Letnik 10, številka 2 Glasile C i ir le. Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2016 352(497.4Cirkulane) COBISS 0 December - Gruden 2016 Vesel božič in srečno v letu 2017! l oto: Dani Turnšek KNJIŽNICA IVANA DECEMBER 2016 Naj iskrivostpisanih decembrskih tuči jjolcjjša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju | zasenči črne misfi, naj tojjfina in iskrenost besed osrečujeta vse beto. VeseCe božičnejjraznike in srečno 2017 Vam žefi župan Janez Jurgec in ujrrava občine Cirkulane m % f ^ * * x ( * t , ^ h * * 4 x ^ * * * Nikita Potočnik, 2. a Iris Bukšek, 3. a JMB Dobra zamisel, kije ne delimo z drugimi, počasi zbledi in ostane jalova, kadar pa jo delimo, živi večno, ker prehaja od človeka do človeka in ob tem raste. Srečno v novem letu 2017 Vam želi Uredniški odbor Glasila občine Cirkulane. ICt uc 11L OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE 1 STORITVE Anito Pozegor s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.siv * % Spoštovane občanke, dragi občani! Pričakovanje je eden od dejavnikov, ki ne poganja naprej samo našega življenja, ampak svet kot celoto. Pričakovanje je tesno povezano z upanjem. Vsi nestrpno pričakujemo nove volitve in upamo, da bodo prinesle tako pričakovane spremembe in napredek. Pričakujemo in upamo, da nas bo v bližnji prihodnosti obiskal papež Frančišek in nas potrdil v dobrem. Nestrpno pričakujemo in se veselimo uspehov naših športnikov. Življenje je polno pričakovanj. Letošnje leto je bilo v marsičem izredno, prineslo nam je nekaj znamenj upanja, da si je vredno prizadevati za boljši svet. Da ne bomo predolgo v dvomu, kje začeti, so nam lahko v navdih besede matere Terezije iz Kalkute v Indiji: " Smo zares prepričani, da v naši družini, morda je tam naš brat, sestra, žena, mož, ni nikogar, ki se počuti nezaželen, neljubljen, izčrpan, željan sočutja, malo naklonjenosti, mi pa nimamo časa? Ljubezen se začne doma." Dokler ne začnemo ljubiti, ne moremo upati na mir, nam zagotavlja svetnica. O njeni svetosti in izrednosti njenih dejanj sočutja se je ob razglasitvi septembra letos strinjal ves svet. Da se ljubezen lahko začne doma, pa je najprej treba biti doma, in če se da, hkrati, lahko povemo v številnih družinah, kjer se nam zaradi tako različnih urnikov poti križajo šele pozno popoldan ali zvečer ali šele zjutraj naslednjega dne. Kaj pomeni biti doma? Mlajšim otrokom, da kot vrabčki žvrgolijo, kaj je bilo v vrtcu za malico in kosilo in s kom so se sprli, nato pa odfrfotajo k predalu z lego kockami. Šolarjem, da so naloge dokončane in torba za prihodnji dan pripravljena, zato naj jim starši ne težimo, če za četrt ure pobegnejo na "viber" ali kakšno drugo omrežje. Mame med spopadanjem s posodo upajo, da jim bo kup perila za nocoj odpustil, če ga pustijo nedotaknjenega in bodo vsaj delček večera posvetile branju ali drugim ljubeznim. Možje, da jih bo preskočila Emil Dreu Foto: TM pripomba, da je treba prav takoj poklicati serviserja, ker se pomivalec že nekaj časa obnaša sumljivo. Starejšim so dom tudi spomini na vezi, ki so jih tkali, jim namenili najboljša leta in se zdaj vračajo kot obisk, ki zna za seboj pustiti pravi cunami, prazen hladilnik in še kaj. No, vsaj škatlo z igračami se moramo naučiti pospraviti za seboj, ko odhajamo z obiska pri dedkih in babicah. Imeti dom, pa čeprav ni idealen, je velik dar. Ne bi pa to smel biti privilegij in nedopustno je, da je v Sloveniji več kot štiri tisoč dvesto brezdomcev, kakor smo lahko slišali na mednarodni dan beguncev oktobra letos. Advent s tisočimi vabili na vse konce - šolske nastope, sejme, dobrodelne prireditve, praznovanja in zaključke - je lahko vse kaj drugega kot čas čuječnosti in vsem obveznostim navkljub se moramo znati tudi ustaviti. Vsem občanom v naši občini želim vesele božične praznike ter srečno novo leto 2017! Emil Drev GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Dani Turnšek Z županom Janezom Jurgecem ob koncu leta Ob koncu še enega leta tudi v lokalni skupnosti delajo analizo minulega dela in dosežkov, hkrati pa je to tudi priložnost za predstavitev novih razvojnih načrtov. Tudi v občini Cirkulane v novo leto 2017 vstopajo optimistično, z novimi projektnimi nalogami in željami, saj želijo na področju razvoja narediti še nekaj več. V prazničnem decembru smo se o delu občine v tem letu ter o drugih aktualnih temah pogovarjali z županom Janezom Jurgecem. Gospod župan, ob koncu leta po navadi vsi sprašujemo, kakšno leto je za vami. Torej, kakšna bo vaša ocena dela v letu 2016 v občini Cirkulane? Kaj bi posebej izpostavili, morda tudi pohvalili? Župan Janez Jurgec: »Leto 2016 je bilo podobno leto kot lansko, le da nam je bila znižana primerna poraba, kar se dejansko pozna pri proračunu in pri investicijah, ki so za občino izredno pomembne. Kljub temu pa lahko rečem, da smo zastavljeni proračun dobro realizirali in uspeli uresničiti vse zastavljene projekte, ki smo jih dejansko načrtovali. Posebej bi omenil kanalizacijo Dolane, kjer smo z deli začeli že lani, letos pa smo uspeli urediti še sekundarni vod. V zaključni fazi sta cesti Jerenec-Gruš-kovec in Brezovec-Kramberger. Uspeli smo modernizirati tudi cesto Kruhekov breg, manjše cestne odseke, kot je cesta Kumer v Pristavi. Omenil bi še dela v OŠ, kjer smo se lotili spuščanja stropov, poskrbeli smo tudi za ureditev središča občine v Cirkulanah, seveda pa smo uspeli narediti še veliko drugih manjših investicij.« Leto 2016 je zame stoodstotno uspešno, saj smo vse cilje, ki smo jih imeli v NRP-jih, Načrtu razvojnih programov v letošnjem proračunu, tudi realizirali. To nam je zdaj prvič uspelo stoodstotno, treba pa je poudariti, da smo bili zelo ambiciozni v teh načrtih.« Prav gotovo ima občina Cirkulane veliko načrtov tudi za leto 2017? Župan Janez Jurgec: »Dela v občini nikoli ne zmanjka, podobno kot doma. Vedno se načrtujejo novi projekti, vedno je tudi nekaj novih izziv, ki jih vidimo na terenu. Želel bi si še več pobud s strani članov občinskega sveta in odborov ter komisij; vendar teren ni tako velik, tako da občinska uprava na terenu sama lahko vidi, kaj je potrebno še narediti. V bodoče je v načrtu ureditev še nekaterih cestnih odsekov, ki so še makadamski. V občini imamo neasfaltiranih še dobrih 20 kilometrov cest. Nekatera cestišča še vedno niso kategorizirana, kar predstavlja velik problem, a to ni problem samo v občini, temveč tudi v državi. Čakamo tudi končne rezultate prijave projekta čezmejnega sodelovan- Župan Janez Jurgec v novo leto gleda optimistično. ja in sodelovanja sedmih in petih občin na Hrvaškem ter sedmih slovenskih občin v projektu urejanja kolesarskih poti. Prepričan sem, da nam bo ta projekt veliko prinesel. Zagotovo bo to dodana vrednost na področju turizma. V novem letu je v načrtu dokončna priprava projekta in vse ostalo, ker dokumentacijo smo uredili že v letošnjem letu. V letih 2018/19 načrtujemo končno izvedbo projekta. Seveda pa mora biti projekt še prej potrjen in prvi obeti so dobri.« Kako ocenjujete delo z občinskim svetom in vaškimi skupnostmi? Koliko je dejansko pobud s terena? Župan Janez Jurgec: »Umirilo se je na vseh področjih ... Ideje prihajajo s strani občinskega sveta, vaških odborov in političnih strank, vse pa so korektne. Vsi poskušamo delati za občino, tako kot tudi mora biti. Ni dileme o tem, da kateri ne bi bil prisoten pri ključnih zadevah in da ne bi bil za ključne zadeve, ki jih vidi občina v svoji razvojni strategiji. Pobude s terena prihajajo. Ljudje vidijo svoj problem in ga tudi izpostavijo, kar je prav, mi na občini pa moramo probleme videti širše in predvideti, kaj Vedno se načrtujejo novi projekti, vedno je tudi nekaj novih izziv, kijih vidimo na terenu. Foto: Rado Škrjanec se da v enem letu postoriti, kaj je prioritetno v nekem določenem obdobju, vsekakor pa sledimo cilju, da zajamemo celotno območje občine in s tem razvojno vplivamo na vsa območja.« Poleg tega, da se občina Cirkulane trudi tudi na vseh ostalih področjih dela, je potrebno izpostaviti še delo društev v občini. Društva so skozi leto precej aktivna? Župan Janez Jurgec: »Z delom društev sem zelo zadovoljen. Imamo izredno dobra, zelo aktivna društva, ki so si tudi za prihodnost zastavila smele cilje. In v naši občini skorajda ni društva, ki tega cilja ne dosega. Edina omejitev je denar. Kljub temu pa v letošnjem letu načrtujemo vsaj 2 ali 3 tisoč evrov več denarja za druga društva, da bodo lažje uresničevala svoje cilje, in predvsem za tista društva, ki bodo projektno sodelovala z občino. Nagrajena bodo tista društva, ki imajo projekte tako zastavljene, da na nek način to pokažejo tudi v sami občini in njenem napredku. Kulturno, športno društvo in gasilci so prav gotovo gonilna sila v občini, sicer pa tudi druga društva na svojem področju izredno veliko naredijo za promocijo občine in nasploh za lastno delovanje. Društva imajo dobre pogoje za delo in ti so se izboljšali, ko se je občinska uprava preselila v nove prostore. Vsa društva, razen društva gospodinj, imajo nek svoj prostor za delo. Načrtujemo pa, da se bomo prijavili na razpis LAS Haloze. V projektu želimo prijaviti ureditev večnamenske dvorane s kuhinjo, kjer bi lahko naše gospodinje veliko lažje delale.« Kako vidite razvoj občine Cirkulane v prihodnje? Župan Janez Jurgec: »Želim si, da bi v občini delali skupaj; tako občinski svet, nadzorni odbor in občinska uprava, ne glede na politično usmerjenost, da bi se zedinili pri načrtih, tako kot doslej. Želim si, da skupaj načrtujemo načrte za prihodnost, načrte, ki so prioritetni za našo občino. Želim si, da čim bolje in čim bolj pošteno delamo, uspeh pa bo prišel sam.« Gospod župan, kaj želite ob tej priložnosti, ob vstopu v novo leto, sporočiti občankam in občanom? Župan Janez Jurgec: »Občankam in občanom želim obilo srečnih dni v novem letu in lepo praznovanje. Vesel božič in srečno novo leto 2017 vsem v naši občini.« TM Delovanje Občinskega sveta Občine Cirkulane v obdobju od maja do oktobra 2016 Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od maja 2016 do oktobra 2016 sklical eno izredno sejo in dve redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane. Na 2. izredni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila dne 19. 5. 2016, so svetniki sprejeli Sklep, da se v Odbor za okolje in prostor imenuje Vili Jurgec, ter Sklepe, da se ob 9. občinskem prazniku podeli plaketo občine Cirkulane Jožefu Klincu, veliko priznanje občine Cirkulane Splošnemu zidarstvu, Marjanu Fuksu s. p., priznanje občine Cirkulane pa prejmeta Marjana Arbeiter in Zoran Dernikovič. 12. REDNA SEJA Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila dne 7. 7. 2016, so svetniki sprejeli Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in Pravilnik o subvencioniranju nabave in gradenj malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Cirkulane. Na isti seji so sprejeli Sklep o uvrstitvi nove postavke v proračunu občine Cirkulane za leto 2016, naziv postavke Rekonstrukcije nestabilnega terena na cesti LC 483091 Cirkulane-Zavrč, Predlog odloka o porabi proračunske rezerve v letu 2016, Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občinah Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale, Letno poročilo OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2015, Razvojni načrt OŠ Cirkulane-Zavrč za obdobje 2016-2021 ter Poslovni načrt za leto 2016 - Čisto mesto Ptuj. Svetniki so na seji podali soglasje za izgradnjo globinskega vodnjaka in ostalih investicij za zagotovitev neoporečne in nemotene dobave pitne vode s strani Komunalnega podjetja Ptuj d. d. iz sredstev omrežnine v višini od 20 % do 50 %. 13. REDNA SEJA Na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila dne 5. 10. 2016 so se svetniki seznanili s Polletnim poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2016 in Polletno realizacijo proračuna občine Cirkulane za leto 2016. Svetniki so sprejeli sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistematizacije delovnih mest, potrdili Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj no -izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Občinski svet je bil tudi seznanjen s Polletno realizacijo za leto 2016 OŠ dr. Ljudevita Pivka, z Analizo vode na območju občine Cirkulane in z uporabo vozil, ki odvažajo odpadke na območju občine Cirkulane. Občinski svet je na seji prav tako sprejel dopolnjen Letni program kulture v občini Cirkulane za leto 2016. Na vseh sejah občinskega sveta bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Občinska uprava Aktualno na področju investicij v letu 2016 Obnova občinske ceste JP 602951, Brezovec-Kruhe-kov breg Ureditev javne poti JP 602 951 Brezovec-Kruhekov breg, v skupni dolžini 1680 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 3 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj d. d., Zagrebška cesta 49 a, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 122.373,18 EUR z DDV (23. člen ZFO-l= 71.514,00 EUR povratnih in 50.859,18 EUR nepovratnih sredstev). Dela so potekala od 1. 6. 2016 do 30. 9. 2016 Trim steza na športnem stadionu Cirkulane V letu 2015 se je izvedlo asfaltiranje (drenažni asfalt) trim steze okoli stadiona v Cirkulanah. Steza ima 4 proge v dolžini 100 m in dve progi v dolžini 400 m. Za novo sintetično podlago atletske steze je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti za preplastitev atletske steze s tartanom (Polytan) v površini 1525 m2. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Sorgo d. o. o., Hrvatini 165, 6280 Ankaran. Uvedba v delo je bila 30. 5. 2016, dela so bila končana in predana 15. 6. 2016. Vrednost investicije je znašala 35.163,45 EUR z DDV. Sekundarni kanalizacijski priključki Dolane Predmet pričujočega projekta za izvedbo predstavlja kanalizacijske hišne priključke. Hišni priključki se navezujejo na že zgrajeni kanalizacijski sistem naselja Dolane, ki se zaključi na lastni čistilni napravi, locirani na levem (severnem) bregu potoka Bela. V širšem smislu so kanalizacijski hišni priključki Dolane umeščeni južno od reke Drave. Območje obsega osrednji del naselja, vzhodno v smeri Velikega Vrha in zahodno v smeri Gradišč. Zaradi obstoječih fekalnih izpustov v potoke je izgradnja hišnih priključkov pomembna zlasti z vidika zaščite vodotokov. Skupna dolžina sekundarnih kanalizacijskih hišnih priključkov Dolane znaša 492,80 m. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 27. 7. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Komunalno podjetje Ptuj d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 52.373,62 EUR z DDV (23. člen ZFO-1 = 43.299,19 EUR povratnih sredstev). Uvedba v delo je bila 6. 10. 2016, predviden konec del je 31. 12. 2016. Rekonstrukcija nestabilnega terena na cesti LC 483 091 Cirkulane-Zavrč Ob močnem deževju v septembru 2014 je prišlo do sprožitve plazu pod lokalno cesto LC 483 091 Cirkulane-Zavrč. Na podlagi geomehanskega poročila je bil predlagan sanacijski ukrep s stabilizacijo desnega roba ceste s podporno konstrukcijo. Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija, izdelovalca ISB d. o. o., Glavni trg 17 b, 2000 Maribor, na podlagi katerega je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil dne 23. 6. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo sedem ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d. o. o., Kosarjeva 4, 2000 Maribor. Vrednost investicije je znašala 59.434,26 EUR z DDV (predvidena nepovratna sredstva iz državnega proračuna - odprava posledic poplav med 12. in 16. septembrom; 55.389,71 EUR). Dela so potekala od 26. 8. 2016 do 14. 11. 2016. Cesta Pristava-Kumer Predvidena je ureditev javne poti v skupni dolžini 638 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, kije trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 m in mulde, širine 0,5 m, ter bankin, širine 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 2. 9. 2016 pod št. JN005166/2016-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo pet ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26,9252 Radenci. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 42.886,58 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel 21. 10. 2016, predviden rok za dokončanje del je 31. 12. 2016. Cesta Gruškovec Jerenec-Brezovec Kramberger Predvidena je ureditev javne poti v skupni dolžini 1.527 m. Izvede se rekonstrukcija javne poti, kije trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7-3 m in mulde, širine 0,5 m, ter bankin, širine 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 6. 9. 2016 pod št. JN005233/2016-W01 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 89.842,06 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel 3. 11. 2016, predviden rok za dokončanje del je 31. 12. 2016. INVESTICIJE DO 30 TISOČ EVROV Cesta Galovič-Veliki Vrh Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,5 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Rekonstrukcija ceste se je izvedla v skupni dolžini 200 m. Vrednost investicije: 19.304,66 EUR z DDV. Pričetek del 30. 9. 2016, konec del 11. 11.2016. Preplastitev ceste Dolane Izvedena je preplastitev del lokalne ceste LC 102091-Do-lane-Zavrč in del javne poti JP 602831-Veliki Vrh, v skupni dolžini 273 m. Vrednost investicije: 27.584,36 EUR z DDV Konec del: 31. 5. 2016 Podporni zid pri HŠ Gradišča 51A Predmet investicije je izvedba kamnitega podpornega zidu v skupni dolžini 50 m. Vrednost investicije: 11.895,61 EUR z DDV Konec del: 16. 8. 2016 Plaz ob lokalni cesti LC 456251-Leskovec-Cirkulane Predmet investicije je sanacija usada ob lokalni cesti LC 456251-Leskovec-Cirkulane z AB piloti. Vrednost investicije: 10.787,55 EUR z DDV Konec del: 25. 5. 2016 Mrliška vežica Cirkulane Predmet investicije je sanacija tlaka na balkonu mrliške vežice v Cirkulanah in polaganje naravnega kamna - granita. Vrednost investicije znaša 10.066,69 EUR z DDV. Konec del: 30. 11. 2016 Občinska uprava Cirkulane Vzdrževanje občinskih cest v letu 2016 Vzdrževanje občinskih cest se opravlja na naslednjih površinah: - na občinskih cestah, ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Cirkulane kategorizirane kot lokalne ceste in kot javne poti; - na javnih površinah - pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih po- stajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in za prevozna sredstva. Ceste morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, da se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti, da se skupaj z okoljem zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega 8 Medij občine Cirkulane prometa ter ohranjajo urejen videz. Dela rednega vzdrževanja so: pregledniška služba, redno vzdrževanje prometnih površin, redno vzdrževanje bankin, redno vzdrževanje odvodnjavanja, redno vzdrževanje brežin, redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, strojno ali ročno krpanje vozišč, obnova talnih označb, obnova makadamskih vozišč, obnova odvodnjavanja, manjša popravila objektov, zamenjava vertikalne signalizacije, popravilo varnostnih ograj. Občina Cirkulane je na podlagi javnega razpisa 29. 11. 2012 podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin na območju občine Cirkulane s Cestnim podjetjem Ptuj d. d.. V letu 2016 smo zraven osnovnega letno-zimskega vzdrževanja občinskih cest izvedli še: - Sanacijo linijskih razpok na parkirišču pri OŠ Cirkulane in na JP 602811-Veliki Vrh, JP 603761-Gradišča, JP 603041 -Gruškovec 65, JP 603081-Gru-škovec, LC 456251-Leskovec-Cirkula-ne; - Čiščenje obcestnih jarkov ob LC 102151 -Cirkulane-Gradišča, LC 102091 -Dolane-Zavrč, LC 102081-Borl-Zavrč, JP 603201-Paradiž 28, LC 102131 -Pristava-RH, JP 603191 -Med-ribnik, LC 102131-Pristava; - Profiliranje makadamskih vozišč na JP 603181 -Medribnik 31, JP 602781-Dolane 17, JP 602831—Veliki Vrh, JP 603231-Paradiž 42 a, JP 603261-Para-diž, JP 603171 -Medribnik (Meje), JP 603081-Gruškovec, JP 603541-Slatina 59, JP 603761-Gradišča (ADK); - Popravilo LTŽ pokrova na pločniku ob LC 456251 -Leskovec-Cirkulane (pri Zdravstvenem domu) in na LC 102151 -Cirkulane-Gradišča (pri Kmetijski zadrugi); - Menjava stekla in klopi na nadstrešku avtobusnega postajališča pri trgovini Mercator; - Sondažne vrtine na plazovih JP 603611-Gradišča 65A-Žula, JP 603151-Meje 1-Debeljak, LC 102151 — Cirkulane-Gradišča-Dravci, LC 102081 -Borl-Zavrč; - Postavitev jeklene varovalne ograje v skupni dolžini 231 m ob lokalnih cestah in javnih poteh v občini Cirkulane; - Sanacija mrežastih razpok na LC 456251-Leskovec-Cirkulane, LC 102091-Dolane-Zavrč, LC 456231-So-viče-Cirkulane, JP 603551-Slatina; - Ureditev odvodnjavanja javne poti JP 603271-Paradiž (pri HŠ Paradiž 69); - Postavitev prometne signalizacije in opreme: . PZ2222 (7,5 t) ob JP 603271 pri HŠ Paradiž 78, • PZ 2232 (omejitev 30 km/h) ob JP 602 941 Brezovec pri HŠ Brezovec 49 in 58 a, . PZ 9502 (sv. Ana) ob JP 602811-Veliki Vrh pri HŠ Veliki Vrh 2 b, • PZ 11201 (prometno ogledalo) ob JP 603551-Slatina pri HŠ Slatina 63, LC 102201-Brezovec pri HŠ Gruškovec 84 a, JP 603341-Pohorje pri HŠ Pohorje 11. Pripravil: Ivan Stopajnik Zadovoljstvo v VO Cirkulane Leto 2016 je tudi za Vaški odbor Cirkulane uspešno leto, saj so uresničili zadane naloge. Predsednik Anton Kokot je v orisu aktivnosti skozi celo leto povedal, da so se sestali trikrat, ves čas pa so dobro sodelovali z občino, županom Janezom Jurgecem in njegovimi sodelavci, občinskim sve- tom in društvi v kraju. Spomladi jim je občina omogočila gramozenje 2,5 kilometra makadamskih cest, za kar so pripravili tudi seznam. Z gramozenjem so veliko boljši dostop omogočili kar nekaj družinam. Občina je letos VO Cirkulane uresničila še eno dolgoletno željo, namreč namestila je krajevne table pri gasilskem domu in pri kapeli, kar v središču občine ni mogoče spregledati. V drugi polovici leta so VO Cirkulane obvestili o nakupu klopi, občina pa naj bi poskr- bela za njihovo postavitev ob pešpoti pri cerkvi sv. Katarine, na poti Medribnik-Čre-ta, pa tudi pri zdravstvenem domu. Kokot je prepričan, da bodo s tem še olepšali kraj. Tudi druženja so pripravljali skozi leto. Najbolj obiskano je bilo tisto ob prvem maju. Letos je VO Cirkulane v sodelovanju s turističnim društvom v središču občine postavil božično drevo. Jelko jim je podaril Jakob Kralj, za kar se mu tudi najlepše zahvaljujejo. VO Cirkulane in Turistično društvo Cirkulane sta poskrbela, da božično drevo v središču Cirkulan že stoji... Želja in potreb pa ne manjka tudi v novem letu, pravi Kokot, ko v pogovoru omeni, da si želijo in da so dali tudi več pobud, da bi se končno asfaltirali nekateri krajši odseki makadamskih cest v naselju Cirkulane. Omenil je cesto »Žigov breg«, cesto Kristovič - Bratušek, odsek proti Erjavcu in daljši odsek Klinc-Jurgec. VO Cirkulane se vsem zahvaljuje za zaupanje v letu 2016. Občankam in občanom občine Cirkulane pa želijo vesel božič in srečno novo leto 2017. TM V Cirkulanah so letos dobili tudi nove krajevne table. Foto: TM POSLANSKI KOTIČEK Drage občanke, dragi občani občine Cirkulane! Leto 2016 se počasi končuje. Stopili smo v mesec december, v težko pričakovan adventni čas, za številne naj-lepši čas v letu. V teh dneh pa veliko premišljujemo o iztekajočem se letu. Če se ozrem na dogajanje v Državnem zboru, lahko povzamem nekaj ključnih dogodkov. V mesecu novembru smo obravnavali dva, za vse nas pomembna dokumenta, rebalans proračuna za leto 2017 in proračun za leto 2018. Proračuna sta se sprejela kljub dejstvu, da za sprejem niso bili izpolnjeni zakonski pogoji (brez mnenja fiskalnega sveta, brez usklajenosti glede višine plač v javnem sektorju in kljub ugotovitvi Evropske komisije, da sta proračuna neskladna z evropskimi pravili). Ponovno ni bil sprejet niti en predlagan amandma s strani opozicijskih strank. Sama sem izpostavila prenos sredstev za gradnjo prepotrebnega Urgentnega centra Ptuj v višini 1,9 mio € na leto 2017. Predlagala sem, da se za celotno problemsko obmejno območje Haloz namenijo finančna sredstva v višini 5 mio €, vendar koalicija SMC, SD in Desus tega predloga ni podprla. Vlada je v svoji obrazložitvi, zakaj predlagan amandma ni primeren, Haloze locirala celo v Pomursko regijo. S težavo bi k temu še kaj dodala. Podpore za hitrejšo izvedbo nista bila deležna niti projekta ureditve avtobusnih postaj in kolesarske steze ob državni cesti Borl-MP Meje ter sanacija mostu čez Dravo pri Borlu. Glede na številna odprta vprašanja, ki so posledica parafiranja sporazuma ministrice za zdravje s sindikatom zdravnikov, smo trenutno v obdobju politične nestabilnosti. Na srečo imamo v Sloveniji dobro delujoča podjetja, podjetja, ki izvažajo in nam posledično kot državi omogočajo dobro gospodarsko rast. Gospodarska rast v letu 2015 je bila 2,3 %, od tega je kar 1,1 odstotno točko doprinesel izvoz, kar pomeni, da bi bili brez izvoznikov na zgolj 1,2 % gospodarske rasti. Vladajoča koalicija, ki se sicer z gospodarsko rastjo zelo rada pohvali, pa s svojimi ukrepi najbolj kaznuje prav uspešna slovenska podjetja. Sama temu seveda nasprotujem. V preteklih mesecih smo obravnavali kar nekaj interpelacij na pobudo poslanske skupine SDS. Interpelacijo celotne Vlade, zaradi kršenja Ustave in zakonov Republike Slovenije, neures- ničevanja zavez iz Koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU. Interpelacijo zoper ministrico za delo, dr. Anjo Kopač Mrak, zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Interpelacija smo zaradi spremenjenih okoliščin (zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila objavljena v mesecu oktobru, v kateri je razsojeno, da so bile starima staršema kršene z ustavo varovane pravice) ponovljene in predvidoma na dnevnem redu ponovno v mesecu decembru. Obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za zdravje, zaradi nepriprave zdravstvene reforme, nedelovanja mreže urgentnih centrov, slabega finančnega stanja v zdravstvu, neukrepanja na področju podaljševanja čakalnih dob ter neukrepanja na področju ko-ruptivnih dejanj v zdravstvu. Interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje smo vložili zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, saj ni uredila neustavnosti zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Spoštovani, naj bodo preostali dnevi v letu 2016 karseda lepi. Okrasite si domove, obiščite prijatelje in sorodnike, specite in skuhajte jedi, kijih imate najraje ter uživajte v spokoju božiča. Dan za njim s ponosom praznujte dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje pa veselo vstopite v leto 2017. Naj vam ob tej priložnosti zaželim le še lepe praznične dni, v letu 2017 pa obilo lepih trenutkov, zdravja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji, dne 30. junija 2016, sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Glavni namen obeh programov je, da Slovenija z njunim izvajanjem sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov sta instrumenta vlade za izpolnitev zahtev preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. do leta 2030. Preprečevanje nastajanja ter priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov omogočajo pridobivanje snovi oziroma materialov iz obstoječih, že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se s tem zmanjšujejo raba energije in negativni vplivi na okolje. Izvajanje programa bo pripomoglo, da se Slovenija približa »družbi krožnega gospodarstva«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in odpadke uporablja kot vir materialnih dobrin. Splošni cilji programa: • preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi (preprečevanje odpadkov in preprečevanje nezakonitega odmetavanja odpadkov); • za uresničitev družbe recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti uporabe naravnih virov zagotoviti, da se za ravnanje z odpadki uporablja prednostni vrstni red preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki; • zagotoviti samostojnost Slovenije pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih komunalnih odpadkov ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami EU zaradi potreb po specializiranih napravah za odstranjevanje nekaterih vrst odpadkov - uveljavitev načela samozadostnosti in bližine. Do leta 2020 je v skladu s sedaj veljavnimi predpisi potrebno zagotoviti: - pripravo za ponovno uporabo in recikliranje za najmanj 50 odstotkov mase vsaj za odpadni papir, kovine, plastiko in steklo iz komunalnih odpadkov, - pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo za najmanj 70 odstotkov mase nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, brez odpadnih naravnih materialov ter - da se v letu 2020 odloži na vseh odlagališčih v Sloveniji manj kot 35 odstotkov biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov glede na odloženo količino biološko razgradljivih sestavin v letu 1995. Za spremljanje doseganja okoljskih ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji so predvideni kazalniki, za katere so vrednosti za leto 2014 in za ciljno leto 2020 (za scenarij I in scenarij II) prikazane v tabeli: Vrsta odpadka 2014 2020 Scenarij I Scenarij II Delež mešanih komunalnih odpadkov (%) 35 29 24 Delež vseh ločeno zbranih frakcij (%) 65 71 76 Delež ločeno zbranih bioloških odpadkov (%) 18 19 21 Delež zbranih komunalnih odpadkov, oddanih v predelavo (%) 61 68 73 Delež recikliranih komunalnih odpadkov (%) 36 50 65 Delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov (%) 21 12 10 Nastajanje komunalnih odpadkov (kg/prebivalca) 433 438 438 Zbrani komunalni odpadki za predelavo (kg/prebivalca) 247 277 296 Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov (kg/prebivalca) 91 53 44 Cilji in načela predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki, temeljijo na obveznosti ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, na upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda ter na načelu, da plača povzročitelj obremenitve, v skladu s katerim mora stroške ravnanja z odpadki kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo. To pomeni, da mora biti delovanje vsakega posameznika usmerjeno je k naslednjim ciljem: - upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red, - ravnati z odpadki tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, - preprečevati tveganje zavode, zrak, tla, rastline, živali in v okviru tega ne povzročati čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami ter zmanjševati onesnaževanje zraka in emisije plinov, pomembnih za podnebne spremembe; - ohraniti naravne vire (surovine, voda, energija, krajina, zemljišča) in v okviru tega ne povzročati škodljivih vplivov na krajino in - zagotoviti, da materiali, pridobljeni iz odpadkov, niso bolj nevarni kot osnovne surovine, kijih ti materiali nadomeščajo ... Odpadek je vir surovin Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: Vir: Spletna stran Ministrstva za okolje in prostor. Vaš zbiralec odpadkov, Čisto mesto Ptuj d. o. o. LAS Haloze bo v začetku leta 2017 objavil prve javne pozive za izbor operacij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 5. oktobra 2016 izdalo odločbo o potrditvi Lokalne akcijske skupine Haloze in Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Lokalna akcijska skupina Haloze (v nadaljevanju LAS Haloze) je na podlagi te odločbe za izvajanje podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« upravičen do največ 709.239,22 EUR iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP) in do največ 628.862,66 EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). V novembru 2016 je upravni odbor LAS Haloze potrdil Pravilnik o postopku izvedbe javnih pozivov pri LAS Haloze, ki je osnova za objavo javnih pozivov in je objavljen na spletni strani LAS Haloze. Na prvem javnem pozivu za operacije, sofinancirane iz naslova sklada EKSRP, ki bo objavljen v začetku januarja 2017, bo razpisanih 250.000,00 EUR. Za operacije, sofinancirane iz naslova sklada ESRR, ki bo objavljen v februarju 2017, bo prav tako razpisanih 200.000,00 EUR. Drugi javni poziv za oba sklada bo predvidoma objavljen še pred poletjem 2017. Za vsaki posamezni sklad veljajo posebna pravila, zato bosta poziva objavljena ločeno. Za vsak javni poziv bodo organizirane predstavitvene delavnice, na katerih bomo predstavili vse pomembne informacije za prijavitelje. Pozivi bodo objavljeni na spletni strani LAS Haloze: www.haloze.org. Pri oddaji vloge na javni poziv je potrebno imeti že vso potrebno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, različna soglasja ipd.), zato pozivamo vse potencialne prijavitelje, ki imajo namen kandidirati na prvi poziv, da si potrebno dokumentacijo že pridobivajo. Posebnosti posameznega sklada na kratko opisujemo v nadaljevanju: 1. Poziv za izbor operacij, ki so sofi- nancirane iz EKSRP: - Stopnja sofinanciranja je do 85 % upravičenih stroškov; - Najnižji znesek sofinanciranja je 2.000 EUR, najvišji 60.000 EUR; - Upravičeni stroški veljajo od datuma izdaje odločbe s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko se operacije tudi lahko začnejo izvajati; - Operacija se lahko izvaja samostojno ali partnersko (samo prijavitelj ah več partnerjev); - Operacija se lahko izvaja na območju LAS Haloze (Občine: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). 2. Poziv za izbor operacij, ki so sofinancirane iz ESRR: - Stopnja sofinanciranja je do 80 % upravičenih stroškov; - Naj nižji znesek sofinanciranja je 5.000 EUR, najvišji 60.000 EUR; - Upravičeni stroški veljajo od datuma oddaje vloge na Ministrstvo za go- OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA ZAVRČ GORIŠNICA CIRKULANE VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ lUFFU NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST spodarski razvoj in tehnologijo, ko se operacije tudi lahko začnejo izvajati; - Operacije se lahko izvajajo samo partnersko. Za ocenjevanje vlog, ki bodo prispele na javni poziv, bo LAS Haloze imenoval ocenjevalno komisijo (skladno z Uredbo CLLD). Poziv za ocenjevalno komisijo bo odprt med 9. 12. 2016 in 9. 1. 2017, objavljen bo na spletni strani www.haloze.org. Pri ocenjevanju vlog se bodo upoštevala sprejeta merila za ocenjevanje vlog, ki smo jo člani sprejeli v okviru Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Dokument in intervencijska logika izvajanja sta objavljena na spletni strani LAS Haloze. Za vse dodatne informacije lahko kontaktirate vodilnega partnerja LAS Haloze, ki je PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Za morebitna vprašanja lahko pokličete na številko 02 795 32 00 ali pišete na elektronski naslov las.haloze@halo.si. Pripravila: Sonja Golc Predsednik: Franc Mlakar Praznično ob 9. občinskem prazniku V Halozah je bil prvi junijski petek čudovit dan, posvečen veselju in praznovanju lokalne skupnosti, občine Cirkulane, v kateri živijo veseli in dobri ljudje, ponosni na svojo občino. Tako kot smo na svojo državo Slovenijo ponosni državljani in državljanke. V Cirkulanah so se spomnili tudi četrt stoletja naše države, ki je natanko 25 let samostojna in enakopravna članica mednarodne skupnosti. 3. junija je bila v večnamenski turistično-prireditveni dvorani dobro obiskana osrednja slovesnost ob 9. prazniku občine Cirkulane. Praznik je bil posebna priložnost, ko so se v občini spomnili vseh lepih, dobrih in enkratnih dogodkov od lanskega do letošnjega praznika, hkrati pa je vodstvo lokalne skupnosti predstavilo nekatere cilje in načrte za prihodnost. Na slovesnosti so se županu Janezu Jurgecu pridružili tudi njegovi sodelavci z direktorico občinske uprave Mileno Debeljak, podžupana Franc Milošič in Ivan Hemetek, občinski svetniki, predsedniki vaških skupnosti, društev in političnih strank, poslanka Suzana Lep Šimenko, državni svetnik Rajko Fajt, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek, gostje s sosednje Hrvaške in mnogi drugi, ki so imeli priložnost tudi čestitati letošnjim dobitnikom najvišjih občinskih priznanj ter spremljati prijeten kulturni program. Osrednji govornik na občinski slovesnosti je bil župan Janez Jurgec. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Cirkulane, MePZ KD Cirkulane, Mladi veseljaki in Folklorna skupina KD Cirkulane. Utrinek z letošnje 9. občinske slovesnosti v Cirkulanah. K Cirkulanah na osrednji občinski slovesnosti so se zbrali številni gostje in domačini. PODELITEV NAJVIŠJIH PRIZNANJ OBČINE Osrednja praznična slovesnost v občini Cirkulane se je nadaljevala s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj. Letos so podelili plaketo, veliko priznanje občine Cirkulane ter posebno županovo priznanje. Podelitev so opravili župan Janez Jurgec, podžupana Franc Milošič in Ivan Hemetek ter direktorica občinske uprave Milena Debeljak. PLAKETA OBČINE JOŽEFU KLINCU Jožef Klinc iz Cirkulan je plaketo prejel za dolgoletno ak- tivtio in uspešno delo na različnih področjih v občini Cirkulane. Jožef Klinc je rojen leta 1952. OŠ je obiskoval v Cirkulanah, nato je šolanje nadaljeval na srednji tehnično- tehnološki šoli Petrinja, kjer se je izučil za mesarskega tehnika, na Višji agronomsko-kmetijski šoli Maribor pa je pridobil naziv inženir kmetijskega strojništva. Vmes ga je pot ponesla še v Sarajevo, kjer je odslužil vojaški rok. Zaposlil se je v Kmetijskem kombinatu Ptuj, kot vodja kmetijske mehanizacije, po združitvi s Perutnino Ptuj, danes v PP Agro, pa dela kot samostojni komercialist. Gospod Jožef Klinc je družinski človek, poročen z ženo Ano in ponosen oče dveh sinov ter dedek dvema vnukoma. Vse od leta 1972 je zelo dejaven v KS Cirkulane, do leta 1994 je bil kar tri mandate svetnik v tedanji skupni občini Gorišnica, 1 mandat podpredsednik občinskega sveta, 2 mandata je bil podžupan, v novonastali domači občini Cirkulane pa je bil v prvem mandatu podžupan, dva mandata pa je član nadzornega odbora. Vsa ta leta je sodeloval in bil odgovoren za izgradnjo številnih cest, vodovodnega sistema, čistilne naprave in kanalizacije, zavzemal se je za izgradnjo zdravstvenega doma, prizidka k OŠ in za uvedbo devetletke, zadolžen je bil za ureditev pokopališča in za dokončanje mrliške vežice. Bil je tudi pobudnik za pričetek obnove cerkve svete Katarine. Zelo aktiven je tudi v številnih društvih v domačem okolju; v Društvu za oživitve gradu Bori, kjer vodi obnovitvena dela na zvoniku v Paradižu, zelo aktiven je v Turističnem društvu Cirkulane, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Društvu rejcev drobnice in Društvu radioamaterjev Cirkulane. Od 5. razreda OŠ je bil vključen v KD Cirkulane, v tamburaški skupini je igral tamburico, igral je tudi v dramski sekciji, danes pa je član tehnične ekipe. Aktiven je tudi v Vaškem odboru Cirkulane, saj ni akcije, na kateri ne bi bil prisoten. Vsakdo ima možnost narediti nekaj za skupnost, v kateri biva, vendar redki imajo pogum ter voljo, da s svojim prostovoljnim delom poskušajo narediti mozaik uspeha svoje občine. Jožef Klinc je s svojim trudom, voljo in pogumom pripomogel k uspehu razvoja občine, zato so v občini prepričani, da je letošnja plaketa občine Cirkulane v pravih rokah. VELIKO PRIZNANJE OBČINE PODJETJU MARJANA FUKSA Splošno zidarstvo Marjan FUKS s. p. iz Pristave pri Cirkulanah je priznanje občine Cirkulane prejelo za 30-letno uspešno delo na področju gradbeništva. Neprekinjeno 30-letno delovanje na katerem koli področju je velik uspeh. Omogoča ga lahko ekipa dolgoletnih in marljivih sodelavcev ter posledično zadovoljne stranke, ki skrbijo za prepoznavne reference. V to skupino zagotovo spada tudi kolektiv firme gospoda Marjana Fuksa. V vsem tem času je podjetje kljub vse ostrejšim pogojem poslovanja nudilo za- V kulturnem programu so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane, Mladi veseljaki, učenci cirkulanske šole in folklorna skupina. poslitev in socialno varnost številnim družinam iz občine Cirkulane, pa kakšni tudi izven nje. Gospod Marjan Fuks uspešno sodeluje tudi z domačimi društvi in jim z dotacijami omogoča kvalitetnejše izvajanje društvenih programov. Velikokrat je tudi s prostovoljnim delom obnovil kakšen kulturni spomenik v občini in sodeloval pri sanaciji kakšnega javnega objekta. PRIZNANJE OBČINE MARJANI ARBEITER Marjana Arbeiter iz Cirkulan je priznanje občine prejela za uspešno delo na področju gasilstva ter družbenega življenja v občini Cirkulane. Marjana Arbeiter je v gasilsko društvo Cirkulane vstopila leta 2000, leta 2004 je prevzela vodenje komisije za delo s članicami ter postala članica upravnega odbora. Pridobila si je čin gasilske častnice in sodnika gasilsko-športnih disciplin. Je članica NO in OGZ Ptuj. Prejela je že odlikovanja GZ Slovenije in Območne gasilske zveze Ptuj. Za sabo ima veliko uspešnih intervencij, kar potrjuje, da je vedno pripravljena pomagati sočloveku. Gospa Marjana Arbeiter je dejavna še na drugih področjih dela in življenja v občini, med drugim pa je tudi aktivna članica Društva gospodinj Cirkulane. S svojim delom je pripomogla k dvigu ugleda občine Cirkulane in k ugledu Prostovoljnega gasilskega društva Cirkulane. PRIZNANJE OBČINE ZORANU DERNIKOVIČU Zoran Dernikovič iz Cirkulan je priznanje občine prejel za izjemen prispevek na področju zaščite in požarne varnosti v občini Cirkulane. Zoran Dernikovič je v gasilske vrste vključen že od malih nog, v Civilni zaščiti pa kot vodstveni član neprekinjeno deluje že 12 let. Za sabo ima dve veliki preizkušnji: reševanje ob poplavah pred leti in lanska odzivnost na begunsko krizo. Obe preizkušnji ga nista zmedli, saj je pri poplavah znal organizirati, vztrajati in ostati dosleden pri delu, ki so ga s sabo prinesle poplave. Tako je kontinuiteta dela njegove ekipe privedla do končnega uspeha v borbi s podivjano vodo. Ni ga zmedel niti nenaden prihod neznanih tujcev, saj ni čakal uradnih navodil, ampak ukrepal. Vodila sta ga človečnost in skrb za onemogle. Poskrbljeno je bilo za begunce in varnost občanov. Uspešno je skrbel tudi, da ni prihajalo do neprimernih situacij med občani in begunci, kot drugod. Z ustreznim, mirnim in vseskozi humanim odnosom je pripomogel, da je delo njegove ekipe dvignilo ugled občine Cirkulane tudi znotraj državnega prostora. PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE CIRKULANE LETOS LJUDSKIM PEVCEM KD CIRKULANE Ljudski pevci so priznanje župana prejeli za aktivno 20-letno delovanje na področju kulture in za velik prispevek k ohranjanju ljudskega izročila na cirkulanskem območju. V okviru Kulturnega društva Cirkulane so se pred 20 leti zbrali možje, ki so želeli ohraniti način ljudskega petja, kot ga poznajo v Cirkulanah. Na pobudo Jožeta Petroviča, ki je še danes vodja sekcije - skupine Ljudskih pevcev so se zbrali Daniel Polajžer, Franc Korenjak, Branko Fridauer, Anton Žumbar in Terezija Petrovič. Za skupino je značilno petglasno Ljudski pevci KD Cirkulane so letos prejeli županovo priznanje. Folkloristi med nastopom. petje »črez« . Skupina že od ustanovitve nastopa na območnih in regijskih revijah, pa tudi na državno so se uvrstili že kar 5-krat, v domačem kraju pa vsako leto pripravijo koncert ljudskega petja z naslovom »Veseli večer«. V letu 2000 so izdali prvo, leto kasneje pa še drugo kaseto in zgoščenko. Vseskozi aktivno nastopajo po Sloveniji, večkrat so bili tudi gostje različnih radijskih oddaj. Danes skupino sestavljajo: Terezija Petrovič, Ivan Hercog, Franc Korenjak, Jože Gabrovec, Stanko Štumberger in Jože Petrovič. Skupini Ljudskih pevcev KD Cirkulane iskreno čestitamo ob prejemu posebnega - županovega priznanja in jim kličemo še na mnoga leta ustvarjanja. Pripravila: TM Fotografije: Črtica in druge zgodbe Grad Bori V letu 2016 je Bori dočakal ureditev najbolj pereče težave - odvodnjavanja ter sanacijo žlebov in lukenj na strehi. Prihodnje leto bo pripravljena dokumentacija za delno obnovo. Pričakujemo pa tudi sanacijo podora. Izvedba nujnih vzdrževalnih del na gradu Bori, november 2016. Foto: Arhiva DgB Ljudem, ki živimo okoli gradu, grad Bori veliko pomeni. Čutimo se dolžne skrbeti zanj in smo to tudi pripravljeni početi kot prostovoljci in kot predstavniki različnih organizacij. Lastnik in upravljalec gradu je Ministrstvo za kulturo RS, ki je bilo v letu 2015 aktivno vključeno v Vladno delovno skupino za pripravo celostnih ukrepov za razvoj Haloz. V sklopu dokumenta je bil grad Bori, ki je spomenik državnega pomena, za območje Haloz opredeljen kot element bistvenega razvojnega pomena. Bori je bil vključen v aktivnosti Direkcije za infrastrukturo v navezavi s sanacijo podora in Ministrstva za okolje in prostor v navezavi z območjem Natura 2000, ki pomeni obnovo dela gradu za namen interpretacije naravne dediščine. Predstavniki Društva za oživitev gradu Bori smo bili 31. 8. 2016 na sestanku na Ministrstvu za kulturo seznanjeni z aktivnostmi, ki potekajo v zvezi z gradom Bori. Ob zgoraj navedenih je pomembno tudi, daje bila za leto 2016 načrtovana izvedba odvodnjavanja prvega notranjega dvorišča. Dinamika vseh ostalih del pa se bo določila kasneje po izdelavi vse potrebne dokumentacije in po pridobitvi gradbenega dovoljenja. V preteklih mesecih so bila nujna vzdrževalna dela na gradu Bori tudi izvedena. Šlo je za ureditev odvodnjavanja na obeh dvoriščih, delno sanacijo in delno zamenjavo žlebov, popravo strehe na mestih, kjer so bile večje ali manjše luknje in namestitev snegobranov. Porezana je tudi glicinija, ki je na vhodnem portalu naredila kar precej škode. Konzorcij za grad Bori je 22. septembra 2016 sklical delovni sestanek. Širša javnost je bila pozvana, da poda pobude in predloge za dela na gradu Bori, ki bi bili nujni za namensko uporabo prostorov ter organizacijo dogodkov in prireditev na gradu in pred njim. Navzoči na sestanku so podali pisne in ustne predloge za ureditev varnega dela gradu in okolice. Za lažje razumevanje in prezentacijo so razdelili varni del gradu in okolico na posamezne dele: 1. park, 2. spodnji park, 3. območje bazena, 4. terasa nad bazenom, 5. prvo notranje dvorišče, 6. klet, 7. poročna dvorana, 8. prostor pred sanitarijami, 9. kapela, 10. desni trakt - pritličje, 11. desni trakt - nadstropje, 12. hišniško stanovanje, 13. viteška dvorana, 14. depandansa. SVOJ PREDLOG ŠE VEDNO LAHKO ODDATE PREKO OBRAZCA, KI JE OBJAVLJEN NA SPLETU Pripravili smo dokument Predlogi ureditve prostorov na gradu Bori - I. faza, s katerim želimo pomagati pri ureditvi gradu za namene, za katere so nosilci že znani. Želimo pa tudi, da bi s skrbnim načrtovanjem že v fazi obnove prvega dela gradu nastavili vse potrebno za nadaljevanje, da se ne bi po nepotrebnem razbijalo nekaj, kar bo že urejeno. Pripravili smo delovno gradivo, ki je javno objavljeno na spletni strani www.borl.si in ga je možno še dopolniti in bo uporabljeno za nadaljnjo komunikacijo z Ministrstvom za kulturo. V kolikor želite sodelovati s svojimi idejami in predlogi rešitev, lahko še vedno podate svoj predlog preko obrazca, ki je objavljen na spletu. Vaši konkretni predlogi naj izhajajo iz vaših izkušenj pri organizaciji dogodkov in prireditev, ki ste jih izvajali v preteklosti v gradu Bori ali pa še izvajate pred gradom. Razmislite, kaj ste takrat najbolj potrebovali, da bi čim lažje, enostavneje, ceneje izvedli vaš dogodek. Vaša mnenja bodo izrednega pomena za pogajanja pri konstrukciji in določitvi namenske uporabe prostorov, kakor tudi za delo projektantov, ki bodo pripravili projektno dokumentacijo za potrebne gradbene posege v grad in okolico gradu. Usklajevalni sestanek pričakujemo na Ministrstvu za kulturo v začetku leta 2017. Tekom leta naj bi bila pripravljena tudi projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje za obnovitvena dela. Želimo si, da bi bila dela v letu 2018, ko bo evropsko leto kulturne dediščine, končana. Sonja Golc Barbarno 2016 Barbarno je tradicionalna prireditev, ki jo že vrsto let v sodelovanju z mnogimi društvi organizira Društvo za oživitev gradu Bori. Potekala je na god naše farne zavetnice sv. Barbare, 4. decembra. Tudi letos je bil na trgu pod cerkvijo semanji dan. Grof in grofica Sauer sta spregovorila potomcem svojih podanikov, sprejela obvezne dajatve od vinogradnikov in gospodinj ter se pogovorila z gosti, ki jih na Bori zanese od blizu in daleč. Letos je v goste prišel princ Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsessina s spremstvom, kije imel težave s podložniki, ki ne plačujejo mitnine. Osrednji dogodek letošnjega Barbarnega je bila predstavitev knjige Belanski narečni govor v večnamenski dvorani, ki smo jo izdali v Društvu za oživitev gradu Bori in je vzbudila veliko zanimanje med domačini in stroko. Sonja Golc Belani smo dobili svoj prvi narečni slovar Ob letošnjem farnem prazniku, godu sv. Barbare - na Barbarno, je izšla knjiga Belanski narečni govor. Z njeno predstavitvijo smo v Društvu za oživitev gradu Bori zaključili štiriletni projekt, pri katerem so sodelovali številni domačini in tudi strokovnjaki. Govorica Belanov sodi v haloško narečje, ki se v širšem smislu uvršča v panonsko narečno skupino. Kdor zna pozorno prisluhniti, bo kmalu ugotovil, da ima govor prebivalcev 13 naselij cir-kulanskega okoliša svoje posebnosti, po katerih se loči od sosednjih krajev, kot sta npr. Zavrč in Leskovec - poimenovali smo ga belanski narečni govor. To je naš pravi materni jezik: v njem smo se rodili, ta jezik smo poslušali iz ust svojih staršev in se ga naučili kot prvega. Zato je izražanje v njem eden od najbolj intimnih delov naše osebnosti in trden temelj naše identitete. Žal prihaja zaradi sodobnega načina življenja tudi tukaj do velikih sprememb. Tudi do nas so segli procesi globalizacije in modernizacije; besedja vse bolj tone v pozabo, zato je šola, mediji, nove tehnologije, migracije zapis tega besedja v tiskanem slovarju in še kaj spreminjajo naš način življenja, edino zagotovilo, da se bo nekako ohra-s tem pa spreminjajo in siromašijo tudi nilo v naši zavesti, naš narečni govor. Mnogo narečnega V Društvu za oživitev gradu Bori Mag. Martin Prašnički, ob Miri Petrovič, vodja projekta, je na predstavitvi prvega slovarja belanskega narečnega govora delil svoj avtogram. je prav zaradi takšnega razmišljanja vzniknila zamisel o proučevanju in beleženju belanskega govora. Tako je bil leta 2013 zasnovan eden največjih in najzahtevnejših projektov našega društva, ki smo ga letos zaključili z izdajo knjige z naslovom Belanski narečni govor. Izšla je v izdaji Društva za oživitev gradu Bori kot 3. zvezek zbirke Svet Selanov in je bila javnosti predstavljena v Cirkulanah na Barbarnem, v nedeljo, 4. decembra 2016. Nobena stvar se ne zgodi sama po sebi, nič se ne naredi samo. Vsako delo potrebuje svoje nosilce, osebe z vizijo, pogumom in veliko energije, da se ga lotijo. Proučevanje in zapisovanje besed belanskega govora je zahtevalo tudi veliko mero ljubezni do domače besede in še več volje, da smo zastavljeno izvedli. Več let smo sodelavci projekta na terenu zbirali besede, jih zapisovali, skupaj z domačini pilili njihovo izgovorjavo in pomen. Zbrano gradivo je v geselske članke nato oblikovala in uredila ožja uredniška skupina, v kateri sta ob vodjih projekta, mag. Martinu Prašničkemu in Miri Petrovič, sodelovali še Petra Petek in Petra Letonja. Zasnovo slovarskih člankov, končno redakcijo in obsežno uvodno besedo je pripravil Martin Prašnički, ki se je v projektu izjemno angažiral in vanj vložil tudi največ dela. Končni rezultat vloženega truda je prvi slovar belanskega narečnega govora, v katerem smo zapisali več kot 6 000 narečnih besed, ki so predstavljene kot sistematično urejeno slovarsko gradivo. Slovarski sestavki so obogateni s številnimi besednimi zvezami, reki in povedmi, ki pojasnjujejo rabo določenega gesla v različnih vsakdanjih okoliščinah. V uvodnem poglavju so med drugim izčrpno predstavljeni pisava za zapis značilnih glasov, izbrana shema slovarskih sestavkov, pojasnila k slovnici in pregibne posebnosti besednih vrst. Pomembna priloga h knjigi je zvočni zapis na zgoščenki, ki prinaša razlago in posebnosti belanskega narečnega govora in več pripovedi avtohtonih govorcev ter nekaj interpretiranih narečnih besedil. Skozi zgodbe iz življenja Belanov tako poslušalcu še bolj približamo naš jezik pa tudi našo kulturo in tradicijo. Dragocene napotke za delo nam je dal dr. Bernard Rajh s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki je pred nekaj leti tudi sam pripravil narečni slovar za svoj domači kraj. V veliko zadoščenje nam je izjemno pozitivna ocena, ki jo je zapisal v spremni besedi k slovarju: „Kot enega od avtorjev narečnega slovarja (seveda v ambicioznejši obliki) me je pred časom prijetno presenetila skupina zagnancev iz Cirkulan ... Najprej s svojo neomajno namero, da pripravijo karseda temeljit slovar svojega tako imenovanega belanskega govora, nato s svojim vztrajanjem pri dolgotrajnem načrtnem in natančnem zbiranju besednega gradiva in končno s svojim slovarskim izdelkom... Vsekakor smo prepričani, da so ... z nabiranjem, obdelavo in objavo besednega gradiva haloškega belanskega govora opravili veliko dejanje za svoj kraj in tudi za slovensko nare-čjeslovje oziroma ohranjanje slovenske duhovne dediščine. “ Čeprav smo pri projektu opravili ogromno prostovoljnega dela, je bilo za njegovo realizacijo potrebnih kar nekaj finančnih sredstev. Sprva nas je skrbelo, kako bomo zagotovili sredstva za tisk knjige, snemanje zgoščenke in za druge stroške, ki se pri takih projektih pojavljajo. Šele po odobritvi projekta na razpisu Ministrstva za kulturo smo na začetku lanskega leta lahko zastavili natančen načrt aktivnosti za zadnji dve leti, ki smo jih zaključili letos z izdajo slovarja. Projekt je v večji meri sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, del sredstev za tisk slovarja pa je prispevala tudi Občina Cirkulane. Zelo lepo so se odzvali tudi podjetniki, društva in posamezniki iz Cirkulan in širše, ki so s svojimi donacijami omogočili izvedbo vseh aktivnosti. Vsem skupaj in vsakomur posebej se za prispevek iskreno zahvaljujemo. Mira Petrovič |V j Belanski... narečni govor TUrejeno slovarsko gradivo, L i'j_ slovnične in glasovne posebnosti, besedne zveze in zvočni posnetki govora p ' , • l iL ' ;ce n a l°r,o- 1,'r Cirkulane 2016 1 Predstava Tašča se vrača že kmalu na cirkulanskem odru Dramska skupina KD Cirkulane na domačem odru pripravlja novo premiero. Foto: Arhiv KD Tako kot lani smo člani dramske skupine KD Cirkulane tudi letos s septembrom zaključili počitnice in pričeli študij nove predstave. Ker se zavedamo, da pregovor »Kuj železo, dokler je vroče.« še kako drži, smo sklenili, da vas bomo tudi v tej gledališki sezoni zabavali z zgodami in nezgodami družine Prepih. Lani so bili po sili razmer v svoje majhno mestno stanovanje prisiljeni sprejeti mamo oziroma taščo. Le-ta pa je s svojo samosvojostjo in nevajenostjo življenja v mestu njihovo življenje postavila na glavo. Svoje so dodali še napeti odnosi med družinskimi člani, še posebej na relaciji tašča zet. V nadaljevanju predstave - Tašče pa se dogajanje seli v Haloze, natančneje na taščino domačijo v Gruškovec, kjer se zberejo družina in prijatelji, da bi proslavili njen god. Mama je obiskov na samotni haloški kmetiji bolj ali manj vesela, predvsem z zetom ima še veliko neporavnanih računov. Nobeden od njiju namreč še ni pozabil dogodkov, ki so privedli do taščinega naglega pobega iz Maribora. Seveda pa imata na dogodke povsem različen pogled. Če je bila lani v ospredju situacijska komika, pa letos prevladuje besedni humor, vse skupaj pa je spet začinjeno s sočno domačo haloško govorico. Že na vajah, ki trenutno potekajo enkrat tedensko, smo se najbolj nasmejali besednim spopadom med taščo in zetom. Slednji že vse od prihoda ne špara jezika, tašča pa mu kot vedno ne ostaja dolžna. Ker gre, kot rečeno, za nadaljevanje lanske predstave, v delu nastopajo enake osebe kot lani. Pridružil se jim je zgolj Čepekov Miha, vaški posebnež, nekoliko počasne pameti, ki rad pogleda za taščo; upodablja ga član skupine, ki ima z igranjem podobnih vlog veliko izkušenj. Z izjemo Prepihovih hčera so tudi interpreti vlog enaki kot lani, prav tako režiser. V čevlje sester Prepih sta letos uspešno stopili dve naši novi članici, sicer še osnovnošolki. Njuna identiteta pa naj ostane skrivnost do premiere, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca januarja. Vsi, ki vas zanima, kako je potekalo praznovanje taščinega godu, ali bo komu uspelo osvojiti njeno srce, predvsem pa, ali bosta tašča in zet končno zakopala bojno sekiro ... Odgovore boste dobili na januarski premieri. Vabljeni ste vsi, ki si želite slabi dve uri dobre zabave. Ogled lanske predstave za razumevanje poteka dogodkov v tokratni predstavi ni potreben, saj gre kljub nadaljevanju tako rekoč za samostojno predstavo, z glavnimi dogodki lanske predstave pa gledalce uvodoma seznani kar tašča sama. Mateja Muršec Sanjali smo... Kar je danes folklorna dejavnost, je bilo še pred stoletjem način življenja. Ljudje so živeli v sožitju z naravo, običaji, prazniki, pesmijo in plesom. Danes temu ni več tako. Vse več je dela in vse manj časa, da bi si s pesmijo in plesom zapolnili dušo. A plesalci in plesalke FS KD Cirkulane še vedno najdemo ta čas. Čas za petje, ples, pretekli način življenja in ne nazadnje tudi zabavo. Nikoli ne pomislimo, da bi si zaželeli nekaj tako preprostega, pa vendarle lepega; nekaj, kar si lahko privošči vsak, Vesel nasmeh nastopajočih ob koncu našega devetega koncerta. Foto: Božo Vidmar pa naj bo bogat ali reven, pameten ali neumen, zdrav ali bolan - sanjati. Mi smo si to le drznili in letošnjemu koncertu nadeli naslov »Sanjal sem«. Lovili smo noge v taktu ter se zasanjano ozirali v dvorano, polno naših zvestih obiskovalcev. Sanje so se zdele resnične, kljub temu da nam je prijeten nemir rahlo tresel glas in nežno pozibaval kolena. Sanjav večer in čudovito plesno in pevsko zgodbo so nam pomagali prikazati naši nastopajoči. Muzikanti, Tamburaši KD Cirkulane in Folklorna skupina KD Sveta Ana. Celoten večer in nastop Plesali smo štajerske plese. smo izpeljali tako, kot smo si želeli. Glede na bučen aplavz ob koncu večera pa zagotovo tudi tako, kot je to od nas pričakovalo naše občinstvo. Velika zahvala za neizmeren trud in požrtvovalnost ob pripravah na ta dan pa gre seveda naši mentorici Maji Glaser Bedenik, kajti brez njene pomoči nam zagotovo ne bi uspelo. Skupaj nismo ubrali bližnjic, nismo izgubili sledi, smo pa vseeno sanjali, nato pa nazadnje odkrili, da nam sanje plesati, igrati in peti na odru resnično pripadajo. Za nami je tako še eno plesno leto, ki že diši po praznikih. Želimo vam celo leto sanjarjenja, poležavanja in prepuščanja domišljiji. Novo leto naj vam prinese poln koš sladkih sanj in zvrhano mero iskrivih domislic. Življenje je ritem, igra in pesem. Skupaj se naučimo zapeti svojo melodijo, zaplesati svoj ples ter prisluhniti klicu svojega srca in duše. Srečno in zdravo 2017! Nina Gabrovec KD Cirkulane ob novem letu V odhajajočem letu nam je bilo podarjenih veliko drobnih trenutkov sreče, če smo le bili nanje pozorni. Pa tudi žalosti in grenkobe je bilo marsikdaj. Toda to je življenje, ki ga živimo. Naj vam tudi leto, ki prihaja, podari veliko iskric sreče in veselja, predvsem pa zadovoljstva v vsem, kar počnete. Naj vam zdravje služi in vas ljubezen druži. Želim, da bi na celem svetu zavladala mir in sožitje, kar se nam, ki tukaj živimo, zdi samoumevno. Hvala vsem, ki nas podpirate pri našem ljubiteljskem delovanju. Hvala članom in članicam Kulturnega društva Cirku- lane za vse pozitivne misli in dejanja v društvu. Darove, ki so vam bili dani ob rojstvu in ste jih ohranili, še naprej podarjajte ljudem, saj s tem širite dobre misli, lepe občutke in pozitivno energijo. Hvala za to, kar počnete. Vsem želim, da bi bilo leto 2017 takšno, da bomo lahko ob njegovem koncu rekli: »Lepo je bilo.« Lepo praznujte in z veseljem stopite v novo leto. Antonija Žurnbar, predsednica KD Cirkulane Skupaj po 50 letih zaključka osnovne šole V soboto, 24. septembra, smo se v Baru Marinka v Cirkulanah srečali sošolci in sošolke OŠ Maksa Bračiča Cirkulane. Namen srečanja je bilo praznovanje šolskega Abrahama oziroma 50. obletnice zaključka osnovne šole. V družbi starih prijateljev, dobre hrane in pijače smo obujali spomine na mlada leta v šolskih klopeh. Srečanje smo ovekovečili s skupno fotografijo. Sklenili smo, da se kmalu ponovno srečamo. Ana Levičnik Nekdanji sošolci skupaj na praznovanju šolskega Abrahama. Foto: Arhiv Levičnik Dobrodelni koncert Od orglic do ustne harmonike Klub Halonga je letos spomladi v cerkvici sv. Katarine v Cirkulanah organiziral Dobrodelni koncert za pomoč talentom iz Haloz z naslovom Od orglic do ustne harmonike, ki je že sodil v okvir občinskega praznika v Cirkulanah. Zakaj naslov koncerta Od orglic do ustne harmonike? Orglice so enostavni pihalni instrument, lahko bi rekli ljudski instrument. Enostavna glasbila so relativno dostopna. Na njih se lahko igra različna zvrst glasbe, pretežno ljudska in narodno zabavna glasba. Ustna harmonika pa je kompleksni pihalni instrument, s katerim se preigrava različna umetna in koncertna glasba. V zadnjem času so se v slovenskem prostoru orglice oz. ustna harmonika ponovno uveljavile kot pomemben instrument. V Mokronogu organizirajo vsako leto druženje orgličarjev, kjer so člani Kluba Halonga že nastopili. Mnogi izmed njih so bili na izobraževanju in na nastopih tudi v Begunjah v Centru Avsenik in na številnih drugih prireditvah po Sloveniji in izven. Nastopajočim na sobotnem koncertu je bila skupna ljubezen do glasbe in tudi do instrumenta orglice oz. ustne harmonike. Občinstvu so prikazali, da se z omenjenim instrumentom lahko zaigrajo zelo različne skladbe, različnih glasbenih zvrsti. Izvedene skladbe so različnih avtorjev, tudi ljudske, ki prihajajo praktično s celega sveta. Prikazali so, da so orglice doma po vsem svetu, a dobro se počutijo tudi v Halozah. Zakaj dobrodelni koncert? V Halozah je mnogo mladih in malo manj mladih talentov, ki z lastno voljo in trudom negujejo svoj talent. Ta prizadevanja bi radi v Klubu Halonga nagradili in talentom omogočili nadaljnje izobraževanje ali nastope ali nakup instrumentov in podobno. V ta namen je Klub Halonga ustanovil trajen SKLAD za pomoč talentom iz Haloz, v katerega lahko kadar koli prispevate. Tudi izkupiček sobotnega koncerta bo šel v ta sklad. Sklad pa bo v skladu z internim pravilnikom dodelil sredstva zainteresiranim talentom na podlagi razpisa. Na koncertu sta nastopila »Halonga potepuha Dane&Stane«, Dane na bugariji in Stane na orglicah. Sta člana kulturno umetniške sekcije Kluba HALONGA Cirkulane, ki na svojstven in izviren način s tamburico in orglicami preigravata različne glasbene zvrsti, predvsem pa obujata haloške korenine. Koncert sta začela Potepuha Halonga, Daniel Polajžer in Stanislav Golc, ki sta tudi glavna pobudnika in organizatorja koncerta. Nastopili sta tudi sestri Mateja in Katarina Golc, domačinki, ki sta osnovnošolki. Mateja igra violončelo sedmo leto, Katarina pa violino šesto leto. Igrata predvsem klasično glasbo, v zadnjem času pa radi zaigrata tudi kakšno pop ali rock priredbo. Za koncert sta izbrali eno klasično. Sledila je Mandolinska skupina AMOS Ptuj, ki jo sestavljajo člani, ki prihajajo iz različnih krajev bližnje in daljne okolice: Ormoža, Podvincev, Cirkulan, Novega mesta in Slovenj Gradca. Nastopila je tudi Vokalna skupna Leskovčanke. Zaigral je Duo Janko in Gregor iz Ljubljane, nato pa še Ljudski godci KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, glasbeno pevska skupina »Cvetje v jeseni« in Ansambel Sejmarji- Organizator se zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem, ki so omogočili sobotni koncert. Hvala vsem nastopajočim za njihov glasbeni prispevek. Hvala tudi vsem obiskovalcem koncerta za prispevek in donacije v SKLAD za talente iz Haloz. Sonja Golc Dobrodelni koncert je spodbudil nekaj ljubiteljev "orglic", ki so se v avgustu udeležili delavnice "Študijski krožek" in na kateri so spoznali osnove igranja na ta ljudski instrument. Skupina 8 zanesenjakov nadaljuje vaje vsako sredo ob 17. uri na lokaciji Kmetije Pintarjevi v Velikem Okiču 1. Naš osnovni cilj je druženje ob prijetnem igranju in morebitni nastop na reviji orgličarjev v Mokronogu v mesecu februarju 2017. Na koncu koncerta so vsi nastopajoči zapeli in zaigrali skupaj z obiskovalci. Foto: Janko Levanič Poromali smo k sestrskim cerkvam Ker se lani iz različnih razlogov, eden od njih je bila tudi sanacija strehe na župnišču, nismo odpravili na sicer vsakoletno župnijsko romanje, smo za cilj letošnjega želeli izbrati nekaj posebnega. Zato smo predloge zbirali skozi celotno prvo polovico leta. In ko smo že skoraj obupali ter se sprijaznili, da iz tako želene posebnosti ne bo nič, se je nekomu utrnila ideja, ki je navdušila vse. Brez pretiranega razmišljanja smo sklenili, da poromamo k sestrskim cerkvam oziroma cerkvam, ki so tako kot naša župnijska cerkev posvečene sveti Barbari. Da smo v množici cerkva lažje izbrali, katere obiskati, smo kot dodatni kriterij dodali še zahtevo, da je cerkev župnijska ter da vsaka od obiskanih cerkva leži v drugi državi. Upoštevajoč dejstvo, da smo imeli za romanje na voljo zgolj en dan, z načrtom romarske poti ni bilo pretiranih težav. Da bi se izognili morebitni poletni vročini, smo sklenili, da romanje opravimo v začetku septembra. Ko smo na prvo septembrsko soboto krenili na pot izpod vznožja domače župnijske cerkve, nam je izza cerkvenega zvonika v slovo mežikalo sonce, in to je bila napoved lepega vremena (sončnega, a ne prevročega ), ki nas je spremljalo skozi ves dan. Ker je bil zbor romarjev šele ob pol osmi uri zjutraj, smo bili ob prihodu že vsi budni, kar se je izražalo tudi na razpoloženju v avtobusu. Posamezniki so kar tekmovali med sabo, kdo bo povedal boljšo šalo ali dovtip. Manjkala je samo pesem. Pevci so se namreč peljali za nami v kombiju, kjer so po besedah gospoda župnika opravili še vajo ali dve. Pot nas je mimo Ptuja in Maribora vodila do mejnega prehoda Šentilj, kjer smo se pred prehodom državne meje okrepčali s čajem, kavo in rogljiči. Po nekajminutnem postanku smo nadaljevali vožnjo proti našemu prvemu cilju: cerkvi svete Barbare v Barnbachu. Tam smo najprej opravili sveto mašo, nato pa se posvetili občudovanju cerkve in okolice. Cerkev, ki je bila zgrajena med letoma 1948 in 1957, je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja brezplačno preuredil mojster Friedensreich Hun-dertwasser in pri tem uporabil v okolici dostopne materiale (keramika, marmor, kamen, les, železo, steklo). Cerkev na zunaj daje mnogobarven, slikovit, neenakomeren, živahen in simbolno bogat videz. Po drugi strani pa je notranjost veliko preprostejša ter vabi k premišljevanju in molitvi. Obkroža jo dvanajst vrat, nad vsakimi je simbol ene od svetovnih religij. Zanimiva so tudi tla okrog cerkve, namenoma niti na enem delu niso ravna, da stolpa s pozlačeno kupolo niti ne omenjam. Kljub vsej fasciniranosti nad cerkvijo in njeno okolico pa smo se bolj ali manj strinjali, daje naša domača cerkev vendarle lepša. Ali pa smo bolj navajeni na tradicionalno cerkveno zgradbo. Ker je medtem ura že bila poldne, smo si pred nadaljevanjem poti privoščili še okrepčilno malico, nato pa krenili proti našemu naslednjemu cilju: cerkvi svete Barbare na Zgornji Koreni. Ob prihodu smo hočeš nočeš morali občudovati čudovito urejeno okolico cerkve in župnišča. Enako, če ne še bolj, pa smo strmeli ob popolnoma obnovljeni notranjosti cerkve. Potem ko smo si napasli poglede na množici lepo ohranjenih in v okolico domiselno vkomponiranih starih predmetov, smo krenili na pot proti zadnji postaji romanja. Do cerkve svete Barbare v Natkrižo-vljanu smo prispeli veliko kasneje, kot smo se predhodno napovedali, zato je zgledalo, da bomo ostali pred zaprtimi vrati. Ogledali smo si zunanjost cerkve, občudovali razgled (mnogi so se trudili, sicer neuspešno, da bi videli do domačega kraja), na dvorišču opravili večernice in se že počasi odpravljali, ko se je vrnil domači župnik in nam razkazal še notranjost cerkve. Ta po velikosti spominja na našo podružno cerkev svete Ane. Seznanil nas je s poglavitnimi zgodovinskimi dogajanji, povezanimi s cerkvijo. S svojim pripovedovanjem nas je dodobra nasmejal, predvsem ko je razlagal prigode s svojimi domačimi živalmi (psom in mačkami), zato smo ga povabili, da se nam z mačkom, ki nas je ob prihodu mimogrede prvi pozdravil, pridružita na skupinski fotografiji. Ker je vsega lepega enkrat konec, se je tudi naše romanje končalo in čakala nas je pot domov. Tokrat smo ubrali bližnjico in se »čez breg« iz Zavrča v dobre pol ure vrnili na začetno točko. Ob pogledu na domačo cerkev smo še enkrat več zatrdili, da so lahko cerkve še tako zanimive, pisane, moderne in kaj vem kaj še, a čez našo domačo je ni. Gospod župnik je ob tem v smehu pripomnil, da je bilo to romanje res poučno, saj sedaj vsi vemo, kaj manjka našemu župniku: maček in pes. Mačka in psa ima namreč tudi župnik na Zgornji Koreni, medtem ko župnika v Barnbachu ni bilo doma, da bi lahko preverili, kako je s to zadevo. Kakor koli že, za nami je še eno uspešno župnijsko romanje in vsi se že veselimo naslednjega. Mateja Muršec Vinogradniki smo letos zamudili... Pri sveti Ani je bila tudi letos vesela trgatev. Berači so posebej pobrali grozdje potomke najstarejše trte na svetu. V veliko pomoč so bile tudi članice Društva gospodinj Cirkulane. Župan Janez Jurgec in aktualna ptujska vinska kraljica Urška Repič sta pomagala pri 'prešanju'. Kot je vsako leto v navadi čez poletje, smo vinogradniki aktivni vsak v svojem vinogradu. V mesecu avgustu se srečamo na veselem dogodku pri sv. Ani, kjer 15. avgusta postavimo svoj društveni klopotec. Dogajanje je iz leta v leto bolj veselo, še posebno, če nam je vreme naklonjeno. Klopotec nam pomagajo postaviti člani TD Cirkulane, Sekcija za ohranjanje starih običajev. Da nam klopotca kdo ne bi odtujil, ga vsako leto zavarujemo z verigo in ključavnico, ampak letos smo ugotovili, da to ni bila najboljša rešitev. Zakaj je tako, boste lahko prebrali na koncu tega članka. TRGATEV TUDI V UČNEM VINOGRADU Ker nam je bila letina naklonjena, smo tudi letos opravili trgatev učnega vinograda. Posebej smo potrgali bele sorte, sorte za zobanje in rdeče sorte pa smo trgali takrat, ko smo pobrali grozdje naše potomke najstarejše trte na svetu. Trgatev modre kav-čine je bila v lepem sončnem vremenu. Že tradicionalno je kvaliteto pridelka preveril gospodar trte župan Janez Jurgec ob pomoči predsednika DVS Haloze Edija Hojnika. Ponosni smo, da se nam je na trgatvi pridružila ptujska vinska kraljica Urška Repič. Da pa smo pridelek hitro in kvalitetno pospravili, so nam pomagale članice Društva gospodinj Cirkulane, ki so pobrale ves preostali pridelek. Župan, vinska kraljica in predsednik TD Cirkulane Anton Bratušek so bili aktivni pri pecljalniku, ostali člani pa smo pomagali pri tehtanju, čiščenju in razvrščanju grozdja. Okrepčali smo se z malico, za katero je poskrbela Občina Cirkulane. Največji grozd modre kavči-ne je letos pridelal skrbnik učnega vinograda pri sv. Ani Franc Ambrož. Podelili smo mu skromno nagradno, prav tako vsem ostalim, ki so prinesli svoj pridelek na tehtanje. Kmalu po trgatvi je pričel naš mošt vreti in v kleteh so nastala mlada vina. Hitro se je bližalo martinovo, zato smo člani organov društva imeli izredno sejo, na kateri smo izbrali novega društvenega kletarja. Da nam je bilo prijetneje, nas je na izredni seji dosedanji Naj Martin XI. častil z malico in dobro kapljico. ZA KLETARJA IZBRALI BOJANA LUBAJA Na martinovo soboto smo se zbrali v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Kletarji so prinesli svoj mošt v skupni sod, s čimer so darovali za naše skupne potrebe. Kulturni program so pripravili člani Kulturnega društva Cirkulane. Zapel je mešani pevski zbor, Mladi veseljaki in ljudski pevci. Tamburaši so nam zaigrali nekaj poskočnih viž. Kot je že tradicija, je stari kletar županu predal hlapca oziroma žalostni les in pletenko starega vina. Župana smo okitili z insi-gnijo, ki jo nosi vsako leto, ko krsti kletarja za prihajajoče leto. Ta insignija (verižica) je vsako leto težja, saj je sestavljena iz pilk, ki jih je toliko, kot je dosedanjih kletarjev. Letos smo za kletarja izbrali in krstili zelo znanega in priznanega vinarja Bojana Lubaja, ki je poznan tudi kot pedagog na šoli v Gorišnici in kot slikar. Za svoja vina je prejel številna odličja. Mnogokrat je posegel po najvišjih mestih pri nas in v tujini. V svojem nagovoru nas je opomnil, da njegova naloga ne bo enostavna, saj je društveno vino edinstvena mešanica mošta iz mnogih kleti. Obljubil je, da nam bo čim večkrat ponudil to vino v pokušnjo. Po uradnem delu se nam je pridružil škof, s kaplanom in moštekom. Čeprav smo krst Letos smo v Cirkulanah, v DSV Haloze za kletarja izbrali in krstili zelo znanega in priznanega vinarja Bojana Lubaja. Klopotec pri sv. Ani, kije pogrešan. Foto: DVS Haloze mošta videli že mnogokrat, nismo mogli zadrževati smeha, ko so opravljali svoje delo več kot izvrstno. Med drugim smo izvedeli, da sta se škof in kaplan ravnokar vrnila iz Amerike, kjer sta bila na obisku pri gospodu Trumfu in gospe Melaniji Kavs, ki jima je bila zelo všeč. Edino razočaranje na njunem potovanju je bilo, da sta domov prispela zelo žejna. Pri tem smo jima z veseljem pomagali in videti je bilo, da jima naša kapljica dobro dene. Ob zaključku krsta mošta je moštek v dvorani pobral ofer - prispevke so darovali v društvene namene. Napočil je trenutek, ko je novi kletar udaril sod na pipo in vsem ponudil mlado vino. Večer smo zaključili z malico, članice Društva gospodinj Cirkulane pa so nam pripravile slastno pecivo, ki je bilo paša za oči in za naše želodce. NA MARTINOVO NEDELJO PRI SV. ANI KLOPOTCA VEČ NI BILO Na martinovo nedeljo smo se dobili pri sv. Ani, kjer je župnik Emil Drev daroval sveto mašo za vinogradnike. Vsako leto se odpravimo k sveti maši in prinesemo v dar tudi mošt za potrebe župnije. Po sveti maši pospravimo še društveni klopotec. Letos nas je na hribu pričakalo prese- nečenje. Naš društveni klopotec je skrivnostno izginil. Čeprav je bil za zaklenjenimi vrati ograje in zavezan z verigo ter ključavnico, ga ni bilo. Sicer nam je bilo prihranjeno eno delo, a čakalo nas je obvestilo. Vsak vesten vinogradnik mora svoj klopotec do martinovega pospraviti na varno. Če tega ne stori, mu ga lahko ukradejo in zahtevajo odkupnino - gre za stari obi- čaj v Halozah. V našem primeru so se podpisali varuhi klopotca. Zahtevajo veselico, na kateri ne sme manjkati odojek, jagenjček in puran ter igrati morajo Golico. Zahteva je bila tudi, da objavimo članek v Štajerskem tedniku. To smo tudi storili in govori se, da pogajanja že potekajo ... Za DVS Haloze: Suzana Arnečič Zamuda Dogodek, na katerem se bo po starih običajih pripravila pojedina in splošno povabilo za širšo javnost, da se udeležijo in pomagajo pri procesu vračila klopotca, bo v večnamenski dvorani v Cirkulanah v soboto, 21. 1. 2016, ob 17. uri. petek • 18. novembra 2016 Pon ovna in druga sporočila &a/m« TEDNIK 21 Sporočilo, ki smo ga našli na drogu klopotca Cirkulane • Kraja klopotca pri sveti Ani Veselico za klopotec ali klopotec za drva? Člani Društva vinogradnikov In sadjarjev (DVS) Haloze so minulo nedeljo nameravali sneti društveni klopotec pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu, pa tega niso mogli napraviti... DVS Haloze jc dan po mar- slov mošta s sveto mašo, primo- čenja šaljivo sporočilo podpi- tna kapljica potomke najstarej-trnovem v večnamenski dvo- predajo ključa vinske kleti in sanih »čuvajev klopotca«, ki so še trte ne, vest pa jc moral obrani v Cirkulanah pripravilo vinogradniško martinovo ma- klopotec spravili na varno. »Do javiti tudi Radio Ptuj. Klopotec družabno srečanje z zbiranjem lico. Že tradicionalno so Člani Vincckovega bo varno pri nas, bi namreč sicer končal v drveh. mošta, imenovanjem društve- društva nameravali tudi sneti tri dni časa imaš, da povabiš Gospodar mora klopotec po-nega kletarja (to funkcijo jc in pospraviti društveni klopo- do svečnice ves vareš v dvora- staviti najkasneje do Marijine-prevzel priznani vinar Bojan Icc, pa so namesto njega našli no na veselico, kjer igrali bodo ga vnebovzetja, ga pospraviti Lubaj), kulturnim programom, le na drog pribito sporočilo. Golico.« Zahteve se pri tem ne najkasneje do godu sv. Martina, šaljivim krstom mošta in večer- »Dragi gospodar klopotca, končajo: na veselici ne bodo čez zimo pa popraviti oz. zamc-jo. Dan zatem je pri sveti Ani martinovo je mimo, klopotec smeli manjkati odojek, jagnje- njatl, kar jc polomljeno. Pred-pri Borlu organiziralo blago- ti stoji, le kaj počel si ti?« sc za- lina in puran, seveda tudi žlah- sednik DVS Haloze Edi Hojnik pojasnjuje, da jc kraja klopotca pravi, da odkupnina le ni tako po martlnovem z zahtevo po huda (skrbi ga samo, kje bodo odkupnini star običaj. Dodaja v Halozah dobili purana); »Na pa: »Klopotce postavljamo že Vincekovo, 22. januarja, Imamo deset let, pa do zdaj tega še ni- prvo aktivnost v vinogradu; smo doživeli. Zaklenjen je bil z morda bomo na veselico pova-verigo In ključavnico, pa je izgi- bili takrat.« Pa bodo člani dru-nilo vse skupaj. Tatovi so mora- štva prihodnje leto klopotec li biti kar močni, saj ta klopotec pospravili pravočasno? »Bomo, ni lahek, in dobro organizirani; ali pa ga bomo tako zvezali, da najbrž so prišli ponoči.« Da bi ga ne bo mogoče spraviti dol!« se kaj takega lahko zgodilo, jc napoveduje predsednik dru-siccr že pred krajo opozoril štva. Starih običajev se v Halo-tudi gospodar društvenega klo- zah pogosto ne spoštuje več, potca Milan Kolednik. tako da jc celo pozimi mogoče Zdaj DVS Haloze ne prco- slišati kak klopotec. Kaže, da sc stanc drugega, kot da zahteve bo tov kratkem spremenilo! neznanih tatov izpolni. Hojnik Eva Milošič DVSH ob 25-letnici razvilo prapor Dan po osrednji občinski slovesnosti v Cirkulanah, v soboto, 4. junija, je bila v Cirkulanah v šotoru še slovesnost ob srebrnem jubileju Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Ob tej priložnosti so svečano razvili prapor društva. Slovesnost se je pričela s prihodom godbe na pihala občine Markovci in praporov domačih ter sorodnih okoliških društev. Svečani trenutek, ko sta prapor DVSH razvila predsednik društva Edi Hojnik in župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Ob praporščaku Robertu Pungračiču sta slovesen blagoslov prapora opravila župnik v župniji sv. Barbare Emil Drev in župnik v župniji sv. Marka niže Ptuja Janez Maučec. Četrt stoletja se je DVSH kot dobra organizacija ohranila na najboljših temeljih in s smelim pogledom v prihodnost, kar potrjujejo tudi člani društva - uspešni in napredni vinogradniki in vinarji. V njihovem imenu je na slovesnosti govoril predsednik DVS Haloze Edi Hojnik. V nagovoru se je Hojniku pridružil še župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je čestital društvu ob pomembnem jubileju in hkrati izrazil zadovoljstvo, da jubilej združujejo z razvitjem prapora. Zbrane vinarje in goste je v Cirkulanah pozdravila tudi ptujska vinska kraljica Urška Repič. PRAPORŠČAK JE ROBERT PUN-GRAČIČ Prelep prapor haloških vinarjev in sadjarjev, ki bo služil kot izjemen simbol društva, sta slovesno razvila Edi Hojnik in župan Janez Jurgec. Potem ga je Hojnik predal praporščaku Robertu Pungračiču, ki je podal slovesno zaobljubo. Slovesen blagoslov sta opravila župnik v župniji sv. Barbare Emil Drev in župnik v župniji sv. Marka niže Ptuja Janez Maučec. Sledilo je pobratenje in nato »poljub« novega prapora z vsemi prisotnimi prapori. Slovesnost se je nadaljevala z zahvalo darovalcem zlatih žebljičkov, ki krasijo prapor. Prav tako so se zahvalili vsem darovalcem za žebljičke in trakove. Na koncu so v ospredje stopili botri prapora DVSH, ki so prejeli vsak svoj spominski trak. Slovesnost so zaključili s podelitvijo priznanj DVSH ob 25-letnici. Priznanja so prejeli: občina Podlehnik, Andrej Re-bernišek in Kmetijsko gozdarski zavod Maribor - svetovalci za vinogradništvo in vinarstvo. TM | f) j|{; r \l w ■ 1 Prapori sorodnih in domačih društev na slovesnem razvitju prapora DVSH. Foto: Franc Korpar Vreme čebelam ni bilo naklonjeno Člani ČD Cirkulane na ekskurziji na sedežu Čebelarske zveze Slovenije v Lukovici. Foto: Darka Jurgec V drugi polovici leta se je vreme poboljšalo, a vendar se posledic slabe pomladi ni dalo popraviti. Čebelarji smo iztočili lipov in kostanjev med, nekateri celoletni pridelek skupaj, marsikje ni bilo medu. V juliju smo začeli krmiti, saj je vročina vzela še pašo za preživetje. Zdravljenje je bilo neizbežno. Z njim nismo dobili želenih rezultatov, saj nam koncentracije proti varoji, ki nam jih predpisuje NVI (Nacionalni veterinarski inštitut), ne prinašajo pozitivnih rezultatov (med drugim zdravilo tudi drago plačamo). Ob tem moramo poudariti, da zdravimo čebele, ko se konča medenje, tako da zdravila ne vplivajo na kakovost medu. V mesecu juliju smo organizirali ekskurzijo v osrednjo Slovenijo. Po predhodnem dogovoru smo obiskali sedež Čebelarske zveze Slovenije v Lukovici. Tajnik zveze Anton Tomec nas je pričakal, nam razkazal in objasnil delovanje ČZS. Ogledali smo si celotni center ČZS. Pot nas je naprej vodila do izdelovalca čebelarske opreme »Logar«, vendar smo si lahko ogledali le trgovino, o delu organizacije Logar nam je spregovoril lastnik sam. Tretji del smo namenili obisku čebelarja Francija Stru-pija (Strupi!), ki še zraven čebelarjenja zbira in vzdržuje muzej starega orodja; le-ta nas je spomnil na našo mladost. PONOS SO MLADI ČEBELARJI, SODELOVALI NA SLOVENSKEM ZAJTRKU V Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč delujeta dva čebelarska krožka pod našim vodstvom, saj je zunanji mentor naš Edi Hojnik. V Cirkulanah krožek obiskuje 12, v Zavrču pa 6 učencev. V novembru smo sodelovali pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku (prej Medeni zajtrk). Obiskali smo Dijaški dom Ptuj, otroke s posebnimi potrebami. Družina Jerenec jim je podarila 6 kg medu. Osnovni šoli Cirkulane in Vrtcu smo skupno podarili 12 kg medu, °d tega je bilo pridelanega 6 kg v učnem čebelnjaku pri sv. Ani. Z našimi obdarovane! smo se pogovarjali, odgovarjali na razna vprašanja o medu, čebelah ... Vrnimo se še k čebelam ... Varoja neusmiljeno zmanjšuje čebelje družine po Sloveniji in tudi nas ni izpustila. Upamo le, da bo zima zmerna in da se ne bomo spomladi z žalostnimi pogledi ozirali na naše čebelnjake. Približujejo se prazniki; vsem občankam in občanom čebelarji želimo srečno in zdravo leto, čebelarjem pa zdrave čebele in veliko medu v letu 2017. Predsednik ČD Cirkulane: Milan Kolednik Društvo gospodinj Cirkulane obuja spomine na stare čase V času praznovanja letošnjega 9. občinskega praznika je Društvo gospodinj pripravilo srečanje članic društva in krajanov občine na tradicionalnem Dnevu oprešaka in potice. Naše obiskovalce smo pogostile z različnimi poticami in 'opreški'. Prava paša za oči so bila tudi ročna dela, nastala izpod spretnih rok naših članic. Naši pekovski izdelki niso manjkali na osrednji občinski prireditvi v prireditvenem šotoru. Letos smo priredile že 5. praznik Krompirjevih jedi z razstavo. Pripravile in razstavile smo golaž, svaljke, ražnjiče, čevapčiče, pleskavice - seveda vse iz krompirja. Namen našega tradicionalnega praznika je, da s slastnim čipsom in pomfrijem pogostimo učence domače osnovne šole in naše najmlajše, otroke iz Vrtca Cirkulane. Vsako leto nas obiščejo predstavniki naše občinske uprave z gospodom županom Janezom Jurgecem. Z njihove strani vedno prejmemo pohvale za naš trud. Prav tako nam zaželijo uspešno delo v društvu še naprej. Tako je bilo tudi letos. NA VRHU VINARIUMA Da vsaj za en dan pozabimo vsakdanje težave in skrbi, smo se članice podale na strokovno ekskurzijo po prelepih prekmurskih ravnicah. Dan se je nagibal proti večeru, a smo vseeno zbrale toliko poguma, da smo se povzpele na najvišji razgledni stolp Slovenije, na Vina-rium Lendava. Skozi celo leto sodelujemo z domačimi društvi na raznih prireditvah, kot so Aninski tek, Martinovanje in Barbarno, na katerih pripravimo stojnico s pecivom. V zimskem času svoj čas namenimo izdelovanju adventnih venčkov in ostalim ročnim delom. Pravijo, da je bila letos dobra letina. Npr. v vinogradih so bili trsi dobro obloženi s sladkim grozdjem. Skozi leto je dež dokaj primerno namakal zemljo, tako da ni strahu pred pomanjkanjem ozimnice naših haloških gospodinj. LETOS SMO SE OPOGUMILE IN ROČNO POTRGALE TER ZLIČKALE KORUZO Koruza je obrodila bogate storže. Ročno trganje storžev je danes zamenjal stroj. V našem društvu smo se opogumili in ročno potrgali in žličkah nekaj koruze pri naši članici Jožici Debeljak v Medribniku. Kup storžev je hitro skopnel ob klepetu. Obujali smo spomine na stare čase. Predvsem smo se spominjali, kako smo nekoč opravljali ta običaj. V preteklosti smo koruzo ličkali vsak večer pri drugem gospodarju. Večerja je bila skromnejša, a vendar so nam smeh, ples, pričakovanja, valjanje po ličkanju, vmes še kakšno spogledovanje pričarali nepozabno doživetje. Članice se bomo potrudile, da naslednje leto povabimo ličkat mlade, da ne bi ta ljudski običaj utonil v pozabo. Cirkulanske gospodinje smo dejavne skozi celo leto. Še naprej bomo organizirale kuharske tečaje, tečaje ročnih del, sodelovale na prireditvah domačih in sosednjih društev, se podale na kakšen Lunin pohod ob koncu leta in s strokov- nimi izleti združile prijetno s koristnim. Ker želimo mladim rodovom prenesti sporočilo in kulturo naših babic in dedov, medse vabimo mlajše člane. Ana Gabrovec, predsednica Društva gospodinj Cirkulane Utrinki z letošnjega Ovčje-kozjega bala Društvo rejcev drobnice Haloze je v sodelovanju z Društvom za oživitev gradu Bori prvo soboto v juliju na gradu Bori pripravilo že 14. Ovčje-kozji bal. Na Borlu so bile obiskovalcem na ogled ovce različnih pasem. Letošnji nagrajenci na 14. Ovčje-kozjem balu. Pestra je bila tudi ponudba na stojnicah Na balu smo razstavili ovce pasme JS jezersko-sol-čavske pasme lastnice Valentine Križnjak iz Pestik, ovce oplemenitene pasme JSR jezersko-solčavsko romano-vske pasme lastnikov Milana Hercoga iz Medribnika in Ivana Hemeteka iz Cirkulan, koze SR srnaste pasme lastnice Milice Bedrač iz Slatine ter BU burske koze lastnice Irene Zorec s Ptuja. V uradnem delu prireditve so v kulturnem programu nastopile ljudske pevke iz Leskovca - Lesko včanke, potepuha Stane in Dane (Stanislav Golc in Daniel Polajžar). Sledili so govori predsednikov obeh društev; Sonje Golc in Ivana Hemeteka, pozdravni govor župana Janeza Jur-geca in predsednika Združenje kmečkih žena iz Doboja v Bosni in Hercegovini. Marjeta Ženko iz KGZ Celje je prisotne nagovorila v imenu Zveze rejcev drobnice Slovenije in v imenu strokovne komisije za izbor Naj rejca. PODELJENA PRIZNANJA NAJ REJEC Dobitnika priznanja za Naj rejca za leto 2016 sta: med "malimi" rejci Simona Horvat iz Podlehnika, ki redi 15 koz burske pasme, in med "velikimi" rejci Ivan Hemetek iz Cirkulan, ki redi 32 ovc pasme JSR. V popoldanskem času prireditve je Jernej Kokol iz Maribora prikazal striženje ovac, v okviru projekta LIFE Haloze pa je bila prikazana uporaba strojev za košnjo strmih pobočij. Že od jutra je potekalo tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa Kmetija Bedrač iz Slatine, ki je zmagala tudi v šaljivih pastirskih igrah. Cel dan pa je bilo moč na stojnicah kupiti izdelke dopolnilnih dejavnosti naših kmetij; od mlečnih, volnenih, medenih, tudi gibanic. Prav tako so se obiskovalci lahko okrepčali s pečenim jagenjčkom, kozličkom in ostalimi dobrotami ter popili kak kozarec domačega, kar je pripravil Bar Marinka iz Cirkulan. Za pomoč pri izvedbi prireditve se zahvaljujemo Občini Cirkulane, Društvu za oživitev gradu Bori, PGD Cirkulane, Zidarstvu Marjan Fuks, vsem donatorjem srečelova, vsem nastopajočim in vsem, ki so pomagali pri izvedbi bala. Vsem občankam in občanom občine Cirkulane želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Upravni odbor DRD Haloze V okviru projekta LIFE Haloze so na Borlu prikazali uporabo strojev za košnjo strmih pobočij. Foto: Arhiv društva Članice in člani PGD Cirkulane tudi v tem letu zelo aktivni Vsako društvo, ki dela in strmi k pridobivanju svojih članov, daje velik poudarek na mladini. Uči jih in z njimi na njim bližnji način razlaga delo v društvu. Tako tudi naše gasilsko društvo daje velik poudarek na pridobivanju pomladka med svoje vrste. Ko pa mladi pokažejo zanimanje, jih je potrebno voditi in nagrajevati. Mladi gasilci PGD Cirkulane z mentorjema na taboru gasilske mladine v Zavrču. Tudi letos je v organizaciji naših vrst se je tridnevnega Območne gasilske zveze Ptuj tabora udeležilo 11 mladih potekal tabor mladine, in si- z dvema mentorjema. Na cer je za lokacijo bilo izbra- taboru so se mladi družili, no gasilsko društvo Zavrč. Iz učili gasilskih veščin in se Evakuacija vrtca. poskušali v risanju karikatur na temo gasilstva. Ker trije dnevi hitro minejo, so si ob odhodu obljubili, da se v naslednjem letu spet srečajo na novi lokaciji, medse pa povabijo še več mladih gasilcev. V NAŠEM DRUŠTVU JE VELIKO AKTIVNIH ČLANIC Žene in dekleta so že nekoč igrale zelo veliko vlogo v posameznih gasilskih društvih. Tako je tudi v našem društvu močno zastopan nežnejši spol. Da pa ženske ne bi samo delale, za njih pripravimo različna srečanja in druženja. Tako je bilo v začetku septembra v organizaciji regijskega sveta in PGD Leskovec srečanje članic Podravske regije. Tudi naše članice so bile zastopane v velikem številu. Srečanje seje odvijalo v sproščenem okolju, takšnem, kot si ga gasilke same znajo pričarati; malo druženja, malo tekmovanja v družabnih igrah in malo veseljačenja pred gasilskim domom PGD Leskovec. Naše Članice z vodstvom PGD Cirkulane na regijskem srečanju v Leskovcu. Utrinek z regijskega srečanja članic. članice so si obljubile, da se v naslednjem letu spet srečajo, ntorda v še večjem številu. OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽARI V oktobru se vsi gasilci trudimo prikazati naše delo širši skupnosti in tako povedati, da smo vedno in povsod pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Naše društvo je letos v sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane in Vrtcem Cirkulane pripravilo evakuacijo iz šole in vrtca. Na tej akciji je sodelovalo 10 gasilcev in pripadnikov ekipe prve pomoči Civilne zaščite Cirkulane. Namen akcije je bil obnoviti postopke pri takih akcijah, prever- Utrinek z evakuacije v Zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč v mesecu varstva pred požari. Foto: Arhiv PGD Cirkulane Mladi gasilci po končanem taboru. janje postopkov v primeru reševanja ponesrečencev in vodenje evidenc v takih primerih. Vsi zaposleni na šoli in v vrtcu so pokazali visok nivo usposobljenosti in nadzoru nad postopki v takih in podobnih situacijah. Hvala vsem za sodelovanje, posebej pa ravnateljici Suzani Petek. Ob tem kratkem prikazu našega dela se zahvaljujem vsem občankam in občanom občine Cirkulane za nesebično pomoč in podporo pri našem delu. Velika hvala gre tudi županu Janezu Jurgecu in občinski upravi za podporo. Vsem želimo vesele božične praznike, zdravo, uspešno in zadovoljno leto 2017. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ! PGD Cirkulane 195 otrok na taboru gasilske mladine v Zavrču Od 26. do 28. avgusta je v Zavrču pri gasilskem domu potekal tridnevni tabor gasilske mladine iz Območne gasilske zveze Ptuj, ki so se ga udeležili tudi mladi gasilci PGD Cirkulane. Na taboru je bilo 195 mladih gasilcev, Pester urnik dogajanja je otrokom zagotavljal raznolike aktivnosti, k uspešni izvedbi pa je poleg gostoljubnih Zavrčanov veliko pripomoglo dobro vzdušje in lepo sončno vreme. Mladi gasilci so v treh dneh doživeli veliko zanimivega, se marsikaj naučili in spoznali nove prijatelje. Na otvoritveni slovesnosti so jim dobrodošlico izrekli predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, svetnik občine Zavrč Dušan Rojko, rav- nateljica Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša. Po dvigu zastave so se odpravili na stadion nogometnega kluba Zavrč, kjer so imeli predstavitev ter ogled prostorov. Na igrišču jih je pričakala uspešna mlada športnica Veronika Domjan, ki ima v rokah državni članski rekord v metu diska. Mlade gasilce so Utrinki z mladinskega gasilskega tabora v Zavrču. Foto: Janez Liponik dodatno poučili še o gasilskem razvrščanju. Potem je v odličnem vzdušju sledila večerja. Drugi taborniški dan seje pričel z jutranjo telovadbo, kjer je pomagal nogometaš Žiga. Na vrsti je bilo iz- obraževanje in pridobivanje gasilske veščine likovnik. Z mentorico in gostjo tabora Aljano Primožič Fri-dauer, priznano slovensko karikaturistko, so mladi pridno ustvarjali. Popoldne so se srečali z završkimi lovci in konjeniki z Borla. Tretji in zadnji taborniški dan so posvetili povsem gasilski operativni tematiki. S pomočjo poklicnih gasilcev, Marka in Jerneja, so prikazali požar v kuhinji in požar v naravi. Janko Fišinger, član UO OGZ Ptuj in vodja tabora, je ob zaključku strnil prve vtise in povedal: »Delo z mladimi zahteva od nas mentorjev različna znanja in veščine. Zelo pomembno je, kako mladim posredujemo svoje znanje in na kakšen način jim prenesemo ljubezen do gasilstva. Smo opazovalci, učitelji, vzorniki ter zaupniki. Pred seboj smo imeli našo prihodnost. S pridobljenim znanjem in izkušnjami bo njihova vloga neprecenljiva. Mladi so naša prihodnost in od nas je odvisno, kakšna bo. Letošnji tabor gasilske mladine je odlično uspel, zato zahvala domačemu poveljniku Damjanu Prleku ter njegovi ekipi, vodstvu OGZ Ptuj, vsem sponzorjem in donatorjem, nastopajočim v programu tabora, Civilni zaščiti Podravske regije, Slovenski vojski iz Slovenske Bistrice in mentorjem. Prihodnje leto se srečamo v občinskem poveljstvu Hajdina.« TM Gasilski veterani na srečanju v Zavrču Sosednja občina Zavrč in tamkajšnje gasilsko društvo sta bila 22. oktobra gostitelja že 20. srečanja gasilskih ve- teranov OGZ Ptuj. Udeležence srečanja, zbralo se jih je okrog 200, so s kulturnim programom prijetno preseneti- V Zavrču je bilo letošnje osrednje srečanje gasilskih veteranov. H učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, humorist Sebastjan Slameršek in pevci Trta KUD Zavrč. Srečanje so starejši gasilci izkoristili kot enkratno priložnost za obujanje spominov na najlepša leta življenja, ki so jih z velikim veseljem in srčnostjo preživeli v gasilskih vrstah. Še danes imajo s svojimi izkušnjami in znanjem posebno mesto v gasilski organizaciji, kjer s ponosom znanje podajajo novi generaciji gasilcev. Za njihovo poslanstvo, izjemne izkušnje in veliko pripadnost gasilstvu so se jim zahvalili mnogi pomembni govorci, med njimi tudi predsednik in poveljnik OGZ Ptuj Marjan Meglič in Zvonko Glažar ter predsednik komisije za delo z veterani v Podravski regiji Borut Predan, završko gasilsko društvo pa je predstavil predsednik Anton Bratuša. Dušan Ber, odgovoren za veterane v OGZ Ptuj, je poudaril, da so veterani zapustili dobre temelje za razvoj in bo- gastvo, ki ga lahko danes nadgrajujejo v gasilskih društvih, ter dodal, da je zelo ponosen, da so mnogi veterani še zmeraj zelo aktivni na različnih področjih gasilstva. Predsednik Sveta Podravske regije mag. Janez Merc je poudaril, da so bili sedanji veterani gonilna sila ope-rative v preteklosti, kar je po njegovem danes potrebno povezati z mlado generacijo, ki jim prav gasilstvo daje neprecenljive vrednote. Besedilo in foto: TM Leto 2016 v Radioklubu Cirkulane V letu 2016 smo v Radioklubu Cirkulane izvedli kar nekaj delovnih akcij. Uredili smo mansardo z veliko pomoči donatorjev, sponzorjev in seveda naših aktivnih članov. Mansardo smo delno obložili z gips ploščami in jo prebarvali. Tla smo obložili s keramiko. Ena od večjih pridobitev je tudi ureditev zunanje okolice. S pomočjo našega donatorja Avtoprevozništvo Rakuš iz Medribnika smo naredili del ravnice na vrhu brega in uredili parkirne prostore. Postavili smo nov stolp za antene. Tudi letos smo imeli tradicionalni HAMfest v času občinskega praznika, tekmovanje v peki palačink jeseni in delavnico za mlade. Sodelovali smo tudi na Ovčje-kozjem balu na gradu Bori in pa na Barbarnem 2016. Vsako tretjo nedeljo v mesecu tekmujemo v radioamaterskem tekmovanju S5 Maraton, trenutno se držimo na petem mestu. Letos smo imeli najdaljšo zvezo z Angležem MM2N, v oddaljenosti 1744 km zračne linije na 50 Mhz. Kot že več let tudi letos poteka vsako soboto radioamaterski »sked«, med poletnimi meseci ob 20. uri in pozimi ob 18. uri. Prvo srečanje v prenovljenih mansardnih prostorih Radiokluba Cirkulane v Pohorju. Foto: Arhiv kluba V tem letu pa nas še čaka en tradicionalni dogodek HNY 2017, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 2016. Vabimo vse člane in prijatelje Radiokluba Cirkulane, da se nam pridružite po 16. uri v prostorih našega kluba. Pa srečno 2017 s strani Radiokluba Cirkulane. Mateja Golc, S59MG Ujeti v snežnem metežu Mont Blanc pomeni bela gora, imenujejo jo tudi bela dama in je najvišja gora v Alpah in zahodni Evropi nasploh. Želja članov Planinskega društva Cirkulane je bila, da še pred desetim jubilejem ustanovitve planinskega društva osvojimo najvišji vrh zahodne Evrope. Mont Blanc je visok pri- na leto obišče več tisoč alpi-bližno 4810 m, zaradi snega nistov in planincev, vzponi Pa se njegova višina skozi leta na goro pa so vsako leto ne-spreminja. Mont Blanc leži varnejši zaradi taljenja ledu med Francijo in Italijo, sam in krušenja skal. V naspro-vrh leži v Franciji, najbolj tju z veliko večino gora, kjer znano mesto na izhodišču je vrh kamnit, je vrh Mont gore pa je Chamonix. Goro Blanc zgrajen iz ledu. Vsaki Foto: Vili Jurgec Na Mont Blanc w dve leti je lokacija vrha premaknjena za približno 75 cm, tako da višino kot lokacijo merijo vsaki dve leti. Po raziskavah je bilo ugotovljeno, da se kamniti vrh nahaja na višini 4792 m, to je približno 40 m pod ledenim vrhom. Odločitev, da bomo osvojili Mont Blanc, je padla že lansko leto. Bilo nas je kar nekaj zainteresiranih, ampak imena in številke so se spreminjale, vse do nekaj dni pred odhodom, ko so bila končno znana imena za odpravo, in sicer: Vili (PD Cirkulane), Stanko (PD Cirkulane), Aljaž (PD Cirkulane), Anita (PD Slovenska Bistrica) ter Mirko in Uroš (PD Polzela). Po rezervaciji vlaka, imenovanega Tramvaj Mont Blanc, in neuspeli rezervaciji koče na višini 3835 m (Aigu-ille de Guter) smo se podali na odpravo. NA POT 3. AVGUSTA Od doma smo se odpravili 3. 8. 2016 ob 17.30 preko Slovenske Bistrice in Polzele do Italije. Pot nas je vodila skozi Milano, Torino, tunel Mont Blanc, proti Franciji, v Chamonix in do izhodišča Saint Gervais, kamor smo prispeli po deseturni vožnji. V četrtek, 4. avgusta, smo se ob sedmi uri zjutraj z vlakom odpeljali na višino 2380 m. Izbrali smo smer: Saint Gervais-Nid-dAigile-Tete Rousse-Aiguille de Gou-ter-Dome de Gouter-Val-lot -Arete des Bosses-Mont Blanc. Po izstopu z vlaka zobate železnice smo oprtali težke nahrbtnike in se podali proti vrhu. Po dobrih štirih urah je naša odprava uspela priti do gorske straže, na višini 3100 m, kjer se nahaja tudi koča Tete Rousse (3167 m). Od tu smo se podali po jeziku ledenika proti naslednji koči. Pot nas je vodila po tehnično Koča Tete Rousse - 3167 m Foto: Vili Jurgec zelo zahtevni poti, ki je bila zelo slabo označena in zelo slabo varovana. Kljub rahli utrujenosti smo nadaljevali, tako da smo z vmesnimi počitki kar hitro pridobivali na višini, kjer se pot zelo strmo vzpenja. Čeprav so se že približevali temni oblaki, smo še kar vztrajali in nadaljevali pot ter na višini pred sabo, na robu prepada, opazovali kočo, ki je bila naš današnji cilj (Aiguille de Gouter, 3835 m). V daljavi smo slišali zvok helikopterja, ki se nam je, ko smo bili v steni, hitro približeval, nato pa se je začel dvigati ob steni in pot nadaljeval proti koči. Ker se je približeval snežni metež, smo sklepali, da spremlja in prešteva planince v skali. Po vsem tem naporu smo preplezali skalno vertikalo in se znašli na ledeniku, kjer smo lahko opazovali neskončno belino vrhov, ki so nas obdajali. Po nekaj deset metrov vzpona po ledeniku smo prišli na greben, kjer je močno pihal veter. Opazovali smo ledeniške razpoke in se po grebenu previdno podali do koče. Tu smo že občutili, daje dihanje oteženo, saj koča Aguille de Gouter leži nad prepadom na višini 3835 m, kar pomeni, da je v zraku že dosti manj kisika. Sledil je počitek, nato večerja in tako je minil četrtek. Za naslednji dan, petek, je bila vremenska napoved zelo slaba. Zbudili smo se v pravi snežni metež pa tudi močno je pihalo, tako da ta dan ni bilo možno nadaljevati poti, zato je bila to nepredvidena aklimatizacija in priprava za osvojitev vrha naslednji dan. Petek smo tako izkoristili za priprave na vzpon. Po zajtrku in krajšem počitku smo si nadeli zimsko opremo za vzpon, dereze in ostalo, pri- pravili smo 60 m vrv za navezo, uskladili vrstni red in preizkusili, kako se hodi v navezi. Mirko iz PD Polzela je demonstriral, kako se zaustavlja s cepinom. Tudi vsi ostali smo se preizkusili v tem, tako da bi v najslabšem primeru lahko pravilno reagirali, če bi prišlo do padca v ledeniško razpoko ali do kakšne druge nesreče. Bil je pravi snežni metež, zaradi močnega vetra in sneženja ni bilo nobene vidljivosti, tako da se ni bilo mogoče oddaljiti od koče. Po vsem tem dogajanju je sledil počitek v koči. Ker je bilo naslednji dan vstajanje že pred drugo uro zjutraj, smo po večerji hitro zlezli v postelje. Zbudili smo se torej pred drugo uro zjutraj, nato pa je sledil zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili do izhoda iz koče, si nadeli opremo, dereze in ostalo. Z lučkami na glavah smo odkorakali v temo proti vrhu. Bilo je temno, mrzlo in vetrovno. Kot prvi v navezi sem opazoval lučke v daljavi pred nami, da smo lahko sledili ostalim navezam. Kljub majhnemu razmahu, 6-7m, ni bilo nobenih sledi pred menoj pa tudi za menoj je veter skrbno in hitro zametel sledi. Pot smo nadaljevali tako, da smo sledili lučkam pred nami. Ko se je počasi zdanilo, smo bili že pošteno premraženi, saj so bile temperature nizke, do -12 stopinj Celzija, hitrost vetra pa je bila 60-70 km/h. V objemu beline smo pred seboj na skali opazili bivak (Valott), ki stoji približno na višini 4400 m. Po krajšem počitku v bivaku smo se ogreli s čajem in nato nadaljevali načrtovano pot proti vrhu. V želji niti pomislili nismo, da ne bi osvojili vrha, kije bil pred nami le nekaj sto višinskih metrov razlike in le približno uro in pol hoje. V navezi smo molče nadaljevali pot, ko smo začeli srečevati naveze, ki so se vračale. Sprva se nismo niti zavedali, kaj se dogaja, vsi so se nam nasmehnili in le pomahali, mi pa smo kar nadaljevali pot. Razmere so se slabšale korak za korakom, zato so se naveze vračale z neosvojenim vrhom. Mi pa se nismo dali, ostali smo optimistični in nadaljevali pot proti vrhu. Čez nekaj časa smo srečali novo navezo, se zaustavili, naša člana (Uroš, Aljaž), ki dobro obvladata angleščino, pa sta jih povprašala, kaj se dogaja. Dobili smo informacijo, da v takšnih razmerah ni mogoče nadaljevati poti proti vrhu. Morali smo se pogovoriti in posvetovati glede našega ci- lja. Sledilo je nezadovoljstvo, odločitev, da se vračamo, je padla tik pod vrhom. Tako je po krajšem postanku, nekje 200 m pod vrhom, sledilo slikanje in nato povratek, ki je bil zaradi varnosti nujen. Za vsako ceno se ni splačalo nadaljevati poti na vrh, saj so bile razmere nemogoče. Čeprav nismo osvojili vrha, lahko rečemo, da smo dosegli svoj cilj. Ko smo se vračali, smo se le nemo ozirali nazaj na vrh Mont Blanca, ter opazovali posameznike in naveze, ki so se z velikimi težavami, zaradi Vetra, oteženega dihanja in težkih razmer, vračale skozi sedlo. Vedeli smo, da je bila naša odločitev, da ne nadaljujemo poti proti vrhu, pravilna. Ko smo se vrnili do koče, na višini 3835 m, smo si odpočili, nato pa v navezi nadaljevali do koče na višini 3167 m, kjer smo odstranili navezo ter dereze, ki so bile nujen del opreme, saj so bile razmere do te koče, zaradi novozapadlega snega, zimske. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot in po 12-ih urah hoje prispeli do zgornje postaje vlaka Mont Blanc, od koder smo po uri vožnje zdravi prispeli v dolino do parkirišča, kjer nas je čakal kombi. Po večerji smo približno ob 9.30 zapustili Saint Gervais. Po naporni 12-urni hoji je bila vožnja domov zelo naporna. Z Aljažem sva nas varno pripeljala do Cirkulan ob 6.30 zjutraj. Lahko bi še pisal in opisoval, ker je bila to pravzaprav naša prva prava odprava na ledenik, ki se je na srečo tudi srečno končala. Polni lepih vtisov smo sedaj varno doma. Moramo pa se seveda zahvaliti vsem, ki so nam omogočili to odpravo, in nam tako ali drugače pomagali, saj brez njihove pomoči vse to ne bi bilo mogoče. Odpravo smo sicer udeleženci financirali sami, brez finančne pomoči planinskega društva, a kljub temu smo naredili veliko promocijo našemu planinskemu društvu. Najprej se moramo seveda zahvaliti našim družinam za razumevanje in podporo, da so nam ves čas brezpogojno stale ob strani. Lepo pa se zahvaljujemo tudi Avtohiši Dominko, ki nam je brezplačno donirala kombi za prevoz in tako na nek način omogočila našo odpravo. Prav lepo se moramo zahvaliti tudi me- sariji Kokol za sponzorstvo obrokov hrane na naši poti na Mont Blanc. Posebej bi se še radi zahvalili našim članicam ter članom planinskega društva, ki so nas vedno bodrili. Zahvaljujemo se jim za prijeten sprejem, ki so nam ga pripravili, in nas tako prijetno presenetili. Zahvaljujemo pa se tudi vsem ostalim članom in članicam, ki so nas podpirali ali kako drugače pripomogli na naši poti. Na tem mestu se še enkrat iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki so nam stali ob strani in nas podpirali ter spremljali pri podvigu. Snežni metež nam je preprečil dostop na vrh, ampak bil je tako blizu, da lahko s ponosom rečemo - osvojili smo Mont Blanc. Vili Jurgec Potepanje po sosednji Hrvaški Končno smo planinci PD Cirkulane dočakali naš dvodnevni izlet v prihajajoči jeseni. V soboto, 10. 9. 2016, ob treh zjutraj smo se zbrali pri Osnovni šoli Cirkulane, se polni pričakovanja prijateljsko pozdravili in krenili na pot s kombijem. Pot nas je vodila na sosednjo Hrvaško, in sicer v Paklenico in na otok Pag. Na Pagu sta nas v Miško-vičih sprejela prijazna lastnika in znanca iz naših domačih krajev, gospod Slavko in gospa Marija. Oddala sta nam apartma in nas prijazno Pogostila. Po namestitvi smo si nadeli planinsko opremo in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenica. Ime je dobil po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je Uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geo-morfoloških oblik, raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta (zvončnice, resje, gozd črnega bora in bukve ter veliko vrst metuljev) ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov, kot so škraplje, okna, kuki, jame ... Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različnih težavnostnih stopenj. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Po slabi uri hoje smo se usmerili levo proti jami Manita peč. Območje je lepo urejeno in dobro ozna- Pri prijaznem gostitelju na Pagu. Foto: Vili Jurgec čeno z informacijskimi tablami, ki nudijo tudi podatke o živalskem in rastlinskem svetu v parku. Pred jamo smo pomalicali in se razdelili v dve skupini. Eni so nadaljevali krožno pot, drugi pa smo se vrnili po isti poti do koče Lugarnica. Ko smo se vračali, smo uživali še v zadnjih po- gledih na prekrasne kamnite stene. Naš šofer Vili nas je odpeljal do apartmaja, kjer smo se malo sprostili in si pripravili večerjo. Specialitete z žara so bile kot nalašč za naše lačne trebuščke. Posedeli smo in se pogovarjali ter šalili še pozno v noč. Drugi dan na morju, na otoku Pagu, je potekal bolj sproščeno. Zjutraj smo najprej pozdravili jutranje sonce na plaži, se sprehodili in spremljali ribiče pri jutranjem ulovu. Sosednji kamniti bregovi so sijali v žaru jutranjega sonca. Dobili smo novo energijo in se podali na pohod po sosednjih kamnitih bregovih. Kamen, kamen ... povsod le kamen ... je žvenketal pod udarci naših palic. Zvenelo je, kot bi hodih po steklu. Bilo je prečudovito in nepozabno. Nabirali smo kamne, iskali podobe v njih ... Bili so naši tihi spremljevalci pohoda, vsak s svojo zgodbo burje in soh z mogočnega Velebita. Ko smo se vrnili, je sledila osvežitev v morju, sončenje, vožnja s čolnom, smeh in sproščeni pogovori. Po kosilu smo pospravili, še zadnjič prisluhnili govorici morskih valov, se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili proti mestu Pag. Sprehodih smo se in si ogledali samo mesto. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je v naravi še posebej lepo. Bili smo zadovoljni in sproščeni, saj nam je znova uspelo doseči cilj. Marjetka Mlakar Izlet regijskega odbora SLS Ptujsko-ormoške regije v Belgijo Glavni namen obiska je bil ogled Evropskega parlamenta in spoznavanje delovanja Evropske unije in njenih institucij na povabilo Evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP). Odhod z avtobusom je bil ob 2. uri zjutraj s Hajdine. Sledila je vožnja čez Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko v Belgijo. Na poti smo si s krajšim postankom ogledali mesto Nurnberg v Nemčiji. Zaradi zastojev na cesti smo v Belgijo prispeli okoli desetih zvečer. Torek smo izkoristili za ogled Bruslja in okolice (z avtobusom), kot so slavolok zmage, kraljeva rezidenca, parki, cerkve, Atomium ... Ustavili smo se tudi v prodajalni čokolad Neuhaus ter si ogledali srednjeveško mesto Gent, ki je znano po svojih treh stolpih (cerkev, katedrala in mestni stolp). Pri večerji, ki smo jo imeli v Bruslju, se nam je pridružil evropski poslanec Franc Bogovič s svojo ekipo. Sreda je bila namenjena ogledu Evropskega parlamenta, ki je zajemal obsežno predstavitev delovanja Evropskega parlamenta in ostalih institucij, ogled parlamentarne sejne dvorane, sprejem in daljši pogovor z evropskim poslancem Francem Bogovičem. Kasneje smo imeli še kosilo v parlamentu. Po ogledu Utrinki iz Bruslja. Foto: Arhiv Zamuda parlamenta ter obisku Par-lamentariuma (interaktivna predstavitev zgodovine in delovanje EU ter Evropskega parlamenta) smo imeli čas za razne nakupe in oglede. Belgija je znana po več kot tisoč vrstah piva. Nekatera piva imajo tudi visoko alkoholno stopnjo (12 %) in so bolj sladkastega okusa. Znani so tudi po kvalitetnih čokoladnih pralinejih. Izlet je bil zelo prijeten in videli smo popolnoma drugačno okolje, podnebje, navade in kulinariko, kot smo je vajeni doma. Lenart Zamuda V-US love nskšllj i|dska A A * "1; V * ..M ■ /i * Želimo Vam, da bi Vas glas srca še naprej vodil pri iskanju tistega, tir se z besedami ne da povedati. Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE + SREČNO 2017! OO SLS CIRKULANE SMC Občine Cirkulane prejela priznanje za aktivno delo Ob praznovanju 2. obletnice delovanja Stranke modernega centra v Sloveniji, ki je potekalo v Zbiljah maja letos, sta bili podeljeni dve priznanji za aktivno delo in razvoj stranke na občinski ravni. Prejela sta ju lokalni odbor SMC Dravograd in SMC Občine Cirkulane. V SMC Cirkulane smo priznanja zelo veseli in ga razumemo kot priznanje vsem, ki si skupaj z nami prizadevate za reševanje izzivov na lokalni ravni s ciljem spreminjati in izboljšati kakovost življenja na našem območju in širše v Sloveniji. Predvsem izpostavljamo revitalizacijo gradu Bori in Priznanje je v imenu SMC Občine Cirkulane prevzel jernej Golc, koordinator SMC Cirkulane. Foto: Arhiv Golc implementacijo ukrepov Vladne delovne skupine za razvoj Haloz v naš prostor. Večina gospodarskih, družbenih in drugih kazalnikov kaže v Sloveniji v zadnjih letih na boljše. Te uspehe želimo v letu 2017 v največji možni meri prenesti na lokalno raven, tako da bomo rezultate občutili tudi v vsaki vasi naše občine. Kakor doslej, si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovanja v občinskem svetu in v občinskih ter vaških odborih. Želimo vam miren božič in srečno v letu 2017. Stranka modernega centra - SMC Občine Cirkulane Mira Petrovič - svetnica občine Cirkulane Jernej Golc - občinski koordinator SOCIALNI . DEMOKRATI Drage občanke, dragi občani občine Cirkulane V letu, ki prihaja, Vam želimo veliko osebnih uspehov, odprto srce in drobnih trenutkov sreče. Samo dobro! Socialni demokrati Cirkulane TTTTTTrriTTrrnnr [TmnmiK mmrnmmnnnmiumni-nmi SDS L Spoštovani, ob prihajajočih praznikih VAM želimo vesel BOŽIČ ter ponosno praznovanje DNEVA SAMOSTOJNOSTI in ENOTNOSTI. Leto, ki prihaja, naj VAM prinese obilo miru in zadovoljstva ter izpolni vse vaše želje. OO SDS Cirkulane SREČNO /z naše šale. /0 KTfal »Le kje se skriva čarobna paličica?« VOŠČILO Želimo Vam: da bi znali uživati in ceniti to, kar imate, da bi znali biti srečni v tem, kar imate, da bi znali zaupati sebi in drugim okoli vas; medsebojnega razumevanja in zaupanja, zdravja, prijateljstva in ljubezni, kreativnosti in ustvarjalnosti pri svojem delu. Želimo Vam, da bi verjeli v to, v kar verjame Cristofer Robin v pravljici Medvedek Pu, v kateri pravi: »Močnejši si, kot se zdiš, pogumnejši si, kot verjameš, in bistrejši si, kot misliš.« Vam in vašim družinam želimo prijetne praznike in vse lepo v novem letu. Učenci in zaposleni OŠ Cirkulane-Zavrč z ravnateljico Suzano Petek A ¥ iz- žiga Žuran, 1. a Staša Fridl, 3. a »Bodimo kot majhni polžki« Tok-tok ... Pozdravljeni. Najmlajši v vasi se ponovno oglašamo z goro zanimivih dogodivščin. Pa začnimo lepo Po vrsti. Trije meseci dobrega spoznavanja, ustvarjanja, učenja in raziskovanja so za nami. Veliko stvari smo že raziskali, predvsem pa se po treh mesecih sodelovanja in »skupnega življenja« že privadili na oblikovanje novih skupin in vzgojiteljev. Mesec september, kot vsako leto, pričnemo s postopnim uvajanjem in spoznavanjem novincev. Tokrat je »življenje«, delo, igro in prijatelje spoznavalo 64 otrok. Danes, ko se vam oglašamo preko članka, je številka otrok vidno zrasla na 72. Veliko nas je in veseli smo vsakega posameznega otroka, starša in družine. Tako s skupnimi močmi lahko prebrodimo marsikatero trmasto dogodivščino, obrišemo solze žalosti ali se veselimo vidnih napredkov naših otrok. aktivnosti v tem šolskem letu Septembra smo medse sprejeli 12 novincev. Skupaj smo skozi dneve veselja, igre in razvijanja samostojnosti postajali Vedno boljši znanci, danes že dobri prijatelji. Kaj kmalu nas je obiskala teta Helena (Zobozdravstvena ambulanta Ptuj), ki je ponovno preverila, ali so naši zobki skozi dolgo poletje bili deležni pravilne nege in prehrane. Zmeraj nas zna dobro motivirati, pripraviti privlačno vsebino, predvsem pa z nami deliti tudi kakšne otroške dogodivščine. Prav tako smo meseca septembra pričeli z izvajanjem in spoznavanjem interesnih (Plesna šola Mambo) in obogatitvenih dejavnosti (Lutkovni krožek, otroška folklora, zborček), seveda pa na samem Začetku še najprej povabili v vrtec naše starše na roditeljski sestanek, kjer so bili seznanjeni z novostmi, aktivnostmi in vsemi dodatnimi dejavnostmi, ki se bodo izvajale v tekočem šolskem letu. Kmalu je pokukal topel oktober in aktivnosti so se vrstile druga za druga. Najprej smo praznovali »Teden otroka«, z letošnjo tematiko »Svet, v katerem želim živeti«. Tokrat smo naše dni popestrili z vsakodnevnimi razgibanimi dejavnosti. Najprej smo se naučili in poplesavali ob različnih rajalnih in otroških igrah, spet drugi dan smo si priredili izmenjavo igralnic, kjer smo se kot skupina sprehodili po igralnicah vrtca ter raziskovali njihove igralne kotičke. »Uh ... kako dobra ideja!« smo vzklikali. Si predstavljate, kako poteka igra najstarejših otrok v najmlajši igralnici? Kjer se nekje v kotu skrivajo kahlice, dude in pleničke? Ali kako se najmlajši otroci znajdejo v največji igralnici? Na velikih stolih, zapletenih sestavljankah itd.? Kako Sončki raziskujejo Škratovo igralnico? Ja, ja ... dan je bil nadvse zanimiv. Priznati moramo, da smo se zelo Zabavali, veliko nasmejali, predvsem pa poskrbeli, da nas je v vsaki igralnici pričakalo majhno presenečenje. V sredo smo se skupaj z otroki iz OŠ Cirkulane-Zavrč in v sodelovanju s kP Gorišnica prijetno zabavali ob poslikavi cestišča. Veliko jc bilo potrebno povprašati prijaznega policista, veliko zani-rnivih odgovorov smo dobili in veliko je bilo tudi druženja s Igralni dan vseh otrok v avli vrtca. Izdelovanje živali iz naravnega materiala. Kako raste hiša, človek, prijatelj. w prijatelji. In ker nam je vreme končno malce prisluhnilo, smo se v četrtek podali na velik stadion našega športnega društva, kjer so razigrani vzgojitelji poskrbeli, daje bil dan res športno obarvan. Prihod na stadion je bil veličasten. Igrala je glasba, postavljeni so bili poligoni, mi pa vsi resni, kot na olimpijskih tekmovanjih zasedli prostor na zelenici ter zastopali »barve« svoje skupine. Športno dopoldne je bilo prav magično. Obnovili smo pravila športnega obnašanja, se temeljito razgibali vse tja od »pleničarjev« do »velikanov« in dneva kar nismo hoteli zaključiti. Seveda je vsa utrujenost nastopila tudi pri nas, zato smo se vrnili v vrtec, kjer smo že kovali načrte za izpeljavo igralnega dne v avli. Še en dan razgibanosti in otroškega smeha. Meseca oktobra smo izvedli prvo delavnico s starši in ko- jppr <% h \ " ■ 1 Pri gospodinjah iz Cirkulan na odličnem krompirčku. Spoznavanje gasilcev, požarne varnosti. Spoznavanje jeseni in jesenskih opravil - trgatev. stanj e v piknik. Že res, da nam je vreme malce zagodlo, zaradi obilnega deževja v preteklih dneh, a mi se nikakor ne damo. Ponovno smo uživali ob sproščenem ustvarjanju, prijetnem druženju na terasi in spekli »goro« kostanjev. Tudi tokrat je bila udeležba na naši delavnici zelo velika, kar nam daje energije in moči za ustvarjanje po še boljšem jutri. Ob koncu meseca pa smo se prijazno odzvali tudi na povabilo naših skrbnih gospodinj, ki so ponovno napolnile naše trebuščke z odličnim krompirčkom. V začetku meseca novembra smo v našo hiško sprejeli štiri novince. Ob spoznavanju novih prijateljev smo nadaljevali z vsakodnevnimi dejavnostmi našega vrtca. V sodelovanju s PGD Cirkulane smo izvedli evakuacijsko vajo, kjer je vse potekalo tako, kot tudi mora. Ob glasnem zvoku sirene smo se zbrali, odhiteli na hodnike, kjer so nam naproti že prihajali gasilci v različnih opravah ter nas varno pospremili na evakuacij sko mesto. Preverili so, ali so vsi prostori prazni, ali smo otroci in zaposleni vrtca na varnem mestu ter seveda poskrbeli za mirnost naših otrok. Meseca novembra smo praznovali Tradicionalni slovenski zajtrk ter v ta namen medse povabili prijazna čebelarja, ki sta poskrbela za veliko zanimivih odgovorov ter s seboj prinesla zanimive čebelarske rekvizite. Seveda smo si jih temeljito ogledali, preizkusili ter se ob slovesu tudi malce razgibali ob pesmici o čebelicah. Ob koncu meseca smo izvedli »Dan odprtih vrat« za tiste otroke in starše, ki v naš vrtec še niso vključeni. Ponovno Športno dopoldne na stadionu Športnega društva Cirkulane. Cirkulanah, obenem pa že treniramo in migamo za nastop ob prireditvi v sodelovanju z OŠ Cirkulane-Zavrč (bazar). Kujemo načrte za božično-novoletno delavnico z našimi starši, seveda pa že nestrpno pričakujemo gledališčnike iz Maribora in navsezadnje ... pričakujemo tudi Božička. Vzgojitelji ne vedo, ali bo prišel tudi v vrtec. Mar veste Vi? Bomo otroci letos dobili obisk? Bo »obisk« s seboj tudi kaj prinesel? Ne vemo ... Zato je prav, da se potrudimo še bolj, da napnemo ušesa, zavihamo rokave ter se trudimo in učimo iz dneva v dan bolj. Uspešno zaključili s projektom Ulice otrokom. Foto: Kolektiv vrtca Cirkulane smo preživeli lep dopoldan ob raziskovanju novih obrazov in igralnih kotičkov. In poglejte ... Danes korakamo že v pravljični mesec, mesec december. V samem začetku smo ponovno medse sprejeli nekaj novincev, pripravljamo in ustvarjamo za Barbarno v In ob koncu, dragi prijatelji... Veliko dela nas čaka, veliko bo razgibanih dni, težkih neprespanih noči, zaspanih juter, pa vendar ... Ne glede na to, kje bomo, s kom in kdaj bomo dneve ali samo kratke trenutke preživeli - poklonimo jih iskreno, z nasmehom in vsekakor brez hitenja. Življenje prehitro »teče« ... Zato bodimo meseca decembra kot »majhni polžki«, ki si vzamejo čas, ki ne hitijo in skrbijo za bližnje, prijatelje, navsezadnje tudi znance. In ne pozabite ... Vedno Vam bomo iskreno zaželeli ČAROBNE, NAVIHANE IN ISKRENE DNI! Vaši otroci in vzgojitelji iz Vrtca Cirkulane Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane V petek, 18. novembra, smo obeležili dan slovenske hrane, s katerim smo želeli opozoriti ljudi o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdravje s sodelovanjem z organizacijami kmetov, čebelarjev in živilske industrije ob strokovni podpori Inštituta za varovanje zdravja RS, Kmetijske svetovalne službe Slovenije in Zavoda RS za šolstvo. Učencem smo postregli: črni kruh, maslo, med, mleko in jabolka lokalnih dobaviteljev. Med so prispevali čebelarji iz Cirkulan, Zavrča in okolice: Čebelarski krožek naše šole, Branko Petrovič, Miran Kristovič, Alojz Prav-dič, Slavko Pravdič, Janez Jurgec, Milan in Olga Kolednik, Zvonko Mlakar, Janez Plohl, Stanko Hitak. Maslo so prispevale Ljubljanske mlekarne, kruh kmetija Arnečič, jabolka sadjarstvo Meško iz Velike Nedelje, mleko pa kmetija Ide Vindiš Belšak iz Leskovca. Namen in cilji Tradicionalnega slovenskega zajtrka: • izobraževati, obveščati in ozaveščati učence o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, • poudariti pomen in prednost lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, • poudariti pomen kmetijske dejavnosti za okolje, • poudariti pomen čebelarstva za kmetijsko pridelavo, • splošno ozaveščanje učencev o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. Ravnateljica Suzana Petek Si predstavljaš, da tekmuješ s svojo babico v spretnostih z žogo, da te mama preigra pri nogometu in ti da gol, da tvoj starejši brat kaže sošolcem gimnastične vaje? Prav to se je dogajalo na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč ter številnih drugih krajih po Sloveniji v tednu od 10. do 16. oktobra 2016. Potekal je namreč projekt Simbioza giba, v okviru katerega so organizirane številne vadbe za vse generacije po vsej Sloveniji. Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč, kjer smo lansko leto prejeli naziv Simbioza šola, smo se odločili že drugo leto zapored povabiti goste k uram športa in Zdravega življenjskega sloga. To so lahko bili babice in dedki, starši, tete, strici, starejši bratje in sestre, sosedje, prijatelji. Vabljeni so bili vsi, ki jim je všeč slogan »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«. Učiteljice in učitelji so skupaj z učenci v 15 oddelkih pripravili zanimive ure medgeneracijske vadbe, ki je bila prilagojena udeležencem glede na njihovo starost in sposobnosti. Gostje so se s svojimi gostitelji, učenci, pomerili v elementarnih igrah, štafetnih igrah in igrah z žogo. Povabilu se je odzvalo 61 gostov vseh generacij, kar je za dopoldanski čas zelo veliko število. MLADI IN ŠE BOLJ MLADI SKUPAJ V GIBANJU Tudi letos so bili vsi udeleženci navdušeni nad dogodkom. Izkoristili smo priložnost in goste prosili, da delijo izkušnje iz Polžek in pajek Nekega dne je polžek lezel s svojo hišico proti hribu. Na poti je srečal pajka, ki ga je vprašal: »Polžek, kaj pa imaš to na hrbtu?« »Svojo hišico,« mu je rekel polžek. Pajek se je na glas zasmejal in rekel: »To je tvoja hišica? Tako majhna, grda, pa še stara je. Kako sploh lahko živiš v njej?« Polžek mu je mirno odgovoril: »Veš, bolje je imeti malo, kot pa nič!« »Ha! Pa kaj še! Če bi jaz imel tako hišico, bi raje imel nič!« mu je odvrnil pajek. Zvečer je prišla toča. Pajek je počival v svoji mreži, ko mu je naenkrat padel v mrežo kos ledu in jo uničil. Začela se je prava nevihta, pajek pa se ni imel kam zateči. Odšel je k polžku in ga prosil: »Polžek, spusti me v svojo hišico. Moj dom je uničen. Prosim!« Polžek pa mu je odgovoril: »Ja, prej bi moral misliti na to. Prej si me užalil in grdo govoril o moji hišici, zdaj pa bi rad prišel k meni. Žal, premajhna je zate, pa še grda povrhu.« Pajek je žalostno povesil glavo in se odpravil v nevihto. »Hej, pajek! Pa ne pozabi! Bolje je imeti star čevelj, kot pa biti bos,« je za pajkom zaklical polžek in se skril v zavetje svoje hiške. Rebeka Štumberger, 7. a v __ na 05 Cirkulane-Zavrč svojih časov šolanja. Pokazali so nam spretnosti, kijih zmorejo, in teh ni bilo malo. Med gosti so namreč bili tudi mednarodni judo sodnik, nogometaš, atletinja ... Še posebej veseli smo bili babic in dedkov, ki so dokazali, da so dobro utrjeni in so mladim velik vzgled. Tudi učenci so z veseljem pokazali svoje spretnosti. Prav zaradi vsega naštetega je bila motivacija za vadbo v tem tednu še večja. Kmalu po dogodku so začeli prihajati zelo pozitivni odzivi, zahvale za povabilo, želje po večkratnem podobnem druženju, pohvale za izvedbo. Kot smo obljubili že lani, tovrstna akcija vsekakor postaja tradicionalna. Veseli smo, da imamo na šoli tudi številne druge medgeneracijske projekte, kot so medgeneracijski računalniški tečaji, delavnice, ustvarjalnice in naš največji projekt, Pohod prijateljstva, kjer se nas druži blizu 1000 udeležencev vseh generacij. Vabljeni! Vodja projekta Simbioza na OŠ Cirkulane-Zavrč: Mitja Vidovič, prof. ŠPO Zajec in volk Zajec se je odpravil na njivo po korenje. Med potjo se je izgubil. Srečal je volka in se odločil, da ga bo povprašal za pot. A volk, takšen kot je bil, mu ni hotel povedati za pot. Brez razloga se je ujezil na ubogega zajčka in mu zabrusil: »Ti zajec, ti pobalin, ti, ti...« Še ni do konca povedal, že ga je zajec prekinil: »Prišel sem vas samo vprašat za pot, gospod volk. Kaj sem zakrivil, da ste se tako ujezili name?« »Pojdi vstran!« mu je odvrnil volk. Ni mu bilo treba dvakrat reči, že zajca ni bilo več. Volk je nekaj časa razmišljal in se domislil načrta. Rekel si je: »Če mu zdaj izkopljem luknjo in ga pokličem nazaj, bo zagotovo padel vanjo in ga bom lahko pojedel.« Začel je kopati luknjo. Ko jo je skopal, jo je dobro zakril z listjem in travo. Odpravil se je po zajca. Pozabil je, kje je izkopana luknja in sam padel vanjo. Zajec je to seveda videl in mu rekel: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« Veselo je odskakljal v svojo luknjo. Lara Vidovič, 7. a Mesec šolskih knjižnic Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL - International Association of School Librarianship ) je tudi letos vabilo k praznovanju in promociji šolskih knjižnic. Letošnje geslo se je glasilo “Naučite se razvozlati svoj svet”, ki je opozarjalo seveda na pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in pri razvoju kritičnega mišljenja. Šolski knjižničarji sodelujejo pri poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi. Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic pa opozarja na široko paleto dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje. V slovenskem prostoru, v Sloveniji in zamejstvu, je projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije. Mednarodni mesec šolskih knjižnic smo tudi na naši šoli obeležili z različnimi dejavnostmi: z razstavo knjig (novosti; slikanice Svetlane Makarovič), pravljičnimi urami za prvošolčke, knjižno uganko, izdelovali smo knjižne kazalke, brali za bralno značko, zbirali mnenja učencev o knjigah, ki bi jih priporočali v branje svojim sošolcem, prijateljem ali pa celo otrokom po vsem svetu. Knjižno uganko rešujejo učenci vsak mesec. V začetku naslednjega meseca članice knjižničarskega krožka izžrebajo dva učenca, ki sta pravilno odgovorila na zastavljena vprašanja. V mesecu oktobru sta bili izžrebani: Karolina Be-dnjički iz 9. a razreda in Ela Obran iz 4. a razreda. Prejeli sta knjižno nagrado. V mesecu oktobru pa je minilo tudi 40 let, odkar je knjižne police ugledala Sapramiška pisateljice Svetlane Makarovič. V tem mesecu se je Sapramiška potepala in razveseljevala otroke tudi po knjigarnah Mladinske knjige po Sloveniji. Na naši šoli pa tretješolci pridno prebirajo slikanice Svetlane Makarovič in spomladi, v mesecu aprilu, ko praznujejo knjige, bomo izvedli knjižni kviz na to tematiko. Želim vam lepe trenutke s knjigo! Marica Zebec Svet, v katerem želim živeti Prvi teden v mesecu oktobru je za otroke še posebej pomemben in prijeten, saj obeležujemo Teden otroka, ki ga od leta 1954 izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Letošnji Teden otroka je potekal pod geslom »Svet, v katerem želim živeti«. Letošnjo poslanico ob Tednu otroka je pripravila Desa Muck. Preberete si jo lahko na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tudi učenki literarnega kluba sta razmišljali o svetu, v katerem bi želeli živeti. O svetu, v katerem bi otroci radi živeli, se pogovarjamo s prijatelji, z znanci, s starši, z učitelji... Letos je ta stavek slogan oziroma moto Tedna otroka, v katerem se bodo po vsej Sloveniji odvijali razni dogodki in dejavnosti, kot so športne prireditve in tekmovanja, pohodi, sprejem prvošolcev v šolsko skupnost itd. Ko razmišljam o svetu, v katerem bi rada živela, mi misli odtavajo najprej v svet, v katerem sedaj živimo. Današnji svet je poln prevar, nezaupanja, sovraštva, ljubosumja in posledično nasilja, vojn, depresije, uživanja drog itd. Takšna je na žalost podoba današnjega sveta. Seveda pa so na svetu tudi lepe, dobre, pozitivne reči. Veliko ljudi se v različnih organizacijah po svetu trudi, da bi bilo ljudem boljše in lepše. Vse več ljudi se zaveda, da je največ vredno veselje in zadovoljstvo. Še lepše je, če lahko na kakršen koli način pomagamo in polepšamo dan sočloveku. Želim si živeti v svetu, v katerem bi bili vsi svobodni. V svetu, v katerem bi lahko tudi ponoči šli brez strahu na sprehod. V svetu, v katerem bi bilo več ljubezni, spoštovanja, razumevanja do sočloveka, enakosti ... Želim živeti v svetu, kjer bi vsak človek imel vse, kar potrebuje za lepo življenje. Mateja Golc, 9. a Ta teden obeležujemo Teden otroka, katerega slogan je »Svet, v katerem želim živeti«. Gospa ravnateljica nas je ob tej priložnosti sklicala v športno dvorano in nam ob našem prazniku čestitala. Dotaknila se je problematike današnjega hitrega tempa življenja in med drugim tudi omenila pomanjkanje časa staršev za svoje otroke. Velikokrat razmišljam o svoji prihodnosti. Današnji svet je poln nasilja, nepoštenosti, neenakopravnosti. V takšnem svetu si ne želim živeti. Boli me, ko vidim, da danes priden in pošten delavec izgublja na veljavi. Želim si takšen svet, v katerem se bom lahko s svojo družino, s svojimi otroki svobodno sprehajala po mestu in ne bom razmišljala o nevarnostih, ki prežijo name. Želim si, da ne bi zaradi »časovne stiske« pozabila na ljudi, ki jih bom imela najraje. Velikokrat razmišljam tudi o tem, ali bi bil svet brez denarja morda lepši. Je morda za današnje stanje po svetu kriva finančna kriza in brezposelnost? Ali morda pehanje za materialnimi dobrinami? Andreja Štumberger, 9. a ZIMSKA Poglej skozi okno beli sneg, poglej jelko našo okrašeno, pod njo pa jaslice. Božična miza je polna dobrot, veselja je vsepovsod. Otroci se veselijo in si daril želijo. Božiček prihaja v našo vas, obdaril bo tudi nas, mogoče se ustavi celo pri vas. Nina Košak in Lara Hercog, 6. a Tehniški dan V četrtek, 24. novembra, smo izdelovali božične okraske za Bar-barni sejem. Tega dne smo se zelo veselili, saj smo vedeli, da ne bo pouka in bomo lahko več časa preživeli z razredniki. Zjutraj so nam razredniki najprej dali navodila, nato pa smo se z nasmehom na obrazu lotili dela. Izdelovali smo voščilnice, pisane okraske, snežinke, sne-žake ... V sak razred se je zelo potrudil, iz zanimivih in kreativnih idej so nastali čudoviti izdelki. Ti bodo razstavljeni na Barbarnem sejmu. Tam jih bomo lahko kupili ali pa si jih samo ogledali. Zagotovo je bil ta dan učencem zelo všeč. Želimo si še več takšnih zanimivih in kreativnih dni, kjer bomo lahko pokazali svojo ustvarjalnost. Taja Potočnik in Daša Dizdarevič, 6. a Moja prijateljica Katja Prijateljstvo mi pomeni vse, ko Katja potolaži me. Prijatelj ti vedno zaupa in nikoli ti čela ne guba. Pravi prijatelj mora imeti to, kar sam si želiš zelo. Katja je prijateljica, ki zame vse ima. Všeč mi je zelo, da najino prijateljstvo res je lepo. Prijatelj ti pomeni vse, če le dobro razumeš se. Mateja Hrnčič, 4. a Moja najboljša prijateljica Amila Moji prijateljici je ime Amila. Spoznali sva se v vrtcu. Leta so hitro minila in postali sva veliki. V tretjem razredu se je Amila preselila na Ptuj. Bila sem zelo žalostna, ker je morala oditi. Nekega dne pa me je mama zelo presenetila. Bila sem doma in bilo mi je zelo dolgčas. Mama je prišla iz službe, zraven nje pa je čisto tiho prišla še Amila. Ko je vstopila v sobo, sem bila zelo presenečena. Dolgo sva se skupaj igrali. Ana Gašparič, 4. a Prijatelja Anže in Tim Mojemu prijatelju je ime Anže. Star je 9 let. Prijatelja sva, ker imava oba rada enake stvari. Oba navijava za isti nogometni klub, oba igrava nogomet. Je zelo dober nogometaš. Anže ima smisel za humor, je prava »faca«. Sva tudi sošolca. Velikokrat se skupaj igrava. Vedno me potolaži, nasmeji in mi pomaga. Vse mu lahko zaupam, zato sva prijatelja in to mi veliko pomeni. Imam pa še enega dobrega prijatelja. To je sošolec Tim. Tudi z njim imava rada enake stvari. Oba se ukvarjava s športom. Že velikokrat sem prespal pri njem. Med odmori se velikokrat pogovarjava o nogometu. Je zelo prijazen in strpen, vedno mi pomaga. Tudi on me potolaži ter nasmeji, ko je to potrebno. Žiga Štumberger, 4. a Moja prijatelja Žiga in Anže Moja prijatelja sta Anže in Žiga, stara sta 9 let. Moja prijatelja sta zato, ker si v šoli pomagamo, se družimo in se srečujemo na nogometnih treningih in tekmah. Zelo smo veseli, ko se vidimo, zato si včasih gremo tudi na obiske. Zelo radi se skupaj igramo. Obiskujemo se, ko ima kateri od nas rojstni dan, včasih tudi prespimo drug pri drugem. Tudi zaupam jima lahko kakšno stvar. Vsi smo strpni drug do drugega, si pomagamo in se spoštujemo. Tim Topolovec, 4. a Dober recept za dobre ocene Sestavine: ščep učenja, 3 kg pameti, 13 izrezanih petič, 8 ščepcev poslušnosti, 5 čajnih žličk talenta, 2 uri maminega opozarjanja, 3 ure časa, 11 dag zbranosti. Po potrebi lahko katero od sestavin povečaš. Sestavine za nadev: 2 petici, 3 kg talenta in 8 dl zbranosti. Postopek: Vzamemo učbenik, v njem zmešamo vse sestavine. Vzamemo mapo in jo namažemo s črnilom. Iz mase naredimo dva velika kroga, ki ju namažemo z nadevom ter pokrijemo z drugo polovico testa. Posujemo z malo dodatne pameti. Pustimo počivati pol ure. Zapečemo v torbi, 20 minut na 160 stopinj Celzija. Previdno vzamemo iz torbe, pustimo jih stati 15-20 minut, jih pojemo in dobimo dobro oceno. Posebno opozorilo: Piškoti ne smejo stati v temi, saj izgubijo svojo moč! Ajda Lea Prapotnik, 4. a Presenečenje Bližal se je težko pričakovani dan. Moj rojstni dan. Po tihem sem si želela novo kolo, vendar tega nisem upala povedati staršem na glas. Kolo, ki sem ga imela, je bilo sicer lepe roza barve in lepo ohranjeno, vendar je bilo že nekoliko premajhno zame. Želela sem si novo, večje in drugačno kolo. Ker sem si ga res zelo želela, sem ga pokazala staršem, ko smo se skupaj odpravili v trgovino. Oče je dejal, da je moje staro kolo še vedno dobro zame. Nato pa je napočil moj rojstni dan. In res, dobila sem novo sanjsko kolo, ki sta mi ga kupila starša za rojstni dan. Kolo je bilo veliko, športno, bele in roza barve. Vedno sem si želela točno tako. Starša sta me prijetno presenetila. Bila sem zelo vesela in hvaležna, kar nekajkrat sem se jima zahvalila. Ana Zavec, 4. a Presenečenje Kot majhna deklica sem ponoči spala najprej pri starših, nato pa pri babici. Bila sem vedno večja in zaželela sem si svojo sobo, da bi se v njej lahko učila, igrala in spala v svoji novi postelji. Nekega dne pa je prišel gospod in začel barvati stene. Čez nekaj časa sta še botrica in boter položila nova tla. Prispela je tudi nova sobica, ki jo je naredil in sestavil moj boter. Sedaj v njej uživam. Staršem, botrici in botru pa sem zelo hvaležna. Clara Mežnarič, 4. a Tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2016/2017 je Otroci in načrtovanje prihodnosti. Tudi v 4. a razredu smo se o tem pogovarjali in izrazili naslednje želje: Ela Obran: Da bi vsi ljudje imeli dovolj hrane, da bi bila dobra plesalka in nogometašica. Andraž Petrovič: Da na svetu ne bi bilo vojn, da okolje ne bi bilo onesnaženo in da bi postal pilot. Lan Strelec: Da bi vsi imeli dovolj denarja, da bi bil dober nogometaš. Tim Topolovec: Da bi vsi imeli tople domove, jaz pa bi rad igral pri Barceloni. Ana Gašparič: Da bi vsi ljudje imeli dovolj hrane in čiste vode, da bi se v družini vsi imeli radi. Žan Brodnjak: Da bi vsi imeli domove, da bi bil dober nogometaš. Maja Hercog: Da bi vsi imeli dobre starše, da bi imela veliko prijateljev. Anže Jerenec: Da bi bili vsi bogati, da bi imel veliko prijateljev. Žiga Štumberger: Da bi imel veliko prijateljev, da bi bil nogometaš, da bi bil svet brez vojn. Nina Prašnički: Da bi svet bil prijaznejši, da bi vsi bili prijaznejši drug do drugega. Anže Feguš: Da bi vsi imeli dovolj denarja, da bi bil dober nogometaš. Teja Kolednik: Da bi bili vsi ljudje srečni, da bi postala modna kreatorka. Katja Emeršič: Da bi svet bil brez vojn in da ne bi nikoli pozabila prijateljev, zase si želim družino in dobro službo. Lars Štumberger: Da bi našel izgubljeni zaklad. Aljaš Plošinjak: Da bi bil dober nogometaš, kot Messi. Mateja Hrnčič: Želim si živeti v svetu, polnem ljubezni, veselja in radosti. Amadej Kolednik: Da bi vsi imeli dovolj denarja in da bi bil prvak sveta. Tilen Kelc: Da bi vsi imeli srečo in denar. Tadej Petek: Da bi imeli vsi dovolj hrane in da bi bili vsi srečni. Ana Zavec: Želim si živeti v mirnem svetu, brez vojn. Želim, da bi bili vsi srečni. Erika Hercog: Da bi bili vsi na svetu srečni in da bi se razumeli, zase pa si želim, da bi bila srečna v življenju. Clara Mežnarič: Da bi imela moja družina veliko denarja, zdravja in sreče. Ajda Lea Prapotnik: Želim si živeti v svetu brez vojne, da bi imeli vsi prijatelje, da bi imela dobre ocene. Gusarska zgodbica Nadaljevanje... Nato sta šla v vas. Vaščane sta vprašala, če zna kdo brati. Lojzek, ki je delal v knjižnici, se je javil. Prisilila sta ga, da jima je prebral zemljevid. Ko so skupaj šli na ladjo, je papiga Julči pobegnila in odletela na drugi otok. Zato so ji sledili. Ko so jo našli, je sedela na kupu zlata, diamantov in zlatnikov. Veseli Joža je k sebi priklical Julči, kapitan Kriva Sablja pa je hotel le zaklad. Na poti do zaklada ga je čakalo veliko pasti. Najprej je skoraj padel v lavo, nato so ga z vseh strani obstreljevale puščice, se proti njemu valile kamnite krogle, da se je vse skupaj skoraj porušilo. Končno so začeli iskati zaklad. Prepluli so devet morij, preden so ga res našli. Spet so jih čakale pasti, vendar v drugačnem vrstnem redu. Ko je kapitan Kriva Sablja dobil zaklad, je začel vpiti: »Arr, arr, arr.« Zdaj bi si lahko kapitan Kriva Sablja kupil lepo hišo, vendar se je odločil, da si bo kupil hotel. Veseli Joža je kupil kletko za Julči, Lojzek pa si je kupil veliko zalogo knjig. Na koncu so ostali brez vsakega zlatnika. Spet so se odpravili iskat zaklad. Ko so ga našli, so se odločili, da ga ne bodo zapravili, ampak ga bodo zakopali in vrgli ključ v morje. Od takrat naprej gusarji in njihovi kapitani zaklade zakopljejo. Niko Zamuda, 5. c Ko je kapitan Veseli Joža izvedel, da tudi njegov bratranec ne zna brati, ni bil več Veseli Joža, ampak Jezni Joža. Papiga Julči pa se je tako smejala, da je zbudila sovo iz trdnega spanca. Veselemu Jožu oziroma Jeznemu Jožu ni bilo všeč, če se mu papiga smeji. Zatresel se je tako močno, da je papiga padla na tla. Kapitan Kriva Sablja se je domislil, da bi se papiga lahko naučila brati. Jezni Joža seje spomnil, da za učenje potrebujeta učitelja. Odpravila sta se po svetu. Tavali so po morju in z daljnogledom iskali kakršno koli ladjo. »Stop, ladja na vidiku!« Ustavili so se pred ladjo. Vprašali so, če imajo bralca zemljevidov. Res so ga imeli, a tudi on ni znal brati. Veseli Joža je vprašal: »Kako bralec zemljevidov ne zna brati zemljevidov?« Odpluli so naprej in se ustavili v pristanišču. Odšla sta do prve hiše. Potrkala sta na vrata in odprl jima je ribič. Ta ribič je znal brati, česar sta se kapitan Kriva Sablja in Veseli Joža zelo razveselila. Učila sta se in učila, komaj sta zmogla brati. Tudi papiga Julči se je naučila brati. Veseli Joža je ustanovil šolo za branje zemljevidov. Kapitana sta vsakemu gusarskemu otroku govorila, da se naj nauči brati. Ugotovila sta, da brez znanja nisi nič, da je znanje pravzaprav največji zaklad, celo večji kot zlato. Nik Arbeiter, 5. c Vsi so se usedli za mizo in začeli razmišljati, kako bi prišli do zaklada. Nato pa je Krivo Sabljo prešinilo v glavi. Imel je odlično zamisel. Odšli bodo čez širna morja do njegovega prijatelja, ki je tudi bil kapitan. Ime mu je bilo Kljukica. Prosil ga bo, naj mu razloži, kaj pomenijo ti čudni znaki na zemljevidu. Preden je obvestil vso posadko, da gredo na pot, ga je začel njegov brat Smešni Jože nadlegovati, da bi rad šel z njimi. Brat je bil zelo težaven, a gaje vseeno vzel s sabo. Potovali so čez širne oceane. Njihovo potovanje je bilo bolj razburljivo, kot si gaje predstavljal Kriva Sablja. Do otoka so prišli živi in zdravi. Ko je kapitan Kljukica zagledal Krivo Sabljo in njegovo posadko, je bil presenečen, saj se niso videli že deset let. Ko so odšli v njegovo hišo, so zagledali približno sto takšnih zemljevidov, kjer je pisalo: »Vsak nikoli ne ve vsega. Vse življenje se učimo. Dobro razmisli, našel in odkril boš zaklad, ki ti ga nihče ne more vzeti!« Pirati so tako izvedeli, da je ta zaklad znanje, ki ti ga podari življenje. Maja Zavec, 5. c Nadaljevanje... Ker oba kapitana nista vedela brati, se oglasi papiga Julka. Pove jima celotno zgodbo o zemljevidu. Iz zgodbe izve, da je zaklad skrit na otočku sredi morja. Kapitana sta bila takoj za dogodivščino. Od zdaj naprej je bila Julka glavna kapitanka. Pluli so po morjih sedem dni in noči, ko so osmi dan na skali zagledali morsko deklico. Hitro so odšli do nje in ugotovili, da se je revica onesvestila. Odnesli so jo na ladjo in jo položili na posteljo. Upali so, da ji bo bolje. Vrnili so se na otok Ostrinož. Kapitan Veseli Joža se je takoj zaljubil vanjo in je ni mogel izpustiti izpred oči. Kapitan Kriva Sablja pa je bil nestrpen zaradi zemljevida, zaklada in skrivnega otoka. Za morsko deklico pa mu ni bilo mar. Naslednje jutro je že na vse zgodaj oznanil, da se odpravljajo na otok z zakladom. Kapitan Veseli Joža se ni hotel ločiti od svoje lepotice. Prav tako tudi Julka ne. Kapitan Kriva Sablja je moral popustiti, ker je Veseli Joža morsko deklico čuval bolj kot naj dražji zaklad. Kapitan Kriva Sablja je bil vedno bolj nestrpen, tako da je razbil vazo in s tem zbudil morsko deklico. Predstavila se jim je kot Miranda. Kapitan Kriva Sablja je ogorčeno gledal morsko deklico. Bilo jo je zelo strah, a potem se je na njegovih ustih prikazal nasmeh. Papiga Julka je hitro odletela po fotoaparat in slikala te lepe trenutke, saj se ni zgodilo vsak dan, da bi se kapitan Kriva Sablja smejal. Vsi so postali najboljši prijatelji. Kapitan Kriva Sablja pa jena koncu odkril, da je največji zaklad prijateljstvo. Julija Maučič, 5. a Vito Maučič, 2. a Se ena gusarska zgodba o gusarjih, ki niso znali brati Kapitana Kriva Sablja in Veseli Joža sta razmišljala, kaj neki pomenijo ti znaki na zemljevidu. Medtem ko sta razmišljala, je papiga Julka pobegnila, kar pa sta opazila šele čez dobrih pet ur. To je Veselega Joža zelo presenetilo, še bolj razžalostilo, saj je bil prepričan, da ga Julka nikoli ne bi zapustila. Kriva Sablja se za to ni zmenil, hotel je samo razbrati zemljevid. Veseli Joža se je z rezervnim čolnom odpravil na pot. Najprej je šel na otok Odmev, potem na otok Papagaj in potem še na otok Sadje. Nikjer je ni našel, zato je šel na otok Pogube. Veselega Joža dolgo ni bilo in Krivo Sabljo je začelo skrbeti, zato ga je šel iskat na otok Pogube. Iskal je v jami Poplave, v jami Potresa in v jami Smrti. Dolgo ga je iskal, a na koncu je našel papigo Julko. Od nekod je prišel Veseli Joža in se zelo razveselil, ko so bili vsi spet skupaj. Malo so še hodili in našli zaklad. To je bil njihov najboljši dan v življenju. Na nekem diamantu je bil gumb, ki sta ga aktivirala in od takrat so znali vsi gusarji brati. Vzela sta zaklad in se s posadko odpravila domov. Doma so si zaklad pravično razdelili. Vsi so živeli srečno do konca svojih dni. Tilen Resman, 5. a Moje dobro delo v prazničnih dneh Mojim domačim bom izdelala malo ročno darilo. Nela Starše bom osrečil z dobrim zajtrkom. Nik Malo bom počistil in pospravil. Žan Mami bom pomagal in ji prinesel sok in najljubšo hrano. Sebastjan Svojemu bratcu bom pomagala, da bo zdrav. Tamara Nahranila bom psa, starše pa bom osrečila s kakšno šalo. Eva Babici bom narisala risbo in ji s tem povedala, da jo imam rada. Tjaša Izbral bom šampanjec in pomagal doma. To je najsrečnejši čas. Darjan Obiskala bom babice in dedke. Mami bom spekla najljubši kolač. Julija Ne bom se kregal s sestro. Jan Izdelala bom voščilnice in ročna darila. Zala Pospravil bom hišo in posesal prah, da bo mami vesela in ne bo imela toliko dela. Tilen Dragi Božiček! Smo učenci in učenke 1. a razreda. V šoli se pridno učimo in že marsikaj znamo. Upamo, da nas tudi letos obiščeš z darili. Želimo si: - namizni nogomet (Gal, Amadej), ~ čajnik Elza in Ana s skodelicami in krožniki (Alina), ~ samoroga s krili (Nika), - avto na daljinca (Sabahudin), - telefon (Aljaž), - tablico (Ines, Ela, Žiga), ~ računalnik (Jan, Amadej). Pomagala bom skuhati božično večerjo. Valentina Mami bom narisala risbo in ji povedala, da je najboljša mama na svetu. Taja Učenci 5. a razreda Božič Božič je pred vrati, vse okrašeno je. Sneg blešči se v siju luči, smrečica se krasi. Sneg pokril je vse bregove in vasi, otroci in snežaki se pred hišo vesele. Špela Ilec, 3. a Nina in sneg Bila je deklica Nina, kije oboževala sneg. Komaj je čakala, da bi zapadel. A snega ni bilo od nikoder. Ni in ni mogla verjeti, da ga ni. Toda glej, neke noči se je zbudila in videla, da je sneg koo-ončno zapadel. Mislila je, da se je zgodil čudež. Hitro se je odpravila v šolo. Ves čas je pogledovala skozi okno, ali še sneg je ali je izginil. Ko je bilo konec pouka, je šla s sošolci ven, kjer so se dolgo igrali in kepali. Nina je bila najsrečnejša deklica. Maša Kelc, 3. a Vesel božič Bila je božična noč. Z družino smo šli k babici. S teto smo odšli k oknu. Naenkrat so ugasnile vse luči. Pogledali smo, kaj se je zgodilo. Odšli smo v kuhinjo in pod smrečico zagledali veliko daril. Vsi smo se začudili. Daril smo bili zelo veseli. Midva z bratom sva jih dobila največ. Bile so same igrače. Najbolj sva se razveselila helikopterja in avta na daljinsko. Ko smo odprli darila, smo šli ven ter naredili snežaka in iglu. Ko smo se vrnili domov, sva šla z bratom spat. To je bil zame najlepši božični dan. Jan Lesjak, 3. a w Zlatkov pokal 2016 V mesecu septembru se vsako leto na OŠ Leskovec odvija nogometni turnir, memorial za Zlatkov pokal. Tekmovanje je posvečeno tragično preminulemu nekdanjemu učencu OŠ Leskovec Zlatku in se je letos izvedlo že 43. zapored. Na turnir so povabljene ekipe s haloškega območja in sosednjih hrvaških šol. Letos se je tekmovanja udeležilo 6 ekip (OŠ Leskovec, OŠ Videm, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Podlehnik, OŠ Lepoglava in OŠ Višnjica), ki so se najprej pomerile med seboj v dveh predtekmovalnih skupinah. OŠ Cirkulane--Zavrč je v svoji skupini zasedla 2. mesto, kar je pomenilo, da se je v zadnji tekmi pomerila za 3. mesto. Nasprotnik je bil OŠ Podlehnik. Kljub boljši igri in več priložnostim je ekipi naše šole uspelo streti nasprotnika šele po izvajanju kazenskih strelov. Tako se je ekipa v postavi Nino Kokol (kapetan), Lukas Titan (vratar), Segal Levanič, Mai Mlinarič, Žan Spevan, Tomi Kolednik, Mitja Hrnčič, Žan Hrnčič, Nejc Vesenjak, Jaka Domjan in Rok Kelc Vnuk veselila končnega priznanja za 3. mesto. Pokal za 1. mesto je prejela ekipa OŠ Videm. Naša ekipa je tudi letos prikazala zelo dobro igro, kar nas navdaja z optimizmom pred jesenskimi nogometnimi tekmovanji. Predvsem pa smo bili veseli lepega športnega dogodka in druženja s prijatelji iz sosednjih šol. Mentor: Mitja Vidovič, prof. ŠPO Začni mlad, tekmuj pošteno Prva izvedba projekta "Začni mlad, tekmuj pošteno" na OŠ Cirkulane-Zavrč, s katerim smo obeležili Evropski teden športa, je več kot uspela. Namen akcije je promocija teka, gibanja na sploh, fair-playa in tudi boj proti dopingu. Poleg Atletske zveze Slovenije in OKS je projekt podprl tudi Unescov urad za boj proti dopingu. Učenci so bili nad programom navdušeni in tek, kot glavna dejavnost projekta, jih je vse skupaj prevzel. Še posej zato, ker sta jim ga tako srčno predstavili gostji prireditve, atletinji in bivši učenki šole, Veronika in Doroteja Domjan. Znani in zelo uspešni atletinji sta učence ogreli in skupaj z njimi odtekli najprej ogrevalni krog in potem še Sprint na 100 m. Učence sta naučili tudi atletske abecede, delili z njimi svoje izkušnje in jim podali spodbudo, da si zastavijo cilje in jim sledijo. Skupaj z vrtcem je bilo na obeh lokacijah šole aktivnih skoraj 400 tekačev. Zelo všečna je bila tudi predstavitev pravil fair-playa, ki so jih prebrali predstavniki vseh oddelkov in le-ta morajo postati vodilo vseh nas tudi izven športnih igrišč. Učenci so še dolgo po prireditvi poskakovali in se veselili novih tekaških užitkov. Vodja projekta: Mitja Vidovič, prof. ŠPO Pohod mladih planincev v Bistriški vintgar V soboto, 15. oktobra, smo izpeljali prvi planinski izlet v novi sezoni. Podali smo se v slikovito dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Tok potoka je na nekaterih delih precej miren, pa spet drugje zelo razigran. Neokrnjeno naravno okolje je v tem jesenskem času odeto v čudovite barve. Na poti smo si ogledali kar nekaj znamenitosti: rimski kamnolom, slap Bistriški Šum, ruševine nekdanjih mlinov. Podali smo se tudi na vzpetino, kjer se nahaja Ančnikovo gradišče, to so ostanki poznoantične in zgodnjesre-dnjeveške utrdbe iz 4. stoletja. Ležijo na nadmorski višini okoli 750 m, kar seveda pomeni, da se od tam ponujajo lepi razgledi na okoliške kraje. Najprej smo si ogledali ostanke rimskega kamnoloma in razstavljene kamnine, ki so izvorno v tem delu Pohorja. Sledili smo po poti, ki je bila v glavnem nezahtevna, le pri ogledu slapa Šum je bilo potrebno posvetiti več pozornosti varnosti. Vsi udeleženci so ob pomoči spremljevalcev varno prišli do točke, kjer slap ponuja najlepši pogled na svojo neukročeno lepoto. Potem je sledil strmi vzpon po gozdni vlaki do razpotja za Ančnikovo gradišče. Malce zasopihani, na čisto ta pravi »delovni temperaturi«, smo prišlo do omenjene Na Ančnikovem gradišču. točke. Tu smo si odpočili, pomalicali, se igrali, rešili nesrečnega močerada iz betonskega jaška - od koder sam ne bi zmogel. Ko se je megla dvignila, smo uživali v lepem jesenskem dnevu ob čudovitem razgledu na okolico. Prišel je čas za vrnitev v dolino, a glej ga zlomka, prav kmalu po odhodu je vreme pokazalo manj prijazen obraz. Začelo je deževati. Ker ni bilo zavetja, smo pač morali nadaljevati pot, ki je na nekaterih predelih, zaradi razmočenosti, postala težavna. Pa smo jo vsi premagali in prišli do avtobusa morda le nekoliko bolj umazani, kot bi sicer. Hitro smo se vkrcali na avtobus, slekli mokra vrhnja oblačila in spet smo bili »kot novi« in bogatejši za eno izkušnjo. Za nami je lep jesenski planinski izlet, za nekatere prvi planinski izlet, za katerim vedno ostanejo najlepši spomini. Organizacijo in stroške prevoza izleta je prevzelo PD Cirkulane. Mlade planince smo spremljali Janja, Aljaž ter vodnika Božo in Ivo. Ivo Zupanič Ines Zamuda, 1. a Patrik Jurgec, 2. a V prihajajočem letu 2017 si drugošolci želimo ... Želim si, da bi imel veliko prijateljev. Emanuel Želim si, da bi moja noga bila zdrava in bi lahko spet igral nogomet. Aleksander Vsem želim zdravja in sreče, lepo bi bilo, če bi vsi žareli od veselja. Moja želja je tudi, da bi bilo na Barbarnem v Cirkulanah veliko konjev. Nikita Želim si, da bi se čim prej preselili v našo novo hišo, da nam bi bilo tam toplo. Če je morda Božičku ostalo kaj lego kock, bi prosil, da mi jih prinese. Teo Želim si, da bi bil večkrat na leto pust. Želim si, da se ljudje ne bi prepirali. Alex Želim si svojo sobo, v njej pa veliko knjig. Duli Želim si, da bi kmalu zapadel sneg in da bi bili vsi zdravi. Lucija Želim si, da bi vsi otroci ubogali starše in učiteljico. Lana Želim si, da bi snežilo in da ne bi bilo revnih ljudi. Vsem revnim bomo pomagali. Marsel Želim si, da bi se naučil tekoče brati. Žiga Želim se igrati s prijateljico Duli. Sara Želim si, da bi bilo v prihajajočem letu veliko snega. Želim si novih trenirk. Matic Želim si, da bi spet videl morje. Tibor Rad bi šel v Španijo. Tam bi obiskal nogometni stadion Real Madrid. Miha Želim si postati dober nogometaš. Želim si tudi, da ljudje ne bi uničevali sveta. Patrik Želim si, da bi se vsi učenci pridno učili. Maja Želim si, da bi z dedkom in babico spet šli v Izolo. Vesela bi bila, če bi šla z nami še ata in mama. Ana Marija Želim si, da bi naša šola bila okrašena z lučkami in da bi bile vse hiše pobarvane v živahne barve. Vito Želje zapisala Dragica Kolednik Pomoč Sončku Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva področje vseh občin nekdanje ptujske in področje celotne bivše ormoške občine. Nastalo je že leta 1988, in sicer z namenom samopomoči, da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da ga lahko izpeljemo. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki - ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo državi poveste, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro veliko družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer dobrodošli v našem centru na Ptuju, blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, kijih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, in poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Nada Polajžer, predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož DECEMBER 2016 Na Velikem Vrhu je doma zanimiv umetnik Zagotovo drži, da ljudi v svojem okolju še premalo poznamo, da velikokrat niti ne vemo, s čim vse se ukvarjajo in kaj znajo narediti. Eden od teh je prav gotovo tudi prijeten, prijazen gospod Maksimiljan Zebec, za prijatelje in znance Maks, z Velikega Vrha 56. Doma »skriva« male umetnine iz lesa in kamna, vse je sam oblikoval, materiale pa poiskal kar v okolici doma. Včasih svoje umetnine razstavi kar pred domačo hišo, pri vinogradu, v prelepem okolju, in tako je storil tudi pred časom, ko smo ga obiskali. Na pragu pred hišo so nas pričakale lesene skulpture. Vsaka izmed njih ima svojo zgodbo. Družbo so jim delale še zanimive podobe, narejene iz kamna, najde- grade, kjer je ženi, kolikor je le mogel, pomagal pri domačih opravilih. Pred leti, ko se je upokojil in zbolel, pa je našel nekaj za svojo dušo. Že v osnovni šoli je bil nadarjen za likovno ustvarjanje. Tega se še danes rad spomni, a želje po umetniškem izražanju ni nikoli opustil. Maks se s svojimi malimi umetni- jj psu t 1 m) |wty 1 S mBSrnmi m ! 1 A Hi MZ, - " 1 HEjk x y JIr Hm i MOl jFS ii * . Lesene in kamnite skulpture, zanimivi obrazi, delo domačega mojstra z Velikega Vrha, pred hišo družine Zebec. nega v bližnjem, opuščenem kamnolomu na »Verbajn-šaku«. Čez cesto je Maks na ogled postavil prav posebne križe, narejene iz lesa vinske trte, ob njih pa so se ponosno predstavljale podobe na leseni podlagi, vezane na vinograd in čaščenje vina. In prav to je tematika, ki Maksa tudi najbolj navdihuje zadnjih 16 let, odkar se temu posveča ljubiteljsko. V pogovoru izvemo, da je skoraj 40 let delal pri Hi-dromontaži, veliko je bil na terenu po vsej Evropi, rad je prihajal domov, med vino- nami ne rad hvali, a vesel je, če ga kdo pohvali, če lahko komu podari kak svoj izdelek. Spominja se, da je tudi ženo Treziko presenetil ob njenem 80. rojstnem dnevu, ko ji je podaril grafiko, naslikal pa je Bakhosa, boga vina. LESENE SKULPTURE SLUŽIJO TUDI KOT PTIČJE VALILNICE »Idej za ustvarjanje mi ne zmanjka, največkrat pa se česa spomnim ponoči, potem hitro zapišem, narišem, skiciram in drugi dan idejo poskušam uresničiti. Najprej moraš Tudi v grafiki se je preizkusil in sliko Bakhosa podaril ženi. vse skupaj obdelati v glavi, imeti moraš načrt, da lažje delaš, tako kot to počnejo projektanti in arhitekti. Ko imam zamisel dodelano, potrebujem samo še material, pripomočke, brez katerih bi težko delal in sem sijih sam pripravil, potem pa delo hitro steče. Včasih je skulptura narejena v enem dnevu. Tudi materiala za obdelavo je v naravi veliko. Že samo ko čistimo vinograd, najdemo marsikaj, pa potem v gozdu kak zanimiv štor, deblo, veliko zanimivega pa v sebi skriva kamen na našem območju, saj so v njem ostanki Panonskega morja. Vsaka moja skulptura, pa naj bo lesena ali kamnita, ima drugačno obliko in za vsako imam posebej ime. Kako sem jih poimenoval in po kom, to pa ni za javnost, naj si vsak, ki vidi moj izdelek, ustvari svojo zgodbo. Vse lesene skulpture služijo tudi kot ptičje valilnice, kar je še dodatna zanimivost. Kar nekaj sem jih že podaril. Z veseljem poudarjam, moji izdelki niso naprodaj. Želim si, da bi imel kdaj priložnost, da bi se predstavil našim ljudem v občini Cirkulane, morda ob občinskem prazniku. So mi že obljubili, da mi bodo pomagali, do razstave pa bom ustvarjal na tem našem prelepem hribu, kjer je življenje tako lepo in enkratno,« je v pogovoru še povedal Maks Zebec. Besedilo in foto: TM Maksovo leseno tolkalo, ki gaje sam izdelal in mu služi kot najboljši pripomoček pri ustvarjanju. Dani Turnšek - fotograf Avtor fotografije na naslovnici je mladi ljubiteljski fotograf Dani Turnšek, ki se fotografiji posveča kratko obdobje, a je s svojimi fotografijami dokaj hitro opozoril nase. Najprej je za fotografiranje uporabil telefon. Kmalu je spoznal, da nima samo veselja za to, ampak tudi talent in voljo. Toskana, 21. oktober 2016 Znanec mu je dal priložnost, da je lahko več ustvarjal, saj mu je ponudil rabljeni fotoaparat. Tako je Dani počasi začel, iskal motive v svojem okolju, iskal napotke in znanje, vse na svetovnem spletu. Odločil se je za Canona in pri tej znamki tudi ostal, ne bi zamenjal. A prvi fotoaparat je kmalu prerasel, zato je že moral razmisliti o novem, boljšem. Nabavil si je novo opremo, ki jo ves čas dopolnjuje, zmeraj najde kaj novega, kar potrebuje, če želi narediti dobro fotografijo. Ko pogledaš Danijeve fotografije, skoraj verjeti ne moreš, da ta mladi in skromen fant iz Haloz ni obiskoval kakšnega foto tečaja, ampak je samouk. Pravi, da se na svetovnem spletu najde vse, le radoveden in vztrajen moraš biti. Dani nam je povedal: »Tehnologija me veseli in ko te nekaj veseli, ni nič težko. Veliko opazujem fotografije drugih fotografov. Opažam, da sem v treh letih sam veliko naredil in se marsikaj naučil. Na fotografijah se pozna napredek, a še moram delati in se truditi. Na začetku sem fotografiral naravo, sončne vzhode in zahode, a še danes me ti motivi najbolj privlačijo. Vesel sem, da sem prav v svojem okolju uspel najti nekaj dobrih motivov, ki sem jih ujel v objektiv. Zame je narava poseben izziv. Naravo zares obožujem, saj se razkriva v nešteto barvah ... pa ta modrina neba ... Izkoristil sem naravo in to v pravem trenutku. Mora ti biti dano, da ujameš pravi trenutek in fotografijo narediš ob pravem času. Takrat najdeš dober motiv in lahko narediš dobro fotografijo. In prav vse, ki sem jih doslej naredil, hranim v posebnem arhivu, ki je vse obsežnejši. Vesel sem, da so me ljudje v mojem okolju opazili, da radi pogledajo moje fotografije in me tudi pohvalijo. To Dani Turnšek potrjuje, da se ne trudim zaman. Tudi s fotografiranjem se lahko dokažeš v okolju, v katerem živiš. Meni uspeva.« Dani si je ob redni službi fotografiranje izbral za hobi, ki se mu posveča večino prostega časa. Občasno se znajde tudi v fotografski družbi. S skupino celjskih fotografov je bil na delavnici v Toskani. Za Danija je bila to prva večja izkušnja, a zagotovo ne zadnja. Želimo si, da bi svoje fotografije predstavil na razstavi v občini Cirkulane. Namig za to je že dobil. TM Foto: Dani Turnšek