PRVI SLOVENSKI LIST 55 »MKR1KI Z* vero t» narod — wa pratie* in reenieo — pi boja do emagel GLASILO SLOV. KATOC. DELAVSTVA V KMEREB3 IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. 8. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVFZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organisation*) PERIODICAL DIV. i AUG 11 l«4l ECEIVt NAJSTAPEJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 154. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 9, 1941 LETNIK (VOL.)* L. Zasedene dežele uporne, Nemci sami razočarani Iz številnih uporov v zasedenih deželah se lahko sklepa, da se nazijstvu zadajajo prvi udarci. — Nemci razočarani, da Anglija še stoji in, da so Rusi odporni. Bern, Švica. — Po ugotovita vah, do katerih so prišli razni nevtralni opazovalci, se približuje čas, ki bo pričel izpodko-pavati temelj nazijski slavi in bo končno prinesel usodni konec nazijstvu samemu. Prva znamenja, da se ta doba bliža, se kažejo v številnih uporih, ki se pojavljajo v čimdalje pogostejšem številu širom podjarmi j ene Evrope. Situacija, pravijo ti opazovalci, se približuje tisti kritični točki, ko bo le malo bolj živahna akcija od strani Anglije mogla prokreniti celotno »tanje definitivno tej V prid. Zdi se, da se na tako akcijo Anglija tudi res pripravlja. Kako resen postaja položaj za nazije, se jasno vidi iz Ali STA SE SESTALA? KAKO SE JE IZPREME-NILO! Poročevalec nekega chica-škega lista, po imenu L. P. Lochner, je točasno, kakor pravi,s finsko armado na fronti proti Rusiji in zadnjo sredo je poslal svojemu listu zanimivo poročilo o načinu bojevanja, kakaršno se zdaj vodi rned Finci in Rusi. O kaki stalni fronti sploh ni govora, pravi, in sovražnik je lahko dobesedno za vsakim grmom; ta vojna je nekako taka, kot je bila indijanska vojna pred de-'setletji v Ameriki, samo s to Ugibanja o konferenci razliko, da se tukaj uporablja Churchillom in Rooseveltom., najmodernejše orožje. "Blitz- | krieg" tukaj ne pride v poštev, Washington, D. C. — Kakor je bilo že poročano, je začetkom tega tedna odplul predsednik Roosevelt na počitnice na Atlantik ob vzhodni obali. Pričele pa so krožiti vesti, da to ne bodo navadne počitnice, marveč, da utegnejo postati izredno važne, češ, da je s poto- marveč bojna taktika gre bolj za tem, da nasprotnika drug drugega kje nepričakovano presenetita. Mnenje, ki ga imajo Finci o Rusih, pa pove poročevalec s sledečimi besedami: "Od poveljujočih generalov doli do najbolj navadnih Prave žrtve šele pridejo, pravi senator Senator Pepper napovedal, da utegnejo biti vojaki obdriani v službi celih deset let,in, da bo Ameriko stala cela vojna nad 300 miljard dolarjev. , „ ljL j vojakov vsak Fine priznava, vanjem imel Roosevelt namen,-da je Rus strašen sovražnik> ki da se na morju sestane z an- ge b -uje fatalistič bre2 gleskim min. predsednikom Churchillom. V potrdilo tega strahu pred sxrwtjo, ki je bil ; » j. , , . . sijajno izvežban v vseh ten, se navaja tudi ta, koje iz Wa-| ^ w je^anm!D(rt i2Ttstno opremljen.'^ — In pred dobrim poldrugim letom so veliki ameriški listi z vidno naslado poročali in mali z enako naslado GOVORICE O NOVEM MI- , ponatisnili, da ni rusko voja-ROVNEM PREDLOGU jštvo nič drugega kakor razca-Ankara, Turčija. — Iz dip-' Pana druhal, ter, da je za par strogih protiukrepov, k! »o lafein^tona odsotnih število vo-ti prisiljeni podvzeti v raznih dihlih osebnoati [z vladnih in delih Evrope, da zaduše upor-. armadnih krogov, niška gibanja. Na Norveškem,) 0 na pr., je "bilo proglašeno obsedno stanje in glasom nekega švedskega lista je norveška stranka, ki drži z naziji in je zato tudi na vladi, izdala proglas, v katerem uradno pov-darja, da je "grozno, ko bi velik del norveškega ljudstva raje videl v tej vojni angleško-rusko zmago kakor pa nemško." O nemirih v drugih delih Evrope, zlasti na jugoslovanskem ozemlju, prihajajo poročila dan za dnem. . Nazij-ske oblasti z vso brezobzirnostjo preganjajo te upornike, katere na splošno označujejo kot komuniste, ter jih postav ljajo pred puške,toda njih prizadevanja, da bi gibanje zadušili, je vse prej kakor uspešno. ' » KRIŽEM SVETA —- Berlin, Nemčija. — Kot se je v sredo poročalo, je Hitler točasno nekje na južnem delu fronte, pri Kievu. Odšel je tja, da osebno podeli odlikovanje rumunskemu generalu Antonescuju, ki poveljuje svojim in nemškim četam ob ru-munski meji. 1 — London, Anglija. — Iz poljskih vladnih krogov se je v sredo objavilo, da je bil imenovan poveljnikom poljskih čet v Rusiji 49 letni generai Anders. Ta mož je bil ujet od Rusov v 1939, toda izpuščen zadnji teden po podpisu pakta med obema vladanja. — Brisbane, Amalija. - Poveljnik dveh ameriških kri^«™^ « b žark, ki ste tukaj na obisku, admiral Taffinder, je v sredo izrazil migljaj, da utegne Av? Washington, D. C. — Z neprikrito osuplostjo je senatska zbornica poslušala besede, ki jih je govoril senator Pepper iz Floride, ko se je zadnjo sredo vodila debata o predlogu za podaljšanje vojaške službe. Povdarjal je, da vse, kar je bilo doslej, je komaj začetek, prava borba šele pride in z njo pa tudi nedogledne žrtve. * O vojakih je dejal: "Ti možje bodo v armadi pet let, morda deset. Ta vojna bo trajala pet let, morda deset, morda eno celo generacijo." Njim bo dana priložnost, je dejal, da bodo branili človeško svobodo. in borba za ±o se je komaj pričela, češ, da bo dolgo vzelo, predno bo mogoče ukrotiti Hitlerja; v teh besedah Iz stare domovine [ II 1 r Zanimiva poročila o razmerah v od sovražnih čet zasedeni Jugoslaviji, kakor jih podaja "Bilten Jugoslovanskega Kurirja". — Še druge zapoznele in dosedaj neobjavljene vesti iz domovine. ameriški vojaki poslani na to delo. O davkih, za katere je to- ... .j j. v v časno predlog v kongresu, je strahia videti še vec amenskin , . . , .t . . ij- jii x • dejal Pepper, da se z njimi m- ladij, dokler ta vojna traja. ,. J ' . , . . .. ti površina se ni dotaknila, in Celo v Nemčiji sami se lahko opazijo znamenja, da je nazijstvo že doseglo svoj višek in, da bo šla njegova pot zdaj navzdol. Kakih uporov tamkaj sicer še ni, toda na ljudstvu se vidno kažejo znaki silnega razočaranja. Prvo razočaranje je v tem, ko je Anglija še vedno nedotaknjena, dasi- se je ljudstvu opetovano zagotavljalo, da bodo nemški vojaki kmalu v Londonu. Drugega razočaranja pa so Nemci deležni zdaj, ko vojna proti Rusiji ne gre tako bliskovito, kakor bi se pričakovalo. Ljud- lomatskih krogov se je izvedelo zadnjo sredo, da so naziji obnovili svojo "mirovno ofenzivo" ter stavili predlog za premirje z Anglijo. Ti predlogi so bili, kakor se trdi, poslani angleški vladi neuradnim potom preko nekega ameriškega posredovalca in so nekako taki, kakor tisti, ki jih je Nemčija skrivaj stavila že takoj ob izbruhu vojne z Rusijo. Po teh predlogih naj bi se ne samo končala vojna med Anglijo in Nemčijo, marveč obe državi bi se naravnost zvezali za skupno vojno proti boljševizmu. Pravi mir se ima sklepati, ko bo nemška armada dosegla Ural, na kar bi bila Nemčija pripravljena, zapustiti zapadno in severno Evropo, upostaviti Poljsko ter dati delno neodvisnost Češki, Jugoslaviji in Grčiji. Severno Rusijo in Ukrajino pa bi Nemčija nasprotno obdržala v zasedbi za 25 let. finskih mandeljcev prava | igrača, uničiti cele ruske divi-' zije! Res uganka, da se je moglo v tem kratkem času tako izpremeniti! PROTI VOJN I GLASOVI V VEČINI Battle Creek, Mich. — Poslanec tukajšnjega distrikfta, P. W. Shafer, je zadnjo sredo objavil, da je glasovanje, ki ga je on podvzel med svojimi volici, pokazalo, da je nad 93 cdstotkov ljudi proti vojni. Razposlal je, pravi, okrog 200,000 glasovnic; od teh jih je bilo vrnjenih približno 28.-000 in med temi je okrog 26,-000 nasprotnih vojni. --o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da w nanj na* roče! JAPONSKA DOBIVA SVARILA Od dveh strani, namreč od ameriške in od angleške vlade, je bilo Japonski zadnjo sredo izraženo svarilo, naj drži roke proč od Thailanda (Siama). Za Ameriko je izrekel svarilo drž, tajnik Hull, povdarjajoč, da bi bila Amerika nasprotna temu koraku, dočim je angleška vlada celo na uraden način posvarila Japonsko, da bi intervencija v Thailandu povzročila "nadvse resen položaj." -o- DOBIČKANOSEN DAVEK Springfield, 111. — Novi davek na cigarete, 2 centa od 20 cigaret, se je pokazal zelo dobičkanosen za državo. V prvem mesecu, ko je bil v veljavi, namreč v juliju, ji je prinesel nad $1,800,000. Nove žrtve Zuerich, Švica, 18. julija. — (JK). — Zagrebški radio je danes objavil, da je iz šoto-rišča za politične ujetnike v Kerestincu, kakih 15 kilometrov (približno 11 milj) od Zagreba, pobegnilo 80 ujetnikov. Poročilo ne pove, katerega dne so pobegnili, toda pravi, da so ustaški žandarji ustrelili 18 teh ubežnikov, ko so ti plavali čez reko Savo. Deset drugih, katere so ujeli, so takoj ubili, a ostali ki so še na begu, bodo ustreljeni takoj, ko pridejo oblastem v roke. Vsako osebo, katera nudi pribežališče, zaščito. ali izkaže kakšnokoli pomoč ubežnikom, bo zadela smitna kazen. — Razven ostalih ječ, trdnjav, zaporov in šo-torišč, samo v Kerestincu je bilo zaprtih okrog 2,500 oseb, napovedal, da bo Amerika kmalu potrošila po 100 miljard dolarjev na leto, ter, da ne bo ceja vojna stala Amerike niti centa manj kot 300 miljard. ^ -o- REPUBLIKANCI SE MOBILIZIRAJO ZA ODPOR Washington, D. C. — Nad sto republikanskih poslancev je imelo zadnjo sredo zborovanje, na katerem so sklenili, da se bo podvzel podvojen odpor proti vsakemu poizkusu, da se Amerika pahne v vojno. Povdarjali so, da se bo na novo oživila obveza, izrečena v strankini platformi lani na konvenciji, namreč,da se mora Amerika držati proč od vsake tujezemske vojne, nasprotno pa do viška ojačiti sv« j o lastno obrambo, in obenem, da se morajo držati tozadevne kampanjske obljube. vilo zavednih Hrvatov, — katere kar povrsti imenujejo komuniste, — ter nekoliko Zidov. Značilno je, da oblasti odvisne Hrvatske ne morejo z lahkoto zasačiti ubežnikov, .kar pomeni da jih hrv. kmet Iskriva in pomaga pri begu, če {tudi je zaradi tega v vednem strahu za lastno glavo. — Op. "J. K." gočo pomoč Sovjetski Rusiji, katera se nahaja v boju z našim skupnim sovražnikom. "Izražam v imenu Kraljevske Jugoslovanske vlade, da se ta popolnoma strinja s stališčem. katerega je Britanska Kraljevska vlada zavzela proti nemški-ruski vojni, katera je bila vsiljena Sovjetski Rusiji od strani Nemčije, ter da bo delovala v smislu omenjenega stališča Velike Britanije." S "smrtjo plačal nasilje Lilijana Udovič iz Maribora, je bila uslužbena kot otroška vzgojiteljica pri nekem višjem uradniku v Šibeni-ku. Ko se je nekega dne vračala domov, se ji je približal neznanec in ji ponudil svoje spremstvo. Lilijana je spremstvo odklonila in pospešila svo- Nemci streljajo četnike Berlin, 17. jul^ia. — (JK). — Tukajšnji radio je danes objavil novico iz Beograda, uradne nemške agencije DN,B, da so nem. čete ustrelile 16 oseb, baje dobro poznane komuniste, a zaradi sabotaže. — (Na ta način vendar tudi same nem. oblasti priznavajo,da obstoji močni odpor in da se izvaja sabotaža, ako ta tako zvana sabotaža ni že samo izgovor, podoben onemu,katerega se po isti metodi poslužujejo ustaši po odvisni Hrvatski, da se oblasti rešijo ne všečnih j ljudi in nepodkupljivih, uglednih narodnih jOp. "J. K.") voditeljev. — KOLONA VOJNIH UJETNIKOV PRED NOVO OMEJITVIJO ZA GASOUN, New York, N. Y. — Od državnega komisarja za motorna vozila se je zadnjo sredo izvedelo, da se bodo, najbrž v septembru,odredile resne ome-stvo brez dvoma ve, da se mo- jjitve v uporabi gasolina v .tej ra pripraviti na strašno zimo, i državi. Uvesti se nameravajo in sicer v vsakem slučaju, naj gasolinske karte, na katere bo bo nemška armada v Rusiji zmagovita, ali ne. Tudi, ako bi Nemčija zasedla Rusijo pred zimo, ne more pričakovati, da bi dobila tam kaj prida živil, ker jih bodo Rusi, kakor jim je naročil Stalin, pri umiku brez dvoma uničili. Ze lansko jesen se je v Nemčiji opažala skrb, kaj bo čez zimo, ko je dobivala še kolikor toliko živil iz Rusije. Razumljivo je, da bo letos ta skrb dobil vsak avtomobilist le po 15 galonov gasolina na teden. še vse večja, in nič ni izključeno, da se ne znajo nemirom v zasedenih deželah pridružiti preko zime še nemiri vNemčiji sami, in ako pridejo k temu še morebitni neuspehi Via fronti, bi se dalo tudi brez preroškega duha napovedovati, da čez leto dni nazijske Nemčije ne bo več. Gornja slika je bila poslana potom radio iz Moskve in po pojasnilu, ki ji je bilo priloženo, kaže kolono nazijskih vojakov, ki so priili v rusko vojno ujetništvo. Jugoslovanska vlada v popolnem soglasju s stališčem Velike Britanije glede nemško-ruske vojne Washington, D. C. — (JK). Dopisništvo centralnega tiskovnega urada pri kraljevem poslaništvu v Washingtonu je prejelo iz Londona sledeči br-zojav: "Predsednik Kraljevske Jugoslovanske vlade, general g. Dušan Simovič, je danes podai v imenu Kraljevske vlade sledečo izjavo: "Povodom napada nemške vojske na Sovjetsko Rusijo, navzlic obljub in slovesnih obvez, katere je nazijska vlada nekoliko krat dala Sovjetski •Rusiji, sta britanski ministrski predsednik in britanski minister zunanjih zadev določila stališče Britanske Kraljevska vlade. Ona sta izjavila, da bo Britanska vlada dala vso mo- dil za petami. Ko se je cesta približala morju, se je neznanec vrgel na Liiijano. Vzgojiteljica pa se mu je postavila v bran. Razvil se je med Dbema srdit boj. Enkrat je bila na površju Lilijana, lakoj nato pa zopet neznanec. 'Med ruvanjem sta se vedno bolj bližala strmemu obrežnem zidu. Večkrat je bil nasilnež v nevarnosti, da bo padel v morje, čez čas pa je ista nevarnost pretila_ tudi Lilijani. Parkrat se je zdelo, da bosta oba padla čez zid v morje. Končno se je Lilijam posrečilo, da je z v3emi silami odbila od sebe nasilneža, ki se je prevalil čez obežni zid in izginil v morju. Ročno torbico z denarnico je nasilnež pri padcu potegnil s seboj. Lilijana je tekla, kolikor je ?© mogla, proti domu. Med tekom pa se je domislila, da je nasilnež sedaj v nevarnosti, da bo utonil. Njegove smrti ni hotela zakriviti, zato se je obrnila in se previdno bližala kraju nesreče. Pregledala je vse, pa o napadalcu ni bilo ne duha ne sluha. Morje je tam štiri metre globoko in strmi breg onemogoča, da bi se sam rešil. Vsa razburjena se je Lilijana podala na policijo in tam poročala o doodku. Policijski stražniki so z Liiijano vred še enkrat vse preiskali, pa niso našli nobene sledi za napadalcem, ki je čisto gotovo z življenjem plačal svojo nasilnost, o Gorelo je V Tremerjih pri Celju je gorelo pri -posestniku Jakobu Štoru. Domači so ogenj opazili, čim je plamen švignil izpod poda gospodarskega poslopja Požar je zanetil neznan zločinec, ki je zažgal kup slame ob slamoreznici. Ogenj se je- z veliko naglico razširil in skoraj v trenutku objel vse gospodarsko poslopje. Povzročil je pa posestniku za 150.000 dinarjev škode. 'Širite amer. slOvenca* AMfelUfcANilU SLOVENEC Sobota, 9. avgusta 1941 Amerikanski Slovenec ^ij i® tofsja Utt9 ladaji ta dab] EDINOST PUBLISHING pO. ta «nn! Rd., Chicafo : CANAL 45« TU /trrt ondl OM-t StoteiM Netcrpaper in Aiji I^b, Established 1ML dally, axcept Sunday, day and tU day after holiday* EDINOST PUBLISHING CO. Jtddraaa of publication office: 184g W. Cermak RiL, Chicago >: CANAL && Za celo laid Za pol leta — Za čafrt lata Karotntaa] 45.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto Za itorflka 46.00 . 100 . 1.75 3c •obectiptkmi For oae year . For half a year For three 45.00 . 2.50 „ L50 Far one year For half a For three a Single copy Europe! __$6JX) _3.00 _J-75 _ 3c eaaj danfa pol aičtro na vra£fu hitro objavo morajo bki poelanl na uredniltvo dnevom, ko Uide Hat — Za zadnjo številko ▼ tednu Je £as ► aa Min. m Rofcopiaov pred- claaa matter, November 10. IMS aft the poet office at Chicago, T,r—i«. under the Act of March 3, 1879. Nemci in Hitler Malo kateri narod je še kedaj doslej v zgodovini tako lojalno sledil kakemu voditelju, kakor so sledili doslej in še sledijo Nemci. Sedanja vojna je zahtevala visoke žrtve od nemškega naroda. Na Poljskem, Norveškem, v Belgiji, Holandiji in v Franciji so baje znašale nemške zgube do 250 tisoč mož. Na Balkanu, na Kreti in v Libiji so Nemci zgubili najmanj do 100 tisoč mož. Ruska poročila trdijo, da so Nemci doslej v bojih z Rusi zgubili več kakor 1,^00,000 mož. To so sicer visoke številke in skoro neverjetne na prvi pogled. Toda, če se vzame v upoštev, da so Nemci vrgli proti Rusiji nad pet milijonov najboljše vojske, ki jo imajo, cvet svoje armade in je radi tega Hitler delal načrte, da bo v treh tednih v Moskvi ter da so Nemci sli s slepim junaštvom v boj, samo da dosežejo svoj cilj, je verjetno, da nemške zgube od začetka te vojne pa dosedaj res znašajo do dva milijona mož. Vsekako visoke žrtve. j Doslej še ni nobenega znamenja, da bi bila morala nemškega naroda kje odpovedala. Nemci korakajo na Hitlerjeva povelja, če potreba v sam pekel, ali kamorkoli. In ravno ta morala, pa visoka izvežbanost nemške vojske je vodila Nemce do dosedanjih zmag v tej vojni. Nemška morala je^imela svoje ozadje in vzroke v svoji tako stanovitni vstrajnosti. Nemci ^o vsepovsod na hitro roko zmagovali, prinašali narodu domov zmago za zmago in Hitler je dajal nove obljube. Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf", ki je nazijem postala narodni evangelij in sv. pismo, je vse to napovedovala. Letos je hotel doseči še načrt glede Ukrajine in poseči še dalje na vzhod po olju v Batum in potem skozi Turčijo priti Angležem za hrbet pri Suezu. Vse to so za Nemce zlata jabolka, ki jih je obljubil Hitler Nemcem že v svoji knjigi. Teh zadnjih omenjenih zlatih jabolk, pa Hitler doslej še ni dobil- za Nemce, dasi je obljuboboval, da jih bo v dobi treh tednov. Ali se Nemcem kaj svita v glavi radi tega? To je zanimivo vedeti. Mlajša nemška generacija, ki so jo naziji vzgojili v svojem duhu je sicer z dušo in telesom za Hitlerja. Starejša generacija njegovih izpadov ne odobrava, toda dokler je prinašal domov zmago za zmago, so bili menda tudi ti zadovoljni. Drugače se pa med njimi le dobi mnogo ta* kih, ki se z Hitlerjem ne strinjajo in dobro uvideVajo, da jih nazijska politika vodi v nesrečen prepad, še bolj nesrečen, v kakoršnega jih je privedel pokojni naduti kaj-zer. Toda svoje odpornosti ne smejo odprto pokazati, pazi na nje Hitlerjeva gesiapa, tajna nazijska policija in premnogi strankini zaupniki, ki so na delu noč in dan in nazijska koncentracijska taborišča so polna. Sto in sto tisoče taVih žrtev po taboriščih gnije in umira žalostne smrti. To priča, da vsi Nemci niso mislili tako, kakor Hitler. Zgleda pa, da je velika večina z njim. Kako stoji nemška morala zdaj, ko Hitler in njegov vojaški svet ne moreta do zfatih jabolk v Rusiji, kakor bi radi. Kako misli nemški narod zdaj, ko Angleži noč za nočjo razbijajo njihova mesta? Ali ne bodo začeli nemški Heineti dvomiti o Hitlerjevi sposobnosti? Kako bodo mislili, če v Rusiji &emci ne bodo dosegli odločilne zmage, ali mu bodo Še slepo sledili, ali ga bodo zapustili in mu obrnili hrbet? To so zanimiva vprašanja. To kar so Nemci počeli na Hitlerjeva povelja doslej, so pokazali, da so mu zvesti na vsej črti, pa naj bo Hitler v pravem ali napačnem. Njihova udanost Hitlerju jih dela soodgovorne za vse krivice, ki jih izvršujejo nad drugimi narodi. Krivice so tako velike, da ne morejo in ne smejo iti v pozabnost nekaznovane. Ljudstvo, ki vrši taka grozodejstva, kakor so jih vršili Nemci zlasti nad Poljaki, nad Jugoslovani, Grki in tudi nad drugimi narodi, morajo dobiti zasluženo kazen, drugače bi na svetu ne bilo nobene pravičnosti. Nemci ne morejo imeti nobenega izgovora, češ, Hitler je to delal, ne mvnjegova je krivda. Netilki narod je prav tako kriv! Ako bi nemški narod tega ne odobraval, bi se uprl in Hitlerju pokazal vrata in pot. V zadnji svetovni vojni so napovedavali, kako bodo kaznovali kajzerja, v resnici pa se mu je boljše godilo, ka- kor komurkoli na svetu. Živel je v miru in dosegel visoko starost, kar je znamenje, da se mu ni slabo godilo. Zaslužil je pošteno najvišjo kazen, če se upošteva, koliko gorja je povzročil z vojsko, ki jo je on zapoČel. Hitler zasluži še hujšo kazen in njegov vojaški svet in drugi nazij-ski poglavarji. Nekdo je priporočal, da naj bi Hitlerja zakovali v železno kletko in ga postavili na javni prostor, da bi ga ljudje hodili gledati kot bitje, ki ni poznalo usmiljenja, bitje, ki je mislilo, da podjarmi ves svet. Poleg tega naj bi hodili predenj do njegove smrti številni pohabljenci, ki so zgubili radi njega, ki je vojno začel svoje roke, noge, oči in druge ude. To bi bil najhujši ogenj zanj. Morda bi spdžnal, kaka nesreča je bil on za svet. Nemški narod pa, ki je imel dovolj sredstev, da se je oborožil, ki je pri vsej svoji "prosvitljeni kulturi in civilizaciji", s katero se Nemci toliko ponašajo, moril in razbijal po Evropi in drugod uničeval vse kulturne pridobitve, izganjal slovanske narode iz lastne zemlje, jih moril in davil tako kruto in krvoločno, da so v prfmeru proti temu turški napadi pred' stoletji prava šala, ta krvoločni narod, naj škodo, ki jo povzroča tudi pošteno plača brez vsaKega izgovora. Narodi naj ob sklepanju miru določijo zato primerno kontrolo. Brez vsakega izgovora, krivica mofa prejeti svoje plačilo! ZA OSVOBODITEV PRIMORSKIH SLOVENCEV New York, N. Y. Ko je Jugoslavija napravila zgodovinsko velik, važen in junaški korak, je s tem priklicala nadse maščevanje in bruta!-no-silno jezo modernega Atile — v isti junaški potezi pa je tudi zagotovila svojemu ljudstvu bodočnost, zakaj demokratična ljudstva po svetu so ji podala prijateljsko roko in jo zagotovila, da bo po tem strašnem začasnem porazu vstala zopet k življenju, večja, jačja in bolj združena kot kdaj prej. Mi tam od Primorja, ki nam rodno zemljo in brate in sestre tlači tujčeva peta že nad dve desetletji, smo s krvave-* čim srcem zasledovali tragičen in žalosten potek dogodkov, ki so prinesli jugoslovanskemu narodu tako krut Veliki petek. S ponosnim srcem smo vzeli na znanje in prisluhnili, ko je sam predsednik Združenih držav slovesno izjavil vsemu svetu, da Amerika stoji ob strani male a junaške Jugoslavije. Culi smo zagotovila Velike Britanije in prepričani, da fašizem in nacizem ne moreta zmagati za dolgo, če sploh, nismo imeli najmanjšega dvoma, da bo Jugoslavija zopet vzpostavljena. Mnogi med nami so mnenja, da zopetno vzpostavljenje Jugoslavije kot države, pomeni že sa-moobsebi tudi osvoboditev Primorja in drugih podjarmljenih delov Slovenije in Jugoslavije sploh. Vendar pa v teh časih, ko je krivic nad narodnimi manjšinami toliko, da jih je že skoro težko našteti, ni zaupati zgolj splošnemu sentimentu, ali obljubam, da narodne manjšine po tej vojni ne bodo več brezobzirno dodeljene temu ali onemu nahodu ali državi. Nameni so lahko zmirom in povsod dobri, ali praktično vprašanje časa more cesto zaobrniti stvari v škodo tistim, ki imajo najmanj besede — manjšinam. Prepričani smo tudi lahko, da bodo razni elemen- ti v državah, ki so si podjarmile naše kraje, delovali z vsemi močmi na tem, da se ne krši mej postavljenih po zadnji svetovni vojni. O stališču, ki ga zastopajo reprezentati takih elementov v Evropi in v Ameriki, in s katerim moramo računati, se bo v bodočnosti podrobneje razpravljalo, tako v svrho jasnosti, kot v doprinešenje zgodovinskih in drugih dokazov, ki dovolj jasno potrjujejo dejstvo, da z deljenjem našega naroda se je delala in se še dela krivica ljudstvu, katero je dolga stoletja kultivi-ralo zemljo in stalo na braniku evropske civilizacije. Naše Primorje nima na sebi nič italijanskega — mi smo bili na vržen i kot nekakšno plačilo za zavezništvo Italiji po zadnji svetovni vojni. Mi nismo bili nikdar del Jugoslavije, Jugoslavija sama se je odpovedala pravici do Italiji dodeljenega jugoslovanskega ljudstva. Razmere in praktičnost časa je narekovala tako. Tu pa se porodi potreba delovanja podjarmljenih manjšin samih. Mi sami moramo skrbeti, da bodemo pripravljeni delovati za osvobojen je naše narodne manjšine potom informiranja in potom odločnih apelov na one faktorje, kateri vemo, da bodejo imeli besedo pri zopemem urejevanju Evrope po tej vojni. Mi ne smemo čakati, da nam kdo prinese osvobojenje na krožniku ; naša dolžnost, kot Primorski Slovenci je, da se strnemo v močno organizacijo, ki bo delovala zato, da bodeta Trst in Gorica spet naša. Ko smo bili vrženi v koš Italiji, nas ni nihče vprašal, če nam je tako prav, Italijani pa tudi niso rekli, da ne marajo podjarmiti manjšine, četudi Du-čeja takrat še ni bilo na površju, kot pozneje. Seveda so bile majšinam servirane sladke obljube in to celo v rimski zborni ci. Besede ministra Tittonija so v tem smi$lu zelo značilne. Dejal je: "Z nami združena ljudstva druge* narodnost i naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsako misel ^lačenja ali razno-rodovanja; njihov jezik in njih kulturne ustanove bodo spoštovane, njihovi upravni zastopniki bodo uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratične zakonodaje; njihovi politični poslanci bodo prisrčno sprejeti v italijanskem parlamentu." Zunanji minister Tittoni je žel za te besede tople ovacije zbornice ... Mi vsi pa vemo usodo našega ljudstva pod Italijo. Napačno bi bilo misliti, da je vse krivda fašizma. Omenjeni minister je govoril 27. septembra, 1919, istočasno in potem vse do Dučejevega pohoda v Rim, so karabinerji vlačili v ječe naše učitelje, duhovnike, intelektualce, inteligente ter slovenske rodoljube. Po pravici povedano, zadnji žalostni vtis, ki ga hranim iz domovine, je v verige vklenjen učitelj, gnan v ječo po karabinerjih — in tedaj še ni bil Mussolini .v sedlu. Kaj je zagrešil tisti učitelj? Bil je zaveden Slovenec. Ne, mi ne bi zaupali nobeni še tako liberalni ali demokratični italijanski vladi. Liparski in drugi malarični otoki, kamor je bil obsojen naš narodni intelekt pod Italijo in pod Mussolinijem, pa sramotno streljanje v hrbet, in drugo nešteto ponižavanje in teptanje naroda, se je zarezalo pregloboko, da bi mogla Italija še kedaj vzbuditi v nas zaupanje. Kot narodno manjšino se nas je morilo, raznarodovalo in teptalo tako kruto, da se mora sramovati vsak italijanski liberalec, ki -si upa tudi samo Namigniti, da naj jugoslovanske manjšine ostanejo pod Italijo, da se tako prepreči zopetno in novo "flikanje" po Evropi. Tisoč in več vzrokov imamo, da spregovorimo lastno besedo v prid osvobojenja, v prid zopet-nega združenja z našo slovansko družino. Delovati pa moramo mi tukaj, kajti oni tam preko ne morejo in ne smejo storiti nič drugega nego na tihem želeti, da pride tudi zanje dan osvobojenja in dan obračuna za tlači-telje. Z ozirom na vse to se je v New Yorku organiziral, Odbor Jugoslovanov pod Italije, in želja tega odbora je, da se združijo vsi zavedni Primorci in Jugoslovani sploh ter skupno delujejo na tem, da bo bodoči Jugoslaviji priklopljen tudi do sedaj zasužnjen del naroda pod Italijo. Apeliramo torej na naše primorske rojake in ostale Slovence, da se v stvar zainteresirajo, stopijo z nami v stik in delujejo med rojaki za organiziranje močnega odbora, katerega beseda bo nekaj zalegla pri velikih državnikih Amerike in Evrope, ko bo prišel čas zato. Za nadaljne informacije obrnite se na- Odbor Jugoslovanov pod Italijo, (Committee of Yugoslavs under Italy), 302 E. 72nd Street, Neic York, N. Y. A. Krasna, taj. -o—- OD DRUŠTVA MARIJE POMAGAJ ST. 78, KSKJ. Chicago, III. Naznanilo članicam. — Ker je vedno majhna udeležba na sejah, članice ne vedo, kaj se godi pri društvu. Vedno me katera članica vpraša, kaj pa. je letos, ali ne bomo imele piknika? — Vidite, tako je. Naj vam sedaj pojasnim, da bomo imele piknik, toda z drugim društvom skupaj. To se pravi; vsa chika&ka društva, katera spadajo pod okrilje naše diČ-ne KSKJ. — Obenem pa tudi naznanim, da boste dobile karte, katere pa prosim, ne vrzite karte v peč, ampak postavite jo tako, da jo boste prav gotovo videle v nedeljo 17. avgusta. — Večkrat se čujejo opazke češ, kaj bom hodil na piknik, ko je pa tako dolg oas. Pa je res včasih tako, ampak sami smo krivi, ker si ne pripravimo dovolj zabave. Toda sedajK bodite prepričane, da bo dovolj zabave, na tem deluje odbor. Na vas članice pa apeliram, da gledate na to, da bo zares velika udeležba. Pokažite članice društva Marije Pomagaj št. 78, da še živimo in pridite vse na piknik. — Prav tako pa vabimo tudi vse naše prijatelje, da se 17. avgusta skupaj z nami poveselijo v nam tako prijaznem Kegelno-vem grovu v Willow Springs. Tikete za bus dobite pri Mr. Johnu Terselichu. — Torej še enkrat prav prisrčno vabljeni vsi, da se skupno pozabavamo in razvedrimo! — Sesterski pozdrav! K. Pichman, preds. NA AMERIŠKE BREZJE! Chicago, 111. Na Brezje me kliče srce, v tvoj dom, preblažena Mati, kjer slike zahvalne vise in lepšajo parestol tvoj zlati. Tako zvone besede znanega pesnika P. Krizostom-a. Da, tudi vsakega izmed nas sv. Štefance kliče srce na Brezje, — Lemontske. Leto za letom nas najde prvi avgust, ko se skupno obračamo proti Marijinem svetišču v Lemonrt. In zopet to leto. Avgust je tukaj in zopet se pripravljamo slovesno obiskati Marijo na Ameriških Brez jih. __ Slišali smo, brali smo, — kako je z Brezjem v stari domovini. Zapeta so vra£e njenega svetišča. Toda eno pa ne smemo pozabiti in to je, da naj bo človek še tako krut in trdega srca, eno pa vendar-le ne more doseči: zapreti Marijino srce!: In to se mi Slovenci zavedamo in zato je Marija nam tako priljubljena. In ta ljubezen, ta zavest je od roda do roda de-dovana. Znana stvar je, da naša najlepša narodna poteza je, da smo Marijin narod. To bo tudi najboljša garancija našega narodnega obstoja. Seveda, ako ne bomo samo po imenu, ampak v resnici Marijin narod, veren in moralen. _ In ravno sedaj imamo priliko pokazati, da smo v resnici Marijin narod! Farno romanje imamo to nedeljo, 10. avgusta Pričakujemo, da se bj fara sv. Štefana to leto izkazala ste procentno. Nič naj Vas ne zadržuje. Faran si in kot faran se izkaži na farno romanje. I Maša bo na hribu pri groti ob 11 uri. Procesija se začne ob pol enajstih. Rezervacije za bus se naredi v^upnišču. Cena za bus je kakor ponavadi za tja in nazaj 60 centov. Kdor želi imeti kosilo v Lemontu naj naroči v župnišču. V hudih časov živimo. Saj hudih za naše trpeče sobi ate v starem kraju. In mi vsi na tem svetu se borimo za večni cilj. In Dogodki m Rojenice Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so pred kratkim cbiskale družino Mr. in Mars. John Rigler na Bonna Ave. in jim prinesle v dar krepkega fantiča. Dekliško ime matere je bilo Vera Zupančič, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Anton Zupančič ki sta tako postala prvič stari oče in mati. Mr. Zupančič je celih 78 let čakal, da ga je doletela ta čast. — Prijatelji častitajo! Pozdravi iz sončne Kaliornije Chicago, 111. — Iz San Francisco, California, je poslal na naše uredništvo Mr. Martin Golobich prav lepo kartico, vso polno pozdravov. — Mr. Martin Golobich je naš rojak iz West Pullmana in obenem naš vnet zastopnik Amer. Slovenca, ki je šel k bratu na počitnice v Kalifornijo, odkoder pošilja sončne pozdrave tiskarni Amer. Slovenca in vsem naročnikom. — Hvala Martin! "Can't take it" Cleveland, O. — Kakor se poroča, je pred nekaj dnevi dobila rojakinja Mrs. Mary Modrijan vrnjeno pismo iz Ja-vernika, na Gorenjskem, katerega je pisala svoji hčeri še meseca maja. Pismo ima označbo, da ga je na Javorni-ku pregledal nemžki cenzor. Toda, namesto da bi pošta oddala pispio na označeni naslov, ga je vrnila nazaj v Ameriko. Mrs. Modrijan si te stvari ne more drugače razlagati, kot da so Nemci vrnili pismo nazaj zaradi tega, ker je v pismu napisala, "da bo ta vrag od Hitlerja kmalu oropal ves svet." Vest z Willarda Willard, Wis. — Mr. Frank Volk, kateri je že delj časa bolan, se mu je zdravje obrnilo precej na bolje, kar je dobro znamenje. — Mr. Pavel Oblak, Jr., je sedaj v bolnišnici in kakor sem izvedel, se zdravje tudi njemu obrača polagoma na bolje. — Bog daj cbema skoro popolno ozdrav-* ljenje. — L. P. Iz bolnišnice Cleveland, O. — Mladi Matthew Perpar, sin tukaj dobro poznane Perparjeve družine na Prosser Ave., se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je nahajal zaradi poškodb, ki jih je dobil, v neki avtomobilski nesreči. Nekaj časa se bo moral tudi doma držati zdravnikovih nasvetov. * Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca** in jim ga priporočite, da se nanj na« race! za vsakega je boj resen. Vprašuješ, o prijatelj, zdaj, kako bi mogel zmago dobiti? Na Brezje vesel se podaj. Le Mati te more rešiti! P. KAJ NAJ ON STORI? (262) (Metropofitaa Newspaper Serrica) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZEEIA WAS UNAFgAID. TO H EC, DEATH WAS A. NATVCAL, FAMILIAR EVENT THAT CAME TČ ALL LIVING THINGS./ TarzeU se ni bala. Za njo je biLa smrt nekaj naravnega, kar pride nad vsako živo stvar - Samo to je obžalovala, da ni redila malega Tommyja in pa, da ne more izlili svojega gnjeva nad bclhq velikanom, ___ * ' ' V tem je Tarzana njegova navskriž-na -hoja pripeljala v bližino te drame, ki se je imela pravkar odigrati. Zc je eden divjakov štel znamenje za. strel: Eden! dva! — > Sobota, 9. a^usta 1&41 VZROK HITLER JE LADJO V sodobni nazijski Nemčiji, |mi zalivi ob norveškem obrežju, so kljub vsej strogosti diktature t Z njo je bila sestrska ladij a Von še osebnosti, ki seznanjajo zu nanj i svet z dogodki v Nemčiji. Tako je pred nedolgim prišlo zanimivo poročilo o vzorku Hes-sovega pobega in o barantanju med D ar lanom in Hitlerjem Zdaj pa je prišlo v svet poročilo, ki pripoveduje-kako je prišlo do tega, da so Nemci poslali svojo bojno križarko Bismarck v Atlantik, ki je blizu Grinlandije napadla konvoj in potopila angleško bojno ladijo Hood in kako je potem slična usoda doletela ladijo Bismarck samo, ko je upala, da uteče. Razlagajoč na dolgo razne politične spletke med raznimi državniki in diplomati pride na zadevo in piše med drugim: Hitler je na vso moč pritiskal na francosko vlado v Vichyu, da naj nastopi in zaduši uporno gibanje med "prostimi Francozi'*, katere vodi general De Gautle. Načrt je bil že narejen in le razne okoliščine so ga spremenile. Francozi bi sicer načrt, ki jim ga je usiljeval Hitler lahko izvedli, če bi jim bili Nemci pustili vsaj nekaj orožja in materiala, a so jim ga s pogoji premirja, ki je zahtevalo popolno brezpogojno udajo, vse zaplenili in pobrali. Nazaj jim ga Nemci pa niso hoteli dati, deloma iz nezaupanja, deloma so ga menda že zase porabili, ali predelali po svojih načrtih. Imel pa je Hitler že načrte, da Angleže letos izrine iz Sredozemlja in da udari tt»di na Atlantik, da prepreči zanesljivo in varno transportno vodno zvezo med Ameriko in Anglijo. V srečo Francije je bilo, da je torej ilo, kakor je šlo, sicer, če bi bil Hitler dosegel v Sredozemlju popolno zmago in da bi ae udar na Atlantik le deloma posrečil Tirpitz, katera se je pozneje ločila od nje. Vse to naj bi vzbudilo pozornost angleškega brodov-ja in ga potegnilo na lov proč od fnjegovih postojank. Mesto kri-iiarke Von Tirpitz so dodali v pomoč in spremstvo križar k i Bismarck drugo ladijo lahko križarko 10,000 tonsko ladijo Prince Eugen. Obe ladije ste imele nalogo križariti okrog Islandije. Napadati konvoje in druge ladije kak teden dni. V tem času bi to vznemirilo angleško brodovje, ki bi od vseh strani šlo na lov v severni Atlantik. Med tem sta obe ladij i imele druigo nalogo. Kakšno? Takoj, kakor hitro bi zaslutile te dve ladije angleško brodovje, da jim je na sledu, bi se imele obrniti proti jugovzhodu, kar bi dalo angleškemu brodovju povod misliti, da bežite v francoska pristanišča. Ta smer bi povzročila, da bi dobilo angleško brodovje pri Gibraltarju ukaz, da zapluje proti severu in ju prestreže. S tem bi izvabili proč od sredozemskega morja vse angleško brodovje. V resnici pa ni bil to načrt za križarki Bismarck in Prince Eugen, da bi od Islandije plule v rancoska pristanišča. Ker so bile obe hitrejši v plovbi nego angleške ladije, jim je bil dan ukaz pluti proti jugovzhodu le toliko časa, da izgubite za sabo vid nato pa o prvi priliki krenite prati azorskemu otočju, ki leži okrog 1000 milj zapadno od portugalske obale. Mogočna križar-ka Bismarck naj bi bila zaplula v pristan Horta in izsilila z lepa ali z grda udajo in njena posadka 1300 marinerjev naj bi zasedlo mesto. Med tem bi na posebno brezžično obvestilo zračni bi bila Francija danes še mnogo (transporti, kakor tudi submarini večja jetnica Nemčije, kakor je. Hitler je uvideval potrebo, da se Angleže vrže nazaj iz Libije in pomaga Italiji. Zamislil je tudi invazijo na otok Kreto. To je sklenil na podlagi kalkulacije, da v takem slučaju bodo Angleži poslali vse svoje sredozemsko brodovje v obrambo Krete in tako bi ne bilo sovražnega bro-dovja, ki bi pazilo in oviralo na italijanske ladije, ki bi med tem preko sredozemskega morja vozile nemške čete na pomoč Italijanom v Libijo. Računal pa je obenem na močne pomorske angleške enote v Gibraltarju. Tudi te je hotel potegniti za tisti čas vstran, kam na Atlantik. S kako takoj privedli ojačanje kakih 4000 mož ter nekaj težke obrežne artilerije iz francoskega obrežja, kar bi zadostovalo za začasno obrambo na Azorih proti napadu z morja. Okrog otokov bi se zasidrali tudi nemški submarini in na otoku pa naj bi ustanovili takoj bazo za letala, odkjer bi nemški bombniki nadlegovali razne ladije na Atlantiku. To je bil pravi načrt. Ker je imela križarka Bismafk večjo hitrost, kakor katera koli angleška bojna ladija ter dalekosež-nejše topove, je njen admiral Luetjens bil preričan, da bo v stanu odbiti vsak naval angleških pomorskih škadronov in BAJE V NAZIJSKIH ZAPORIH Stran 8 se pokrijemo s platneno rjuho, temnejši kolobarji, bomo v tako ohlajeni sobi la hko izborno spali. LJUBLJANSKI ŠKOF DR. GREGORIJ ROZMAN "Jugoslovanski Kurir" v Chi-cagi, nas obvešča o poročilu,ki ga je, kakor trdi, prejel iz nekega zanesljivega vira, da so Nemci zaprli ljubljanskega škofa dr.Gre gor i ja Rozmana in obenem tudi ljubljanskega župana dr. Jurija Adieiiča. Oba odlična moža sta znana tudi ameriškim Slovencem, ker sta pred leti bila pri njih na obisku. Ako je gornja vest točna, potem sta tudi ta dva, s številnimi drugimi alovenskiaai voditelji vred, postala žrtev nazij-skega fanatičnega nasilja. pozornostjo naj bi to dosegel? istim tudi pobegniti iz vida. Ra- Pri tej misli, pravi poročevalec, se je Hitler igral z načrti in idejami. Poslal je v atlantsko vodovje ob obrežju Francije in Španije dva križarja Gneisenau in Scharnhorst z namenom, da vzbudi v angleški mornarici pozornost in jih izvabi za nekaj časa proč od Gibraltarja. V resnici pa zgoraj omenjena križarja nista bila v resnici v omenjenih vodah. Nemci so maskirali dve veliki stari francoski ladij i z lesom, da so na površju zgle-dale, kakor omenjena križarja. Bila je to lesena vaba, kakor jo rabijo lovci za race, ki vržejo v vodo narejene race iz lesa. S tem so mislili izvabiti angleške bombnike, da bi metali na te bombe in da bi zasledovale te dve maskirani ladiji, med tem, ko naj bi se nekje zgodilo nekaj drugega. Kaj? Nemški vojni svet je nato kmalu svoje načrte spremenil in zamislil nov drzen način. Ta načrt so zamislili na sestanku v Berchtesgaden 18. maja letos. Takrat se je začela invazija na otok Kreto. Pozornost sveta je bila obrnjena na otok Kreto. Hitler in admiral Raeder sta pp poslala 37,000 tonsko bojno križarko najnovejšega tipa v severno morje. Skrivaj ae je gibala po noči ob norveškem obrežju in se pomikala višje in višje. Po dnevih se je skrivala med skatoati- čun admirala Luetjens je bil v tem v pravem. Ko je prišlo pri ožini med Grinlandijo in Islandijo do spopada med njo in angleško bojno ladijo Hood, je isto potopila in drugim ušla, ker je bila hitrejša v plovbi. Tudi to se je zgodilo. Brodovje v Gibraltarju je odšlo na lov na Atlantik in v tistih dneh so italijanski transporti hiteli prevažati brez nevarnosti nemške čete preko sredozemskega morja v Libijo. Baje so prepeljali do 60 tisoč mož in mnogo vojnega materiala in Francozi so bili v stanu prepeljati iz severne Afrike precej svojega vojnega materiala. Le v enem se ni posrečilo Nemcem z križarko Bismarck in to je, da niso računali, da jo bo zadel torpedo iz letala, ki jo . je spustil proti njej angleški bombnik. Torpedo je poškodoval njen propeler, da ni mogla več s polno hitrostjo pluti v ravni smeri. V tem počasnem pomikanju ni bilo upanja, da bi dosegla Azore in njen admiral je mislil, da se reši, v smeri proti francoskemu o-brežju. Tu so jo prestrgale angleške ladije, ki so prihitele med tem od Gibraltarja in jo v boju potopile. Posledice tega nemškega manevra pa so bile. Angleži in Grki so zgubili Kreto, za katero so Nemci plačali z velikimi izgubami. Vendar pa so utrpeli tudi Gospodinja skrbi za zdravje in udobnost družine (Čebula) — Čebula ima mnogo eteričnih olj, žveplenih in fosfornih soli, ki jako dobro vplivajo na prečiščen je krvi, izločevanje scalnice, prebavo. Ubija tudi škodljive bakterije v črevesju. Sok čebule, pomešan s sladkorjem, vzbudi delavnost ledvic in prebavo ter prežene mučno zaprtje. Vsaj enkrat na dan (bolje pa večkrat) se naj vzame ena žlica tega soka. Pri katarjih s kašlji bo ta sok deloval zelo olajševalno. Sok se dela takole: drobno zrezana čebula se pomeša z do rumene barve praženim sladkorjem in pusti, da se sok oddeli sam od sebe. Cez nekaj ur ali drugi dan se sok precedi skozi sito ali prt. Drugi način naprave soka je: pol kilograma osnaženih m na več mestih zarezanih čebul se kuha 3—4 ure v kvotrtu vode s četrt funta medu in tričetrt funta sladkorja. Ko se vse skupaj ohladi, se precedi sok skozi sito ali prt, spravi v steklenico, ki se zamaši in zaveže, ter hrani do uporabe na hladnem mestu. V zgoraj navedenih bolezenskih znakih jemljemo sok po enu žlico 4—6 krat na dan. Močan duh sveže zrezane čebule vph-va ugodno tudi proti katarju. Srbeča mesta zmrzline na rokah in nogah si obložimo z masiranjem s čebulo. Čebulo je dobro uživati v vsakem letnem času. Posebno lahko se prenese duh čebule, ako pomešamo v razne solate, za kar*so poletni meseci ugodni. (Sadje — zdravilo) — Sveže sadje, ki ga je sedaj čedalje več na trgu, ni samo za posladek,« temveč je tudi izvrstno zdravilo. Češnje čistijo n. pr.. kri, sladke češnje pospešujejo nastajanje tega živjenjskega so- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Sočna pečenka z zelenja vami. Potolči štiri funte govejega mesa od križa. Potem fino na-reži dve sardeli, malo zelenega peteršilja, žlico kaper, košček čebule, košček limonove lupinice, nekaj mozga (če ga imaš) in košček prekajene slanine. S tem pretakni meso in ga trdo preveži z vrvico^ Potem deni k ognju v kozi malo masti in ko je vroča, deni vanjo meso ter ga v njej povaljaj, da zakrkne. Prideni košček korenja, čebule, par ilic juhe ali vode. Meso_ dobro pokrij ter počasi praži dve do tri ure. Potem poberi mast, potresi zraven pečenke par žlic moke, pomešaj, prilij malo juhe ali vode ter pusti da zavre. Zdaj vzemi pečenko ven, j<* odvij in razreii. V omako la-1 hko stisneš malo limonovega' soka in jo nekoliko precedi na zrezano meso, ostalo pa daj v skledici poleg mesa na mizo. Meso lahko obložiš z malimi krompirčki in kakimi poraženimi prikuhami. -o—— Rii po turški šegi Železne ponve popolnoma očistiš, če jih obriblješ s soljo. * Luskine od rib brž odpadejo, če ribo poliješ z vročo vodo. tronovega soka. Potem se luskine in brž odletijo. nakodrajo Da ostane zelje belo, in da obdrži dober okus, kani v posodo nekaj kapljic ct- RAZNOTEROSTI PRIPOROČA LJUDSTVU, NAJ DVIGNE GLAS Washington, D. C. — 11^-noiški senator Brooks je v radio govoru, ki ga je imel zadnji torek, nujno priporočal ameriškemu ljudstvu,naj dvig skim napadom je ostalo še dovolj Londončanov v svojem mestu in Curnog dobiva vsak dan nešteta pisma s predlogi in načrti, kako naj bi se v imenu lepote in smotrenosti preuredila ta ali ona cesta. Curnog pa daje te ne svoj glas in zahteva od svo- predloge pregledati svoji pisarni Operi tričetrt pinta riža ter ga skuhaj v pin tu in pol vode. Lonec v katerem kuhaš riž dobro pokrij in pusti, da se voda popolnoma pokuha, nakar postavi lonec na stran. Prilij štiri žlice masti, najbolje od kureti-ne če nimaš te, pa vzemi presnega masla, katerega poprej razgrej, pomešaj riž z vilica- jih zastopnikov v kongresu, naj se napravi konec postopnemu bližanju vojni. Prišlo je že tako daleč, je dejal, da bo vsak nadaljnji korak velike važnosti, in eden teh korakov je vladna zahtevaj da se podaljša vojaška služba za nedo-gledno dobo, da se odpravi omejitev, koliko vojakov sme in poroča o njih vsak teden enkrat v najbolj resnem lodon-skem dnevniku, v "Timesih". GOZDOVI NA NORVEŠKEM V norveških gozdovih prevladuje bor, ki pa je manj koristen kakor jelka. Zaradi tega se sedaj bavijo z načrtom, kako bi biti v službi, in, da se ameri- fP°«toPno zamenjali bor z jelko in ško vojaštvo pošlje lahko kamorkoli po širokem svetu. Ljudstvo ima takorekoč zadnjo priliko, da lahko protesti i a, je povdaril. ka, kisle pa podpirajo delova- 'mi) pokrij ga in piM u|ro sta_ nje jeter in o"bisti. Osebe', ki trpijo za kislino v želodcu smejo jesti seveda samo sladke črešnje. Jagode pospešujejo v posebni meri nastajanje krvi in jo čistijo. Vsebujejo mnogo železa, natcija, kalcija in silicija. Grozdičje ima mnogo sadne kisline. Črne in bele jagode so učinkovitejše nego rdeče. Priporočati jih je škrofuloznim in tistim, ki imajo krvne bolezni. Robidnice vsebujejo mnogo železa in fosfatov ter so priporočljive zlasti proti malokrvnosti. Če ne moreš zaradi vročine zaspati) — Večina gospodinj dela to napako, da okna v poletnem času podnevi in ponoči odprta, da bi prodrl sveži zrak v prostore. Ob jasnih poletnih dneh pa je treba okna vsaj proti sončni strani _ze zjutraj zapreti in jih zave-siti s temnimi zavesami ali zagrniti z žaluzijami, da žarki ne morejo v prostore. Sele proti večeru okna spet odpremo. Preden se vležemo in po možnosti tudi ponoči naj gre prepih skozi sobe, seveda pa je treba poskrbeti za to, da vrata ne bodo loputala zaradi vetra. če so tla v spalnici lesena ali pokrita z linolejem, je priporočljivo, da jih enkrat ali dvakrat na dan ovlažimo z mokro cunjo. Če se odpovemo potem puhasti blazini in odeji ter ti pol ure. Potem ga zoptšt s vilicami nadrobi v skledo, vrh riža pa naloži pečeno kuretino ali pečeno meso, ki naj se dobro s sokom polije. -o- Posiljena repa Zribaj olupljeno svežo repo RUSIJA SE POMAGA KITAJSKI Čungking, Kitajska.—Kljub temu, da je sama zaposlena do vratu z vojno, pošilja Rusija še vedno pomoč Kitajski. Oddaja ji svoje aeroplane s piloti vred in enako tudi razni vojni materijal. -o- KAKŠEN BO NOVI LONDON? Eden izmed članov Britskega muzeja je na eni izmed sej nastopil z izvajanji, ki so v Londonu povzročila živahne debate. Nastopil je namreč s trditvijo, da je razdejanje po nemških bombah za neke predele britske deni nekoliko kurane, soli, kisa, pokrij jo in jo pusti da stoji na toplem eno uro. Potem prilij nekoliko vode, pusti, da vre, se repa zmehča in mokrota posuši. Deni v kozo masti in drobno 'zrezane čebule, ko ta zaruaieni nekoliko moke in ko se speni prilij malo juhe ali vode, prideni repo, premešaj z pušča [ vilicami ter pusti, da se še nekoliko pokuha. -o- Krompirjevi cmoki z drobti- Pretlači šest kuhanih krompirjev, prideni pol pinta drob-tin, malo scvrtega zelenega pe-čeršilja, eno jajce, malo soli in pol pinta moke. Napravi iz tega testa velike cmoke ter jib skuhaj v slani vodi. Kuhane zabeli in daj h kaki obari, pri-kuhi ali solati na mizo. —* o PRAKTIČNI NASVETI Pod mastne madeže v obleki, ki jih čistiš z benzinom, podloži čisti pivnik. Pivnik bo hproti popil umazan beuzin in na strgalniku (ribežnu), pri- prestolnice pravi blagoslov, ker ne bo ckolu se ii treba bati, da bi očiščenega mesta ostali daje najboljšo priliko, da se mesto končno temeljito preuredi. Kakšnega modernega graditelja mest bi bik> treba poveriti, naj po vojni mesto obnovi po novih vidikih in v skladu z mestnim razvojem ter potrebami njegovega prometa. Ta član Britskega muzeja je George C. Curnog in čeprav se Londončani do dna presunjeni nad udarci, ki zadevajo njih mesto, vendar so njegova izvajanja sprejeli z zanimanjem. Curnog predlaga, naj bi se po vojni skozi Loadon zgradil širok bulj-var, stanovanjske hiše pa naj bi se umaknile iz tesnih ulic v predmestja in proti zelenim gričem na londonskem severu in jugu. Priložnost je edinstvena in treba bi bilo brez vsake sentimentalnosti podreti vse stare hiše in ulice. Izjema naj bi bila samo zgodovinska poslopja. Seveda bi morale ostati tudi znamenite stare ceste in trgi City j a. Navzlic vsakodnevnim letal- da se še neposejani predeli po-gozdijo z jelko. Spoznali so, da razen južnih krajev ni prikladne j šega predela za pogozdenje kakor je zahodni predel, kjer se lahko v te evrhe uporabi 400.000 ha zemljišča. Zapadni deli Norveške so naj-pripravnejši za nasajevanje tudi drugih vrst dreves. Izračunali so, da bi se moglo nasaditi letno površino od 1000 ha s 5 milijoni novih dreves. To bi dalo po 60 letih 300.000 m drv, če bi se sekalo letno samo 5.000 m koristnega lesa. Da bi se vse to ostvarilo, kar bi razvilo gospodarsko življenje Norveške, je že izdelala norveška direkcija gozdov skupno z nemškimi oblastmi obsežne načrte za pogozdenje. -o- REKORDNA MNOŽINA DENARJA V CIRKULACIJI Washington, D. C. — 31. julija je bilo v cirkulaciji an^ riškega denarja za 9,714 milijonov 'dolarjev. To je rekordna množina in pride povprečna na vsakega ameriškega prebivalca po $73. NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj, zidana. Cena $4,500; — hiša šest stanovanj po štiri sobe. Cena $9,000; — farma enega akra, h?ša pet sob; 14 milj od Chicage. Cena $3,500. Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, IlL—Tel. LAWndale 71S2. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (qgel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. r« KA Angleži visoke zgube na morju, ker Nemci so jim z bpmbniki potopili več ladij v grških vodah in na severu so izgubili najboljšo bojno ladijo Hood. V Libiji so postali z Italijani vred močnejši In grožnja proti Suezu se je povečala. Angleži so pa kljub temu ta nemški manever odbili s tem, da so s potopom križarke Bis-mareka preprečili nemško okupacijo azorskega otočja, kjer so mislili Nemci ustanoviti Dazo za svoje submarine in za svoje bombnike. Zdaj je portugalska vlada poslala na otočje ojačenja, da ne bo take nevarnosti več. Ako bi bila pa križarka Bismarck izvedla svojo halogo, bi bila danes plovba med Ameriko in Anglijo zelo ogrož«a. —-n. za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna kuj in ga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo. SO eentov ; V zalogi jp le omejena itevilo teh knjig, sezite po nji tefcoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CA/> stane samo-----------fvt Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnieo "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- ^ Cp danjo Zlato knjigo, obe ni samo_______/ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec W, Cemak Road, Chicago, Illinois itnn 4 Sobota, 9. avgusta 1941 iS Paul Keller "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Timu*je radi te grofove usode skoraj počilo srce. Ne da bi bil visel na svojem prejšnjem gospodu s tako veliko ljubeznijo — sai je pogostokrat grdo ravnal z njim -r- toda to, da lahko imenitnost tako nizko pade, da visokorodni gospod lahko zleze v natakarski frak, da je kaj takega sploh mogoče na tem pokvarjenem svetu, to Se sedaj napolnjuje Timovo srce s turobnostjo. Tudi mene ima Tim za napol izgubljenega. Ko je bil stopil čez prag moje hiše v gozclu. ki mi jo je postavil neki prijatelj arhitekt res prav lično in tudi kar odlično, je molče šel po osmerih sobah, si osrledal verando, vse pritikline, nato pa rekel: "Milostljivi gospod bodo imeli tukaj primerno stanovanje, kadar bodo mimogrede prebivali na kmetih." "Motite se, Tim! Tukaj ne bom stanoval le mimogrede, ampak za vselej. Marsikaj se bo spremenilo. In da takoj nekaj povem : odslej mi ne boš rekel več "milostljivi gospod", ampak samo "gospod Hubert", in jaz tebe ne bom več tikal, ampak vikal. Podemokratila se bova. Ali me razumete, dragi Tim?" Ni rekel nobene besede, napravil je le enega svojih brezhibnih poklonov; opazil pa sem, da se je njegov gladko obriti obraz nenadoma prevlekel s skrbipolnimi gubami.- Isti večer še je prišel k meni in rekel: "Odpustite, milostljivi gospod, toda če milostljivemu gospodu ne smem več reči "milostljivi gospod," potem prosim mi-lostljivega gospoda, da me pusti iz službe; kajti sicer ne vzdržim. Da pa me hočete vikati, to že sprej^f^," Molčal sem nekaj časa, nato pa sem rekel: "Tim, ti si čuden človek. Toda če mi boš še rekel milostljivi gospod, bom tudi jaz tebe še nadalje tikal. To se razume samo po sebi." S tem je bil očividno le napol zadovoljen; toda udal se je in ni govoril več o tem, da bi ga odpustil. . Že trikrat mi je pripovedoval zgodbo o nekem visokorodnem gospodu,, ki ga je bogve kakšna usoda vrgla le z nekaj služabniki na odljuden grad. Stari gospod, ki je vsak dan moral sedeti pri mizi čisto sam, se je kljub temu pred vsako jedjo skrbno napravil in bi nikakor ne mogel spraviti v sebe grižljaja, če bi pri "dineju" ne sedel v fraku in s svežo ovratnico okrog vratu in če bi mu ne stregel pri mizi služabnik v ravno tako brezhibni li-vrcji, "Ni se hotel pokmetiti," je pristavil Tim; "spoštovanja do samega sebe ni izgubil, to dediščino je imel v svoji krvi." Iz tega se vidi, da je Tim dušeslovec, ki goji tiho nado, da me bo pri vsej svoji spoštljivosti malo vzgojil. In pri vsem tem še ni na tako napačni poti. Sinoči sem imel novo zabavo z njim. Poklical sem ga k sebi in rekel: "Tim, tako sama sva. Najprej si morava oskrbeti nekaj živali." "Oh —," je rekel Tim in oci so se mu zasvetile. "Konje! Jezdnega konja, dva konja za kočijo!" "Ne, Tim! Kaj pa naj se vozim tu okoli? Gozdna pota niso za to, da bi se pa venomer vozil po drevoredu doli v to okrajno mestece, mi ne pade v glavo. Jezdnega konja bom morebiti še kupil. Toda za enkrat mislim na druge živali — na dva psa in približno deset kokoši." "Psa? Ko — koši?" Prvikrat se je zgodilo, da je jecljal, ko je imel sicer tako okreten jezik. Toda hitro je prišel k sebi. "Hrta? Ali vsaj dansko dogo? Seveda, milostljivi gospod! Toda ko—koši? Kdo pa jih bo skubil?" "Prav nobeden. Morebiti jih bosta sku-bila psa. Toda potem jih bosta dobi71. In kar se tiče psov samih, bom kupil dva: da-kelna in pudelna." Bil je tako osupel, da se mi je začel smiliti; zato sem ga takoj pomiril. "Seveda ne mislim, da bi se ukvarjala z živalmi ti ali pa kuharica; najel bom za ta posel posebno osebo, ki bo sploh prevzela bolj navadna dela pri gospodinjstvu, dela, za katera imam sedaj postrežnico. Tu — dragi moj Tim — s pretenkočutnimi močmi ničesar ne opraviva; za to morava dobiti kaj bolj čvrstega." Tipal je razburjeno z vsemi desetimi prsti po šivih na svojih hlačah. "Kaj bolj čvrstega!" je rekel končno; "seveda, saj živimo na kmetih." Psa sta že pri hiši. Dakelna mi je prodal gozdar, pudelna pa sem dobil iz vzre-jevališča v mestu. Zaenkrat mi živali ne delata veliko veselja. Ce se le pogledata, se začneta grizti; če sta sama, praskata z nogami, nad domačimi ljudmi pa renčita. Včasi pa tudi oba spita in tedaj je v hiši lep mir. Tudi nova pomoč je že tu. Vdova, ki je rodila trinajst otrok. Deset jih je umrlo v rani mladosti ,trije dečki pa, ki so še ostali, so v uku.- Tako je žena ostala sama in bila je vesela, ko sem jo vzel v službo. Imenuje se Padovka. Priporočil mi jo je bil grajščinski upravitelj Boltežar. K priporočilu je še pristavil, da je poštena in snažna. Poštenost in snažnost sta lastnosti, ki ju je treba spoštovati; toda dvomim, če sami žc dotegneta, da nam kak človek postane prijetno domač. Padovka dela pri svojem delu grozanski hrup. Tri četrtine dneva hrušči z metlo kjersižebodi, ali pa briše s cunjo po kotih. V veži kar naprej žvenketajo pločevinaste vedrice. Kakšen pomen naj vse to ima, ne vem .Drvarnico obrne, kolikor presodim po ropotu, ki prihaja od tam, dvakrat na dan okrog in okrog. Mislim, da je ta žena preveč prizadevna. S kuharico živita v složnosti. Saj gotovo ni človeka na svetu, ki bi z mojo dobro Matildo ne mogel živeti v miru. Edina živa dediščina ie, ki sem jo dobil po svojih starših. (Dalje prih.) Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj narode ! TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC STOLETNE KONZERVE Angleški učenjaki so si pripravili pred kratkim obed iz sto-letnih konserv. Te konserve je hranil vojni muzej v Whitehal-lu v Londonu in so veljale za najstarejše konserve na svetu. Znanstveniki, ki so se lotili teh konserv, niso bili lačni, temveč so hoteli samo raziskati, kako dolgo ohranijo konservirana živila svojo redilno vrednost. Prva zgodovinska konservna škatla je vsebovala koncentrirano juho iz mesa in kosti. Takšne konserve je vzel kapitan Cook na svoje potovanje okrog sveta. Čeprav kona