Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 79 / 9. maj 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ŠENTJUR Str. 9 Str. 12-13 AKTUALNO PRIL OGA SPORED ŽAN SERČIČ: Razkril razlog, zakaj ne želi javno izpostavljati svoje zasebnosti »Moralno je to res velika izkušnja.« Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego MALMÖ  ŠT. 19 9. MAJ 2024 Anita Gošte:  Festival CMC  in Aktual skupaj v poletje PET. 10. 5. SOB. 11. 5. NED. 12. 5. PON. 13. 5. TOR. 14. 5. SRE. 15. 5. ČET. 16. 5. Str. 2 Str. 22-23 Radijska napovedovalka Maja Šumej: »Glas je svojevrstno ogledalo duše« Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 78 / 11. maj 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA NAŠA TEMA Str. 2 INTERVJU Poroka – dan najlepših sanj CELJE Str. 8 CELJSKO Str. 3 SPORED PESEM EVROVIZIJE 2023 Do letos je zmagalo 69 pesmi ŠT. 19 11. MAJ 2023 PET. 12. 5. SOB. 13. 5. NED. 14. 5. PON. 15. 5. TOR. 16. 5. SRE. 17. 5. ČET. 18. 5. Ločitev obrnila v razlog za dobro fešto! Darja Končarevič in Klemen Bunderla Riba, raca, rak ne bo le kuharski šov NINA DONELLI spet 'svobodna' SPORED Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic Str. 22-23 Str. 12-13 Po požaru v Opekarniški: se bo najemnik vrnil? Pretekli teden smo poročali o požaru v enem od stanovanj v večstanovanjski stavbi v Opekarniški ulici 12c. Škode naj bi bilo za več kot 100 tisoč evrov, saj so poškodovana tudi stanovanja, ki so v bližini tega, v katerem je izbruhnil požar. Po objavi članka in na družbenih omrežjih so se oglasili številni stanovalci bloka, ki že vrsto let opozarjajo na sporno vedenje najemnika omenjenega stanovanja, ki ni v skladu s hišnim redom. Zoper njega tečejo nekajletni sodni postopki. Toča že maja, kaj šele bo! Kje končajo naše smeti? Foto: PGD Celje – Gaberje NA KOLESIH Priloga PRAZNIČNO Z OBČINO VRANSKO Kadrovska kriza ogroža število postelj v domovih za starejše Da je vsak četrti dom za starejše v državi zmanjšal število postelj zaradi pomanjkanja zaposlenih, opozarja Skupnost socialnih za- vodov Slovenije. Domovi za starejše v Celju, Laškem, Šentjurju in okolici, na katere smo naslovili vprašanja, zaenkrat še ohranjajo svoje zmogljivosti. Četudi imajo zapolnjena vsa delovna mesta, so kadrovski normativi zastareli in je za vse delo, ki ga je treba opraviti, na voljo premalo rok, pravijo direktorji domov. Njihovi konkretni predlogi, kako izboljšati razmere, da bi lažje obdržali zaposlene in privabili nove, ostajajo brez odziva. Prenovljena železniška postaja Po pretepu v Vitanju šest poškodovanih, eden huje Foto: Andraž Purg napovedovalka Maja Šumej: napovedovalka Maja Šumej: napovedovalka svojevrstno Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 80 / 8. maj 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 18-19 SPORED HELENA PIRC: V službi zagnana delavka, doma predana mama in partnerica Rada ima vajeti v svojih rokah Nina Pušlar ŠT. 19 8. MAJ 2025 PET. 9. 5. SOB. 10. 5. NED. 11. 5. PON. 12. 5. TOR. 13. 5. SRE. 14. 5. ČET. 15. 5. Novo na Aktual TV: Novih 5 – z občutkom Anite Gošte Str. 2-3 Str. 20-21 ŽALEC Str. 9 LAŠKO Str. 7 Peter Švab, oče Blaža in Miha Švaba: Že 25 let ni imel prostega vikenda Kako v naši regiji živijo upokojenci? Težko. Število upokojencev med prebivalci Slovenije se je lani povečalo za skoraj šest tisoč. V savinjski statistični regiji je bilo lani 67.212 ljudi upokojenih. Slovenija naj bi bila že čez nekaj let med državami z največjim številom prebivalcev, starejših od 65 let. Kako v naši regiji živijo starejši in ali je njihovo življenje kakovostno? Zbrali smo nekaj podatkov, ki kažejo resnično sliko kakovosti ži- vljenja upokojencev v naši regiji. Najbolj bode v oči, da veliko starejših živi samih in da organizacije, ki jim pomagajo na terenu, ugotavljajo, da jih je ogromno zelo osamljenih. Podružnična šola v Lažišah dokončno zaprla vrata V Kasazah bodo do konca leta brneli delovni stroji Peter Švab, oče Blaža Že 25 let prostega CELJE Str. 5 Tuja poimenovanja trgovin v mestnem jedru Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 19, 8. maj 2025 AKTUALNO Potrebe po pomoči je vedno več, enako tudi osamljenosti Kako v naši regiji živijo upokojenci? Težko. Kako v naši regiji živijo upokojenci? Težko. Število upokojencev med prebivalci Slovenije se je lani povečalo za sko- raj šest tisoč. V savinjski statistični regiji je bilo lani 67.212 ljudi upoko- jenih. Slovenija naj bi bila že čez nekaj let med državami z največjim šte- vilom prebivalcev, starej- ših od 65 let. Kako v naši regiji živijo starejši in ali je njihovo življenje kako- vostno? Zbrali smo nekaj podatkov, ki na podlagi statistike kažejo resnič- no sliko kakovostnega življenja upokojencev v naši regiji. Najbolj bode v oči, da veliko starejših živi samih in da organi- zacije, ki jim pomagajo na terenu, ugotavljajo, da jih je ogromno zelo osamljenih. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Pixabay Koliko je oskrbovanih stanovanj? V savinjski regiji je na 14 lokacijah 146 najemnih in 15 lastniških oskrbovanih stanovanj. Savinjska regija ima tako približno 9 odstotkov vseh oskrbovanih stanovanj in 14 odstotkov vseh najemnih oskrbovanih stanovanj v Sloveniji. Povprečna cena najemnin oskrbovanih stanovanj v Sloveniji znaša 7,24 evra na kvadratni meter. V savinjski regiji je cena najemnine nekoliko nižja in v povprečju znaša 7 evrov na kvadratni meter. Po podatkih, ki jih je lani zbral IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, je v celotni Sloveniji na 57 lokacijah pri- bližno 1.781 oskrbovanih stanovanj, od tega 1.060 najemnih in 721 lastniških oskrbovanih stanovanj. K seštevku lastniških oskrbovanih stanovanj so prišteta oskrbovana stanovanja na vseh lokacijah, za katere je bilo mogoče na podlagi spletne, telefonske ali terenske poizvedbe ugotoviti, da imajo stanovanja vsaj v nekem deležu svojo namembnost. Številka lastniških oskrbovanih stanovanj je precenjena, saj glede na poizvedbe na večini lokacij z lastniškimi stanovanji vsaj nek delež oskr- bovanih stanovanj uporabljajo druge ciljne skupine. Glede na rast števila starejših morajo lokalne skupno- sti skrbeti za njihovo kakovostno življenje na različnih področjih. Tudi na področju socialne mreže in dejavno- sti, ki so namenjene starejšim generacijam. V Celju de- luje tudi Večgeneracijski center Socio, ki izvaja številne dejavnosti, med katerimi so tudi takšne, ki spodbujajo medgeneracijsko druženje. Na tem področju s svojimi dejavnostmi in programi delujeta tudi Osrednja knji- žnica Celje in Ljudska univerza Celje. »Kot pomemb- ne ustanove spodbujanja večgeneracijskega druženja dojemamo tudi osnovne šole v mestni občini Celje ter krajevne skupnosti in mestne četrti, s posamičnimi dejavnostmi nedvomno tudi Celjski mladinski center, še posebej s projektom Aktivne počitnice,« pravijo v občini. V Celju deluje tudi Društvo Dren za kakovostno staranje, ki starejšim nudi redna srečanja in vadbo ter različne dejavnosti. V savinjski statistični regiji je po podatkih popisa prebivalstva leta 2021 samih živelo 24,4 odstotka upokojencev. Pri Karitas točnih podatkov o tem nimajo, a pravijo, da bi po občutku lahko ocenili, da sta doma sami vsaj dve tretjini tistih starejših, ki jim Karitas nudi pomoč. Tudi pri celjskem Rdečem križu poudarjajo, da med starejšimi opažajo vedno večji problem osamljenosti. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 19, 8. maj 2025 AKTUALNO ZADETKI 13 9 15 7 16 7 16 6 Povprečna starostna pokoj- nina naj bi v naši regiji znašala 914,48 evra, kar naše regije ne uvršča ne v vrh slovenskih re- gij ne na njihov rep. Najnižja povprečna starostna pokojnina je v Pomurju, ki je tudi edina regija, kjer je povprečna pokoj- nina nižja od 900 evrov bruto. Prehranska in denarna pomoč Podatkov, koliko upokojen- cev prejema kakršnokoli po- moč občine, v Mestni občini Celje nimajo: »Teh podatkov ne vodimo ločeno. Zagotovo so starejši vključeni v pro- gram javne kuhinje in projekt Donirana hrana, prav tako občina s sofinanciranjem društev in nevladnih organi- zacij prispeva k dostopnosti storitev, ki jih izvajajo posa- mezne organizacije oziroma društva.« Nekaj več podatkov ima Karitas: »Sodelavci župnij- skih karitas so v Savinjski dolini lani pomagali 4.972 starejšim. Od tega je 2.193 starejših prejemalo materi- alno pomoč (torej so preje- mali živila, neživila ali jim je Karitas pomagala pri plačilu položnic), 2.919 starejših oseb smo obiskali na domu ali v bolnišnici, mnoge tudi večkrat (skupaj je bilo 4.731 obiskov), 1.785 starejših je bilo vključenih v aktivnosti, kot so družabna srečanja, izleti ali družabni dogodki. 248 starejšim smo nudili pomoč pri gospodinjstvu ali osebni negi, 232 jih je bilo vključenih v redne skupine za starejše, ki se zbirajo vsak mesec ali vsakih 14 dni,« so nam sporočili iz Karitas. Starejšim v socialni stiski na Celjskem pomaga tudi Rdeči križ Slovenije. »Slove- nija je dežela, kjer je vedno večji delež prebivalstva sta- rejših, kar postavlja pred iz- zive tako družbo kot tudi vse ustanove, ki skrbijo za dob- robit starejših. Pomoč sta- rejšim je nujna, še posebej v regijah, kjer mnogi prebival- ci živijo na manj poseljenih območjih. Savinjska regija ni izjema. Osamljeni in pozabljeni? »Številni prostovoljci, ki de- lujejo v lokalnih skupnostih, pogosto naletijo na osamlje- ne upokojence, ki so včasih prepuščeni sami sebi. S pro- stovoljci v lokalnih skupno- stih skrbimo za nujno pomoč z doniranjem hrane, oblačil, pa tudi z obiski in drugimi storitvami. Ti obiski prosto- voljcev so lahko ključnega pomena, saj mnogi starejši ljudje potrebujejo predvsem družbo in človeški stik. Po- datki, ki jih natančno spre- mljajo v organizaciji, kažejo na povečano število starej- ših, ki so vključeni v njihove programe pomoči, vendar je težko podati točne številke, saj se obseg pomoči pogosto spreminja,« pravijo v celj- skem območnem združenju slovenskega Rdečega križa. Predvsem poudarjajo problem osamljenosti med starejšimi. »Preliminarni podatki kažejo, da se števi- lo osamljenih upokojencev povečuje. Kljub temu točne statistike o številu upokojen- cev, ki živijo brez družbe, ni preprosto pridobiti. A mno- gi prostovoljci, ki delujejo v okviru različnih socialnih programov, poročajo o vedno več starejših, ki so prepušče- ni sami sebi, bodisi zaradi oddaljenosti od svojih družin bodisi zaradi pomanjkanja socialnih stikov v vsakda- njem življenju. V nekaterih primerih prostovoljci Rdeče- ga križa naletijo na starejše osebe, ki že dolgo niso videle nikogar, kar je lahko zelo ne- varno, še posebej v primerih nesreč ali zdravstvenih te- žav,« še dodajajo v celjskem Rdečem križu. Zaradi teh ugotovitev celjsko območno združenje organizira različne dejavnosti, kot so izleti, sre- čanja in pogovorne skupine, ki pomagajo zmanjšati obču- tek osamljenosti. Koliko postelj je v domovih? V domovih za starejše, tako javnih kot zasebnih, v savinj- ski regiji je na voljo 2.651 postelj. Od tega jih je največ v Domu ob Savinji v Celju, Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, Domu Lipa Štore in Domu upokojencev Pol- zela. Vsak od teh domov ima namreč več kot 200 postelj, drugi domovi v naši regiji pa imajo na voljo od 63 do 190 postelj. Da v domovih primanjkuje zaposlenih, za- radi česar trpi tudi oskrba starejših, in da so ponekod postelje prazne, saj ni dovolj kadra za oskrbo, je v Sloveniji že znano. Toda ko je govora o do- movih za starejše, je zaradi zdravstvenega stanja starej- ših pomembno predvsem, v kakšni meri domovi za upo- kojence dosegajo normative glede zdravniške oskrbe. »S podatki o doseganju norma- tivov glede zdravniške oskr- be v posameznih domovih ne razpolagamo. Organiza- cija in izvajanje zdravniške oskrbe v domovih za starej- še sta namreč v pristojnosti zdravstvenih zavodov. Dom- ski zdravniki so zaposleni v zdravstvenih domovih, ki so prvenstveno odgovorni za takšno organizacijo dela, ki zagotovi prisotnost zdravni- ka v domu v obsegu, kot ga zahteva zakonodaja. Recimo v domu s približno 200 sta- novalci bi moral biti zdravnik prisoten 25 ur na teden,« so nam odgovorili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Malo več podatkov ima vsaj za Celje mestna občina: »Leta 2019 je bila podelje- na koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju splošne ambulante v socialnovarstvenih zavodih v skupnem obsegu 1,20 progra- ma, od tega 0,80 programa na področju splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu Dom ob Savinji Celje in 0,40 programa v socialnovarstve- nem zavodu Dom sv. Jožefa. Koncesija je bila podeljena KA group, d. o. o., nosilca zdra- vstvene dejavnosti sta Rodolfo Emilio Potočnik, dr. med., in Andrej Žmavc, dr. med.« Prav tako je zaskrbljujoče, da je bilo 31. januarja letos v naši regiji skoraj pet tisoč oseb, starejših od 65 let, ki niso imele svojega izbrane- ga zdravnika. Ti podatki se ne nanašajo na oskrbovance domov, ampak tudi na upo- kojence, ki živijo doma. V savinjski regiji je bilo v letih 2013– 2023 v skupini oseb, ki so stare 65 ali več let, 239 samomorov, od tega je samomor storilo 180 moških in 59 žensk. V Mestni občini Celje je 12 oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi ulici, 14 v Singenski ulici, 27 v Kajuhovi ulici, 10 v Novem trgu, skupaj torej 63. Vsa stanovanja so zasedena. Družba Nepremičnine Celje in Mestna občina Celje trenutno pripravljata Stanovanjski program Mestne občine Celje od leta 2025 do 2032. V njem navajata ukrepe za zagotavljanje stanovanj in kakovost bivanja v mestni občini Celje in še povečanje števila stanovanj in ukrepov, ki naj bi izboljšali kakovost bivanja starejših v občini. (Foto: Andraž Purg) V Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Celje, ki pokriva zelo široko območje, od Ob- sotelja, Zreč in Dobrne do Spodnje in Zgornje Savinjske doline, je vključenih 73 društev upokojencev in več kot 18 tisoč članic in članov. Društva so v okviru zve- ze dejavna na različnih področjih. Pripravljajo tudi različne razstave, športne dogodke, izo- braževanja, predavanja in delavnice. Lani je pokrajinska zveza orga- nizirala tudi revijo pev- skih zborov z naslovom Prijatelji pojmo. Vsako leto organizira tudi le- tovanje in brezplačen prevoz v Izolo. Med slovenskimi upoko- jenci jih ima 32 odstotkov osnovnošolsko ali nižjo iz- obrazbo. Zaradi specifične sestave te skupine prebi- valcev (visoko starost do- živi več žensk kot moških) je med njimi več žensk z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo kot moških. Še najmanjša je razlika v iz- obrazbi med spoloma pri upokojencih s terciarno iz- obrazbo. Teh je bilo soraz- merno malo (15 odstotkov). »Nešteto ponedeljkov sem šel ob šestih zjutraj v službo, potem ko sem z ansamblom prebedel dve noči zapored za vikend. Ob tem sem še delal okoli hiše in skrbel za živino; imeli smo tri bike in dva pujsa …« Peter Švab, oče Blaža in Miha Švaba iz skupine Mo- drijani »V našo občino se prise- ljujejo večinoma mlade družine. Vsi so dobrodošli. Želim, da bi se čim bolje počutili in vključili v novo okolje. V zadnjem času smo zgradili kar nekaj no- vih stanovanjskih blokov in stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali.« Nataša Juhart, županja Ob- čine Vransko »Ker sem po porodu po- jedla placento, sem bila označena za satanistko, mnogim se je obračal želodec ob misli na to. Ne razumem teh ogorčenih odzivov.« Jasmina Kandorfer, podje- tnica in avtorica knjig »Tako kot zvok lahko tudi hrana in človekov od- nos do narave pozitivno vplivata na posameznika. Pomembno je, da si vza- memo čas zase, da gremo v naravo, da jo posluša- mo.« Bojan Krhlanko, vsestran- ski glasbenik »Zavedam se, da bo gra- dnja kanalizacije zahtev- na, predvsem zato, ker bo časovno omejena. Upamo, da pri pridobivanju sogla- sij za uporabo zemljišč, ki so v zasebni lasti občanov, ne bo prihajalo do težav.« Janko Kos, župan Občine Žalec Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 19, 8. maj 2025 GOSPODARSTVO Klub podjetnikov Zlatorog Celje je v sodelovanju z Mestno občino Celje pred dnevi v Dvorani Barbare Celjske pripravil delavnico o krožnem gospodarstvu. Kot je poudaril predsednik kluba dr. Vladan Mladenović, organiza- torji verjamejo, da je prav tovrstno gospodarstvo ena ključnih razvojnih priložnosti za celjsko podjetniško okolje. »V času, ko se podjetja soočajo z draginjo surovin, energetskimi negotovostmi in vedno večjimi okoljskimi zah- tevami, smo želeli podjetnikom približati konkretna orodja. Ta jim lahko pomagajo, da postanejo bolj odporna, učinkovita in dolgoročno vzdržna. Krožno gospodarjenje ni več izbira, temveč postaja nuja in hkrati priložnost za inovacije, povezovanje in rast.« TINA STRMČNIK Slatinsko podjetje pod okriljem Ptujčanov Cestnemu podjetju Ptuj, ki je že oktobra lani napovedalo prevzem slatinskega podjetja Kit-ak gradnje, je zdaj zeleno luč za prevzem dala tudi agencija za varstvo konkurence. V ptujskem podjetju ob tem poudarjajo, da prevzem za zaposlene ne prinaša večjih sprememb. Kot pojasnjujejo v Cestnem podjetju Ptuj, so se za prevzem podjetja Kit-ak gradnje, ki je specializirano za nizke gradnje in se ukvarja predvsem s sanacijami plazov ter z gra- dnjo cest, kanalizacij in vodovodov, odločili predvsem zato, ker so v podjetju prepoznali možnost za dopolnitev njihove ponudbe na trgu dela. Podjetje Kit-ak iz Rogaške Slatine je v letu 2023 ustvarilo 15,8 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 0,9 milijona evrov. Podatki o lanskem poslovanju družbe na spletni strani e-bonitete še niso razvidni. Krepitev na področju nizkih gradenj Prevzem slatinskega podjetja je po besedah Ptujčanov skladen z njihovimi načrti za rast in širitev poslovanja, saj želijo okrepiti svojo prisotnost na področju nizkih gradenj. »Verjamemo, da bomo tako lažje dosegali nove poslovne priložnosti, razširili obseg sto- ritev ter dolgoročno še bolj učinkovito odgovarjali na potrebe naročnikov,« pojasnjujejo v podjetju. Prevzem za zaposlene v Rogaški Slatini ne prinaša večjih sprememb, prav tako v ptujskem podjetju ne načrtujejo večjih posegov v njihovo kadrovsko strukturo. »Seveda bo v prihodnje morda prišlo do optimizacije nekaterih procesov, vendar je naš glavni cilj stabilno delovno okolje za vse zaposlene,« poudarjajo v Cestnem podjetju Ptuj. Kaj si od prevzema obetajo v podjetju Kit-ak gradnje, nam ni uspelo izvedeti, saj nam na vprašanja niso odgovorili. Cestno podjetje Ptuj, ki zaposluje približno 250 ljudi, je lani ustvarilo približno 57 mili- jonov evrov prihodkov, kar je največ doslej. Čisti dobiček je znašal približno 1,4 milijona evrov. SJ Klub podjetnikov Zlatorog Celje pripravil delavnico o krožnem gospodarstvu Za eno podjetje odpad, za drugo vhodni vir V Klubu podjetnikov Zlatorog Celje opažajo, da med podjetji s Celjskega narašča zavedanje o prednostih krožnega gospodarstva, a ocenjujejo, da je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. na dolgotrajnost, popravilo in ponovno uporabo, vključeva- nje odpadnih materialov kot novih surovin ter sodelovanje z drugimi podjetji v lokalnih verigah vrednosti. Pomembno vlogo imata tudi prenova in po- živitev prostorov ter proizvo- dnih procesov, kar vodi v večjo odpornost in trajnostno rast. Kakšni so učinki tovrstnih ukrepov? Predsednik celjskega kluba podjetnikov pravi, da so učinki celostni in segajo na tri ravni: okoljsko, gospodarsko in družbeno. Gospodarsko kro- žno gospodarjenje po njegovih besedah prinaša nižje stroške in večjo stabilnost poslovnih modelov. Okoljsko pomeni manjšo porabo naravnih virov in zmanjšanje izpustov. Druž- beno krepi lokalno povezanost in spodbuja ustvarjanje kako- vostnih delovnih mest. EPC Trnovlje jug kot krožna poslovna cona Klub v sodelovanju z Me- stno občino Celje razvija EPC Trnovlje jug kot poslovno cono prihodnosti, ki bo temeljila na načelih krožnega gospodar- stva. »To pomeni povezovanje med podjetji, skupno rabo virov, spodbujanje ponovne uporabe materialov in zasno- vo poslovne infrastrukture, ki bo podpirala tako trajnost kot inovacijo. Cona EPC Jug bo pi- lotno okolje, v katerem bomo z lokalnimi podjetji razvijali nove modele sodelovanja in regenerativne rabe virov,« je dejal Mladenović. Predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog Celje: »Podjetja, ki delujejo po krožnih načelih, pridobivajo zaupanje potrošnikov in vlagateljev, ki vedno bolj cenijo trajnostno naravnane poslovne prakse.« Razložil je, da v krožnih poslovnih conah podjetja ne delujejo vsako zase, ampak skupaj ustvarjajo vrednost. Izmenjujejo si materiale, ener- gijo, znanje in storitve. »Gre za odprt sistem, kjer odpad enega podjetja lahko postane vhodni vir za drugega, kjer je infrastruktura deljena, ener- getske rešitve so trajnostne, poslovanje je zasnovano dol- goročno. Takšna cona ustvarja večjo ekonomsko učinkovitost, spodbuja inovacije in hkrati zmanjšuje pritisk na okolje. Verjamemo, da lahko EPC Jug postane zgled dobre prakse, ne le v Sloveniji, ampak širše.« Foto: Andraž Purg Udeleženci delavnice, ki jo je vodila mag. Ladeja Godina Košir, direktori- ca neprofitne organizacije Circular Change in predsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo, so med drugim razmišljali o upora- bi odpadkov kot dragocenih surovin ter o zasnovi izdelkov in procesov, ki upoštevajo trajnost in učinkovitost. vinami, cen energentov ali okoljskih omejitev. Krožno razmišljanje vodi k večji no- tranji učinkovitosti, boljšemu upravljanju virov in iskanju lokalnih rešitev. »Gre za stra- teški pristop, ki ne ponuja zgolj zelenih rešitev, temveč zelo oprijemljive gospodar- ske koristi, torej resnično prvo pomoč v času gospodar- skih nihanj,« je dejal. Razložil je, da lahko podjetja načela krožnega gospodarstva vpeljejo tako, da optimizirajo rabo vseh vrst virov – materi- alnih, energetskih, človeških in fi nančnih. Po njegovih bese- dah ključni pristopi vključujejo oblikovanje izdelkov z mislijo Mladenović je pojasnil, da načela krožnega gospodar- stva podjetjem omogočajo zmanjšanje odvisnosti od globalnih tveganj bodisi na področju preskrbe s suro- »Številna podjetja že zdaj delujejo po načelih krožnega gospodarstva, morda intuitivno, ne da bi to formalno prepoznala. Zato si prizadevamo, da z delavnicami, dogodki in s konkretnimi primeri iz prakse spodbudimo podjetnike k bolj zavestni in načrtni uporabi teh načel,« pravi Vladan Mladenović. PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2025. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Vljudno vabljeni na Dan odprtih vrat Glasbene šole Celje SREDA, 14. MAJ 2025 vabi k VPISU za šolsko leto 2025/2026 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2020  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2020  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2019  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2017 – 2019 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2018 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2016 in starejši  NADSTANDARDNI PROGRAMI JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala) *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. BOBNI ZA VSE GENERACIJE BAS KITARA GLASBA+ (učenci, stari 20 let in več) BALET+ (učenci, stari 20 let in več) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 19, 8. maj 2025 GOSPODARSTVO Klub podjetnikov Zlatorog Celje je v sodelovanju z Mestno občino Celje pred dnevi v Dvorani Barbare Celjske pripravil delavnico o krožnem gospodarstvu. Kot je poudaril predsednik kluba dr. Vladan Mladenović, organiza- torji verjamejo, da je prav tovrstno gospodarstvo ena ključnih razvojnih priložnosti za celjsko podjetniško okolje. »V času, ko se podjetja soočajo z draginjo surovin, energetskimi negotovostmi in vedno večjimi okoljskimi zah- tevami, smo želeli podjetnikom približati konkretna orodja. Ta jim lahko pomagajo, da postanejo bolj odporna, učinkovita in dolgoročno vzdržna. Krožno gospodarjenje ni več izbira, temveč postaja nuja in hkrati priložnost za inovacije, povezovanje in rast.« TINA STRMČNIK Slatinsko podjetje pod okriljem Ptujčanov Cestnemu podjetju Ptuj, ki je že oktobra lani napovedalo prevzem slatinskega podjetja Kit-ak gradnje, je zdaj zeleno luč za prevzem dala tudi agencija za varstvo konkurence. V ptujskem podjetju ob tem poudarjajo, da prevzem za zaposlene ne prinaša večjih sprememb. Kot pojasnjujejo v Cestnem podjetju Ptuj, so se za prevzem podjetja Kit-ak gradnje, ki je specializirano za nizke gradnje in se ukvarja predvsem s sanacijami plazov ter z gra- dnjo cest, kanalizacij in vodovodov, odločili predvsem zato, ker so v podjetju prepoznali možnost za dopolnitev njihove ponudbe na trgu dela. Podjetje Kit-ak iz Rogaške Slatine je v letu 2023 ustvarilo 15,8 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 0,9 milijona evrov. Podatki o lanskem poslovanju družbe na spletni strani e-bonitete še niso razvidni. Krepitev na področju nizkih gradenj Prevzem slatinskega podjetja je po besedah Ptujčanov skladen z njihovimi načrti za rast in širitev poslovanja, saj želijo okrepiti svojo prisotnost na področju nizkih gradenj. »Verjamemo, da bomo tako lažje dosegali nove poslovne priložnosti, razširili obseg sto- ritev ter dolgoročno še bolj učinkovito odgovarjali na potrebe naročnikov,« pojasnjujejo v podjetju. Prevzem za zaposlene v Rogaški Slatini ne prinaša večjih sprememb, prav tako v ptujskem podjetju ne načrtujejo večjih posegov v njihovo kadrovsko strukturo. »Seveda bo v prihodnje morda prišlo do optimizacije nekaterih procesov, vendar je naš glavni cilj stabilno delovno okolje za vse zaposlene,« poudarjajo v Cestnem podjetju Ptuj. Kaj si od prevzema obetajo v podjetju Kit-ak gradnje, nam ni uspelo izvedeti, saj nam na vprašanja niso odgovorili. Cestno podjetje Ptuj, ki zaposluje približno 250 ljudi, je lani ustvarilo približno 57 mili- jonov evrov prihodkov, kar je največ doslej. Čisti dobiček je znašal približno 1,4 milijona evrov. SJ Klub podjetnikov Zlatorog Celje pripravil delavnico o krožnem gospodarstvu Za eno podjetje odpad, za drugo vhodni vir V Klubu podjetnikov Zlatorog Celje opažajo, da med podjetji s Celjskega narašča zavedanje o prednostih krožnega gospodarstva, a ocenjujejo, da je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. na dolgotrajnost, popravilo in ponovno uporabo, vključeva- nje odpadnih materialov kot novih surovin ter sodelovanje z drugimi podjetji v lokalnih verigah vrednosti. Pomembno vlogo imata tudi prenova in po- živitev prostorov ter proizvo- dnih procesov, kar vodi v večjo odpornost in trajnostno rast. Kakšni so učinki tovrstnih ukrepov? Predsednik celjskega kluba podjetnikov pravi, da so učinki celostni in segajo na tri ravni: okoljsko, gospodarsko in družbeno. Gospodarsko kro- žno gospodarjenje po njegovih besedah prinaša nižje stroške in večjo stabilnost poslovnih modelov. Okoljsko pomeni manjšo porabo naravnih virov in zmanjšanje izpustov. Druž- beno krepi lokalno povezanost in spodbuja ustvarjanje kako- vostnih delovnih mest. EPC Trnovlje jug kot krožna poslovna cona Klub v sodelovanju z Me- stno občino Celje razvija EPC Trnovlje jug kot poslovno cono prihodnosti, ki bo temeljila na načelih krožnega gospodar- stva. »To pomeni povezovanje med podjetji, skupno rabo virov, spodbujanje ponovne uporabe materialov in zasno- vo poslovne infrastrukture, ki bo podpirala tako trajnost kot inovacijo. Cona EPC Jug bo pi- lotno okolje, v katerem bomo z lokalnimi podjetji razvijali nove modele sodelovanja in regenerativne rabe virov,« je dejal Mladenović. Predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog Celje: »Podjetja, ki delujejo po krožnih načelih, pridobivajo zaupanje potrošnikov in vlagateljev, ki vedno bolj cenijo trajnostno naravnane poslovne prakse.« Razložil je, da v krožnih poslovnih conah podjetja ne delujejo vsako zase, ampak skupaj ustvarjajo vrednost. Izmenjujejo si materiale, ener- gijo, znanje in storitve. »Gre za odprt sistem, kjer odpad enega podjetja lahko postane vhodni vir za drugega, kjer je infrastruktura deljena, ener- getske rešitve so trajnostne, poslovanje je zasnovano dol- goročno. Takšna cona ustvarja večjo ekonomsko učinkovitost, spodbuja inovacije in hkrati zmanjšuje pritisk na okolje. Verjamemo, da lahko EPC Jug postane zgled dobre prakse, ne le v Sloveniji, ampak širše.« Foto: Andraž Purg Udeleženci delavnice, ki jo je vodila mag. Ladeja Godina Košir, direktori- ca neprofitne organizacije Circular Change in predsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo, so med drugim razmišljali o upora- bi odpadkov kot dragocenih surovin ter o zasnovi izdelkov in procesov, ki upoštevajo trajnost in učinkovitost. vinami, cen energentov ali okoljskih omejitev. Krožno razmišljanje vodi k večji no- tranji učinkovitosti, boljšemu upravljanju virov in iskanju lokalnih rešitev. »Gre za stra- teški pristop, ki ne ponuja zgolj zelenih rešitev, temveč zelo oprijemljive gospodar- ske koristi, torej resnično prvo pomoč v času gospodar- skih nihanj,« je dejal. Razložil je, da lahko podjetja načela krožnega gospodarstva vpeljejo tako, da optimizirajo rabo vseh vrst virov – materi- alnih, energetskih, človeških in fi nančnih. Po njegovih bese- dah ključni pristopi vključujejo oblikovanje izdelkov z mislijo Mladenović je pojasnil, da načela krožnega gospodar- stva podjetjem omogočajo zmanjšanje odvisnosti od globalnih tveganj bodisi na področju preskrbe s suro- »Številna podjetja že zdaj delujejo po načelih krožnega gospodarstva, morda intuitivno, ne da bi to formalno prepoznala. Zato si prizadevamo, da z delavnicami, dogodki in s konkretnimi primeri iz prakse spodbudimo podjetnike k bolj zavestni in načrtni uporabi teh načel,« pravi Vladan Mladenović. PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2025. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Vljudno vabljeni na Dan odprtih vrat Glasbene šole Celje SREDA, 14. MAJ 2025 vabi k VPISU za šolsko leto 2025/2026 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2020  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2020  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2019  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2017 – 2019 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2018 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2016 in starejši  NADSTANDARDNI PROGRAMI JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala) *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. BOBNI ZA VSE GENERACIJE BAS KITARA GLASBA+ (učenci, stari 20 let in več) BALET+ (učenci, stari 20 let in več) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Naloga celjskih mestnih svetnikov, ki jo eni bolj, drugi nekoliko manj izvajajo, je postavljanje pobud in vprašanj vodstvu občine za izboljšanje stanja v Celju. Med dejavnejšimi svetniki je Marijana Kolenko, ki je že februarja na občino naslovila vprašanje o poime- novanju trgovin v tujem jeziku in ne v slovenščini. Izpostavila je primer ene novejših trgovin v Stanetovi ulici v Celju, torej v strogem mestnem središču, ki ima ob vhodu ime in zapis v angleščini. SIMONA ŠOLINIČ V dvorani tudi sanitarije za invalide CELJE – Družba ZPO Celje, ki upravlja javno športno infrastrukturo v občini, bo na podlagi uspešne kandidaturo na razpis Fundacije za šport prejela sredstva za celovito obnovo sanitarij v dvorani Golovec. Vrednost sofinanciranja bo znašala malo več kot 58 tisoč evrov. Celoten projekt, s ka- terim bo družba uredila tudi nove sanitarije za gibalno ovirane osebe, bo stal približno 170 tisoč evrov. Obnova bo obsegala celovito prenovo sanitarij v dvorani Golovec ter gradnjo novih po- sebej prilagojenih sanitarij za invalide. »S tem bo prvič zagotovljena enakovredna uporaba infrastrukture tudi za gibalno ovirane uporabnike. Projekt bo bistveno izboljšal kakovost storitev in pomembno prispeval k uresničevanju načel dostopnosti, vključenosti in javnega interesa na področju športa v Celju,« pravijo v celjski občini. SŠol Nova vadbena površina za nogometaše CELJE – Na severnem delu nogometnega centra Olimp bo urejena nova vadbena povr- šina za nogomet, ki bo umeščena na doslej neuporabljeni zeleni površini znotraj ogra- jenega območja. Nova površina bo namenjena treningom mladih celjskih nogometašev. Gre za naložbo Mestne občine Celje in družbe ZPO Celje. »Na področju nogometne infrastrukture je Celje v preteklosti žal zaostajalo. Nova vadbena površina bo izjemno pomembna pridobitev, ki bo mladim omogočila kakovostnejše pogoje za vadbo in razvoj, kluboma pa lažje delo. To je pomembna naložba za celjski nogomet in zagotovo ne bo zadnja,« je dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Celjska občina je lani končala celovito obnovo Stadiona Z'dežele, vredno malo več kot dva milijona evrov. Nogometna zveza Slovenije je občini pred dnevi podelila posebno priznanje za prispevek k razvoju nogometne infrastrukture v Sloveniji. Posodobljen stadion bo 10. ju- nija po več kot desetletju v mesto ponovno privabil tudi reprezentančne tekme – slovenska članska izbrana vrsta bo namreč v Celju gostila reprezentanco Bosne in Hercegovine. SŠol Nova vadbena površina bo omogočila boljše pogoje za razvoj nekaj sto otrok in mladostnikov, ki svoje nogometno znanje pilijo v obeh celjskih nogometnih klubih, NK Celje in NK Šampion. (Foto: MOC) Obnovo bodo začeli poleti, končana bo pred novo tekmovalno sezono in novim šolskim letom. (Foto: MOC) CELJE – Tuja poimenovanja trgovin v mestnem jedru Občinski in tržni inšpektorji že ukrepali? » Težava je povezana z izdajo dovoljenj za imenovanje no- voodprtih trgovin. Nedopu- stno je, da v mestnem jedru ob angleško poimenovanih trgovinah ni nikjer slovenske- ga imena. Zagotovo je v občin- skem odloku ali bi vsaj moralo biti v njem opredeljeno tudi poimenovanje trgovin in v tej povezavi smo verjetno dolžni skrbeti za slovenski jezik,« je zapisala v vprašanju, ki ga je podala Mestni občini Celje. Občina odgovarja, da je z Odlokom o oglaševanju v mestni občini Celje urejena uporaba lokacij za postavitev stavb ali naprav za oglaševa- nje v komercialne namene, za oglaševanje za lastne po- trebe in za potrebe volitev ter za promocijo mesta. Z odlokom so določeni pogoji, načini in obveznosti na tem področju. Ali lastnika čaka kazen? »Med drugim odlok dolo- ča, da morajo biti napisi slo- venski, vsaj kar zadeva pre- kavarna‹. Napisi se morajo barvno, oblikovno prilagaja- ti tudi značaju stavb. Za vse objekte in naprave oglaše- vanja in njihovo postavitev mora oglaševalec pridobiti tudi ustrezna dovoljenja in soglasja za postavitev na podlagi veljavne prostorske in prometne zakonodaje. Pri oglaševanju, ki trajno pose- ga v stavbe, je treba pred- hodno pridobiti tudi kul- turnovarnostveno soglasje pristojne enote službe za varstvo kulturne dediščine,« še dodajajo v občini. Skla- dno z odlokom nadzor nad izvajanjem njegovih določb opravlja občinski inšpekto- rat. Na drugi strani velja v Slo- veniji na tem področju tudi Zakon o javni rabi sloven- ščine. Ta dovoljuje, da se v imenu obrata, prodajalne, gostinskega ali drugega lo- kala oziroma poslovnega prostora lahko uporablja- jo besede v tujem jeziku, če pomenijo mednarodno uporabljen izraz za posa- mezno vrsto poslovnega prostora ali če vsebujejo tujo blagovno ali storitveno znamko. Oziroma če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razu- mljive večini potrošnikov. Enako velja, če izrazi pred- stavljajo sestavni del celo- stne podobe. Nadzor nad upoštevanjem zakona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Za primer v Stanetovi ulici, ki ga je v vprašanju izposta- vila svetnica, v občini nava- jajo, da trgovina ni pridobila dovoljenja za oglasni napis oziroma tablo skladno z ob- činskim odlokom o oglaše- vanju. »Strokovna služba bo zato pozvala občinski in tudi tr- žni inšpektorat, da opravita terenski ogled ter ustrezno ukrepata,« so Kolenkovi odgovorili iz pristojnega ob- činskega oddelka za okolje in prostore ter komunalo. Foto: Andraž Purg Lokal, ki naj bi ga te dni zaradi napisa v angleščini že obiskali inšpektorji, se nahaja v Stanetovi ulici v Celju. Bodo pristojni ukrepali tudi v primerih drugih tujih napisov poslovnih lokalov v Celju? vedljiv del naslovov trgovin oziroma lokalov, kot so na primer ›trgovina, pivnica ali Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV OBSOTELJE, KOZJANSKO – Od urejenih fasad, oken in streh do novih turističnih vsebin Izdatna finančna injekcija za nadaljnjo obnovo gradov Čebélar se je vrnil v najstarejše gnezdišče Gradovom v Obsotelju in na Kozjanskem se obeta- jo še lepši časi. Občine Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek so bile uspešne na javnem razpisu kultur- nega ministrstva za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov v kohezijski regiji vzhodna Slovenija. Vsaka bo prejela skoraj milijon evrov sofi nanciranja, s katerim bo nadaljevala obnovo zgodovinskih stavb in poskrbela za nove turistične vsebine. TINA STRMČNIK Občina Kozje, ki je pred nekaj tedni namenu predala številne nove pridobitve na gradu Podsreda, tam zdaj med drugim načrtuje statič- no obnovo strehe in dimnika. »Vse to bo prispevalo k zaščiti notranjosti gradu in zagotovi- tvi njegove dolgotrajne stabil- nosti,« je pojasnila županja Milenca Krajnc. Obnovljeni bodo še fasada, okna, polkna, obrabljeni ometi in tlaki. K energetski obnovi gradu bo prispevala tudi sprememba ogrevanja v prostorih, kjer je stalna razstava slikarskih del Franceta Slane. Ogrevanje bo urejeno s pomočjo toplotne črpalke. V nekaterih prostorih bodo svetila nadomeščena z energetsko bolj varčnimi. Za- četek gradbenih del je predvi- den letos, konec do leta 2028. Predviden je še razvoj no- vih kulturno-turističnih pro- duktov. Na podstrešju gradu bosta zaživeli interpretacijska pot in razstava. »S pomočjo naprednih komunikacijskih tehnologij bomo omogoči- li edinstveno interpretacijo naravnih pojavov, tudi poleta v vesolje. Razvili bomo tudi produkt zeliščarskih delav- nic, ki jih bo vodila znana zeliščarka iz naše občine,« je dejala Krajnčeva. In dodala, da bo v sklopu projekta ure- jena še kolesarnica, za potep po kozjanski pokrajini bo na voljo možnost izposoje ele- ktričnih koles. Občina je za celoten projekt, ki je skupno vreden 1,2 milijona evrov, prejela 900 tisoč evrov. Pridih orienta Občina Šmarje pri Jelšah bo z denarjem, ki ga bo pre- jela na razpisu kulturnega ministrstva, obnovila zgo- dovinsko fasado dvorca Jel- šingrad, in sicer tako, kot je bila urejena v 18. stoletju. Pod okriljem projekta z na- slovom V objemu baroka in orienta je predvidena še ureditev mavrske sobe. Tam bo vzpostavljen nov kultur- no-turistični produkt Začuti orient. Še en kulturno-turi- Čebelar (Foto: Dušan Klenovšek) PODSREDA – Iz Kozjan- skega parka so sporočili, da se je med velikonočnimi prazniki iz tropske Afrike vrnila naša najbolj pisana vrsta ptic – čebelar. Gnezdi le na redkih točkah. Ena od njih je v opuščenem pesko- kopu v naselju Župjek na obrobju Bizeljskega. Gre za najstarejšo neprekinjeno gnezdilno kolonijo v Slove- niji, saj omenjena ptica tam gnezdi od leta 1984. Dušan Klenovšek iz Koz- janskega parka je pojasnil, da je čebelar ptič v velikosti kosa ali škorca, a se zaradi živo pisanega perja zdi večji. »Običajno ne vidimo enega čebelarja, temveč manjšo jato – družabni so tako med selitvijo kot tudi v času gnez- denja. Let čebelarjev je sesta- vljen iz jadranja z razprtimi perutmi in iz hitrega zamaho- vanja. V zraku so zelo spretni letalci – to je nujno, saj lovijo samo leteče žuželke.« Ker so ljudje to ptico pogosto opazili med lovom na čebele, ima v mnogih jezikih s čebe- lami povezano ime. Tudi pin- cetasto oblikovan kljun je pri- lagojen za lov letečih žuželk. Poleg že omenjenih čebel lovi tudi kačje pastirje, metulje, škržate, hrošče, kobilice. Kako gnezdi? Kremenčev pesek je ravno dovolj trden, da lahko čebe- lar v stene izkoplje do meter globok gnezdilni rov, ki se ne sesede. Jajca, gnezdeča samica in mladiči so tako varni pred večino plenilcev. Peščena stena omogoča gnez- denje, do 50 čebelarjevih dru- žin hrano najde v neposredni bližini, kjer so reka Sotla in številni travniki. »Sicer čebe- lar gnezdi v erozijskih stenah rečnih brežin, vendar primer- nih mest zaradi človeškega poseganja (utrditev brežin, regulacije) skoraj ni več,« je pojasnil Klenovšek. Magnet za fotografiranje Ljudje radi opazujejo in fotografi rajo to ptico, zato je okolica gnezdilne kolonije v peskokopu urejena za obisko- valce. Ti se skrijejo v opazo- valnico, kjer so nemoteči, skozi odprtine opazovalnice lahko s pomočjo daljnogleda občudujejo pisane pernate zračne akrobate. Za fotografe, ki želijo priti bliže pticam, je Kozjanski park opazovalnico uredil bliže gnezdilni steni. Fotografi morajo svoj obisk predhodno rezervirati. TS 20. maja bo na gnezdišču v Župjeku tudi dan odprtih vrat, ko bo ves dan prisoten poznavalec čebelarjev. V Kozjanskem parku ljudi po- zivajo, naj se med obiskom gnezdišča čebelarjev zadr- žujejo le pri opazovalnici. S hojo pod gnezdilno steno lahko na čebelarje negativ- no vplivajo, lahko se zgodi, da ptice prekinejo gnezde- nje in zapustijo gnezdišče. Novo železniško postajališče ŠMARTNO OB PAKI – Konec prejšnjega meseca so za- čeli obratovati železniški peroni. To pomeni, da poslej potniki vstopajo na vlak in izstopajo z njega na novem postajališču v bližini pokopališča. »Obstoječa perona bosta odstranjena. Kartomat še ostaja ostaja na stari železniški postaji,« so še sporočili iz družbe Slovenske železnice. Kot smo že poročali, je direkcija za infrastrukturo Žele- zniško postajo Šmartno ob Paki temeljito prenovila. Odslej je za potnike bolj dostopna, predvsem pa bolj varna. Država je za naložbo prispevala 3,1 milijona evrov, sofi nancirala jo je tudi Občina Šmartno ob Paki. BF stični produkt bo razvit pod naslovom Potovanja Rudolfa Gödel-Lannoyja. Občina bo celoten projekt, ki med drugim vključuje še digitalizacijo turistične po- nudbe, vzpostavitev spletne strani o dvorcu in izboljšanje dostopnosti kulturne dedišči- ne za različne ciljne javnosti, predvidoma uresničila v letih 2026 in 2027. Za naložbo bo prejela malo manj kot milijon evrov, iz občinskega proraču- na bo primaknila približno 200 tisoč evrov. Trenutno še končuje projekt, v sklopu katerega se je lotila obnove ostrešja in statične obnove Jelšingrada. Prevodi svetega pisma Med prejemnicami sofi - nanciranja kulturnega mini- strstva je tudi Občina Pod- četrtek. Slednja je na razpis prijavila obnovo poškodova- nih obzidij pri vhodu gradu, ureditev manjšega amfi teatra, ki bo namenjen prireditvam. Predvidena je še ureditev Kraševčeve sobe, kjer bodo razstavljeni številni prevodi svetega pisma. Celotna nalož- ba je ocenjena na 1,3 milijo- na evrov. Dela naj bi bila po besedah župana Petra Misje predvidoma končana do kon- ca leta 2026. Novo postajališče v Šmartnem ob Paki je pripra- vljeno za sprejem potnikov. (Foto: arhiv občine) Dvorec Jelšingrad bo dobil obno- vljeno zgodovinsko fasado. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV OBSOTELJE, KOZJANSKO – Od urejenih fasad, oken in streh do novih turističnih vsebin Izdatna finančna injekcija za nadaljnjo obnovo gradov Čebélar se je vrnil v najstarejše gnezdišče Gradovom v Obsotelju in na Kozjanskem se obeta- jo še lepši časi. Občine Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek so bile uspešne na javnem razpisu kultur- nega ministrstva za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov v kohezijski regiji vzhodna Slovenija. Vsaka bo prejela skoraj milijon evrov sofi nanciranja, s katerim bo nadaljevala obnovo zgodovinskih stavb in poskrbela za nove turistične vsebine. TINA STRMČNIK Občina Kozje, ki je pred nekaj tedni namenu predala številne nove pridobitve na gradu Podsreda, tam zdaj med drugim načrtuje statič- no obnovo strehe in dimnika. »Vse to bo prispevalo k zaščiti notranjosti gradu in zagotovi- tvi njegove dolgotrajne stabil- nosti,« je pojasnila županja Milenca Krajnc. Obnovljeni bodo še fasada, okna, polkna, obrabljeni ometi in tlaki. K energetski obnovi gradu bo prispevala tudi sprememba ogrevanja v prostorih, kjer je stalna razstava slikarskih del Franceta Slane. Ogrevanje bo urejeno s pomočjo toplotne črpalke. V nekaterih prostorih bodo svetila nadomeščena z energetsko bolj varčnimi. Za- četek gradbenih del je predvi- den letos, konec do leta 2028. Predviden je še razvoj no- vih kulturno-turističnih pro- duktov. Na podstrešju gradu bosta zaživeli interpretacijska pot in razstava. »S pomočjo naprednih komunikacijskih tehnologij bomo omogoči- li edinstveno interpretacijo naravnih pojavov, tudi poleta v vesolje. Razvili bomo tudi produkt zeliščarskih delav- nic, ki jih bo vodila znana zeliščarka iz naše občine,« je dejala Krajnčeva. In dodala, da bo v sklopu projekta ure- jena še kolesarnica, za potep po kozjanski pokrajini bo na voljo možnost izposoje ele- ktričnih koles. Občina je za celoten projekt, ki je skupno vreden 1,2 milijona evrov, prejela 900 tisoč evrov. Pridih orienta Občina Šmarje pri Jelšah bo z denarjem, ki ga bo pre- jela na razpisu kulturnega ministrstva, obnovila zgo- dovinsko fasado dvorca Jel- šingrad, in sicer tako, kot je bila urejena v 18. stoletju. Pod okriljem projekta z na- slovom V objemu baroka in orienta je predvidena še ureditev mavrske sobe. Tam bo vzpostavljen nov kultur- no-turistični produkt Začuti orient. Še en kulturno-turi- Čebelar (Foto: Dušan Klenovšek) PODSREDA – Iz Kozjan- skega parka so sporočili, da se je med velikonočnimi prazniki iz tropske Afrike vrnila naša najbolj pisana vrsta ptic – čebelar. Gnezdi le na redkih točkah. Ena od njih je v opuščenem pesko- kopu v naselju Župjek na obrobju Bizeljskega. Gre za najstarejšo neprekinjeno gnezdilno kolonijo v Slove- niji, saj omenjena ptica tam gnezdi od leta 1984. Dušan Klenovšek iz Koz- janskega parka je pojasnil, da je čebelar ptič v velikosti kosa ali škorca, a se zaradi živo pisanega perja zdi večji. »Običajno ne vidimo enega čebelarja, temveč manjšo jato – družabni so tako med selitvijo kot tudi v času gnez- denja. Let čebelarjev je sesta- vljen iz jadranja z razprtimi perutmi in iz hitrega zamaho- vanja. V zraku so zelo spretni letalci – to je nujno, saj lovijo samo leteče žuželke.« Ker so ljudje to ptico pogosto opazili med lovom na čebele, ima v mnogih jezikih s čebe- lami povezano ime. Tudi pin- cetasto oblikovan kljun je pri- lagojen za lov letečih žuželk. Poleg že omenjenih čebel lovi tudi kačje pastirje, metulje, škržate, hrošče, kobilice. Kako gnezdi? Kremenčev pesek je ravno dovolj trden, da lahko čebe- lar v stene izkoplje do meter globok gnezdilni rov, ki se ne sesede. Jajca, gnezdeča samica in mladiči so tako varni pred večino plenilcev. Peščena stena omogoča gnez- denje, do 50 čebelarjevih dru- žin hrano najde v neposredni bližini, kjer so reka Sotla in številni travniki. »Sicer čebe- lar gnezdi v erozijskih stenah rečnih brežin, vendar primer- nih mest zaradi človeškega poseganja (utrditev brežin, regulacije) skoraj ni več,« je pojasnil Klenovšek. Magnet za fotografiranje Ljudje radi opazujejo in fotografi rajo to ptico, zato je okolica gnezdilne kolonije v peskokopu urejena za obisko- valce. Ti se skrijejo v opazo- valnico, kjer so nemoteči, skozi odprtine opazovalnice lahko s pomočjo daljnogleda občudujejo pisane pernate zračne akrobate. Za fotografe, ki želijo priti bliže pticam, je Kozjanski park opazovalnico uredil bliže gnezdilni steni. Fotografi morajo svoj obisk predhodno rezervirati. TS 20. maja bo na gnezdišču v Župjeku tudi dan odprtih vrat, ko bo ves dan prisoten poznavalec čebelarjev. V Kozjanskem parku ljudi po- zivajo, naj se med obiskom gnezdišča čebelarjev zadr- žujejo le pri opazovalnici. S hojo pod gnezdilno steno lahko na čebelarje negativ- no vplivajo, lahko se zgodi, da ptice prekinejo gnezde- nje in zapustijo gnezdišče. Novo železniško postajališče ŠMARTNO OB PAKI – Konec prejšnjega meseca so za- čeli obratovati železniški peroni. To pomeni, da poslej potniki vstopajo na vlak in izstopajo z njega na novem postajališču v bližini pokopališča. »Obstoječa perona bosta odstranjena. Kartomat še ostaja ostaja na stari železniški postaji,« so še sporočili iz družbe Slovenske železnice. Kot smo že poročali, je direkcija za infrastrukturo Žele- zniško postajo Šmartno ob Paki temeljito prenovila. Odslej je za potnike bolj dostopna, predvsem pa bolj varna. Država je za naložbo prispevala 3,1 milijona evrov, sofi nancirala jo je tudi Občina Šmartno ob Paki. BF stični produkt bo razvit pod naslovom Potovanja Rudolfa Gödel-Lannoyja. Občina bo celoten projekt, ki med drugim vključuje še digitalizacijo turistične po- nudbe, vzpostavitev spletne strani o dvorcu in izboljšanje dostopnosti kulturne dedišči- ne za različne ciljne javnosti, predvidoma uresničila v letih 2026 in 2027. Za naložbo bo prejela malo manj kot milijon evrov, iz občinskega proraču- na bo primaknila približno 200 tisoč evrov. Trenutno še končuje projekt, v sklopu katerega se je lotila obnove ostrešja in statične obnove Jelšingrada. Prevodi svetega pisma Med prejemnicami sofi - nanciranja kulturnega mini- strstva je tudi Občina Pod- četrtek. Slednja je na razpis prijavila obnovo poškodova- nih obzidij pri vhodu gradu, ureditev manjšega amfi teatra, ki bo namenjen prireditvam. Predvidena je še ureditev Kraševčeve sobe, kjer bodo razstavljeni številni prevodi svetega pisma. Celotna nalož- ba je ocenjena na 1,3 milijo- na evrov. Dela naj bi bila po besedah župana Petra Misje predvidoma končana do kon- ca leta 2026. Novo postajališče v Šmartnem ob Paki je pripra- vljeno za sprejem potnikov. (Foto: arhiv občine) Dvorec Jelšingrad bo dobil obno- vljeno zgodovinsko fasado. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Podružnične šole v manjših krajih so običajno več kot le vzgojno-izobraževalne ustanove. So središče družabnega in kulturnega dogajanja v kraju, zato jim nekateri rečejo, da so duša kraja. Ob njihovi uki- nitvi običajno zamre tudi družbeno življenje v kraju. Dokončno zaprtje z novim šolskim letom čaka tudi podružnično šolo v Lažišah nad Rimskimi Toplicami. A kulturno življenje v kraju s tem ne bo ogroženo, so prepričani v Občini Laško, saj Kulturno društvo Laži- še že zdaj uporablja približno polovico površine šole za svojo dejavnost in skrbi za zgradbo, da ne propada. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kako varčna pri porabi vode in elektrike so turistična podjetja? LAŠKO – Destinacija Laško se že vrsto let zavzema za trajnostni razvoj in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Eden od pomembnih korakov v tej smeri je tudi redno spre- mljanje porabe vode in elektrike v turističnih podjetjih, ki predstavljajo pomemben del lokalnega gospodarstva. Podatke o porabi vode in elektrike v destinaciji Laško zbirajo kot del spremljanja trajnostnih kazalnikov. V zadnjem času se v ta proces vedno bolj vključujejo tudi turistična podjetja, ki s svojo odprtostjo in transparentnostjo prispevajo k skupni viziji zelene destinacije. Med ponudniki, ki so se odločili za deljenje podatkov o porabi, so tudi Thermana Laško in Rimske terme. Njuni podatki po navedbah Občine Laško predstavljajo primera dobrih praks, ki lahko služijo kot spodbuda tudi drugim ponudnikom v destinaciji. Kot še dodajajo v laški občini, njihova pripravljenost na sodelovanje kaže na visoko raven okoljske osveščenosti in podporo skupnemu cilju, to je bolj trajnostnemu turizmu v Laškem. BA Šolski vrvež za vedno utihnil LAŠKO – Podružnična šola v Lažišah dokončno zaprla svoja vrata Šolski vrvež za vedno utihnil Šolski vrvež za vedno utihnil Starši otrok iz šolskega okoliša Lažiše so svoje otroke raje kot v podružnično šolo vpisali v matično šolo v Rimskih Toplicah (na foto- grafiji), zato po- družnica v Lažišah dokončno zapira svoja vrata. (Foto: Andraž Purg) Pouka v omenjeni podru- žnični šoli sicer ni že od šol- skega leta 2017/18, ko so laški občinski svetniki sprejeli sklep o začasni ukinitvi delovanja šole. Starši štirih otrok so se namreč takrat odločili, da jih bodo namesto v podružnično šolo vpisali v matično šolo v Rimskih Toplicah. Kot razlo- ge so med drugim navedli navezanost otrok na skupino iz vrtca, ki so ga obiskovali v Rimskih Toplicah, in spozna- nje, da je podružnična šola bolj oddaljena od njihovega bivališča kot matična šola. Za šolanje v Lažišah tako ni bilo več otrok. Pogoj vsaj pet otrok Podružnične šole so pred- vsem na redko poseljenih območjih in na območjih z razvojnimi posebnostmi. Takšno območje predstavlja tudi občina Laško, za katero so značilni izrazita reliefna razgibanost, velika razdro- bljenost vasi in zaselkov, sla- be javne prometne povezave, redka poseljenost in oddalje- nost mesta zaposlitve staršev. Pogoj za delovanje podru- žničnih šol je najmanj deset glašali, drugi starši so želeli svoje otroke vpisati v matično šolo. Za šolsko leto 2020/21 sta bila za vpis v prvi razred v Lažišah na seznamu le dva otroka in tako se je postavilo vprašanje, koliko časa bo Obči- na Laško še pripravljena čakati z odlokom o stalnem zaprtju podružnične šole, že druge v nekaj letih. Leta 2017 je Občina Laško namreč sprejela sklep o dokončnem zaprtju Podru- žnične šole Reka, ki je imela pred tem pet let status začasno zaprte šole. Dolgoletna prizadevanja za ohranitev šole Pomen zaprtja podružnič- ne šole za razvoj kraja Lažiše so v raziskovalni nalogi v letu 2019 raziskovale tudi učen- ke 8. in 9. razreda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Kot je razvidno iz naloge, so pri- zadevanja za ohranitev ome- njene podružnice trajala več let. Že pred več kot 45 leti je bilo v omenjenem šolskem okolišu mogoče zaznati upa- danje števila otrok. V šoli v Lažišah je tedaj delovala Ci- cibanova in mala šola, učenci so obiskovali tudi več intere- snih dejavnosti, od likovne- ga, literarnega, recitacijsko- -dramskega krožka, deloval je tudi podmladek Rdečega križa. Tedaj je bila učiteljica v Lažišah Pavla Lapornik. V šolskem letu 1979/80 jo je zamenjala učiteljica Martina Jelenc, ki je do upokojitve uspešno nadaljevala pove- zovanje šole in kraja preko prosvetno-kulturnega dru- štva. Šola je bila v začetku 80. let prejšnjega stoletja edina družbena ustanova na vasi in tudi organizatorka večine proslav ter prireditev v kraju. V šolskem letu 1986/87 je bilo za vpis v podružnično šolo že manj kot deset otrok, zato so se začeli resni pogo- vori o možnosti zaprtja šole. A ker je projekcija rodnosti v prihodnjih letih kazala na več šoloobveznih otrok, je podru- žnica v Lažišah ostala odprta. Ukinitvi šole so ostro naspro- tovali tudi krajani. V primeru, da bi do zaprtja šole vseeno prišlo, so postavili dva glavna pogoja. In sicer so na zboru krajanov sprejeli sklep, da mora biti organiziran prevoz otrok izpred šole v Lažišah, prostori šole pa morajo biti še naprej namenjeni delovanju kulturnega in drugih društev. Prizadevanja za ohranitev šole so se nadaljevala tudi v prihodnjih letih. V šolskem letu 1988/89 so predstavniki krajanov sodelovali na vseh treh zborih skupščine Občine Laško in preglasovali zaprtje podružnice v Lažišah. Uved- ba devetletne osnovne šole in nadaljnje zmanjševanje števila šolarjev sta ponovno odprla vprašanje obstoja laži- ške podružnice. Njena vrata so naposled ostala zaprta 1. septembra 2017. vpisanih učencev oziroma pet na območjih s specifi čno poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi. V vseh teh letih, ko je bila šola v Lažišah začasno zaprta, po navedbah Občine Laško nih- če od staršev ni izrazil želje po vpisu otroka v to šolo. Tudi projekcija otrok za na- slednjih šest let ne kaže mo- žnosti za odprtje šole. Med letoma 2018 in 2023 se je v tem šolskem okolišu, ki za- jema vasi Konc, Škofce, Dol pri Laškem, Lažiše, Vodiško in Lože, rodilo 14 otrok. Za šolsko leto 2019/20 je bilo na seznamu za vpis v prvi ra- zred Podružnične šole Lažiše pet otrok. Starši enega otroka so z vpisom v podružnico so- Fotografija je simbolna. (Foto: Freepik) RADEČE – Občina pripravlja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za prenovo središča Radeč. Na območju med Ulico Milana Majcna in Kulturnim domom Radeče je predvidena umestitev večnamenske stavbe, v kateri naj bi bilo omogočeno parkiranje, prostori naj bi bili namenjeni tudi poslovnim in družbenim dejavnostim ter bivanju. OPPN je trenutno javno razgrnjen. Ob tem občina načrtuje tudi ureditev dela trga v središču Radeč. Zgradba v Ulici Milana Majcna je načrtovana v največ petih nadstropjih, ob kletnem in pritličnem delu so predvideni še dve nadstropji in mansarda. Na zahodnem delu območja je načrtovana ureditev trga oziroma večje tlakovane površine. V vzhodnem delu, ki predstavlja vhod v Radeče, naj bi bila urejena javna zelena površina, ki bo zasajena z avtohtonim drev- jem. Na območju, kjer je predvidena gradnja večnamenske stavbe, so trenutno tri stavbe (na naslovih Ulica Milana Majcna 13, 15 in 17), ki so predvidene za rušenje. Finančna sredstva za izdelavo OPPN bo zagotovila gospodarska družba s sedežem v Radečah. Občina Radeče pripravlja tudi projekt, imenovan Zelena ureditev splavarske promenade z mestnim parkom. Gre za obsežnejši projekt, ki zajema velik nabor različnih dejavnosti s skupnim imenovalcem usmerjenosti v zeleno preobrazbo mesta Radeče. Trenutno je ob- čina v postopku pridobivanja sofi nancerskih sredstev iz dogovora za razvoj regij. Za letos je načrtovana priprava dokumentacije in vloge, izvedba projekta naj bi sledila v prihodnjih treh letih. BA Občina Radeče načrtuje zeleno preobrazbo mesta, v središču kraja je načrtovana tudi gradnja večnamenske stavbe s parkirno hišo. (Foto: KTRC Radeče) V občini Laško sta dve matični osnovni šoli, v Laškem in Rimskih Toplicah. OŠ Primoža Trubarja Laško ima štiri podružnične šole, in sicer v Debru, Šentrupertu, Vrhu na Laškim in Rečici. OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ima podružnične šole v Jurkloštru, Sedražu in Zidanem Mostu. Matično šolo v Laškem in njene podružnice skupaj obiskuje približno osemsto otrok ter osnovno šolo v Rimskih Toplicah in njene podružnične šole približno tristo učencev. Bodo Radeče dobile parkirno hišo? Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Skoraj 300 tisoč potnikov na 300 tisoč kilometrih VELENJE – Mestna občina Velenje že nekaj časa zagotavlja brezplačen mestni potniški pro- met Lokalc. Lani ga je uporabljalo 283.827 občanov, skupaj pa je Lokalc prevozil malo več kot 300 tisoč kilometrov. Občina je v ta namen v proračunu zagotovila približno 700 tisoč evrov. Mestni avtobusni prevoz Lokalc je v Velenju organiziran na šestih različnih progah, vozni park je občina aprila lani v celoti posodobila. »Novi avtobusi so prijazni do okolja in opre- mljeni s sodobnimi števci za štetje potnikov, kar omogoča natančnejše načrtovanje in boljšo uporabniško izkušnjo. Prav tako so prilagojeni za osebe z gibalnimi oviranostmi,« so sporočili iz velenjske občinske uprave. Skupaj so avtobusi lani prevozili 301.837 kilometrov, od tega največ, in sicer 230.517 kilo- metrov, na tako imenovani rumeni progi. Na tej progi Lokalc vozi v 15-minutnih časovnih intervalih in ima največ postajališč. Sicer lokalni avtobus vozi tudi na rdeči, oranžni, zeleni, modri in vijolični progi. Mestna občina Velenje s podjetjem javnega mestnega potniškega prometa Nomago tako zagotavlja varen in dostopen javni potniški prevoz za vse generacije. Skrbi tudi za prenovo avtobusnih postajališč – na enajstih je lani namestila 11 elektronskih prikazovalnikov prihodov avtobusov, medtem jih deset še čaka na namestitev. BF Občani pogosto uporabljajo brezplačni prevoz z Lokalcem. (Foto: MOV Velenje) S pomladjo se v Velenju razcveti tudi prireditveni utrip, saj vreme dopušča organizacijo dogodkov tudi na pro- stem. Letos so za pestro prireditveno ponudbo prav tako poskrbeli javni zavodi, zveze in društva ob podpori Me- stne občine Velenje. Kot je na srečanju z novinarji pou- darila Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, se maja obeta približno 130 raznolikih dogodkov z nazivom Maj v Velenju. Sicer se v celem letu v velenjski občini zvrsti kar štiri tisoč dogodkov, ki jih obišče več kot 450 tisoč obiskovalcev. In kako bo torej utripal letošnji maj, po mnenju mnogih najlepši mesec v letu? BARBARA FURMAN »Upravičeno smo lahko ponosni na številne organi- zatorje, ki pripravljajo tako raznovrstno ponudbo prire- ditev, in na občane, ki se jih udeležujejo. Zato bo občina še naprej zagotavljala fi nanč- no podporo pri izvedbi do- godkov,« je med drugim po- udarila podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Maj se je v Ve- lenju tradicionalno začel s prvomajsko budnico Premo- govnika Velenje, pohodom ter prvomajskim srečanjem na Graški gori. Vsako leto se ga udeleži veliko prebivalcev velenjske občine, ki tako iz- kazujejo pripadnost vredno- tam dela in solidarnosti. Spomin na osemdeseta Lidija Praprotnik iz Ljud- ske univerze Velenje je opo- zorila na Medgeneracijski fe- stival med 16. in 17. majem, ki bo obarvan s spomini na osemdeseta leta. Naslovili so ga Zaplešimo v poletje spo- minov. »Za obiskovalce smo pripravili medgeneracijske zabavne igre, ustvarjalne delavnice, razstavo fotogra- fi j plesalcev iz osemdesetih let, tematsko vodenje po me- stnem središču, vodeno kole- sarsko turo s kulturnimi po- stanki na Štrekni, v kinu bo na ogled slovenski fi lm Čisto pravi gusar. Vrhunec festivala bo skupinski ples na Titovem trgu, ko bomo plesali na glas- bo iz fi lma Poletje v školjki,« je napovedala Praprotnikova. Šaleški študentski klub bo med 23. in 25. majem organi- ziral že 33. festival Dnevi mla- dih in kulture, ki udeležencem odpira vrata v svet kulture, umetnosti in družabnega udej- stvovanja »Letos pripravljamo stand up večer Perice Jekovića, Tržnico mladosti, koncert za- sedbe Mi2 ter letos prvič tudi tek mladosti po mestu. Na Visti bo Drive in kino pod zvezda- mi,« je festivalski utrip strnil Teodor Majcenovič. Petki v mestu Tudi letos bodo maj zazna- movali Petki v mestu, ki so prerasli v prijetno srečevališče Velenjčank in Velenjčanov v mestnem središču. Galerija Velenje in Knjižnica Velenje sta združili moči pri organizaciji ustvarjalnega petka z ustvar- jalnimi delavnicami, lutkovno predstavo ter s koncertom za- sedbe Pop Design. Vrtec Vele- nje, Ljudska univerza Velenje in univerza za tretje življenj- sko obdobje bodo pripravili 16. maja medgeneracijsko druženje z nastopi Pihalnega orkestra Zarja in Plesne šole Spin, dan bo popestrila tudi ulična tombola. Petek mladosti bo 23. maja, ko bodo nastopili srednješolski glasbeni skupini Friki in Petrichor ter učenci Glasbene šole Goličnik, plesni nastop bo pripravila Plesna šola M-dance. Zadnji petek v maju bo posvečen 150-letnici premogovništva v Šaleški do- lini, zato so ga organizatorji naslovili Petek tradicije. Ta dan se bodo predstavili Pihalni or- kester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, Harmonikarski orkester Barbara, Muzej Vele- nje in Muzej premogovništva Slovenije. Dobrodelno kolesarjenje Predstavnik Športne zveze Velenje Nik Lemež je opozoril na majske športne dejavnosti, ki jih pripravljata Športno-re- kreacijski zavod Rdeča dvora- na in Športna zveza Velenje. »Velenje bo letos gostilo zače- tek in zaključek kolesarskega projekta Dobrodelno okrog Slovenije. Tako želimo poma- gati otrokom iz socialno šibkih družin do lastnih koles. Maja bo v Velenju tudi tradicionalni, 40. Tiki rally Velenje, državno prvenstvo v rolkanju, medna- rodno tekmovanje z modeli na daljinsko vodenje,« je še pove- dal Lemež. Na Titovem trgu bo drugo majsko soboto v organizaciji Festivala Velenje tradicional- ni Pomladni sejem z bogato ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti, sadik in cvetja. Obogaten bo s kul- turnim programom domačih izvajalcev ter z ustvarjalnimi delavnicami, v Cankarjevi uli- ci bo ta dan še pomladni bolšji sejem. Gledališče in ples Na odru velenjskega doma kulture se bodo maja zvrstile štiri premiere, ki jih pripravlja- jo domači kulturni ustvarjal- ci. Po napovedih direktorice Festivala Velenje Barbare Po- korny si bodo ljubitelji gleda- lišča lahko 15. maja ogledali Lidija Praprotnik iz Ljudske univerze Velenje Podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Barbara Pokorny, direktorica Festi- vala Velenje. VELENJE – Majski prireditveni utrip bo posvečen tudi 150-letni tradiciji premogovništva Ne čakaj, pridi na Maj v Velenju V maju bo še nekaj dogodkov posvečenih 150-letni tradiciji premogovništva. Poklon rudarski dediščini pripravlja Zavod za turizem Šaleške doline, Mestna občina Velenje je prevzela organizacijo Generacijskega foruma 150 let premogovništva v Šaleški dolini, Razvojna agencija Saša bo konec maja organizirala okroglo mizo z naslovom Šaleška dolina na razpotju. premieri predstav Le kdo še verjame v pravljice in Mulci proti doktorju Zlobi v izvedbi mladih udeležencev gleda- liške šole. »Obetata se tudi premiera lutkovne predstave Dogodivščine vesoljčka Hopi- ja Lutkovnega gledališča Ve- lenje ter premiera predstave Vladimir, ki so jo pripravili člani Gledališča Velenje. Fe- stival Velenje bo v maju pri- redilo tudi mednarodno sre- čanje partnerjev evropskega projekta D. Dance Alliance, ki ga bodo popestrili z okro- glo mizo o pomenu plesa ter s plesno predstavo Plenir,« je dodala direktorica. V soustvarjanju majske- ga utripa je sodelovala tudi Knjižnica Velenje, ki je prvi majski ponedeljek pripravi- la predstavitev knjige Tade- je Miklavin Nemirne noge, dan kasneje še knjige Bojana Glavača Velenjske zgodbe 3. Konec maja bo knjižnica gostila priljubljenega patra Karla Gržana in upokojenega novinarja ter uveljavljenega zunanjepolitičnega komenta- torja dr. Uroša Lipuščka. V Glasbeni šoli Velenje se bo v maju zvrstila vrsta pred- maturitetnih nastopov, obeta se tudi koncert ob 30-letnici mladinskega pevskega zbora glasbene šole. Foto: Nik Jarh Predstavniki zavodov, društev in občine so predstavili obsežno pale- to majskih dogodkov. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – V Kasazah bodo do konca leta brneli delovni stroji Občina bo širila kanalizacijsko omrežje Približno 2,2 milijona evrov bo stala nadgradnja kanalizacijskega sistema v Kasazah, s čimer bo žalska občina s finančno pomočjo ministrstva za naravne vire in prostor ter Evropske unije omogočila priklop na čistilno napravo še 283 uporabnikom oziroma 65 objektom, večinoma stanovanjskim. V začetku tedna je župan Janko Kos podpisal pogodbo za gradbena dela, ki jih bodo opravila podjetja Tegar, Teleg-M in Voc Celje. Delovni stroji bodo zabrneli sredi maja, dela naj bi se končala konec letošnjega leta. Medtem v nekaterih manjših zaselkih žalske lokalne skupnosti še vedno čakajo na priklop na čistilno napravo. BARBARA FURMAN Občina Žalec bo v Kasa- zah zgradila približno 5.400 metrov veliko fekalno kana- lizacijsko omrežje in pet no- vih črpališč, saj si prizadeva v lokalni skupnosti zagoto- viti 98-odstotno priključe- nost na centralno čistilno napravo. Zagotovljeno sofinanciranje Po besedah župana Janka Kosa bo gradnja kanalizacij- skega sistema v Kasazah stala približno 2,2 milijona evrov z DDV. A bo občina zagoto- vila le 1,2 milijona evrov, saj je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost pridobila milijon evrov sofi- nanciranja. »Zavedam se, da bo gra- dnja kanalizacije zahtevna, predvsem zato, ker bo časov- no omejena. K upoštevanju rokov nas silijo pridobljena evropska sredstva. Upamo, da pri pridobivanju soglasij za uporabo zemljišč, ki so v zasebni lasti občanov, ne bo prihajalo do težav. Vsi občani potrebujemo kanalizacijski in vodovodni sistem, vendar se žal vsi tega očitno ne zave- dajo, saj je v preteklosti pri urejanju služnosti prihajalo tudi do nepotrebnih zapletov. Nekateri ne dovolijo, da bi kanalizacijske cevi napeljali po njihovem zemljišču, ali želijo, da jim občina za slu- žnostno pravico plača neko vsoto,« je poudaril župan, ki upa, da se tokrat s tovrstnimi izzivi ne bodo soočali. Vodja urada za komunal- ne zadeve v žalski občinski upravi Aleš Uranjek je do- dal, da bo novozgrajen kana- lizacijski sistem upravljalo občinsko javno komunalno podjetje. »Z novozgrajenim kanalizacijskim sistemom bomo zmanjšali porabo energije, saj je pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda v primerjavi z individualnim čiščenjem greznic bistveno manjša,« je pojasnil. Trije gradbinci Kanalizacijsko omrežje v Kasazah, ki ga bodo na jav- nem razpisu izbrana grad- bena podjetja začela graditi sredi tega meseca, bodo po- vezali na primarni kolektor, ki je speljan ob lokalni cesti Kasaze–Liboje in od tam na centralno čistilno napravo. Gradnja bo potekala na treh območjih. »Na območju Go- vekovega hriba bo 796 tisoč evrov vredno kanalizacijo gradilo podjetje Tegar, na ob- močju stanovanjske soseske v Kasazah bo kanalizacijo v vrednosti 372 tisoč evrov gra- dilo podjetje Teleg-M. Tam- kajšnji stanovanjski bloki so bili na čistilno napravo sicer priključeni že pred desetimi leti, zdaj bodo omogočili priključitev še preostalim objektom, predvsem stano- vanjskim. Podjetje Voc Celje bo 947 tisoč evrov vredno kanalizacijo gradilo v na- selju Liboje,« je še pojasnil Uranjek. Predstavniki vseh treh grad- benih podjetij so poudarili, da bodo naredili vse, da bodo kanalizacijo zgradili do kon- ca letošnjega leta, pri čemer si želijo, da bi jim bilo vreme naklonjeno. Občina Žalec je s podjetjema Tegar in Voc Celje pri nekaterih projektih že so- delovala in ima z njima dobre izkušnje. »Ob tem se z gren- »Zavedam se, da bo gradnja kanalizacije zahtevna, predvsem zato, ker bo časovno omejena. Upamo, da pri pridobivanju soglasij za uporabo zemljišč, ki so v zasebni lasti občanov, ne bo prihajalo do težav,« je poudaril župan Janko Kos. kim priokusom spominjam let, ko je občina podpisala po- godbo z gradbenimi podjetji, kot je na primer Vegrad, ki del niso končala, ker so pristala v stečaju,« je pripomnil župan Kos. Tudi v Zabukovici? Prizadevanja žalske občine so usmerjena v zagotavljanje 98-odstotne priključenosti na čistilno napravo. Koliko gospodinjstev še čaka na pri- klop? Aleš Uranjek pravi, da natančne številke ne more posredovati, a je med drugim povedal, da občina pripravlja projekt za gradnjo kanalizaci- je v naselju Zabukovica. »Gra- dnja tega kanalizacijskega sistema naj bi stala približno 8 milijonov evrov, polovico denarja naj bi občina zagoto- vila iz evropskih virov, razliko potrebnega denarja bomo v naslednjih letih morali zagoto- viti v občinskem proračunu,« je napovedal. Župan Janko Kos je dodal, da se občina loteva tudi na- ložb na področju vodooskr- be. Občine Žalec, Prebold in Polzela so se povezale pri gra- dnji vodovoda, v katerem je pred dvema letoma prišlo do onesnaženja vode. Za to na- ložbo so občine že pridobile sofinanciranje v višini milijon evrov, gradnja naj bi se začela kmalu. Župan Janko Kos ob podpisu pogodbe s predstavniki treh podjetij, ki bodo gradila kanalizacijo. (Foto: Andraž Purg) Nekoč je veljalo, da je strokovno, profesionalno in zdravljenje po najnovejših metodah treba poiskati, ve- likokrat daleč od doma. Se spomnite teh časov? Težave z gibanjem, kronične bolez- ni, boleči sklepi ali posledice nevroloških obolenj so zah- tevali veliko organizacije, živcev in poti, ki niso bile vedno pospremljene s stro- kovnostjo in prijaznostjo. A danes je drugače. Tik ob Savi- nji, v srcu Laškega, v Thermani Laško pišejo zgodbo sodobne zdravstvene oskrbe in več kot 70-letne tradicije medicinske rehabilitacije, ki sledi zadnjim zdravstvenim smernicam ter ponuja izjemno paleto terapij. Zdaj v povsem prenovljenih prostorih, ki gostom zagota- vljajo še večje udobje. V hotelu Zdravilišče Laško, kjer se je pred več kot 170 leti začela zdraviliška tradicija kraja, se je pred nekaj dnevi končala pomembna prenova. Skoraj sto hotelskih sob je dobilo sodob- no in prostorno podobo, v celo- ti dostopno in prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam. Ko- palnice brez nivojskih pregrad, varnostne konzole, izboljšana uporabnost – vse to prispeva k večjemu udobju gostov na te- rapijah in rehabilitaciji. Pomemben poudarek si za- služi tudi Oddelek za rehabi- litacijsko zdravstveno nego, ki s 140 posteljami velja za največji tovrsten oddelek v Sloveniji, namenjen najtežjim primerom rehabilitacije, a tudi kot začasna rešitev za svojce, ki se soočajo s stisko pri oskrbi in namestitvi svojcev. Poveza- nost z ambulantnim delom in s terapijami omogoča nemoten prehod med različnimi fazami zdravljenja in rehabilitacije, kar bolnikom zagotavlja še večjo varnost in celovitost oskrbe. Nova podoba – stara pregovorna prijaznost Zaposleni, tako medicinski kot drug kader, v Zdravilišču Laško slovijo kot topli, prijazni in stro- kovni, kar prispeva k izjemne- mu udobju gostov. Okrepljena zdravniška ekipa s širokim stro- kovnim znanjem in multidisci- plinarnim pristopom še dodat- no nadgrajuje raven storitev in individualizirane oskrbe, ki jo bolniki potrebujejo. V sodob- no prenovljenih prostorih Centra terapij in medicine se vrstijo kakovostni programi fizioterapije in delovne terapi- je. Na voljo je široka ponudba samoplačniških posvetoval- nic, ambulant, raznovrstnih obravnav in metod za krepitev zdravja, lajšanje zdravstvenih težav in zagotavljanje dobrega počutja. Pri tem sledijo smer- nicam in potrebam bolnikov. Ena zadnjih pridobitev v nizu obravnav je presoterapija. Gre za mehansko limfno drenažo, ki spodbuja izločanje slabih snovi iz tkiv, izboljšuje prekrvavitev, blaži zatekanje nog ter krepi odpornost. Uporablja se pri vrsti stanj, od limfedema, venskega popuščanja do lajšanja kronične utrujenosti in fibromialgije. V Centru zdravja in dobrega počutja Zdravilišča Laško izsto- pa tudi terapevtski bazen z dvižnim dnom in s podvodno tekalno stezo. Ta omogoča ra- znoliko vodno vadbo, prilago- jeno tako starejšim kot tudi gi- balno oviranim ali zahtevnejšim bolnikom, izjemno priljubljen je kot vrsta treninga tudi med špor- tniki – rekreativnimi in profesio- nalnimi. Prilagojena resničnost in virtualna pomoč Delovna terapija je v procesu rehabilitacije izjemnega pome- na. V Zdravilišču Laško je dobila popolnoma prenovljene pro- store. Nova posebej prilagojena terapevtska kuhinja omogoča bolnikom učenje vsakodnev- nih opravil v resničnem okolju, kar je ključen korak za čim bolj samostojno vrnitev v domače okolje. Iz resničnega okolja se v Zdravilišču Laško lahko preselite tudi v virtualno – robota Bimeo in Syrebo s pomočjo virtualne resničnosti in robotske asistence pomagata pri ponovni vzposta- vitvi gibanja po kapi, travmatskih poškodbah ali drugih nevrolo- ških stanjih. Terapija z robotsko rokavico Syrebo™ predstavlja inovativen terapevtski pristop v nevrorehabilitaciji. Namenje- na je osebam po možganski kapi, po travmatski poškodbi možganov ali po ortopedskih poškodbah, ki prizadenejo zgornje okončine. Namenjena je tudi osebam s cerebralno paralizo ali z limfedemom. Re- habilitacijski pripomoček BiMeo je namenjen izboljšanju moto- ričnih spretnosti oslabljene roke, kot so obseg giba, mišična moč in koordinacija, hkrati se izbolj- šujejo tudi kognitivne funkcije, kot so pozornost, zbranost in razumevanje navodil. Vse to ni več le tehnologija prihodnosti, temveč sestavni del sodobne terapije v Laškem. Tisto, česar ne moreš kupiti … Izjemna zdravstvena obrav- nava v Thermani Laško ni na voljo le v ambulantah in telo- vadnicah. Njene posebnosti ni mogoče zapakirati v napra- vo ali terapijo. To je zdravilna termalna voda Laško, znan- stveno potrjena kot podpora pri rehabilitaciji, lajšanju bole- čin in izboljšanju gibljivosti. In okolje: mirna lega ob Savinji, z zelenjem obdane vzpetine in Več informacij o ponudbi ambulant, posvetovalnic in samoplačniških storitev v Thermani Laško najdete na: www.thermana.si, 03 734 51 28, centerzdravja@thermana.si. Kakovostno zdravljenje ni več daleč V hotelu Zdravilišče Laško prenovili skoraj sto sob – Široka ponudba storitev v Centru terapij in medicine pogled na hribe, ki sprosti že sam po sebi. Okrevanje v Zdravilišču Laško je tako nekaj povsem drugač- nega. Je pot nazaj k sebi ob strokovni pomoči in v objemu narave. Vse to dopolnjuje ambu- lantna ponudba, ki vključuje nevrološke in ortopedske preglede, akupunkturo, me- dicinsko hipnozo, protibole- činske programe ter programe za odvajanje kajenja, hujšanje in obdobje menopavze. V okvi- ru Centra medicine Zdravilišča Laško delujejo samoplačniške specialistične ambulante in posvetovalnice, ki z vodilni- mi strokovnjaki na področju ortopedije, fiziatrije, fizikalne in rehabilitacijske medicine, travmatologije, nevrokirurgi- je, logopedije, radiologije, ki- ropraktike, fizioterapije, delov- ne terapije ter z najsodobnejšo medicinsko opremo poskrbijo za kakovostno obravnavo ter učinkovito zdravljenje. Na vo- ljo so celostni in individualno zasnovani zdravstveni progra- mi in fizioterapevtske obravna- ve, najsodobnejši medicinski postopki, ki ob vrhunskem zna- nju Thermaninih strokovnjakov in ob podpori blagodejne ter- malne vode Laško vračajo moč. Nekoč Zdravilišče Laško, danes Thermana Laško, je kraj celostnega dobrega počutja. Vrhunsko strokovno znanje je doma v Laškem. Terapevtski in medicin- ski ekipi Zdravilišča Laško zaupajo tudi profesionalni športniki, kot je deskarka na snegu in dobitnica olimpijske medalje Gloria Kotnik. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Skoraj 300 tisoč potnikov na 300 tisoč kilometrih VELENJE – Mestna občina Velenje že nekaj časa zagotavlja brezplačen mestni potniški pro- met Lokalc. Lani ga je uporabljalo 283.827 občanov, skupaj pa je Lokalc prevozil malo več kot 300 tisoč kilometrov. Občina je v ta namen v proračunu zagotovila približno 700 tisoč evrov. Mestni avtobusni prevoz Lokalc je v Velenju organiziran na šestih različnih progah, vozni park je občina aprila lani v celoti posodobila. »Novi avtobusi so prijazni do okolja in opre- mljeni s sodobnimi števci za štetje potnikov, kar omogoča natančnejše načrtovanje in boljšo uporabniško izkušnjo. Prav tako so prilagojeni za osebe z gibalnimi oviranostmi,« so sporočili iz velenjske občinske uprave. Skupaj so avtobusi lani prevozili 301.837 kilometrov, od tega največ, in sicer 230.517 kilo- metrov, na tako imenovani rumeni progi. Na tej progi Lokalc vozi v 15-minutnih časovnih intervalih in ima največ postajališč. Sicer lokalni avtobus vozi tudi na rdeči, oranžni, zeleni, modri in vijolični progi. Mestna občina Velenje s podjetjem javnega mestnega potniškega prometa Nomago tako zagotavlja varen in dostopen javni potniški prevoz za vse generacije. Skrbi tudi za prenovo avtobusnih postajališč – na enajstih je lani namestila 11 elektronskih prikazovalnikov prihodov avtobusov, medtem jih deset še čaka na namestitev. BF Občani pogosto uporabljajo brezplačni prevoz z Lokalcem. (Foto: MOV Velenje) S pomladjo se v Velenju razcveti tudi prireditveni utrip, saj vreme dopušča organizacijo dogodkov tudi na pro- stem. Letos so za pestro prireditveno ponudbo prav tako poskrbeli javni zavodi, zveze in društva ob podpori Me- stne občine Velenje. Kot je na srečanju z novinarji pou- darila Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, se maja obeta približno 130 raznolikih dogodkov z nazivom Maj v Velenju. Sicer se v celem letu v velenjski občini zvrsti kar štiri tisoč dogodkov, ki jih obišče več kot 450 tisoč obiskovalcev. In kako bo torej utripal letošnji maj, po mnenju mnogih najlepši mesec v letu? BARBARA FURMAN »Upravičeno smo lahko ponosni na številne organi- zatorje, ki pripravljajo tako raznovrstno ponudbo prire- ditev, in na občane, ki se jih udeležujejo. Zato bo občina še naprej zagotavljala fi nanč- no podporo pri izvedbi do- godkov,« je med drugim po- udarila podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Maj se je v Ve- lenju tradicionalno začel s prvomajsko budnico Premo- govnika Velenje, pohodom ter prvomajskim srečanjem na Graški gori. Vsako leto se ga udeleži veliko prebivalcev velenjske občine, ki tako iz- kazujejo pripadnost vredno- tam dela in solidarnosti. Spomin na osemdeseta Lidija Praprotnik iz Ljud- ske univerze Velenje je opo- zorila na Medgeneracijski fe- stival med 16. in 17. majem, ki bo obarvan s spomini na osemdeseta leta. Naslovili so ga Zaplešimo v poletje spo- minov. »Za obiskovalce smo pripravili medgeneracijske zabavne igre, ustvarjalne delavnice, razstavo fotogra- fi j plesalcev iz osemdesetih let, tematsko vodenje po me- stnem središču, vodeno kole- sarsko turo s kulturnimi po- stanki na Štrekni, v kinu bo na ogled slovenski fi lm Čisto pravi gusar. Vrhunec festivala bo skupinski ples na Titovem trgu, ko bomo plesali na glas- bo iz fi lma Poletje v školjki,« je napovedala Praprotnikova. Šaleški študentski klub bo med 23. in 25. majem organi- ziral že 33. festival Dnevi mla- dih in kulture, ki udeležencem odpira vrata v svet kulture, umetnosti in družabnega udej- stvovanja »Letos pripravljamo stand up večer Perice Jekovića, Tržnico mladosti, koncert za- sedbe Mi2 ter letos prvič tudi tek mladosti po mestu. Na Visti bo Drive in kino pod zvezda- mi,« je festivalski utrip strnil Teodor Majcenovič. Petki v mestu Tudi letos bodo maj zazna- movali Petki v mestu, ki so prerasli v prijetno srečevališče Velenjčank in Velenjčanov v mestnem središču. Galerija Velenje in Knjižnica Velenje sta združili moči pri organizaciji ustvarjalnega petka z ustvar- jalnimi delavnicami, lutkovno predstavo ter s koncertom za- sedbe Pop Design. Vrtec Vele- nje, Ljudska univerza Velenje in univerza za tretje življenj- sko obdobje bodo pripravili 16. maja medgeneracijsko druženje z nastopi Pihalnega orkestra Zarja in Plesne šole Spin, dan bo popestrila tudi ulična tombola. Petek mladosti bo 23. maja, ko bodo nastopili srednješolski glasbeni skupini Friki in Petrichor ter učenci Glasbene šole Goličnik, plesni nastop bo pripravila Plesna šola M-dance. Zadnji petek v maju bo posvečen 150-letnici premogovništva v Šaleški do- lini, zato so ga organizatorji naslovili Petek tradicije. Ta dan se bodo predstavili Pihalni or- kester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, Harmonikarski orkester Barbara, Muzej Vele- nje in Muzej premogovništva Slovenije. Dobrodelno kolesarjenje Predstavnik Športne zveze Velenje Nik Lemež je opozoril na majske športne dejavnosti, ki jih pripravljata Športno-re- kreacijski zavod Rdeča dvora- na in Športna zveza Velenje. »Velenje bo letos gostilo zače- tek in zaključek kolesarskega projekta Dobrodelno okrog Slovenije. Tako želimo poma- gati otrokom iz socialno šibkih družin do lastnih koles. Maja bo v Velenju tudi tradicionalni, 40. Tiki rally Velenje, državno prvenstvo v rolkanju, medna- rodno tekmovanje z modeli na daljinsko vodenje,« je še pove- dal Lemež. Na Titovem trgu bo drugo majsko soboto v organizaciji Festivala Velenje tradicional- ni Pomladni sejem z bogato ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti, sadik in cvetja. Obogaten bo s kul- turnim programom domačih izvajalcev ter z ustvarjalnimi delavnicami, v Cankarjevi uli- ci bo ta dan še pomladni bolšji sejem. Gledališče in ples Na odru velenjskega doma kulture se bodo maja zvrstile štiri premiere, ki jih pripravlja- jo domači kulturni ustvarjal- ci. Po napovedih direktorice Festivala Velenje Barbare Po- korny si bodo ljubitelji gleda- lišča lahko 15. maja ogledali Lidija Praprotnik iz Ljudske univerze Velenje Podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Barbara Pokorny, direktorica Festi- vala Velenje. VELENJE – Majski prireditveni utrip bo posvečen tudi 150-letni tradiciji premogovništva Ne čakaj, pridi na Maj v Velenju V maju bo še nekaj dogodkov posvečenih 150-letni tradiciji premogovništva. Poklon rudarski dediščini pripravlja Zavod za turizem Šaleške doline, Mestna občina Velenje je prevzela organizacijo Generacijskega foruma 150 let premogovništva v Šaleški dolini, Razvojna agencija Saša bo konec maja organizirala okroglo mizo z naslovom Šaleška dolina na razpotju. premieri predstav Le kdo še verjame v pravljice in Mulci proti doktorju Zlobi v izvedbi mladih udeležencev gleda- liške šole. »Obetata se tudi premiera lutkovne predstave Dogodivščine vesoljčka Hopi- ja Lutkovnega gledališča Ve- lenje ter premiera predstave Vladimir, ki so jo pripravili člani Gledališča Velenje. Fe- stival Velenje bo v maju pri- redilo tudi mednarodno sre- čanje partnerjev evropskega projekta D. Dance Alliance, ki ga bodo popestrili z okro- glo mizo o pomenu plesa ter s plesno predstavo Plenir,« je dodala direktorica. V soustvarjanju majske- ga utripa je sodelovala tudi Knjižnica Velenje, ki je prvi majski ponedeljek pripravi- la predstavitev knjige Tade- je Miklavin Nemirne noge, dan kasneje še knjige Bojana Glavača Velenjske zgodbe 3. Konec maja bo knjižnica gostila priljubljenega patra Karla Gržana in upokojenega novinarja ter uveljavljenega zunanjepolitičnega komenta- torja dr. Uroša Lipuščka. V Glasbeni šoli Velenje se bo v maju zvrstila vrsta pred- maturitetnih nastopov, obeta se tudi koncert ob 30-letnici mladinskega pevskega zbora glasbene šole. Foto: Nik Jarh Predstavniki zavodov, društev in občine so predstavili obsežno pale- to majskih dogodkov. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 19, 8. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – V Kasazah bodo do konca leta brneli delovni stroji Občina bo širila kanalizacijsko omrežje Približno 2,2 milijona evrov bo stala nadgradnja kanalizacijskega sistema v Kasazah, s čimer bo žalska občina s finančno pomočjo ministrstva za naravne vire in prostor ter Evropske unije omogočila priklop na čistilno napravo še 283 uporabnikom oziroma 65 objektom, večinoma stanovanjskim. V začetku tedna je župan Janko Kos podpisal pogodbo za gradbena dela, ki jih bodo opravila podjetja Tegar, Teleg-M in Voc Celje. Delovni stroji bodo zabrneli sredi maja, dela naj bi se končala konec letošnjega leta. Medtem v nekaterih manjših zaselkih žalske lokalne skupnosti še vedno čakajo na priklop na čistilno napravo. BARBARA FURMAN Občina Žalec bo v Kasa- zah zgradila približno 5.400 metrov veliko fekalno kana- lizacijsko omrežje in pet no- vih črpališč, saj si prizadeva v lokalni skupnosti zagoto- viti 98-odstotno priključe- nost na centralno čistilno napravo. Zagotovljeno sofinanciranje Po besedah župana Janka Kosa bo gradnja kanalizacij- skega sistema v Kasazah stala približno 2,2 milijona evrov z DDV. A bo občina zagoto- vila le 1,2 milijona evrov, saj je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost pridobila milijon evrov sofi- nanciranja. »Zavedam se, da bo gra- dnja kanalizacije zahtevna, predvsem zato, ker bo časov- no omejena. K upoštevanju rokov nas silijo pridobljena evropska sredstva. Upamo, da pri pridobivanju soglasij za uporabo zemljišč, ki so v zasebni lasti občanov, ne bo prihajalo do težav. Vsi občani potrebujemo kanalizacijski in vodovodni sistem, vendar se žal vsi tega očitno ne zave- dajo, saj je v preteklosti pri urejanju služnosti prihajalo tudi do nepotrebnih zapletov. Nekateri ne dovolijo, da bi kanalizacijske cevi napeljali po njihovem zemljišču, ali želijo, da jim občina za slu- žnostno pravico plača neko vsoto,« je poudaril župan, ki upa, da se tokrat s tovrstnimi izzivi ne bodo soočali. Vodja urada za komunal- ne zadeve v žalski občinski upravi Aleš Uranjek je do- dal, da bo novozgrajen kana- lizacijski sistem upravljalo občinsko javno komunalno podjetje. »Z novozgrajenim kanalizacijskim sistemom bomo zmanjšali porabo energije, saj je pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda v primerjavi z individualnim čiščenjem greznic bistveno manjša,« je pojasnil. Trije gradbinci Kanalizacijsko omrežje v Kasazah, ki ga bodo na jav- nem razpisu izbrana grad- bena podjetja začela graditi sredi tega meseca, bodo po- vezali na primarni kolektor, ki je speljan ob lokalni cesti Kasaze–Liboje in od tam na centralno čistilno napravo. Gradnja bo potekala na treh območjih. »Na območju Go- vekovega hriba bo 796 tisoč evrov vredno kanalizacijo gradilo podjetje Tegar, na ob- močju stanovanjske soseske v Kasazah bo kanalizacijo v vrednosti 372 tisoč evrov gra- dilo podjetje Teleg-M. Tam- kajšnji stanovanjski bloki so bili na čistilno napravo sicer priključeni že pred desetimi leti, zdaj bodo omogočili priključitev še preostalim objektom, predvsem stano- vanjskim. Podjetje Voc Celje bo 947 tisoč evrov vredno kanalizacijo gradilo v na- selju Liboje,« je še pojasnil Uranjek. Predstavniki vseh treh grad- benih podjetij so poudarili, da bodo naredili vse, da bodo kanalizacijo zgradili do kon- ca letošnjega leta, pri čemer si želijo, da bi jim bilo vreme naklonjeno. Občina Žalec je s podjetjema Tegar in Voc Celje pri nekaterih projektih že so- delovala in ima z njima dobre izkušnje. »Ob tem se z gren- »Zavedam se, da bo gradnja kanalizacije zahtevna, predvsem zato, ker bo časovno omejena. Upamo, da pri pridobivanju soglasij za uporabo zemljišč, ki so v zasebni lasti občanov, ne bo prihajalo do težav,« je poudaril župan Janko Kos. kim priokusom spominjam let, ko je občina podpisala po- godbo z gradbenimi podjetji, kot je na primer Vegrad, ki del niso končala, ker so pristala v stečaju,« je pripomnil župan Kos. Tudi v Zabukovici? Prizadevanja žalske občine so usmerjena v zagotavljanje 98-odstotne priključenosti na čistilno napravo. Koliko gospodinjstev še čaka na pri- klop? Aleš Uranjek pravi, da natančne številke ne more posredovati, a je med drugim povedal, da občina pripravlja projekt za gradnjo kanalizaci- je v naselju Zabukovica. »Gra- dnja tega kanalizacijskega sistema naj bi stala približno 8 milijonov evrov, polovico denarja naj bi občina zagoto- vila iz evropskih virov, razliko potrebnega denarja bomo v naslednjih letih morali zagoto- viti v občinskem proračunu,« je napovedal. Župan Janko Kos je dodal, da se občina loteva tudi na- ložb na področju vodooskr- be. Občine Žalec, Prebold in Polzela so se povezale pri gra- dnji vodovoda, v katerem je pred dvema letoma prišlo do onesnaženja vode. Za to na- ložbo so občine že pridobile sofinanciranje v višini milijon evrov, gradnja naj bi se začela kmalu. Župan Janko Kos ob podpisu pogodbe s predstavniki treh podjetij, ki bodo gradila kanalizacijo. (Foto: Andraž Purg) Nekoč je veljalo, da je strokovno, profesionalno in zdravljenje po najnovejših metodah treba poiskati, ve- likokrat daleč od doma. Se spomnite teh časov? Težave z gibanjem, kronične bolez- ni, boleči sklepi ali posledice nevroloških obolenj so zah- tevali veliko organizacije, živcev in poti, ki niso bile vedno pospremljene s stro- kovnostjo in prijaznostjo. A danes je drugače. Tik ob Savi- nji, v srcu Laškega, v Thermani Laško pišejo zgodbo sodobne zdravstvene oskrbe in več kot 70-letne tradicije medicinske rehabilitacije, ki sledi zadnjim zdravstvenim smernicam ter ponuja izjemno paleto terapij. Zdaj v povsem prenovljenih prostorih, ki gostom zagota- vljajo še večje udobje. V hotelu Zdravilišče Laško, kjer se je pred več kot 170 leti začela zdraviliška tradicija kraja, se je pred nekaj dnevi končala pomembna prenova. Skoraj sto hotelskih sob je dobilo sodob- no in prostorno podobo, v celo- ti dostopno in prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam. Ko- palnice brez nivojskih pregrad, varnostne konzole, izboljšana uporabnost – vse to prispeva k večjemu udobju gostov na te- rapijah in rehabilitaciji. Pomemben poudarek si za- služi tudi Oddelek za rehabi- litacijsko zdravstveno nego, ki s 140 posteljami velja za največji tovrsten oddelek v Sloveniji, namenjen najtežjim primerom rehabilitacije, a tudi kot začasna rešitev za svojce, ki se soočajo s stisko pri oskrbi in namestitvi svojcev. Poveza- nost z ambulantnim delom in s terapijami omogoča nemoten prehod med različnimi fazami zdravljenja in rehabilitacije, kar bolnikom zagotavlja še večjo varnost in celovitost oskrbe. Nova podoba – stara pregovorna prijaznost Zaposleni, tako medicinski kot drug kader, v Zdravilišču Laško slovijo kot topli, prijazni in stro- kovni, kar prispeva k izjemne- mu udobju gostov. Okrepljena zdravniška ekipa s širokim stro- kovnim znanjem in multidisci- plinarnim pristopom še dodat- no nadgrajuje raven storitev in individualizirane oskrbe, ki jo bolniki potrebujejo. V sodob- no prenovljenih prostorih Centra terapij in medicine se vrstijo kakovostni programi fizioterapije in delovne terapi- je. Na voljo je široka ponudba samoplačniških posvetoval- nic, ambulant, raznovrstnih obravnav in metod za krepitev zdravja, lajšanje zdravstvenih težav in zagotavljanje dobrega počutja. Pri tem sledijo smer- nicam in potrebam bolnikov. Ena zadnjih pridobitev v nizu obravnav je presoterapija. Gre za mehansko limfno drenažo, ki spodbuja izločanje slabih snovi iz tkiv, izboljšuje prekrvavitev, blaži zatekanje nog ter krepi odpornost. Uporablja se pri vrsti stanj, od limfedema, venskega popuščanja do lajšanja kronične utrujenosti in fibromialgije. V Centru zdravja in dobrega počutja Zdravilišča Laško izsto- pa tudi terapevtski bazen z dvižnim dnom in s podvodno tekalno stezo. Ta omogoča ra- znoliko vodno vadbo, prilago- jeno tako starejšim kot tudi gi- balno oviranim ali zahtevnejšim bolnikom, izjemno priljubljen je kot vrsta treninga tudi med špor- tniki – rekreativnimi in profesio- nalnimi. Prilagojena resničnost in virtualna pomoč Delovna terapija je v procesu rehabilitacije izjemnega pome- na. V Zdravilišču Laško je dobila popolnoma prenovljene pro- store. Nova posebej prilagojena terapevtska kuhinja omogoča bolnikom učenje vsakodnev- nih opravil v resničnem okolju, kar je ključen korak za čim bolj samostojno vrnitev v domače okolje. Iz resničnega okolja se v Zdravilišču Laško lahko preselite tudi v virtualno – robota Bimeo in Syrebo s pomočjo virtualne resničnosti in robotske asistence pomagata pri ponovni vzposta- vitvi gibanja po kapi, travmatskih poškodbah ali drugih nevrolo- ških stanjih. Terapija z robotsko rokavico Syrebo™ predstavlja inovativen terapevtski pristop v nevrorehabilitaciji. Namenje- na je osebam po možganski kapi, po travmatski poškodbi možganov ali po ortopedskih poškodbah, ki prizadenejo zgornje okončine. Namenjena je tudi osebam s cerebralno paralizo ali z limfedemom. Re- habilitacijski pripomoček BiMeo je namenjen izboljšanju moto- ričnih spretnosti oslabljene roke, kot so obseg giba, mišična moč in koordinacija, hkrati se izbolj- šujejo tudi kognitivne funkcije, kot so pozornost, zbranost in razumevanje navodil. Vse to ni več le tehnologija prihodnosti, temveč sestavni del sodobne terapije v Laškem. Tisto, česar ne moreš kupiti … Izjemna zdravstvena obrav- nava v Thermani Laško ni na voljo le v ambulantah in telo- vadnicah. Njene posebnosti ni mogoče zapakirati v napra- vo ali terapijo. To je zdravilna termalna voda Laško, znan- stveno potrjena kot podpora pri rehabilitaciji, lajšanju bole- čin in izboljšanju gibljivosti. In okolje: mirna lega ob Savinji, z zelenjem obdane vzpetine in Več informacij o ponudbi ambulant, posvetovalnic in samoplačniških storitev v Thermani Laško najdete na: www.thermana.si, 03 734 51 28, centerzdravja@thermana.si. Kakovostno zdravljenje ni več daleč V hotelu Zdravilišče Laško prenovili skoraj sto sob – Široka ponudba storitev v Centru terapij in medicine pogled na hribe, ki sprosti že sam po sebi. Okrevanje v Zdravilišču Laško je tako nekaj povsem drugač- nega. Je pot nazaj k sebi ob strokovni pomoči in v objemu narave. Vse to dopolnjuje ambu- lantna ponudba, ki vključuje nevrološke in ortopedske preglede, akupunkturo, me- dicinsko hipnozo, protibole- činske programe ter programe za odvajanje kajenja, hujšanje in obdobje menopavze. V okvi- ru Centra medicine Zdravilišča Laško delujejo samoplačniške specialistične ambulante in posvetovalnice, ki z vodilni- mi strokovnjaki na področju ortopedije, fiziatrije, fizikalne in rehabilitacijske medicine, travmatologije, nevrokirurgi- je, logopedije, radiologije, ki- ropraktike, fizioterapije, delov- ne terapije ter z najsodobnejšo medicinsko opremo poskrbijo za kakovostno obravnavo ter učinkovito zdravljenje. Na vo- ljo so celostni in individualno zasnovani zdravstveni progra- mi in fizioterapevtske obravna- ve, najsodobnejši medicinski postopki, ki ob vrhunskem zna- nju Thermaninih strokovnjakov in ob podpori blagodejne ter- malne vode Laško vračajo moč. Nekoč Zdravilišče Laško, danes Thermana Laško, je kraj celostnega dobrega počutja. Vrhunsko strokovno znanje je doma v Laškem. Terapevtski in medicin- ski ekipi Zdravilišča Laško zaupajo tudi profesionalni športniki, kot je deskarka na snegu in dobitnica olimpijske medalje Gloria Kotnik. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 19, 8. maj 2025 KULTURA Ljudske pevke Taščice iz Vojnika obeležile dvajset let delovanja Postale so steber ohranjanja ljudske pesmi Ljudske pevke Taščice iz Vojnika so s slavnostnim kon- certom v vojniškem kulturnem domu obeležile dvajset let delovanja. Koncert so pevke načrtovale že v minulem letu, a so ga zaradi bolezni v skupini izvedle v letošnjem letu. Večer preprostih melodij in iskrenih besed so kot gostje popestrili vokalna skupina Leticija iz Društva upokojencev Blagovna, Kvartet Grmada, ki ga je s harmoniko spremljal Viki Ašič, ter Lara in Nejc Kramar, ki sta s svojo mladostno energijo dogodek še dodatno obogatila. BOJANA AVGUŠTINČIČ Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! Fotografska razstava Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! bo v prostoru začasne rabe GT8, ki se sicer ponaša z nazivom Urbactova dobra praksa brezplačno na ogled do 15. maja 2025. (Foto: ZCC) V aprilu, ki je bil svetovni mesec krajinske arhitektu- re, so razstavo pripravili v Društvu krajinskih arhi- tektov Slovenije v sodelo- vanju z Zbornico za arhi- tekturo in prostor Slovenije ter Zavodom Celeia Celje. Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi obsega dela s prvotne razstave iz leta 2019, drugi dopolnitev s fo- tografi jami iz Celja in s pri- kazom starih (Stare vedute in fotografi je Celja) ter no- vih podob (avtorice fotogra- fi j Klavdije Peperko) istega prostora. »Razstava s serijo fotogra- fi j, prikazom starih in novih podob istega prostora izpo- stavlja, da podoba slovenske krajine ni statična, temveč je odraz naravnih danosti in človekovega delovanja, ter se skozi čas spreminja. Pod vprašaj postavlja enačaj med krajinami v naši zave- sti in med tistimi, v katerih živimo. Spodbuja nas k raz- misleku o dvojnosti. Na eni strani Slovenijo opredeljuje- mo kot deželo neprecenljivih krajinskih lepot, na katere se navsezadnje navezuje tudi naša nacionalna identiteta, prostorska realnost pa hkrati marsikje kaže povsem dru- gačno sliko, tudi izgubljanje kakovosti (teh) krajin. Zato je razstava pomembna za razumevanje nastajanja in spreminja podobe slovenske krajine,« so ob razstavi pove- dali člani Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V slednjem so jo 30 let po izidu monografi je Slovenske krajine pripravili kot poklon utemeljiteljema slovenske krajinske arhitekture, zaslu- žnima profesorjema Univerze v Ljubljani Janezu Marušiču in Dušanu Ogrinu. SŠol Škratovo lutkovno gledali- šče Celje je pripravilo pred- stavo Pelikan, posvečeno znanemu celjskemu fotogra- fu Josipu Pelikanu. Delo je režiral Matevž Gregorič, pri nastajanju predstave je sode- lovala scenografka, ilustrator- ka in izdelovalka lutk Mateja Šušteršič. Glasbo je ustvaril Bojan Draksler. Lutkarji so igro marca predstavili na Dobrni, aprila v Šentjurju, to soboto jo bodo ob 17. uri uprizorili na malem odru v Celjski kulturnici. Škratovo lutkovno gledališče Celje se je pred časom že lotilo priprave lutkovne igre o znani Celjanki, popotnici in poliglot- ki Almi M. Karlin. Tokrat je iz- hodišče za novo predstavo na- šlo v zgodbi Josipa Pelikana, ki se je s svojo družino na prelo- mu 20. stoletja preselil v Celje, kjer je prevzel fotografski atelje pokojnega fotografa Johanna Martina Lenza. »Ker Škratje nadvse cenimo in spoštujemo zgodbe in ljudi, ki s svojimi drobnimi koraki premikajo gore in spreminjajo svet, smo si z veseljem izposodili foto- grafovo zgodbo. S pomočjo režiserja Matevža Gregoriča ter scenografke, ilustratorke in iz- delovalke lutk Mateje Šušteršič smo ustvarili predstavo, ki se bo dotaknila tako velikih kot majhnih nadobudnih lutkov- nih navdušencev,« je zapisala članica društva Ajda Jonak. Ljubiteljski gledališčniki so marca igro predstavili na Dobrni, kjer si je predstavo s polno dvorano otrok prvega triletja ogledala selektorica območnega srečanja lutkov- nih skupin Iuna Ornik. Sle- dnja je v svoji oceni zapisala, da predstava dopušča uvid v jedro Pelikanovega značaja, ki je bil trd in neizprosen. Da je bil hkrati izreden umetnik, pričajo fotografi je, ki krasijo številne družinske albume in stene meščanskih domov. Selektorica je še dodala, da spoj med abstraktno, lirično, realno in dokumentarno raz- petimi prizori ustvari odrsko stvaritev, malodane lebdečo v prostoru, ter jo povzdigne na metafi zično raven. Člani gledališke skupine so aprila s svojo novo predstavo sodelo- vali še na regijskem srečanju lutk o vnih s k upin v Šentjurju. TS Škratje tokrat o Pelikanu Utrinek z območnega srečanja lutkovnih skupin, ki je bilo marca na Dobrni (Foto: Andreja Ravnak) Eden od osrednjih trenut- kov večera je bila podelitev Maroltovih značk Javnega sklada RS za kulturne de- javnosti (JSKD) za dolgole- tno predano delovanje na področju ljudskega petja ter ohranjanja slovenske glasbe- ne dediščine. Značke, ki po- menijo pomembno priznanje za ustvarjalno pot skupine, je pevkam izročila Vesna Klav- žar iz celjske območne izpo- stave JSKD. Zahvale, čestitke in prijazne besede so pevkam izrekli tudi številni prijatelji in podporniki. V imenu Ob- čine Vojnik je podžupan Da- mjan Muzel pevkam izročil posebno zahvalo župana in v nagovoru poudaril pomen ljudske pesmi za identiteto slovenskega naroda. Taščice so se ob tej prilo- žnosti zahvalile nekdanjim pevkam, katerih prispevek je bil ključnega pomena za rast in razvoj skupine. Predanost, vztrajnost in skupinska povezanost Pevska pot Ljudskih pevk Taščic se je začela 5. aprila 2004, ko se je zbralo deset iz- kušenih pevk, ki so začutile željo po ohranitvi ljudske pe- smi. Na začetku so skupino sestavljale Štefka Žgank, Tre- zika Smodej, Slavica Krajnc, Mimica Pohajač, Jožica Ko- štomaj, Majda Brežnik, Jelka Žlaus, Alenka Dobrotinšek, Vida Majcen in Olga Pavšer. Do danes se je zasedba neko- liko spremenila. Ljudske pev- ke Taščice, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Franceta Prešerna Vojnik, tako danes sestavljajo Jožica Koštomaj, Betka Trobentar, Vida Majcen, Malčka Jošt, Darja Flis ter vodja skupine Majda Brežnik. Vsaka je že pred pridružitvijo skupini pela v različnih pevskih za- sedbah. Do danes so imele pevke številne odmevne na- stope, prejele so tudi več na- grad in priznanj. Posnele so tudi samostojno zgoščenko. Kot je poudarila predsedni- ca Kulturnega društva Fran- ceta Prešerna Vojnik Petra Pehar Žgajner, so Ljudske pevke Taščice pomemben steber ohranjanja ljudske pesmi in dragocenega ljud- skega izročila. V njihovih gla- sovih odzvanjajo predanost, vztrajnost in skupinska po- vezanost. Foto: KD Franceta Prešerna Vojnik Koncert Taščic sta s svojo mladostno energijo obogatila Lara in Nejc Kramar. Ljudske pevke Taščice so konec aprila s slavno- stnim koncertom obeležile 20-letnico ohranjanja ljudske pesmi in dragocenega ljudskega izročila. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 19, 8. maj 2025 KULTURA Ljudske pevke Taščice iz Vojnika obeležile dvajset let delovanja Postale so steber ohranjanja ljudske pesmi Ljudske pevke Taščice iz Vojnika so s slavnostnim kon- certom v vojniškem kulturnem domu obeležile dvajset let delovanja. Koncert so pevke načrtovale že v minulem letu, a so ga zaradi bolezni v skupini izvedle v letošnjem letu. Večer preprostih melodij in iskrenih besed so kot gostje popestrili vokalna skupina Leticija iz Društva upokojencev Blagovna, Kvartet Grmada, ki ga je s harmoniko spremljal Viki Ašič, ter Lara in Nejc Kramar, ki sta s svojo mladostno energijo dogodek še dodatno obogatila. BOJANA AVGUŠTINČIČ Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! Fotografska razstava Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! bo v prostoru začasne rabe GT8, ki se sicer ponaša z nazivom Urbactova dobra praksa brezplačno na ogled do 15. maja 2025. (Foto: ZCC) V aprilu, ki je bil svetovni mesec krajinske arhitektu- re, so razstavo pripravili v Društvu krajinskih arhi- tektov Slovenije v sodelo- vanju z Zbornico za arhi- tekturo in prostor Slovenije ter Zavodom Celeia Celje. Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi obsega dela s prvotne razstave iz leta 2019, drugi dopolnitev s fo- tografi jami iz Celja in s pri- kazom starih (Stare vedute in fotografi je Celja) ter no- vih podob (avtorice fotogra- fi j Klavdije Peperko) istega prostora. »Razstava s serijo fotogra- fi j, prikazom starih in novih podob istega prostora izpo- stavlja, da podoba slovenske krajine ni statična, temveč je odraz naravnih danosti in človekovega delovanja, ter se skozi čas spreminja. Pod vprašaj postavlja enačaj med krajinami v naši zave- sti in med tistimi, v katerih živimo. Spodbuja nas k raz- misleku o dvojnosti. Na eni strani Slovenijo opredeljuje- mo kot deželo neprecenljivih krajinskih lepot, na katere se navsezadnje navezuje tudi naša nacionalna identiteta, prostorska realnost pa hkrati marsikje kaže povsem dru- gačno sliko, tudi izgubljanje kakovosti (teh) krajin. Zato je razstava pomembna za razumevanje nastajanja in spreminja podobe slovenske krajine,« so ob razstavi pove- dali člani Društva krajinskih arhitektov Slovenije. V slednjem so jo 30 let po izidu monografi je Slovenske krajine pripravili kot poklon utemeljiteljema slovenske krajinske arhitekture, zaslu- žnima profesorjema Univerze v Ljubljani Janezu Marušiču in Dušanu Ogrinu. SŠol Škratovo lutkovno gledali- šče Celje je pripravilo pred- stavo Pelikan, posvečeno znanemu celjskemu fotogra- fu Josipu Pelikanu. Delo je režiral Matevž Gregorič, pri nastajanju predstave je sode- lovala scenografka, ilustrator- ka in izdelovalka lutk Mateja Šušteršič. Glasbo je ustvaril Bojan Draksler. Lutkarji so igro marca predstavili na Dobrni, aprila v Šentjurju, to soboto jo bodo ob 17. uri uprizorili na malem odru v Celjski kulturnici. Škratovo lutkovno gledališče Celje se je pred časom že lotilo priprave lutkovne igre o znani Celjanki, popotnici in poliglot- ki Almi M. Karlin. Tokrat je iz- hodišče za novo predstavo na- šlo v zgodbi Josipa Pelikana, ki se je s svojo družino na prelo- mu 20. stoletja preselil v Celje, kjer je prevzel fotografski atelje pokojnega fotografa Johanna Martina Lenza. »Ker Škratje nadvse cenimo in spoštujemo zgodbe in ljudi, ki s svojimi drobnimi koraki premikajo gore in spreminjajo svet, smo si z veseljem izposodili foto- grafovo zgodbo. S pomočjo režiserja Matevža Gregoriča ter scenografke, ilustratorke in iz- delovalke lutk Mateje Šušteršič smo ustvarili predstavo, ki se bo dotaknila tako velikih kot majhnih nadobudnih lutkov- nih navdušencev,« je zapisala članica društva Ajda Jonak. Ljubiteljski gledališčniki so marca igro predstavili na Dobrni, kjer si je predstavo s polno dvorano otrok prvega triletja ogledala selektorica območnega srečanja lutkov- nih skupin Iuna Ornik. Sle- dnja je v svoji oceni zapisala, da predstava dopušča uvid v jedro Pelikanovega značaja, ki je bil trd in neizprosen. Da je bil hkrati izreden umetnik, pričajo fotografi je, ki krasijo številne družinske albume in stene meščanskih domov. Selektorica je še dodala, da spoj med abstraktno, lirično, realno in dokumentarno raz- petimi prizori ustvari odrsko stvaritev, malodane lebdečo v prostoru, ter jo povzdigne na metafi zično raven. Člani gledališke skupine so aprila s svojo novo predstavo sodelo- vali še na regijskem srečanju lutk o vnih s k upin v Šentjurju. TS Škratje tokrat o Pelikanu Utrinek z območnega srečanja lutkovnih skupin, ki je bilo marca na Dobrni (Foto: Andreja Ravnak) Eden od osrednjih trenut- kov večera je bila podelitev Maroltovih značk Javnega sklada RS za kulturne de- javnosti (JSKD) za dolgole- tno predano delovanje na področju ljudskega petja ter ohranjanja slovenske glasbe- ne dediščine. Značke, ki po- menijo pomembno priznanje za ustvarjalno pot skupine, je pevkam izročila Vesna Klav- žar iz celjske območne izpo- stave JSKD. Zahvale, čestitke in prijazne besede so pevkam izrekli tudi številni prijatelji in podporniki. V imenu Ob- čine Vojnik je podžupan Da- mjan Muzel pevkam izročil posebno zahvalo župana in v nagovoru poudaril pomen ljudske pesmi za identiteto slovenskega naroda. Taščice so se ob tej prilo- žnosti zahvalile nekdanjim pevkam, katerih prispevek je bil ključnega pomena za rast in razvoj skupine. Predanost, vztrajnost in skupinska povezanost Pevska pot Ljudskih pevk Taščic se je začela 5. aprila 2004, ko se je zbralo deset iz- kušenih pevk, ki so začutile željo po ohranitvi ljudske pe- smi. Na začetku so skupino sestavljale Štefka Žgank, Tre- zika Smodej, Slavica Krajnc, Mimica Pohajač, Jožica Ko- štomaj, Majda Brežnik, Jelka Žlaus, Alenka Dobrotinšek, Vida Majcen in Olga Pavšer. Do danes se je zasedba neko- liko spremenila. Ljudske pev- ke Taščice, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Franceta Prešerna Vojnik, tako danes sestavljajo Jožica Koštomaj, Betka Trobentar, Vida Majcen, Malčka Jošt, Darja Flis ter vodja skupine Majda Brežnik. Vsaka je že pred pridružitvijo skupini pela v različnih pevskih za- sedbah. Do danes so imele pevke številne odmevne na- stope, prejele so tudi več na- grad in priznanj. Posnele so tudi samostojno zgoščenko. Kot je poudarila predsedni- ca Kulturnega društva Fran- ceta Prešerna Vojnik Petra Pehar Žgajner, so Ljudske pevke Taščice pomemben steber ohranjanja ljudske pesmi in dragocenega ljud- skega izročila. V njihovih gla- sovih odzvanjajo predanost, vztrajnost in skupinska po- vezanost. Foto: KD Franceta Prešerna Vojnik Koncert Taščic sta s svojo mladostno energijo obogatila Lara in Nejc Kramar. Ljudske pevke Taščice so konec aprila s slavno- stnim koncertom obeležile 20-letnico ohranjanja ljudske pesmi in dragocenega ljudskega izročila. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 19, 8. maj 2025 KRONIKA Pogosto so sami krivi za nesreče Od neprevidnosti do invalidnosti Med prvomajskimi prazniki se je na Celjskem zgodilo več nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Ena hujših nesreč se je zgodila v Prožinski vasi, kjer je kolesar med vožnjo padel, enako se je zgodilo v Logarski dolini, kjer je kolesarka zapeljala na bankino in izgubila oblast nad kolesom. Podobna nesreča se je pred dnevi zgodila še v Rifengozdu, kjer je kolesar padel med vožnjo po strmem klancu. To je le nekaj primerov v naši regiji, ki so se končali s hujšimi poškodbami. SIMONA ŠOLINIČ Kolesarji so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov tudi povzročitelji. Med najpogo- stejšimi vzroki za nesreče sta nepravilna stran in smer vožnje, saj kolesarji pogosto vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici ceste. Ta vzrok, kot pravijo na policiji, je tudi pogosto povezan z vožnjo pod vpli- vom alkohola. Kolesarji naj- večkrat ne upoštevajo pravil o prednosti, predvsem v križi- ščih pozabljajo, da tamkajšnji znak »stop« ali znak »križišče s prednostno cesto« velja tudi zanje in ne le za voznike mo- tornih vozil. Pogosto svoje hi- trosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Sicer pa so vozniki koles pogosto tudi Lani je bilo v nesrečah v Sloveniji v nesrečah udele- ženih 1.500 kolesarjev. 835 nesreč so povzročili kole- sarji sami. Ostal bo brez dovoljenja Policisti Postaje prometne policije Celje so te dni kaznovali voznika, ki je v Celju na delu, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, vozil 100 km/h. Zaradi kršitve prometnih pravil so zoper voznika, ki je tudi voznik začetnik, na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog. Grozi mu denarna kazen v višini 750 evrov in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih poseduje. Prav tako pred dnevi so policisti še enega divjaka ustavili na avtocesti. Voznik audija je vozil 201 km/h. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog, kjer so mu poleg globe 400 evrov izrekli 5 kazenskih točk. Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, ki je star najmanj osem let in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, ali oseba, ki je starejša od 14 let. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe tudi v območju umirjenega prometa. Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, enako velja za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Kolesarji bi morali: • bolj upoštevati prometno signalizacijo, • biti pred spremembo smeri vožnje bolj pozorni na dogajanje v prometu in pravočasno nakazati smer vožnje, • upoštevati pravila prednosti, • biti bolje vidni pri zmanjšani vidljivosti. Na sprednjem delu kolesa mora biti bela luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa rdeča pozicijska luč. Na obeh straneh pe dalov morajo biti rumeni ali oranžni odsevniki, • v skupini kolesarjev voziti drug za drugim, • voziti brezhibna kolesa. žrtve nesreč, ki jih povzročijo vozniki motornih vozil, naj- večkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Vožnjo kolesarjev predvsem v mestih ovirajo tudi nepravilno parkirana vozila. Na kolo brez slušalk Znano je, da so kolesarji poleg motoristov in pešcev najbolj ranljiva kategorija prometnih udeležencev. Če ob tem vozijo kolesa, ki niso brezhibna, je to v primerih nesreč lahko smrtno nevar- no. Nekateri kolesarji ne poskrbijo za svojo varnost in dobro vidnost, ne uporabljajo odsevnikov ali luči, vedno več je nesreč in trčenj predvsem zaradi uporabe slušalk, saj ob poslušanju glasbe med vo- žnjo preslišijo, kaj se dogaja v prometu. Čeprav je uporaba čelade obvezna do 18. leta, je njena uporaba priporočljiva za vse, še posebej za starejše in uporabnike električnih ko- les, saj so ti najbolj pogosto udeleženi v nesrečah s hudimi posledicami. Ena od težav, ki je močno povezana s prometnimi ne- srečami, je tudi neprevidno prehitevanje kolesarjev. Mini- malna bočna razdalja za pre- hitevanje je 1,5 metra. Četudi ne pride do fizičnega stika med vozilom in kolesarjem, je lahko tesno prehitevanje za kolesarja usodno. Statistični podatki kažejo tudi, da so v nesrečah naj- pogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let. Ti so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih pre- hitevajo, slabše slišijo in vidijo ter se počasneje ustrezno od- zovejo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po tež- jih poškodbah. Starejši morajo biti tako še bolj odgovorni in morajo pri sebi prepoznati, ali so za vožnjo s kolesom še dovolj sposobni. Izogibati se morajo predvsem vožnji ponoči, saj se njihov vid po- časneje prilagaja temi. Posa- mezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi vožnjam po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem naj se izogibajo cestam, kjer ni kolesarskih stez. Uporabljati bi morali tudi zaščitno kole- sarsko čelado zaradi poškodb glave, ki puščajo trajne po- sledice. Čelada lahko ublaži poškodbe glave od 40 do 70 odstotkov. Foto: arhiv NT, Andraž Purg Kolesarji v prometni statistiki še vedno predstavljajo četrtino huje poškodovanih. Ko se zgodi nesreča, gre pri kolesarjih največkrat za poškodbe glave, rok in nog, mnogokrat se tovrstne nesreče končajo z invalidnostjo. (Foto: Pixabay) Starejši morajo med vožnjo s kolesi biti še bolj previdni. Vsako leto je v Sloveniji urejenih tudi več kolesarskih stez. Trenutno jih je 450 kilometrov, od tega jih je 423 kilometrov ločenih od cest in 27 kilome- trov na državnih cestah. Minimalna bočna razdalja za prehitevanje kolesarja je 1,5 metra. A na nekaterih ulicah ali cestah to ni mogoče. Četudi ne pride do fizičnega stika med vozilom in kolesarjem, je lahko tesno prehitevanje za kolesarja usodno. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 19, 8. maj 2025 ŠPORT Celjski nogometni klub slavil 30. obletnico »Oprosti, ker je bil Šampion včasih pred teboj« To je v ponedeljek Jani Žilnik v Narodnem domu dejal Kseniji Žilnik, ki je prejela spominsko plaketo tako kot tudi Miran Pikl in Bojan Arčan. 4. maja 1995 je nekdanji kapetan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve genera- ciji Šampiona do 15 let pripeljal do naslovov državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL. DEAN ŠUSTER »To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Pričako- val sem, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno ge- neracijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali dru- gi slovenski ligi, nekateri tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Ko- žar, Miha Goropevšek, Miha Korošec, Matic Čretnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škofl ek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik,« je pred petimi leti govoril Žilnik. Zdaj so dodali še nekaj imen: Matija Čonč, Denis Džaferović, Alen Kah- teran, Rok Ošep, Grega Za- mernik, Primož Hren, Žan Baskera, Gašper Veligošek, Tomaž Marko, Nick Perc, Adrian Zeljković in Benjamin Verbič. Pomisleki, a brez obžalovanja »Spraševal sem se, kam naj vložim privarčevan denar. Ti- sti vložek bi bil danes vreden vsaj 50 tisoč evrov. A ni mi bilo žal ne tedaj in ni mi danes. Po prvih letih sem sicer imel po- misleke. Občinske strukture so me gledale postrani, češ kdaj bom odnehal. Starši in otroci so zaslužni, da sem vztrajal. Poti nazaj ni bilo več. Najprej smo postali prepoznavni v regiji, kasneje po celotni Slo- veniji. Leta 1995 je bilo v naši državi popolnoma drugačno razmišljanje glede nogometa, kot je zdaj. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante. Fantje iz generacije, ki je bila prvak leta 2003, so bili večinoma gimnazijci,« je tedaj poltretje desetletje dolgo zgod- bo povzel Žilnik, ko je bila pro- slava na igrišču na Ljubečni. Na odprtju Nogometne šole Mali šampion v IV . osnovni šoli v Celju je bil tudi legendarni, zdaj že pokojni Branko Elsner. Obe proslavi ob obletnicah je obiskal Bojan Prašnikar, naju- spešnejši slovenski trener. Izjemno leto 2005 »Nogometna šola je bila moja last, prerasla pa je v klub, ki deluje kot društvo. V hudi konkurenci smo uspeli preživeti. Ko smo delovali v okviru šole, je bilo vse skupaj še relativno lahko, kajti starši so bili zadovoljni. Kasneje je bilo zelo zahtevno. Namreč postali smo močnejši, marsi- komu smo bili konkurenčni in zato tudi trn v peti,« se je pridušal Žilnik. Njegovi fantje so kar tri leta tekmovali v 2. SNL. Priznal je, da je pona- vljal znamenit stavek: »Juni- ja bo jasno, kako in če sploh naprej …« Žilniku so pri pr- vih treningih pomagali Matej Rotar, Bojan Bevc in Bogdan Jurkovnik. Leta 1995 ni za- znamovala samo ustanovitev šole, temveč tudi začetek prve temeljite prenove travnatega igrišča ob IV. osnovni šoli. Zdaj je tam tudi razsvetljava. V letu 1996 je klub v Mozirju or- ganiziral 1. nogometni kamp, septembra pa že prvi turnir za dečke, stare 10 let. Leta 2003 je prišlo do prekinitve sode- Predsednik NK Šampion Ma- tjaž Zupanc med izročanjem spominske plakete Kseniji Žil- nik. Med njima je Miran Pikl, levo stoji Bojan Arčan, desno Jani Žilnik. Ksenija in Jani imata dve hčeri, med njunima rojstvo- ma se je »rodil« še Šampion. Med številnimi uglednimi gosti sta bila tudi Bojan Prašnikar in Radenko Mijatović. Matjaž Zupanc in Boštjan Brantuša med izvedbo ganlji- ve Dragojevićeve Romance. Žilnikovo nogometno šolo je kmalu po nastanku obiskal tudi najuspešnejši slovenski olimpijec Leon Štukelj. (Foto: arhiv NT) Janiju Žilniku je pred približno desetletjem priznanje Nogome- tne zveze Slovenije izročil Aleksander Čeferin. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 19, 8. maj 2025 ŠPORT S Primorske s štirimi točkami Tik pred prazniki so nogometaši Celja odigrali zaostalo tekmo v Kopru (1 : 1), po njih pa so v Ajdovščini nadigrali Primorje s 5 : 0. Na Bonifiki so gostitelji zadeli v 76. minuti. Prosti strel je izvedel Felipe Curcio in z nizkim strelom, ki je bil verjetno mišljen kot podaja, matiral Ricarda Silvo. V zadnji minuti rednega dela je Svit Sešlar vpisal še eno izjemno podajo, vezist Tamar Svetlin pa je ponovno v slogu vrhunskega napadalca končal akcijo. V celjskem taboru so bili zelo nezadovoljni s sojenjem in tudi s suhim igriščem. Po izgubi teoretičnih možnosti za osvojitev prvega mesta so se Primorju pošteno maščevali za tekmi v Celju (0 : 3, 2 : 2) in mu v gosteh nasuli kar pet golov. Po obračunu v Ajdovščini je bilo pred varovanci Alberta Riere še pet tekem pred koncem sezone. Prva (zaostala) je bila včeraj v Mariboru. Sledili bosta dve s Koprom, najprej doma v prvenstvu, potem še v finalu pokala NZS v Ljubljani. Celje se bo potem proti Nafti v Lendavi in Domžalah doma potegovalo za čim višjo uvrstitev na lestvici, obenem bo krojilo njen rep. DŠ Priprave na lokalni derbi Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu končnice doma premagali ekipo Slovenj Gradca s 35 : 31. Tako so skupinski del zaključili brez poraza in se z odlično popotnico podajajo v polfinal- ne boje. Po rezultatu 20 : 20 jim je uspel delni izid 7 : 3. Končnica je postregla z občutnim znižanjem zaostanka koroške zasedbe (31 : 30). Celjani so nato do konca dobili le še en gol, dosegli pa štiri. Po šest zadetkov sta pri Celjanih dala Uroš Milićević in Mai Marguč. Prva polfinalna tekma proti aktualnim prvakom, igralcem velenjskega Gorenja, bo v soboto, 17. maja ob 18.00 v dvorani Zlatorog. DŠ Laščani do začrtanega cilja Košarkarji Zlatoroga so v zadnjem krogu 1. slovenske lige premagali ekipo LTH Castings z 82 : 62 in si zagotovili obstanek med elito. Laščani so dobili vse tri medsebojne obračune, kar se je izkazalo za odločilno, potem ko sta ekipi sezono končali z enakim razmerjem zmag. Na odločilnem obračunu sta se pri domačih s po 18 točkami izkazala Nik Urbanija in Nik Dragan. Sezono je končala tudi Rogaška. Šentjur je bil po rednem delu lige peti. V četrtfinalu na dve zmagi se bo pomeril z Ilirijo. Podčetrtčani so zasedli četrto mesto, njihov tekmec bo Helios. Škofjeločane bodo v prvi ligi zamenjali polzelski Hopsi. DŠ lovanja z NK Publikum v Šol- skem nogometnem centru in je klub stopil na samostojno pot kot Društvo nogometni klub Mali šampion. Nepozab- na je sezona 2004/05, ko je kar sedem selekcij Šampiona bilo najboljših v svojih ligah (U-8, U-10, U-12, U-13, U-14, mladinci in člani). Zupančeva neobičajnost Celjski podžupan Samo Seničar je med drugim dejal: »Ste vzgojitelji, mentorji in vo- dniki ne le na igrišču, ampak v življenju. V treh desetletjih ste oblikovali mnogo genera- cij mladih in jih naučili disci- pline, ekipnega duha, spošto- vanja in vztrajnosti. To je vaša največja zmaga.« Z džezovsko glasbo je navdušila mlada skupina Presentu. Predsednik NZS Radenko Mijatović je Žilniku izročil dres slovenske reprezentance s podpisi vseh igralcev. Predsednik kluba Matjaž Zupanc je opozoril, da bo njegov govor neobi- čajen, kajti tudi Šampion ni običajen klub: »Spominjam se turnirja malčkov v Zagrebu. V predtekmovalni skupini smo naleteli na Dinamo z visokimi, osredotočenimi fanti, močno odločenimi, da zmagajo. Naši so bili različnih postav, vratar zelo nizek, nekaj jih je imelo preveliko težo. Pozabil sem rezultat. Še danes pa vidim sijaj v očeh naših fantov, ko so zatresli Dinamovo mrežo. To je neprecenljivo!« Nato je na oder povabil uspešnega po- slovneža Boštjana Brantušo, s katerim sta zaigrala dve pesmi (Poljane, dom prelepih dni, Romanca). Zupanc je prejel priznanje, Žilnik je povedal: »To je za 20 let, tako da še ne smeš oditi, kajti za teboj je le deset let dela.« Nepozabni spomini Dolgoletni Zupančev pri- jatelj je predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik: »Delo z mladimi je zahtev- no, težko je namreč privabiti sponzorje. Zato mora širša družbena skupnost naredi- ti vse, da lahko takšni klubi obstanejo. Sam se bom za to osebno zavzel. Jani, čestitke za predanost, srčnost in stro- kovnost.« Blaž Kramer je zdaj slovenski reprezentant: »Star sem bil 16 ali 17 let, ko sem nameraval opustiti nogo- met, toda trenerji Šampiona so vztrajali, naj nadaljujem. To je bila moja športna in ži- vljenjska prelomnica.« Rok Baskera je zdaj trener mladin- ske ekipe v Radomljah. Igral je za vse selekcije Šampiona do mladinske, nato je eno leto preživel v Genovi. Sledil je prestop v ljubljansko Olim- pijo: »Kar zadeva otroštvo in mladost, sem se vse naučil v Šampionu. Trenerji so bili Piki, Toni, Jani, Bojan … Spo- mini so nepozabni.« Klubski vzdrževalec Miro Janković je klubu zvest že skoraj 30 let. Vsi pri Šampionu si želijo svoj dom, torej stadion oziroma igrišče (s pripadajočimi objek- ti), ki bi bilo zgolj njihovo. Foto: Andraž Purg Z desne stojijo nekdanji trener članov Šampiona Oskar Drobne, Bojan Prašnikar in priljubljen trener otrok ter zdaj tudi sekretar pri Šampionu Stevo Jovanović. Povsem levo je gospodarstvenik Matjaž Marovt. Spomine so obujali tudi (z leve) Dejan Naprudnik, Tomaž Kožar in Rade Jovanović. Klubsko himno je zapela navijaška sku- pina Modre horde. Lukanova zmagala še v Oderzu Članica Atletskega društva Kladivar Celje Klara Lukan se je spet izkazala. Na 28. cestnem teku, dolgem pet kilometrov, v italijanskem Oderzu pri Benetkah je pre- pričljivo zmagala. To je bil njen najhitrejši tek na tej cestni razdalji (15:09). Drugo mesto je zasedla Britanka Clare Ockenden (15:39), tretja je bila Italijanka Micol Majori (15:42). »Zelo sem zadovoljna, kajti nastopila sem po napornih treningih. Preden se bom posvetila stadionski atletiki, bom tekla v Avstriji še na progi, dolgi 10 kilometrov,« je dejala 24-letna članica celjskega kluba. DŠ Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 19, 8. maj 2025 ŠPORT Celjski nogometni klub slavil 30. obletnico »Oprosti, ker je bil Šampion včasih pred teboj« To je v ponedeljek Jani Žilnik v Narodnem domu dejal Kseniji Žilnik, ki je prejela spominsko plaketo tako kot tudi Miran Pikl in Bojan Arčan. 4. maja 1995 je nekdanji kapetan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve genera- ciji Šampiona do 15 let pripeljal do naslovov državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL. DEAN ŠUSTER »To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Pričako- val sem, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno ge- neracijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali dru- gi slovenski ligi, nekateri tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Ko- žar, Miha Goropevšek, Miha Korošec, Matic Čretnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škofl ek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik,« je pred petimi leti govoril Žilnik. Zdaj so dodali še nekaj imen: Matija Čonč, Denis Džaferović, Alen Kah- teran, Rok Ošep, Grega Za- mernik, Primož Hren, Žan Baskera, Gašper Veligošek, Tomaž Marko, Nick Perc, Adrian Zeljković in Benjamin Verbič. Pomisleki, a brez obžalovanja »Spraševal sem se, kam naj vložim privarčevan denar. Ti- sti vložek bi bil danes vreden vsaj 50 tisoč evrov. A ni mi bilo žal ne tedaj in ni mi danes. Po prvih letih sem sicer imel po- misleke. Občinske strukture so me gledale postrani, češ kdaj bom odnehal. Starši in otroci so zaslužni, da sem vztrajal. Poti nazaj ni bilo več. Najprej smo postali prepoznavni v regiji, kasneje po celotni Slo- veniji. Leta 1995 je bilo v naši državi popolnoma drugačno razmišljanje glede nogometa, kot je zdaj. Dokazali smo, da je nogomet za inteligentne fante. Fantje iz generacije, ki je bila prvak leta 2003, so bili večinoma gimnazijci,« je tedaj poltretje desetletje dolgo zgod- bo povzel Žilnik, ko je bila pro- slava na igrišču na Ljubečni. Na odprtju Nogometne šole Mali šampion v IV . osnovni šoli v Celju je bil tudi legendarni, zdaj že pokojni Branko Elsner. Obe proslavi ob obletnicah je obiskal Bojan Prašnikar, naju- spešnejši slovenski trener. Izjemno leto 2005 »Nogometna šola je bila moja last, prerasla pa je v klub, ki deluje kot društvo. V hudi konkurenci smo uspeli preživeti. Ko smo delovali v okviru šole, je bilo vse skupaj še relativno lahko, kajti starši so bili zadovoljni. Kasneje je bilo zelo zahtevno. Namreč postali smo močnejši, marsi- komu smo bili konkurenčni in zato tudi trn v peti,« se je pridušal Žilnik. Njegovi fantje so kar tri leta tekmovali v 2. SNL. Priznal je, da je pona- vljal znamenit stavek: »Juni- ja bo jasno, kako in če sploh naprej …« Žilniku so pri pr- vih treningih pomagali Matej Rotar, Bojan Bevc in Bogdan Jurkovnik. Leta 1995 ni za- znamovala samo ustanovitev šole, temveč tudi začetek prve temeljite prenove travnatega igrišča ob IV. osnovni šoli. Zdaj je tam tudi razsvetljava. V letu 1996 je klub v Mozirju or- ganiziral 1. nogometni kamp, septembra pa že prvi turnir za dečke, stare 10 let. Leta 2003 je prišlo do prekinitve sode- Predsednik NK Šampion Ma- tjaž Zupanc med izročanjem spominske plakete Kseniji Žil- nik. Med njima je Miran Pikl, levo stoji Bojan Arčan, desno Jani Žilnik. Ksenija in Jani imata dve hčeri, med njunima rojstvo- ma se je »rodil« še Šampion. Med številnimi uglednimi gosti sta bila tudi Bojan Prašnikar in Radenko Mijatović. Matjaž Zupanc in Boštjan Brantuša med izvedbo ganlji- ve Dragojevićeve Romance. Žilnikovo nogometno šolo je kmalu po nastanku obiskal tudi najuspešnejši slovenski olimpijec Leon Štukelj. (Foto: arhiv NT) Janiju Žilniku je pred približno desetletjem priznanje Nogome- tne zveze Slovenije izročil Aleksander Čeferin. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 19, 8. maj 2025 ŠPORT S Primorske s štirimi točkami Tik pred prazniki so nogometaši Celja odigrali zaostalo tekmo v Kopru (1 : 1), po njih pa so v Ajdovščini nadigrali Primorje s 5 : 0. Na Bonifiki so gostitelji zadeli v 76. minuti. Prosti strel je izvedel Felipe Curcio in z nizkim strelom, ki je bil verjetno mišljen kot podaja, matiral Ricarda Silvo. V zadnji minuti rednega dela je Svit Sešlar vpisal še eno izjemno podajo, vezist Tamar Svetlin pa je ponovno v slogu vrhunskega napadalca končal akcijo. V celjskem taboru so bili zelo nezadovoljni s sojenjem in tudi s suhim igriščem. Po izgubi teoretičnih možnosti za osvojitev prvega mesta so se Primorju pošteno maščevali za tekmi v Celju (0 : 3, 2 : 2) in mu v gosteh nasuli kar pet golov. Po obračunu v Ajdovščini je bilo pred varovanci Alberta Riere še pet tekem pred koncem sezone. Prva (zaostala) je bila včeraj v Mariboru. Sledili bosta dve s Koprom, najprej doma v prvenstvu, potem še v finalu pokala NZS v Ljubljani. Celje se bo potem proti Nafti v Lendavi in Domžalah doma potegovalo za čim višjo uvrstitev na lestvici, obenem bo krojilo njen rep. DŠ Priprave na lokalni derbi Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu končnice doma premagali ekipo Slovenj Gradca s 35 : 31. Tako so skupinski del zaključili brez poraza in se z odlično popotnico podajajo v polfinal- ne boje. Po rezultatu 20 : 20 jim je uspel delni izid 7 : 3. Končnica je postregla z občutnim znižanjem zaostanka koroške zasedbe (31 : 30). Celjani so nato do konca dobili le še en gol, dosegli pa štiri. Po šest zadetkov sta pri Celjanih dala Uroš Milićević in Mai Marguč. Prva polfinalna tekma proti aktualnim prvakom, igralcem velenjskega Gorenja, bo v soboto, 17. maja ob 18.00 v dvorani Zlatorog. DŠ Laščani do začrtanega cilja Košarkarji Zlatoroga so v zadnjem krogu 1. slovenske lige premagali ekipo LTH Castings z 82 : 62 in si zagotovili obstanek med elito. Laščani so dobili vse tri medsebojne obračune, kar se je izkazalo za odločilno, potem ko sta ekipi sezono končali z enakim razmerjem zmag. Na odločilnem obračunu sta se pri domačih s po 18 točkami izkazala Nik Urbanija in Nik Dragan. Sezono je končala tudi Rogaška. Šentjur je bil po rednem delu lige peti. V četrtfinalu na dve zmagi se bo pomeril z Ilirijo. Podčetrtčani so zasedli četrto mesto, njihov tekmec bo Helios. Škofjeločane bodo v prvi ligi zamenjali polzelski Hopsi. DŠ lovanja z NK Publikum v Šol- skem nogometnem centru in je klub stopil na samostojno pot kot Društvo nogometni klub Mali šampion. Nepozab- na je sezona 2004/05, ko je kar sedem selekcij Šampiona bilo najboljših v svojih ligah (U-8, U-10, U-12, U-13, U-14, mladinci in člani). Zupančeva neobičajnost Celjski podžupan Samo Seničar je med drugim dejal: »Ste vzgojitelji, mentorji in vo- dniki ne le na igrišču, ampak v življenju. V treh desetletjih ste oblikovali mnogo genera- cij mladih in jih naučili disci- pline, ekipnega duha, spošto- vanja in vztrajnosti. To je vaša največja zmaga.« Z džezovsko glasbo je navdušila mlada skupina Presentu. Predsednik NZS Radenko Mijatović je Žilniku izročil dres slovenske reprezentance s podpisi vseh igralcev. Predsednik kluba Matjaž Zupanc je opozoril, da bo njegov govor neobi- čajen, kajti tudi Šampion ni običajen klub: »Spominjam se turnirja malčkov v Zagrebu. V predtekmovalni skupini smo naleteli na Dinamo z visokimi, osredotočenimi fanti, močno odločenimi, da zmagajo. Naši so bili različnih postav, vratar zelo nizek, nekaj jih je imelo preveliko težo. Pozabil sem rezultat. Še danes pa vidim sijaj v očeh naših fantov, ko so zatresli Dinamovo mrežo. To je neprecenljivo!« Nato je na oder povabil uspešnega po- slovneža Boštjana Brantušo, s katerim sta zaigrala dve pesmi (Poljane, dom prelepih dni, Romanca). Zupanc je prejel priznanje, Žilnik je povedal: »To je za 20 let, tako da še ne smeš oditi, kajti za teboj je le deset let dela.« Nepozabni spomini Dolgoletni Zupančev pri- jatelj je predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik: »Delo z mladimi je zahtev- no, težko je namreč privabiti sponzorje. Zato mora širša družbena skupnost naredi- ti vse, da lahko takšni klubi obstanejo. Sam se bom za to osebno zavzel. Jani, čestitke za predanost, srčnost in stro- kovnost.« Blaž Kramer je zdaj slovenski reprezentant: »Star sem bil 16 ali 17 let, ko sem nameraval opustiti nogo- met, toda trenerji Šampiona so vztrajali, naj nadaljujem. To je bila moja športna in ži- vljenjska prelomnica.« Rok Baskera je zdaj trener mladin- ske ekipe v Radomljah. Igral je za vse selekcije Šampiona do mladinske, nato je eno leto preživel v Genovi. Sledil je prestop v ljubljansko Olim- pijo: »Kar zadeva otroštvo in mladost, sem se vse naučil v Šampionu. Trenerji so bili Piki, Toni, Jani, Bojan … Spo- mini so nepozabni.« Klubski vzdrževalec Miro Janković je klubu zvest že skoraj 30 let. Vsi pri Šampionu si želijo svoj dom, torej stadion oziroma igrišče (s pripadajočimi objek- ti), ki bi bilo zgolj njihovo. Foto: Andraž Purg Z desne stojijo nekdanji trener članov Šampiona Oskar Drobne, Bojan Prašnikar in priljubljen trener otrok ter zdaj tudi sekretar pri Šampionu Stevo Jovanović. Povsem levo je gospodarstvenik Matjaž Marovt. Spomine so obujali tudi (z leve) Dejan Naprudnik, Tomaž Kožar in Rade Jovanović. Klubsko himno je zapela navijaška sku- pina Modre horde. Lukanova zmagala še v Oderzu Članica Atletskega društva Kladivar Celje Klara Lukan se je spet izkazala. Na 28. cestnem teku, dolgem pet kilometrov, v italijanskem Oderzu pri Benetkah je pre- pričljivo zmagala. To je bil njen najhitrejši tek na tej cestni razdalji (15:09). Drugo mesto je zasedla Britanka Clare Ockenden (15:39), tretja je bila Italijanka Micol Majori (15:42). »Zelo sem zadovoljna, kajti nastopila sem po napornih treningih. Preden se bom posvetila stadionski atletiki, bom tekla v Avstriji še na progi, dolgi 10 kilometrov,« je dejala 24-letna članica celjskega kluba. DŠ Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 19, 8. maj 2025 ŠPORT Še eno evropsko prvenstvo uspešno za predstavnici Hyonga Larisa in Iva zlati na EP v Sarajevu Sarajevo je gostilo evropsko prvenstvo v tekvondoju ver- zije ITF, na katerem je nastopilo 894 tekmovalcev iz 32 držav. Slovenska reprezentanca se je iz prestolnice Bosne in Hercegovine vrnila z izjemnim izkupičkom: 15 odličij, 5 zlatih, 4 srebrna in 8 bronastih. DEAN ŠUSTER Med izjemnimi uspehi naše reprezentance izstopa dosežek članice celjskega kluba Hyong Larise Žagar Slemenšek, ki je v članski kategoriji osvojila naslov evropske prvakinje. Larisina premoč 22-letna Larisa je doma v Levcu, zaposlena je v slovenski policiji in je hkrati študentka kineziologije. V prvem krogu je bila prosta, nato je suvereno premagala poljsko tekmovalko Majo Kosmowsko. V polfi nalu je bila boljša od škotske pred- stavnice Hollie Waddell, v fi nalu še od njene rojakinje Amy McNair. Vse dvoboje je končala z rezultatom 4 : 0, kar priča o njeni izjemni pripravljenosti, nepopustljivosti in predanosti tekvondoju. Poleg Larise se je z zlatom v kadetski katego- riji ovenčala še Iva Rakanović. Najprej je premagala domačo predstavnico Lamijo Šabović. Nato je v nape- tem boju ugnala ukrajinsko tekmovalko Evo Nester, v fi nalu je bila boljša še od Škotinje Grace Conway. Hyong, ki ga vodi trener Uroš Bernard, se lahko pohvali s kar štirimi dr- žavnimi reprezentantka- mi. Svetovno prvenstvo verzije ITF bo oktobra v Poreču, naslednje evrop- sko prvenstvo bo čez leto dni gostil Maribor. DŠ, foto: TK Hyong Iva Rakanović Ponosen Karli Slemenšek s hčerama Lariso in Aliso, ki je zaradi težje poškodbe morala končati športno pot. Šempetranke četrtič tretje v državi Odbojkarice ekipe Sip Šempeter so tretje mesto v dr- žavnem prvenstvu osvojile po napetem boju. Najprej so ekipo Luke Koper premagale doma, potem še na Obali. Slavje je bilo drugačno, kot bi bilo v domači dvorani. Zato se je vodstvo glavnega pokrovitelja kluba odločilo za sprejem. Dekleta s kapetanko Mašo Božič na čelu so nagovorili in jim čestitali direktor marketinga Sipa Miha Miheljak, župan Občine Žalec Janko Kos in pomočnik direktorja ZKŠT Žalec za področje športa Matej Sitar. Vsem, ki na različne načine podpirajo dekleta, sta se za- hvalila donedavni predsednik kluba Boštjan Pražnikar in novi vodilni mož Borut Markovič. DŠ Šempetrske odbojkarice s predstavniki kluba, pokrovitelja, žalske občine in ZKŠT Žalec (Foto: TT) Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je z Jure- tom Krajncem, dolgole- tnim vodjem mladinskega pogona in pomočnikom članskega trenerja Damir- ja Grgića podpisal novo dveletno pogodbo, do kon- ca sezone 2026/27 . Krajnc se je celjskemu klubu (prišel je iz KK Zla- torog Laško) pridružil leta 2013. V prvih letih je vodil pionirske selekcije kluba, kmalu je postal vodja mla- dinskega pogona in pomoč- nik trenerja članic ter trener kadetske in mladinske selek- cije, v prejšnji sezoni je bil tudi trener ekipe v starostni kategoriji U20. Uspešen tudi z izbrano vrsto Kot trener mlajših selekcij se je podpisal pod 12 lovorik. Šestkrat je bil državni prvak z mladinkami, štirikrat s ka- detinjami in enkrat z ekipo U20, ekipo U17 pa je pope- ljal do prvega mesta v ligi Waba. Skozi njegov proces dela so v mladinskem pogo- nu šle številne košarkarice, ki so se kasneje priključile članski ekipi. Kot pomočnik selektorja Damirja Grgića je deloval tudi v članski, mladi in mladinski reprezentanci Slovenije. Med drugim se lahko pohvali s srebrnim odličjem z evropskega pr- S Krajncem še vsaj do 13. lovorike Predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop (desno) je z Juretom Krajn- cem podpisal dveletno pogodbo. (Foto: AP) venstva za igralke U20 (leta 2017), s petim mestom na mladinskem evropskem prvenstvu (2015) in s tremi zaporednimi nastopi članske reprezentance na evropskih prvenstvih (2017 – 14. mesto, 2019 – 10. mesto, 2021 – 10. mesto). Njegova vloga izjemnega pomena »Odločitev o podaljšanju sodelovanja ni bila težka, saj se v tej sredini resnično odlič- no počutim. Srečen sem, da bom lahko še naprej delal v klubu, ki ima jasno vizi- jo in cilje, to pa je brušenje talentiranih igralk. Izjemno sem ponosen, da je klub v zadnjem desetletju postal eden najboljših mladinskih pogonov ne samo v Slove- niji, ampak tudi v širši regi- ji. Poleg odličnih rezultatov mlajših selekcij me najbolj navdušuje to, da smo vzgojili številne igralke, ki danes zelo uspešno nastopajo za našo člansko ekipo,« je dejal Jure Krajnc. Predsednik kluba Borut Kop je dodal: »Po po- daljšanju sodelovanja z Da- mirjem Grgićem je bil naš cilj dogovor o podaljšanju tudi z njegovim pomočnikom Jure- tom Krajncem. Vesel sem, da ostaja z nami, saj gre za tre- nerja, ki je zelo predan svoje- mu delu in odlično vodi naš mladinski pogon. Filozofi ja našega kluba je povezana s kakovostnim delom in z ra- zvojem mladih igralk, zato je mesto vodje mladinskega pogona za naš klub izjemne- ga pomena.« DŠ Srabotnik se je vrnil v reprezentanco Naši slalomisti na divjih vo- dah so opravili izbirne tekme za reprezentanco. Dve sta bili v Tacnu, dve v Ivrei. Celjan Martin Srabotnik je bil najboljši v seštevku štirih tekem. Na vseh so štele le prve vožnje. Takšno je pravilo naše krovne zveze. Med kajakaši so se v izbrano vrsto uvrstili Pe- ter Kauzer (določen že pred- časno), Žiga Lin Hočevar in član celjskega kluba Srabotnik. Četrti je bil Jan Ločnikar, ki je z Lanom Tomincem uvrščen v reprezentančno ekipo U23. Lanov nastop je zaradi slabše- ga zdravstvenega stanja pod velikim vprašajem. Ločnikar je tudi član ekipe A v kajaka- škem krosu. Njegov klubski kolega pri Kajak-kanu klubu Nivo Celje Maj Pajk je uvrščen v mladinsko reprezentanco. Slalomiste na divjih vodah na- stopi na evropskem prvenstvu čakajo med 14. in 18. majem na olimpijski progi na obrobju Pariza. Lana zdelala bolezen »Bilo je stresno kot vsako leto. Zelo nas vse v klubu veseli velika vrnitev našega Martina med najboljše. Kauzer je bil lani tretji v svetovnem pokalu in je že imel zagotovljeno vsto- pnico v reprezentanco, zato sta preostali zgolj dve mesti. Le za malenkost je Jan Ločnikar zaostal za Hočevarjem in je zdaj prvi na čakalni listi, toda kljub temu ima zagotovljena dva nastopa na tekmah sve- tovnega pokala, v francoskih Seu d’Urgellu in Pauju. Zelo me žalosti, da je Lan Tominc, ki je bil zadnji dve leti naš najboljši kajakaš, zbolel in je bil povsem nemočen. Celje ima tri vrhunske kajakaše in še vedno upam, da bo kate- remu od njih uspelo osvojiti medaljo na velikem članskem tekmovanju,« so mešani ob- čutki prevevali predsednika celjskega kluba Dušana Kon- do. DŠ, foto: KKK Nivo Celje Jan Ločnikar je odlično napadal iz ozadja in si zagotovil dva nastopa na tekmah svetovnega pokala. Martin Srabotnik je navdušil po daljšem času. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 19, 8. maj 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Zahvalna sveta maša zanje bo v četrtek, 15. maja, ob 13. uri v stolni cerkvi sv. Danijela. Nekdanji dijaki I. gimnazije v Celju se ob 60. obletnici mature spominjamo POKOJNIH PROFESORJEV IN SOŠOLCEV Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož in sorodnik STANISLAV STANČI OSTERMAN iz Dolarjeve ulice, Celje (7. 4. 1948–19. 4. 2025) Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica in ostalo sorodstvo 216 Tiho odpade list, ostane zadostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina. V SPOMIN 9. maja bo minilo enajst let od tvojega odhoda, dragi ADOLF DEŽELAK z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934–9. 5. 2014) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi L 14 Poroke Celje Poročila sta se: Sara BRE- CL iz Slovenskih Konjic in Luka KOLMAN iz Celja. Žalec Poročila sta se: Ines BE- LAK in Jernej PIPAN, oba iz Latkove vasi. Vedno boš v naših mislih in srcih! V 94. letu se je poslovila naša draga Žalujoči: hči Irena z možem Marjanom, vnukinja Iza z možem in pravnuk Maks p STANISLAVA VELENŠEK iz Trnovelj STROJI PRODAM NAHRBTNO bencinsko kosilnico (Active), na laks in rezilo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 208 TRAČNO žago za mizarje (zev 340, list 2400) in laks kosilnico Stihl SS80, malo rablje- no, prodam. Telefon 040 575-924. 218 TRAČNI obračalnik Sip 220, v brezhibnem stanju, in dodatna kolesa za kosilnico Bcs 630 WS, za strmi teren, prodam. Telefon 041 980-188. L 15 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje, 46 m², v Štorah, pritličje stanovanjske hiše, oddam mlademu paru za 300 EUR mesečne naje- mnine (+ stroški bivanja). Vseljivo takoj. Telefon 041 612-850. 215 POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 197 STAREJŠO leseno hišo, z gospodarskim po- slopjem, za rušenje ali temeljito obnovo, na lepi sončni legi, 3 km od Laškega, prodam. Ob objektu je asfalt, elektrika v hiši, vodovodni odcep tik ob objektu. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 684-292 ali 070 537-311. 214 ODDAM HIŠO na deželi, z vrtom, zelo ugodno oddam za daljši čas – prijateljstvo za vedno. Tele- fon 041 250-812. 205 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, lisasti tip, težkega približno 145 kg, prodam. Telefon 070 190-558. 213 DVA plemenska ovna, mlada, stara približno eno leto, prodam. Telefon 041 980-720. 217 KOZO, sanska pasma, s svežim mlekom, na- vajeno na ročno molžo, prodam. Telefon 041 980-188. L 15 BIKA, pasma ls, težkega 340 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 220 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK, stisnjen dokaj pozno (bobovec, mošancelj), Laško, Lahomno, prodam. Telefon 051 228-922. 212 SENO v kockah, letnik 2024, prodam. Telefon 051 391-378. p OSTALO PRODAM 16 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 041 524-358. 206 U3O FEST 16. maj 2025 8.00: POHOD NA MIKLAVŠKI HRIB & SPREHOD PO CELJU, ZBOR PRED KNJI ŽNICO 8.00: POHOD NA MIKLAVŠKI HRIB & SPREHOD PO CELJU, ZBOR PRED KNJI ŽNICO 8.30: JUTRANJA TELOVADBA V LAPIDARIJU Z DRUŠTVOM ŠOLA ZDRAVJA 8.30: JUTRANJA TELOVADBA V LAPIDARIJU Z DRUŠTVOM ŠOLA ZDRAVJA 10.00: KULTURNI PROGRAM S PREDSTAVITVIJO IZOBRA ŽEVALNIH PROGRAMOV 10.00: KULTURNI PROGRAM S PREDSTAVITVIJO IZOBRA ŽEVALNIH PROGRAMOV 11.00 - 13.00: PREDSTAVITEV IZOBRA ŽEVALNIH PROGRAMOV NA STOJNICAH, 11.00 - 13.00: PREDSTAVITEV IZOBRA ŽEVALNIH PROGRAMOV NA STOJNICAH, RAZSTAVAH IN DELAVNICAH RAZSTAVAH IN DELAVNICAH MUZEJSKI TRG PRED OSREDNJO KNJI ŽNICO CELJE MUZEJSKI TRG PRED OSREDNJO KNJI ŽNICO CELJE ZDRAVSTVENI KOTICEK V SODELOVANJU S ZDRAVSTVENI KOTICEK V SODELOVANJU S SREDNJO ZDRAVSTVENO IN KOZME E ET T TI I IC CN NO O SREDNJO ZDRAVSTVENO IN KOZMETICNO ŠOLO CELJE ŠOLO CELJE ETICNO E E ET ET ET T TI TI TI I IC IC IC C CN N N NO O O O vstop prost! ˆ KULINARICNO PRESENECENJE KULINARICNO PRESENECENJE GOSTJE U3O FESTA: GOSTJE U3O FESTA: ŽENSKI PEVSKI ZBOR KUD LJUBECNA ŽENSKI PEVSKI ZBOR KUD LJUBECNA ˆ ˆ ˆ ˆ Spoznajte VEČJE količine sena, kocke, in 12 m bukovih drv, prodam. Telefon 031 790-721. 210 EKOLOŠKI jabolčnik, šnops slivovko in dia- tonično harmoniko, znamka Ero, in pri- kolico, domače delo, nosilnost 1.500 kg, za 150 EUR, prodam ali menjam. Telefon 070 726-758. 211 PREVOZNI bazen za mleko, 200 l, s hladilni- kom, prodam. Telefon 041 220-495. 221 GOZD, velikost 10,85 ha, in suha bukova drva, prodam. Telefon 031 851-448. 222 RAZNO NUDIMO urejanje okolice, vzdrževanje objek- tov in izdelavo nadstreškov. Olga Jager s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 175 NUDIM urejanje okolice, košnjo trave, čišče- nje pleveli, prekopavanje vrtov, obrezova- nje živih mej. Anže Kovačič s. p., Osredek 15, Šentjur, telefon 040 175-349. 188 PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Smrti Celje Umrli so: Katarina MA- KAROVIČ iz Mozirja, 34 let, Marta SKUTELJ iz Vodic pri Kalobju, 56 let, Anton BRINO- VŠEK iz Letuša, 80 let, Ludvik ŠERUGA iz Celja, 86 let, Ema GRUDNIK z Ljubnega, 82 let, Marija HORVAT iz Brezja pri Dobjem, 89 let, Magdalena JEŽOVNIK iz Migojnic, 91 let, Miroslav GOLČMAN iz Maribora, 75 let, Jerica Irena PREVOLNIK iz Celja, 82 let, Silva GERŠAK iz Celja, 80 let, Stanislav OSTERMAN iz Ce- lja, 77 let, Dragica POVALEJ z Ljubečne, 61 let, Jožef DE- ŽELAK iz Laškega, 89 let, in Maksimiljan ZABUKOVNIK iz Velenja, 75 let, Stanislava KOŠTOMAJ z Dobrne, 79 let, Vojteh ŽIBRET iz Laške- ga, 79 let, Viktor KRŠINAR iz Velenja, 83 let, Marija JAN iz Celja, 84 let, Ivan YAVIRNYT- SKYI s Polzele, 64 let, Drago- tin PETELINŠEK iz Zvodne- ga, 80 let. Laško Umrli so: Terezija SLAP- ŠAK iz Padeža, 90 let, Boško RANDJELOVIĆ iz Rimskih Toplic, 73 let, Brigita KLI- NAR z Reke pri Laškem, 50 let, Jera MAČEK iz Slivnega pri Laškem, 83 let. Žalec Umrli sta: Marjana PEČ- NIK iz Velike Pirešice, 71 let, in Olga KOMERIČKI iz Pe- trovč, 85 let. Velenje Umrli so: Ivanka GLAVNIK iz Velenja, 88 let, Henrik SA- DEK iz Velenja, 95 let, Jožef MEH iz Šoštanja, 71 let, Silva HRIBERŠEK iz Velenja, 72 let. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 19, 8. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 12, 20. marec 2025 Št. 19 / Leto 80 / Celje, 8. maj 2025 Str. 20-21 Str. 25 Str. 24 Verjame v dobro in dobre ljudi Starodavna znanja prepleta z znanostjo Šestošolka, ki osvaja glasbene odre Da imata zvok in glasba lahko blagodejne učinke, je splošno znano. Z njuno pomočjo se lahko sprostimo, napolnita nas z energijo in dobro voljo, vse to pa vpli- va tudi na naše zdravje. Zato sta zvok in glasba lahko tudi zdravilo. Že v stari Grčiji so verjeli, da je glasba umetnost, ki krepi telo in polni duha. Sodobnejše znanstvene študije kažejo, da lahko zvok vpliva na obnavljanje celic, zmanjšanje bolečin, uravnavanje živčnega sistema in izboljšanje duševnega zdravja. O številnih koristih zvoka za um, dušo in telo se obisko- valci Laškega lahko prepričajo, če v teh dneh obiščejo festival Zvok in zdravje. Na različnih dogodkih lahko izkusijo harmonijo zvoka, telesa in narave. BOJANA AVGUŠTINČIČ Bojan Krhlanko je tudi letošnji prejemnik občinske- ga priznanja Antona Aškerca za vrhunske dosežke na področju glasbenega ustvarjanja. Je član skupine The Stroj in zadnja leta tudi zasedbe Laibach. Veliko je pri- speval tudi k razvoju bobnarske sekcije KD Laška pi- halna godba. Na torkovi delavnici v Hiši genera- cij je Bojan Krhlanko udeleženkam predstavil vaje za ohranjanje in kre- pitev spomina, ki naj bi pomagale predvsem ljudem z demenco. Vsestranski glasbenik Bojan Krhlanko je v lanskem letu v Laškem zasnoval festival Zvok in zdravje, ki je letos nadgrajen s kulturo pridelovanja hrane. Festival Zvok in zdravje v Laškem letos nadgrajen s kulturo pridelovanja hrane Glasba kot zdravilo za um, dušo in telo Festival, ki se je v Laškem začel v ponedeljek in bo tra- jal do sobote, gosti številne umetnike, terapevte in stro- kovnjake, ki na delavnicah, okroglih mizah, koncertih, predavanjih in zvočnih tera- pijah predstavljajo različne načine, kako lahko zvok in hrana pripomoreta k bolj- šemu zdravju in harmoniji v našem življenju. Festival namreč letos vključuje tudi skrb za prehrano kot ključen dejavnik dobrega počutja. Festival kot odziv na zdravstveno diagnozo Ideja o festivalu se je po- rodila vsestranskemu glas- beniku Bojanu Krhlanku, članu skupine The Stroj in zasedbe Laibach. Ko so mu zdravniki pred nekaj leti po- trdili diagnozo hiperakusisa, pri kateri gre za stanje, ko vsakodnevni zvoki postanejo preglasni, se je bobnar zna- šel pred izzivom odkrivanja novih načinov izražanja svo- je kreativnosti. Tako je nastal tudi festival Zvok in zdravje, ki ga je v Laškem prvič orga- niziral lani. »Začel sem se spraševati, kako lahko zvok negativno oziroma pozitivno vpliva na človeka. Šlo je za nekakšno la- stno raziskovanje, ali bi lahko o tem pripravil festival,« je po- jasnil Krhlanko. Nad odzivom lanskega prvega festivala je bil pozitivno presenečen. »Letos smo festival nadgradili, tako da smo zvok povezali s kul- turo pridelovanja hrane. Be- seda kultura namreč izhaja iz obdelovanja zemlje (latinska beseda cultura je izpeljana iz colere, kar pomeni gojiti, op. p.). Tako kot zvok lahko tudi hrana in človekov odnos do narave pozitivno vplivata na posameznika. Pomembno je, da si vzamemo čas zase, da gremo v naravo, da jo poslu- šamo. Vse to je povezano in vse skupaj sodi v isti lonec,« je bil slikovit Bojan Krhlanko. Od delavnic in okroglih miz do zvočnih terapij Festival Zvok in zdravje z različnimi brezplačnimi do- godki že od ponedeljka vabi na različna prizorišča v sredi- šču Laškega. Prva v nizu do- godkov je bila ponedeljkova pevska delavnica v Hiši gene- racij o prebujanju božanskega glasu, ki jo je vodila Manuela Hvala. V torek je prav tako v Hiši generacij sledila delavni- ca ritma in koordinacije tele- sa. Na njej je Bojan Krhlanko udeležencem predstavil vaje za ohranjanje in krepitev spo- mina, ki naj bi pomagale pred- vsem ljudem z demenco. Isti dan zvečer je v sodelovanju z Andrejo Kočevar v Thermani Laško pripravil še delavnico Vibracije manter in gonga, kjer je šlo za klasično terapijo gongov, ki jo je Krhlanko po- pestril še z drugimi tolkali. V sredo je Andreja Kočevar v Hiši generacij predstavila vibracije zvoka om, harmo- nijo telesa in duha. Sledila je joga ob živi glasbi. Delavnico sta v Thermani vodila Larisa Lesjak Močnik in Bojan Kr- hlanko. Zatem sta Matic Štor- man in Anže Kristan v Knji- žnici Laško vodila delavnico dihalnih tehnik (uvod v medi- tacijo). Sredino dogajanje je s predavanjem o izvorih jeze in strahov v laški knjižnici skle- nila Andreja Kočevar. V četrtek, 8. maja, bo Ana Lukić ob 17. uri v knjižnici predstavila zvočno pravlji- co za otroke, uro za tem bo sledila bobnarska delavnica z Anžetom Kristanom, na Aškerčevem trgu bo od 18. ure dan odprtih vrat društva Lovilci sanj in Life Balance. V petek bo festival povezal umetnost zvoka z lokalnimi pridelovalci hrane, saj organi- zatorji dogodka verjamejo, da sta narava in kultura neločlji- vo povezani. Na okrogli mizi v Knjižnici Laško bodo sode- lovali Marina Bezgovšek, Ka- tarina Očko, Jernej Slapšak, Darja Šolar, Katarina Žlavs in Janja Brlec. Festival Zvok in zdravje bosta v soboto zve- čer v Pivnici Savinja sklenila koncert laške zasedbe Kisla smetana in jam session. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 19, 8. maj 2025 INTERVJU Peter Švab, oče Blaža in Miha Švaba »O, saj sem bil kdaj utrujen, pa še kako« Četrt stoletja je minilo, odkar je glasbena druščina štirih »pjebov« iz okolice Dobrne prerasla v narodno-zabavni ansambel Modrijani, ki je v teh letih postal nacionalna blagovna znamka na nivo- ju Avsenikov in Slaka. To pa ne bi bilo mogoče brez Petra Švaba, očeta frontmana ansambla, Blaža; marljivi poštenjak je v vsakem trenutku neomajno podpiral sina in njegovo skupino, kjerkoli je že bilo treba. Prevoz na gasilsko veselico na drugem koncu slovenskega podeželja? Hajd v kombi! Kredit za ozvočenje in inštrumente? Takoj na banko! Rokoborba s pijanim težakom, ki moti koncert? Au- fbiks! »Za koga pa, če ne za svoje otroke,« se nasmehne predani oče Blaža in Miha. Tudi po zaslugi ata Modrijana, kot mu rečejo, je ansambel še dandanes v prvi vrsti – velika družina. VASJA JAGER Peter Švab je od nek- daj dobri duh Modrija- nov. jo, na kateri igrata vsak na svojo harmoniko. Ste ga tudi sami učili? Niti ne, jaz sem bil samouk in se nisem preveč vtikal v njegovo igranje; on se je harmonike naučil v glasbeni šoli. Raje sva sem in tja skupaj raztegnila meh in družno zaigrala kakšno pesem. Na primer Mi se imamo radi ali Na planincah, nič zahtevnega. Sčasoma se je nje- govo navdušenje nad glasbo samo krepilo in tako sem mu pomagal spraviti skupaj njegov prvi otroški ansambel Ostržki, v njem je igral harmoniko. Ko je Blaža počasi za- neslo v petje, se je pojavil bratra- nec Rok, nakar se je pridružil še Peter Oset, nazadnje pa še njegov brat Franjo – in tako se je začela zgodba Modrijanov. Ti začetki so bili menda silno skromni. Po kakšnih prizoriščih in za kakšne priložnosti so tedaj fantje nastopali? Najprej sem jim uredil nastope v gostilni svoje sestre v Novi Cer- kvi; kadar je imela pri sebi kakšno družbo, me je poklicala, češ naj jih pripeljem in bodo nekaj malega za- služili. Tedaj sem jih naložil v avto, v prtljažnik pa majhna zvočnika in mešalno mizo, ki sem jih kupil za- nje, in smo šli. Koliko so bili tedaj stari? Dvanajst, trinajst let, otroci to- rej. Pa niso imeli nič kaj dosti tre- me, temveč so se kar takoj nekako znašli. Tedaj so z menoj že šli na prvo ohcet in sem jih tam vključil v svoj nastop. Tako so rasli in skupaj smo šli, kamor je bilo pač treba iti: na sreča- nje vaških muzikantov na Paškem Kozjaku, pa na Po- kaži, kaj znaš na Dobju pri Planini – tam jih je opazil pokojni novinar Tone Vra- bl in napisal prvi članek o ansamblu, čeprav so za- sedli šele sedmo mesto. Spomnim se, kako sem šel tisti teden v trafi - ko po Novi tednik in kako ganjen sem bil; tako lepo je napisal, da sem se s časopi- som v rokah ustavil na ulici in Vrablov zapis prebral petkrat zapored. Nekje sem staknil njegovo številko in ga poklical, da se mu zahvalim. Odtlej smo bili prijatelji: prav Tone si je pozneje za njihov tra- dicionalni letni kon- cert izmislil ime Noč Modrijanov. Kdo je sicer pri- šel na zamisel o takšnem kon- certu? Jaz. Rekel sem fantom, da bi nekaj naredi- li na Dobrni. In smo; tista prva Noč Modrijanov je zame še vedno ena najboljših, če ne kar najboljša. Vsekakor imam na- njo nepozabne spomi- ne. Pa tudi na to, kako sem pred prireditvijo lastnoročno lepil pla- kate po vsej občini. Nič mi ni bilo težko in še danes mi ni! Seveda pa brez pomoči nikoli ne bi šlo – tedaj so nam na primer veliko pomagali gasilci in moje folklorno društvo. Če se vrneva k prvim nastopom in članku Toneta Vrabla – ta zapis se je izkazal tako rekoč za odločil- no spodbudo, mar ne? Tako je. Prebral ga je namreč legendarni Brane Klavžar in mi na Holceriji v Vitanju ponudil, da fantom pomaga. Res je bilo lepo – fantje so igrali, tam smo bili nji- hovi svojci, pa še vsi sosedje so pri- šli … In se s Klavžarjem, s katerim sva se na videz poznala, srečava pri šanku, kjer mi on reče: »So to tvoji pjebi? Iz časopisa sem slišal zanje; če si za, bi jim napisal dve pesmi.« In jim je res – Pepelko in Daleč je dom. Z njima so leta 2001 osvojili Šifrarjevo plaketo za naj- boljšo večglasno vokalno izvedbo na festivalu Vurberk. Kaj je ta preboj takrat pomenil za vas? Ah, to je bilo noro. Vedeti morate, da smo vsi iz srca navijali za te naše fante – vsi, od staršev do sosedov, celotna skupnost. Ko so nastopali v Vurberku, je šla z njimi vsa vas, od prve do zadnje hiše. In ko so dobili tisto nagrado, je bil to tak ponos, da ga je težko opisati. Moj stric, te- daj že starejši človek, je ob vrnitvi pričakal Blaža ves objokan od sre- če; za nagrado mu je podaril lonec domačega medu in mu rekel: »Da boš lažje pel!« Vsi smo bili od nek- daj zaljubljeni v narodno-zabavno glasbo, in da so ti naši otroci v njej tako dobri, to nam je bilo v največje veselje. Jaz sem od nekdaj imel rad večglasno petje in tako mi je bilo priznanje iz Vurberka še posebej ljubo. »Že 25 let nisem imel prostega vikenda. Podobno velja za fante v ansamblu.« Kako pa so v vsega nekaj letih od tistih otroških začetkov v se- strini gostilni prišli do tako visoke ravni? Tedaj, na samem začetku, je pel samo Blaž, potem pa so začeli ob približno istem času vsi mutirati in se je Blažu glas malo znižal, Roku pa zvišal in smo ugotovili, da na- enkrat tudi Rok super poje – do takrat je držal usta zaprta. Ko se je pridružil še Franjo, ki je velik pevski talent, je pričel kar sam od sebe peti tretji glas. In tako Petru ni preostalo drugega, kakor da se nauči basirati – samo ta glas je bil še prost. Pa je vadil in vadil in se trudil tako, da je večkrat tudi bru- hal od napora. Ker to ni njegov na- ravni glas. Vendar mu je s trdim delom imenitno uspelo in tako so lahko začeli peti štiriglasno, kar je še danes zaščitni znak Modrijanov. Kdo se je domislil imena sku- pine? To pa je bilo takole: ker so, kot re- čeno, vsi sočasno mutirali, smo za nekaj časa prekinili z nastopanjem, toliko, da bi se jim glasovi vzpo- stavili in si ne bi kdo napravil ka- kšne škode. Nekako po osmih mesecih so prvič spet igrali na otvoritvi neke trgovine tukaj blizu; zaradi dolge- ga premora so bili pred nastopom malce živčni in so se nekaj zbadali, pa je Peter rekel: »Kako smo vsi mi modri!« In so se nam vsem prižgale žarnice v glavah. Jaz sem si jo prej dolgo razbijal z iskanjem imena, a zaman. Ves čas pa sem imel v mislih nasvet nekega prekaljenega »Nešteto ponedeljkov sem šel ob šestih zjutraj v službo, potem ko sem z ansamblom prebedel dve noči zapored za vikend. Ob tem sem še delal okoli hiše in skrbel za živino; imeli smo tri bike in dva pujsa…« Nič čudnega, da je vaš sin Blaž zvezda naro- dno-zabavne glasbe, saj sta bila muzikanta tudi vi in vaš oče. Kako re- sno ste se sami ukvar- jali z glasbo? Kakšnih petnajst let sem igral v folklorni skupini, pa na kakšni po- roki, dlje pa nisem segel. Zato pa je bil moj ata pravi vaški godec, vsa- ko soboto je kje igral; mislim, da je Blaž večji del talenta in želje dobil od njega. Ta fant je pel, še preden je znal govoriti. Jasno se spomnim, kako sem ga na morju še kot malč- ka nosil na ramenih in je ves čas nekaj prepeval in brundal. Tako da se je hitro videlo, da ima veselje in posluh. Na spletu sem zasledil fo- tografi - Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 19, 8. maj 2025 INTERVJU »Tako so rasli in skupaj smo šli, kamor je bilo pač treba iti: na srečanje vaških muzikantov na Paškem Kozjaku, pa na Pokaži, kaj znaš na Dobju pri Planini – tam jih je opazil pokojni novinar Tone Vrabl in napisal prvi članek o ansamblu, čeprav so zasedli šele sedmo mesto. Spomnim se, kako sem šel tisti teden v trafiko po Novi tednik in kako ganjen sem bil; tako lepo je napisal, da sem se s časopisom v rokah ustavil na ulici in Vrablov zapis prebral petkrat zapored.« muzikanta, naj bo ime ansambla kratko in preprosto. Tako smo se na tistem nastopu dogovorili, da bi bili Modrijani. Vi ste bili torej ves čas nekakšen dobri duh, ki je skrbel, da je vse teklo, kot je moralo. Kako vse ste pomagali ansamblu? Najprej predvsem kot voznik, ker so bili v tistih letih seveda še vsi premladi za vozniški izpit. Imel sem golfa, kupil sem prikolico in jo opremil z napisom Modrijani ter vozil njih in vso opremo – na vaje, snemanja, nastope, na radijske po- staje, intervjuje … Kupil sem prvo ozvočenje in tudi nekaj inštrumen- tov; Franjo je sprva igral kitaro, am- pak je rekel, kako fino bi bilo, če bi še oni imeli pravi kontrabas. Z ženo sva najela manjše posojilo in šla v trgovino. Pojma nisva imela, katerega naj vzameva, samo kupila sva prvega, ki nama je bil všeč, in mu ga odnesla na nastop. Še isti večer je zaigral nanj. No, ta kon- trabas ima še sedaj in izkazalo se je, da je najboljši od vseh. Moram pa poudariti, da so veliko pomagali tudi drugi starši, tako Rokova star- ša kot Franjeva ter Petrova mati in oče, ki je bil prav tako glasbenik, in to odličen. Torej ste pri Modrijanih šofer, telesni stražar, tonski tehnik, me- nedžer …? Tako nekako. Pri meni so vsa oprema in oba kombija in skrbim, da je vse brezhibno. Grem praktič- no na vsak koncert, kadar pa se za- radi višje sile zgodi, da ne morem, vso noč ne spim. In kot ste rekli glede menedžerskega dela, za veli- ko večino koncertov se dogovorim jaz, naredim pogodbo in se dogo- vorim za plačilo. Svojčas sem sicer razmišljal, da bi najeli menedžerja od zunaj; tedaj so me ljudje sami klicali po telefonu in obljubljali vse mogoče. Pa mi je Zdravko Geržina, znan organizator največjih priredi- tev po Sloveniji, pametno svetoval: »Vprašaj vsakega od teh, ki te cuka- jo za rokav, ali je pripravljen pod- preti ansambel s 30.000 markami za nakup ustrezne opreme.« Tako sem naredil – in vse tiho je bilo. Tako sem za finančno in organiza- cijsko plat še naprej skrbel sam. Pri čemer nikoli nisem iskal dobička zase, vse sem delal zastonj, vlagal sem svojo plačo in prihranke; točno tako, kot je rekel Zdravko. Šele zdaj si vzamem nekaj za stroške. Danes ste v pokoju in imate čas za vse to delo okoli ansambla. Kako pa ste vse to zmogli, ko ste še hodili v službo? Ne vem, preprosto zmogel sem. Nešteto ponedeljkov sem šel ob še- stih zjutraj v službo, potem ko sem z ansamblom prebedel dve noči zapored za vikend. Ob tem sem še delal okoli hiše in skrbel za živino; imeli smo tri bike in dva pujsa … O, saj sem bil kdaj utrujen, pa še kako; nekoč sem v križišču povzročil ne- srečo, ker sem bil tako zbit, da sem izsilil neki avto. Gotovo je bilo zlata vredno, da so pri tisti starosti imeli ob sebi odraslo osebo, ki jim je krila hrbet in jih je lahko obvarovala v kakih situacijah. Na koncertih ni vedno samo veselo – najdejo se zdraharji in težaki, predstavljam si, da tudi kakšne preveč nadležne oboževal- ke, potem se verjetno zgodi, da kakšen organizator ne bi plačal … Ja, nemalokrat sem moral biti predvsem varnostnik ansambla. In čeprav sem verjetno najbolj miro- ljuben človek na planetu, se je ne- koč zgodilo, da sem moral nekoga malo stresti iz hlač – ker preprosto ni šlo drugače. Bil je pijan in je ves večer izzival; na oder je metal reči, tudi pivske pločevinke. Stopil sem k njemu – ni bil neki slabič, roke je imel kar močne – in sem mu rekel: »To je bilo zadnje, kar si vrgel.« Na- kar sem mu preprosto obrnil hrbet – on pa me je začel frcati za ušesi. Stiskal sem zobe in molčal, nakar na lepem čez mene poleti Petrov pulover in sredi skladbe pristane na njegovi kitari. Tedaj sem se samo obrnil; tipu sem zvil roko in ga zabrisal čez kakšne tri mize. Ka- zalo je, da bo prišlo do množičnega pretepa, pa je možaka in njegove kolege vendarle srečala pamet. Kaj pa dekleta? Je katera kdaj šla čez mejo? Bolj strupene so bile ženske v srednjih letih, tam okoli štiri- desetih. Pripetilo se je, da je bila kakšna malo pod vpli- vom, in potem je znala biti zelo korajžna in ne- posredna. Zelo – več pa naj v imenu spodobnosti ostane neobjavljeno. Se vam je okoli hiše motala kakšna Blaževa zalezovalka? (Pokaže s prstom skozi okno) Tule mimo hiše je hodila, pa tamle doli se je preoblačila, potem pa je šla nazaj gor proti hiši in iskala Blaža; jaz sem mu pripeljal avto, da se ji je še komaj izmuznil. Spet ena je v Do- brni spala po klopeh, ko ga je iskala naokoli … Ah, vsega je bilo! Ampak očitno je bilo še največ odrekanja, discipline in trdne vo- lje. Zdi se mi pomembno, da vsem, ki Modrijanom nemara zavidajo, predstavite še to plat medalje. Ko vas poslušam, se mi zdi, da se je vaš sin odrekel dobršnemu delu mladosti, medtem ko so njegovi vrstniki žurirali na polno. Ko se stvari enkrat lotiš tako re- sno, se lahko posloviš od otroštva in brezskrbne mladosti. In odtlej moraš ves čas sprejemati določe- ne žrtve. Ko se je celotna zgodba začela profesionalizirati, je obve- ljal nedvoumen dogovor: koncert je služba in v službi se ne pije. Ta dogovor velja še danes in očitno bo veljal za vse čase; po veselici se ne gre za šank, ampak v avto in domov, v posteljo. Tako da tukaj ni pretirane romantike, in to velja za vse, ki smo zraven. Jaz že 25 let nisem imel prostega vikenda in podobno je s fanti. Omenili ste, da ste bili velik ljubitelj večglasnega petja in da ste si tudi sami želeli nastopati v takšni skupini. V kolikšni meri je ta želja vplivala na vaš odnos do sinove kari- ere? Menda niste bili kot eden tistih staršev, ki so nekdaj brcali žogo, po- tem pa že ob petletnem otroku sanjarijo, da bo nekoč zabijal gole za Real Madrid. Svojih otrok nisem ni- koli silil k čemurkoli. Zato mlajši sin Miha ni muzi- kant, pa čeprav ima prav tako talent in posluh. Vendar je bolj tehnični tip, zato ga nih- če ni silil z glasbo. Pomagal je pri ozvočenju in opremi, prva leta je dosti hodil zraven po nastopih, to pa je tudi vse. Blaž je pa pač imel neustavljivo željo po ukvarjanju z glasbo in midva z ženo sva ga pri tem neomajno podpirala, nikoli pa se nismo obremenjevali z uspehom ali celo zvezdništvom. Kaj je ta zgodba z Modrijani dala vaši družini – če odštejemo denar? Ne vem; mi smo ostali povsem enaki, kot smo bili, tudi sosedje so do nas enaki … Včasih sicer opazim, da me ljudje poznajo, in zavedam se, da moram malo paziti, kaj kje rečem. Sicer pa imamo povsem obi- čajno življenje. Zdaj štejete 63 let. Vam je kot upokojencu kaj težje opravljati vse to delo kot, recimo, pred 20 leti? Nasprotno! Mogoče se mi kak zvočnik kdaj zazdi nekam težak, ampak ga še vedno nesem. V vseh drugih pogledih pa ni težav. Pravza- prav se poigravam z mislijo, da bi si znova omislil še enega ali dva pujsa. Ob tem pa Mihovega sina vozim na treninge nogometa – očitno mi je tako sojeno, in to mi je kar prav. V pokoju sem, pa sem samo z avtom v manj kot treh letih prevozil več kot 80.000 kilometrov; koliko sem jih v tem času naredil še s kombijem, pa niti ne vem. Foto: Mateja J. Potočnik »Ko so nastopali v Vurberku, je šla z njimi vsa vas, od prve do zadnje hiše. In ko so dobili tisto nagrado, je bil to tak ponos, da ga je težko opisati. Moj stric, tedaj že starejši človek, je ob vrnitvi pričakal Blaža ves objokan od sreče; za nagrado mu je podaril lonec domačega medu in mu rekel: Da boš lažje pel!« S svojim kombijem je vedno na voljo za prevoze in tudi vse drugo. Modrijani so začeli peti že pri rosnih letih. (Foto Sašo Radej) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 19, 8. maj 2025 INTERVJU Peter Švab, oče Blaža in Miha Švaba »O, saj sem bil kdaj utrujen, pa še kako« Četrt stoletja je minilo, odkar je glasbena druščina štirih »pjebov« iz okolice Dobrne prerasla v narodno-zabavni ansambel Modrijani, ki je v teh letih postal nacionalna blagovna znamka na nivo- ju Avsenikov in Slaka. To pa ne bi bilo mogoče brez Petra Švaba, očeta frontmana ansambla, Blaža; marljivi poštenjak je v vsakem trenutku neomajno podpiral sina in njegovo skupino, kjerkoli je že bilo treba. Prevoz na gasilsko veselico na drugem koncu slovenskega podeželja? Hajd v kombi! Kredit za ozvočenje in inštrumente? Takoj na banko! Rokoborba s pijanim težakom, ki moti koncert? Au- fbiks! »Za koga pa, če ne za svoje otroke,« se nasmehne predani oče Blaža in Miha. Tudi po zaslugi ata Modrijana, kot mu rečejo, je ansambel še dandanes v prvi vrsti – velika družina. VASJA JAGER Peter Švab je od nek- daj dobri duh Modrija- nov. jo, na kateri igrata vsak na svojo harmoniko. Ste ga tudi sami učili? Niti ne, jaz sem bil samouk in se nisem preveč vtikal v njegovo igranje; on se je harmonike naučil v glasbeni šoli. Raje sva sem in tja skupaj raztegnila meh in družno zaigrala kakšno pesem. Na primer Mi se imamo radi ali Na planincah, nič zahtevnega. Sčasoma se je nje- govo navdušenje nad glasbo samo krepilo in tako sem mu pomagal spraviti skupaj njegov prvi otroški ansambel Ostržki, v njem je igral harmoniko. Ko je Blaža počasi za- neslo v petje, se je pojavil bratra- nec Rok, nakar se je pridružil še Peter Oset, nazadnje pa še njegov brat Franjo – in tako se je začela zgodba Modrijanov. Ti začetki so bili menda silno skromni. Po kakšnih prizoriščih in za kakšne priložnosti so tedaj fantje nastopali? Najprej sem jim uredil nastope v gostilni svoje sestre v Novi Cer- kvi; kadar je imela pri sebi kakšno družbo, me je poklicala, češ naj jih pripeljem in bodo nekaj malega za- služili. Tedaj sem jih naložil v avto, v prtljažnik pa majhna zvočnika in mešalno mizo, ki sem jih kupil za- nje, in smo šli. Koliko so bili tedaj stari? Dvanajst, trinajst let, otroci to- rej. Pa niso imeli nič kaj dosti tre- me, temveč so se kar takoj nekako znašli. Tedaj so z menoj že šli na prvo ohcet in sem jih tam vključil v svoj nastop. Tako so rasli in skupaj smo šli, kamor je bilo pač treba iti: na sreča- nje vaških muzikantov na Paškem Kozjaku, pa na Po- kaži, kaj znaš na Dobju pri Planini – tam jih je opazil pokojni novinar Tone Vra- bl in napisal prvi članek o ansamblu, čeprav so za- sedli šele sedmo mesto. Spomnim se, kako sem šel tisti teden v trafi - ko po Novi tednik in kako ganjen sem bil; tako lepo je napisal, da sem se s časopi- som v rokah ustavil na ulici in Vrablov zapis prebral petkrat zapored. Nekje sem staknil njegovo številko in ga poklical, da se mu zahvalim. Odtlej smo bili prijatelji: prav Tone si je pozneje za njihov tra- dicionalni letni kon- cert izmislil ime Noč Modrijanov. Kdo je sicer pri- šel na zamisel o takšnem kon- certu? Jaz. Rekel sem fantom, da bi nekaj naredi- li na Dobrni. In smo; tista prva Noč Modrijanov je zame še vedno ena najboljših, če ne kar najboljša. Vsekakor imam na- njo nepozabne spomi- ne. Pa tudi na to, kako sem pred prireditvijo lastnoročno lepil pla- kate po vsej občini. Nič mi ni bilo težko in še danes mi ni! Seveda pa brez pomoči nikoli ne bi šlo – tedaj so nam na primer veliko pomagali gasilci in moje folklorno društvo. Če se vrneva k prvim nastopom in članku Toneta Vrabla – ta zapis se je izkazal tako rekoč za odločil- no spodbudo, mar ne? Tako je. Prebral ga je namreč legendarni Brane Klavžar in mi na Holceriji v Vitanju ponudil, da fantom pomaga. Res je bilo lepo – fantje so igrali, tam smo bili nji- hovi svojci, pa še vsi sosedje so pri- šli … In se s Klavžarjem, s katerim sva se na videz poznala, srečava pri šanku, kjer mi on reče: »So to tvoji pjebi? Iz časopisa sem slišal zanje; če si za, bi jim napisal dve pesmi.« In jim je res – Pepelko in Daleč je dom. Z njima so leta 2001 osvojili Šifrarjevo plaketo za naj- boljšo večglasno vokalno izvedbo na festivalu Vurberk. Kaj je ta preboj takrat pomenil za vas? Ah, to je bilo noro. Vedeti morate, da smo vsi iz srca navijali za te naše fante – vsi, od staršev do sosedov, celotna skupnost. Ko so nastopali v Vurberku, je šla z njimi vsa vas, od prve do zadnje hiše. In ko so dobili tisto nagrado, je bil to tak ponos, da ga je težko opisati. Moj stric, te- daj že starejši človek, je ob vrnitvi pričakal Blaža ves objokan od sre- če; za nagrado mu je podaril lonec domačega medu in mu rekel: »Da boš lažje pel!« Vsi smo bili od nek- daj zaljubljeni v narodno-zabavno glasbo, in da so ti naši otroci v njej tako dobri, to nam je bilo v največje veselje. Jaz sem od nekdaj imel rad večglasno petje in tako mi je bilo priznanje iz Vurberka še posebej ljubo. »Že 25 let nisem imel prostega vikenda. Podobno velja za fante v ansamblu.« Kako pa so v vsega nekaj letih od tistih otroških začetkov v se- strini gostilni prišli do tako visoke ravni? Tedaj, na samem začetku, je pel samo Blaž, potem pa so začeli ob približno istem času vsi mutirati in se je Blažu glas malo znižal, Roku pa zvišal in smo ugotovili, da na- enkrat tudi Rok super poje – do takrat je držal usta zaprta. Ko se je pridružil še Franjo, ki je velik pevski talent, je pričel kar sam od sebe peti tretji glas. In tako Petru ni preostalo drugega, kakor da se nauči basirati – samo ta glas je bil še prost. Pa je vadil in vadil in se trudil tako, da je večkrat tudi bru- hal od napora. Ker to ni njegov na- ravni glas. Vendar mu je s trdim delom imenitno uspelo in tako so lahko začeli peti štiriglasno, kar je še danes zaščitni znak Modrijanov. Kdo se je domislil imena sku- pine? To pa je bilo takole: ker so, kot re- čeno, vsi sočasno mutirali, smo za nekaj časa prekinili z nastopanjem, toliko, da bi se jim glasovi vzpo- stavili in si ne bi kdo napravil ka- kšne škode. Nekako po osmih mesecih so prvič spet igrali na otvoritvi neke trgovine tukaj blizu; zaradi dolge- ga premora so bili pred nastopom malce živčni in so se nekaj zbadali, pa je Peter rekel: »Kako smo vsi mi modri!« In so se nam vsem prižgale žarnice v glavah. Jaz sem si jo prej dolgo razbijal z iskanjem imena, a zaman. Ves čas pa sem imel v mislih nasvet nekega prekaljenega »Nešteto ponedeljkov sem šel ob šestih zjutraj v službo, potem ko sem z ansamblom prebedel dve noči zapored za vikend. Ob tem sem še delal okoli hiše in skrbel za živino; imeli smo tri bike in dva pujsa…« Nič čudnega, da je vaš sin Blaž zvezda naro- dno-zabavne glasbe, saj sta bila muzikanta tudi vi in vaš oče. Kako re- sno ste se sami ukvar- jali z glasbo? Kakšnih petnajst let sem igral v folklorni skupini, pa na kakšni po- roki, dlje pa nisem segel. Zato pa je bil moj ata pravi vaški godec, vsa- ko soboto je kje igral; mislim, da je Blaž večji del talenta in želje dobil od njega. Ta fant je pel, še preden je znal govoriti. Jasno se spomnim, kako sem ga na morju še kot malč- ka nosil na ramenih in je ves čas nekaj prepeval in brundal. Tako da se je hitro videlo, da ima veselje in posluh. Na spletu sem zasledil fo- tografi - Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 19, 8. maj 2025 INTERVJU »Tako so rasli in skupaj smo šli, kamor je bilo pač treba iti: na srečanje vaških muzikantov na Paškem Kozjaku, pa na Pokaži, kaj znaš na Dobju pri Planini – tam jih je opazil pokojni novinar Tone Vrabl in napisal prvi članek o ansamblu, čeprav so zasedli šele sedmo mesto. Spomnim se, kako sem šel tisti teden v trafiko po Novi tednik in kako ganjen sem bil; tako lepo je napisal, da sem se s časopisom v rokah ustavil na ulici in Vrablov zapis prebral petkrat zapored.« muzikanta, naj bo ime ansambla kratko in preprosto. Tako smo se na tistem nastopu dogovorili, da bi bili Modrijani. Vi ste bili torej ves čas nekakšen dobri duh, ki je skrbel, da je vse teklo, kot je moralo. Kako vse ste pomagali ansamblu? Najprej predvsem kot voznik, ker so bili v tistih letih seveda še vsi premladi za vozniški izpit. Imel sem golfa, kupil sem prikolico in jo opremil z napisom Modrijani ter vozil njih in vso opremo – na vaje, snemanja, nastope, na radijske po- staje, intervjuje … Kupil sem prvo ozvočenje in tudi nekaj inštrumen- tov; Franjo je sprva igral kitaro, am- pak je rekel, kako fino bi bilo, če bi še oni imeli pravi kontrabas. Z ženo sva najela manjše posojilo in šla v trgovino. Pojma nisva imela, katerega naj vzameva, samo kupila sva prvega, ki nama je bil všeč, in mu ga odnesla na nastop. Še isti večer je zaigral nanj. No, ta kon- trabas ima še sedaj in izkazalo se je, da je najboljši od vseh. Moram pa poudariti, da so veliko pomagali tudi drugi starši, tako Rokova star- ša kot Franjeva ter Petrova mati in oče, ki je bil prav tako glasbenik, in to odličen. Torej ste pri Modrijanih šofer, telesni stražar, tonski tehnik, me- nedžer …? Tako nekako. Pri meni so vsa oprema in oba kombija in skrbim, da je vse brezhibno. Grem praktič- no na vsak koncert, kadar pa se za- radi višje sile zgodi, da ne morem, vso noč ne spim. In kot ste rekli glede menedžerskega dela, za veli- ko večino koncertov se dogovorim jaz, naredim pogodbo in se dogo- vorim za plačilo. Svojčas sem sicer razmišljal, da bi najeli menedžerja od zunaj; tedaj so me ljudje sami klicali po telefonu in obljubljali vse mogoče. Pa mi je Zdravko Geržina, znan organizator največjih priredi- tev po Sloveniji, pametno svetoval: »Vprašaj vsakega od teh, ki te cuka- jo za rokav, ali je pripravljen pod- preti ansambel s 30.000 markami za nakup ustrezne opreme.« Tako sem naredil – in vse tiho je bilo. Tako sem za finančno in organiza- cijsko plat še naprej skrbel sam. Pri čemer nikoli nisem iskal dobička zase, vse sem delal zastonj, vlagal sem svojo plačo in prihranke; točno tako, kot je rekel Zdravko. Šele zdaj si vzamem nekaj za stroške. Danes ste v pokoju in imate čas za vse to delo okoli ansambla. Kako pa ste vse to zmogli, ko ste še hodili v službo? Ne vem, preprosto zmogel sem. Nešteto ponedeljkov sem šel ob še- stih zjutraj v službo, potem ko sem z ansamblom prebedel dve noči zapored za vikend. Ob tem sem še delal okoli hiše in skrbel za živino; imeli smo tri bike in dva pujsa … O, saj sem bil kdaj utrujen, pa še kako; nekoč sem v križišču povzročil ne- srečo, ker sem bil tako zbit, da sem izsilil neki avto. Gotovo je bilo zlata vredno, da so pri tisti starosti imeli ob sebi odraslo osebo, ki jim je krila hrbet in jih je lahko obvarovala v kakih situacijah. Na koncertih ni vedno samo veselo – najdejo se zdraharji in težaki, predstavljam si, da tudi kakšne preveč nadležne oboževal- ke, potem se verjetno zgodi, da kakšen organizator ne bi plačal … Ja, nemalokrat sem moral biti predvsem varnostnik ansambla. In čeprav sem verjetno najbolj miro- ljuben človek na planetu, se je ne- koč zgodilo, da sem moral nekoga malo stresti iz hlač – ker preprosto ni šlo drugače. Bil je pijan in je ves večer izzival; na oder je metal reči, tudi pivske pločevinke. Stopil sem k njemu – ni bil neki slabič, roke je imel kar močne – in sem mu rekel: »To je bilo zadnje, kar si vrgel.« Na- kar sem mu preprosto obrnil hrbet – on pa me je začel frcati za ušesi. Stiskal sem zobe in molčal, nakar na lepem čez mene poleti Petrov pulover in sredi skladbe pristane na njegovi kitari. Tedaj sem se samo obrnil; tipu sem zvil roko in ga zabrisal čez kakšne tri mize. Ka- zalo je, da bo prišlo do množičnega pretepa, pa je možaka in njegove kolege vendarle srečala pamet. Kaj pa dekleta? Je katera kdaj šla čez mejo? Bolj strupene so bile ženske v srednjih letih, tam okoli štiri- desetih. Pripetilo se je, da je bila kakšna malo pod vpli- vom, in potem je znala biti zelo korajžna in ne- posredna. Zelo – več pa naj v imenu spodobnosti ostane neobjavljeno. Se vam je okoli hiše motala kakšna Blaževa zalezovalka? (Pokaže s prstom skozi okno) Tule mimo hiše je hodila, pa tamle doli se je preoblačila, potem pa je šla nazaj gor proti hiši in iskala Blaža; jaz sem mu pripeljal avto, da se ji je še komaj izmuznil. Spet ena je v Do- brni spala po klopeh, ko ga je iskala naokoli … Ah, vsega je bilo! Ampak očitno je bilo še največ odrekanja, discipline in trdne vo- lje. Zdi se mi pomembno, da vsem, ki Modrijanom nemara zavidajo, predstavite še to plat medalje. Ko vas poslušam, se mi zdi, da se je vaš sin odrekel dobršnemu delu mladosti, medtem ko so njegovi vrstniki žurirali na polno. Ko se stvari enkrat lotiš tako re- sno, se lahko posloviš od otroštva in brezskrbne mladosti. In odtlej moraš ves čas sprejemati določe- ne žrtve. Ko se je celotna zgodba začela profesionalizirati, je obve- ljal nedvoumen dogovor: koncert je služba in v službi se ne pije. Ta dogovor velja še danes in očitno bo veljal za vse čase; po veselici se ne gre za šank, ampak v avto in domov, v posteljo. Tako da tukaj ni pretirane romantike, in to velja za vse, ki smo zraven. Jaz že 25 let nisem imel prostega vikenda in podobno je s fanti. Omenili ste, da ste bili velik ljubitelj večglasnega petja in da ste si tudi sami želeli nastopati v takšni skupini. V kolikšni meri je ta želja vplivala na vaš odnos do sinove kari- ere? Menda niste bili kot eden tistih staršev, ki so nekdaj brcali žogo, po- tem pa že ob petletnem otroku sanjarijo, da bo nekoč zabijal gole za Real Madrid. Svojih otrok nisem ni- koli silil k čemurkoli. Zato mlajši sin Miha ni muzi- kant, pa čeprav ima prav tako talent in posluh. Vendar je bolj tehnični tip, zato ga nih- če ni silil z glasbo. Pomagal je pri ozvočenju in opremi, prva leta je dosti hodil zraven po nastopih, to pa je tudi vse. Blaž je pa pač imel neustavljivo željo po ukvarjanju z glasbo in midva z ženo sva ga pri tem neomajno podpirala, nikoli pa se nismo obremenjevali z uspehom ali celo zvezdništvom. Kaj je ta zgodba z Modrijani dala vaši družini – če odštejemo denar? Ne vem; mi smo ostali povsem enaki, kot smo bili, tudi sosedje so do nas enaki … Včasih sicer opazim, da me ljudje poznajo, in zavedam se, da moram malo paziti, kaj kje rečem. Sicer pa imamo povsem obi- čajno življenje. Zdaj štejete 63 let. Vam je kot upokojencu kaj težje opravljati vse to delo kot, recimo, pred 20 leti? Nasprotno! Mogoče se mi kak zvočnik kdaj zazdi nekam težak, ampak ga še vedno nesem. V vseh drugih pogledih pa ni težav. Pravza- prav se poigravam z mislijo, da bi si znova omislil še enega ali dva pujsa. Ob tem pa Mihovega sina vozim na treninge nogometa – očitno mi je tako sojeno, in to mi je kar prav. V pokoju sem, pa sem samo z avtom v manj kot treh letih prevozil več kot 80.000 kilometrov; koliko sem jih v tem času naredil še s kombijem, pa niti ne vem. Foto: Mateja J. Potočnik »Ko so nastopali v Vurberku, je šla z njimi vsa vas, od prve do zadnje hiše. In ko so dobili tisto nagrado, je bil to tak ponos, da ga je težko opisati. Moj stric, tedaj že starejši človek, je ob vrnitvi pričakal Blaža ves objokan od sreče; za nagrado mu je podaril lonec domačega medu in mu rekel: Da boš lažje pel!« S svojim kombijem je vedno na voljo za prevoze in tudi vse drugo. Modrijani so začeli peti že pri rosnih letih. (Foto Sašo Radej) Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 XXXX Št. 19, 8. maj 2025 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 19, 9. maj 2024 Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNO Z OBČINO VRANSKO Za vami je prvih nekaj mesecev županovanja. Ste si predstavljali, da bo vaše novo delo takšno? Prvi občutki so dobri. Je lepo, a naporno. Vedela sem, da bo sprememba velika, a si nisem znala predstavljati, kako obširno področje v re- snici zajema lokalna samou- prava. Vsak dan pridobivam znanja, spoznavam področja, ljudi, s katerimi se srečujem v pisarni in na terenu. Je bil preskok med vašo prejšnjo službo in novim delovnim mestom težak? Na kaj ste se morda najtežje navadili? Ne, preskok ni bil težak. Za kandidaturo sem se zavestno odločila in z veseljem sprejela nov delovni izziv. Ostajam pri meni ljubem delu z ljudmi, čeprav je res, da je delo z lju- dmi v bolnišnici popolnoma drugačno kot v občini. Mala praksa: 031/543 237 Z županjo Natašo Juhart o dogajanju v občini Zdaj ljudem pomaga na drugačen način Vodenje Občine Vransko so občani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali Nataši Juhart. Občinske vsebine ji niso bile tuje. Pred tem je že bila občinska svetnica in podžupa- nja. A kot pravi, kljub vsemu vsak dan znova odkriva nove razsežnosti županovanja. Izzivi, s katerimi se srečuje, jo veselijo. Morda tudi zato, ker rada dela z ljudmi. Z njimi je bila obkrožena že kot medicinska sestra. Vsako prilo- žnost za stik z njimi izkoristi tudi kot županja. Še najbolj nenavadno ji je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar je bila pred tem navajena 28 let. ŠPELA OŽIR »Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način.« Najbolj nenavadno mi je bilo priti v službo in ne oble- či delovnih oblačil, česar sem bila navajena 28 let. Prav tako nisem navajena sedeti za ra- čunalnikom, raje imam delo na terenu. Vedno sem imela v mislih, da ne bi nikoli delala v domačem kraju, z domačimi ljudmi, a ravno v tem se zdaj urim in vidim, da so tudi tu prednosti. Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način. Kateri so konkretni pro- jekti, ki so v prvi vrsti za- znamovali prve mesece vašega županovanja? Čemu ste namenjali največ pozor- nosti? Prvi meseci mojega župa- novanja so bili zaznamova- ni s pripravo in sprejemom prvega proračuna za letos, z zaključevanjem gradnje pri- marnega vodovoda Zaplani- na–Ločica–Vransko in vsemi usklajevanji, ki sodijo zraven. Prvič sem bila prisotna pri pripravi dokumentacije za razpis za turizem iz evrop- skih sredstev, na katerega smo se prijavili, začeli smo sanacijo plazu v Zaplanini, pri plazu na Ropasiji smo izvedli vzorčenje vodnega vira v upanju na možnost gradnje novega zajetja, ki bi bilo za to območje izrednega pomena, pripravljamo javno naročilo za ureditev dodatne igralnice v vrtcu, za kar smo pridobili sredstva iz državne- ga proračuna. Doživela sem pravo zimo, ko so bili občani v hribih celo dva do tri dni odrezani od sveta, dokler se niso dobesedno dokopali do njih, in še kaj bi se našlo. Vam jih bo lažje uresni- čiti z močno večino v ob- činskem svetu? Od enajstih Županja Nataša Juhart je vodenje občine prevzela na zadnjih lokalnih volitvah. mest v občinskem svetu jih kar devet pripada Novi Sloveniji. Preostala dva Slo- venski demokratski stran- ki. Čemu pripisujete takšno priljubljenost desnih strank med vašimi volivci? Verjamem, da bi dobro so- delovala tudi z drugimi, in verjamem, da bi me v dobrih projektih podprli tako eni kot drugi, je pa v sedanji sestavi zagotovo manj stresno in je podpora odlična. Menim, da na lokalni ravni ne šteje to- liko strankarska pripadnost, ampak človek kot osebnost, in če pogledam, kakšna je bila moja podpora, se mi zdi logična posledica tudi sestava občinskega sveta. Zelo pomemben se vam zdi osebni stik z občani, kar ste kot županja še okrepili. Tako je. V tem času sem se srečala z vsemi društvi v občini na njihovih občnih zborih. Srečala sem se z ob- čani na vaških srečanjih, kjer smo oblikovali vaške odbore za lažje in bolj konstruktivno sodelovanje z občino. Veliko pozornosti sem namenjala srečevanju z občani. S sode- lavci Karitas tudi obiskujem občane, ki praznujejo visoki jubilej. Kako gledate na razvoj občine Vransko v preteklih letih, desetletjih? Razvoj je bil dober. Občina Vransko je v državi po mar- sičem prepoznana. V nekate- rih obdobjih je bil razvoj bolj izrazit, v drugih malo manj. Standard v občini je kar na vi- soki ravni in želim, da bi tako ostalo. Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na posta- vljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi po- staviti nove, trdne. Kaj so vsebinske priorite- te za prihajajoče štiriletno obdobje? Štiriletno obdobje je lahko dolgo, a obenem lahko tudi zelo hitro mine. Zagotovo moramo ohraniti visoko ra- ven zdravstvene in socialne oskrbe v občini in jo nad- graditi z dnevnim varstvom občanov, da bodo lahko sta- rostniki še vedno večino časa bivali v domačem okolju. Marsikaj bo treba postoriti na področju vzgoje in izo- braževanja. V občino se pri- seljuje mnogo mladih družin, zato bo razširitev vrtca in šole neizogibna. Dodatni prostori so potrebni tudi za glasbe- no šolo in knjižnico. Začeli bomo pridobivati dokumen- tacijo za gradnjo sodobnega zunanjega igrišča pri osnovni šoli, na tem območju bomo uredili prostor z otroškimi igrali. Zelo pomembna bo ure- ditev trškega jedra, kjer so že v preteklosti naleteli na veliko ovir, a verjamem, da nam jih bo uspelo razrešiti, da bo dobil trg podobo, kot si jo zasluži. Urediti moramo vpadnice v trg Vransko in ob tem poskrbeti za večjo pro- metno varnost. Zagotovo so vsakoletna stalnica ceste, ki jih imamo v naši občini približno 120 kilometrov, od katerih so ne- katere v zelo slabem stanju in mnoge še neasfaltirane. Narediti moramo še več na področju zadostne oskrbe s pitno vodo, kar bomo prido- bili tudi z zaključkom gradnje primarnega vodovoda Zapla- nina–Ločica–Vransko, ki je že v fazi enoletnega testiranja, kar narekuje zakonodaja za vsak nov vodni vir. Nujna je širitev čistilne naprave Preko- pa, za katero je potreben od- kup zemljišča. Začeli bomo projekt njene dograditve, na čistilni napravi Vransko pa bomo šli v gradnjo fotovolta- ike, da bo objekt energetsko- samooskrben. Kateri projekti bodo po vašem mnenju zaznamovali leto, ki prihaja? Letos bomo, kot sem že prej odgovorila, končali dela na novem vodovodnem viru Zaplanina, zgradili sončno elektrarno na čistilni napravi Vransko, pridobili dokumen- tacijo za širitev čistilne napra- ve Prekopa in začeli postopek odkupa potrebnega zemljišča za širitev, uredili dodatno igral- nico v vrtcu, začeli izdelavo potrebne dokumentacije za širitev jedilnice v OŠ Vransko in športnega igrišča, uredili za- časne prostore za Nogometni klub Vransko, ki se bo moral izseliti iz stavbe vrtca zaradi širitve njegovih prostorov. Do jeseni bomo izvedli javno razgrnitev osnutka okoljske- ga poročila ter dopolnjenega osnutka sprememb in dopol- nitev OPN. Realno je pričako- vati, da bodo spremembe in dopolnitve prostorskega akta sprejete v prvi polovici priho- dnjega leta, kar je podlaga za nadaljnji razvoj občine. Zaradi skrbi za večjo prome- tno varnost vseh udeležencev v prometu smo naročili prika- zovalnik hitrosti, ki ga bomo v teh dneh namestili na trenutno najbolj kritičen odsek. V upa- nju, da bodo vozniki upošteva- li dovoljeno hitrost, sicer bodo strožji ukrepi neizogibni. Nadaljevali bomo sofi nan- ciranje protiprašne zaščite, ki se je v zadnjih letih izkazala kot zelo dobra in dostopna občanom. Ob tej priložnosti občan- kam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in vse bralce vabim na spremljajoče dogodke. Foto: SHERPA S sodelavci Karitas obiskuje občane, ki praznujejo visoki jubilej. »Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na postavljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi postaviti nove, trdne.« »Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zagotovili več uporabnih športnih površin tako za potrebe osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji.« »Letos smo prejeli dva predloga za naziv častnega občana in strinjam se, da si ta naziv oba tudi zaslužita. Veliko sta doprinesla k razvoju občine, ohranjanju kulturne dediščine in prepoznavnosti občine po naši domovini in tudi v tujini.« »Občane vsako leto pova- bimo, naj predlagajo tiste, ki pri svojem delu v skupnosti ali v društvu posebej izsto- Občinska Vransko obeležuje občinski praznik 14. maja v spomin na dan, ko je Vransko leta 1868 dobilo trške pra- vice. »Takrat so priredili veliko slavje in prav je, da tra- dicijo ohranjamo in negujemo. Tudi letos bomo praznik obeležili s slavnostno akademijo ob občinskem prazniku in s podelitvijo občinskih priznanj ter krajšim kulturnim programom s pogostitvijo. Želim si, da bi se tega dogodka občani udeležili v čim večjem številu,« ob tej priložnosti pravi županja Nataša Juhart. ŠPELA OŽIR S Centrom jamskih doživetij so prepričali tudi državo Županja Nataša Juhart si v Schwentnerjevi hiši želi še več dogodkov pajo. Letos smo prejeli dva predloga za častna občana. Lani decembra sem dvanaj- stim posameznikom in sku- Juhartovi največ od vsega pome- ni povezovanje ljudi in meni, da jim to dobro uspeva. pinam podelila županjina priznanja za posebne dosež- ke. To bom storila tudi letos. Tisti, ki se večkrat odlično izkažejo, so zagotovo pri- merni tudi za prejem občin- skega priznanja,« še dodaja Juhartova. Občinski praznik je pri- ložnost, da se ozremo v preteklo leto. Kateri so projekti oziroma naložbe, ki so ga zaznamovali? Lani smo naredili veli- ko na različnih področjih, izpostavila bom zgolj naj- pomembnejše. Prostore v »stari« šoli smo preuredili v prostore dodatnega oddelka vrtca za otroke prvega staro- stnega obdobja. Za potrebe predšolske vzgoje smo tako pridobili 76 kvadratnih me- trov površin. Izvedli smo celovito obno- vo strehe na Športni dvorani Vransko, kjer so se pojavile poškodbe, zaradi katerih je streha na več mestih zama- kala. Začeli smo izvajati dvele- tni projekt Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park. Do zdaj smo uredili pešpot in za- sadili drevored do kampa Podgrad, do konca tega leta bomo zgradili še paviljonski objekt s pisarno jamarskega centra, geološko zbirko, leta 2025 načrtujemo opremlja- nje stavbe. V sklopu pro- jekta bomo razvili tudi dva nova turistična produkta in pridobili trajnostni znak Slo- venia Green. Letos bomo končali gra- dnjo drugega dela Čistilne naprave Vransko. Njeno zmogljivost smo nadgradili. Na njej moramo postaviti še sončno elektrarno, s čimer bomo dosegli energijsko nevtralnost sistema. Končali smo projekt oskr- be s pitno vodo v Spodnji Savinjski dolini, kjer smo v Zaplanini zgradili novo vo- dno zajetje, na katerega se bodo lahko že letos priklju- čili tisti, ki so imeli do zdaj težave z oskrbo s pitno vodo. Lani smo izdelali lokalni energetski koncept, kar nam bo v pomoč pri učinkovitem in trajnostnem gospodarje- nju z energijo. Zazriva se še naprej. Ka- terim projektom oziroma naložbam boste v priho- dnjem letu namenili največ časa? Izpostavila bom nekaj strateško najpomembnejših in fi nančno zahtevnih. Na področju strateškega načrto- vanja ob sprejetju sprememb občinskega prostorskega na- črta (OPN) do prihodnjega občinskega praznika načr- tujemo še izdelavo prve ce- lostne prometne strategije. Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zago- tovili več uporabnih špor- tnih površin tako za potre- be osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji. Pri- pravljamo projektno doku- mentacijo za obnovo trškega jedra s pripadajočo ploščad- jo in z mostom čez Merin- ščico ter čakamo na prime- ren državni razpis. Odločili smo se za nakup zemljišča za širitev čistilne naprave v Prekopi, ki je zaradi doda- tnih obremenitev z odpadno vodo nujno potrebna. Glede na porast priselje- vanja je največji projekt, ki je pred nami, zagotovo gra- dnja novega vrtca. Ravno v teh dneh smo pristopili k nakupu potrebnih zemljišč. Nedokončana stanovanj- ska soseska Sončni vrtovi je dolga leta samevala. Ka- kšno je trenutno stanje na omenjenem območju? Vlagatelj Nepremičnine Vransko končuje prvo fazo gradnje stanovanjske so- seske Dvori Vransko (prej Sončni vrtovi Vransko). Nekoč eden od žalostnih spomenikov propada slo- venskih gradbenih podjetij bo končno zaživel. Do začet- ka poletja bodo končane tri stavbe, v katerih je 33 sta- novanj. Vselitev prvih stano- valcev načrtujemo avgusta. S končno ureditvijo bo ce- lotna soseska obsegala 156 stanovanj. Na kaj ste v času svoje- ga županovanja še posebej ponosni, da se je postorilo? Preden je Nataša Juhart pred približno tre- mi let sedla na županski stol, je opravljala delo diplomirane medicinske sestre v Splošni bolnišnici Celje. Bila je tudi občinska svetnica in podžupanja Občine Vransko ter dejavna prostovoljka tako v občini kot župniji. »Že v prejšnji službi sem delala z ljudmi. Razlika je le, da so bili v bolnišnici bolniki zadovoljni in hvaležni za opravljeno delo in čas, ki sem jim ga posvetila. Kot županja vsem žal ne morem ugoditi, zato včasih pri nekaterih občanih za- znam nestrpnost in nezadovoljstvo. Hvaležna sem za vse tiste ljudi, ki podpirajo projekte, s katerimi si s sodelavci prizadevamo za izbolj- šanje življenjskih pogojev na Vranskem,« je povedala uvodoma. Z županjo Natašo Juhart pred praznikom občine »Ker več glav več ve, bom občane ob letošnjem občinskem prazniku povabila, naj tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevajo del svojega znanja, idej in časa za skupno dobro. Vsi se moramo zavedati, da vse, kar ustvarjamo, delamo zase in za zanamce,« je v pogovoru med drugim poudarila županja Nataša Juhart, ena redkih županj pri nas, ki bo naslednje leto končala svoj prvi mandat. Kje vidi največje razvojne priložnosti lokalne skupnosti? Katere naložbe je občini že uspelo uresničiti in katerih še ne? Komu in zakaj bo izročila občinska priznanja? BARBARA FURMAN Prošnjo občinskega odbora, da povzdigne kraj Vransko v deželnoknežji trg z vsemi pravi- cami, je 7. aprila 1868 tedanja avstrijska vlada ugodno rešila ter kasneje ugodila še prošnji za dodelitev grba. Podpisana listina je 14. maja prispela na Vransko in takrat so bili vsesplošno veselje, ljudsko rajanje in živinski sejem. Zato je Občina Vransko za svoj praznik izbrala 14. maj. »Letos bomo z državno in evropsko finančno pomočjo obnovili Schwentnerjevo hišo, uredili igrišča pri Športni dvorani Vransko, vstopno točko v center jamskih doživetij, Zeleno pot vseh generacij ter prenovili del primarnega vodovoda.« »V našo občino se priseljujejo večinoma mlade družine. Vsi so dobrodošli. Želim, da bi se čim bolje počutili in vključili v novo okolje. V zadnjem času smo zgradili kar nekaj novih stanovanjskih blokov in stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali,« poudarja županja. »Verjamem v dobro in v dobre ljudi« Letošnji občinski proračun znaša pribli- žno 4,5 milijona evrov, kar ni ravno zajetna vsota. Dodatna državna in evropska sred- stva so zato toliko bolj dobrodošla. Kako uspešna je občina na razpisih? Uspešni smo bili na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, saj smo zagotovili sofinanciranje za ureditev igrišč pri športni dvorani, kjer so gradbena dela pri koncu, kmalu naj bi prejeli uporabno dovo- ljenje. Iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost smo prejeli del sredstev za uredi- tev centra jamskih doživetij. Ta projekt je v zaključni fazi. Konec aprila smo se razveselili tudi sklepa ministrstva za kulturo, da smo na javnem razpisu za trajnostne obnove in oživljanje kulturnih spomenikov, ki so v lasti občin, za oživitev Schwentnerjeve hiše prejeli približno pol milijona evrov. Pridobili smo tudi sredstva za izdelavo celostne prometne strategije, izvedbo tehnične posodobitve ob- činskega prostorskega izvedbenega akta in dejavnosti v okviru evropskega tedna mobil- nosti. Vrtec na Vranskem je pestila prostorska stiska. Ste ta problem že rešili? Se obeta gradnja novega vrtca? In če – kje bo stal? V začetku lanskega leta smo v vrtcu predali namenu dodatne prostore za prvo starostno obdobje, za katere smo del sredstev pridobili od ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Tako smo začasno rešili prostorsko stisko. Študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mari- boru medtem že pripravljajo idejno zasnovo novega vrtca. Prostor za njegovo gradnjo smo lani zagotovili ob športni dvorani in športnem igrišču. Menda se na Vransko priseljujejo pred- vsem mladi. Ima občina na voljo dovolj blokovskih stanovanj oziroma zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo? Res je, da se priseljujejo večinoma mlade družine. To me veseli. Vsi so dobrodošli. Želim, da bi se v novem okolju čim bolje počutili. V zadnjem času smo v naši lokalni skupnosti zgradili kar nekaj novih stanovanj- skih blokov in stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali. V naselju Brode – Dvori Vransko bo na voljo približno 150 stanovanj. Tudi na Vranskem bomo z novim občinskim podrob- nim prostorskim načrtom (OPPN) zagotovili pogoje za gradnjo stanovanjskih blokov in za individualno stanovanjsko gradnjo. Občina vzdržuje približno 120 kilome- trov veliko cestno omrežje, veliko cest je še makadamskih. Kateri odseki so najbolj kritični, kdaj se obetajo obnove? Občina Vransko ima zelo razvejano cestno omrežje, poleg tega je tudi precej hribovi- ta. Lani smo na novo asfaltirali dva cestna odseka, na več odsekih smo prenovili do- trajane obcestne bankine ter obnovili nekaj makadamskih in asfaltnih cest. Vsako leto v sodelovanju z zavodom za gozdove redno vzdržujemo tudi gozdne poti. Pripravljamo petletni načrt vzdrževanja občinskih cest, v katerem bomo določili, katere ceste bomo obnovili najprej. Prenovljene ceste bodo zagotovo pripo- mogle tudi k večji prometni varnosti. Prav tako je pomembno zagotoviti čim večjo pretočnost prometa, zato se občina loteva tudi celostne prometne strategije. Kdaj bo sprejeta? Trenutno smo dobili na mizo delovni osnu- tek občinske celostne prometne strategije, ki jo mora pregledati širša delovna skupina in po potrebi podati pripombe. Gre za integri- ran pristop k iskanju prometnih rešitev, ki temeljijo na zagotavljanju prometne varnosti, dostopnosti do pomembnih storitev, na izbolj- šani prometni pretočnosti ter zagotavljanju optimalne mobilnosti. Z njo želimo prav tako zagotoviti prijetno, zdravo in z vidika mobil- nosti udobno bivalno okolje za vse občane, privlačno destinacijo za obiskovalce in spod- budno okolje za gospodarstvo. S celostno pro- metno strategijo želimo določiti akcijski načrt z naborom ukrepov in s časovnim okvirjem njihovih uresničitev. V njem bomo opredelili tudi, kdo je odgovoren za izvajanje predvi- denih ukrepov in kdo jih bo financiral. To bo temelj za vodenje občinske prometne politike. Predlani je občina povečala zmogljivost centralne čistilne naprave. Kakšni so načrti glede gradnje oziroma obnove vodovodnega in kanalizacijskega sistema? Zmogljivost čistilne naprave smo podvo- jili, saj smo jo povečali s 700 na 1400 popu- lacijskih enot. Denar je občina pridobila iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. V skladu z zahtevami javnega razpisa bomo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta postavili še sončno elektrarno. Prav tako bomo povečali zmogljivosti čistilne naprave v Prekopi, v ta namen smo potrebna zemljišča že zagotovili. Z občinami Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko smo se prijavili na razpis za gradnjo vodovoda. Ob tem naj še povem, da smo zgradili javni vodovod za oskrbo pre- bivalcev v naselju Ločice ob avtocesti, prav tako smo športni center priključili na javni vodovod in fekalno kanalizacijo. Naročili smo izdelavo projektne dokumentacije za obnovo močno dotrajanih vodovodov Prekopa in Te- šova ter za zagotovitev novega vodnega vira Tešova. Uvodoma ste omenjali načrtovano ure- ditev centra jamskih doživetij. Kaj ste že storili in kaj še nameravate? Županja Nataša Juhart je izkušnje pri vodenju občine pred tem nabirala kot podžupanja. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 19, 8. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Županja Nataša Juhart: »Jamarsko društvo, ki bo organiziralo in izvajalo dejavnosti v centru jamskih doživetij, že vrsto let skrbi za varstvo in ohranjanje Podgrajske jame ter jam Veternica in Škadavnica. Ker predstavljajo občutljiv ekosistem, si društvo z rednim nadzorom prizadeva omejiti nelegalen izlov ogroženih in zakonsko zavarovanih jamskih hroščev ter preprečevati uničevanje mineralov in jamskega inventarja.« Komu občinska priznanja? Grb Občine Vransko bodo prejeli ključarji župnijske cerkve sv. Mihaela za izjemen prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine. Plakete Občine Vransko se bosta razveselili Gasilska zveza Žalec za dolgoletno delo na področju varnosti, zaščite in reševanja v Spodnji Savinjski dolini ter Helena Golob za dolgoletno delo na področju humanitarne dejavnosti. In kdo so dobitniki priznanj Občine Vransko? Denis Oštir za aktivno udejstvovanje v društvenem in družabnem življenju v lokalni skupnosti, Milan Sirše za dolgoletno vodenje Kmetijske zadruge Vransko, Kristina Reberšek za delovanje na področju druž- benega življenja ter Lucijan in Žan Ocvirk za prispevek k razvoju košarke na Vranskem. DATUM PRIREDITEV KRAJ ��. �. ���� ���� –����� KMEČKA TRŽNICA �rg Vransko ��. �. ���� ���� LIKOVNA KOLONIJA V��n��o ���� �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ���� MEDNARODNI TURNIR V MALI ODBOJKI Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� Odprtje ra�stave ob ��� �etnici �stvarjanja RAZSTAVA VEZENIN MILENE DOLINŠEK �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ����� Predstavitev pesniškega prvenca Daše �reča VRNITEV SVEČENICE ���t�rni dom Vransko� av�a ��. �. ���� ���� 8. KULINARIČNI POHOD »Z Guštom po poti dediščine« �bor pred �ch�entnerjevo hišo ��. �. ���� ����� PRAVLJIČNA URA S POUSTVARJANJEM Občinska knjižnica Vransko ��. �. ���� ����� ��asbena oddaja ZA PRIJATELJE ���t�rni dom Vransko ��. �. ���� ����� � ����� TEST HOJE �ogometno igrišče Vransko ��. �. ���� ����� Odprtje ra�stave LIKOVNA KOLONIJA V��n��o ���� �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ����� –����� GARAŽNA RAZPRODAJA NA VRANSKEM pred Športno dvorano Vransko ��. �. ���� ����� –����� VSESLOVENSKA RAZSTAVA CVETJA IZ KREP PAPIRJA Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� �ogometna tekma VRANSKO VZHOD � VRANSKO ZAHOD �ogometno igrišče Videm V mesecu praznovanja občinskega praznika vas prijazno vabimo na naslednje dogodke: Ob vstopu v center jamskih doživetij na Vranskem smo postavili leseno skeletno hišico in uredili pešpot od centra do turi- stičnega kampa Podgrad. Ob pešpoti smo zasadili kostanjev, mandljev in orehov dre- vored. Letos bomo center jamskih doživetij opremili, saj bodo v njem različne delavnice in izobraževanja, obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavni prostor kamnin. Tako bo občina omogočila razvoj trajnostnega tu- rizma, varstvo naravnih vrednot in ohranja- nje biotske raznovrstnosti ter prispevala k osveščanju, izobraževanju in raziskovanju na tem področju. Kakšno bo poslanstvo tega centra? Jamarsko društvo, ki bo organiziralo in izvajalo dejavnosti v centru jamskih dožive- tij, že vrsto let skrbi za varstvo in ohranjanje treh jam na območju Vranskega in še številnih drugih jam na širšem območju Dobrovelj. Ve- ternica, Škadavnica in Podgrajska jama imajo status naravnega spomenika in naravnih vre- dnot državnega pomena. Ker predstavljajo kraške jame posebno skupino naravnih vre- dnot in občutljiv ekosistem, skuša društvo z rednim nadzorom omejiti nelegalen izlov ogroženih in zakonsko zavarovanih jamskih hroščev in nenadzorovan vstop v jame ter pre- prečevati uničevanje mineralov in jamskega inventarja. Slovesno odprtje vstopne točke v center jamskih doživetij načrtujemo junija. Omenjali sva razvojne naložbe, toda za vsako lokalno skupnost je dragocen tudi prireditveni utrip, ki ga ustvarjajo lokalna društva. Občina so ljudje, mar ne? Zagotovo! Zato smo ponosni na številna društva, ki so dejavna na različnih področjih. Nekatera s svojim uspešnim delovanjem pone- sejo ime Vranskega tudi zunaj občinskih meja. Ob tem želim posebej izpostaviti folklorno društvo, ki z obujanjem starih ljudskih običa- jev in plesov popestri marsikatero prireditev v kraju. Naša društva pripravljajo nastope celo leto, ob koncu leta pa se povežejo pri orga- nizaciji dogodka ob prižigu prazničnih luči v božično-novoletnem času. Tako pričarajo veselo in sproščeno vzdušje. In kakšno bo vzdušje ob praznovanju le- tošnjega občinskega praznika? Maj je pri nas praznično obarvan. Podob- no kot minula leta bo tudi letošnja osrednja prireditev slavnostna akademija s podelitvi- jo občinskih priznanj. Tudi otvoritveni trak bomo prerezali, saj bomo predali namenu novo otroško igrišče z igrali. Že tradicionalno bomo organizirali kulinarični pohod Z Gu- štom po poti dediščine, ki privabi veliko po- hodnikov od blizu in daleč. Na tem pohodu se bodo predstavili lokalni turistični ponudniki. Pripravljamo razstavo vezenin in vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja. Zvrstilo se bo tudi nekaj športnih dogodkov in glasbenih prireditev. Naj še prišepnem, da bo občina po- skrbela za kakšno presenečenje. Sicer bo pe- ster prireditveni utrip v naši občini tudi junija. Ob občinskem prazniku boste nagovorili občanke in občane. Kaj bo osrednje sporo- čilo vašega govora? V nagovoru bom strnila opravljeno v za- dnjem letu in predstavila razvojne načrte. Ob tem bom poudarila, da si v občinski upravi vsak dan prizadevamo zagotoviti čim boljše pogoje za bivanje v naši lokalni skupnosti. Ker več glav več ve, bom občane povabila, naj tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevajo del svojega znanja, idej in časa za skupno dobro. Vsi se moramo zavedali, da vse, kar ustvarjamo, delamo zase in za zanam- ce. Želim si, da bi se vsi prebivalci odgovorno vedli do naše skupne lastnine. Verjamem v dobro in v dobre ljudi in zato vsem občankam in občanom Vranskega is- kreno čestitam ob občinskem prazniku ter jih prisrčno vabim na praznične dogodke. Dobrodošli so seveda tudi obiskovalci od drugod. Foto: arhiv NT/Sherpa Poudarja, da bo na Vranskem v naslednjih dneh pester praznični utrip. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 XXXX Št. 19, 8. maj 2025 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 19, 9. maj 2024 Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNO Z OBČINO VRANSKO Za vami je prvih nekaj mesecev županovanja. Ste si predstavljali, da bo vaše novo delo takšno? Prvi občutki so dobri. Je lepo, a naporno. Vedela sem, da bo sprememba velika, a si nisem znala predstavljati, kako obširno področje v re- snici zajema lokalna samou- prava. Vsak dan pridobivam znanja, spoznavam področja, ljudi, s katerimi se srečujem v pisarni in na terenu. Je bil preskok med vašo prejšnjo službo in novim delovnim mestom težak? Na kaj ste se morda najtežje navadili? Ne, preskok ni bil težak. Za kandidaturo sem se zavestno odločila in z veseljem sprejela nov delovni izziv. Ostajam pri meni ljubem delu z ljudmi, čeprav je res, da je delo z lju- dmi v bolnišnici popolnoma drugačno kot v občini. Mala praksa: 031/543 237 Z županjo Natašo Juhart o dogajanju v občini Zdaj ljudem pomaga na drugačen način Vodenje Občine Vransko so občani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali Nataši Juhart. Občinske vsebine ji niso bile tuje. Pred tem je že bila občinska svetnica in podžupa- nja. A kot pravi, kljub vsemu vsak dan znova odkriva nove razsežnosti županovanja. Izzivi, s katerimi se srečuje, jo veselijo. Morda tudi zato, ker rada dela z ljudmi. Z njimi je bila obkrožena že kot medicinska sestra. Vsako prilo- žnost za stik z njimi izkoristi tudi kot županja. Še najbolj nenavadno ji je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar je bila pred tem navajena 28 let. ŠPELA OŽIR »Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način.« Najbolj nenavadno mi je bilo priti v službo in ne oble- či delovnih oblačil, česar sem bila navajena 28 let. Prav tako nisem navajena sedeti za ra- čunalnikom, raje imam delo na terenu. Vedno sem imela v mislih, da ne bi nikoli delala v domačem kraju, z domačimi ljudmi, a ravno v tem se zdaj urim in vidim, da so tudi tu prednosti. Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način. Kateri so konkretni pro- jekti, ki so v prvi vrsti za- znamovali prve mesece vašega županovanja? Čemu ste namenjali največ pozor- nosti? Prvi meseci mojega župa- novanja so bili zaznamova- ni s pripravo in sprejemom prvega proračuna za letos, z zaključevanjem gradnje pri- marnega vodovoda Zaplani- na–Ločica–Vransko in vsemi usklajevanji, ki sodijo zraven. Prvič sem bila prisotna pri pripravi dokumentacije za razpis za turizem iz evrop- skih sredstev, na katerega smo se prijavili, začeli smo sanacijo plazu v Zaplanini, pri plazu na Ropasiji smo izvedli vzorčenje vodnega vira v upanju na možnost gradnje novega zajetja, ki bi bilo za to območje izrednega pomena, pripravljamo javno naročilo za ureditev dodatne igralnice v vrtcu, za kar smo pridobili sredstva iz državne- ga proračuna. Doživela sem pravo zimo, ko so bili občani v hribih celo dva do tri dni odrezani od sveta, dokler se niso dobesedno dokopali do njih, in še kaj bi se našlo. Vam jih bo lažje uresni- čiti z močno večino v ob- činskem svetu? Od enajstih Županja Nataša Juhart je vodenje občine prevzela na zadnjih lokalnih volitvah. mest v občinskem svetu jih kar devet pripada Novi Sloveniji. Preostala dva Slo- venski demokratski stran- ki. Čemu pripisujete takšno priljubljenost desnih strank med vašimi volivci? Verjamem, da bi dobro so- delovala tudi z drugimi, in verjamem, da bi me v dobrih projektih podprli tako eni kot drugi, je pa v sedanji sestavi zagotovo manj stresno in je podpora odlična. Menim, da na lokalni ravni ne šteje to- liko strankarska pripadnost, ampak človek kot osebnost, in če pogledam, kakšna je bila moja podpora, se mi zdi logična posledica tudi sestava občinskega sveta. Zelo pomemben se vam zdi osebni stik z občani, kar ste kot županja še okrepili. Tako je. V tem času sem se srečala z vsemi društvi v občini na njihovih občnih zborih. Srečala sem se z ob- čani na vaških srečanjih, kjer smo oblikovali vaške odbore za lažje in bolj konstruktivno sodelovanje z občino. Veliko pozornosti sem namenjala srečevanju z občani. S sode- lavci Karitas tudi obiskujem občane, ki praznujejo visoki jubilej. Kako gledate na razvoj občine Vransko v preteklih letih, desetletjih? Razvoj je bil dober. Občina Vransko je v državi po mar- sičem prepoznana. V nekate- rih obdobjih je bil razvoj bolj izrazit, v drugih malo manj. Standard v občini je kar na vi- soki ravni in želim, da bi tako ostalo. Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na posta- vljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi po- staviti nove, trdne. Kaj so vsebinske priorite- te za prihajajoče štiriletno obdobje? Štiriletno obdobje je lahko dolgo, a obenem lahko tudi zelo hitro mine. Zagotovo moramo ohraniti visoko ra- ven zdravstvene in socialne oskrbe v občini in jo nad- graditi z dnevnim varstvom občanov, da bodo lahko sta- rostniki še vedno večino časa bivali v domačem okolju. Marsikaj bo treba postoriti na področju vzgoje in izo- braževanja. V občino se pri- seljuje mnogo mladih družin, zato bo razširitev vrtca in šole neizogibna. Dodatni prostori so potrebni tudi za glasbe- no šolo in knjižnico. Začeli bomo pridobivati dokumen- tacijo za gradnjo sodobnega zunanjega igrišča pri osnovni šoli, na tem območju bomo uredili prostor z otroškimi igrali. Zelo pomembna bo ure- ditev trškega jedra, kjer so že v preteklosti naleteli na veliko ovir, a verjamem, da nam jih bo uspelo razrešiti, da bo dobil trg podobo, kot si jo zasluži. Urediti moramo vpadnice v trg Vransko in ob tem poskrbeti za večjo pro- metno varnost. Zagotovo so vsakoletna stalnica ceste, ki jih imamo v naši občini približno 120 kilometrov, od katerih so ne- katere v zelo slabem stanju in mnoge še neasfaltirane. Narediti moramo še več na področju zadostne oskrbe s pitno vodo, kar bomo prido- bili tudi z zaključkom gradnje primarnega vodovoda Zapla- nina–Ločica–Vransko, ki je že v fazi enoletnega testiranja, kar narekuje zakonodaja za vsak nov vodni vir. Nujna je širitev čistilne naprave Preko- pa, za katero je potreben od- kup zemljišča. Začeli bomo projekt njene dograditve, na čistilni napravi Vransko pa bomo šli v gradnjo fotovolta- ike, da bo objekt energetsko- samooskrben. Kateri projekti bodo po vašem mnenju zaznamovali leto, ki prihaja? Letos bomo, kot sem že prej odgovorila, končali dela na novem vodovodnem viru Zaplanina, zgradili sončno elektrarno na čistilni napravi Vransko, pridobili dokumen- tacijo za širitev čistilne napra- ve Prekopa in začeli postopek odkupa potrebnega zemljišča za širitev, uredili dodatno igral- nico v vrtcu, začeli izdelavo potrebne dokumentacije za širitev jedilnice v OŠ Vransko in športnega igrišča, uredili za- časne prostore za Nogometni klub Vransko, ki se bo moral izseliti iz stavbe vrtca zaradi širitve njegovih prostorov. Do jeseni bomo izvedli javno razgrnitev osnutka okoljske- ga poročila ter dopolnjenega osnutka sprememb in dopol- nitev OPN. Realno je pričako- vati, da bodo spremembe in dopolnitve prostorskega akta sprejete v prvi polovici priho- dnjega leta, kar je podlaga za nadaljnji razvoj občine. Zaradi skrbi za večjo prome- tno varnost vseh udeležencev v prometu smo naročili prika- zovalnik hitrosti, ki ga bomo v teh dneh namestili na trenutno najbolj kritičen odsek. V upa- nju, da bodo vozniki upošteva- li dovoljeno hitrost, sicer bodo strožji ukrepi neizogibni. Nadaljevali bomo sofi nan- ciranje protiprašne zaščite, ki se je v zadnjih letih izkazala kot zelo dobra in dostopna občanom. Ob tej priložnosti občan- kam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in vse bralce vabim na spremljajoče dogodke. Foto: SHERPA S sodelavci Karitas obiskuje občane, ki praznujejo visoki jubilej. »Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na postavljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi postaviti nove, trdne.« »Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zagotovili več uporabnih športnih površin tako za potrebe osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji.« »Letos smo prejeli dva predloga za naziv častnega občana in strinjam se, da si ta naziv oba tudi zaslužita. Veliko sta doprinesla k razvoju občine, ohranjanju kulturne dediščine in prepoznavnosti občine po naši domovini in tudi v tujini.« »Občane vsako leto pova- bimo, naj predlagajo tiste, ki pri svojem delu v skupnosti ali v društvu posebej izsto- Občinska Vransko obeležuje občinski praznik 14. maja v spomin na dan, ko je Vransko leta 1868 dobilo trške pra- vice. »Takrat so priredili veliko slavje in prav je, da tra- dicijo ohranjamo in negujemo. Tudi letos bomo praznik obeležili s slavnostno akademijo ob občinskem prazniku in s podelitvijo občinskih priznanj ter krajšim kulturnim programom s pogostitvijo. Želim si, da bi se tega dogodka občani udeležili v čim večjem številu,« ob tej priložnosti pravi županja Nataša Juhart. ŠPELA OŽIR S Centrom jamskih doživetij so prepričali tudi državo Županja Nataša Juhart si v Schwentnerjevi hiši želi še več dogodkov pajo. Letos smo prejeli dva predloga za častna občana. Lani decembra sem dvanaj- stim posameznikom in sku- Juhartovi največ od vsega pome- ni povezovanje ljudi in meni, da jim to dobro uspeva. pinam podelila županjina priznanja za posebne dosež- ke. To bom storila tudi letos. Tisti, ki se večkrat odlično izkažejo, so zagotovo pri- merni tudi za prejem občin- skega priznanja,« še dodaja Juhartova. Občinski praznik je pri- ložnost, da se ozremo v preteklo leto. Kateri so projekti oziroma naložbe, ki so ga zaznamovali? Lani smo naredili veli- ko na različnih področjih, izpostavila bom zgolj naj- pomembnejše. Prostore v »stari« šoli smo preuredili v prostore dodatnega oddelka vrtca za otroke prvega staro- stnega obdobja. Za potrebe predšolske vzgoje smo tako pridobili 76 kvadratnih me- trov površin. Izvedli smo celovito obno- vo strehe na Športni dvorani Vransko, kjer so se pojavile poškodbe, zaradi katerih je streha na več mestih zama- kala. Začeli smo izvajati dvele- tni projekt Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park. Do zdaj smo uredili pešpot in za- sadili drevored do kampa Podgrad, do konca tega leta bomo zgradili še paviljonski objekt s pisarno jamarskega centra, geološko zbirko, leta 2025 načrtujemo opremlja- nje stavbe. V sklopu pro- jekta bomo razvili tudi dva nova turistična produkta in pridobili trajnostni znak Slo- venia Green. Letos bomo končali gra- dnjo drugega dela Čistilne naprave Vransko. Njeno zmogljivost smo nadgradili. Na njej moramo postaviti še sončno elektrarno, s čimer bomo dosegli energijsko nevtralnost sistema. Končali smo projekt oskr- be s pitno vodo v Spodnji Savinjski dolini, kjer smo v Zaplanini zgradili novo vo- dno zajetje, na katerega se bodo lahko že letos priklju- čili tisti, ki so imeli do zdaj težave z oskrbo s pitno vodo. Lani smo izdelali lokalni energetski koncept, kar nam bo v pomoč pri učinkovitem in trajnostnem gospodarje- nju z energijo. Zazriva se še naprej. Ka- terim projektom oziroma naložbam boste v priho- dnjem letu namenili največ časa? Izpostavila bom nekaj strateško najpomembnejših in fi nančno zahtevnih. Na področju strateškega načrto- vanja ob sprejetju sprememb občinskega prostorskega na- črta (OPN) do prihodnjega občinskega praznika načr- tujemo še izdelavo prve ce- lostne prometne strategije. Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zago- tovili več uporabnih špor- tnih površin tako za potre- be osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji. Pri- pravljamo projektno doku- mentacijo za obnovo trškega jedra s pripadajočo ploščad- jo in z mostom čez Merin- ščico ter čakamo na prime- ren državni razpis. Odločili smo se za nakup zemljišča za širitev čistilne naprave v Prekopi, ki je zaradi doda- tnih obremenitev z odpadno vodo nujno potrebna. Glede na porast priselje- vanja je največji projekt, ki je pred nami, zagotovo gra- dnja novega vrtca. Ravno v teh dneh smo pristopili k nakupu potrebnih zemljišč. Nedokončana stanovanj- ska soseska Sončni vrtovi je dolga leta samevala. Ka- kšno je trenutno stanje na omenjenem območju? Vlagatelj Nepremičnine Vransko končuje prvo fazo gradnje stanovanjske so- seske Dvori Vransko (prej Sončni vrtovi Vransko). Nekoč eden od žalostnih spomenikov propada slo- venskih gradbenih podjetij bo končno zaživel. Do začet- ka poletja bodo končane tri stavbe, v katerih je 33 sta- novanj. Vselitev prvih stano- valcev načrtujemo avgusta. S končno ureditvijo bo ce- lotna soseska obsegala 156 stanovanj. Na kaj ste v času svoje- ga županovanja še posebej ponosni, da se je postorilo? Preden je Nataša Juhart pred približno tre- mi let sedla na županski stol, je opravljala delo diplomirane medicinske sestre v Splošni bolnišnici Celje. Bila je tudi občinska svetnica in podžupanja Občine Vransko ter dejavna prostovoljka tako v občini kot župniji. »Že v prejšnji službi sem delala z ljudmi. Razlika je le, da so bili v bolnišnici bolniki zadovoljni in hvaležni za opravljeno delo in čas, ki sem jim ga posvetila. Kot županja vsem žal ne morem ugoditi, zato včasih pri nekaterih občanih za- znam nestrpnost in nezadovoljstvo. Hvaležna sem za vse tiste ljudi, ki podpirajo projekte, s katerimi si s sodelavci prizadevamo za izbolj- šanje življenjskih pogojev na Vranskem,« je povedala uvodoma. Z županjo Natašo Juhart pred praznikom občine »Ker več glav več ve, bom občane ob letošnjem občinskem prazniku povabila, naj tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevajo del svojega znanja, idej in časa za skupno dobro. Vsi se moramo zavedati, da vse, kar ustvarjamo, delamo zase in za zanamce,« je v pogovoru med drugim poudarila županja Nataša Juhart, ena redkih županj pri nas, ki bo naslednje leto končala svoj prvi mandat. Kje vidi največje razvojne priložnosti lokalne skupnosti? Katere naložbe je občini že uspelo uresničiti in katerih še ne? Komu in zakaj bo izročila občinska priznanja? BARBARA FURMAN Prošnjo občinskega odbora, da povzdigne kraj Vransko v deželnoknežji trg z vsemi pravi- cami, je 7. aprila 1868 tedanja avstrijska vlada ugodno rešila ter kasneje ugodila še prošnji za dodelitev grba. Podpisana listina je 14. maja prispela na Vransko in takrat so bili vsesplošno veselje, ljudsko rajanje in živinski sejem. Zato je Občina Vransko za svoj praznik izbrala 14. maj. »Letos bomo z državno in evropsko finančno pomočjo obnovili Schwentnerjevo hišo, uredili igrišča pri Športni dvorani Vransko, vstopno točko v center jamskih doživetij, Zeleno pot vseh generacij ter prenovili del primarnega vodovoda.« »V našo občino se priseljujejo večinoma mlade družine. Vsi so dobrodošli. Želim, da bi se čim bolje počutili in vključili v novo okolje. V zadnjem času smo zgradili kar nekaj novih stanovanjskih blokov in stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali,« poudarja županja. »Verjamem v dobro in v dobre ljudi« Letošnji občinski proračun znaša pribli- žno 4,5 milijona evrov, kar ni ravno zajetna vsota. Dodatna državna in evropska sred- stva so zato toliko bolj dobrodošla. Kako uspešna je občina na razpisih? Uspešni smo bili na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, saj smo zagotovili sofinanciranje za ureditev igrišč pri športni dvorani, kjer so gradbena dela pri koncu, kmalu naj bi prejeli uporabno dovo- ljenje. Iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost smo prejeli del sredstev za uredi- tev centra jamskih doživetij. Ta projekt je v zaključni fazi. Konec aprila smo se razveselili tudi sklepa ministrstva za kulturo, da smo na javnem razpisu za trajnostne obnove in oživljanje kulturnih spomenikov, ki so v lasti občin, za oživitev Schwentnerjeve hiše prejeli približno pol milijona evrov. Pridobili smo tudi sredstva za izdelavo celostne prometne strategije, izvedbo tehnične posodobitve ob- činskega prostorskega izvedbenega akta in dejavnosti v okviru evropskega tedna mobil- nosti. Vrtec na Vranskem je pestila prostorska stiska. Ste ta problem že rešili? Se obeta gradnja novega vrtca? In če – kje bo stal? V začetku lanskega leta smo v vrtcu predali namenu dodatne prostore za prvo starostno obdobje, za katere smo del sredstev pridobili od ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Tako smo začasno rešili prostorsko stisko. Študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mari- boru medtem že pripravljajo idejno zasnovo novega vrtca. Prostor za njegovo gradnjo smo lani zagotovili ob športni dvorani in športnem igrišču. Menda se na Vransko priseljujejo pred- vsem mladi. Ima občina na voljo dovolj blokovskih stanovanj oziroma zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo? Res je, da se priseljujejo večinoma mlade družine. To me veseli. Vsi so dobrodošli. Želim, da bi se v novem okolju čim bolje počutili. V zadnjem času smo v naši lokalni skupnosti zgradili kar nekaj novih stanovanj- skih blokov in stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali. V naselju Brode – Dvori Vransko bo na voljo približno 150 stanovanj. Tudi na Vranskem bomo z novim občinskim podrob- nim prostorskim načrtom (OPPN) zagotovili pogoje za gradnjo stanovanjskih blokov in za individualno stanovanjsko gradnjo. Občina vzdržuje približno 120 kilome- trov veliko cestno omrežje, veliko cest je še makadamskih. Kateri odseki so najbolj kritični, kdaj se obetajo obnove? Občina Vransko ima zelo razvejano cestno omrežje, poleg tega je tudi precej hribovi- ta. Lani smo na novo asfaltirali dva cestna odseka, na več odsekih smo prenovili do- trajane obcestne bankine ter obnovili nekaj makadamskih in asfaltnih cest. Vsako leto v sodelovanju z zavodom za gozdove redno vzdržujemo tudi gozdne poti. Pripravljamo petletni načrt vzdrževanja občinskih cest, v katerem bomo določili, katere ceste bomo obnovili najprej. Prenovljene ceste bodo zagotovo pripo- mogle tudi k večji prometni varnosti. Prav tako je pomembno zagotoviti čim večjo pretočnost prometa, zato se občina loteva tudi celostne prometne strategije. Kdaj bo sprejeta? Trenutno smo dobili na mizo delovni osnu- tek občinske celostne prometne strategije, ki jo mora pregledati širša delovna skupina in po potrebi podati pripombe. Gre za integri- ran pristop k iskanju prometnih rešitev, ki temeljijo na zagotavljanju prometne varnosti, dostopnosti do pomembnih storitev, na izbolj- šani prometni pretočnosti ter zagotavljanju optimalne mobilnosti. Z njo želimo prav tako zagotoviti prijetno, zdravo in z vidika mobil- nosti udobno bivalno okolje za vse občane, privlačno destinacijo za obiskovalce in spod- budno okolje za gospodarstvo. S celostno pro- metno strategijo želimo določiti akcijski načrt z naborom ukrepov in s časovnim okvirjem njihovih uresničitev. V njem bomo opredelili tudi, kdo je odgovoren za izvajanje predvi- denih ukrepov in kdo jih bo financiral. To bo temelj za vodenje občinske prometne politike. Predlani je občina povečala zmogljivost centralne čistilne naprave. Kakšni so načrti glede gradnje oziroma obnove vodovodnega in kanalizacijskega sistema? Zmogljivost čistilne naprave smo podvo- jili, saj smo jo povečali s 700 na 1400 popu- lacijskih enot. Denar je občina pridobila iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. V skladu z zahtevami javnega razpisa bomo predvidoma v drugi polovici letošnjega leta postavili še sončno elektrarno. Prav tako bomo povečali zmogljivosti čistilne naprave v Prekopi, v ta namen smo potrebna zemljišča že zagotovili. Z občinami Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko smo se prijavili na razpis za gradnjo vodovoda. Ob tem naj še povem, da smo zgradili javni vodovod za oskrbo pre- bivalcev v naselju Ločice ob avtocesti, prav tako smo športni center priključili na javni vodovod in fekalno kanalizacijo. Naročili smo izdelavo projektne dokumentacije za obnovo močno dotrajanih vodovodov Prekopa in Te- šova ter za zagotovitev novega vodnega vira Tešova. Uvodoma ste omenjali načrtovano ure- ditev centra jamskih doživetij. Kaj ste že storili in kaj še nameravate? Županja Nataša Juhart je izkušnje pri vodenju občine pred tem nabirala kot podžupanja. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 19, 8. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Županja Nataša Juhart: »Jamarsko društvo, ki bo organiziralo in izvajalo dejavnosti v centru jamskih doživetij, že vrsto let skrbi za varstvo in ohranjanje Podgrajske jame ter jam Veternica in Škadavnica. Ker predstavljajo občutljiv ekosistem, si društvo z rednim nadzorom prizadeva omejiti nelegalen izlov ogroženih in zakonsko zavarovanih jamskih hroščev ter preprečevati uničevanje mineralov in jamskega inventarja.« Komu občinska priznanja? Grb Občine Vransko bodo prejeli ključarji župnijske cerkve sv. Mihaela za izjemen prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine. Plakete Občine Vransko se bosta razveselili Gasilska zveza Žalec za dolgoletno delo na področju varnosti, zaščite in reševanja v Spodnji Savinjski dolini ter Helena Golob za dolgoletno delo na področju humanitarne dejavnosti. In kdo so dobitniki priznanj Občine Vransko? Denis Oštir za aktivno udejstvovanje v društvenem in družabnem življenju v lokalni skupnosti, Milan Sirše za dolgoletno vodenje Kmetijske zadruge Vransko, Kristina Reberšek za delovanje na področju druž- benega življenja ter Lucijan in Žan Ocvirk za prispevek k razvoju košarke na Vranskem. DATUM PRIREDITEV KRAJ ��. �. ���� ���� –����� KMEČKA TRŽNICA �rg Vransko ��. �. ���� ���� LIKOVNA KOLONIJA V��n��o ���� �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ���� MEDNARODNI TURNIR V MALI ODBOJKI Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� Odprtje ra�stave ob ��� �etnici �stvarjanja RAZSTAVA VEZENIN MILENE DOLINŠEK �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ����� Predstavitev pesniškega prvenca Daše �reča VRNITEV SVEČENICE ���t�rni dom Vransko� av�a ��. �. ���� ���� 8. KULINARIČNI POHOD »Z Guštom po poti dediščine« �bor pred �ch�entnerjevo hišo ��. �. ���� ����� PRAVLJIČNA URA S POUSTVARJANJEM Občinska knjižnica Vransko ��. �. ���� ����� ��asbena oddaja ZA PRIJATELJE ���t�rni dom Vransko ��. �. ���� ����� � ����� TEST HOJE �ogometno igrišče Vransko ��. �. ���� ����� Odprtje ra�stave LIKOVNA KOLONIJA V��n��o ���� �ch�entnerjeva hiša ��. �. ���� ����� –����� GARAŽNA RAZPRODAJA NA VRANSKEM pred Športno dvorano Vransko ��. �. ���� ����� –����� VSESLOVENSKA RAZSTAVA CVETJA IZ KREP PAPIRJA Športna dvorana Vransko ��. �. ���� ����� �ogometna tekma VRANSKO VZHOD � VRANSKO ZAHOD �ogometno igrišče Videm V mesecu praznovanja občinskega praznika vas prijazno vabimo na naslednje dogodke: Ob vstopu v center jamskih doživetij na Vranskem smo postavili leseno skeletno hišico in uredili pešpot od centra do turi- stičnega kampa Podgrad. Ob pešpoti smo zasadili kostanjev, mandljev in orehov dre- vored. Letos bomo center jamskih doživetij opremili, saj bodo v njem različne delavnice in izobraževanja, obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavni prostor kamnin. Tako bo občina omogočila razvoj trajnostnega tu- rizma, varstvo naravnih vrednot in ohranja- nje biotske raznovrstnosti ter prispevala k osveščanju, izobraževanju in raziskovanju na tem področju. Kakšno bo poslanstvo tega centra? Jamarsko društvo, ki bo organiziralo in izvajalo dejavnosti v centru jamskih dožive- tij, že vrsto let skrbi za varstvo in ohranjanje treh jam na območju Vranskega in še številnih drugih jam na širšem območju Dobrovelj. Ve- ternica, Škadavnica in Podgrajska jama imajo status naravnega spomenika in naravnih vre- dnot državnega pomena. Ker predstavljajo kraške jame posebno skupino naravnih vre- dnot in občutljiv ekosistem, skuša društvo z rednim nadzorom omejiti nelegalen izlov ogroženih in zakonsko zavarovanih jamskih hroščev in nenadzorovan vstop v jame ter pre- prečevati uničevanje mineralov in jamskega inventarja. Slovesno odprtje vstopne točke v center jamskih doživetij načrtujemo junija. Omenjali sva razvojne naložbe, toda za vsako lokalno skupnost je dragocen tudi prireditveni utrip, ki ga ustvarjajo lokalna društva. Občina so ljudje, mar ne? Zagotovo! Zato smo ponosni na številna društva, ki so dejavna na različnih področjih. Nekatera s svojim uspešnim delovanjem pone- sejo ime Vranskega tudi zunaj občinskih meja. Ob tem želim posebej izpostaviti folklorno društvo, ki z obujanjem starih ljudskih običa- jev in plesov popestri marsikatero prireditev v kraju. Naša društva pripravljajo nastope celo leto, ob koncu leta pa se povežejo pri orga- nizaciji dogodka ob prižigu prazničnih luči v božično-novoletnem času. Tako pričarajo veselo in sproščeno vzdušje. In kakšno bo vzdušje ob praznovanju le- tošnjega občinskega praznika? Maj je pri nas praznično obarvan. Podob- no kot minula leta bo tudi letošnja osrednja prireditev slavnostna akademija s podelitvi- jo občinskih priznanj. Tudi otvoritveni trak bomo prerezali, saj bomo predali namenu novo otroško igrišče z igrali. Že tradicionalno bomo organizirali kulinarični pohod Z Gu- štom po poti dediščine, ki privabi veliko po- hodnikov od blizu in daleč. Na tem pohodu se bodo predstavili lokalni turistični ponudniki. Pripravljamo razstavo vezenin in vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja. Zvrstilo se bo tudi nekaj športnih dogodkov in glasbenih prireditev. Naj še prišepnem, da bo občina po- skrbela za kakšno presenečenje. Sicer bo pe- ster prireditveni utrip v naši občini tudi junija. Ob občinskem prazniku boste nagovorili občanke in občane. Kaj bo osrednje sporo- čilo vašega govora? V nagovoru bom strnila opravljeno v za- dnjem letu in predstavila razvojne načrte. Ob tem bom poudarila, da si v občinski upravi vsak dan prizadevamo zagotoviti čim boljše pogoje za bivanje v naši lokalni skupnosti. Ker več glav več ve, bom občane povabila, naj tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevajo del svojega znanja, idej in časa za skupno dobro. Vsi se moramo zavedali, da vse, kar ustvarjamo, delamo zase in za zanam- ce. Želim si, da bi se vsi prebivalci odgovorno vedli do naše skupne lastnine. Verjamem v dobro in v dobre ljudi in zato vsem občankam in občanom Vranskega is- kreno čestitam ob občinskem prazniku ter jih prisrčno vabim na praznične dogodke. Dobrodošli so seveda tudi obiskovalci od drugod. Foto: arhiv NT/Sherpa Poudarja, da bo na Vranskem v naslednjih dneh pester praznični utrip. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 19, 8. maj 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Naša radijska karavana iskanja pevskih talentov se je pretekli teden ustavila v dvorani Glasbene Šole Celje, kjer so se predstavili talentirane pevke in pev- ci iz sedmih šol v občini: OŠ Frana Roša, OŠ Frana Kranjca, OŠ Hudinja, OŠ Lava, II. OŠ, III. OŠ in IV. OŠ. LUKA ŽERJAV Novi TEDNIK št. 13 27. 3. 2025   COLOR CMYK stran 14 14 XXXX Št. 13, 27. marec 2025 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Slovensko pesem peli učenci sedmih celjskih osnovnih šol V tokratnem glasbenem dru- ženju smo slišali jagodni izbor omenjenih celjskih osnovnih šol, saj smo slišali 14 nastopa- jočih v 13 glasbenih točkah. Glede na to, da so nastopili učenci sedmih šol in je zaradi bolezni en nastop izostal, je vsaka šola na tekmovanje po- slala dva predstavnika. Prediz- bore so tako šole opravile že same. Mlade pevke so izbirale skladbe znanih slovenskih vo- kalistk, kot so Alya, Eva Boto in Nika Zorjan, slišali smo duet, dve rokovsko obarvani skladbi, eno zimzeleno in celo reperski nastop, ki ga je izvedel eden od dveh nastopajočih fantov. Kljub zgodnjem pričetku pri- reditve sredi tedna so dvora- no celjske glasbene šole lepo napolnili starši in drugi spre- mljevalci mladih tekmovalcev, ki so imeli dobro podporo ob- činstva. »Veseli me, da imajo mladi priložnost sodelovati v tem projektu. Hvala vsem, ki s svojim trudom, talentom in z ljubeznijo prispevate k ohra- njanju in širjenju slovenskih pesmi,« so besede spodbude, ki jih je mladim talentom iz Celja tudi letos namenil celjski župan Matija Kovač. Strokovna komisija, ki jo se- stavljajo Klavdija Winder Pan- tner, Aljoša Bončina in leto- šnja nova članica Saša Korun, je izbrala šest polfinalistov, iz vsake starostne skupine po dva. Letošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri starostne skupine. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 7. do 9. razreda. V prvem triletju je komisija iz- brala duet, ki sta ga sestavljali Zoi Butala in Ajda Bratušek iz OŠ Hudinja, zapeli sta skladbo Eve Boto Kdo ti dušo bo dal. Komisijo je s svojim reperskim nastopom navdušil tudi Arne Strenčan iz OŠ Lava, ki je izbral skladbo Trkaja Naša abeceda. V drugem triletju sta komisijo najbolj prepričali Gloria Bano- vič iz OŠ Frana Roša, ki je za- pela zimzeleno skladbo Majde Sepe Med iskrenimi ljudmi, in Aneja Auguštinčič, učenka IV. OŠ Celje, ki se je odločila za Alyino skladbo Dobro jutro, življenje. Med najstarejšimi, torej v tretjem triletju, je komi- sija izbrala učenko II. OŠ Celje Mio Kotnik, ki je navdušila s skladbo Nine Pušlar Kdo še verjame, in Jasmine Majcen Clarke iz OŠ Frana Kranjca s skladbo zasedbe Tabu Dobra vila. Pomembnosti projekta se poleg Mestne občine Celje, ki je bila tokratna gostitelji- ca, zavedajo tudi pokrovitelji: Tehnopark, Cinkarna Celje, Remont, Elektro Turnšek, Hermi, Pocinkovalnica, Cve- tličarna Novak, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Andraž Purg Skupinska fotografija vseh nastopajočih Cvetličarna Novak Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 19, 8. maj 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Zoi Butala in Ajda Bratušek Arne Strenčan Gloria Banovič Aneja Auguštinčič Mia Kotnik Jasmine Majcen Clarke PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 19, 8. maj 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Zoi Butala in Ajda Bratušek Arne Strenčan Gloria Banovič Aneja Auguštinčič Mia Kotnik Jasmine Majcen Clarke PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 19, 8. maj 2025 V SOŽITJU Z NARAVO Med odraščanjem v Šen- tjurju se je pogosto zatekala v naravo, najraje se je povzpela na grič za družinsko hišo, kjer se je, kor pravi, pogovarjala z naravo oziroma Bogom ter raz- mišljala o svojih željah in ciljih v življenju. »To sem počela do konca srednje šole, ko sem sile vesolja prosila, da bi postala zlata maturantka. To si je na- mreč zelo želela moja mama. Postala sem celo briljantna ma- turantka in to kljub temu, da sem že v srednji šoli v prostem Šentjurčanka Jasmina Kandorfer Starodavna znanja prepleta z znanostjo Že od otroških let jo vodi zavedanje, da je zdravje naj- pomembnejša vrednota vsakega človeka. »Vsi vemo, da je preventiva boljša kot kurativa, ampak se večina ljudi tega zave šele, ko jih začnejo pestiti težave. Se kdaj vprašate, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi zase pozorno in ljube- če skrbeli vsak dan?« nas poziva k razmišljanju Jasmina Kandorfer, diplomantka Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, popotnica, producentka in avtorica knjige Bio- hacking zdravja: po matrici narave. Širša javnost jo pozna kot voditeljico televizijske oddaje o zdravem življenjskem slogu ter osebni rasti Klepet ob kavi, v kateri je v 13 se- zonah gostila več kot pet tisoč strokovnjakov ter številne sogovornike z navdihujočimi življenjskimi izkušnjami. Je tudi mama, ki je hčerko rodila doma in bila zato, ker je po porodu pojedla placento, v javnosti deležna zgražanja. Kot pravi, so jo nekateri označili celo za satanistko. BARBARA FURMAN »Ker sem po porodu pojedla placento, sem bila označena za satanistko, mnogim se je obračal želodec ob misli na to. Ne razumem teh ogorčenih odzivov, saj vsaka samica sesalcev poje svojo placento ob rojstvu, da si povrne izgubljena hranila in napolni svoje celične zaloge.« času delala v knjigarni in na ra- dijski postaji. Zelo mlada sem začela delati, ker mi je delo nu- dilo nove izzive, možnost opa- zovanja, raziskovanja, učenja in napredovanja,« se spominja Jasmina. Starš mora vzgajati sebe Pravi, da je staršema hvale- žna, ker sta ji z zgledom po- kazala, kako pomembno je v življenju opravljati delo, ob katerem čutiš strast. »Navdu- šena sem bila, ko sem kot de- klica opazovala očeta, kako za- res uživa v svojem delu. Kako je tudi v delu prepoznal svoje poslanstvo. Moj oče je izjemen človek. Ko se za nekaj odloči, se popolnoma osredotoči na cilj. Na poti do uresničitve ga ne ustavi nobena ovira, nje- gova vztrajnost je neomajna. Zato je bil privilegij odraščati ob takšnem očetu.« In na kaj je najbolj pozorna pri vzgoji svoje hčerke Gaje? »Menim, da mora starš vzga- jati predvsem sebe, saj otrok posnema to, kar vidi, sliši, doživlja. Zato vzgajam samo sebe, kar pomeni, da se kalim v potrpežljivosti in čuječnosti oziroma zavestni prisotnosti. Hčerki seveda postavljam ja- sne meje. Ko govorim o posta- vljanju jasnih meja, mislim na zagotavljanje njene varnosti. Navdušujem jo nad naravo in tako v njej spodbujam vlogo opazovalke,« še pojasni zgo- vorna sogovornica, ki je hčerko rodila doma. Pojedla placento O svojem zasebnem življe- nju govori odprto in sproščeno. S partnerjem Žigo sta se pribli- žno leto, preden je zanosila, ukvarjala s svojim zdravjem in ga krepila. »To se mi zdi zelo pomembno. Če se ne ukvarjaš z zdravjem, se moraš slej ko prej ukvarjati z boleznijo,« je prepričana. Rodila je v domačem okolju. »Prijateljica mi je predlagala ba- bico, dr. T ejo Škodič Zakšek, ki sodeluje z izjemno dulo Kse- nijo Malio Leban. Skupaj sta vrhunski tandem. Teja je na- mreč izjemna strokovnjakinja. Začutila sem, da ji lahko pov- sem zaupam in da me bo znala postaviti na prave tire, če bom zašla. Ko je napočil čas poroda, se je izkazalo, da me občutki niso varali,« doda. Po porodu je Jasmina pojedla placento. »Zaradi tega dejanja sem bila označena za sata- nistko, mnogim se je obračal želodec ob misli na to. Ne ra- zumem teh ogorčenih odzivov, saj vsaka samica sesalcev poje svojo placento ob rojstvu, da si povrne izgubljena hranila in napolni svoje celične zaloge.« Kasneje je napisala knjigo Roje- na doma, ki je bralcem na voljo brezplačno. Svetlobna terapija Je ljubiteljica knjig in razi- skovalka na področju zdravja. Poudarja pomen celostnega oziroma holističnega pristopa do zdravja, ki se poleg fi zič- nega telesa osredotoča tudi na mentalno, čustveno in duhov- no plat človeka. Kot pravi, za svojo zdravje in kakovost ži- vljenja skrbi na številne nači- ne. Nabrala je veliko izkušenj, marsikaj je preizkusila, neka- tere navede je opustila, neka- tere obdržala. Zanimalo me je, katere so jo navdušile. »Zelo učinkovite so dihalne tehnike in meditacija, prav tako me je navdušila fotobiomodulacija oziroma rdeča svetlobna tera- pija, ki je v Sloveniji še precej neznana, v tujini pa že precej razširjena. Svetlobna terapija spodbudi naše mitohondrije, to so nekakšne celične elektrar- ne, da proizvedejo več energije. Telo dodatno energijo porabi za tisto, kar najbolj potrebuje,« pojasni in doda, da več kot 50 tisoč znanstvenih raziskav po- trjuje učinkovitost te metode. Kot še pravi, si želi, da bi v Slo- veniji po zgledu številnih dru- gih držav na področju zdravja in dobrega počutja pogosteje uporabljali tudi različne holi- stične prakse. »Že nekaj let v pomladnih in jesenskih mese- cih obiskujem zasebno kliniko Neomed na Cipru, kjer opra- vim temeljito in učinkovito po- živitev,« doda zadovoljno. Pionirska TV-oddaja Kot diplomantka Zdravstve- ne fakultete Univerze v Ljublja- ni je hitro ugotovila, da lahko za osveščanje na področju zdravja veliko naredi s pomo- čjo medija, zato je pred več kot desetletjem ustvarila pionirsko televizijsko oddajo za zdrav življenjski slog ter osebno in duhovno rast, ki jo je naslovila Klepet ob kavi. Takšne oddaje pred tem pri nas še ni bilo. V njej gosti strokovnjake in ljudi z zanimivimi – tako dramatič- nimi in ganljivimi kot navdihu- jočimi izkušnjami, povezanimi z zdravjem. Zato ne preseneča, da je oddaja z leti pridobila zelo širok krog gledalcev različnih generacij. »Oddajo pripravljam in vodim z enako strastjo kot na začetku. Pri tem me vodi močna notranja potreba po življenju in delovanju v zdravi skupnosti. Ljudem želim na čim bolj preprost način pribli- žati ezoterične modrosti in zna- nja s področja biologije telesa,« poudari Jasmina, ki je svoje življenje posvetila raziskova- nju, kako živeti bolj zdravo in usklajeno z naravnimi principi, ter globljemu razumevanju so- dobnih znanstvenih pristopov k zdravju in dolgoživosti. Biohackink – kaj je to? Zato je napisala knjigo Bio- hacking zdravja: po matrici na- rave. Je celovit priročnik za vse, ki želijo izboljšati svoje zdravje in počutje z naravnimi pristopi. Avtorica v knjigi združuje sta- rodavne metode zdravljenja in sodobna znanstvena spozna- nja, da bi bralce spodbudila k optimizaciji telesnega in dušev- nega zdravja. Knjiga obravna- va številne vidike življenja, kot so prehrana, spanje, dihanje in samodiagnostika. Bralcem ponuja praktične nasvete, kako izboljšati vitalnost in kakovost življenja z minimalnimi prila- goditvami pri vsakdanjih nava- dah. Ob tem poudarja pomen povezovanja z naravnimi ritmi in naravnimi zakonitostmi, kar je osnova biohackinga. Vprašam jo, kaj je bio- hacking. »Gre za zavesten pre- vzem odgovornosti za lastno zdravje in uporabo naravnih metod za dosego boljšega po- čutja. Tako lahko delujemo kot najboljša različica sebe. Pomembno je namreč, da se zavedamo svoje edinstveno- sti, moči in veličine. Šele ko dojamemo, kdo smo, lahko resnično delujemo iz sebe in svojih potencialov in ne iz ega, ki v nas krepi občutke nevre- dnosti, šibkosti, nemoči, ranje- nosti in pomanjkanja. Zato se pri ljudeh prebujajo egoizem, pohlep, potreba po dokazo- vanju in boj za prevlado nad drugimi,« pojasni. Hvaležna in ponosna je, kot še poudarja, da je z bio- hackerskim načinom življenja spoznala svoje potenciale in v življenju dosegla več, kot si je kadarkoli lahko predstavljala. In kaj šele bo? Foto: osebni arhiv Posveča se temu, kako iz- boljšati zdravje in počutje z naravnimi pristopi. Na predstavitvi knjige z mamo Jelko, očetom Miranom in s sestro Majo Z družino si je dom ustvarila zunaj mestnega vrveža, sredi pomirjujoče in navdihujoče narave. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 19, 8. maj 2025 DEKLE Z MNOGIMI TALENTI Čeprav je stara komaj 12 let, vsestranska Gloria Banovič Pajk že žanje glasbene uspehe. Šestošolka, ki obiskuje Osnovno šolo Frana Roša, je nase prvič opozorila pred dvema letoma, ko se je na otroškem glasbenem festivalu v Kopru uvrstila v sam vrh. Do zdaj je nanizala že vrsto glasbenih dosežkov. Nazadnje je konec marca na mednarodnem pevskem festivalu Voice of the Stars v Zagrebu s svojo avtorsko pesmijo osvojila drugo mesto, za iz- vedbo svetovne uspešnice pa prvo. Nadebudni pevki, ki smuča, kvačka, zelo dobra je tudi v matematiki, energije ne zmanjka. »Moj dan bi moral imeti sto ur,« nasmejano pove Gloria, ki pri- pravlja že svojo peto avtorsko pesem. SINTIJA JURIČ Gloria Banovič Pajk iz Celja ponovno med najboljšimi pevkami Šestošolka, ki osvaja glasbene odre Gloria se je s petjem začela ukvar- jati pri štirih letih. Čeprav glasbene šole otrokom te starosti najpogosteje še ne omogočajo vpisa v šolo petja, so jo pod okrilje sprejeli v žalskem glasbenem centru C3 pri Saši Korun. Od takrat tam enkrat tedensko vadi petje, kasneje se je tam začela učiti tudi igrati klavir, zadnje mesece se uči še igrati kitaro. Prepoznavnost s festivali Prvega otroškega pevskega tek- movanja se je udeležila leta 2023, ko se je s svojo prvo avtorsko pesmijo Pridi z vrtnico predstavila na festivalu Fens v Kopru. Besedilo zanjo je na- pisala Vera Šolinc, avtor skladbe je Marko Bezovšek, ki je zdaj tudi njen učitelj kitare. »Avtorsko pesem sem si že od nekdaj želela, zato sem se zanjo odpovedala žepnini,« je nasmejano povedala 12-letnica. S to pesmijo se je na festivalu že prvo leto uvrstila v fi - nale, hkrati je tam zapela tudi prired- bo Adeline pesmi Rolling in the deep, za katero je prejela prvo nagrado za najboljšo interpretacijo tuje pesmi. Naslednje leto je na festivalu v Ko- pru z novo avtorsko skladbo zasedla drugo mesto, uspeh je dosegla tudi na otroškem festivalu v Varaždinu, kjer je za izvedbo avtorske pesmi osvoji- la drugo mesto in za nagrado prejela novo kitaro. Od takrat je njena nova stalnica tudi kitara. Ves čas je Gloria obiskovala tudi različne otroške fe- stivale – od Brežic, Zagreba, Banja Luke, Travnika, Beograda do Ohrida. »Pojem tudi v domovih za starejše, na šolskih prireditvah, v TV-oddajah, tudi na poroki sem že pela. Nedavno ste me lahko slišali prepevati na 38. Roševih dnevih,« je povedala Gloria, ki sicer najraje posluša rokovsko glas- bo. »Moja najljubša pevka je Tina Turner. Ko sem bila mlajša, sem imela zelo rada tudi Adele. Sicer bolj poslušam rokovsko glasbo, rada imam tudi Beatlese,« pove šestošolka. Ponosna Celjanka Do zdaj je Gloria posne- la že štiri avtorske pesmi, njena najbolj prepoznavna je Alpha gral, za katero je besedilo napisal Slavc L. Kovačič, avtor glasbe je Tomi Valenko. »V uvodu pesmi povem, da sem Gloria in da sem doma iz Celja, saj sem ponosna Celjanka. Namen pesmi je, da se lju- dem predstavim na teh pevskih fe- stivalih in da me tako spoznajo,« je poudarila. V vide- ospotu pesmi, ki so ga snemali kar 11 ur, je na zani- miv način pred- stavila tudi knež- je mesto. V njem je prav tako nastopilo veliko znanih Celja- nov. »Zelo vesela sem, da je v videospotu sodeloval tudi celjski župan, ki mi je podaril knjigo. Ker je tako lepo zavita, je še zdaj nisem odprla,« na- smejano pove Gloria. Za omenjeno pesem je do zdaj osvojila veliko nagrad. Nazadnje je zanjo na medna- rodnem pevskem festivalu Vo- ice of the Stars, ki je bil konec marca v Zagrebu, osvojila dru- go mesto za avtorsko skladbo. Za izvedbo pesmi v kategoriji svetovna uspešnica se je uvrsti- la v sam vrh. Za letošnji festival Fens Gloria trenutno pripravlja že svojo peto avtorsko glasbo, za katero je besedilo prav tako napisal Slavc L. Kovačič. »Pesem bo izšla poleti, govori o ›cukerdozi‹, saj sem daleč naokoli znana po svojem sladkem predalu, ki se mu ne more upreti nihče, tudi Spidi ne,« je pove- dala šestošolka in dodala, da bo njena nova pesem malce drugačna. Smučanje, matematika, kvačkanje … Ob petju Gloria trenira tudi smuča- nje. Videospot za njeno prvo avtorsko pesem ji je pomagala posneti kar nje- na smučarska trenerka Claudia Seidl, s katero se zelo dobro razumeta. Pri smučanju je energično 12-letnico pot vodila od veleslaloma do slalo- ma. V lanski sezoni je bila druga v tekmovanju za Koroški pokal, letos je v smučanju tretja v regiji. Med njenimi avtorskimi skladbami je tudi smučarska himna, ki jo je posvetila smučarjem Alpske šole, kjer trenira tudi sama. Njena strast je ob tem tudi plavanje, hkrati je najboljša učenka v razredu. »Moji najljubši predmeti so matematika, glasba in likovna ume- tnost. Tudi število Pi znam recitirati do 350.« Veliko priznanj tako osvaja tudi na različnih šolskih tekmovanjih. V prostem času zelo rada tudi kvač- ka, preizkuša nove kuharske recepte, govori angleško in prebira tujo litera- turo. Ob prostih dneh v bližnji cerkvi »Vsak večer pred spanjem pojem ter igram klavir in kitaro. Spat grem, ko se utrudim.« ministrira tudi pri maši. In v katero smer jo ob mnogih dejavnostih in talentih trenutno najbolj vodi srce? »Najbližje mi je petje, saj se pri njem veliko družimo, zabavamo in seveda tudi pojemo. Želim biti znana kot Tina Turner ali Michael Jackson, saj želim živeti od petja,« jasno zaključi Gloria, za katero bomo zagotovo še slišali. Foto: Nik Jarh Za skladbo Alpha gral ima tudi svoj pokal. Njen urnik traja od jutra do večera. Prosti čas doma rada preživi ob klavirju in kitari. Zadnja dva glasbena pokala, ki ju je konec marca osvojila v Zagrebu. Medalje osvaja tudi pri smučanju … Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 19, 8. maj 2025 V SOŽITJU Z NARAVO Med odraščanjem v Šen- tjurju se je pogosto zatekala v naravo, najraje se je povzpela na grič za družinsko hišo, kjer se je, kor pravi, pogovarjala z naravo oziroma Bogom ter raz- mišljala o svojih željah in ciljih v življenju. »To sem počela do konca srednje šole, ko sem sile vesolja prosila, da bi postala zlata maturantka. To si je na- mreč zelo želela moja mama. Postala sem celo briljantna ma- turantka in to kljub temu, da sem že v srednji šoli v prostem Šentjurčanka Jasmina Kandorfer Starodavna znanja prepleta z znanostjo Že od otroških let jo vodi zavedanje, da je zdravje naj- pomembnejša vrednota vsakega človeka. »Vsi vemo, da je preventiva boljša kot kurativa, ampak se večina ljudi tega zave šele, ko jih začnejo pestiti težave. Se kdaj vprašate, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi zase pozorno in ljube- če skrbeli vsak dan?« nas poziva k razmišljanju Jasmina Kandorfer, diplomantka Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, popotnica, producentka in avtorica knjige Bio- hacking zdravja: po matrici narave. Širša javnost jo pozna kot voditeljico televizijske oddaje o zdravem življenjskem slogu ter osebni rasti Klepet ob kavi, v kateri je v 13 se- zonah gostila več kot pet tisoč strokovnjakov ter številne sogovornike z navdihujočimi življenjskimi izkušnjami. Je tudi mama, ki je hčerko rodila doma in bila zato, ker je po porodu pojedla placento, v javnosti deležna zgražanja. Kot pravi, so jo nekateri označili celo za satanistko. BARBARA FURMAN »Ker sem po porodu pojedla placento, sem bila označena za satanistko, mnogim se je obračal želodec ob misli na to. Ne razumem teh ogorčenih odzivov, saj vsaka samica sesalcev poje svojo placento ob rojstvu, da si povrne izgubljena hranila in napolni svoje celične zaloge.« času delala v knjigarni in na ra- dijski postaji. Zelo mlada sem začela delati, ker mi je delo nu- dilo nove izzive, možnost opa- zovanja, raziskovanja, učenja in napredovanja,« se spominja Jasmina. Starš mora vzgajati sebe Pravi, da je staršema hvale- žna, ker sta ji z zgledom po- kazala, kako pomembno je v življenju opravljati delo, ob katerem čutiš strast. »Navdu- šena sem bila, ko sem kot de- klica opazovala očeta, kako za- res uživa v svojem delu. Kako je tudi v delu prepoznal svoje poslanstvo. Moj oče je izjemen človek. Ko se za nekaj odloči, se popolnoma osredotoči na cilj. Na poti do uresničitve ga ne ustavi nobena ovira, nje- gova vztrajnost je neomajna. Zato je bil privilegij odraščati ob takšnem očetu.« In na kaj je najbolj pozorna pri vzgoji svoje hčerke Gaje? »Menim, da mora starš vzga- jati predvsem sebe, saj otrok posnema to, kar vidi, sliši, doživlja. Zato vzgajam samo sebe, kar pomeni, da se kalim v potrpežljivosti in čuječnosti oziroma zavestni prisotnosti. Hčerki seveda postavljam ja- sne meje. Ko govorim o posta- vljanju jasnih meja, mislim na zagotavljanje njene varnosti. Navdušujem jo nad naravo in tako v njej spodbujam vlogo opazovalke,« še pojasni zgo- vorna sogovornica, ki je hčerko rodila doma. Pojedla placento O svojem zasebnem življe- nju govori odprto in sproščeno. S partnerjem Žigo sta se pribli- žno leto, preden je zanosila, ukvarjala s svojim zdravjem in ga krepila. »To se mi zdi zelo pomembno. Če se ne ukvarjaš z zdravjem, se moraš slej ko prej ukvarjati z boleznijo,« je prepričana. Rodila je v domačem okolju. »Prijateljica mi je predlagala ba- bico, dr. T ejo Škodič Zakšek, ki sodeluje z izjemno dulo Kse- nijo Malio Leban. Skupaj sta vrhunski tandem. Teja je na- mreč izjemna strokovnjakinja. Začutila sem, da ji lahko pov- sem zaupam in da me bo znala postaviti na prave tire, če bom zašla. Ko je napočil čas poroda, se je izkazalo, da me občutki niso varali,« doda. Po porodu je Jasmina pojedla placento. »Zaradi tega dejanja sem bila označena za sata- nistko, mnogim se je obračal želodec ob misli na to. Ne ra- zumem teh ogorčenih odzivov, saj vsaka samica sesalcev poje svojo placento ob rojstvu, da si povrne izgubljena hranila in napolni svoje celične zaloge.« Kasneje je napisala knjigo Roje- na doma, ki je bralcem na voljo brezplačno. Svetlobna terapija Je ljubiteljica knjig in razi- skovalka na področju zdravja. Poudarja pomen celostnega oziroma holističnega pristopa do zdravja, ki se poleg fi zič- nega telesa osredotoča tudi na mentalno, čustveno in duhov- no plat človeka. Kot pravi, za svojo zdravje in kakovost ži- vljenja skrbi na številne nači- ne. Nabrala je veliko izkušenj, marsikaj je preizkusila, neka- tere navede je opustila, neka- tere obdržala. Zanimalo me je, katere so jo navdušile. »Zelo učinkovite so dihalne tehnike in meditacija, prav tako me je navdušila fotobiomodulacija oziroma rdeča svetlobna tera- pija, ki je v Sloveniji še precej neznana, v tujini pa že precej razširjena. Svetlobna terapija spodbudi naše mitohondrije, to so nekakšne celične elektrar- ne, da proizvedejo več energije. Telo dodatno energijo porabi za tisto, kar najbolj potrebuje,« pojasni in doda, da več kot 50 tisoč znanstvenih raziskav po- trjuje učinkovitost te metode. Kot še pravi, si želi, da bi v Slo- veniji po zgledu številnih dru- gih držav na področju zdravja in dobrega počutja pogosteje uporabljali tudi različne holi- stične prakse. »Že nekaj let v pomladnih in jesenskih mese- cih obiskujem zasebno kliniko Neomed na Cipru, kjer opra- vim temeljito in učinkovito po- živitev,« doda zadovoljno. Pionirska TV-oddaja Kot diplomantka Zdravstve- ne fakultete Univerze v Ljublja- ni je hitro ugotovila, da lahko za osveščanje na področju zdravja veliko naredi s pomo- čjo medija, zato je pred več kot desetletjem ustvarila pionirsko televizijsko oddajo za zdrav življenjski slog ter osebno in duhovno rast, ki jo je naslovila Klepet ob kavi. Takšne oddaje pred tem pri nas še ni bilo. V njej gosti strokovnjake in ljudi z zanimivimi – tako dramatič- nimi in ganljivimi kot navdihu- jočimi izkušnjami, povezanimi z zdravjem. Zato ne preseneča, da je oddaja z leti pridobila zelo širok krog gledalcev različnih generacij. »Oddajo pripravljam in vodim z enako strastjo kot na začetku. Pri tem me vodi močna notranja potreba po življenju in delovanju v zdravi skupnosti. Ljudem želim na čim bolj preprost način pribli- žati ezoterične modrosti in zna- nja s področja biologije telesa,« poudari Jasmina, ki je svoje življenje posvetila raziskova- nju, kako živeti bolj zdravo in usklajeno z naravnimi principi, ter globljemu razumevanju so- dobnih znanstvenih pristopov k zdravju in dolgoživosti. Biohackink – kaj je to? Zato je napisala knjigo Bio- hacking zdravja: po matrici na- rave. Je celovit priročnik za vse, ki želijo izboljšati svoje zdravje in počutje z naravnimi pristopi. Avtorica v knjigi združuje sta- rodavne metode zdravljenja in sodobna znanstvena spozna- nja, da bi bralce spodbudila k optimizaciji telesnega in dušev- nega zdravja. Knjiga obravna- va številne vidike življenja, kot so prehrana, spanje, dihanje in samodiagnostika. Bralcem ponuja praktične nasvete, kako izboljšati vitalnost in kakovost življenja z minimalnimi prila- goditvami pri vsakdanjih nava- dah. Ob tem poudarja pomen povezovanja z naravnimi ritmi in naravnimi zakonitostmi, kar je osnova biohackinga. Vprašam jo, kaj je bio- hacking. »Gre za zavesten pre- vzem odgovornosti za lastno zdravje in uporabo naravnih metod za dosego boljšega po- čutja. Tako lahko delujemo kot najboljša različica sebe. Pomembno je namreč, da se zavedamo svoje edinstveno- sti, moči in veličine. Šele ko dojamemo, kdo smo, lahko resnično delujemo iz sebe in svojih potencialov in ne iz ega, ki v nas krepi občutke nevre- dnosti, šibkosti, nemoči, ranje- nosti in pomanjkanja. Zato se pri ljudeh prebujajo egoizem, pohlep, potreba po dokazo- vanju in boj za prevlado nad drugimi,« pojasni. Hvaležna in ponosna je, kot še poudarja, da je z bio- hackerskim načinom življenja spoznala svoje potenciale in v življenju dosegla več, kot si je kadarkoli lahko predstavljala. In kaj šele bo? Foto: osebni arhiv Posveča se temu, kako iz- boljšati zdravje in počutje z naravnimi pristopi. Na predstavitvi knjige z mamo Jelko, očetom Miranom in s sestro Majo Z družino si je dom ustvarila zunaj mestnega vrveža, sredi pomirjujoče in navdihujoče narave. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 19, 8. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA GOJENJE IN NEGA PARADIŽNIKA Lastne ali kupljene sadike? Sadike paradižnika lahko vzgojimo sami ali jih kupimo v vrtnarijah. Za lastne sadike seme posejemo že v februarju ali marcu v toplem prostoru (20–25 stopinj Celzija). Semena posejemo v lončke z dobro odcedno zemljo, jih zalivamo s simbiotskimi bakterijami in z morskimi algami za večjo odpornost ter bolj močno rast. Odlična izdelka sta Rasti-P in Rasti AlgoPlasmin, ki ju uporabljamo na vrtu. S tem zagotovimo odporne rastline z globokim koreninskim sistemom in močno rastjo. Kupljene sadike so preprosta izbira, saj prihranijo čas za vzgojo in zagotavljajo večji uspeh pri pridelavi paradižnika. Pri nakupu izberemo zdrave sadike z močnimi stebli, s temno zelenimi listi in brez znakov bolezni. Sadike naj ne bodo previsoke in naj še ne cvetijo, saj slabše prenašajo presajanje. Priprava zemlje na vrtu Paradižniki uspevajo v rodovitni dobro odcedni zemlji z nevtralnim pH 6. Pred sajenjem zemljo pripravimo že zgodaj spomladi. Najprej jo prekopljemo do globine 20–30 cm in jo očistimo plevela in kamenja. Vanjo vmešamo organsko gnojilo, za spomladansko gnojenje je odličen peletiran Rasti Hlevski gnoj Extra. Jeseni dodajamo domač kompost ali uležan hlevski gnoj, da ima čas, da »dozori« čez zimo. Kdaj in kako sadimo paradižnike? V večjem delu Slovenije paradižnike na prosto sadimo sredi ali konec maja, ko mine nevarnost pozebe in tla dosežejo temperaturo vsaj 15 stopinj Celzija. V rastlinjakih jih lahko sadimo že aprila. Izberemo sončna mesta, priporočljivo je, da na vrtu ni cel dan sončne pripeke. Sadike paradižnika sadimo 40–60 cm narazen, da imajo dovolj prostora za rast, tako zmanj- šamo tudi možnost za razvoj bolezni. Zraven paradižnika lahko sadimo baziliko, solato, nizek  žol, korenček… Pozorni smo, da zraven ni krompirja, tako zmanjšamo možnost za napad krompirjeve plesni. Pomembno je upoštevati tudi kolobar, da na isto mesto vsaj tri leta ne sadimo rastlin iz iste družine. Paradižnik je iz družine razhudnikovk, kamor spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika… Paradižnik je ena najbolj priljubljenih vrtnin, ki jo v maju sadimo na vrtove in v rastlinjake. Za uspešno pridelavo je ključno pravilno pripraviti sadike, zemljo in poznati osnove sajenja ter nadaljnje nege. Cilj je ohranjati rodovitnost tal in zdravje rastlin z menjavanjem kultur z različnimi potrebami po hra- nilih ter z odporno- stjo na škodljivce. Sadiko posadimo glo- blje kot je rasla v lončku, i n sicer do prvih pravih listov. T a k o bo razvila korenine še po spo- dnjem delu stebla, kar bo spodbudilo razvoj moč- nega koreninskega sistema. V sadilno jamico dodamo Rasti SoilTonic G, ki izboljšuje tla in ščiti ra- stline pred strunami ter drugimi talnimi škodljivci. Za boljšo rast korenin je priporočljivo dodajanje namenske zemlje za paradižnike, saj bo izboljšala zračnost in vpojnost za vodo in hranila – zemlja za plodovke Compo Bio. Ob sajenju ne smemo pozabiti tudi na oporo (npr. palice, spirale ali kletke), saj jo paradižniki potrebujejo za pokončno rast. Po sajenju sadike obilno zalijemo in dodamo omenjene simbiotske bakterije ter morske alge. Simbiotske bakterije se bodo naselile na korenine in izboljšale rast koreninskega sistema. To je nujno za zdravo rastlino, saj bo lažje črpala vodo in hranilne snovi iz zemlje, se bolje branila pred boleznimi in bo bolj obrodila. Z morskimi algami lahko vsakih 14 dni škropimo tudi po listih v večernih urah in tako še bolj okrepimo rastline. Po celotnem posajenem vrtu je med vrtninami odlično posuti Rasti Organsko zastirko brez šote, ki zmanjša izhlapevanje vode in preprečuje rast plevela. Je odlična tudi za nadaljnjo izboljšavo tal. Ko so na rastlinah že plodiči paradižnika, jih zalivamo z gnojilom Rasti plod z visokim deležem kalcija, ki zagotavlja številnejše in debelejše plodove, preprečuje počrnitev konic in zmanjšuje pokanje povrhnjic plodov, zvišuje čvrstost in trpežnost plodov ter podaljšuje čas skladiščenja. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Piše: Ula Hernavs, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 19, 8. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Med 7. in 11. aprilom smo v Šolskem centru Celje, v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, gosti- li udeležence mednarodne mobilnsti Erasmus+, ki je del projekta Young Eco Journali- sts for a Sustainable Future, katerega osrednji namen je bilo osveščanje o e- in digi- talnih odpadkih. Udeleženci iz štirih držav – Slovenije, Nemčije, Španije in Turčije – so z ustvarjalnim delom, izmenjavo znanja in s kultur- nim povezovanjem ustvarili vsebine, ki spodbujajo razmi- slek o eni največjih okoljskih težav sodobnega časa. V tednu mednarodne mo- bilnosti so se gostje udeležili številnih dejavnosti. Dijaki so v mednarodnih skupinah pod mentorstvom učiteljev in ob pomoči strokovnjakov ustvar- jali kratke videe o pravilnem ravnanju z e- in digitalnimi od- padki. Pri delu jim je s svojim znanjem o oblikovanju videov pomagal Matic Holobar. Dijaki so obiskali tudi snemalni stu- dio srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije našega šolskega centra, kjer je Alen Mobilnost Erasmus+ v Celju: Mladi za trajnostno prihodnost Gledališka sezona 2024/25 uspešno za nami Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, je priložnost, da se spomnimo, kako pomemb- no je varovati in spoštovati naš planet. Letos se je temu prazniku ponovno poklonila tudi Občina Polzela, kjer so v sodelovanju s tamkajšnjim Tic-em, z vrtcem in osnovno šolo pripravili lep dogodek, posvečen naravi. Dogodek je bil pred grajskim poslopjem gradu Komenda, kjer so s skupnimi močmi ustvarili novo gredico, poseja- no s sončnicami – simbolom topline, svetlobe in povezano- sti z naravo. Sončnično seme nam je z velikodušnostjo po- darila Čebelarska zveza Slove- nije. Vsak otrok je z veseljem posejal svoj del semen iz vreči- ce, ki jo je prejel – s tem je tudi Pavšar z ekipo pripravil zani- miv program in udeležence popeljal v svet videoprodukci- je. Na začetku svojega dela so se mladi raziskovalci udeležili tudi delavnic kreativnega pi- sanja in snemanja. Spoznali so dobre prakse trajnostnega ravnanja v našem lokalnem okolju, s čimer jih je med drugimi seznanil tudi župan Mestne občine Celje. Dijaki in spremljevalci so prisluh- nili zanimivim predavanjem predstavnikov podjetja Zeos in društva Ekologi brez meja ter aktivno sodelovali v zbiral- ni akciji e-odpadkov. Preizku- sili so se v čiščenju digitalnih odpadkov, kar je vključevalo brisanje nepotrebnih datotek in osveščanje o digitalnem ogljičnem odtisu. Ura sloven- ščine, pri kateri so dijaki iz tujine spoznavali naš jezik in kulturo, je poskrbela za smeh in navdušenje. Popoldnevi so bili namenjeni druženju in raz- iskovanju Slovenije – izlet v Po- stojnsko jamo in na Primorsko je bil eden od vrhuncev tedna. Teden mobilnosti smo skle- nili z zaključno prireditvijo, na kateri so dijaki predstavili rezultate svojega dela – videe o digitalnih in e-odpadkih. Po predstavitvi smo jim podelili simbolične nagrade in se še enkrat zahvalili sodelujočim. Počaščeni smo bili, ker sta nas s prijaznimi in spodbudnimi besedami nagovorila direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar in ravnatelj srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Arnold Ledl. Iskreno zahvalo namenjamo slovenskim dijakom in njiho- vim družinam, ki so gostili udeležence mobilnosti. Dijaki so vrstnikom iz tujine nesebič- no pomagali pri delu v šoli in jih vodili med popoldanskimi dejavnostmi. Odprtost, srčnost in odgovornost gostiteljev so močno prispevale k uspehu celotnega tedna. Slovenski del mobilnosti tega mednarodnega projekta ne bi uspel brez prizadevnosti mentoric v naši šoli – Alenke Lah Kalan in Valentine Novak, ki sta mobilnost skrbno načr- tovali in uspešno izvedli. NATALIJA KOVŠE Obeležili smo svetovni dan Zemlje simbolično prispeval k skrbi za okolje in h krepitvi zavedanja o pomembnosti čebel in rastlin za naš planet. Obeležitev je spremljal tudi kratek kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz vrtca in učenci šole. Z glasbo, recitaci- jami in nasmehi so pokazali, kako že najmlajši razumejo pomen spoštovanja do narave. Ob koncu smo vsakemu otro- ku v zahvalo in kot simbolno darilo podarili cvetni prah – vir hranil za čebele in dragocen dar narave tudi za človeka. Manjkal ni niti sladek priboljšek. TT V Kulturnem društvu Šmartno ob Paki smo z vese- ljem in s ponosom zaključili gledališko sezono 2024/25, ki je ponovno dokazala, da ima gledališče v naši sku- pnosti posebno mesto. Šest raznolikih predstav je napol- nilo našo dvorano z energijo, razmislekom, s smehom in pristnimi čustvi. Sezono smo začeli konec novembra s predstavo Tri se- stre v izvedbi KD Pavza iz Sel- nice ob Dravi, ki je občinstvo navdušila z dovršeno igro in močno zgodbo. Sledila je ži- vahna komedija Skok čez plot Kulturno-prosvetnega društva Franca Schreinerja iz Šentilja pri Velenju, ki je decembra poskrbela za obilico smeha in odlično vzdušje. V januarju nas je z izvirno in duhovito igro Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega razveselilo Gledališko društvo Radeče, februarja smo gostili gledališko skupino iz Podgor- ja pri Slovenj Gradcu, ki je s predstavo Žabe presenetila s pronicljivim humorjem in z izvirnim pristopom. Marec je prinesel svež veter iz Bohinjske Bele – predstava Delamo na sebi je v polni dvo- rani sprožila veliko smeha in tudi nekaj tišjih trenutkov za razmislek. Sezono smo končali aprila z nagradno predstavo Alfonza za predsednika gledališke sku- pine iz Svečine, ki je bila prava pika na i letošnjemu abonmaju – energična, zabavna in aktu- alna komedija je poskrbela, da smo se od sezone poslovili nasmejani in navdušeni. Posebej smo veseli, da smo v tej sezoni sodelovali tudi z ne- katerimi gledališči, s katerimi smo se povezali prvič, in hkrati ohranili vezi s skupinami, ki jih naše občinstvo že dobro pozna in jih z veseljem ponov- no pozdravlja na našem odru. Tudi naša gledališka sekci- ja Gledališče pod kozolcem je bila zelo dejavna – s svojo predstavo Obiski, ki je premi- ero doživela maja 2024, smo uspešno gostovali po številnih krajih po Sloveniji. Igralci smo s svojo predano igro navduši- li občinstvo v Preboldu, na Vranskem, v Bohinjski Beli, Radečah, Škofji vasi pri Celju, Kisovcu, Šoštanju, Svečini, Podgorju pri Slovenj Gradcu, Selnici ob Dravi in Letušu. Predstavo si je v okviru leto- šnjega območnega Linharto- vega srečanja ogledala tudi selektorica Dunja Zupanec. Hvala vsem obiskovalcem, igralkam in igralcem ter vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspehu letošnjega gledališkega abonmaja in gostovanj. Skupaj ustvarjamo in ohranjamo bo- gato kulturno življenje v Šmar- tnem ob Paki. GLEDALIŠE POD KOZOLCEM O obvladovanju sporov in preprečevanju nasilja V aprilu sva se zaposleni v Osnovni šoli Laško Anica Mehle in Jelka Padežnik udeležili izobraževalnega semi- narja v sklopu projekta Erasmus+ z naslovom Obvlado- vanje konfliktov, čustvena inteligenca in preprečevanje nasilja. Seminar je bil v čudovitem Splitu, mestu z bogato kulturno dediščino in s toplim sredozemskim utripom. Pod vodstvom predavatelji- ce Vesne Tudor Pavičić smo se udeleženci iz sedmih dr- žav poglabljali v teme, kot so razvoj čustvene inteligence pri učencih in učiteljih, stra- tegije za reševanje sporov, preprečevanje nasilja v šol- skem okolju. Vsaka država je predstavila svojo šolo in kraj – mi smo s ponosom pred- stavili Laško, ki je poželo navdušenje med udeleženci. Delo je temeljilo na sode- lovanju, izmenjavi izkušenj in iskanju skupnih rešitev. Vzdušje je bilo izjemno spodbudno, izmenjali smo številne dobre prakse, stkali nova poznanstva in okrepili strokovne kompetence. Na koncu se želiva is- kreno zahvaliti projektu Erasmus+ za omogočeno izkušnjo, sodelavcu Jerne- ju Stoparju za vso podporo in motivacijo ter ravnateljici Mateji Škorja za zaupanje in priložnost, da lahko znanje in ideje prinesemo nazaj v našo šolo. ANICA MEHLE Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 19, 8. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA GOJENJE IN NEGA PARADIŽNIKA Lastne ali kupljene sadike? Sadike paradižnika lahko vzgojimo sami ali jih kupimo v vrtnarijah. Za lastne sadike seme posejemo že v februarju ali marcu v toplem prostoru (20–25 stopinj Celzija). Semena posejemo v lončke z dobro odcedno zemljo, jih zalivamo s simbiotskimi bakterijami in z morskimi algami za večjo odpornost ter bolj močno rast. Odlična izdelka sta Rasti-P in Rasti AlgoPlasmin, ki ju uporabljamo na vrtu. S tem zagotovimo odporne rastline z globokim koreninskim sistemom in močno rastjo. Kupljene sadike so preprosta izbira, saj prihranijo čas za vzgojo in zagotavljajo večji uspeh pri pridelavi paradižnika. Pri nakupu izberemo zdrave sadike z močnimi stebli, s temno zelenimi listi in brez znakov bolezni. Sadike naj ne bodo previsoke in naj še ne cvetijo, saj slabše prenašajo presajanje. Priprava zemlje na vrtu Paradižniki uspevajo v rodovitni dobro odcedni zemlji z nevtralnim pH 6. Pred sajenjem zemljo pripravimo že zgodaj spomladi. Najprej jo prekopljemo do globine 20–30 cm in jo očistimo plevela in kamenja. Vanjo vmešamo organsko gnojilo, za spomladansko gnojenje je odličen peletiran Rasti Hlevski gnoj Extra. Jeseni dodajamo domač kompost ali uležan hlevski gnoj, da ima čas, da »dozori« čez zimo. Kdaj in kako sadimo paradižnike? V večjem delu Slovenije paradižnike na prosto sadimo sredi ali konec maja, ko mine nevarnost pozebe in tla dosežejo temperaturo vsaj 15 stopinj Celzija. V rastlinjakih jih lahko sadimo že aprila. Izberemo sončna mesta, priporočljivo je, da na vrtu ni cel dan sončne pripeke. Sadike paradižnika sadimo 40–60 cm narazen, da imajo dovolj prostora za rast, tako zmanj- šamo tudi možnost za razvoj bolezni. Zraven paradižnika lahko sadimo baziliko, solato, nizek  žol, korenček… Pozorni smo, da zraven ni krompirja, tako zmanjšamo možnost za napad krompirjeve plesni. Pomembno je upoštevati tudi kolobar, da na isto mesto vsaj tri leta ne sadimo rastlin iz iste družine. Paradižnik je iz družine razhudnikovk, kamor spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika… Paradižnik je ena najbolj priljubljenih vrtnin, ki jo v maju sadimo na vrtove in v rastlinjake. Za uspešno pridelavo je ključno pravilno pripraviti sadike, zemljo in poznati osnove sajenja ter nadaljnje nege. Cilj je ohranjati rodovitnost tal in zdravje rastlin z menjavanjem kultur z različnimi potrebami po hra- nilih ter z odporno- stjo na škodljivce. Sadiko posadimo glo- blje kot je rasla v lončku, i n sicer do prvih pravih listov. T a k o bo razvila korenine še po spo- dnjem delu stebla, kar bo spodbudilo razvoj moč- nega koreninskega sistema. V sadilno jamico dodamo Rasti SoilTonic G, ki izboljšuje tla in ščiti ra- stline pred strunami ter drugimi talnimi škodljivci. Za boljšo rast korenin je priporočljivo dodajanje namenske zemlje za paradižnike, saj bo izboljšala zračnost in vpojnost za vodo in hranila – zemlja za plodovke Compo Bio. Ob sajenju ne smemo pozabiti tudi na oporo (npr. palice, spirale ali kletke), saj jo paradižniki potrebujejo za pokončno rast. Po sajenju sadike obilno zalijemo in dodamo omenjene simbiotske bakterije ter morske alge. Simbiotske bakterije se bodo naselile na korenine in izboljšale rast koreninskega sistema. To je nujno za zdravo rastlino, saj bo lažje črpala vodo in hranilne snovi iz zemlje, se bolje branila pred boleznimi in bo bolj obrodila. Z morskimi algami lahko vsakih 14 dni škropimo tudi po listih v večernih urah in tako še bolj okrepimo rastline. Po celotnem posajenem vrtu je med vrtninami odlično posuti Rasti Organsko zastirko brez šote, ki zmanjša izhlapevanje vode in preprečuje rast plevela. Je odlična tudi za nadaljnjo izboljšavo tal. Ko so na rastlinah že plodiči paradižnika, jih zalivamo z gnojilom Rasti plod z visokim deležem kalcija, ki zagotavlja številnejše in debelejše plodove, preprečuje počrnitev konic in zmanjšuje pokanje povrhnjic plodov, zvišuje čvrstost in trpežnost plodov ter podaljšuje čas skladiščenja. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Piše: Ula Hernavs, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 19, 8. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Med 7. in 11. aprilom smo v Šolskem centru Celje, v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, gosti- li udeležence mednarodne mobilnsti Erasmus+, ki je del projekta Young Eco Journali- sts for a Sustainable Future, katerega osrednji namen je bilo osveščanje o e- in digi- talnih odpadkih. Udeleženci iz štirih držav – Slovenije, Nemčije, Španije in Turčije – so z ustvarjalnim delom, izmenjavo znanja in s kultur- nim povezovanjem ustvarili vsebine, ki spodbujajo razmi- slek o eni največjih okoljskih težav sodobnega časa. V tednu mednarodne mo- bilnosti so se gostje udeležili številnih dejavnosti. Dijaki so v mednarodnih skupinah pod mentorstvom učiteljev in ob pomoči strokovnjakov ustvar- jali kratke videe o pravilnem ravnanju z e- in digitalnimi od- padki. Pri delu jim je s svojim znanjem o oblikovanju videov pomagal Matic Holobar. Dijaki so obiskali tudi snemalni stu- dio srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije našega šolskega centra, kjer je Alen Mobilnost Erasmus+ v Celju: Mladi za trajnostno prihodnost Gledališka sezona 2024/25 uspešno za nami Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, je priložnost, da se spomnimo, kako pomemb- no je varovati in spoštovati naš planet. Letos se je temu prazniku ponovno poklonila tudi Občina Polzela, kjer so v sodelovanju s tamkajšnjim Tic-em, z vrtcem in osnovno šolo pripravili lep dogodek, posvečen naravi. Dogodek je bil pred grajskim poslopjem gradu Komenda, kjer so s skupnimi močmi ustvarili novo gredico, poseja- no s sončnicami – simbolom topline, svetlobe in povezano- sti z naravo. Sončnično seme nam je z velikodušnostjo po- darila Čebelarska zveza Slove- nije. Vsak otrok je z veseljem posejal svoj del semen iz vreči- ce, ki jo je prejel – s tem je tudi Pavšar z ekipo pripravil zani- miv program in udeležence popeljal v svet videoprodukci- je. Na začetku svojega dela so se mladi raziskovalci udeležili tudi delavnic kreativnega pi- sanja in snemanja. Spoznali so dobre prakse trajnostnega ravnanja v našem lokalnem okolju, s čimer jih je med drugimi seznanil tudi župan Mestne občine Celje. Dijaki in spremljevalci so prisluh- nili zanimivim predavanjem predstavnikov podjetja Zeos in društva Ekologi brez meja ter aktivno sodelovali v zbiral- ni akciji e-odpadkov. Preizku- sili so se v čiščenju digitalnih odpadkov, kar je vključevalo brisanje nepotrebnih datotek in osveščanje o digitalnem ogljičnem odtisu. Ura sloven- ščine, pri kateri so dijaki iz tujine spoznavali naš jezik in kulturo, je poskrbela za smeh in navdušenje. Popoldnevi so bili namenjeni druženju in raz- iskovanju Slovenije – izlet v Po- stojnsko jamo in na Primorsko je bil eden od vrhuncev tedna. Teden mobilnosti smo skle- nili z zaključno prireditvijo, na kateri so dijaki predstavili rezultate svojega dela – videe o digitalnih in e-odpadkih. Po predstavitvi smo jim podelili simbolične nagrade in se še enkrat zahvalili sodelujočim. Počaščeni smo bili, ker sta nas s prijaznimi in spodbudnimi besedami nagovorila direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar in ravnatelj srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Arnold Ledl. Iskreno zahvalo namenjamo slovenskim dijakom in njiho- vim družinam, ki so gostili udeležence mobilnosti. Dijaki so vrstnikom iz tujine nesebič- no pomagali pri delu v šoli in jih vodili med popoldanskimi dejavnostmi. Odprtost, srčnost in odgovornost gostiteljev so močno prispevale k uspehu celotnega tedna. Slovenski del mobilnosti tega mednarodnega projekta ne bi uspel brez prizadevnosti mentoric v naši šoli – Alenke Lah Kalan in Valentine Novak, ki sta mobilnost skrbno načr- tovali in uspešno izvedli. NATALIJA KOVŠE Obeležili smo svetovni dan Zemlje simbolično prispeval k skrbi za okolje in h krepitvi zavedanja o pomembnosti čebel in rastlin za naš planet. Obeležitev je spremljal tudi kratek kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz vrtca in učenci šole. Z glasbo, recitaci- jami in nasmehi so pokazali, kako že najmlajši razumejo pomen spoštovanja do narave. Ob koncu smo vsakemu otro- ku v zahvalo in kot simbolno darilo podarili cvetni prah – vir hranil za čebele in dragocen dar narave tudi za človeka. Manjkal ni niti sladek priboljšek. TT V Kulturnem društvu Šmartno ob Paki smo z vese- ljem in s ponosom zaključili gledališko sezono 2024/25, ki je ponovno dokazala, da ima gledališče v naši sku- pnosti posebno mesto. Šest raznolikih predstav je napol- nilo našo dvorano z energijo, razmislekom, s smehom in pristnimi čustvi. Sezono smo začeli konec novembra s predstavo Tri se- stre v izvedbi KD Pavza iz Sel- nice ob Dravi, ki je občinstvo navdušila z dovršeno igro in močno zgodbo. Sledila je ži- vahna komedija Skok čez plot Kulturno-prosvetnega društva Franca Schreinerja iz Šentilja pri Velenju, ki je decembra poskrbela za obilico smeha in odlično vzdušje. V januarju nas je z izvirno in duhovito igro Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega razveselilo Gledališko društvo Radeče, februarja smo gostili gledališko skupino iz Podgor- ja pri Slovenj Gradcu, ki je s predstavo Žabe presenetila s pronicljivim humorjem in z izvirnim pristopom. Marec je prinesel svež veter iz Bohinjske Bele – predstava Delamo na sebi je v polni dvo- rani sprožila veliko smeha in tudi nekaj tišjih trenutkov za razmislek. Sezono smo končali aprila z nagradno predstavo Alfonza za predsednika gledališke sku- pine iz Svečine, ki je bila prava pika na i letošnjemu abonmaju – energična, zabavna in aktu- alna komedija je poskrbela, da smo se od sezone poslovili nasmejani in navdušeni. Posebej smo veseli, da smo v tej sezoni sodelovali tudi z ne- katerimi gledališči, s katerimi smo se povezali prvič, in hkrati ohranili vezi s skupinami, ki jih naše občinstvo že dobro pozna in jih z veseljem ponov- no pozdravlja na našem odru. Tudi naša gledališka sekci- ja Gledališče pod kozolcem je bila zelo dejavna – s svojo predstavo Obiski, ki je premi- ero doživela maja 2024, smo uspešno gostovali po številnih krajih po Sloveniji. Igralci smo s svojo predano igro navduši- li občinstvo v Preboldu, na Vranskem, v Bohinjski Beli, Radečah, Škofji vasi pri Celju, Kisovcu, Šoštanju, Svečini, Podgorju pri Slovenj Gradcu, Selnici ob Dravi in Letušu. Predstavo si je v okviru leto- šnjega območnega Linharto- vega srečanja ogledala tudi selektorica Dunja Zupanec. Hvala vsem obiskovalcem, igralkam in igralcem ter vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspehu letošnjega gledališkega abonmaja in gostovanj. Skupaj ustvarjamo in ohranjamo bo- gato kulturno življenje v Šmar- tnem ob Paki. GLEDALIŠE POD KOZOLCEM O obvladovanju sporov in preprečevanju nasilja V aprilu sva se zaposleni v Osnovni šoli Laško Anica Mehle in Jelka Padežnik udeležili izobraževalnega semi- narja v sklopu projekta Erasmus+ z naslovom Obvlado- vanje konfliktov, čustvena inteligenca in preprečevanje nasilja. Seminar je bil v čudovitem Splitu, mestu z bogato kulturno dediščino in s toplim sredozemskim utripom. Pod vodstvom predavatelji- ce Vesne Tudor Pavičić smo se udeleženci iz sedmih dr- žav poglabljali v teme, kot so razvoj čustvene inteligence pri učencih in učiteljih, stra- tegije za reševanje sporov, preprečevanje nasilja v šol- skem okolju. Vsaka država je predstavila svojo šolo in kraj – mi smo s ponosom pred- stavili Laško, ki je poželo navdušenje med udeleženci. Delo je temeljilo na sode- lovanju, izmenjavi izkušenj in iskanju skupnih rešitev. Vzdušje je bilo izjemno spodbudno, izmenjali smo številne dobre prakse, stkali nova poznanstva in okrepili strokovne kompetence. Na koncu se želiva is- kreno zahvaliti projektu Erasmus+ za omogočeno izkušnjo, sodelavcu Jerne- ju Stoparju za vso podporo in motivacijo ter ravnateljici Mateji Škorja za zaupanje in priložnost, da lahko znanje in ideje prinesemo nazaj v našo šolo. ANICA MEHLE Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 19, 8. maj 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 5. 11.00 Savinov likovni salon Žalec Teksture in fakture Odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje savinjske doline 12.00 Dom kulture Velenje Plenir Plesna predstava, Balkan dance project 2022 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Konec vojne, živel mir: Celje 1945 Odprtje razstave ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne 18.00 Kulturni center Laško Glasba ne pozna meja Koncert šolskega pihalnega orkestra GŠ Laško-Radeče 18.00 Glasbena šola Velenje Tinka Mucik, klavir in Pia Landekar, klavir Predmaturitetni koncert 19.30 Narodni dom Celje GM oder 5: Trio AD Astra Neža Tovšak, klavir, Marija Terezija Kolman, violina in Nuša Planinc, violončelo; koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Rebeka Štruc, orgle in Tea Osojnik, violina Predmaturitetni koncert PETEK, 9. 5. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Avtorske skladbe učencev – Mladi skladatelji Koncert 17.30 in 19.30 Celjski dom Zapojmo skupaj Območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje; vstop prost 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu: Pop Design Koncert 19.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zabava s skupino Kingston in predstavitev nove ambasadorke fontane Vstop prost 19.30 Glasbena šola Velenje Andreja Šadl, harfa in Daša Urlep, flavta Predmaturitetni koncert SOBOTA, 10. 5. 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Celje Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin 17.00 Celjska kulturnica Pelikan Premiera lutkovne predstave v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje 19.30 Gledališče Celje Plesni cikel: Baletni večer Zaključek sezone plesnega cikla s solisti Makedonske Opere in Baleta, Harlekina Celje, Glasbene šole Celje in Akademije za ples NEDELJA, 11. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 18.00 Dom kulture Velenje Samotni zahod Gledališka predstava, Nedeljski gledališki abonma in izven, KD Gledališče Velenje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pesem za Laro, ujetnica časa Gledališko-glasbeni abonma Gustav 19.30 Kulturni center Laško Obiski Komedija, izbrana predstava regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin PONEDELJEK, 12. 5. 18.00 Muzej Laško 80 let osvoboditve Laškega Odprtje razstave 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo 2024/25 Zaključek projekta 19.00 Dom kulture Velenje Otroci Gledališka predstava, Beli abonma in izven, SNG Drama Ljubljana 19.30 Narodni dom Celje Dediščina svobode in miru Recital v počastitev 80-letnice konca druge svetovne vojne v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje; gosta: Mešani pevski zbor Orfej Celje in dr. Tone Kregar 20.00 Cerkev sv. Mater Božje v Lurdu pri Rimskih Toplicah Žan Zdovc, rog in Kristina Golob, klavir Lurški koncert TOREK, 13. 5. 18.00 Osnovna šola Lava Kje se pogled ustavi Odprtje skupne likovne razstave celjske skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava 19.30 Gledališče Celje Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška Predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Alja Predan; vstop prost SREDA, 14. 5. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tri muce Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Tončke Čečeve, enota Hudinja; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.30 Kulturni center Rogaška Slatina Od pike do oblike Predstava za otroke, Lutke Pika poka, za izven 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Potovanje skozi čas Koncert pevcev in pevskega zbora; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v GŠ Rista Savina Žalec 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Večer s kitarami Koncert Glasbene šole Rogaška Slatina Celjski dom, Kino Union Celje ČETRTEK, 8. 5. 19.00 Novi sošolci Dokumentarni film PETEK, 9. 5. 20.00 Mrtvaški prt Drama SOBOTA, 10. 5. 18.00 Naseljenci Drama 20.00 Houria Drama NEDELJA, 11. 5. 18.00 Valovanje Oskar za najboljši animirani film 19.30 Mrtvaški prt Drama Druge prireditve ČETRTEK, 8. 5. 8.30 Železniška postaja Šentjur Voden ogled Muzeja na prostem Rogatec 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Občinska knjižnica Žalec Študijsko-bralni klub v sodelovanju MSKŽ in UPI Ljudske univerze Žalec 19.00 Občinska knjižnica Prebold Camino Francès Svoje zgodbe s poti bo z vami delila Valerija Jakop 19.19 Knjižnica Velenje Gruzija: dežela sonca, vina in gora Potopisno predavanje Katje Jarc PETEK, 9. 5. 8.00 do 18.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS Žalec Dnevi odprtih vrat, posvet in predavanja, vodeni ogledi V soboto od 8.00 do 14.00 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Kdo je zmagovalec? Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Mladinski center Žalec Bralni klub za mlade SOBOTA, 10. 5. 8.00 do 13.00 Titov trg Velenje Pomladni sejem Pestra ponudba cvetja in izdelkov domače in umetnostne obrti z bogatim kulturno- zabavnim programom 10.00 Titov trg Velenje, pred kipom Rudarja Poklon rudarski dediščini Tematsko vodenje ob 150-letnici premogovništva 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Diplodok Animirani družinski, sinhroniziran 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Številne delavnice in dejavnosti 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Ustvarjalnica Rimski mozaik Spoznaj rimski mozaik in ustvari svojega iz pisanih papirčkov; za osnovnošolske otroke, obvezne prijave 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Šivanje srčka iz usnja, polnjenega s sivko Šiviljska delavnica z Roziko Lazar 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik Kulinarična delavnica z Brigito Božičko 18.00 Start: Hotel Evropa Celje 23. kolesarski vzpon na Celjsko kočo 21.00 Mladinski center Žalec Odprtje terase: Koncert Yoko Nono in Kavč NEDELJA, 11. 5. 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Nedelja v Tehnoparku Celje Številne delavnice in dejavnosti PONEDELJEK, 12. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Celje in leto 1945 Znanstvena konferenca ob 80. letnici konca druge svetovne vojne v sodelovanju z AMEU in ZDC 17.30 Osrednja knjižnica Celje Veličastnost Himalaje Magda Šalamon bo predstavila izbrane poti po Himalaji v sodelovanju s celjsko podružnico Združenja multiple skleroze Slovenije 19.00 Vila Bianca Velenje Potopisni ponedeljek s Tino Felicijan TOREK, 13. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pod Hermanovim dežnikom Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Na zvezdi Celje V Celje po veselje Ustvarjalne in zabavne urice za družine 18.00 Celjski grad Veronika Deseniška v filmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 18.00 Dom kulture Velenje Svet Arneja Hodaliča Predavanje fotografa Arneja Hodaliča 18.30 Mladinski center Žalec Platno in čopič: slikanje z akrili 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zakonca Alenka in Kamenko Kesar Pogovorni večer SREDA, 14. 5. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Celjski dom Anafilaksija – smrtno nevarna alergijska reakcija Predava Sanja Gominšek, mag. Farm. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Aljoša Bagola: Ne! Je moč Predavanje 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije; do nadaljnega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava četrt stoletja Šentjurskih muzikantov; do 9. 5. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Ču- teča bitja avtorice Rosvite Jager; do 10. 5. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Dve za gra- fiko, razstava grafik Vesne Drno- všek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 5. Galerija Velenje: Arne Hodalič – AH Č fotografska razstava črno- -belih fotografij; do 17. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudar- ska dediščina: osebno; do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska raz- stava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod Pošta: Pravični prehod v SAŠA regiji; do 31. 5. F-bunker, fotografsko-filmska galerija: Cesta bratstva in eno- tnosti, fotografska razstava Bra- nimirja Ritonje; do 23. 5. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31.. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Matjaž Lunaček, razstava literarnega opusa; do 31. 5.; Promenada: Prometni znaki na moji šolski poti, likov- na razstava Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; do 14. 5.; Sončna stena: Ko bese- de pobožajo, razstava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Velenje; do 31. 5.; Oddelek za odrasle: Že dolgo ne izposojene, razstava spregledanih in malo- krat izposojenih knjig; do 31. 5.; Mladinska soba: Skupaj zmore- mo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Matjaž Lunaček; do 23. 5.; Otroški od- delek: Ciciban skozi otroške oči, razstava likovnih del otrok Vrt- ca Velenje ob častitljivi obletnici revije Ciciban; do 31. 5., Moja zlata hruška, najslajše knjige po izboru najmlajših obiskovalcev; do 31. 5.; Domoznansko razsta- višče: Gradovi na Šaleškem; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 Galerija eMCe plac Velenje: Urška Verdev: Šmarske kurke v Placu, razstava fotografij različ- nih pasem kokoši; do 23. 5. Galerija Mozirje: likovna razsta- va Visoke vode Jurija in Florijana Repenška; do 14. 5. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 19, 8. maj 2025 PODLISTEK Po petdesetih letih je mladinska veroučna skupina pod vodstvom režiserke Ljudmile Turnšek Treven nadaljevala tradicijo pasijonskih iger v Laškem. Oživitev pasijonskega dogajanja v Laškem je v času, ki ni bil naklonjen javnemu predstavljanju verskih vsebin, predstavljal nekakšen most med zgodovinsko tradicijo z začetki v 17. stol. v čas 20. in 21. stoletja. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Konec 2. svetovne vojne v Celju, maj 1945 10. maja 1945 je Glavni štab Jugoslovanske armade ob- javil, da je Celje osvobojeno. V naslednjih dneh so v mesto prispele še njene druge enote in do 15. maja dokončno raz- orožile sovražne sile ter se usmerile proti avstrijski meji. Vir: Marđenko A., Trdnjava na jugu tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941–1945, 2021, str. 328–329. Besedilo: Srečko Maček Fotografi jo prispeval: Marko Štok Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V počastitev nove maše Jo- žeta Hrastnika je bilo v atriju župnišča Laško v juniju in septembru enajst uprizori- tev. Avtobusi so prihajali iz oddaljenih krajev Slovenije in avstrijske Koroške. V počastitev nove maše dr. Ivana Platovnjaka so bile leta 1989 izvedene štiri uprizori- tve. Velika stvar za neprijazni čas V osemdesetih letih smo imeli zelo močno veroučno skupino. Zaigrali smo kakšno igrico za božič. Velika težava je bila dobiti primerno bese- dilo. In ker ga ni bilo, sem ga pač napisala. Veliko smo bili skupaj z De- želakovimi. Na avstrijskem Koroškem so imeli »strica Tinčka«. To je bil duhovnik Martin Belej, ki je prišel ve- likokrat na Trojno; nečaki Ciril, Tilka in Nasta pa so ga obiskovali v Avstriji. Ker sta imeli Tilka in Nasta avto, sta me večkrat povabili zraven. S stricem Tinčkom smo se ve- liko pogovarjali in prišli na temo pasijona, ki so igrali v Laškem v 30. letih prejšnjega stoletja. O njem nam je pri- povedovala tudi Deželako- va mama na Trojnem. Stric Tinček pa nas je na enem od »avstrijskih obiskov« peljal na Gradiščansko, kjer so ga takrat uprizarjali. Na pro- stem. S konji. Bilo mi je sicer všeč, le da sem ga dojemala bolj kot predstavo za oči in ne za dušo. In že takrat sem si rekla, da mora biti pasijon nekaj osebnega, globljega. Ne vem, kdo je prišel na ide- jo, da bi naša skupina igrala pasijon in tako nadaljevala laško tradicijo. Malo sem po- gledala za besedili, a nisem ničesar našla. Razen besedi- la, ki je bilo napisano še v bo- horičici. Takrat sem bila štu- dentka na fi lozofski fakulteti in sem (teoretično) poznala tudi Drabosnjakove igre, pa me ni nič prepričalo. Zato sem preprosto vzela vse evangelije in začela pisati. Kake formal- ne teološke in dramaturške izobrazbe nisem imela. Vse je bilo le »po občutku«. Ker sta mi bila všeč slikovitost in jezik Škofjeloškega pasijon, sem del tega vključila v be- sedilo. Maziljenje v Betaniji pa sem dodala, ker se mi je zdelo dramsko zelo razgiba- no, polno simbolike in skozi hrepenenje ženske, ki se sreča z Jezusom, sem hotela izraziti tudi malo svojega hrepenenja po Božjem. Kar se tiče glasbe- ne spremljave, je bila pokojna Cilka Hrastnik dobra pozna- valka klasike. Skupina fantov z Martinom Hrastnikom na čelu je prevzela fi zična dela (oder, garderobe). Igralcev pa nas je bilo premalo, zato se je Martin domislil Rečice in pri- tegnil nekaj dobrih igralcev iz tega dela Laškega. Po premieri nisem imela nobenih občutkov, ne dobrih ne slabih, čutila sem le veli- ko utrujenost in negotovost. Šele pozneje se je izkazalo, da smo pravzaprav naredili kar veliko stvar za tisti ne- Vhod v Jeruzalem. V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik, župnijski atrij, 1985 Maziljenje v Betaniji. V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik in Betka Bouha v vlogi Marije Magdalene, župnijski atrij, 1989. Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (5) Obdobje med leti 1985 in 1989 prijazni komunistični čas. Celo v Delu je bila objavljena kratka novička. Podpiral nas je takratni župnik Jože Hor- vat, pohvalil pa nas je tudi dr. Jože Ramovš, ki je bil duhov- na avtoriteta »zunaj župnije«. In seveda prijatelji, starši … Nekateri so se zavedali, da se lahko takšna duhovna drama hitro sprevrže v svoje naspro- tje ali pa se lahko zlorabi. Hvalabogu se to ni zgo- dilo. Šele pozneje sem se pravzaprav zavedala teže takih uprizoritev. Kdo smo mi, da smemo prikazovati najhujšo dramo človeštva?! Spominjam se, kako težki so bili še nekaj let po predstavi moji petki. Tisti, ki vstopajo v pasijon s pravim duhom, jim vsekakor ni lahko. Ljudmila Turnšek Treven – scenarij in režija (1985, 1989) Pripravila: Srečko Maček in Magdalena Hrastnik Se nadaljuje. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Vstopnina : 7€ INFORMACIJE in PRIJAVE: WWW.POKMUZ-CE.SI / MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 / 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: ZAPRTO rimski mozaik sobota , 10. maj 2025 sobota , 17. maj 2025 ob 10.30, knež ji dvor | ob 10.00, knež ji dvor | MAJSKI OTROŠKI USTVARJALNICI knežji dvor skozi čas Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 19, 8. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Srčni izvoljenec vam bo kar na- ravnost povedal svoje mnenje, a vam bo v oporo. Narediti boste morali načrt, kaj boste ta teden postavili v ospredje in na kaj ste ponosni. Pogovori vam bodo prinesli zaupanje in harmonijo. Obrestovale se vam bodo pozi- tivne misli, ki prinašajo ugodne preobrate. Sprostili se boste v naravi, še posebej v gozdu, kjer najdete motivacijo. Okrepila se vam bo intuicija in tako boste znali slediti svojim občutkom. Venera vam bo prinesla ugo- dna razpotja v ljubezni in daleč v ospredju bodo romantična do- živetja. Poglobili se boste v odnos in tako naredili korak naprej. Ljubljeni osebi lahko napišete pismo, tako boste lahko izrazi- li svoje občutke in sledili glasu srca. Zelena barva vam bo pri- nesla ugodnosti in skozi pogo- vor boste našli tudi pravo pot. V pogovoru boste spoznali, katere vrednote so najpomembnejše. Plodno bo na področju denarja, pridobili boste dobre iztočnice za napredek in varnost. Združili boste svobodo in znanje ter tako dosegli notranjo moč in napredovali. Srčni izvolje- nec bo sledil vašim predlogom in pogovor bo učinkovit. Brezpogoj- na ljubezen bo vir vaše moči in volje. Glede denarja bo nekaj ni- hanja, toda v osebno pomoč vam bo Venera, ki bo prinesla nove uvide in plodna spoznanja. Na delovnem mestu boste po premi- sleku našli moč skozi dinamiko odnosov. Izkoristite svoje talente in zasijte. Na določene izzive boste morali pogledati pozitivno in lepe besede bodo našle ključ do srca. Odlično se boste počutili doma in v kro- gu svoje družine. Barva tedna bo modra, prinesla bo skladnost. Prejeli boste več ugodnih sporočil. Jupiter vam bo pomagal, da bo- ste našli dodatno motivacijo; s tem pridejo tudi uspeh in ugo- dne spremembe. Ugoden dan za pogovor bo sreda, teden bo v znamenju sodelovanja. Glede denarja vam bosta naklonjena sreda in četrtek, ko prideta uspeh in motivacija. Daleč v ospredju bo komunikacija, pa tudi krajše poti in raziskovanje. Odkriti boste morali svojo moč, s tem greste osvobojeni naprej. Srčni izvoljenec vam bo prinesel nova spoznanja in to bo iztočnica za srečo ter osebni na- predek. Roko na srce, za osebno svobodo se boste pripravljeni bo- riti in jo zagovarjati. Sledite sebi. Dogodki na delovnem mestu bodo ves teden krepili vašo samoza- vest. Prelomnica prihaja v sre- do in petek, ko bo čas namenjen raziskovanju novih znanj. Pogo- vori vam bodo v pomoč in oporo. Pridobili boste notranjo moč in tako se bo vse dogajalo vam v prid. Srčni izvoljenec vam bo podaril nekaj uporabnih na- migov. Do konca tedna boste sprejeli neko odločitev, ki vam bo v ponos, in opravili bilanco; sledili bodo pozitivni preobrati. Poglobili se boste v nova znanja, prinesla vam bodo ugodne tre- nutke in kolo usode se v sredo zavrti v vašo korist. Jupiter vam bo prinesel ugodne rešitve, plo- dna sodelovanja in uspeh pri denarju. Usoda obljublja drzne preobrate na bolje. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Venera vam bo prinesla preo- brate, na katere boste izjemno po- nosni. Dogodki se bodo odvijali v pričakovani smeri, tako najdete v sebi tudi moč in zaupanje. Srčni izvoljenec vam bo v pogovoru po- vedal svoje mnenje in tednu bo vla- dala igrica vroče in hladno. Mars vam bo pomagal do notranje moči in v ospredju bodo preobrati. Svoje mnenje boste povedali odločno in čas bo namenjen tudi izobraževa- nju ter raziskovanju. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, kar vam bo okrepilo samozavest. Odlično se boste počutili doma in v krogu svoje družine. Štele bodo prijetne besede, toda pod pogojem, da boste sledili glasu svojega srca. Sprostili se boste ob glasbi in plesu ter pomembno bo, da boste našli pravo ravno- vesje med besedami in tišino. Na delovnem mestu bo sledila tudi neka prenova, ki jo boste sprejeli odprtih rok. Merkur vam bo prine- sel nova znanja in naredili boste tudi načrt, kaj sodi v ospredje. Kljub vsemu bo modro prebrati drobni tisk, kajti malenkosti bodo sesta- vljale logično celoto. Odprle se vam bodo ugodne priložnosti za osebno rast, da boste lahko spoznali svojo notranjo moč in energijo. Srčni izvoljenec bo sledil tistim vrednotam, ki bodo trenutno v ospredju. Poglobiti se boste mora- li tudi v skrite občutke in tako bo odnos lepši ter bolj harmoničen. Dneva, ugodna za ljubezen in romantiko, bosta torek in sreda. Sledite glasu srca. Svojo energijo boste znali uporabiti tako v ko- munikaciji kot pri raziskovanju in pridobivanju uporabnih znanj. T e- den prinaša uspešne dogovore in skupinsko dinamiko, kjer se bodo zadeve vrstile ena za drugo. V ospredju bodo prav gotovo novosti. Ta teden se bodo zadeve obr- nile v pričakovani smeri, tako boste našli v sebi tudi dodatno motivacijo in izbrali boste po srcu. Odkrili boste moč brezpo- gojne ljubezni in sledili svojim notranjim usmeritvam. Tudi na denarnem področju po vse pote- kalo po pričakovanjih in naredili boste učinkovit načrt, na katere- ga boste še dolgo ponosni. Venera vam bo prinesla uspeh, Merkur prave besede in namige, torej pri- hajajo uspehi. V pomoč in spod- budo vam bodo pozitivne misli. Prave besede bodo kot notranji smerokaz in pot do ravnovesja. Mars vam bo podaril nekaj dr- znosti in tako se boste znašli v labirintu samospoznanja in pri- lagajanja. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če mu boste znali pri- sluhniti in ga nekoliko motivirati. Dogodki se bodo odvijali v priča- kovani smeri, čas bo namenjen preobratom. Uran vam bo prine- sel drznost in tako boste kos vsem nalogam. V osebno oporo vam bodo sodelavci in pogovori bodo vir notranje moči ter energije. Globoko v sebi boste našli motivaci- jo in kreativno energijo, ki vam bo prinesla nova spoznanja. Merkur vam bo podaril prijetne trenutke in sledili bodo preobrati na bolje. Skozi pogovor boste na- šli namige, ki vam bodo v pomoč in oporo. Neptun vam bo prine- sel romantiko in dogajanje bo na splošno prijetno. Po zvezdnih na- migih boste stopili v ospredje in odločno povedali svoje mnenje. Ugotovili boste, kam morate vla- gati energijo, da pridejo uspehi. Analitični um vam bo pomagal do drznih preobratov in slediti morate svojemu ravnovesju. Mož in žena jesta škampe v restavraciji. Njemu uide omaka na srajco. Pogleda in reče: »Videti sem kot svinja!« Žena ga pogleda in pravi: »Pa še srajco imaš popackano!« Končno je nekomu uspelo fotografirati trenutek »dostave«. Fotografija meseca Šestega dne je bog ustvaril moškega, nato še žensko. Naslednjega dne spet moškega, ker je prvi pobegnil. Palačinke z orehi! Povej, kaj ti najbolj ustreza, pa bom to naredila. Pri semaforju trči ženska v avto pred sabo … Izstopi jezen moški in jo nadere: »Ali si sploh delala izpit?« Ženska veselo odgovori: »Zagotovo večkrat kot ti!« Pila Vnuček pride iz garaže in vpraša: »Dedek, kje je stara pila?« »Mulc, kaj te briga, saj je sama plačala.« Parada ponosa Zjutraj, po paradi ponosa v Ljubljani pride Miha v službo in pove sodelavcu: »Poslušaj Janez, kaj se mi je včeraj zgodilo: na Miklošičevi mi je padla na tla denarnica. Sklonil sem se, da bi jo pobral, pa me je od zadaj eden nasadil.« »Jejhata, kaj pa si storil?« »Rit sem stisnil, pa sem ga šlepal na policijo.« »Kam pa?« »V Šentvid.« Dež Trije prijatelji so se za šankom prepirali ali dež pada, dežuje ali dež gre. Nikakor se niso uskladili. Utrujeni od navijanja so sklenili, da gredo domov. Pred vrati lokala pogledajo v nebo in kriknejo v en glas: »Madona, kako ščije.« Šale je prispeval Branko Dobravc Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 19, 8. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 672 SUDOKU 673 SUDOKU 364 REŠITEV SUDOKU 363 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka POT V SNEGU DOMAČI ŽIVALI VREDNOST (KNJIŽ.) SOSED LIBIJE GLAVNO MESTO BAN- GLADEŠA SOBNA RASTLINA ROKOMETNO DRUŠTVO AZIJSKI VELETOK ALMA KARLIN JE BILA ROJENA V … SLOVENSKI PESNIK FRITZ OSKRBO VALKE GOVEDA LEGEN- DARNA AMERIŠKA IGRALKA RASTLINA Z NEOLE- SENELIM STEBLOM RIMSKA 555 Povsod z vami HIMALAJSKA DRŽAVA SUKNJIČ PRI UNIFORMI VZNEMIRJE- NOST JULIO IGLESIAS DOMAČE BRANJE GOSTIL NIČAR (POG.) SARDON KURK… JE ZAČIMBA LIGA NARODOV REKA V AVSTRIJI ULOVLJEN, PRIJET BITI V VO- DORAVNEM POLOŽAJU VRTNI PAVILJON (POG.) UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SL. SKLAD. (GUSTAV) DROGE FRANCOSKI IGRALEC GABIN MAJHEN, DROBEN DEL LESA TEMELJNA RESNICA, KI NE POTREBU JE DOKAZOV MINUTKA NIKOLAJ JE BIL RUSKI, DUŠAN PA SRBSKI LETOVIŠČE PRI OPATIJI SLOVENSKI IGRALEC RAVNOHRIB …, PREJOJ SLOVENSKI KNJIŽEVNIK JARC CVETLICA SLOVENSKI GLASBENIK NABER VOJAŠKA OPERACIJA MI …, VOLK NA VRATA LUKA ČEČ JE ODKRIL POSTOJN- SKO … URADNA, ODSTOPNA, USTNA AIR FRANCE AMERIŠKI IGRALEC (CHRISTIAN) PREDEL LJUBLJANE PRIVRŽENCA ANIMIZMA VERDI JE NA PISAL 26 … GLAVNO MESTO BiH NAJMOČNEJ- ŠE KARTE TAK, KI SE JE RAZLIL SATURNOV SATELIT INFORMACIJ- SKA TEHNO- LOGIJA MEJI NA JEMEN ENOTA ZA OSVETLJE- NOST IZDELOVAL- CA COPAT TAKO IN TAKO RAZGLASITE STARO IME TAJSKE JULES VERNE: V OSEMDE- SETIH DNEH … SVETA ZELO MRZEL GRŠKI POLOTOK V EGEJSKEM MORJU IZUMRLI SLON OKRUTEN VILNA JE V … REČEMO MU TUDI SMAJLI POVEZAVE IT. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL GORA V HIMALAJI KDOR KIDA OBRAT ZA TISKANJE TROJANSKI KRALJ NEMŠKA IGRALKA (NASTASSJA) NOSI JIH POŠTAR IGRA S KARTAMI SLOVENSKA PEVKA (LEA) AMERICIJ STARA PLOŠČINSKA MERA ČUKI: KAVBOJCI … INDIJANCI MEDNAROD- NA OZNAKA BELORUSIJE HIŠNI, VOZNI, DNEVNI PRIREDNI VEZNIK OTO (LJUBK.) KOREJSKI AVTO JAPONSKA ZNAMKA TISKALNIKOV BARVA KOŽE, POLT MESTO NA JUGU DALMACIJE ČISTI ALKOHOL NOVA REVIJA GLEDAMO JU NA OLIMPIJADI MADŽARSKI KRČMI ITALIJANSKI ZELIŠČNI LIKER ČVRST, KREPEK 18 6 15 16 13 10 5 19 7 11 17 3 14 4 8 12 9 1 2 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 18: Kresovanja in prvomajski golaž Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Ivan Maček iz Nove Cerkve, Roman Robič iz Rim- skih Toplic in Adrijana Jošt iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 13. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 19, 8. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Srčni izvoljenec vam bo kar na- ravnost povedal svoje mnenje, a vam bo v oporo. Narediti boste morali načrt, kaj boste ta teden postavili v ospredje in na kaj ste ponosni. Pogovori vam bodo prinesli zaupanje in harmonijo. Obrestovale se vam bodo pozi- tivne misli, ki prinašajo ugodne preobrate. Sprostili se boste v naravi, še posebej v gozdu, kjer najdete motivacijo. Okrepila se vam bo intuicija in tako boste znali slediti svojim občutkom. Venera vam bo prinesla ugo- dna razpotja v ljubezni in daleč v ospredju bodo romantična do- živetja. Poglobili se boste v odnos in tako naredili korak naprej. Ljubljeni osebi lahko napišete pismo, tako boste lahko izrazi- li svoje občutke in sledili glasu srca. Zelena barva vam bo pri- nesla ugodnosti in skozi pogo- vor boste našli tudi pravo pot. V pogovoru boste spoznali, katere vrednote so najpomembnejše. Plodno bo na področju denarja, pridobili boste dobre iztočnice za napredek in varnost. Združili boste svobodo in znanje ter tako dosegli notranjo moč in napredovali. Srčni izvolje- nec bo sledil vašim predlogom in pogovor bo učinkovit. Brezpogoj- na ljubezen bo vir vaše moči in volje. Glede denarja bo nekaj ni- hanja, toda v osebno pomoč vam bo Venera, ki bo prinesla nove uvide in plodna spoznanja. Na delovnem mestu boste po premi- sleku našli moč skozi dinamiko odnosov. Izkoristite svoje talente in zasijte. Na določene izzive boste morali pogledati pozitivno in lepe besede bodo našle ključ do srca. Odlično se boste počutili doma in v kro- gu svoje družine. Barva tedna bo modra, prinesla bo skladnost. Prejeli boste več ugodnih sporočil. Jupiter vam bo pomagal, da bo- ste našli dodatno motivacijo; s tem pridejo tudi uspeh in ugo- dne spremembe. Ugoden dan za pogovor bo sreda, teden bo v znamenju sodelovanja. Glede denarja vam bosta naklonjena sreda in četrtek, ko prideta uspeh in motivacija. Daleč v ospredju bo komunikacija, pa tudi krajše poti in raziskovanje. Odkriti boste morali svojo moč, s tem greste osvobojeni naprej. Srčni izvoljenec vam bo prinesel nova spoznanja in to bo iztočnica za srečo ter osebni na- predek. Roko na srce, za osebno svobodo se boste pripravljeni bo- riti in jo zagovarjati. Sledite sebi. Dogodki na delovnem mestu bodo ves teden krepili vašo samoza- vest. Prelomnica prihaja v sre- do in petek, ko bo čas namenjen raziskovanju novih znanj. Pogo- vori vam bodo v pomoč in oporo. Pridobili boste notranjo moč in tako se bo vse dogajalo vam v prid. Srčni izvoljenec vam bo podaril nekaj uporabnih na- migov. Do konca tedna boste sprejeli neko odločitev, ki vam bo v ponos, in opravili bilanco; sledili bodo pozitivni preobrati. Poglobili se boste v nova znanja, prinesla vam bodo ugodne tre- nutke in kolo usode se v sredo zavrti v vašo korist. Jupiter vam bo prinesel ugodne rešitve, plo- dna sodelovanja in uspeh pri denarju. Usoda obljublja drzne preobrate na bolje. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Venera vam bo prinesla preo- brate, na katere boste izjemno po- nosni. Dogodki se bodo odvijali v pričakovani smeri, tako najdete v sebi tudi moč in zaupanje. Srčni izvoljenec vam bo v pogovoru po- vedal svoje mnenje in tednu bo vla- dala igrica vroče in hladno. Mars vam bo pomagal do notranje moči in v ospredju bodo preobrati. Svoje mnenje boste povedali odločno in čas bo namenjen tudi izobraževa- nju ter raziskovanju. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, kar vam bo okrepilo samozavest. Odlično se boste počutili doma in v krogu svoje družine. Štele bodo prijetne besede, toda pod pogojem, da boste sledili glasu svojega srca. Sprostili se boste ob glasbi in plesu ter pomembno bo, da boste našli pravo ravno- vesje med besedami in tišino. Na delovnem mestu bo sledila tudi neka prenova, ki jo boste sprejeli odprtih rok. Merkur vam bo prine- sel nova znanja in naredili boste tudi načrt, kaj sodi v ospredje. Kljub vsemu bo modro prebrati drobni tisk, kajti malenkosti bodo sesta- vljale logično celoto. Odprle se vam bodo ugodne priložnosti za osebno rast, da boste lahko spoznali svojo notranjo moč in energijo. Srčni izvoljenec bo sledil tistim vrednotam, ki bodo trenutno v ospredju. Poglobiti se boste mora- li tudi v skrite občutke in tako bo odnos lepši ter bolj harmoničen. Dneva, ugodna za ljubezen in romantiko, bosta torek in sreda. Sledite glasu srca. Svojo energijo boste znali uporabiti tako v ko- munikaciji kot pri raziskovanju in pridobivanju uporabnih znanj. T e- den prinaša uspešne dogovore in skupinsko dinamiko, kjer se bodo zadeve vrstile ena za drugo. V ospredju bodo prav gotovo novosti. Ta teden se bodo zadeve obr- nile v pričakovani smeri, tako boste našli v sebi tudi dodatno motivacijo in izbrali boste po srcu. Odkrili boste moč brezpo- gojne ljubezni in sledili svojim notranjim usmeritvam. Tudi na denarnem področju po vse pote- kalo po pričakovanjih in naredili boste učinkovit načrt, na katere- ga boste še dolgo ponosni. Venera vam bo prinesla uspeh, Merkur prave besede in namige, torej pri- hajajo uspehi. V pomoč in spod- budo vam bodo pozitivne misli. Prave besede bodo kot notranji smerokaz in pot do ravnovesja. Mars vam bo podaril nekaj dr- znosti in tako se boste znašli v labirintu samospoznanja in pri- lagajanja. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če mu boste znali pri- sluhniti in ga nekoliko motivirati. Dogodki se bodo odvijali v priča- kovani smeri, čas bo namenjen preobratom. Uran vam bo prine- sel drznost in tako boste kos vsem nalogam. V osebno oporo vam bodo sodelavci in pogovori bodo vir notranje moči ter energije. Globoko v sebi boste našli motivaci- jo in kreativno energijo, ki vam bo prinesla nova spoznanja. Merkur vam bo podaril prijetne trenutke in sledili bodo preobrati na bolje. Skozi pogovor boste na- šli namige, ki vam bodo v pomoč in oporo. Neptun vam bo prine- sel romantiko in dogajanje bo na splošno prijetno. Po zvezdnih na- migih boste stopili v ospredje in odločno povedali svoje mnenje. Ugotovili boste, kam morate vla- gati energijo, da pridejo uspehi. Analitični um vam bo pomagal do drznih preobratov in slediti morate svojemu ravnovesju. Mož in žena jesta škampe v restavraciji. Njemu uide omaka na srajco. Pogleda in reče: »Videti sem kot svinja!« Žena ga pogleda in pravi: »Pa še srajco imaš popackano!« Končno je nekomu uspelo fotografirati trenutek »dostave«. Fotografija meseca Šestega dne je bog ustvaril moškega, nato še žensko. Naslednjega dne spet moškega, ker je prvi pobegnil. Palačinke z orehi! Povej, kaj ti najbolj ustreza, pa bom to naredila. Pri semaforju trči ženska v avto pred sabo … Izstopi jezen moški in jo nadere: »Ali si sploh delala izpit?« Ženska veselo odgovori: »Zagotovo večkrat kot ti!« Pila Vnuček pride iz garaže in vpraša: »Dedek, kje je stara pila?« »Mulc, kaj te briga, saj je sama plačala.« Parada ponosa Zjutraj, po paradi ponosa v Ljubljani pride Miha v službo in pove sodelavcu: »Poslušaj Janez, kaj se mi je včeraj zgodilo: na Miklošičevi mi je padla na tla denarnica. Sklonil sem se, da bi jo pobral, pa me je od zadaj eden nasadil.« »Jejhata, kaj pa si storil?« »Rit sem stisnil, pa sem ga šlepal na policijo.« »Kam pa?« »V Šentvid.« Dež Trije prijatelji so se za šankom prepirali ali dež pada, dežuje ali dež gre. Nikakor se niso uskladili. Utrujeni od navijanja so sklenili, da gredo domov. Pred vrati lokala pogledajo v nebo in kriknejo v en glas: »Madona, kako ščije.« Šale je prispeval Branko Dobravc Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 19, 8. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 672 SUDOKU 673 SUDOKU 364 REŠITEV SUDOKU 363 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka POT V SNEGU DOMAČI ŽIVALI VREDNOST (KNJIŽ.) SOSED LIBIJE GLAVNO MESTO BAN- GLADEŠA SOBNA RASTLINA ROKOMETNO DRUŠTVO AZIJSKI VELETOK ALMA KARLIN JE BILA ROJENA V … SLOVENSKI PESNIK FRITZ OSKRBO VALKE GOVEDA LEGEN- DARNA AMERIŠKA IGRALKA RASTLINA Z NEOLE- SENELIM STEBLOM RIMSKA 555 Povsod z vami HIMALAJSKA DRŽAVA SUKNJIČ PRI UNIFORMI VZNEMIRJE- NOST JULIO IGLESIAS DOMAČE BRANJE GOSTIL NIČAR (POG.) SARDON KURK… JE ZAČIMBA LIGA NARODOV REKA V AVSTRIJI ULOVLJEN, PRIJET BITI V VO- DORAVNEM POLOŽAJU VRTNI PAVILJON (POG.) UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SL. SKLAD. (GUSTAV) DROGE FRANCOSKI IGRALEC GABIN MAJHEN, DROBEN DEL LESA TEMELJNA RESNICA, KI NE POTREBU JE DOKAZOV MINUTKA NIKOLAJ JE BIL RUSKI, DUŠAN PA SRBSKI LETOVIŠČE PRI OPATIJI SLOVENSKI IGRALEC RAVNOHRIB …, PREJOJ SLOVENSKI KNJIŽEVNIK JARC CVETLICA SLOVENSKI GLASBENIK NABER VOJAŠKA OPERACIJA MI …, VOLK NA VRATA LUKA ČEČ JE ODKRIL POSTOJN- SKO … URADNA, ODSTOPNA, USTNA AIR FRANCE AMERIŠKI IGRALEC (CHRISTIAN) PREDEL LJUBLJANE PRIVRŽENCA ANIMIZMA VERDI JE NA PISAL 26 … GLAVNO MESTO BiH NAJMOČNEJ- ŠE KARTE TAK, KI SE JE RAZLIL SATURNOV SATELIT INFORMACIJ- SKA TEHNO- LOGIJA MEJI NA JEMEN ENOTA ZA OSVETLJE- NOST IZDELOVAL- CA COPAT TAKO IN TAKO RAZGLASITE STARO IME TAJSKE JULES VERNE: V OSEMDE- SETIH DNEH … SVETA ZELO MRZEL GRŠKI POLOTOK V EGEJSKEM MORJU IZUMRLI SLON OKRUTEN VILNA JE V … REČEMO MU TUDI SMAJLI POVEZAVE IT. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL GORA V HIMALAJI KDOR KIDA OBRAT ZA TISKANJE TROJANSKI KRALJ NEMŠKA IGRALKA (NASTASSJA) NOSI JIH POŠTAR IGRA S KARTAMI SLOVENSKA PEVKA (LEA) AMERICIJ STARA PLOŠČINSKA MERA ČUKI: KAVBOJCI … INDIJANCI MEDNAROD- NA OZNAKA BELORUSIJE HIŠNI, VOZNI, DNEVNI PRIREDNI VEZNIK OTO (LJUBK.) KOREJSKI AVTO JAPONSKA ZNAMKA TISKALNIKOV BARVA KOŽE, POLT MESTO NA JUGU DALMACIJE ČISTI ALKOHOL NOVA REVIJA GLEDAMO JU NA OLIMPIJADI MADŽARSKI KRČMI ITALIJANSKI ZELIŠČNI LIKER ČVRST, KREPEK 18 6 15 16 13 10 5 19 7 11 17 3 14 4 8 12 9 1 2 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 18: Kresovanja in prvomajski golaž Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Ivan Maček iz Nove Cerkve, Roman Robič iz Rim- skih Toplic in Adrijana Jošt iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 13. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 19 8. 5. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 19, 8. maj 2025 PISANI SVET Kresovanja, budnice in prvomajski golaž Marsikje na Celjskem so praznik dela tradicionalno obeležili s kresovanji, prvo- majskimi budnicami ter z druženji ob prvomajskem golažu. Pestro dogajanje je bilo tokrat med drugim v Celju, Štorah in Šmarju pri Jelšah. Na zadnji aprilski večer je bilo tokrat na celjski Špici že 34. kresovanje. Dogo- dek, kjer je zbrane zabaval legendarni Daniel Popović, je privabil ogromno obisko- valcev. Dan kasneje je bilo tradicionalno prvomajsko srečanje na Celjski koči. Na dogodku, ki ga organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je bil slavnostni govornik Mirko Hirci iz Sin- dikata kovinske in elektroin- dustrije Slovenije. Govorca sta bila tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač in Mojca Stropnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Savinjska. Koračnice za prvomajsko veselje V Štorah je tradicionalno pr- vomajsko praznovanje gostil Dom na Svetini. Na predvečer praznika je bilo tam kresova- nje. Naslednje jutro je bilo v znamenju prvomajske budni- ce, ki sta jo izvedla Pihalni orkester štorskih železarjev in Pihalna godba Svetina. »Glas- beniki so že od zgodnjih ju- tranjih ur potovali od zaselka do zaselka, prebujajoč občane s koračnicami in melodijami, ki že desetletja prinašajo prvo- majsko veselje. Na Domu na Svetini sta godbi skupaj zaigra- li nekaj najbolj prepoznavnih viž. Vrhunec prazničnega dne je bil tradicionalni prvomajski golaž na Domu na Svetini, ki ga tradicionalno pripravijo zapo- sleni Občine Štore,« so sporočili iz tamkajšnje občinske uprave. Za dobro razpoloženje je dva dni skrbel ansambel Špas kvintet. Budnica tudi po šmarskih gričih in dolinah Tudi Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah je letos zbujalo občane s prvomajsko budnico. Glasbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri pri tamkajšnjem kulturnem domu in nadaljevali po številnih krajih. Med drugim so se usta- vili pri domu starejših, glasbeno popotovanje pa so zaključili pred eno od znanih šmarskih gostiln. Kot je sporočila Julija Stiplošek, so bili veseli in hvaležni, da so jih povsod pričakali zvesti po- slušalci. Godbeniki, kapelnik Borut Lorger in upravni odbor so hva- ležni tudi vsem podjetjem in po- sameznikom, ki so jim priskočili na pomoč, ter vsem, ki so jih pričakali in pogostili. SŠol, TS Utrinek s kresovanja na Špici – od leve župan Mestne občine Celje Matija Kovač, glasbenik Daniel Popović in predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda (Foto: Andraž Purg) Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah je takole z glasbo razveselilo stanovalce tamkajšnjega doma upoko- jencev. (Foto: arhiv društva) Pihalni orkester štorskih železarjev je z glasbo dobro voljo ponesel med obiskovalce Doma na Svetini. (Foto: arhiv Občine Štore) Ob Florjanovi maši predali gasilsko vozilo V Andražu nad Polzelo so minulo nedeljo, na dan godu zavetnika gasilcev sv. Florjana in na mednarodni dan gasilcev, priredili gasilsko mašo. Vsako leto jo pripravi eno od prostovoljnih gasilskih društev v gasilskem poveljstvu občine Polzela. Dogodek so andraški gasilci pripravili pred domačim gasilskim domom in tja privabili do- mačine, občane Polzele ter gasilce iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev. Po besedah predsednika PGD Andraž nad Polzelo Davida Zabukovnika je bil tokratni dogodek še posebej slovesen, saj so namenu predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. Sveto mašo je daroval domači župnik Urban Lesjak. Ob koncu je izrekel čestitke ob novi pridobitvi in se zahvalil gasilkam ter gasilcem za njihovo požrtvovalno in strokovno delo. Udeleženci slovesnosti so se spomnili vseh preminulih tovarišev, blagoslov so prejeli vsi aktivni gasilci. Pri maši so so- delovali domači gasilci, s petjem so jo obogatili pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Andraž nad Polzelo. Polzelski župan Jože Kužnik je v svojem govoru poudaril, da gasilska dejavnosti ni nujna le za varnejše življenje, ampak je pomembna tudi zato, ker ohranja vre- dnote tovarištva, solidarnosti, sodelovanja in spoštovanja. TS Tokratni dogodek je bil še posebej slovesen, saj so namenu predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. (Foto: Tone Tavčer) Ko plastenka postane žirafa Za okoljsko osveščenost mladih si prizadevajo tudi v Medobčinski zvezi prija- teljev mladine Velenje. V projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek (ONNO) so sodelovali šesto in sedmošolci vseh devetih osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Med drugim so ustvarjali na temo Dajmo plastenkam še eno mo- žnost. Kot je povedala Bojana Špegel, sekretarka Med- občinske zveze prijateljev mladine, je 116 sodelujo- čih učencev ustvarilo 72 del. »Vsi so navdušili tako z idejami kot iz- vedbo del, zato je tudi letošnja razstava, ki smo jo postavili v Vili Rožle, vredna ogleda.« Na zaključni priredi- tvi so avtorjem najbolj- ših del podelili nagrade. Prvo nagrado so prejeli učenci Patrik Pier Pučnik, Andreja Ibraimović, Mer- vete Miftari, Elma Bandalli in Vita Ermenc iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CIUV), ki so pod mentor- stvom Alje Krofl izdelali čudovito mavrico. Drugo mesto so osvojile učenke OŠ Gustava Šiliha Velenje Klara Pečečnik, Maša Ocepek, Tijana Milijaš, Anja German in Iza Štajner, ki so Žirafko ustva- rile pod mentorstvom Brigite Rošer. Tri enakovredne nagrade so prejele Eva Roškar in Izabela Poljko za akvarij za želve iz OŠ Karla Destovnika – Kajuha ter Zmagovalci velenjskega projekta ONNO Barbara Gavez in Sara Marinšek iz iste šole za ptičjo hišico. Ustvarjale so pod mentorskim vodstvom Anice Pudgar. Nagrado je prejela tudi Lana Fürer iz OŠ Antona Aškerca za simpatičnega pujsa. Nje- na mentorica je bila Petra Dešman Senčar. Vsi izdel- ki so narejeni iz odpadnih plastenk, ki so jim učenci s svojo kreativnostjo res dali novo priložnost. BF, foto: MZPM Velenje Nagrajeni izdelki