rottalu parSaBnuuu
Leto V., itev. 12«	Ljubljana, sreda, 28. maja 1924	_Cena 2 Din
lahni« ob 4 i|ntr«j.
Stane mesečno 30-— Din U inozemstvo 30— , neobvezno
Dglaal po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it. 7X
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnlStvo:
Ljubljana. Prešernova' ul. It. 54. Telef. St. 36^
Podružnici t
Maribor, Barvarska ul. \J Celje, Aleksandrova c.1
Račun pri poštn, čokoT. zavodu 6tev. 11.812.
Ljubljana, 27. maja. S kraljevim ukazom je bila danes strogo po ustavnih določilih narodna skupščina zaključena do 20. oktobra, ko se ona vsako leto vnovič sestaja k rednemu zasedanju. Dasi Je skupščina dovršila glavno svojo nalogo — državni proračun — ln s tem dobila ustavno možnost za zaključitev, vendar današnji konec njenega zasedanja ni povsem običajen. Ako bl parlament imel v sebi dovolj žlvljcn-ske sposobnosti, poedlne parlamentarne grupe pa potrebno brlgo za pereče ljudske Interese, bi narodna skupščina mogla zasedati še tja do novega sklicanja. Mesto, da bl poslanci pokazali dobro voljo in sposobnost za pozitivno delo na korist naroda In države, pa smo videli, da zadnje mesece niso 'drugega počeli ko ote-pavall prazne fraze državnopravnih gesel. Mesto, da bl takozvanl opozicijski blok s stvarno kritiko ln s pametnimi predlogi Indlrektno podpiral napredek našega državnega življenja, smo na žalost morali dan za dnem poslušati in motriti, kako so politične skupine s hujskanjem In demagogijo storile vse, da bl še povečale ljudsko nesrečo. '
Tekom dolge krize smo se lahko prepričali, kako zelo se je zlasti krona prizadevala obdržati parlament pri vsaj znosnem če že ne složnem delu. Kako dolgo In s kolikimi poskusi sc le Iskreno trudila pritegniti k pozitivnemu parla nentamemu delu prav vse skupine. Svo-iečasna Balugdžičeva Izjava v »Politiki*, ki ie bila nekak tolmač kraljevega nazl-ranja glede krize, je zaupala javnosti celo to, da Je kralj računal I na konvertit-stvo radičevcev in samega Radiča, radi česar Je kralj dolgo časa s simpatijami sledil akciji opozicijskega bloka za pritegnitev te parlamentarne skupine k pozitivnemu In konstruktivnemu delu v parlamentu ln eventuelno celo v vladi.
Tudl kralj se je moral — In to baš v momentu, ko je že hotel Izročiti vlado opozicijskemu bloku — Iz neštetih Radlčevih Izjav in manifestov prepričati ncie, da na Radlčevo sodelovanje država sploh ne more računati, marveč tudi o tem, da ie Radič nepoboljšljiv neprljatelj Jugoslavije, proti kateri kot velelzdajalski emigrant neprestano In s sadistično naslado kuje načrte, kako bl jI v zunanjem svetu škodoval ter zmanjšal zaupanje.
In ko je kralj že Imel Jasno sliko o Radlčevih tendencah In namerah, vendarle še nI opustil trdne volje omogočiti mu, da se vrne v domovino kot Izpreobrnjen in poboljšan njen sin. Baš radi tega krona nI hotela zadnje krize definitivno rešiti. Odločila se je le za provizoril, ki naj ustvari ugodnejše pogoje za Izmirje-nje prekipevajočih strankarskih strasti. Provizorični rešitvi krize naj bi do jeseni sledili ponovni poskusi za ustvaritev široke parlamentarne koncentracije, obstoječe vsa| iz onih skupin, ki so še do nedavnega pristajale na ustavno stanje naše edinstvene države. V zvezi s pro-vizorično rešitvijo krize se Je istočasno napovedalo, da bo treba v ta namen po verifikaciji radlčevsklh mandatov skupščino odgodlti za daljšo dobo, da se s tem pridobi čas za ublažitev stanja. Mislilo se Je ln upalo, da bo do 20. oktobra celo za Radiča dovoli časa za izpa-metovanje in da se bodo do tedaj tudi eg. Davidovič, Korošec in Spaho lahko iztreznili.
V gorenjem smislu Je slikal situacijo vrlo optimistično tudi današnji .Slovenec«, kl po virih lz dvorskih krogov pohvalno omenja nemajhno prizadevanje krone za delinltivno rešitev krize.
Toda danes se je pokazalo, da Je bila tndi ta poslednja koncesija, kl Jo Je napravila krona opozicijskemu bloku, ne-zaslužena. Opozicija Je danes pod vodstvom Radičevih poslancev uprizarjala take ekscese pobesnolostl, naperjene zlasti protimonarhiji, da sedal ne more biti za prav nikogar več nejasno, kaka Je prava slika opozicijonalcev in kako velika nesreča ln škoda bl bila za državo, ako bl dobil njeuo oblast v roke opozicijski blok.
Razumemo besnost človeka, kl je Izgubil spopad, le tega ne razumemo, kako jc mogoče, da se politiki, ki hočejo veljati za pametne in trezne tako prostituirajo kakor so se danes ncradičevskl blokašl. Tem manj nam gre njihovo divjanje v glavo, ako pomislimo na njihova neprestana zatrjevanja, da so sl svoje stvari gotovi. Ne moremo sc otresti utiša, kakor da Je bila njihova duša po prečitanju odgoditve skupščine hipno najbolj razdražena zato, ker so z današniim dnem splavale po vodi lepe dnevnice, ki so jih gospodje poslanci dosedaj vlekli za brezplodno in brezvestno prekljanje. Naj žo ic kakor hoče, eno Je gotovo: Opozicijski blok le končnovellavno razkrinkan in diskvalificiran. Situacija je razčiščena in sedaj gre le še za vprašanja, kako drago bo opozicija plačala račun za današnjo nekvalificirano demonstracijo. Ako je v državi še kaj avtoritete, potem se mora Vsa obzirnost nehati.
Beograd, 27. maja. p. Za današnjo sejo narodne skupščine je spričo predhodnih dogodkov vladalo veliko zanimanje, ki so ni polastilo lo diplomatskega sveta, temveč tudi obče publike, ki je žo celo uro pred otvoritvijo parlamenta zasedla vse galerije. Otvoritev sejo se je zelo zavlekla. Napovedana jo bila za 9.30 do« poldne, a jc bila otvorjena šele ob 11., ko so jo Nikola Pašič vrnil z avdijenco na dvoru. Takoj ob početku sejo — bil je to 72. redni sestanek narodne skup« ščine — je nastopila mučna tišina. Po prečitanju protokola zadnje seje Jc za« prosil besedo radikalec Toma Popovič, ki je zahteval, da sc v zapisniku ugotovi, da se opozicijski blok ni udeležil vče« rajSnje seje, na kateri so bili prečitani kraljevi ukazi. Po kratkem viharju, ki je nastal vsled te zahteve v skupščini, je bil predlog sprejet. Zcmljoradnik Voja Lazič Je protestiral proti zakasnjenju otvoritve narodne skupščine.
Verifikacijski odbor jo nato poročal, da prideta namesto pokojnega dr. Suda« reviča ln odstopivšega dr. Hcinricht v skupščino dr. Prčič in dr. JuL Elmer. Nova poslanca sta bila takoj zapriseže« na. Davidovičevec Radosavljevič je pro« testiral proti »nasilnemu razbijanju sho« dov» opozicije a strani vladne večine. Predsednik narodne skupščino je Inter« pclacijo izročil ministru notranjih po« r.lov. Klerikalec Blaško Rajld je zahteval nujno podporo poplavljcncem v Bački. Skupščina je predlogu priznala nujnost in ga soglasno sprejela.
Odgoditev narodne skupščine
SOGLASNA VERIFIKACIJA RADIČEVSKIH MANDATOV. — SKUPŠČINA ODGODENA DO OKTOBRA. — ŠKANDALOZNI IZBRUHI FEDERALISTOV.
<Mi, Aleksander L, po milosti boiji in Tslji naroda, kralj Srbov, Hrvatov in Slo-venoov, »mo pe zaslišanju predsednika r.ašcga minlstr.-'-t ^a avota na podlagi členov 52 in 75 ustavo kraljevine SHS. in po zaslišanju našega ministrskega sveta sklenili in odrejamo, da so »oje narodne skupščine, pozvauo ra redno zasedanje dno 19. oktobra 1920. in otvorjeno i našim ukazom dne 23. oktobra 1920., zaključijo a čitnnjcm tem ukaza ln da se narodna skupščina skliče na redno zaso-danjo 20. oktobra 1921. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. — Beograd, 27. maja 1921. — Aleksander. Predsednik ministrskega »veta: Nikola Pa5ič.» Podpisi ostalih ministrov. BESNENJE OPOZICIJE. Opozicija je bila očividno presenečena. A ko so je zavedla, za kaj so gre, je začela naravnost divjati. Opozicijonalni poslanci so kričali vse vprek, bili po klopeh x rokami in teptali z nogami, tako da »e jo hrum in krik razlegal daleč v mesto. Diplomatska loža Je bila polna izbranoga sveta, kl jo začudeno opazoval to divjaške metode blokašev. Venomer so padali vzkliki: <Doli korupcija! Doli radikalci! Živela republika! Doli monarhija! 2 i vel narodi Doli izdajalci 1»
Medtem je vladna večina s ministri vred zapustila skupščinsko dvorano. Nekateri opozicijonalni poslanci so jih skušali zadrževati. Poslanca Agatonovič ln Voja Lazič sta hotela govoriti, pa so jima to ni posrečilo, ker se njiju besede vsled premočnega hrušča In trušča »ploh niso mogli čuti. Zato sta se oba obrnila k novinarjem, katerim sta izjavila, da zahtevata, naj narodna skupščina nadaljuje svoje delo neodvisno od vlade, ker ima parlament polno zaupanje naroda. Govoriti je hotel tudi Ljuba Davidovič, kar pa mu radi strahovitega hrupa ni uspelo. Zalo je svoj go or diktiral v stenograf-sltem oddelku. V govoru so obrača napram PašičevI vladi, češ da jo neparla-mentarna, da gazi ustavo in zakone, da izvršujo nasilja in dela žo 6 mesecev brez kontrolo Narodne skupščine. Davidovič poživlja poslance naj so umaknejo v svojo klube, kjer naj se pripravljajo za bodoče nastopanje. Ko se jo Davidovič zopet pojavil, »o ga opozicijski poslanci dvignili na rpme, pri čemur so vzklikali: »Živela republika!« Posebno »o se odlikovali radičevci, ki so Iz vsega grla rjull: »Živela republika! Doli monarhija!« Pridružilo se jim je tudi nekaj klerikalcev in ostalih blokašev.
Razbita otvoritvena seja Reidbstaga
KOMUNISTI SO S KRAVALI PREPREČILI REDEN POTEK SEJE. Berlin, 27. maja. j. Danes se jo vršila najprej konstituirati, predno more raj-'
otvoritvena »oja nemškega državnega zbora. Pričakovalo »o jo hrupnih scen od strani komunistov. 7.o dolgo pred otvoritvijo soje jo. bila dvorana nabito polna. Diplomatski zbor jo bil zastopan poinoštevilno. Nekaj minut pred 3. uro jo otvoril socialno - demokratski pnsl.v noc Bock kot najstarejši poslanco sojo. Takoj nato so pričeli komunisti kričati: »Ven s političnimi ujetniki!« Predsednika so od raznih strani motili z mcdklici. Ko se jo imenovalo imo poslanca Buch-manna, ki jo zaradi velcizdajo r zapora, se je ropot ponovil. Ko se je Fulo lmo generala Ludcndorffa, so pričeli komunisti ironično vzklikati. Ludcndorff sam so jim jo ravno tako ironično zahvaljeval. Eden komunističnih poslancev ie protestiral proti temu, da so v poslopju pripravljeni policisti. Drugi govornik je ugovarjal, češ da se mora državni zbor
pravljaM o predlogih. Po seji, kl je bila kmalu nato vsled naraščujočega vpitja komunistov zaključena, so so sestale posamezno frakcijo na klubska posvetovanja.
Dunaj, 27. maja. s. Iz Berlina poročajo: Današnja seja državnega zbora, ki 6o jo vršila pod zelo močno zaščita nemško policije, jo bila po otvoritvenih formalnostih opotovano prekinjen* od komunistov. Komunisti so zahtevali po raznih govornikih oprostitev komunističnih poslancev in političnih ujetnikov kot predpogoj za nadaljnjo razprave v državnem zboru. Ker po poslovnem redu nI bilo mogočo doseči sporazuma o' nadaljnjem poteku seje, so komunisti pričeli n petjem svoje, stranka desnica pa s petjem nacionalne himne. Seja jo-bila nato v splošnem turaultu razpu-ščeua.
Kakšen parlament hoče Mussolini
EKSPOZE NA SEJI FAŠISTOVSKE PARLAMENTARNE VEČINE. . MUSSOLINI NEOPOROČEN DIKTATOR V PARLAMENTU. — VSAKA OPOZICIJA JE ODVEČ. — PARLAMENT NAJ SAMO GLASUJE.
VERIFIKACIJA RADIČEVIH MANDATOV.
Nato Je prešla Bkupščina na prvo toč« ko dnevnega reda, to je k verifikaciji 43 mandatov Radičeve stranke. Ta točka je bila atrakcija radovedne publike, hkrati pa velevažen političen nkt. Med splošno napetostjo jo posl. Marko Gjuričič v imenu radikalnega kluba prečital izjavo vladne večine, v kateri pravi med dru« gim: «RadikaIni klub je, upoštevaje dane razmere, da bi se mu ne očitalo, da ra« oikalcl ne želo sodelovanja vseh Hrvatov pri gradnji in ohranjevanju države, skle« nil navzlic nepravilnosti in kršenju za« konov povodom zadnjih volitev glaso« vati v narodni skupščini za verifikacijo vseh predloženih mandatov HRSS. Ven« dar bo klub storil vse potrebne korake, da bodo kaznovani oni, ki so so izpoza« bili in kršili zakon. Ne smejo ostati ne« kaznovani oni, ki so gazili ustavo in drž. zakone.« — Gjuričičevo izjavo je opozi« cija motila z viharnimi vzkliki in pro« testi.
Stališče samostojnih demokratov.
Po izjavi Marka Gjuričiča je povzel besedo dr. Edo Lukinič, ki je govoril: <Od dneva našega narodnega In državnega njedinjenj« pa vse do dauea smo stali na stališču, da se vsa vprašanja naše državno politiko rešavajo v enem centralnem parlamentu. Pobijali smo in pobijamo HRSS., ki je šla dvakrat na volitve s parolo posebnega hrvatskega narodnega edinstva in plebiscita za hrvatsko miro-tvrrno čovjeeansko republiko. Ta parola, teror in nasilje so pet let ogrožali obstoj našo države, vsakršno regularno in konstruktivno delo. Dasi so sedaj zastopniki
SEJE KLUBOV.
Bcngrad, 27. maja, p. Po seji Narodne skupščine so so sestali radikalski, zem-Ijoradniški in Davidovičev klub. V radikalnem klubu jo Pašič pozival poslance, naj vzdrže dosedanjo disciplino in z zaupanjem spremljajo delo obstoječe vlade. Zemijoradniški klub je sklepal o strankarski borbi, o bližnjih zborovanjih ia o proglasu, ki ga klub izda že jutri.
Po vsej priliki se jutri sestanejo tudi šefi opozicije, da izdelajo manifest na narod.
Beograd, 27. maje. r. Poslanski klub radičevcev je zasedal danes popoldne ob 17. Na seji sta poročala dr. Maček in Prcdavec o politični situaciji. Sklenjeno
Rini, 27. maja. o. Danes opoldne se jo vršil v palači Venczia, v bivšem avstrijskem poslanittvu sestanek fašlstovsko parlamentarno večine. Sestanka so jo udeležilo 372 poslancev. Predsedoval jo Mussolini, ki jo imel nagovor, v katerem je izvajal, da morajo člani večino pred vsem skrbeti za to, da so bo delo zakonodajno skupščine vršilo, kolikor mogočo redno. Kot namen sestanka jo označil izvolitev načelništva, ki bo imelo nalogo, da vzdržuje stike med vlado in večino na eni strani, in na drugi strani stiko med posameznimi poslanci večino. Mussolini jo dejal, da so jo parlament končno vendar osvobodil svojo mrtve tože, namreč večnih prepirov in blebetanja v zborničnih kuloarjih. Nadalje je p.udarjal, da jo tedaj, ko ima zbornica fašlstovsko večino, njena glavna naloga, da so ustvarja parlament, no pa parlamentarizem, da »e ustvarja demokracija, ne pa demagoštvo. To jo morebiti zadnji parlamentarni poskus, ki ga dela Italija. Ce se ta poskus ponesreči, bi so parlament moral zatvoriti in nadomestiti s kako drugo institucijo. Treba jo torej, da. večina dela na to, da bo italijanska zbornica v resnici vzor zbornice. Zahajati jo treba redno k sejam in posvečati vse Evoje moči rodnemu delu. Doba dekretov namesto zakonov jo končana. Sedaj jo treba v resnici ustvarjati zakone. Vlada bo posegala po odlokih edino še v najskrajnejših slučajih.
Zbornica bo morala — jo nadaljeval Mussolini — odobriti nad 1000 zakonskih odlokov cn bloc, podrobno pa jih bo morala razpravljati okoli 00, zlasti odloke, s katerimi se uveljavljajo trgo-
vinsko in druge pogodbe gospodarskega značaja. Sedanja zakonodajna doba ima pred seboj veliko dela. Trajala bo prav gotovo celih pot let in V> predstavljala v resnici zgodovinsko dobo Italije. To £0 bo zgodilo vkljub vsein opozicijam, kajti opozicija jo slaba stvar, kadar ns-pada principc, in jo naravnost mizerna, kadar napada podrobnosti.
Mussolini jo zaključil svoj govor « tem, da jo pozval večino na redno Izvrševanje njenih dolžnosti Nato bi so morala vršiti volitev načelstva večine. Predlagano pa jo bilo, da so prepusti določitev načelstva Mussoliniju samemu. Nato so jo določilo, da bo lomu načel-stvu predsedoval sain načelnik vlado iii vodja fašizma Mussolini, katerega bo potom od časa do časa po njegovem pooblastilu nadomostoval podtajnik v ministrskem predsedništvu. Nato jo Mtis-olini predlagal načelstvo, ki jo bilo seveda soglasno odobreno. .Sestanek se j4 zaključil ob 13. uri.
SEJA SKUPŠČINE.
Rlrj, 27. maja. 1. Današnja seja zjorV niče so je pečala edino z imenovanji /a ravna mesta v zbornici. Opozieionelno skupii.e so tazen popolarov glasovalo / bolir.d littki. I'ra\o parlamentarno dolo so rricue šolo v četrtek r, razprava o novem pravilniku zbornico, ki bo baje odpravil klubo po političnih strankah.
PREDSEDNIKA SENATA- IN PARLA.
MENTA.
Rim, 27. maja. s. Zbornica io Izvolila! Tašista Rocca s 3"3 glasovi za predsednika zbornice, senatorja Tittonija pa % 209 glasovi za predsednika senata.
Iz Anglije
te stranke prišli v Beograd in zatajili j je bilo, da vsi poslanci šc nocoj odpotu« svoje principe, jim ni verjeti, ko sedi j jejo domov. V Beogradu ostane samo
njihov vodja v inozemstva in še ni izročil svojega polnomočja. On »o mirno spra-baja po inostranstvu in nadaljnjo svojo iz-dajniško delo. Naš samostojni demokratski klub jo »prejel poročilo večino verifikacijskega odbora, ker jo bila že z verifikacijo 20 mandatov HRSS. na isti osnovi sivorjona gotova činjenica.»
Govor dr. Lukiniča so burno oklami-rali vsi poslanci naeijonalne,ga bloka.
Glasovanje.
Zanimivo Je bilo nato glasovanje, kl ga jo odredil predsednik Ljuba Jovanovič. Določil je, naj obsedi na svojem sedežu, kdor je za predlog večine, a kdor je proti njemu, naj »e dvigne s sedeža. Vsi posianci so obsedeli, izvzemši bosanskega radikalen Majkiča in srbskega na-rijonnl™ Stanojovifo. Rezultat glasovanja jo bil, (la je verificiranih šo nadaljnjih 43 mandatov HRSS. i Tsemi glasovi proti dvema.
UKAZ 0 ODGODITVI.
Cim jo predsednik naznanil izid gla-sovunja, so je dvignil ministrski predsednik Nikola Pašič in prosil za besedo. Opozicija, ki je baš prirejala burne ova-cijo novim radičevskim poslancem, je nn mah utihnila. Poslanci so se zgnetli pred vladnimi klopmi. Nastala Jo smrtna tišina mir pred nevihto. S tihim, monotonim glasom, kakor običajno govori, jo čital Pašič naslerlnil kraliev ukazi
vodstvo stranke radi posvetovanj z osta« limi predstavniki opozicije.
KRALJ ODPOTUJE NA BLED.
Beograd, 27. maja. r. Nocoj ob 19. uri jo bil sprejet pri kralju minister zunanjih poslov dr. Ninčič. Njegova avdijen-ca jo v zvezi s potovanjem kralja na Bled, ki se bo izvršilo žo v prihodnjih dneh,
sevs
Varšava, 27. maja. h. »Rzecz Pospo-lita« piše o dr, Bonešovem potovanju: Po programu so bo vršila poletna konferenca Male antante prihodnji mesca v Pragi. Ideja dvojne varnosti Malo antante s priklopitvijo Jugoslavijo k francosko - češki zvezi in istočasna udeležba Češkoslovaško na italijansko - jugoslovanski pogodbi, jo v tem primeru ena najsijajnojših misli dr. Bcncša. Po junijskem zasedanju sveta Zveze narodov namerava dr. Beneš obiskati Macdonalda. Pri tej priliki ho skušal 3klenitl slič-no pogodbo kakor jo jo sklenil v Parizu. Trenutno zaključuje dr. BcncS prvi del svojega načrta, ki so mu jo izvrstno posrečil. Za Češkoslovaško važen obisk dr. Beneša v Rimu, jo prinesel tudi Musso-Jjniju novili usdoIiov.
London, 27. maja. j. Na današnji seji spodnje zbornice jc bivši zakladni kancciar Chamberlain ob priliki drugega čitanja davčnih zakonov kritiziral dovolj ugodno novi budžet. Chamberlain jc iz« javil, da oporeka novemu budžetu lc glede odprave zaščitnih carin. Nato je imel Asqiiilh daljši govor o državnih dolgovih in ugotovil, da je imela Anglija leta 1914 le 650 milijonov funtov dolga, dočim znaša ta številka danes 7700 mili« jonov. Potrebno jc, da so za kritje dolga zasigura posojilo z nižjimi obrestmi.
London, 27. maja. s. Parlamentarni po« ročcvalec «Daiiy Ncws» doznava, da bo vlada bodisi odstopila, bodisi kralju sve« tovala, da razpusti parlament, ako bi pri glasovanju o plači delavskega ministra podlegla.
MINISTER THOjIAS OBOLEL.
London. 27. maja. e. Minister za kolonijo Thomas jo nenadoma obolel. Njegovo sta,njo nI brez nevarnosti.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 27. maja, r. Danes jo posetil pomočnika ministra zunanjih poslov Pan-ta Gavriloviča ter šota za izvršitev mednarodnih dogovorov dr. Otokarjn Rybafa tukajšnji italijanski poslanik Bodrcro. On jo ltonferiral z njima o nadaljevanju po-sIjv jugoslovansko-italijanske komisije za trgovinski dogovor.
PREDLOG ZRAČNE ZVEZE PREKO JUGOSLAVIJE.
Beograd, 27. maja. r. Sef madžarske trgovinske delegacijo jo včeraj predlagal šefu našo delegacijo, da so uvede aeroplanski promet na progi Budimpešta - Beograd - Fofija - Carigrad, ki bi tvoril nadaljevanje ra progi, ki žo obstoji med Berlinom in BudimDcšto.
KRAVALI TUDI V ČEŠKEM PARLAMENTU.
Praga, 27. maja. j. V praški poslaniškl zbornici jc prišlo duner, pri izročitvi dveh nemških posianccv do burnih prizorov. Končno sta bila oba poslanca kljub pro/ testom opozicijc izročena sodišču.
PREMI.1ERJI NA ZASEDANJE ZVEZE NARODOV.
Pariz, i'7. m.iia. s. Londonski dopisnik «Echo de Parisa« d o z nava, da se ministrski predsednik Macdonald osebno udeleži Je'- Zveze narodov v septembru. Tudi bodoči francoski premijor Her-riot, so bo najbrže udeležil razprav o načrtih strokovnjakov. Baje bo na isto zasedanje povabljen tudi nemški državni kancelar.
Ženeva, 27. maja. j. Zveza narodom bo obravnavala predlog anigiMke vlade na prvem zasedanju dno 1. jiimi« ja stališče Sveta Zveze nar. gledo členov 159 sanžermenftke, 143 trijanom-sko in 104 neuilleške pogodbe. Dokler ostanejo dosedanjo pogodbe v veljavi, se zavežejo Avstrija, Madžarska in Bolgarija, da bodo trpelo vsako preiskavo,' ki bi jo smatral Svet Zvezo narodov za potrebno.
IZ BIVŠE JU2NE ŽELEZNICE.
Dunaj, 27. maja. s. Donavsko - savsko-jsdranska železniška družba, prej Družila južne železnice, sporoča, da se jo vršila včeraj in danes seja upravnega odbora, ki so so jo udeležili tudi zastopniki teritorialno udeleženih dr«"av ter Association Nationale. T"pravni odbor ja nato po poročilu predsednika dr. Falla odobril načela o otvoritveni bilanci po rimskem sporazumu od 1. januarja 1921. tor o redukciji akcijskega kapitala in z nio zvezano spremembo statutov, !j jih jo predložili občnomu zboru. Občni tbnt jo bil določen za dne 30. junija.
Ljubljanski občinski svet
LJubljana, 27. maja. Danes so jo liadaljeirola dno 22. t. m. prekinjena seja občinskega sveta. Vladajoča Srno . rdeča. koalicija je zli-ki na njej ves svoj žolč proti tukaj živečim našim ruskim bratom in jih sklenila s cinično brezsrčnostjo pometati iz siromašnih stanovanj na Gradu na cesto, ne da bi se istočasno pobrigala, da jim poskrbi druga stanovanja. Zaman je apeliral univ. prof. dr. Vidmar (dem.) na slovansko gostoljubnost in človekoljubnost. Obč. svet. Tokan (soc. dem.) so je vnovič izbruhaj na način, da je župan sani, njegov somišljenik, občutil potrebo, (la graja njegove neparlamentarne izraza
Takoj po otvoritvi je župan dr. Peric. naznanil, da sta obč. svet. Lah in Mihove (soc. dem.) odločila svoj mandat. (Klici opozicije: »Kaj pa to?»)
Iz stavbnega odseka.
-Aleksandrova cesta se asfaltira iu ffflajo dela tvrilki Res v Zagrebu. V Florijanski ulici, na Resljevi cesti, Pred škofijo itd. se obnove stari, oziroma napravijo novi asfaltni hodniki in se bo tlakovala Študentovska ulica. Stroški so proračunjoni na 24,0.000 Din. Izdelava novih malih uličnih tablic se odda domači tvrdki černe, izdelava vogalnih tablic pa praški firmi Smalta. Na predlog obč. svet. Turka (dem.) je bilo sklenjeno, da so prosi za carine prost uvoz ieh tablic.
Daljša debata se jo razvila, glede regulacije škofje ulice. Referent Tokan je predlagal, da naj občinski svet vnovič skleno opustitev zuane diagonaiue ceste od šenfpetrškega, mostu proti župniSču, kjer bi baje klerikalci radi zgradili svoj Orlovski dom. Obč. svet. Turk je nagla&J, da uporabljajo Ljubljančani imenovano pot žo nad sto let in je zato šontpetrski župnik uo more zapreti. Izjavi so proti opustitvi te servitute, čemur se je pridružili tudi dr. Lemcž (kom.) Klerikalci so krčevito zagovarjali opustitev to poti in tudi prodrli. 2 njimi so glasovali tudi narodni soeijalci, proti pa demokrati in komunisti. (Obč. svet. Turk: »Oho, nar. socijalci in kletiikalci so zoipet v zvezi!«)
Izvrši se regulacija BohoriSovo ulice in vzame poročilo stavbnega urada gledo spremembe regulačnoga načrta za blok med Dunajsko in Vodovodno cesto na znanje. Nova numera-rija hiš v Spodnji Šiški se izvode obenem s prenumeracijo 12 tamkajšnjih, ulic.
Strojarska steza se zapre: na strani Sentpetrske ceste ee zgradi majhen lokal, ostali del steze pa odstopi t miki Rohrmann proti mali otlškodnipi. Obč. svet. Pire jo hotel pri tej priliki dokazati, kako nepristranska je sedanja večina obč. sveta, 6cš, da prejšnji na,orodni občinski sveti nikdar niso hoteli ugoditi tej Rohnnannovi prošnji. Obč. sVet. Turk pa mu je takoj zapri sapo s pojasnilom, da sta to preprečila ravno bivša obč. svetnika Krogar in Štefe z neprestanimi re-kurzi.
Za gradbo malih stanovanjskih hiš so izdelani osnutki, ki se razlože na vpogled in povabijo morodajni interesenti, da izrazijo o njih svojo mnenje.
j Rusko «mrhovino» na cesto!
.'Sledila so poročila socijalno - političnega odseka.. Pravilnik za podeljevanje podpor onemoglim odraslim je bil sprejet soglasno, nakar je pričela razprava o samostalnem predlogu obč. fvet. Cepeljnika (kom.) glede odpovedi stanovanj na Gradu. Referent obč. svet. Kralj (soc. dem.) jo stavil sledeče predloge: 1.) Stavbni urad naj izdela načrte za takojšnjo adaptacijo skladišča, sušilnice in dvorano na Gradu za stanovanjsko namene. 2.) Ruskim beguncem se odpove stanovanje, dijakom pa dovoli samo do konca šolskega leta. 3.) Tudi ti prostori se prouredo potom za stanovanjske namene.
Obč. svetnik Tokan (soc. dem.) je skušal pri tej priliki opravičiti svoje neparlamentarne izraze proti ruskim beguncem na zadnji seji obč. sveta, pokazal pa ie vnovič sovraštvo proti Rusom. Zupan dr. Perič, ki je zadnjič mirno poslušal njegove izbruhe, mu je danes, očividno pod vtisom splošnega ogorčenja javnosti nad tako profanacijo avtonomne kor-poracije izrekel svojo grajo in naglašal, da se Tokanu tudi danes nl posrečilo opravičiti zadnjega neparlamcntainega nastopa.
,, Prof. dr. Vidmar: Način, kakor se razpravlja v tej zbornici o bednih Rusih, jc škandal ne samo za obč. svet, anjpak sramota za ves naš narod. Za nas ne sme biti merodajno, kal se sedaj godi v Rusiji In kaj se je godilo. To je njihova notranja stvar, za nas so vsi Rusi, sinovi velikega in gostoljubnega slovanskega naroda. Ruski dijaki, ki žive pri nas, 50 pridni, dobri ln dostojni In bo pravi škandal, ako jih vržemo na cesto. Pokažimo tudi ml gostoljubnost, ki dičl ruski narod. Obč. svet. Likozar (dem.) je opozarjal, da je v občini dovolj neslovansklh tujcev, kl Imajo krasna stanovanja in pro testiral proti tetnu, da se hoče ruske siromake izgnati šc lz najskromnejšlh zavetišč. A zaman so bili vsi tl glasovi, zaman ie tudi dr. Ravnihar stavil dodatni predlog, da naj se deMžIranlm Rusom preskrbe vsaj drugI prostori.
Za dr. Lemežem, kl je Imel čisto političen govor, v katerem le nemoteno proslavila! sedanii bolišcvi'1' režim v Rusi-
ji, so se oglasili k besedi celo razni taki tudl-govornlkl črnordeče koalicije, kl dosedaj še nikdar niso odprli svojih ust v obč. svetu, samo da so lahko zlili svoj žolč proti Rusom. Večina jc končno spre jela vse predloge poročevalca, nakar je priglasil obč. svet Turk svoj protest.
Odgonskl prostori na magistratu sc popravijo in preurede. Priziv Lad. Vy-blralika proti predpisom pasjega davka jo večina zavrnila.
Zvišanje Šolnine na ženski realni
gimnaziji.
Na mestni ženski realni gimnaziji sc zviša za domačine dosedanja polletna šolnina od 100 na 200, za tujce pa na 400 Din.
Razširjenje mestne kalorične centrale.
Referent g. Orcliek (kler.) je predlagal imenom upravnega odbora elektrarne, da se dosedanja kalorična centrala v Ljubljani razširi v smislu poročila ravnateljstva elektrarne, za kar se najame posojilo 35 — 40 milijonov Din. Sezida sc tudi administrativno poslopje, stavbenemu uradu pa sc naroča, da naj izdela načrte.
Prof. dr. Vidmar je z zadovoljstvom ugotovil, da je referent pri utemeljevanju navedel to, kar jc on povedal že na znanem shodu v Unionu. Sicer pa se mu zde predlogi nesprejemljivi. Ni namreč jasno, kaj se sploh namerava izvesti in koliko novih strojev postaviti. Reicrent tudi ni povedal, kje naj dobi občina ono ogromno posojilo. Govornik Izraža bojazen, da bodo inozemske tvrdke kratko-malo zgradile to, kar jim bo ugajalo, mesto da bi dobile točno začrtane predpise. Referent g. Orcliek jc odgovarjal na dr. Vidmarjcva stvarna in vseskozi strokovna izvajanja v jako zadirljivcm tonu in omalovažujoče.
V zvezi s predlogom glede razširjenja kalorične centrale, je bilo tudi sklenjeno, da je občina pripravljena prevzeti in odkupiti naprave električne zadruge v Sp. Šiški. Zadruga se pozove, da stavi takoj svojo ponudbo, za pogajanja pa sc določi tričlenska komisija, ki jo imenuje župan. Nato je bila seja zaključena in bo sklicana prihodnja pismenim potom.
Korupcijonist Stipa Radič
tedanji leader HRSS dr. Maček je v jsvoji zadnji izjavi uredniku »Politike® med drugim izjavil, da so radičevci prišli v Beograd rušit korupcijo. Da se enkrat spozna, kje je bruno in kje pezdir, pri. naša zagrebška «Riječ» članek «Radičev« ščina in korupcija«, iz katerega povze« mamo:
Stjcpan Radič je — to lahko rečemo mi, ki ga davno poznamo — največji korupcionist, kar jih je doslej rodila na« 5a domovina, to v doslovnem, kakor tudi širšem pomenu besede.
Stipa Radič je doslej v glavnem bil samo opozicionalec, nc sicer v opoziciji prošlega sistema, temveč samo kot pro« tivnik strank, ki so bile močnejše od njega in zato na oblasti. Čim pa je mo« gel priplaziti se kaki vladi blizu, pa naj je žc bila Rauchova, Tomasičeva ali Skcr lcczeva, je Radič lepo zlezel h koritu in basal v svojo torbo, kar ni zmogel kon« sumirati na licu mesta. To je formiralo njegovo fiziognotnijo in učvrstilo njego« vo demagoške metode ter kverulantske manire.
Ko jc v borbi hnvsrbske koalicije pro ti madžarskim avanturam hrvatsko iz« seljeništvo v Ameriki s svojim zdravim instinktom opazilo pravo pot «vodcčo k cilju«, je Stipa Radič po naročilu mad« žarskega eksponenta za celih 4000 kron napjsal poslanico ameriškim Hrvatom, naj se nikar ne puntajo proti svoji zako« niti oblasti v domovini!...
S takim bakšišem se jc dalo od Radiča ljutega «opozicionalca» dokler je bil slab med ljudstvom, kupiti vse.
Vsemu svetu je znana Radičcva po« žrešnost ter vsiljivo obletavanjo selja« ških shramb in kleti. Med vojno, ko je živež bil silno drag in radi rekvizicij zelo redek, je Radičcva svojat obletavala vasi in od scijakov pobirala perutnino, moko, sir, jajca, vino, zclcnjad in šunke v toli« ki meri, kolikor ni mogla sproti konsu« mirati ccla Radičcva familija. Ali to ni korupcija? Ko je neko zimo Radie stano val v svoji vili nad Zagrebom, so njegovi sosedje od adventa do Velike noči na« šteli nad 80 velikih šunk, ki so Radiču prispele po pošti; koliko pa jih je dobil lastnoročno poklonjcnih od seljakov, ki so prihajali v Zagreb, vedi Bog. Ali tudi to ni korupcija?
Radič je danes bogat mož; ima vino« grade (v Moslavini), vilo, a tudi gotovi« nc. Odkod vse to? »Slobodni dom« ki je njegova Ust, ccni sam Radič na okroglo 3 prijeme dinarjev. Kdo končno finansi« ra Radičevo emigrantstvo? Saj je očitno, da je moral v inozemstvu potrošiti žc par milijončkov.
Ampak ni le Radič sam tak, takšna je tudi njegova druščina. Lo par primerov! Ljudje iz Krapinc pripovedujejo, da jc brat nekega radičevskega poslanca pro« šlo jesen ubil nekega siromaka radi borih treh grozdov, ki jih jo utrgal v po« slančevem vinogradu. Zadeva pa se je «zatušala« pod terorističnim uplivom ra« dičevske organizacije, — toda ni li to tudi korupcija? Nekemu zagrebškemu advokatu se jc pritožila neka siromašna slovenska vdova, da jo jc radičevski advokat nagovori! za nekako delniško družbo, stopil z njo v kompanijo, zdaj pa deli: sebi aktiva, vdovi pasival Vdova se boji iavno ožigosati to oderuško po« Stopanje, -da ic ne ti s.-.dela osveta radi«
čevskih privržencev v njenem kraju. Ali je to korupcija?
Izsiljevanje VBakojakih koncesij in pro tizakonitih uslug od oblasti izvršujejo radičevci prav ako odkrito in demago« ško ko svojo politično gonjo. Še oni dan sc jc neki radičevski advokat strahovito razburjal nad mestnim trošarinskim ko« misarjem, na zagr. drž. kolodvoru, ker mu je vršeč svojo službo hotel pregle« dati številne kovčege in ogromen vinski balon. In postopanjo radičevskih advo« katov pred sodiščem, kjer nagovarjajo svojo zavedene seljake, naj se radi upi« runja proti občinski prisegi izgovarjajo na «tuje» hujskače, dočim sami polagajo prisege, — nli to ni trovanjo narodne duše, korupcija na področju duševnega življenja? Ali končno ni največja dema« gogija in teror pri volitvah tatvina duš in nekorektna volilna korupcija?«
Položaj v ruski komunistični stranki
O notranji situaciji v ruski komunistični stranki zadnji čas ni mnogo poročil. Oficielne vesti seveda no prinašajo ničesar, privatno vesti pa imajo to slabost, da jih je silno težko kontrolirati in kritično presoditi njihovo pravo vrednost.
Pri tem pa je gotovo, da notranja nasprotja, ki so povzročila v lanskem letu tudi javne polemiko v sovjetskem časopisju, niso povsem izginila. Axcl do Vries jih v »Ztlrichor Zeltung« opisuje sledeče:
Značilna svojstca starega vodstva komunistične stranke, »staro gardo, kakor so jo svoj čas imenovali lioljševiški listi, so birokratiziranje strankino organizacije, stroga disciplina in stroga centralizacija. Baš to pa je povzročilo opozicijo v delavskih vrstah, ki jo vodi Prcobra-ženski in drugo opozicionalno skupino okrog Sapronova in Itaffaila, ki zahteva demokratizacijo komunistične stranko. K opoziciji demokratov, kateri je izrazil celo Trocki svoje simpatije, pripadajo osobito mlajši člani stranko. Po-tdarja se da kaže mlajša komunistična generacija, ki je zrastla v drugačnih razmerah, nego »stara garda*, mnogo manj fanatizma in da so mnogo bolj nagiba ic demokra-tizmu.
Seveda igrajo znatno vlogo tudi osebna nasprotja. Neprijatcljsko razmerje vlada osobito med Trockim in Zinovje-voin. Največjo spremembo pa je povzročila nova ekonomska politika sovjetov, ki je povzročila, da, jo morala cela vrsta agilnih komunističnih akcionarjevod teorijo preiti k praksi in baš k gospodarskemu udojstvovanju, ki je zahtevalo realnega, pojmovanja razmer. In ravno iz vrst ljudi, ki so se pečali s praktičnim delom, zavzcm.voS vodilna mesta pri mnogih gospodarskih Institucijih, je naraščalo stremljenje po večji demokratizaciji, po evoluciji; krepila se je »demokratična« opozicija na škodo birokratov in doktrinarjev staro garde.
Toda od pozno jeseni lanskega leta dalje so opaža. 7.',pet preobrat k staremu. Staia garda je nastopila energične-je proti zmernejšim stremljenjem in proti tendenevn k rotranjt ev(,"ucijl. Znano je, kako t-rozi/.Mnno jo vlada nastopila zoper ne;)07ti> tn jih nir.o^v izgnala v najslabše krije. Zaprla 50 je lepi? napredujoča komerft.a banka, skTtka, sovjetska vlada desavuira svojo lastno novo ekonomsko politiko. Zagovorniki to gospodarske smeri, tako imenovana »trnja boz.iajstvcnikov, mora molčati in njeni glavni prerlstavitelji so potisnjeni v ozadje; Krasili n. pr., ki je bil vendar dolgo sovjetski zastopnik v Londonu, niti 110 sodeluje v angleško - mskih pogajanjih. Toda ta struja ni tako bojevita in glasna kot »demokratična* opozicija, zato jo o njej malo čuti.
V vrstah komunistične stranke se todaj nadaljuje borita med mlajšo generacijo in starim jedrom, med praktičnimi rovizijonisti in trdoglavo staro doktrino, med birokratizmom in demokratičnejšo sttujo, ki zahteva n. pr. pravo, da se v komunistični stranki stvorijo frakcije. Smatrajo se obstoječa nasprotja kot poroštvo za možnost notranje evolucije, iz katero se mora razviti ruski termidov.
Politične beležke
+ Pokanje črne-rdeee koalicije. V
včerajšnji seji občinskega sveta je župan sporočil, da sta odložila mandat občinska svetnika gg. Lah in Milicvc, oba so-cijalista. Posebno čudno jc bilo slišati to sporočilo, ker ni bilo v njem niti z bc-sedico omenjeno, iz kakih vzrokov sta omenjena gospoda odložila mandate. Izgleda pa, da sc je moralo od zadnje pa do včerajšnje seje občinskega sveta za socijallsto marsikaj neprijetnega zgoditi. V zadnji seji jo g. Lah šc vložil interpelacijo radi udeležbe klerikalca Pirca pri občnem zboru »Prostovoljnega gasilnega društva«. Mesto da bl včerai župan na to Interpelacijo odgovoril, je očividno zlezel pred klerikalci pod klop ter raje videl, da sta odšla sodruga Lah in MI-hevc. V ostalem pa ni nobena tajnost več, da frakcije socljallstov še niso zadosti številne In da se bije v njihovih vrstah na vseh koncih ln krajih zelo hud notranji boj. Kakor se nam poroča, sta odstoplvša občinska svetnika pristaša one struje socijalnodcmokratske stranke, ki jc mnenja, Ja le zveza s klerikalci zanlo pogubna. Dogodki zadnjih časov, kl na eni strani kažejo rastočo predrznost In ofenzivnost klerikalne stranke v mestni upravi, kjer Jc- župan Perič fakr
tično le še njihova marijoneta, na drugI strani pa ccla vrsta slučajev najgrše korupcije, ki se jo razpasla po pristaših SLS, so sedaj prlnclpljelna nasprot-stva v Pcrlčevl »stranki« tako poostrila, da jo uvidevnejši ln boljši elementi zapuščajo. Posledica tega je menda tudi odstop g. Laha in Mllievca.
+ Protestno zborovanje v Unionu je Imelo nalogo da rehabltira »Slovenče-vo» kapitulacijo pred našimi dokazi, zato prinaša včerajšnji »Slovenec« v svrho slepitve svojih zunanjih privržencev in ncinformirane javnosti grozovito celostransko poročilo. Po njegovem je dvorana seveda bila «nabito polna«, navdušenja kakor po navadi in medklicov za vsako grdo psovko, za vsakim dr. Sta-novnlkovim pljunkom. To pa je tudi vse, zato smo «Slovcncu« za tako poročilo hvaležni. S ponatisom obeh hujskaških govoranc sc pa »Slovenec« še daleko ni opral. Kadar klerikalni tigri v zavestnem strahu pred široko publiko stisnejo rep ntcd noge, se takle mož kakor je dr. Sta-novnlk lahko stokrat postavi pred prignane črede In «Slovenec» lahko z insc-ratniinl črkami ponatiskuje njegove flav-zc, — v očeh razsodne slovenske javnosti, kl dr Stanovnlka pozna le kot šefa stanovanjske oskrbe pa klerikalno-rdečo egido na ljubljanskem magistratu, pa je to vražje slaba strankarska inkvizicija.
+ Na prvi letni skupščini »Jadranske straže« v Beogradu, ki se je v nedeljo vršila v veliki dvorani nove univerze, je predsednik glavnega odbora g. Ljuba Jovanovič Izrekel vrlo lep patrio-tičen govor. Povdarjajoč splošne naloge Jadranske straže, kl naj ves narod naveže na Interese Jugoslovanskega Primorja, je prešel na princip nacionalnc harmonije v vseh težnjah in idealih ter izvajal: »Ml se enkrat moramo navaditi na svoj položaj v svetu. Osobito ml v Beogradu smo se v težkih prilikah bivše kraljevine Srbije, navadili zadovoljstva z malim, češ: za nas jc dovolj, kaj bi več! Mnogokrat se jc 1 v realnosti I v publicistiki stavljalo vprašanje, ali je srbski rod sposoben vzdržati sc v tekmovanju velikih narodov. V teh razmerah je bilo naravno, da smo se brigali lc za najpotrebnejše. Toda k sreči so se razmere Izpremenile. Danes ne vprašamo več, ali ostanemo živi ali ne. To pa še nl dovolj, tnl moramo kot harmoničen narod razvijati vso svojo silo in bistvo. To bo tedaj, ko bodo celota in vsi deli našega naroda In države, na vzhodu in za-padu, na jugu in severu, vseh imen, vseli ver, vseh zemljepisnih položajev, i v planinah i v ravnini, i na inehki grudi i na trdi skali, mogli dati maksimum svojega razvoja, moči In plodov. Vsota vseh teh plodov ie vsota onega, kar naša domovina, naša narodna celota lahko di. Istotako tudi vsa naša svojstva, kl jih v osnovi imamo vsi enako, ki pa so v raznih delih naroda dobila razne oblike na področju i materijalne kulture 1 moralnega stanja 1 polnega razvoja, vse to mo ra dati svoj maksimum; to pa bo doseženo, če bomo negovali, razvijali in omo-gočcvali upotrebo vsega, kar naš narod ima. Bogastva naše zemlje Iti naroda so neizčrpna, le zanemarjati jih ne smemo. Dosegli pa jih bomo samo tako, da postanemo, kar nam jc zgodovina dodelila: znaten činiteli Slovanstva. Ako se zbere in Izpoljl celotni maksimum, kl ga vsak del države in naroda lahko da, bomo silni, ugledni, spoštovani in srečni. Ne moremo pa tc sreče biti deležni dotlej, dokler ves naš narod in vsi sloji njegovi ne bodo prepojeni z onimi idejami In ono zavestjo kot člani Jadranske straže.«
Iz demokratske stranke
V	Novem Kotu pri Prezidu se je vršil javen Bhod demokratske stranke, ki je sijajno uspel. Udeležili so se ga vsi vo-lilci iz Novega Kota, poleg teh pa jo bilo prisotnih tudi nekaj žen, ki so z zanimanjem sledilo izvajanjem. Shod je otvoril g. Turk iz Drage, poročala pa sta gg. Berščak iz Ljubljano in Komclj iz Novega Kota. Pri prcd3toječih občinskih volitvah gro za boj med našo napredno in nemškutnrsko listo, to je med listo onih, ki so bili po prevratu odstavljeni kot Nemci od občinskega zastoj> stva.
IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
V	Novem mestu je predaval dne 24. maja g. tajnik Fran Majcen »O nastanku našo državo«. Predavatelj jo podal v glavnih potezah sliko o svetovni vojni in poudarjal grozovitosti nemškega in madžarskega vojaštva nasproti slovan skemu prebivalstvu Jugoslavije. Obrazložil io potem delovanje Jugosl. odbora v Ženevi, ICrfski pakt in majsko deklaracijo Slovencev, nadaljo Brestlitovsko izjavo kluba jugoslov. poslancev na Dunaju ter očrtal naposled dogodke, ki so ob prevratu dovedli do ustanovitve našo države in do izgube našega Primorja. Obilno zbrano občinstvo jo z napeto pozornostjo sledilo govornikovemu izvajanju, ki so ponovno vzvalovala v vzneseno obliko, primerno vsebini najvažnejšega poglavja iz tisočletno zgodovine jugoslovanskega naroda. Občinstvo, v katerem je bila v razveseljivem številu zastopana naša mladina, se je zahvalilo govorniku ob zaključku zolo poučnega domoljubnega predavanja z najtoplejšim odobravanjem.
Poročila o predavanjih v Mirni, v Šmartnem pri Litiji v Zgor. Tuhinju' v Ratečah pri Kranjski gori in na Vrhniki priobčimo naknadno.
IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE JDS.
Vsi člani dramatičnega odseka »Mladosti« so-poživljajo,, da eo daues zanos-.
ljivo udeleže sestanka, ki se 'vrši ob A, uri zvečer v društveni sobL
Osrednji pripravljalni odbor naznanja, da ee je osnoval pripravljalni odbor novo mladinske organizacije pod okriljem demokratsko stranke z imonomi »Edinost«. Prosimo, da somišljeniki vzamejo to izjavo blagohotno na znanje In ja podpirajo. — Osrednji odbor.
Po svetu
—	Imenovanje novih senatorjev v Ita«
lijl. Iz Rima poročajo: V poslanskih kro« gili sc je zopet raznesla vest, da name« rava vlada o priliki praznika ustave na prvo nedeljo v mesecu juniju predložiti kralju imenovanje novih senatorjev, to« da ne 40 kakor se je prvotno sporočilo, ampak samo 15 in sicer iz parlamentar« nih, umetniških in leposlovnih krogov.
—	Priseljevanje v Ameriko. Pariški «Matin» poroča iz Washingtona, da je predsednik Coolidge podpisal zakon o priseljevanju. V tem pogledu piše »New« york Herald«: Predsednik Coolidge ob« žaluje, da kongres ni dovolil, da se od« godi izvršitev klavzule, ki izključuje ja« ponske priseljence. Ker pa sedaj veljav« ni zakon zapade žo 30. junija, je pred« sednik smatral za potrebno, da podpiše zakon. Takoj po podpisu je predsednik podal izjavo v namenu, da ublaži vtis v japonskih krogih. Vseeno sc smatra, da bo japonski poslanik v Washingtonu po« dal ostavko, ker jo že naprej napovedal, da bo v slučaju, če predsednik podpiše zakon, brez nadaljnega odstopil. Na pod lagi novega zakona ne bo dopuščenih v Zcdinjenc države odslej več kot 160 ti« soč priseljencev na leto in sicer v prvi vrsti kmetovalcev. Za Srednjo in Vzhod« no Evropo skupaj z Malo Azijo je re« zerviranih 15 odst. vsega števila prisc« ljencev.	<,<
—	Židovska sovjetska republika se snuje, kakor poroča »N. Fr. Presse«, v Ukrajini. Židovske mednarodno organizacijo, zlasti londonske in pariške, so zbrala baje že ogromna denarna sredstva za finansiranje naseljevanja Židov iz vse Rusije v Dnjestru. Sovjetska vlada je obljubila, da bo dovolila ustanovitev posebne židovske republike v okviru sovjetske zveze,
SOP9ESI.
27. maja.
ZAGREB. V efektih je tendenca danes nespremenjena. Pri bančnih papirjih je bil večji promet v Eskomptni pri državnih papirjih pa v Vojni škodi. — Na deviznem tržišču so tečaji danes pouovn« porasli. Notirale so devize: Amsterdam 3045 do 8075, Dunaj 0.11425 do 0.11625, Bukarešta 85.5 do 39.5, Italija izplačilo 359 do 362, ček 858.5 do 861.5, London izplačilo 853.25 do 856.25, ček 853 do 356, New-York ček 80.95 do 81.95, Pariz 437.5 do 445, Praga 289.5 do 242.5, Švica 1437.5 do 1447.5, ček 1435.4 do 1448.4; valute: dolar 80 do 81, aK 0.115 do 0, leji 0 do 39.5, lire 356.5 do 859.5; efekti: Trgo 38 do 40, Eskomptna 131 do 133, Hipo 66 do 67, Jugo 117 do 120, Prašte-diona 915 do 920, Etno 134 do 137, Slavenska 115 do 120, Srpska 139 do 140, Eksploatacija 121 do 127.5, Goranln 150 do 155, Drava 0 do 360, Narodna šumska 98 do 100, Isis 59 do 60, Nihag 100 do 105, Gutmann 860 do 880, Slavonija 105 do 108, Trbovlje 590 do 610, Union 700 do 0, Tvornica vagonov 0 do 138, 7 odst. posojilo 67.25 do 68, Vojna škoda 142.5 do 144, agrarne 24 do 25.
BEOGRAD. Tendenca neznatno čvrstej-ša. Narodna banka je intervenirala v de-vizi na Švico. Notirale so devize: Dunaj 0.1152 do 0.1153, Bruselj 882, Bukarešta 36 do 37, Ženeva 1440 do 1441, London 354.5 do 854.7, Milan 363 do 365, Ne\v-York 81.4 do 81.5, Pariz 445 do 447, Praga 241.4 do 241.5, Solun 101 do 168, Sofija 58 do 59.8; valute: dolar 80.25 do 80.60; efekti: agrarne 25.5 do 26, Vojna škoda 147.25 do 148.25.
CURIH: Beograd 6.975, Newyork 566, London 24.61, Pariz 30.65, Milan 25, Praga 16.70, Budimpešta 0.0065, Bukare« šta 2.60, Sofija 4.10, Dunaj 0.0079175.
TRST: Beograd 27.70 do 28, Dunaj 0.0315 do 0.0825,-Budimpešta 0.0250 do 0.03, Praga 66.75 do 67.25, Bukarešla 10.25 do 10.75, Pariz 122 do 122.50, London 98.35 do 98.60, New-York 22.60 do 22.70, Curih 399 do 402, valute: dinar 27.70 do 28, avslrijske krone 0.0315 do 0.0325, dolar 22.50 do 22.55, 20 zlatih frankov 86.75 do 87.50, uradni tečaj zlate lire 437.21.
DUNAJ- Beograd 868 do 872, Berlin 16.75 do 17.05, Budimpešta 0.78 do 0.84, London 308.500 do 309.500, Milan 3144 do 3156, Newyork 70.953 do 71.185, Pariz 3862 do 3878, Praga 2090 do 2100, Sofija 506 do 510, Curih 12535 do 12585: valute: dinarji 865 do 871, dolarji 70.460 do 70.860, funti 306.700 do 308.300, lire 3140 do 3160.
BERLIN: Beograd 5.18, Milan 18.65, Praga 12.435, Pariz 22.04, London 18.305, Newyork 4.19, Curih 74.41.
LONDON: Beograd 354, Berlin 18.40, Pariz 80.90, Rim 98.37, Curih 24.60, New« york 443, Dunaj 308.000.
NEWYORK: Beograd 123.25, Berlin 23.75, London 443, Pariz 545.37, Curih 17.67, Rim 441, Dunaj 0.1412, Budimpc-
šta 0.12, Praga 294.50.
*
NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA
Novi Sad, 27. maja. Cene v glavnem nespremenjene. Promet jo bil nekoliko večji in jo znašal 100 vagonov turške* .ter 10 vagonov, ostalega.
asi
Jurij Fleišman
(1818. — 1874.).
Skoro neopaženo J« Sla to dni mimo nas petdesetletnica smrti Jurija Fleišmana. In vendar zasluži ta mož, da ee ga naša javnost hvaležno spominja, saj spada med pionirje naše glasbene kulture.
Fleišman je bil rojen v vaei Berlčevo pri Dolu pri Ljubljani. Solo )s obiskoval en Sns doma, potem pa so ga dali v Ljubljano, kjer je Izvršil štiri razrede ljudske šole, dve realki ter dve loti učiteljske pripravnice, nakar je z 20. leti dobil službo podučitelja na Vrhniki. Leto nato jo postal učitelj, ker pa je bil prostega duha ln vesele nravi, je prišel s tamošnjim dekanom v nasprotje. Dekan, ki jo bil obenem nadzornik ljudskih šol pa je delal proti Fleišmanu toliko časa, dokler se mu nl posrečilo izpodriniti ga. Tako jo Fleišman prlšol ob službo, za katero pa itak nl bil posebno vnet. Njegov duh so je nagibal vedno holj k glasbi. Ker mu jo bilo nomogoče živeti brez kake službe, se je Fleišman presolil v Ljubljano in začel podučovatl dasbo. Hkrati je učil lepopisje na Mah-rovi šoli.
Ko jo Fleišman še študiral, Je r Ljubljani stanoval pri svojem bratu Andreju, ki je bil organist in baje eden boljših. Tri njem so jo Jurij učil in kmalu je prekoBil svojega brata.
Leta 1848. je Fleišman začel ltdaiatl »Slo vensko grlico«, prvo zbirko slovon-skih pesmi, katere je izšlo sedom zvezkov. Sodelovali so Potočnik, Slomšek, Fleišman in Kamilo Mašek, ki je v B. in 6. zvozku nastopil v večjem obBegu. V Grlici so izšli prvi. slovenski samospevi, kakor lepe skladbe Kamila Maška: ♦Kam«, »Pod oknom«, »Mornar« itd. Razen toga so Grlice prinašale pesmi, kl so se v ljudstvu pele. Pesmice iz Grlic so se tako priljubile in razširjale, da so izšle ponovno.
1800. se je Fleišman okorajžll in jo izdal prvi zvezek svojih lastnih skladb pod naslovom »Mične slovenske zdravl-ce», od katerih sta izšla v poslednjih dveh letih So dva zvezka. Potem je od Fleišmana še izšlo troje zvezkov »Besede« in »Solarske pesmi« kot najlepša Fleišmanova izdaja,
Jurij Fleišman jo pri3ten in primitiven, profano razpoložen, tehnično nerazvit, vendar poln stremljenja napraviti kaj poštenega. Človeku gro kar nasmeh, ko bore notacijo v njegovih izdajah. Tam je noti ran Cb-dur akord kot cis f gis cis. Ia takih stvari vso polno. Njegove skladbo so v obliki, kakor .jih je Fleišman priredil neporabne, dobro uporabno pa v skrbni redakciji. Po krivici pogrešamo Fleišmana v vseh zbirkah popolnoma. »Blejski zvonovi«, »Pesem slov. nar. stražnikov«, »Božji dom«, »Zibka Save«, »Modrijan«, »Zlati čas« itd. so pesmi, od katerih bi se ena ali druga prav lahko kje dala slišati ali izdati. Po 50. letih molka bi so to smelo zgoditi.
Marij Kcgoj.
jugoslov. enciklopedija
Vesela vest prihaja iz Beograda: pripravlja se izdanje Jugoslovenske enciklopedije.
Brez dobre, urejene in praktične enciklopedije, kjer bi bili vsi podatki o življenju našo države zbrani na enem mestu in pregledno, se ne moremo znajti, kadarkoli je potrebno kaj zvedeti. Vsak dan nam je postajala taka enciklopedija bolj potrebna. Akademija nauka v Beogražlu je začela s pripravo neko splošne enciklopedije, ali delo jo napredovalo zelo počasi. Bila je že skoraj gotova tudi naša enciklopedija, napisana v francoskem jeziku za evropsko javnost, delana za časa izgnanstva znanstvenikov mod svetovno vojno, a ostala jo nedokončana in ni bila objavljena.
Gosp. Stouioje Stan o jo vid, profesor beograjske univerze, so je oprijel prod gotovim časom vedikega dela, da s sodelovanjem 70 naših izbranih in priznanih znanstvenikov in strokovnjakov izdela »Narodno enciklopedijo Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Enciklopedija, kar najbolj skrajšana in stisnjena, bi obsegala okolu 1000 drobno tiskanih strani v formatu Vukovega slovarja in po dva stolpca.
Zanimiv je razpored vsebine, kl je zamišljena za to enciklopedijo.
Od 2000 stolpcev dobe prirodoslov-ne zmamosti 600 stolpcov, politika in zgodovina 400, književnost in umetnost 420, gospodarstvo 300, promet 25, armada 20, društveno življenje 80 in državna ustava in uprava 40 stolpcev. Ostali stolpci se raadele na druge, manjše panogo.
Enciklopedija bo izšla v 20.000 izvodili. Izhajala bo v zvezkih, prvi zvezek šo letos. Veljala bo skupno 300 do 400 Din. Redakcija ima svojo prostore v Beogradu, Krailja Petra ulica 30.
Vendar so krečel Ako dobimo enkrat jugoslovensko enciklopedijo, bomo lahko rea hvaležni našim znanstvenikom, ki nam dajo v roke delo, tako potrebno vsakemu, ki so liočo poučiti o tem ali onem iz našo države in našega življenja.
Čaruga pred sodni j o
V pondeijek je v popoldanski razpravi bil kot prva priča zaslišan trgovec Geza Merkl, kl ga Je Caruga napadel na cesti v gozdu med Citluko ln Ferlčancl. Potrjuje v celoti svojo prvotno Izpoved v preiskavi: Caruga mu je s svojimi pajdaši ustavil voz, ga z naperjeno puško pozval, da stopi z njega In se nato začel pogajati o denarju. Caruga Je zahteval 20.000 Dln, toda napadenec jc imel pri sebi le 1000 Din, kl jih je izročil; obljubil pa jc, da Carugi izplača še 9000 Dln, čc pride na dom ponjc. Caruga se je s tem zadovoljil. Pri konfrontaciji izjavlja Merkl, da Carugo dobro pozna, kakor je poznal tudi Matljevlča In še nekatere pajdaše. Samo takrat Caruga ni bil tako eleganten kakor zdaj na obtožni klopi...
Caruga ugovarja: »Nl res, da sem proti Vam naperil puško, kakor pripovedujete. Jaz sem Vas samo pozval, da stopite z voza. Tudi Vas nisem hotel odgnati v gozd!« (Caruga je namreč glasom navedb Merkla in drugih prič vodil napadene žrtve v gozd, kjer jih ie pretepal, dokler mu niso Izročile denarja.)
Predsednik vpraša Merkla, ali se je na pada zelo ustrašil. Merkl: »Razburjal sem se, toda strah me nl bilo, ker sem že vajen takih srečanj.« Zahteva polno odškodnino.
DrugI je bil kot priča zaslišan Robert Dolcžal, ekonom na posestvu grofa Dra-škoviča. Njega je Carugina tolpa napadla pri Vrancševcih in mu predvsem rekviri-rala čevlje, ker je Caruga bil bos, dočim so ostali bili prccej dobro oblečeni. Vzeli pa so napadencu tudi nekaj gotovine in lovsko puško. Priča potrjuje svojo prvotno Izpoved; Caruga taji, da bi bil Do-ležalu kaj vzel, pač pa pajdaš Matej prizna, da mu je iztrgal lovsko puško.
Precej zabavno je bilo zasliševanje priče Štefana Millerja, švabskega kolonista iz Tomašinccv. Obširno v nemško-hrvat-ski mešanici z rokami in glavo pripoveduje, kako je Carugina tolpa napadla nje govo hišo, on pa da jo je razgnal z ostrim streljanjem. Tudi Millerjeva žena izpove enako. Pri konfrontaciji Miller nc prepozna Caruge točno, z motivacijo, da je Caruga takrat nosil šajkačo. Na predsednikovo zapoved natakne orožnik Carugi šajkačo na glavo ln Miller veselo izjavi: »Aha, seveda, ta jo bil!«
Caruga stereotipno odgovarja: «Z Miller jeni nisem nikoli imel opravka!« Toda predsednik mu predoči grozilna pisma, ki jih je Caruga lastnoročno pisal Mil-lerju a še dostavlja: »Ej, Jovo, za takega junaka se delaš, pa je tebe in pajdaše
švaba spodili«
Se komlčnejše Je bilo zasliševanje Adol fa Goldsclimldta, plahega pa gostobesednega židovskega trgovca Iz Kutov, kjer ga Je Caruga lani »obiskal«, sam v civilu, trije pajdaši pa v orožniški uniformi. Caruga je vstopil prvi In se Goldschmld-tu energično predstavil: »Jaz sem Jovo Caruga, saj mc poznate. VI ste član društva, kl prispeva velike vsote za nagrade ua naše glave, zato smo prišli k Vam!« Nato so ga opljačkall za 2000 Din. Pri konfrontaciji Izpove Goldschmldt med veselim razpoloženjem publike: »O, Carugo jaz dobro poznam, saj Je večkrat prišel v inojo trgovino. Se po zločinu je nekoč prišel s svojo družbo k meni popivat in ml jo obljubil, da ml povrne vse, kar je bilo škode.«
Predsednik: »Ali zahtevate 2000 Din odškodnine?«
Goldschmldt prevdarno: »No, Jovo Je obljubil, pa bo ie vrnili« — Nato se je hotel še prijazno in po domače pogovarjati s Carugo, česar pa predsednik nl dovolil. Končno je bil kot priča zaslišan Josip Osbach, čuvaj velikega skladišča tvrdke Outmann v Črnem Logu, kjer Je Carugina družba najprej porezala telefonski spoj z orožniško postajo, nato pa nemoteno nabasala ccl voz blaga, med drugim celo več sto parov čevljev z lesenimi podplati. Priča Izpove, da sc jc vodja družbe pri vpadu predstavil kot beg iz Bolgarije. Imel je črno brado, lice pod očmi pa prevezano z rdečim robcem. Priča zato pri konirontacijl Caruge na spozna, pač pa Caruga sam Izjavi, da Je takrat res nosil brado, lice pa Je imel obvezano radi zobobola, kar ga pri tolovajstvu seveda ni oviralo. Pon-deljkova razprava jc bila s tem zaključena.
Od pondeljka dalje velja glede poslušalstva nov ukrep senata, da se radi vzdušne vročine pripušča v dvorano še otnejenejše število publike ko doslej. Opaža sc splošna utrujenost pri sodnikih, še bolj pa pri branlteljlh, Izmed katerih ie v pondeijek samo Carugln bil navzoč. Med publiko pa Interes šo nl pojenjal In se posebno pridno oglašajo tujci, ki potujejo skozi Osljck. Ukrenjeno je tudi vse potrebno, da se odslej prepreči prismojeno koketiranje s Carugo, zato dame nimajo več dostopa na galerijo.	_
Zagonetna smrt gospe Berdenove
Zločin in ne nesreča.
Novo mesto, 27. maja.
Poročali smo že, da so v Stoplčah na Dolenjskem pri Novem mestu služkinji tamošnjega nadučltclja g. Bcrdcna padle vžigalice v vroče mleko, ne da bi bila to takoj opazila. Pobrala je vžigalice iz mle ka in naredila iz njega omeletc.
Nadučiteljeva soproga ga. Miml Ber-denova hčerka znanega organlsta in kom ponista ign. liladnika, je Imela zaradi polipov v nosu docela nerazvit vonj in okus. Tako se ie moglo zgoditi, da je pottžila dve omelcti, ki sta se ji zdeli nekam čudni, a vendar užitni. Sele, ko je gospej postalo slabo, je služkinja povedala, kaj se je zgodilo. Vendar nikdo nl slutil, da ie gospa v smrtni opasnosti. Služkinja je namreč govorila o dveh vžigalicah in je šele po gospejlnl smrti priznala, da jih je bilo mnogo s škatlji-co vred. Ob bljuvanju gospe se je baje kar kadilo In v temi žarllo od použite-ga fosforja. Prepeljali so bolpico slccr takoj v bolnišnico, a pomoči nl bilo več.
šele v krasnem ,|Mir*ipe*»-ju popolne veljave, ki ga dobito v okusnih barvah samo pri 1023/a
UM IiliHlfj, Pred škofija 19.
Prestala |e strašne muke. Pred pričami Je gospa na smrtni postelji Izjavila, da služkinja nl kriva njene smrti. Dne 10. t. m. je preminula. Oospa Berdenova Je bila Izvrstna pevka ter prava vlrtuozl-nja na klavirju. Zapustila Je mladega moža In 6 mesecev staro dete...
2e tekom bolezni svoje gospe je Imela 32 letna njena služkinja, mati dveh nezakonskih otrok, čudne »sanje«. Pripovedovala Jc, da se Je v njenih sanjah odpravljala gospa »na dolgo potovanje«. Svojega otroka pa Je Izročila njej v varstvo. Po smrti gospe pa sta se JI pokoj-nlca In Marija prikazala zopet v sanjah ln jI zaklicala: »Bodi Tl mati mojemu otroku ln počivaj v moji zakonski postelji!« — Tako je pripovedovala služkinja. S tem Je vzbudila sum v pokoj-ničlnih sorodnikih. Obdukcija In analiza želodca ter srca ln pljuč v Zagrebu Je dognala, da je bila gospa Berdenova zastrupljena s strihninom. Domneva se, da se Je služkinja poslužila vžigalic samo zato, da bl spravila prizadete na napačno sled. Baje je bila tako zaljubljena v svojega gospodarja, da je bolela odstraniti njegovo ženo ln priti potem na njeno mesto. Služkinjo so 22. t m. odpeljali vklenjeno v zapor.
Tako nain poročajo, a brez navedbe Imena ln priimka služkinje.
Dopisi
LOGATEC. Na praznik v četrtek se vrši v Logatcu poučno predavanje o našem zasedenem ozemlju. Predavanje bo ponazorovalo nad 100 skioptičnih slik iz Julijske Krajine ln lz Korotana. K predavanju uljudno vabimo prijatelje Jugoslov. Matice iz logaškega okraja. Začetek točno ob 8. uri popoldne.
RADOVLJICA. Podružnica SPD v Ra-dovljicah naznanja, da se vrši njen rodni letni občni zbor v pondeijek dne 2. Junija t. 1. ob 20. uri r Sokolskem domu v Radovljici z običajnim dnevnim redom. Obenem so naznanja, da se odpre koča na BegunjšSici v soboto dno Si. t. m.
RATEČE NAD KRANJSKO GORO. V nedeljo jo predaval pri nas kmet. svet. g. Rohrman o travništvu, pašništvu in živinoreji. Prisotnih Je bilo žal le 25 gospodarjev, kl pa so predavanju, trajajočemu poldrugo uro, sledili i največjim zanimanjem. H koncu predavanja se je izrazila želja, da bl se prihodnje tako predavanje vršilo v Podkorenu.
MORAVČE. Sokolsko droStvo v Moravčah je priredilo v nedeljo dne 25. maja igro E. Tirana »Čudežne gosli«, pripovedka s plesom ln petjem r 8 doja-njih (uglasbil C. Pregelj). Igra Je Izredno dobro uspela. Prav posebno Je ugajal vilinskl ples, tisto lopo ritmično gibanje mladih teleso. Veliko truda Je bilo treba, a tudi uspeh ni izostal. Vsi sodolav-ci Igro so svoje vloge rešili v splošno zadovoljnost in veselje številnega občinstva. Človek bi skoraj ne verjel, da se da na dežoli s tako pičlim in pomanjkljivim materialom doseči tak uspeh »operete«. Igra sama je zolo ljubka in nežni mladini tako pripravna, da Jo toplo priporočamo vsem šolskim odrom.
RUSE. Koliko se Je že pisalo o tovarni za dušllt v Rušah! A oblasti sn gluhe in objestnost zagrizenih privandianccv raste od dne do dne. Dnevno prihajajo brezposelni, ki so v Inozemstvu izgubili zaslužek, ker so Jugosloveni, a pri nas sedijo mirno Inozemcl pri polnih skledah ln bo oblastno rožijo nad nami «Win-diseherji«! Zadnji čas bo začeli delavstvo odpuščati in odleteli so Bami domačini. Kako pa tudi ne, saj niso kvalificirani z »Deutsch - national«! Nemci so pa sami strokovnjaki, kajti tako finih ključavničarjev, kleparjev, šoferjev in težakov ja pri naj menda ni dobiti! Tudi tipkarice - Nemko ao nenadomestljive, pisarniških uradnikov v Jugoslaviji tudi ni! Mojstri bo tudi sami strokovnjaki, posebno oni v nmoniak - oddelku, kl jo Izučen strešni pokrivačl Med inženjer.')! je celo eden, ki je optiral za

•Kmo-£jub!]anski-dvor<
Telefon štev. 780
Oiijentalska drama t 7 Tolikih dejanjih.
V glavni vlogi priljubljeni
—Moljo-Vakntino —
Predstavo ob 3., >/i 5., Vi 8. in 9. url
TOTTOTTTTUUUIMH
Avstrijo, a sedaj ga nič ne vleče freS čoz mejo. Res je, da nekateri niso na. domestljivi z domačim, drugi no takoj, toda podjetje tudi nima volje k temn. Vsi Slovenci, ki so do sedaj prišli k podjetju, da so Izurijo v kakšni spocialni stroki, so sami radi odšli, ker se jim jat obstoj naravnost onemogočil; take slučaje navaja potom vodstvo tovarne pri revizijah, češ: sam je Sol, kor jo videl, da jo nezmožen! V najnovejšem času j« izdal minister za trgovino g. dr. Kriz-man okrožnico, v kateri poživlja obla« sti, da že vendar enkrat Izvršijo revli zijo, kakor Jo potrebna. Radovedni smoj kako bodo protožirant protektorjl spra-. vili svoj nemSkonacIonalnl 8oln pod ju-, gosloveusko zastavo mimo te nevarna! pečine!
KRŠKO. Glasbena Matica ▼ KrSken* Je priredila svojim Članom in prijatelje tn dne 85. maja izlet r ilapovc« pri Lo»» koven. Ogromna udeležba Is 'vseh situ jev Jo pokazala, kako priljubljeni so Iti loti tega druStva. V prosti naravi se ja razvila neprisiljena domača zabava. Na-i ša dva priznano kuharja golaža sta želal obilo priznanja, dobra trškogorska vin. ska kapljic« In znani »Dmafi«, dolenjski umetnik na harmoniko, so skrbeli za pri« jotno razpoloženje. Pevski zbor na je Izvajal ve« lepih narodnih popevk. Splošno zadovoljstvo in razpoloičenje, kl ie vladalo med izletniki jo nov dokaz, da nas pesem veže in utrjuje v slogi. Ob tej priliki najlepša zahvala trgovcu g. R. Engelsbcrgerju za njegovo naklonjenost in velikodušen dar našeihu društvu.
MUTA-. Impertinenca naših nemčurjev, presega žo vso meje. Naš človek ni nikjer več varen pred njihovimi insulti in izbruhi, posobno državno uslužbenstvo. Ugla in gnezdo te zalege je njihov. »Feuenvehr«; posebno datira ta izrazitost pangormanstva. tega društva od časa, odkar nima več toliko intenclj v, njem g. Seidenader, temveč par mlajših germančkov. Skrajni čas jc, da oblasti posežejo vmes in napravijo red. Nekatere privandrar.ee bi pa bilo treba eks-pedirati v obljubljeno -deželo, posebno one, ki eo na važnojših in reprezentativnih met tih. Moralno oporo odpadni-itva tieba zatretl.
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sreda, 28.: »Paglavka«. Premijera. Izv.
Četrtek, 29.: »Cezar ln Kleopatra«. Izv.
Petek, 30.: »Dom«. B.
Sobota, 31.: »Izgubljene duše«. E.
Nedelja, 1.: »Paglavka«. Izv.
Pondeijek, 2.: »Kamela skozi uho šlvan-ke«. F.
Ljubljanska opera.
Sreda, 28.: »Manon Lescaut«. E.
Četrtek, 29.: »Poljub«. Ljudska predstava. Izv.
Petek, 30.: »Oorenjskl slavček«. D.
Sobota, 31.: »Carjeva nevesta«. C.
Nedelja, 1.: »Manon Lescaut«. Ljudska predstava. Izv.
Pondeijek, 2..: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 28.: »Cešnjev vrt«. Oostovanje Hudožestvenikov.
Četrtek, 29.: «2ivljcnskl boj«. Oostovanje Hudožestvenikov.
IV. koncert komorna Jugoslovanske Sla.dia so vrši nepreklicno v ponedeljek 2. junija ob S. uri zvečer v Filharnionlč-
ni dvorani. Koncert obsega izključno le sumospeve. ki jih izvajala gdč. Milica
Priča (sopran) in g. Julij Betetto (bas) ter klavirske skladbe, ki jih svira gospod Janko Ravnik. Sedeži, ki so v rokah abonentov, ostanejo v veljavi, stojišča so pa v predprodaji v Matični knjigarni.
Premijera Remceve „Magde" v Maribora
Maribor, 26. maja. V soboto smo imeli v Narodnem gledališču že drugo dramsko premijero v enen, tednu, obenem promijero izvirno slovenske draine. Pisatelj <Užitkarjov> g. Alojzij Remec jo sedaj napisal še <Magdo>, tragedijo ubogega dekleta. Drama obsega dvanajst scen, ki jih jo režiral ia insceni-ral ravnatelj Bratina.
Magda je ubogo dekle, ki pretrpi vse od služkinjo do izgubljenko na cesti . . . Srečamo jo najprej na kavarniški terasi ob jezeru, kjer nain pisatelj obenem pokaže žo vso nastopajoče osebe: njega, študenta, kl s sladkimi besedami ispod-rine Petra, mizarskega pomočnika, ki jo je vzljubil prvi in ji vstal zvest do konca, čeprav jo Magda po prvem padcu i, mediclucem drvela navzdol, najprej v roke komisarja na policiji, po'em v roke agenta, zvodniku, pesnika iu slo dfuuili,
dokler je ni to življenje pripravljalo v bolnico, kjer ugolovi njen konec zdravnik, njen bivši medicinec, prvi ljubimec, ki Jo jo pahnil med sodrgo. Skoro kinematografsko sledijo scene terasi ob jezeru v sobo pri gospodi, kjer Magda služI ln pa-! de, v študentovsko sobo, na klopico v I parku, na policijski komisarijat, v kavarno, ponočno zabavišče, v Magdino sobo, odprto vsakomur, v bolnico, na most nad reko, v bolniško sobo ln pred dvorano za seciranjo.
Ker pripravlja tudi ljubljansko gledališče premijero to vsekakor originalne slovensko drame, prepuščam literarno oceno dela ljubljanskemu gledališkemu poročevalcu. Ljubljana, ki lažje zbira igralsko osobje in nudi tudi primerna sredstva za režijo in inscenacijo, bo tudi lažje izrekla končno sodbo.
Pisatelj si je zamislil, da Igra vseh be-dem glavnih Magdinih ljubimcev, ki so vsi eden ln Isti v njeni ljubezni, le eden igralec. V Mariboru ga je igral g. Bratina. Razen njega nastopa samo šo Peter (g. Kovič) in Magda (ga. Bukšokova). Ves ostali zunanji svet, ki šo sega v dejanje, jo pisatelj skušal iz drame izločili, kar pa delu ni ravno v korist. Operacija je prenasllna, kar jo pokazala zlasti dru-I ga scena, kjer Magda nn ves glas občuje j pri vratih z gospo, ki pa je nn čuden nn-1 j Gin sploh ni slišati. Mogoče bi so dala ta i ! nenaravna siluacija zholjlnli v režiji. Po-j 1 Jobao jo s decuo v iviaiSiilcI, kjer £o\,oii|
zdravnik z nevidno sestro. Dramatična sila s preštevilnimi scenami pojenjuje in vsled tega drama ni posebno učinkovala. Preveč je zunanjih dogodkov, pripovedovanja. Značaju mizarskega pomočnika pa je pridejane prccej fantastičnostl. V prvih scenah jo igra sploh odrekla. Ga. Bukše-kova kljub svoji umetnosti ni mogla vzbuditi iluzijo mlade deklice, kl a svojo očarljivo mladostno lepoto razplamtl v majskem večeru študenta, kakor tudi Bratl-nov medicinec ni bil študent ne v govorjenju, ne v kretnjah. Zrastla sta šole potem, ko sta podajala zrelo žensko, komisarja, zvodnika, pesnika in zdravnika. Tudi aplavz so jo šelo tedaj dvignil. Tretji, resnični talent naše draine, gospod Kovič, jo harmonično dopolnjeval Bukšc-kovo in Bratina. Petra je bilo gotovo težko pogodi)! v vseh njegovih duševnih mukali in spremembah. Zategovanja glasu pa so mora g. Kovič enorgično odvaditi. Včasih mu pokvari ves utis.
G. Bratlnn jo oskrbel za vočbio prizorov umetniško ln poetično inscenacijo. Park pa je bil pust in tudi padanje listja premalo iluzorno.
Predstavi je prisostvoval tudi pisatelj g. Ilemec, ki ga jo publika »redi igro poklicala na oder in mu jo bil ob aplavzu poklonjen lovorjev venec. Udeležba jo bila dobra, pri pundeljltovi reprizl pa kljub abonmaju žo zelo slaba. Celo dijaško slojisče je bilo prazno.	a. r.
Prva predstava Hudožestvenikov * Mariboru. Sinoči so pričeli Hudožestveniki s trodnovnim gostovanjem v mariborskem Narodnem gledališču. Pripeljali so so iz Varaždina, ki jim jo pri odhodu v Maribor vos vagon obsul b cvetjem. Tudi Maribor jih je vzhiče^ sprejel. Gledališče ja bilo seveda nabito polno, polog Nemcev jo bilo zelo mnogo tudi inteligenca z dežele. Razprodati so morali zaradi navala celo lože igralcev, ki so zato sedeli v prostora za orkester. Publika jo s polnim raziimevanjcnl sledila sijajni predstavi Dostojevskega »Sc-lo Stopančikovo«. Po predstavi jo deževalo cvetja na odor. Umetnikom je bil poklonjon velik lovorjev venec s troboj-nico. Nepopisno navdušenje občinstva jo milo umotniko zopet in zopet klicalo na ode:. Sledita šo dvo predstavi. Cohov »Črešnjov vrt« in Dickensov »ZlvljcnskI boj«. Gledališka uprava je izdala povodom gostovanji gledališki list z vsebino vseh treh predstav.
Ljubljanska opera. Sinoči jo pela Violoto v <Traviati» gdč. Erir.kora, oporna pevka pijanskega gledališča, hčerka bivšega kapelnika vojaškega orkestra v Ljubljani ln zdraviliškega orkestra v Opatiji, revka, slučajno rojena v Ljub-! ljani, izhaja toroj I/, muzikaine rodbine ' In iz izvrslne povnVn šole. Razpolaga s | prav lepim in prljnlnitn glasom; materija! jo — zdrav in zadosten; jo dobra igralka ku licu sinpatižno. »unaniosl; poje Jako
Domače vesti
LES AFFAIRES SONT LES AFFAIRES.
Za The Nineteenth Century ni zanimanja, za Quartarly Roview ga ni, ni. ti za vrsto drugih angleških, ameriških, francoskih, nemških iu laških revij. O Rusiji sploh ni ve5 govora. Ni denarja, ni jezikovnega znanja, ni zanimanja. Kvečjemu, da se kjo kakšen «hohštapler» izdaja za dopisnega ila-na francoske Sorbon.no in jo zamenjava z Akademijo. Prefiled evropske biblio. grafije o mednarodnih političnih in ekonomskh problemih, o znamenitostih in biografijah, memoarih. o vojni in njenih vzrokih, o mirovnih pogodbah Ln reparacijah, o Zvezi narodov in mednarodnem praTO, o Commonweal-thu, fašizmu, boljševizmu, — o, pregled te bibliografija jo nam kakor pogled 1-lletnoga .pastirčka v razkošni boudoir kueginje XVIII. stoletja.
Ali pa: V Milanu jo naš reprezen-tant poražen, olimpijski team podleže južnim Američanom 7 : O, italijanski športni listi nas oconjajo: «N1 dovolj inteligence . . .» Na zeieni travi, kjor brcajo žogo in kjer baje ni treba glave. Pa jo vendar treba . . .
V velikem novinstvu čitam:
Celokupno češko posojilo znaša 3.050.000 funtov in 9.250.000 dolarjev. V Londonu so 1,850.000 prevzeli Ba-ring Brothers, Rothsehild & Co., I. IIenry SchrOder & Co., v Amsterdamu 200.000 funtov Hoppe & Co., v Ncw Torku 9.250.000 dolarjev National Ci-ty Bank, Kiddes Peabody & Co., Kulin, L8b & Co. Emisijski kurz 96% odstot., obresti 8 amortizacija po 1 % do 1951. Madžarska je v pogajanjih za posojilo 250,000.000 frankov v zlatu. Obisk rumunsko kraljevske dvojice v Londonu jo bil namenjen istim svrham. Slične želje imajo emisarji angleških Dominions. Komunalno kredite iščejo francoska, nemška, rumunska mesta. V jeseni bo po rešitvi repara-cijskega spora razpisana vrsta nemških posojil. Novo češko posojilo je danes prvič kotirano, začetna premija jo od •"i r'o poskočila na V/2 %. Veliki podpisniki so dobili lo majhne dele svojih prijav ...»
Pri nas so na dnevnem rodu: Ti-grovske polomije, tiskovne pravdo radi »pilpogače«, in slične prvovrstne politične zadevo, in kvečjemu šo magistratov! popravki, da ni res, res pa
jc.	M. A. C.
*
*	Kraljeva obljuba invalidom. Kralj Aleksander je v nedeljo sprejel Vojislava Mladenovlča, predsednika Udruženja vojnih invalidov ter ponovno obljubil invalidom svojo pomoč za čim prejšnje odobrenje zakona o invalidih.
*	Odličen gost v Ljubljani. V Ljubljano je prispel podpredsednik trgovsko zbornice v Skoplju g. Petar Jakimovič. Posetil je tukajšnje trgovske in industrijske kor-poracije in predsednika ljubljanskega velesejma. Izjavil jo, da uživa ljubljanski velesejem v južnih krajih najboljši sloves.
*	Promocija. Prihodnjo soboto, dno 31. maja bo na ljubljanski univerzi absol-virani pravnik g. Stanislav Štrukelj iz Ljubljane promoviran za doktorja prava.
*	Smrtna kosa. Na Bledu je preminul dne 25. t. m. tragične smrti g. Anton Grilc, trgovski sotrudnik iz Lesc. Našel je smrt v jezeru v cvetu svoje mladosti. Pogreb bo danes ob pol 4. popoldne na župnijsko pokopališče v Lescah. — V ponedeljek je umrl v splošni bolnici v Ljubljani g. Ernest Krajšek, orožniški stražmojster v pok. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz splošno bolnice. — Na Zaloški cesti št. 158 je preminula včeraj popoldne v starosti 78 let zasebnica, gospa Neža Fortič. Pogreb bo v četrtek ob 5. popoldne iz hiše žalosti. — Danes popoldne ob 5. bo v Ljubljani iz javne bolnice pogreb ge. Ivanke Udrih, roj. Ttepar iz Soteske pri Toplicah. Blag jim spomin, žalujočim našo iskreno sožaije!
*	Izvršilni odbor UJU. pri g. finančnem ministru je bil 23. t. m. v avdijenci in mu je izročil nastopne zahtevo v UJU. udruženja učiteljstva: 1.) Radi takojšnjega izplačila diference ua nove plačo od 1. oktobra 1923. do 30. aprila 1924. po čl. 249. činov. zak. 2.) V zadevi polne osebne draginjske doklade z držav, uradniki poročenih učiteljic. 3.) V zadevi enotnih drag. doklad in ukinjenja razlike teh po razredih. 4.) V zadevi poviška prejemkov upokojencev najmanj za 100 odst. Iz kredita, ki ga je odobrila narodna skujv ščina. G. finančni minister je deputaciji obširno odgovarjal in med drugim izvajal nastopno: V zadevi izplačila diference od 1. oktobra prošlega leta obstoje v vladi- tri mišljenja. Prvo je njegov načrt, da se razlika izplača onim, katerih plače po novem zakonu presegajo skupno prejemke, ki so jih dotičnl uživali po starem zakonu. Drugo stališče, ki se jo sedaj pojavilo v vladi, je to, da se uredništvu izplača celokupna razlika med starimi in novimi plačami. Poleg tega obstoji še nov predlog, da se nova uredba o drag. dokladah razproste ludi na dobo od 1. oktobra prošlega leta in se na tej podlagi izplača uradništvu razlika med skupnimi starimi in novimi prejemki. Katero teh stališč bo zmagalo, se za sedaj ne more reči. Odvisno bo od vsote, ki jo bo pokazal proračun gledo izplačila. — Kar se tiče doklad poročenih učiteljic, je smatral g. finančni minister, da bi bilo mogoče za sedaj dalj polne osebne drag. doklade onim v mestih, a pozneje, ko bodo sredstva na razpolago iudi onim na deželi. To njegovo stališče pa je nn seji ministrskega sveta propadlo. G. minister prosvete, vsekakor pod vplivom stališča učiteljstva v tem vprašanju, jo zahteval to pravo za vse. Ker so iz finančnih razlogov temu ni moglo ustreči, je ostalo v tem pogledu pri starem. Medtem se izdeluje točen proračun: Koliko bi znašalo tako izenačenje drag. doklad, ako bi se razprostrlo nn vse in Če bo imel pokritje za ta izdatek, so bo takoj ustreglo. V nasprotnem pogledu bo 011 za to, da ostane za sedaj po ujegovem načrtu, in naj dobijo zn enkrat polne doklade vsaj one učiteljice v meslih. Kar se tiče upokojencev, je izjavil g. fin. minister, da bo njihova zadeva, kot najbolj nujna, rešena najprej.
*	Težave ljubljanskih sprevodnikov v Karlovcu. Pišejo nam: VlakospreinUo osobje iz Ljubljano jo bilo nastanjeno leta 1918. v Karlovcu v neki umazani baraki na postaji, polni mrčesa in golazni. Vse intervencije pri železniški upravi, da bi jim poskrbeli človeku dostojna bivališča, so bila zaman. Končno se jih je usmilil mestni magistrat v Karlovcu in jim dal na razpolago potrebne prostore v občinski hiši. Od tedaj je preteklo že skoro 6 let, a železniška uprava še do danes ni ukrenila ničesar, da poskrbi svojim uslužbencem stanovanje. Mestni magistrat v Karlovcu namerava navedeno prostore uporabili sedaj za šolo in jih je zato že odpovedal žel. upravi. A kaj je napravila sedaj tal Določila je namreč za ljubljansko vlakospremno osobje v postaji Karlovac neko iztrohnelo barako, o kateri so se zdravniki že ponovno izrazili, da so mora zažgati, ako se hoče uničiti golazen, mrčes in celo kače, ki so se že pojavile v njej. Mislimo, da je najmanj, kar smemo zahtevati od žel. uprave, pač to, da nam preskrbi prenočišča, ki bodo približno primerna za njeno, službo vestno opravljajoče in izmučeno osobje.
*	Jugoslovenska Matica. Letošnji redni občni zbor pokrajinskega odbora Jugoslo-venske Malice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 22. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani ljubljanske univerze. Na ta občni zbor opozarjamo delegate vseh podružnic Jugoslovenske Matice. Natančnejše podatke in dnevni red objavimo pravočasno.
*	So o motociklislifni nesreči pri Zg. Polskavi. Dodatno k naši tozadevni včerajšnji notici se nam poroča, da poškodba g. Karla Camernika ni tako težka in je upati, da mu zdravniki rešijo oko,
okusno, čustveno in jemlje višine z lahkoto. Ne forsira in ne pretirava v nobenem oziru. Skratka nadarjena in elegantna pevka I Mladodramatična, ne izrazila koloraturka. Spočetka nekoliko plaha, jo rastla od akta do akta. Zela jo iskreno prizna^an uspeh in bila opetovano pozvana pred zastor. Mladega Germonta je pel sinoči prvič g. Kovač, ta stalni reševalec repertoarja iz zadreg. Požrtvovalno je storil v polni meri svojo dolžnost; igra vedno dobro in je bil v 3., zlasti pa v duetu 4. dejanja prav dober. — Mrtvilo v zboru bi bilo nujno treba poživiti. Dolgčas, ki vlada po teh salonih, je žo strašen. In čemu te brezkončne pavze? Ali ni nikogar, ki bi potek predstav pospešil? — Na našo opero je legla gosta, težka megla! Zavladala je uprav dušeča puščoba. Ljudje godrnjajo vedno glasneje. Ako ue potegne močan veter, ki razčisti neznosno atmosfero, kaj bo, kaj bo iz tega? -trt Velik uspeh razstavo karikatur t lteogradn. Poročali smo že o razstavi karikatur v Beogradu, ki se je otvorila pred kratkim pod pokroviteljstvom ode-lenja za umetnost v našem prosvetnem ministrstvu. Naknadno se javlja, da je obiskalo razstavo do danes nad 7000 ljudi. Zelo mnogo razstavljenih del je prodanih, in sicer ro prodali: Vojnovid-Peli-kan 17 slik, Pjer Križan ič 10, Rakamarlč 2, Stojanovič 6. Bela Vukanovičeva 7, Mi-rosavljevič 7, Zendinski 5, Konjevod, Iia-dovan iu Podre kar po eao delo,
Predavanje dunajskega umetnostnega zgodovinarja o Moštroviču v Zagrebu. —
G. I. Strzygowsld, profesor dunajske univerze, bo predaval 31. t. m. o Meštroviču in moderni umetnosti. Strzygo\vski je odličen strokovnjak na polju umetnostne zgodovine in študira sedaj vpliv Vzhoda na arhitekturo naših krajev.
Akademsko gledališčo v Beogradu, ki so je ustanovilo pred tremi leti ter je priredilo dosedaj že več uspelih produkcij, pripravlja pravkar Leouida Andrejeva komedijo iz dijaškega življenja cGaudea mus>. Komad prido na oder prve dni junija.
Zaključni intimni glasbeni večer Ilrv. glasbenega zavoda v Zagrebu se vrši v tej sezoni 30. maja. Na sporedu so izvirne skladbo Beethovna, Bacha, Chopina, Skr-jabina in Rahmaninova. Da bo produkcija popolnejša, sodeluje tudi ruski pianist Vladimir Arbangclski.
Razstava del starih holandskih in tlamskih slikarjev v Varšavi. Poljsko <Društvo za ohranitev dokumentov preteklosti* jo otvorilo 17. t. m. v Baričkovi palači v Vnršavl veliko pozornost zbujajočo razstavo starih holandskih in flam-skih slikarjev, katerih dela se nahajajo na Poljskem. Na razstavi Je posebno mnogo Rembrandtovlh slik. Razstava priča v splošnem, da je bila poljska kultura žc > 16. stoletju na zelo visoki stopnji in da jc žo tedaj negovala živahne stike z zapaduo Evropo,
čeprav je poškodba precej opasna. Camer-nik je dobil pri padcu poleg tega notranjo poškodbe in leži sedaj v mariborski bolnici. Z njim se je peljal nn nedeljsko motociklistično dirko v Mariboru gospod Rado Hribar, sin velcindustrijalca gospoda Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
*	Zdravstveno slanjo v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega Izkaza se je prošli teden rodilo v Ljubljani 89 otrok (25 moškega in 14 ženskega 6pola), umrlo pa je 15 moških ln 11 žensk, skupaj torej 26 oseb, in sicer: 7 oseb za jetiko, 2 za srčno hibo, 2 zn pljučnico, 1 za rakom, 12 oseb vslcd drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi: 1 na Skrlatici, 1 pa na ošpicah.
*	Češki letovišfarji v našem Primorju. Iz Cirkvenice poročajo, da so nahaja v hrvatskem Primorju nn letovišču že okoli 100 čeških rodbin. Tudi v drugih pomorskih krajih je opaziti dotok Cehov. Tudi v Dalmacijo prihajajo številne češke družine.
I...	. ——	..........mU|
OBLEKE CS^lEB ROKE
so dobo: Mostni trg S
OlBlEHiifiTOVIČ
*	Avtomobilska zveza Postojna-Idrlja.
Kakor so poroča iz Trsta, so baje v krat kem otvori avtomobilska zveza med Postojno in Idrijo preko Planino - Hotedr-žico - Godoviča. Konccsijo bo imela italijanska družba za avtomobilski promet v Julijski Krajini. Razdalja od Postojno do Idrijo znaša 42 kilometrov, od teh pa 15 km po jugoslovanskem ozemlju. Poizkusila vožnja 6e jo žo vršila.
*	Dar ameriških rojakov. Srbska narodna obrana v severni Ameriki, ki je lepo vrsio let delovala z velikim uspehom, je nedavno likvidirala ter pri tej priliki razdelila svoje premoženje v patrijolične in blagotvorne uamene. Naklonila je Kolu srbskih sester 400.000 dinarjev, društvu cPrivrednik» 400.000, Narodui odbrani v Beogradu 250.000, »Jadranski Straži.> 100.000 In Domu vojnih sirot v Nišu 100.000 dinarjev.
*	Državna blagajniško-davkarska šola v Novem Sadu sprejme v šolskem letu 1924.-1925. petdeset učencev, ki so z odličnim »li prav dobrim uspehom dovršili najmanj C razredov srednje šole. Teoretičen pouk se vrši popoldne, dopoldne pa se učenci praktično vežbajo v uradih oblastne finančne direkcije v Novem Sadu. Šola je priznana kot srednja šola iu so torej absolventi uvrščajo po uradniškem zakonu v 2. kategorijo. Po predmetih, ki se poučujejo v tej šoli, izgleda, da je urejena samo za one reflektanto, ki nameravajo služiti v Vojvodini.
*	Cigarete za cJadransko Stražo*. Finančni minister je odobril sklep uprave monopolov, naj tobačna tovarna v Nišu izdela 100.000 cigaret <Jadran> v 5000 škatlicah (v vsaki po 20 cigaret), ki se poklonijo »Jadranski Straži* v korist kulturnih ciljev.
*	Po devetih letih se je iz Svatošina v Rusiji oglasil svojcem vojni ujetnik Franc Cuznar iz Podkorena na Gorenjskem. Njegovo ime je že vklesano na spominski plošči padlim in pogrešanim vojakom v rojstni vasi, dočim je Cuznar živ v Rusiji. Sorodniki so mu poslali potrebne potne listine, da se more vrniti v domovino.
*	Požar na Daljnjem vrhu. Na Dalj-njem vrhu v novomeškem okraju je pri posestniku Novaku izbruhnil požar, ki je vkijub akciji okoliških gasilnih društev uničil hišo in vsa gospodarska poslopja Novakova. Zažgali so baje otroci.
*	Avtomobilska nesreča v Dutovljah. Pri Dutovljah v Julijski Krajini se je v nedeljo zvečer pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je imela usodno posledice: šofer Atilij Gismondi ja smrtno ponesrečil, trije njegovi prijatelji — mizar Anton B ratovž, mornar Viktor Pregelj in tesar Anton Lnh pa so bili težko ranjeni. Avtomobil, ki je z veliko naglico drvel proti Trstu, jo no nekem ovinku pri Dutovljah zadel ob obcestni kamen. Sunek je bil strašen. Avtomobil je 7.1otcl kakih 10 metrov daleč s ceste. Gismondi je bil pri ton smrtno poškodovan in jo ponoči podlegel težkim notr.v njim poškodoam. Ranjence so prepeljali v tržaško bolnico.
*	Železniška nezgoda pri Rajlienburgn. V noči od pondeljka na torek je na železniški progi Zidani inost-Zagreb med Rajhenburgom iu Blanco skočil s tira vagon tovornega vlaka. Takoj so je potrebno ukrenilo, da se promet zopet uredi, kar se je do štirih zjutraj tudi posrečilo. Zaradi te nezgodo je dunajski brzo-vlak prispel v Zagreb s šeslurno, a simplonsld orient-ekspres s peturno zamudo.
*	Težka nesreča v Beogradu. V eni najživahnejših beograjskih ulic, v ulici kralja MIlana jo v soboto popoldne povozil lioki avtomobil državnega uradnika Vladimira Babiča. Babič je bil nezavesten prepeljan v bolnico. Očevidcl izjavljajo, da je Babič baje vsled lastne neprevidnosti prišel pol avto. Prod dvema dnevoma je prišel iz bolnice. Bolehal je na živcih. Vladimir Babič je bil dobro znan v beograjskih književnih in novinarskih krogih kot književni kritik.
*	Smrt vsled električnega sunka. Na glavnem kolodvoru v Trstu je bil predvčerajšnjim strojnik Fran Gjakovac zaposlen s poslovila,njem uat>elia\o za
mosno strujo. Ko ,ie združil konca električno žice, ga jo spreletel silen električen sunek. Ubogi mladenič se je zgrudil na tla in jo mrtev obležal. Smrt je bila hipna.
*	Samomor zagrobškega veletrgovca. V
Zagrebu se je v noči od nedelje na ponedeljek z veronalom zastrupil tamkajšnji veletrgovec Robert Drucker. Zjutraj ga je sobarica našla nezavestnega v postelji. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Vzrok samomora je najbrže stagnacija v trgovini, ki je Jako neugodno vplivala na njegov finančni položaj ter rodbinske neprilike.
•	Pri carinski reviziji r brzovlaku. — Prtljago potnikov v brzovlakih revidirajo carinski uradniki radi olajšave prometa že dalj časa kar med vožnjo v vlaku. Te dni je kontrolni organ opazil v Mariboru, da je neznanec skril v stranišču II. razreda brzovlaka celo kopico zavojev. Da ugotovi lastnika, se jo postavil preglednik na hodnik sosednjega vagona ter opazoval posetnike toaletnega salona. Po vsakem obisku je šel pogledat, če so zavoji še na svojem mestu. Do Zidanega mosta so ostali nedotaknjeni. V Brežicah pa je revizor moral zapustiti svojo opazovalnico na hodniku, da pregleda spalni vagon. Ko se je vrnil, je neznanec odnesel zavoje. V Zagrebu so zato pazili na izstopajočo potnike in zadržali dva potnika s kovčegi. Pri enem je carinski preglednik našel v kovčegu one skrite zavoje in v njih vtihotapljen cigaretni papir ter 6 kg saharina. Potnik jo seve z vso vnetostjo zatrjeval svojo nedolžnost, češ da ga je. neki Hrvat, znanec z dunajskega velesejma v Zidanem mostu naprosil, naj izroči dolični kovčeg z vsebino vred v Zagrebu natakarju kolodvorske restavracije. Legitimiral se je za Franceta Krila, krojača z Dunaja, ki se je peljal v Zagreb le v osebnih opravilih k odvetniku radi zastopstva v tihotapski zadevi — izvoza 16.000 Din iz Jugoslavije. Križa so prepeljali v Maribor, tu izročili finančnemu ravnateljstvu, ki ga je poslalo v zapore mariborskega okrajnega sodišča.
jfe pozabim te
JlHirim čokolada!
Iz Ljubljane
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Ta
teden prično zopet redne pevske vaje in sicer bodo vaje za ženski zbor vsako sredo in za moški zbor vsak petek — vedno ob 20.
u— Velika pevska slavnost, ki se vrši povodom «Shivčeve» 40 letnice v vseh prostorih hotela Tivoli v nedeljo dne 1. junija t. 1. bo spojena tudi z bogatim srečolovom z jako dragocenimi dobitki. Pomožni odbor je pridno na delu, da bo nudil posetnikom vsestransko zabavo in razvedrilo. Skrbljeno bo za vsestransko dobro postrežbo v jedi in pijači. Sode« luje popolna godba Zveze jugoslovan« skih železničarjev. Slavnost so vrši ob vsakem vremenu. Pazite na prihodnje noticc, osobito na objavo dobitkov pri srcčolovu.
u— Pri akademiji v korist ruskim So« kolom, katero prirede ljubljanska sokol« ska društva v pondeljek dne 2. junija v opernem gledališču, sodelujejo iz prijaz« nosti: ga. Abramova, ga. Levvandovska, ga. Nablocka, ga. Šaričeva, gdč. Priča, ter gg. Bctetto, Popov, Pugelj, Putjata, Scvastjanov in g. prof. Ruč; glasbene točke izvaja orkester Sokola I, telovad« nc točke pa, poleg ruskih Sokolov, iz« brane vrste ljubljanskega in šišenskega Sokola. — Prcdprodaja vstopnic v so* boto dne 31. t. m. od 17. do 19. ure v odborovi sobi ljubljanskega Sokola (Na« rodni dom); cene operne.
u— Gremij trgovcev v Ljubljani ob« javlja: Do končne rešitve vprašanja gle« dc enotnega praznovanja praznikov po celi Sloveniji od strani Zveze trgovskih gremijev in zadrug, se obvešča, da bo« dejo trgovine v četrtek dne 29. t. m. cel dan zaprte. Načelstvo.
u— Izgubljena je bila v nedeljo do« poldne v tivolskem gozdu zlata zapestni« ca (Gliederarmband), Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi «Jutra».
u— Brivnice bodo na praznik 29. t. m. ccli dan zaprte. Načclstvo.
u— Za člane U. V. I. Podružnica Ljub« ljana. Ker zn dne 25. t. m. sklicani izred« ni občni zbor vsled slabe udeležbe ni bil sklepčen, se za nedeljo dne 1. junija zo« pet sklicuje občni zbor z istim dnevnim redom in ki bo sklepčen ob vsakem šte« vilu navzočih članov. Zbor bo v restav« raciji pri Zlatorogu, Gosposka ulica 3 in se prične ob 9. dopoldne. Pogoji za do« stop k zboru so isti.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marja« na Gašpcrc, bivša kuharica, 83 let. — Zorana Gorazd, bančna uradnica, 32 let. — Anton Colja, sin železn. delavca, en dan. — Fran Oražem, obrtni dclavec, 20 ict. — Luka Gerčar, poljski dninar, hiralec, 73 let. — Julijan Krek, akademik 20 let.
u— Nesreča s patrono. Franc Culjkar, 11 letni sin delavca v mestni plinarni in njegov 5 letni bratec Anton sta se igrala z vojaško patrono in tolkla po njej s ka« menjem. Patrona jc eksplodirala in oba hudo poškodovala. Starejšemu je izbila oko in ga ranila tudi na rokah, mlajšemu pa jc odtrgala dva prsta na desni roki. Oba dečka sta bila oddana v splošno bolnico.
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Iz Celja
e— Občinske volitve v Celju«okolicl. »Gospodarska stranka* (narodno«napred ni volilci) je imela v nedeljo 25. t. m. prav številno obiskan sestanek svojih volilcev v gostilni g. Cafute v Zagradu. Govorilo se je tako stvarno, da so tudi politični nasprotniki, ki jih je bilo pre« cej navzočih, odobravali napredno kan« didatno listo ter gospodarsko politiko naprednih strank v okoliški občini. Da« nes 28. t. m. se vrši volilni sestanek «Gospodarske stranke« v gostilni Na Škarpi na Bregu za volilce okoliša na desni strani Savinje.
e— Občinske volitve v Celju«okolicl. Od zadnje nedelje do danes so odpove« dali nepolitični (nemškutarski) občinski stranki zopet trije kandidatje svojo zve« stobo. So to Scheligo Franc, vpokojeni orožnik na Ostrožncm, Polajnar Franc, dclavec in Lednik Jožef, zasebnik v Sp. Hudinji. Kakor drugih enajst so tudi te tri spravili na listo drzni nemškutarski agitatorji vsled popolnoma napačnih in« formacij. Ker prihajajo dan za dnevom ogorčene Izjave proti goljufivemu pošto« panju o priliki sestavitve volilne liste, bi opozorili celjsko drž. pravdništvo na ta nedopusten način volilnih mahinacij. — Najboljše priče za to bodo pač zapclja. no žrtve, kl so doslej podale svojo Izja. vo, da so prišle na kandidatno listo vsled napačnih informacij.
e— Razstava risb in plastičnih izdelkov v Celju. Proti koncu šolskega leta se vrši na deški in dekliški meščanski šoli v Ce« Iju razstava risb in plastičnih Izdelkov učencev ozir. učenk te šole. Razstava se otvori na slovesen način v soboto dne 31. t. m. ob 16. uri ter bo odprta za ob« činstvo v soboto do 18. ure in v nedeljo dopoldne in popoldne. Pri otvoritvi in v nedeljo dopoldne ob 10. uri nastopi pev« ski zbor gojencev zavoda. Pričakovati jc, da posveti celjska javnost tej razstavi zasluženo pozornost.
e— Snaženje uradnih prostorov na ma« gistratu v Celju. Vsled snaženja uradnih prostorov mestnega magistrata je mestni urad v torek, dne 3. junija in v sredo, dne 4. junija zaprt Stranke, ki so po« vabljene na navedene dneve, se naj zgla sijo ali v četrtek, dne 5. junija ali pa v soboto, dne 7. junija.
c— Prašičji sejmi v Celju. Mestni ma« gistrat ccljski razglaša, da jo prepoved 1 dne 6. maja, s katero so sc radi škrla« tiče ukinili prešičji sejmi, razveljavljena, Ti tedenski sejmi se vršijo redno ob sredah in sobotah na mestnem sejmišču pri «Zclencm travniku« ter so zelo dobro obiskani.
c— Nesreča. V pondeljek dne 26. 1.111. okrog 16. ure jc peljala v Celju dvo« vprežna kočija Laške pivovarne skozi Prešernovo ulico v smeri proti Alcksan« drovi ccsti. Pri Marijini cerkvi ji pride nasproti oddelek vojaštva z vojaško god bo na čelu. V trenutku, ko ta začne svi« rati, se prestrašijo konji tako, da jih ko* čijaž ni mogel zadržati. Pri tem pa jc prišla pod voz 7 letna Ana Turnšek i/ Dobrove pri Celju, učenka I. razreda sa« mostanske šole. K sreči jo je voz samo precej opraskal in prizadejal nekatero manj nevarne notranje poškodbe. Otro« ka so prenesli najpreje na bližnjo straž« nico, nato pa izročili domači oskrbi. Sta« riši pazite na svoje otrokel
Iz Maribora
a— Vojno okrožje v Mariboru. Ko«
manda mariborskega vojnega okrožja so je iz dosedanjih prostorov v Dravski vo< jašnici preselila v vojašnico kralja Alc« ksandra na Meljski cesti. Prostori v Dravski vojašnici se bodo adaptirali za stanovanja.
a— Prihod Hudožestvenikov v Mari« bor. Včeraj dopoldne so so pripeljali iz Varaždina člani moskovskega hudožest« venega teatra v Maribor. Na kolodvoru jih je pričakoval gledališki ansambl z in« tendantom dr. Brenčičem na čelu in pre« cej občinstva, ki je sprejelo odlične go« ste po pozdravnih nagovorih intendanta dr. Brenčiča, ravnatelja drame g. Bratino in člana Udruženja igralcev g. Tepavca z viharnimi vzkliki: Živeli Rušil
S ali
ŠAHOVSKI TURNIR ZA PRVENSTVU LJUBLJANE.
12.	kolo: Dr. Cadež izgubi proti doktor Vebru, Sila proti Valenlinčiču; partija Furlani-Stupan remis. Iskra dobi proti Rodetu vsled kontumaca poslednjega. Je-rošov dobi proli Plevelju, C. Vidmar proti Zadneku (vsled kontumacal). Vladimiro-vič izgubi proti Jos. Vidmarju, a partiji Kragelj-Mrzlikar ter inž. Zupanc-Bezru-koy se prekineta in preložita.
Pri nadaljevanju prekinjenih partij ia prejšnjih kol izgubi C. Vidmar proti Vla-dtmiroviču, a Bezrukov proti C. Vidmarju.	/f, ■
13.	kolo: Valentinčič izgubi proti Furlu-niju, dr. Veber porazi Silo. Plevelj Krag-lja, Jos. Vidmar Zadneka (vsled kontumaca). Rode izgubi (vsled kontumaca) proti Jcrošovu, a partija Mrzlikar-inž. Zupane konča remis. Ostale partije Stupan-Iskra, C. Vidmar-dr. Cadež ter Bezrukov-Vladimirovič so bile prekinjene in preložene.
Stanje po 13. kolu:
Furlani 11 in pol, Jorošov 11, Stupan 10 in pol (1), Valentinčič 10 in pol, Jos. Vidmar 9 (1), C. Vidmar 8 (1), Plevel] 7 in pol, dr. Veber 7, Mrzllknr 6 in pol (1). Iskra 0 (2), Sila 6, inž. Zupane, dr. Cadež, Vladimirovič 8 in pol (1), Kragelj 3 (1), Bezrukov 2 (2), Zndnek "o-idč 0 (vsled splošnega kontumaca P
= «JUTRO» št. 126 ©	o
Pariz v letu Olimpijade
V dneh svetovne Ollmpiladc, kl se vrši letos v Parizu bo marsikoga zanimalo lice francoske prestollce. Evo, kako ga opisuje Pred Antolne Augcrmayer, iz katerega govori samo navdušenje ln nič reklame:
Francija je divna dežela. Francozi so najbolj simpatični ljudje. Pariz je najlepše mesto med vsemi mesti na kontinentu.
Ce pomislimo, da so na ulicc Pariza pred leti padale bombe, se zdi to danes naravnost neverjetno. Pariza nl mogoče presenetiti nikdar In z ničemur; on je kakor dama, ki je vedno pripravljena na ubisk. Pariz neprestano žari od veselja, da more sprejemali tujce; pozimi kakor poleti, v solncu pravtako kakor v snegu.
V	sijaju in bliščobl tega mesta te na en mah mine utrujenost; Pariz se ti še ponoči smehlja in te vabi k sebi.
Pariz je mesto življenja In veselja. Na njegovih tleh se sestajajo domačini in tujci. In kar te najbolj iznenaduje: starin ski sijaj In vonjajoča atmosfera mesta sta kakor pred leti. Dolgi dnevi in ne-ubičajno dolge noči so ostale. Pariz je lu ostane večna slika življenja, bučnostl, smeha. Tega njegovega bistva ne more .zbrisati nobena revolucija, nobena vojna. Najsi motrimo Pariz kot inatrono aH dekletce — na njegovem licu se v obeh primerih smehlja pomlad.
Francozi so večni otroci, ki globoko verujejo v veličanstva alegorije. Temu narodu so simboli potrebni; kajti noben drugi narod se ne opira toliko na svoje tradicije, svojo preteklost.
Pariška ulica je danes brez bojne geste, mirna ln uležana. Vojaštva skoraj ne vidiš na nji. Oficirje srečaš samo v bližini vojnega ministrstva, drugod jih malo-dane nl. Cesto pa se pripeti, da srečaš oficirja v civilni obleki, dokazuje francosko miroljubnost in nado v pokojno bodočnost.
Parižan je še vedno tako nežen kot nekdaj. Njegov dobrodošli optimizem se v najslabšem slučaju Izpremeni v satiro.
V	dneh, ko jc padal frank, je splošno prevladovalo eno samo upanje: nada v izboljšanje denarja. Ljudje niso pačili svojih obrazov. Ostali so vedri.
In zvečer, kakšen je Pariz zvečer! Po trudapohiem dnevu oživijo boulevardi, luč se pretaka po njih, da je veselje ču-liti, kako prepaja šctalce; na terasah se uglasi godba in začetek nočnega življenja je tu. Neukrotljiva volja življenja leži v ljudeh in stvareh in sili milijone, da sc zložijo v harmonično enoto.
Vožnja po mestu je zelo poceni. V Der liuu ali na Dunaju jc avtomobil desetkrat dražji. Te ccne pa nimajo nič opraviti z valutnim stanjem, V Parizu je bil avto vedno tako poccnl kot tramvaj, zato je lahko tekmoval ž njim. Tako jc ostalo do dandanašnjega dne. Kdor obišče Pariz, se gotovo ne kesa, ampak je hvaležen samemu sebi, da sc je podal v francosko prestolico, iz katere se vrača domov poživljen In bogatejši na izkustvih.
Ženito vanje na državne stroške
Grške oblasti so v Solunu ustanovile Direkcijo za kolonizacijo grške Maccdo» nije. Direkcija sprejema grške begunce, ki prihajajo iz Male Azije ter jih nase« ljuje po obmejnih krajih blizu Vodena. Da olajša beguncem položaj, gradi ime« novana ustanova bcguncem tudi bivali« Sča. Za vsako hišo je poleg kamenja, Ic« sa, apna in peska potrebna tudi opeka. Ker nima grška država v bližini Soluna nikakih opekarn, ki bi mogle zalagati imenovano direkcijo s potrebnimi izdel« ki, se je direkcija odločila, da pošlje ne« koga v Jugoslavijo, da poišče tu opeko ln da sklene pogodbo glede dobavljanja.
Direkcija je za ta posel določila nad« zornika Atanasa Atanasija iz Soluna. Dala mu je s seboj na pot denar ter rnu odprla potrebne kredite. Atanasiu je imel nalogo poiskati najbližjo opekarno v naši državi in skleniti ž njo pogodbo
glede dobavljnnja strešne opeke. Mož jc odpotoval. Peljal so je direktno v Bco« grad. Mesto mu je ugajalo, pa ga ni prav nič mikalo, da bi podvizal svoje posle in izvršil naloženo mu misijo. Kaj šel A ta« nasiu se je rajo zabaval po nnčnih loka« lih s šansonetkami, pi) ? njimi in za« pravljal denar grško vlade. Domov sc mu ni mudilo ne potovati, ne pisati. Di« rekcija v Solunu pa je ves čns menila, da jo mož čvrsto na poslu, ter je upala, da se skoraj vrne v domovino z ugodno sklenjeno pogodbo.
Mesec dni se je Atanasiu šetal po Bco« gradu in življenje v naši prestolici mil jo čimdnlje bolj ugajalo. Naposled inu je nekdo povedal, da sc dobi najboljša in najcenejša opeka v Vel. Bečkercku. Atanasiu se jc odpravil tja. Povpraševal ie po tvornici, katero so mu priporočili ter si ogledal izdelke. Kmalu na to pa ga je zaneslo tudi v bečkereško družbo. Spoznal se je z neko gospodično, sestro beograjskega trgovca Dimitnjeviča. Dasi ni znal niti besedico srbski, gospodična pn no besedice grški, so je vcndirle med njima vnela ljubezen. Oba sta si postala prav dobra in nežna prijatelja. Prijatelj« sko razmerje jo postajalo vedno intim« nejše in končno je ta ljubezen Atanasia tako podžgala, da je sklenil napraviti konec izvenzakonski Ijuhezni ter prosil gospodično za roko. Nevesta se je sicer sprva branila, ker je moža za tak korak vendarle prepovršno poznala; toda ko je videla da Atanasiu vztraja in ne odneha, je privolila v zvezo. Poroka se je vršila v Bečkereku in svatba je bila naravnost sijajna. Na mizi ni manjkalo ničesar. Vino jo teklo iz velikih sodov, na ražnju so jc cvrlo tele, jagnje in prešič in gosti so jedil in pili tri dni zaporedoma. Vse stroške je plačal srečni ženin. Nato jc Atanasiu s svojo ženo odpotoval v Bco« grad, kjer sta so nastanila v Miletini ulici št. 6.
Ves ta čas Atanasiu ni prišlo na misel, da je njogova misija še vedno nerešena in dn. čaka solunska direkcija še vedno ua njegovo strešno opoko. Direkcija jo stvar naznanila vladi v Atenah. Grško notianjo ministrstvo so je preko poslaništva v Beogradu obrnilo na našo oblasti z vprašanjem, čo vedo, kod hodi Atanasiu in kaj pravzaprav dela. Povedano je tudi bilo, da je mož izčrpal vso kredite v znesku enega milijona Din, ki mu jo bil na razpolago. Beograjska policija jo začela zadevo raziskovati, in ko je dobila iz Vel. Bečkereka odgovor, da so je Atanasiu tam poročil ter po svatbi odpotoval v Beograd, je uvedla obširno preiskavo za Grkom v prestolici.
Te dni bo se predstavili na stanovanju mladoporočenca/ trije detektivi. Vprašali so po možu, za katerega ee io zanimala grška vlada, a so izvedeli, da sta se gospod in gospa pravkar odpeljala. Kod in kam, ni vedel nihče pojasniti. Za defravdantom in sleparjem jo sedaj izdana tiralica in gotovo ne bo dnlgo trajalo, da bo mož v rokah pravic?, ki ga iščo.
JiabSlef vžigalic
Pravkar je preteklo 100 let, odkar so začeli rabiti prvo vžigalice. Do leta 1820. sta bila edino prižignlno sredstvo v vseh kulturnih deželah kresilni kamen in goba. Popolnoma točno se ne da določiti datum izumitvo vžigalic, kajti že leta 1812. je skušal uvesti Chancel vžigalice, ki so bile prevlečene z žveplom in konec je bil namočen v zmes pepelika, sladkorja in cino-bra. Pri dotiki z žvepleno kislino se je vžigalica naglo in z veliko silo vnela. Ta nevarna manipulacija je bila vzrok, da so vžigalice niso vzdržale. Za Chancelom je izdelal baje Derosne v Parizu vžigalice iz fosforne snovi. Šele iznajdbo Angleža Congrevva, katerega stoletnica spada v te dni, moremo označili za resnično iznajdbo vžigalic. Te vžigalice so imele razen žveplene plasti še eno iz popelika, dveh delov sive nntimonove žveplene kovino in lugnsto soli. Vžgali so jih s trenjem med dvema steklitima papirjima. 2all-bog pa so se vnemale tudi same od se-
be, navadno v žepu, kar jo bilo seveda zelo neprijetno. V mnogih evropskih državah so ljudje konservativnega mišljenja naščuvali colo policijo proti loj iznajdbi in policija je res prepovedala izdelovanja vžigalic.
- >,
X Nemška lakota na laž postavljena. Eden izmed največjih čikaškili milijonarjev, Julij Rosenvvald se je pred časom podal v Nemčijo, kamor jc nesel sto tisoč dolarjev, denar, kl je bil namenjen za nemško stradajočo deco. Ko jo Ro-senivald dospel na cilj, jc proučil dejanske razmere v nemški deželi ler izjavil dopisniku »Chicago Tribune«; Vse vesti o nemški lakoti so izmišljene in zlagane. Sicer vlada tu in tam res delno pomanjkanje, toda večinoma jc vse, kar se govori o nemški lakoti, tendencijozno besedičenje. V Chicagu in Ne\vyorku jc več gladi kakor v celi Nemčiji. Nemški bogataši iu Jmovitežl se niti oddaleč ne brigajo za svojo deco. V svoji nemoral-nosti gredo tako daleč, da prepuščajo skrb za svoj naraščaj Ameriki, sami pa veseljačijo in innožc lastno premoženje.
X Proces za ločitev zakona Alaxa Reinhardta. Sloviti dunajski režiser Max Relnhardt ima žc dolgo časa opraviti s tožbo za ločitev zakona. Sedaj jc padla v zadevi odločitev. Sodišče v Bratislavi je potrdilo ločitev, katero jc zahtevala režiserjeva žena, znana berlinska igralka Elza Heims in je obsodilo ločenega inoža na letno plačevanje 5000 čsl. kron. Rcinliardt,* k! jc češkoslovaški državljan, se jc pritožil zoper to razsodbo in pravi, da ni voljan vzdrževati ločeno ženo, ki si lahko saina služi potrebni vsakdanji kruli.
X Trupli dveh dunajskih visoko-šolcev najdeni. Pred dvema tednoma jc izginil mcdiclnec Komlos brez sledu. Pedal se je k baletni predstavi v opero in od tistega časa ni bilo o njem sluha nc duha. Policija je sicer napela vse sile, da bi ga Izsledila, toda brez uspeha. Dne 23. t. m. pa je nek ribič v Donavi naletel na truplo, nakar se jc ugotovilo, da jc utopljencc pogrešani dijak Komlos. Drugi pogrešanec je bil 191etni kemik Konrad, sin dvornega svetnika Konrada. Zadnjikrat so ga videli v kemičnem laboratoriju pri predavanju. Odslej ni bilo nobenega sledu več o lijem. Te dni pa so našli njegovo truplo za grmom na nekem vrtu. Zastrupil se je s ciankali-jeni.
X Salto mortale s strehe milanske katedrale. Te dni sc jc nudil pasautom v bližini milanske katedralo neobičajen prizor. Na streho cerkve je splezal 31 letni natakar Urban Ducati ler se pognal navzdol. Obležal je na kamenltih tleh 7. razbito lobanjo. Pri samomorilcu se je našlo pismo, v katerem pojasnjuje pokol nik, da si ic vzel življenje radi neozdravljive pljučne tuberkuloze.
X Abesinskl princ v EvropL Abe-sinski princ-rcgent Ras Tafarf, ki se je mudil nedavno v Parizu, je bil sprejet od francoske vlado z največjim sijajem in naravnost oglušujočim hrupom. Njemu na čast so se vršile tudi velike zrako-plovne tekme in vežbe, nad katerimi so sc prinčevemu spremstvu kar ježili lasje. Iz Francije se je Ras Tafarl napotil v Belgijo, kjer je sedaj gost belgijskega kralja v Bruslju.
X Krokodil pod zemljo. Dva belgijska rudarja v Wlntcrstagu blizu Llmbur-ga sta pred dnevi odkrila nenavadno najdbo: iztaknila sta 700 m pod zetnijo okostje ogromne živali, ki je podobna krokodilu. Okostje je izredno dobro ohra njeno. Ker so sc zanj začeli zanimati učenjaki, je ravnateljstvo rudnika izdalo ukaz, da se mora okostje previdno izkopati s plastjo premoga vred. Po sodbi strokovnjakov je najdeni krokodil živel pred približno 40 tisoč leti. V tem času se je nabrala plast zemlje nad njim 700 m visoko. Najdba povzroča v Belgiji veliko zanimanje in, seveda, tudi vsakovrstne komentarje.
X Nova teorija o materiji. Angleški inženjer Grindcll Matthcus, iznajditelj tajinstvenih smrtonosnih žarkov, o katerih se je tudi pri nas pisalo, jc te dni
dospel v Pariz na predavanje o svojem najnovejšem odkritju, hipotezi, ki baje pobija vse dosedanje teorijo o materiji. Podrobnosti svojega odkritja bo inženjer obrazložil v svojim poznejših delili. Njegovo predavanje ima zaenkrat samo zna čaj opozorila na stvari, ki bodo sledile lu povzročile revolucijo v fiziki in kemiji.
X Luksuzne brzojavko v Belgiji. Belgijska poštna uprava uvaja v promet luksuzne brzojavke, t. j. telegrame, kl sc bodo izdajali na finem papirju ob raznih svečanih prilikah: zarokah, porokah, porodih, čestitkah in kondolencah. Tc brzojavke bodo še enkrat tako drage kot običajni telegrami, poštna nadtaksa pa sc bo uporabljala v dobrotvoruc svrlic, za sirotišnice, invalidsko institucije, vojne sirote in za pobijanjo tuberkuloze v deželi.
X Ekspresnl tramvaj v Pragi. Praška uprava clcktričuo želcznlce uvede v najkrajšem času ekspresue tramvajske vozove, ki bodo vozili z ene periferije
mesta na drugo. Bizovozna električna
železnica bo imela predvsem zveze z že« leznlskimi kolodvori. Praško prometna ministrstvo jo žo odobrilo predložen^ načrte, ki bodo v najkrajšem času ures« ulčcni.	i
X Spalna bolezen v Londonu. I« Londona javljajo, da jc število ljudi, kl bolujejo na spalni bolezni, doseglo 2473 oseb. Letošnje leto ima največ tovrstnih bolnikov. Procent smrtnih slučajev vsled spalno bolezni znaša 11 do 12 odstotkov, X Fotografiranje s pomočjo brzo-java. Ameriško časopisje poroča, da so Inžcnjerji iznašli metodo fotografiranja potom brzojava. Ameriško iclefonsko-bi-zojavno društvo jc v dveh urah oddala veliko število fotografij s pomočjo telefonske žicc iz Cievelanda v Nevvvor!^ Tclegraflranje ene slike sc izvrši v pelin minutah, a -15 minut po odpošlljatvl ia Cievelanda so slike v Ne\vyorku žc gotove in sc lahko uporabljajo za tisk.
moete
Poletna moda v Parizu
V pariSkem *Journalu» čdtamo naslednji opis žonske modo, ki bo baje prevladovala mod Parižankami v prihodnjih mescih:
Letošnja poletna moda zahteva obleke iz kolikor mogoče tankega, prozornega in mehkega blaga. Obleka so So vedno tesno oprijemlja života, modna linija je sloj ko prej ravna, ozka. Ciljne oblike še vodno ne tvorijo ideala modno Parižan ke. Nič ne pomaga, ako moški protestirajo proti temu. Zdi sc že, kakor da jo moda prezrla svoj pravi namen, ugajati moškemu in ga. privabljati, ampak da stremi lo to za tem, da vzbudi čim vefi zavisti pri svojih takozvanih prijateljicah. Seveda so tudi častne izjeme, toda te pravilo le potrjujejo.
Modna Parižanka vitli svoj ideal žc
vcltio v vitkem, visokem telesu. Ako ga nima od narave, si skuša pomagali rnnet.no. Masira ho. goji šport, strada. Zlasti priljubljeni so zdaj v pomladnih tednih dolgi pešisprehodi, ki pa eeive-da največkrat no dosežejo svojega namena. Ko priido namreč, deklica ali mlada dama po dolgem izlotu v pn o slaščičarno, se no moro upirati skušnjavi in so pošteno založi s tortami in drugimi sladkostmi, pa jo bila vsa kri-ževa pot z znojonjem in naporom zaman.
Te dni postajajo pariške dame pred izložbenim oknom v eni najživahnej-Sih pariSkih cest. Ogledujejo in občudujejo izstavljeni model: bluza iz črneča crop do elitno. ukrojena, v ravni črti, tesno ob telesu iu segajoča, do sredo bokov; krilo oranžne barve na gosto pošito s plisiranimi črnimi trakl iz svile; pravo krilo sega komaj pur centimetrov pod koloma, daljo navzdol pa nadomeščajo blago dolgo reso (franže). Parižanko so že vesele, kako koke.tuo in mamljivo so bo dalo pro-menirati v taki obleki.
Elegantna, Parižanka šo vedno ljubi kratek koip, ki so v blagu in našivih harmonično sklada v. obleko. Med klobuki prevladujejo dozdaj šo zvon-časte forme, potisnjeno globoko na oči; ko pa pritisne enkrat, itolelnc* sobico z vso svojo žgočo silo, bodo brez dvoma splošno prodrli širokolcra.i-ni klobuki. MiSna novost, a dosežemil žal samo gornjim desettisočom, ja pristno nojevo poro, ki jo pritrjeno po-dolgom na klobuku in pada ali do ramen, ali pa jo nakodran v veliko k<>-kardo. Mlajše gospodično dajejo wtl:i| šo prednost melikiin, i/, trakov sešitim klobukom, ali pa nosijo široko, plnu nono čepico s pisanimi vezenimi vzorci iu visečimi baržumastimi trakovi v različnih živili barvah.
Ljubka, originalna halja iz Črnega marocainc-a, kombinirana s pliziranim kockastim marocaincom.
Nijanse moške mode
Čeprav so spremembo v moški modi napram ženski modi minimalne, tako da mirno nosiš po eno, dvo in več lot staro obleko, so vendar tudi moški no moro povsem odtegniti modnim kapricam. Letošnjo poletno modo označuje predvsem krajša suknja, ki je v nasprotju s telovnikom precej globoko izrezana in nizko zapeta. Število gumbov na suknji jo radično, varijira med ornim in tremi gumbi. Hlačo so zopet daljše- kratkim jo menda definitivno odzvonilo. Vedno češčo so pojavljajo obleko, pri katerih so hlače drugačno, barvo od suknjo in telovnika. To niso skoraj nikdar zavihane, ako jo cela oblekii iz istega blaga, pa po navadi šo. Ako nosiš trd ovratnik, lahko nosiš kakor doslej ali dvojnatega ali pa. stoječega, vpognjonega. V kravatah ni sprememb; prevladujejo temne barvo; pri mehki srajci so nosi najvco pentlja, ki je zlasti pri mladini skoro popolnoma spodrinila podolgaslo kravato.
Rad. Peterlin - Petruška:
Iz Guštanja na Urško goro (1696 m)
Na Stajer«-'J eni som .preživel par prav prijetnih jesenskih dni. S Cv. (Šolarjem sva obiskala Slovansko gorice in Prekmurje, z Jos. Kostanjevcem sva bila na Pohorju in so spustila od Ruške koče po divje romantičnih lob-niških tesnicah v Ruše, kjer sva pre-veJa pri pesniku Janku Glaserju na domu veselo ure. Kostanjevec se je moral odpeljati nazaj v Maribor, jaz sem pa imel še štiri dni dopusta in se mi še nl mudilo v Ljubljano. Ostal sem torej pri Glaserju, drugo jutro sem se pa odpeljal s prvim vlakom v Guštanj.
Kraji ob Dra.vi so skozinsko® zelo zanimivi in oko so rado pase na pestrih pokrajinskih slikah, Id nam jih nudi ta pot v obilici. Železnica ima na strmih dravskih bregovih komaj dovolj prostora za svoj tir in čuvajnice, Le na par krajih, kjer se zlivajo večji in manjši pritoki v reko, se bregovi malo razširijo in tam stoji navadno postaja ali postajališče, zadaj za njo v dolinici pa čepi par hiš, ali tudi kakšna večja vas s cerkvijo na vzvišenosti. Posebno so čudiš mnogoštevilnim cerkvam, ki stoje notri ,«ori do
Dravograda na vrhu skoraj vsako in naj bo še tako strmo gore. Ni ga skoraj svetnika in svetnice v Blaznikovi pratiki, ld bi ne imela sebi posvečene vsaj ene teh cerkvic.
V Dravogradu za,vije vlak v Mežiško dolino in se ustavi čez dobre pol ure v Guštanju. V trgu se no mudim dolgo; temveč krenem kmalu na jug proti vasi Kotlje, ki čepo v kotu pod visoko goro svete Uršule. Nedaleč od ICotelj izvira žo izza rimskih časov sloveči zdravilni studenec, čigar voda ima prijeten kisel okus, vsebujo mnogo železa in je zato zelo koristna pijača za slabokrvno, anemično bolnike. Vsako poletje sa jih nabere v tamkajšnjem zdra.viliSflu precejšnje število, katerim pomaga na noge tudi zdravo podnebje, okolica z gostimi smrekovimi in borovimi gozdi in nebeška tišina in mir, ki vladata v tem zakotju.
Od zdravilišča sem šel na desno na grič k neki kmetiji, kjer sem kosil, od to pa k drugi, katoro gospodarska poslopja stoje že precej visoko na severnem pobočju Urško goro na majhni sedilovini, zavarovani od vseli strani s stoletnim bukovjem.
Kmetijo sem pustil na levi roki in sein jo malimi čez travnik, kar naravnost na. kolovoz, ki vodi od kmetijo po pobočju vedno višlo in višio prati
vrhu gore in služi kmetom, da vozijo po nji hlode in drva v dolino. Dobre pol ure liodiin še po cesti, potem mi pa ta pot začne presedati. Pridem do jarka, ki pada skoraj navpik naravnost s sedla, delečega Urško goro na dva vrha. Dobro uro so vzpenjam po njem, oziroma ob njem kvišku. Potem pridem na malo poljanico, kjer mo pa ujamo ploha, da sem kmalu ves moker od zunaj in od znotraj, ker ta popoldan jo nenavadno soparen in obilen pot se meša po meni s še obilnejšim dežjem.
Ko pridem na sodlo, mi naenkrat zatuli mrzla burja nasproti. Da bi kaj počival, na to zdaj niti misliti ni mogoče, ker veter postaja vedno močnejši in goni vedno črnejšo oblake od Kamniških planin sem. Oddaleč so sliši grmenje, nevihta prihaja. Hitim po stezi na desno in pridem zopet na kolovoz in po njem v bukovje, ki pokriva strmo severno pobočjo gore. Cesta vodi v velikih vijugali vodno višje, a jo nočo biti nikoli konec. Nazadnjo mo pripelje zopet iz gozda in prod menoj sc pokaže veliko zidano znamenje. Isti hip pa zadoni zamolklo glas zvona, pretrgan od mottilh sunkov viharja. Šo par minut in pokaže so cerkev in stolp in dve, 1ri hiše. Tik ccrk-ve stoji v zavetiu efcal Isoa dvMUHUds.
stropna koča Slovenskega planinskega društva, kjer najdem imenitno postrežbo in toplo posteljo.
Ko mi gospodinja posuši spodaj v kuhinji obleko in je medtem nevihV. odvihrala daljo proti severu in jo za trenutek celo večerno solnce pokukalo izza oblakov, sem so napravil in stopil na vrh za kočo.
Užival sem krasen razgled na bližnjo krajo pod menoj in okoli mene. Triglavsko pogorje jo bilo čisto, t,udi Karavanke so bilo jasne, le Kamniške planine so ovijalo meglo, ki so valovilo okrog njih, kakor ogromni kolobarji in klopčtči dima nad nevidnim pogoriščem. Tudi štajerske in koroško goro so liilo.vso z meglo za,basa,nc, lo okolica Slovenjgradca, Šoštanja, Dravograda in Guštanja je bila tako čista in jasna, da bi videl potnika, hitečega po nad petnajst kilometrov oddaljeni costi.
Drugi dam jo bilo vreme že veliko lepše in šol som vonkaj in pohajkoval po pečinah ter gledal krasne slovensko goro in dolino, Popoldno so začeli prihajati od vseh strani romarji, kor jutri, t. j. na B.ožnivenžko nedeljo j« pri sv. Uršuli velik praznik. Podkrnj-ski kmot. ki jo prišel s colo družino na božjo pot, mi kaže z roko krajo, kon-
dor vodi nova avstrijsko - jugoslovanska meja. Pripoveduje mi o bojih pn zadnjem našem umiku in sledovom prodiranj1*, pokaže mi Grebinj, oii-kovco Tin je in drugo kraje, ki fino jih po nesrečnem plebiscitu izgubili m vidi se mu, da 11111 jo zelo hudo, kor tudi on so je tolkel tam doli, izgubJ brata in moral bežati.
Zvečer so je razvila na gori vesela zabava. Romarji so molili, peli in pili. Lo za kratek čas, kadar so je vlil dež, so so ljudje poskrili v corkov in po hišah, in šum in hrup jo ponehal, k" so jo pa zvedrilo se jo pa narod zopet razlil po prostem im veselje so jo nadaljevalo do jutranjic. Vsaj na bo/.jo pot človek no lvodi spat!
Drugo jutro ob desetih sem krenil po drugi poti z Urško gore. Izbral som si položno, ljubko pot na Slovenji gradeč. V Sela.li pod goro sem obiskal Ui-mošnjega župnika - pisatelja trpina Ksatverja Moška. Kosila sva v gostilni. O marsičem sva so pogovorila iu spremil mo jo daleč proti Slovenjgrad-cu. Nerad sem se ločil od njega, a trčita je bilo hiteti na. kolodvor in z vlakom v Ljubljano, kjor sem v pomde-Ijok zopet i nastopil svojo preljubo sliižbico. . ■■ .	.!
Občni zbor zveze trgovskih gremijev ia zadrug
za
o
Po tej pogodbi bo Italijanom dovoljeno
začalno in trajno naseljevanje pri nas, lo nakup zemljišč in nepremičnin v pasu 50 km od meje bo vezan ua odobrenje vojnega ministrstva. Tudi bo Italijanom dovoljeno izvrševanje obrti in trgovine in industrije pri nas, ako zadostijo v tu« zemstvu veljavnim predpisom in zalite« vam. Te pravice so Italijani imeli že do sedaj. Naše trgovstvo sc mora sprijazniti z novimi razmerami, ki jih bodo prinesle pogodbe. Uvidevnejši gremij! so v pra« vilnem razumevanju razmer sklenili po« višanje inkorporacijskih pristojbin za ino zemce, ki želijo pri nas izvrševati trgo« vino.
Iz računskega zaključka zi L 1923. je razvidno, da znaša zvezno premoženje koncem leta 1923. 55.507.65 Din. Prora« čun za leto 1924., ki znaša v izdatkih 124.500 Din, v dohodkih pa 189.361.22 Din, je bil soglasno odobren.
Stavljenih je bilo več samostojnih pred logov delegatov in gremijev. H koncu se je sklenilo, da se bo prihodnji občni zbor Zveze gremijev vršil v maju 1925. v Rogaški Slatini.
■ V nedeljo se je vršil nn Bledu ob številni udeležbi občni zbor Zveze gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 86 delegatov gremijev, ki Je zastopalo nad 8000 trgovcev. Skupščine so so udeležili poleg gremijalnih delegatov gg.: veliki župan T. Sporn, dalje šef oddelka ministrstva trgovine in Industrije v Ljubljani, dvomi svetnik dr. R. Marti, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij in predsednik Slovenskega trgovskega društva «Merkur» dr. F. \Vindisclicr, ing. M. Šuklje in dr. A. Oolia za Zvezo industrijcev, dr. Pless za Trgovsko in obrtniško zbornico, I. Šo-štarič in M. Oset za Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ln Zupančič za Trgovsko društvo v Celju. Skupščino je otvoril zvezni načelnik g. Ivan Jelačin ml. z nagovorom, nakar so se vrstili pro-gramatični pozdravni govori, ki so jih podali gg.: Fiirsager v Imenu radovljiškega gremija, ing. Suklje za Zvezo industrijcev, župan Tome za občino Bled, veliki župan Sporn, dvorni svetnik dr. Mam v Imenu ministrstva trgovine in industrije, dr. Fran \Vindisclier za Slovensko trgovsko društvo «Merkur» in dr. I. Pless za Trgovsko in obrtniško zbornico.
Pred prehodom na dnevni red je bila odposlana udauostna brzojavka kralju Aleksandru in pozdravna brzojavka ministru trgovine in industrije dr. H. Krl-zmanu.
Nato je zvezni načelnik g. Ivan Jelačin ml. podal predsedstveno poročilo in pred vsem povdarjal, da so na zadnjem občnem zboru Zveze gremijev sprejete resolucije našle upoštevanje na merodajnem mestu in da so danes razen dveh že vse izvršene. Ministrstvo trgovine in Industrije je dovolilo osnovanje blagovne in efektne borze v Ljubljani, Iti bo prihod« nji teden že pričela poslovati. Pri borzi
sc bo osnovalo tudi razsodišče. Za našo so predstavite gospodarskih organizacij v največjo stroko, lesno trgovino, so žc I načelnih zadevah in vprašanjih tplošne
izdelane uzancc, ki bodo merodajne za j važnosti ne bodo jenmlo v pretres. Pri- je Ooložilo pri F-ancoski banki poslovanje na borzi.	i stojnost zbornice se določa po sedežu do- j milijon švicarskih frankov kot prvo rn-
Dalje je omenil, da jc na konfercnci ] tično korporacije. O tem so obveščajo vsi I to svojih plačanj bivši južni železnici. ;ospodarskih organizacij v Skoplju bila oddelki ia odseki ministrstva, Uprava za Kakor jo znano, jo naša država obveza-
Važna naredba za gospodarske organizacije
in se ne straši visokih vsot, ld so v to potrebno. Pa dosedanjem pregledu obeta biti poset tujccv še dosti večji kot prejšnja lota. Vendar pa jo dobil vele-sejmski urad s številnih strani hrvatskih in srbskih trgovskih krogov veliko priporočil, da apelira na svojo razstav-ljalce, naj prodajajo svoje blago na daljšo plačilno roke. Ka ta način zamorejo naši razstavljalci skloniti dobro kupčije kljub vladajoči denarni krizi; na, vsak način pa mora kupec podati sigurno garancijo prodajalcu.
= Promet na zagrebški In beograjski borzi v letu 1923. Primerjava prometov zagrebško in beograjske borze v lotu 1023. polcaz.uje nastopno sliko: Celokupnega prometa je imela lani zagrebška borza za 2891.8 milijona Din, a beograjska borza za 2603.4 milijona Din. Devizni promet v Beogradu io lani znatno narasel, in sicer je znašal 2597.8 milijona Din tor io bil torej večji nego v Zagrebu, kjer jc znašal 2597.8 milijona Din. Bil pa jo zato v Zagrebu mnogo večji valutni promet (1165 milijona Din) nego v Beogradu (2G0 milijonov Din). Istotako je bil v Zagrebu promet iz vrednostnimi papirji večji nogo v Beogradu. Iz teh številk so vidi, da boograjska borza zelo pridobiva na pomembnosti in v prometu no zaostaja več mnogo za Zagrebom.
— Pri o hrvatsko - slavonsko d. (i. za
Ministrstvo trgovino in industrijo jo izdalo naredbo, ki določa, da so imaju obračali razna gospodarska udruženja v važnih zadevah na ministrstvo trgovine lnduStriiu gcdera (sladkorja) v Osijeku iu industrije vedno le preko pristojne I izkazuje v bilanci zn poslovno leto zbornice (komore). Naredba se glasi: 1923.-24. 7,897.536.43 Din čistega do-<V načelnih vprašanjih kakor tudi vibička. Seja ravnateljstva jo sklonila, da
so predloži glavni skupščini izplačilo 9-
izogibali vsakih najmanjših stikov 2 nji« mi. Je to v popolnem nasprotju s sokol« skimi pravili. Celjsko društvo namerava v kratkem izvršiti kontrolo teh zunanjih članov odnosno nečlanov. V tem pogle« du mora zavladati red, kakorSnega pred* plsujo naša organizacija. V slučaju, da naletimo na osebo, kl se ne more izka« zati, da je bila, oziroma je član kakega sokolskega društva, a nosi vendarle znak objavimo njeno ime. Sokolsko društvo v Celju.
Oilmpijada
Pariz, 27. maja. s. Na olimpijskem nogometnem turnirju Je zmagala Nizozemska nad Rumunijo s 6 : 0.
vprašanjih občne važnosti se morejo sindikalne organizacije poedinih gospodarskih panofj, kakor so n. pr. zvezo trgovcev, udruženja bank, udruženja izvoznikov, zvez« industrijcev, zvezo obrtnikov in tako daljo, obračati odslej na ministi-stvo samo potoni pristojno trgovskoobrt-niške, orinnsno industrijske iu obrtniško zbornico. Zbornice so dolžne, da predložijo predstavite to vrsto kar najnujneje ministrstvu s priključitvijo svojega mnenja. Brez tega mnenja pristojne zbornice
odstotne dividende, to je 37.5 Din na delnico.
— Zahteva po uklnjenju srednjega borznega tečaja. Udruženje bank v Beogradu jc predložilo prod kratkim finančnemu ministru predstavko, v kateri zahteva ukinjenje notiranja srednjega tečaja na borzi v Beogradu ter uvedbo notiranja ponudbo in povpraševanja (bla go in denar), kakor jo to uvedeno v Zagrebu in na večini evropskih borz.
= Plačilo železniški družili Donava-Savn - Jadran. Naie finančno ministr-
v 5:22.2, kot četrti pa tekač S K. Proste, jov v 5:29.5.
Vzdolž cele progo Je bilo zbrano mno. gobrojno občinstvo. Ko je Valtrlč ob svl. ranju godbe kot prvi dospel na cilj, j« zbrano občinstvo priredilo Jugosloveno® burne ovacije. Tekmi je prisostvovala skoraj vsa Jugoslovenska kolonij* v Dr. nu, predvsem naši akademiki.
S. K. Primorje si le s to zmago prlbo. rilo za eno leto krasen, visok pokal lj čistega srebra, ki ie znotraj pozlačen. Po kal, kl bo v doglednem času Izstavljen v Ljubljani, tehta nad 4 ke.
po dolgem boju sprejeta tudi resolucija, da se dovoli razširjenje sedanje borzne
zaščito industrijske svojine, zavodi za pospeševanje industrije iu obiti, oddelki
koncesije v Ljubljani v popolno borzo,	ministrstva v Zagrebu, LJubljani, Splitu
ki bi imela tudi devizni in valutni pro«	in Sarajevu ter vse zbornice.1* met. Finančni minister jc izjavi!, da nc Ta naredba bo v precejšuji meri olaj-
bo imel nikakih pomislekov proti temu,	šala poslovanje ministrstva trgovine in
čim se valutne prilike končno stabilizi« rajo.
Tudi resolucija glede osnovanja enot« nega ravnateljstva za celo železniško omrežje v Sloveniji jc imela uspeh. — Zgradba direktne telefonske linije iz Ljubljane preko Dolenjske na Sušal: in Reko ic predvidena v sporazumu o pošt« rem in telefonskem prometu, ki je bil prošli mcscc sklenjen v Beogradu med našo državo in Italijo. Dalje se je do« seglo odobrenje, da sc bo dovršilo tra« siranje železniške zveze iz Kočevja na reško progo.
Manj se je uvaževala pri sestavi drž. proračuna na merodajnih mestih odmera kreditov za naše strokovno šolstvo. Tu« di glede revizije razvrstitve trgovinskih obratov v nevarnostne razrede nezgod« nega zavarovanja še ministrstvo za so« cijalno politiko ni ničesar ukrenilo. Pač pa se pri pokojninskem zavarovanju pripravlja revizija zakona in izvaja re« dukcija upravnih stroškov.
V	zadnjih dveh resolucijah, ki se na« našata na presojo prijav za davek na poslovni promet in na ureditev uradni« Skega vprašanja, se jc dosegla remedura.
Za njim je zvezni tajnik g. Ivan Mo« borič podal tajniško poročilo o dciova« nju Zveze gremijev v letu 1923«24. Omc« nil je najprej, da jc delo, ki se jc izvršilo v organizatoričnem oziru v preteklih Sti* rih letih obstoja Zveze, znatno prispe« valo k konsolidaciji razmer v trgovini Slovenije. Prejšnji ogromni naval prijav trgovinskih obratov jc ponehal, število odjav raste.
V	organizatornem oziru je v zveznem področju omeniti predvsem, da je skic« nila trgovska zadruga v Laškem, da sc priklopi k gremiju Celje okolica. Istemu gremiju so se priklopih tudi trgovci iz rogaškega okraja. V črnomcljskcm okra« ju trajajo nasprotstva mccl metliškimi in črnomeljskimi trgovci in zato trgovstvo tam še ni osnovalo svojih samostojnih gremijev. Istotako se v ljutomerskem okraju ni posrečilo izvesti gremijalno organizacijo. Po ostalih političnih okra« jih je 22 gremijev, ki so razen enega vsi včlanjeni pri zvezi in v treh zadrugah, ki so tudi vse včlanjene pri zvezi.
Govornik jc v nadaljnem obširnem re« feratu podal podrobnejše delo zveze v prošlem letu, tako razne zvezne akcije, med temi: akcijo za povišanje vrednost« nc meje za kompctcnco okrajnih sodišč v trgovskih sporih, ki je imela deini u« speh, dalje razne akcijo v prometnih za« devah.
Zveza je dosegla, da sc po svojem de« Icgatu udeležuje trgovinskih pogajanj z Italijo, ki so vršijo že več mesecev v Beogradu.
Splošni del trgovinske pogodbe z Ita« lijo je žc končan in obsega v bistvu !c z nekaterimi utesnitvami isto, kar jo do« ločala dosedaj veljavna pogodba med kraljevino Srbijo in Italijo iz leta 1907, jodnosno konzularna oocodba U b 1879.
na plačati po zimskem sporazumu toj družbi 5 milijonov švicarskih frankov.
= Mednarodna podonavska komisija, Iti so je sestala dne 23. maja v Bratislavi, bo dne 20. junija t. 1. razpravljala v Beogradu o vprašanju plovbe skozi Železna vrata. Na podlagi določb mirovne pogodbe so jo prenesla pravica plovbno-a nadzorstva skozi Železna vrata na Jugoslavijo in Rumunijo. Ti državi sta morali prevzeti tudi madžarski dolg za ureditev plovbe skozi Železna vrata. Sedaj se ho mednarodna podonavska komisija posvetovala o prenosu tega dolga na Jugoslavijo in Rumunijo kakor tudi o vseli vprašanjih gicde plovbe skozi Železna vrata in bo svojo rešitev predložila Zvezi narodov v sprejem.
Razdelitev švicarskega posojila Državne hipoteliarne banke. Glavni odbor Državne hipotekarne banko jo rešil te dni prošnje, predloženo za posojila iz novega švicarskega posojila. Vso prošnje niso mogle biti povoljno rešene, lter se je prosilo za večja posojila, nego znaša švicarsko posojilo. Skupna vsota prošenj za posojila znaša 495 milijonov Din. Od tega so samo beograjski prosilci zahtevali 330 milijonov Din. Sklenilo se je, da' se pričnejo posojila izdajati od 27. t. m. (včeraj) po 10-odst. obrestih na rok 12 let. Beograjski občini so je odobril kredit 25 milijonov Din v obrokih Beograjskim prosilcem se jo dovolilo skupno lo 60 milijonov Din. Iz švicarskega posojila si je rezervirala tudi država 20 milijonov Din za, osnovanje in vzdržavanje vodnih zadrug v Sremu in Banatu.
Naši lafokoatieti v Brnu
K včerajšnjemu poročilu o lepi zmagi štafete S. K. Primorje v borbi za pokal lista »Moravske Novlny» Imamo poročati še nastopno: Od prijavljenih 14 štafet so startale sledeče: S. K. Primorje, S. K. Slavla (Praga), S. K. Moravska Slavia (Brno), S. K. Mor. Ostrova, S. K. Proste.ior, Cs. S. S. Olomouc, 10. peša-dljski polk Brno ln štafeta brnske univerze. Favorit S. C. Cliarlottenburg (Bcr lin), prvak Nemčije in štafeta avstrijskega prvaka WAC. (Dunaj), kl bi gotovo prišli v poštev v končnem boju za zmago, nista startall. Proga Je bila težavna, ker je bilo precej višinskih razlik, nekateri deli proge so bili radi popravljanja cest v izredno slabem stanju.
Po dveh ponesrečenih startih odhltlio točno ob 11. dopoldne prvi tekači štafet. Prvi tekač Primorja, Boranič, odda kot četrti palico Slamiču, istotako ta Kreg-1 j ii približno 15 m za prvim. Kregelj pa zmanjša to diferenco na 5 m, čeprav sta mu tekača obeh Slavij protipravilno rezala progo. Posreči se mu oddati palico Kocliu kot drugi. Koch zmanjša diferenco od prvega na 3 m. Clgič obdrži razliko in mesto. Perpar efektno lovi Moravsko Slavijo ter odda kot prvi palico zadnjemu tekaču Valtrlču, kl izgubi sicer v prvih metrih zadnjega dela proge nekaj na terenu, vendar pa kljub vsem naporom zadnjih tekačev praške Slavije Karela, ki drži češki rekord na 400 m, in Moravske Slavije Juraneka dospe kot prvi na cilj v rekordnem času 5:21.3. Lani jc znašal čas na ravno tako dolgi progi, kl pa je bila ravna, 5:22.4. Valtrlču sledijo kot drugI Juranek (Mor. Slavia) v 5:22.1, kot tretji Karel (praška Slavia)
industrije, obenem pa pripomogla, da se naglejo in objektivnejo rešujejo gospodarsko važno zadeve, ker so bo moglo opirati ministrstvo tudi na nepristransko mnenje pristojne zbornice. Obenem nt prezreti velike važnosti tega ukrepa za trgovske obrtniške in industrijsko zbornice, katerim se s tem oficijelno priznava avtoriteta, ki jiin je v današnjih razmerah radi njihove emincnlno splošnogospodar-ske vržnosti neobhodno potrebna.
TrSiaa poročila
Živinjski sejem v Mariboru (27. t. m.) Dogon: 13 konj, 6 bikov, 122 volov, ."55 krav, 17 telet, skupaj 513 komadov. Po« vprečne ccne za kg žive teže: voli, debeli 11.50 do 13, poldebeli 10.50 do 11.25, ple« menski 0 do 10.50, biki za klanje 10, klavne krave, debele 12 do 13.50, ple« menske krave 10 do 11.50, krave za klo« basarje 6.75 do 8.75, molzne krave 9 do 11.50, breje krave 9 do 11.50, mlada ži« vina 10 do 11.50, teleta 13.75 Din. Mesne cene: volovsko meso I. 25 do 27, II. 22 do 24, meso hlkov, krav in tclic 19 do 21, telečje I. 26 do 30, II. 21 do 24, svinj« sko meso sveže 22.50 do 35 Din. Proda« nih jc bilo 180 komadov, od teh 28 v Italijo. Kupčija srednja.
Dunajski živinski sejem (26. t. m.) — Dogon 236 glav; od tega 565 domačih, 1271 iz Madžarske, 51 iz Češkoslovaške, 18 iz Jugoslavije in 431 iz Rumunije. Ce« nc za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 15.5 do 17 (izjemno 18 do 20), II. 14 do 15.3, III. 13 do 14, biki 12.5 do 17 (18), krave 12 do 15 (17), slaba živina 9 do 12.
Žsteški hmeljski trg (26. t. m.) Kupčij« j V mariborski sokolski župi se vrše sko poslovanje neznatno. Cene v proš letos sledeči okrožni zleti: za marobor«
šiem tednu med 5300 do 5500 Kč za 50 kg. Podoba je, da bodo ccne še nada< ljc oslabele.
= Carinski konferenci na Rakeku in v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vso interesente, da se bo vršila prihodnja carinska konferenca na Rakeku v sredo dne 28. maja ob 18. uri v zgradbi glavno carinarnice, a v Ljubljani v petek dne 30. maja ob pol 9. uri v prostorih Trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani (Beethovnova ulica 10).
s= Denarna kriza in predstoječi vele-sejem. Dobro organiziran velcsejcm podaja vedno jasno konjunkturno sliko. Naša ljubljanska institucija nnm je pokazala leta 1921. veliko povpraševanje no vsakovrstnem blagu, leta 1922. in leta 192?.. pa že slabše vsled pomanjkanja gotovine. -- Pridobitev razotavljalcov v sviho razstave, volosojmu ni težko, da še premalo je imel r.a razpolago vsako leto razstavnega prostora, da zadosti vsem povpraševanjem. Težje je, pridobiti ve-lesejmu sit ves kot. nakupovalni vir si-roin države in v inozemstvu. Vsled tega jo letos razvil neobičajno veliko reklamo iu nrnnnr:aiidp. za o, idnbit.cv kuncev
sko okrožje dne 15. junija na Pragcr skem, dne 26. junija naraščajski dan pri Žt. Lenartu z razvitjem prapora, za ptuj sko okrožje dno 28. junija v Ptuju, za mursko okrožje dne 15. junija v Križ.ev« cih, za varaždinsko v Dolnji Lendavi, dan šc ni določen, koroško okrožje ima ob Malgajcvi slavnosti dne 29. majnika večji nastop, zlet pa sc vrši pozneje.
Sokolsko društvo v Celju javlja svojim članom in članicam, da so članski znaki pošli in sc za gotovo dobo ne bodo naročili. Zadnji čas so vedno bolj množe slučaji, da bratje in sestre znak izgubijo in zahtevajo ponovno druzega. Po pravi« lih je nošnja znakov dovoljena le član« stvu z legitimacijami, potrjenimi od bra« ta blagajnika, da je članarina plačana. V Celju opažamo več oseb, ki nosijo znak, imajo stalno bivališče v mestu, a niso člani društva. V mnogih slučajih je u« pravičen sum, da so ti prišli neupraviče« no do znaka. Vsakdo more biti član le onega društva, kjer ima stalno bivališče. Novo došlo brate ln sestre opozarjamo na tozadevno dovolj jasno določbo. — Vztrajamo na tem, ker ne gre, da bi se na epi strani izdajali za pripadnike so« i:c,!skc organizacije, na drugi strani pa. domače društvo orczirali in se skrbno
KOLESARSKE IN MOTOCIKLI-STIČNE DIRKE V MARIBORU.
Kolesarsko društvo Edeliveiss (Mari. bor) je priredilo v nedeljo popoldne nj dirkališču na Teznu pri Mariboru kolesarske ln motociklistlčno dirke z obširnim programom. Dirke, kl Jo je spret-no vodil g. Janežič (Edelweiss), so sa udeležili dirkači Maribora, poleg njih pa še Iz Ljubljane, Zagreba, Šoštanja in Ptu-Ja. Izvrstne rezultate so dosegli motocik-listi, kl so vzbudili največjo pozornost in odobravanje pri mnogobrojnem občin, stvu. Uspehi kolesarjev so slabi, najbolj, šl še pri juniorjih.
Rezultati iz najvažnejših kolesarski!) dirk so nastopni:
I.	Junlorji 3 km (6 dirkačev): 1. Bra. člč (Edehveiss, Maribor) 5:22, 2. Medved (Perun, Maribor) 5:23.
II.	Vztrainostna dirka 4 km (6 dirkačev): 1. Nabergoj -(Perun) 8:8, 2. Pla v. čak (Edclvvelss) 8:11.
III.	Vztrajnostna dirka gostov 4 km (7 dirkačev): 1. Schniirinanl (Šoštanj) 8:27.2, 2. Skrajnar (Ilirija) 8:28.1, 3. Bar V. (Ilirija).
IV.	Izločilna dirka 6 km (8 dirkačev)!
1.	Dvorak (Edehveiss) 11:34.1, 2. Paltoj (Fcrun) 11:35.1, 3. Nabergoj.
V.	Tolažllna 3 km (6 dirkačev): 1. Bar A. (Ilirija) 5:44.2, 2. Pcčnlk (Danica, Je. žica).
VI.	Dirka za prvenstvo na 1 km (6 dirkačev): 1. Dvorak 1:34, 2. Nabrgoj 11:39.4. 3. Plavčak.
Važnejši izidi motociisllstlčnlh dirk
so:
I.	Motorji kategorije do 350 ccm 5 kra (3 vozači): 1. Klaibl na Douglas 4:17.1,
2.	Firma Progress (Humber) 5:14. Izvr« sten čas prvega.
II.	Motorji kateg. do 760 ccm 10 km (o vozačev): 1. Baumann (Indlan) 8:10, 2. Hribar (Indian) 8:12.2, 3. Progress (Humber).
III.	Motorji kateg. do 1000 ccm 20 km (5 vozačev) 1. Sotlcr (Excelslor) iz Zagreba 16:lb, 2. dr. Talman (Indlan) 17:58.1, 3. por. Dlmitrijevič (Harley-Da> vidson) 17:58.2. Najlepša dirka dneva
Stanko Perpar
Dva najboljša tekača S. K. Primerja, ki sta nejveč pomogla do krasnega uspeha v Brnu.
Lnhkoatletičnl miting llirlla-Lask st
vsled slabega vremena ne vrši.
Službene objave LNP. Prvenstvena tekma LASK : Svoboda sc' vrši 29. t. m. na igrišču S. K. Ilirija. Blagajno ima Lask, ccne: 3, 5 in 10 Din. Službujoči odbornik LNP. g. Kiapalek. I. moštvi nastopita ob pol 11. uri dopoldne, rezervi ob 9. uri.	Tajnik II.
Hermes : Primorje. Jutri na praznik, ob 15.30 se vrši na Igrišču Primorja, Dunajska cesta, prijateljska nogometna tekma, ki obeta biti skoz iu skoz zanimiva. Hermes, kl je dosegel v zadnjem času lepe uspehe, skušal bo dokazati, da so isti povsem reelni ter da si po pravici lahko osvaja II. mesto v ljubljanskem prvem razredu. Kot predtekma se vrši ob 14. uri tekma med junlorji Primorja in mladiuskim S. K. Danica lz Ježic. Ob 17.15 nastopita rezervi Primorja in Jadrana.
Mednarodni lahkoatletskl miting ia prošlo nedeljo priredil zagrebški Hašk. Udeležili sta se moštvi Haška in graške-ga Q. A. K. Zmagali so Gradčani s 42 proti 38 točkam. Izidi so nastopni: 100 m Spahič (H) 11 sek., Bartl (G), Ivojič (H). 400 m: Kojič 53.6, Volkmar (G), Kraja-čič (H). 800 m: Fricbe I. (G) 2:07.6, Frie be II (O), Ferkovič (H). 3000 m: Friebe I (G) 9:49:6, Donauer (G), Ferlan (H). Štafeta 4 X 100 m: GAK. 46 sek. Hašk Met krogle: Oašpar (H) 11.205 m, Rot-fuclis (G). Met kopja: Gašpar (H) 48.70, Fontane (G), Held (O). Skok v daljavo: Spahič 6.850 (nov jugoslov. rekord). — Skok s palico: Held (G) 3.43 (nov štajerski rekord). — V okvirju te prireditve sc je vršila hitra hoja na 2000 m. Ferkovič, ki Je nedavno na Dunaju pod psevdonimom Vocker premagal v hoji na 10 km znanega avstrijskega prvaka Kiihnc-la, Je dal Dobrinu 20 sekund naprej in vendar dospel 21 sekund pred njim v času 9:10 na cilj.
Lastnik ta izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Pr. BrniovlS-Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana 27. maja 1924.
Ljubljana ?06 nad morjem
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračua temperatura	Veter	Oblačno 0-10
7,	7612	168	sever|	oblačno
14.	7620	17-0	sov. zap	dež
21. 7.	762-3	12-1	brez vetra	»
7. 7.	762-6	12-0	zapad	oblačno
7.	763 8	140	sov. vzhod	
7.	7633	90	brezvotra	H
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . Beograd , Dunaj . 1'raga . Inomost
V Ljubljani barometer nest. temper. mzja Dunajsko vremensko poročilo: Sunek
oceanskega zraka jo prinesel splošno deževio iu močan hlad. Množina oadavin
Padavine mm II
7.6
13.0 160 260
Sobice vzhaja oh 4-13, zahaja ob 19.12 je precej izdatna. Napoved za sredo:
Oblačno iu hladno s padavinami.
Dr. R. A.: ...	^
Iz pravljičnega sveta
Daleo naprej od Svetoga 'JoSta vidimo ob lepih dineh iz Ljubljane po-dolgasto žo dokaj visoko gorovje, ki fo raztoza tja proti radovljiški piano-li pa tudi v zapadni smeri proti Bolii-„jui tvoreč prvo večjo kuliso prod trigWskim pogorjem. To je temna j o°l o v i c a, ra®sežna in ogromna planino, poraščena skozinskoz z naj-Flarejšo smrekovino in jalovino. Jelovica je še neodkrita dežela lovcev in gozdarjev in redkih turistov, polna čudežev in posebnosti, nepredirnih pra-jr0š6av in podzemskih jam, brezdanjili propadov in ledenih špilj, cvetočih livad in bistrih studencov. Jelovica, je fldorado lovcem in turistom, a tudi labirint, v katerem lahko zaidejo žo mnogoletni njeni obiskovalci, ona je raj lesnih trgovcev, tu neizčrpen mo-počni vir blagostanja petih dolin: radovljiške, bohinjske, lipmičike, neimilj-tke in selške.
Na severnem ozadju Jelovice ob šumeSi temnorjavi Lipnici leži prijazna obrtna vas kamnagorica. V njej pa ftoji starodavna iin zgodovinsko zanimiva hiša slovenskih plemičerv Kap-pasov iz 6lovitega vefistotetmega fu-iinarskega plemena-
Daleč okoli Bleda in Ljubljane sega sloves Kappusove gostilne; poleti so ustavljajo v njej vsak dan avtomobili s tujo in domačo gospodo in letovišč-iiild, ki si zažele izvrstnih postrvi iz lipniškoga potoka ter hladu prijetno-jra gostilniškega vrta.
Ljubitelju naših krajev in ljudi pa je privlačna sila te hiše, da, cele Kamne-parice ln cele Upniške doline Alfred pl. Kappus, župan - starosta kamnogo-riški, prototip in živa zgodovina teh krajev. Vzlio svoji visoki starosti, ulic vsem udarcem usode, ki so ga doleteli, si je ohranil bodrost in nekako šegavost duha ter čudovit spomin.
Vsestransko naobražen, poln zanimanja za prirodoslovne in zgodovinske posebnosti svoje ožjo domovin«, predstavlja gosp. Kappus široko knjigo luijtiiiiogoriško zgodovino.
Tam v onem prijetnem zatišju ob zamreženem oknu nizko, a zato toplo starinska gostilniško sobe posoda ob mrzlih zimskih večerih in dneh kaj rad ter so razveseli, ko zazre prijatelja, s katerim so da pomeniti o starih časih kamnogoriškili.
Posežemo nazaj v najstarojšo dobo kamnogoriško, ko so v teh krajih prebivale čudotvorne vilo in rojenice, poredni in hudomušni škratje, ko je doli v Savi pri Vidovcu stanoval v steklenem gradu povodni mož in ko se je dogodila ljtibavna tragedija na nekdaj mogočnem gradu, Id gleda sedaj pod iroeuiom »Pusti gxad» kot razvalina v Upniško in savsko dolino.
Oče Kappus se nasloni udobno v svoj starinski naslanjač, smodka ga zavije v goste oblake dima,, a skozi nje mo gleda njegovo bistro oko.
Pravljica o rojenicah.
Blizu vasi Kolnice nad Radovljico, tain, kjer izvira bistrorjava Lipnica izpod vdrtili sten Jelovice, se nahaja duplina, ki jo narod zove »Častitljivo jamo». V tej jami so od nekdaj prebivalo tri rojenice milega in krasnega obraza. Prva je bila belo oblečena, druga rjavo, tretja pa črno. Bela ro-jenic-a so je prikazala ob porodih ter napovedovala otrokom erečo, bila je dobra svetovalka kmetom; večkrat se jim jo prikazovala v pomladi in jim svetovala, kaj naj sejejo. Kar jo na-svetovala-, vso je krasno obrodilo, kakor še nikoli. Kadar se jo druga rojenica prikazovala ljudem, vselej je prišla nadnje bolezen ali pa huda ura ali toča ali kakršna druga nesreča.
Kjer pa so videli črno rojenico, tam je bila blizn smrt. Še pred kakimi 30 leti so jo zadnjič videli sloneti na lesenem mostu pri plavžu v Kanuiigori-ci. Istega večera so je vračal iz Lip-nice kmet iz mlina s težkim žakljom. Ker je bil protežak, ga je natilonil, da se odpočije, na mostno ograjo. Ograja so ndro, kmet strmoglavi v Lipnico.
V	zadnjih letih, ko jo postal svet vedno bolj hudoben in brezbožen, so so rojenico ogibalo ljudem. Stregel jim jo in prinašal hrane mlad nedolžen pastirček. A tudi tega so ljudje nadlegovali, da jim po kažo rojciiieo. Nekega ilno pa so izginile rojenico in pastirček ž njimi.
Povest o škratih.
V	bližini Kamne gorice, tam kjer vodi pot mimo Vidovca do Save in odtod čez Laze na Globoko, stoji ob Savi precej vc lika skala, v njej pa Izvrtana okrogla dolbina. Ta kraj, ki ga ljudstvo nazlvljc za Cajnarja, je bil nekdaj, ko je cvetelo rudarstvo in železarstvo ne samo v Kropi in Kamni gorici, ampak tudi ua Globokem in na Voščah pri Radovljici, torišče porednih škratov. Celo noč so razgrajali ti lTiali možički in nabijali na tem katnnu železo; njih prešerni smeh pa se je daleč razlegal do Kamne gorice in do Globokega, da niso tnogll ljudje priti do nočnega spanja. Vendar jih ie prejšnji rod pustil pri miru, ker so do-našali blagostanje rudarjem in železar-jem. Današnji rod pa jih ni več spoštoval. Zjezil se jc nekoč kmet (Krupet) iz Mlšač nad njimi, ko se ie ponoči vračal iz Kamne gorice na Globoko in so se mu zopet smejali in razgrajali. Vedel jc, da se škrata uniči le, ako se ga udari z obrnjeno dlanjo po glavi. Zamahnil jc proti najveselejšemu izmed njih, ki je sedel na lesi. Škrat pade mrtev iz lese, kmet pa zbeži. A vedno čuie za seboj vpitje ostalih škratov: »Ker si ga ubil, pa ga pokopljl!» Pol mrtev od strahu prldrvi domov, sc vleže v posteljo ^ter jame na vso silo moliti rožni venec. Šele
tedaj so umolknili škratje. Umolknili pa so za vedno, nI jih več videti. Od tistega časa propada železarstvo v Lipniški dolini. Na kamnu pri Cajnarju, kjer so nekdaj razbijali škratje, stoji sedaj sv. Razpelo.
Pravljica o pustem gradu.
Ako gledaš z radovljiškega kolodvora proti temnim vrhovom Jelovice, zapaziš na grebenu, kl se vleče med Savo ln Jc-lovlco, razvalino nekdaj mogočnega gradu, kl ga ljudstvo Imenuje »Pusti grad». K gradu dospeš po cesti, kl vodi čez savski most skozi lipniško dolino v Kain-no gorico. Pri selu Lancovo na vrhu serpentin sc ccpi na levo gozdna pot, kl tc dovede v pičli četrt url do razvalin.
Živel jc nekdaj grof z grofico, ki mu pa ni bila zvesta. Da si olajša srčno bol,' sc napoti nekoč na lov v temne Jclovške gozdove. Na lovu zaide ter dospe po dolgem iskanju do koče enega svojih pod tožnikov. V tej koči spozna deklico, ki jc bila tako lepa, da vzbudi v njem vročo ljubezen do nje; sklene živeti z njo in si zgradi na kraju, k.icr stoji sedaj Pusti grad, mogočno graščino. V novem zakonu mu druga /ena porodi čvrstega sina in tako jima ''i ničesar manjkalo.
Ko začuje prejšnja žena o vsem tem, oživi v njej stara ljubezen do grofa. Poda se k nJemu in ga skuša pregovoriti, a grof ostane trden in jo zavrne. Zato se jc sklenila maščevati nad njim in njegovo rodbino. Po čarovnici ciganki, si pridobi ostro iglo in zastrupljen nož ter pride .pod pretvezo, da sc hoče z njim pobotati, zopet k grofu na grad. V nc-opaženem trenotku zabodc mlademu gro-fovemu sinčku iglo v glavo, njemu samemu pa ponudi jabolko, razrezano na dva kosa. En kos poje sama, drugega pa zastrupi z nožem ter ga da Jesti bivšemu soprogu. Ko prineso grofu mrtvega sinčka, žc tudi on umira v strašnih mukah, a še ima toliko moči, da strmoglavi hudobno ženo z gradu v prepad, grad sam pa zažge.
Zločcsta grofica pa nI umrla, ampak
bila Jc v kazen za svoje grozovite pregrehe spremenjena v ostudno kačo z zlato krono na glavi, kl še danes lazi po razvalinah Pustega gradu. Na mestu, kjer se Jc spremenila hudobna grolica v ostudno kačo, je zrastla mogočna lipa. Kadar sc bo ta lipa posekala, se bo Iz nje napravila zibelka. Novorojenec, kl se bo potožil v to zibelko, bo rešil začarano grofico. Udaril bo kačo s tremi leskovimi mladikami trikrat po telesu, enkrat po glavi, enkrat po hrbtu In enkrat za rep. Kača se bo spremenila zopet v grofico In bo svojemu rešitelju pokazala vse zaklade, ki jih hrani Pusti grad.
Lipa, o kateri govori pravljica ie v resnici stala na Pustem gradu. Bila )e več sto let stara In znotraj žc vsa votla. Pred kakimi 40. leti pa Jc bila od neznanih storilcev posekana In spravljena. Tedanji lastnik grof Thurn-Valsasslna Js bil nad tem vandallzmom ogorčen ter Ja pustil storilce zasledovati, a ves trud oblasti le bil zaman. O lipi se nI našlo več sledu.
Lipo Jc še videl In poznal domačin pesnik Lovro Toman, kl poje v svoji odi »Vidove« o njej:
Pa še današnje dni vendar — nasekana Tam zmlral mi stoji Prečudna liplca. — »Vidite,» konča moj ljubeznivi pripovedovalec, »tako ginejo zadnji spomini na stara izporočlla. — Današnji rod se jim roga, prihodnji jih sploh ne bo več poznal — Pusti grad ho izginil v zelenem valovju smreknvega gozdu, ki do-rašča okolu nicga. Grofica pa je menda na veke zaklela, ker ni bito do sedal slišati, da bi bil kdo Iz lesa posekane lipe napravil zibelko.
Vile so izginile Iz Častitljive Jame, škratje nc razbijajo več na Cajnarju, tudi povodnega moža se ne vidi več ob Savi, a svet tu okoli Jo še poln čudežnih pojavov. A nad vse čudežna in tajlnst. vena Je Jelovica, ki Jo tem manj poznaš, čim večkrat si bil v. nji. A o tem drugič kaj več.
Opremljena soba
s posebnim vliodom, no odda 8 1. Junijem. Kje, povo upr. „Jutra".	10891
Btan. Tlaka beseda BO par. Za »Dopisovanje" In „2enltvo" se raP.una vsaka beseda 1 Din. — PrloMuJojo so 1» mali oglasi, kl 10 platanl t naprej. PlaCa lahko tudi v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava lo, t« J« vprašanju prllolena znamko, •a odgovor ter manlpulacljska pristojbina (2 Din).
Soba
pohteljo, sn oilda brezplačno pošteni ln snažni ženski. Id bl pomagala pri gospodinjstvu. Naslov povo uprava „Jutra".	10970
(dobe)
Služkinjo
kl se razume vsaj nekoliko na kuho lu kl opravlja vsa hlSna dela, Ičče dobra trgovska biia oa deželi. — Naslov povo uprava „Jutra" 10939
Kontoristinja
mmostojna korespoudentlnja r slovenskem In nemškem, tveat. hrvatskem Jeziku, sc iprellno s 1. julijem t. 1. — La take z lepo pisavo naj (s ponudijo au upr, „Jutra" pod Slfro „SamostoJna moč".
10906
Čevljarski pomočnik
l večletno pomočniško prak-t", bo sprejme. — Pojasnila dajo Leo Prostor, poŠta Oo-reajava« nad Skorjo Loku.
10903
(iščejo)
Trgovski sotrudnlk
2cll mesta kot skladiščnik ali kaj sllčnega. Na željo položi 10.000 Din kavcije. — Ponudbo pod ..Encr^lCen" na upravo „Jutra". 101)13
Učenca
ra sobo- In Crkosllkarstvo ln Pleskarstvo, sprejme Ivan Koš a k, Blclvvclsova ceHta it. 15, Ljubljana. 10874
Lekarna A. Šušteršič
dediči — Iščo za avgust pro-Uzorja, samostojnega ln zanesljivega Mr. ph. Ostalo po dogovoru.	10847
Razumno varuhinjo
triletnemu dečku, Iščem. Obenem bl opravljala lažje Posle. — Ponudbo pod šifro ..Tovarlšica" na upr. ,Jutra' 10823
Pletarje
•Prejema In dajo pletarsko Mo na dom Pletarna v Str-HSču, r. z. z o. i., Slovenija.
10723
Druga natakarica
(tudi začetnica) boljša In 'Pretna, se sprejme. Naslov ' upravi „Jutra", 10057
Vajenko za kroj. obrt
T. Igllč, Kolodvorska ""ea 28.	10949
Brivski pomočnik
frezen, starejši, so sprejmo '»»o). Oskrba v hiši. Plača fo delu. — Josip Novšak, wsko.	10979
Zanesljivo dekle
'!> Me k majhni družini na "«ell, Naslov pove podruž-nlc» »Jutri" v Mariboru.
10080
} krojaška pomočnika
Miro Izveibana, sprejmeta-JV, Janko Rozman, Zgornja št. 24, Ljubljana VII.
11000
Dečko
!« »rrojmo T trgovino z mo-blagom. Naslov povo JPrava „Jutra". 11003
Naročajte, eiiaite in razširite JUTRO"?
Knjigovodkinja
Jn korcRpondcDtlnja. veSča stenografije ln strojepisja, s Štiriletno prakso, želi mesta. — Ponudbe pod ..Vestna" na upravo ,.Jutra".	10726
Katera dobrosrčna
obltelj z večjim kmetijskim obratom bl sprejela za dobo 4 mesecev mladega moža, primerno Izobraženega, popolnoma veAčega v kmetijstvu, kjer bl opravilni lažja dela za skromno plato, ali tudi samo za hrano? Zmožen Je tudi vodstva večjega gospodarstva. Cenjeno ponudbo pod šifro „Pošton ln trezen" na upravo „Jutra".
10913
Jurlst
s sprlfievall tuzemske univerze, s Širšim Jezikovnim znanjem, brez kake prakse, ISče kakrSnekoll znposlltvo. — Ponudbo pod „Kruh" na upravo „Jutra".	10987
Katica, povej mi,
kjo si kupila posodo? Ali no vefi, da se kupi najboljše pri V 1 c o 1 n u, Maribor, Glavni trg?	191
Restavraterjem
ln gostilničarjem se priporoča za nakup	papirnatih sorvljetov tvrdka	M. Tlčar, Ljubljana.	1000
Šivalni stroj
popolnoma nov, se pod ceno proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	10816
. Polkrito kočijo
naturno lakirano ln 1 žrja-va (Krahnwindo) z 20 m dolgo želj. vrco št. 4, proda Grobotek, Boh. Bistrica.
10802
Vrtne stele
prodaja najceneje Rožmnnc & Komp., Ljubljana, Mir-Jo 4.	9282
KegljlSče
dobro ohranjeno, zeleno ple-skano, s steklom obloženo lu voč hrastovih hlodov, proda Tovarna verig, d. d., Lesce pri Bledu.	10962
Poceni!
Prodam pod nakupno ceno večjo zbirko ulov. moderno grafike, tudi posamezno. •— Informacije daje knjižnica „Splošn. ženskega druSsvu" na Rimski cesti št. 9, priti., ob torkih ln sobotah od 5. do 7. uro.	10955
Otroški voziček
kuhinjsko omarico In mizo, ho ceno produ". — Kje, povo uprava ..Jutra", 10081
Pozor!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bom prodajal od danes naprej mzllčno blago po sledečih cenah: pl ima domačo svinjsko mast po 35 Din; suho slanino po 33 Din; paprlclrano slanino po 34 D!n; trebušno meso (KelBerflelsch) po 33 Din ; soljeno slanino po 30 Din; svežo slanino po 28 Din.— Pri večjem odjemu popust. J. Prime, prekajevalec In mesar v Ljubljani, šolski drevored.	10973
Filatelisti, pozor!
Prodam znamko — selijo In posamozne — radi opustitve svoje zbirko. Interesentom naslov v upravi ..Jutra" na razpolago.	10990
Pozor! | Kupiti ali prodati
i vile, stanovanjske, trgovske in obrtne hišo, kmetska posestva, graščine, žage, mline, stavbne parcele itd.
oddati ali najeti
stanovanje, sobo, trgovske ln obrtne lokale
najeti ali oddati posojilo
morete najuspešneje lo potom
«Posest»
Realitetna pisarna, d. t o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1022-a X
Sobna oprava
dobro ohranjena, so proda. — Naslov: CernlC, StreliSka ulica 30.	109S6
Šivalni stroj
en Ženski „Slnger" ln en „Howe", se proda. Kračur, Poljčane.	11004
Prazno sobo
z uporabo kuhinje. Išče samostojna gospa. — Gutnik, Wolfova ulica 3/1. 11007
Lokal
na prometni ulic! v Ljubljani. se zamenja za stano-vanjo lz dveh sob ln kuhinjo Bredi mesta. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod značko „Ugodna zamenjava". 10877
919 [
Harmoniko
prvovrstno blago. Izdeluje ln popravlja tvrdka M. Mušlč, Ljubljana, fielenburgova ul. Stev. 6. — Velika »aloga.
9089
Pianino
žo rabljen, dobro ohranjen, so kupi. Ponudbo jo poslati na upravo „Jutra" pod ftlfro
„3500".	10969

2 vag. bukovih plohov
1 vagon paralelno žajinanlh 38, 48, 58, 68 ln 78 mm, 1 vagon nežajmanlh 85, 90, 95 in 100 mm, od 2'25 do 5 m dolžine, dva vagona bukovih kvajlrelov 29 X 29 mm X 1 m ter dva vagona borovih plohov, 50 mi m, dolžina 4 m, nekaj malega 3 m, paralelno žajmano. prodam. Naslov pove uprava „Jutra" 11000
j Obširni trgovski prostori
I ter velika skladišča ob pro-! metnl cesti v centru Ljubljane, se odajo takoj v na-| Jem. — Ponudbe na upravo i „Jutra" pod ,,SkladlSča". j	10957
i Lokal z opravo
! vred, na zelo prometni cesti i v sredini mesta, so takoj odda.— Ponudbo na upravo „Jutra" pod šifro „Lokal z i opravo St. 250". 10916
Oddam stanovanje L .	x .,
2 sob (ozlr. 1 sobe in ku-1 Trgovino z meš. blagom hlnje), opremljeno, na pe-1 na deželi, kupim aH vza-riferljl Ljubljane, stranki meni v najem. Naslov pove brez otrok. Mesečno 750 Din. podružnica „Jutra" v Ma-Naslov povo uprava „Jutra" rlboru pod „Denar takoj".
10882 I	10944
Stanovanje
ali prazno sobo, eventuelno opremljeno, Iščo zakonski par brez otrok — po možnosti v mestu. Plača dobro, tudi več mesecev naprej. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Mlrna".	10940
Krast., smrekove hlode
v norinnlnlh dolžinah ln v debelinah nad 30 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Brežieo. Ponudbo z navedbo ceno, množine ln kraja, kjer so Isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. .Jakll, KrmelJ, Dolcnjako. 1017
Kože divjačine
vseh vrst, kupuje skozi celo leto In v vsaki množini D. Zdravi č, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica št. 9.	949
Sobo in kuhinjo
(opremljeno ali ne) 1 S č e zakonski par v. enim otrokom. Plaču mesečno 2000 do 3200 kron. Nuslov: Z. Stu-dentovBka ulica 3/11. 10879
Išče se stanovanje
obstoječo lz 5 sob, kuhinjo ln pritiklin za takoj. Višina najemnino postranska stvar. Cenjeno ponudbe na upravo »Jutra* pod „Dam nagrado".
10777
12.500 Din posojila
Iščem proti dobrim obrestim nn vknjižbo. Dopise na upr. „Jutra" pod ..Tovarna".
10953
Posojilo 2000 Din
Išče mlada drž. uradnica b 1. julijem. Vrne se v šestih obrokih. Dopise na upravo ..Jutra" pod „Iskrena hvaležnost".	10982
Pianino
zelo dober, prodam po ugodni ceni. Naslov pove uprava ..Jutra'. ~	11003
Lep pes — doberman
1 leto star. so proda. Naslov v upravi „Jutra", 10973
Elektro-laboratorij
kompletno opremljou za po-skuso z visokimi napetostmi ln radlo-telegrafljo, ca 50 aparatov, zraven kemično naj/rave, se vsled odpotova-nja zelo ugodno proda. — Naslov pove uprava „Jutra" pod ,,Gotovina".	10985
Amater-fofcograii, pozor!
Za Izvršitev vseh del se priporoča fotograf Hugon Hlb-šer. Ljubljana, Valvazorjov trg.	950
Britvice
Mom, Gillette ln britve, so sprejmejo v elektr. brušenjo v drogerljl Anton Kane, Ljubljana, Židovska 1.	710
Lepo vrtno travo
za; obe košnje, oddam za 200 Din. Poizve so Rimska cesta 23/1.	1098S
Dve opremljeni pobi
skupni, z vso opravo, s separatnim vhodom In elektr. razsvetljavo, ro oddnsta 2 ; mirnim osebam takoj ali s oGin 0h!ečena dnmn ! 1. junijem. — Naslov pove 156,0	u<ima
uprava „Jutra".	10981 ; kl jo v nedeljo 25. t. m. ob
--------------------5. url popoldan od poŠte do
.. ; glavnega kolodvora padla, so Posodim 6000 Din i naproša, da se pojavi v pe-protl odstopu 1 zračno sobo ; tck 30* ob Isti url žoln kuhinje v Ljubljani. — I'et Prl Klavnem kolodvoru. Ponudbo pod ..Ljubljana" na ! 10899 upravo „Jutra".	10959 I-----------
Pozor!
Pozor!
Plačujem po visokih cenah staro obleke, Čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Dramo Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežjo 29. 10S70
Majhna hiša
3 kletjo ln vrtom v Mostah pri Ljubljani — naprodaj.
10910
Hiša z vrtem
v Z«r. SlškI, bo zelo ugodno proda. Naalov povo unrava „Jutra".	10873
Industrijsko podjetje
z lepo bodočnostjo, brez kon-
kurenefl, r.a selo premet.....i
kraju Slovenije, ob železnici. nuproduj za 400.000 Din. Informacijo dajo „Urad za pospcšcvaujo obrti v Celju".
Soba z 2 posteljama
In vso pravo, majhno predsobo. elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, se odda b 1. junijem dvema mirnima ORcbamn.— Naslov v upravi ..Jutra".	10950
Iščem dražbo
! za Bkupno kolesarjenjo ln
i Izlete v planine. — Ponudbo 1 pod ,, Planina" na upravo t „Jutra".	10958
Gospodična
i pod Slfro „Resnost" naj
Sobo
separlrano, tudi nai periferiji mesta. Išče zelo soliden gospod. Ponudbe pod šifro „10. Junij" na upr. ..Jutra" 10951
Mesečna soba
lepo opremljena, z elektr. razsvetljavo, se odda mirnemu gOBDOflu. Poizve sn v upravi ..Jutrft", 10993
zame pismo
10978
liče znanja 'J21etna gospodična, prijetno zunanjosti, s ?>rimernlin premoženjem, n kakim trgovcem ali boljšim obrtnikom. Ponudbo na upr. „Jutra" pod fclfro ..Poroka".
10964
Opremljeno sobo
s scpnrlranlni vhodom, po možnosti v bližini artilerijsko volnšnlco na Dunajski cesti, Iščo ■ 1. Junllom
Izdeluje Foto atelje I. POGAČNIK
Ljubljana, Aleksandrova 3. HPMMBBHBBMBMBBBMH
Za braance!
S ir Trgovcem in industrijcem
!	priporofamo
\ Man in narodSo o prisilni porami izmin Morza
kl eta izlila v brofuri, katera velja s poStnlao vred 6 60 Dia ia so naroča pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova ulica itev. 61.
vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni urad šEHtjanž^a prcinogauniHa
AHD. JAKIIL.
Cifabljana, Krekov trg 10 1018-n
.fuuLbtjlI
Prevel Oton Zupančič,
Sen kresne noči.
Broš. 15 Din, vez. 21 Din, »o poltt l Din 25 p več. Macbcth.
Broš. 15 Din, ve«. 21 Din, po po5tl 1 Din 25 p več.
Olliello.	"
BroS. 23 Din, vez. 29 Din, po poŠti X Din 25 p več. Julij Cezar.
Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec.
Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več.
Knjige se naročajo pri
TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI
dobo 2523a
botri in botrice
iniiccnejc v veliki izberi pri uajstarejii ljubljanski tvrdki
LUD.ČERNE
trgovina ur iu zlatninu
Ljubljana, Woliova ulica 3,
D n M fl 687/a se najhitreje inodorno ia okusno počešo z uporabo
Izgubil re je
ccsii, lseo . j junnem vporai 2i>. t. m. bel telovnik mlad, poildon častnih, lil jo 1 nd Uiilona do Flgovea (pn stalno pmm-vrn v Llublja- j Dalmatinovi uliti). 1'oštcn no. — Cenjene ponudb" na najditelj naj na tr.rofl proli upravo „utra" pod ,.Trajno" "agrudl krojaču J. Ifv>».
I	A10VS I MlkluilCtva «caU 0. 10877.
Vedno volika Izbcra vpletli (kit). Priporočam so za, vsa lasna dela kakor ludi barvanje sivih lai z «TA)rval Honc», tudi v modnih barvah
M. Fodkrajšek
frizer ita damo in gospode -St. Fotra ccsta a H, ■
»I«
Potrti v globoki žalosti	naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da jo Dal iskrouo ljubljeni sin oziroma brat, gospod
trgovski ootrcdnlk
v najlepSem evotu svojo mladosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bn v sredo, dne 26. maja ob '/> uri popoldnn iz liiSo žalosti na tukojSnjo župnijsko pokopališču.
Prcblagoga pokojnika priporočamo t blag spomin in molitev.
Lesco, dno 27. maja 1924.
Z.alujo&a rodbina
»Telefon!« zamrmra Desmalions ves začuden. »Kaj bi to moglo...?»
Nepričakovani klic je tembolj presenetil, ker se doslej sploh nl nikdo spomnil, da bi v zapuščeni Fauvillejevl palači telefon sploh še mogel funkcionirati.
Policijski prefekt se približa aparatu, ta čas pa zvonec za-brni iznova, prav nestrpno in rezko. Prefekt pravi: »Morda je kaj važnega na prefekturi, pa kličejo!«
Aparat zazvoni tretjič, prefekt prime slušalico ln se javi: •Halo! Kaj želite?«
V aparatu govori glas, kl je tako slaboten, da ga jedva razloči, pa ne razume. Zato govori: »Govorite vendar glasneje! Kdo je tam? Kaj želite? Kaj? Kdo je na aparatu?*
Glas izreče neke zloge in zdi se, da so prefekt nečemu čudi. Potem nadaljuje glasno: »Halo!... Ne razumem... Izvolite ponoviti... Halo! Kdo je na aparatu?«
«Don Luis Perenna!« odgovori v telefonu glas,
•Kaj? Kaj? Kakšen Perenna!?«
Hotel je že odložiti slušalico ln Je mrmral: »Nekdo; nas vleče in zabava!«
Vkljub temu pa ostane pri aparatu in pravi nevoljno: «No, četudi! Kaj je? Vi da ste Perenna?«
tDa!«
dn kaj hočete?«
»Koliko je ura?«
Prefekt napravi kretnjo velike jeze. Ni sc toliko razjezil zaradi nepričakovanega vprašanja, koliko je ura, dasiravno je takšno vprašanje v teh okolnostili nekoliko čudno, marveč, ker je na nedvomen način po glasu spoznal, da zares govori s samim Perenno.
•Pa kaj?« odgovori. »Kaj pomeni ta nova storlja? Kle ste?«
»Nahajam se v svoji palači, nad železno ogrsjo, nad telefonom, skrit in obenem zaprt.«
Prefekt ponovi začuden: »Nad železno ograjo?«
»Da, in v nič preveč prijetnem položaju, priznati moram!«
»Takoj pridemo, da vam pomagamo!« hiti prefekt, kl se mu pričenja razgovor zdeti zabaven.
»Pozneje, gospod prefekt! Jaz Vam ne odidem... Najprej Vas rotim, odgovorite mi! Pozneie morda ne bom imel več moči . . . Koliko je ura?«
»O, pa zares . . .»
»Prosim Vas resno!«
»Dvajset minut do treh!«
»Dvajset minut do treh!«
Zdi se, kakor da je Pcrcnnov glas naenkrat jačjl v tem odločilnem hipu. Njegov doslej prav slaboten glas postane naenkrat dokaj močan in zveni ukazujoče, obenem proseče, roteče, prepričevalno. To prepričanje njegovo prehaja tudi skoraj že na prefekta, ki zasliši v telefonu pol nasvet, pol ukaz:
»Odidite, gospod prefekt! . . . Odidite vsi, kar vas je tam . . . Pustite palačo, ker bo točno ob treh zletela v zrak! . . . Da, da . . . prisegam Vam! Verujte mi! . . , Zletela bo v zrak! Deset dni po četrtem pismu, to je pravkar sedaj ob treh! Kajti četrto pismo se je zakasnilo za deset dni, ker prvikrat ni prišlo. Eksplozija se bo torej zgodila nocoj ob treh zjutraj, točno. Spomnite sc na kos papirja, katerega je podnačelnik Weber našel davi med knjigami in spisi Florence Levasseu-rove, in ki pravi: Eksplozija je povsem neodvisna od pisem! Nastopila bo točno ob treh zarana!« Ob treh zarana, gospod prefekt! Odidite, rotim Vas! Nikdo naj tačas ne ostane v palači. Potrebno je, da ml verujete. Znana mi je vsa istina o tej strašni zadevi . . . nič ne more preprečiti, da bi sc grožnja ne uresničila!... Odidite!... Pa saj, to je strašno... čutim da mi ne verujete, in moči mi pojemajo. •.»
Izrekel je še nekaj besed, katerih Desmalions ni več razumel, ker so prišli do njegovega ušesa nekam od daleč in ne-rizumljive. Potem je bila zveza naenkrat prekinjena, prefekt jc sicer še slišal, kakor da nekdo nekaj kriči, in sicer zelo
od daleč, kakor da slušalfca aH bolje, sprejemalka ni več vi dosegu ust onega, kl govori . . . potem pa je utihnilo tudi to in po kratkem prisluškovanju obesi prefekt slušalico zopet na aparat.
»Gospodje,« pravi potem hi se smehljaje obrne k zbranim svojim tovarišem ta podložnlkom, «. . . gospodje, sedaj je ša sedemnajst minut od treh. Cez sedemnajst minut zletlmo vsi v zrak. Tako vsaj ml sporoča naS dobri prijatelj Perenna.«
Od vseh strani se sicer zasliši smeh, pa vendar so vsi zbrani imeli nehote nekakšen neprijeten občutek, kakor da mislijo: Kaj pa, če bi bilo res . . .
Podnačelnik Weber vpraSa: »Je H bfl to res don Luis?«
»Zares on sam! Zaprt je menda, če sem ga prav razumel, v svoji palači, v nekakšni luknji nad telefonom, ki se zapira z železnim zastorom. Mazerous, pojdite torej in vzemite ga, če bo še tam ta če Je res, kar nam je sporočil. Morda se pa la zopet šali z nami. Imate li seboj zaporno povelje?«
Brigadir Mazeroux se ves bled približa in vpraša:
»Gospod prefekt, on vam je sporočil, da bomo zleteli u zrak?«
»I, kaj pak! In sklepa to prepričanje lz nekega papirja, katerega je VVeber našel davi med papirji Levasseurove. Eksplo-zija se bo baje pripetila sedaj, nocoj ob treh.«
»Ob treh rano, sedaj, čez petnajst minut?« ,
»Da, točno tako! Hahaha!«
»In Vi ostanete tukaj, gospod prefekt?«
»Kaj? ... Vi ste pa zares lep brigadir! . , . Mislite li, d» bomo verjeli potegavščini tega gospodina?«
Mazerou* se zamaje, pa se vkljub svoji udanosti do šefa ne more vzdržat, marveč vzklikne:
»Gospod prefekt, to pot nl potegavščina! Več let sem delal z don Luisom in vem, kdaj se mu sme verjeti . . . Ce nam ja to sporočil, sem prepričan, da ima povsem solidne razloge.«
»Zločinske nagibe morda . . .»
»Nikar, gospod prefekt!« vztraj Mazerous. Prepričan sem in Vam zatrjujem, poslušajmo ga! Ob treh zjutraj, pravi, bo palača zletela v zrak... Še nekaj minut nam preostaja.., Odidimo, rotim Vas! . . .»
n I
priredi dne Z9.maja in dr.s I. junija 19Z? ob pol IS. (<ioi 3.) uri
TEZMU
Prvi dan, 26. maja: 1.) Dirka Karli Fachnerja. 1.) Dirka Ant. pl. Ui-balovicha. 8.) Dirka Princa Dillona. 4.) Dirka Alfreda Rozmanita. B ) Vožnja čes zapreke (enovprežno). Drugi dan, 1, junija: 6.) Dirka Rad. Llppita. 7.) Dirka Ljutomer. 8) Dirka Varaždin. 9.1 Amaterska dirka. 10.) Dirka Temo. 11.) Dirka Zagreb. 12.) Vožnja čez zaproko (dvovpreJno).
Vstopnina 15 dinarjev. Vsi vozovi Imajo prost uvoz.
Postni vlak ob 132° url do dirkališča, vožnja nazaj ob 19. url od dirkališča.
Edini neslišni pisalni stroj
L, G, Smitli h Bros
jL. B&KvMtA,
Mod, 8.
1.J03LJAHA,
5clenbur;;ova ul. 6/1.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem
sorodnikom in znancem, da je naS ljubljeni brat in stric, gospod
oroinlakl air&žmojator v pok.
dae 26. t. m. previden ■ tolažili st. vere mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo y sredo, 28. moja 1924 ob 15. uri iz tukajšnja splošno bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 27. maja 1924.
Vff
kovano in lito, kupuje po najvišjih dnevnih cenah v celih vagonih:
Esntraliia lialiuposaliiica starega železo, z b. z„ Ljubljana, EospssvsfsKa cesta 1. seoi/a
Lep črn
Z&lajoči ostali
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša nepozabna mati, stara mati, prababica in teta, gospa
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din prodaja
Slovenska premgpkBpna M3Z0.Z. T i Ljubljani, Wolfova ollca 1.
AKTIENGESELLSCHAFT V O R M
& E I D E L & NAtlMANN D S E S D E N Katalogi brezplačno! 2090/a
prmrclei
Portland
(Tour)
ircdl po najnlljl dnem! ceni promptno tvornica „8PLIT", del. dr. za Portland cement Iz skladišča v LJubljani Aleksandrova o. 12.
lasebnloa
danes, dne 27. maja ob V« 13. uri v 78. lom starosti.
Pogreb preblage pokojniee bo t četrtek, dne 29. t. m. ob B. uri iz Žaloško ceste lof! (zraven žolezn. prelaza) na pokopališče k 8t. Križu.
V Ljubljani, dne 27. maja 1824.
Žalujoči ostali
Usmilite in HSrlte
Haroiajte in Širite
mesečnik xa kulturo ln prosveto, Iti prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljgih pesnikov ln pisateljev. Celoletna naročnina Din 120'-.
NaroSa se pri Tiskovni
•—--— PsroSsrnotfa cttiea 54.
Nogavico
sulisn flor Dio 45-
pri n
B. Stac ml.
K. $688, Uoliljansi, Mestni trg 19.
Tellki Izberi gtr. majic.. Plslnena oblskcs za > deklice In dedki.
r. z. z naom. z.
ki se bo vršil
v petek dne 13. junija 1924 ob 18. uri v lastni pisarni.
Dnevni red:
1.)	Poročilo načelstva.
2.)	Poročilo nadzorstva.
3.)	Odobritev računskega zaključka za leto 1923.
4.)	Volitev načelstra.
D.) Volitev nadzorstva.	2605/a
6.)	Sprememba pravil.
7.)	Slučajnosti.
Načelstvo,
v Mariboru se proda zelo ugodno. Ponudbo pod »Ugodna prilika" na upravo „Jutra" Maribor	2618a
PODRUŽNICE?"}
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Izvršuje vse bančne posle naj
Brzojavi: Trgovska	4
4 (w lastni stavbi)
Din 18,300.000
točneje in najkulantneje.
, Tolefoni: 130, 146, 458
EKSPOZITURE!
Konjice
Meža - Dravograd