Št. 38 (14.784) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njego\ dadtizanski DNEVNIK pa 26. i Hranilna pisma tki vašem gospodarjema tembra 1944 do 1 nija’ pod Vojskim i osvobojenem Trst' Bil je edini tiskar sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecc GORICA-Drevoret ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432//31 ivu_ isoo ur SSS TOREK, 8. FEBRUARJA 1994 0NJt*> KiVJJ:£K)jr:A VILHARJA TRG REVOLUCIJE i p 6600'i KOPER P. 1 32 Zakaj je vedno varno vse drugo —_Jvanka Hergold Morda se je ob dne-Vu kulture dobro vprašati, kaj je tedaj sto neznano, kar sto-ri’ sporočilo umetnosti (saj je vse bistveno bilo že domišljeno, rečeno in napisano, naslikano, odplesano, ndpeto in zaigrano; nko je mogoče le še s ponavljanjem odkrivati znova in znova sPregledovane reči) ne stopi v življenje na nejaven in učinkovit način. Zakaj ni vezi med življenjem in umetnostjo, zakaj je ne vidimo in doumemo. Zakaj je vedno in znova v zgodovini in življenju mogoče povezovati Andričevi Prelomljeni strani Pretrganega loka mosta samo na kramarski način. Zakaj je laže rušiti Kot graditi. Zakaj je tako lahko obsojati in tako težko dopuščati drugačnost. Zakaj se je tako mučno zganiti, kadar ne vidimo kakšne neposredne koristi zase. Zakaj v bosenskem rpljenju in v žrtvah žaških novinarjev ne vadimo božjega ali simboličnega opomi-Jj? 0 skupni usodi lju- Zakaj si nočemo Priznati svoje nezadostnosti in vpletenosti v življenja drugih. Zakaj na primer ob °oisku Zirinovskega v Sloveniji nismo zasuli nsopisov in slovenskega konzulata s prometnimi pismi, če že °t obmejna manjšina vemo, kaj fašizem je. P T.akai se °d Borisa ahorja nismo kot vropejci ničesar naučili. Zakaj se samo razčustvujemo ob strašnih posledicah in Neradi pomislimo, da ®emi z brezbrižnostjo m kramarstvom vzpodbujamo rušilne makcije drugih. Zakaj se ne zaveda- 1110 svojih pozitivnih moči. SARAJEVO / POZADNJ1H POKOLIH CIIVILNEGA PREBIVALSTVA Ruski parlament proti posegu Atlantske zveze BRUSELJ - V belgijski prestolnici so se zunanji ministri Evropske unije zavzeli za uporabo vseh sredstev za zaščito Sarajeva. Odločno proti je bila le Grčija. Francoski zunanji minister Juppe je dejal, da bi morali od srbske vojske zahtevati takojšnjo prekinitev obleganja Sarajeva in umik težke oborožitve. Medtem se je posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Akaši mudil v Beogradu, kjer je s srbskim predsednikom Miloševičem po sobotnem pokolu v Sarajevu govoril o trenutnih razmerah v Bosni. O tem je razpravljal tudi ruski parlament, ki je odločno proti posredovanju letal Nata. Turčija je članice zveze Nato ponovno pozvala k letalskim napadom srbskih položajev v BiH, saj »bo v nasprotnem izgubila zaupanje«, je poudaril zunanji minister Cetin, ki je dejal, da je Ankara pri omejeni letalski akciji Nata pripravljena pomagati.(Agencije) Več na 7. strani | LJUBLJANA / NA PREDVEČER PRAZNIKA SLOVENSKE KULTURE | Obisk zamejskih županov LJUBLJANA - Slovenski župani dvojezičnih občin iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine so bili včeraj gosti ljubljanskega župana Jožeta Strgarja. Srečanja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ki je že tradicionalno, sta se poleg že omenjenih predstavnikov slovenskega življa na drugi strani slovenskih meja (župani iz Porabja na sprejem niso mogli priti) udeležila tudi slovenska konzula v Celovcu in Trstu Jože Jeraj in Jože Sušmelj, zamejce pa je pozdravil tudi državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj. Povedal je, da je za Slovence, ki živijo na slovenskem etničnem prostoru, ne pa tudi v slovenski državi, danes zelo pomembno vsakršno navezovanje stikov. Po sprejemu so si župani ogledali razstavo del slikarja Mitje Ciuha in slavnostno podelitev Prešernovih nagrad. V Batadu karabinjerji odgovorili na napad in ubili dva Somalca MOGADIS - Že dva dni je somalski Balad, na italijanski »cesarski« cesti iz Mogadiša v Adis Abebo, na prvi bojni črti. V nedeljo je neznana oborožena somalska skupina napadla italijansko kolono, ubila enega poročnika in ranila enega vojaka, včeraj pa so neznanci streljali in zagnali ročno bombo proti dvem transporterjem karabinjerskega bataljona Tuscanija. Ti so odgovorili na napad, ubili dva in ranili šest Somalcev. Poveljnik italijanskega kontingenta general Carmi-ne Fiore se je zato včeraj sestal z voditelji balad-skega klana Abgal, tako da bi zgladil morebitne spore in omogočil nemoten marčni umik italijanskega kontingenta. Danes praznik sbvenske kulture LJUBLJANA - Slovenci danes praznujejo Dan slovenske kulture, ki je v Sloveniji že nekaj let tudi uradno praznik. V teh dneh se po vsej Sloveniji vrstijo razne prireditve, osrednja slovesnost pa je bila sinoči v Cankarjevem domu s podelitvijo ze tradicionalnih Prešernovih nagrad. Letos že drugo leto zaporedoma ni prejel nagrade noben kulturni ustvarjalec slovenske manjšine v Italiji. V okvir proslav sodi tudi razstava del slikarja Jožeta Ciuhe, ki so jo odprli včeraj v Cankarjevem domu (sprejemna dvorana in kub CD) in Mednarodnem grafičnem centru. Razstava nosi skupni naslov »Iz pariškega ateljeja«. Slovenski slikar in grafik, ki v Ljubljani razstavlja takorekoč »spotoma« (po beneški razstavi pred meseci bo že aprila razstavljal v pariški galeriji Le mond de Part), je na tiskovni konferenci pred opoldansko pred-otvorit-vijo povedal, da je vpliv Pariza na njegovo delo resda močan, tako zaradi neposred- ne informacije o razvoju umetnosti kakor tudi zaradi drugačnega načina reševanja ustvarjalnih kriz. »Ko imam krizo v Parizu, grem v Latinsko četrt in po ogledu dvajsetih galerij so akumulatorji znova polni.« Organizatorji so povedali, da so imeli ob vleiki količini duhovih slik odlično možnost za reprezentativni izbor, kljub trem razstavnim lokacijam__ pa je bilo prostora še vedno premalo. Razstavo je odprl direktor MGC prof. Zoran Kržišnik. Šolstvo Izid letošnjega pre-dvpisovanja v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem ni kaj prida spodbuden. Število predvpisa-nih je namreč najmanjše doslej. Če bo ta vpis potrjen, bo septembra prvič prestopilo prag slovenskih šol kar 18 prvošolčkov manj kot lani. Predvpisanih je namreč 114 otrok, medtem ko jih je bilo lani 132. To je zgovoren dokaz, da se trend upadanja vpisov v slovenske šole zaskrbljujoče nadaljuje. S tem se bo zmanjšalo tudi skupno število vseh otrok v slovenskih osnovnih šolah. 2 Torek, 8. februarja 1994 ITALIJA POLITIKA / NAPREDNI KARTEL PREŠEL V OFENZIVO POLITIKA / NOVI OBRISI DESNICE 13" Izziv Beriusconiju za javno soočanje Dogovor Forza Italia - Fini za okrožja na Jugu RIM - Volilni izziv bo za napredno zavezništvo težka preizkušnja in zgrešeno bi bilo »vdajati se lagodnemu optimizmu«. Tako meni predsednik poslancev in drugi mož v Demokratični stranki levice Mas-simo D’Alema, ki je vCeraj imel uvodno poročilo na forumu »Prioritete za okolje v programu levega zavezništva«. D’Alema je izkoristil priložnost, na katerem so se Zeleni zbližali z DSL, potem ko sta se komponenti zavezništva pobotali v nedeljo v Ricconeju, da je opozoril na dejstvo, da je italijanska desnica nevaren tekmec, ki ne razpolaga samo s komunikacijsko tehnologijo, ampak je zakoreninjena v italijanski stvarnosti. Silvia Berlusconija, Severno ligo, Nacionalno zavezništvo in desnico nekdanje KD po mnenju D’Aleme podpirajo gradbenik, ki bi kot doselj rad gradil brez omejitev in pravil, javni uslužbenec, ki se upira učinkovitosti, podjetniki, ki so rasli ob politični zaslombi nekaterih strank, tisti svobodni poklici, ki so bili vez med politiko in gospodarstvom. To je družbena osnova, na katero se opira nova italijanska desnica in ki zavira prehod k drugi republiki. Tajnik DSL Achille Oc-chetto pa je izzval Silvia Berlusconija k javnemu televizijskemu soočanju. Milanski medijski magnat, ki se je pred veC kot enim mesecem na novinarski konferenci v soočanju s tujimi dopisniki slabo odrezal, se od tedaj izogiba javnim debatam in sporočila zaupa ali kasetam ali pa zrežiranim nastopom, kakršen je bil nedeljski, na katerih ni možno nobeno dialektično soočanje. Zato ga skušajo tekmeci izzvati na spopad in v neposredni konfrontaciji izpodbiti njegove teze v upanju, da jim uspe naCeti uglajeni videz Njegovega oddajništva. Sicer pa je dejstvo, da sta dve omrežji Fininvesta prenašali v celoti brez vsakršnega novinarskega posega nedeljski Berlusconijev shod in da vse tri mreže zasipajo gledalce z reklamnimi oddajami Forza Italia, izzvalo val protestov. Mreža, SKP in republikanci so zahtevali, naj vlada in garant za televizijske oddaje posežeta in udejanita jasen pravilnik, ki bo vsem trekmecem na volitvah zajamčil iste pogoje. Poslanec Stefano Pas-sigli (PRI) pa se je obrnil na milansko tožilstvo, naj po- Tajnik DSL Achille Occhetto (telefoto AP) seže. Berlusconijev vstop v politično areno pa ne skrbi samo levice, ampak tudi sile centra. Mario Segni je vCeraj pozval Pakt za Italijo h »krepkemu odgovoru«,, ki mora temeljiti na dveh točkah: neoporečnost kandidatov in strnjenost sil, ki se spoznavajo v Paktu. V teh dneh bosta Liga in Forza Italia sklenili politično zavezništvo. Sodelovanje s Finijevim Nascio-nalnim zavezništvom ne bo tako trdno, ker se temu upira Umberto Bossi, toda vitez dela in tajnik MSI se pogajata vsaj za tehnični sporazum za usklajeno predstavitev kandidatov na Jugu. Sodec po Finije-vih odgovorih po včerajšnji seji vsedržavnega sveta stranke, si bosta z Berlusconijem segla v roko, Bossi pa se bo obrnil stran, da rokovanja ne bo videl. Silvius Mognogo kandidat iz protesta BOČEN - Silvius Ma-gnago, bivši dolgoletni predsednik Južnotirol-ske ljudske stranke in še danes eden najbolj vplivnih politikov v Gornjem Poadižju, bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na proporcni listi »iz protesta« proti novemu volilnemu sistemu. Tako je včeraj sklenilo razširjeno vodstvo SVP kot še nadaljnji protest proti 4-odstotnemu pragu za izvolitev s pro-porčnim sistemom. Prav zaradi tega praga nima Magnago nobene možnosti izvolitve. Vodstvo SVP je tudi odklonilo možnost povezav s Severno ligo ali z Ljudsko stranko. Kot je znano, je SVP že na vseh ravneh, tudi mednarodnih, skušala doSeči razveljavitev nove volilne zakonodaje, ki bo nujno skrčila njeno dosedanje parlamentarno predstavništvo. Vodstvo SVP je na razpravljalo tudi o kandidaturah. Sklenilo je kandidirati na evropskih volitvah dosedanjega poslanca Mich-la Ebnerja, za poslansko zbornico pa bo v okrožju Bocen-Laives kandidiral časnikar Elmar Pi-chler. Vojmir Tavčar Protislovje je kričeče. Severna liga, ki je nastala kot upor razvitega Severa proti partitokraciji, sklepa volilno zavezništvo s podjetnikom Silviom Berlusconijem, ki je bil in je še - v dobrem, predvsem pa v slabem - najizrazitejši odraz tistega partitokratskega režima, ki se je začel rušiti spomladi leta 1992 pod udarci podkupninske afere, a tudi ob volilni uveljavitvi Umberta Bossija in njegovih pristašev. Dogovor ni bil dokončno podpisan, toda v Italiji nihče več ne dvomi, da se bosta Liga in Forza Italia zmenili. Poroka, ki bo sklenjena te dni, ni sad ljubezni, pač pa zakon, ki ga partnerjema narekujejo volilni računi in koristi. Umberto Bossi in Silvio Berlusconi sta si različna skoraj v vsem (po izvoru, znaCaju, izobrazbi, prijateljstvih), druži pa ju želja po oblasti in zavest, da skupaj lahko prideta do vzvodov državne oblasti, medtem ko sta ločena obsojena na poraz. To je jasno izšlo iz kongresa Lige v Bologni, kjer je »senatur« brez ovinakarjenja »lumbardom« povedal, da je osamljena Liga obsojena na poraz ah vsaj na sterilno opozicijo. Skupno z Berlusconijem pa se lahko uveljavi in postane vladna sila. Liga se je sprijaznila z grenkim grižljajem, ki ga tudi doneče in grozeče Bossijevo izvajanje ni uspelo posladkati. Tudi zaradi tega je najbrž -mimo vsakega pravila demokratičnosti - tako osorno izžvižgala župana Bologne, ki je v nedeljo zjutraj pozdravil kongres. V mladem upravitelju so legi-sti našli sovražnika, nad katerim so lahko znesli jezo, ki se je nakopičila ob prisilni poroki z milanskim televizijskim magnatom. Napad na župana iz Bologne pa je pokazal tudi na temeljno značilnost, ki pristaše Alberta iz Giussana zbližuje s simpatizerji Berlusconijeve kače. Čeprav lahko zveni anahronistično po vsem, kar se je zgodilo po padcu berlinskega zidu, je glavna vez protikomunizem, ki je vtisnjen v genih pristašev obeh skupin. Berlusconi in njegovi kandidati prav na nevarnosti, da bi prišla na oblast levica, ki jo istovetijo z nevarnostjo neokomuniz- ma, gradijo svojo volilno kampanjo. Bossi s sklicevanjem na Odporništvo skuša vsaj nekoliko omiliti desničarski nagon svojih somišljenikov, vendar ga ne uspe ne prikriti, tem man] uravnovesiti. . • Ce je protikomunizem - utemeljen ah ne - osnovna poteza, potem ne bo presenetilo nikogar, Ce bo - navzlic Bossijevemu nedeljskemu zaklinjanju -sklenjeno vsaj posredno zavezništvo tudi s skrajno desnico Gianfranca Pinija. »Senatur« bo kvečjemu obrnil pogled drugam in hlinil, da ne vidi, če si bosta Belusconi in Fini segla v roko. V imenu oblasti bi federalist Bossi lahko šel vštric z zagovornikom centralistične države Finijem. Posrednik med njima pa bi bil Silvio Berlusconi, podjetnik, ki je na etatističnem poseganju v gospodarstvo in eter, zgradil svoj televizijski imperij. S tem paradoksi tega sopotništva Se zdaleč niso izčrpani. Vendar prav število teh protislovij kaže, da je bil Silvio Berlusconi spreten v povezovanju komponent desnice, kar daje desnemu polu nove in zelo zaskrbljujoče poteze. Nanje je opozorila nedeljska konvencija gibanja Forza Italia, na kateri je Silvio Berlusconi pokazal izrazite značilnosti desničarskega populističnega demagoga: širokogrudnost odrešitelja (angažiram se v politiki, da bi rešil državo iz težav) in prazno obrednost (vstanimo, da bi skupaj zapeli našo himno). Medijski magnat dejansko prevzema liderstvo italijanske desnice, kar napoveduje volilno kapanjo, ki bo slonela na televizijskih prijemih, demonizaciji nasprotnika in na propagandnih geslih brez vsakršne programske vsebine. Vprašanje je, ali bo njegov politično-programski karaoke ob zaslombi njegovih medijev prepričal večino Italijanov. Dejstvo, da je pred leti nekaj podobnega uspelo Ronaldu Reaganu, ki si je zagotovil glas milijonov neodločenih »s triki drugorazrednega igralca« (kot so kampanjo ocenili kritiki v Manhatta-nu), ne navaja k optimizmu, kljub temu, da so italijanski volilci v zadnjih letih dokazati, da znajo izbirati. NOVICE RIM TRST / SREČANJE DELEGACIJ SKGZ IN SKP Poskus vdora v srbski konzulat v Milanu MILAN - Trije neidentificirani moški so v noči na ponedeljek skušali vdreti v konzulat Zvezne republike Jugoslavije v Milanu. Alarm je okrog polnoči sprožil sam konzul, 40-letni Zoran Borovac, ki je med delom v svojem uradu videl zbežati tri neznance, ki so razbili šipo v pritličju poslopja v Ul. Matilde Serao 1. Policija je pri kasnejšem pregledu ugotovila, da je bilo okno pritličnega urada konzulata srbsko čemogorske federacije ne samo z razbito šipo, ampak je imelo tudi razbito kljuko in dvignjeno navojnico. Po prvih ugotovitvah ni bilo iz urada nic odnešeno. Podkupovanje: odložili proces proti bivšemu huminskemu županu Benvenutiju TOLMEC - Takoj po začetku so včeraj v TolmeCu odložiti proces proti 50-letnemu Ivanu Benvenutiju, bivšemu huminskemu županu in bivšemu deželnemu odborniku za kmetijstvo, ki je obtožen korupcije. Preiskovalni sodnik Stefano Scarafoni se je za preložitev procesa na 10. marec odločil na zahtevo obtoženCevega branilca, ki je predlog utemeljil z dejstvom, da potencialne oškodovane stranke - in sicer Dežela FJK in stečajni upravitelji gradbenega podjetja Venturini iz Humina - niso prejele obvestila o procesu. Kot znano, je bil primer Benvenuti - bivši odbornik je v zaporu odsedel 30 dni - prvi iz furlanske podkupninske veje. DemokršCanski politik, ki se je medtem odpovedal vsem javnim funkcijam, je bil aretiran 7. februarja lani, na zatožno klop pa ga je spravil lastnik podjetja Venturini. Danes pogreb poročnika Ruzzija S programi in kandidaturami uveljaviti duh odprtosti Soglasno negativna ocena Paladinovega osnutka RIM - Z vojaškim letalom so včeraj popoldne prepeljali v Rim posmrtne ostanke poročnika Giulia Ruzzija, ki je bil ubit v zasedi na vojaško kolono v Somaliji na cesti med Bulo Bartijem in Baladom. Na vojaškem letališču v Ciampinu so trugo pričakali predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter predstavništvo 66. pehotnega polka »Trieste«, kateremu je Častnik pripadal. Truplo ubitega vojaka bo danes ležalo v žalni veži v vojaški bolnici Celio, pogrebna svečanost pa bo ob 11. uri v cerkvi sv. Janeza in Pavla. Poročnik Ruzzi, 29 let, doma iz Forlija, je deseta italijanska žrtev v Somaliji v okviru mirovne misije. TRST - Včeraj sta se na sedežu SKGZ v Trstu sestali vodstvi SKGZ ter Stranke komunistične prenove. Srečanja so se za SKGZ udeležili Klavdij Palčic, Boris Peric ter Dušan Udovič, za SKP pa Jure Canciani, Stojan Spetič in Sergij Lipovec, na dnevnem redu pa je bila ocena političnega položaja s posebnim poudarkom na vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Delegaciji sta skupno oceniti kot zelo pomembna prizadevanja, da bi se ob parlamentarnih volitvah ustvaril učinkovit dogovor med naprednimi silami za osnovanje zavezništva, ki bo sposobno tako v programih kot s kandidaturami uveljaviti duh odprtosti, v katerem mora najti svoje dostojno mesto tudi slovensko vprašanje: »Učinkovit dogovor, da se tudi v krajevnem merilu lahko preprečijo naklepi nacionalistične desnice,« je zapisano v skupnem sporočilu, »je potreben tako med Slovenci kot med Italijani, kajti deželna skupnost v celoti je življenjsko zainteresirana za pozitiven iztek volitev, ki jih skuša desnica kot že mnogokrat v preteklosti instrumentalizirati s preizkušenimi parolami o nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal zaščitni zakonski osnutek za Slovence.« O osnutku sta delegaciji izrazili stališče, da je Paladinov povsem neustrezen, zato naj tako skupno predstavništvo kot krajevne uprave podčrtajo dejstvo, da ima manjšina izdelan skupni osnutek kot rezultat najširšega možnega dogovora med komponentami Slovencev. Glede volitev sta tako SKGZ kot SKP ocenili, da napredno zavezništvo, oziroma omizja, ki se v tem smislu srečujejo v naši deželi, ne morejo mimo principa, da se kandidirajo tudi predstavniki manjšine, v okrožjih, kjer ima manjšina večje možnosti za izvolitev, kar je razvidno tudi iz volilnega zakona in nove porazdelitve okrožij za se- nat in poslansko zbornico. Delegaciji sta se na srečanju zavzeli tudi za učinkovito de o skupnega predstavništva manjši ne, ki naj pospeši svojo dejavnos^ tudi v smeri prizadevanja, da se popravi zmanjšana finančna po stavka v korist manjšine, pornern no pa je tudi dosledno in objektiv no usklajevanje stališč glede P° treb, ki so prisotne pri manjšin skih ustanovah. SKP in SKGZ se nadalje zavzemata za strpen in konstruktiven dialog med samimi Slovenci k°. tudi z demokratičnimi sila011 večinskega naroda, zato pa je P° trebno zavračati politiko izloče vanja ali aprioristicne diskrimina cije do kogarkoli. Volitve morajo biti priložnost za utrjevanje na prednih in odprtih stališč, kajti tako bo mogoče iziti iz te izkušnj na pozitiven način, da bosta po trjena dostojanstvo in demokrati na reprezentativnost obeh skupno s ti, ki tukaj živita. REFERENDUM / PRESENEČENJE V MESTU OB LAGUNI FJK / OBRATI V KRIZI h Benetke in Mestre spet proti ločitvi Za ohranitev sedanjih občinskih mej se je izreklo 55,5 odstotka volilcev, proti 44,5 Selečo še čaka za Solarija pa prehodna rešitev Glede Seleča je posegla vlada - Poziv Tine Anselmi IZIDI REFERENDUMOV O LOČITVI BENETK IN MESTER — DA NE ym. Bafcoooc BjgpOOOC |500oc 1 I^OOOG g 3OOO0 l 3QOOC IDOOOC j S 5000C ! Idoodg iiz >OOG>G 5OČu0C 50000 50000 50000 500 00 ^OOOO 50000 50000 50000 50000 ir 1979 1989 1994 1979 1989 1994 ■ ENETKE - Zagovornikom razporoke tudi tokrat spodletelo. Občani Benetk, ester in Cavallina so z jasno večino tu-okrat zavrnili razdelitev občine in so 6 ,°Predelili za to, da vsi trije kraji osta-e|° Povezani kot doslej. Proti ločitvi Begati Mester in Cavallina se je izreklo 55, odstotka volicev, za pa 44, 43 odstotka. Nedeljski referendum o ločitvi Mester ] . .Vavallina °d Benetk je bil že tretji v 15 etih. Leta 1979 se je proti ločitvi izreklo ad 70 odstotkov upravičencev, leta 1989 ° oh 58 odstotkov, medtem ko so tokrat agovorniki »zakonske zveze« za spoz-anje presegli 55 odstotkov. Na nedelj-em referendumu je bil udeležba pod-Poprečna, saj je glasovalo okoli 68 od-otkov upravičencev, kar je znatno manj o eta 89 in 79, ko se je udeležba približala 80 odstotkom. ln^vJraZ je Presenetil predvsem pristaše itve, ki so upali, da bodo v tretje ven-ar e zmagali. Upanje je. bilo osnovano asu na izidih javnomnenjskih raziskav, P° katerih naj bi Da razporoki tokrat prevladal, pa čeprav samo za las. Zato so soboto ostro reagirali, ko je zadnja jav-omnenjska raziskava, ki jo je po naroči-sedeža Rai v Venetu izvedla tržaška Swg, pripisala pičlo zmago zagovornikom enotne občine. Sele včeraj, ko so bili objavljeni uradni izidi, so se sprijaznili z zanje grenko resnico. »Zelja po avtonomiji se je okrepila,« je izjavil eden od pobudnikov referenduma Pietro Bergamo, »v luči tega izida pa ni realistično razmišljati še o četrtem referendumu.« Bergamo je ocenil, da je k zmagi Ne najbrž prispevalo dejstvo, da je bila pred dvema mesecema izvoljena nova občinska uprava, ki je pod vodstvom filozofa Masima Cacciarija sodobneje pristopila k reševanju mestnih problemov. Skoraj istočasno z izidi referenduma pa je bila objavljena tudi novica, da je dežela Veneto končno sprejela odlok, ki zamejuje »metropolitansko mesto«. Benetke so'eno od devetih italijanskih mest, ki so vključene v zakon o metropolitanskih središčih. Gre za ukrep, ki združuje pod eno samo upravo več občin, ki delujejo na homogenem področju. V primeru Benetk bo v »metropolitanskem središču« 23 občin ob laguni, kar naj bi zajamčilo večjo koordinacijo v upravljanju teritorija, v gospodarski politiki in v urejanju prevozov, obenem pa večjo avtonomijo posameznim enotam v reševanju drobnejših upravnih problemov. PORDENON - V pričakovanju na izid razgovorov med tremi najpomembnejšimi delničarji Seleča, ki so se na posredovanje vlade začeli sinoči v Rimu, se je včeraj ženska komponenta delavcev (750 na skoraj 2000 zaposlenih) srečala s predsednico vsedržavne komisije za enake možnosti Tino Anselmi, približno 60 tehnikov pa je s privoljenjem sindikatov začelo delati, da bi odposlali večjo količino že pred časom naročenih videoprojektorjev. Rešitev tovarne bi. zahtevala ugodno razrešitev dveh ključnih vprašanj, in sicer poravnavo izgub (15 milijard lir) in dokapitalizacijo družbe (45 milijard lir), glede prve točke so bile napovedi ugodne, veliko manj pa glede druge. Delavci, ki stalno zasedajo, so se po eni strani odločili, da odpošljejo najnujnejše blago, za katerega je bila tovarna dogovorjena že pred časom z nemškimi in ameriškimi kupci, po drugi pa, da s pomočjo Tine Anselmi še enkrat posežejo tako pri delničarjih kot pri vladi, da ne hi prišlo do komisarske uprave obrata, kar bi ogrozilo delovna mesta. Zbranim delavcem pa je Anselmijeva med drugim dejala, da je treba dobro tovarno kot je Selečo rešiti, možne poti pa bi lahko poiskali tudi med določili Evropske skupnosti. Včerajšnjega srečanja s Tino Anselmi pa se je udeležilo tudi predstav- ništvo obratov grupe 01cese-Trevitex. V obeh deželnih obratih grupe, se pravi v tržaški tovarni ETA in v obratu Pilati e Pettinati, ki je v kraju Fiume Veneto, so včeraj delavci (v vsakem obratu jih je približno 200) stavkah, ker še ne vedo, kakšna usoda jih čaka. V krizo grupe je namreč posegel še neznani kupec, ki seveda še ni povedal, kaj namerava ukreniti z raznimi obrati. Do pozitivnega razvoja pa je prišlo v videmskem obratu Solari, čeprav gre - kot so poudarili - za prehodno rešitev. Včeraj so namreč ustanovili novo družbo z omejeno odgovornostjo, ki naj Solari pripelje v »boljše vode« ■ oziroma do novih kupcev. Pobuda je prišla s strani deželne finančne družbe Fiulia, ki je tudi soudeležena pri dogovoru, odgovornost za »prehodno vodenje« pa je prevzel predsednik Združenja srednjih in malih podjetij Massimo Paniccia, svoj pristanek pa je dal tudi sodni varuh Flavio De Žani. Nova družba bo vzela obrat v najem, njen začetni kapital znaša 500 milijonov lir, zagotovila pa bo delo 115 osebam. Glavni namen operacije pa je omogočiti zainteresiranim podjetnikom, da se podrobneje seznanijo s problemi Solarija in izdelajo natančne predloge za prevzem obrata. Pri dogovoru, ki so ga podpisali včeraj, so sodelovale tudi sindikalne organizacije. TIoTričEVANJU SKESANCAh Mafija nameravala ubiti Andreotfijevega sina *®v[ - Mafija je nametala umoriti sina Giu-a Andreottija. Sam majski vrh je približno CC enirn letom skle-ni*’ da je bilo treba »kaznovati« dosmrtnega se-natorja, ker ni zajamčil Popustljivosti državnih organov do organizirala kriminala. Vest o načrtovanem nrentatu je sodnikom sPprocil eden od mafij-swh skesancev, Gioac-ohuio La Barbera, ki je Priznal svoje sodelo-vanje pri atentatu v Ca-Psciju, kjer so'bili ubiti sodnik Giovanni Falco-n!i’ njegova žena in poli-nrjsko spremstvo. La arbera je sodnikom obrazložil strategijo “Vose Nostre«: mafijski . se je odločil za tero-Osti čili napad na drža-potem ko je vlada odobrila dekret, s kate- rim s° bili spet zaprti nrafijski veljati, ti so bi-u pravkar osvobojeni za--LLfipoteka zakonskih terminov. Med mafijci, ti so bili na osnovi dekreta iz februarja 1991 spet poslani v zapor, je bil tudi Michele Greco, eden od voditeljev sicilske mafije. Prav v zvezi z odobritvijo tega dekreta so palermski sodniki poslušali kot priči tako takratnega pravosodnega ministra Martellija kot sen. Andreottija. Na palermskem sodišču sicer niso prepričani v verodostojnost skesanca La Barbere in zato skušajo preverjati njegove izjave. Prav tako še ni znano, zakaj načrtovani atentat ni bil izveden. Kaže vsekakor, da so Andreottijevega sina že dolgo zasledovali, da bi ugotovili, v kolikšni meri je zaščiten in kako bi se dalo atentat izvesti. Zakaj pa se niso spravili direktno na do-srtnega senatorja? Zato, pravi La Barbera, ker je bil Andreotti »nedosegljiva tarča«. PODKUPNINE / MAZZOTTA Bivši predsednik Caripla se je predal finančni straži MILAN - Po osemdnevni odstotnosti se je včeraj na italijansko-švi-carski meji predal finančnim stražnikom Roberto Mazzotta (na sliki AP), odstavljeni predsednik milanske hranilnice Cari-plo, ti ga sodniki dolžijo korupcije in izsiljevanja podkupnin pri kupoprodaji nepremičnin pokojninskega sklada tega mogočnega denarnega zavoda. Mazzotto, ki se je le odločil za vrnitev iz Velike Britanije, so takoj odvedli v milansko sodno palačo, kjer ga je približno dve uri in pol zasliševal javni tožilec Di Pietro, nato pa so ga prepeljali v zapor Opera. Po besedah Mazzotto-vega odvetnika Muccia-rellija, ki ga je bil spremljal pri predaji, se je obdolženec omejil na zgolj splošne vidike preiskave in ni šel v podrobnosti, o katerih bo sicer hočeš nočeš moral - najbrž že jutri - spregovoriti pred preiskovalnim sodnikom Italom Ghittijem. Namestnik državnega pravd-nika Raffaele Tito, ki je prisostvoval včerajšnjemu zaslišanju, pa je novinarjem povedal, da je Mazzotta podal svojo verzijo dogodkov in da je zavrnil vsako odgovornost za izsiljevanje in korupcijo. Oddaja TV Slovenije o ljubiteljski kulturi Slovencev v FJK V februarski oddaji TV Slovenija »Slovenci v zamejstvu« bo v besedi in slih predstavljena ljubiteljska kulturna dejavnost Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Za Zvezo slovenskih kulturnih društev bosta v pogovoru sodelovala Ace Mer-molja in Damjana Ota, delo Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici pa bo predstavila Fmn-ka Žgavec. V oddaji, ki jo pripravlja novinarka Mirjam Muženič, bosta govorila tudi Damjan Paulin o prenovi Kato-hškega kulturnega doma v Gorici in Igor Komel o Kulturnem domu, h bo vmta odprl že prihodnji mesec. Oddaja »Slovenci v zamejstvu« bo na prvem programu TV Slovenija v Četrtek ob 16.20, po-- novitev pa v nedeljo, 20. t.m. ob 12. uri. PIKA NA K Perjazna smrt Miran Košuta Zakaj smo Slovenci takšni mazohisti? Namesto da bi za nacionalni kulturni praznik izbrali 3. december, ko bi se lahko veselili rojstva največjega slovenskega pesnika, se vsako leto znova trpinčimo na današnji dan s spominom na njegovo smrt, na najbolj črn trenutek naše kulturne zgodovine, ko je pred natanko stopetinštiri-desetimi leti zastalo v Kranju pero in srce doktorja Franceta Prešerna. Mar nismo s tem neokusni tudi do slavljenke same, našega kultnega predmeta, slovenske kulture, za katero nenehno trdimo, da je narodnotvor-na, vitalna in mlada prej ko solzava in hlapčevska? Ali ne bi njene radožive inovativnosti ustrezneje simboliziral dan veselega rojstva kot pa žalostne smrti? Morda že... A knjiga, ti jo imam na nočni omarici in kaseta v magnetofonu me prepričujeta, da smo Slovenci zmožni ob smrti tudi posebnega čustva: nekakšnega vedrega sprejemanja končnosti kot nujnega člena eksistenčne verige, aktivističnega pristajanja na ne-bit, na smrt, ki je lahko tudi vesela kakor Nietzschejeva znanost. Knjiga je najnovejše delo pisatelja Lojzeta Kovačiča - Vzemljo-hod, kaseta je posnetek Rekviema skladatelja Pavleta Merkuja. Vrhunska književnost in glasba, ki se - neve-doč druga za drugo -prepletata in dopolnjujeta v ubesedovanju poslednjega misterija. Izhodiščni položaj obeh umetnikov je na moč soroden: odčarana človeka sta, ki slutita bližino vzemljohoda, potegneta za seboj obračunsko črto in se z večnostnih daljav zasmejeta vsej puhlosti človeškega. Kovačič brez preživetvenih utvar, prepričan v dokončnost končnosti, Merku s skominami po krščanskem onostranstvu, če verjamem naslovnemu posvetilu zborovske zadušnice: Pro felici mei transitu - Za moj srečen prehod (kajpada iz tega na oni, posmrtni svet). Tako novelistični zbirki kot črni maši pa je tuj vsak retorični patos, smrt je naravno dejstvo, tesnobna in živa pri Kovačiču, svetla in lepa pri Merkuju. Avtorja se morda razlikujeta le po slogovnem pristopu k obravnavani temi: Kovačičeva "spominska knjiga na življenje", njegovi "opisi stanj po dogodkih", diktatogrami počutij, bilteni reakcij, proustovski in joyceov- ski notranji monologi so zapisani gostobesedno, intenzivno, večplastno, cefrajo se v različne asociativne povezave kot fragmenti nesklenjene pripovedi, večno odprtega besedila brez "udobnega zavetja" fabule. Merku pa obratno svojemu Rekviemu bolj odvzema kot dodaja, vrača se v kompoziciji iz atonalne, clusterske zapletenosti v prvobitno preprostost sodobne klasike, sijoče in stroge v svoji linearno bogati arhitekturi. Skorajda ne spoznam več skladatelja iz šestdesetih let, ki je v kantatah in samospevih za bas in klavir disonantno padal s Kosovelom v mehke modrine smrti: vstopni "Requiem" je lahkoten, ritmično razgiban, "Kyrie" je prav tako lirski, "Dies irae" mrači glasbeno govorico le v harmoniji in napetih intervalih, a ohranja tekoč melodični duktus; po vsebinskem vrhu skladbe, osrednjem "Jesu pie" pa se notranja napetost razgrajuje v naslednjih stavkih ob stopnjevanem zunanjem blišču dvozborja vse do notranjega duševnega miru, ki ga skladatelju in poslušalcu poklanja sklepna "Lux aeterna". Kovačič je bil na poti do zamejskega kulturnega odjemalca srečnejši od domačina Merkuja: Vzemljohod lahko prelistamo v knjižnici, kupimo v knjigami; 1987. nastali in tri leta kasneje v Rimu prvič delno izvedeni Rekviem pa smo pri nas slišali le parkrat. Zato si ga bom danes zavrtel na kasetniku in segel morda še po knjigi na nočni omarici. Saj je dan Prešernovega vzemljohoda, ki je v duhu in melodiji pesnikove lirike prav tako naraven, mestoma tudi veder, svetel in življenjski kakor Kovačičev ali Merkujev. Navsezadnje le ne bo tako nespodobno, če se bom tega osmega februarja kakor sleherni Slovenec "veselil" tudi jaz Prešernove smrti. V verzih je bil namreč pesnik z njo domač. Pravil ji je "perjazna"... Torek, 8. februarja 1994 KULTURNI DOGODKI _____OSREDNJA TRŽAŠKA PREŠERNOVA PROSLAVA / SLAVNOSTNI GOVOR MAJDE BASA KAUČIČ__ Pravična rešitev našega jezikovnega vprašanja je pogoj za stabilen mir Na tržaški osrednji Prešernovi proslavi je slavnostni govor podala Majda KauCiC Baša, predsednica Slavističnega društva. V poročilu smo lahko povzeli le nekaj misli, danes pa objavljamo govor v celoti. V naslednjih dneh bomo objavili tudi poseg Milka Renerja, ki je bil slavnostni govornik na goriški osrednji prireditvi. Spoštovani, praznik kulture je posebnost slovenskega naroda, ki o nas nekaj pove. Pove, da smo se kot narod konstituirali s poezijo - torej z duhovnostjo in ne s prelivanjem krvi, da smo na to ponosni in da tega ne želimo pozabiti. Se veC o nas pa pove način praznovanja. V Sloveniji je to praznovanje umetniške ustvarjalnosti, povezano z najvišjimi nagradami; tu, v Italiji, doživljamo Prešernov dan seveda tudi kot praznik kulture v ožjem smislu, morda še močneje pa ga občutimo kot praznik naroda, kot praznik pripadnosti temu narodu in zato kot svoj intimni praznik. Ta dvorana je na Prešernov dan - ne glede na program - vedno polna, ker se udeležujemo praznovanja kot obreda -iz notranje nuje. Nuja, da se potrjujemo s kulturo, je znak naše posebne privilegiranosti. Na stičišču jezikov in kultur, kjer je mogoCe gledati na svet z dveh zornih kotov, narojenost v manjšino ne pomeni samo naravne danosti, ampak tudi Čustveno in spoznavno vez, zaradi katere imajo jezik, narod, rod, družina v hierarhiji vrednot višje mesto. Pripadati manjšini pomeni zato imeti nekaj veC razlogov za življenje in delo, kot jih imajo ljudje, ki ne živijo v manjšini, in videti v življenju veC smisla. Mislim, da je mogoče samo s temi dodatnimi razlogi za življenje in delo in z energijo, ki iz njih izvira, razložiti, kako je lahko letni obračun naših kulturnih dosežkov tak, kot je - kljub hudi krizi skoraj vseh manjšinskih kulturnih ustanov. Bežni pregled samo knjižnih izdaj tukajšnjih avtorjev leposlovja izkazuje ustvarjalnost vseh generacij. Ponovno sta ovrednotena klasika slovenske književnosti Boris Pahor in Alojz Rebula; Rebuli je prvič uprizorjena drama Operacija Timava, izide mu italijanski prevod velikega romana V Si-bilinem vetru, v italijanščini mu izide Jakob Ukmar; Pahorjeva aktualnost pa je razlog za ponovni izid dveh njegovih del, Vile ob jezeru in Odiseja ob jamboru; potem je tu antologija Vinka Be-lieiCa., ki ga spozna in ovrednoti tudi Slovenija; antologija Marka Kravosa ob njegovi petdesetletnici; novi tehtni pesniški zbirki Borisa Pangerca in Marija Cuka, Pangercu pa izide tudi italijanski prevod proze. Zelo uspešna je najmlajša generacija - Igor Škamperle s proznim prvencem Sneg na zlati veji in Duško Jelinčič z Biseri pod snegom. Tu so otroške igrice Franke Ferletic, tu je Bruna Pertot, Rafko Dolhar in drugi, ki naj mi oprostijo, Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.H. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-77241B Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. .0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel,-040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG da jih v pregledu, ki želi izpostaviti predvsem generacijski in repertoarni razpon letošnje ustvarjalnosti, ne omenjam. Vse to občutljivo spremlja slovenski tržaški radio, Ivanka Hergold pa na straneh Primorskega dnevnika razvija sistematično književno kritiko. Se obsežnejša od leposlovne je znanstvena knjižna bera Slovencev v Italiji, tudi Ce upoštevamo samo humanistična in družboslovna dela. Od številnih zgodovinskih knjig naj omenim samo Borisa Gombača Trst -Trieste, nato italijanski uspešnici Jožeta Pirjevca in Demetrija Volčiča in publikacije raziskovalcev Odseka za zgodovino pri NSK, nato Marijo Prije-vec, Fedoro Ferluga in Ivana Verča, ki so objavljali literarnozgodovinske knjige. Za zgodovino slovenskega jezika izjemno pomembno delo pa je opravila Lojzka Bratuž z odkritjem in prvo izdajo slovenskih pridig go-riškega nadškofa Attemsa. Član SAZU Pavle Merku je dal temeljno delo slovenskemu jezikoslovju s Svetniki v slovenskem imenoslovju, druga Merkujeva knjiga, prvo berilo v terskem narečju, pa je terskim Slovencem to, kar je slovenskemu narodu Trubarjev Abecednik. Italijansko-slo venski terminološki slovarček, moje in mojih sodelavcev delo, pa omenjam zato, ker kaže pot, po kateri bo treba, in zaradi velike praznine, ki je okrog njega- Od družboslovja naj priklicem v spomin zadnjo angleško knjigo Ferruccia Clavore o Beneških Slovencih, pa knjigo enega najuglednejših svetovnih antropologov Roberta Minnicha o Slovencih, predvsem o Slovencih v Kanalski dolini; izdal jo je Slovenski raziskovalni inštitut; nazadnje še samostojne knjižne izdaje ter razprave v domači in tuji strokovni literaturi, s katerimi raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta in drugi, razkropljeni po različnih univerzah, seznanjajo mednarodno strokovno javnost z razmerami Slovencev v Italiji. Res je, da so vsa ta in še mnoga druga dela izjemen dokaz naše vitalnosti in da nam - kot je zapisala Nada Pertot - s svojim zgledom kažejo pot naprej in nas navdajajo s ponosom, samozavestjo in vero v prihodnost. Se več, Ce bi bil vsaj del te ustvarjalnosti, ki je razkropljena po raznih ustanovah v Italiji in Sloveniji, zbran okrog kulturnih ustanov manjšine,' bi postal Trst močno slovensko kulturno središče, kar bi bilo glede na njegovo zgodovino - namreč glede na to, da je bil do 1. svetovne vojne mesto z največ slovenskimi prebivalci - tudi povsem naravno. Z vsako ustanovo, ki se ukine, pa smo manj povezani, manj obveščeni o samih sebi, manj sposobni, da bi probleme skupnosti reševati. V luCi povedanega se kaže filozofija, da je treba kulturo podrediti tržnim merilom, kot napaka v razvojnem naCrtu, ki lahko ogrozi tudi obstoj manjšine. Vrednost kulture se ne meri z ekonomskim profitom, ampak z drugimi merili. Za našo kulturo, kulturo manjšine, je eno od teh meril tudi, koliko bolj bomo kot občani sveta Slovenci, in -koliko več nas bo. Iz stroke, ki se ukvarja z ohranjanjem manjšin, pa vemo,, da obstoj manjšine ni zagotovljen sam na sebi. Vemo celo to, da manjšine, ki pojmujejo svoj narodni in jezikovni položaj kot danost in si v zvezi z njim ne postavljajo nikakršnih ciljev, zagotovo izgubijo jezik in za njim identiteto; in da manjšine, ki jim je glavni cilj ekonomski napredek, dalj Časa ohranjajo jezik in identiteto, a ju sCasoma vendarle izgubijo. Ohranjajo se manjšine, ki razvijajo svojo kulturo po načrtu, ki je del globalnega načrta za razvoj skupnosti, pri tem pa načrtujejo tudi razvoj jezika, Majda Kaučič Baša trajajo več kot Človeško življenje - in na ta vprašanja nam odgovarja stroka. Ugotovljeno je, da ohranjanje jezika manjšine skozi generacije ni zagotovljeno samo na sebi in da lahko manjšina v urbani družbi ohrani jezik samo tako, da njegovo rabo načrtuje. Ce tega ne dela, pušča, da teče proces zamenjave jezika manjšine z jezikom večine, ki se v takih razmerah vedno sproži, samodejno naprej. Načrtovanje rabe jezika manjšine je vprašanje, ki mu politika pravi tudi »zaščita manjšinskega jezika«. Sodim, da je povsem v Prešernovem duhu, Ce posvetimo tej temi nekaj odkritih besed. bil mogoč. Področje slovenskega govora je dodatno zoženo zato, ker se slovenščina lahko govori samo s Slovenci, in nato še dodatno, ker tudi s Slovenci ne moreš govoriti slovensko, Ce ne veš, da so Slovenci, Ce jih ne poznaš. V mestnem okolju, kjer se ljudje praviloma slabše poznajo - in na Tržaškem živi večina Slovencev v mestu - so možnosti za slovenski govor v glavnem izjema. Ce Slovenec ob tem še dela v italijanskem okolju in živi še v jezikovno mešanem zakonu, nima nobenega rednega stika s slovenščino več. Pri ljudeh, ki živijo v takih- in ne samo takih -razmerah, znanje slovenščine nujno upada in tudi Ce imajo razvito kulturno zavest, se njihove govorne navade - Ce zaradi drugega ne, že zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine - spreminjajo, tako da je njihovo sporazumevanje s Slovenci vse pogosteje italijansko. Odgovor na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi tak Človek ohranjal slovenščino, je vsebovan v analizi. Ta odgovor je razčlenjen: poseči je mogoCe na različnih ravneh; v naših razmerah, ko je raba slovenske besede odvisna tudi od tega, ali se tudi javno govorila svoj )e' zik.. Kako gleda na vprašanje zaščite slovenskega jezika na Tržaškem naša politika, nam razkn' va najprej njen jezik. K° govori o jezikovnih pravicah manjšine, se dosledno sklicuje na »pridobljene« pravice, s Čimer seveda sporoča tudi resnico, da o jezikovnih pravicah, ki J1*3 še nismo pridobiti, ne g°' vori. Ta njena drža je prišla do izraza tudi v osnutku zaščitnega zakona, ki ga )6 lani izdelala in predložila v Rimu Skupna slovenska delegacija. Razumem0 lahko, da je ta drža posledica različnih pritiskov, eden med njimi je strah pred izzivanjem italijanskega nacionalizma. 1° držo lahko razumem0-moramo pa vedeti, da p°' meni pristanek na stagn3' cijo tukajšnje slovenščina Jaz glede prihodnosti tukajšnje slovenščine nisem pesimistka. Za t° imam veliko razlogov -navedla bom tri; najprej so to krajevne table in ljudje, ki so jih lani p°|e|! znova in znova postavljali pred vasmi; potem je t0 odpiranje Italije, ne sam° politično odpiranje Trsta, ampak tudi tista duhovna naravnanost, ki se odraža celo že v učnih načrtih kot odpiranje multikultur- Tudi na tokratni osrednji Prešernovi proslavi v Trstu je bila dvorana Kulturnega doma polna (Foto Križmančič) in sicer tako, da razrešujejo sistemska vprašanja jezika (pri nas npr. je to problem strokovnih slovarjev in zato slovarja kot celote), da načrtujejo in pospešujejo javno rabo svojega jezika in da svoj jezik učijo. In zdaj, spoštovani, mi dovolite še nekaj besed o jeziku. Jezik, kot Čutimo, ni samo zunanji znak naše pripadnosti, ampak tudi pogoj zanjo. Iž izkušnje tudi vemo, da se nam lahko znanje jezika spremeni proti lastni volji in prav tako govorne navade. Manj pa vemo o tistih družbeno-j ezikovnih procesih, ki jih ni mogoče izkusiti na lastni koži, ker Nekaj misli o tem, kaj se z jezikom dogaja, kaj bi bilo treba napraviti, da bi se tok dogajanja preusmeril, in kaj kot organizirana skupnost za to naredimo. Nobeno odkritje ni, Ce reCem, da se slovenščina v sporazumevanju med Slovenci postopoma zamenjuje z italijanščino, različne so lahko le ocene, kje so vzroki za to: v nas samih, v zunanjem svetu ali v obojem. Dejstvo je, da slovenščina nima ugleda uradnega jezika, da se ne more uporabljati pri javnem sporazumevanju in da se zato tudi doživlja kot nižjerazredni jezik, ta občutek pa zavira slovenski govor tudi takrat, ko bi med seboj poznamo, so nepogrešljiv povezovalec ljudi prav ljubiteljska kulturna društva. A to, kar je treba narediti brezpogojno, je - vrniti jeziku manjšine dostojanstvo in omogočiti njegovo Cim bolj samoumevno rabo, kar pomeni - dati jeziku manjšine status drugega uradnega jezika. Problem nestrpnosti večine do jezika manjšine se samodejno rešuje v večinski šoli: kdor je informiran, razume, kdor razume, je strpen; upiranje kulturni izmenjavi ni v človeški naravi. Pouk osnov manjšinskega jezika in kulture v večinski šoti je zato tudi nujni pogoj za to, da bo manjšina nosti. Nazadnje je to g°t0 vost, ki prihaja iz stroke. Danes namreč vemo, da jezikovna različnost sama na sebi ne povzroča sp0 padov med jezikovnim1 skupnostmi, lahko pa )e vzrok za spopad jezikov na prikrajšanost. Zato razumem vsako prizadevanje za enako vrednost, za dostojanstvo slovenskega jezika tu 1 kot pogoj za uresničitev Prešernove vizije o miru med narodi, ki smo jo m° venci sprejeti za nacion ni program; pravična reši tev našega jezikovnega vprašanja je namreč tu 1 pogoj za stabilni mir m sožitje med tu živečim3 narodoma. ^POLITIKA / SKUPŠČINA LJUDSKE STRANKE 27. marca najbrž trije volilni bloki Malo možnosti zo novo »operacijo llly« Na političnih volitvah r,6 b°do v Trstu, podob- 0 kot na deželni ravni, vnio61detneie soočala tri dna zavezništva: de-oica od Lige do MSI in I .jOsoonija, sredina ojudske stranke in Se-Saijevega pakta ter ružena levica. Tina osebni je namreč na si-“Cnji skupščini Ljudske anke skoraj dokončno vn?-i vrata vsakršnemu jtemu sodelovanju z T in torej ponovitvi aspešne poteze, ki je pri-n dja do izvolitve Ric-^da Hlyja. Ta izkušnja Je tula in ostaja za nas j i dragocena, je pove-a a Anselmijeva, parla-entarne volitve pa so nekaj drugega in nimajo skupnega z upravni- Skupščina tržaških Pristašev Ljudske stran-6 )e torej popolnoma svojila Martinazzolije-v° stališče ”ne z levico, ue z desnico", ki pa ima Pri nas lahko zelo nevar-ae posledice. Odprla bi namreč pot zmagi desničarskega bloka, v ka-®rega se s hitrimi koraki vkljucuje Severna liga, razen Ce se stranke občinske koalicije v zadnjem trenutku ne dogovorijo za novo "opera-oi)o Illy“. Po sinočnjem zborovanju v Palači Diana pa je ta možnost sedaj zelo malo verjetna, Ce-Prav se v politiki kdaj pa kdaj lahko zgodi tudi neverjetno... Anselmijeva je ostro napadla Ligo in Berlusconija, a tudi nastajajoče levičarsko zavezništvo. Bossiju in njego->e očitala, da so ne-i. Pjji in primitivni, vo- 1 elju Fininvesta pa, da Coloni, Anselmijeva in Dorigova na sinočnji skupščini se je dolgo Časa opiral na Gellija in na njegovo ložo P2. Ostra je bila tudi do Occhetta zaradi sodelovanja s Komunistično prenovo, levici pa je očitala, da je brez programov. Antifašizem in antikomunizem sta po njenem mnenju preživela pojava, ker je zgodovina porazila tako komunizem kot fašizem. Na koncu ostajata le Marti-nazzoli in Segni kot edina zvesta zaščitnika "zlate sredine", ki po mnenju Anselmijeve nima nic skupnega s KD. Podobno stališče je včeraj dopoldne v Vidmu zavzelo tudi deželno vodstvo Ljudske stranke. V novo sredinsko zavezništvo so poleg Segnije-vih pristašev vabljene tudi stranke in gibanja, ki se sklicujejo na avtonomistične komponente in na skupine, ki v de- želni stvarnosti zastopajo različne kulturne in jezikovne stvarnosti. Vabilo je očitno namenjeno furlanskim organizacijam, morda pa tudi stranki Slovenske skupnosti in zelenim. Dokument med drugim govori o potrebi po uveljavitvi miroljubnega sožitja v teh obmejnih krajih. Ce ne bo novosti, bomo torej, kot rečeno, konec marca izbirali med desnico, sredino in levico. Nekateri v vrstah DSL, Demokratskega zavezništva in tudi Zelene liste pa so kljub hudim zaprekam še vedno prepričani, da bo mogoče vsaj v Trstu in v Gorici doseči neke vrste tehničen dogovor levica-Ljudska stranka za skupne nadstrankarske kandidature v okrožjih, kjer ima desnica vsaj na papirju premoč. (S.T.) ŠOLSTVO / ZASKRBLJENOST PO JANUARSKIH PREDVPISIH Doslej najnižji vpis v prve razrede naših šol Številčnejši predvpisi v državne in tržaške občinske vrtce Najmanjši predvpis doslej - tak je bil izid letošnjega predvpisovanja v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Ce bo vpis potrjen, bo septembra prvič prestopilo prag slovenskih šol 114 prvošolčkov. Lani jih je bilo 132. Tak rezultat je zaskrbljujoč. Potrjuje, da se »neskončni« padec vpisov v slovenske šole nadaljuje. Tokrat ga ne moremo opravičiti z demografskim padcem, saj se je leta 1988 (to je letnik, ki bo septembra stopil v šolo) rodilo na Tržaškem skoraj 200 otrok več kot leto prej. S skromnejšim predvpisom se je tudi znižal odstotek vpisanih otrok na slovenske šole v primerjavi s številom rojenih šest let prej. V zadnjih 12 letih je ta odstotek nihal od 8,1% do največ 10,8%. Letos je zdrknil na 7,1%, to je na enak odstotek, kot smo ga zabeležili ob vpisu v šolsko leto 1972/73 (a takrat se je v prve razrede osnovnih šol vpisalo 262 otrok!). Ob letošnjih predvpi-sih pa je treba opozoriti še na eno zaskrbljujočo plat. Letos so starši vpisali v šolo otroke, ki so pred tremi leti, v šolskem letu 1991/92, prvič stopili v otroški vrtec. Takrat jih je bilo 131, to je 17 veC, kot se jih je januarja letos vpisalo v slovenske šole. Kako si lahko razložimo tolikšen »odklon«? Pred leti smo ponavljali, da predstavljajo otroški vrtci rezervoar, iz katerega Črpajo slovenske šole svojo moC. To še velja. Obenem pa je tudi res - Marjan Kemperle vsaj tako kažejo letošnji predvpisi - da se veC kot desetina otrok iz slovenskih otroških vrtcev ne vpiše v slovenske šole. V januarskih pogovorih z vzgojiteljicami v otroških vrtcih je bilo jasno poudarjeno, da se v vrtce vpiše tudi precej otrok iz povsem italijanskih družin in še veC iz mešanih zakonov. Mnoge od teh družin se že ob vpisu malčka v vrtec odločijo, da bo njihov otrok nadaljeval šolanje v italijanski šoli. S tem je slovenska šola v mnogocem »prikrajšana« za bogat doprinos otrok iz mešanih zakonov, s katerim je v preteklih letih omilila negativne posledice demografskega padca. Z manjšim številom vpisanih v prve razrede se je zmanjšalo tudi skupno število otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali slovenske osnovne šole. Ce ne bo prišlo do naknadnih vpisov, jih bo skupno 687. To bo prvič, da se bo v slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem učilo manj kot 700 šolarjev. Iz predvpisov po didaktičnih ravnateljstvih izhaja zelo resna slika. Pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Dolini je uCencev dovolj le za en srednje velik razred. V nabrežin-skem in openskem didaktičnem ravnateljstvu bi lahko uredili po dva razreda... Toliko o osnovnih šolah. V otroških vrtcih je položaj bolj rožnat. V državne otroške vrtce in VOLITVE / V TEKU POGOVORI IN POGAJANJA Predvolilna zmeda na Tržaškem Ali nas ni llly prav ničesar naučil? Stranke in politična gi-7?Ja imajo cas do ne-6 20. februarja za Predložitev kandidatur, Programov in ustreznega “»vila podpisov za predčasne volitve 27. in 28. arca. Pogajanja za ob-ovanje volilnih pove-ev so tudi na Tržaškem v polnem teku, za konk-me in dokončne spora-zume bo zato treba po-čakati še nekaj dni. Za H i!1 j P Sotovo edino to, 7, m pri nas vlada vse-jP °®oa predvolilna zme-va; je razumljiva le v o ikor bodo te volitve P° ekale po popolnoma n°vem sistemu. Sodec po (ne)razvoju Lpmrj ima Človek vse--p or vtis, da odprti del . sta ni dovolj dobro V°Pi izkušnje zadnjih ^črnskih volitev, ko je s ‘,‘^o.etllimi potezami (ka-mdatura Riccarda Illyja in učinkovite volilne povezave) premagal agresivno nacionalistično desnico. Urini kazalci se, kot kaže, premikajo nazaj, kar žal velja tudi za predvolilna dogajanja -Ce sploh lahko govorimo o dogajanjih - znotraj slovenske narodnostne skupnosti. In vendar je naša manjšina, ramo ob rami z odprtimi someščani italijanske narodnosti, s strnjeno podporo Illyju takrat pokazala veliko politično zrelost. Kaj bo tokrat, ne vemo, signali, ki prihajajo iz strank in tudi iz civilne družbe, pa so vse prej kot spodbudni. Imena morebitnih kandidatov, ki krožijo v političnih krogih, so trenutno le sad ugibanj, domišljile novinarjev, na pol izrečenih imen in tudi načrtov ter želja te ali one stranke oziroma tega ali onega politika. Giulio Camber naj bi tako kandidiral na osnovi zavezništva med Severno Ligo, LpT, fašisti, Berlusconijem in gibanjem Cristiano popola-ri, DSL se poteguje za kandidaturo psihiatra Giuseppeja Dell‘Acque (govori pa se tudi o Milošu Budinu), SKP je za kandidaturo Stojana Spetiča, Slovenska skupnost pa naj bi predlagala zgodovinarja Jožeta Pirjevca kot za vse Slovence sprejemljivega kandidata za parlament. Zmeda je, kot vidimo, zelo velika, tudi zato, ker se mnoge stranke in mnogi njihovi voditelji očitno tudi na Tržaškem še niso sprijaznili z dejstvom, da so Časi spletkarjenja in zakulisnih pogajanj na sedežih strank ali njihovih struj dokončno mimo. Predsedniki rajonskih svetov pri županu lllyju Zupan Riccardo Il]y in odbornik za finance Degrassi sta se včeraj sestala s predsedniki rajonskih sosvetov ter jim orisala in obrazložila proračun za leto 94. Zupan je ob tem poudaril potrebo, da se med občinsko upravo in sosveti vzpostavijo Cim bolj neposredne vezi, kar lahko prispeva k reševanju tudi kompleksnejših problemov. Illy je tudi sporočil, da je uprava razmišlja o spremembah pmvilnika o mjonskih svetih, o čemer naj bi seveda odločal občinski svet. Predsednike je Se pozval k večjemu sodelovanju, da bi mjonski sveti na ta način dosegli večjo avtonomijo odločanja. Trije Slovenci v vsedržavnem političnem odboru SKP Na 2. vsedržavnem kongresu SKP so delegati izvolili v Vsedržavni politični odbor dva slovenska predstavnika, in sicer Jureta Cancianija in sen. Stojana Spetiča. V vsedržavni kolegij garantov pa so izvolili sen. Jelko Gerbec, ki so ji včemj poverili mesto podpredsednice Kolegija. Ta organ ima možnost prisostvovanja in nastopa na vseh sestankih političnega odbora, člani predsedstva pa tudi možnost glasovanja, kar pomeni, da so v vsedržavnem odboru kar tri slovenski predstavniki. tržaške občinske vrtce se je januarja vpisalo 127 otrok, to je 17 več kot v iste vrtce lani (in 13 veC kot letos v osnovne šole!). Ko bodo znani še vpisi v občinske vrtce v zgoniški in v devinsko-nabrežinski občini, bi moral biti prirastek še večji, po vsej verjetnosti izdatnejši od skupnih 137 vpisov, ki so jih zabeležili v lanskem šolskem letu. Predvpis v državne in tržaške občinske otroške vrtce OTROŠKI VRTCI 1994/95 1993/94 1.1. skupno 1.1. skupno Sv. Jakob 5 18 6 14 Ul. Conti (ob.) 2 9 2 7 Dijaški dom (ob.) 6 20 7 21 Skedenj 2 8 1 11 Sv. Ana 3 13 4 12 Sv. Ivan (ob.) 10 18 3 13 Lonjer 3 12 5 14 Greta (ob.) 3 12 3 12 Barko vij e 3 5 1 9 Opčine 21 53 14 48 Bazovica 4 10 2 9 Gropada 14 15 4 14 Trebče 4 14 5 12 Prosek 10 31 11 29 Križ 8 18 6 11 Repentabor 6 19 8 16 Dolina 9 22 3 15 Mackolje 2 4 2 4 Domjo 2 9 3 7 Ricmanje 1 10 5 13 Boršt 2 10 4 10 Boljunec 3 12 6 16 Milje 4 13 5 11 SKUPNO 127 355 110 328 Predvpis v osnovne šole OSNOVNE SOLE 1994/95 l.r. skupno 1993/94 l.r. skupno Sv. Jakob 4 28 5 32 Ul. Donadoni 1 28 9 34 Skedenj 4 15 1 12 Sv. Ana 4 16 3 17 Sv. Frančišek 0 0 0 0 Sv. Ivan 7 50 11 51 Barkovlje 6 16 0 19 Rojan 1 29 7 30 Katinara 6 32 5 36 Opčine 9 64 13 76 Bazovica 0 16 0 19 Gropada 4 14 10 15 Trebče 7 28 3 26 Prosek 11 57 10 59 Križ 1 13 5 14 Repentabor 4 16 3 18 Nabrežina 7 26 5 24 Devin - Sesljan 12 38 7 29 Cerovlje 0 0 0 0 Mavhinje 0 0 0 0 Slivno - Sempolaj 3 21 6 23 Zgonik - Salež 6 36 5 35 Gabrovec 0 2 0 2 BrišCki 0 0 0 2 Dolina 2 23 5 22 Mackolje 0 10 3 14 Domjo - Ricmanje 5 44 9 47 Boršt 1 11 0 14 Pesek 0 9 0 9 Boljunec 7 31 6 32 Milje 2 14 1 15 SKUPNO 114 687 132 726 Predvpis po didaktičnih ravnateljstvih DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA 1994/95 l.r. skupno 1993/94 l.r. skupno Sv. Jakob 13 87 18 97 Sv. Ivan 20 127 23 136 OpCine 36 208 44 227 Nabrežina 28 123 23 115 Dolina 17 142 24 153 SKUPNO 114 687 132 726 NOVICE V SPOMIN NA OTO, LUCCHETTO IN D’ANGELA / V LJUDSKI KNJIŽNICI Rome bodo izgnali v roku dveh dni V roku dveh dni bodo izgnali skupino srbskih Romov iz Kosova, ki so jo našli v noCi na nedeljo v gozdiču v bližini mejnega prehoda na Pesku. Skupino so odkrili karabinjerji iz Nabrežine, ki jih je na kraj priklical speleolog, potem ko je v bližini svoje hiše slišal hrup in ropot. Možje postave so odkrili pet žensk (v starosti od 24 do 28 let), 14-letnega fanta in 9 otrok (v starosti od enega do 8 let). Vsi so bili podhranjeni. Karabinjerji so poskrbeli za ok-repCanje odraslih, medtem ko so otroke začasno prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo. Vinjeni angleški mornarji razbijali tržaške avtomobile Skupina štirih angleških mornarjev z vojne ladje Chathar, ki je te dni privezana v tržaškem pristanišču, je v nedeljo pogledala pregloboko v kozarec. To se je mornarjem poznalo predvsem v Ul. Diaz, kjer so se brez vsakega najmanjšega vzroka znesli nad tamkaj parkiranimi avtomobili in motornimi kolesi. Njihovo početje ni bilo kdove‘kaj tiho, saj je pritegnilo pozornost mimoidočih, ki so poklicali policijo. Tudi ob prihodu mož postave se mornarji niso umirili, paC pa so še naprej razgrajali. Pomirili so jih na tržaški kvesturi, kjer so jih legitimirali in nato predali enemu od Častnikov angleške mornarice. Vse štiri, 19-letnega Garryja Sutclif-fea, 21-letnega Eriča Felthama Russela, 19-letnega P.J. VVindratta in 19-letnega Martina Crumba Grahama, so prijavili sodnim oblastem pod obtožbo povzročitve poškodb, vinjenosti in upiranja javnemu funkcionarju. Četverica je poškodovala fiat uno in motorno kolo ter se še zneslo nad kantami za smeti. S fotografske razstave poziv k večji solidarnosti Razstavljene fotografije pričajo o vojni na območju bivše Jugoslavije Od včeraj je v tržaški Ljudski knjižnici na o-gled fotografska razstava »Južni Slovani: dve leti v bivši Jugoslaviji«, ki jo je pripravil fotograf Mario Boccia. Pobudo so organizatorji - gre za vrsto združenj mirovnikov, raznih verskih skupnosti in socialnih centrov, ki so sepovezali v Italijanski solidarnostni konzorcij - namenili spominu Saša Ote, Marca Lucchet-te in Daria D’Angela, ki jih je konec januarja ubila granata v Mostarju med opravljanjem njihove novinarske dolžnosti. V širšem smislu pa je razstava namenjena vsem žrtvam vojne, saj se uvršCa med pobude, s katerimi skušajo organizatorji vzbuditi pri javnosti večje zanimanje za vse, kar se dogaja na območju bivše Jugoslavije. Na otvoritvi fotografske razstave pa so organizatorji naglasili pomen solidarnostnih pobud, o katerih so navadno prebivalci, včasih tudi po lastni nemarnosti, bolj slabo obveščeni. Glede tega - je bilo rečeno - je bilo na prostovoljni ravni narejenega veliko, in prav zasluga državne mreže RAI in tudi ekipe, ki je. bila ubita v Mostarju, je občuteno poročanje o delu raznih prostovoljcev in njihovih organizacij v korist žrtev vojne na območju bivše Jugoslavije. Razstava, ki vsebuje tudi izbor fotografij Tržačana Tiziana Neppija o Sarajevu, bo odprta do 21. februarja, in sicer med 15. in 19. uro. Z včerajšnje otvoritve fotografske razstave v Ljudski knjižnici (Foto KROMA) PROCES / ODLOČITEV SODISCA Po osmi obravnavi bo o premestitvi procesa proti Pahorju odločala kasacija V osmič gre rado - bi lahko slovenski rek prikrojili »neskončnemu« procesu proti profesorju Samu Pahorju. Na včerajšnji osmi (!) obravnavi se je proces vendarle nadaljeval, a le toliko, da so ga ponovno preložili. Profesor Pahor se mora na sodišču zagovarjati pred obtožbo upiranja javnemu funkcionarju. Dogodek je znan: ob referendumu pred tremi leti se je Pahor zglasil na volišču pri Sv. Ivanu in v slovenščini vprašal za prevod referendumskega vprašanja, predsednik sodišča mu ni ustregel, velel mu je naj se oddalji z volišča, zatem pa ukazal policijskim agentom, naj ga odnesejo. Pahor se je pasivno upiral, a prišlo je do prerivanja, med katerim je profesor nehote udaril agenta Cecchelina. Od tu obtožba upiranja javnemu funkcionarju. Med včerajšnjo obravnavo je javni tožilec Frezza zahteval poseg ustavnega sodišča, ki naj razsodi neustavnost 49. Člena kazenskega postopnika. To je člen, na katerega se je opiral prav Pahorjev zagovornik, odvetnik Berdon, ko je zahteval, naj se proces nadaljuje drugje, ker naj bi bilo vzdušje v Trstu Slovencem nenaklonjeno. Berdon je včeraj po nastopu javnega tožilca ponovil, da je 49. člen bistvenega pomena v sodnem procesu, saj bi Črtanje tega člena pomenilo krčenje in kršitev pravic obrambe. Predsednik tržaškega kazenskega sodišča Trampuš je povsem osvojil tezo obrambe. Vso dokumentacijo o procesu je poslal na kasacijsko sodišče, naj razsodi, ali je treba proces nadaljevati drugje, ali ne. Obenem je že določil datum naslednje obravnave. Proces so preložili na 13. oktober letos. SODNA OBRAVNAVA O PODKUPNINSKI AFERI ]" Biasutti in Saro sta pričala na procesu Na zatožni klopi bivši tajnik PSI Pereli in nekdanji goriški odbornik KD Cappella Nekdanji predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti (KD) in bivši socialistični odbornik Fer-ruccio Saro sta vCeraj popoldne pričala na tržaškem procesu o domnevnih podkupninah v zvezi z gradnjo grezničnega omrežja, ki povezuje Milje z žaveljskim de-puratorjem. Na zatožni klopi sta nekdanji pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli in nekdanji občinski odbornik KD v Gorici Pierraimondo Cappella. Bivša upravitelja (oba sta se po tej aferi umaknila iz političnega življenja) sta osumljena, da sta zahtevala 90 milijonov lir podkupnine za gradnjo tega objekta s strani nekega videmskega gradbenega konzorcija. Dela je naročila Ustanova za tržaško industrijsko cono EZIT. Biasutti, ki je sedaj poslanec in Saro, ki je deželni svetovalec svoje stranke, sta vCeraj popoldne povedala sodnikom, da o tej zadevi ne vesta popolnoma nic in da torej vanjo nista na noben način vpletena. Sodniki in odvetniki so po Sani in Biasuttiju sinoči zaslišali tudi bivšega predsednika pordenon-ske pokrajinske uprave Tiziana Venierja, ki je nekoC pripadal Krščanski demokraciji. Biasuttija in Sara je v to afero neposredno vpletel Paolo Modesti, ki je svojcas vodil gradbeni konzorcij oziroma njegovo videmsko podružnico. Konzorcij ima namreč svoj uradni sedež v Emilii-Roma-gni. Modesti je trditve o direktni vpletenosti dveh vidnih furlanskih voditeljev potrdil tudi na včerajšnjem zasliševanju. Sodniki, javni tožilec in odvetniki so Modesti ja zaslišali v jutranjih urah. Modesti je med pričevanjem dejal, da je gradbeni konzorcij tudi izplačal Perelliju in Cappelli vse zahtevane podkupnine. V to preiskavo je vpleten tudi nekdanji podpredsednik EZIT socialist Antonio Minni-ti. Modesti je dejal, da je Minnitiju gradbeni konzorcij kot »darilo« za uslugo dal na razpolago neke vrste nagradno počitniško potovanje. Proces se bo nadaljeval v prihodnjih dneh. Sodni zbor bo s tem v zvezi zaslišal še druge priče iz vrst (v glavnem že nekdanjih) upraviteljev in politikov. OB 50. OBLETNICI SMRTI PRISTANIŠČE / PROTEST Trst je slovesno počastil velikega glasnika treh kultur Juliusa Kugyja V nedeljo se je zaključil dvodelni niz predstav ob 50-letnici smrti Juliusa Kugyja, književnika, glasbenika in alpinista, predvsem pa Človeka z veliko osebno kulturo, zagovornika skupnega življenja in spoštovanja med pripadniki različnih narodov. V njegov spomin je bila ob desetih zjutraj v cerkvi Beata Vergine najprej maša v italijanščini, slovenščini in nemščini, ki se je zaključila s koncertom. V popoldanskih urah pa so v prostorih Goethe Instituta predstavili novo izdajo Kugyjeve knjige "Lavoro, montagne, mušica - una vita”. Kako pomembna in aktualna je Kugyje-va vloga danes v tržaškem kulturnem prostoru, so ljudje potrdili in podčrtali s svojo množično udeležbo. Kugy je bil predvsem alpinist, ljubitelj narave in je ravno v sedanjih prostorih Goethe Instituta naredil svoje prve korake. Večer se je pričel s kratkimi uvodnimi govori predstavnikov planinskih društev CAI XXX Ottobre, CAI Societa alpina delle Giuhe, tržaškega odbora Julius Kugy in Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Slednjega je zastopal Peter Suhadolc, ki je svoj govor prebral v slovenščini, nemščini in italijanščini. Nastopila sta tudi slovenski moški oktet iz Kobarida, ki se je predstavil z osmimi pesmimi, in tržaški mešani pevski zbor Montasio. Povabljen je bil tudi koroški pevski zbor, ki pa žal ni utegnil priti. Zboroma je Societa alpina delle Giulie v znak gostoljubnosti podebla priznanja, z željo po nadaljnjih tovrstnih sodelovanjih. Kugyjevo knjigo "Lavoro, montagne, mušica - una vita”, sta predstavila dr. Rinaldo De Rossi in dr. Spira Dal-la Porta Xidias. Knjiga je predvsem avtobiografska in izraža Kugyjevo neizmerno ljubezen do narave, Julijskih Alp in Trsta. Skozi gore je v svoji duši združil tri kulture. Knjiga pa je pomembna tudi iz zgodovinskega vidika, kajti skozi njo si lahko zamislimo težaško življenje v takratnem obdobju. Predstavitev knjige je nekakšen homage mesta temu velikemu "mittele-vropejcu”, ki je s svojim pričevanjem pomagal ohraniti tako pomembne podatke. Ravno ta vsestranskost njegovih interesov je pripomogla k formaciji tako iminentne Človeške figure. Večer je zaključil dr. Dalla Porta Xidias z branjem dveh odlomkov iz Kugyjeve knjige. Duška Del Bello Oktet iz Kobarida med nastopom na Kugyjevi proslavi V petek stavka pristaniščnikov Se vedno niso vzpostavili »blažilnih« mehanizmov za delavce pristanišč Vsedržavni pristaniški sistem je treba preurediti. Zahtevo odločno podpirajo tudi težaški prista-niSCnild, ki bodo zato v petek, 11. februarja, cel dan stavkah. Za stavko so se odločili uslužbenci Družbe tržaških pristaniščnikov na skupščini, ki so jo sklicali krajevni sindikati Filt-Cgil, Fit-Ci-sl in Uiltrasporti. Na skupščini so tudi odobrili dokument, v katerem so med drugim zatrdili, da je položaj na področju pristanišč se vedno nejasen in sploh ne odraža izraženih namenom vlade po preureditvi celotnega sistema. »Kljub temu, da je bil odobren zakon o reformi pristanišč«, so še zapisali v dokumentu, »še niso vzpostavite vseh mehanizmov, ki bi omogočili preureditev«. Posebej so pristaniscniki opozorite na dejstvo, da zaposleni ne morejo računati na družbene amortizerje, ki bi ublažili posledice preureditve. Takšno zadržanje italijanske vlade je se posebej nerazumljivo, ker imajo predvideni ukrepi kritje v finančnem zakonu, ki je bil sprejet za letošnje leto. Zaradi vsega povedanega so težaški prista-nišCniki izredno nezadovoljni nad položajem in zato pozivajo vsedržavna vodstva sindikatov, naj posežejo pri vladi. Poziv pa velja tudi krajevnim oblastem, ki bi tudi glede na lastne pristojnosti posegle pri predsedniku vlade. Kot »napoved« njihovega odločnega boja pa naj bi služila petkova celodnevna stavka. DOLINSKA OBČINA / PROSLAVA V KULTURNEM DOMU FRANCE PREŠEREN »Kultura vabi k razmisleku o nacionalnem vprašanju« Slavnostni govor je imel Ciril Zlobec - Nastop gojencev GM in zborov V gledališču France Prešeren v Boljuncu je bila v soboto osrednja občinska proslava dneva slovenske kulture. Po daljšem premoru - gledališče je bilo precej Časa zaprto zaradi obnovitvenih del - je ta prireditev spet potekala v občinskem teatru. Spo-red sobotne prireditve le bil pester in prijeten, celoten veCer pa je potekal tekoCe, za kar je Znal poskrbeti tudi Bo-ris Pangerc, ki je posamezne točke povezoval. Potem ko se je občinstvo z enominutnim molkom poklonilo spominu Saša Ote, Marca Luc-cbette in Daria D‘Ange-ia so nastopili gojenci Glasbene matice, in sicer Andrej Sancin s harmoniko, Alenia Zobec na klavirju in Matej Santi z violino. Pesnica Irena Žerjal je nato prebrala nekaj svojih starejših in novejših poezij. Slavnostni govor je imel Ciril Zlobec, ki je Ze kar stalni gost pomembnejših prireditev v dolinski občini. Med drugim je poudaril, da je kultura vselej poglabljala narodno zavest, zato je za majhne narode, kakršen je slovenski in za narodna jedra, kakršno so zamejci, toliko bolj pomembna. Ni ga naroda, ki bi se tako istovetil s kulturo kot se nas. Prav zato smo si Prešernov dan izbrali za nacionalni praznik, je dejal Zlobec. Toda prav naš odnos do Prešerna in do kulture nujno vabi k razmisleku o nacionalnem vprašanju. Ce hočemo stopati v korak s Časom in s spremem- Proslava v Boljuncu Danes bo dan slovenske kulture proslavilo tudi društvo, ki nosi po Prešernu ime. V občinskem gledališču v Boljuncu bo namreč nocoj, ob 20. uri, prireditev, na kateri bo priložnostne misli podal ustvarjalec in časnikar Marij Cuk, srečanje pa bosta obogatila nastop učencev boljunske celodnevne osnovne šole in koncertni utrinek dekliške skupine Valentin Vodnik iz Doline, (dam) SK o Bosni Slovenski klub ponuja drevi, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, nekoliko drugačno srečanje ob dnevu slovenske kulture. Med nami bo namreč Stanislav Koblar, predsednik Zveze Slovencev v Bosni in Hercegovini. Gre torej za enkratno soočanje s predstavnikom naših narodnostnih bmtov, ki živijo sredi grozot balkanske vojne. Današnji pmznik slovenske kulture bo tako posvečen enemu najaktualnejših in vzne-mirljivih vprašanj današnjega časa. (dam) bami, ki jih doživljamo, se mora tudi raven naše kulture dvigniti. Ne smemo se zapirati vase in se zadovoljiti s tem, kar že imamo. S priznavanjem in s spoznavanjem preteklosti, tako politične, kot nacionalne, moramo zasledovati nove oprijeme in pristope do kulture, kajti Ce se kultura umakne iz nacionalnega življenja, nastane praznina, ki jo bo prej ali slej zapolnilo barbarstvo, kakršno doživljajo v Bosni. Zaključno točko sobotne občinske proslave sta izpeljala mešani pevski'zbor Mackolje in moški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Slednji je odpel tudi Zdravico Ubalda Vrabca. (mi) Pogled na občinstvo na občinski Prešernovi proslavi v Boljuncu (F. Križmančič/KROMA) GROPADA / PREŠERNOVA PROSLAVA PRISPEVKI Praznovanje dneva slovenske kulture v znamenju odličnega zborovskega petja Ce je še kdo imel dvome o ustvarjalnosti in uspešnem delovanju naših zborov ter o njihovi rasti in napredku, se je teh dvomov prav gotovo rešil na sobotnem veCeru v Gropadi, ki ga je priredilo Slovensko kulturno društvo Skala ob dnevu slovenske kulture in na katerem sta se gropajski in škedenjski pevski zbor predstavila z lepim izborom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, pa tudi s pesmimi drugih narodov, ter ga izvedla zelo dobro. Izluščil se je tako enkraten veCer lepega petja in doživetega podajanja, kjer sta oba zbora, gropajski (na sliki -F.KROMA) pod vodstvom Anastazije PuriC in škedenjski zb or* Ivan Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic, dokazala da razpolagata ne samo z dobrimi glasovi, temveč tudi, da se ti glasovi harmonično spajajo v celoto. Vsak zbor se je predstavil z devetimi skladbami, oba pa sta morala na veliko željo občinstva dodati še po eno skladbo. Gropajski zbor je zaCel proslavo z Vrabčevo »Zdravljico« in nato zapel še vrsto njegovih skladb, ali skladb v njegovi priredbi. Skedenjske pevke pa so se predstavile s spletom slovenskih in ene italijanske pesmi, zaključile pa nastop z nekakšno svojo himno »Naše korenine«, za katero je tekst napisala Laura Sancin, uglasbil pa jo je Ignacij Ota. Proslavo je odprl tajnik društva »Skala« Aleksander Mužina, ki se je spomnil tragičnih dogodkov v Bosni, se poklonil spominu treh novinarjev, ki so iz- gubili življenje v Mostarju in.se nato povrnil k domačemu 'dogajanju v vasi. »Z velikimi težavami, je poudaril, smo zgradili v vasi dom, ki je namenjen raznim dejavnostim. Zgradili smo ga, a ne še dogradili. Zato se trudimo, da bi to delo končali in iščemo ljudi in ustanove, ki bi nam pri tem pomagale.« Omenil je, da je bil mešani zbor ustanovljen leta 1985 in bo torej prihodnje leto praznoval svojo desetletnico. »Prav zbor je bil tista sila, ki nam je dajala moCi, da smo svoj dom zgradili in da smo danes lahko v njem zbrani v tako lepem številu.« Uradni govornik na proslavi je bil prof. Pavle Merku, ki je razmišljal o kulturi, a ne samo o tisti »višji«, ki jo predstavljajo umetniki s svojo ustvarjalnostjo, temveč o kulturi, ki nas mora voditi k sožitju, prijateljstvu, k priznavanju pravic velikim in majhnim, k spoštovanju vsakega posameznika, njegovih idej, njegove pripadnosti. Kot »majhno darilo« pa je Gropajcem posredoval nekaj podatkov iz svoje knjige o zgodovini naših krajev. Iz starih dokumentov, o katerih piše, je razvidno, da se vas Gropada in njeni prvi naseljenci Martin in Ambrož omenjajo že v letih 1278, 1310 in 1317. Prisrčno prireditev, ki je navdušila občinstvo, je zaključila prisrčna družabnost, pri kateri niso manjkali harmonika, kitara ter veselo petje in ples. Neva Lukeš V počastitev spomina Mile Suban, ob 8. obletnici smrti, darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za TPK Sirena. Stojan in Veronika Sosič darujeta 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marijinega očeta Antona Kobala darujejo udeleženke Krožka »Ob pletenju« 50.000 lir za SKD Tabor. Slaščičarna Saint Ho-nore daruje 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na pok. moža Ivana daruje Teresa Malalan 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na Dano Lukša darujeta Nataša in Paolo 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Daria D’Angela darujeta Danila in Danilo Ukmar 25.000 )ir za AO Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob Danile Slavec daruje Vera Kral (Domjo) 20.000 lir za Časopis Iskra. V spomin na Silvano Scuka darujeta Francka in Tonko z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob 16. obletnici smrti Milcka Skrapa daruje žena Nada 50.000 lir za nagrobni kamen prof. U. Vrabcu. V spomin na Karla Geča darujeta Irma in Stojan Udovič 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Sašo darujeta Aleksander in Suzana 100.000 lir za KD Slovenec Boršt-Za-brežec. V spomin na Leopolda KrišCaka daruje svakinja Liana daruje 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 25.000 lir za TFS Stu Ledi, 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Lidijo Cotič in Gregori darujeta družini Grgič in Gruden 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V drag spomin na Sašo Ota daruje Slava Slavec 50.000 lir za KD Slavec. Namesto cvetja na grob pok. Poldota KriSCak daruje družina Borisa Čoka 75.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu. Namesto cvetja na grob pok. Poldota KriSCak daruje družina Antona Koršiča 50.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu. V spomin na Sašo Ota darujejo Davorin Ota 250.000 lir, Ruggero Garbin 50.000 lir in Damjana Strajn 50.000 lir za Foto Trst 80. Namesto cvetja na grob Danile Kocjančič Slavec darujejo: Pepi Lovriha, Nino Savron, Bogdan Lovriha, Pepi Sancin in Drago Slavec 80.000 lir za VZPI-ANPI Dolina-MaCkolje-Pre-beneg in 80.000 lir za Zvezo žena Dolina. V spomin na Lidijo Grgič Cotič darujejo sestrični Vera Ratzenbeck in Draga Vremec 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ivanka Daneu daruje 100.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši in 100.000 lir Ža Dom na Br-dini. Namesto cvetja na grob prijatelja in sotrudnika SaSka Ote daruje Boris Kuret 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin starSev daruje družina Sosič (Opčine) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pokojne daruje družina Kralj 60.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Namesto cvetja na grob Danile Kocijančič darujeta Elvira in Bruno (Dolina) 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Sašo Ota darujeta Dori in Nardo 50.000 .lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Sašo Ota darujejo vzgojiteljici in starSi otroškega vrtca v Borštu 250.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve«. Nori Jeric daruje 20.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in nono Mario Vodopivec (Lojze) Pogreb bo jutri, 9. februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči hci Jolanda, sin Vittorio, snaha Branka, vnuka Tanja in Mitja ter drugi svojci Boljunec, 8. februarja 1994 t Zapustil nas je nas dragi mož, oče in nono Raffaele Cisera Pogreb bo danes, 8. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino. Ostal boš vedno živ v naših srcih: žena Milena, hčerka Ida z Ginom, sin Giorgio z Antonello, brata Francesco in Antonio, vnuki Lucia, Alessandro, Jessica, Marco in drugi sorodniki Trst, Krogi je, Dolina, 8. februarja 1994 Ob smrti moža Milana Guliča izražata svoji pevki Mariji občuteno sožalje Moški in Cerkveni pevski zbor Novega sv. Antona t Naznanjamo žalostno vest, da nas je prezgodaj zapustil nas dragi Giulio Škerlavaj Pogreb bo danes, 8. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Dorica, hčerki Suzana in Sonja z možem Milkom in malim Matejem, sestri Ivanka in Nora ter ostalo sorodstvo OpCine, 8. februarja 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Suzani Škerlavaj in družini globoko sožalje uprava, direkcija in kolegi Adriaimpex S.p.A. t Zapustila nas je naša draga Bruna Romagna por. Jugovič Pogreb bo v Četrtek, 10. februarja, ob 10.15 iz.mrt-vašnice glavne bolnišnice v cerkev na OpCine. Žalostno vest sporočajo mož Nelo in drugi sorodniki. OpCine, 8. februarja 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob prerani smrti odbornice Brune Jugovič izreka Zveza upokojencev CGIL-SPI občuteno sožalje možu Nelotu in svojcem. t Zapustila nas je naša draga Ema Trampuž vd. Tavčar Pogreb bo jutri, 9. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sin Davorin z ženo Ondino in sinom Aleksijem, sestri Valerija in Milena, brat Franc, svakinje, svak, nečaki, pranečaki ter ostalo sorodstvo. Trst, 8. februarja 1994 Društvo Slovencev miljske občine in zbor Jadran izrekata svoji pevki Bruni Rojc iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. KD FRANCE PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE V gledališču France Prešeren v Boljuncu danes, 8. februarja ob 20. uri. Sodelujejo: COS Fran Venturini, Dekliški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline; slavnostni govornik Marij Čuk. SLOVENSKI KLUB v Trstu [pmaSimRUB m OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Gost večera bo predsednik Zveze Slovencev v Bosni in Hercegovini STANISLAV KOBLAR Danes, 8. februarja 1994, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20 - U. nad.) SSG in SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporočata, da bo GLEDALIŠKA SOLA ob torkih in četrtkih od 16. ure do 18.30 v Kulturnem domu. Vabljeni! PREŠERNOV DAN TRŽAŠKA KNJIGARNA in ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE Vas vabita v danes, 8. februarja, ob 17.30 v TRŽAŠKO KNJIGARNO na predstavitev knjige Rafka Dolharja STEZICE Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valenčič VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 8. februarja 1994 PREŠERNOV DAN Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vg.ide ob 5.37 in zatone ob 15.25. Jutri, SREDA, 9. februarja 1994 APOLONIJA Vreme VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1007,2 mb rahlo narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 30 km na uro, burja s sunki do 65 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lisa Ruth Pearson, Mattia Prennushi, Michele Covacich, Thomas Madonia, Ludovico Pittani, Tiziana Saraniti. UMRLI SO: 53-Luciano Sinigoi, 87-letni Angelo Collinassi, 97-letna Paola Vouk, 93-letna Natalia Puli-ch, 74-letna Giorgia Giursi, 96-letna Vittoria Urban, 83- letna Rina Cercassoni, 84- letni Giuseppe Colja, 91-letni Giovanni Sivi, 86-let-na Almigia Vascotto. 89-let-na Stefania Zorzenon, 83-letni Amleto Starace, 78-letni Francesco Martellani, 69-letna Ondina Tomini, 87-letna Valentina Lambru-schi, 77-letna Francesca Birsa, 79-letna Vilma Pi-gnet, 63-letna Anna Maria Mian, 65-letna Bruna Ro-magna, 56-letni Mario Scar-celli, 91-letna Giacomina Imann, 80-Ietni Raffaele Cusera. E3 LEKARNE Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. februarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Mr. Jones« i. Richard Gere, Lena Olin. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin VVilliams, Sally Field. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »The Snapper«, r. Stephen Frears, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Robin Hood un uomo in calzama-•glia«, r. Mel Brooks. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bronx«, r. - i. Robert De Niro. NAZIONALE 3 - 16.30 18.20, 20.15, 22.15 »L'uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Perdia-moci di vista«, r. - i. Carlo Verdone, i. Asia Argento. GRATTACIELO - 17.15, 19.35, 22.00 »Tra cielo e terra«, r. Oliver Stone, i. Tommy Lee Jones, Joan Chen. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Hoffa«, i. Jack Ni-cholson, Danny De Vito. EDEN - 15.30 - 22.00 »Maurizia donna d’onore, femmina in calore« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Demolition Man«, i. Sylvester Stallone. V soboto je z uspehom opravila usposobljenost-ni izpit poklicnega knjigovodje Nadja Prašelj Bogateč Iskreno ji Čestitajo kolegi in vodstvo Slovenske-' ga deželnega gospodarskega združenja in podjetja Servis ALCIONE - 18.45, 21.30 »Gosi lontano, cosi vicino«, r. Wim VVenders, i. Otto Sander, Nastassja Kinski, Michail Gorbaciov, Lou Reed. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini. RADIO - 15.30 - 21.30 »Oralmente piena«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE SLOVENSKI KLUB prireja danes, 8. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. PRIČEVANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Gost večera bo predsednik Zveze' Slovencev v BiH Stanislav Koblar. ‘ KD FRANCE PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu danes, 8. februarja, ob 20. uri. Sodelujejo COS F. Venturini, Dekliški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, slavnostni govornik Marij Cuk. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja jutri, 9. februarja, ob 16. uri PREŠERNOVO PROSLAVO v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Uvodna beseda prof. J. Pečenko, recitacije S. Raztresen, glasba Trio kitar gojencev Glasbene matice, A. Močilnik, I. Rolich, C. Volpi. Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA PREŠERNOV DAN - Tržaška knjigarna in Združenje književnikov Primorske vabita danes, 8. februarja, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige Rafka Dolharja STEZICE. Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valenčič. KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta vabita na PUSTNO SREČANJE s predvajanjem filma in s tombolo jutri, 9. februarja, ob 16. uri v dvorani v Ul. Donizetti 3. • SKUPINA 85 vabi na predstavitev dela MARKA KRAVOSA: POGLED V SKRITE ŽEPE TRŽAŠKE POEZIJE. Predstavila ga bo prof. Marija Pirjevec. Prvi od ciklusa Štirih večerov, ki želijo spodbujati stike in poznavanje med raznorodnimi obrazi tržaške literature, bo ob avtorjevi udeležbi v četrtek, 10. februarja, ob 19. uri v knjigarni Nuova Universi-tas v Drev. XX. septembra v Trstu. JADRALNI KLUB CUPA vabi elane na informativno sejo O DRUŠTVENEM SEDEŽU, ki bo v petek, 11. februarja, ob 20.30 v Sesljan-skem zalivu. NABREŽINSKA GODBA bo za SKUPNO PRAZNOVANJE PUSTA obiskala naslednje vasi: v soboto, 12. t. m., popoldne Medjo vas, v nedeljo, 13. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, 14. t. m., in torek, 15. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. SKD VIGRED vabi vse otroke na PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v Sempolaju v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 18. ure. ŠPORTNA SOLA TRST v sodelovanju s KD Škamperle priredi tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18, ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE. KD IVAN GRBEC - Skedenj ska ulica 124, vabi vse male maske na PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 14. februarja, od 16. ure dalje. Pridite, veselo in poskočno bo! V NABREŽINI prirejajo starši na pustni torek, 15. februarja, PUSTNO ZABAVO, ki se bo pričela na Trgu ob 14.30 s povorko ob spremljavi godbe. Od 15. do 18. ure bo v dvorani Igo Gruden PLES za otroke vrtcev in osnovnih sol, od 18.00 do 20.30 bo zabava prirejena za srednješolsko mladijio. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v torek, 15. t. m., od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Zvečer pa bo PLES ZA ODRASLE. Vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI SSS - TAJNIŠTVO TRST sporoča, da je podaljšan do 10. februarja rok za premestitve učiteljev. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučne-mu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 307301. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini st. 8. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. ISCEM zazidljiv teren na Krasu v okolici Križa, Nabrežine, Sesljana, Proseka, Padrič, Trebč ali Opčin, približno 1.500 kv. m, za dve enostanovanjski hiši. Tel. na St. 370947 - urnik urada. PRODAM vinograd v okolici Boršta. Tel. na St. 228496 ali 228001. PRODAM fiat uno 45 CL fire po ugodni ceni. Tel. na št. 826459 v večernih urah -Ana. PRODAM fiat 128, 1100 ccm, v dobrem stanju. Tel. na St. (0481) 20642. PRODAM fiat pando CLX 750, bele barve, letnik 1992, v odličnem stanju. Tel. na St. 040 766649. PRODAJAMO trak za seno. Tel. na št. 226460 od 13. do 15. ure. POHIŠTVO - ostanki skladišča in neprodanih vzorcev prodam po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 54390. UGODNO prodam skoraj novo opremo za kuhinjo s štedilnikom na plinsko jeklenko. Tel. na št. 393624. DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjami poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. na št. 040 308089. NAS RECEPT se je pozitivno izkazal. Korektno spanje je najvažnejša stvar po prehrani. Bolečine v hrbtu, vratu in mnogo drugih nevšečnosti izhajajo tudi iz te pomanjkljivosti. Se strinjate? Za brezplačen sestanek tel. na St. 040 228779 ob uri obedov. IZGUBIL se je 2. t. m. v okolici Kolonkovca pes, ki Šepa, star 15 let, križanec, majhne rasti, kratke dlake, črno-rjave barve z belo liso na prsih. Najditelja prosim, da telefonira na St. 829963. PUST / PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU V nedeljo tradicionalni sprevod pustnih vozov in skupin po goriških ulicah Sodelovalo naj bi dvanajst skupin Lanski zmagovalci od sv. Ane z vozom "La bella e la bestia" (foto Studio Reportage) Dvanajst skupin bo v nedeljo popoldne sodelovalo na tradicionalnem pustnem sprevodu po goriških ulicah. Gospodarska kriza, ki prazni blagajne javnih ustanov bo žal krepko prizadela tudi pustne prireditve v mestu, čeprav je še pred kakšnim mesecem kazalo, da bo gorišld pustni sprevod letos doživel izreden uspeh in sloves. Temu cilju bi se v znatni meri približali, ugotavljajo pobudniki prireditve, če bi bilo več sodelovanja in razumevanja med društvi, ustanovami in posamezniki. In tudi več navdušenja s strani občanov. Pustni sprevod bo. Kljub vsemu. Začel se bo ob 13. uri na trgu pred cerkvijo v Podturnu. Udeleženci bodo obšli glavne goriške ulice in se nato zbrali na Travniku, kjer bo, ob mraku, svojo tradicionalno vlogo odigrala tudi Bela dama. SLOVENSKO STALNO (SLEDALISCE Helmut Peschina BOŠ ŽE VIDELA Igra Mira Sardoč, režija Jote Babič Jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH Po do zdaj razpoložljivih informacijah bo v sprevodu kakih osem večjih skupin mask in štirje alegorični vozovi. Dva bosta iz Podturna (med tema tudi lanski zmagovalci "Spaccaus”) po eden iz Rupe in Ste-verjana. Steverjanci (člani SKPD Sedej) bodo predvidoma sodelovali tudi s skupino mask. V sprevodu bodo še skupine iz Za-graja, San Giorgia di No-gara, raznih goriških Sol, goriških kvartov, kluba Arniči del taieto itd. Sicer pa se bodo pustne prireditve v mestu začele že v soboto. Klub Amici del taieto pripravlja namreč sprevod in nagrajevanje mask. Isti klub pa bo v sredo 16. t.m. poskrbel za "dostojen” pogreb pusta. V družino Anje, in Igorja je privekala mala Sara Z njimi se veselijo in Sari zdravja ter sreče želijo dedek, babica ter prababica Angela a PRIREDITVE SD SOVODNJE vabi na pustni ples 12. t.m, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila: Igor Petejan (tel. 882171), Gian-ni Marson (tel. 882150), Lucian Fajt (tel. 882081) in Zdravko Kuštrin (tel. 882523). SKD KREMENJAK iz Jamelj vabi drevi ob 20. uri na kulturni večer s predstavitvijo knjige Bi- Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej - Steverjan vabi na PREŠERNOVO PROSLA VO ki bo v Sedejevem domu v Steverjanu danes, 8. februarja 1994, s pričetkom ob 20.30 Sodelujejo: gledališki igralec Stane Raztresen Fantovski oktet iz Dornberga seri pod snegom in pr®' davanjem z diapozitivi-Večer bo pri Metnih * * * * v Zupančičevi ulici. Sod®' lovala bosta avtor knji#6 dr. Dušan Jelinčič in dl-Marko Marinčič. □ OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek sporoča, da bo v nedeljo, 27. f®' bruarja, društveno tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave: na sedežu društva, danes od 20. do 21. ure, v četrtek od 17-do 20. ure ter v četrtek 17. 2. od 17. do 20. ure-Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. - KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Demolition man«. I. Sylvester Stallone in Wesley Snipes. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Mrs. Doubtfire. mammo per sempre«. F Robin VVilliams. TRŽIČ COMUNALE 20.30 koncert. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. pogreb! Danes ob 8.00 Emilj0 Osimani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 9.30 Edgardo Mazza-rino iz splošne bolnišnic® na glavno pokopališč®’ 11.00 Emilija Vodopiv®® vd. Rojc iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.00 Mario Scarcel' li iz Trsta v cerkev na Sve-togorski ul. in na glavno pokopališče, 12.30 Irh13 Daresi iz bolnišnice Janez® od Boga na glavno pokopališče, 13.15 Giovanna Fonzar vd. Gerin iz spl°s' ne bolnišnice v Vileš. VOLITVE / TEKMOVALE NAJ BI ŠTIRI LISTE OZ. ZAVEZNIŠTVA Koalicije oblikovane na vrsti so kandidati Na levi Bratina in Bertoli, na desni Scuor in Romoli? Sedaj, ko so se na vse-Zavni ravni v glavnem ? izoblikovala programja zavezništva ali pa sai ‘‘tehnične povezave” j bližnje politične volit-ye’ zadobivajo volilne oalicije tudi v krajev-ertl merilu vse konkret-j)Se obrise. Tudi na Gotskem se bosta zanesljivo ^ Hajvecjimi možnostmi a uspeh potegovala za zvolitev poslanca in se-atorja progresisticno za-ezništvo, ki se je osno-i I ° okrog DSL, in desni °k, ki temelji na osi erlusconi-Severna liga. kupno naj bi sicer nastopala vsaj štiri zavezništ-a. Poleg dveh omenjenih a skupaj Segnijev pakt in judska stranka, na skraj-ni uesni pa misovci. Kak tuanjši premik v zadnjem renutku sicer ni izklju-eu. toda iz ure v uro je manj verjeten. Vsa štiri jveznistva imajo že v Stavnem izdelane predlo-8e za kandidature. Progresisticno zavezništvo je izoblikovano in ?e tudi v krajevnem meri-U ne bi smelo bistveno tUzlikovati od sestave na Vsedržavni ravni. Zajema vse levo oz. napredno Usmerjene sile od DSL in ^KP, do Zelenih in Demokratičnega zavezništva- Zraven naj bi bili tudi el Turcovi socialisti in v krajevnem merilu Slovenska skupnost. Kar za-Ueva kandidate, ne bi jiela biti v dvomu kandidatura Darka Bratine v senatnem okrožju, ki gre °u treh občin zahodnega r2aškega Krasa do Be-Uecije in zajema poleg ce-otne goriške pokrajine še , ■vvinjan z bližnjimi obCinami. Se precej odprte pa so Marko Marinčič igre za poslansko zbornico, kjer je okrožje približno za polovico manjše in zajema samo goriško pokrajino brez Gradeža. Glede na razgovore na krajevni ravni je najbolj verjetno, da bo tu kandidiral občinski svetovalec Zelenih v TržiCu Arturo Bertoli. Možno pa je, da pride pri dokončnem deželnem dogovarjanju o kandidaturah do drugačnih izbir, pri Čemer se omenja možnost kandidata iz vrst SKP, zlasti če ta stranka' ne bo dobila kandidata, za katerega si prizadeva v “močnem” drugem tržaškem okrožju. Center (Ljudska stranka in Segnijev pakt). Povsem odpisana se zdi - vsaj po uradnih izjavah - možnost, da bi prišlo do vsaj tehnične povezave med progresisti in Ljudsko stranko. Slednja se bo namreč hočeš noCeš morala pokoriti ukazom iz Rima in se povezati s Se-gnijevimi pristaši, Četudi so ti na Goriškem vlekli na desno in iskali povezavo z Berlusconijem in Ligo. V prejšnjih dneh se je zaradi tega precej govorilo o povezavi s progresisti, ki naj bi v zameno za podporo Ljudske stranke Bratini utegnili podpreti kandidata LS, najbrž sedanjega predsednika Trgovinske zbornice Enza Bexdlacquo, za poslansko zbornico. V krajevnem merilu je ta možnost našla precej zagovornikov, veto vsakršni povezavi z levico pa naj bi postavil sam Martinazzoli iz Rima. Po uradnih vesteh naj bi zato LS in Se-gnijevci nastopili skupaj. Kandidat za senat naj bi bil Giangiuseppe Toma-relli (pokrajinski referent Segnijevega pakta, doma iz Tržiča). Za zbornico pa je v danih okoliščinah vse manj verjetno, da bi kandidiral Bevilacqua in bo najbrž Ljudska stranka predlagala koga drugega iz svojih vrst. Zadnja beseda še ni izrečena in bi neglede na Rim utegnili v Gorici (in morda v Trstu, kjer so razmere podobne) odločati samostojno. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ki so prejšnji teden povabile k istemu omizju progresiste in LS na razgovor glede občinskih volitev, nameravajo sklicati ponovno srečanje prav te dni, očitno da bi preverili, ali je prav v zadnjem trenutku možen dogovor tudi za politične volitve. Vsekakor bodo morali pohiteti, saj zapade rok za predstavitev simbolov 10. februarja, torej že pojutrišnjem, 20. februarja pa morajo biti predložene kandidature. Forza Italia in Severna liga sta tudi že v glavnem izbrali svoja kandidata. Tajnik goriškega Belusco-nijevega kluba Forza Italia Rodolfo Žiberna nam je včeraj potrdil, da imajo vsakodnevne stike s predstavniki Severne lige, da so se dogovorili o tem, da bodo Berlusconijevi somišljeniki kandidirali svojega Človeka za poslansko zbornico, Liga pa naj bi določila svojega kandidata za senatno ok- rožje. Imen nam ni hotel izdati, iz drugih virov pa smo izvedeli, da naj bi kandidat Lige za senat bil pokrajinski odbornik Al-do Scuor, za zbornico pa naj bi kandidiral predsednik goriških komercialistov Ettore Romoli, sicer doslej somišljenik misov-cev. To navezo bo gotovo podprla desnica nekdanje KD, ki se je danes preimenovala v Centro Cri-stiano Democratico in ki jo vodi skrajni nacionalist Guido Fomasir. To pa še ni vse, daje razumeti Žiberna, ki se optimistično ponaša z napovedjo, da bodo v Gorici presegli 50 odstotkov glasov. Vrata skušajo držati odprta tako centru kot skrajni desnici. Iz centra pričakujejo naj bi skočili na voz bivši demokristjani Tripanijeve skupine Nuova Fase. Na desni pa “forzaitalijevci” še niso dokončno odpisali misovcev in naj bi se o možnosti kake vsaj “tehnične” povezave pogovorili kar z njihovim vsedržavnim predsednikom Pazzaglio, ki bo te dni v Gorici bolj iz družinskih (žena je Goričanka) kot političnih razlogov. Skrajna desnica bo si-glo MSI nadomestila z novim nazivom Alleanza Nazionale. Vsebina pa se ne bi smela bistveno spremeniti, Ce drži, da sta izbrana kandidata za samostojni tek pokrajinski svetovalec Sergio Cosma za senat in občinski Luigi Coana za poslansko zbornico. Govori pa se tudi, da bi enega med njima lahko nadomestil drug, z misovsko preteklostjo manj zaznamovan kandidat. GORICA Občinski uradi odprti tudi popoldne Uslužbenci sami to predlagajo j Prepričanje o nedelavnosti in brezbrižnosti javnih uslužbencev je danes zelo razširjeno. Temelji tako na posploševanju negativnih izkušenj vsakega izmed nas, ko je pred okencem javnega urada našel kakega posebno topoumnega predstavnika nižje birokratske kaste, kakor tudi na zainteresirani propagandi tistih političnih sil, ki ne. izgubijo priložnosti, da bi odrnile vse, kar diši po državnem, da bi povzdigovale svojo liberisticno ideologijo. Vendar stvarnost le ni vedno tako čmobela. Dokaz smo prav vCeraj dobili v tiskovnem sporočilu občinskih uslužbencev v Gorici, ki so v dogovoru s svojimi sindikalnimi predstavniki izdelali predlog o raztegnitvi urnika delovanja občinskih uradov tudi na popoldanski čas, kar seveda predpostavlja tudi popoldansko delo osebja. V sklopu širšega načrta za izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti delovanja javnih služb, ki naj ustreza tako interesom krajevne ustanove kot občanov, predlagajo možnost tudi popoldanskega odprtja ana-grafskih uradov goriške občine. Upoštevajoč zamrznitev organikov osebja in omejujoča določila vsakoletnih finančnih zakonov, poudarja sindikat občinskih usžubencev CISL, gre za pomemben predlog in dokaz velike pozornosti do želja in potreb občanov. Predlog bodo podrobneje predstavili jutri na tiskovni konferenci na županstvu. NOVICE Pojasnilo goriške KZE glede specialističnih pregledov Goriška krajevna zdravstvena enota je te dni v posebnem sporočilu za javnost želela pojasniti postopek, ki ga upoštevajo v primerih, ko se zavarovanci za specialistične zdravstvene storitve poslužujejo zasebnih struktur. Zavarovanci, ki morajo plačevati soudeležbo se lahko obrnejo do zasebnih zdravstvenih struktur (gre vsekakor za ustanove, ki na podlagi konvencije sodelujejo s KZE) brez predhodnega pooblastila oziroma napotnice zdravnika KZE v vseh primerih, ko strošek storitve ne presega 100 tisoC lir. V primeru zavarovancev, ki so oproščeni plačevanja samoprispevka za specialistične storitve pa je predhodno pooblastilo oziroma napotnica obvezno. KZE nadalje obvešča, da je s konvencijo urejeno sodelovanje z zasebno kliniko Nova Salus v Gorici (za storitve s področja fiziokinezite-rapije in ortopedije) ter s kliniko Parna v TržiCu, kar zadeva laboratorijske izvide. Na podlagi konvencije je urejeno tudi sodelovanje za specialistične storitve z bolnišnico Janeza od Boga v Gorici. Za koriščenje teh storitev zavarovanci ne potrebujejo predhodnega soglasja oziroma napotnice. Zapora na pokrajinski cesti med Koprivnim in Morarom Z ukazom predsednice Pokrajine je bila do 15. februarja podaljšana zapora odseka pokrajinske ceste št. 4 med Koprivnim in Morarom in sicer na območju občine Moraro. Omejitev prometa je začela veljati že 15. decembra lani, vendar so se dela za namestitev cevi grezničnega omrežja zavlekla preko prvotno predvidenega roka. Odtod tudi sklep o podaljšanju omejitve oziroma prepovedi prometa. Vreme ni bilo naklonjeno zato bodo sejem ponovili Dež je tokrat ponagajal razstavljalcem na stari-narskem sejmu, ki se vsako prvo nedeljo v mesecu odvija na Palcuti. Nekateri prodajalci so sicer kljub vsemu razgrnili svoje mizice. Zal pa je reden potek sejma zmotila ploha in odziv občinstva je bil spričo takih razmer pač omejen. Vendar za dežjem posije sonce in tako naj bi sejem ponovili prihodnjo nedeljo. Sicer pa v rajonskem svetu že razmišljajo, da bi bilo še najbolj pametno, Ce bi tovrstne dejavnosti uskladili in sestavili toCen koledar. Mednarodna solidarnost KRONIKA / OR02JE SO UKRADLI 4. JANUARJA IZ STANOVANJA V ULICI LUNGA Koliko odveč je v družinskih proračunih? Jutri ob 20.30 bo v Prostorih VeCnamenske-§a socialnega središča v 'drči Baiamonti preda-v^nje z naslovom Operanda bilanca pravičnosti. I® tem nenavadnim na-slovom se skriva preda-'janje dveh poznavalcev, ranča Rigosija in Doria-jte Gigholi, ki se že vrsto 6t ukvarjata s proble-drom svetovnih rezerv surovin in po drugi stra-ni vsega, cesar preveč Porabi in zavrže naša Uioderna družba. . Večer o tem, kako bi auko družinsko porabo v Kaši civilizaciji obCut-znižali in predvsem Jazumno uredili na novi 111 pravičnejši podlagi, Prirejata združenje Gori-dagiovane in Zadruga za Kiednarodno solidarnost, ^ v ulici Bellinzona upravlja trgovino Yeleen. V njej prodajajo izključno izdelke iz nerazvitih dežel po pravičnih cenah in skušajo s tem pomagati nerazvitim deželam. Na predavanju bo govor o družinskem proračunu, ki je v zahodnem razvitem svetu prevelik za vse potrebe družine in posameznika. Preprosteje povedano: preveč porabimo in preveč mečemo stran, ne da bi sploh porabili. In to od papirja, ki uničuje zelena pljuCa našega planeta pa do jestvin, preveč grejemo naša stanovanja, avtomobili tudi odžirajo naftne zaloge itd. Na predavanju bodo tudi postavili konkretne predloge, kako lahko občutno znižamo družinsko bilanco. Policija našla ukradeno lovsko orožje in priprla SOtetnega VValleija Dl Biaggia Preiskava se nadaljuje - Manjka namreč še lovska puška beretta Osebje letečega oddelka goriške kvesture je v nedeljo aretiralo zaradi ilegalne posesti strelnega orožja in municije ter drugega blaga sumljivega izvora 50-letnega VValterja Di Biaggia iz Gorice, ulica P are ar 16. Na njegovem domu so namreč našli nekaj kosov orožja, ki so jih neznanci ukradli 4. januarja letos v stanovanju Ora-zia D’Andrea v ulici Lunga v Gorici. Policisti so zaplenili lovsko karabinko z daljnogledom, lovsko dvocevno puško, dva noža, približno 500 lovskih nabojev in nekaj kosov lovske obleke. Vendar, kakor se zdi, to ni vse orožje in blago, ki so ga neznanci odnesli iz stanovanja v ulici Lunga 33. Predvsem manjka še lovska puška znamke beretta. Preiskovalci so prepričani, da bodo z zaslišanjem VValterja Di Biaggia, ki je v priporu, ugotovili, kakšno pot je ubralo orožje. Računajo, tudi, da bodo odkrili storilce, ki so orožje ukradli v stanovanju v ulici Lunga. VValter Di Biaggio je policijskim in sodnim organom dobro znana oseba. Pred leti je bil vpleten v proces (kot obremenilna priCa, kasneje pa se je znašel med obtoženci) glede atentata pri Petovljah. tudi v naslednjih letih je imel še večkrat opravka s sodiščem in je kar precej Časa odsedel v zaporu. Bil je vpleten tudi v rop na avtocesti pri Vilešu. Policisti razkazujejo zaplenjeno orožje in naboje (foto Studio Reportage) NOVICI; Zunanji minister Mock zahteva vojaško intervencijo DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je po sobotnem pokolu v Sarajevu zahteval ozemeljsko omejeno vojaško intervencijo Zahoda. »Ge zdaj ne bo uspelo vzpostaviti red v Bosni, temveč žrtev bo terjala vojna in temveč dražja bo vsaka vojaška intervencija v bodočnosti«, je dejal avstrijski politik. Predsednik OVP Busek pa je zahteval »masivne akcije«, kajti vsa mednarodna prizadevanja za rešitev na pogajalski plati da so bile neuspešne. Avstrijski predsednik Klestil nastopil državni obisk v Egiptu DUNAJ/KAIRO - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj popoldne - brez spremstva diplomatke Margot Lofflerjeve, ki je v zadnjih tednih in mesecih predvsem zaradi njene privatne bližine do zveznega predsednika poskrbela za delno politično krizo prav na vrhu države - nastopil svoj dvodnevni obisk v Egiptu. Klestil se bo med drugim sestal z državnim predsednikom Mubarakom ter z zunanjim ministrom Mussajem. Glavna tema pogovorov bo napredovanje mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu oz. sporazum med Izraelom in palestinsko osvobodilno organizacijo PLO. Avstrijskega predsednika bo - zaradi nevarnosti napadov muslimanskih fundamentalistov na tujce - spremljala posebna (avstrijska) varnostna enota. Kot znano, so fundamentalisti sredi meseca januarja v Kairu napadli avtobus z avstrijskimi turisti. Pri napadu je bilo težje ranjenih osem Avstrijcev. Margot Loffler bo zaenkrat ostala na Dunaju DUNAJ - Diplomatka Margot Loffler se je dokončno poslovila iz predsedniške pisarne v Hofburg in včeraj nastopila večtedenski dopust. V nasprotju z napovedi iz preteklega tedna, pa , vsaj zaenkrat, ne bo šla diplomatsko mesto v tujino, marveč ostala na Dunaju. To je sporočil generalni sekretar Urada za zunanje zadeve VVolfgang Schallenberg, ki je vest, da se je spremenil tudi Lofflerjev službeni status (prej poslanka, zdaj legacijski svetnik - op. ured.) potrdil, pri tem pa poudaril, da ne gre za »nikakršno znižanje ranga« Lofflerjeve. Politični magaciz »News« pa je medtem objavil rezultat povpraševanja javnega mnenja o zveznemu predsedniku v Avstriji. Anketa je potrdila, da je ugled predsednika Thomasa Klestila padel, kljub temu pa bi Klestil - Ce bi zdaj bile predsedniške volitve v Avstriji -prepričljivo zmagal. Danes žalna seja in pogreb Francija Zvvittra CELOVEC - Koroški Slovenci se bodo danes poslovili od Francija Zvvittra, bivšega dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij, človeka, ki se je skozi veC. desetietij boril za pravice koroških Slovencev ter manjšin v Evropi. Zvvitter je preteklo sredo v Celovcu umrl v 81. letu starosti. Žalna seja za pokojnega manjšinskega politika, na katero vabijo ZSO, SPZ, ZKP, ZSI in ZSZ, bo danes, v torek, ob 11. uri v Domu sindikatov v Celovcu, maša za-dušnica bo ob 13. uri v cerkvi sv. Jožefa na Otočah, pogreb pa ob približno 14.30 uri na pokopališču v Smartinu v Otočah. AVSTRIJA - EU / VROČA FAZA PRI PR1STOPNJIH POGAJANJIH Pledoaje za čimprejšnji pristop k Evropski uniji Zborovanje avstrijskih socialdemokratov v Beljaku Ivan Lukan Na podiju: ministrski predsednik Johannes Rau, namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Ambrozy in avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. slika: Eggenberger BELJAK/DUNAJ - Avstrijski pristop k Evropski uniji da ni vprašanje taktike, temveC samostojnosti in samozavesti, je v soboto v Beljaku poudaril avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky na zborovanju koroške socialdemokratske stranke, katerega se je kot gost udeležil tudi ministrski predsednik nemške zvezne dežele Nordhein-West-falen in kandidat nemških socialdemokratov za novega zveznega predsednika Johannes Rau. Po besedah Vranitzke-ga bi negativna odločitev Avstrije glede pristopa k Evropski uniji pomenila izgubo pomembnih deležev na evropskem trgu, posledica takega razvoja pa bil bila višja brezposelnost v državi. Poleg gospodarskih argumentov za avstrijski pristop k EU pa je zvezni kancler izpostavil tudi vprašanje varnosti v Evropi: »V skupni Evropi ni predstavljivo, da bi eden proti drugemu uporabljal orožje«, je dejal Vranitzky ki je tudi poudaril, da je socialni mir «najuCinkovi-tejše sredstvo« proti desnemu ekstremizmu v Evropi. Ministrski predsednik Johannes Rau je v svojem prispevku dejal, da bi pristop Avstrije in ostalih treh kandidatov (Švedska, Norveška, Finska) pomenil za Evropsko unijo pomembno pridobitev, kritično pa je dodal, da bo ta unija morala bolj kot doslej upoštevati skrbi in težnje ljudi ter se odpovedati v določeni meri le prisotnem centralizmu in birokratizmu. Maastrihtska pogodba da je bila pomemben korak v to smer, je dejal nemški socialdemokratski politik in podprl zahtevo po krepitvi federalizma in principa subsidiarnosti znotraj Evropske unije. Le tako bo tudi možno tako nacionalnim državam kot predvsem tudi regijam zagotoviti soodločanje v za njih bistvenih vprašanjih«, je poudaril Rau. Prireditev, pri kateri so sodelovali še državna sekretarka za vprašanja EU pri avstrijski zvezni vladi Brigitte Ederer, nemški minister Wolfgang element in šef koroških socialdemokratov Peter Ambrož}', je bila en sam pledoaje za pristop k Evropski uniji. Ali se bo dalo ta načrt tudi uresničiti, pa bo odvisno od napredka pristopnih pogajanja v naslednjih treh tednih. Pogajalci so doslej zaklju- čili 18 od skupno 29 poglavij, do začetka marca letos pa bo treba skleniti še ostalih enajst poglavij. Veleposlanik Evropske unije Pirzio-Biroli je v pogovoru za avstrijski radio ocenil možnosti za pravočasen zaključek pogajanj s »50:50«. Najbolj težavna bodo pogajanja na področjih kmetijstva, tranzita in pravice do 2. stalnega bivališča za prebivalce EU v Avstriji, je poudaril ambasador EU in pri tem opozoril na najriovejšnji (kompromisni) pozicijski papir Bruslja, ki naj bi omogočilo pravočasno sklenitev pogajanj. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je medtem štartal novo ofenzivo za pospeševanje pristopnih pogajanj: na sporedu sta srečanji z zunanjima ministroma Francije in Nemčije ter pogovor z nemškim ministrom za promet VVissmannom o vprašanju tranzitne pogodbe med Avstrijo in EU. Zunanji ministri EU so včeraj prav v tej zadevi sklenili, da bodo Avstriji predlagali skrajšanje veljavnosti te pogodbe od 12 na samo še tri leta, kar pomeni za Avstrijo hud udarec. Mock je s tem v zvezi poudaril, da je stališče vlade, da mora ostati ohranjena njena »ekološka substanca« . Generalna sekretarka ČVP Ingrid Korošec pa je vCeraj prvič javno omenila tudi možnost preložitve referenduma o pristopu k EU na konec leta 1994 ali celo na začetek leta 1995, Ce ne bo možno pravočasno oz. za avstrijsko vlado vsebinsko sprejemljivo skleniti pogajanja v Bruslju. Zakon o civilni službi je »pod streho« DUNAJ - Avstrijski parlament je z glasovi (ne vseh) poslancev vladne koa- i licije in proti glasovom opozicije izglasoval novelo k zakonu o civilnem služenju vojaškega roka, ki sta jo - po intervenciji predsednikov SPO in OVP, kanclerja Vranitzkega in vicekanclerja Buseka - začetek leta skovala obrambni minister Werner Fasslabend in notranji minister Franz Loschnak. Civilna služba bo v letu 1994 trajala H mesecev (za en mesec dalje kot doslej, za leto 1995 pa novi zakon predvideva ponovno podaljšanje civilne službe, Ce bo od maja do oktobra letos veC kot 3000 prošenj za civilno služenje vojske. Zakon bo veljal do 1-januarja 1996, potem bo treba spet poiskati novo rešitev. Novela prinaša za civilne uslužbence bistveno poslabšanje .njihovega položaja (prošnjo za civilno službo bo treba staviti takoj po naboru, prejemali ne bodo veC finančnih doklad za obleko in hrano, znižal se bo tudi njihov osnovni meseni dohodek). Hkrati je služba z orožjem postala bolj atraktivna (zvišanje mesečnega dohodka na 3000 šilingov mesečno, proste vožnje za rekrute z javnimi prometnimi sredstvi, itd.) I.L. AVSTRIJA - ČEŠKA / BILATERNALI ODNOSI VSE BOLJ OBREMENJENI JUŽNA TIROLSKA /POLITIKA Avstrija napovedala ukrepe za preprečitev dogradnje JE Temelin Klestil podpira stališče vlade in parlamenta - Tudi Havel za dogradnjo DUNAJ - Avstrija v zvezi s češke strani napovedane dogradnje jedrske elektrarne v Te-melinu ne namerava popustiti v svojih prizadevanjih za preprečitev nuklearke. Zvezni kancler Franz Vranitzky je zdaj napovedal, da bo v ZDA poslal priznanega avstrijskega strokovnajaka za jedrska vprašanja prof. Heindlerja, kateri naj bi članom ameriškega kongresa tolmačil avstrijsko odklonilno stališče glede JE Temelin in tudi do drugih nukleark v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Avstrijsko odklonilno stališče glede dogradnje nuklearke v Temelin (rusko jedro nuklearke naj bi dobilo »plašč« z zapadno varnostno tehnologijo - op. ured.) je medtem podprl tudi zvezni predsednik Thomas Klestil. Dejal je, da podpira »brez pridržkov« stališče zvezne vlade in avstrijskega parlamenta, hkrati je tudi napovedal, da bo vprašanje JE Temelin sprožil na zasedanju predsednikov srednjeevropskih držav aprila v Pragi. »Vprašanje jedrske energije ni nikakor suverena zadeva posamezne države«, je s tem v zvezi poudaril avstrijski predsednik. Češki premier Vaclav Klaus, kateri je začetek preteklega tedna z nenavadno ostrino reagiral na odklonilno stališče Avstrije (»Dunaj naj v- zame na znanje, da je odločitev glede dogradnje nuklearke dokončna«), se je ponovno oglasil. Z izjavo, da je avstrijski odpor proti JE Temelin »čista volilna propaganda«, je dodatno obremenil bilateralne odnose med Dunajem in Prago. »Vzrok za avstrijski pro-' test niso tehnične pomanjkljivosti jedrske elektrarne v Temelinu, temveC bližajoče se državnozborske volitve«, je izjavil šef češke vlade. Bolj diplomatsko se je na avstrijske proteste odzval predsednik Havel. Le-ta je dejal, da sicer razume stališča nasprotnikov JE Temelinu, hkrati pa poudaril, da ni za pričakovati, »da se bomo odpovedali dogranji je- drske elektrarne«. Dodal je še, da bo nuklearka v Temelinu po svoji do-gradnji imela najvišji varnostni standard, z njeno vključitvijo v mrežo pa da bo Češka znatno znižala izkop rjavega premoga in tako prispevala k boljšanju ekološkega položaja. Vzrok za dokaj oster Ceško-avstrijski spor je v tem, da je Ameriške banke za pospeševanje izvoza sprejela sklep, da prevzame garancijo oz. jamstvo za posojilo v višini skoraj 4 milijard šilingov. Ce bi ameriški kongres potrdil sklep, kar je po zadnjih informacijah iz ZDA (in tudi po mnenju avstrijskega zunanjega ministra A. Mocka) tudi pričakova- ti, bo ameriški koncern za jedrsko tehnologijo Westinghouse lahko še letos nadaljeval in končal z gradnjo nuklearke v Temelinu. Za ta slučaj je gomje-avstrijski deželni glavar Josef Ratzenbock že napovedal razne akcije, s katerimi naj bi preprečili izgradnjo dejavnosti, npr. opozarjanje češkega prebivalstva na nevarnostni potencijal jedrske energije ter zahtevo po tozadevnem referendumom na Češkem). Tudi nižjeavstrijski deželni glavar Erwin Prali je zahteval izvedbo referenduma na Češkem in poudaril, da gre za »upravičeno zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva«. I.L./I.Sch. Protestna kandidatura Svetnega Magnaga pri dižavnih volitvah? Nenavadno poteza ob jubileju BOŽEN- Bivši dolgo-etni deželni glavar Juž-re Tirolske in nekdanji /odja krščansko usmer-ene Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Silvi-rs Magnago je preteklo soboto slavil svojo 80-letnico. Ob tej priložnosti je napovedal nanavadno politično potezo, namreč svojo morebitno vrnitev v aktivno politiko. Kandidiral naj bi marca letos pri državnih volitvah za sedež v parlamentu v Rimu. Njegov nastop na državnih volitvbah naj bi bil hkrati protestna gesta, saj (nemško govoreči) Južni Tirolci odklanjajo novi italjanski proporcionalni volilni sistem, ki jim od vsega začetka nudi slabše iz- hodišče (kot prej) in ga zato označujejo k0, ponovno izrivanje komaJ šele ustaljenega statuta 0 avtonomiji Južne Tir° -ske znotraj italijanska države. Kot smo že poročanje Južnotirolska ljudska stranka po spremenili volilnega zakona de ia° to izključena iz razdelit ve tistih sedežev v rim skem parlamentu, ki ]in delijo po proporcional nem volilnem sistemu-Pritožba na najvišji ravni ni zalegla. Ustavno so dišCe v Rimu je deceru bra lani zavrnilo pritok bo, hkrati pa v svoji raz sodbi priznalo, da gre za kršenje južnotirolskeg3 statuta o avtonomij1’ vendar se je opredelil0 kot nepristojno za pi"00 leme manjšin. I.Scn- SLOVENIJA Torek, 8. februarja 1994 ZAGREB - »Slovenija je zainteresirana za dobroso-sedske odnose s Hrvaško, iast;l Za dobre gospodar -6 odnose«, je izjavil na onlerenci za novinarje slovenski premier Janez Drnovšek. Novinarsko merenco sta organizirala ovenski in hrvaški pre-™ler skupaj z ministroma zadeve na Ban-!h dvorih, neposredno P° seji, ki je potekala za ZaPrhmi vrati. °b podpisu šestih spo-tf^ov med Zagrebom in )u ijano pa je v Zagrebu Ko sta se slovenska in T^ka delegacija pogova-za zaprtimi vrati, so ti-l’ ! ^vinarji, ki so »prisla-njan ušesa na vrata«, sliša-’ j 80 iz sporazuma o go-spodarskem sodelovanju ‘ZKljucili sporazum o pla-onnem prometu. Hrvaški Premier Valentič je na to vrnil, da so novinarji na a Hacin marsikaj slišali tu-jn narobe. »Prišlo je do do-očenih usklajevanj, čeprav §re za običajen plačilni Promet, ki ga ureja zakon, ato ni bilo nobene potrebe, a bi ga opredelili še s sporazumom,« je odgovoril a len tič. Janez Drnovšek Pa je novinarjem odvrnil, a »gre za klasičen način medsebojnega plačilnega Pometa, kot pri drugih dr- stalo še precej odprtih vprašanj. Hrvaški premier dača Valetnič je povedal, f jta,Se v ponedeljek obe adru delegaciji dogovorili 2a nadaljevanje reševanja Premoženj sko-prav.nih odnosov, zlasti za hrvaško , an ključnega vpršanja, Jedrske elektrarne Krško, Pn kateri gre po Valentiče-Vem mnenju za vprašanje, Težave ne ogrožajo odnosov med dižavama Optimistična premiera - Nuklearka ni politični problem ki je sporno tako po strokovni kot po tehnični plati. »Korak naprej je bil storjen pri Ljubljanski banki,« je izjavil Valentič, ki je napovedal, da se bosta v petnajstih dneh sestali ekspertni skupini o tem vprašanju, za katerega pa Valentič meni, da je problematično po strokovni in finančni pinti, nikakor pa ne po politični. »Med nami ni problemov, ki bi lahko postavili pod vprašaj odnose med obema državama,« je izjavil Valentič in poudaril, da bo njegova vlada »storila vse za normalizacijo odnosov, zlasti Se za večjo gospodarsko menjavo«. Oba premiera sta izrazila svoj optimizem tudi, kar zadeva vprašanje meje. Na vprašanje novinarja o komentarju glede stališča hrvaškega sveta obrambe in nacionalne varnosti o hkratnem reševanju Piranskega zaliva in hrvaškem vključevanju v Evropo je Drnovšek odgovoril, da »bodo vprašanje meja reševali konstruktivno, ker je precej zapleteno«. »Domnevam, da gre pri hrvaškem vprašanju tudi za željo, da bi to vprašanje razrešili ter se pridružili Evropi brez nerešenih vprašanj in konfliktov, kar pomeni, da je rešitev Pi- ranskega zaliva v našem skupnem interesu,« je izjavil slovenski premier. Na novinarski konferenci so tudi napovedali, da se bo reševanje vprašanja meje nadaljevalo po 15. februarju. Nikica Valetnič je tudi pojasnil, da posamezni sporazumi, denimo o morskem ribištvu, niso neposredno povezani z vprašanjem meje v Piranskem zalivu. S podpisom tega sporazuma pa tudi niso prejudicirana odprta vprašanja določitve mej. Valentič je omenil, da je za Hrvaško pomembno tudi vprašanje mejnega pre- hoda Plovanija, ki ga je treba rešiti čimprej, vendar ne na škodo sporazuma o dokončnih mejah med Hrvaško in Slovenijo. Hrvaške novinarje je zanimala tudi usoda hrvaških delavcev v Sloveniji. Janez Drnovšek je pojasnil, da ima Slovenija veliko brezposelnih, da pa bo k reševanju tega vprašanja zagotovo prispeval podpisani sporazum o zaposlovanju v gospodarstvu, s čimer se je strinjal tudi premier Valentič, ki je menil, da je »recesija v obeh državah«, vendar upa, da bo reSen tudi ta problem. Darko Pavičič SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI / DOLGOVI JEK VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Podpisane listine kot jamstvo za plačilo dolga Slovenski dolg do jedrske elektrarne znaša 906 milijonov SIT, hrvaški pa 2 milijardi in 249 milijonov SIT Ljubljana - Hrvaška je 0 dogovorjenega roka po-«Miala tretjino dolga do Je-j ke elektrarne Krško (JEK) s tem izpolnila dogovor, P° katerem bo vzpostavlje-normalna izmenjava ektricne energije med drčama, je včeraj povedal j^ter za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar. Hr-yasko elektrogospodarstvo jf, 0 Petka, 4. februarja, pla-alo 15,4 milijona DEM, od e8a četrtino ali natančneje ’ 5 ffliijona DEM v gotovi-> preostali del pa s kompenzacijami in z asignacija-T1, S tem se je po besedah tžavnega sekretarja za aergetiko Borisa Soviča padli dolg zmanjšal za 42 °dstotkov. Preostali del dol-f)P\ 211383 86 21 milijonov bo Hrvaška plačevala tednih mesečnih obrokih P° 3’ 5 milijona DEM vsak mesec. . Celoten dolg mora poravnati do 1. avgusta. Ce bo s plačili zamujala, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti, o čemer sta se dogovorila minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar in hrvaški minister za gospodarstvo Nadan Vidoševič 2. februarja na Otočcu. »V rokah imamo podpisane listine, zato ni razloga, da Hrvaška do 1. avgusta ne bi finančno sanirala odnosa do JEK«, je dejal minister Tajnikar. Opozoril pa je še na odprto vprašanje o pravnem položaju JEK. O reševanju tega vprašanja sta se ministra dogovorila, da bosta do 25. februarja sestavila mešano skupino, ki bo pripravila izhodišča za pravno in statusno urejanje JEK. Kot je povedal Tajnikar, sta se ministra dogovorila, da obe strani, tako slovensko kot hrvaško elektrogospodarstvo, najkasneje v 30 dneh poravnavata tekoče mesečne obveznosti. Dolg posamezne strani pa ne sme preseči mesečnega računa za elektriko iz JEK Ce bosta elektrogospodarstvi s tekočimi plačili zamujali, bosta morali poravnati tudi zakonsko določene zamudne obresti. Zaračunavanje zamudnih obresti bo delo-telo tudi Hrvaško, če ne bo sproti poravnavala mesečnih obrokov za zapadli dolg. Dogovorila sta se tudi o zavarovanju plačil z akreditivi bank. O dolgu slovenskega elektrogospodarstva do JEK pa je Boris Sovič povedal, da znaSa 906 milijonov tolarjev. Dolg Hrvaške, obračunan v tolarjih, pa znaša 2 milijardi 249 milijonov. (STA) Posebni program SE za Slovenijo Seminar se začenja v sredo -Uvajanje evropske varstvene politike LJUBLJANA - V sredo se bo v Ljubljani začel seminar z večnamensko delavnico o integralnem varstvu kulturne dediščine, ki ga v sodelovanju s komitejem za kulturo pri Svetu Evrope organizira ministrstvo za kulturo in Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Namen seminarja je pospešiti razpravo o načelih integralnega varstva kulturne dediščine, promocijo ter uvajanja evropske varstvene politike v Sloveniji, ki je sicer podpisnica evropske kulturne konvencije in konvencije o varstvu stavbne dediščine, vendar je ne izvaja. Seminar bo posvečen obravnavi načel integralnega varstva in medsebojnim odnosom na področjih splošne politike, administracije ter mehanizmov financiranja. Predstavlja pa začetek posebnega triletnega programa Sveta Evrope za Slovenijo, ki sodi v program varstva kulturne dediščine v Srednji in Vzhodni Evropi, ki naj bi podprl prizadevanja Slovenije za razvoj varstvene politike, ustreznega upravnega sistema in oblik financiranja za varstvo kulturne dediščine. Poleg delavnice ta program namreč obsega tudi tehnično sodelovanje in posvetovanja pri vzorčni obnovi Škofje Loke, izobraževanje ter izmenjavo strokovnjakov." Seminar bo potekal v prostorih Narodnega muzeja, za udeležence pa je predviden tudi sprejem pri slovenski vladi. (MIG) Državni (kulturni) praznik Jelko Kacin Veliko črnila je že bilo in še bo prelitega o smiselnosti praznovanja obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, ampak kar je, je in prav je, da je tako. Obesil sem slovensko (slovaško, rusko) zastavo na domačo hišo in upam, da mi ne bodo šteli za zlo, ker sem tokrat izobesil novo, nekoliko manjšo od prejšnje. Imamo torej dela prost dan, tako ali drugače praznujemo, hkrati pa je to tudi priložnost za individualni premislek. Letos mineva točno 150 let, od kar je naš poet zapisal Zdravljico in z njo najbolj neposredno in nedvoumno zaplul v območje politike in političnega. Ta pesem je eden do naših državnih simbolov, njena vsebina pa Se danes lahko služi za iztočnico, zlasti ko gre za njeno sporočilno vrednost v polju mednarodnih odnosov. Prešernova romantična duša v napitnici poziva vse slovanske narode vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Ideja panslavizma je danes nekoliko zastarela, pri nas politično nesprejemljiva, po zaslugi neuničljivega gospoda Žirinovskega pa ravno te dni ponovno oživljena v najbolj nemogoči groteskni obliki, saj je predstavil zamisel o (pan) slovanski armadi. Hkrati ima Evropa edini primer vojaškega konflikta med slovanskimi narodi na ozemlju pokojne, najbolj panslovanske države - Jugoslavije, točneje Bosne in Hercegovine. Tam se vojskujejo kar trije južnoslovanski narodi (in njihove države), ki so že stoletja živeli (tudi v pesnikovem času) drug ob drugem in drug z drugim. Vsi govorijo jezik(e), ki ga (jih) razumejo, le veroizpovedi in kulture so zaradi zgodovinskih okoliščin in dejstev različne. Nemo opazujemo iztrebljanja v očitnih prizadevanjih, da bi Srbi združili vse Srbe iz (zaenkrat) treh, Hrvati pa vse Hrvate iz dveh držav. Edino muslimanska raja in njen politčni vrh ne vedo več ne kod ne kam in žal ne znajo in ne zmorejo izkoristiti v prid miru niti takih masakrov, kot je bil sobotni. Podpredsednik Ejup Ga-nič na vsako vprašanje novinarja, namesto razumljivih enoznačnih odgovorov, začenja s frazama: »First off ali...« ali »Let me explain you somet-hing!« Kdo jih bo razumel, če Se med pogovorom v živo svetu ne znajo povedati, kaj bi radi! Kaj pa nas? Ali nas mednarodna javnost razume? In ali nas sploh sliši? Ne Prešernov ne današnji čas ni bil in še vedno ni naklonjen romantično zasanjanim vizijam in pozivom k spravi, enotnosti ali dobrim sosedskim odnosom. Za uresničitev česa takega je pač bila in je vedno potrebna država in njena oblast, ampak to še zdaleč ni (bilo) dovolj. Manjka vsaj še realna politika, ki preprosto (z)’ more (ali pa ne) prisiliti soseda ali njegovo državo v sodelovanje pri skupnem projektu. Vprašnje tega (današnjega) trenutka pa je: ali imamo mi (Slovenci), naša država in (naša) oblast jasno predstavo o tem, kaj hočemo(jo) na ali ob Balkanu, pa tudi kako bi (bodo) to lahko uresničili? Bojim se, da tega v naši politiki mnogi ne vedo, zato govorijo bolj tihoma in bolj na dolgo, razumejo pa nas (tujci) bolj malo in bolj redko. Dokler ne bo pripravljena in uresničevana (naša) strategija nastopanja do in na Balkanu, ostane našemu zunanjemu ministru vsaj možnost, da spiše obvezno navodilo za vsa naša diplomatska predstavništva, v katerem bo predpisano obvezno javno recitiranje Zdravljice. Tako bi tujina lahko razumela politiko naše romantične strategije na ozemljih nekdanje Jugoslavije. Ce nam že realna mednarodna politika ne gre ravno najbolje od rok, bodo vsaj izvedeli, da negujemo in spoštujemo svojo kulturo in kulturno izročilo. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Pred 150 leti je pesnik imel navdih, ki (lahko) Se danes rešuje zadrege politike. Blagor državi, katere simbol je žlahten verz, toda gorje politiki, ki danes ne ve, kaj jo bodo vprašali jutri! Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak’ klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. WASH1NGTQN / NEIZPROSNO ZOPER PASIVNO KAJENJE Ostra ofenziva Clintonove uprave proti kadilcem Prepoved kajenja v domala vseh poslovnih in javnih prostorih - Prihranili naj bi 100 milijard dolarjev v zdravstvu Predsednik Bill Clinton (Telefoto AP) VVASHINGTON - Clintonova administracija je včeraj odobrila zakon, s katerim namerava prepovedati ali vsaj moCno omejiti kajenje v dejansko vseh poslovnih in javnih prostorih, kajti kajenje ogroža zdravje pasivnih kadilcev, še zlasti otrok. Carol Brovvner, vodja vladne Agencije za zaščito okolja, je izjavila, da je znanstvenih dokazov dovolj, da se zaščiti pasivne kadilce. Iz lanskega poročila agencije izhaja, da pasivno kajenje povzroča vsako leto smrt 3.000 nekadilcev ter številne zdravstvene motnje. Brovvnerjeva je dodala: »Kljub veliki pozornosti ob dejstvu, da pasivno kajenje povzroča pljučnega raka pri zdravih in odraslih ljudeh, sem osebno zaskrbljena zaradi negativnih učinkov na dihala otrok.« Novi zakon prepoveduje kajenje v vseh nerezidencnih poslopjih, ki jih tedensko uporablja ali obišče vsaj 10 ljudi. Kaditi bo mogoCe samo v posebno dobro zračenih pro- storih. Ce v stavbi ni takih prostorov, si bodo kadilci morali prižgati cigareto kar zunaj. Predstavniki tobačne industrije seveda nasprotujejo temu zakonu, ki se jim zdi prestrog in znanstveno neutemeljen, toda po ocenah Agencije za zaščito okolja bo zakon rešil od 38.000 do 108.000 človeških življenj. Poleg tega bodo na tak način prihranili preko 100 milijard dolarjev letno pri zdravstvenih stroških in vzdrževanju poslopij. Pri agenciji menijo, da je napačno izpostaviti kogarkoli, posebno otroke, kajenju, Ceš da ima vsak pravico do zdravega okolja, v katerem ni škodljivih snovi. Načelnik ameriškega zdravsta Everett ter pet njegovih predhodnikov je izrazilo svoje nasprotovanje pasivnemu kajenju. Koop, načelnik od leta 1981 do leta 1989, je izjavil: »Danes sem kot pred desetimi leti mnenja, da je čas odlašanja minil in je treba v prid javnega zdravja ukrepati sedaj.« Satelit WSF povzroča sive lase posadki Discoveryja VVASHINGTON - Astronavti vesoljskega trajekta Discoveryja so trikrat zaman poskušali »izstreliti« satelit Wake Shield Facility (WSF), ki je še vedno pritrjen na robotski roki raketoplana (na sliki AP). Nasa upa, da bodo v prihodnjih urah težave odpravili. S tem satelitom bodo poskušali v popolnem vakuumu izdelati material za polprevodnike nove generacije, ki jih bodo vgradili v digitalne prenosne telefone, v hitre tranzistorje, v naprave z optičnimi vlakni in v vse najsodobnejše elektronske naprave, vključno s televizorji z visoko definiranimi slikami. Discovery, na katerem je poleg ruskega astronavta Krikaljova med petčlansko ameriško posadko tudi prvi astronavt slovenskega rodu Sega, se bo vrnil na Zemljo 11. fe' bruarja. NOVICE Krvavi poročni pir terjal 12 mrtvih MOSKVA - Poročni pir v južnotadziškem Kuljabu se je končal s pravim pokolom, v katerem je življenje izgubilo 12 svatov, 28 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih. Kot poroča ruska tiskovna agencija Interfax, se je vse začelo, ko se je neki podoficir sprl z ženo in zaslepljen od nepopisnega sovraštva vanjo vrgel ročno bombo. Ne da bi se menil za pokol, ki ga je povzročil, je iz žepa povlekel še eno bombo, odvil varovalo, tako da mu je po nekaj sekundah eksplodirala v roki. Slon si je zlomil okel, dobil bo bronasto protezo K0BENHAVN - V aalborškem živalskem vrtu si je slon Haakon zlomil okel, ko je na begu pred samico Bibi trčil v zid. Takoj so poklicali zobozdravnika, ki je vzel odtis zlomljenega okla. Bronasto protezo, ki jo bodo prevlekli s posebno umetno sk-lenino, bodo Haakonu pričvrstili jutri, proteze pa seveda ni izdelal kak zobotehnik, temveč kovaški mojster. Danci upajo, da bo zobozdravniški podvig uspel in da bo njihov slon, ki se ponaša z imenom pokojnega norveškega kralja, z novim oklom spet dobil zaupanje vase, saj je sedaj ves potrt. V prometni nesreči v Beninu življenje izgubilo 21 oseb COTONOU - Policijski viri v glavnem mestu Benina Cotonouju so šele včeraj sporočili, da sta v noči na nedeljo na nekem mostu 650 kilometrov severno od glavnega mesta trčila tovornjaka in zgrmela v prepad. Eden je prevažal blago, drugi pa ljudi, tako da je življenje izgubilo 19 oseb, dva sta izdihnila med prevozom v bolnišnico, ranjenih pa je 45 oseb. Potres v Kolumbiji BOGOTA’ - V kolumbijskem mestu Medellinu, ki je svetovno znan zaradi medellinske kokainske mafije, so včeraj zabeležili potresni sunek 4, 7. stopnje po Richterju. Po prvih vesteh ni povzročil ne žrtev ne gmotne škode, le precej strahu med prebivalstvom. Zemlja se je namreč stresla ob 7.50 po krajevnem Času, le nekaj minut pred začetkom delovnega dne v obratih, trgovinah in šolah. Goli padalec trmasto molči LONDON - Ameriški padalec, ki je v soboto kljub strupenemu mrazu pristal popolnoma gol na strehi Buckinghamske palače-, noCe povedati, zakaj je to storil. James Miller je vCeraj pred sodnikom za prekrške trmasto molčal. Ponovno ga bodo zaslišali 14. februarja, ko bo moral spregovoriti, ker bo v nasprotnem primem drago plačal svoj podvig. Obtožnica ga namreč bremeni žalitve javnega funkcionarja in kršitve sedmih členov pravilnika, ki ureja zračni promet. Prijatelji 30-letnega padalca iz Nevade so britanskemu bulvarskemu tisku povedali, da je Miller načrtoval še večji podvig, in sicer spust na Belo hišo, ki pa je bil zaradi protiletalskih strojnic prenevaren. Ji ARGENTINA / NA TISOČE OTROK V ROKAH IZKORIŠČEVALCEV Mafija izkorišča mladoletnike BUENOS AIRES - Juan je star pet let. Smehljaje se približa taksiju na aveniji Cor-rientes, iz katerega izstopi starejša gospa. Odpre ji vrata, nato iztegne roko in tiho ter olikano prosi za kovanec. Alejandra, stara šest let in pol, se s cvetlico v roki sprehaja med mizicami po aveniji Santa Fe in jo prodaja za manjšo vsoto. Sedemletni Jorge preži na avtomobile pri semaforju na aveniji Salguero, ker bi rad opral vetrobran. V središču Buenos Airesa je na tisoče takih otrok. V večini primerov delajo za mafijo, ki ima oblast v revnih četrtih argentinske prestolnice. Za razliko od brazilskih malčkov, ki delujejo v pravcatih neodvisnih zločinskih tolpah, morajo argentinski poulični otroci upoštevati strogo hierarhijo. Juan spravi kovanec v žep med nabrani denar, nato gre naglo do časopisnega kioska in kovance zamenja za bankovec, zatem pa steče do neke starejše ženske, ki ga čaka na vogalu in kateri izroči bankovec. Zvečer gre ves zbrani denar v žep nekega moškega, ki bo otroke in starko spravil na tovornjak in jih odpeljal v ubožno četrt, kjer prebivajo. Argentinski svet za mladoletnike in družino je te dni posegel v te razmere in začel deliti na tisoče lažnih bankovcev po en peso, na katerih piše: »Če te kak otrok prosi za denar, mu daj tegale.« Na bankovcu so še naslovi središč za pomoč mladoletnikom ter kulturnih in vzgojnih centrov tega zavoda. »Mafija, ki izkorišča mladoletnike, obstaja že dvajset let, šele sedaj pa smo ji zaceli nasprotovati,« pravi predsednik ustanove Attilio Alvarez. Podatki o tem so še nepopolni, vendar so zelo zanimivi. Računajo, da na ulicah prestolnice dela od 300 do 400 otrok. Vsak od njih mora vsak dan zbrati od 30 do 40 pesosov, to se pravi vsega približno 10 ali 12 tisoč pesosov dnevno oziroma 300 do 360 tisoč pesosov mesečno (od 510 do 610 milijonov lir). Ce otrok ne zbere dovolj denarja, ga kaznujejo. Patricia Hough-ton, odvetnica bolnišnice Pe-dro de Elizalde, je izjavila, da sprejmejo vsak mesec na zdravljenje kakih dvajset otrok, ki so bili žrtve nasilja. Od teh jih je 50 odstotkov doletela telesna kazen, 40 odstotkov jih je bilo spolno zlorabljenih, ostali pa trpijo za raznimi psihološkimi posledicami. Ukrepati je treba čimprej, kajti mafija otrok ne izpusti nikoli, niti potem, ko odrastejo. Fantom priskrbi kako ilegalno delo, deklice pa postanejo prostitutke. LONDON / PRIJAVA Aeroflotova letala zaradi nevzdrževanja dobesedno razpadajo Grozi jim prepoved pristajanja in vzletanja z britanskih letališč LONDON - Velika Britanija bo sprožila preiskavo o letalih mske letalske družbe Aeroflot, ki naj bi bili tako dotrajani in slabo vzdrževani, da dobesedno razpadajo in ne morejo zagotoviti niti najosnovnejših mednarodnih varnostnih standardov. Preiskavo je sprožilo britansko ministrstvo za prevoze zaradi prijave dveh britanskih državljanov, ki so ju privabile nizke Aeroflotove cene in sta se odločila za polet na Tajsko z vmesnim postankom v Moskvi. Opis poleta 14. januarja iz Londona proti Moskvi je dobesedno srhljiv, saj sta se An-drew Cairns in France-sca Baldi zgrozila že ob vstopu v letalo. Razbiti Sedeži, raztrgane talne obloge, nepriCvrščena vratca predalov, o signalizaciji, ki prepoveduje kajenje med vzletom in ukazuje privezovanje varnostnih pasov, pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko je počila šipa na okencu letala in je moralo letalo znižati višino leta in prisilno pristati v Berlinu, sta Britanca dobesedno zbežala z letala in pozdravila svoje sanje o cenenih počitnicah na Tajskem. Ce bodo strokovnjaki britanske »Civil Aviation Autority« potrdili trditve obeh turistov, bi lahko britanska vlada prepovedala pristanek letal mske družbe Aeroflot na britanskih letališčih. HORMON: KSTH je kratica za kravji rastni hormon ali kravji somatotropin, to je hormon, Ki ga proizvaja kravja hipofiza. Sledove tega hormona je mogoče najti v mleku. Monsanto Co. iz St. Louisa je uspelo napraviti kopijo tega hormona, tako da so kravji gen presadili v bakterijo, ki so jo nato gojili. Od trave do kozarca: KSTH na mlečnem trgu Monsanto Co. je odkril kemični ekvivalent hormona, ki ga lahko redno dajejo kravam, zato da bi njihova proizvodnja mleka narasla za več kot 10 odstotkov. Nekaj podatkov o tem, to vplivalo na mlečno industrijo: Jstributor/prodaja na drobno: Nekatera podjetja se boje, da bi se porabniki slabo odzval na mlečne izdelke kmetij, ki uporabljajo KSTH zato svoje izdelke označijo kot brez hormonov. Krave: Hormon morajo kravam vbrizgati, kajti če ga pogoltnejo, se uniči. Proizvodnja mleka narase že čez dan ali dva in doseže višek po šestih ali osmih tednih. Kravam je treba snov vbrizgati vsaka dva tedna. Povprečna proizvodnja mleka: Krava v povprečju proizvede približno 6.800 litrov mleka letno. Po nekaterih ocenah bi KSTH povečal proizvodnjo za 790 litrov letno. Negativne posledice za krave: Mastitis ali vnetje vimena; moglo bi priti do zamud pri brejenju. Porabniki: Po podatkih PDA pitje kravjega mleka, ki vsebuje te hormone ni nevarno, porabniške skupine pa trdijo, da bi porabniki zgubili zaupanje v pristnost mleka. Kmetje: Kmetje bodo mogli proizvesti več mleka, toda če bi se trg nasičil, bi lahko cene padle. Cena krme bo takoj narasla, sčasom pa pričakujejo, da bodo stroški za proizvodnjo mleka upadli. Nagrajeni umetniki Najvišje priznanje je Republika Slovenija namenila skladatelju Lojzetu Lebiču in slikarju Andreju Jemcu - Pet nagrad Prešernovega sklada , Komorni zbor A VE (dirigent Andraž Haup-TOan) je prejel nagrado za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih »Nagrada Prešernovega sklada našega dela ne 0 spremenila, vsekakor pa pevcem in meni po-Oieni lepo priznanje in obenem spodbudo za še uspešnejše nadaljevanje začrtane poti. Smo zelo PoCašeni, saj je nagrada dokaz, da je bil naš trud eP° sprejet in da smo z dosedanjim delom pustili za seboj sledi,« pravi dirigent komornega zbora j ,F Andraž Hauptman. V zadnjih dveh letih bedita dirigent Andraž Hauptman, 26-letni diplo-^Uani pianist, sicer slušatelj zadnjega letnika dirigiranja na Akademiji za glasbo pri prof. Nanutu, m njegov ansambel nenehen in prepričljiv kakovostni vzpon in razcvet. Dopolnjuje ju vse širša in zf”*®vnejša programska naravnanost, v katero so vključene tudi številne nove skladbe slovenskih tiri a^ieV’ naP*sane na pobudo dirigenta Haup- In kakšni so zborovski načrti za prihodnost? »Letos mineva deset let delovanja komornega zbora A VE, kar že nekako zaznamuje jubilejni oncert, ki bo v juliju v Ljubljani,« napoveduje Andraž Hauptman. »Sicer pa se ukvarjamo predvsem s snemanji, da bi obogatili praznino v naši iskografiji. V prednovoletnem Času smo tako izdali božično CD plošCo in kaseto, pripravljamo Pa že naslednjo CD plošCo in kaseto slovenskih narodnih pesmi. Radi pa bi uresničili še vrsto Lugih snemalnih projektov. Prav gotovo se bomo beležili zdaj že mednarodnega tekmovanja Naša zlata pesem v Mariboru. Poleg tega se nam obetajo e številni drugi koncerti, septembrski festival v Radencih in morda turneja zunaj naših meja.« Marjetica Potrč, kiparka, je prejela nagrado za deli Dva obraza utopije in Dva obraza izgubljenega pričakovanja. »Vesela sem nagrade, ki ima tako visok ugled y slovenski kulturi, hkrati pa jo seveda razumem kot spodbudo za nadaljnje delo, je povedala Poriva. »če je tokrat spodbuda izražena z nagrabi0 pa se mi zdi pametno tudi to, da se zahvalim ustim, ki so doslej podpirali realizacijo mojega bela - med njimi slovensko ministrstvo za kultu-r°’ File iz Mengša in novomeški Novoles.« Judita Zidar je nagrajena za vloge v zadnjih dveh letih, ki jih je ustvarila na odru Prešernovega gledališča. »Ta nagrada je zame velika Čast in priznanje, hkrati pa izredna vzpodbuda za naprej, saj prinaša še večjo odgovornost do mojega dela. Stvari so z njo dobile širši smisel,« je povedala igralka in Članica ansambla Judita Zi-dar.»Zal nagrada ne odpira nobenih vrat in ne viša honorarjev. Če upoštevamo, da sem igrala prekrasne vloge v sodelovanju s Čudovito ekipo, sem že danes velika srečnica«. Igralka zaključuje svoje razmišljanje takole: »Veliko dela me še čaka in zavezujem se, da ga bom opravljala po svojih najboljših močeh. Upam, da boste lahko ponosni name, kakor sem danes jaz«. Iztok Kovač je dobitnik nagrade za koreografijo in izvedbo plesnih stvaritev Kako sem ujel sokola in Razširi krila (slon nerodni). »Nagrada direktno na ustvarjanje ne bo vplivala, niti ga ne bo spreminjala,« ugotavlja koreograf in plesalec Iztok KovaC. »Mogoče je to trenutek, ko se ljudje, ki delujemo pod pojmom 'Slovenski sodobni ples, ’ zavemo situacije in nujno zazremo v realnost.« Iztok Kovač je po sili razmer popotnik, trmasto vztrajen pri iskanju svoje vizije plesa. Pravi, da je imel čez tristo učiteljev, pa kljub temu v njegovem delu ni nobenega eklekticizma. »Žalostno je,« ugotavlja »da moramo svoja dela uprizarjati po tujih odrih, ker smo na domačih ravno tako le‘na gostovanju.’« Svetlana Visintin in Leo Kulaš za kostumografsko delo v slovenskih gledališčih, še posebej v gledališkem triptihu La divina commedia. S. Visintin: »Delala bova tako, kot doslej. Že veliko sva naredila, gre le za nekakšno potrdilo najinemu delu. Nekaj to prav gotovo pomeni. Najino dosedanje delo je ožje in širše občinstvo razumelo in ga sprejelo. Seveda si vesel, če nagrado dobiš, kar pa ne pomeni, da bova sedela na lovorikah. Delala bova naprej tako, kot sva doslej.« GOVOR OB SLOVESNOSTI ( ODLOMKI ) Kaj se je zgodilo s kulturo? Milena Zupančič, LANSKOLETNA PREŠERNOVA NAGRAIENKA Ko sem nekoč prvošolčkom v razredu neke Sole skuSala razložiti, kaj je pravzaprav igralski poklic, sem jim povedala Prešernovo Vrbo. Najprej sem povedala naučeno, Šolsko, brezu potrebnega razmisleka in občutka. Debelo so gledali, nic niso razumeli, kot da bi jim govorila v tujem jeziku. Potem pa sem jo povedala Se enkrat - tako, kot jo občutim jaz in kot sem upala, da jo bodo razumeli otroci. Pred sabo v klopi sem zagledala fantiča odprtih oCi, iz katerih so tekle solze. Takrat sem bila pretresena nad močjo pesnikove besede in zgrožena nad odgovornostjo svojega poklica. Pa vendarle bi nocoj veliko rajši stopila pred vas kot igralka. Zakaj sem si pravzaprav drznila sprejeti Častno in težavno nalogo, da vam izdam nekaj svojih misli in občutij? Redko se zgodi, da dobi ob takih priložnostih besedo ženska, ki je po vrhu vsega Se igralka. Dvojni razlog za nezaupanje. Smo paC v pretežni meri družba, kjer moški vladajo in upravljajo, ženske pa smo pomočnice, sopotnice, tajnice. Okrasek, tolažba in podpora. Težko se sprijaznim z mnenjem, da je edina naloga igralke zabavati in ugajati, ne pa tudi odkrivati resnic, ki so v nji in zunaj nje. Seveda ne želim ponavljati feminističnih klišejev, saj žensko in umetnikovo naravo razumem le kot doživljajski in spoznavni privilegij- Prav zato ženske in umetniki zaznamo sub-tilneje in občutimo globlje ta Cas sovražnosti, zdrah, nestrpnosti. NaS deveti Cut prav hitro in natančno loči med zlaganim bobnenjem praznih besed in trezno, nepristransko presojo, med navidezno skrbjo za obči blagor in preračunljivostjo sebičnih interesov. Zenske se v svetu, ko vsak dan preštevamo mrtve na cestah, ko otroci prihajajo domov prestrašeni od izsiljevanja in nasilja vseh vrst, ko mafije, taksne ali drugaCne, po svoji mili volji manipulirajo z zavestjo množic, ko ima puSka veCjo veljavo od knjige, ne moremo počutiti dobro. Težko se sprijaznimo s tem, da se politika nasilno vriva prav v vse pore življenja in spreminja Slovenijo v nekakšno psihiatrično kliniko, v kateri se pacienti tresejo pred izsiljevanji, grožnjami, podpisanimi in nepodpisanimi obtožbami, ali pa so prisiljeni noc in dan gledati TV nadaljevanko z naslovom Afera z mnogimi grozljivimi epizodami o namišljenih in resničnih poneverbah, krajah, grabežih, krivih prisegah, izdajstvih in nevarnostih državljanske vojne. Ubogim pacientom se že mesa, nihče veC ne more ločiti resnice od laži, izvirnika od ponaredka, zdravja od bolezni, normalnega od nenormalnega. Zdravniki na tej kliniki so enako zmedeni kot sami pacienti. Obsedenost s politikantskimi spletkami je moC razbrati iz pisem bralcev, ki so polna ovadb in napadalnega duha. Kaj se je zgodilo s kulturo dialoga? Kaj se je zgodilo s kulturo sprave in strpnosti? Kaj se je zgodilo s kulturo nasploh?,.. ...Najbrž ne bom zgrešila, Ce povem, da ljudje iz kulture Čutimo, da med državo in kulturo ni idealnega sožitja. Država - proti pričakovanjem - namenja nacionalnemu kulturnemu programu Čedalje manj sredstev. To je dejstvo. Seveda je vprašanje prioritet v proračunu vprašanje aritmetike, ki se žal nikdar ne izide, je pa tudi vprašanje politične volje. In ta očitno stavi na druge konje. Nekateri ponujajo rešitev, Ces naj se tudi kultura obnaša bolj tržno, kljub temu da jo to vprašanje, ali pa bi vsaj moralo biti, v naSih glavah za vselej razčiščeno: slovenska kultura je iz znanih razlogov specifična in za nas narod predstavlja najvisjo vrednoto. Tako bi moralo ostati tudi v prihodnje. Ljudska umetnost - da, ljubiteljska umetnost - da, a tudi alternativna, manjšinska, robna in visoka, elitna! Vsaka zase je dragocena in nepogrešljiva, le ceniti in spodbujati jo je treba po različnih kriterijih. Komericializacija ni rešitev in potencialno predstavlja hudo nevarnost. Od davCne politike pričakujemo, da omogoči donacije in sponzorstvo tudi za institucije nacionalnega pomena, kamor sodi tudi slovenski film in umetniški program slovenske televizije. Produkcija na teh področjih je po svojem obsegu hudo nazadovala in postala nedopustno siromašna. Samo lepi spomini so ostali na Čase, ko smo na Slovenskem posneli pet celovečernih filmov in lepo Število izvirnih televizijskih iger, ko so se naši filmi predstavljali in bili nagrajevani v uradnih selekcijah uglednih mednarodnih festivalov. To je zdaj preteklost, le kakšna bo prihodnost, se lahko vprašamo... KULTURA E '-mn Značilnost dosedanjega izjemno bogatega likovnega opusa akademskega slikarja profesorja Andreja Jemca je ciklična razporejenost v daljša in kmjsa razvojna obdobja, v katerih je načenjal in suvereno razreševal aktualno likovno problematiko. Pri redkokaterem slikarju bi mogli tako razločno deliti njegovo umetniško pot na vsebinsko in slogovno izrisane stopnje, ki pa so ob vsej mzvejenosti povezane v osebno razpoznavno celovitost, skladno z avtorjevim prirojenim ustvarjalnim značajem. Začenši od t.i. »tonskih abstraktnih pokrajin«, ki so mu s svojimi Čustveno uročenimi odbleski prinesle prva domača in tuja priznanja, se je v naslednjem obdobju docela prepustil barvitosti in Čudež dramatične svetlobe zamenjal za lirično spevnost barvnih kontrastov. Sledilo je večletno preverjanje najbolj učinkovitih sožitij med barvo in obliko v ciklu t.i. »ledvičastih oblik«, temu pa občutena tonsko - barvna stopnjevanja v ciklu »oblakov« in pretanjevanja celovitih barvnih površin. Na višku izrazne polnokrvnosti se je v nekakšnem likovnem magistratu predal slikarstvu neposrednega odzivanja notranjim doživljajskim napetostim. Izpovedna moč, ki žarči iz sproščenih potez in sugestivnih barvnih spletov, se dotika presežnikov umetniškega sevanja. Likovno vsebino tega svojega trepetljavega rokopisa je Se poglobil z asociativnimi liki - od znakovnih do antropomorfnih. Tako sklenjen se je Jemcev razvojni krog prek modernistične abstrakcije približal sočasnim postmodernističnim gledanjem. Kot prominentnemu predstavniku sodobnega - Se posebej našega - slikarstva in grafike mu je bila podeljena vrsta domačih in tujih nagmd, zdaj tudi naSa najvišja - Prešernova. Velika proslava je mimo, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada v letu 1994 so podeljene. S Prešernovima nagrajencema, akademskim slikarjem Andrejem Jemcem in skladateljem Lojzetom Lebičem, se nismo pogovarjali v obliki klasičnega intervjuja, temveč smo ju zaprosili, da odgovorita na nekaj skupnih tem, da bi mogla čimbolj sproščeno povedati tisto, za kar ni ponavadi ne priložnosti in ne časa. Moja ustvarjalna pot; čemu sem se odločil prav zanjo in kaj iz njenih začetkov ostaja ves čas z mano? Andrej Jemec ABSTRAKTNO IN BARVA O tem ponavadi malo govorimo. Najprej bi rad povedal, da je šlo za mojo hudo kritično zavest že v osnovni šoli in še bolj v nižji gimnaziji, ko me je imel za risanje kipar prof. Lavrič. Včasih je rekel za kakšne moje stvari, da so dobre, medtem ko so "se meni zdele slabe. Odtlej me je jasno začrtoval občutek, da zame ni drugega poklica kot ukvarjanje s slikarstvom. Nikdar torej nisem imel težav glede odločanja, kaj početi. Kot otrok sem z veseljem risal in še danes imam shranjenih veliko tistih risb. 2e takrat sem včasih delal s širokim čopičem le zato, da bi p o črtal bistvene stvari, in potem, ko ni bilo več razvidno, kaj to je, sem s čopičem to še napisal. Ob srednji šoli sem hodil v večerno likovno šolo Ivana Robba; ta čas med letoma 1949 in 1953 mi je v izredno lepem spominu, ker mi je omogočal dober stik z redno likovno dejavnostjo. V nižji šoli sta mi delali največje veselje risalnica (teh žal že dolgo ni več!) in telovadnica. V risbi si se gibal po prostoru v duhu, v telovadnici pa fizično. Občutek suverenosti, ki ga najbrže dobi vsakdo ob uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na ALU, se je moral sorazmerno hitro umakniti izredno kritičnemu odnosu do likovnega jezika. Mislim, da smo imeli priložnost spoznavati pomen likovnega jezika kot avtohtonega jezika glede na druge jezike. Posebej mene je to spoznanje močno zaznamovalo za pozneje. Zdelo se mi je, da mora slikar za uresničitev predstav, ki jih ima, izredno dobro obvladati vsa jezikovna pravila, sintakse, kompozicije itd. Ob tem moram pristaviti, da se vprašanje stila, od realističnega do abstraktnega, povsem umika v drugo vrsto. Zato, ker je npr. rdeča barva - kar ni fikci- ja, temveč je absolutno naravna danost - eden od elementov jezika. In če rečemo za nekoga, da se izraža abstraktno samo zato, ker se izraža samo z barvo, se mi to zdi neprimerno. To je, kot če bi rekli v glasbi, da je določen ton nerealističen. Na ALU sem sicer imel dobre profesorje. Mislim, da je izjemnega pomena, da se vzpostavi globok dialog med mentorjem in študentom ob sliki. In kakšno je moje spoznanje, kar zadeva pedagoški odnos do mlajših ljudi? Potrebna je pozitivna pedagogika, ne kaznovalna. Ce je kdo zabredel, ga ni treba Se z macolo po glavi! To so načela, ki se mi zdijo izredno pomembna tudi za drugačne razmere v družbi. Lojze Lebič V UMETNOSTI NI NIC PODARJENO Delati glasbo, jo igrati -na citre s podstrejša, klarinet za vaško pihalno godbo, harmonij v stari šoli, pozneje orgle, klavir in tako vse do zapletenih elektroakustičnih naprav v zrelih letih, ko me je »goljfiva kača« že dokončno in daleč speljala iz idiličnih koroških Prevalj - vse to me je veselilo in me kljub oviram vedno znova vračalo v svet zvokov in glasbe. Tudi s komponiranjem je bilo tako. Najprej zbori iz čital-niskih izkušenj Mohorje- ^ Torek, 8. februarja 1994 Umetniška dela so potovanja A. Jemec: »Imamo veliko zelo dobrih ustvarjalcev J vih pesmaric in samospevi v slogu Novih akordov. Na začetku je bilo vse samo vznemirljivo, potem pa se iznenada zaveš, da si ujet v hiši z ogledali, iz katere več ne najdeš. Vedno bolj si sam z »darom, ki ti ga je bog vročil hkrati s šibo, ki te bo tepla«, kot je lepo zapisal T. Ca-pote. Neprestano nadležen. Ko komponiraš in naj bi vsi čutili s tabo in ko ti ne gre in naj bi vsi trpeli tvojo muko. Kaj je iz mojih začetkov hodilo z mano, »med potjo« nisem vedel. Ko pa se danes oziroma in so nekatere stvari bolj razvidne, se mi kaže, da sem se nezavedno izogibal modernega nihilizma. S prstom bi v partiturah mogel pokazati, kje in kako sem se reševal pred njim. Najprej kot podeželan v nekak »univerzum slovenske duše« s skladbama Korant in Nicina, potem s previdnim osvajanjem serialnosti v Kon-sih, nadahnjenih po Kosovelu, tudi v elektroakustičnih Ateljejih; z zazr-tjem v metafiziko Strni-ševskega časa v Glasovih ali v ekspresionizem pri delih od Novembrskih pesmi za orkester naprej. Se nekaj sem spoznal zelo zgodaj: da v umetnosti ničesar ni podarjeno. Kako zastrašujoč je pogled v Beethovnove ski-cirke - koliko začetkov, zavrženih načrtov, popravljanj; kakšna bridkost zija iz lukenj v Brucknerje-vih rokopisih, zdelanih od radiranj, trganj, popravkov, lepljenj; kolikšna muka kriči iz poznih Kogojevih skic! Če je pri meni nastalo kaj vrednega, se imam zahvaliti milosti in koroški trmi. Ko se razgledujem po vsem, kar sem v desetletjih zasejal - kaj mislim o svoji dosedanji žetvi? Andrej Jemec NOVE MOŽNOSTI, NOVA DRAMA To je posebej zanimivo vprašanje in sicer tudi zato, ker sem bi deležen očitkov, češ Jemec se je že spet spremenil... Verjetno je globoko v moji naravi, da vidim vprašanje svojega slikarstva celostno. Slikarstva se dotikam vsak dan znova na drugačen način. Se pravi, da se rojevajo vselej nova vprašanja in verjetno sem glede tega izjemno zvedav. Nisem zadovoljen takoj z odgovorom. Nečesa, kar sem nekoč naredil, ne morem peljati naprej, dokler nisem premislil vsega do kraja. Vesel sem, ko kritik v Berlinu leta 1993 napiše, da vidi v teh mojih različnih obdobjih umetniško popotovanje človeka skozi čas, saj gre za stvari, ki se niso strašno spremenile samo v avtorju, temveč tudi v svetu. Tako je tudi z vprašanji umetnosti, saj se mi na ista pojavljajo novejši odgovori. Ne moremo se zadovoljiti, da bi za ceno novega spoznanja ostajali pri starem, kajti tudi branje umetniških del napreduje neverjetno hitro. Slikarstvo je neponovljivo in zato vidim zmeraj nove možnosti in zmeraj novo dramo tega dogajanja. 2e nekaj časa slišim, da imam obdobja, kakršna so »ledvičaste forme«, ali pa »oblake« itd., toda to sem koncipiral iz povsem drugega zornega kota. Slo je za ugotavljanje tega, da se barva pojavlja v zmeraj novih niansah. Poskušal sem praktično dokazovati, da je nešteto nians iste barve in da je trenutnost rokopisa enkratna. Sicer pa gre v slikarstvu za' neposrednost izraza. Za reagiranje na stvari, pri tem pa je potrebno toliko podrediti jezik, da se lahko izražajo, odslikavajo stvari, ki so blizu predstavam; te pa niso določene vnaprej, temveč nastajajo sproti pri ustvarjalnem delu. Res pa je, da v letih, ko gre za reakcijo na vprašanje konceptualizma v svetu, prihajam s svojim delom do spoznanja o lastnih možnostih znotraj vsega tega; o lastnih hotenjih po eni strani, po drugi strani pa o lastnem videnju in priznavanju umetniškega dela, kakršnega si predstavljam. Saj je zmeraj na tapeti vprašanje, kaj slika še lahko je in kaj ni več slika? Te kriterije postavljam sam, s pomočjo vsega, kar vidim, o tem razmišljam neprestano. Mislim, da je individualni status umetniškega dela natančna podoba tistega, kar imenujemo v prenesenem pomenu svetovni nazor. Zgodovina moderne umetnosti beleži začetke abstrakcije zelo zgodaj. Pojem likovna umetnost sam najbolje razloži, da gre za umetnost lika, ne pa za umetnost fabule. Seveda pa so težave, kadar z merili literarnega jezika poskušamo soditi likovno delo. Tedaj obliko-slovne vrednote povsem zanemarimo, iščemo zgodbo in to se na ravni amaterizma dogaja še pa še. Za ljudi je pomembno. kaj naslikati, manj pa. ka' ko je naslikano. JE USTVARJATI Je kaj ostalo za moji111 dirigiranjem pri Akademskem zboru in pozneje radijskem Komornem? Sem komu od študentov vsadil spoštovanje do glasbene umetnosti in mj1 odškrnil vrata v njene eh' j čne in ontološke razsežnosti? Ko bi le bilo tekoče kot skladatelj listam , po svojih partiturah, vidim predvsem to, da sem kot vsak odgovoren delavec skušal opraviti svoje delo kolikor mogoče dobro. Vprašujejo me, zaka] toliko naprezanj, vse proste ure, dnevi, noči, prazniki, počitnice za muziko, ki je potem mnogi »ne razumejo«, ali pa jim ^ všeč«? Ne vem. Najpomembnejše mi je ustvarja- , ti. Najsrečnejši sem za p1' salno mizo, ujet v kolobar svetilke. Vse drugo kot da me ne zadeva. Umetniška dela so v besedi, podobi, gibu ali zvoku zapisane kronike, so psihogrami našega potovanja skozi čas. Tam v šestdesetih letin ^ sem bil vesel, da sem pripadal temu, kar je takrat I Boulez označil kot »la fm- te en avant« - bežanje v prihodnost. Takratnih avantgardnih nazorov, skladateljskih in poustvarjalnih kolegov, ob katerih . sem se oblikoval, ne bom zatajil. Vesel pa sem, »k° se razgledujem«, da nisem preveč bežal v prihodnost. Samo toliko, da so me znanje, disciplina m tradicija še lahko dohajali in se mi danes skladbam iz preteklosti ni treba odpovedovati. Lojze Lebič najpomembneje Andrej Jemec: »Slikarstvo je neponovljivo*»(Fotografiji: Bojan Velikonja) KULTURA Torek, 8. februarja 1994 psihogrami našega skozi čas L Lebič: »Glasba je dragoceno darilo Slovencev svetu« O občinstvu, kritiki in ' bikih - tudi mojega dela. Andrej Jemec “ELA BARVA JE TIŠINA Zame - mislec na moje 6 0 - je sijajna kritika ti-. a, ki mi objektivno odsli-a» analizira problem, ka-°r ga vidijo drugi, stroka. e Veuko vec od tega pa je edno, kadar skuša na te-flel)u izhodišč v delu vzpostaviti dialog. Ta-,en’ ki vodi v razumeva-)e tistega, kar je uresničeno m hoteno, ne da bi posiljevala določeno delo z drugačnimi merili, mode-i' em, da je svet različen pristajam na to, vendar Pa se mi zdi, da je veliko , ° 1 Pomembna kritiška eugenca, ki skuša brez žaljivih besed, pa tudi rez pretirane hvale pokazati, kakšen »govor« je v mnetniških postopkih, ki 'mi d°br° branje obnavlja, uka deluje šele takrat, ko Poskušamo vzpostaviti di-nl°g na temelju jezika, v . aterem je to sporočeno, Ul to je precej tih govor, tri tem je potrebno vzpostaviti aktiven odnos, čeprav imamo za barve sijaj-izraze: da so kričeče, lahko pa so tudi molče-®- h bela barva v slikarstvu je kot v glasbi tišina; oeia barva ni barva, nič ne govori... , Lojze Lebič KAJ SE LAHKO ZGODI Občinstvo, poslušalce spoštujem, saj vsi sodimo mednje. Ko komponiram, Pa ne mislim nanje, kve-lemu na izvajalce ali Prostor. Komponiranje, Poustvarjanje in poslušanje zahtevajo v svetu umetniške glasbe duhovno zbranost, napor, so-elovanje in predstruktu-r° poslušanja. Poslušalec Umetniške glasbe mora P,risPevati elementarno g asbeno izobraženost. Občinstvo bi naj obliko-vala šola, ki bi morala posredovati temelje glasbene sjniakse, in posredniki g asbe, ki naj bi nas premi-jeno vodili po labirintu glasbene zakladnice vseh kontinentov in časov. Resnica je drugačna. Vse povojne šolske reforme - današnji aktivizem me zelo spominja nanje - so jemale pri tistem, kar človeka v sodobnem svetu najbolj zadeva: pri kulturi vidnega (likovna umetnost) in kulturi zvočnega (glasbena umetnost). Človek, ki je oropan temeljnih znanj o glasbeni govorici (sintaksi), se lahko osredotoči le še na »lep zvok, lepo melodijo, vžigajoči ritem.« Posredniki in menežerji, ki jim je predvsem za polno blagajno, pa ga z vedno tanjšim in osutim šopkom bestsellerjev pehajo v glasbeno kulinarično uživaško razpoloženje. V opernih pogonih je začarani krog že sklenjen. Od številnih napisanih oper - imenujem samo nekaj velikih Italijanov 19. stol.: Rossini, Bellini, Donizetti - se na sporedih pojavlja le še peščica. Ni naključje, da se operni pevci in glasba že znajde-vajo v okoljih, ki jih zagotovo bolje obvladujejo pop zvezdniki. Ta priostrena podoba na srečo še ne velja za nas Slovence. Smer pa se nakazuje. Kaj lahko se zgodi, da jo bo nastajajoča nova jetra gospoda, ki se rojeva iz današnjega nepoštenega grabeža, dokončala. Takrat se bo koncertna dvorana spremenila v menažerijo in se nam lahko zgodi, da nam bodo ponujali Mahlerjevo simfonijo tisočev za kitaro solo, Bachovo Badinerie pa za tisoč sintesizerjev. Zavračam nezdravo slogaštvo med umetniško glasbo in zvočnostjo, ki nastaja iz drugačnih pobud ter je prvenstveno namenjena zunaj umetniškim okoljem. Od razumnikov pričakujem, da v razmišljanje o glasbenih stvareh vnesejo intelektualno in moralno doslednost. Sprejemam različne glasbene zvrsti, tudi različne ravni estetskega. Toda šele znotraj teh razlikovanj je mogoče priljubljeno govoričiti samo o »dobri in slabi« glasbi. O kritikih se je v vseh časih izrekalo veliko neprijaznih besed. Taka je človeška narava, da tistim, ki nas hvalijo, pravimo, da so kompetentni, onim drugim, ki nas grajajo, pa da so nesposobni. Kot ustvarjalec jih sprejemam v obeb podobah in oboje sem občutil, na moje delo pa niso imeli vpliva. Kritika predvsem oblikuje javno mnenje in je v našem majhnem in tesnem prostoru hočeš nočeš politi-kum, šele potem estetsko, znanstveno, zgodovinsko, hermenevtično in drugačno početje. Spoštujem kritika, pri katerem začutim, da živi z ustvarjalčevimi - poustvarjalčevimi, poslušalčevimi - stiskami in da je v teh stiskah pripravljen za kaj podstaviti tudi samega sebe. Slovenska likovna umetnost/ glasba in svet. Andrej Jemec ZA SREČO JE TREBA VLAGATI Nenehno me prizadeva, da smo sorazmerno majhen narod z velikim umetniškim potencialom in da je scena kritikov razparce-lirana bolj po drugotnih interesih, kot pa po zavzemanju za spoznavanje vrednega v slovenski umetnosti, ali pa po želji za bolj celovito promocijo slovenske umetnosti. Večkrat gre za igre, ki pomenijo izničevanje enega dela v prid podpiranja drugega, manj pa za bolj trezno, nadstrankarsko presojo. Sicer pa imamo Slovenci neverjetno veliko kvalitetnih ustvarjalcev. To je moje globoko prepričanje. Gledam, recimo, bienale, ki ga dolga leta z uspehom organizira in vodi Zoran Kržišnik, in spremljam velike težave, ki jih ima ves čas zaradi minimalnih sredstev, minimalne kadrovske zasedbe, po drugi strani pa neverjetni učinek, ki ga ima ta bienale v svetu. Zaboga, le kdaj bomo Slovenci ugotovili, da je pa vendarle sijajno, če ti direktor velikega muzeja na Japonskem, ko potrkaš na njegova vrata, re- če, ampak vaš bienale je pa ugledna institucija, ki ima svoj pomen, težo! Razumem kruhoborske situacije, vendar moramo ločiti, kaj je vprašanje osebnega interesa, ki zadeva normalno življenje, ko smo vsi na nek način ogroženi, kaj pa pomeni za državo imeti svoj ponos, svoj duhovni ugled -saj več si ni mogoče predstavljati! Ne, ne bomo imeli višjega nebotičnika kot v Ameriki, ne bomo tekmovali z New Torkom, vendar pa smo lahko v določenem odnosu vseeno zelo suvereni. To bi nam verjetno dalo več kot mnoge druge stvari, za katere včasih trošimo nesorazmerno preveč, v kulturi pa nesorazmerno premalo. Ce bi izhajali iz tega, bi rekel, da sem se sam že zdavnaj odločil po načelu »pomagaj si sam in bog ti bo pomagal", kar pomeni, da je večina mojih nastopov zunaj pač moja privatna zadeva (ekonomsko in drugače). Razumljivo je, da lahko potem reče kdo s strani -kar je dosti boleče - »Vidiš, Jemcu pa kar dobro gre. Ima srečo...« Jaz pa odgovarjam: »Veste, za srečo je treba vsak dan strašno veliko investirati, da dobiš potem nekaj tega vrnjenega.« Ce bi bil postavljen pred dejstvo delati tako, kot delajo pesniki antologije poezije, torej da bi kot slikar poskušal sestaviti likovno antologijo, mislim, da bi imela fantastično podobo. Ce vzamem samo umetnike iz časa med obema vojnama, ki so bili premalo afirmirani, da ne govorim poprej o Jakopiču idr., - takšna promocija bi prav gotovo predstavljala v marsikakšnem centru veliko presenečenje. Seveda pa bi se morali najprej znati zediniti za takšne bolj celovite državne nastope. Lojze Lebič DO GLASU V MEDNARODNEM ORKESTRU Pred leti so bile vodilna misel literarne Vileni- Skladateljski opus Lojzeta Lebiča vsebuje vrsto zrelih mojstrovin, ki zaznamujejo povsem izjemne viške izvirnega slovenskega glasbenoustvarjalnega duha. Z njimi dosega slovenska glasba svoj željeni smoter: avtonomno, izmzno bogato in izvirno govorico slovenskega skladatelja. Svetovljansko naravnan umetnik, ki zna z intuicijo lastnega ustvarjalnega hotenja odčitati topos sedanjega trenutka v svetu in na. domačih tleh, izpričuje poostren Cut za zakon narave in svojski odnos do dediščine preteklih civilizacij. Sledovi od tod izvirajoče dvojnosti imajo v njegovi glasbi zrcalno podobo, oplojeno z vrsto drugih vsebinskih vzporednic in nasprotij. V skupnem učinku sevajo prodorno skladateljsko energijo, prežeto z odlikami visoke humanistične inteligence. S strogo zastavljenimi moralnimi in umetniškimi kriteriji že dobrih 30 let mojstruje glasbene umetnine, se vztrajno zoperstavlja ponarejenim vrednotam in nedorečenim glasbenim sporočilom. Vselej v novi luCi domišlja in kleše samosvoje mikro in makro zvočne svetove, te pa oznazujejo natančna in stroga oblikovna mzmerja ter malone samodejna svoboda izpovedne logike znotraj postavljenih meja. Jasno grajen lok celote z razkošjem nadrobnosti bogati glasbeno dogajanje s številnimi odtenki do močnih, zelo izrazitih zvočnih razpoloženj in občutljivo odtehtanih prehodov med njimi. Iz teh stalnic Lebičevega tonskega mišljenja, ki so artikuhmne z nenavadno pretanjenim skladateljskim besednjakom, mstejo v novejših opusih (kot sta Queensland Musič za orkester in Simfonija z orglami) prizadeta sporočila, v katerih živita občutenje časa in slutnja prihodnosti. Odzivi na ta sporočila še dodatno utemljujejo skladateljev pomen v slovenski umetnosti, kakor tudi njegovo uveljavitev na tujem - in mu že za življenja zagotavljajo status klasika sodobne glasbe. ce besede M. Kundere: »Majhni narodi morajo postati varuhi raznovrstnosti, pri tem pa preživijo le, če so duhovno širši od večjih.« Vse, kar hoče biti danes kaj vredno, mora prenesti mednarodna merila. Toda še prej mora biti avtentično doma. Kadar steče pogovor o slovenski glasbi in svetu (kulturi nasploh), je potrebna realnost. Za večino povprečnih Evropejcev bomo še dolgo obro-bneži, saj na področju Balkana (pol stoletja smo jih prepričevali, da smo tam) ne ločujejo posameznih narodov, še manj da bi bili pripravljeni našo glasbo primerjati s svojo po različnih vrednostih. Tudi čarobne besede »promocija slovenske kulture v svetu« zbledijo ob spoznanju, da nikoli, v največjem blagostanju, Slovenci ne bomo m,ogli vštric z narodi, ki si v vsakem mestu, velikem kot Ljubljana - in to po vsem svetu - lahko odprejo kulturne centre, knjižnice Goethejeve inštitute, podružnice British Co-uncela in podobne promocijske izpostave. Nič ne sme slovenske države razbremeniti skrbi za to, da naši kulturi pomaga do glasu v mednarodnem orkestru, razmišljati pa je treba še drugače. Predvsem, da se s promocijo začne doma, pri vsakem od nas s preprostim vprašanjem: Koliko tistih, ki odhajajo v svet - politiki, gospodarstveniki, znanstveniki, profesorji, novinarji - je tam sposobnih stopiti na oder in zbrano spregovoriti o naši glasbeni preteklosti, o Gallusu, o Prešernovih glasbenih sodobnikih, o skladateljskih sopotnikih slovenske literarne moderne, o povojni in današnji glasbi? Poljaki to znajo, tudi Cehi, Madžari in še kdo. Prepričan sem, da je glasba najbolj elementarno in dragoceno darilo Slovencev svetu. Od številnih Camiolusov, skozi vsa naslednja stoletja do današnjih Globokarja, Kantušerja, Matičiča v Parizu, Jezovška, Majcna, Rojka v Nemčiji, Sveteta na Dunaju, Kosa v Avstraliji, Velikonje v Ameriki, Krena v Argentini. Brez reda našteta v svetu poznana imena in še zdaleč ne vsa! Pa vrhunski Lipovškova, Grafenaue-rjeva, Ozim in številni, ki od doma gostujejo po svetu... Večer za večerom uspešni Slovenci na svetovnih odrih. Vztrajna razvojna smer slovenske glasbe je zastala doma, ko vsega tega bogastva nismo sposobni osre-diščiti. Slovensko glasbeno okolje še do danes ni zaznalo zgodovinskega preloma, ki je nastal s samostojnostjo in s tem novega, ugodnejšega položaja Slovenije tudi v mednarodnem glasbenem svetu. Kako, kam v mojem delu naprej? Andrej Jemec POKLIC TUDI KOT HOBI Moje želje so zelo natančne. Ustvarjati si spro- ti čim boljše pogoje za mirno delo, ki lahko ima kot vrednota zmeraj pozitivne izide. Dejansko si želim miru, pa toliko možnosti, da bi nemoteno delal. Vedno bolj. Hvala-bogu imam poklic, ki mi je sočasno lahko hobi, čeprav moram reči, da se ukvarjam tudi z mnogimi drugimi stvarmi, kot je normalno v vsakem življenju. Lojze Lebič VZTRAJANJE PRI »MITU« OSEBNEGA Tudi v prihodnje bodo moje skladateljske zamisli, gledane iz klopi kakšne ozkosrčne šole, starosvetne, načrti za nove skladbe romantični, moja sodobna glasba preblizu pretekli. Pa me kljub temu ne priteguje poljubnost postmodernizma, še manj vračanje k nečemu, kar ni bilo moje. Ostajam pri »mitu« osebnega kot edinem mogočem kritičnem položaju umetnika. O glasbenih stvareh želim razmišljati ostroumno, a hkrati dvomiti. Kadar to dvoje deluje, še vedno iščem in se učim. Kot kaže, bo zakonitost časovnega nihala glasbo še nekaj časa zanašala v smer, ki jo je že Kant označil kot »govorico afektov. « Po izkušnjah ne najbolj srečna smer, saj ji v medijskem mlinu grozi najhujše služabništvo. Zato je za kako novo, povezujočo in osrečujočo renesanso še prezgodaj. Marjan Kunej ZDA / BOJ ZA PRORAČUN Manj denarja za vojsko in socialo NajbogatejSi bodo plačevali višje davke VVASHINGTON Ameriška vlada je kongresu predstavila predlog državnega proračuna za finančno leto, ki se bo začelo prvega oktobra. Če ga bo odobril kongres, bo poldrugi bilijon dolarjev že tretje zapovrstno zmanjšanje državne porabe po desetletjih zadolževanja, kar se v ZDA ni zgodilo že vse od Časov predsednika Harrvja Trumana. Potem ko je v svojem prvem letu v Beli hiši uresničil zmanjšanje primanjkljaja za 500 milijard dolarjev, bo novi proračun še ena pomembna točka za predsednika Clintona, ki se predstavlja kot človek, ki zna pomesti z zapravljanjem prejšnjih administracij, pa Čeprav je demokrat. Ena najveCjih svetovnih korporacij, ameriška zvezna uprava, bo po Clintonovem načrtu ukinila 115 Razvoj novih vojaških letal bo poslej počasnejši programov in zmanjšala sredstva za 300 programov. Po tem načrtu bodo upokojili ali odpustili najmanj sto tisoC zaposlenih v ameriški zvezni administraciji. Nov Clintonov finančni načrt bo ameriško družbo veliko bolj bolel kot pa lansko zmanjšanje primanjkljaja, ki ga je Clinton plačal predvsem z večjimi davki na nafto in najbogatejše prebivalce ZDA. Tokrat bodo zmanjšanje primanjkljaja najbolj plačali obrambno ministrstvo in vojaški programi, ki zaposlujejo številne delavce. Za državna sredstva pa bodo prikrajšali tudi številne šole, javne knjižnice, kmete, ki so prejemali državne subvencije, reveže, ki jim je država plačevala ogrevanje in mnoge druge. »Tako kot vsaka družina moramo tudi mi urediti svoj proračun,« je povedal predsenik Clinton, ki se z veliko večjim žarom posveča prilagoditvi ameriškega gospodarstva mednarodni konkurenci kot pa tako klasičnim zunanjepolitičnim vprašanjem, kot je na primer Bosna. Barbara Kramžar FINSKA / NOVI PREDSEDNIK Ljudje upajo na boljše čase Marfti Ahtisaari obljubijo izboljšanje socialnih razmer HELSINKI - Zmaga Marttija Ahtisaarija iz opozicijske socialno-demo-kratske stranke na nedeljskih predsedniških volitvah je marsikateremu Fincu vrnila upanje v ponovno gospodarsko ozdravitev in izboljšanje razmer. Ahtisaari je vodil predvolilno kampanjo prav z gesli o potrebi po večji socialni varnosti, odpravljanju (20-odstotne) brezposelnosti itd. Toda poznavalci razmer poudarjajo, da gospodarsko politiko kroji vlada, ki je de-sno-sredinska, zato večjih sprememb v neoliberalnem gospodarstvu za zdaj še ni pričakovati. 56-letni Ahtisaari bo 1. marca zamenjal predsednika Mauna Koivi-sta, kateremu se bo iztekel drugi šestletni mandat na predsedniškem mestu. Ahtisaari, ki je tekmico, priljubljeno obrambno ministrico Elisabeth Rehn, premagal s 53, 9 odstotka glasov proti 46, 1 odstotka, ima kot nekdanji podsekretar ZN v domači politiki le malo izkušenj, poudarjajo poznavalci finskega političnega prizorišča. (Reuter) V Kostariki je zmagala opozicija Novi finski predsednik Ahtisaari s soprogo (Telefoto: AP) SAN JOSE - Kljub številnim napadom nasprotnikov, ki so trdili, da zaradi sumljive preteklosti ni sposoben voditi države, je na nedeljskih predsedniških volitvah v Kostariki zmagal Jose Maria Figueres (Telefoto:APh kandidat opozicijske socialno-demokratske stranke. P° uradnih podatkih se je volitev udeležila več kot polovica od 1,9 milijona volilcev. 39-letni Figueres je dobil 50 odstotkov glasov, Miguel Angel Rodriguez, protikandidat iz Krščanskosocialne stranke enotnosti (PUSC), ki je na oblasti, pa 47,2 odstotka glasov. Vzdržalo se je skoraj 17 odstotkov volilcev. Jose Maria Figueres se za zmago lahko zahvali priimka. Njegov oče, legendami Jose »Pepe« Figueres je bil namreč kar trikrat zapored izvoljen za predsednika, potem ko je leta 1948 zmagal v državljanski vojni. Umrl je leta 1990. Bil je utemeljitelj demokracije zaradi katere je država dobila sloves »oaze politične stabilnosti« v Srednji Ameriki. Poraženi Rodrigues in tudi nekateri voditelji PLN so menili, da si zaradi številnih škandalov, v katere je bil vpleten, Figua-res ne zasluži predsedniškega mesta. Bil je osumljen, da je leta 1973 sodeloval pri umoru nekega mzpečevalca mamil. Pmv tako naj bi bil vpleten v finančne škandale, zaradi katerih ni bil nikoli obsojen. Zatrjeval je, da gre za podtikanja. Tudi nekdanji kostariški predsednik Arias, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1987, ni hotel podpreti Figa-eresa, čeprav je bil ta kar dvakrat minister v njegovi vladi. K Figueresovi zmagi, po kateri bo 8. maja letos nasledil sedanjega predsednika Rafaela r\ngela Calderona Foumie-rja, sta prispevala vsaj še dva dejavnika: poleg splošne naklonjenosti Kostaričanov spremembam tudi dejstvo, da so očitno prisluhnili predvolilnim obljubam opozicije, ki se je zavzela za omejevanje neolibemlnih ukrepov. To je v nasprotju s politiko sedanje vlade in daje večji poudarek socialnim zadevam. Figueres, ki je dosedanjega predsednika obtožil, da je kriv za vse večjo revščino, seje zavzel tudi za manjše socialne razlike, za reformo šolstva ter za večjo dostopnost zdmvstvenih storitev. (AFP) FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU Evangelizacija Indijancev Piše: Dr, Srene Misiej »Na velikem trikotnem kontinentu, ki ga ne eni strani obdajajo vode oceana, prekrivajočega staro Atlantido, na drugi pa pogorja, ki se prepletajo ob Tihem oceanu, leži kraj našega zdomstva. To je svet, ki je v ravninski razsežnosti prekrit s sivo zeleno travnato go-SCo in se že konec pomladi spremeni v rjavo, od sonca ožgano puščo. Visoki evkalipti zapirajo vdor vetru, ki je globlje na jugu vsemogočni In edini gospodar. Planjava se proti severu vdira v močvirnat svet in Čezenj se kot kača iz pragozdov previja reka Parana, ki z mnogimi pritoki izvira v daljnih gorskih predelih. Tik pred izlivom v Atlantik, se Parana spremeni v Srebrno reko; njeni bregovi so ponekod pusti, drugje poraščeni z nizkim, cvetočim grmičjem, sem in tja stoje gozdiči vrb in topolov, med kamenjem se temnijo nizki borovci in bodičaste araukarije«. Tako opisuje pisatelj France Papež (Belokranjec, pripadnik zadnjega slovenskega vala, ki se je naselil v Novem svetu) zemljo, ki je pred 501 letom tako usodno vstopila v evropsko zavest. Severneje od pisateljeve percepcije je še bujen amazonski pragozd na vzhodni obali ter visoka planota, obdana z vrhovi, zibelka starih indijanskih kultur (Peru, Bolivija, Ekvador) na zahodni obali. Se severneje pa ožina, ki združuje oba dela ameriškega kontinenta in še gozd, planote, posute z drugimi starimi kulturami in neskončne prerije tja do večnega ledu. Novi svet, čudežna zemlja neskončnih dimenzij, kjer so barve bolj žive, kjer je kruta lepota narave dom številnih ljudstev, Evropa je ta svet, ki ga je »odkrila« v toku svojega radovednega iskanja, osvojila, si ga podredila ter ga izoblikovala kot podaljšek ali zrcalo lastnega sveta. Bogastvo in milijoni duš so postali predmet najnizkotnejših in tudi najbolj vzvišenih osvajalce-vih nagibov. Meč in križ sta preoblikovala Novi svet in prav takrat je vstopila v ta svet prvič slovenska noga. Slovenci, samo v nekem ožjem smislu mornarski narod, niso bili med tistimi, ki bi jih klic neznanih morja in obal takoj privabil v Ameriko. Sele ko je evropska krščanska vera zasnovala neizmerni projekt evangelizacije Indijancev, najdemo med misionarji prve Slovence (Kranjce in pripadnike drugih narodnosti, rojene na slovenskih tleh): Marka Antona Kappusa (r. v Kamni Gorici 1657) v kraljevini Nove Španije, Mehiki; Volbenka Inocenca Erbe-rja (r. v Ljubljani 1694) v urugvajskem delu jezuitskih provinc širšega Paragvaja; Frančiška Pollan-da (r. v Ljubljani 1748), zlatar in rezbar v Čilu; Jožeta Brigniela, Ce-lovCana (r. 1699) na robu pragozda ob reki Parana; Ignaca Cirhei-ma* (r. v Ljubljani 1703) v Paragvaju. Vsi jezuiti, ki so v 17. in 18. stoletju prenesli v Novi svet svojo radovednost in evropski miselni svet, ki so ga potem vgradili v stavbe, umetnine, glasbila. Indijanske duše in svet okrog njih so jih prevzeli, nekateri so se v svoji gorečnosti celo borili za ljudstva, na katera pa so gledali kot na nedolžne otroke. Odšli so od doma, kot pravi filozof Brumen, »zaradi ljubezni«, so torej posebna vrsta izseljenih Slovencev, pripadniki neke višje (božje) domovine, ter niso razmišljali o procesu »odditi-z-doma«, »vživeti se v novem, drugačnem domu«. Toda, z Brumnovimi besedami, Človek živi in »ne more ne živeti v svetu, v času in kraju, kjer smo«. To v človeku, ki je z-domec, ki izhaja iz nekih korenin, a je presajen v drugo zemljo, neobhodno poraja sintezo obeh svetov. France Papež je v svojem delu Zapisi iz zdomstva (ponatisnjen v Ljubljani, 1992) najjasnejši utemeljevalec besede, ki jo sicer v Sloveniji poznamo samo kot samoupravno kategorijo »gastarbeiterjev«. Vsebuje pa globoko resnico izseljenega človeka: ta ni brezdomec, ima dom, Četudi ne more ali ne sme do njega. Pridobi pa si novega, Čeprav velikokrat nima tega namena, saj se ima sam za začasnega prebivalca nove domovine. Dom in domovina imata povsem drugačen pomen v drugi in naslednjih generacijah, ki ustvarjajo v sebi neponovljivo sintezo dveh svetov, dveh kultur, včasih celo dveh jezikov. Vinko Brumen (1909-1993), sopotnik v zadnjem valu slovenskih izseljencev v Argentini, je raziskoval vse razsežnosti duhovnega stanja in razvoja zdomskega človeka, uvrstil ga je v različne skupine (po vzrokih za odhod). A je tudi poudaril skupne lastnosti vseh kot elane istega, zdomsko-sloven-skega občestva. Kulturna zgodovina tega občestva v Novem svetu nam lahko odpre nova obzorja. Namen teh prispevkov je prav ta, da si skupaj ogledamo življenjske usode izseljenih Slovencev in sadove njihove ustvarjalnosti: knjige, likovna dela. Stavbe, znanstvene prispevke, glasbo, društva, skratka vse kulturne oblike človekovega delovanja. V teh sadovih slovenske pameti je veliko domačega, nam bližnjega, a je hkrati tudi veliko novega. Njihova življenja in dela nam lahko pričarajo okus po neizmerni, svobodni zemlji, ki so jo pomagali ustvarjati. Po prihodu misijonarjev, ki pa se ni ustavil v 18. stoletju, ampak se je nadaljeval do današnjih dni, je sledil val kmecketa ljudstva, ki ga je privabila obljuba po zemlji. V brazilske in argentinske še ne kultivirane predele so odšli Slovenci v zadnji četrtini 19. stoletja. Po njihovi poti pa' gremo tudi mi v naslednjem prispevku. Prihodnjič: Slovenski kmet v pragozdu Zemljevid paragvajskih jezuitskih misijonov do Srebrne reke, na ozemlju današnje Argentine, Urugvaja, Paragvaja, Brazilije, Bolivije in Peruja. Po knjigi Martina Do-brizhofferja: Zgodovina Abiponov, ki je bila izdana na Dunaju leta 1784. SVET Torek, 8,'februarja 1994 EVROPSKA UNIJA O BOSANSKI VOJNI Ministri odločitev spet prepuščajo Natu Napadom na srbske položaje najodločneje nasprotuje Rusija IIRUSELJ - Predstavni-1 bržav Evropske unije *° se na ponedeljkovem Popoldanskem sestanku ogovorili za skupno izja-i°j *i obsoja sobotni po-Kol civilistov na-sarajev-1 tržnici in se enkrat grozi z možnostjo uporabe letalskih napadov na srbske položaje v okolici mesta. Hkrati pa odločitev za P0seg, ki mu seveda mo-no nasprotuje predvsem tradicionalna zaveznica Srbije, Rusija, prepustili voditeljem Severnoatlantske vojaške zveze (Nata), ki naj bi o tem menda odločali že danes., Kljub vsemu pa je tudi ob tej obsodbi nesmiselnega nasilja preveč dvomljivcev o učinkovitosti takega posega, da bi bilo verjetno, da bo do napadov letal Nata na položaje srbskega topništva v okolici bosanske prestolnice res prišlo. Britanci in Kanadčani so se sicer pridružili izjavi predstavnikov Evropske unije, ki govori o možnosti uporabe letalskih napadov, obenem pa izrazili resne dvome o učinkovitosti takega posega in še enkrat poudarili potrebo po diplomatskem reševanju nesrečne vojne. Tudi Združene države Amerike se strinjajo, da je nekaj treba storiti za končanje nesmiselnega pobi- Ministri EU so obsodili pokol, letalskih napadov pa kljub temu najbrž ne boCTelefoto: AR) janja civilistov v Bosni in Hercegovini, obenem pa pobudo pri sprejemanju odločitev prepuščajo Evropejcem, češ da v tako kočljivem položaju nikakor ne morejo ukrepati samostojno, brez polne podpore in soglasja evropskih zaveznic. Seveda so med zahodnimi diplomati tudi taki, ki trdijo, da bo ponovno odlašanje napadov povsem uničilo ugled zahodne zveze in njeno kredibilnost, vendar je vsaj za zdaj njihova beseda še prešibka, da bi potegnila tehtnico odločanja na stran vojaškega posredovanja, za katerega nihče ne ve, v kaj bi se lahko razvilo. Nasprotniki posredovanja namreč opozarjajo, da bi tako vojaško posredovanje, ki se morda ne bi moglo ustaviti le ob letalskih napadih, paC pa bi postopoma zahtevalo tudi posredovanje kopenske vojske, utegnilo Zahod zaplesti v vojno širših razsežnosti, morda balkansko vojno, kot vztrajno opozarjajo grški diplomati, ki prav tako zvesto pomagajo Beogradu, ali celo svetovno, kot grozi ruski nacionalist Vladimir Zirinovski. (Agencije) Ranjenci iz Sarajeva prispeli v Nemčijo in Italijo FRANKFURT, RIM - V bolnišnici ame- prostora še za približno 250 ljudi. V večer-riškega vojaškega oporišča Ramstein v nih urah so na pristajalni stezi pristala še Landstuhlu blizu Frankfurta so v ponede- tri letala s 36 ranjenci in stotimi drugimi ljek dopoldne sprejeli še 21 ranjencev iz evakuiranci, predvsem družinami ranjen-Sarajeva. Pripravljajo se na sprejem še vec cev. Tudi italijanski zunanji minister An-žrtev sobotnega pokola na sarajevski tržni- dreatta je sporočil, da je v ponedeljek na leči. Zato so v telovadnici oporišča postavili tališče v Ancono prispelo dvanajst ranjen- improvizirano bolnišnico za lažje ranjence. cev iz Sarajeva, ki so jih nato odpeljali v Vojaški predstavniki so povedali, da imajo vec italijanskih bolnišnic. (Reuter) _ ZDA / VEČNE RAZPRAVE O BOSNI Clinton ne namerava reševali Sarajeva Senator Dole zahteva odločno akcijo WASHINGTON - Ameri-JL* in njen predsednik Bill 'iintrm ne bosta vodila mednarodne akcije za osvobo-. tev Sarajeva in za kazno-Va,,je morilcev 68 ljudi na sarajevskem trgu ter stotiso-ev na drugih bojiščih Bosne in Hercegovine. ^ nasprotju s podobnimi jezljivimi dogodki iz prete-osti bojevite izjave in gro-W 6 ne odmevajo iz ashingtona, ampak iz evropskih prestolnic. Evropa o morala šele dokazati, da J^sve niso samo prazna re-orika kot tolikokrat doslej, nnton pa je že izključil bito povračilno akcijo proti .o®, spregovoril o nujno-? 1 niirne rešitve krvavega onflikta in celo namignil, a o° Amerika pomagala Prepričati bosanske Musli-toane, naj pristanejo na ra-delitev Bosne po etničnih toejah. Prav temu se je ame-rrški predsednik krčevito Prral med nedavnimi pre-Pto s Francozi, ki so hoteli Američane prisiliti k sodelo-pri razdelitvi Bosne in ercegovine. Takšna niha-?la \ ameriških izjavah domujejo temelje Clintonove-§a razumevanja kriznih ža-bSc - vse je dovoljeno, samo a Amerika ostane zunaj. Clintonova prva odločna Poteza po sarajevskem po-°to je bila naloga ameriški veleposlanici v Združenih narodih, naj zahteva čimprejšnjo ugotovitev krivde- -kot da bi bila velika verjetnost, da so smrtonosno granato na sarajevski trg izstrelili Muslimani sami. Republikanskega senatorja Boba Dolea, ki se je zavzel za kaznovanje Srbov, pa je Clinton zavrnil z besedami, da bodo o vojaški akciji odločale države, ki imajo v Bosni svoje vojake. Ameriška javnost je ogorčena zaradi žrtev v Sarajevu, toda najbrž ne dovolj, da bi Clintona prepričala v aktivnejše posege v zunanji politiki in na kriznih žariščih. Senator Dole, ki se je sicer že prej zavzemal za odloCno ameriško akcijo na Balkanu, pa je predsedniku podstavil pre- Senator Bob Dole veC zunanjepolitičnih min zaradi Haitija in Somalije, da bi mu Clinton prisluhnil zaradi Bosne. Se posebej, ker bi ga najbrž prav Dole kot vodilni republikanski nasprotnik sedanje administracije dan po ameriškem-napadu na srbske položaje obtožil, da žrtvuje ameriške vojake za daljne cilje, ki nimajo ničesar skupnega z ameriškimi interesi. Amerika ima ljubezen do svobode in pravice zapisano v ustavo, v svoji zgodovini se ponaša s »pravičnimi« vojnami in dvakratnim reševanjem Evrope pred njenimi nacionalističnimi demoni. V genetsko strukturo ameriške zunanje politike zadnje polovice stoletja pa so namesto zgodnjega idealizma zapisali tako imenovani realizem, ki se ga je v letu dni svoje vladavine dobro naučil tudi Bill Clinton. Amerika se ne bo bojevala nikjer, kjer niso v nevarnosti ameriški interesi. V Bosni pa se maje evropska in ne ameriška varnost. Se več, sedanja administracija je prepričana, da bi se v Bosni zamajala njena politična varnost. Predsednik Clinton ne bo oviral Evropejcev, ce se bodo odločili za akcijo. Ne bo pa vodil reševanja na smrt obsojenega Sarajeva. Barbara Kramžar Italijanski politiki o tragediji v BiH RIM - Ce Evropa ne bo znala ustaviti nore bosanske morije, bo izgubila del svoje identitete in svoje duše. Tako razmišlja papež Karol Woytila, ki je včeraj v kratkem pozdravu udeležencem seminarja, ki ga je v Rimu priredil Obrambni kolegij Nata, znova opozoril na jugoslovansko tragedijo. »Kar se dogaja v nekdanji Jugoslaviji,« je poudaril Janez Pavel II., »ni samo posledica starodavnega sovraštva med narodi, temveč konkretnih političnih odločitev.« Dodal je, da te odločitve pretresajo Evropo, ki začenja dvomiti o svoji identiteti. Toda Stara celina ne sme pozabiti, da »njena usoda ni odvisna samo od strateških in gospodarskih interesov, ampak mora spet najti svojo dušo, da obnovi civilno, moralno in duhovno življenje«. Karol Woytila ni šel dlje in ni s prstom pokazal na krivce nerazsodne morije, ki je zlasti po sobotnem pokolu na sarajevski tržnici globoko pretresla Italijo. Vsi soglašajo, da je treba nekaj ukreniti, mnenja o morebitnih ukrepih pa se razhajajo. Med najodločnejšimi je predsednik senata Giovanni Spadolini, ki je včeraj v Abidjanu, kjer se je udeležil pogreba predsednika Felixa Houphoueta Boignyja, izjavil, da bi bila potrebna podobna mednarodna mobilizacija kot ob imški zasedbi Kuvajta. Spadolini je izhajal iz ugotovitve, da so poskusi posredovanja propadli in da so obsodbe vlad postale le »nemočni komentarji«. Zato se mu zdi nujen odločen poseg ZN z vsemi sredstvi, tudi vojaškimi, »Ce s tem soglašajo državej ki ljubijo mir in šdtijo svetovni red«. Podpredsednik demokrščanske internacionale Angelo Bemassola pa se je zavzel za »strogi embargo«, ki naj bi prepredi nakup orožja in vojaškega materiala vsem stranem, ki so vključene v spopad. Obenem zahteva prekinitev gospodarskih in trgovskih odnosov z vsemi soudeleženci spora, prekinitev diplomatskih odnosov s Srbijo, letalske napade na položaje vseh agresorjev ter motenje in prekinitev telekomunikacij na vojnih območjih. Medtem ko se nadaljuje .mzprava o morebitnih posegih, so ukrepi konkretni samo v zdravstvu. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo, sta v nedeljo v Sarajevo prispela predstavnika enot za nujne posege Famesine. S pristojnimi sarajevskimi oblastmi sta se dogovorila o prihodu ekipe italijanskih kirurgov, ki bodo delali v glavni samjevski bolnišnici. Italijanski rdeCi križ pa bi s prostovoljci rad organiziral poljsko bolnišnico pri bosanskem glavnem mestu. Vojimir TavCar NOVICE Ubili polkovnika Garcio BARCELONA - V Barceloni sta vsaj dva neznanca v ponedeljek popoldne z veC streli ubila španskega polkovnika Leopolda Garcio Ramosa, so sporočile krajevne oblasti. Okoliščin umora še niso raziskali, Čeprav vlada v Barceloni domneva, da je zanj odgovorna baskovska separatistična organizacija ETA. Streli so odjeknili v središču mesta, in sicer približno ob 14.50 po lokalnem Času. Policija je preiskala tudi vozilo, parkirano v bližini državnega telefonskega podjetja Telefonica. Sumili so namreč, da je napolnjeno z eksplozivi. Vse zaposlene so evakuirali, območje pa je pod policijskim nadzorom. (AFP) Mečiar namerava razpisati referendum BRATISLAVA - Slovaški premier Vladimir Mečiar, ki iz dneva v dan izgublja politično podporo, namerava razpisati referendum. Na njem se bodo odločili, ali naj tiste poslance, ki so prestopili v drugo stranko, izključijo iz parlamenta. Veliko članov parlamentarne opozicije vidi predlog referenduma kot poskus obupanega Mečiarja, da bi obdržal podporo, ki jo še ima. Nekdanji slovaški premier in predsednik krščansko-demokratskega gibanja Slovaške Jan Carnogursky meni, da je referendum nesmiseln in da bi bilo bolje razpisati predčasne volitve. Njegova stranka tudi preučuje možnosti, da bi v parlamentu izzvala glasovanje o nezaupnici Mečiarjev! vladi. (Reuter) Palestinski denar bodo kovali v Švici ŽENEVA, KAIRO, MARJAVOUN - V ponedeljek je Švica Palestincem ponudila, da bo kovala njihov denar ter izdelovala njihove potne liste, tiskala pa bo tudi poštne znamke, je sporočil predstavnik PLO pri ZN v Ženevi. Izraelski zunanji minister Simon Peres in vodja PLO Jaser Arafat, ki sta se v ponedeljek zvečer sestala v Kairu, še vedno upata, da bosta še letos rešila palestinsko vprašanje. Osrednji namen njunega srečanja je razrešitev zastoja na pogajanjih v egiptovski Tabi, ki so po skoraj petih mesecih še vedno na isti točki. Z juga Libanona pa poročajo o ponovnih spopadih proiranskega Hezbolaha in izraelske vojske. Izraelsko letalstvo je namreč napadlo oporišča te-proiranske organizacije in tako odgovorilo na ponedeljkov dopoldanski napad na položaje izraelske vojske, v katerem so bili ubiti trije izraelski vojaki, najmanj štirje pa ranjeni. (Reuter) SLOVENSKI PROGRAMI 6 r SLOVENIJA 1 H Sezamova ulica, 3/13 del am. otroške nanizanke B Univerzitetni razgledi ■ H. Vovsova - Z. Hojdova: Zaljubljena, češka drama Poročila Sobotna noč, ponovitev Video strani Mostovi TV dnevnik 1 Mladi virtuozi: Klarinet, 4. oddaja Prva ljubezen, 5/6 del švedske nadaljevanke Risanka Regionalni studio Koper •Štiri v vrsto, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini, 6/9 del slovenske dokumen. serije: Tujini dve, domovine pa nobene Osmi dan TV dnevnik 3. VPS 2225 Sova Dober dan, razred, 6., zadnji del angleške nanizanke Igrajo: Nigel Planer, Polly Adams, Timothv Bateson, Rebeca Callard, Victoria Carling in drugi; režija John Henderson. Inšpektor Morse, 8/10 del angleške nanizanke Igrajo: John Thaw, Kevin Whately, Roberta Taylor, Simon Callovv in drugi; režija Alastair Reid. Video strani ST SLOVENIJA 2 Video strani Zgodbe iz školjke Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Sova, ponovitev Na programu, 5/7 del ameriške nanizanke Solatna polivka Inšpektor Morse, 7/10 del angleške nanizanke Prevaran v letu, 1. del Pevca pesem sladka Dnevnik 2 Anglosaško vedenje, 2/3 del angleške nadaljevanke Igrajo: Richard Johnson, Douglas Hodge, Elizabeth Spriggs, Briony Glasco, Dorothy Tutin, Tara Fitzgerald in drugi; režija Diarmud Lavvrence. Nova sled Intervju Po sledeh napredka: Elektroterapija tumorjev Videošpon Video strani Jk KANALA Borza dela Video strani MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Videoponedeljek, ponovitev CMT Luč svetlobe, ponovitev 96. dela ameriške nadaljevanke Spot tedna Drugačen svet, 249. del ameriške nadaljevanke Video strani Borza dela Video strani Pustolovščine Viljema Tella, ponovitev am. zgod. filma Igrajo: Will Lyman, Jeremv CIyde, Harry Carey, Jr., Johnny Crawford, Robert Forster, Guy Madison, Melinda Mullins, Valentine Pelka in drugi; režija George Mihalka. Luč svetlobe, 97. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, ponovitev 52. oddaje Kič, kot le kic, dokumentarec DW Rodeo, glasbena oddaja Kosec, ameriški zf film Igrajo: Jeff Fahey, Pierce Brosnan, Jenny Wright, Geofrey Levvis in drugi; režija Brett Leonard. Jazzbina, 53. oddaja Poročila Drugačen svet, 249. del ameriške nadaljevanke Spot tedna CMT Borza dela Video strani 1 KOPER 1 Studio 2 pogovor ramp KOROŠKA 19.00 Zvezna dežela danes ® RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: Lisa dagli occhi blu (kom., It. ’69), vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Blue jeans Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo (i. Angela Lansbury) Dnevnik in TGl Motori Dok.: Kvarkov svet Nan.: saranno famosi Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, 16.25 Lassie, aktualnosti Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik 1 Variete: Fortunatamente insieme Nan.: ENG - Preša diretta Vreme in dnevnik Nogomet: Sampdoria-Parma (pokal Italije, polfinale) Dnevnik Nan.: Nasty Boys Gassman bere Danteja Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Italijanski zdravniki v Ameriki (2. del) Patente da campioni 4 | RAI 2 Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Jutranji dnevnik Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Aktualna oddaja: Kronike v živo Dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) . Dnevnik in Iz Parlamenta Pogum življenja Šport Nan.: Hunter Vreme, devnik in šport Variete: Ventieventi TV film: 11 giovane Mussolini (dram., ’93, i. A. BanderasS. Lothar, 2.) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! vodi Renzo Arbore) Tenis: turnir ATP Tour Filmske novosti Prove tecniche di tra-smissione 4 | RAI 3 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta Sola Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC Idealna knjižnica Parlato semplice Dnevnik 3 iz Milana Parlato semplice, 2. del, Madžarska, R. Sanzio Znastveni dnevnik Deželne vesti,dnevnik TGS Bellitalia Dok.: Alfabeto TV Odprti prostor Šport: odbojka, nogomet, plavanje, 17.00 tenis turnir ATP Dok.: Geo - Nepal Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti BlobCartoon, 20.05 Blob Chi Pha visto? Dnevnik in vreme Milano, Italija Nan.: Occhi di Lynch Dnevnik in vreme Fuori orario ® RETE 4 Nan., 71.15 La verita Nad.: Piccola Cenerento-la, 8.35 Anima persa Variete: Buona giornata, vmes (9.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Nad.: Soledad, 10.45 Febbre d’amore, 11.15 Luogo comune, 11.30 Maddalena, 12.30 Cele-ste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) TG 4 Dnevnik, 14.00 Sentieri, 15.00 Primo amore, 15.30 Principessa, Camilla Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nan. Colombo Zanimivosti o filmu Malice Film: Henry in June (dram., ZDA ’90, i. F. Ward), 23.30 dnevnik 8 CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Scuola di ladri -Parte seconda (kom., It. '87, i. P. Villaggio, M. Boldi, E.M. Salerno) Aktualna odd.: Diritto e rovescio (vodi Enrico Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA1 Otroški variete Aktualno: Luogo comune Nanizanke Odprti studio Aktualno: Tu, Italija Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non a la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Miami Blues (krim., ZDA ’90, i. Fred Ward) O di qui o di la Šport: Torkov priziv Luogo comune # TELE 4 19.30, 23.05 Dogodki in odmevi Caffe dello šport Film (•) MONTECARLO 19.30, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport Film: 11 gioco delPamore Variete: Tappeto volante Film: Io e Caterina (’80) Film: L’insegnante di violoncello (kom., ’83) 8 Koper TV novice Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Time Out, tv nanizanka Slovenski program: Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program Koncert resne glasbe Alpe Jadran TV dnevnik Slovenski program: Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih loiRflF Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih Klub za seniorje Revoveraši iz Wyominga, pon. am. vesterna Cas v sliki Družinske vezi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Knjiga o džungli Pandin klub Black, serija Cez galaksijo in potem levo Wurlitzer Čas v sliki Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja Znanost Cas v sliki Uriiverzum: Sanje o novem svetu, 2. del: Misijoni Zmešnjava, 1/8 del avstralske humor, serije Fotoreporter Flash, serija Cas v sliki Germinal, francoski film, 1962 Igrajo: Jean Sorel, Claude Brasseur in drugi; režija Ayes Allegret. Miami Vice Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Adelboden: Veleslalom (M), 1. tek, prenos Športna arena, pon. Adelboden: Veleslalom (M), 2. tek, prenos Lipova ulica, serija Spomini Uspešnica, pon. Družina Merian, 2. del Kako je z vašo hčerko? Veliki vojskovodje, 2. del Julij Cezar in bitka pri Alesiji Orientacija Pri Huxtablovih: Varuška Cliff Tista stvar je, kviz Zvezna dežela danes Kultura Zlato kvinteta Nockalm Reportaže iz tujine Večerni studio Klub 2 S.O.S.-Pogrešani, 2. del ameriške serije Razglašen za mrtvega Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Zimski Šolski spored Dober dan, učenci Energija ZaSCita okolja Hrvaški slovničarji Hov, hov, 3/8 del nadaljevanke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 22/199 del mehiške nadaljevanke Državnik novega kova, 3/14 del am. humoristične nanizanke Ciklus filmov Garyja C°' operja: Upornik, ameriški Cb film, 1949 Monofon TV razstava: Vladimir Filakovac Učimo se o Hrvaški: Klavirska umetnost na Hrvaškem, 2/4 del oddaje Poročila Glavni, odmor, otroški program Prometni krog Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 631. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Policijske zgodbe, 1/3 del dokumentarne serije V velikem planu Poročila Akustikoteka: Jura Stublič & Film, glaS' bena oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja D$Q Hrvaška 2 TV-koledar Hov, hov, pon. 3/8 del nadaljevanke Skrivnosti, ameriška serija Prelomljene obljube, ponovitev 1/4 dela nadaljevanke V navezi z mafijo, ponovitev dokumentarnega filma Risanka Dnevnik 1 Popolna tujca, 22., zadnji del ameriške humoristične nanizanke Prelomljene obljube, 2/4 del nadaljevanke Tobačne vojne, dokumentarni film Dokazi, 8/16 del ameri-■ Ske nanizanke gg Video strani @ Madžarska Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Cez dan Riviera, serija Navzdol po reki, 2. del španskega filma Igra Opoldanski zvon Za šole Dnevnik Tele video '93 Glasbeni film Zunanje zadeve, serija Brez strasti o strasteh Za boljši jezik Vklopi Avanturisti izključeni Katoliška kronika Pravljica Dnevnik Sanjski menedžer, 2. del tv igre Gospodarski magazin Madžari, program zunanjepolitičnega uredništva Car športa Dnevnik BBC 16.30 16.40 17.05 17.30 18.20 19.15 19.30 20.15 20.40 21.25 08.00 10.00 10.05 10.10 10.25 11.00 11.35 12.00 12.05 12.15 12.40 13.05 14.55 15.15 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.05 18.35 19.30 20.15 21.00 22.30 22.35 23.10 00.10 00.15 RADIO SLOVENIJA 3 20.45 S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV . o kulturi bomo objavili kratke portrete leto-njih Prešernovih nagrajencev, ki jih bomo povezo-Q/' s komentarji in razmišljanji. Portrete Prešernovih agrajencev je, ob sodelovanju novinarjev Uredniš-°ddaj o kulturi, upodobil režiser Amir Muratovij. yjSrV' dan bo na sporedu v torek, 8. februarja ob ži.40na prvem programu TV Slovenija. TV SLOVENIJA 2 22.30 PO SLEDEH NAPREDKA, izobraževalna oddaja LEKTROTERAPIJA TUMORJEV - Delovanje električnega toka na človekov organizem postaja vse bolj animivo; naši raziskovalci so na tem področju želu sPešni. V sklopu teh raziskav se trenutno ukvarjajo preverjanjem elektroterapije tumorjev. S po- kusi na miših so raziskovalci oddelka za tumorsko Onkološkega inštituta in laboratorija za bi- ' kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računal-istvo prvi preverili učinek kombinacije elektrotera-Pje in modifikatorjev biološkega odziva na rakavo kvo. Dosegli so izredno dober protitumorski učinek n celo popolno ozdravitev velikega dela poskusnih sir.*1' Predklinične raziskave so torej zelo obetavne. MULATOR ARPA - šolanja pomorskih častnikov si ni ec mogoče predstavljati brez simulatorjev. Tokrat ,orr' Podstavljamo novi simulator ARPA, ki so ga upili na Visoki pomorski in prometni šoli v Piranu in namenjen šolanju navtičnih častnikov. Je delni si-uiator in bodoči pomorščaki se na njem učijo Predvsem izogibanja trčenj na morju. Simulacijo Povbe 250.000 tonskega tankerja skozi gosti ladijski Promet Doverskega preliva bo v oddaji predstavil ma9-Andrej Novak. HRVAŠKA TV 2 22.30 RADAR, oddaja o kulturi o odru Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu se namlet sprašuje o smislu in nesmislu žMjenja. Razmi-'janja tega filozofskega Shakespearovega junaka sPremlja glasba, ki jo je napisat popularni splitski rock outor Gibonnija. slikovnem Somborju stoji najstarejša bencinska črpalka na Hrvaškem. Videli boste najnovejše klobuke, m so v resnici kipi, zagrebškega modnega kreatorja ^na Hranitelja, ki trenutno dela in razstavlja v Lju-Dijani. Na Reki pa jhe bila v kulturnem domu premiera gledališke igre Woyzeck Georgena Buchnera. BB HRVAŠKA TV 1 13.05 UPORNIK, ameriški črnobeli film, 1949 r/"Z> Režija: King Vidor f/ajo: Garry Cooper, PAtricia neal, Raymond Massey, Kent Smith, Robert Douglas, Henry Hull, Ray Collins in drugi. v retrospektivi filmov znanega ameriškega igralca r7arryja Cooperja boste lahko gledali film Upornik, Pžtserja Kinga Vidorja, posnet leta 1949. žgodba pripoveduje o mladem arhitektu, ambicioznem, nadarjenem in polnem genialnih idej. ne-*oga dne se odloči, da bo enostavno podrl stavbo, ki »kvari« njegov načrt. Pot uspehov in kariere Pa mu je »z rožicamo posula« tudi poroka z boga- r— KANALA 20.15 KOSEC, ameriški znanstveno fantastični film Režija: Brett leonard 'grajo: Jeff Fahey, Pierce Brosnan, jenny Wright, j?®°frey lewis in drugi. Kaj se zgodi, ko se moč človeškega uma združi z vsornogočnim svetom računalnikov? Kaj se zgodi, ko domišljija postane resničnosr in nje-na ogromna energija pride v roke človeka, kate-rega zli impulzi so umetno povečani? TV SLOVENIJA 1 20.30 PRIČEVANJA O ZVESTOBI, Slovenci v Argentini, 6. del TUJINI DVE, DOMOVINE PA NOBENE Kultura je temelj in najvišji izraz emigrantske skupnosti v diaspori. Petje, gledališče, likovna ume-'host, ples in predvsem književnost zagotavljajo heusahljiv pretok slovenske samozavesti iz korenin tradicije v današnji čas. TV SLOVENIJA 2 / OLIMPIJSKI STUDIO Ullehammer- Ljubljana Blizu 300 ur prenosov V zgodovini olimpijskih iger in televizije je bil 8. februar 1992 pomemben dan. Na panevropskem športnem programu Eurosport, so se tega dne odločili, da bodo v celoti 24 ur na dan pokrili olimpijske igre v Albertvillu. Na Eurospor-tu so 24-urno pokrivanje olimpijskih iger ponovili tudi v Barceloni na poletnih igrah julija in avgusta 1992. Sedaj pa smo spet pred novimi zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo od 12. do 27. februarja 1994 v Lilleham-merju na Norveškem. Na Eurosportu se bodo seveda spet potrudili, da boste neposredno ali v posnetkih videli vse najpomembnejše, kar se bo dogajalo na igrah, na katerih bo predvidoma nastopilo okoli 2.000 športnikov iz okoli 80 držav, ki se bodo borili za 115 kompletov odličij. Priprave na ZOI '94 pa so se začele že zdavnaj pred igrami. Mednarodni olimpijski komite je Eurosportu že pred Časom odprl svoje arhive z vec kot 7.000 urami filmskih in video posnetkov, z več kot 200.000 fotografijami in 15.000 knjigami. Na Eurosportu so to gradivo uporabili za pripravo mesečnih oddaj s preprostim naslovom Olimpijska oddaja, ki so na sporedu od junija 1993 in v katerih so predstavili olimpijsko življenje od njegovega nastanka pa do današnjih dni. Gledalci Eurosporta so tako lahko denimo videli razvoj različnih disciplin: skoka v daljavo, smuka in drugih. V oddajah so nastopili tudi znani športniki kot Nemka Katarina VVitt, ki bo na letošnjih igrah po profesionalni karieri spet poskusila osvojiti naslov olimpijske prvakinje v umetnostnem drsanju. Na Eurosportu pa so v minulih mesecih od 1. januarja 1993 pripravljali tudi oddaje z naslovom Pot v Lillehammer. V teh oddajah so analizirali zimske olimpijske športe, predstavili so mogoCe favorite v posameznih disciplinah, hkrati pa so tudi pokazali, kje bodo potekala tekmovanja. Kakšen bo osnovni dnevni urnik pokrivanja dogodkov v Lillehammerju in okolici na Eurosportu? Običajni olimpijski dan se bo zaCel ob 6. uri zjutraj, ko bo na sporedu oddaja Olimpijsko jutro. V tej polurni oddaji bodo predstavili vse rezultate prejšnjega dne z najbolj spektakularnimi posnetki. Zjutraj bodo poskušali napovedati tudi dogodke tekočega dne, favorite posameznih tekmovanj, nekaj Časa pa bodo posvetili tudi podrobnejšim analizam posameznih dogodkov. Olimpijsko jutro bo praviloma na sporedu med 6. in 6.30 ter med 7.30 in 8. uro. Po prvem delu Olimpijskega jutra bodo na sporedu Športna poročila, v katerih bodo predstavili športne dogodke, ki niso povezani z olimpijskimi igrami. Športna poročila bodo na sporedu tudi popoldne med 17.30 in 18.15 ter zveCer od 24. do 0.30 ure. Takoj za poročili (zveCer pa pred poročili) bodo na sporedu polurne Olimpijske novice. Obe večerni informativni športni oddaji bodo ponovili še od 2.30 do 3. ure oziroma od 3. ure do 3.30. Med 8. in 10. uro bodo praviloma na sporedu ponovitve najbolj zanimivih dogodkov minulega dne. Cas od 10. do 17. ure bo rezerviran za neposredne prenose najbolj zanimivih dogodkov. Pozno popoldne in zvečer bodo na sporedu neposredni prenosi hokejskih tekem. Hokej bo na sporedu tudi ponoči. Na Eurosportu bodo ob 17. zimskih olimpijskih igrah pripravili okoli 300 ur programa, samo ko-mentatorsko-novinarska ekipa, ki bo skrbela za pripravo programa v štirih jezikih (angleško, francosko, nemško, nizozemsko), pa bo štela 55 ljudi MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butlhead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Rock Block SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00ŠO-gun, 7. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Melrose Plače; 23.00 Star Trek; 00,00 Nedotakljivi PRO 7 05.40 Serije, ponovitve; 11.40 Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Naš šef je ženska, komedija; 14.25 Hardcastte & McCormick; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Levvis; 18.25 Vse Cisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Nevarnost iz globine, ital. akcijski film; 22.05 Poročevalci; 23.00 Poročila; 23.10 Televizijski teror, ameriška kriminalka PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Brodolomca, norv. film; 13.15 Kino '94; 14.30 The Best Of John Belushi; 15.30 Prevratni čas, am. film; 17.20 Naked Lunch, angl.-kanad. film; 19.30 Kino '94; 20.15 Nevama afera, am. psih. kriminalka; 22.05Po-grešani v peklu; 23.00 Sence v viharju, am. psih. kriminalka; 00.35 Late Night With David Letter-man SATI 09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 1930 Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk; 21.10 Reševalci; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 Spie-glova TV reportaža; 23.35 Pozor, skrita kamera EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Ples; 10.00 Umetnostno drsanje; 12.00 Motošport, dirke na ledu; 13.00 Eurogol, pon.; 14.00 Tenis, vrhunci ATP turnirja iz San Josea; 16.00 Eurofun, tedenski magazin; 16.30 Ameriški nogomet, NFL; 18.30 Eurogol, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Eurote-nis, magazin-tumiiji; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Snooker 09,10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo: Odkupnina za mrliča, am. tv kriminalka; 22.15 Quincy; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila RTL2 05.45-17.00 Ponovitve; 17.00 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umile 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Angel se vrača, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Glasbena skrinjica, am. film; 22.40 Poročila SKY MOVIES 15.00 Real Life; 17.00 The Silencere; 19.00 Chri-stopher Columbus: The Discovery; 21.00 Conan The Destroyer; 23.00 Final Analysis MOVIE CHANNEL 15.00 Crty Beneath The Sea; 17.00 Around The VVorld in 80 Days; 18.00 Black Arrow; 19.00 Step-ping Out; 21.00 Somebody's Daughter; 23.00 The Finest Hour FILMNET + 14.00 The Bedroom Eyes; 16.00 K-TV; 18.00 The Mysteries Of The Dark Jungle; 20.00 Meeting Venus; 22.00 The Last Boy$cout; 00.00 Missing R-eces SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19,30 On The Air; 20.00 Dokumentarec; 21.00 Ushuaia, dokum. serija; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorld Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business Today; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Today Update; 22.30 Showbiz Today Slovenija 1 4.30.5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00- Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.05 Posebna odd.; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Obvestila; 17,05 Prešernovi nagrajenci; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21,05 Igra: Prešeren-Sajko - Krst pri Savici; 21.50 Intermez-zo; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,' 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 11.35 Obvestila; 11.50 Sponzorirani pogovori; 13.00 Val 202 -Fiesta latina; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka tedna; 17.55 Sponzorirani pogovori; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20-23.00 Stoletja improvizirane glasbe. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Naj narodi pojo; 18.00 Koncerti; 19.30 Slov. operni skladatelji; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8-100,3-100,6-104,3 -107,6 MHz) 8.00 Otvoritev programa - praznučni; 8.05 Predstavitev programa: Alojz Kocjančič, duhovnik, pesnik, lirik slovenske Istre; 10.30 Poročila, reportaža; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik RK, reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta: Prešernovi nagrajenci; 17.30 Poročila; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 večerni radijski dnevnik -prenos RS; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.35 Psihologija; 11.30 Aktu a I- \nostl; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Seriamen-te parlando; 16.00 Modri val; 18.00 Covermania; 18.45 Zvoki iz preteklosti; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved: 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.45 Nasveti; 18.15 Tema tedna: 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m ■ iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 . Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport. 20.00 Študij in glasba 21.00 Kulturno umetniški program. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov: Kazna za uši; 20.00 Underground International; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Radio satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8.30 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Oštrigeca (Marjan Tomšič, 9. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Frančišek Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastro-nomikviz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba; 18.00 Božanska komedija: Vice (prevod in priredba A. Capuder, r. S. Verč, 19. del); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 C'est la vle; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 13. februarja, ob 21. uri: POMLADNO OBREDJE DAMIRJA ZLATARJA FREYA. DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 V sredo, 9. februarja, ob 18. in 20.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za abonma dijaški 3 večerni. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30: H. Ibsen - RO-SMERSHOLM, za abonma Četrtek in izven. V petek, 11. februarja, ob 18. uri: G. Feydeau -DAMA IZ MAXIMA, za abonma dijaški 1 popoldanski. V soboto, 12. februarja, ob 19.30: W. Shakespeare - KRALJ HENRIK IV, za abonma sobota in izven. ob isti uri, za abonma red B. GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/216-679 Danes, 8. februarja, ob 21. uri: HAMLETS N’ROSES. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 9. februarja, ob 21. uri: ZENSKA V RDEČEM, premiera. Predstava bo Se v Četrtek, 10., in petek, 11. februarja, ob isti uri. UMETNIŠKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/325-971 V soboto, 12. februarja, ob 21. uri: POT V DAMASK. Predstava bo Se v ponedeljek, 14. februarja, ob isti uri. CELJE MALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 9. februarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. V Četrtek, 10. februarja, ob 20. uri: I. Cankar -PISMA ANI, za izven in konto. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 8. februarja, ob 19. uri: Verdi - TRAVLA-TA, za izven in konto. V sredo, 9. februarja, ob 19. uri: Puccini - TOSCA, za izven in konto. V četrtek, 10. februarja, ob 15. uri: Strauss ml. -NETOPIR. Razprodano! MGL, tel.: 061/210-852 V sredo, 9. februarja, ob 19.30: A. Miller -SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za abonma red O. Predstava bo Se v Četrtek, 10. februarja, SLGC, tel.: 063/25-332 V sredo, 9. februarja, ob 10.30, uri: C. Goldoni -A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja ekonomska Sola I Celje in ob 17. uri za abonma Gimnazija Celje. DNEVI KOMEDIJE‘94 V petek, 11. februarja, ob 19.30: E. Filipčič -PSIHA. Gostovanje SMG iz Ljubljane. V soboto, 12. februarja, ob 19.30: A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICI. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 8. februarja, ob 19.30: I. Torkar - REVIZOR ’93, za izven in konto. Predstava bo Se v petek, 11. februarja, ob isti uri, za izven in konto. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 Danes, 8., in v sredo, 9. februarja, ob 20. uri: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za abonente in izven. V petek, 11. februarja, ob 18. uri: Aishil - ORE-STEJA, za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 8. februarja, ob 19.30: N. A. Rimski-Kor-sakov - CARJEVA NEVESTA, za abonma in izven. V sredo, 9. februarja, ob 19.30: Bock-Harwick -GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. V Bežigrajski galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Objekti in ribe 1973-1983 DUŠANA TRŠARJA SO VP, 1975, flourescentno pleksi steklo in neon, 75 x 75 x 32 cm RAZSTAVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 11. t. m., ob 16. uri (abonma red H) ponovitev igre R. Harvvooda »Garderober«. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: v soboto, 12. t.m., ob 20. uri bo na sporedu premiera H. Berlioz »Faustovo prekletstvo«. Dirigent Michel Tabachnik, režija Ivan Stefanutti, sodeluje zbor »I piccoli cantori della citta di Trieste«. Gledališče Rossetti Danes, 8. t. m., ob 20.30 premiera De Filippove »Napoli milionaria« s Carlom Giuffrb in Iso Danieli. Predstava v abonmaju: 6G (rumena). Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 8. t. m., ob 16.30 gostovanje Italijanske drame z Reke z Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Režija G. Ferrari. MILJE V okviru miljskega pusta bo v petek, 11. t. m., ob 14.30 na Trgu Marconi nastopila skupina Teatro Tascabile iz Bergama. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 10. in v petek, 11. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro Franco Parenti z delom »La Maria Brasca«. SOVODNJE Kulturni dom SSG gostuje jutri, 9. t. m., ob 20.30 z monodramo H. Peschine »BoS že videla«. Igra Mira SardoC, režija Jože Babic. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 8. t. m., ob 19.30 balet »Peer Gynt« Henrik Ibsen. Ponovitev jutri, 9. t. m., ob 19.30. V ORF-teatru bo jutri, 9. t. m., ob 19.30 »Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku«. Prireja Krščanska kulturna zveza in Slo- venska prosvetna zveza. BELJAK Studijski oder (Kellertheater) V četrtek, 17. t. m., ob 20. uri »Sinovi, sinovi« (Uli Bree, Rupert Henning). Ponovitve bodo trajale do 10. marca. SLOVENIJA LJUBLJANA Danes, 8. februarja, bo ob 12. uri: pred Prešernovim spomenikom na Prešernovem trgu predstava ZMAJ NAD PREŠERNOM. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 V sredo, 9. februarja, bo ob 19. uri v Informacijskem centru v okviru prireditev Iz umetnikovega ateljeja predstavitev najnovejSega kipa MIRKA BRATUŠE z naslovom Muzahomska. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali film o avtorju in njegovem delu. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 V četrtek, 10, februarja, ob 18. uri: predavanje ZDENKE ZEBER - Navade in običaji ljudstva Akan. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V sredo, 9. februarja, ob 18. uri: MATJAŽ KMECL -Andrej Smole - znameniti Slovenec. Monodramski nastop Toneta Gogale. V Četrtek, 10. februarja, ob 18. uri: dr. MUCEK KOMELJ - Novejše smeri v slovenski likovni umetnosti. ZKOS, Beethovnova 5 Danes, 8. februarja, bo ob 16. uri strokovni posvet z naslovom LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE IN MEJNE GLEDALIŠKE OBLIKE NA SLOVENSKEM. CERKNICA V petek, 11. februarja, v Športni dvorani Černiča ob 19. uri: BUTALSKI DEŽELNI ZBOR KAMNIK V petek, 11. februarja, bo ob 20. uri v Srednješolskem centru R. Maistra večer s Prešernom v sedmih slikah. MARIBOR Danes, 8. februarja, bo ob 19.30 v Škofijski avli na Slomškovem trgu 20 prireditev z naslovom POLITIKA, STVAR DRUGIH?! Gost večera bo JANEZ JANŠA. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA. Program: Akademska folklorna skupina France Marolt. V petek, 11. februarja, ob 19.30: multivizijska projekcija ZVONE ŠERUGA - Nevarne poti. ŽALEC DOM n. SLOVENSKEGA TABORA V sredo, 9. februarja, bo ob 19. uri: predavanje -ZVONE ŠERUGA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST »Stezice«. Sodelovala bosta prof. Zora TavCar in Tržaška knjigama kivio Valencie. n „ j „, , , .. . . KnjigamaNuovaUniversitas Prešernov dan: Tržaška knjigama m Združenje ’ ° književnikov Primorske vabita danes, 8. t. m., ob V Četrtek, 10. t. m., ob 19. uri bo Maria Pirjevec 17.30 na predstavitev knjige Rafka Dolharja predstavila pesnika Marka Kravosa. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 20. marca. Fotoprojekt Lepi - umazani - zn PRIMOŽA PREDALIČA in BOJANA VELIKONJE je na ogled do 20. februarja (Mala galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon 1994, na kateri se s slikami, instalacijami in objekti predstavljajo umetniki VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR, je na ogled do 26. februarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Razstava JOSEPHA BEUYSA je na ogled do 20. marca. Razstava PEDRA CABRITA REISA - ECHO DER WELT H je na ogled do 27. februarja (Mala galerija)- MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava RINALDA OLMERIJA je na ogled do 27. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov in male plastike NIKOLAJA LEHRMANNA je na ogled do 18. februarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 24. februarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik VIDE SLTVMKER-BELANTIC je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava pejsažev DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. februarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik NIKOLAJA BEERA je na ogled do 22. TRST TGalerija: na ogled je skupinska razstava »Srečanja«. Art Galery: do 12. t. m. razstavlja Ennio Iaglitsch. Muzej Sartorio: do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke. Galerija Bassanese: jutri, 9. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Nicoletta Costa za Jankota In Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi. Razstava bo na ogled do 9. marca. MILJE Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«. februarja. GALERIJA ZALA, Gosposka 7 Razstava RAJKA CUBRA je na ogled do 20. februarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. Razstava NAJ IGRAČA je na ogled do 15. februarja. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4 Danes, 8. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave ALOJZA EBERLA. Razstava bo na ogled do 1. maja. GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je na ogled do 28. februarja. NOVA GORICA GALERIJA RIKA DEBENJAKA Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12. februarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do 16. februarja. TACEN V sredo, 9. februarja, bo ob 18. uri v dnevnem proštom Srednje policijske šole v Tacnu otvoritev razstave DOMNA SLANE. VELENJE GALERIJA IVAN NAPOTNIK Razstava DUŠE KAJFEZ je na ogled do 2. marca. VRHNIKA GALERIJA VOJAŠNICE I. CANKAR, Rakovec Razstava akvarelov BRANETA PRAZNIKA je na ogled do 15. februarja. ZAGORJE Razstava slik 30. delovnega srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah v avli Delavskega doma je na ogled do 1. marca. KOROŠKA CELOVEC V Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin. BOROVLJE V galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov. BEGUNJE V Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah» Mirne Pavlovec. SVEČE Goršetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut. ŠENTJAKOB V ROŽU V galeriji v glavni šoli je na ogled razstava del Huga VVulza. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GLASBA SLOVENIJA^ LJUBLJANA V sredo, 9. februarja, bo ob 20-uri v menzi študentskega nase" lja v Rožni dolini koncert sto1' pinePARADISELOST. NARODNA GALERIJA, tel.: 061/219-716 Danes, 8. februarja, ob 20. uri-koncert - KLEMNA RAMOVŠA - flavta in recital KARLA BRIŠNIKA. FESTIVALNA DVORANA Danes, 8. februarja, ob 19-30 uri: koncert Orkestra Mandolina, Mešanega pevskega zbora Kranj in recitacija Prešernovih pesmi. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640 V sredo, 9. februarja, ob 19.30. koncert TOMAŽA PETRAČA" klavir. CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V sredo, 9. februarja, ob 21. uri-JAZZ ’94 - AIRTO MOREIRA in FLORA PURIM. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V sredo, 9. februarja, ob 18. uri' koncert ANAMARIJE TOMAC - flavta in VLADIMIRJA MLINARICA - klavir. ILIRSKA BISTRICA V petek, 11. februarja, bo ob 23-uri v klubu MKNZ koncert stol' pine CUT iz Nemčije. NOVA GORICA KD NOVA GORICA Danes, 8. februarja, ob 20. uri-koncert - STRUNE! MILO SE GLASITE. Nastopajo - moški pevski zbor PROVOX, dramska igralka JOŽICA AVBELJ, KATARINA PREKOVIC - flavta. MILENA VUGA - klavir. GRAD DOBROVO V petek, 11. februarja, ob 20. uri: koncert - VLADIMIRJA HROVATA - mandolina, IGORJA SAJETA - kitara in BRO-NISLAVA PRINČIČA - harfa. FJK TRST Gledališče Miela Jutri, 9. t. m., ob 21. uri koncert skupine Sirtos. Gledališče Rossetti 26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., °h 20.30 bosta nastopila Lucia Popp in Irvvin Gage. Cerkev Sv. Antona starega (Trg Hortis) V soboto, 12. t. m., ob 20. uri koncert mladinskega zbora »Piccolo coro S. Giovanni« pod vodstvom Edyja Hribarja in zbora »Cantando« iz Mace-rate. Nastopili bodo še solisti iz Salzburga in Kvintet godal FJK. Vstop prost. MILJE Gledališče Verdi V soboto, 28. t. m., ob 21- uri nastop jazz ansambla Joe D® rio Quartet. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. t. m., ob 20.30' koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvo® Antona Nanuta. GORICA Katoliški dom V petek, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopila Opera Giocosa Dežele Furlanije Julijske kraj ne: dirigent Severino Zannefl" ni, violina - Emmanuele Ba" dini. ŠPORT, ODBOJKA Torek, 8. februarja 1994 1. ŽENSKA DIVIZIJA / V DOLINI PO ŠTIRIH SETIH IGRE Breg osvojil prvi derbi S Kontovelom Tesna zmaga sokolovk Vse kaže, da bo to pr-enstvo izredno ize-^aCeno. Favorit Sgt- je d°slej odigral le eno jeKmo m premagal Kil-)°y. ki je na začasnem Ustnem redu prvi s tekmo več. f ®re8 ' Kontovel 3:1 15:8)U’ 12:15' 15:1°’ BREG: Zeriali, Glavi-a. Giorgii Pettirosso, •’ M. in S. Sancin, furman, A. in S. Mau-’ Bandi, Canziani. KONTOVEL: Regent, ®rne, Superina, Fišer, Škrk3' ^ažana’ Sossa, °d šestih le-šnjih derbijev v 1. enski divizija na 1 baškem je v Dolini °sv°jil Breg. Tekma s Kontove- lom je bila resnici na ljubo na dokaj nizki tehnični ravni, saj je bilo na obeh straneh preveč napak in naivnosti. Odločilno vlogo so odigrali servisi, zato pa je bila igra tudi precej raztrgana. Nenaveden je bil potek prvega seta. Breg je povedel z 8:0, nato so se Kontovelke zbrale in celo vodile s 14:11, na koncu pa so gostiteljice spet pripravile preobrat. Izenačen je bil tudi drugi niz, tokrat pa je bil Kontovel v končnici nekoliko bolj priseben, pomagale pa so mu tudi Brežanke, ki so naredile dosti napak pri sprejemu in servisu. Toda od tretjega seta dalje so bile Brežanke MLADINCI / 12. KOLO Koimpex spet v boju za končno drugo mesto Oddolžil se je ekipi NPT - Med dečki vse po predvidevanjih Brežanke so proti Kontovelu osvojile svoj drugi par prvenstvenih točk (foto KROMA) precej boljše, popravile so igro v polju in dokaj prepričljivo zmagale, njihovi številni navijati pa so bili tokrat zadovoljni samo z zmago, ne pa tudi z igro. Pallavolo Ts - Sokol 2:3 (15:10, 10:15, 15.10, 8:15, 7:15) SOKOL: Cebulec, Švara Legiša, Golamac, Antonie, BrišCek, Se-mec, RadetiC, Visintin. Sokol je igral to tekmo precej nihajoče, vendar borbeno. Nekoliko so popustile v prvem in tretjemsetu, ko pa so igrale po svojih zmožnostih, so bole boljše od nasprotnic. To je bilo vic(no predvsem v tie breaku, ko je bila odločilna serija Le-gišove na servisu: od 8:5 je Sokol prišel na 14:5. OSTALI IZIDI 4. KOLA: S. Andrea - Killjoy 1:3, Julia - Virtus 1:3, Club Altura - Orna 1:3. VRSTNI RED: Killjoy 6, Club Altura, Sokol, Orna, Breg, Pallavolo Trieste in S. Andrea 4, Sgt in Virtus 2, Kontovel in Julia 0. (Sgt ima dve tekmi manj, Virtus in Club Altura imata tekmo manj) NPT - Koipex 1:3 (10:15, 16:14, 10:15, 7:15) KOIMPEK: DrasiC, Germani, Kralj, Micales-si, Strain, Veljak, VolciC. Slogini mladinci so se pošteno oddolžili tržaški ekipi, ki jih je premagala v prvem delu prvenstva, z zmago pa so tudi zopet postavili svojo kandidaturo za osvojitev drugega mesta, saj je prvo že oddano ekipi Pallavolo. Tekma je bila tipična za nedeljo zjutraj z nihanji na obeh straneh mreže, vendar so bili naši odbojkarji toliko boljši, da so zmagali brez težav. Popustili so le v drugem setu, ki so ga tako domačini osvojili z mini- MLADINSKE LIGE / V PRVENSTVU »DEKLIC« SO PLAVE DOBILE POMEMBEN DVOBOJ ZA VRH Borovke prehitele Pallavolo A Če do konca prvenstva ne bodo več izgubile, jim naslov ne more uiti - Trojni uspeh pri mladinkah Naraščajnice: druga zmaga Sokola v skupina A - Uspešen začetek Sloge A in Bora v skupini B mladinke Sokol - Pallavolo Ts 3:0 145:7,15:11,15:13) v ?*^KOL: Švara, Legiša, Q°baL Golemac, Antonie, ene, BrišCek, Semec, Vi-smtin, Radetic. Sokolovke so v tem ko-u premagale nasprotnice, 10 so jih v prvem delu prežgale s 3:0. Tekma je bila zelo lepa in borbena, od-eCila pa je večja želja do zmage gostiteljic. Ta je Pnsla na dan predvsem v zadnjem setu, ko je Palla-v°l° povedel s 13:7. Tedaj Pa so se sokolovke zbrale ln reagirale. Posebno poh-^aio zasluži tokrat Tjaša Vara, ki je odigrala odlic-110 lekmo, kljub temu da je nastopila z vročino. SGT B - Bor 0:3 (3:15, 3:15,1:15) BOR: Gregori, Ažman, pk, Flego, Pitacco, Vodole Guštini, Benevol, A. rarmann. Naše igralke nadaljujejo sv°]o zmagovito pot, ki ne Ppzna ovir, tokrat pa so na-grale šibak SGT. Čeprav s° se s sobotnega gostovanja s Člansko ekipo vmi-e pozno, niso imele težav ®r so prepustile do-acinkam le drobtinice. Ve koli pred koncem so norovke tik pred tem, da °do tudi matematično prvakinje, naslov pa bodo Poskušale kronati brez izmoljenega niza. Koimpex - SGT 3:1 1 v O*15:4’13:15-15:7) KOIMPEK: Dapretto, ~alc> Kocjančič, Perini, iensi, Vidah, Zubalič, Živec. Okrnjena Koimpexova Postava je v nedeljo odpra-yna dokaj skromno tržaško esterko. Naše igralke so de odločno boljše od fV°jih nasprotnic, poraz v *jem setu pa gre pripisa-, Podcenjevanju s strani basih igralk in ne preporo-u gostinj. Na igrišču se je zvrstilo vseh osem, tokrat razpoložljivih igralk, ki so dale svoj doprinos k četrti prvenstveni zmagi. (Inka) VRSTNI RED: Bor 20, Pallavolo 16, Sokol 14, Koimpex 8, Sgt A in Pre-venire 6, Sgt B 2. DEKLICE Pallavolo Trieste A - Bor 0:3 (6:15,5:15, 7:15) BOR: Gruden, M. Fai-mann, Zadnik, Bogateč, Orel, Sternad, Tomaselli, Severi, Babuder, Flego, Macho, Miličevič. Borovke so kljub zapletu pred tekmo dosegle verjetno odločilno zmago v boju za naslov. Tekmo bi namreč morah odigrati v telovadnici Morpurgo, toda ko so borovke prispele tja, jih je Čakalo neprijetno presenečenje. Tekmo so namreč premestili v drugo telovadnico. Naknadno smo izvedeli, da se je Pallavolo odločil za spremembo le večer pred tekmo, Boru pa tega nihče ni sporočil, kar je povzročilo pred tako pomembnim srečanjem veliko živčnosti. Borovkam pa so te nevšečnosti vlile dodatno moč, na igrišče so stopile prepričane v lastne sposobnosti, tako da so skozi celo tekmo res malo grešile. Prva dva niza sta si bila sila podobna. Naše igralke so z učinkovito igro na začetku visoko povedle (v prvem setu 10:1, v drugem 13:2), visoko prednost pa so mirno obdržale. V tretjem setu so po vodstvu Bora s 5:0 domačinke izenačile (6:6) nato pa so z dobrimi servisi in z zagrizeno igro v polju borovke spet povedle ter na koncu suvereno zmagale. Tokrat pohvalo zaslužijo vse igralke, posebno pa poleg običajne Grudnove tudi M. Faiman-nova za učinkovite servise. Ce bodo borovke tudi v bodoče igrale tako zbrano, jim naslov res ne more uiti.. Borovke so v nedeljo po hitrem postopku s 3:0 (15:3,15:0,15:5) odpravile še drugo ekipo Pallavola. (Dejan) Koimpex - Pallavolo Trieste B 3:0 (15:1, 16:14, 15:5) KOIMPEK: Babudri, Grili, Franko, Furlan, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Maru-celli, Sossi. Proti skromni tržaški ekipi, so Koimpexove deklice dosegle rutinsko zmago. V vsakem setu so naše igralke nastopile z drugačno postavo, vendar to sploh ni spremenilo učinkovitosti na igrišču. Slogašice so bile vsaj za razred boljše od svojih nasprotnic, ki so se jim enakovredno' upirale le v drugem setu in še to bolj zaradi nepazljivosti Koim-pexa, kot po svoji zaslugi. (Inka) IZIDI 11. KOLA: Pallavolo A - Bor 0:3, Altura -Sgt 3:0, Oma - Ricreatori 0:3, Virtus - Koimpex 3:2, IZIDI 12. KOLA: Virtus -Oma 3:1, Ricreatori - Sgt 3:0, Altura - Pallavolo A 0:3, Bor - Pallavolo b 3:0. VRSTNI RED: Bor (11( 20, Pallavolo A (10) in Ricreatori (11) 18, Koimpež (9) in Virtus (11) 10, Altura (11) 8, Oma (11) 6, Pallavolo B (9) 4, Sgt (11) 0. NARASCAJNICE Skupina A S. Andrea - Sokol 0:3 (5:15,13:15, 7:15) SOKOL: Hrovatin, Švara, E. in S. Leghissa, Rebula, Španu in Legovich Sokolovke so dosegle prepričljivo zmago, povedati pa je treba, da nasprotnik ni bil preveč močan in je imel težave že s serviranjem. Čeprav je bilo igre Sokolove naraščajnice so doslej že dvakrat zmagale (foto KROMA) bolj malo, pa so Na-brežinke občasno uspele organizirati nekaj lepih akcij. * Virtus - Breg 3:0 (15:7, 15:3,15:6) BREG: Sancin, Rodella, Terčon, Fior Rosso, Zeriali, Carbini. To je bila za brežanke prva uradna tekma, na njej pa sploh niso razočarale in so poskušale pokazati to, kar so se vadile na treningih. S tem, kar so pokazale, pa so popolnoma izpolnile pričakovanja trenerja Sai-na. VČERAJŠNJI IZID: Breg - Sloga B 2:1 (15:11, 9:15, 15:12). IZID 3. KOLA: Pallavolo - Virtus 0:3. VRSTNI RED: Virtus 9, Kontovel A in Sokol 6, Breg 2, Sloga B 1, Pallavolo in S. Andrea 0. Skupina B , Kontovel B - Oma 0:3 (2:15, 2:15, 8:15) KONTOVEL B: Businel-h, K. in S. Kante, Brezovec, Živec, Battigelli, Furlan. Kljub poraz je Kontovel B opravil zadovoljiv krstni nastop. To je bila za dekleta sploh prva tekma, saj gre za začetniško skupino, že med samo tekmo, ko so se otresle začetne treme, pa so pokazale napredek v igri, saj niso le pošiljale žogo na drugo stran mreže, ampak so tudi skušale graditi igro. Bor - Ricreatori Comu-nali 3:0 (15:1,15:0,15:8) BOR: Boccia, Flego, D. Furlani, T. Furlani, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Samec, Kraš e vic, Miličevič, Posar, Smotlak. Borove naraščajnice so na najboljši način pričele letošnje prvenstvo. Kljub temu, da za mnoge Borove igralk je bil to krstni nastop, so premagale zaCetno tremo ter se dobro odrezale, vse pa so dobile priložnost za igranje. Že s servisi (obvezen je spodnji servis), so spravile v velike težave začetnice Ricreatorija, vsekakor pa je nastop bo-rovk res spodbuden. Naj dodamo, da borovke branijo lanski naslov, glavni cilj pa je piljenje individualne tehnike ter izboljšanje skupinske igre. (Dejan) Sloga A - Altura 2:1 (15:11,12:15,15:4) SLOGA A: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Furlan, Hrovatin, Kette, Milič, Sossi, Žagar. Ker je šlo za prvi nastop je bilo pri večini igralk opaziti veliko tremo, ki je večkrat ovirala naša dekleta pri izpeljevanju akcij. ’ Ko pa je bil prvi strah mimo, so slogašice uredile svoje vrste in sicer zelo solidne igralke Alture so bile v tretjem setu proti našim popolnoma brez moCi. (Inka) VRSTNI RED: Bor in Oma 3, Sloga A 2, Altura 1, Ricreatori in Kontovel BO. malno razliko, vendar ni bila Koimpexova zmaga nikoli v dvomu. (Inka) OSTALI IZID 12. KOLA: Prevenire - Volley club 0:3. VRSTNI RED: Pallavolo Rufo (10) 20, Nuo-va Pallavolo (10) 16, Koimpex (8) 12, Bor (9) 8, Volley club (9) 6, S. Andrea (10) 4, Prevenire (10) 0. DEČKI Pallavolo Trieste -Bor 0:3 (0:15, 5:15, 7:15) BOR: Cuk, FurlaniC, Pertot, Pieri, Smotlak, Šušteršič, Talotti, Kr-mec, Mauri, Seppi, Bo-sari, S a var in. Borovci so proti nasprotniku, ki igra z ekipo naraščajnikov, gladko zmagali. Po prvem setu, ko so pustili domačine na ničli, so v drugem povedli na 10:0 (25:0!) nato so stopile postopoma na igrišče vse menjave, ki so prepustile gostiteljem vec točk izključno zaradi lastnih napak, izdatna zmaga pa ni bila nikoli v dvomu. (Dejan) Nuova Pallavolo -Sloga 3:0 (15:7, 15:5, 15:10) SLOGA: Corbatti, DrasiC, Germani, Grilanc, Micalessi, Milic, Peterlin, Rebecchi, Ri-tossa, Sossi. V tem kolu so se slo-gasi pomerili z daleč najboljšo ekipo tega prvenstva, ki ima v svojih vrstah zelo visoke in dobro pripravljene igralce. Vendar se naši fantje niso že naprej predali in so se v boj vrgli z vso vnemo in se bolj kvotiranemu nasprotniku solidno upirali.. Na zmago kajpak ni bilo mogoče računati, z nastopom naših najmlajših, pri katerih je izstopal zlasti Fabio Germani, pa smo lahko povsem zadovoljni. (Inka) VRSTNI RED: Nuova Pallavolo (11) 22, Bor (10) 16, Volley club (9) 12, Sloga (9) 8, Rum baker (8) in S. Andrea (9) 4, Pallavolo (11) 0. NOVICE Danes v Športelu Kot običajno bo tudi drevi ob 22.30 po TV Ko-per-Capodistria na sporedu Sportel, v katerem bo tokrat govor o košarkarskem derbiju v promocijski ligi med Bregom in Domom, predsednik slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocijančič bo spregovoril o slovenskem nastopu v Lillehammerju, ob običajnem«žaklju« pa so voditelji oddaje pripravili še zapisa o rekreacijski dejavnosti SKD Tabor in z nogometne tekme Primorje - S. Giovanni. Stefenal sporoča Navijači Stefanela lahko abonmaje, vstopnice in vozovnico za posebni vlak za »final four« italijanskega košarkarskega pokala rezervirajo najkasneje do sobote, 12. februarja. Štirinajstega februarja pa zapade rok za potrditev abonmajskih sedežev za polfinalno tekmo Ko-račevega pokala (16.2) z milanskim Recoa-rom. Preostale vstopnice bodo v prodaji od 15. t.m. izidi in lestvice KOŠARKA / DR2AVNI KADETI MLADINSKI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI Mladinski nogomet Deželni mladinci IZIDI 17. KOLA: Cormonese - San Giovanni 2:2, Itala S. Marco - Portuale 0:2, Lucinico - Ponziana 1:1, Monfalcone - Fortiutudo 4:0, San Luigi - San Canzian 2:1, San Sergio - Juventina 3:1, Staranzano - Ronchi 0:2. VRSTNI RED: Ronchi 28, San Sergio 26, San Luigi 22, Cormonese in Itala San Marco 20, Portuale 19, Ponziana 18, San Giovanni in San Canzian 17, Staranzano 16, Monaflcone 12, Lucinico 10, Fortitudo 8, Juventina 5. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - Itala San Marco, Juventina - Cormonese, Ponziana - Monfalcone, Portuale - Staranzano, Ronchi - San Sergio, San Canzian - Lucinico, San Giovanni - San Luigi. Pokrajinski mladinci IZIDI 16. KOLA: Campanelle - Zarja Adriaimpex 1:1, Montebello D. Bosco - Chiarbola 1:2, Muggesa-na - Union 8:0, Olimpia - Adriatica 3:1, Opicina -San Marco 5:0, Sant’Andrea - Costalunga 1:4, Zau-le R. - Primorje 5:1, Domio prost. VRSTNI RED: Opicina 28, Olimpia 25, Domio 23, Zarja Adriaimpex in Chiarbola 22, Costalunga 20, Muggesana in Sant’Andrea 18, Adriatica 15, Primorje 14, Zaule 10, San Marco 8, Montebello D. Bosco 7, Campanelle in Union 4. PRIHODNJE KOLO: Adriatica - Muggesana, Costalunga - Campanelle, Domio - SanFAndrea, Primorje - Montebello D. Bosco, San Marco - Olimpia, Union - Zaule R., Zarja Adriaimpex - Opicina, Chiarbola prosta. Naraščajniki IZIDI 18. KOLA: CCS - San Sergio 0:4, Domio - Primorje 3:2, Esperia - Al tura odložena, Fortitudo -Portuale odložena, Opicina - Costalunga 4:1, Pon--ziana - Montebello Don Bosco 3:6, SanFAndrea -Olimpia 1:2, prosta Chiarbola. VRSTNI RED: Olimpia in San Sergio 33, Opicina in Domio 24, Portuale 23, Fortitudo 20, SanFAndrea 19, Ponziana 17, CCS, Chiarbola in Primorje 14, Costalunga 12, Montebello Don Bosco 10, Esperia 4, Altura 0. PRIHODNJE KOLO: Altura - SanFAndrea, Chiarbola - Ponziana, Costalunga - Esperia, Montebello Don Bosco - Fortitudo, Portuale - CCS, Primorje -Opicina, San Sergio - Domio, Olimpia prosta. Najmlajši IZIDI 21. KOLA: Bor Farco - Triestina odložena, Montebello Don Bosco - Chiarbola 0:2, Domio -Roianese 2:3, Esperia - CCS 0:0, Fani Olimpia -Don Bosco B 1:1, Olimpia - Costalunga 4:0, Portuale - Opicina 2:1, San Sergio - Altura B 3:0, San Sergio B - Altura 2:2. VRSTNI RED: Triestina 36, Portuale 35, Olimpia 32, Bor Farco 30, Altura 28, San Sergio, Fani Olimpia in Opicina 26, CCS 21, Esperia in Costalunga 18, Chiarbola in Montebello Don Bosco 15, San Sergio B 13, Don Bosco B 10, Altura B 8, Domio 7, Roianese 2. PRIHODNJE KOLO: Altura - Olimpia, Chiarbola -Altura B, Costalunga - San Sergio B, Don Bosco B -Portuale, Esperia - San Sergio, Fani Olimpia - Bor Farco, Opicina - Domio, Roianese - Montebello Don Bosco, Triestina - CCS. Košarka 1. divizija - Skupina B IZIDI 3. KOLA: Bevirosso - Prosek 59:68, Total -Polet Metrti 53:76, Virtus - Amatori 87:46, Saba -Serramenti Drago 67:87, Adi - DLF 98:79. VRSTNI RED: Prosek in Polet Metra 6, Adi, Virtus, Serramenti Drago 4, Saba, Bevirosso, Total 2, Amatori in DLF 0. PRIHODNJE KOLO: Prosek - Virtus (v petek, 11.2. ob 20.15 na Proseku), Adi - Polet Metra (v soboto, 12. 2. ob 20. 30 v Trstu, Ul Forti). Državni kadeti IZIDI: Tarcento - SCT 89:91, Ronchi - Pallacanestro Go 92:95, Kontovel Edil Porfidi - Italmonfalcone 75:72, Don Bosco - Bor Radenska 104:61. VRSTNI RED: Don Bosco 30, SCT 22, Pallacanestro Go in Bor Radenska 14, Tarcento 12, UGG, Kontovel Edil Porfidi, Italmonfalcone in Ronchi 8. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Kontovel Edil Porfidi (v soboto 12. 2. ob 18.30 v BrišCikih) Naraščajniki IZIDI: Jadran Eurosava - Libertas 104:113, Don Bosco A- latte Carso 117, 34, UGG - SCT 66:79, Stefanel -Don Bosco B 121:68, Arte - Salet 97:78. VRSTNI RED: Stefanel 26, Arte in Don Bosco A 24, Don Bosco B 18, Libertas 16, Salet 14, Latte Carso 10, Jadran Eurosava in SCT 8, UGG 6, Dino Conti 0. PRIHODNJE KOLO: Latte Carso - Jadran Eurosava (v sobot 12, 2. ob 17. 30 v Trstu, telovadnica Roli, Ul Forti 15) Obvestilo SHINKAI KARATE KLUB obveSCa, da bodo društveni izpiti za pasove vseh barv jutri, 9. 2., v telovadnici Silvestri na Proseku. Začetek izpitov za otroke je ob 18. uri, za odrasle pa ob 19. uri. Požrtvovalni Kontovelci ugnali Tižičane Pričakovan poraz borovcev Nezaslužen poraz Primorja z Domiom Uspešnejši so bili »najmlajši« Mladosti, ki so v deževnem vremenu premagali Gradese Kontovel - Italmonfalcone 75:72 (38:42) KONTOVEL: B. Starc 25 (4:10), Taučer 19 (3:5), M. Starc, Stoka 11 (3:7), Franco 2 (2:4), Skerk 6 (0:2), Rustja 2, Umek 10 (2:4). TRI TOČKE: B. Starc 1. Čeprav so nastopih v zelo okrnjeni postavi (brez Spadonija, lorija in Spacala), so Kontovelci z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti zasluženo premagali tržiški Italmonfalcone. Nasi sov prvem polčasu zaostajati že za 16 točk (16:32), nakar so se zbrati, urediti vrste predvsem v obrambi in stalno nižati zaostanek. V drugem polčasu je bilo srečanje izredno izenačeno, v zadnjih potezah pa so bili naši fantje le prisebnejši in tudi zasluzeno zmagali. Za nenadejani točki zaslužijo pohvalo prav vsi. Kontovelci, ki so izredno požrtvovalno igrali predvsem v obrambi. V napadu se je še posebno izkazal mladi Boštjan Starc, ki je dosegel v tej ligi svojih rekordnih 25 točk. Don Bosco - Bor Radenska 104:61 (48:22) BOR RADENSKA: Jagodic 2 (0:1), Oberdan 16 (2:5), Jogan 12 (2:2), Velin-ski 2 (0:2), Uršič 18 (4:6), Galeone 3 (1:2), Lapelj 4 (0:4), Stokelj 2 (0:2), Del Monaco 2; trener Krečič. PM: 9:24. SON: 15. Borova peterka v soboto ni ponovila velikega podviga, ki ji je lani uspel, ko je po poneverjetnega uspeha, ko je lani proti vsakemu pričakovanju prvič premagala ekipo Don Bosca z 92:85. To pa ostaja le lep spomin, kajti okrnjeni borovci tokrat res niso biti kos prvouvršCeni ekipi trenerja Darisa. Don Bosco je nedvomno med boljšimi postavami v naši deželi in to se je tudi jasno pokazalo na tekmi proti Boru. Naši niso biti nikoli dorasli gostiteljem, kar kažejo tudi delni izidi (28:12 v 10., 69:43 v 30. in 88:49 v 35. minuti). Trener Krečič je bil po sobotni tekmi precej razočaran: »Čeprav je Don Bosco prvi na lestvici ni opravičila za tako slabo igro. Sedaj pa mislim že na derbi s Kontovelom in na zaostalo tekmo proti Ron-chiju. Ti dve srečanji bosta odločilni nadaljnji potek prvenstva.« Naj omenimo Se, da je najboljši košarkar Don Bosca Francesco Gori dosegel na tejtekmi kar 47 točk. (Matija Jogan) NARAŠČAJNIKI Domio - Primorje 3:2 (2:1) Strelec za Primorje: Kuk 2. PRIMORJE: Gregori, Furlani, Braini, Lorenzi, Lovrečič, Blazina, Ban, Kuk, Bukavec (Iozza), Gurman, Ota. Združena ekipa Primorja je v nedeljski tekmi nezasluženo izgubila z Domiom, ki je na lestvici precej višje uvršCen. RdeCe-rumeni so tokrat nastopili v moCno okrnjeni postavi, kljub temu pa so popolnoma nadigrati nasprotnika. Zal pa niso upeti izvleci niti točke. Tudi sodnik je precej oškodoval igralce Primorja, saj najprej ni dosodil očitne enajstmetrovke za združeno ekipo, nato pa je domačim priznal dva zadetka, Čeprav sta bila strelca obakrat v ne- Primorje ni imelo sreče dovoljenem položaju. Oba gola za Primorje je dosegel Kuk. (Gorazd) NAJMLAJSI Gradese - Sovodnje 1:3 (1:3) Strelec Florenin 3 SOVODNJE: Devetak, F1' gel, Moro, Zanier, Pavšič Jelen, Cotič (Pema), Bago0, Piras (Mozetič) »Ferletik Florenin. Po nerodnem spodrsljaj0 prejšnjo soboto v Tržiču so Sovodnje ponovno zmag0' vito nadaljevale prvenstvo-V Gradežu so s tremi zadetki razpoloženega Flore-nina premagale solidno domačo enajsterico. V m°c' nem nalivu je Gradese pr01 prišel v vodstvo in to nep°" sredno s strelom iz kota. v nadaljevanju igre pa je pri5' la na dan učinkovitost S°-vodenjcev, ki so v desetin minutah trikrat zatresi' mrežo Gradeseja. V druge"11 polčasu se je igra deln° umirila in to tudi zaradi izključitve branilca PavSica in vratarja Gradeseja- (Pavšič Aljoša) KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI Slaba igra v prvem delu usodna za naše Jadranovci izgubili z Libertasom - V prvenstvu dečkov Menta Piu premočna za Dom Jadran Eurosava - Libertas 104:113 (38:60) JADRAN EUROSAVA: Petaros 4 (2:2), Senica 33 (4:10), SosiC 2, Lista 2, Hrovatin 2, Metlika, Slavec 27 (3:3), Lakovič 19 (2:2), Guštin 2, Stefančič 13. TRI TOČKE: Senica 1, Slavec 2, Lakovič 1, Stefančič 1. PON: Lakovič (37), Senica (37). Jadranovci so v soboto tretjič zaporedoma izgubili. Tokrat je plave premagala peterka Libertasa. Jadranovci so v prvem polčasu slabo igrati v napadu in niso bili zmožni zaustaviti zlasti kapetana nasprotnikov Favretta, ki je v prvem polčasu dal kar 25 točk. Skupno je ta košarkar na tej tekmi dal 37 točk. V drugem polčasu so jadranovci bolj zagriezno igrati. Dobro so igrati v napadu in v obrambi so uspešno zaustaviti nasprotnike. V zadnjem delu srečanja so naši mladi košarkarji dati kar pet trojk in se tako približali nasprotnikom. Jadranovci so znižati zaostanek na Sest točk, ko sta sodnika piskala našim dve tehnični napaki, la so ju gostje odlično izkoristili. Libertas je spet povedel za nekaj točk in nato tudi zanesljivo zmagal. Pri naših zasluzijo pohvalo stebra ekipe Slavec in Senica ter mladi Stefančič. Pri gostih pa sta se, poleg odličnega Favretta, izkazala Se Scalamera, ki je dosegel 24 točk, in Greco z 19 točkami. (A. Petaros) DEČKI NA GORIŠKEM Menta Piti - Dom 136:42 (51:16) DOM: Tacco 4, SljiviC 2, Covi 26, Cozzuccoli 4, Leopoli 4, trener Semolič. _ Proti prvouvršCeni in Se nepremagani ekipi Mente Piu, na vseh tekmah zmaguje z več kot 50 točkami razlike, so bu> tudi naši košarkarji brez moči. Domovci so poleg tega nastopiti v zelo okrnjeni postavi. Proti višjim, fizično in tehnično boljšim nasprotnikom s° domovci skušati nuditi z zvrhano mero požrtvovalnosti vsaj minimalen odpor. Razlika med ekipama pa je bila prevelik3-tako da naši niso mogli preprečiti visokega poraza. Klub veliki razliki v točkah pa je treba vseeno vse domov-ce pohvaliti za veliko požrtvovalnost. Kot običajno pa je izstopal Covi, ki je dal kar 26 točk, kar je proti tako kakovostnemu nasprotniku že lep podvig. KOŠARKA / V PRVENSTVU »PROPAGANDA» Visok poraz borovcev proti Don Boscu Praznih rok so ostali tudi jadranovci Naši minikošarkarji igrali več srečanj - Domovci zanesljivo premagali devinski San Marco PROPAGANDA Bon Bosco - Bor 99:44 (54:13) BOR: Zeriali, Smilovic 12 (1.2), Bosari 2, Stokelj 20 (2:4), Zobec 4, Flori-dan, Stranj 4, Verri 2 (0:2), Kafol, trener: Canciani. PM: 3:8. TRI TOČKE: Smilovic 1. Borovci so proti vodilnemu Don Boscu visoko izgubiti. Naši so zaceli katastrofalno (32:5 v 10. min), prvi polčas pa so domačini zaključili z vodstvom 54:13. V drugem polčasu so Cancianijevi fantje reagirati in drugi del izgubiti le za 14 točk. Nasprotnik je bil tokrat mnogo boljši, borovci pa so zopet odpovedati v obrambi. (Niko Stokelj) SCT - Jadran Farco 122:77 (63:37) JADRAN FARCO: Žagar, Kocjančič 34 (2:3), Mi-lojevic, Špacapan 28 (6:12), Bottosso, Ieram 2, Kalc, Lakovič 13 (3:9), Taucer, trener Vremec. PON: Taucer (9), Kalc (33), Lakovič (39), Kocjančič (40). Po prvi Četrtini so jadranovci celo vodili s točko razlike (23:22), toda že v 9. min. je moral na klop zaradi petih osebnih napak Egon Taucer, ki se je lahko edini kosal z viši-mi nasprotniki. V preostalih treh Četrtinah so domači košarkarji poostrili tempo igre in tudi visoko zmagali. Od posameznikov naj omenimo predvsem dobro igro Tomaža Špacapana-in Vasilija Kocjančiča. MMBASKET TURNIR EVVIVAIL MB Bor A - Ferroviario 100:29 (47:18) BOR A: Miralen 20, Pi-son, Lombardo 17 (1:2), Kafol 12, Tolentino 3 (1:2), Valassi 2 (0:2), Stokelj 10, Verri, Gaburro 10, Lovriha *20, Bettiolo, vaditelj Cor-batti. Borovi minikošarkarji so brez težav premagali okrnjeno postavo DLF, saj so vse Četrtine zanesljivo dobiti (26:7, 21:11, 29:4 in s 24:7). Tokrat bi pohvalili vse igralce, predvsem pa Lovriho, Lombarda in Mi-ralena, ki so v napadu igrati zelo dobro. (N.S.) Bor B - Padovan 30:29 BOR B: Družina, Romano 8, Pitacco 7 (1:2), Mir-ceta 4, Sunerga 3 (1:2), Derganc, Sadlovvski, Le-van, Krmec 7 (1:2), Glavi-na 2, Scichilone, vaditelj Corbatti. V štirinajstih dneh so minikošarkarji Borove B ekipe trikrat igrali in na vseh treh tekmah so bili uspešni. Proti ekipi Camb so zmagali s 53:28, proti Stefanelu B pa s 27:22. Tretja tekma proti ekipi Ricreatori Padovan je bila Se posebno privlačna. Prvo Četrtino so borovci izgubiti kar z 0.11, v drugi in tretji pa izgubili z manjšo razliko. Nasi fantje so v Četrtem delu stopili na igrišče Se posebno motivirani, saj jih je trener Corbatti stalno spodbujal. Četrtino so z izredno borbenostjo dobili s 13:2 ter tako tretjič zaporedoma zmagati. (N.S)) TURNIR G. OBERSNEL Suvich - Polet 30:35 (18:13) POLET: Mitja Suhadolc 5 (1:4), Matjaž Suhadolc 2 (0:2), Ferfolja 10 (2:2), Pic-cini 12, Gibi, Peric 2 (0:2), Daneu 2, Milic, Pavat, Starec, Malalan, BeliCiC 2, vaditelj Vremec. Z odlično igro v drugih dveh Četrtinah so poletov-ci premagati moštvo Suvi-cha, in to po zelo izenačeni in razburljivi tekmi. Gostitelji so prvo Četrtino dobiti z 8:5, drago pa z 10:8. V tretji pa so bili naši boljši za 6 točk (10:4) in p° tretjem delu vodili 1° 5 točko razlike. V poslednj) Četrtini so biti spet bolj®1 (12:8) in tako tucti zasluženo zmagati. NA GORIŠKEM Dom - San Marco Devi11 51:21 (28:10) DOM:-S. Bensa, Semolič, Špacapan 6, M. Bensa’ Gravner 33, A. Tacco, Lj; Tacco 6, Golob, vadite J Ambrosi. Domovci so visoko prf magali tudi San Marco 'z Devina in tako na treh n3 stopiti dosegli dve zmag1-Nasi minikošarkarji s° bili zelo agresivni v obrambi, prestregli so ve žog in nato s hitrimi proti napadi dosegali kose. Pn tem se je posebno izkaz Miha Gravner, ki je P°-p? velikega števila točk, °a tudi veC asistenc. Za dobj0 igro v obrambi bi pohvali Se Stefana Benso in Petra Špacapana. ŠPORT Torek, 8. februarja 1994 Polfinale italijanskega pokala KOŠARKA / NBA NOVICE Danes v Genovi Sampdoria gosti Parmo Drugi par Ancona - Torino t-.9®^OVA - Danes in j ‘‘,“os|a na sporedu pr Polfinalni tekmi italijansk Sd nOSOmetneoa nnial ' Torino Parma. na. Nedvomno je dr Par veliko bolj zanimiv, § 16PQ T")fl tiirli ravnil —uuij zanimiv, ?e8a pa tudi rezul “j1 ekip v prvens' sliivo!S°PreCeT - — ^Vijdjo precej ze ) vo jamstvo, da se gle ^ drevi na stadionu Ma penovi ne bodo i SoCasili. Glede dobre forme ' n 6 A nobenih dvomov Praktično ne pozna ov r UH na tu em, v [“ton pa je tudi Samp, ti’ev nedeljo na pn . .Luciju na pn enem srečanju z U ^61 Arrt Jr,n_—i _ i i p .. • ■ iiener sam nnksson danes ne l gel računati na Vierchovvo-da in Jugoviča, zato pa bosta gotovo igrala Mannini in Gullit. Vierchowoda bo zanesljivo zamenjal Rossi, za Jugovičevo mesto pa so kandidati Sensini, Inver-nizzi in slovenski reprezentant Srečko Katanec. Koga bo Eriksson določil v prvo enajsterico Se ni znano, v rahli prednosti pa naj bi bila Sensini in Invemizzi. Današnje srečanje (neposredni TV prenos ob 20.25 po RAIUNOj je prvo v seriji treh srečanj med obema nasprotnikoma. Ze v nedeljo je namreč na sporedu prvenstveni derbi, 23. februarja pa bo na sporedu povratno pokalno srečanje. Tekma Ancona - Torino bo jutri, povratno srečanje pa 24. februarja. bosta Katanec in Gullit tudi drevi lahko veselila? New York gladko premagal Oriando Patrick Ewing (32) najboljši strelec tekme, Charles Oakley pa je ujel 21 odbitih žog NEW YORK - V eni najbolj zanimivih nedeljskih tekem v prvenstvu NBA so New York Knicks prepričljivo premagali Orlando Magic s 95:77. Knicksi so tako dosegli sedmo zmago v zadnjih osmih srečanjih, Orlando Magic pa je prvič letos izgubil tri tekme zapored, v New Yorku pa so 0’Neal in soigralci dosegli tudi najmanj košev doslej. Za zmagovalce je bil najbolj učinkovit Patrick Ewing z 32 točkami, k zmagi pa je precej prispeval tudi Charles Oakley, ki je sicer dosegel le 13 točk, imel pa je kar 21 skokov. Na drugi strani je bil Shacjuille 0’Neal precej v senci in je dosegel 22 točk. Nedeljski izidi: New York - Orlando 95:77, Gol-den State - VVashington 106:84, Phoenbc - Chicago 89:88, Houston - Minnesota 101:90, San Antonio 104: New Jersey 104:102 (po podaljšku), Denver - Dallas 99:89, LA Lakers - Utah 107:90. VRSTNI REDI VZHODNA KONFERENCA, Atlantska divizija: New York (33 zmaganih, 12 izgubljenih tekem), Orlando (26, 20), Miami (22, 22), New Jersey (21, 23), Boston (20, 26), Philadelphia (19, 26), VVashington (15, 30).; Centralna divizija: Atlanta (32,12), Chicago (32, 13), Cleveland (23, 22), Charlotte (22, 23), Indiana (21, 23), Milvvaukee (13, 33), Detroit (10, 35). ZAHODNA KONFERENCA, Srednjevzhodna divizija: Houston (33, 11), San Antonio (33, 14), Utah (30, 17), Denver (22, 23), Minnesota (14, 30), Dallas (4, 42); Pacifiška divizija: Seattle (34, 10), Phoenix (30, 14), Portland (26, 19), Golden State (25, 19), LA Clippers (16, 27), LA Lakers (16, 28), Sacramento (13, 31). Evving (z žogo) - 32 točk, Shaguille 0'Neal pa le 22 (AP) r[ KOLESARSTVO Miauela Induraina tudi 9 letos ne bo na Vuelti MADRID - Španski kolesar Miguel Indu-rain bo že tretje leto zapored izpustil dirko po Španiji, imenovano Vuelta in se osredotočil na Giro dTtalia, na katerem se bo pripravljal za Tour de France. To je povedal vodja španskega moštva Banesto. Zaradi In-durainove odločitve je vprašljiv nastop moštva na Vuelti, kajti prireditelji so opozorili, da bodo v primera odsotnosti trikratnega zmagovalca Toura izključili celotno moštvo. »Indurainov cilj ni Giro. Celo sezono je podredil Touru, na katerem ne želimo tvegati ničesar,« je povedal Jose-Miguel Ecnavarri. Vuelta je na sporedu aprila, do Toura pa je premalo Časa, da bi se spočil. Končno odločitev bo sprejel direktor ekipe. Ce bodo Bane-stu dovolili nastopiti brez Induraina, bo moštvo vodil Pedro Delgado. Echavarri je povedal, da se bo še naprej pogajal s prireditelji in svojemu moštvu skušal zagotoviti nastop. Inter odslovil trenerja MIT .AN - Pri Interju so po nedeljskem porazu proti Laziu včeraj zvečer odslovili 59-letnega trenerja Osvalda Bagnolija. Zamenjal ga je nekdanji reprezentant in dolgoletni Interjev igralec Giampiero Marini. Bagnoli je prišel k Interju poleti leta 1992, potem ko je z Verono osvojil naslov državnega prvaka, z Genoo pa uvrstitev v polfinale pokala UEFA. Italijan Furian premagal Changa SAN JOSE - Triindvajsetletni Italijan Renzo Furlan je na teniškem turnirju v San Joseju v Kaliforniji v finalu presenetljivo premagal devetega igralca na svetu in prvega nosilca turnirja Američana Michaela Changa s 3:6, 6:2 in 7:5. Furlan, ki je bil pred tem dvobojem 69. na lestvici ATP, je prvič zmagal med poklicnimi igralci, za zmago pa je dobil 42.000 dolarjev. Salve in Schoppova AREZZO - Belgijec Jean-Michel Saive in Nemka Jie Schopp sta zmagovalca mastersa, turnirja 12 najboljših namiznoteniških igralcev. Saive je v finalu premagal Jana-Oveja VValdnerja s 3:2 (-17, 10,19, -15, 18), Schoppova pa je bila boljša od Romunke Otilie Badescu s 3:1 (17, -17, 20,15). Gustofsson zmagovalec Dubaia DUBAI - V finalu teniškega turnirja v Dubaiu je četrti nosilec Šved Magnus Gustafsson premagal prvega nosilca Spanca Sergia Bruguero s 6:4 in 6:2. Jackson blizu evropskega rekorda STUTTGART - Britanski atlet Colin Jackson je na mitingu v Stuttgartu pretekel 60 metrov z ovirami v Času 7.42 sekunde in tako za vsega eno stotinko sekunde zgrešil evropski rekord. Morski psi raztrgali Dallas NEW YORK - Racmani so tokrat gostili Chicago Blackhavvks in izgubili s 3:2, Edmonton je doma premagal VVinnipeg s 5:2, Vancouver pa je na domačih tleh izgubil s Hartfordom z 2:4. Bufialo doma ni imel težkega dela z Newyorškimi Otočani, zmagal je s 4:1, floridski Panterji pa so prav tako z lahkoto odpravili Boston s 3:0. Najzanimivejše srečanje, vsaj tako se je zdelo na začetku, je bilo v Dallasu, kjer so domači Dallas Starš, sicer tretjeuvršCeno moštvo centralne divizije s 63 točkami gostih San Jose, ki se s 47 točkami oklepa zadnjega mesta, mesta, ki vodi v play off. V svoji želji po zmagi so Morski psi iz San Joseja kar malce pretiravali, rezultat pa je bil za domači Dallas porazen, saj so izgubili kar s 7:1. Rezultati: Anaheim Mighty Ducks - Chicago Blackhavvks 2:3, Edmonton Oilers - VVinnipeg Jets 5:2, Vancouver Canucks -Hartford VVhalers 2:4, Florida Panters - Boston Bruins 3:0, Bufialo Sabres - New York Islanders 4:1, Dallas Starš - San Jose Sharks 1:7. (M. J.) Doli v Frankfurt RIM - Rimski Lazio je do konca letošnje sezone posodil frankurtskemu Eintrachtu napadalca Thomasa Dolla. Nemški klub bo Laziu odštel 600.000 mark, Doli pa bo v Bundseligi debitiral že konec tedna. Doli je že sedmi Nemec, ki se po izkušnji v Italiji predčasno vrača domov. Pred njim so odšli Mattheus, Breh-me, Berthold, Sammer, Riedle e Reuter. TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / V ŠPANIJI LA CORUNA IN DEPORTIVO IZGUBILA ! I V angleškem prvenstvu za naslov le Manchester United in Blackbum Ima PSG že zadosten naskok? - Na Portugalskem Porto odrezan iz bojo London Saškem prve SotJe obica dobje, zace postale t Vlkend so jih Adi §a tekmova sP.et nabrale ah drugače, Ullited in E Cenjena. J? se v Lor Jz Queens l3;2), medt Versi« pr, gledalci zli I Tut« ‘ vvim y°sti je pr Je začel zi stavo in < hi pa Gldham toly in S Jtotni n G. 67, B tekmi r (tekma manj) 46, Nevvca-stle (2 tekmi manj) 45, Liverpool (tekma manj) 44. Pariš Saint Germain je v francoskem' prvenstvu pometel tudi z Angersom (3:0 - Guerin, Ginola, Le Guen) in pridobil še eno točko prednosti pred 01ympiqueom, ki v Saint Etienneu ni mogel doseči veC kot 0:0. Nantes in Monaco sta spet prižgala upanje na pokal UEFA. Za zmago obeh sta najbolj zaslužna njihova glavna strelca: rumene vodi N’Doram, belo-rdeCe pa Djorkaeff. Vrstni red: Pariš Saint Germain 40, 01ympique 35, Bordeaux 32, Montepellier in Auxerre 29. V Španiji je Deportivo La Gorana po seriji desetih pozitivnih izidov spet okusil grenkobo poraza, ki je glede na okoliščine skoraj zaskrbljujoč. Ze res, da je vodilni igral v Madridu proti Realu, toda sedanji Real Madrid, katereriru so tokrat manjkali celo vsi trije napadalci (Butragueno in Alfonso sta poškodovana, Zamorano diskvalificiran), se z Deportivom vsaj na papirju ne bi smel igrati kot mačka z mišjo. Na igrišču so se stvari zasukale drugače: zadetka za »merengues« sta dosegla mladinec Morales in Michel, uspeh pa je Real upravičil tudi z dobro igro, ki je v zadnjih Časih le redko bila gost na Ber-nabeu. Manj presenetljiv je domači poraz (2:3) Barcelone z Athleticom Bilbao. Baski so namreč muhava ekipa, ki lahko z vsakim izgubi in vsakogar preseneti. Tokrat je obveljala slednja varianta. Zubizarreto so premagali Guerrero, Valverde in Ziganda, Stojckov in Bakero pa sta le dvakrat uspela vzpostaviti ravnotežje. Pa še barvita nota: enajst Baskov na eni, trije tujci, ter po štirje Baski in Katalonci na drugi strani, tako da na igrišču ni bilo niti enega pravega Spanca. Uspešno sta zaigrala Real Sociedad in Albace-te, ki lahko zviška gledata bolj kotirana moštva, kot so Sevilla, Valencia in Atletico Madrid. Prav slednji je v izredno kočljivem položaju, saj je le točko nad breznom drage lige. Tudi trikratna zamenjava trenerja ni zalegla, nasprotno, tako slabo se »manzanaresom« že dolgo ni godilo. Na vroči stolček se bo morda kmalu usedel tudi predsednik Gil y Gil... Vrstni red: Deportivo 32, Barcelona 28, Real Madrid in Sporting Gijon 27, Athle-tic Bilbao 26. VeC zanimivih dvobojev je bilo tudi v neka- Manchetsre United se je tokrat proti QPR pošteno namučil (lelefoto AP) terih drugih prvenstvih. Na Nizozemskem je PSV Eindhoven nepričakovano pometel z Ajaxom (4:1). Blestel je zlasti 19-letni Ganec Lamptey z dvema goloma, sulicarji pa so poraz šele v zadnji minuti omilili z Over- mansom, vzhajajočo zvezdo nizozemskega nogometa. Na Portugalskem je Porto s porazom v Lizboni proti Benfici zapravil še zadnjo možnost, da bi se potegoval za naslov. »Orli« so zmagali z zadetkoma Ailtona in Rui Coste. Benfica, ki je letos zaradi hude finančne krize celo startala z porezanimi perutmi, se mora •zdaj braniti le pred napadi mestnega tekmeca Sportinga, ki ji sledi s tremi točkami zaostanka. DIMITRIJ KRIŽMAN DAVKI / Z OBJAVO V URADNEM LISTU Poenostavitev davčnih norm je že v veljavi Novi predpisi o davku Iva ________GORICA / IZ RAZPRAVE NA OBČNEM ZBORU SGZ_I Resno delo jamstvo za razvoj slovenskega podjetništva Nov, precej pomlajeni odbor Združenja čakajo zahtevne naloge RIM - Z objavo v Uradnem listu je začel veljati zakonski odlok o poenostavljenju davčnega sistema, ki vnaša precej novosti. Med glavnimi so povišanje odbitne stopnje davka Irpef za odvisne delavce z nizkimi dohodki, zakonsko priznanje podaljšanja davčnih rokov, ki zapadejo v soboto ali na praznik, spremembe pri »kaznih« za zamude pri plačevanju davka Iva in podobno. Zakonski odlok nosi številko 90/94 in v spremenjeni obliki obnavlja prejšnji odlok št. 503. V njem so ponovno uveljavljene tako norme, ki bodo omogočile zmanjšati število prijav dohodkov od 19, 5 na 15 milijonov, kot tiste, ki določajo poenostavitev obrazca 740. Vendar so bile nekatere norme medtem preurejene, kot npr. tista, ki zadeva oprostitev obvezne prijave dohodkov, ki bo po novem razširjena na vse tiste davkopacevalce, pri katerih je razlika med odbitki in dolžnimi dajatvami nižja od 20 tisoC lir. Nekatere spremembe izhajajo tudi iz predlogov, ki so prišli iz parlamentarne razprave, zlasti kar zadeva zamude v plačevanju davka Iva. Gre za nov mehanizem, ki določa dodatno takso od 5 do 60 odstotkov, pač glede na Časovno zamudo, ki jo je pri poravnavi davka nakopičil obvezanec: 5% znaša v primeru poravnave v teku 30 dni po zapadu roka za periodično poravnavanje, 20% v primeru poravnave v 30 dneh po zapadu letne prijave Iva, 40% v primeru poravnave v teku naslednjega leta in 60% v teku drugega leta po zapadu. Ta Člen izključuje možnost sanacije v primeru, ko so pristojni uradi prekršek že ugotovili ali Ce je že sprožil preverjanje, vendar predvideva tudi nekaznivost za vrsto prekrškov, ki so vezani na že sanirane nepravilnosti. Pomembne so tudi spremembe v ureditvi davčnih odbitkov, kot npr. za družinska bremena in za najnižje dohodkovne pasove. Družinski odbitki bodo mogoči samo pri davkoplačevalcih, ki imajo najveC 5,1 milijona lir skupnega dohodka brez odbitkov, medtem ko bodo dodatni odbitki za najnižje dohodke veljali v primerih, ko dohodek od dela ne presega 14,5 milijona lir letno (lani je bila ta meja 13,2 milijona), na-višja možna odbitna stopnja pa se z dosedanjih 215.801 poviša na 237. 215 lir. Novost je tudi ukinitev dosedanje možnosti znižanja prispevne stopnje v višini 20% provizije (do 3 milijonov lir), ki jo je davplačevalec plačal nepremičninskemu posredniku za nakup ali prodajo zgradb. Marko NValtritsch GORICA - Kaj najbolj tare slovenske podjetnike na Goriškem smo izvedeli iz pogovora z dosedanjim vršilcem dolžnosti predsednika Hadrijanom Cor-sijem, ki smo ga objavili pred tednom. Te misli je Corsi v svojem poročilu iznesel tudi na petkovem obenem zboru SGZ, na katerem so o problemih govorili tudi načelniki posameznih sekcij. Gorica se tako kot Trst in vsa dežela nahajajo v ugodnem položaju, kljub temu pa je danes cela vrsta težav in nejasnosti. Ugodna lega našim trgovcem omogoča, da se angažirajo v dejavnosti Cez mejo, spremenjene razmere pa jim nalagajo nove prejeme. V povečani konkurenci bo le solidno poslovanje omogočilo našim trgovcem, velikim in malim, da ostanejo konkurenčni. Isto velja za obrtno področje, ki se mora bolj kot doslej oprijeti proizvodnih dejavnosti in opustiti tarnanje. Potrebna je konstruktivnost in konkretnost. Načelnik odseka za zunanjo trgovino Igor Cemic je povedal, da je bilo doslej premalo pobud v sicer kriznih Časih. Kritično je ugotovil, da »sekcija kot taka ni dovolj stimulativna in da njena dejavnost postaja čedalje manj zanimiva za posameznega člana oziroma zunanjega trgovskega operaterja«. Zato bo treba v prihodnje nuj- no poiskati take motivacije, argumente in prijeme, ki bodo za članstvo privlačni, koristni, aktualni in uporabni. »Nujno je najti skupni jezik s sorodnima organizacijama iz Trsta in Vidma«, je še dejal Cemic, »za ustanovitev skupnega deželnega predstavništva naših združenj. Glede na specifičnost našega zunanjetrgovinskega delovanja je nujna koordinacija sekcij, ki so prisotne v združenjih«. Na nujnost vec pogovorov in razprav o tem, kako slovenski trgovci prispevajo in vplivajo na izboljšanje trgovske ponudbe v Gorici, je opozoril načelnik sekcije za malo trgovino Benedikt Kosič, ki se je zavzel tudi za to, da bi se tradicija slovenskih trgovcev v Gorici nadaljevala tudi z izboljšanjem ponudbe. Obrtna dejavnost je med Slovenci eden najbolj vitalnih sektorjev, je dejal načelnik obrtniške sekcije Darij Bensa, je pa tudi eden davCno najbolj prizadetih. To breme omejuje potencialne možnosti razvoja posameznih objektov in zato sledi zmanjšanje delovnih mest, medtem ko se je včasih mladina zaposlovala prav v teh dejavnostih. Govoril je tudi o nesmislu, da je goriška obrtna cona na severni strani mesta, medtem ko so tovarne, s katerimi obrtniki sodelujejo, na Cisto drugi strani. Glede na to, kar je bilo povedano v poročilih, je bila najbolj aktivna gostinska sekcija. Iz poročila njenega načelnika Avguština Devetaka je mogoče ugotoviti, da so v zadnjem času izpeljali precej pobud in da v sodelovanju s tržaškimi kolegi načrtujejo nove. Bili so na sejmu Vinitaly, v Toskani, v žganj ami pri Trevisu, priredili so dobro obiskana srečanja z vinogradniki. Letos načrtujejo izlet v Francijo in v Piemont. Prizadevajo si za razne strokovne tečaje in izpopolnjevanje. Devetak je tudi apeliral na člane, da bi svojo slovensko istovetnost izpričali z dvojezičnimi na- Delovno predsedstvo zbora med pozdravom predsednika SDGZ Siege (Foto Studio R.) piši povsod, kjer je to p°' trebno. Seveda pa morata ponudba in postrežba biti kvalitetni. O sindikalni dejavnosti združenja in servisni službi je govoril direktor Združenja Igor Orel. Sindikalna dejavnost je bila svoj čas večja, še vedno so - največkrat neuresničena - prizadevanja za primerno zastopanost SGZ v nekaterih javnih ustanovah in organih. Servisna služba, ki se je poslužujejo elani združenja, se usklaja z vedno novimi zakonskimi določili. O tesnejšem sodelovanju s slovenskimi bančnimi ustanovami je g°' vorilo kar nekaj razprav; ljalcev. Med njimi tudi Andrej Gergolet, predsednik doberdobske posojilnice in podpredsednik bančne sekcije SDGZ' Lansko jesen so slovenske banke izdelale stimulativni paket za slovenske podjetnike v FJK, na katerega je bilo na Tržaškem precej odziva, na Goriškem pa skoraj nič. PraV bi bilo, da bi novi odbor SGZ stvar vzel v pretres in nadoknadil zamujeno. S temi vprašanji se bo; do seveda spoprijeli elani novega odbora, med katerimi je kar precej mladih, medtem ko bodo specifik; ne probleme obravnavah po sekcijah. Predsednika bodo izvolili na prvi seji odbora, ko bodo porazde- NOVICE Državno računovodstvo ni krivo za javno potrato RIM - Edini javni izdatek, ki ga mora po zakonu preventivno odobriti državno računovodstvo, so stroški osrednjih javnih uprav, ki znašajo okrog 30 tisoč milijard lir in so namenjeni za nakupe in neposredne investicije. Vsi ostali javni izdatki, o katerih odločajo drugi subjekti, gredo torej mimo državnega računovodstva. Tako je na nekatere Časopisne vesti o domnevni neučinkovitosti nadzorne službe državnega računovodstva odgovorilo zakladno ministrstvo, ki je s tem zavrnilo obtožbo, češ da računovodstvo ni sposobno pravočasno preprečiti potreta na številnih področjih, zlasti še na zdravstvenem. Vsi javni izdatki, ki ne zadevajo osrednjih uprav - piše v tiskovni noti ministrstva - so v pristojnosti decentraliziranih uprav, ki so proračunsko samostojne (dežele, pokrajine, občine, KZE in ostale javne ustanove), v njihove sklade pa prispeva osrednja uprava potom bilančnih prenosov, ki gredo mimo preventivnega nadzora zakladnega ministrstva. Fiat se odpoveduje nadzoru nad družbo Cogefar MILAN - Turinska grupa Fiat bo svojo udeležbo v delniškem paketu družbe za velika javna dela Cogefar Impresit od sedanjih 70 znižala na 30 odstotkov in se torej odpovedala nadzoru nad njo. Skupščina delničarjev je namreč včeraj sklenila povišati glavnico, po opravljeni operaciji pa naj bi bil delniški paket takole razporejen: grupa Fiat bi s 30 odstotki ohranila največji delež, družini Girola in Lodigiani naj bi imeli vsaka po 15 odstotkov, ostalih 20 pa naj bi si razdelili kreditni zavodi Cariplo, Banca di Roma, Credit in Crediop. SOCIALNO VARSTVO / NORMATIVA Tudi za leto 1993 bo INPS retroaktivno upošteval samo osebne dohodke Na področju socialnega varstva in skrbstva je zaznavno vse pogostejše in neusklajeno poseganje zakonodajalca, kar ustvarja veliko zmedo, saj so posamezna določila marsikdaj prostislovna in to nedorečenost običajno plačujejo upravičenci na lastni koži. Nekaj takega se je lani zgodilo v zvezi z ugotavljanjem pravice do integracijskega deleža minimalne pokojnine, po enem letu pa je parlament de faeto razveljavil prejšnji ukrep in popravil krivico z retroaktivnim učinkom. Vse do leta 1993 je skrbstveni zavod INPS realni pokojninski osnovi na po-ladgi plačanih prispevkov prištel še dopolnilni delež do zneska minimalne pokojnine, če niso preostali upokojencev! dohodki presegali dvakratne vrednosti »minimalne«. Zavarovancem, ki so se upokojili v teku leta 1993, pa so aplicirali znatno bolj omejevalen predpis, saj so vzeli v poštev tudi zakončeve dohodke in skupna vrednost ni smela biti višja od trikratne vrednosti minimalne pokojnine, sicer ni pripadal dopolnilni delež. Spremni ukrep k finančnemu zakonu za leto 1994 pa je raztegnil »stari« tratman tudi na upokojence, ki so pridobili pravico do meseCnine v teku lanskega leta, medtem ko bo za upokojitve v teku leta 1994 minimalna pokojnina odvisna od skupnega dohodka obeh zakoncev (petkratna vrednost). INPS bo zato avtomatično postavil pod drobnogled najnižje pokojnine, ki so jih upravičenci uveljavili od 1. januarja 1993 in bo v primeru, ko osebni dohodek ni presegel dvojne vrednosti minimalne pokojnine (zakoncev dohodek je tako postal nepomemben), upravičencem izplačal vse zaostanke, ki so medtem dozoreli. Za večjo preglednost navajamo gibanje minimalne pokojnine v zadnjem letu: 1. januarja 1993 je znašala 577.750 lir na mesec, junija je poskočila na 588.150 lir, decembra se je ovrednotila na 598.150 lir, s 1. januarjem 1994 pa je njena vrednost dosegla 602.350 lir. (B) V Trstu srečanje mednarodnih sejmov TRST - Tržaški sejem bo jutri gostil sestanek mednarodnih sejemskih ustanov oziroma njihovega kooperacijskega odbora pri mednarodni zvezi UFI, ki združuje 161 tovrstnih ustanov iz vsega sveta. Na sestanku bodo med drugim odobrili program dela za letošnje leto, veliko pozornosti pa bodo posvetili modernizaciji sejmov, podjetniškemu usposabljanju sejemskih kadrov in vlogi sejemskih prireditev v gospodarskem razvoju. r PORDENON / POHIŠTVO Snaidero v Albaniji Ustanovila je mešano družbo Alben Woods PORDENON - Furlanska tovarna pohištva Snaidero, ki ima svoj glavni sedež v Majanu v zgornji Furlaniji, je v Albaniji ustanovila mešano društvo Alben VVoods. V tej pobudi sodeluje tudi neka tovarna stolic iz Manzana. V Albaniji bodo v začetku skrbeli le za žaganje lesa in ga potem uvažali v Italijo, kasneje pa je predvideno, da bodo tam zgradili naprave za predelavo lesa, tako da bodo iz Albanije izvažali polfinalne izdelke. Tudi družba Snaidero, kot številne druge tovarne pohištva v Furlaniji in Venetu, išCe nove dobavitelje lesa, potem ko je iz-gubuila tiste iz nekdanjih jugoslovanskih dežel, kjer sedaj divja kruta vojna. Za Albanijo so se brez dvoma odločili tudi zato, ker je cena delovne sile izredno nizka, komaj 50.000 lir mesečne plače za delavca. Pobuda družbe Snaidero pa ni pomembna samo zaradi izbire kot take, temveč tudi zato, ker jo finansira deželna finančna družba Finest, ki imasedež v Pordenonu. Pred časom smo objavili pogovor s poverjenim upraviteljem te družbe dr. Eugeniom Del Pierom, ki je govoril o smernicah družbe, ki je shodila lansko jesen. Po uresničitvi prve pobude o odkupu Stockove tovarne v Plznu na Češkem je sedaj na vrsti pobuda za investiranje v Albaniji. Med vrsto projektov, ki jih bodo najbrž odobrili v kratkem, je tudi naCrt pražame Pro Caffe iz Belluna, ki namerava odpreti pražarno v Sloveniji, projekt tvrdke Parmastelisa iz Conegliana, ki namerava na Češkem izdelovati elemente za stanovanjsko gradnjo, in še pobudi na področju transporta na Madžarskem in pohištva v Romuniji (M.W.) GOSPODARSTVO IN FINANCE Torek, 8. februarja 1994 7. februar 1994 JQ®njainica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Ljubljana 77,65 78,05 10,96 11,06 7,85 7,95 AvtnhPLUS LiUbliana - - - - - - vtuhisa Ljubljana* 77,55 77,75 10,95 11,00 7,85 7,95 Grosuplje 77,65 77,90 10,98 11,11 7,84 8,03 ■i Ljubljana °Tc Sežana - - - - - 77,20 77,90 10,90 11,03 7,83 7,93 anka Vipa Nova Gorica 77,51 77,79 10,92 11,05 7,93 8,00 f' ' lome 2 us j~reditansialt Nova banka U 77,68 - 77,86 11,00 11,06 7,85 ■■ 7,98 onn CQffe Domžale 77,55 77,85 11,02 11,12 7,85 8,00 j^ona Globtour U - - - - - - ?05 Ljubljana 77,60 77,80 11,00 11,07 7,85 7,98 ^r°s Kranj 77,60 77,80 11,00 11,07 7,85 7,98 Flradas Idrija 77,50 77,90 10,95 11,05 7,82 7,94 Hida Hipotekarna banka Brežice* ram R°Sce, Mengeš 77,75 77,35 77,80 77,95 11,02 10,95 11,06 11,07 7,94 7,81 7,99 7,98 77,62 77,85 11,03 11,10 7,88 7,98 ton,eČKV'ie 77,55 77,93 10,90 11,05 7,86 8,00 Ja Ljubljana (WTC) 77,75 77,80 11,03 11,06 7,96 7,98 J a Slovenj Gradec 77,52 77,79 10,96 11,00 7,85 7,94 Ilir kn e°Stoina 77,55 77,85 10,90 11,04 7,85 7,95 fjka Sežana lnka Jesenice ttSkogaLoka 77,62 77,79 10,93 11,03 7,91 7,95 77,66 77,94 10,97 11,04 7,86 7,93 77,50 77,95 10,95 11,08 7,87 8,05 Idfesign Nova Gorica 77,55 77,80 10,92 11,07 7,89 7,97 l/l ■■ Komn°VuniialeS U 77,70 77,80 10,98 11,05 7,85 7,95 k°mpas Hertz Celje 77,45 77,70 10,98 11,04 7,85 7,95 ^°rnpas Hertz Velenje 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,95 Kompas Hertz Idrija 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,9 kompas Hertz Tolmin 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,95 Kompas Hertz Bled 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,95 kompas Hertz Nova Gorica 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,95 ornpa$ Hertz Maribor 77,50 77,80 10,98 11,04 7,85 7,95 Kompas Holidays 77,70 77,85 11,00 11,15 7,90 7,98 j. Komercialna banka Triglav Komercialna banka NG 77,67 78,67 10,97 11,09 7,85 8,01 . . . . . Kreditna banka MB d.d.* 77,04 77,95 10,95 11,08 7,95 8,11 7 a 5 1 I 77,72 78,12 10,99 11,11 7,90 8,06 j-o splošna banka Celje 77,00 78,05 10,96 11,06 7,75 8,00 LB splošna banka Koper 76,49 78,10 10,81 11,03 7,72 7,97 LB komercialna banka NG - - - - j-B Dolenjska banka NM - - - - - - B bonka Zasavje, Trbovlje 77,40 77,90 11,01 11,08 7,80 8,04 Ljudska banka d.d. U 77,70 78,00 11,00 11,10 7,80 7,97 ubertas Koper 77,50 77,78 10,92 11,02 7,83 7,92 . Ma Vir 77,60 77,95 10,96 11,09 7,90 8,05 J4adai NG, Šempeter Medla* 77,47 77,70 10,93 11,02 7,89 7,94 77,75 77,90 11,02 11,06 7,95 8,00 N'Prom Ljubljana 77,65 77,85 11,02 11,08 7,93 8,00 r, f = 77,15 77,81 11,01 11,04 7,90 8,00 n. ha banka Slovenije* 76,31 77,80 10,68 11,02 7,66 7,93 nmario Ljubljana - - - - - - Brobanka Maribor 77,45 77,95 10,96 11,08 7,83 8,00 “igal Solkan 77,50 77,80 10,91 11,04 7,90 7,98 F|9al Ilirska Bistrica 77,50 77,80 10,91 11,04 7,87 7,98 ^■gal Kobarid 77,50 77,80 10,91 11,04 7,87 7,98 D Fublikum Ljubljana 77,74 77,78 11,03 11,05 7,95 7,98 Publikum Celje 77,50 77,75 10,97 11,04 7,82 7,92 Publikum Krško 77,40 77,85 10,80 11,05 7,82 8,00 ublikum Maribor 77,40 77,69 10,98 11,04 7,88 7,99 Publikum Mozirje 77,40 77,85 10,95 11,06 7,75 7,98 ublikum Novo mesto 77,40 77,90 10,94 11,05 7,82 7,99 ublikum Tolmin ublikum Sevnica 77,51 77,85 10,93 11,04 7,91 7,95 77,60 77,90 10,96 11,06 7,82 7,95 Publikum Šentilj 76,50 77,85 10,70 11,08 7,88 8,00 Publikum Šentjur pri Celju 77,58 77,88 10,93 11,03 7,83 7,94 ublikum Trebnje 77,61 77,99 11,00 11,09 7,92 7,99 Publikum Žalec 77,45 77,78 10,92 11,03 7,80 7,92 K°ja Ljubija - - - - - SKB d.d. ** - - - - - - 5]°v. hran. in posojil. Kranj - - - - - - _ , ov' 'nvest. banka U* 77,50 78,10 10,90 11,05 7,90 8,00 ovenijaturist Ljubljana* 77,75 77,85 10,95 11,05 7,85 7,95 “[ovenijaturist Maribor 77,55 77,75 10,96 11,02 7,60 7,90 ovenijaturist Jesenice 77,65 77,95 10,97 11,04 7,85 7,95 ,ha|aby Koper 77,55 77,78 10,93 10,99 7,87 7,93 £>nce Ljubljana - - - - - - ™ d-d. Ljubljana 77,67 77,90 10,97 11,06 7,90 8,05 'ortarus Postojna 77,24 77,84 10,89 11,02 7,83 7,93 ®ntours Domžale 77,50 77,80 10,97 11,09 7,80 7,95 ori Ljubljana 77,60 78,00 10,98 11,10 7,80 8,02 ,.BK Ljubljana Up|mo Ljubljana 77,50 77,96 11,03 11,10 7,95 8,02 77,75 77,79 11,02 11,05 7,96 7,99 ^6Cai velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * menjalnica hida oei/ i-m-m BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 027 z dne 7. 2.1994-Tečaji veljajo od 8. 2. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 97,1077 97,3999 97,6921 Avstrija 040 šiling 100 1097,7816 1101,0217 1104,3248 Belgija 056 frank 100 374,4699 375,5967 376,7235 Kanada 124 dolar 1 101,3522 101,6572 101,9622 Danska 208 krona 100 1988,1488 1994,1312 2000,1136 Finska 246 marka 100 2413,9932 2421,2570 2428,5208 Francija 250 frank 100 2276,3153 2283,1648 2290,0143 Nemčija 280 marka 100 7717,3696 7740,5914 7763,8132 Grčija 300 grd 100 — 53,8343 53,9958 Irska 372 funt 1 — 193,6696 194,2506 Italija 380 lira 100 8,0013 8,0254 8,0495 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,1000 — Japonska 392 jen 100 124,7281 125,1034 125,4787 Nizozemska 528 gulden 100 6888,3698 6909,0971 6929,8244 Norveška 578 krona 100 1798,4558 1803,8674 1809,2790 Portugalska 620 escudo 100 76,9422 77,1737 77,4052 Švedska 752 krona 100 1703,9952 1709,1226 1714,2500 Švica 756 frank 100 9242,3219 9270,1323 9297,9427 Velika Britanija 826 funt šterling 1 201,3230 201,9288 202,5346 ZDA 840 dolar 1 135,8412 136,2499 136,6586 Evropska unija 955 ECU 1 150,3228 150,7751 151,2274 Španija 995 peseta 100 95,4948 95,7821 96,0694 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. februarja 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 765,133 764,427 1,529,380 102,0177% 101,8996% 101,9587% 150,000 76,513 76,425 152,938 7. FEBRUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,40 12,80 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,00 7. FEBRUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1670,00 1720,00 nemška marka 958,00 978,00 francoski frank 280,50 288,50 holandski gulden 473,30 873,00 belgijski frank 46,11 47,50 funt šterling 2476,50 2552,00 irski šterling 2372,00 2445,00 danska krona 244,80 252,00 grška drahma 6,50 7,00 kanadski dolar 1245,00 1282,50 japonski jen 15,35 15,80 švicarski frank 1138,00 1172,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 norveška krona 221,30 228,00 švedska krona 210,00 216,00 portugalski escudo 9,50 9,80 španska pezeta 11,70 12,10 avstralski dolar 1191,00 1227,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,00 hrvaški dinar 0,15 0,22 7. FEBRUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1675,00 1720,00 nemška marka 954,00 974,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 852,00 872,00 belgijski frank 46,10 47,60 funt šterling 2485,00 2550,00 irski šterling 2380,00 2450,00 danska krona 244,00 251,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1250,00 1285,00 švicarski frank 1144,00 1166,00 avstrijski šiling 135,10 139,10 slovenski tolar 12,40 12,80 7. FEBRUAR 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.760 - francoski frank 29.496 - nizozemski gulden - 89.258 - belgijski frank - 4.852 - španska peseta - 1.237 - danska krona - 25.762 - kanadski dolar - 1.313 - japonski jen - 1.616 - švicarski frank - 119.760 avstrijski šiling - 14.224 - italijanska lira - 1.036 - švedska krona _ 22.080 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. februarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling frank 100 1111,8901 1113,7392 Francija 100 2305,7023 2309,5368 Nemčija marka 100 7817,0000 7830,0000 Italija lira 100 8,1047 8,1181 V.Britanija funt 1 203,9221 204,2612 ZDA dolar 1 137,5948 137,8237 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečoie na trau deve oz. poseben doaovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 77,95 78,03 panje. 78,15 78,18 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 8. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. LIT In CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM _ DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p 77,95 77,95 77,95 78,00 >dlagl srednjih t alutah pa je ra otnejočke. Te n. Pri večjih pril jti In prodajati ogoje nakupa c 78,15 78,15 78,15 78,20 3čajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih In nakupih ujo valuto po II prodaje. 7. FEBRUAR 1994 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1697,065 — ECU — 1878,450 — nemška marka — 964,250 — francoski frank — 284,410 — funt šterling — 2515,410 — holandski gulden — 860,079 — belgijski frank — 46,796 — španska pezeta — 11,993 — danska krona — 248,430 — irski funt — 2408,290 — grška drahma — 6,710 — portugalski escudo — 9,613 — kanadski dolar — 1266,430 japonski jen — 15,596 — švicarski frank — 1154,080 — avstrijski šiling — 137,160 — norveška krona — 224,750 — švedska krona — 212,980 — finska marka — 301,510 — avstralski dolar • — 1213,820 — 4. FEBRUAR 1994 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 12,0500 12,5500 kanadski dolar 9,0500 9,4500 funt šterling 17,9000 18,7000 švicarski frank 826,0000 856,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 614,5000 638,5000 nemška marka 689,3000 715,3000 italijanska lira 0,7030 0,7430 danska krona 177,5000 184,5000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona ■ 151,5000 158,5000 finska marka 216,0000 226,0000 portugalski escudo 6,8500 7,2500 španska peseta 8,5000 9,0000 japonski jen 11,5000 11,4500 slovenski tolar 9,0000 9,5000 hrvaški dinar 0.0000 0.0550 TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. S POTI PO EKVADORJU BI SKODELICO ČAJA ./ (7) Avantura na andskih tirih ® Za 193 km proge potebuje vlak kar 7 ur Čajna ceremonija Pripoved Kakuza Okahure Za teh 193 kilometrih proge po strmih pobočjih navzdol, skozi ozke doline in številne tunele in preko tropskega pragozda do pacifiške obale, potrebuje vlak vec kot 7 ur! Ko sedem na svoj kos klopi in porinem eno nogo tja nekam pod sedeže, kjer je edino še prostor, drugo pa z nekaj mukami podstavim pod okno, izvlečem iz nahrbtnika fotoaparat in z velikim zadovoljstvom pritiskam na sprožilec- Tam nekje zadaj mlada Črnka doji kar na kupu prtljage, tu oni zadovoljno lupi vse prej kot dišečo Čebulo, otroci se derejo, možje se mimo kupov prtljage prerivajo skozi prenapolnjen vagon, Cisto ob meni pa me z velikim zanimanjem opazuje debela Črnka z ži-vorumeno ruto na glavi in ustnico, ki bi lahko prekrila polovico moje glave. Prav njo sem prejšnji dan na cesti videl prodajati peCene banane. Kmalu proga prečka cesto in ker seveda ni zapornic, se vlak počasi ustavi, strojevodja pogleda na levo, na desno in počasi zapelje naprej. Da, res je, tu ima prednost avtomobil in ne vlak! Nedaleč od tod se začnemo strmo spuščati v globoko sotesko in le nekaj centimetrov od proge, vklesane v skale, pada vec sto metrov globoko mogočna stena, ki se konca v brzicah deroče reke. Tuneli sledijo nasipom, ti spet vse-kom, potem pride spet tunel, pa tu in tam kakšen viadukt, vmes lahko gledamo v prepade in poslušamo cviljenje zavor. Vratolomna vožnja po tej strmini je res izjemno doživetje. Za nekim tunelom, sredi neobljudene pokrajine, se vlak ustavi, nekaj fantov poskače dol in zaCne v pločevinastih posodah nositi pesek v zadnji del vagona. Za boljše ravnotežje, pravijo. Po petnajstminutnem postanku strojevodja požene naprej, a že po nekaj sto metrih se spet ustavimo v neki vasici. Prva postaja. Tu se je že zbralo neugotovljivo število otrok, mladih deklet in tudi starih debeleh bab s pisanimi rutami na glavah. Vsak nekaj prodaja potnikom. Nudijo mi svež mango, pečene banane, oni deCek mi ponuja bonbone, starejša ženska bi mi rada prodala kuhan riž z nekaj vrstami omak, deklica bi rada, da kupim njen ananas, tisti mi spet po vsej sili hoče vsiliti co-ca-colo, lahko bi kupil tudi peCeno kokoš, kokosove kroglice ali papajo. Blaž Zabukovec (Se nadaljuje) Gunpovvder, chun-mee, natural leaf in matc-ha... Zeleni Caj najpogosteje delimo na te štiri vrste. Macha je tista posebna vrsta Čaja, ki jo uporabljajo pri japonski Cajni ceremoniji; lističi so zdrobljeni v prah, okus je prijeten, vendar zelo trpek... Kaj je pravzaprav ceremonija? V Slovarju tujk Franceta Verbinca najdemo geslo: ceremonial-a m (nlat. caerimoniale iz lat. caerimonia obred) 1. obredje, t.j. celotnost kakih obredov, 2. obrednih, pravila ali predpisi za opravljanje obredov. Nekoliko bolj prisrčno je pojem ceremonije pri-bhžala Malemu princu lisica. Ob prvem srečanju mu je položila na srce, da spoznaš le tisto, kar udomačiš... Ljudje pa si ne vzamejo Časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo veC prijateljev... No, ko je Mali princ prišel drugo jutro, mu je lisica dejala, naj pride raje vselej ob isti uri. »Ce boš prihajal, recimo, ob štirih popoldne, te bom vznemirjena pričakovala že ob treh. Bolj ko se bo bližal čas, srečnejša bom. Ob štirih bom nestrpna in nemirna; Čutila bom, kako je sreCa dragocena. Ce pa boš prihajal, ne da bi vedela kdaj, potem ne bom vedela, kdaj naj začnem biti srečna... Ceremonije so potrebne...« »Kaj je to ceremonija?« je vprašal Mali princ. »Tudi to je nekaj, kar že skoraj ni več v rabi,« je rekla lisica. »To je tisto, zaradi Cesar je kak dan drugačen, kot so drugi dnevi, kako ura drugačna, kot so druge...« O Cajni ceremoniji pripoveduje Kakuzo Okaku-ra, rojen 26. decembra 1862 v Vokohami, ki je v pestro in bogato zgodovino kulturnih odnosov Vzhoda in Zahoda vstopil z delom Knjiga o Čaju. Okakura je poskusil spregovoriti in osvetliti tisto, kar je značilno vzhodnjaško na Vzhodu, za simbol pa si je izbral Caj in Cajno ceremonijo. Razumevanje in doživljanje Čaja na Daljnem vzhodu se nekako ujema z našim pojmovanjem soli; brez nje kot da bi vse ostalo »brez soli«... V poglavju »Cajne šole« Okakura pravi: Caj je umetniško delo, ki zahteva mojstrsko roko, da bi odkrila njegove najplemenitejše vrline. In kot umetnost, ima tudi Caj svoja obdobja, ki se ločijo po kuhanem Čaju v obhki tortice, tolčenem Čaju v obliki prahu in namočenem Čaju v obliki lističev. Vsak pripravek lističev ima svojo individualnost, povezano z vodo in toploto, predvsem pa samosvojo zgodbo o rasti in negovanju lističev. Vstopimo z Okakuro v Cajno sobo, v »sukyo«... Vstopimo v prostor, kjer bivata »domišljija« in »praznina«. Tam sta že Seno Rikyu in njegov uCenec Toyotomi Hide-yosi, mojstra Cajne ceremonije. Do popolnosti sta razvila Cajni obred, Cajno ceremonijo, katere cilj je doseCi Čistost in spokojnost. Vrtna steza vodi od hiše do Cajne sobe, ki je pravzaprav preprosta koliba iz bambusa in slame. To naj bi bila prva stopnja Spjjggg Plečnik KonCno se je Plečnik odločil, sedel in naneseni naCrt tabernaklja deloma zradiral in začel sam nanašati svojo skico. Vzel je nov »detajlir papir« in spremenil proporcije. Prvikrat sem videl, da je Plečnik preveril proporcije tabernakljevih vrat s tem, da je potegnil diagonale. Ujemale so se za las. Kakšen Cut za proporcije je torej moral imeti, ko je samo z očmi meril in tehtal in zadel. Najbolj bežne skice so bile v skoraj pravem merilu in razmerju. Antično arhitekturo je nanašal iz svojih skic, ne da bi kontroliral proporcije po znanih metodah. Vse to je v pravem razmerju videl, roka ga je brez izjeme vedno ubogala. Proti koncu svojega življenja je sam rekel, da mu odpovedujejo roke, ki so ga tako zelo in vedno ubogale in mu bile poslušno vdane. Plečnik je klasične proporcije in linije vCa-sih kar bistveno spremenil. Ni jih spreminjal tjavdan, ampak je imel razloge. Eden je bil, da je hotel biti skromen. Preprost in skromen. Klasični motivi so prav po Plečnikovo poenostavljeni. Klasične stavbarske elemente je po svoje razumel, tako po nastanku kot po namenu. Tako je rekel, da je namen gezim-sov in kordonov dvojen: da omogočijo hoteno delitev ploskev in jo ščitijo pred zunanjimi vplivi. »Prav ste imeli, ko ste predlagali gezims pokriti s korci! Iz ometa vlečen Iz Plečnikove šole in pokrit s pločevino -das ist keine echte Kon-struktion.« Najlepše je to rešil z zaključnim vencem pri Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ne samo po funkciji in formi, tudi izdelati ga je bilo nadvse preprosto. Ko sem nekoč detajtiral kamnit stebriček, je vzel PleCnik oglje, narisal, pa zopet zbrisal, vmes pa venomer spraševal, kako se mi zdi. Navsezadnje je postalo smešno, ko sem odgovarjal, da je lepo, da si ne morem lepšega zamisliti, on pa je zopet zbrisal. Ko' me je spet vprašal, Ce se mi zdi bolje - ni rekel lepše - sem kar malo nejevoljen odgovoril, da je bilo prejšnje prav tako dobro. On pa se je nekam skrivnostno nasmehnil: »Ko ste že tako odkritosrčni - veste, preveč tudi ne smete biti - vam bom povedal, zakaj tako spreminjam. Kaj rišem, to vidite, in risati, narisati končno ni težko v primeri z delom kamnoseka, ki bo klesal. Pri tejle, očiščeni formi bo manj preklinjal.« Ce bi mi on ne povedal, bi za ta namen, premislek, nikoli ne vedel. »Das konnen sie ruhig weglassen, ist ganz uber-flussig!« Kaj vse se je skrivalo za temi besedami! Njegova arhitektura, tako rekoč brez dekorja. Dokler je risal, je bilo mnogokaj in marsikaj, bližje izvedbi je bilo, bolj je odpadalo, ostala je stroga, oCišCena forma. (Se nadaljuje) Kakuzo Okahura: Čaj je umetniško delo, ki zahteva mojstrsko roko, da bi odkrila njegove najplemenitejše vrline... Toda kaj, ko so mnog1 pozabiti resnico, ki jo je Malemu princu zaupaj lisica in k mojstrom čaja se danes obrača le še kakšna stran knjige. Vendar so vseeno nesmrtni, in m1 smo v skrivnostni povezavi z njimi, ker njihov1 upi in dela vedno znova oživljajo. Eden najvecjih mojstrov Čaja Seno Rikyu je bil tako kot ostali mojstn uCenec zena in je znal povezovati Cajno ceremonij0 z duhovnostjo, ki je za mnoge zahodnjake dlje bolj oddaljena od zvezd-Zgodba o povezanosti zena in čaja ni tako preprosta, da bi lahko z nj° opraviti na hitro in površno. Morda bomo ob naslednji skodelici caja ujeb trenutek in se skupaj 2 Okakuro odpravili po pO" ti taoistov. Nenazadnje tudi zato, ker tao med drugim uci, da je »praznina tu za vas, da bi vstopih in do vrha napolnili svoja čustva...« Tako kot v cajn1 Danes goduje Jakobina Frangipani Jakobina (tudi Jakoba) je bila normanskega rodu. po možu Gracijanu Frangipaniju pa je pripadala mogočni rimski rodbini, ki je bila večkrat v veliko pomoC papežem. Tako je tudi njun sin Janez postal papežev palatinski škof. Jakobina je do leta 1209 živela primerno svojemu visokemu položaju. Bila je sicer verna, a si je prizadevala predvsem za Čast svoje družine. Tega leta pa je srečanje s Frančiškom Asiškim povsem spremenilo njeno razmišljanje - vsa posvetnost se ji je zazdela puhla in ničeva. Frančišek Asiški je tega leta s svojimi “malimi brati” prišel v Rim, da bi od papeža dobil dovoljenje za ustanovitev novega reda. Ker se je bivanje v Rimu zavleklo, je bil prisiljen hoditi po mestu in prositi za miloščino. Potrkal je tudi na vrata Jakobi-ninega dvorca Sette Soli in bil presenečen nad njeno plemenitostjo, Jakobini pa je pogovor z njim prinesel tolikšno zavzetost za evangelijsko popolnost, da je “male brate” rada vabila v hišo. Med njo in svetim Frančiškom se je razvilo duhovno prijateljstvo in sčasoma je živela vse bolj svetniško življenje. Ko je Frančišek leta 1226 umiral, je z obilo darov odpotovala k njemu v Assisi. Tam je ostala tudi po njegovi smrti. Zadnja leta svojega življenja je preživela v skladu s svetnikovimi navodili, skrito in ubožno. Pokopali so jo prav nasproti Frančiškovega groba. (Vir: Leto svetnikov) sobi, kjer domuje cajna ceremonija. K.L- (Nadaljevanje prihodnjič) meditacije, saj naj bi prekinila vez z zunanjim svetom. Gost je pripravljen in se tiho bliža vhodu. Nato se skloni in splazi skozi vhod, ki ni višji od treh Čevljev. Drug za drugim v tišini prihajajo gostje. Potem se poklonijo sliki ali cvetju in posedejo v temačnem, toda spokojnem prostoru. Nato pride še gostitelj. Vse je brezhibno Cisto in urejeno na samosvoj način, različno glede na letne Čase in počutje... Skozi stoletja je bila Cajna soba prostor za oddih po delu, zbiranje umetniških duhov, in prav nic ni bilo pomembno, ali je šlo za samuraja ati preprostega Človeka. Samo da sta v svojem bogatem notranjem svetu nosila željo po lepem in spokojnem, in znala ter zmogla občutiti trenutek, ki je drugačen. Ceremonije morajo biti, Ce želiš, da je kak dan drugačen od drugih. Potem tudi lažje spoznaš, da »dobro vidimo samo s srcem... bistveno je nevidno za oCi...« SLOVENSKA MESTA / KOČEVJE (7) Gimnazijo so ustanovili, da bi okrepili kočevsko nemštvo V mestu je bil leta 1881 ustanovljen tudi podporni sklad za dijake °d Francozi so za ' ost v mestu skrbeli c ’ Avstrija pa je s red in mir zaup ^rajni gosposki in b Štm o Zato se ie povet _ Vl ° rokovnjačev in iz Bosne. Ti so a napadli kocev kupil tudi hišo in zemljišče za lesno obrtno šolo. Zaradi večjega števila dijakov v gimnaziji je bil leta 1905 zgrajen dijaški dom, * kamor so prihajali celo gojenci iz drugih avstrijskih dežel. Nemška višja gimnazija je bila konec prvega semestra leta 1919 zaprta, z novim šolskim letom pa je bila ustanovljena slovenska državna realna gimnazija. Kočevski Nemci so izgubili svojo šolo lesne stroke, zasebno dekliško šolo Marijin dom, dijaški dom in StampfLov štipendijski sklad. Nemške osnovne šole, ki niso imele dovolj uCencev nemške narodnosti, so postale slovenske. Leta 1923 je bila ustanovljena nova slovenska šola v Dolenji Brigi. Ustanovljena so bila različna JftT. Sl 1 : 961 In !W99d Šolsko poslopje v Kočevju društva: leta 1923 pevsko, leta 1926 Citalniško, leta 1928 dijaško podporno društvo in 32 gasilskih društev. Leta 1926 je bila poleg obstoječe mestne hranilnice ustanovljena še posojilnica. Kočevska tiskarna je od leta 1904 do 1919 tiskala Časopis za N emce Gottscheer Bote. Pavlickova tiskarna je Kočevarjem natisnila pet letnikov koledarja Gottscheer Kalender, ki je začel izhajati leta 1921 in so ga do leta 1936 tiskali v Celju. Na vseh trgovinah in obr- tnih lokalih so uvedb dvojezične napise. Od 1. do 3. avgusta 1930 so kočevski Nemci slovesno in bučno slavili 600-letnico naselitve prvih nemških kolonistov na Kočevskem. Melja Stritmar LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja«, je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... LABIRINT ZNANJA Glasbena željaL Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop m. zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Vaš sopotnik vas bo maral tudi takega kot ste. Z razumevanjem vas bo poujckal, ko se mu boste zazdeli šibki. Ko bo šibek on, mu boste povrnili dvojno. BIK 21.4-20.5.: V vas se bo odvil še marsi-kak boj, vendar bo nasprotij z vsako novo zmago manj - vse dokler ne bo ostal zgolj jasen glas, vodic po poti vaših uspehov. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Spoznali boste, da bi bilo zelo napačno, Ce bi začeli igrati tisto, kar niste. Poglobili se boste vase ter skušali najti način za samospremembo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Spomnili se boste na dolg, M bi ga morali poravnati že zdavnaj. Ne boste storili ničesar, saj se boste zavedli, da dolga samemu sebi niste zmožni poravnati. LEV 23. 7. - 23.8.: Ce želite iskren dialog, ne rinite v partnerja; najprej raje potipajte po njegovih nagibih, še bolje pa je. če storite tako, da se bo prvi odprl on. DEVICA 24 8. - 22. 9.; Nadrejeni vas bodo sprejeli, zato ne omahujte, Ce boste morali ponoviti idejo. Vse se bo dobro izteklo: poleg starih prijateljev boste pridobili še nove. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Partner vas ne bo dohajal, zato bo kazal ljubosumje in zavist. Nič vas ne bo porušilo - a ce se boste preveč naprezali, vas bo položil en sam samcat virus. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ponovno je napočil trenutek, ko boste morah opraviti temeljito revizijo svojega početja. Za začetek razšči-te ozadje svoje sumljive energije. STRELEC 23.11.-21.12.: Ce si bosta vzajemno pomagala in se hrabrila, kadar bo komu zastal korak ali se bo odmaknil na stranpot, bosta s partnerjem že kmalu pod vrhom. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Dan temeljitega samoizpraševanja bo najplodnejši dan vašega življenja. Notranje ravnotežje, s katerim boste izšli iz krize, ne bo zlahka porušeno. VODNAR 21.1.-19.2.: Vaš »dvojnik« vam je pritrjeval zgolj zato, ker je želel pridobiti vašo naklonjenost - občuduje vas namreč tako zelo, da vas malone povzdiguje v nebo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Sneli boste oCala moralizma ter razširili polje razumevanja tudi na okolico. Ko boste sami, si privoščite čustveni izpad, pa se bodo razbila še ta. KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetnici slovenskega ljudskega junaka Klepca, 3. deveta Črka grškega alfabeta (originalno), 7. vrela voda, 9. brzica, katarakt, 10. nekdanji ameriški filmski zvezdnik italijanskega rodu (Rudolph), 12. grška boginja, zašCitnica mest, znanosti in umetnosti, 13. čas brez vojn, 14. mesto pod Velebitom, znano po močni burji, 15. predstojnik moškega samostana, 16. ime norveškega polarnega raziskovalca Amundsena, 18; berilo, 21. pravokotno porezan papir različnega formata, 24. ameriški mikrobiolog, ki je odkril cepivo proti otroški ohromelosti (Jonas), 26. ime nekdanjega izraelskega pevca zabavne glasbe Ofarima, 27. bog morja v nordijski mitologiji, 28. nadomestitev z drugim, 30. pripadnik evropskega ljudstva keltskega izvora, 31. švicarsko francoski pisatelj (Claude), 32. priimek rimskega pesnika Ovida, 33. avtomobilska oznaka Turčije. Navpično: 1. znameniti dunajski park, 2. sklep med stegnom in golenjo, 3. jadranski otok, 4. gora v Grčiji, mitološko bivališče bogov, 5. ime danske pisateljice Blixen, 6. prinos imetja v zakon, 7. pivu podobna ruska pijača, 8. posnemalka za pene, penjulja, 11. kemijski znak za natrij, 15. Homerjev ep, 17. avtomobilska oznaka italijanske Latine, 19. klatež, potep, 20. ime ameriškega filmskega režiserja Stoneja, 21. mesto v osrednji Istri, 22. gosta juha iz mesa, krompirja, zelenjave in prežganja, 23. mejna obrambna linija, ki so jo gradili Rimljani proti vdorom barbarskih Germanov, 25. matematični znak za množenje, 27. kemijski znak za aktinon, 29. sodobni italijanski pisatelj (Um-berto, Ime rože). ŠAH 10 12~ TT~ 26 28~~ 30 32 a b c d e f g h Panov - Botvinnik / Moskva 1940 Kam naj se pred šahi bele trdnjave po e liniji umakne oziroma zaščiti črni kralj? Na jemanje trdnjave l...Kf8: beli igra 2.Se6+, na l.Kd7 pa sledi 2.Tf7+. Obstaja pa še tretja možnost.... ki jo je v partiji uspešno odigral velemojster Botvinnik. S tem pa smo nakazali tudi pot rešitve! Rešitev naloge Nezaposlena črna trdnjava na polju h4 je s potezo l...Te4! zaprla dostop do črnega kralja in belemu ni več pomoči. V partiji je še sledilo: 2.fe4 Tb2:+ 3.Kb2: Db6+ 4.Kc2 Kf8: in črni je zmagal! 8 §p §p §§p^?f§p 7 sile mirni 6 mm mi s 5 m mi m m im SHS JU A 'Mz 4 liH sH§ sHl sili 3 m mi nn fHi 2 it tiki t§|§ l§tl ml 1 H H S: s a b c d e f g h 'HI ‘osem ‘}auy ‘oaij ‘EABfuaurez ‘nSav ‘iqv ‘TJES ‘njod ‘oaijo ‘p|Eoy bedo ‘fuag ‘rim ‘euajv ‘oupuapi/v ‘dtqs ‘do.rq ‘ejoi ‘)y :ouAeiopoy\ A3JJS3H Kako Cmi resi partijo / Berlin 1924 Izgleda, da se Črnemu kralju slabo piše, saj je nastalo pozicijo Cmi v partiji izgubil! Poleg matne grožnje belega l.Dg7+! Lg7: 2.Te8 je dvakrat napaden tudi črni lovec na polju e5. Vse to je bilo v partiji za črnega prehudo breme in ni našel rešitve. Sele kasnejše analize so odkrile skrivno pot rešitve Cme pozicije. Poiščite jo! Rešitev naloge Mogoče ste tudi vi odkrili skrito in učinkovito potezo l...Dcl!!, ki reši črno pozicijo. Sedaj se mora beli odločiti za razplet. Na 2.Tel: sledi 2...Lf6:, a na 2.De5: Dh6:!. Nenavadna poteza l...Dcl!! tako odkriva pomanjkljivosti v bolem napadu in potrjuje pravilo, da se v še tako težkem položaju lahko najde rešitev! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1946 Skrb SKOJ-a za moralo Da je SKOJ po drugi vojni posvečal veliko pozornosti tudi morali, med dragim lahko razberemo tudi iz zapisnika redne seje PK SKOJ z dne 9. 2. 1946. O mariborskem okrožju je poročal Niko Belopavlovič: Moralno vprašanje mladine je postalo posebno pereče v prevaljskem in mariborskem okraju. Spolna bolezen je v teh dveh krajih zajela precejšen obseg. ZaCelo se je s čiščenjem in pošiljanjem takih mladink in mladincev na prisilno delo. Vzrok takemu stanju je nedvomno vojna, po drugi strani pa razne veselice in mitingi s pijačo, kisov zadnjem Času tako pogosti... O agitpropu je poročal Iztok Žagar in med drugim dejal: Da bi se temu škodljivemu moralnemu vprašanju napravilo konec je ministrstvo prosvete izdalo okrožnico vsem šolam, v kateri prepoveduje mladini do 6. razreda gimnazije obisk večernih zabav in plesov. Ta okrožnica je v bistvu postavljena nepravilno: »Sklene se, da se predlaga ministrstvu, da se preklice oziroma dopolni. Tovariš Vipotnik bo izvršil to nalogo. Da se kvaliteta kulturnih prireditev dvigne na večjo višino, je potrebno začeti z izdajanjem iger in ostalega kulturnega materiala...« PREBLISK Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. Nietzsche 7^ 28 Torek, 8. februarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NOVE FRONTE OD ZAHODA ALPE JADRAN / PADAVINE 1030 sA m ; o J?* &. 1020 1030 a; <£% bMLX. A t /* V' v--, x_ V i S 1020 Vremenska slika: Nad severnim Sredozemljem je Se vedno območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljeni frontalni val L"TJpLT nad Italijo in Jadranom vpliva na vreme pri nas. Z vzhodnimi vetrovi doteka k nam vlažen in nekoliko A hladnejši zrak. središče središi ciklona anticikl. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan O GRAZ 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** i f' BEUA' O TRBIŽ O r / MURSKA SOBOTA 9 m ČEDAD VIDEM O O 3 PORDENONE GORICA" iORA O MARIBOR/ O KRANJ : LJUBLJANA rORICA Jf o POSTOJNA v x v O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB to ^ / KOPER '/ O UMAG O karlovac o S3/ Slovenija: Oblačno bo, ob- Sosednje pokrajine: Pov-časno bodo manjše padavine, sod bo oblačno, občasno bo Dnevne temperature bodo od rahlo deževalo. Ob se- 3 do 8, na Primorskem okoli vernem Jadranu bo pihala TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri 2/5 12/12 3/3 0/5 5/6 5/5 4/4 3/13 4/7 11/12 6/4 8/7 5/3 4/4 5/5 -A 1/3 0/0 -6/-5 11' 0/5 3/6 5/6 8/H LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CELJE........ NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ..... POSTOJNA..... ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE...... ČRNOMEU...... SLOV. GRADEC.. BOVEC........ RATEČE....... VOGEL........ KREDARICA.... VIDEM........ GRADEC....... MONOŠTER..... ZAGREB....... REKA......... 11 °C. burja. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.16, zašlo pa ob 17.17. Dan bo dolg 10 urin 1 minuto. Luna bo vzšla ob 05.35, zašla pa ob 15.21. RAZMERE NA CESTAH Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoče in brez zastojev. FURLANIJA-JK Piancavallo 50/120 cm Fomi di Sopra 50/150 cm Zoncolan 70/110 cm Trbiž 30/150 cm Nevejsko sedlo 55/260 cm Sauris 60/80 cm VENETO Sappada -A- cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Golte do 40 cm Kanin od 60 do 260 cm Kobla od 20 do 70 cm Kope do 40 cm Kranjska Gora 50 cm Krvavec 70 cm M. Pohorje do 50 cm Pokljuka od 50 do 70 cm Roga od 60 do 80 cm Soriška planina 70 cm Vogel 185 cm Zatmik do 40 cm PLIMOVANJE Danes: ob 1.23 najnižje -9 cm, ob 7.04 najvišje 37 cm, ob 13.59 riajnižje -55 cm, ob 20.41 najvišje 34 cm. Tutri: ob 2.09 najnižje -15 cm, ob 7.49 najvišje 41 cm, ob 14.33 najnižje -60 cm, ob 21.11 najvišje 40 cm. R ji? o 8EUAK O CELOVEC V MURSKA SOIOTA 0 S .■~I: O . o 1 ^-xyjg / MA6IČ0R/ / PH 1 7 bg VARA2DINO / XOCEUE S# Ut TRBIŽ O KRANJSKA GORA ČEDAD O o KRANJ ( O LJUBLJANA O PORDENONE GORICA^ r\ O«*... Bč: O KOPER QD O NOVO MESTO O ZAGREB / O KARLOVAC O UMAG PAZIN O O REKA J? V Sloveniji: Zmerno do Obeti: V severovzhodni pretežno oblačno bo in Sloveniji bo v četrtek obla-večinoma suho. Na Pri- Cno. Burja na Primorskem bo morskem se bo delno ponehala, zjasnilo. TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -14/-15 STOCKHOLM -71-3 MOSKVA -17/-H BERLIN 2/3 VARŠAVA -1/1 LONDON 4/10 AMSTERDAM 1/9 BRUSELJ 3/9 PARIZ 3/9 DUNAJ 4/12 ZuRICH 4/5 ŽENEVA 3/6 RIM 6/11 MILAN 6/9 BEOGRAD 5/12 BARCELONA 4/13 ISTAMBUL 7/14 MADRID 1/8 LIZBONA 8/14 ATENE 10/17 BUCAREST 4/5 MALTA 10/15 PRAGA 1/3 NOVA ZELANDIJA / ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK SE NI RAZBURIL Princ Charles spet tarča »atentata«, tokrat z razpršilcem »Atentator«, znan radikal, je hotel odpraviti smrad po monarhiji AUCKLAND - Na svojem petdnevnem obisku v Novi Zelandiji je angleškega prestolonaslednika Charlesa doletela nova dogodivščina, potem ko je že v Avstraliji doživel napad s strašilno pištolo. Tokrat ga je v Aucklandu napadel neznanec, ki ga je hotel poškropiti z razpršilcem za osvežitev zraka. Napadalca, ki so go prisotni slišali govoriti, da želi »odpraviti smrad mo- no izjavil: »Le kaj me Se čaka?« Napadalec, ki ga je policija takoj odvedla, je 58-letni Casti-slav Bracanov, Jugoslovan, ki že dalj časa živi v Novi Zelandiji in je v preteklosti že moral v zapor zaradi podobnih napadov na pripadnike monarhije na obisku v tej državi. Bracanov je znan voditelj novozelandskih radijskih oddaj in je na radiu že večkrat izrazil svoja protimo-narhična in radikalna mnenja. Princ Charles odhaja z jadrnice Tokyo (levo), ki se udeležuje regate VVhitebread, le nekaj sekund preden ga je Bracan napadel s sprejem (AR) ■ >Daily Star« se zgraža, da Nemci jedo medvedke LONDON - Nemci cenijo medvedje meso kot pravo poslastico, tako da konča vsako leto ved kot 500 medvedkov na mizah sladokuscev-To je včeraj z ogorčenjem zapisal britanski dnevnik »Daily Star«, ki je odkril nezakonito trgovino z medvedki in medvedjim mesona med Nemčijo in Belgijo. »Brezvestni« trgovci kupujejo medvedke v nemških živalskih vrtovih, jih izvozijo v Belgijo, nato pa se kot mes° vrnejo v Nemčijo, kjer jih prodajo raznim r®' stavracijam. Zaslužek je ogromen, saj vsakega medvedjega mladiča kupijo za nekaj več kot 200 mark, njegovo meso pa restavracijam prodajo za 1-600 mark. Britanski dnevnik je podrobno opisal odisejado medvedkov, navedel je ime nemške-ga prekupčevalca in ime belgijskega mesarja-Zgodba se začne v minskem živalskem vrtu v Gerlsenkirclmu pri Dortmundu, kjer trgovec z živali Reiner Jobst kupi štiri medvedje mladic®-jih stlači v lesene kletke in s tovornjakom odpelje v belgijsko vasico VVortel pri Antvverpnu-Tu jih 38-letni mesar Louis Lenaerts ubije s strelom v glavo, odere in razskosa. Nato se meso vrne v Nemčijo, v frankfurtsko restavracij0 Altachen, kjer porcija medvedjega mesa stane skoraj 50 mark. Revija reklamirala »ekstazo« za rabine TEL AVIV - Jeruzalemske in telavivske zelotske četrti so z zgražanjem odgovorile na pobudo revije za pravoverne Žide »Index«, ki r reklamirala neduhovno »ekstazo« s hostesami-pripravljenimi na vse. V redakciji »Indexa« se branijo, češ da je prišlo do pomote. Agencij3 »Estasi« pa je ožigosala tako hinavščino in v dnevniku »Jedinot Ahronot« zapisala, da im3 med svojimi najboljšimi klienti številne pravoverne Žide. Noetova barka tretjega tisočletja LONDON - Biologi iz sedmih evropskih držav so na zasedanju v britanskem Chestru sklenil1 ustanoviti banko sperme, jajčec in zarodkov redkih živalskih vrst. V tej Noetovi barki tretjega tisočletja naj bi hranili pri temperaturi 30 stopinj pod ničlo vse živalske vrste od najmanjše mušice do mogočnega bengalskega tigra, ki jim grozi izumrtje. Ta banka bo služila predvsem za to, da bi preprečili izumrtje posameznih živalskih vrst. Biologi namreč nasprotujejo zamisli, da bi živalske vrste, ki s0 že izumrle, s pomočjo njihove banke ponovno oživili.