Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - » četrt „ » 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
četo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „
fietrt » » 5.".
mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Kalol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroži nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 3.
V Ljubljani, četrtek 4. januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Narodnostne razmere v armadi.
Zadnji dogodki pri vojaških naborih, ko se nekateri slovanski in madjarski reservisti niso hoteli več odzivljati z nemškim »hier«, so spravili v ospredje novo pereče vprašanje: ali mora biti res izključno nemški opravilni jezik v avstrijsko - ogerski armadi ? Znano je tudi, da je to jedna glavnih zahtev nemških nacijonalcev. In kako imenitno znajo utemeljevati to svojo zahtevo ! »Hamburger Nachrichten« si drznejo v nekem članku trditi, da je jedino le nemški vojak zanesljiv element v armadi; nenemški vojak pa je bil vselej pripravljen, da ubegne, ako je le ugledal sovražnika.
Popolnoma odveč bi bilo, zavračati to nesramno sumničenje, kar se dostaje Slovanov Koliko slovanske krvi je bilo prelite ravno za Nemčijo pred francoskimi boji in po njih prav do vojne za Schles\vig - Hol-stein. Nesmiselno bi kilo ponavljati, kaj vse so pretrpeli Jugoslovani, Slovenci in Hrvati, za Avstrijo in Nemčijo v turških bojih. Nikomur niso neznani junaški čini čeških vojakov, katere so vršili na vseh bojiščih, kjer je bilo treba prelivati kri za avstrijskega orla. — Pisec omenjenega članka se ponaša z dobo Marije Terezije, kjer so baje dokazali Nemci svojo neomajno zvestobo do naše vladarske hiše. No, in ravno ta doba podaja eminenten dokaz o nezvestobi in verolom-nosti nemški, — čemu neki je nastala šle-zijska vojna?
»Hamb. Nachr.« se jeze tudi radi tega, da imajo Cehi, Poljaki in Madjari svoje narodno ljudsko šolstvo, češ da to škoduje nemškemu armadnemu jeziku. Res, imenitni nazori: narodi so le radi nabornjh komisij na svetu, — smatrajo naj se le kot del vojaške rez»rve, in po tem naj si urede svoje narodno in socijalno življenj«.
Tako imenitno naziranje o življenju in družabnosti se more roditi pač le v kaki radikalni nemški glavi. "
A to še ni vse; še bolj duhteče cvetke nam podaja omenjeni list. Med drugim pravi:
»Izjave Čehov in Madjarov za Francoze ter Jugoslovanov za Rusijo se morajo smatrati v vojnem slučaju kot jako re*ni pojavi, zlasti s stališča zaveznikov. Zlasti za Nemčijo je jedinost in zanesljivost avstrijske armade sila velike važnosti, in zato bi opozarjali, da more proti vedno bolj rastočemu razdvajanju v avstrijski armadi pomagati samo jedno, namreč popolna pre-osnova v smislu vladanja Marije Terezije: torej varstvo in bramba nemškega naroda in ohranitev poveljevalnega jezika v armadi, kar bi bilo poroštvo za jedinost armade«.
Pisec smatra Avstro-Ogersko kot nekak privezek Nemčije in avstrijsko - ogerske armade kot nekako pomožno četo nemškega vojstva, — ker sicer bi ne prišel do tako genijalnih zaključkov. Slovanski vojaki hodo radi sledili — kakor vselej doslej — svojemu vojskovodji, pa naj bode sovražnik ta ali oni. Neumljivo se nam pa zdi, zakaj naj bi se bojevala Avstrija ravno proti Rusiji ali Franciji!
Kolikor poznamo zgodovino, ni imela Avstrija še nobene vojne z Rusijo. Res je napovedal car Peter III., soprog Katarine II., leta 1762 Avstriji vojno, toda še predno je prišlo do kake bitke, je umrl Peter III. in sta sklenili obe državi mir, ne da bi počil jeden sam strel. Leta 1809 je šla sicer ruska vojska kot Napoleonova zaveznica proti Galiciji, in leta 1812 so korakale avstrijske čete ppd Schwarzenbergom proti Rusiji; toda obakrat ni bilo nobene prave vojne med Avstrijci in Rusi. Od tistega časa sem je prišla rudka armada le na pomoč Avstriji proti upornim Ogrom leta 1848.
Sovražnost proti Rusiji netijo samo listi, ki so ob jednem sovražni tudi Avstriji in njenemu obstoju.
K sklepu naj ponovimo le par stavkov, katerih ni zapisal kak panslavist ali ger-manofag, temveč bil je to najiskrenejši avstrijski patrijot, bil je avstrijski general in princ iz naše cesarske hiše, nadvojvoda Fran Salvator. V svojem spisu: »Be-trachtungen iiber die Organisation der Sster-reichischen Artillerie« pravi:
»Medsebojno zbližanje Avstrije z Rusijo naj bi se utrdilo v trajajočo zvezo, ker le v tem moremo zazreti poroštvo srečne bodočnosti naše monarhije.«
Zlasti pomenljive so pa sledeče besede bistroumnega nadvojvode:
»Navzlic vsemu rotenju in zagotavljanju prijateljstva nam mora biti jasno, da so težnje sosednje prusko-nemške države po razširjenju skrajno nevarne celokupnosti monarhije.«
In dalje:
»Vojne je potreba in ta vojna mora priti, ker našim sosedom se vzbujajo želje po lepih podonavskih deželah in ker nemške meje potrebujejo, da se razširijo tudi proti vzhodu. Kakor se je Avstrija že od nekdaj borila za svoje pravice, tako se bode morala boriti svoj čas za svoj obstanek; in ta boj bode odločilen. Naj bi se ta čas, ki nam še preostaja, dobro porabil, da si pridobimo vsaj predpogoje za srečno obrambo.«
Tako torej nadvojvoda Salvator, član vladarske hiše. Mi pa pristavljamo, da ne goje samo Nemci onstran avstrijskih mej teh »pobožnih« želja, temveč, da se jim že rahljajo tla na avstrijskem ozemlju. To nam kažejo veleizdajski pojavi na severnem Češkem, to so pokazali veleizdajski govori nekaterih poslancev v zbornici. In nemški ar-madni jezik, ali je to kaj druzega, kakor ljubezniva priprava na one čase, o katerih govori nadvojvoda Salvator ? Nobenega dvoma več ni, kje je iskati zanesljivosti in zvestobe, in jasno je tudi, kje naj išče Avstrija prijateljstva in koristi, v Rusiji ali Nemčiji!
Dnevnine za člane osebno-do-hodarinskih komisij.
Predlog posl. Vil j. Pfeiferja in tovarišev glede spremembe §§ 28 in 198 zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. z. št. 220 o direktni osebni dohodarini se glasi:
Paragrafa 28 i« 198 zakona o direktni osebni dohodarini se tako spremenita, da dobe predsedniki in komisijski člani, kakor tudi slučajno pozvani veščaki in zaupniki, ki niso aktivni državni uradniki, pravico do
dnevnine za dni njih resnične porabe pri komisijonalnih preiskavah in posvetovanjih.
Dnevnina znaša za one funkcijonarje, ki so oddaljeni nad dva km. od sedeža komisije, 4 gld. avst. veljave, za komisijske člane na sedežu komisije pa 2 gl.; tudi pri-stoja nad 2 km. od komisijskega sedeža oddaljenim funkcijonarjem z naredbo fin. mi-nisterstva z dne 26. junija 1897 drž. z. št. 151 normirana potnina.
V	utemeljevanje predlagane spremembe imenovanih paragrafov se mej drugim opozarja na izvršilno naredbo in fin. ministeri-jalni ukaz z dne 29. marca 1850 št. 1842 k patentu o dohodarini iz leta 1849, nadalje na § 13. zakona o uravnavi zemljiškega davka z dne 24. maja 1869, po kateri so prejeli k davčnim obravnavam pozvani zaupniki, veščaki in ilani za njih sodelovanje poleg dnevnine tudi povrnitev potnih stroškov.
To načelo je pravično in primerno, ker imajo sodelujoči znatne materijalne stroške za stanovanje in hrano, ker se po več dnij odtegnejo svojemu delu in morajo za dobo prisostvovanja pri davčnih razpravah plačevati svoje namestnike.
Poleg tega načela pravičnosti pride mej drugim v poštev se sledeče:
Ako za presojo dohodninskih in pridob-ninskih razmer davkoplačevalcev potrebna pripravljalna dela niso zadostno pripravljena, se morajo naravno zavleči cenilne razprave.
V	smislu § 197 zakona o osebni dohodarini morajo cenilne komisije dovršiti svoje delo v roku, ki ga določi finančni minister, sicer so poverijo njene pravico po preteku določenega roka pristojnim davčnim obla-stvom.
Da davčne obravnave ne trajajo predolgo in bi se toraj ne pokazala potreba poveriti conilna dela davčnim oblastvom, bi bila odškodnina primerno sredstvo, ker bi finančna oblast pritiskala na to, da bo davčna oblast pravočasno in dovršeno izgotovila predpriprave, da bo mogoče komisiji držati se od finančnega ministra določenega roka za cenitev.
LISTE
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
Ob takem pomenjkovanju prisede k meni za mali oddihljej moj stari znanec — sprevodnik. Nekam žalostno in nemo zre na hišice, mimo katerih sc ravnokar peljeva. čudno se mi zdi njegovo obnašanje danes, vsaj je bil drugikrat, kadar Bva se skupaj vozila, tako zgovoren. Ne morem si kaj, da bi ga ne poprašal: »Kaj pa vam je danes, da ste tako zamišljeni«. Poglejte, pravi, tu-kaj-le v tej vasi sem doma, pa je minulo mnogo let od tega, kar me ni videla v svoji sredi, dasiravno se vozim mimo skoro dan na dan. Vsaj imam pa tudi mnogo uzroka, da se ogibljem svoje nekdaj mi toliko drage vasice. Težko, pa vendar vam zaupam in povem, zakaj je to prišlo. Ko sem še čvrst mlad fant doma veselo živel pri svojih sta-rišili, zagledal sem so v neko dekle. Bil sem pošten gorenjski (ant takrat, ravno taka, sem mislil, jo tudi moja izvoljenka. Poprosil sem njene stariše, naj mi jo dajo v zakon, a rekli so. da lam aamiim /i ni™_p.i>..ir
dobil precej premoženja. Meneč in trdno prepričan, da me še čaka moja izvoljenka doma, podam se v domovino. Pa kako se prestrašim, ko stopim zopet v rodno vas ter izvem, da je — ona, radi katere sem se toliko trudil v Ameriki, omožena z drugim. Sel sem z doma užaljen nad tako nezvestobo s trdnim sklepom, da se ne vrnem več nazaj. In zdaj se vozim dan na dan todi mimo z občutki, kateri so znani le onemu, ki jih enako kakor jaz skuša.
Mož je odšel po opravkih svoje službe. Prav smilila se mi je ta poštena duša. Ko bi bil jaz kak slovenski »romancier«, precej bi porabil to snov. No, to bi ne bila popolnoma nova misel, vsaj smo že brali tako povest pod sličnim naslovom, a jaz bi opi-saval bolj natančno življenje in delovanje, trpljenje iti veselje, kraje in običaje naših Američanov v novem svetu, to bi bilo kaj novega na našem leposlovnem polju. Kajpada, treba bi bilo za to večjih študij, pa zato ne dostaja dandanes časa ali pa tudi dobre volje drugim, meni pa zmožnosti.
Klic : Station Tarvis, me zbudi iz mojega razmišljevanja. Treba je izstopiti, ker od tod sc obrno železnica proti laški meii.
1. nn	_I..«	__,T„ ..._■ - - -1 - ■■_ V 1 -__
kolodvoru. Vsakovrstna govorica ti udarja na uho : slovenska in nemška, laška in furlanska. Še enkrat se ozrem v slovo na bližnje kranjske gore, ki se se vidijo od trbi-škega kolodvora, potem pa kmalu oddrdram proti naši državni meji. Prijazna božja pot na sv. Višarjih, kamor tako rad zahajam leto za letom, me prijazno vabi, ko brzovlak smukne mimo postaje žabniške, da si jo zopet ogledam ter v nji pozabim za nekaj časa Bkrbi in težave, a danes moram odkloniti to prijazno povabilo, kajti moje želje in hitri vlak me vlečeta naprej proti deželi, katero videti sem sanjal že mnogo let. Dolina, po kateri drvi vlak, se včasih širi, a se zopet zoži. Ob taki ožini postavljena je trd njava Malborgeth, ki se pa kaj malo vidi, posebno še zato, ker je na vrhu poraščena s travo. Imeti pa mora že dobro lego, kakor so je to pokazalo v francoskih vojskah in je menda ključ do Avstrije iz Italijo od te strani. Sicer so pa jaz nič kaj rad no menim od trdnjav in tudi ne pišem ne od njih. Veselje za to so mi vzeli že pred 20 leti, ko sem dospevši vrh Bolca ob Goriški meji hotel si zapisati ondotno višino nad morjem, katera je pa slučajno bila zapisana (ne vem
zavoljo tega, misleč že menda, da sem kakšen vohun, da sem se komaj izrezal. Že daleč od Hermanovega spominka sem bil proti Raibeljnu, pa se še nisem upal ozreti, češ zdaj pa zdaj bodo pridrli za menoj in me vtaknili bogve kam in to prav po nedolžnem.
Prijazna je cerkev v Malborgethu. Zvonik ima nizko streho. Nad cerkvijo se pa vzdiguje prijazna Kalvarija. Ob postaji Luss-nitz je svet dolgočasen. Druzega ni videti, kakor grdo od hudournikov razdrapano gorovje. Prav taka je tudi ondotna cerkev, ' imajoča prosto piramidalno zidano streho. Prijaznejši kraj je videti v Leopoldskirchen. Ondotna cerkev ima lep gotski zvonik z vitko streho. Tam ob potu na polju sem zagledal tudi znamenje — pil, kakoršnih se nahaja pri nas mnogo od Trzina do Kamnika, imajoči spodaj zidan steber, ki se pri vrhu nekoliko razširi, da ima*jo ondi prostor po štiri line za slike, in naposled pa neprimerno veliko in široko streho kot pokrivalo. Videti jo od daleč kakor kak majhen paglavec, ki je nataknil na glavo velik očetov klobuk. Kakor je pa videti na videz oblika smešna, ima vendar praktično vrednost, ker
■aflka
Nadalje se tudi ne sme prezreti, da bi morda v slučaju neodškodovanja posa«ni Člani čim hitreje mogoče izvedli cenitve, da bi jim ne bilo treba žrtvovati preveč fesa in stroškov. Tako površno delo in cenitev bi morala izpasu ali v škodo erarja ali pa davkoplačevalcev, in da se izogne tudi tej eventuvalnosti, je odškodnina opravičena.
Z ozirom na to naj sklene visoka zbornica zakonski načrt, v katerem naj se ob spremembi §§ 28 in 198 zakona o direktnih osebnih davkih z dne 25. okt. 1896, drž. z. št. 220 uvede načelo odškodovanja pri davčnih obravnavah sodelujočih funkcijonarjev.
V formalnem oziru naj se ta predlog v smislu § 31. poslovnega reda brez prvega branja v zbornici izroči posebnemu odseku v presojo in poročanje.
Dunaj, 16. decembra 1899.
Usoda evropskih vladarjev 19. veka.
(F. G.)
(Dalje.)
Se enega zgodovinskega dogodka se moramo spomniti nesrečnega leta 1809. Občudovati moramo Previdnost, ki je dovolila, da je kralj kraljev papež Pij VII. po samo-silstvu Napoleonovem izgubil svojo posvetno oblast — ker kdo umrjočih bi mu bil mogel vzeti duhovno — za nekaj časa tako rekoč v dokaz, da oblast, ki sloni na skali svetega Petra, stoji neomajno in da tudi brez posvetne moči vendar kljubuje vseh časov viharjem. Napoleon se je drznil odstaviti papeža in razglasiti cerkveno državo za francosko last in ker se je papež odločno ustavljal, dal ga je cesar vreči v ječo in delal je ž njim kot s kakim navadnim hudodelnikom.
A tudi s svojimi sorodniki je Napoleon ravnal popolnoma svojevoljno. Leta 1810 je lastnega brata Louisa prisilil, da se je odpovedal holandski kroni. Ni se namreč dosti natanko držal kontinentalnega zapora, ker je izprevidel, da bi s tem le zatiral blagostanje svojih državljanov. In to mu je bilo v pogubo.
Ni pa bilo treba čakati dolgo po teh samosilstvih koržanovih in padel je velikan Napoleon I. sam in ž njim tisti, ki jih je povzdignil do oblasti in sijaja. Komu je neznana bitka na lipskem polju, in dan 14. apr. 1814, ko Be je moral ta kolos odpovedati francoski kroni ? Ko se je malo pozneje kot meteor nenadoma zopet prikazal in vladal 100 dni, je zopet izginil na oddaljeni, v sredi morskih valov ležeči otok sv. Helena, od koder se ni več pokazal svetu, kateremu je zapustil veličastno strašen spomin. Uresničile so se na njem besede Gunduličeve: »Sad vrh sablje krtina risi, Sad vrh krune sablja pada. Sad na carstro rob se uzvisi, A tko car bji, rob je sada.«
Po taki usodi je Napoleon sam postal sicer neškodljiv Evropi, a vpliv, ki ga je napravilo njegovo vladanje, je imel dolgotrajne in žalostne posledice. Po njegovem padcu je
nastal po zunanje mir v Evropi, a tlelo je pod pepelom še vedno dalje, dokler se ni pokazal požar.
Med vročekrvnimi Italijani je najprej jelo vreti. Ker je avstrijska vojska v ti deželi hitro napravila red, bilo je pričakovati miru. A na Sardinskem se je svobodoljubnim karbonarjem zdel ravno pravi trenutek, udariti na Avstrijance. Zanetili so upor, ki se je hitro razširil po Lombardiji, uprli so ■e tudi vojaki v trdnjavi Alexandriji, jelo je vreti v Turinu in posledica je bila, da seje moral kralj Viktor Emanuel odpovedati kroni.
Leta 1830 je bila zopet Francija tista dežela, ki je vzbujala splošno pozornost. Po velikih homatijah ni kazalo kralju Karolu X. iz rodu Burboncev druzega, kakor da se je umaknil razjarjeni množici iz Pariza in Francije. Zgubil je vladarstvo in prestol in ježi vel nekaj časa na Angleškem, pozneje pase je preselil v Avstrijo, kjer je čez 4 leta umrl v Gorici.
Leta 1831 je nastal upor na Portugalskem. Don Miguel, ki se je sam oklical za kralja, se je srdito boril z bratom Petrom, dokler ni bil popolnoma premagan in prisi ljen odpovedati se prestolu.
Sedaj pa obiščimo naše krvne brate Srbe. Po krvavih bojih s Turki jih je osvobodil krvavega jarma mohamedanskega junak Miloš Obrenovič in zavladal nad njimi kot »knjaz«. Ker pa je ravnal prestrogo in celo kruto, odslovili so ga leta 1839. Odšel je prav mirno in tiho v Avstrijo, kakor bi bil slutil, da se 20 let pozneje zopet vrne kot vladar. Na srbski prestol je sedaj prišel njegov sin Mihael, ki pa je že po dveletnem vladanju okusil usodo svojega očeta Miloša in moral prepustiti vladarstvo Aleksandru Kara Gjorgjeviču, ki pa tudi ni imel obstanka na prestolu mlade kneževine.
Leta 1840 je vzbuknila prekucija v Belgiji in zopet je bila nje posledica sprememba v vladarstvu. Viljemu I. je omrzela kraljeva krona in odstopil jo je svojemu sinu Viljemu II. ter odšel v pokoj.
To vrvenje v posameznih državah, odstranitev vladarjev in nezadovoljnost narodov pa je bila le priprava na velike viharje leta 1848 in 1849. Francozi, ki sploh težko prenašajo mirno vsakdanje življenje, ki so bili že pred 19. stoletji »rerum novarum cupidi«, so tudi v tem znamenitem letu ukresali iskro upora, ki se je hipoma kot velik požar razširila skoro po vsi Evropi. Nastal je 22. fe-bruvarija upor v Parizu in glej, dva dni pozneje že vidimo, kako star gospod v fraku, vodeč neko gospo pod pazduho, in ž njim nekatere druge gospe, zapustivše Tuilerije, hite na trg Concordia, kjer nemudoma stopijo v pripravljeno kočijo in se odpeljejo. Kdo je bil ta gospod in njegova družba ? Bil je francoski kralj Louis Filip, ki je pah-nen s prestola in pregnan zapuščal s svojo rodbino nesrečno deželo in razjarjeno ljud Btvo, ki se je po njegovem odhodu vrglo na kraljevo palačo, da bi pokončalo vsak sled kraljeve oblasti.	(Dalje prih.)
Zadnja avstrijska postaja na tej progi je prijazni Pontafel. Prav lične so hiše, ravno taka prostorna železniška postaja. Nek znani čut obdaja človeka, ko prestopi mejo širše svoje domovine, tako nekam čudno je bilo tudi okrog mojega posavskega srca, ko me zategne vlak iz pontafelskega kolodvora v par minut oddaljenega pontebskega. To je razlika, kakoršne še nisem videl, kar sem na svetu. Zdi se človeku, kakor bi stopil na drugi svet. Kolodvorsko poslopje je tako, da ga mu ni para gotovo nikjer na svetu. To vam je dolga in prostrana iz desk zma-šena baraka, prav taka kot nekdanja mestna klavnica na Ljubljanici, samo daljši. Napisi vsi laški. Govorica, denar, vse kar se more reči, izključno laško. Brž pograbim svoj kovčeg in oborožen z vso laščino, kolikor jo imam v glavi in na jeziku, stopim v tisto leseno vežo, kjer me ustavi ondotni mož postave, pregleda površno notranjščino mojega kovčeka, potem pa mu pritisne zunaj mali papirček s pravico, da sme slobodno dihati in pihati po blaženi Italiji. Do prihodnjega vlaka, ki ima iti proti Vidmu, se mi še ni posebno mudilo, vendar, da bi potem ne imel sitnosti, si hočem preskrbeti vozni
Mož »listkar« (mogoče tudi podlistkar) upre svoje črne laške oči v me ter vpraša : »con diretto, o con onibus«. Seveda tudi jaz uprem v njega svoje stroge posavske oči in ga gledam, češ čemu to vprašanje. Kedaj pa pridem z omnibusom v Videm? Prismoda! In pa diretto, kajpak da, naravnost v Videm. Ko se tako začudeno gledava, ponavlja zopet mož svoje vprašanje, na kar mu konečno vendar odgovorim : si, con diretto, ker mi je bilo vendar mnogo na tem, da se popeljem naravnost v Videm. Mož se malo nasmehne ter ponovi: »con diretto — snel-cug«. No zdaj se mi je šele zdanilo, da je diretto brzovlak, a onibus pa mešanec. Takole je, če človek ne zna tacih lokalizmov, cel tiskan Mussallia mu ne more pomagati. Na misel mi pride oni kranjski romar o priliki zadnjega potovanja v Rim, ki je prišel z drugimi tovariši v neki laški hotel ter ondi kazaje na prilepljen list vprašal natakarja: come si chiama cjuesto . . . naprej pa ni znal več laški. Natakar ga gleda, ta pa kaže gori na steno, pa kar nista se mogla razumeti Naposled se zadere nad njim: no tisto, kar je gori nabito, osel! Na kar se natakar zadovoljno nasmeje rekoč: si, si signore! ter
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. januvarija.
Novo ministerstvo bo sostavil vendar le Koerber, kakor skoro soglasno zatrjujejo vsi dunajski in drugi večji listi. S Koerber-jem bodo nekda zadovoljni večinoma vsi Nemci, razun najradikalnejih elementov, pa tudi Cehi se mu ne bodo ustavljali preveč, ker menijo, da bo deloval ravno nasprotno, kakor njegov prednik Ciary. Upajo namreč, da bo on odločneje pričel z reševanjem narodnostnega vprašanja. Wittekov kabinet je moral narodnostno vprašanje potisniti v ozadje, Koerber pa mora poskrbeti, da približa to vprašanje čim preje konečni rešitvi ter je postaviti na čelo svojemu programu. Nadaljna naloga novega kabineta bo pa še naslednja: S pomočjo § 14 izdanim in uveljavljenim nagodbenim predlogam mora iz-poslovati parlamentarno dovoljenje ter parlamentarnim potom določiti kvoto za na-daljno desetletno dobo.
Češki deželni zbor šteje sedaj 242 članov, in sicer 6 je virilistov in 236 izvoljenih poslancev. Nepopolnjeni so sedaj trije mandati in sicer vsled resignacije posl. Adameka in smrti dr. Schlesingerja; ožja volitev v rumburškem volilnem okraju se vrši še-le 25. t. m., toraj se še tudi ne more šteti med popolnjene mandate. Mej temi je 92 Cehov, 67 konservativnih veleposestnikov 3 agrarci, 1 radikalni Mladočeh, 48 nemških liberalcev, 19 Schonererjancev in 2 krščanska socijalea.
Stavka rudokopov v Kbflachu, ki je z včerajšnjim dnem postala popolna, bo, ako delavstvo vztraja v stavki, usodna za ondotna in bližnja podjetja. Sicer so nekatera podjetja za nekaj dnij založena s premogom, a nad štirnajst dnij nobeno ne more vztrajati. Vodstva takih podjetij, ki ne bodo marala žrtvovati nekaj deset- ali tudi stotiso-čakov, bodo morala pritiskati na lastnike premogovnikov, da bodo odnehali in ugodili zahtevam svojih delavcev. Organizovanim delavcem v rudokopih toraj ta stavka ne bo mnogo škodila, pač pa delavcem, ki so v drugih podjetjih in morajo vsled te stavke v neprostovoljni dopust.
Politična novoletna amnestija v Italiji je presenetila italijanske radikalne kroge, ker je ravno njim naklonila kraljeva dobrota največ milosti. Pomiloščeni so večinoma samo radikalni politični kaznenci, mej temi tudi štirje radikalni poslanci, ki so v jedni državnozborskih sej razbili nekaj posod za volilne listke. Nasprotno se pa vlada ni spomnila prav nič svojih neprijateljev ter jih ni priporočila Umbertovi milosti. Seveda, kdo se meni za nasprotnika, ko se treba prikupiti nevarnim prijateljem.
Cerkvena glasba. Nove orgije.
Pred nekaterimi meseci je postavil g. M. Hefferera sin, orgljarski mojster v Zagrebu, nove orgije za faro Sturije pri Vipavi. Za časa svetega misijona (od 10. do 18. decembra) v Vipavi šel sem v Sturije pogledat te nove orgije in poskusit, dasi-ravno je tudi takrat precej burja razsajala. — Orgije imajo dva manuala, trinajst gla-sečih spremenov, zbiralnike in vse drugo po novem zistemu.
I.	Manual: Principal 8', jako močan in vendar prijeten. Hohlflote 8', ljubka. Octava 4', močna. Viola di Gamba 8', reže vrlo dobro. Rohrflote 4', ima jasni značaj. Cornet peterni, tudi močan.
II.	Manual: Lieblich gedeckt 8', Vox celest 8', Dolce 8', vsi ti spremeni so zelo prijetni za uho. Fugara 4', svitla pa ne kričeča. Salicional 8, prijeten sicer, vendar premočan. Pedal: Octavbas 8', krepak, SubbaB 16', forte in subbas 16' piano — primerno intonirana. Sploh — te orgije, katere so 172 opus, mi jako ugajajo zaradi prave in-tonacije, kar je glavna reč pri orgijah, in zaradi preciznega, jasnega, močnaga odgovarjanja. — Želel bi le namesto peternega kometa — peterno ali vsaj čveterno miks-turo, kajti mikstura da celoti veči blišč, kakor kornet. P. Angelik Hribar, _O*_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. januvarija.
_ - _______________
»šolskem vprašanju«. Šolsko vprašanje sili v naših dneh vedno bolj na površje. Nasprotja mej šolo in cerkvijo, med šolo in zahtevami krščanskega ljudstva se vedno bolj poostrujejo. Že se nam obeta »svobodna« t. j. brezverska šola. Komu gre oblast pri šoli? V prvi vrsti starišem, in to po naravnem pravu. Otrok je last sta-rišev, ki imajo dolžnost, pa tudi pravico določevati vzgojo svojih otrok. Njihovo delo mora nadaljevati šola, ki je pomočnica družine. — Oblast ima pri šolstvu tudi država, ki mora skrbeti, da so šol« starišem na razpolago. Tudi lahko nadzoruje, da se v šolah ne razširjajo pogubni nauki, in da si prisvoji vsak otrok nek minimum znanja, ki mu je potrebno. Obsojati pa je državni šolski monopol. Ta monopol, zlasti ako država celo sili s ta riše, da morajo pošiljati otroke v državne brezverske §0le, krati naravne pravice starišev in uničuje svobodo vesti. — Cerkev ima oblast v g0li po božjem in z g odo vi ns kem pravu. Vsak kristjan mora to priznati. KriBtus je rekel: »Pojdite in učite vse narode . . .« Tudi zgodovina nam priča, da je šola hči kat. cerkve. — Avstrijski šolski zakoni ne priznavajo cerkvi tistega vpliva, ki ga mora imeti v šoli. Zanetili so razpor med cerkvijo in šolo, ki se vedno bolj širi. Od parlamenta ni pričakovati v bližnji bodočnosti zboljšanja zakona. Ljudstvo je poklicano, da povzdigne svoj glas za versko šolo, kajti od nje je odvisen krščanski značaj človeške družbe.
Slovesno redovno obljubo so napravile danes dopoldne v uršulinski cerkvi čč. sestro Evangelista pl. Langer, Elekta Schlegel, Aleksia Kržišnik in Valentina Klju-čevšek. Cerkveno opravilo je izvršil presvetli knez in škof.
Dopolnilna volitev za dež. zbor goriški v skupini veleposestva se je včeraj vršila. Izvoljen je bil s 103 glasovi g. Oskar Gabršček.
Praktični kurz za odbornike posojilnic in druzih gospodarskih zadrug se je vršil dne 27., 28., 29. in 30. decembra minulega leta. Udeležilo se ga je nad 80 zastopnikov v »Gospodarski zvezi« stoječih zadrug. Bili so tu udeležniki štajerskih, primorskih, isterskih in kranjskih zadrug, samo koroške posojilnice in zadruge niso bile zastopane. Na tem kurzu je predaval načelnik »Gospodarske zveze«, gospod dr. Iv. Šuster-šič o pravnih razmerah gospodarskih in pridobitnih zadrug, č. g. dr. J. E. Krek o railf-eisnovi posojilnici, gospod Franc Rosmann, uradnik »Gospodarske zveze«, o skupni prodaji in nakupovanju pri gospodarskih zadrugah, in ravnatelj -»Gospodarske zveze«, gospod Ferdinand Sajovic, o amerikanskem sistemu knjigovodstva pri posojilnicah in hranilnicah ter pri druzih zadrugah. — Vsemu predavanju je sledilo veliko zanimanje. — Kako potrebna so taka predavanja, pa kaže najbolj dejstvo, da so vsi udeleženci prosili načelništvo »Gospodarske zveze«, da tekom leta 1900 priredi zopet praktični kurz, in sicer če mogoče meseca avgusta.
Dar. Presvetli knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič nam je izročil za »Našo Stražo« 100 K in za Jeranovo dijaško mizo 100 K, za kar se Presvetlemu iskreno zahvalimo.
Osebno dohodninska prizivna komisija za Kranjsko bode 8. t. m. svoje razprave, koje je radi seje dež, zbora preložila, zopet nadaljevala.
Odlikovanje. Naš rojak gospod Janez Repič, c. kr. profesor v pok. na Dunaju, ki je postal lani »avvocato di S. Pietro«, je prejel za novo leto novo papeževo odlikovanje, namreč zaslužni križec »pro Eccle-sia et Pontifice«. Oskrbelo mu je to odlikovanje kat. šolsko društvo na Dunaju.
Iz Idrije. Rojenih je bilo preteklo leto 211, umrlo jih je 142, poročenih je bilo 47 parov.
Russkij kružok se je osnoval v Ljubljani, pravila so že potrjena. Društvo ima namen pospeševati učenje ruskega in drugih slovanskih jezikov.
Iz Brežic se poroča: Sava je zadnje dni jako narasla in marsikje prestopila bregove. — Mestni zastop j« dne 28. decembra sklenil, da morajo gostilničarji imeti nemške jedilne liste. No, tacih modrijanov paše ne!
t_a___ll.__--- T- ■ i'*i----
nemu pristavu dr. Krančiču ter kričal, naj gre ta v »Narodni dom«. Ker se dr. Krančič ni zmenil za Sagerja in šel svojo pot naprej, dobil je močen udarec na dežnik, ki ga je držal nad glavo. Priče so izpovedale, da ga je udaril Sager, ki je bil tudi dne 12. okt obsojen na osem dnij zapora in 3 gld. odškodnine za dežnik. Sager pa se je pritožil in pri obravnavi dne 30. decembra je bil obsojen na 40 gld. kazni.
Društvo kranjskih zdravnikov je imelo 30. grudna občni zbor. Društveni predsednik dr. Keesbacher je zaradi boleh-nosti odložil predsedništvo in bil imenovan častnim članom. Novim predsednikom je bil izvoljen dr. Šla j mer, njegovim namestnikom dr. Bo c k, blagajnikom dr. Grego-r i č, knjižničarjem dr. Jenko, tajnikom dr. Kraj e c.
Slovenska šela v Mariboru bi bila nujno potrebna. Kakor čujemo, so se mariborski in okoličanski Slovenci že poprijeli te misli. Gotovo bode to šolo podpirala tudi družba sv. Cirila in Metoda.
Stavka v koflaških in voitsberških premogovnikih se širi. Stavkujoči delavci so pregovorili še druge tovariše, da so popustili delo. Danes jih stavka nad 3000. Mir se še ni kalil. Vendar je včeraj, v sredo dne 3. januvarija na zahtevo voitsberškega glavarja dr. Herzoga prišel en bataljon vojakov v Kollach in Voitsberg. Vse prebivalstvo sim-patizuje z delavci, ogorčenost radi trdosrč-nosti kapitalistov koflaške družbe raste tudi med meščanstvom. Delavci upajo, da bodo v stavki vztrajali lahko več tednov. Posledice stavke premogarjev se že kažejo. Več tovarn, ki jih oskrbujejo omenjeni premogovniki s premogom, je moralo delo ustaviti. Posebno hudo pa čutijo pomanjkanje premoga v Gradcu. Mestni svet si prizadeva na vse kriplje, da dobi premoga iz Trbovelj. Inšpektorat južne železnice je odredil, da naj 60 vagonov prevaža premog iz Trbovelj v Gradec. Hvala Bogu, da je vreme južno, ako bi bilo tako mraz, kakor v božičnih praznikih, prezebati bi moralo več ko pol Gradca.
Koroške novice. V Šmartnu nad Beljakom se je dne 24. dec. po neprevidnosti 3am ustrelil neki laški delavec. Igral je z nabasanim samokresom, ki se je sprožil in zadel 151etnega fanta v prsi, da je takoj obležal mrtev. — Celovška mestna godba bo začela delovati dne 1. maja 1900. — Poštni sel je začel dne 1. jan. hoditi po krajih, ki spadajo pod pošto na Rudi. — Znano gostilno pri »Sandwirtu« v Celovcu je kupil za sto tisoč goldinarjev in prevzel z novim letom g. Jame k, prej gostilničar pri avstrijskem cesarju. — Cesar je potrdil od dež. zbora predlagane prenaredbe gozdnega zakona.
V Železni Kaplji na Koroškem je podružnica nemškega »šulvereina« dne 27. decembra priredila božičnico. Neki Stein-lechner je v svojem nagovoru rotil otroke, naj nemški »hajlajo«. Te nemške slavnosti pa se je udeležila tudi znana gospa Knapič, soproga dež. šol. nadzornika.
Proračun Ljubljane za 1. 1900 je sestavljen takole: I. Uprava v obče: Potrebščina 129.297 gld. Pokritja 3854 gld., torej primankljaja 125.443 gl. — II. Uprava mestne imovine: Potrebščina 18.750 gl. Pokritja brez ozira na posebne mestne pri-klade 109.135 gld., torej prebitka 90.385 gl.
—	III. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča: Potrebščina 61.020 gld. Pokritje 33.076 gld., primankljaj 27 944 gl. — IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve: Potrebščina 20.483 gld. Pokritje 692 gld., primankljaj 19.791 gl. — V. Šolstvo, znanost in umetnost: Potrebščina 47.265 gld. Pokritje 10.217 gld., primankljaj 37.048 gld. — VI. Vojaška nastanitev: Potrebščina 2235 gld. Pokritje 2675 gld., prebitek 440 gld. — VII. Raznoterosti: Potrebščina 2151 gld. Pokritje 569 gld., primankljaj 158J gld. — VIII. Izredna potrebščina: Potrebščina 86.904 gl. Pokritje 22.082 gl., primankljaj 64822 gl.
—	Vsa potrebščina 368.105 gld., vse pokritje brez mestnih doklad 181.300 gld. Primankljaj 185.8 05 gld. Kljub mestnim dokladam pa bi že sedaj ostalo nedostatka 5805 gld. ~ Subvencije so: »Glas-boni Matici« 1200 gl., »Narodni šoli« 200 gl,,
U ri r n tvs n i ■ y — „ ____ 1 Vi	o r. a	• m	. .
za vzdržavanje botaničnega vrta 105 gld., stanarina in vodarina z* pisarno trgovske in obrtne zbornice 490 gld., strelskemu društvu 26 gld., za šolski delarni 330 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 500 gld., društvu »Ra-dogoj« 350 gld., »Slovenskemu planinskemu društvu« 300 gld., prof. Vodušku za mete-orologična poročila 100 gld., dijaški mizi na vseučilišču v Gradcu 50 gld., otroškima vrt-cama za božičnico 150 gld., razni nepred-vidni doneski 500 gld., Loschnerjevi ustanovi 200 gld., »Gospodinjski šoli« 200 gld. — Izredna potrebščina : Za olepševalne namene 1000 gld., za donesek k novi deželni bolnici 3. rok 12.000 gld., za kupnino za svet od stavišča gluhonemnice 2071 gld., šišenski občini 4. rok za vtelovljeni del 1500 gld., za morebitno gradnjo cerkve na barju 500 gld., za vseučilišče v Ljubljani 5000 gld., za naprave pri šoli na barju 723 gld., za tlakovanje Rimske ceste 1500 gld., za park v Kolodvorskih ulicah 1000 gld., za hodnike ob Rimski cesti 1000 gld., za kanal na Pogačarjevem trgu 200 gld., za instrumente za tržnega nadzornika 5S5 gld., za uredbo Strojarske steze 1200 gld., za razširjenje mestne razsvetljave 3000 gld., za adaptacije v Svicariji 400 gld., za zgradbo kanala v Špitalskih ulicah 5000 gld., »Glasbeni Matici« za klavir 1000 gld., »Dramat. društvu« za opero 2500 gld.
Frememba tvrdke. Gospod Albert Samassa je z novim letom svojo tovarno izročil svojemu sinu Maksu.
Groharjevi sliki za romarsko cerkev na Brezjah. Kritik Fr. Leveč pravi v Levstikovem življenjepisu, da moramo obstati pri povesti »Martin Krpan" in se ozreti v preteklost in prihodnjost. Kolika razlika v pri-povedovalnem slovstvu pred njim in za njim! S tako silo je vplival na mlajše pisatelje s tem svojim delom. Kaj enakega ne moremo prerokovati Groharjevim najnovejšim slikam, če to primero prenesemo na slikarsko polje, vendar sta dovolj zanimivi in vredni, da si jih ogledamo natančneje. Slikar nam predstavlja dva svetnika, sv. Antona Padovan-skega in sv. Antona puščavnika. Prvi v mla-deniških letih, oblečen v frančiškansko haljo z nedolžnim, žarečim obličjem gleda Božje Dete, katero mu kaže Mati Božja, priplula z nebeških višav. Svetnik je knjigo odložil in zamaknjen strmi v Božje Dete. — Sv. Anton puščavnik v zakrpani halji moli v svoji duplini. Knjiga z mrtvaško glavo, nekoliko okrušen vrč in zvonec nam povedo, kdo je ta svetnik. Starčkovo življenje pa v tihi samoti ni mirno, ampak tudi tu ga hoče premotiti vihar skušnjav. Pobožna molitev prikliče Zveličarja samega z nebes. Prikaže se od zadaj, ljubeznivo podpre z levico svetni-kovo levo roko, z desnico pa mu pokaže be-žečega in premaganega skušnjavca. — Obe ideji sta srečni in lepi, da, vzvišeni! Ali je pa slikar tudi zadostil svoji nalogi? Ali je izvel to idejo, kakor zahteva snov sama in umetnostno naziranje ? Nečemo pretiravati, a reči smemo, da sta obraza obeh glavnih oseb mojstrska, da se je v njih osredotočila vsa umetnikova zmožnost. Manj na drobno in natančno je izvršeno vse drugo. Slikar je hotel gledavca opozoriti le na glavno osebo, in ga ne motiti s postranskimi pridevki. Barve so živej nam se je zdelo, da so celo preskrajne, ker se vrste protivne barve brez mehkega preliva nja. Da so pa žive, je popolnoma upravičeno, ker sicer v prostrani cerkvi popolnoma izginejo. Ozadje je bolj megleno. Brezdvomno je zadnje bivanje v Monakovem umetniku mnogo koristilo in mu zopet razširilo umetniško obzorje, da bo s podvojeno močjo in ljubeznijo deloval za napredek v domači umetnosti. Sliki sta razstavljeni za nekaj dni v dvorani »Katoliškega doma«. Ne zamudi si jih ogledati, kedor se zanimaš za lepo umetnost.	—a.
Z Reke. Na Sušaku začel je izhajati namesto »Hrv. Sloge« — »Novi list«, škoda da mu niso dali drugega imena, n. pr. Pri-morac. Bilo je potreba, da se list prenovi, in upamo, da se tudi bo, kar nam jamči ime novega urednika, spretnega Supila iz Dubrovnika. Želeti se mora, da prepreči vpliv reških listov, kateri se žalibog tudi od naših preveč čitajo. Upamo, da jih bo znalo novo uredništvo izpodriniti. — Rečani so dobili od Mažarov nov božični dar. Došla je
bodo zmožni tudi v tem jeziku predavati. Mažari bodo pa skrbeli, da se tudi kateri od njih ljudi naučijo toliko italijanščine, da bi mogli reške učitelje zameniti, ako bi morebiti zahtevali politiški obziri kakšne pre-meščenje kam daleč v Mažarsko. Zdaj vidijo, kaj jim pomaga njih avtonomija in sovraštvo do Hrvatov. Ker so izpodkopavali vpliv Hrvatov in se branili njih jezika — morajo se začeti mučiti z mažarščino, ali pa ostati brez kruha. — Da bi se nekoliko potolažili, predložil je vladin šolski nadzornik vladi, da bi učiteljem plačo povišala — kaker je to i na Ogerskera.
Parnik »Berenice« je v miljskem zalivu popolnoma izpraznjen, blago je shranjeno v lazareškem skladišču. V torek je miljski župnik v Lazaretu daroval sv. mašo, katere so se udeležili kapitan, moštvo in ostale osebe v lazaretu.
Blatno mesto je Ljubljana v sedanjem južnem vremenu. Hiše so mestne, ceste pa vaške. Ne čudili bi se, da bi kdo v blatu utonil. Mestna uprava hrani pri delavcih. Bilo bi pač hvalevredno, da se pred vsein skrbi za odpravo nečednosti z ulic.
Kolek za račune in vozne liste. V teku meseca decembra 1899 vpeljal seje mesto dosedanjih dveh kolkovnih znakov za natisek računskih golic in v privatnih tiskarnah narejenih voznih listov jednoten kol-kovni znak z oznambo vrednosti v kronski veljavi. Za natisek kolkovnega znaka bodisi na računskih golicah, bodisi na voznih listih, ki se rabijo pri prevažanju po železnicah, po morju in po notranjih vodah, so pooblaščeni: Osrednji kolkovni urad na Dunaji, kolkovni urad v Pragi, dohodarstveni in kolk. urad v Trstu, ekonomatski uradi finančnih deželnih ravnateljstev v Gradcu in Brnu, glavni carinski uradi v Lvovu, Lincu, Reichenbergu, Budjevicah in Bolcanu in glavni davčni uradi v Solnogradu, Plznu. Kolinu in Ausigu. — S 1. januvarijem 1900 prične dvorna in državna tiskarna s časom izdajati vozne liste za železnice z novim kolkovnim znakom.— Zaloge računskih golic in v privatnih tiskarnah napravljenih voznih listov z vtisnjenim kolkovnim znakom po 1 kr. in po 5 kr., kakor tudi v dvorni in državni tiskarni napravljeni vozni listi za železnice, katerih kolkovni znak se glasi na avstrijsko veljavo, se smejo tudi še nadalje uporabljati. — Nove golice in vozni listi se toraj tem povodom ne bodo izdali, odnosno se ne odtegnejo prometu, ter tudi ne zamenjajo.
Kanal udri se je včeraj zvečer v Gosposki ulici.
Kopačevega konja zadnja pot. Včeraj je peljal mesarski hlapec Kopačev v klavnico konja. Ubogi konj je le s težavo stopal s hlapcem. Pred klavnico so ga obšle silne slabosti. Nič več ga ni bilo mogoče spraviti v klavnico. Poginil je pred klavnico.
V Ameriko jo je hotel včeraj pobrisati 20-letni Janez Boben iz Vrtače pri Semiču. Na Karlovski cesti pa ga je zasačil policaj Šinkovec in izročil dež. sodišču.
Obesil se je 30. grudna lajnar Jože
Hlad s Potoka v kočevskem okraju.
*
* *
Kralj Aleksander se ženi ? Ma-
žarski listi poročajo, da se bode srbski kralj Aleksander zaročil z najstarejšo hčerjo nadvojvode Friderika, ki biva v Požunu.
Cecil Rhodes — kot opica. Nek
londonski list je te dni trdil, da je slabo-znani Cecil Rhodes pobegnil iz Kimberleya na jako čuden način. Pripoveduje se namreč, da se je oblekel v kožo velike opice orangutana in da ga je neka zamorka tako pre-oblečeiega pripeljala skozi burske iete, ki oblegajo Kimberley. Mi objavimo to vest kot — kuriozum.
Društva.
(Zahvala.) Povodom božičnice na prvem mestnem slovenskem otroškem vrtcu blagovolil je slavni občinski svet ljubljanski podariti svoto 150 gld. v napravo obleko ubožnim otrokom. Poleg tega so podpisanej izročili še naslednje dame in gospodje svoto 71 gld. 50 kr.: Nj. Prevzvišenost g. knezo škol dr. Ant, Bon. Jeglič 5 gld., velecenjena gospa županja M. Hribarjeva 5 gld., preč. g. prof. J. Gnjezda 5 gld., učiteljsko osobje m.
I Biovensko osemrazrednice 7 gid.: po 3 gld.
ron, g. M. Dolenčeva; po 2 gld.: gospa J. Gogola, g. N. Grošeljeva, g. M. Bončarjeva, g. J. Malijeva, g. M. Polakova, g. J. Souva-nova, g. L. dr. Hudnikova, g. J. Supančič-eva, g. J. Terčekova, g. J. Velkavrhova, g. J. Knez, g. M. Druškovičeva; veleč. g. župnik M. Malcnšek 1 gld. 50 kr.; po I gld. g. M. Blei\veis pl Trsteniška, g. A. dr. Zar-nikova, gdč. J. Lozarjeva, gdč. K. Martinak, gdč. J. Arce, g. M. Predovičeva, g. M. Cer-netova, g. dr. L. Požar, g. dr. J. Stare. — Slavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu kakor tudi vsem tu navedenim velikodušnim darovateljem in gospodičnam učiteljicam mestne slovenske osemrazzrednice za njih obili trud ob priliki priprave te božičnice izreka v imenu obdarovanih otrok najiskre-nejšo zahvalo
Zofija G r u m , voditeljica I mestnega slov. otroškega vrtca.
V Ljubljani, 30. dec. 1999.
(H r a n i 1 n i c a i n p o s o j i 1 n i c a R a i 11' -eisenova pri sv. Kunigundi na Pohorju) ima svoj ustanovni shod v nedeljo, dne 7. januvarija 1900.
Telefonska in brzojavni poročil;.
Dunaj, 4. januvarija. Glode osnove novega ministerstva se govori, da bodo novi ministri vsi uradniki, ki se odlikujejo s strokovnim znanjem. Za češko bo imenovan posebni češki minister, ki bo posredoval mej vlado in mej češkim klubom pri razpravljanji jezikovnega vprašanja. Za to mesto se imenuje sek-cijski nač. dr. Kežek.
Gradeo, 4. januv. Danes je dobila 7. kompaaija infanterijskega polka nalog, da odide v Kollach. Ta novica je vzbudila v Kollachu veliko razburjenje.
Praga, 4. jan. Zagotavlja se, da dobi pri današnji volitvi župana večino Staročeh Srb.
Budimpešta, 4. jan. Minister a latere bo baje odstopil, njegov naslednik bo grof Apponyi, bivši vodja narodne stranke, ki se je zadnji čas spojil z liberalno.
Budimpešta, 4. jan. „Bud. Hir-lap" poroča, da namerava voj. uprava zvišati stalno armado za 51.550 m »ž, kar bi stalo novih 400 milijonov kron, ki se razdele na 10 let. V častniških krogih se ta vest dementuje.
Rim, 4. januvarija. Poročila o slabem zdravju papeževem so neosnovana.
Pariz, 4. jan. Državno sodišče je obsodilo „zarotnika" BuiTet in Derou-lode, na vrsto pridejo še: Guerin, Du-buc in Barillier. Oproščeni so Ramei, Sabran, Vaux in Godefroy.
Vojska v Južni Afriki.
S svojim poročilom o zadnji zmagi generala Frencha pri Colesbergu so se angleški vojni repertorji zopet dobro urezali, kajti, kakor je razvidno iz današnjih poročil, ni istinita niti jedna beseda omenjenega zmagoslavnega speva. Uradno se namreč včeraj javlja iz Ivapstadta, da ni došlo ni-kako obvestilo o osvojitvi Golesberga, in danes se celo iz Frenchovega tabora poroča, da so Buri znova zasedli l,olesberg. Tak nenaden preobrat je menda mogoč le pri Angležih.
Angleški pod vodje se hočejo, kakor sledi iz nadaljnih poročil, vsakako bolj proslaviti, kakor njih glavni poveljniki, predno stopi na afriška tla generalissimus Roberta. Po-samni polkovniki v svojih brzojavkah kar tekmujejo mej seboj, kdo bo osvojil več angleških mest, v katerih že nad dva meseca gospodarijo Buri.
Najpogumneji pa je menda polkovnik Pilche, ki je v dveh dneh »osvojil« mesti Sunnvsike pri Belmontu in pa Douglas, ki sta oddaljeni drugo od drugega precej km. No, nekaj se mora pač sporočiti z bojišča ; ali je poročilo resnično ali ne, na to se ofi-cijelna Anglija ne ozira.
Berolin, 4. jan. V tukajšnjih vladnih krogih je vse ogorčeno nad Anglijo, katere vojna uprava je v delagoaškem zalivu zaplenila že drugo nemško ladijo.
Bruselj, 4. januvarija. Kakor javljajo iz Bruselja, je bil general French pri napadu na Oolesberg tepen; izgubil je 150 mož in 8 častnikov. Iznenadil je z napadom le burske predstraže, ki so so hitro umaknile, potem pa je na
1	I	1	1*1 "	4	IV	!..
■ura.*
mor član bi ji in s bi n
niča spre osel št. i
moi čud da
v d Pet mo> Naj glai ker češ; kak
rav
Kapstadt, 4. januvarija. Iz Doug-lasa se poroča 2. t. m.: Polkovnik Pilche je brez odpora zasedel mesto in so ga lojalni prebivalci navdušeno pozdravili.
London, 4. januv. Jutranji listi po-davi ročajo iz Regensburga 2. t. m.: Položaj evei Pri Colesbergu se je nenadoma (?) spremenil. Tekom noči so Buri znova zasedli postojanke, s katerih jih je prejšnji dan pregnal (?) geieral Freneh. Brez-dvomno so dobili Buri novo moč. London, 4. jan. Iz Sterkstroma je čnifc došlo sinoči poročilo, da so Buri napadli Molteno. Boj se nadaljuje. — Iz v si Naauwporta poročajo, da se bije na brai desni strani Colesberga lj • 11 boj. v p London, 4.januvar. Eeuterjev urad poroča iz Kapstadta 2. t. m. zvečer:
_ Dosedaj še ni došlo nikako uradno po-
j. trdilo o osvojitvi Colesberga od strani Frenchove armade.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — I.aški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—i.
(Dalje).
Že osmega malega travna leta 1583. jih sds' je jei preganjati presvetli Don Carlo Ara-obl« gonski, knez v Castelvetrano, vojvoda v vze Terranuova. mejni grof v A voli, grof v Bur-geto, veliki admiral in veliki kontestabel na Siciliji, namestnik v Milanu in generalni kapitan Njega katoliškega Veličanstva v Italiji popolnoma prepričan o neznosnem stanji, v katerem je živelo in živi mesto Milan radi teh razbojnikov in potepuhov." „On določa in izjavlja, da naj se kot „bravi" in ..vagabundi-' iztirajo vsi oni, bodisi domačini, bodisi tujci, ki nimajo nobene obrti ali pa je nečejo izvrševati; ki nimajo nikakega za-last siužka ali pa se tudi za gotov zaslužek opri-Pov mejo kacega viteza ali plemenitnika, urad-nat nika ali trgovca, da mu gredd na roko ali ,ZP' da za nje, kakor se domneva, strežejo dru-svo gim po življenju." Vsem tem je zapovedal, da naj tekom šestih dni zapuste deželo, grozil nepokornežem z ,.galero" in dal vsem 8an služabnikom pravice in neomejeno oblast v iz-vrševanji tega povelja. Toda ko je naslednje Pm leto opazil, ..da je v mestu še vedno dosti zna teh „bravi", ki nikakor niso premenili svo-jih običajev in kojih število se tudi ni zmanj-šalo, temveč ki živč še zmirom kakor so me živeli preje", izdal je 12. malega travna drugi oklic, ki je bil še bolj strog in zna-mo menit, v katerem je razven drugih povelj
zaukazal tudi naslednje: zaF ,,Vsakdo, bodisi meščan, bodisi tujec, 80 komur se bode po dveh svedokih dokazalo, da je v službi ali da je na glasu kot „bravo" ali pa da ima sploh to ime, da-si se mu ne spriča, da je uže res zakrivil kak zločin... tega more uže vsled take govorice, brez drugih dokazov, vsak sodnik spraviti na natezalnico in na konopec, potem ko so se zvršile proti njemu poizvedbe ... in četudi ne prizna nikacega zločina, pošlje naj se == vender za tri leta na galejo uže radi tega, ker mu pravijo, ,bravo'." Vse to se je uka-j0 zalo in še mnogo drugega, kar smo izpu-rav stili, zato, ker „Njegova Vzvišenost odločno zm zahteva od vsakega pokorščine."
Ko slišimo te odločne in resne besede tako visocega gospoda, dalo bi se prav lahko me domnevati, da so uže pri njih odmevu vsi,bravi' v 1 izginili za vedno. Toda nič manj imeniten j® gospod, nič manj sloveč, nam pove baš na-na sprotno. Njegova Vzvišenost in Svetlost Ivan Fernandez de Velasco, kontestabel kastiljski,
da _____-—-
To
kla
sic< pra in
širi bil
veliki komornik Njegovega Veličanstva, vojvoda mesta Frias, grof v Haro in Castelnovo, glavar rodovine Velasco in rodovine sedmih infantov di Lara, namestnik milanski itd. je zaukazal dnč 5. rožnika 1593. leta, ker je bilo tudi njemu povsem znano, ,,kak<> škodljivi in pogubonosni so ,bravi' in potepuhi, kakri kvarna je ta zalega za občo blaginjo, kako se norčuje iz pravice" .. . zaukazal jim je znova, naj tekom šestih dnij zapuste deželo, ponovivši vsa povelja in vse grožnje svojega prednika. Ko pa je zelo užaljen zopet čul, „da vedno bolj narašča ta zalega v mestu in deželi milanski, da se ne sliši o njih drugega, po noči in podnevi, nego o premišljenih pobojih, umorih in ropih in vsakojakih drugih zločinih, kateri se godč tem lažje, ker se zanašajo ,bravi' na pomoč svojih glavarjev in zavetnikov ..." zapovedal je 23.maj-nika 1598. leta rabiti ista sredstva, sam6 v večjih merah kot v trdovratnih boleznih. „Vsakdo", tak6 sklepa svoj ukaz, „naj se povsem varuje, kakorkoli se zagrešiti proti temu povelju, ker ne bode deležen mehko-srčnosti Njegove vzvišenosti, temveč bode občutil same') njegovo strogost, njegovgnjev.., ker je trdno sklenil, da je to poslednji in odločilni opomin."
Ni pa bil tega mnenja Don Pietro Enriquez de Ecevedo, grof di Kuentes, kapitan, namestnik milanski; on ni bil tega mnenja, in sicer iz dobrega razloga. Ker mu je bila popolnoma znana beda, v koji živi mesto in dežela radi velikega števila razbojnikov, katerih kar mrgoli . . . odločil se je, docela za-treti to tako kvarno zalego, ter je izdal dnč 5. grudna 1600. nov razglas, poln najbolj strogih grožnja, „s trdnim namenom, izvajati ga z vso strogostjo."
Pri tem pa najbrže ni porabil one vstraj-nosti, s katero je spletkaril in vzbujal sovražnike proti svojemu zoprniku Henriku IV. Povestnica nas namreč uči, kak6 se mu je posrečilo oborožiti zoper onega kralja vojvodo savojskega, kateremu je tako vzel ne malo mest; kako se mu je posrečilo zaplesti v zaroto vojvodo di Biron, dokler mu ni zaigral glave. Toda, kar se pa tiče te toli pogubne ljulike, ,bravov',je gotovo, da je poganjala tudi še do 22. kimovca 1612. leta.
Ta dan je presvetli Don Giovanni de Mendozza, markiz dela Hynojosa, pleme-nitaš itd. resno sklenil, uničiti jo povsem. V to svrho je poslal kraljevima dvornima tiskarjema Tandolfo in Marco Tullio Mala-testi uže omenjeni razglas, popravljen in povečan, da bi ga tiskala v pogin razbojnikov. Toda lopovi se niso dali zatreti, dokler niso občutili, dne 24. prudna 1618 leta, še huji pritisk Don Gomez Suareza de Figueroa, vojvode di Feria, namestnika itd. Ker se pa niti tedaj ,bravi' niso dali pokončati, bil je prisiljen presvetli gospodar Gonzalo Fernandez d i Cordova, pod čegar namestništvom se je godil oni sprehod don Abbondia, zopet popraviti in znova razglasiti prejšnji ukaz proti lopovom, in sicer dne 5. vinotoka leta 1627., to je jedno leto, jeden mesec in dva dni pred gori opisanim znamenitim dogodkom.
Ta razglas ni bil zadnji; nepotrebno pa je omenjati naslednjih, ker ne spadajo več v okvir naše povesti. Dotakniti se hočemo le onega z dne 13. svečana 1632. leta, v katerem trdi vojvoda de Feria, uže drugič namestnik, da najhujše zlobnosti vprizarjajo ,bravi\" To naj zadošča, da smo prepričani, da so se v času naše povesti še nahajali ,bravi.'
Da moža, katera smo gori opisali, nekoga pričakujeta, bilo je več kot očividno; don
Abbondiu pa le to nikakor ni ugajalo, ker je iz njiju kretanja sklepal, da čakata baš njega. Ko se je namreč prikazal, sta spogledala se oba, dvignivši glave, kakor da bi si zašepetala oba h krati: on je! Oni, ki je okobalem sedel na zidu, vstane potegnivši nogo na cesto, v tem ko drugi stopi od zidu. Oba mu gresta nasproti. Don Abbondio pa je še vedno držal v roki brevir odprt, kakor bi bral, zajedna pa je skrivaj pogledaval kvišku, da je opazoval njiju kretanje. Ko je pa videl, da gresta naravnost proti njemu, šine mu precej tisoč misli v glavo. V naglici se je vprašal, ali ni mej njim in mej ,bravi' na desni ali levi strani ceste kak izhod. Spomnil se je takoj, da ne. Brzo je izprašal svojo vest, če se ni morda pregrešil proti kakemu mogotcu ali maščevalcu.
(Dalje sledi).
Umrli so:
31. decembra. Terezija Alkovič, zasebnica, 73 let, Šolski drevored 2. ostarelost. — Angela Koman, kro-
jačeva hči, 20 mes. Opekarska cesta 7. jetika__Franc
Krže, poljedelec, 52 let, Opekarska cesta 12, seje obesd.
V bolnišnici:
29.	decembra. Martin Adamič gostač 67 let naduha in vodenica.
30. jetika.
31.	decembra. Marija Omahen, kramarica, 85 let, ostarelost. — Marija Ritobrato, strežnica, 72 let, ostarelost.
decembra. Ara Matkovič, dninarica, 30 let,
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 3. januvarija 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 8 0Ž do gl.	8 03
Rž za pomlad . . » 6'74 »	»	6'75
Turšica za maj-junij » 5-24 »	»	5-25
Oves za pomlad . » 535 »>	»	5.36
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opn-zeranja
Stanje barometra v mm.
Temperatura i po I
Celzija
Vetrovi
Nebo
C S . ■pas
eS « ^
6.
3j z več. | <31-2 "| ll 0 , sr. jzah. | oblačno ■ I 7. zjutr. | 729 7 I 12. popol.j 728*8 !
dež
3.0
10-3 j si. jzah. 10 3! si. zah. | » | Srednja včerajšnja temperatura 10 3 , normale: —2'7°.

pustni krofi
in
se dobe pri
5 1
8 l-i
V	veliki žalosti naznanjamo srojim sorodnikom in znancem bridko izgubo naše ljubljene in nepozabne matere, blage gospe
Frančiške Gregorič-eve
k' se je danes ob s/4 ua 7. uro zvečer v 66. letu starosti, a polna mučnega in dolgotrajnega bolehanja, od nas tugujočih vsa v Bogu udana poslovila in previdena s sv. zakramenti za umirajoče odšla mirno s svojo dušo v večnost.
Truplo predrage nam rajnke se bo v petek, dne 5. januvarija, ob 3 uri popoldne v hiši St. 11 Ulice na grad blagoslovilo in in potem na pokopališču pri sv. Krištofu večnemu počitku izročilo.
Blago rajnko pripor*iamo v pobožno molitev in spomin, zlasti pri sv. mašah.
V	Ljubljani, dnč 4. januvarija 1909.
Žalujoči ostali.

Emajlna glasura, J^V^
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slično prevlako. V škatljicah po Vi in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—9

Šivalnih strojev tovarn, zaloga
Irana Jat\-ii
v Ljubljani, Dunajska cesta IS
priporoča svoje pripoznano najboljše
šivalne stroje
uur
-itUi.
za domačo porabo in obrtniške potrebe. 712 20-19
na Starem trgu.
«3 I 3
Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju.
co ca ca.
eopold Tratnik
pasar in srebrar v Ljubljani, sv- Petra cesta
priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom izredno lepe
izdelke cerkvenih posod in orodja
v najraznejših slogih in najnovejših oblikah razne velikosti.
Gospodom hišnim posestnikom in si. občinstvu pa priporoča lastne	901 (6-5)
izdelke električnih svetilk
kakor tudi svojo zalogo istih iz najslovitejših in največjih tovarn. - V zalogi Ima tudi vse k električni razsvetljavi potrebne steklene in porcelanaste predmete.
Kar bi ne bilo po želji stranke v zalogi, naredi ali preskrbi v najkrajšem času.
Cene so najnižje, blago zajamčeno dobro.
Stare petrolejske svetilke, lestence, svečnike itd. prenaredi za električno razsvetljavo hitro in poceni.
Vzorci in ceniki vseh tu- in inozemskih tovarn so na razpolago.
Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju.
I> u n a j s k a borz

53
Dnč 4. Januvarija.
VS1 Skupni državni dolg v notah......99—
reč Skupni državni dolg v srebru......98-80
i, _, Avstrijska zlata renta 4°/0.....
K0 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
JO Ogerska zlata renta 4......
- Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld,
pOl Kreditne delnice, 160 gld......
• „ Lo«don vista$.........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem, drž, veti.
me
i	„ayr Nakup in prodaja -»JO,
ni( I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. še I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
I	najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje,
ne J	K u i a u i n a z v r š i t c v naročil na borzi,-
96-75 9910 96 95 94-65 180*26 231-95 242'65 118-20
20 mark.............23-G6
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini . . .
Dno 3. Januvarija
4°/0 državne srečke i. 1H5-1, 260 glu. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
:t 8-20 89-65 11-42
156- — 200— 98— 137-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5°/„
»	» dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. ... ■ • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstiijsrtega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 > Iludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . .
RnH(\llilUfl umi^lrn 10 oM
107— 96--86 50 70-50 100-25 99 50 394 -300-50 40-40 20-50 13-— 55-—
Salmove srečke, 40 gld. ......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . ........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . • • • Trboveljska premot,'arska družba, 70 gld. Panirnih rubijev 100
176— 171 50 180 —
125-25 289-— 80'-26-35 102-50 274-25 292 — 254—
Menjarnicna Oulniska družba
„31 K IS C U

I., Iftlollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelfiasse 2.
HSJt Pojasnila Tta v vseh gospodarskih in flnančnih stmo ,
potem o kursmh vrednostih vseh špekulacijskin vrednostnih papirjev in vestni svdti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovauja pri popolni varnosti naloženih glavnic.