus šestih točk (diskvalifikacija v pretekli sezoni). Na tretjem mestu so pristali novinci Trgotrans-Panterji iz Trbovelj, ki bodo napredovali v višjo ligo, v primeru, da katera od ekip iz višjih lig preneha s tekmovanjem.
PRESTOPNI ROK
IGRALCI BISTRO LIPE IN AJZENPONERJA DISKVALIFICIRANI
Ker ekipi Bistroja Lipe in Ajzenponerja nista v celoti poravnali finančnih obveznosti (v novi sezoni pa po vsej verjetnosti ne bosta sodelovali), se suspenz prenese na vse igralce, ki so bili registrirani za navedeni ekipi v sezoni 1997/98. Igralci teh dveh ekip lahko pristopijo lahko prestopijo k drugim ekipam le v primeru, da poravnajo sorazmerne deleže dolga. Prestopni rok za igralce bo trajal vse do 31.7.1998. Do tega trenutka so bili ob prestopnem roku najbolj dejavni prvaki El.Domadenik/Ag.Vizija, saj so v svoje vrste privabili več igralcev. Prvo ime je nedvomno Simon Šink, ki je prestopil iz Elektrostroja in je minulo nedeljo že podpisal pristopnico k ekipi iz Zagorja. Nič manj pomembno vlogo v ekipi ne bodo imeli tudi ostali novi člani in sicer vratar Jože Pavšek (prej Čolnišče), igralci Gregor Baš (Šentlambert), Boban in Dejan Simič (Komma oz. TNT Litija) ter Dalibor Jozič (Rent a car Juvan).
Ekipe lahko svoje igralce in prestope prijavijo najkasneje do 31.7.1998 (merodajen bo poštni žig na kuverti), ker bodo samo pravočasno prijavljeni imeli pravico nastopa na tekmah 1 .kola. Naknadne organizacije bodo možne od 24.8.1998 dalje. V zvezi naknadnih registracij je bila sprejeta sprememba. Naknadno prijavljen igralec ima pravico nastopa četrti dan od dneva poštnega žiga na kuverti (npr.: igralec lahko nastopi v ponedeljek, če je bila pošta odposlana v petek).
ZAČETEK SEZONE 1998/99
Nova sezona se bo za vse ligaše začela 24.avgusta. Za posamezne lige so predvideni naslednji igralni dnevi: l.liga - ponedeljek, 2.1iga -torek, 3.liga - četrtek, 4.1iga pa bo igrala ob petkih.
Peter Motnikar
?iT) DT m
Intervju z Brankom Praznikom, vodjo ekipe El.Domadenik/Ag.Vizija:
"V NASLEDNJI SEZONI BOMO SKOŠALI OSVOJITI VSE, KAR SE DA'
Glede na to, da ste že drugič zapored postali prvaki 1.Zasavske malonogometne lige, verjetno ni razloga za nezadovoljstvo, kajne?
Po mojem mnenju resda ni razloga, da ne bi bili nezadovoljni. Vse ekipe v l.ligi so bile izredno močne, zato je naš uspeh toliko večji. Tudi z nastopom v Pokalu občinskih prvakov (POP) smo sorazmerno zadovoljni, kajti osvojili smo 2.mesto. Ostaja pa grenak priokus, saj smo v finalni tekmi vseskozi imeli pobudo. Toda iz protinapada smo dobili zadetek, potem pa smo morali celo tekmo loviti rezultat, kar ni lahko. Poleg tega nam je sodnik neupravičeno izključil Teska, kar je gotovo vplivalo ha končni rezultat. Mogoče smo lahko razočarani le z dosežkom v pokalu, ki pa postaja že naša "rak rana". Lahko le upam, da se bomo v prihodnji sezoni zbrali in ga uspeli osvojiti.
Imena, kot so brata Gačnik, Kos, Fele, prav gotovo pomenijo nekaj v slovenskem merilu v malem nogometu. Ali je težko brzdati ekipo "zvezdnikov"?
Takole bom odgovoril. Ekipo El.Domadenik/ Ag.Vizija lahko primerjam z npr. Barcelono. Namreč ni težko biti trener ekipi, v kateri je toliko kakovostnih igralcev. Igralci se med tekmo menjavajo sami, zato tudi z nedisciplino ni težav v ekipi. Pri nas ni bilo nikoli egoizma ali cilja, da bi bil nekdo prvi strelec lige. Tudi zaradi tega so strelci kar lepo porazdeljeni, kar je za ekipo kvečjemu koristno in to je eden glavnih razlogov, da v ekipi ni nediscipline.
Ko sva že pri strelcih... Najboljši strelec l.lige je postal Andželko Petrušič z 39-imi zadetki. Verjetno je ta njegov dosežek spoštovanja vreden, ali pa tudi ne?
Ne bi rad slabševal dosežka Petrušiča, toda treba je upoštevati, daje dal kar 11 zadetkov proti Šentlambertu. V zvezi s to tekmo seje celo govorilo, da je ekipa Šentlamberta igrala z igralcem manj. Toda kljub temu je Andželko zasluženo osvojil lovoriko najboljšega strelca in mu za ta dosežek lahko le čestitam.
Če pogledava končni vrstni red l.lige, kaj ugotoviva? Katera ekipa je po tvojem mnenju pozitivno in negativno presenečenje?
Osebno sem računal, da bo bolj pri vrhu Elektrostroj. Toda slednji so bili na nekaterih tekmah brez vratarja in to se je poznalo. Presenetile so me Čolnišče, za negativno presenečenje bi morebiti lahko označili KZ Izlake. Treba pa je vendarle vedeti, da dva kakovostna igralca nista dovolj za vidnejšo uvrstitev. Morebiti bi se lahko višje uvrstili še "Gobovci".
Kakšna se ti je zdela organizacija same lige?
Z organizacijo lige smo lahko zadovoljni.
Izreči je treba vso pohvalo Igorju Grčarju, ki skorajda sam drži pokonci celotno ligo. Končno pa je treba povedati nekaj o sojenju. Proti nobenemu sodniku nimamo pripomb, toda dejstvo je, da slednji nimajo enakega kriterija. Sodniki bi se morali zmeniti med seboj in se držati enakih kriterijev. In to je največji problem sojenja. Če bi se vsi držali kriterijev, potem bi bilo izključitev za četrtino več. Kot posledica tega bi se igralci čez čas disciplinirali in ne bi
Vodja ekipe EI.Domadenik/Ag.Vizija Branko Praznik-"Kosa" posluša nasvete bolj izkušenega - legende slovenskega malega nogometa, Andreja Zakrajška "Dakota"
bilo več težav z nedisciplino na tekmah. Prav smešno se mi tudi zdi, da je ekipa GEP Tike Trbovlje dobila pokal za najbolj fer ekipo. Zmeraj imajo največ pripomb, najbolj govorijo, imeli pa so samo eno izključitev..
Letos boste organizirali tudi 5.memorial bratov Borštnar. Ali se že pripravljate na izvedbo tega turnirja?
Priprave na ta turnir so že stekle. Memorial bo na sporedu 29. in 30.avgusta. Letos smo vse skupaj izpeljali tako, da bo memorial vpisan v koledar prireditev ob občinskem prazniku. Težko je sedaj govoriti o številu ekip. Upam pa, da bo udeležencev več, kot jih je bilo na
1.memorialu Saše Fabjana, ko je sodelovalo samo 12 ekip. Kot kaže, je to tim. "zasavska bolezen". Ko kot organizator zahtevaš za prijavnino 10.000 tolarjev, se takoj ve, da bo ekip malo. Problem je tudi v tem, da so prišle ekipe Salomonovega oglasnika, Mizarstva Krošelj in Assaloni Cosmos. Ob teh imenih
vsaka zasavska ekipa pomisli, le kaj bi mi na tem turnirju, ko nimamo nobenih možnosti za uspeh. In tudi to je glavni razlog, da je bila udeležba skromna.
Vsekakor pa je žalostno, da nekatera zasavska podjetja in organizacije niso držali obljub, da bodo pomagali pri organizaciji in medijskem pokrivanju, saj je navsezadnje Sašo deloval v Zasavju, kajne?
Res je temu tako. Ob pomoči sponzorjev in medijev, ki so nam stali ob strani že na
1.memorialu, bomo v januarju ali februarju 1999, vsaj upam tako, uspeli organizirati 2.memorial Saše Fabjana. Kar pa se tiče obljub, je treba omeniti poseben primer. To je televizija TV Center Trbovlje. Ko je bil Sašo še živ, je imel mali nogomet svoj medijski prostor. Sedaj tega ni več, razen v Ekipi in Zasavcu. Sedaj vidiš le še šah, rally in pon do kwan. Nimam nič proti ostalim športom, toda tu gre le za ogromno število ljudi, ki so tako ali drugače povezani z malim nogometom in menim, da bi se mali nogomet moral omenjati večkrat. Gospod Marko Planinc, sedaj direktor in odgovorni urednik TV Centra nam je celo obljubil, da bo televizija posnetek finalne tekme predvajala dan po končanem memorialu. Namesto tega so predvajali le 10-minutni prispevek. In ravno zaradi tega s televizijo ne bomo več sodelovali. Kar naj g.Planinc vlači tiste svoje "ljubljenčke" po televiziji, če pa bo hotel kaj snemati na turnirju ali tekmi, kjer bomo mi udeleženci, je bolje, da nas najprej prosi za to, da bo lahko kaj posnel. Raje vidim, da se rezultati objavijo v Ekipi ali Zasavcu, kot pa na televiziji. Pač, sem tak človek, ki se drži obljub, ki jih daje.
G.Planinc tega, na njegovo žalost, ni storil.
V prihodnji sezoni je verjetno cilj osvojitev vsega, kar se da...
Resje. Osvojiti bomo poskušali vse lovorike. Nekaj časa smo celo razmišljali, da bi tekmovali v 2.SLMN, toda ugotovili smo, da se to ne splača. V ta namen, da bi osvojili vse pokale in prvenstvo, smo se tudi okrepili. K nam so že prestopili: vratar Jože Pavšek (prej Čolnišče), Gregor Baš (Šentlambert), brata Boban in Dejan Simič (prej KOMMA oz. TNT iz Litije) in Dalibor Jozič (prej Rent a car Juvan), kot zadnji pa je za našo ekipo podpisal Simon Šink (prej Elektrostroj). Rad bi izkoristil to priložnost in se iskreno zahvalil Dragu Domadeniku, Jasni Ržišnik in županu g.Matjažu Švaganu za vso podporo, ki so jo izrazili. Zahvala pa gre tudi vsem mojim igralcem, ki so držali breme celotne ekipe in zdržali. Ravno tako bi se rad zahvalil Zasavcu za korektno sodelovanje.
Peter Motnikar
16. MALI SRPAN 1998
!7p r, Tu
ŠPORTNI SPEKTAKEL LETA BO 9.AVGUSTA V KISOVCU!!!
V Kisovcu za občinski praznik zagorske občine prirejajo res mega spektakel ob otvoritvi najlepšega skakalnega centra v Sloveniji za skakalce do 15 let. Skakalni center bo na ta dan kot edini v Sloveniji pridobil sedežnico ter prekritje vseh skakalnic (K 50, K 30, K 12 in KI0) s plastično maso. Skakalnice ležijo v zares lepem ambientu, saj je v bližini skakalnic gozd, kar pomeni pravo idilo tako za tekmovalce kot obiskovalce. Otvoritve skakalnega centra v Kisovcu pa ne bi bilo brez ljudi, ki so k otvoritvi pripomogli: Stanislav Krajnik, Franc Stenko, Zvone Pograjc, Marko Juvan, Polde klopčič, Polde Roglič, Janez in Borut Markošek, Jaka Roglič, Emil Ajtič, Nande Kralj, Matjaž Javoršek, Andrej Smodiš, Miran Razpotnik, Nejc Vodenik, Janez
Kamnik, Lado Kovač, Janez Guna, Janez Grobljar, Miran Zupančič, Ostoja Žujič, Boštjan Zupančič, Branko Klančišar, Andrej Smolič.
Zato na ta dan Športni marketing Ginter Kržišnik v sodelovanju s SK Zagorje-Sekcijo za skoke
Kisovec organizira spektakel leta, ki bo potekal po naslednjem programu:
17.00	Uradna otvoritev (slavnostni govornik bo Matjaž Švagan)
17.15 Ekshibicijski prelet
padalcev KJP Kavke iz Kisovca
17.30	Nastop Pihalnega orkestra Svea na izteku skakalnice
18.00	Otvoritveni spust mladih tekmovalcev z zastavami
18.10 Otvoritveni skok Dietra Thome iz Nemčije
19.00	Med prvo in drugo serijo bo nastopila skupina Agropop
19.40	Spektakularna modna revija z vsemi slovenskimi lepoticami
20.30	Svečana razglasitev rezultatov
20.40	Veselica s skupino Agropop
Ker vstopnine ne bo, bo cesta odprta, organizator pa sporoča, da boste vozila lahko parkirali v centru Kisovca ali na Naselju na šahtu.
Peter Motnikar Foto: Marjan Palčič
KOLESARSKI VZPON NA GORE USPEL
Kolesarsko društvo Hrastnik je 4.julija solidno pripravil 1.kolesarski vzpon na Gore, katerega seje udeležilo 82 kolesarjev in kolesark. Start je bil pri križišču cest Trbovlje-Hrastnik-Dol (Riklov most), leteči štart pa pri Kamnoseštvu Šergan. Na štartu je tekmovalce na pot pospremila hrastniška godba. Skupaj so morali tekmovalci prekolesariti 10 kilometrov do cilja na Sv.Juriju pred planinskim domom v Gorah, višinska razlika pa je znašala 525 m.
In kakšni šobili rezultati? V absolutni konkurenci je slavil Milan Hribar (KK Erdani), drugi je bil Aleš Hren (Indu team), tretji pa Sebastijan Gregoršanec (KD Sevnica). Po posameznih kategorijah pa so slavili:
Milan Hribar (moški do 30 let), Marko Bokalič (moški od 31 do 35 let), llija Mištrafovuč (moški od 46 do 55 let), Jože Hafner (moški od 56 do 99 let), Mitja Muhvič (moški MTB do 30 let), Boris Andrejka (Moški MTB nad 30 let) in Vida Uršič (ženske absolutno).
Na vzponu so nastopili tudi predstavniki Zasavca. Franjo Ramšak je bil v absolutni konkurenci na 55.mestu (v svoji konkurenci MTB nad 30 let seje uvrstil na 4.mesto), Marjan Pograjc pa je pristal na 59.mestu (v konkurenci moški MTB do 30 let je bil 14.).
Nagrajeni so bili prvi trije tekmovalci, ki so pripeljali v cilj in prvi trije iz vsake kategorije. Vsak udeleženec je prejel spominsko nagrado, topli obrok in pijačo. Priznanja najboljšim pa je podelil hrastniški župan, Leopold Grošelj.
Peter Motnikar
H EDA KOTAR ODLIČNA NA DP ZA VETERANKE
V Ljubljani je 3.julija potekalo mednarodno veteransko prvenstvo in je štelo tudi za državno prvenstvo. Heda Kotarje v skoku v daljini v C kategoriji ženske veteranke osvojila 1.mesto, na teku na 400 m v C kategoriji pa je prav tako osvojila 1 .mesto. Kako huda je bila konkurenca, priča tudi podatek, da se je prvenstva udeležila tudi najboljša veteranka na svetu iz Čila, Sara Montecinos, ki ima še vedno svetovni rekord na
100 in 800 m.
Isti dan je v Žalcu potekal 1 .Žalski nočni tek. Progaje bila dolga 3.500 m. Bojan Kotarje v absolutni konkurenci pri moških zasedel 4.mesto, nad 40 let pa 2.mesto. Heda je bila v absolutni konkurenci žensk zmagovalka.
Peter Motnikar
URBANIJA IN KOTAR ZMAGOVALCA STRELSKEGA TEKMOVANJA V ZAGORJU
Precizno streljanje:
L Urbanija 39 točk, 2. Habjan 37, 3. Hlebš 29 Hitrostno streljanje:
L Kotar 9,42, 2. Meh 10,84,3. Kirn 25,27
Ekipno - precizno streljanje
1. Herle, Drnovšek in Bučevec 101 točk; 2. Urbanija, Novak in Klančišar 74; 3. Slak, Hlebš in Kotar 58
Tekmovanja pa ne bilo brez sponzorjev, ki so s svojimi prispevki pomagali. To so: Občina Zagorje, Zlatarstvo Novak, GIB MTO d.o.o. Vulkan s.p. - kontrola in nadzor, Sex shop d.o.o.. Mesarstvo Prekoršek, Mesarstvo Trebušak, Kum Market - Slavko Lazar, Piramida Zagorje, Potrošnja Zagorje, Trgovina Bela, Magnum club.
Peter Motnikar Folo.-RRav.
Slovenska nacionalna stranka je 11.julija na strelišču Magnum kluba pri IGM-u organizirala 2.strelsko tekmovanje v streljanju s pištolom in revolverjem. Rezultati:
Zmagovalec v preciznem streljanju (Urbanija) prejema pokal
s pnlnim. T>l:lTiDTa
16. MALI SRPAN 1998
Piše: Primož Kostajnšek
V Sloveniji je bilo z dnem 31.12.1997 registriranih natančno 760.287 osebnih avtomobilov. S tem seje dežela na sončni strani Alp povsem približala povprečni evropski avtomobiliziranosti. Pri nas namreč pride en registriran osebni avtomobil na vsakega 2.64 prebivalca. Če pa bi upoštevali število vseh registriranih motornih vozil in priklopnikov, pride eno registrirano vozilo na 2.19 Slovenca.
Tudi če gledamo povprečno starost avtomobilov, ki vozijo po naših cestah, dobimo presenetljivo deber rezultat. Povprečni slovenski avtomobil je namreč star le 7.8 let. Slovenija ima tudi preko milijon prebivalcev z vozniškim izpitom, natančneje 1.044.922.
Najmnožičnejši avtomobil na slovenskih cestah je še vedno dobri stari yugo. V vseh mogočih izvedenkah se jih vozi namreč še več kot 94.000, kar pomeni, da ga vozi skoraj vsak štirinajsti Slovenec. Volksvvagnov golf s štirimi generacijami je na drugem mestu po številu vozil, vozi se jih namreč okrog 60.000. Golfu sledita dva renaultova modela, ki so ju
izdelovali tudi v Novem mestu, a sta že v "pokoju". To sta renault 5 in renault 4. Na petem mestu najdemo zopet "zastavino pamet" in sicer stoenko, ki so ji pridružili sestrski model 128. Le-teh se vozi še dobrih 33.000. Dobro je zastopana tudi škoda z modeloma favorit in felicia. Precej več je seveda prvih, skupaj pa jih je malo več kot 30.000.
Če pogledamo znamke v celoti, po naših cestah vozi največ renaultov, sledijo mu zastave, volkswagni, opli, fiati, škode, fordi, citroeni, lade, hyundaiji, peugeoti, audiji in beemveji.
Poskusimo pogledati še slovensko avtomobilsko eksotiko. Konec minulega leta je bilo pri nas registriranih 8.090 vozil Mercedes-Benz, a le trije avtomobili z oznako S 600. Porschejev je registriranih 156, jaguarjev pa vsega skupaj 47, maseratijev pa 25. Slovenski vozni park premore tudi tri rolls royce in enega bentleya. Športniki, ki imajo pri nas le en primerek, so še lamborghini diablo, lotus esprit, chrysler viper in ven-turi atlantique.
A RAČUNALNIKI
MIKRONA
m060183 033
PENTIUM II266 C
MONITOR TTC0 15",1024 X 768, .28 TIPKOVNICA CLICKER W!N 95 SLO MIŠKA SERIAL S P0VL0G0 OHIŠJE MINI T0WER
OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM II WINMAX EX 440 AT AGP PROCESOR INTEL CELERON 266 MMX B0X 32 MBYT POMNILNIKA SDRAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA AVISS0-4 MBYT SGRAM AGP TRDI DISK SEAGATE 2.1 GBVT UDU DISKETNA ENOTA 1.44 MBYT
CD ROM ENOTA CVBERDRIVE 24 X SOUNDBLASTER MITSUMI CIRCLE AKTIVNI ZVOČNIK1100 W PMP0
MIKRONA V.0.0., PODJETJI ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, m2 ZIDANI MOST32A [-MAIL: MIKR0NA(S)SI0LNET m .■ mP://wm.MiKR0NA.si
ČEVLJARSTVO ■■BOGO"
Eberlova 8, Zagorje
POPRAVILO VSEH VRST ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV:
TORBICE, PASOVI, KOMBINEZONI, ZADRGE...
NOVO! 8

EKPRESS POPRAVILO
moških in ženskih pet
©
odprto:
vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
siporGX 8414
Tel.: 0601 72 070,71 182 Fax: 0601 72 071 GSM: 041 677 291
jnrrt Ti 7. g ti n
ZASAVSKI FRKER
POŠKODOVAL VOZILO IN POBEGNIL I
Hrastnik, 30.6. ob 10.05 je P.D. iz Trbovelj policistom prijavil, da mu je voznik tovornega avtomobila 29.6. poškodoval parkiran avtomobil, nato pa s kraja pobegnil. P.D. je policistom tudi pokazal voznika oz.vozilo, s katerim je bila povzročena prometna nesreča. Policisti so tako ugotovili, da gre za B.F.-ja, državljana ZRJ, za katerega so med postopkom tudi ugotovili, da v RS nima prijavljenega prebivanja. Zaradi povzročitve prometne nesreče mu je bil izdan plačilni nalog, zaradi pobega s kraja nesreče in zaradi neprijavljenega prebivanja v RS pa je bil podan predlog SP-ju. Tujec je bil takoj podan v postopek sodniku, kateri mu je za oba prekrška izrekel denarno kazen.
POŠKODOVAL VOZILO IN POBEGNIL II
Hrastnik, 5.7. ob 02.30 uri se je s svojim osebnim avtomobilom znamke Škoda Favorit pripeljal na PO Hrastnik D.M. iz Hrastnika in policistom povedal, da mu je neznan voznik na parkirnem prostoru pred lokalom Shake's bar poškodoval parkiran osebni avto. Policisti so zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola D.M. odredili preizkus, ki je pokazal 1.01 g/kg alkohola. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Kljub temu so pričeli z zbiranjem obvestil o povzročitelju prometne nesreče in ob 03.05 uri na Novem logu kontrolirali voznika zastave 850 K.F. iz Hrastnika. Tudi zoper njega so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1.80 g/kg alkohola, vendar je K.F. rezultatu oporekal. Policisti so zato odredili strokovni pregled, katerega pa je K.F. odklonil. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, zoper njega pa zaradi tega in zaradi prometne nesreče podali predlog SP-ju.
POD VPLIVOM ALKOHOLA, BREZ DOVOLJENJA,...
Hrastnik, 12.7. ob 02.00 uri so policisti na Marnem ustavljali voznika osebnega avtomobila znamke yugo S.J. iz Laškega, kateri pa na znak policista ni ustavil. Ob 02.15 so ga izsledili nad Ulico prvoborcev in ga z modro lučjo ter sirenami ponovno ustavljali. Tudi na ta znak S.J. ni takoj ustavil, temveč šele čez nekaj časa. Ko je S.J. z vozilom ustavil, je skočil iz vozila in pričel policista zmerjati, hkrati pa se je postavil v borbeni položaj in policista pozval k pretepu. Policista sta uporabila strokovni prijem, s katerim sta kršitelja obvladala, zaradi utemeljenega suma, da bo s prekrškom nadaljeval, pa odredila tudi pridržanje. Na PP Trbovlje, kamor je bil S.J. odpeljan v prostore za pridržanje, je bil odrejen tudi preizkus alkoholiziranosti, saj je bil podan
utemeljen sum, daje poleg tega, daje vozil brez vozniškega dovoljenja, vozil tudi pod vplivom alkohola. S.J. je preizkus odklonil, policisti pa so nato S.J. pridržali do iztreznitve in zoper njega podali predlog zaradi kršitve cestno prometnih predpisov in kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir.
PREVRNIL SE JE NA STREHO
Trbovlje, 1.7. ob 07.24 seje zgodila prometna nesreča v križišču "pri Kamnikarju", kjer je G.G. vozil Zastavo 750 in se zaradi neprilagojene hitrosti prevrnil na streho. V vozilu so bile 4 osebe, k sreči pa nihče ni bil poškodovan. Zoper voznika sledi predlog.
MOTORIST S POŠKODBAMI GLAVE
Trbovlje, 1.7. ob 16.12 je voznik kolesa z motorjem H.R. iz Zagorja peljal po Ulici 1.junija. Zaradi prekratke varnostne razdalje je zavrl na prednjo zavoro, nakar gaje vrglo čez motor in je zadobil poškodbe po glavi. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Bolnico Trbovlje.
TRČIL V SKALO, ŽALIL IN HOTEL OBRAČUNATI S POLICISTI
Trbovlje, 9.7. ob 00.02 je voznik kolesa z motorjem J.D. vozil v naselju Bevško. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v skalo. Pri nesreči je zadobil poškodbe po nogi. J.D. je vozil pod vplivom alkohola, poleg tega pa je med postopkom žalil policiste in hotel fizično obračunati z njimi. Policisti so ga pridržali do iztreznitve.
NI UPOŠTEVAL ODREDB POLICISTOV
Trbovlje, 10.7. ob 15.05 so imeli na Opekami policisti v postopku vinjenega voznika Š.B.-ja. Ker ni upošteval odredb policistov, je bil pridržan do iztreznitve.
TRČIL V PARKIRANO VOZILO I
Zagorje, 30.6. ob 9.50 je voznik tovornega vozila K.I. pri Rudniku Zagorje zaradi nepravilnega premika trčil v osebni avto, last O.H. Nastala je materialna škoda.
TRČIL V PARKIRANO VOZILO II
Zagorje, 1.7. ob 10.25 je na parkirišču voznik tovornega avtomobila K.A. pri vzvratni vožnji trčil v parkiran osebni avto, pri čemer je nastala materialna škoda.
TRČIL V OBCESTNO OGRAJO
Zagorje, 30.6. ob 22.05 seje zgodila prometna nesreča pri silosih, kjer je Z.V. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v obcestno ograjo. Nastala je manjša škoda, sledi predlog.
V0ZILVINJENI
Litija, 3.7. je voznik os.avtomobila vozil iz smeri Litija - Zagorje in pred tuneli z
neprilagojeno hitrostjo zdrsnil z vozišča, se prevrnil na bok in ostal ukleščen med vejami. Dva potnika sta bila poškodovana, voznik je bil vinjen.
VOZIL VINJEN II
Litija, 7.7. je voznik kombiniranega vozila v Reki zaradi neprilagojene hitrosti zavil s ceste in se prevrnil. Vozil je pod vplivom alkohola.
ODKLONIL PREIZKUS, VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA,...
Litija, 13.7. je patrulja ustavila voznika avtomobila. Pri pregledu so ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja, odklonil je preizkus alkoholiziranosti, kasneje so ga še enkrat dobili pri vožnji. Tokrat so ga prijeli in zadržali do iztreznitve.
RAVBAJO KOT SRAKE
29.6. so bili na PP Trbovlje s strani prodajalca v trgovini Zalokar obveščeni, da so mu neznanci odtujili fotoaparat practica. Policisti za storilci še poizvedujejo. 30.6. je D.A. na PO Hrastnik prijavil vlom v pisarno podjetja Finton d.o.o. Na kraju so kriminalisti PP Trbovlje ugotovili, daje neznan storilec vlomil v pisarno, iz nje pa ukradel računalnik, tiskalnik in železno blagajno, s tem dejanjem pa lastnika oškodoval za okoli 300.000 SIT. Kriminalisti in policisti storilca še iščejo.
/•-----------------------------------N
PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO ZAGORJE - MESTO
PRIREJA
ob 162 let gasilstva v Zagorju in 90. letnici obstoja in delovanja PGD Zagorje - mesto:
Slavnostni prevzem novega kombiniranega gasilskega vozila, ki bo 31. julija, ob 16.30 uri, pred Gasilskim domom.
-	Istega dne ob 18.30 uri bo otvoritev razstave "162 let gasilstva v Zagorju in 90 let dela in razvoja prostovoljnega gasilskega društva Zagorje - mesto", ki bo v avli Kulturnega centra - Delavski dom v Zagorju.
-	Uro kasneje bo slavnostna seja upravnega odbora društva v okviru praznovanja 162 let gasilstva v Zagorju in 90. obletnice obstoja in delovanja društva.
-1. avgusta 1998 ob 10. uri pa bo parada gasilcev in gasilske tehnike po Cesti Zmage in slavnostni zaključek s kulturnim programom na platoju pred muzejem revolucije.
VABLJENI!
V____________________________________J
Iv? D ti rt n Tt n
16. MALI SRPAN 1998
Mm
Aufbiks
Prvi aufbiks je sicer malo bolj zakompliciran, toda če ga boste prebrali tako pozorno, kot spremljate Esmeraldo, potem ne boste imeli večjih težav pri razumevanju zgodbe. 30.6. ob 8.30 so policisti intervenirali v prostorih PTT v Hrastniku, kamor je prišel O.V. in od uslužbenke zahteval, naj mu izroči nalog za vpis pokojnine za prijatelja
H.D. Ker mu delavnega naloga ni takoj dala, je postal O.V. nesramen, zato mu je uslužbenka čez nekaj časa nalog položila na pult. V tem času pa je za O.V. stal H.A. iz Sevnice, kateremu naj bi bila H.D. in O.V. dolžna nekaj denarja. Zato je on pograbil nalog, da bi ga z O.V. skupaj nesla H.D. Temu pa se je O.V. uprl, zato sta se s H.A. začela prepirati. Policisti so se s kršiteljema pogovorili, zoper njiju pa podali predlog SP-ju.
Jj 1.7. je nam znani "uživalec neostika" V.A. iz Zagorje v stanovanju na Cesti 9.avgusta razbijal steklovino. Najprej je bil odpeljan v ZD Zagorje, nato pa na bolj strokovni pregled v Psihiatrično bolnico Polje. Kaj so zdravniki ugotovili, ni znano.
JjDase tudi ženske znajo "zravsati" med sabo, je občutila D. A. Slednja je namreč 4.7. ob 10.00 prišla na PO Zagorje in prijavila, da jo je v stanovanju po obrazu udarila V.A. Zoper slednjo sledi predlog.
Jj Isti dan ob 20.00 so morali policisti posredovati v Podvinah. Tam seje namreč B.B. "pogumno" spravil na svojo ženo s kablom od likalnika. Policisti bodo zoper njega napisali predlog SP-ju. Toda le po sedmih dneh seje B.B.-ju spet "strgal film". Dvojni B je namreč doma razmetaval, grozil ženi, ob prisotnosti policistov pa je slednjo hotel pretepsti.
Policisti niso stali križem rok, ampak so B.B.-ja odpeljali na streznitev.
Jj "Pretepaška mrzlica do žensk” pa se je 6.7.
preselila v D.A.-ja iz Trbovelj. Slednji je namreč bivši fant M.I., kije poklicala na PO Zagorje in dejala, da je "bivši Romeo" D.A. k njej prejšnjo noč prišel v stanovanje ter jo pretepel in se ni hotel odstraniti iz stanovanja. Zoper D.A.-ja bodo policisti spisali predlog zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja ter kazensko ovadbo.
Jj Policistom pa je nekaj dela 7.7. ob 01.51 povzročil G.G., kije na Leninovem trgu v Trbovljah razbil steklo na vratih telefonske govorilnice in na stavbi občine. Zoper "steklarja" sledi ovadba.
Jj 12.7. je opiti nasilnež prebutal lastnico lokala, ker ga ni pustila v prostore, kamor gostje nimajo vstopa. Svoje početje bo še pojasnjeval.
Jj 13.7. sta v litijski gostilni dva neznanca razbila steklenico, nič plačala in pred prihodom policije odšla.
Ji IN OSKARJA DOBI... DVOJICA P.C. IN Č.S. IZ HRASTNIKA! ŽIRIJA SE JE NAMREČ SKLEPČNO ODLOČILA, DA JE NJUNA ZGODBA NAJBOLJŠA. SCENARIJ PA JE NASLEDNJI: MOČNO PIJAN P.C. JE SREČAL Č.S.-JA IN GA VPRAŠAL, ČE GA LAHKO UDARI Z GLAVO. KER JE Č.S. MISLIL, DA SE P.C. ŠALI, MU JE TO DOVOLIL, VENDAR PA SE P.C. NI ŠALIL IN Č.S.-JA DEJANSKO UDARIL Z GLAVO V GLAVO (STISNIL MU JE "ČELNO"), NATO PA GA JE ŠE BRCNIL Z NOGO V TREBUH. Č.S. MU JE UDARCE VRNIL, ZATO SE JE P.C. UMAKNIL K STANOVANJSKI HIŠI, KJER JE ČEZ NEKAJ TRENUTKOV OBLEŽAL. POLICISTI SO NA KRAJ POKLICALI REŠEVALNO VOZILO, KI JE P.C.-JA ODPELJALO V BOLNICO TRBOVLJE. UGOTOVLJENO JE BILO, DA JE P.C. OBLEŽAL ZARADI PIJANOSTI IN PODHRANJENOSTI, NE PA ZARADI PRETEPA. KLJUB TEMU JE PO HRASTNIK ZOPER OBA KRŠITELJA PODAL PREDLOG SP-JU.
1.7.	v Hotiču so neznanci preko noči vlomili v poslovne prostore PGM Hotič. Nepridipravi so odnesli telefon in UKW postajo.
3.7.	ob 13.50 so bili zagorski policisti obveščeni, da je preko noči neznanec vlomil v športno dvorano Zas ten v Zagorju. Iz železne blagajne je vzel 2.000 SIT in 3 tenis loparje. Policisti zadevo še raziskujejo.
4.7.	ob 00.24 je bilo obveščeno, daje neznanec preko noči vlomil v osebni avto in iz njega odtujil avtoradio alpine. Policisti še zbirajo obvestila.
5.7.	v Ribčah so prijavili tatvino dveh koles z motorjem, ki sta ju lastnika parkirala v bližini diskoteke v Ribčah. Storilce iščejo.
7.7.	je R.B. prijavil, da mu je neznanec iz delovišča na bazenu odtujil motorno žago. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je tatvino storil T.P, ki je z omenjenim R.B. v sporu. Zoper T.P.-ja sledi kazenska ovadba.
8.7.	ob 02.34 je policijska patrulja v trgovini Market Potrošnja na Cesti zmage v Zagorju v lokalu prijela H.B.-ja, ki je vlomil v omenjeni lokal. Po razgovoru z njim je bilo ugotovljeno, daje sostorilec pobegnil s kraja vloma. Navedeni
je bil pridržan do izročitve sodniku.
12.7. v Litiji je nepridiprav izpred ZD odpeljal kolo. Lastnik je odšel na policijsko postajo peš.
POLICISTI OPOZARJAJO !
V zadnjem času se v Zasavju pojavlja vse več oseb, ki se predstavljajo kot maturantje in imajo ponarejene dokumente šole. Omenjene osebe zbirajo denar za maturantski izlet. Bodite pozorni!
Na področju Republike Slovenije sejo v zadnjem času povečalo število kaznivih dejanj, kar je opazno tudi v Zasavju. Predvsem opozatjajo, da v času dopustov lastniki hiš min stanovanj poskrbijo za ustrezno zavarovanje in ne dopustijo priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj. V kolikor bi sosedje ali drugi očividci opazili neznane osebe, ki skušajo zakriviti kaznivo dejanje, naj takoj obvestijo najbližjo postajo policije ali tel.:l 13.
Poleg tega policisti opažajo, da se je povečalo število prometnih nesreč z udeležbo motornih koles oz. koles z motorji. Zato policisti opozarjajo, naj vozniki upoštevajo predpise in uporabljajo homologirane varnostne čelade oz. opremo.
Glede na to, da se posamezniki ali večja skupina ljudi v poletnem času pogosto odločajo za piknike v naravi. Policisti zato naprošajo, naj se ravnajo v skladu z zakoni o varstvu okolja in uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
POLICISTI IZ TRBOVELJ DRŽAVNI PRVAKI V NOGOMETU
Policisti PP Trbovlje so se 27.junija udeležili nogometnega turnirja v Grosupljem v počastitev Dneva slovenske policije. Turnirje veljal tudi kot neuradno državno prvenstvo Slovenije. V kvalifikacjah so Trboveljčani najprej odpravili PP Izolo z 2:0 in PP Trebnje z 3:0, v četrtfinalu so premagali PP Kranj po streljanju 11-metrovk s 4:2, v polfinalu PP Lenart z 2:1, v finalu pa so slavili z 3:1 proti PP Piran. Čestitamo!
16. MALI SRPAN 1998
n liTnr-irj.J ri
JJ12I-U I>>
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zostonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■
■	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ‘ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■
■	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
______________________________________________J
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM stanovanje v Trbovljah, 45ra2, cena 2.400.000
SIT, tel.: 66-326 KUPIM vikend ali manjšo hišo v okolici Litije, ponudbe na tel.: 061/884-476
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM Zastavo 101, letnik 1986, reg. do decembra 1998, cena
50.000,00 SIT, tel.: 61-725 PRODAM sfero piaggio 50, črna, kot nova, prevoženih 1500 km, tel.: 28-224 PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 4.000 DEM, neregistriran, tel.: 21-841 PRODAM mazdo 323, 1,6i, 90 KM, 75.000 km, letnik 1993, prvi lastnik, nekaramboliran, el.paket, odllično ohranjen, cena 1.368.000 SIT, možen kredit, teh: 64-729,63-399
PRODAM škodo favorit 135 GLX, 63.000 km, letnik 1993, prvi lastnik, epo ohranjen, cena
530.000	SIT, možen kredit, tel.: 64-729, 63-399
PRODAM sfero piaggio 50, črna, kot nova, prevoženih 1500 km, tel.: 28-224 (Nina)
PRODAM prtljažnik za mazdo 323 (hb), tel.: 41-191
RAZNO
PRODAM bizeljsko belo in rdeče vino, tel.: 061/881-364 PRODAM stolp Philips FW 330, z zvočniki 2x50W moči, CD, 2x kasetofon, radio z displayem, sound blasterjem, elektronskim regulatorjem basov, z daljinskim vodenjem, odlično ohranjen. Cena
30.000	SIT, lahko tudi na 3 čeke, tel.: 64-166 ali 64-250 (dopoldne), 64-411 (po 15.uri)
PRODAM kuhinjske elemente; stoječe, viseče, nerjaveče korito, tel.: 21-861
PRODAM predsobo, tel.: 21-861
PRODAM knjige za 1.letnik gimnazije in kupim knjige za 2.1etnik, tel.: 061/881-364
KUPIM učbenike za 1 .letnik ekonomske šole, tel.: 61-416 ali 63-319
PRODAM štedilnik 50 cm Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, el.pečica, tel.: 21-861
PRODAM otroško kolo za
4.000	SIT, tel.: 29-530
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 200 DEM, tel: 64-411,64-166 ali 64-250
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer)
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete
elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 44-332
PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379
POČITNICE
APARTMA do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Prosto še od 8.avgusta dalje. Pohitite! Informacije do 15.ure na tel.: 061/ 883-822, zvečer na tel.: 66-099.
APARTMA za 4 osebe do 20.julija in v avgustu v Lignanu (Italija), približno 260 km iz Zasavja, tel.: 66-099 (zvečer)
DO 20. JULIJA in od
15.avgusta dalje apartma za 4 osebe v Barbarigi na Hrvaškem. Informacije na tel.: 66-099 (zvečer) APARTMA za 3 osebe v Luciji pri Portorožu, tel.: 066/771-417
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINCA, srečne številke, razlaga sanj, tel.:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
HONORARNO DELOjel.: _________64-250___________J
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
SMREKOV OPAŽ
1 .kvalitete - cena: 630,00
SIT m2, ladijski pod - 1200
SIT m2, brune po 1390,00
SIT m2. Na zalogi tudi drugi
gradbeni les, možnost
dostave, na zalogi kamen
Pohorski lomljenec za
polaganje škarp - 950 SIT.
Tel.: 063/762-986 __________________________/
KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478
TRBOVLJE


Badminfon$ko društvo SPIN
ZAGORJE
OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30
OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.00 do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00.
ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do
12.00	(l ura)
TRBOVLJE
OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30
OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAUT: sobota od 18.00 do 20.00
Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor).
Vljudno vabljeni!
Atletski klub Rudar Trbovlje ORGANIZIRA atletsko šolo za osnovnošolce. Le-ta seje že začela in poteka vsak delovnik od 9.ure dalje na stadionu ŠD Rudar. Poleg spoznavanja osnovnih atletskih prvin se bodo udeleženci sproščali ob igrah z žogo, po vadbi na stadionu pa se odpravijo na bazen pod vodstvom mentorjev. Prijave se sprejemajo na stadionu dopoldne od 9.ure ali pa po 18.uri. Informacije lahko dobite na tel.: 21-036 do 15.ure. Prijave za mesec vadbe je 2000 SIT za posameznika.
Vabljeni!
Partizan Trbovlje OBVEŠČA,
da je muzejska soba športa v prostorih Zveze društev Partizan Trbovlje odprta za obiskovalce vsak delovnik od 18.00 do 19.00 ure.
Vabljeni k ogledu!
Klub Suzana Cesta 9.avgusta 106 Zagorje
IŠČE
podjetja in obrtnike, ki bi s sponzorskimi vložki pomagali tekmovalcem, da bi se lažje udeležili raznoraznih tekmovanj. Sponzorske prispevke lahko nakažete na ŽR.: 52700-620-112 05 1338110-1114/06. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/61-416 ali 0601/63-319.
Vabljeni k sodelovanju!
Območno združenje Rdeči križ Zagorje
OBVEŠČA
vse zdrave občane, da bo v Zagorju redna krvodajalska akcija v dneh;
21.	julija od 8.00 do 15.00 ure in
22.	julija od 7.00 do 13.00 ure.
Kljub dopustom prosimo vse krvodajalce, da se udeležijo akcije!
Društvo prijateljev mladine in Knjižnica Zagorje
VABITA
na ustvarjalno delavnico, ki bo 21.julija ob 9.uri na OŠ Ivana Skvarče. Slikali bomo na svilo. Če imaš belo mikico, ki bi jo rad poslikal, jo lahko prineseš s seboj.
Druga delavnica bo v četrtek, 20.avgusta ob 9.uri v Knjižnici Zagorje, kjer bomo barvali na steklo.
Vabljeni!
NAGRAJENCI
ZASAVČEVEGA
SEJMA
Med mnogimi kupončki, ki ste jih oddali v košarico na letošnjem spomladanskem Zasavčevem sejmu, so imeli največ srečanja naslednji nagrajenci:
1	CD ZGOŠČENKA:
Slavi Zupan, Ulica talcev la, Zagorje
Stanka Drnovšek, Ulica talcev 32, Zagorje
TRIMESEČNA NAROČNINA NA ČASOPIS ZASAVC:
Bojan Tomšič, Opekarna 20b, Trbovlje
Silvo Jošt, Ulica frankolovskih žrtev 1 A, Celje
2	KNJIGI FRANCETA LAKOVIČA - PESMI NA POTEPU
Marija Dališ, Predenca 45, Šmarje
Fani Fakin, Znojile 19, Čemšenik
Vsi izžrebanci bodo nagrade oz. potrdila prejeli po pošti!
Društvo prijateljev mladine Litija
VABI
na počitniške prireditve v letu 1998:
*	V torek, 21.7. bomo kolesarili (za osnovnošolce) iz Litije v Podšentjur. Odhod bo ob lO.uri izpred spomenika NOB v Litiji, prihod pa ob 14.uri. Prijave oddajte vsaj tri dni pred prireditvijo v Knjižnici Litija. Pri prijavi je treba predložiti izjavo staršev.
*	V četrtek, 23.7. bomo od lO.ure dalje oblikovali papir v Knjižnici Litija.
*	Od ponedeljka, 27.7. pa do nedelje, 2.8., bomo taborili v Dragovšku. Minimalno število udeležencev je 20, ob prijavi v Knjižnici Litijaje treba oddati izjavo staršev in plačati strošek 3.000 SIT za cel teden. Odhod udeležencev bo 27.7. ob 15.uri, prihod pa 2.8. ob 14.uri.
*	V torek, 28.7.1998 se bomo rolah pri Tenis parku AS. Zbor bo ob 16.30 uri, treba pa je predložiti izjavo staršev.
*	V četrtek, 30.7. bomo ob 10.uri v Knjižnici Litija reševali literarni kviz na temo O.Župančič in Bela Krajina.
*	V četrtek, 13.8. bomo od lO.ure naprej oblikovali papir v Knjižnici Litija.
*	V torek, 18.8. bomo v Konjeniškem klubu Litija jahali. Zbor je ob 10.uri pri Laba&Laba. Predložiti je treba izjavo staršev.
*	V četrtek, 20.8. se bomo kopali na morju, točneje na Debelem rtiču. Minimalno število udeležencev je 50. Odhod bo s kopalnim vlakom ob 5.45 iz železniške postaje Litija, prevoz z avtobusom na Debeli rtič, prihod v Litijo ob 23.uri (malico prinesejo otroci s seboj). Ob prijavi je treba oddati izjavo staršev in 1000 SIT.
*	V torek, 25.8. bomo igrali ulično košarko na Rozmanovem trgu ob 16.30 uri. Pri prijavi oddajte izjavo staršev.
Vabljeni!
Društvo prijateljev mladine Trbovlje ORGANIZIRA poletni tabor Lontovž '98 od 19.08.1998 do 24.08.1998. Cena tabora znaša 20.300 SIT. V se dodatne informacije dobite na DPM Trbovlje, Ulica l.junija 19.
Dobrodošli v našem taboru!
Grad Bogenšperk
VABI
na koncerte in sicer:
-	22.7. ob 20.3. Koncert kljunastih flavt Ensemble mikado.
-	29.7. ob 20.30 Mednarodno sodelovanje med akademijama za glasbo v Ljubljani in Krakowu - nastop violinistk in čembalista.
Vljudno vabljeni!
EUROPLIN
DISTRIBUCIJA PLINOV, PLINSKA OPREMA, INŽENIRING, SERVIS, PRODAJA
1420 TRBOVLJE Opekarna 28a
d.o.o.
EUROPLIN d.o.o. TRBOVLJE, Opekarno 28a, zaposli
DISTRIBUTERJA PLINA
-	za nedoločen čas,
-	s preizkusno dobo tri mesece.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje,-
-	srednja šola ekonomske smeri,
-	tri leta delovnih izkušenj,
-	komunikativnost za delo s strankami,
-	obvladajo delo z računalnikom,
-	nekadilec,
-	zaželen vozniški izpit B kategorije in telefon.
Razpis velja do 25.07.1998.
m
ELEKTROELEMENT d.d.
V najem oddamo poslovni prostor v Zagorju, na Kidričevi 4, v izmeri 177,05 m2. Lokal obsega osrednji poslovni prostor v izmeri 118,18 m2 z dostopom z glavne ceste ter skladišče, pisarno, vežo in sanitarije v skupni izmeri 58,87 m2 z dostopom skozi vhod stanovanjskega bloka Kidričeva 4. Lokal bomo oddali najboljšemu ponudniku, pri čemer bomo upoštevali tudi dejavnost, ki jo bo v lokalu opravljal najemnik. Vse prostore, ki jih lokal obsega, želimo oddati enemu najemniku, možen pa je tudi drugačen dogovor. Ponudbe pošljite do vljučno 31.07.1998, v tem času so v skladu s predhodnim dogovorom možni tudi ogledi lokala.
ETI ELEKTROELEMENT d.d. Obrezija 5 1411 Izlake
Splošna služba
telefon: 57-570, int. 405, 421
KŠEFTI
INFORMACIJE 64 250, 64166
CERTIUS
hiša d 0 °' Obveščamo vas, i4t o Zagorje	da smo na letnem dopustu
do 3. avgusta 1998.
tel.: 0601/61-115 GSM: 041-681-879
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 /1 6/5
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnico po uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h
Največja izbira sortnih vin v Zasavju! Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji!
ZOO market KANI
Ulica 1. junija /
1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROYAL, CANNIN, HILLS, SERRA....
ELEKTRO TOM
Tomaž DRAKSLER s.p„ Naselje na šahtu 7,1412 Kisovec, telefon 0601/71-321 SERVIS - SERVISNO ZBIRNO MESTO
-	električnega ročnega orodja - bela tehnika
-	malih gospodinjskih aparatov - posredniška prodaja
BADMINTON
SPIN
Zagorje
mobilel 0609-626-781
■hr>ilnr,Tir>čU
16. MALI SRPAN 1998
HOM
,4i

22.3.-20.4.
Polni boste energije in optimizma, saj vam nič ne stoji na poti. Imeli bo-
ste veliko dela in z njim ne boste odlašali. Ljudi boste očarali s svojo odkritostjo. Št.: 1.
Vaša ljubezenska zveza bo cvetela, kot že dolgo ne. Nevezanim Bikom se bodo končno uresničile sanje. Nova zveza bo polna srečnih in lepih trenutkov. Št.: 4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Zveza s par-tnerjem bo -kljub manjšim nesoglasjem -ostala trdna. Na poslovnem področju pa bo prav po vašem okusu: veliko
telefoniranja, sestankov, potovanj... Št.: 23.
22.6.-23.7.
Vsa vaša pozornost bo namenjena družini. Rešili boste nekatere manjše zakonske
probleme, najpomembnejša naloga pa vam bo skrb za otroke.
Št.: 10.
Malo boste zaskrbljeni zaradi svojevrstne zmede v svojem emocionalnem življenju. Nevezani Levi se bodo počutili, kot da so bili vsi dosedanji koraki zaman. Št.: 30.
24.7.-23.8.
v'pa	Možna so ne-
soglasja s partner-'jjlL	jem ali s starši. To
1j	vas lahko malo
II	iztiri, vendar ne
za dolgo. Na de-24.8.-23.9. lovnem mesto bo vsako forsiranje izzvalo nasprotni učinek. Št.. 28.
/Vača bodočnost
(fUu-ninante-n v-zpoje. ni, da te, naaaizasdužitidrah, ampad naprav-itiu-sadpnzdpt^p
(J.Angeli)
Sedem deklet za sedem fantov - v času od 1.7. do 11.7.1998:
1.7.1998
Simona Majdič, Smučidol 3a, Zagorje - hči Polona Natalija Strgaršek, Župa 10, Dobovec - sin Tomaž Alenka Savšek, Šklendrovec 30, Zagorje - hči Urška Marjeta Zupančič, Radeče - sin Kristjan Nataša Vodeb, Kameno 15a, Šentjur - sin Jaka Sonja Volmut, Šuštarjeva 12, Trbovlje - sin Jan Volčanšek
2.7.1998
Muharema Hadžič, Zidani most 16 - sin Medlin Ferizovič Silva Poznajeišek, Ravišče 3, Zagorje - sin David
4.7.1998
Snežana Žerko, Naselje A.Kaple 7, Hrastnik - hči Eva
6.7.1998
Frančiška Kos, Osredek 4, Krmelj - hči Lucija Urška Potrata, Čeče 77, Hrastnik - hči Zala Škrbec
9.7.1998
Romana Povše Rožmanec, Cesta zmage 16, Zagorje - hči Rebeka Marija Špajzer, Opekarna 2a, Trbovlje - hči Ana
11.7.1998
Andreja Jamšek, Kamenica 7, Krmelj-Sevnica - sin Blaž
Čestitamo!
vse/ tKzjAalfše/ oA tvojem/ 15. rojstnem/ dnevu/, hi epa/ (tod/ fzutznovala/ 28.7.
CAiet rasne/mlcuUisli se/ti zafiiia/, oAjzi/ut/ pei/ se/ duupi najlepši/ cvet v/ življenju/.
^se/ lepo/ in/ se/ veliko/ lepih/ najsinišAiA/ dni ti želijo/ ati, nuuni in/ cVlcista/
HOM
Želite si C	sprememb in v
J to vam bo us-pelo prepričati (sjL—tudi partnerja.
Nevezane Te-
24.9.-23.10. htnice ste želj‘ ne avanture,
vendar niste opazile, da vas opazuje zanimiva oseba. Št.: 9.
^	Vaše Ijube-
dt V /j zensko živ'je-
>Ki72r	n-ie Je v na-i"
bo|jši formi'
nrf	Tudi "eve-
zanim Skorpi-
24.10T-22.11. j°nom ni5 ne stoji ob strani,
razen vas samih. Vse je v vaših rokah. Št.: 11.
Našli boste dolgo željeno harmonijo in skladen odnos s partnerjem, ki bo končno pristal na vašo sugestijo, da odideta na potovanje. S tem vas bo močno
23.11.-22.12.
Spremljalo vas bo za-nimivo in romantično obdobje.
Id^rrh Prišl°bo do
T-—kvalitativ-23.12.-20.1. nih sprememb - tako pri vezanih, kot tudi pri nevezanih Kozorogih. Št.: 27.
To je čas, ko bo vaša zveza s partnerjem prišla na pravo pot. Ljubezenski ogenj ponovno gori in spremlja vas sreča ter zadovoljstvo. Odprirajo se vam vrata uspeha. Št.: 26.
21.1.-19.2.
Pred vami je daljše obdobje skladnega ljubezenskega živ-20.2.-21.3. Ijenja. Doživljali boste neizmerno partnerjevo pozornost, kar bo vaše življenje naredilo še strastnejše. Št.: 25.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK- N0MARH: predstojnik grške upravne enote TIMAR: fevdalna posest v Turčiji __________________AFELIJ: odsončje CINOBER: rdeča barva KURAT: pomožni duhovnik
MALO JE MANJKALO
"Veš, malo je manjkalo pa bi bila danes že poročena..."
"Kako to misliš?"
"Ko so vprašali, če ima kdo kaj proti najini poroki, so se štirje oglasili..."
"Štirje? Kdo pa?"
"Njegova žena in trije otroci..."
ŠE JE ČAS
On in ona v postelji. Ona je vsa v ognju:
"Daj dragi - potrudi se še enkrat! Danes se mi tako zelo kav...!"
On: "Kako, draga? Zdaj je že polnoč - jaz pa moram jutri ob šestih v službo!"
Ona se razveseli:
"Uh - krasno! Upam, da bova do takrat že končala...!"
ČUDNA REČ
Ob jezeru sedi policaj (na dopustu), meče vanj kose opeke in se čudi:
"Taje pa dobra, ta je pa dobra..." Pride mimo njegov predpostavljeni (tudi na dopustu), se ustavi, nekaj časa posluša, nato pa vpraša:
"Franci, kaj pa je? Zakaj govoriš, ta je pa dobra?"
"Poglejte, šef," reče Franci, "notri mečem kvadratasto opeko, ven pa pridejo krogi."
V Dl
... da je največja in verjetno tudi najglasnejša kitara, na katero je še mogoče igrati, 4,35 m visoko in 140 kg težko glasbilo, ki ga je izdelal Joe Kovačič v podjetju Lado Musical v Scarbo-roughu (Ontario, Kanada). ...da so za ljudsko slavje v Espeugnes de Llobregat v Barceloni 22. septembra 1986 naredili 100, 2 m dolg raženj. Na njem so spekli eno samo butijfaro, klobaso, dolgo 1.803,6 m.
...da so najdaljšo mizo, ki
je segala od La Punte do Terramara v Sitgesu v Španiji, postavili 4. oktobra 1986. Dolga je bila 2.410,6 m in je ob njej sedelo 6.400 ljudi.
...da je bilo na pogrebu C. N. Annaduraia (umrl je 3. februarja 1969), madraškega glavnega duhovnika, po mnenju policije navzočih 15 milijonov ljudi. ...da sta najmanjši vrsti praproti na svetu Hecistop-teris pumila, ki uspeva ponekod v Srednji Ameriki, in Azolla caroliniana, ki jo najdemo predvsem na ozemlju Združenih držav Amerike; obe imata komaj 12 mm dolge liste.
Iv Ti"; IvT^it,
16. MALI SRPAN 1998
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 29. 7. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.14/98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
NagraHf. ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 12/'98 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada
Fani Scničar, Podkraj 75, Hrastnik
2.	: Praktična nagrada
Zdravko Dragič, Novi log 14, Hrastnik
3.	: Praktična nagrada
Gala Kuder, Rudarska 16b, Kisovec
Vsem izžrebancem čestitamo! Potrdila o nagradah oz.nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 27.7.1998 do 30.7. 1998 od 10.00 do
13.00	ure.
Rešitev nagradne križanke 12/'98 [VODORAVNO):
OBSERVATORIJ, SRAMEŽLJIVKA, VADIM,
Cesta 20.juliia2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0601) 64-250, 64-166;fQX.:(0601) 64-494
LATAS, OTIS, LEŠAN, BOKA, ONA, JAM, OVARIJ, PERU, DŠ, SZABO, GR, IČA, KEKE, FOK, TIGER, TRNINA, ENOS, SATAN, VANADIJ, S C AT, DAMON HILL, OONA, FA, IN, TIPI, ZINOVJEV, ETA, JERA, MIT, ERIN.
KINO HRASTNIK
16.7.	-	19.7. BREZNO
(slov.krimi drama), čet. ob 20.00, pet.in ned. ob 18.00; 17.7. - 19.7. SFERA (ZF akcija), pet. in ned. ob
20.00,	sob. ob 18.00 in 20.00; 20.7. r 21.7. NI KINO PREDSTAVE;
22.7.	- 26.7. AMISTAD (drama), sre in čet., pet. in ned. ob 20.00;
24.7.	- 26.7. ZVEZNI ŠERIFI (akcija), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 27.7. - 28.7. NI KINO PREDSTAVE; 29.7. G.I.JANE (akcijska drama) ob 20.00;
kino dol pri
HRASTNIKU
18.7.	- BREZNO (slov.krimi
drama) ob 19.00;	25.7.
AMISTAD (drama) ob 19.00;
KINO TRBOVLJE
16.7.	MERKURJEV SRD
(akcija) ob 20.00; 16.7. - 20.7. SFERA (ZF akcija), čet. ob 18.00,
pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 21.7. - 23.7. DIVJE STRASTI (erotični triler), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. in čet. ob 20.00; 24.7. - 27.7. ZADNJI UDAREC (ZF katastrofa), pet. ob
18.00,	sob. in ned. ob 18.00 in
20.00,	pon. ob 20.00; 28.7. - 29.7. DOBRODOŠLI V SARAJEVU (vojna drama), tor. ob 18.00 in
20.00	in sre. ob 20.00;
KINO ZAGORJE
16.7.	- 19.7. VRT DOBREGA
IN ZLA (triler), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.30; 17.7. - 21.7. JACKIE BROVVN (črna komedija), pet., pon. in tor. ob
19.00,	sob. in ned. ob 18.00; 22.7.
-	26.7. GOSPOD MAGOO (komedija), sre., čet. in pet. ob
19.00,	sob. in ned. ob 18.00; 25.7.
-	28.7.: MARVINOVA SOBA (drama), sob. in ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 15.7. VELIKA PRIČAKOVANJA (drama), ob 19.00;
KINO IZLAKE
19.7.	JACKIE BROVVN (kriminalka) ob 20.15; 26.7. GOSPOD MAGOO (komedija) ob 20.15:
RADIO Trbovlje
Četrtek, 16.7. in 23.7.
6.00	-10.00 Jutranji program 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00
-	6.00 Nočni program
Petek, 17.7. in 24.7.
6.00-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 18.7. in 25.7.
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP,
11.00	Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program
Nedelja, 19.7. in 26.7.
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00
Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP,
12.45	Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne,
19.00	Nočni program
Ponedeljek, 20.7. in 27.7.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP,
17.00	Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 21.7. in 28.7.
6.00-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila,
19.00	Nočni program
Sreda, 22.7. in 29.7.
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila,
14.45	Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
fadia gecss
IN ZASAVCA
EUtif?RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
Š - PIČKA NAGRAJUJE
Tokrat bo nagradila MARJETKO ZIBMAHER, Podkraj 93, Hrastnik. Prejela bo nagrado, ki jo poklanja trgovina Eurotrade iz Zagorja. Š - pičko poslušajte na valovih radia GEOSS, v nedeljo ob 14. uri. Tokratni vrstni red pa je takšen:
L ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA
2.	NA GOLICI - ORLEK
3.	RAD JO IMAM - ROK'N'BAND
4.	NAJ BOGOVI SLIŠIJO - VILI RESNIK
5.	ŠAH - MAT - GIMME 5
6.	ZAPRI OČI - VICTORV
7.	NIKA - ROK'N'BAND
8.	NEKEGA JUTRA KO SE ZDANI - VLADO KRESLIN & MALI BOGOVI
9.	PLAŠČ LJUBEZNI - ANJA RUPEL
10.	(predlog) NA KUM - ORLEK
S0PICHI1
RAMA GE088 IN ZASAVCA
KUPON
Glasujem za: Glasoval sem:
rad)
16. MALI SRPAN 1998
J j.jr.ri j
Nekateri Zasavci se javno hvalijo, da dajejo za dobrodelne namene, vendar svojih obljub ne udejanjijo.
(VOZIČEK - HORUK!)
H LASTNIŠKI BRODARJI 50 IZUMILI NOVO DISCIPLINO V VOŽNJI Z RAFTOM. VSE SKUPAJ MORA BITI ZELO ZANIMIVO, SAJ V TEDNU DNI NISO USPELI DO ZAGORJA PRITI.
(Kdor jih najde, dobi nagrado! HORUK)
Poldi BUMBUM je bil pokrovitelj izbora Miss Zasavja.
(POZABIL PA JE PRIPEUATI HRASTNIŠKO DEKLICO... HORUK)
TV CENTER JE ŽE DOLOČIL MEJE REGIJE: RADEČE IN LITIJO JE ODPISAL!
(Postavi bariere in oži obzorje - horuk v železne čase...)
Se sprašujejo v Litiji, če niso morda krajani Ribč poslali na Zgago motoristov...
(DRUGAČE NISO ZNALI PREPREČITI - HORUK)
NA RADIU SLOVENIJA SO MARJANU OGRINCU DALI DVA MESECA SUSPENZA.
(Je v nedeljo toliko klobasal, da ga je ZGAGA odnesla - horuk!)
Nekateri politiki si še vedno ne upajo resnice povedati.
(VARČUJEMO! LAŽ IMA KRATKE NOGE, POLDI. VOLILCI, ZAPOMNITE Sl! HORUK)
ZAGORSKI NOGOMETAŠ JE UPRAVI KOT POGOJ, DA OSTANE V KLUBU, DEJAL, DA NAJ MU IZROČI 5000 NEMŠKIH MARK. UPRAVA GA JE KATEGORIČNO ZAVRNILA!
(Očitno se je po tem, ko je njegova spremljevalka postala Miss Zasavja, precenil - lepota pri nogometu ne šteje. Ali pa je mislil, da bodo v klubu angažirali tudi njegovo
spremljevalko - hoooruk!)
Na upravni enoti v Zagorju bodo dobili večje število bontonov ...
( PREDVSEM ZA DAME, KI PO TERENU VČASIIH HODIJO - HORUK - ZA BIROKRATE)
ZAGORSKI NOGOMETNI LIGAŠ RAZMIŠLJA, DA BI BIL VSTOP NA PRVO PRVENSTVENO TEKMO PROST.
(gledalcem naj plačajo, da jih bodo prišli gledat! - HORUK!)
Litijskega župana Mirka Kapljo zaradi odločitve o Zgaga Rock Festivalu v občinskem svetu ostro napadajo. Celo tako ostro, da se lahko "kaplja" osuši. Kapljico čez rob pa so doživeli krajani Dol, ki morajo pitno vodo prekuhavati.
(BOG Sl GA VEDI, ALI SE JE PREKUHAL TUDI KAPLJA - SAJ VESTE, BACILI MORAJO "RAUS'l -
HORUK!)
2 R	DiPSkrepcou l<0Hu/wnu; j
Ob Vo LETfJlc! kof Zo-pr/L.iet T£fl-
TfiHo visoften Judite po	daLtfVč-i /'p.Eieil
/o O O 0O/OF) S (Tuvo	/N MtiOlčc?
3oo SLT >	S£ f1u zrtHi/ELpL/^ena z
J)fl 8o So LeirrJ;Co DRL ^
a več z
PCLRl/ct kok
JAVNI ZAVOD BOGENSPERK JE 3.7.93 PRIREDIL ZANIMIV KONCERT KLAVIRSKEGA DUA DEKLEVA.VABILO SMO NA ZASAVCA DOBILI 7.7. LETOS...
(ali so na zavodu še tako zeleni, da dnevov ne ločijo, ali pa jim jo je pošta zagodla, zagorska, kar sploh ni prvič - al' pa abuje HORUK)
Nekateri tako sovražijo rdečo barvo, da so še rdečo nit o tem sovraštvu izgubili...
( NOBENA SKRAJNOST NI PRIDA ■ HORUK ZNANE ČASE!)
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
DOPUSTNIŠKA- prvič
Dobro so me - moji. Plačal sem 1.500 tolarjev za najem čolna, da sem se potem uro mučil z veslanjem po Blejskem jezeru. No, zaradi nenehnega vrtenja na mestu, so me prosili (moji), da smo čoln vrnili predčasno. Šlo je baje za nekakšno "jezersko bolezen" pa tudi strah. Pa še mokri smo bili. Ne, nismo padli v vodo, z vesli je bilo nekaj narobe. Ali pa z mano.
DOPUSTNIŠKA-drugič
Dogodek uro in pol od Vršiča (Sleme). Nastopajo: ona, mi, ovce in fotoaparat.
Mi: Fotografiraj nas tako, da se bodo videle v ozadju ovce (stopil sem na drek- ovčji).
Ona: Hitro se postavite. Ovce vas nekam čudno in napadalno gledajo, (pripravlja se na beg).
Ovce, predvsem vodja črede: Beeee, beee... (nevarno so se nam približale).
Mi: V tek! Ovce za nami!
Ona: Škloc (tako seje slišalo iz fotoaparata) in tudi v tek!
Zaključek: Fotografije še niso razvite. Po mojem bodo ovce na njej, mi smo pa zagotovo na drugih (brez ovc).
P.S., V dolini smo izvedeli, da ovce sploh niso napadalne, temveč le za hrano prosijo. Pa tako čudno so gledale.
DOPUSTNIŠKA- tretjič
Na uradnem delovnem obisku, seje v Zagorju mudil minister za kulturo Jožef Školč. Ubogi minister. Čas dopustov je, on pa na delovnem obisku. A, niso ubogi naši ministri. Je pa dobro, da ni prišel minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Za sindikate. Nekako imam občutek, da se bolj kot s delom v svojem resorju, pogaja s sindikalisti pred, med in po stavkah. Sindikati na pogajanjih z njim ponavadi potegnejo "kratko".
DOPUSTNIŠKA-četrtič
Dopust se ni še niti dobro začel, ko je v Sloveniji po Slovencu in Republiki, nečastno "umrl" še Jutranjik. Prodali so ga dnevno namreč le 12.000 izvodov, kar je bilo za lastnike (ki imajo še MAG) premalo. Če to povežemo z našim in vašim Zasavcem pomeni, da ga pridno kupujte. Da ne "umre".
DOPUSTNIŠKA-petič
Mnogo žensk poznam, ki se pritožujejo, da imajo zaradi svetovnega prvenstva v nogometu, dopust. Predvsem zvečer, ko so tekme, imajo takšen občutek.
P.S.;1. Saj bo kmalu konec.
2. Vsi moški ne gledajo nogomet!
DOPUSTNIŠKA-šestič
Dovolj imam pisanja. Grem na dopust. Pa še tekma je.
Iskrice zbral in dodal Igor Gošte
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
i
gs zavarovalnica triglav,
d.d.
... in bank
a novo
)dob
poaooo na ogio
led
postavi...
Celje - skladišče
D-Per
6/1998
5000005694,14
COBISS o
J banka zasavje
Banka Zasavje d.d.f Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Ime in priimek Datum rojstva
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. .
datum............................ podpis	. .
„	MAHGČNING BOM PLAČEVAL:
D U v“!/ /©trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Pridobil sem novega naročnika
Ime in priimek............................................
Datum rojstva ............................................
kraj ........................ poštna št...................
ulica........................ telefon.....................
datum........................ podpis......................
Moj naslov:...........................