vami so vsi molčali				Sorovljah: pred delavskimi volit- — razen Koroške solidarnosti!					
Zal	ka	ij	ot	1$	10	IVO	mi	in	iso
del	iai	/i	ce	n	1	po'	irei	da	ili
vse resnice?
naš tednik
LETOXXXVI. Številka 19 Cena/.—šil. (15din) Četrtek, 10. maja 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt


IllgllgllUll
,-pod-
	

f9)

„Če ni izgledov za izboljšanje, potem pride čas, ko je treba sprejeti jasne odločitve", je na vprašanje Našega tednika o bodočnosti „Austria-Draht“ v Borovljah dejal vodja tiskovne službe VOEST, Sommer. Od prejšnjega tedna vejo delavci žične tovarne, da so njihova delovna mesta ogrožena. Kaže pa, da so odgovorni v Delavski zbornici in na politični ravni na Koroškem to vedeli že prej, beri pred volitvami v Delavsko zbornico. Zakaj nihče ni zinil besede in delavcem povedal resnice? Koroška solidarnost je tedaj kot edina volilna skupina zahtevala popolno podporo podržavljenim podjetjem na južnem Koroškem, posebno pa „Austria-Draht“.
Gregej Krištof, prvi kandidat KS pri volitvah v Delavsko zbornico je sedaj dejal: „Če smo bili že pred volitvami v Delavsko zbornico edina skupina, ki se je brezpogojno postavila za boroveljske delavce, potem to velja sedaj v še večji
meri. Potrebno pa bo, da se bodo tudi delavci sami odločno postavili po robu vsem nakanam, ukiniti njihova delovna mesta."
Vodstvi VOEST in „Austria-Draht“ skušata vso zadevo omiliti in se izgovarjata na težave na svetovnem tržišču in velike izgube „Austria-Draht“, ki so s tem povezane. Sedaj, tako izjava dr. Palzerja, odgovornega pri „Austria-Draht" „iščemo najboljšo varianto, ki bo za vse sprejemljiva. Preden bomo prišli do rešitve, bo poteklo še nekaj mesecev".
Kaka bo ta rešitev, še nihče ne ve. Vsekakor pa produkcija turbo-motorjev, ki jo je pred dnevi deželni glavar najavil, ni nobena rešitev. Od trenutnih več kot 300 delojemalcev bi bilo v novi produkciji zaposlenih samo par ducata — in še to samo strokovne moči. Teh pa med delavci „Austria-Draht“ ni.
KEL se je pogovarjala z županom Woschitzem
„Padel sem iz vseh oblakov, ko sem prejšnji teden zvedel, da je naša tovarna žice ogrožena", je dejal v torek, 8. maja, boroveljski župan, rav. Anton Wo-schitz, v razgovoru z delegacijo KEL. Čeprav je občina pred leti dala stomilijonsko posojilo „Austria-Draht“, da bi bila delovna mesta res varna, je podjetje o novem položaju ni obvestilo. Po besedah župana so v Borovljah izgubili zadnja leta — in to večinoma zaradi prestrukturiranja v bivši KE-STAG — že 300 delovnih mest. Sedaj pa jih je spet prav toliko ogroženih.
Župan je dejal, da je obvestil zveznega kanclerja in
da ne bo dopustil ukinitve produkcije, kajti prizadeti bi bili tudi številni pripadni-
ki slovenske narodne skupnosti.
Predsednik KEL, Karel
Smolle, je nakazal zanimive podobnosti med Borovljami in pivovarno „Sorgendorf“ pri Pliberku — povsod odločajo o usodi južnokoro-ških delojemalcev na Štajerskem. Rešitev za gospodarsko poživitev tega kraja je regionalna pogodba med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. KEL pogodbo že leta zahteva, a Koroška se je otepa. Zastopniki KEL in župan Woschitz so se menili tudi o boroveljski kanalizaciji, ki je po mnenju KEL preširoko načrtovana, nadalje o šolskem položaju ter vprašanju dvojezičnosti v vrtcu in tudi o dvojezičnih krajevnih napisih v občini.
Politika
Politika
STRAN O ČETRTEK,	STRAN Q ČETRTEK,
^	10. maja 1984	O 10. maja 1984
Tednikov
komentar
PIŠE FRANC VVAKOUNIG
Delavci
naj zvejo vso resnico
KEL: ..Ne izaubati lepih besed. temveč čim rei ukrepati i “
V znamenju boroveljske krize so se v petek zbrali v Delavski zbornici novo izvoljeni svetniki. Tokrat še brez Koroške solidarnosti, ki je edina zahtevala tudi v volilnem programu ohranitev delovnih mest pri „Austria-Draht“. Zato ni čuda, da v zbornici niso izgubljali dosti besed o Borovljah, v resoluciji, ki jo je podpisal stari in novi predsednik Ouantschnig, pa celo pozdravljajo „prestrukturacijo in novo tehnologijo11 v Borovljah. V ostalem pa menijo, da je zadeva senzibilna11 in zato je naj ne izrabljajo v strankarske name-

■
.i;
*
11«


Pismo iz uredništva
Draga bralka! Dragi bralec!
V Borovljah vre, o tem ni dvoma. Gradijo kanal, ki je "bolj podoben strelnemu jarku" (tako naš urednik Franc Wakounig na straneh 2/3). Predvsem pa grozi resna nevarnost, da bo v podjetju "Austria Draht" zgubilo več kot 300 domačinov svoje delovno mesto. Doživljamo o tem precej razburkano diskusijo, slišimo tudi številne prazne besede. Vendar še bolj bi bilo potrebno, če bi zgubljali manj besed ter zato tem bolj ukrepali -v smislu ohranitve ogroženih delovnih mest. To poudarja tudi KEL v svoji izjavi k dogodkom v "Austria Draht", medtem ko je Koroška Solidarnost pred volitvami v Delavsko zbornico kot edina skupina opozarjala na ta problem.
Zaradi dogodkov v Borovljah smo se odločili, da pošljemo pričujočo številko NT na vsa boroveljska gospodinjstva. Zavedamo se dolžnosti, da z "boroveljsko" izdajo informiramo čim več prizadetih občanov. To še posebno zato, ker v Borovljah Volilna skupnost nima svojega občinskega lista.
Dve problemski težišči pritiskata na vzdušje boroveljski okolici. Eno, starejše in do sedaj oprijemljivo, je kanalizacija. Drugo, novejše in mnogo bolj boleče pa je grozeča ukinitev produkcije v tovarni žice „Austria-Draht“ in s tem izguba velikega števila delovnih mest ter v zadnji konsekvenci masovna brezposelnost. X
Na plakatnih stenah v Borovljah so se te dni pojavili mogočni rdeči plakati s kričečim besedilom „Der Auf-schvvung ist da! Unser Weg ist richtig!" (Gospodarstvo se poživlja. Smo na pravi poti!) Ob grozečem poslabšanju gospodarskega položaja v Borovljah in okolici je ta plakat pravcat posmeh.
Kako govoriti o poživitvi gospodarstva, če pa grozi brezposelnost? In to v itak že gospodarsko šibkem področju dežele in države in povrhu še v obmejnem pasu, kjer daleč naokoli ni rezervnih delovnih mest!
Se pred tedni je vsakdo, ki je zahteval podporo podržavljeni industriji na južnem Koroškem, žel pomilovalen nasmeh. „Ta delovna mesta so varna," je bilo čuti.
Edinole Koroška solidarnost je pri volitvah v Delavsko zbornico zahtevala brezpogojno podporo tem podjetjem, posebno pa tovarni žice „Austria-Draht“ v Borovljah. Samo tedne po volitvah pa visijo ta delovna mesta na že legendarni „žnurci“!
Kako je do tega sploh moglo priti? Kje so vzroki? Ni še dolgo od tega, ko je VOEST Boroveljčanom obljubila, da bo tovarna žice ostala tu in bo dela dosti. Vse lepo in prav. A od vsega začetka „Austria-Draht“
sta vodstvo in direkcija — tudi boroveljske podružnjce — sedela v Brucku na Štajerskem in boroveljsko podružnico, ki zaposluje nad 350 delojemalcev, so vodili od zunaj, iz daljave.
Boroveljski obratni svetniki tovarne žice pa niso zahtevali, da mora v Borovljah biti odgovorna oseba, ki bi podružnico vodila.
Z argumentom, da„Austria-Draht“ dela z izgubo, je VOEST sklenila radikalno operacijo. Boroveljska produkcija naj gre v Bruck, sem pa naj pride druga produkcija, „ teh nično bolj zahtevna". Poudarek je na „naj pride", več kaj se še ne ve.
Kaže, da je gospodom pri VČEST-u usoda boroveljskih delojemalcev bolj malo pri srcu. Šele pred dnevi so prizadeti zvedeli, kaj jim cveti. Kdo od njih bo moral na cesto? Koga bojo prevzeli v novo produkcijo? Nihče ne da odgovora!
Kanal sam na sebi ni povezan z grozečo ukinitvijo tovarne žice. Samo, kaj, če brezposelni delavci ne bojo mogli plačati pristojbine in tekočih stroškov? Kako bo občina pod novimi pogoji zagovarjala nove dajatve? Vodilni politiki na komunalni in deželni ravni resda govorijo, da se bojo „ borili" za ohranitev žične produkcije in s tem delovnih mest v Borovljah. Vendar, od obljub še nihče ni postal sit in vzdušje v prizadetem kraju se bliža že skoraj obupu.
Ko ja na prvomajski proslavi govoril šef socialističnega parlamentarnega kluba Sepp Wille, mi je najbolj ostal v spominu zadnji stavek „Naj živi prvi maj". Kaj več pa ni povedal. In to pove vse. Na žalost! Kako rešiti delovna mesta v Borovljah, o tem ni nič rekel. Na žalost!
ne.
Niti VVagner, kaj šele predsednik koroškega sindikata Fruhbauer nista v pozdravnih govorih omenila Borovelj. Po volitvah vlada v Delavski zbornici spet znano soglasje. SPO se načelno zavzema za socialno partnerstvo. Suppan (O V P)
Predavanje dr. Grilca v Tinjah
Prejšnji teden so bili v Tinjah predstavniki skoraj vseh izobraževalnih domov v Avstriji. Povabili so predsednika NSKS dr. Grilca, ki jim je predaval o vprašanju koroških Slovencev. V tej zvezi je dr. Grilc poudaril, da ve, da ima velik del večinskega naroda do manjšin pozitiven odnos, vendar je to ..molčeča večina". Dr. Grilc je apeliral, da se naj ta večina čim pogosteje artikulira v bran manjšin.
Večer je bil zelo pozitiven, k čemer sta prispevala tudi oktet „Suha“ in Sonja Kert, ki je brala Januševe pesmi.
je povedal, da 41.000 vpisanih volilcev ni šlo volit in se je spraševal, ali temu morda ni kriv tudi zastarel volilni zakon. FPO je dobesedno zahtevala, da „mora večina upoštevati manjšino". Tu seveda ni mislila na Slovence.
Podpora muzeju pri Peršmanu
Narodni svet koroških Slovencev je ob obletnici zmage nad nacizmom namenil primerno denarno vsoto muzeju pri Peršmanu, ki ga upravlja Zveza koroških partizanov. Le-ta prireja prihodnjo nedeljo koncert uporniške pesmi: mdr. nastopata znana partizanska pevska zbora iz Ljubljane in Trsta.
V svojem delovnem poročilu o pretekli mandatni dobi je Ouantschnig s ponosom ugotovil, da je Delavska zbornica s prispevki delavcev zazidala okoli 200 milijonov šilingov (novo poslopje v Celovcu) ter prenovila „Volkskeller“. Zdaj bodo še zidali tudi v Velikovcu !epo upravno poslopje.
K zadnjim vestem v Borov-!jah je zavzela stališče tudi
Včeraj je izšla nemška bro-sura o problematiki dvojezična šolstva, ki sta jo izdala Narodni svet koroških Sloven-cev in Zveza slovenskih organizacij. Brošuro je pripravil Slovenski znanstveni inštitut, iskala jo je Mohorjeva družba, naklada pa znaša 3000.
KEL, ki poudarja, da sedaj prizadeti delavci nimajo ničesar od lepih besed, ampak je treba čimprej ukreniti vse, da se obdrži kruh in delovno mesto delavcem. Zato bo KEL, podobno kot pri Sorgendorfu in Leitgebu, ponudila vso pomoč delavcem. To je KEL že večkrat uspešno storila, ne glede na stankarsko ali narodno pripadnost.
Osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig jo je predstavil na včerajšnji klavzuri predstavnikov NSKS, KEL, KSOO, SJK in KS. Kot je poudaril VVedenig, vsebuje brošura vse važne argumente za dvojezični pouk oz. protiargumente v zvezi s propagando KHD in FPČ proti
dvojezični šoli. VVedenig: „Pomaga naj ljudem, ki argumentirajo v svojem krogu, konec koncev pa naj bi prispevala predvsem k temu, da bi čim-več staršev prijavilo svoje otroke k dvojezičnemu pouku." kov NSKS, KEL, KSOO, SJK Poleg tega je brošura namenjena zlasti nemškogovore-
či javnosti v celi Avstriji. Osrednji organizaciji bosta v naslednjih dneh predstavili to brošuro tudi koroškemu tisku.
Pozivamo naše bralke in bralce, da se v čim večji meri poslužujejo te brošure, ki je informativna, napisana v privlačnem stilu ter vrhu tega lepo urejena.
infor matija za
starša
•	Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ob vpisovanju v 1. razred ali lO dni po začetku šolskega leta v južnokoroških ljudskih šolah!
•	Ob vstopu v glavno šolo je potrebno ponovno prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku!
Učiti se jezike — imeti uspeh v življenju!
Izšla nemška brošura o dvojezičnem šolstvu
Politika
NAŠ GOZD UMIRA...
Zakaj umira naš gozd in kaj je treba proti temu ukreniti? To vprašanje je očitno tudi na Koroškem iz dneva v dan vedno večjega pomena ter se bodo odgovorni z njim morali dejanjsko baviti. Lepe besede ne bodo zadostovale: na Koroškem je medtem ogroženih že 20% gozdne površine (to je okrog 100.000 ha). Nadalje je dejstvo, da je v Avstriji ogroženih 74.000 delovnih mest. Znanstveniki pa celo trdijo, da ne umira samo gozd, ampak konec koncev tudi človeštvo . . .
V zraku je približno 3000 škodljivih plinov, ki obremenjujejo naš gozd. Od gozda pa je odvisna naša klima in tudi naše življenje (v gozdu se producira kisik, gozd je očiščeva-lec zraka, zaščitnik pred plazovi itd.). Žveplovi in dušikovi oksidi najbolj ogrožajo obstoj zdravega gozda. V Avstriji je leta 1980 prišlo v zrak 42.000 ton žveplovega oksida. Z izpušnimi plini avtomobilov prav tako pride v naravo ogromno dušikovih oksidov, ki so v povezavi s sončnimi žarki izredno strupen plin, ki močno obremenjuje gozd. Tile škodljivi plini pa ne ogrožajo samo gozda, ampak tudi človeka. Težke kovine kot svinec in kadmij se globoko vsidrajo v tla in zastrupljajo našo hrano ih talno pitno vodo. Po raziskavah higjenskega inštituta v Gradcu je znano, da umre v industrijskih predelih 60% več ljudi kot v področjih, kjer je ztak čist.
... nenazadnje umira tudi človeštvo
Med najbolj ogrožena področja štejejo na Koroškem Beljak in Celovec, Ziljska dolina, Labotska dolina, Rebrca — Železna Kapla, Treibach-Althofen, Pliberk in nešteta manjša področja. Tipične znake umiranja gozda pa najdemo na Koroškem tudi ob vseh avtocestah, kot npr. med Celovcem in Beljakom.
Iz znanstvenih brošur je razvidno, da sta v glavnem industrija in jederske elektrarne povzročitelja največjih poškodb v gozdu.
Potrebno je, da se vprašamo, ali si sploh ne moremo privoščiti, da umira naš gozd. v gozdarstvu in v obratih, kjer predelujejo les, je v Avstriji ogroženih približno 74.000 delovnih mest. Okrog 108.000 ha gozda predstavlja na koroškem t. i. zaščitni gozd pred plazovi. Če bi naš gozd v tem obsegu dalje umiral, bi ta izgubil svojo zaščitno funkcijo, in bi ga morali nadomestiti s tehničnimi pripravami. Kakšne ogromne vsote denarja bi bile za to potrebne, dokazujejo stroški iz leta 1982 (5. milj. šil. na ha), ko je bilo v nekaterih predelkih že potrebno, da so se zgradile zaščitnice pred plazovi.
Strokovnjaki trdijo, da so istroški za ukrepe proti posledicam gozdnega umiranja zdavnaj višji kot pa stroški za investicije, ki bi zdaj bile potrebne, dosegli potrebno oči-stitev zraka.
Kako lahko ukrepamo?
•	V vseh industrijskih obratih je treba vgraditi potrebne filtre, ki odgovarjajo najnovejši tehniki.
•	Treba je uporabljati goriva, v katerih je čim manj škodljivih elementov.
•	Varčevati je treba z energijo (npr. izolacija pri hišah).
•	Smiselno je uporabljati goriva, ki se regenerirajo kot
npr. les, skorja lesa, slama itd.
• Uporaba takoimenovane-ga biosprita bi preprečila, da bi šlo letno 35.000 t svinca v zrak.
e Pri avtomobilih je treba vgraditi katalizatorje.
Upamo, da bobo odgovorni politiki ukrepali zdaj, ko je še možno rešiti velik del gozda. Kot je rečeno: če umre gozd, umre tudi človeštvo.
Heidi Stingler
Ob robu povedano
Kdor je kljub zaspanosti in dolgočasnosti tekmovanja le presedel zadnjo soboto (bil je 5. maj 1984) čas prenosa iz Luksemburga pred televizorjem, tega so pač morali obiti razni, razni
Še niže? Še niže?
občutki. Jaz na primer sem zares užival ob izredni večjezičnosti luksemburške napovedovalke, ki je ob francoščini, angleščini in nemščini povedala tudi marsikaj v svojem lecebruškem jeziku, pozdrave v Švico pa je poslala v nemščini, francoščini, italijanščini in seveda retoromanščini. Mene bi prav zelo zanimalo, če bi to napravila tudi — recimo napovedovalka, če bi bila prireditev v Avstriji ali Jugoslaviji.
Seveda to nas drugo leto ne čaka, ker sta Avstrija in Jugoslavija složno zasedli zadnji dve mesti. Menda doslej še nobena država ni tako prepričljivo zasedla zadnjega mesta kakor Avstrija s svojimi 5 točkami v Luksemburgu (Jugoslavija je kot 18. in predzadnja dobila vsaj 26 točk. Bila je že splošna revščina, kar so vsebinsko in tako ponudili na tem luksemburškem tekmovanju. Tekst avstrijske pesmi je kar najbolje ustrezal njeni usodi, bila je „ein-fach weg“.
Prej nekoč, ko je bila meja še bolj odprta, so Jugoslovani hodili v Italijo po kavbojke in kaj podobnega, zdaj, po uvedbi pologa pa hodijo kar po naslove pesmi. Dvomim, da so bili Italijani zadovoljni, ko so culi in videli, kak odpadek se ponuja pod firmo ciao amo-re.
Meni pač je bilo sitno, kot avstrijskemu državljanu in članu naroda, ki v velikanski večini živi v Jugoslaviji. Včasih sem se celo od jeze naježil, na koncu pa sem rekel kar ciao amore. Bil sem namreč einfach weg.
jez
Gost v Našem tedniku
NAS
20-letnica Kluba Prijateljev lova
Pred kratkim so se slovenski lovci zbrali na Radišah na občnem zboru Kluba prijateljev lova, ki obhaja letos 20-letnico. Že leta 1951 je Karel Prušnik, dolgoletni in zaslužni predstavnik društva, zbiral okoli sebe slovenske lovce in jih vodil na lov v Slovenijo. Tako je že tedaj nastala zamisel, da bi ustanovili lastno slovensko lovsko organizacijo. Leta 1964 je dr. Pavle Apovnik izdelal društvena pravila in 31. maja 1964 je bil v celovški Delavski zbornici ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 25 slovenskih lovcev z vsega dvojezičnega ozemlja Koroške. Uspešno, vsestransko in razgibano delovanje skozi vseh 20 let je jasen dokaz, da je bila ustanovitev tega društva upravičena. Leta 1980 je prevzel bivši podpredsednik lovskega društva Fric Kumer, pd. Črčej, danes podžupan v Pliberku, mesto predsednika Kluba prijateljev lova. Z njim smo se pogovarjali o namenu in delovanju društva.
NT: Gospod Kumer, vem, da Vas pozna veliko ljudi. Kljub temu Vas prosim, da bi se predstavili tudi tistim, ki še ne poznajo pliberškega podžupana in lovca z dušo in telesom.
Mirko Kumer: Glavnopoklic-no sem kmet, v občini pa imam funkcijo podžupana. Ker sta to dve stvari, s katerimi imam ogromno dela, mi ostaja za moje konjičke le malo časa. Z vsem srcem sem lovec, na žalost pa temu konjičku ne morem posvetiti toliko časa, kot bi si želel. Veste, čim več da hodiš človek na lov, tem več bi rad bil v gozdu. Že nad 20 let imam izpit za lovca in sem vključen v Klub prijateljev iova. Leta 1980 sem po Karlu Prusniku pri tem društvu prevzel mesto predsednika.
NT: Klub prijateljev lova je imel pri ustanovitvi 25 članov, koliko jih ima danes? Kaže za društvo zanimanje tudi mladina?
Mirko Kumer: Čeravno lovcev nikoli nismo silili v našo organizacijo, združuje društvo danes nad 120 članov. Iz tega razvoja je razvidno, da je Klub življensko sposoben. Trdim iahko, da je tudi med mladimi i°vci veliko zanimanja, da se vključujejo v slovensko lovsko društvo.
NT: Kdo se lahko vključi v društvo?
Mirko Kumer: V društvo se lahko vključi vsak avstrijski državljan slovenske narodnosti, ki ima lovski izpit. Naši organizaciji pripadajo lovci cestnega dvojezičnega ozemlja
Koroške.
. NT: Kaj je namen Kluba prijateljev lova?
Mirko Kumer: Eden izmed gJavnih namenov je, da skrbi Za strokovno izobrazbo članov, ^a posreduje članom sodobno Svsko literaturo, da goji med članstvom lovsko tradicijo, Svske običaje in lovsko dru-Zabnost. Zato prirejamo že vsa :eta strokovne posvete, lovske 'zSte, strelska tekmovanja in društvena srečanja doma in v Sloveniji. Kot že prejšna leta
bomo 17. junija tega leta priredili strelsko tekmovanje. To bo na strelišču v Pliberku. Namen društva pa je tudi, da pri-more do samostojnosti slovenskih lovcev na Koroškem in ohrani s tem tudi njihovo narodno zavest.
NT: Ima Klub prijatelj lova tudi stike z drugimi lovskimi društvi?
Mirko Kumer: S posebnim veseljem ugotavljamo, da smo teh 20tih letih navezali prijateljske stike z lovskimi družinami v Sloveniji. Hvaležni smo
jim, da nas že vsa leta vabijo na skupne love na njihova lovišča. Marsikateri lovec se je morda prav zaradi tega, ker ima na Koroškem le omejene možnosti lova, vključil v našo organizacijo.
NT: Pod kakšnimi pogoji ima naš lovec možnost, da lahko gre na lov v Slovenijo?
Mirko Kumer: Po navadi vabijo lovske družine Slovenije posamezne člane naše organizacije na lov na njihova lovišča. Ne vabijo nas kot turiste z debelo denarnico, ampak kot prijatelje, ki imajo potem pri lovu po statutih iste pravice kot domačini.
NT: In kakšni so stiki z nemškimi koroškimi organizacijami.
Mirko Kumer: Veseli me, da lahko povem, da so stiki s Koroško lovsko zvezo/Karntner Jagerschaft iz leta v leto boljši. Želim pa si, da bi postali stiki tudi med posameznimi lovci boljši, ter da ne bi bili odvisni od posameznih funkcionarjev. V znak za dobro sodelovanje smo lansko leto podelili okrajnemu lovskemu mojstru, inž. Albinu Knaflu in nadgozdarju inž. Filipu Jane-scheku priznanje.
NT: Kaj nudi Klub prijateljev lova na kulturnem področju?
Mirko Kumer: V Železni Kapli poje nad 20 članov društva pri Lovskem pevskem zboru, katerega vodi Jožko VVrulich. V založbi Kluba prijateljev lova je izšla tudi zanimiva knjiga lovca in pesnika Tončija Ha-derlapa, ki jasno dokazuje, da tudi lovci hočejo prispevati k obogatitvi slovenske kulture.
NT: Kaj si želite za bodoče?
Mirko Kumer: Poleg tega, da si za nas kot Klub želim lastno lovišče na Koroškem, ki bi bilo potrebno za utrjevanje prijateljskih vezi med člani, si želim, da bi člani še bolj številno prihajali na naše skupne prireditve in se tako spoznavali in povezovali.
NT: Najlepša hvala za pogovor!
Rož, Podjuna, Žila
Nai se Golobov oče mirno spočijejo . . .
Pred nedavnim smo se za vedno poslovili od Karla Sa-moniga, Golobovega očeta: v nedeljo, 1. aprila je še v svojem domačem kraju Marija na Zilji obiskal sv. mašo, kosil in telefoniral, nato se odpravil na popoldanski sprehod in se mrtev — pred durmi svoje sobe — zgrudil na tla. Zgubili smo zvestega narodnjaka in vernika, ki je bil vrhu tega zelo delaven in vedno rad pomagal na kmetiji tudi potem, ko jo je leta 1964 predal v mlaj-
še roke.
Rajni Karel Samonig se je rodil 4. 11. 1899 na Trabinarje-vem domu oz. „na Trabinji", 1000 m nad Grpičami, v fari Št. Lenart pri sedmih studencih. Ljudsko šolo je obiskoval v Št. Lenartu in je že kot šolar moral marljivo pomagati pri delu na gorski kmetiji. V starosti 16 let je bil leta 1917 poklican k vojakom: vihra prve svetovne vojne ga je ponesla v Galicijo, na Piavo in na fronto v Dolomitih. O vojnih dogodkih je pisal tudi dnevnik.
Kot mladenič bi rajni Karel Samonig zelo rad postal duhovnik, toda trde razmere na gorski kmetiji (od 12-ih otrok, so bili samo 3 fantje) niso dopuščale študija. Leta 1924 je ustanovil v fari Št. Lenart „Apostolstvo mož“, ki je rodilo — pod tedanjim župnikom Sadjakom — visoko članstvo in je še danes pristno. Leta 1926 se je poročil z Antonijo Truppe, Matejevo Tono z Ločila in sta nato prevzela majhno kmetijo pri Golobu v Marija na
• Sveče
SPD „Kočna“ v Svečah prireja pod pokroviteljstvom NT
ZVEZDNO VOŽNJO s kolesi
v nedeljo, 20. 5. 1984 Startne možnosti: Bilčovs (Miklavž), Kotmara vas (ljudska šola), Celovec (Mohorjeva), Borovlje (Posojilnica), Reka (Antonič) za Št. Jakob in Rožek Vsak udeleženec dobi pri startu kontrolni karton. Kdor starta v Bilčovsu, potrebuje kontrolni žig iz Kotmare vasi in obratno; kdor starta v Št. Janžu, Svečah in Podgorjah, potrebuje žig iz Bilčovsa in Kotmare vasi.
Start: med 10.30 in 11. uro Prispevek: 30.— šil.
Na cilju v Svečah dobi vsak udeleženec majhno okrepčilo. Ob 12. uri bo na sejmišču v Svečah spretnostna tekma, nato žrebanje lepih nagrad (kolesa, športne potrebščine) Glavna nagrada športno kolo!
Zilji. V tem zakonu se je rodilo šest otrok, ker pa je hiša bila nad 30 let v najemu, sta mlada zakonca morala opravljati težko „pionirsko delo brez de-narja“. Še bolj hudo je bilo leta 1939, ko so Karla Samoniga spet poklicali k vojakom, medtem ko so leta 1942 izselili njegovega tasta in taščo, katera je pokojni leta 1943 zaradi visoke starosti in neozdravljive bolezni rešil iz taborišča v Eichstattu.
Pogreb Golobovega očeta je bil pri Mariji na Zilji. Mašo za-dušnico je bral domači župnik dekan Rihard Kogler, asistirala sta mu mdr. župnika Škofič in Šticker. Pri mrtvašnici, med mašo in ob grobu sta pela mešani cerkveni zbor z Šmiklavža ob Dravi pod vodstvom dr. Fei-niga in MpZ SPD „Jepa-Baško jezero", ki ga vodi Martin Ressmann.
Naj se Golobov oče mirno spočijejo, vsem prizadetim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Ohranili bomo rajnega v lepem spominu.
Čestitamo!
Johanna Ripl iz Štebna pri Globasnici praznuje te dni svojo 70. rojstni dan. Za ta jubilej ji iskreno čestitamo!
Na Mali gori pri Bilčovsu praznuje te dni Zofija Stingler svoj 55. rojstni dan. Ob tem prazniku ji želimo vse najboljše, posebno pa še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Neli Stingler iz Muškave pri Bilčovsu praznuje te dni svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo!
V Žvabeku praznuje Hanzej Mihev, pd. Randev, svojo 55-letnico. Iskreno čestitamo!
Konrad Blajs in Zinka Tratar sta si preteklo soboto obljubila večno zvestobo. Na skupni življenjski poti jima želimo vse najboljše!
Delokrog boroveljskih zdravnikov je zelo obširen
V dobi, ko Borovljancem in okolišnjim prebivalcem zdravniška oskrba ni bila v celoti zagotovljena — v kratkem času sta dva dolgoletna zdravnika iz zdravstvenih razlogov morala spreči — je dr. Franc VVutti nastopil službo praktičnega zdravnika. Sam pravi, da se je v Borovljah, kjer deluje od julija 1983, dobro vživel.
Čeprav so Borovlje same mesto, pa je okolica popolnoma podeželska, skoraj še agrarno usmerjena. Delokrog boroveljskih zdravnikov je zelo obširen. Bolezni, za katerimi bolehajo ljudje, so splošne, precej značilna pa je za Borovlje naduha (astmatičnost). Dr. VVutti pripisuje to obolenje predvsem gosti megli, ki se
včasih kar vsede na boroveljsko okolico.
Razumljivo je, da je dvojezičnost v ordinaciji dr. VVuttija popolnoma normalen pojav. Obvladanje obeh deželnih jezikov krepi odnos do ljudi. „Če je slovenščina pacientova domača govorica in jo zdravnik obvlada, potem je slovensko-govoreči zdravnik tudi domač."
Posebej pa je dr. VVutti opozoril na dobro kolegial-nost med boroveljskimi zdravniki, kar se posebej kaže pri dobrih medsebojnih odnosih in pri raznih zastopstvih.
V Borovljah deluje pet praktičnih zdravnikov: dr. Anton Auer; dr. Gerhard Kugi; dr. Friedrich Letz; dr. Rudolf Pototschnig in dr. Franc VVutti.
Ugodno na prodaj!
•	1 dvametrski stenski hladilnik (VVandkiihl-schrank)
•	1 dvameterski hladilnik za specialitete (Feinkostregal)
•	1 t. i. Tiefkiihlinsel (2 m)
•	1 mlin za kavo (Bizerba — Kaffeemuhle)
•	1 mlin za kavo — 2 kg — „Siegerin“.
Vse to si lahko ogledate v
9150 Pliberku — CENTER
- BLAŽEJ!
Železna Kapla: lovski ples
Prišli so zadnjo soboto v hotel „Obir“ v prvi vrsti lovci, pa ne samo ti: videli smo tudi take, ki jim je lovska puška bolj španska vas. A vsi so se odlično počutili na, že tradicionalnem plesu kapelškega Lovskega pevskega zbora.
Predsednik zbora Ernej Župane je lahko pozdravil tudi nekaj častnih gostov, tako predsednika NSKS dr. Grilca s soprogo, podpredsednika SPZ dr. Brumnika, župana Juvana ter kapel-ške občinske odbornike. Navzoča sta bila mdr. odbornika EL Franc Smrtnik (le-ta se je še posebno izka-
zal kot dober solist kapelskih lovskih pevcev) in Lado Hajnžič: tudi zadnji je neke vrste lovec, „doma“ na Dravi, ko namreč lovi ribe.
Ob prepevanju Lovskega pevskega zbora, ki ga vodi Jožko VVrulich, in ob zvokih ansambla „Fantje izpod Obirja" so se udeleženci prijetno zabavali tako na plesišču kot pri odličnih Specialitetah iz gozdov ka-pelške okolice ter dobri kapljici. Zato smo tudi prepričani, da bodo domačini spet prišli, kadar bodo lovci vabili na ples ali kako drugo podobno prireditev.
STRAN
7
Rož, Podjuna, Žila
Smarjeta pri Velikovcu: 85-letnica Zofije Wedenig
V Šmarjeti pri Velikovcu obhaja te dni svoj 85. rojstni dan Zofija VVedenig, ki je že 25 let zvesta bralka Našega tednika.
Starost ji sicer ne dopušča več, da bi se udeleževala raznih kulturnih in drugih prireditev kot je bilo to prej, a goreča je ostala njena ljubezen do slovenskega naroda in jezika, ki je vzklila v rojstni hiši v Zakamnu in se še bolj utrdila y nekdanji Narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Kljub veliki obremenjenosti z delom in z vzgojo otrok — leta 1946 je posta-
la vdova — se je v domačem kraju rada udejstvovala za skupnost, narodno-kulturno in versko. Ob boljšem zdravstvenem počutju tudi danes še najde v Tinj-ski dom in na kako kulturno prireditev. Vedno je rada segla po dobrem čtivu. Kljub pešanju vida goji tudi pri teh zrelih letih živo zvezo z narodno in versko skupnostjo, z branjem Našega tednika. Nedelje in drugih listov.
Zvesti bralki čestita k visokemu jubileju tudi uredništvo NT in ji želi še mnogo lepih dni v domačem kraju.
Kazaze: koncert pri llgu
Dobrolsko Slovensko prosvetno društvo „Srce“ je zadnjo nedeljo po sv. maši priredilo v dvorani gostilne pri llgu koncert. Nastopili so mešani pevski zbor do-brolskega društva (vodi Marjan Berložnik), otročki pevski zbor „Srce“ pod vodstvom Ljudmile Sturm in znani oktet „Suha“, ki ga vodi Bertej Logar. Predsednik SPD „Srce“ in občinski odbornik EL Tinej Wastl je v svojih pozdravnih besedah poudaril važnost takih prireditev v lepih Kazazah ter mdr. želel vsem navzočim materam lep materin-
ski dan. Pozdravil pa je lahko tudi člana predsedstva NSKS dipl. trg. Janka Branka in predsednika Pliberškega SPD „Edinost“ Jožka Hudla.
Prireditev — povezavo je imel tajnik SPD „Srce“ Martin Pandel — je bila zelo prijetna, obiskalo jo je lepo število domačinov. Tako je domačin Martin Komar v svojih zahvalnih besedah brez pretiravanja lahko poudaril: „Zelo lepo je bilo in upam, da bodo Dobrolčani še večkrat prišli k nam v Kazaze."
Boroveljski mladinski zbor, ki ga vodi Lidija Oraže, je za Veliko noč snemala RTV Ljubljana. To je bilo v okviru snemalne turneje po Koroški. Kaj in kako so zapeli, pa so lahko naši mladi pevci videli in culi v torek, 2. maja. Boroveljski mladinski zbor obstaja že nekaj let in je v tem času žel vrsto lepih uspehov. Naj omenimo samo Revijo mladinskih zborov, nastop pri raznih prireditvah SPD „Borovlje“ in sodelovanje na prireditvi „Dober večer sosed — Guten Abend Nachbar" lani ob proslavi avstrijskega državnega praznika. Mladim pevcem in njihovi voditelje! želimo za prihodnost veliko zagnanosti in pevskih uspehov.
Jubilejni koncert ob 20-letnici ansambla LOJZETA SLAKA
V	nedeljo, 20. maja 1984 ob 14.30 uri v Kulturnem
domu na Ledincah.
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič"
V	nedeljo, 20. maja 1984, ob 20. uri na dvorišču samostana v Dobrli vasi. Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dobrli vasi. Spored povezuje Janez Košnik.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „SRCE“
Novo vodstvo pri Slovenskem planinskem društvu
Pretekli petek je imelo Slovensko planinsko društvo v Celovcu svoj redni občni zbor, ki se je ga udeležilo lepo število planincev iz vseh treh naših dolin. Po obširnem poročilu predsednika Lubota Urbajsa in tajnice Rezke Iskre o delovanju in naporih odbora, da je nudil svojim članom v obliki gorskih pohodov, kot tudi oddiha v koči nad Arihovo pečjo na Bleščeči. Pa tudi o naporih za ustanovitev nove in potrebne planinske postojanke v pogorju Pece v Podjuni. Tu se je razvila živahna diskusija, ko se je zvedelo, da tudi globa-ško kulturno društvo nekaj sličnega načrtuje in je prišlo do izraza, da bi bilo lepo, če bi se dalo napraviti nekaj skupnega. In naj bi se novoizvoljeni od-
bor tudi v prihodnjem času v tej smeri potrudil.
Nekoliko presenečenja pa so povzročile tudi volitve, ko je dolgoletni in nadvse zaslužni dosedanji predsednik prosil, da bi občni zbor le ustregel ponovni prošnji in na njegovo mesto izvolil dosedanjega podpredsednika planinca — Selana iz Zgornjega Kota Francija Kropivnika; podpredsednik je postal Jožko Lepu-šic, tajnica Nežka Pinter, bla-gajnica Vera Janežič. V odboru pa je med drugimi ostal še stari predsednik Lubo Urbajs, in je obljubil, da bo ostal društvu še nadalje v vsem na razpolago in v pomoč. Novemu predsedniku Franciju Kropivniku in prav tako odboru želimo mnogo uspeha. fr
Reportaža
V prostorih celovške gostilne Ratheiser je bil zadnji ponedeljek občni zbor Slovenskega kluba INICIATIVA: udeležilo se ga je 20 članov (od 95-ih vabljenih), za predsednika pa je bil ponovno izvoljen „oče“ in gonilna sila INICIATIVE, dv. sv. dr. Pavle Apovnik.
Dr. Apovnik je v svojem delovnem poročilu omenil, da je imel klub od januarja 1981 do ponedeljkovega občnega zbora 37 srečanj,
Občni zbor Kluba INICIATIVA
na katerih je bilo govora večinoma o narodno-manjšin-ski problematiki. O navzočnosti in aktivnosti članov je našel predsednik precej kritičnih besed, prav tako pa tudi o dejstvu, da doslej ni uspelo uresničiti primarnega cilja INICIATIVE, namreč prave klubske družabnosti.
Po poročilih tajnice Sonje Kramer-Sienčnik in blagajnika Mirka Kunčiča so izvolili novi odbor v naslednjem sestavu: dv. sv. dr. Apovnik (predsednik), Franc Krištof, Cilka Bro-man (podpredsednika), Sonja Kramer — Sienčnik (tajnica) in Mirko Kunčič (blagajnik). Nadaljni odborniki: dipl. trg. Janko Urank, mag. L. Dolinar, T. Domej, J. Kopeinig, dr. F. Merkač, dr. M. Sturm, dr. F. Wutti, Hanzi Tomažič in dr. J. Zerzer. Za preglednika sta bila izvoljena Franc We-denig in Nužej Tolmajer, v razsodišče pa dr. M. Grilc (predsednik), Marica Pra-detto in dv. sv. dr. Zablat-nik.
Po občnem zboru je bila na sporedu diskusija o vlogi in odgovornosti slovenskih intelektualcev na Koroškem. Bilo je mdr. poudarjeno, da bi morali predvsem pripadniki našega naroda z višjo izobrazbo več sodelovati v slovenskih organizacijah in pri našem časopisju. Udeleženci pa so tudi kritično razpravljali o trenutni vzgoji v slovenskih dijaških domovih, ki nikakor ne prispeva dovolj k temu, da bi čutile naše dijakinje in dijaki dovolj odgovornosti pri delu za razvoj našega naroda.
STRAN
8
STRAN
Reportaža
Kanal boli podoben strelnemu jarku
Občinske očete ta punt ni huje prizadel in gradnja je napredovala. Prizadeti, ko so videli, da je občina odločna, gradnjo nadaljevati, so se združili v ljudski iniciativi „Ferlacher Burgerinitiative" (FBI) in le-ta je imela vrsto protestnih zborovanj.
Zahtevala je takojšnjo ukinitev gradnje kanala in je kaj kmalu zagrozila, da bo pri naslednjih občinskih volitvah samostojno kandidirala. Njeni eksponenti pa so namigavali, da leži v Borovljah in okolici — posebno na Trati — nekaj ekoloških bomb, ki jih bojo v primernem trenutku sprožili.
Na prvi pogled je FBI zelo homogena skupina, ki ji gre edinole za zaščito okolja in ki se bori proti vse večjemu poseganju oblasti v zasebno življenje posameznika. Kmalu pa se je izkazalo, da ta enotnost le ni tako jeklena in da se precej krha.
Na prvih zborovanjih je FBI uspelo nagovoriti ogromno število Borovljancev, ne samo Dolanov in Medborovčanov, ampak tudi iz drugih mestnih četrti. Prej ali slej bojo vsi prizadeti, je bila že krilatica. Dozdevno močno oporo so našli iniciativci v „modrem“ deželnem svetniku, ki je takoj skočil na protestni vlak. Samo, ta gospod je naredil račun brez krčmarja oz. brez lastne občinske frakcije v boroveljskem mestnem svetu, ki je na zadnji občinski seji podprla nadaljnjo gradnjo kanala in zavrnila zahteve FBI-ja. Tu torej očitno desnica ne ve, kaj dela in hoče nad-desnica.
Na zadnjem zborovanju FBI se je znašel samo še pičel del nekdanjih množic — in to prav nekaj dni zatem, ko je iniciativa dokončno najavila svojo kandidaturo pri naslednjih občinskih volitvah. Če je prej velika dvorana Mestne hiše bila premajhna, da bi sprejela množice, so se navzoči sedaj v njej skoraj zgubili.
Tudi Volilna skupnost Borovlje se je — kot vse ostale frakcije v občinskem svetu — bavila z vprašanjem gradnje kanala. Jahati na protestnem valu — pa naj bo še tako atraktivno in kot to dela „mo-dri“ deželni svetnik — je prepoceni akcija, sploh, če je frakcija prej soglašala z gradnjo kanalizacije. Kandida-
Občina Borovlje dela kanalizacijo. In kdor količkaj pozna razmere, dobi občutek, da to ni navaden kanal, ampak strelni jarek.
Kaj se je zgodilo, da vlada napeto vzdušje? Pred leti je boroveljski občinski svet soglasno sklenil, da dobijo Borovlje, to so mesto in oko-lišnje vasi kanalizacijo. Tedaj je ta sklep več ali manj „utonil“ in nikogar ni razburjal. Ko pa so lani na Boleh dejansko zabrneli gradbeni stroji in so delavci začeli polagati cevi, pa je zavrelo. Pretežno Dolani in Medborovčani so se spuntali proti gradnji, ker je po njihovem kanal nepotreben, povrhu pa so priključki za posamezna gospodinjstva in bodoče stalne pristojbine previsoke.
Vrhu tega, tako argumentacija prizadetih, imajo urejene greznice, ki odgovarjajo vsem deželnim predpisom. Čemu torej kanal? Nekatere greznice pa so še čisto nove.
a Doleh so se stroji najprej zajedli globoko v zemljo, prebivalci pa so se razburjali...
ti in zaupniki Volilne skupnosti so občinskega odbornika Feliksa VVieserja zadolžili, da mora v občinskem svetu zah-
tevati občutno znižanje pristojbine za priključek in tekočih stroškov in.se mora posebej zavzeti za penzioniste,
rentnike in socialno šibke. Posebno prizadeti so pen-zionisti, rentniki in socialno šibki občani. Matevž Dovjak
(76 let), nekdanji delavec v KESTAG-u, je takole dejal: „ Kanal je po mojem nepotreben, saj so naše greznice v re-
Matevž Dovjak: „Kako naj penzio-nisti in socialno šibki plačajo visoke pristojbine za priključek?"
du. Še pred kratkim se ob nje nihče ni obregnil, danes pa bi jih naj zasuli. Če pa bo kanal res prišel, kar ni dvoma, saj ga že gradijo, potem vprašujem, kako naj penzionisti in socialno šibki plačajo visoke pristojbine za priključek in nadaljnje obratne stroške. Pri nas na Dobravi kanala doslej še ne delajo, a mi smo del občine."
Procesa na čast sv. Florijanu
Prišla je pomlad. Vse je zelenelo in cvetelo. Sonce je sijalo zelo močno, tako da se je bilo bati suše. Pogosto je ob taki suši prišlo do požarov, ki so ljudi spravili na beraško palico. Torej so se ljudje namenili, da napravijo procesijo na čast sv. Florijanu, patronu proti ognju. In res so se 4. maja zbrali k procesiji. Na čelu je korakal moški, ki je nosil lepo „bandero“ (zastavo) sv. Florijana. Za njim se je zbrala šolska mladina, za njo prečastiti gospod in ministranti. Sledili so moški, vsi lepo praznično oblečeni, klobuke noseč spoštljivo v rokah, za njimi žene in dekleta. Vsi so z resnimi obrazi molili rožni venec in lavretanske litanije... sv. Florijan, varuj nas časnega, še bolj pa večnega ognja! ... Pisani sprevod je slovesno korakal skozi cvetočo pomladno naravo proti farni cerkvi.
Frošl, bogat faran in mož srednjih let, ki celo leto ni vi-
Flora Rauter, vdova nskega komponista in glasbenika Franca Rga N. 1884) iz Kota pri St. Jakobu v Rožu, Fnovala 4. maja časten življenjski jubilej, svO]rojstni dan. Nekaj svojih pesmic v slovens^ nemškem jeziku nam je že predstavila v ki oddaji „ Dežela ob Dravi “. Danes pa Va'1 asamo prvega od spominov njene mame* J je avtorica zapisala: Procesija na čast sv ianu (skrajšano).
del cerkve od znotraj, je sr(< lnulo ni pol leta in v cer-klobuk na glavi, roke P°9'<| nern stolpu je začelo pono-njene v žepu ob cesti. S jT ”Plat“ zvoniti. To pa je bil rogljivim smehom je oPazC,fir ’ da gori. Ljudje so se mimogredočo procesijo. ^ uašeni zbudili hiteli na
njo je naščuval svojega ve1	o in v daljavi zagledali
ga psa, ki se je zakadi1	Jen svit. „Marija, sv. Flori-
množico. Neki faran je P°y0 .^^agajta! Kje gori? Čiga-kamen in ga zalučal za Ps^je| ■ • • • in nekdo je že veda ga je odgnal. Frčšl, ki s' )0ri P°Vedati: „Frošlnova žaga že ni bil priljubljen, se J •_
tem nespoštljivim ravnanj ^ osi je klical ves obupan: faranom zelo zameril.	božjo voljo, pomagajte!"
Možje iz soseščine so prihiteli na pomoč, vse črno jih je bilo, a ognja niso mogli ugašati s tolikšno vnemo, kajti predobro so se spominjali šentflorijano-ve procesije. Kljub vsem prizadevanjem in vnemi žage niso mogli rešiti. Pogorela je do tal.
Frošl je bil bogat. Znal je izkoriščati uboge, neuke kmete in „kajžlarje“. Vsi, ki so zabredli v denarne zadrege, so zahajali k njemu v upanju, da jim pomaga, a nalagal jim je visoke obresti. Kadar je videl, da je kak posestnik že precej zadolžen, mu je takoj pomolil račun.
Na takšen spreten način si je pridobil kar lepo število hiš, čeprav mu za gospodarstvo ni bilo kaj mar. Raje je vpregel svoj koleselj in se odpeljal v Beljak, kjer se je kratkočasil s pijačo in „kartanjem“. Če mu je zmanjkalo denarja, kaj to ... Svoj dolg si je pustil
„zakridati“, saj so mu vsi zaupali, ker so vedeli, da ima toliko posestev.
Frčšlnova žena ni bila kaj prida. Na kmetiji so gospodarile bolj dekle, ki pa nikakor niso bile vestne pri delu. Gospodarjeva žena pa je že tedaj, kakor mestne gospe, nosila krinolino (Reifenrock), kar v tistem času na podeželju ni bilo običajno. Tako tudi ni čuda, da je gospodarstvo Sčasoma šlo rakovo pot.
Tudi s Frošlnom je bilo kmalu konec. Nekoč se je ponoči vozil pijan proti domu. Mudilo se mu je, ker je bil utrujen. Z bičem je tako udrihal po konju, da se je koleselj prevrnil. Frčšl je treščil tako nesrečno v zid neke hiše, da je obležal mrtev ...
Njegova kmetija pa je bila že tako zadolžena, da je vdova morala služiti kruh s tem, da je hodila delat kmetom v „ta-barh".
Roman Verdel: „Občinski list, ki bi ga izdala Volilna skupnost, je zelo potreben."
Mlajši sodelavci Volilne skupnosti so mnenja, da je naloga frakcije, občane široko informirati o dogajanju v občini. Na žalost s tem predlogom niso prodrli. Roman Verdel, kandidat VS Borovlje, je menil: Občinski list, ki bi ga izdajala Volilna skupnost, je zelo potreben. Javnost ima pravico zvedeti, kaj delamo in kaj hočemo. Poleg tega so prihodnje leto volitve in priti par dni pred volitvami do ljudi, je enostavno prepozno. Če prej nismo nagovorili javnost, je tokrat tudi ne bomo dobili. Torej je informacijski list Volilne skupnosti Borovlje velikega pomena in posebne važnosti.
FBI je zbirala podpise proti kanalu in predložila občinskemu svetu 679 veljavnih podpisov občanov, ki zahtevajo po Splošnem občinskem redu ljudsko provpraševanje o nadaljnji gradnji kanala oz. takojšnjo ukinitev gradnje. Občinski svet je to zahtevo zavrnil s 26:1 glasu.
Marsikdaj potreben, je stvaren in pameten razgovor moral svoje mesto odstopiti nestvarni in skoraj že žaljivi polemiki. Vse premalo se pereči problemi okolja in plačilne zmogljivosti in gospodarske potrebe stali v ospredju diskusije, a vse preveč obtožbe in blatenja.
Nastal je vtis in občutek, da je kanal dogma, ki ne dopušča dialoga in kjer ni soglašanja. Za občino, nad katero visijo grozljivi oblaki brezposelnosti in izgube močnega gospodarskega dejavnika „Austria-Draht“, pa to niso najbolj dobri izgledi.	-vvafra-
Kultura
Kultura
Na povabilo SKD v Celovcu: Večer slovenske poezije
Slovensko kulturno društvo v Celovcu je spet pripravilo zanimiv literarni večer, ki je vsekakor vreden omembe tudi v našem listu. Društvo je namreč v petek, 4. maja, povabilo v Slomškov dom dramskega igralca Poldeta Bibiča iz Ljubljane. Marsikdo ga verjetno pozna po glavni moški vlogi iz filma Cvetje v jeseni.
Umetnik se je predstavil koroškemu občinstvu s skrbno izbranim programom. Najprej nas je pozdravil z doživeto deklamacijo Prešernove Zdravljice, nato pa nam je z velikim umetniškim darom približal srbsko narodno Pesem o kosovski devojki, ki med tisoči žrtev zgodovinske bitke išče preživele. Vsi so ji bratje, ne glede na narodnost, in še dandanes hodi med njimi z vrčema in hlebi kruha. Igralec nam je to čudovito narodno pesem predstavil v spomin na nedavno umrlega pesnika in prevajalca Mileta Klopčiča, ki je Pesem o kosovski devojki prevedel v slovenščino. Sledil je glasbeni intermezzo z mladima kitaristoma Honzlom in Nikom.
Ko smo slišali slovensko narodno pesem z vedrejšo vsebino Prišel je fantič do ljubice svoje, smo občutili umetnikov izredno široki čustveni spekter. Deklamacijo Prešernove Turjaške Rozamunde
sta odlikovali predvsem odlična mimika in gestikulacija izvajalca. V naslednji točki smo bili poslušalci izredno navdušeni nad dovršeno „igro“ Kettejevega Pijanca, fanta, ki ga je zapustilo dekle in to žalost utaplja v vinu.
Spet je sledil glasben premor, nato pa nam je umetnik podal nekaj odlomkov iz proze. Uživali smo tako ob Levstikovem Martinu Krpanu kot tudi ob odlomku, ki nam je na veder način približal partizanovo lakoto. Višek tega dela pa je bil gotovo daljši odlomek iz manj znane monodrame Pavleta Lužana Živelo življenje Luka D.
Po vseh točkah je dobil Polde Bibič navdušen aplavz in s tem vidno priznanje poslušalcev. Za lep večer se mu je potem v imenu vseh zahvalil dr. Pavle Zablatnik ter mu v spomin na Koroško podaril knjižico Januševih pesmi.
Ob koncu lahko še samo rečemo: še si želimo takih večerov!
F. Š.
Povsod so mejen povsod so ljudje, ki od tetimei živijo
Figole Fagole v 1 Jakobu
Razdvojenost, ki jo je opisal Leopold Suhodolčan v svoji komediji za mlado in staro, smo lahko občutili gledalci cel večer. Dvorana je bila deljena, na levi strani gledalci s črko i, ki so pripadali Rigolam, na desni strani gledalci s črko a, ki so pripadali Fagolam.
Tudi oder je bil 'deljen v Figole in Fagole. Skozi celo dvorano in čez oder je bila potegnjena meja, ki jo je stražil stražnik — zastopnik pravice. V Figolah so glavni objekt zanimanja dežniki, v Fagolah pa klobuki. Obe stranke živita svoje sovraštvo iz dneva v dan, to pa ne delata nasilno, pač pa tako, da častita na eni strani dežnike, na drugi strani pa klobuke. Šviga-Švaga, ki hoče ponesti ljubezen med stranki, spravi zmešnjavo z za-menjanjem klobukov in dežnikov, v življenje ljudi. Pride do spopada strank, nenasilno se stranki sporazumeta in kaže, da bo od sedaj naprej mir, pa stražnik, ki se vidi sedaj ob
službo, poseže vmes in spravi zopet sovraštvo med stranki. Konec ostane odprt s krikom: komedija se nadaljuje!
Z igro, ki jo je naštudiral mladi domači režiser Marjan Sticker, so igralci hoteli pokazati, da je možno na naših odrih uprizortiti tudi nekoliko drugačno igro ali komedijo, ki odstopa od tradicionalnih oblik domačih uprizoritev. Uspela je bila vključitev publike in to naj bi se še včkrat, tudi po drugih naših odrih, izrabilo. Orkester z ORFF-instru-menti, ki ga je vodil Slavko Mežek, je bil posrečen dodatek in tudi uspešno med igro ustvarjal razne efekte. Nekateri igralci pa bi lahko bili na-
študirali tekst boljše, s tem bi tudi dosegli večjo gotovost na odru. Sploh se mi zdi, da je po naših odrih tekst večkrat največji problem in da izkušeni igralci, ki jim nikoli ne zmanjka besed, lahko s temi svojimi lastnimi interpretacijami spravijo v zadrego marsikaterega manj izkušenega igralca.
Omeniti je še_ treba, da je sceno napravil Štef Potočnik, obleke pa je skrojila Hermi Stornik.
Glavno idejo satire, spor med raznimi strankami, lahko doživljamo v našem vsakdanjem življenju, bodisi to zaradi različnih nazorov, jezikov, bodisi zaradi različnih držav ali pa blokov. Povsod so meje in povsod so ljudje, ki od teh mej živijo, ki ne dopustijo medsebojnega razumevanja, ki širijo sovraštvo. Če pa bi lahko prišlo do sporazuma, Posežejo vmes. Ta tip zastopa v komediji Figole-Fagole stražnik. Pravi, da še nikoli ni prišlo do pametnega sporazuma, in da se to tudi v bodoče ne bo zgodilo.
če hoče nekdo, da pride do sporazuma, mora le-ta napraviti prvi korak proti drugemu. Ta korak pa naj rajši napravi drugi in s tem ni izhoda iz hudičevega kroga.
Končamo lahko s tem, da samo najupornejši preživijo in da se boj nadaljuje!
Bidčov Hanzi, ml.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) 'n izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul-mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov:	„Naš
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradi-Soe to, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— f'L, Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— S|l- zračna pošta).
Koroško mladje 53
Te dni je izšla 53. številka koroškega mladja. Uredila jo je Jožica Čertov, objavljeni so prispevki Cvetke Lipušove, Fabjana Hafnerja, Jožice Čertov, Valentina Polanska, Laure Krainzove, Kristijana Močilnika, Janka Messnerja, Pavla Zdovca, Klausa Detlefa Olofa (prevod Prešernovega »Sonetnega venca"), Tonija Scheliandra, Ignaca Primožiča, naslovno stran pa je ilustriral spet Tomo VVeiss. Nadalje predstavljajo mladega arhitekta in sodelavca našega lista Gregeja Maka iz Podljubelja (slika). Naši bralci vedo, da se Gregej predvsem posveča revitalizaciji domačih hiš v Podjuni in Rožu.
Daljšo oceno o najnovejšem mladju bomo objavili v naslednji številki NT.
0 arhitekturi je sicer mnogo napisanega, a le malo avtorjem je uspelo, da bi jo tako, kot umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar, prikazali hkrati strokovno in vsem razumljivo. Pisec je srečno združil veliko strokovnost, ki je sad njegovega 35-letnega znanstvenega dela in berljivost, ki je plod njegove bogate bibliografije. Ko je temu pridružil še osebno prizadetost v odnosu do kulturnega prostora Slovencev na Koroškem, je nastalo delo, ki je hkrati vodnik po dragocenem a po krivem odrinjenem kulturnem bogastvu cerkvene umetnosti tega posebnega področja in opomin, da je morda prav v materialnih dosežkih skrit najbolj tehten prispevek Slovencev v dokazovanju njihovega obstoja.
Podružnica v Spodnjih Borovljah.
Knjiga o cerkvah, ki so za Koroško značilne in umetniško pomembne
50 koroških cerkva, razporejenih po abecednem redu, je bilo po avtorjevi trditvi izbranih zato, ker so nesporno umetnostno pomembne ali za Koroško značilne, bodisi turistično mikavne ali pa zanimive bolj zaradi umetnostnih primerjav s spomeniki v Sloveniji.
Zadnikarjev tekst govori v dvojnem jeziku. Prvi je tisti, ki v sicer nekoliko skrajšanem obsegu arhitekturo in opremo predstavi strokovno, drugi pa ob pomoči zanimivih podatkov o zgodovini stavbe ali dežele ter s prikupnimi osebnimi mislimi pritegne suhoparne podatke v pravo človeško merilo popotnika skozi Koroško. Najmočnejši poudarek je na iskanju »korenin" arhitekture, fresk in opreme, luščenju prvotnih oblik in prednic današnjih stavb ter na poudarjanju pomembnosti najstarejših detajlov. Stokovni del teksta razčlenjuje zgodovino arhitekture vsake cerkve posebej in avtorjevo izkušeno oko, morda pa tudi poseben čut, nam odkrivata podrobnosti, ki so doslej ušle tudi strokovnjakom in ki dodajajo na prvi pogled
skomnim koroškim cerkvicam marsikatero novo vrednost. To niso le arhitekture, ki so že same na sebi lepe; bolj kot to so kamenčki mozaika izjemno lepega okolja, ki pa bi bil brez njih brezoseben. Dajejo mu resnično vrednost, hkrati pa določajo, kdo tu biva ... Posebno mesto zavzemajo freske in drugo slikarstvo — poleg srednjeveških ter baročnih oltarjev, plastik, slikanih oken. Da je slikarstvo najdragocenejša dopolnitev arhitekture, je posrečeno poudarjeno z izsekom iz postnega prta (iz Vovber) na naslovni stani knjige. Vse te slikarije izpolnjujejo in oblikujejo koroške cerkve v enakem odnosu kot cerkvene stavbe izpolnjujejo in ustvarjajo koroško pokrajino ...
Ko je avtor združil svoje mladostne spomine štu-denta-raziskovalca in sedanjega	pronicljivega
znanstvenika z zgodovino, legendami, spomini, pripovedmi in osebnimi veselimi ter grenkimi izkušnjami popotnika med Korošci, je nastal ob vsakem strokovnem opisu prikupen dodatek. Z njim je olajšal branje nestrokovnjaku, arhitekturo
pa je postavil v resnični prostor.
Kljub zoženemu obsegu opisa cerkva le na delu Koroške prihaja Zadnikarjeva knjiga o umetnostnih sestavinah kot opomin na pozabljeno misel, da si je vsak človek in vsak narod ustvaril svoje okolje, svojo lepoto. Ko bomo v bodoče šli po Zadnikarjevih napotkih iskat lepote, ki jih je ustvaril koroški človek, bomo morali hkrati občudovati njegovo odprtost in sposobnost, da je ustvaril tudi svojo Koroško, evropsko, slovensko. Kar je bilo lepega, ni bilo nikdar tuje, postalo je tudi lahko domače!
P. F., Ljubljana
Opozorilo:
Knjiga Po starih Koroških cerkvah dr. Marijana Zadnikarja obsega 317 strani, 150 barvnih in črnobelih slik in je trdo vezana. Stane 295,— šilingov. Tej številki Našega tednika smo priložili prospekt in naročilnico za pričujočo knjigo, katerega se, prosimo, v čimveč-jem številu poslužite.
Uredništvo
Radio/televizija
Radio/televizija
1. SPORED
Sobota, 12. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Kako dolgo živimo — 12.10 Nočni študio — 13.15 Poročila — 14.35 Začelo se je nepomembno — 16.00 Visoka hiša — 17.00 Poročila — 17.05 Gradbišče — 17.30 Skrivnostna globina — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem
—	18.25 Heinz Conrads — 19.00
Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Joa-chim Fuchsberger —	22.05
Šport — 23.05 Kako prija Bogu
—	0.05 Poročila.
Nedelja, 13. maja:
11.00	Šport — 12.00 Ura tiska —
13.00	Knjiga — partner otroka
—	14.25 Modro je nebo — 16.10 Skrivnosten grad — 16.30 Tao tao — 16.55 Nadaljevanja ne bo
—	17.40 Helnni — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Av-
2. SPORED
Sobota, 12. maja:
15.00	Dvakrat sedem — 15.30 Brez nagobčnika — 17.00 Človeška mera — 17.45 Kdo hoče me? — tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanost-aktualno — 20.15 Dunajski prazniški tedni 1984 —
21.15	Filmski forum — 22.00 Poročila — 22.05 Vprašanja kristjanov — 22.10 Imenovali so ga Kelly — 23.40 Nenavadna zgodba Roalda Dahla — 0.05 Poročila.
Nedelja, 13. maja:
9.00	Matinee-posnetek od blizu
—	10.00 Čajkovski — 11.05 Gradovi — 12.00 Slavnostni koncerti _ 15.00 Sanje kmeta — 16.00 ] Plavanje — 17.00 Ali spoznate melodijo? — 17.45 Rockline —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30
Čas v sliki — 19.45 Stvar za ljudskega odvetnika — 20.15 Tedaj bi nas bilo šest — 21.50 Poročila — 21.55 Šport — 22.15 Dynastie-Denverjevi —	23.00
Slavnostni koncert — 23.55 Poročila.
Ponedeljek, 14. maja:
17.30	Kreta — izvor Evrope — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30. Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Zlati časi — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Osemdesetletje —
strija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Pred nevihto — 21.15 Ti si moja mati — 22.35 Nočni študijo — 23.40 Čas za liriko — 23.45 Poročila.
Ponedeljek, 14. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Poglejmo v lonec —
10.00	Extrait de „Eguenie Gran-det“ — 10.15 Tehnike likovne umetnosti — 10.30 Začelo se je nepomembno — 11.55 Secret Sguirrel — 12.00 Visoka hiša —
13.00	Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Boomer, potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Hitreje, više, močneje — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Moram delati opero — 22.50 Poročila.
Torek, 15. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00
22.50 Na majajočem se dnu — 0.10 Poročila.
Torek, 15. maja:
17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas —
21.00	Lukas Resetaris — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2.
Sreda, 16. maja:
17.30	Ljudje in dežela — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Nastanek kontinenta — 21.05 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Helnwein — 23.15 Iz hiše v drevesu do modernega obnašanja — 0.00 Poročila.
Četrtek, 17. maja:
17.30	Laž in resnica — 17.45 Tehnike likovne umetnosti —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.30 Dalli-dalli (Hans Rosenthal) — 21.00 Lukas Resetaris — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Iznajdljivost v sili — 22.45 Jour Fixe — 23.45 Poročila.
Petek, 18. maja:
Knjiga — partner otroka — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Robi, Robi, Robin Hood — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Kdor živi brez lepote, živi v revščini — 21.15 Čaš v sliki —
22.15	Smrtni žarki dr. Marbuse-ja — 23.45 Poročila.
Les — 10.15 Voda — 10.30 Zlati časi — 11.20 Šport — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Dokumentacija — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des
—	17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pea- j nuts — 18.30 Mi — 19.00 Avstri- I ja danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Poročanje iz inozemstva
—	21.15 Lolita — 23.45 Poročila.
Sreda, 16. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Francoščina —
10.00	Premog — 10.15 Osvetljava — 10.30 Tedaj bi nas bilo šest — 12.05 Poročanje iz inozemstva — 13.00 Poročila —
17.00	Poročila — 17.05 Reinke Foxi — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna — pisarna — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Nogomet —
22.00	Poročila.
Četrtek, 17. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, i
des — 9.30 Ljudje in dežela — 10.00 1000 let Babenberžani v Avstriji — 10.30 Nogomet — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od pinguinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avgust močni — 21.45 V splošno olajšanje — 22.30 Poročila.
Petek, 18. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Tehnike likovne umetnosti — 10.15 Inštrumenti — 10.30 Na čelu Apačov — 11.50 Orientacija
—	12.20 V splošno olajšanje — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila
—	17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Quixote — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Zadeva za dva — 21.15 Modna revija — 21.20 Prednost — 22.15 Šport — 23.00 Poročila.
1. SPORED
Petek, 11. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — "17.15 Poročila — 17.20 Od vsakega jutra raste dan — 17.50 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Voda na krasu — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne pre: zrite — 20.50 Ura z Agatho Christie — 21.45 TVD II — 22.00 Juriš lahke konjenice.
Sobota, 12. maja:
8.00	Poročila — 8.05 Slovenske
ljudske pravljice — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Jole, Jole — 9.10 Odprava zelenega zmaja — 9.40 Diamanti na nebu — 10.30 Včeraj za jutri — 11.00 Ljudje in zemlja —	12.00 Poročila —
17.35 Poročila — 17.40 Ribiči iz Moorhovda — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
20.00	Vem, zakaj poje ptič v kletki — 21.45 Zrcalo tedna — 22.05 Željoteka 22.55 Poročila.
Sem pridno in pošteno dekle in IŠČEM poštenega, pridnega ter zanesljivega partnerja za življenje. Ponudbe pošljite pod šifro „Lepo nama bo!“ na uredništvo Našega tednika, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celo-vec/Klagenfurt.
• Železna Kapla
Otroci igrajo za mamice pravljico v 4 dejanjih „Jurček“ (Pavel Golia)
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Cas: sobota, 12. 5., ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
r
rapiCelovec
Slovenske ddaje
15.00 Koroški obzornik " Jazz za vas.
Petek, 11. maja:
1«- m=ia:
okrog.	15.00 Koroški obzornik
_ ,	,	. „____. .	. Glasba — Za starejše letni-
Sobota, 12. maja:	'e.
09.00-09.55 Voščila.	Četrtek, 17. maja-
Nedelja, 13. maja. ^l10~-15.00 Koroški obzornik 07.05—07.35 Duhovni nagovC Uterarno-glasbena oddaja: — Voščila	a 0sko Poletje 1984“.
Ponedeljek, 14. maja:	ete^ 18. maja:
!4l10-15.00 Koroški ii, ^abavna glasba — Sporni-lamo se.
14.10—15.00 Koroški obzord^O—IS.OO Koroški obzornik — Zborovska glasba.
Torek, 15. maja:	& .
09.30—10.00 Domača zabaV^ °ta, 19. maja.
glasba.
D9-Oo__
09.55 Voščila.
Nedelja, 13. maja:
9.20 Poročila — 9.25 Živ, žav —■ 10.10 Modro poletje — 10.45 Življenje Berlioza — 11.40 625
—	12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 15.50 Cirkus
—	16.50 Poročila — 16.55 Mostovi — 17.25 Športna poročila
—	17.40 X-25 javlja — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
20.00	Strici so mi povedali —
21.15	Portret: Tone Partljič —
21.50	Reportaža z avtomobilskega rallyja Saturnus — 22.00 Športni pregled — 22.30 Poročila.
Ponedeljek, 14. maja:
8.50	TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.20 Poročila — 17.25 Jole,
Jole —	17.55 Varčevanje —
18.15	Spekter — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Podium — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Kratko srečanje —
21.00	Spoznano, neznano —
22.00	TVD.
Torek, 15. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	16.20 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Slovenske ljudske pravljice — 17.55 Naša pesem — Maribor 84 — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Borci tišine — 18.55 Knjiga — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
—	20.00 Šest čevljev zemlje —
21.05	Aktualno — 21.50 TVD —
22.05	Koncert za flavto in orkester.
Sreda, 16. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.45 Poročila — 17.50 Pe-denjžep — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 20.00 Risanka — 20.10 Finale pokala pokalnih zmagovalcev v nogometu — 22.00 Kulturne diagonale —
22.30	TVD.
Četrtek, 17. maja:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	16.35 Šolska TV — 17.45 Poročila — 17.50 Igrajmo se gledališče — 18.25 Dolenjski obzornik
—	18.40 Obramba in samozašči-
2. SPORED
Petek, 11. maja:
17.25 TVD — 17.45 Vrtoglave! — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 Silhuete — 19.30 TVD —• 20.00 In kam gre glasba — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Živeti kot vsi normalni ljudje.
Sobota, 12. maja:
15.30	Zgodnji Žerjavi — 17.00 Otroška beograjska pomlad —
18.00	Sedem sekretarjev SKOJ-a
—	19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci — 19.30 TVD —
20.00	Zvezde, ki ne ugasnejo —
20.30	Feljton — 21.15 Poročila
—	21.20 Športna sobota — 21.45 Kennedy — 22.35 Poezija.
Nedelja, 13. maja:
15.20 Nedeljsko popoldne — 17.10 Filmi Bette Davis — Zmaga nad temo — 18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Modrost telesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Raskenovi.
Ponedeljek, 14. maja:
17.25 TVD — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Zgodovinska pripoved — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška pa-
ta — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Kennedy — 21.55 TVD.
Petek, 18. maja:
8.50	TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.20 Poročila — 17.25 Rock portret — 17.55 Modro poletje
—	18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Kraško podzemlje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.40 Ne prezrite —
20.55	TV-kviz — 22.05 TVD — 22.20 Nekaj zlobnega — 23.30 Poročila.
Sobota, 19. maja:
8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.20 Pedenj-žep — 8.55 Jole, Jole — 9.25 Diamanti na nebu — 10.15 Včeraj za jutri — 10.50 Poročila —
17.50	Poročila — 17.55 Ribiči iz Moorhovda — 18.45 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 TVD — 20.00 Steklena hiša — 21.35 Zrcalo tedna —
21.55	Bodite z nami — 22.45 Poročila.
norama — 21.10 Ženska za pultom — 22.00 Ponovitev zabavno glasbene oddaje.
Torek, 15. maja:
17.25 TVD — 17.45 Mi in TV — 18.15 Branje — 18.45 Musiča dl camera — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.55 Čas podvigov — 21.40 Zagrebška panorama — 21.55 Oddaja o jazzu.
Sreda, 16. maja:
17.25 TVD — 17.45 Taktu — zgodbe starega eskima — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Supermarket — 19.30 TVD — 20.00 Divji ogenj — 21.40 Zagrebška panorama — 22.05 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti — 22.45 Povodi in sledi.
Četrtek, 17. maja:
17.25 TVD — 17.45 Pešec v avtomobilu — 18.15 Dinarska ense-mična flora — 18.45 Želeli ste
—	poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama.
Petek, 18. maja:
17.25 TVD — 17.45 Stihovanka
—	18.15 O narkomaniji — 18.45 Komitske pesmi — 19.30 TVD —
20.00	Portret skladatelja — 20.45 Zagrebška panorama —
21.00	Vidiki — 21.50 Nočni kino: pogodba.
Prireditve
STRAN
PRIREDITVE
•	Obirsko
Pomladanski ples Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Čas: sobota, 12. 5., ob 20. uri Kraj: gostilna Srienc na Obir-skem
Za ples igra AGATON TRIO.
•	Bilčovs
Katoliška otroška mladina vabi letos desetič na OTROŠKI DAN.
Ta praznik za otroke bo 31. maja 1984 v Bilčovsu. Vabljeni so vsi otroci s starši, voditelji, učitelji, župniki! Odrasli brez otrok nimajo vstopa!
•	Celovec
LETNI KONCERT Glasbene šole na Koroškem Čas: sreda, 16. 5., ob 19. uri Kraj: Modra dvorana v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo učenci posameznih podružnic Glasbene šole na Koroškem.
•	Kožentavra
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV PRI KOČI NA TRSTELJU
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Čas: nedelja, 13. maja 1984, ob 8. uri zjutraj
Zbirališče in odhod: ob 8. uri zjutraj pri črpalki v Kožentavri.
•	Celovec
PREŽIHOVA ŠOLA F. Bister: „Vloga Cerkve v manjšinskem konfliktu na Ko-roškem" — predavanje in diskusija
Čas: petek, 18. 5., ob 19. uri Kraj: Klub Prežihov Voranc, Benediktinski trg 5
•	Žvabek
KONCERT
„S pesmijo v vigred"
Prireditelj: KPD „Drava" iz Žva-beka
Čas: sobota, 12. maja 1984, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Žvabeku Nastopajo: Oktet Suha (vodi Bertej Logar), Otroški mladinski zbor Suha (Pepej Krop), Dekliški zbor Žvabek (Helga_ Pistotnik), Otroška skupina Žvabek (Vida Krištof, Berta Perč), vižar Hubert Krop, Pevsko-in-strumentalna skupina Žvabek (Rosina Katz)
•	Celovec
Razstava slik Vinka Hlebša Čas: do 18. maja 1984 Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
• Celovec
Iz UPORA in ZMAGE za MIR in ENAKOPRAVNOST
Manifestacija partizanskih zborov treh dežel Čas: nedelja, 13. 5., ob 14. uri Kraj: delavska zbornica v Celovcu
Sodelujejo: Ljubljanski partizanski pevski zbor, Tržaški partizanski pevski zbor, Koroški partizanski pevski zbor, Godba na pihala iz Ljubljane Prireditelj: Zveza koroških partizanov
•	Vogrče
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Farna mladina v Vo-grčah
Cas: nedelja, 13. 5., ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Vogrčah
Spored: igri: Mirko in abeceda, Deklica in ptički
•	Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci
Čas: od nedelje, 30. 7., do sobote, 4. 8. 1984 Kraj: Mladinski center na Rebrci
Vsi, ki bi radi sodelovali naj se že sedaj prijavijo!
•	Božji grob
Lutkovna predstava:
„ RAČ K A" — Nina Černetova
Prireditelj:	KOM Pliberk-Žva-
bek-Suha-Vogrče
Čas: sobota, 12. 5., ob 15.30
uri
Kraj: ljudska šola v Božjem grobu
Gostuje lutkovna skupina KPD iz Šmihela.
•	Dunajski krožek
Čas: petek, 11. 5., ob 19. uri Kraj: gostilna VVEIDINGER, Dunaj IV, Danhausergasse 3 Spored: — skupna večerja — urednik Hans Thomas Hager, Dunaj: „Eksport in import kot odločilna faktorja gospodarstva — s posebnim poudarkom na vzhodni avstrijski trg — informacijski pogovor — družabni del.
V torek, 15. junija 1984
Jani Osvvald, izdajatelj mladja (Dunaj): razvoj mladja in notranja podoba revije
Restavracija VVERNIG na Kočuhi je za materinski dan — ves dan za Vas odprta.
•	Škocijan
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Otroški pevski zbor Škocijan
Čas: nedelja, 13. 5., ob 19.30 uri
Kraj: dvorana pod cerkvijo v Škocijanu
Sodelujejo: MoPZ „Vinko Poljanec" iz Škocijana, Cerkveni pevski zbor, Otroški pevski zbor
•	Loče
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško
jezero" v Ločah
Čas: sobota, 12. 5., ob 19.30
uri
Kraj: pri Prušniku v Ločah Sodelujejo: šolarji z recitacijami, otroški zbor in tamburaši
•	Sveče
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah
Čas: nedelja, 13. 5., ob 18. uri Kraj: pri Adamu v Svečah Na sporedu so: Moški pevski zbor, Cerkveni pevski zbor, Otroški zbor
Igra: „Pepelka malo drugače" Recitacije
•	Hodiše
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD ,.Zvezda" v Hodišah
Čas: sobota, 12. 5., ob 20. uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Nastopajo:	Radiški fantje,
Rauschelesee-Duo, Tamburaši iz Hodiš, Otroci z deklamacijami
•	Glinje
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj:	Otroška skupina
CINGELC
Čas: sobota, 12. 5., ob 17.30 uri
Kraj: pri Cingelcu na Trati Sodelujejo:	Otroška skupina
CINGELC, Trio Oraže, Mladinski zbor Borovlje.
•	Radiše
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: nedelja, 13. 5., ob 10.30 uri
Kraj: kulturni dom na Radišah
•	Št. Primož
SREČANJE
GLEDALIŠKIH SKUPIN Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: nedelja, 20. 5., ob 9. uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Spored: — kratki prizori iz raznih iger, ki jih trenutno igrajo naša prosvetna društva — strokovna ocena in razgovori o odrskem jeziku, vsebini, obliki in kvaliteti odrskih predstav — delo v delovnih krožkih, kjer bodo sodelovali režiserji, igralci, publika in besedni ustvarjalci — skupna diskusija o naši gledališki dejavnosti.
Na srečanju bodo sodelovali režiserji iz Slovenije, igralci, gledalci in naši slovenski koroški pisatelji.
•	Celovec
ORATORIJ O FRANČIŠKU „Fonte de amore" skladatelja Avgusta Ipavca
Čas: sobota, 19. 5., ob 19. uri Kraj: stolnica v Celovcu Prireditelj: Frančiškanska skupnost
Sodelujejo: solisti: Neven Bela-marič, Irena Bratuž, Dragica Čarman, Ana Erman, Božena Glavak, Sabira Hajdarovič, Janez Lotrič, Matija Pliberšek, Branko Robinšak, Jozej Stabej in Bred Senčar, simfonični orkester RTV Ljubljana, zbori frančiškanskih bratov in sester, mešani zbor „Sv. Frančišek" iz Ljubljane, otroški zbor „Maria Regina" iz Dunaja Vstopnice stanejo 80.— šil.; dobite ali naročite jih lahko na Dušnopastirskem uradu, Vik-tringer Ring 26.
KATOLIŠKA MLADINA vabi na filmsko predvajanje sodobnega mladinskega filma: „TO SO GADI"
Film bo v sledečih krajih: v sredo, 16. 5., ob 20. uri v Bilčovsu (v mežnariji), v četrtek, 17. 5., ob 20. uri v Selah
v petek, 18. 5., ob 20. uri v Pliberku (v mladinski sobi) v soboto, 19. 5., ob 20. uri v Globasnici (v farni dvorani) v nedeljo, 20. 5., po maši v Št. Primožu (v prostoru pod cerkvijo)
•	Dom v Tinjah
Od sobote, 19. 5., 14. ure do nedelje, 20. 5., 18. ure
DNEVI Z UMETNIŠKO USTVARJALNIM PROGRAMOM Vodi: Barbara Moseneder in Andrej Kajžnik
V nedeljo, 20. 5., od 14.30 ure do 18. ure
UREJANJE SPOČETIJ DANES Predavatelj: dr. Peter Smolnig
V soboto, 19. 5.
ROMANJE V NOVO ŠTIFTO pri SODRAŽICI, GROSUPLJE IN BREZJE
Za župnijo: Hodiše Vodi: žpk. Lovro Kašelj
Šport

vijači se že veselijo derbijev med SAK, Šmihelom, Selani in Pliber-čani.
Pri letošnji kolesarski dirki ALPE—JADRAN so najbolj uspešni dirkači iz vzhodnih držav. Borovlje so bile letos C|lj etape iz Slovenije na Koroško. Zmagal jo je Jugoslo-van Čerin. Popoldne je sledila dirka po mestu (slika) in to zmagal dirkač iz vzhodne države, Vzhodni Nemec Thomas Schenderlein.
Globasnica zmaguje,
Zadnjo praktično možnost za 9bstoj v koroški ligi je SAK imel v Šmohorju. Brez legionarjev Sišiča ln Kadiunika je igral SAK od vsega začetka zelo samozavestno in sproščeno. Marijan Velik je bil, kot že na Brnci, gonilna sila slovenskega moštva. Njegovi prodori 80 nekajkrat zmedli domačine, ki v Prvi polovici sploh niso prišli v 'SKo. SAK je imel lepe priložnosti za zadetek, toda precejšnja sreča le obvarovala Šmohorčane pred postankom. Čeprav je bil SAK do konca prve polovice boljše mošt-v°, ni znal iz tega ničesar izkupiči-tL Tekom druge polovice se je ”Slika“ tekme nekoliko spremeni-.a’ domačini so postajali močnejši ln so nekajkrat nevarno ogrožali vrata vratarja Mrkuna, ki je v so-oto igral nadpoprečno dobro. V
toda Metlova ie za petami
Globasnica : Eitvveg 4 : 2 (1 : 1)
Postava: Wutte 3, Hutter 3, Medvoz 2, Ko-vvatsch 2, Micheu 4 (50. min. Fera 3), Gallo 4, Vauče 3, Dlopst 5, Butej 3 (70. min. Schatz 0), Petek 2, Wolbl 5;
Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Maier (poprečen)
Strelci: Wolbl (20. min. ednajstm.), Gallo (50. in 84. min.), Schatz (81. min) oz. Knauder (3. min.), Krobath (80. min.)
Prvenstvo v 2. razredu G postaja od tekme do tekme bolj napeto. Globasnica je po neodločenem rezultatu v Rei-chenfelsu vodila pred Metlovo le več z eno točko. Doma proti Eitvvegu se je moštvu videlo, da je postalo nekoliko bolj nervozno, igralo je krčevito in skušalo z vso silo odločiti tekmo. Toda že v prvih minutah so gostje presenetljivo šli v vodstvo in tudi nadalje igrali brez vsakega rešpekta. Globasnica je le počasi našla zopet k svoji liniji, trajalo je do 20. minute, da je Wolbl iz ed-najstmetrovke zasluženo izenačil. Še pred polčasom so damačini potem šli v vodstvo.
V drugem polčasu so Globa-šani igrali razred boljše od nasprotnika, ki je tudi naprej igral s srcem in se je hrabro boril. Tehnično lepa igra Glo-bašanov sprva razen terenske premoči ni prinesla ničesar, v 80. min. je moštvo iz Eitvvega celo izenačilo. Ponovno izgubo točke na domačem igrišču pred očmi, so se Globašani še
enkrat potrudili in v štirih minutah dali dva gola in si tako zagotovili dve važni točki, kajti Metlova je istočasno slavila proti velikemu konkurentu iz Reichenfelsa z 2 : 1 izredno važno zmago.
n*«•*»•**.t	> X .
O TL

IŠČEMO prodajalca za mesni oddelek (mesar ali kuhar). Predpogoj je kvalifikacija za samostojno vodstvo oddelka. Interesenti naj se javijo po telefonu 0 42 22 / 51 25 28-22.
Miha Kreutz se je v Šmohorju težko poškodoval in bo izpadel do konca prvenstva.
teh fazah je postajala igra vedno hitrejša in vedno bolj hektična. Mladi sodnik Singer je zgubil popolnoma pregled, spregledal ne-
Tekme SAK
V nedeljo, 13. 5. 1984, ob 17.30 SAK I — PSV/ASK I ob 15.30
SAK pod 23 — PSV/ASK pod 23 na Košatovem igrišču!
Tekme Selanov
V nedeljo, 13. 5. 1984, ob 17. uri SELE I — KLOPINJ I ob 15. uri
Sele pod 23 — Klopinj pod 23 na štadijonu pod Košuto!
Tekme Šmihela
V nedeljo, 13. 5. 1984, ob 17.30 ŠMIHEL I — ŠT. PAUL I ob 15.30
Šmihel pod 23 — Št. Pavl pod 23 na igrišču v Šmihelu !
Vlak za podimo že
čaka — kdo se bo pelial s SAK?
Šmohor — SAK 2 : 0 (1 : 0)
Postava: Mrkun 5, Sadjak 3, Kreutz 3 (80. W|eser 0), Lampichler 3, VVoschitz 3, Zablat-n'k 3. Polanšek 3. Gregorič 4, Velik 4, S. Ho bel 3, M. Hobel 2 (55. L. Kreutz 0).
Šmohor, 350 gledalcev Sodnik: Singer (slab)
kaj važnih odločitev in sodil v prid domačinom. V 75. minuti je povsem nerazumljivo izključil Sadja-ka, katerega je zamenjal z drugim igralcem SAK. Ko se je deset minut pred koncem poškodoval tudi še Kreutz, je moral SAK tekmo dokončati le več z devetimi igralci. Da so pa domačini lahko še dodatno olepšali zmago, za to je poskrbel zopet sodnik Singer. Prisodil je Šmohorju ednajstmetrov-ko, katero so domačini tudi izkoristili. SAK s tekmo ni izgubil le dveh točk, ampak verjetno tudi cele tri igralce. Miha Kreutz bo zaradi poškodbe izpadel do konca prvenstva, Gregorič za 14 dni, Sadjak pa bo mogoče zaradi rdečega kartona za nekaj tekem zaprt. Po teh izpadih vlak v podli-go že čaka. V veliki nevarnosti v boju proti izpadu sta še Borovlje in Pliberk. Eden od teh dveh bo verjetno spremljal SAK. Zlobni na-
Šport
STRAN
Hoče Šmihel naslednic leto
igrati v 1. razredu ?
Dobrla vas : Šmihel 5 : 1 (3:0)
Postava: Verhnjak 3, Andrej 2 (46. min. H. Krausler 3), Lopinsky 4, Šuler 3, Krausler 2, Lubas 1, Blažej 2, Kadisch 2, (71. min. Obrie-tan 0), Buchvvald 2, Hober 3, Krištof 2: Dobrla vas, 200 gledalcev Sodnik: Pankratz (poprečen)
Strelci: Roscher (15., 28., 60.), Sirnik (65.), A. Sadjak (89.) oz. Hober (49. ednajstm.)
Podjunski derbi med Dobrlo vasjo in Šmihelom je bil popolnoma v znamenju boja Dobrle vasi za nadaljnji obstoj v podligi. Poraz bi znatno po-
slabšal položaj za Dobrlo vas, pa tudi Šmihel še ni bil rešen vseh težav. Tem bolj nerazumljiva je slaba igra Šmihelča-nov, ki so ob tem toplem nedeljskem popoldnevu igrali pravi poletni „dopustni“ nogomet. Domačini so se od vsega začetka polno borili in bili celo tekmo boljše moštvo, ki je imelo možnost za možnostjo in bi lahko slavilo še višjo zmago. Katastrofalno je igrala
pri Šmihelu sredina, ki ni krila in se je le malo gibala. Napadalci, če jih v nedeljo sploh lahko tako imenujemo, so bili razen v dveh, treh akcijah popolnoma odjavljeni pri nasprotni obrambi. Krištof je sicer zelo hitro tekel, toda večinoma le do nasprotnega branilca. V obrambi so se vrstile napake, Lubas deloma sploh ni vedel kje igra. Andrej pa je verjetno zamenjal nogomet z
Dobrla vas slavila visoko zmago proti šmihelskim »letoviščarjem"
Kar štiri dobroiski igralci so
ragbijem. Konec koncev so domačini popolnoma zasluženo zmagali možnosti za na-
Helmut Hober je štel še med najboljše Šmihelčane, ki so se sprehajali po dobrolskem igrišču.
Kljub porazu — Selani imajo še vedno odlične možnosti
i
pri prostem strelu stal neugod- « no za zidom in Grabštani ie ^
I
pred tekmo s Šmihelom izpadli.
daljnji obstoj v ligi so se po tej zmagi zopet povečale.
Naslednjo kolo igrajo Šmi-helčani doma proti zadnjemu na lestvici iz Št. Pavla. Tu imajo Šmihelčani na vsak način možnost, da se rešijo še preteče nevarnosti izpada in da poleg tega zopet pomirijo svoje navijače, ki so bili v nedeljo od svojega moštva gotovo razočarani.
Grabštanj — Sele 2:1 (0:1)
Postava: Užnik 2, Dovjak 2, Čertov 3, A. Dovjak 3, Travnik 4, Hrovatič 4, Goleč 4. Oraže 3, (80. Falle 0), Olip 3, N. Hribernik 3, Dovjak 2;
Grabštanj, 200 gledalcev Sodnik: Wulz (poprečen)
Strelci: Michor (55. prosti strel), Fabro (75. ednajstm.) oz. Hrovatič (30. prosti strel)
Zopet z Oražetom in Golcem, toda brez poškodovanih igralcev Fere in Jakobiča, ki mora nekaj časa nositi mavec, so nastopili Selani preteklo soboto v Grabštanju. Selani so igrali tokrat s štirimi sredinskimi igralci in tako jasno domi-
nirali, kar zadeva slog in hitrost tekme. Zopet ozdraveli Goleč je s svojimi dolgimi podajami pripravil napadalcem nekaj lepih priložnosti, katerih pa niso znali izkoristiti. Velika terenska premoč se je v 30. minuti tudi obrestovala. Zopet enkrat je Hrovatič s lepim prostim strelom presenetil nasprotnega vratarja in povedel na 1 :0 za Sele. V drugem polčasu so Selani kondicijsko in taktično začeli pešati in domačini so postali močneje. Napake so se v obrambi vrstile, kar je vodilo do nervoznosti vratarja. V 55. minuti je vratar Užnik
zmago.
pred koncem še stoodstotno priložnost za zadetek, toda za-
Selani zgubili to tekmo, imajo tudi še naprej najboljše mož- ^ nosti za osvojitev prvega me- ^ sta. Tekma v nedeljo proti Klo-pinju bo gotovo za obe moštvi velikega pomena v boju za kro- ^
no za zidom in Grabštanj je izenačil. Dvajset minut pozneje ^ je Dovjak podrl nasprotnika v kazenskem prostoru, prisojeno ^ ednajstmetrovko so domačini §5 izkoristili in si tako zagotovili ® Olip je imel kratko Ss
|
pravil jo je klaverno. Čeprav so ^
SsSls:
mo prodajalca v študijskem

£fEJCen,er“'9,50 p,i'
Zn,n), obeh deželnih jezi-