73. Sfevilfia
V LJubljani, v peteh 1. aprila I9Z1.
LIV. leto
G
Izhaja vsak dan popoldne Isviemsl neaeMe In pravnike.
tnterali t Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase cb 11 m'm «/i§ine 1 K, Od 30 m/m viSine dalje kupčijski in uradni oglasi l m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklaaie 1  m/m K 3*—. Poroke, zaroke K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri ve'jlh naročilih popust
VpraSaniem glede inseratov na? se priloži znamka za odgovor.
trprivnlstvo „Slov. Naroda1   in   .Naraiai TIskarn«11 nlica tt. 5, pritlično. — Telefon st. 334.
&na!lo*a
„Slo»eatWI  Narod* velja v JngosUtlH:
celoletno nape«; plačan .   K 3X> -
polletno.......„ 150 —
3 mesečno......„ 7.V—
l      - ....... 2r-
v Llnbllanf In po potil t ¥ Inoaeznatvo i
celoletno......K 420'—
polletno........, 210*—
3 mesečno ......   »10V—
.....m 35 —
Pri morebitnem povl5a<i|.t se lana da!j>a   ..   * >! na doplačati. NovH   naročniki na<   .».'.-. v prvić   mro'mnu    ve.Ino    -^tgT   P<> nak.iinicl.
Na temo nliaiem mro'ih bre?. ooslatve den^rta se ne moremo ozirati.
CredaUtvo ,,Slo». Narodi" Knaflova n"oa at I, L nadttrople
Telefon eter. 54.
Dopise  »preloma  le  podpisane  in  zadostno frankovana.
Rokopisov no vrača.
Posemeina Številka velja 1*20 K PoStsVn* plačana v gotovini.
ligi
UM'Jp'jV.mi
Represalije.
(Iz diploma
V zadnjem času se je pri nas mnogo razpravljalo o represalijah In o njihovih učinkih. Pojavili ste se dve struji, ena pro, druga contra represalijam. Ne mislimo pobijati niti te, niti one struje, pač pa se nam zdi umestno, da premotrimo učinek represalij posebno z zuna* nje*političnega stališča.
Na vprašanje: dadi so repre* salije »potrebno zlo« in priporoč* ljivo sredstvo, ali pa je bolje, da jih ne uporabljamo, je težko odgovo* riti. Vse to je odvisno od vsakega posamaega slučaja in je zatorej od* govor v generalnem smislu skoro nemogoč. Represalije so dvorezen nož, ki v gotovih slučajih več ško* di nego koristi. Kot maksima naj velja: uporabljati je treba represa* lije le v najskrajnejšem slučaju in Še tistikrat je potrebno, dobro pre* misliti vse pro in contra in preraču* nati, kakšen bo eventuelen uspeh tega nevarnega sredstva. Vsaka re* presalija z ene strani bo gotovo rodila represalijo z druge strani in kot kontrarepresalija pride zopet represalija in to se vleče — ne ad mfinitum, marveč stvar lahko kon* ča zelo tragično, namreč — z orož* Jem. Še velike sile si poprej dobro premislijo, predno sežejo po repre* salijah, kakšen učinek bodo napra* vile na zunanji svet. In naj si bodo te velike sile še tako močne, da bi lahko z orožjem v roki prisilile manjše ali večje države k popust« Ijivosti, vendar se le redkokdaj po* služujejo tega skrajnega sredstva, ki ima lahko velik uspeh, lahko pa tudi izzove katastrofo — oborožen konflikt. Samo mimogrede naj omenim slučaj, ki se je dogodil v Avstriji, menda 1913. leta, ko je tržaški namestnik Hohenlohe izdal znano odredbo, da se morajo odpu» stiti iz službe vsi regnicoli, ki so bili nameščeni pri trž. magistratu. Ta odredba je vzbudila v Italiji velikansko ogorčenje in je le malo manjkalo, da že ni takrat zarož* ljalo orožje In vendar je bila ta* krat Avstrija v pravici.
Pa vzemimo današnje slučaje. Italijani in njihovi prijatelii Av* strijci postopajo z našimi brati ta* ko, da ie njihovo postopanje • -lo v našem ljudstvu upravičeno ogorčenje. Naša javnost je zahte*
tskih krogov.)
V Beogradu, o Veliki noči.
vala. naj se z Italijani in Avstrijci pri nas prav tako postopa, kakor oni postopajo z našimi neosvobo* jenimi brati. Nihče pa pri tem ne vpraša, kdo bo pri tem trpel in kakšne koristi bodo od tega imeli naši bratje.
Vprašanje je: ali nima država res nobenega drugega sredstva, da uveljavi svoje zahteve, kot edino le represalije? In ali je tudi res umestno in primerno, da sega ena država po nasilstvih zato, ker dela nasilje dru ca država?
Ne! Poudarjali smo že, da so represalije skrajno sredstvo. Drža* va ima toliko drugih sredstev na razpolago, da ščiti svoje soplerr.c* njake in pri tem varuje svoj ugled, da ji res ni potrebno, secati po tem skrajnem pripomočku. V tem strem* ljenju jo lahko uspešno podpirajo njeni državljani kot privatniki. Se* veda morajo pri tem malko poza* biti na svoje osebne koristi, dobie* ke in interese, katere morajo pod« rediti državnemu blagru.
No, pri nas pa se je dogodilo, da smo kričali proti D* Annunziiu, zahtevali vse mogoče represalije proti njemu in razbijali — okna, istočasno pa so tisti, ki so naibotj upili in kričali, dovažali na Reko živila, vtihotapil ali tjakaj živino in skrbeli tako za prehrano D' Annun* zijevih čet.
Napram Avstriji imamo lažje stališče nego napram Italiji. Avstri* ja se je obvezala v saint*germainskt pogodbi (§ 62—69), da bodo naro«^ nostne manjšine uživale v državi vse pravice. Tu ima naša država pravico in dolžnost napram sebi In našim rojakom na Koroškem, da jih ščiti in brani z vso odločnostjo. In ako bi to vse nič ne pomagalo, imamo še druga pota na razpolago, predno sežemo po represaliiah. To* da pri nas niso hoteli čakati na mirno rešitev spornih vprašani, marveč so enostavno kar zahtevali represalije. Istočasno pa so na Du* naju in v Gradcu delali kupčiie in spravljah* v svoje malhe ogromne dobičke. Na drugi strani pa se le — kar gotovo ni oportuno — kar javno začelo razpravljati o načinu, kako naj se postopa z Nemci in kakšna sredstva naj se uporabljajo, zato se ni čuditi,   da so naši na*
sprotniki že prej vedeli, kaj se na» merava, kakor pa — naša central« na vlada.
Ako se zahteva že v notranji politiki, da se karte ne smejo pre* več kazati, da je boljši molk, je molk naravnost prvi poooi in elav* no načelo v zunanji politiki, ko ne gledajo na Človeka samo lokalni, ampak ko paziio nanj tudi zim-nasprotniki, ko opazuie ves svet delovanje države, nieni prp?*tM: kakor tudi njeni odkriti in »prikri* ti« sovražniki. Pri nas pa se menda še nismo privadili temu, da smo država, torej mednarodni faktor, ki nima posla samo s seboj in s svojimi domačimi prepiri, ampak ki ga opazujejo tudi zunanji faktorii, posebno nas, ki smo komaj začeli hoditi po dobro pomazanih parke* tih zunanje politike.
Ali mogoče nara ne škodujejo taka sredstva?
In še na eno napako bi hotel opozoriti, to je naše premeiko sr? ce, naše premehko čustvo. Goto« vo, lepa lastnost, toda, žal, to v zu* nanji politiki »ne valja«, kakor bi rekel Srb. Ne, zunanja politika se dela z glavo in z razumom, ne pa s čustvom in srcem; čustva so po« stranska stvar, glavno so Številke in koristi. Nočem s tem reči, da naj si čustva zatremo. ampak skušaimo momentano in kolikor mogoče po* zabiti marsikaj, kar nam narekuje srce, mislimo trezno, z razumom: napoči že čas, ko pride tudi srce na svoj račun. Ali so morda ugrabili Italijani naše zemlje iz same senti« mentalnosti do svojih »neodreše* nih« bratov in Trst zavzeli samo zaradi tega, ker ima relativno veči* no italijansko? Dobro so vedeli in preračunali, kaj s tem dosežejo. AH je morda hotel D' Annr* zio iz sru me sentimentalnosti zdi žiti Reko z »materjo« Italijo?
Mnogokrat je težko delati proti svoji volji in rezati sebi v ži* vo meso, toda treba je pomisliti malce na bodočnost, pa se razvidi, da Še ni konec sveta. Gotovo je. da so nam naša čustva in naša velika liubezen do podjarmljenih in mu« čenih bratov onkraj meja nareko« vala, da zahtevamo to grozno sred« stvo, ki naj se unorabi proti našim nasprotnikom. Toda vprašanje je, ali smo jim s tem kaj koristili, ali smo jim olajšali njihovo gorje in ali smo svoje nasprotnike s tem za* deli v živo?
Oni trpijo in pričakujejo od nas. da jim ne obtezujemo njilio* vega položaja, ampak da jim ga olajšamo. A na nas je, pred vsem
pa to lahko zahtevamo od našo vlade in merodajnih faktorjev, da jih brani in ščiti.
Pustolovščina Karla Habsburškega
Mnenje avstrijskih listov, — ffortyjev odpor. — Aretirani zarotniki. — Som* boteljsko prebivalstvo   in   vojaštvo za Karla.  — Kari udari  na Pešto?
—d Dunaj, SO. marca. Dunajsko ča-*opi-ie izraža svoj«? zadovoljstvo, ker se ponesrečilo pustolovsko podjetje bivšcera kralja Karla, pri c>mur poudarja nercsimst ponp«rf>."r-np^fj, reetav-racijskrera poisku^a. >\eue Fr^ie Pre-sse< piše, da more samo kralj, ki ga pozove ves narod svpeano na prestol nazaj, zavzeti stalno svoje mesto. Naj-iskreruj.-i prijateHi monarhi-tiene restavracije na Madžarskem moraio obžalovati taktiko biVSega krr.lja Karla, ki ima v sebi značai revolucije. Vu> lovščina je irrr>la žalosten konec. >N. Miener Tagblattc piše, da razkralj Karel v nrocrian-tvu očividno ni imel cro-ce, da bi dobil izkušeno in razsodne svetovalce ki bi mu predočili brei uspešnost in nevarnost takr-tra podjetja. Lisi opoznrja na iz'ave. ki to Jih proti novratkn Karla nodnli alHranci, knkor vih rnzmenh ,tN en^nnvr.o S&juml tudi na sklep male entont«, da Je v gotovih razme^h prii»rnv)iona povratek Habshnržanov pr^or^ritl tudi » silo. Avstrija in njona državna vladn n:-ta edele/eni pri budimr.o.it^n^ki Tipri-'O-ritvi ter želita ostati nenrizad^ta cle-dnlca, ki norVta nositi nobenih poc'r»-dic. >Pcut:*"ne> Volksblrutc pi$°, na nima Avstrija nikakor namena, kakorkoli vmešavati se v mfldzareke razmere, vendar pa se mora preprečiti vpliv in vmešavanje v niene drčnvne in poli-tičn** razmere. >Poichspostc sodi, da Je imel nensdni novrtrk rr^krnlia K.nrla nsmen, ovreči doknzovanjo madžarsko stranke maTih poljedelcev, ki r.Tzrrlni^ vlndirske pravice ra rnzvojj*vljen^. ker biva razkrrli K*re! nnd leto dni v Inozemstvu. Poizkus razkralja Knrla vsekakor dokamie. da se noče prostovoljno odretM irvrševnnfu vlndnrskih pravic, temveč da hoče nasprotno izvrševati zvesto svoje dolžnosti. Nnd->-Ife pravi da Je Min njeprova odsotnost iz Budimne^to izsiljona od drupih či-niteljev. Spričo nevarnosti, ki prroze Nf*džnr«ki potom restavracije, pa Je razkralj Knrel opustil misel na pre-vzetje vlade. >Arbeiter - Zeitung< imenuje povratek Knrla predrzno pustolovščino. Sploh pa je irid pustolovščine dokaz, da monnrh i etično gihnnje na Madžarskem ni tako morno, kakor so trdili lepritirnaši. Nadaljevanje pustolovščine bi rudi nn Madžarskem do-vedlo do državliansk* vojne. List opozarja na to, da bo avstrijhkn delavstvo zatrlo vsak najmanjši nolzku« monnr-histi^ne restavracije, kakor tudi vsr^ko nodjetie proti republiki.
—d Dunaj. 30 marca, O nenadnem prihodu razkraljo. Karla v Budimpešto, poročajo listi, da jo Karel pozval dr* žnvn^era nr.ravitolja Hurthvla, naj mu preda oblnst, nakar mu jo llorthv od-vrnil, da zahteva noknj nemopočecra. 5\ o oblaat, jo rekel llorthv. Jo prevzel od nar uda. V6led če>sar jo more vr* niti samo narodu. Ako pe postavi na izMro med kraljem In ljudstvom, so mora odločiti za namd Kralj Karel mora poćakiti, da odlou o tem parlament. Razkralj se je dolpro easa posvetoval % majorjem Brenavem in nadporočnikom II«yiasem, ki sta mu oba svetovala, naj zapusti deželo čimprej, kor more nje» trova prisotnost povzročiti Madžar-ekl največjo nevarnosti. Karla so tO ve<=ti zelo potr!e ter je Izrazil svojo ploboko razočaranje, ker je pričakovat, da pra bodo Madžari viharno ln svečano sprejeli. V zvezi s prihodom Karla n* Vfn.ižarsko jo vlada odredila aretacijo le£itimistične.«ra voditelja blv^e^a no* trnnfoira ministra Benicketra in pred« sednika »Društva vzbujajoče so Mad-žarske< Szmerecpanvia. Arotovan jš menda tudi bivši budimpeštanski mostni poveljnik Lukasloz. Na vćeraiSnji s^ji je stranka malih pnljcuVIcev sklo« nl'a. uvesti energično akrijo proti povratku razkralja Karla na madž'irska tla ter stopiti v najstrožjo opozicijo proti vladi Telekvja.
—d Dunaj, 30. marca. Kakor poro* čajo listi, so v političnih kropih mno-lija, da je razkralj Kaj-el potoval po<! napa»mim imenom proko Tirolske in mžnih krajev Avstrijo na Madžarsko* Medtem ko poročajo vse dru^e vesti, do se Karel nahaja v Madžarski Sobotlci« Javlja >Neue Freie Pressec, da jo bržkone na prošnjo madžarske vlade odpotoval pod španskim varstvom is Ma-dbarske in da se nahaja na potu % Španijo.
— d Dunaj, o0. marca. Kakor poročajo listi, Je razkralj Karel mM razgovorom e državnim upraviteljem Hor> tJivjem ponovno izjavil, da ne bo rapa* stil Budimpešto, kakor rudi ne Madžarske. Nikakor pa ni mopr»i ostati ne» sprejemljiv napram prepričevalnim besedam častnikov, ki so svetovali, naj rapnstl ^TBdžnrsko. Po odhodu Is Budimpešte se je v Madžarski Solotirl zopet nastanil v palači ftkofa Mlkesa, let je od orožnikov močno zavarovana. Garnizija v SohoMei je boje prisegla svestobo. Kakor poroča neka tukajšnja korespondenca, bosta v prihodnjih dneh vladi v Prajri in Beogradu pod-
asanaaaasaassaai —— r^MPggpgiaiLrvr s——
umrlega očeta v domovini, s kate* ro je bil zvezan z najmočnejšimi vezmi svoje umetniško občutljive duše. Gotovo se ima razen muzi* kalni obiteljski cledšČini in famili* jarni tradiciji zahvaliti za pobudo zlasti nad vso mero veličastni lepo* ti te pokrajine.
Glavno delo kasnejše dobe je opereta »Princesa Vrtoalavka« (Prinzessin Tollkopf«). Njene upri* zoritve vzlic vsemu trudu sklada* telj ni doživel. Njegova poštenost in skromnost gledališkim šenam in običajem pač nista bili ko;, njegova glasba se je nizkim instinktom ma* se premalo uklanjala, in tako je bila usoda tega dela zapečatena.* Nik* dar je ni videl na odru. Le enkrat se je na nekem koncertu v Ljub«
Otmar Hoisel:
Dr. Josip Ipaulc.
Spočetka februarja t. L je od* Šel za večno od nas dr. Josip Ipavic.
Njegov ded se je bil pred ne* kako 120 leti preselil iz Idrije v St. Jur na juž. žel., in od tedaj živi ta ugledna obitelj stalno ondi. Večina njenih moških členov so bili' in so zdravniki, ki so komponirali ali bili vsaj izrazito muzikalni.
Nekatere pesmi očeta dr. Gu* stava Ipavica so ponarodele. V hi* ii tega patrijarha se je zbrala vča* sih izbrana prijateljska družba. Od* Učni učenjaki različnih znanstvenih strok so uživali njegovo klasično gostoljubnost. Tudi kot načelnik občine si je pridobil zaslug, tako z gradnjo kmetijske šole i. dr.
Josipov stric. dr. Benjamin Ipa* vic je napisal več izredno melodič* nih skladb; spominjam se, da sem slišal pred leti četvorko, ki je muzi* kalnih lepot in domislekov kar ble* štela ter se je odlikovala posebno s svojo lehko tekočnostjo. Njego* vo največje delo pa so bili »Tehar* ski plemiči«, prva slovenska opera, ki je dandanes ne slišimo več, ker je čustvovanju današnje dobe pač preplemeaita,
Naš dr. Josip Ipavic se je na* rodil 1. 1873. v očetovski hiši. Pose* čal je gimnazijo v Št. Pavlu v la* bodski dolini ter v Celju. 2e v tej dobi se je poskušal na skladatelj« skem polju ter je bil orefanist nri službi božji svojih tovarišev. Nato je odšel na vseučilišče v Gradec ter je študiral medicino. V to dobo spadajo njegove najboliše reči, večje število pesmi, zlasti balad, tudi nekaj zborov, med njimi v pr* vi vrsti »Zimsko občutje« (za tro* glasen ženski zbor s klavirjem), da* Ije menuett za orkester in scherzo za klavir, ki so bili poteg nekaterih zborov objavljeni v »Novih Akor* dih«.
Glavno njegovo delo iz te do* be pa je pantomima »Možiček«, ki so jo uprizorili pred skoro 20 lerJ v graški operi ter rudi dragie (tako opetovano ▼ Gradcu, ▼ celjskem Narodnem domu, v ljubljanski čitalnici ter dvn<rat tudi v ljubljanski operi). V Gradcu se je za koreografski del Drav zaslužno potrudila prima ballerina Emilia Eckhartova. Delo ie izšlo ▼ L. Schwentnerjevi založbi.
Po doseženem doktoratu je Jo« sip postal vojaški zdravnik na Du* naju in v Zagrebu, a no nekai letih je prevzel prakso tvojega med tem
• Op. prev. Pokojnik je L 10N. poslal svojo »Princeso Vrtoglavko« tudi intendanci ljubljanskega na* rodnega gledališča z željo, naj bi se uprizorila. Ker pa je končno rudi za naše gledališče nastopila doba, ko mu operete ni treba več gojifi ter je zato opereta, ki je bila ves čas le potrebno zlo našega reper* toarja, povsem izginila z repertoar* ja, se »Princesa Vrtoglavka« ni več uprizorila. Vzlic načelnemu stali* šču, ki ga je zavzela naša intendan* i
ljani izvajal odlomek iz nje, toda v tako napačnem tempu, da sklada* teli sam svojega dela ni spoznal. Spretno eksploativen mazač izmed izvoljenega ljudstva bi bil iz domi* slekov te operete izlahka skrpal cel ducat operet ter jih s sijajem po* stavil na sceno. A tudi za nattsk tega dela ni bilo sredstev.
2e pred približno 12 leti je za* čel Josip Ipavic bolehati; bolehanje se mu je stopnjevalo v težko hira« nje, iz katerega ga je smrt rešila dne 8. februarja t. 1. Vse življenje se je moral boriti in dopolnil ni niti 48. leta.
Življenjske stiske so mu pre* prečile tudi zaokroženo muzikalno izomiko. Pač je študiral na Duna* ju pri Zemlinskem, v obče pa je bil samouk, kakor nekdaj Chopin,
ca proti nadaljni gojitvi operete, pa bi se bila »Princesa Vrtoglavka« izjemoma kot delo domačega skla* datelja morda vendar le Še spravi* la na oder, če bi ne bilo operetno besedilo — uprav nemogoče. Žara« di tega besedila ni mogel pokojnik prav nikjer doseči uprizoritve, dasi je poskušal na različnih gledališčih. Tako je postalo besedilo usodno tudi »Vrtoglavki«, kakor že marsikateremu dr ama t. glasbenemu delu.
I s katerim je imel skupno tudi Šo kaj drugega, kakor neizčrpno bo« gastvo domislekov ter naglašanjo slovanske bolesti (»Zala«), ki jo rdeča nit velikega števila njegovih skladb, čeprav je bil sicer veselo nravi.
Njegova glasba ni imela pro« fesorske^a značaja, zato so jo za* stopniki tega kroga tudi z molkom morili ali vsaj jo bagatelizirali. To« da bil ni le velik talent, nego pri« sten, topel genij neizmernega bo* gastva, pred vsem genij jugosloven« ske glasbe.., Poslej odločaj narod, ne kasta!
Čujte me, Jugosloveni! Ako So niste vzpodbujali živega, kakor bi bilo primerno njegovi pomembna sti. spomnite se vsaj mrtvega! Spomnite se njegovih otrok, upti# zarjajte njegova dela, založite jih končno ter odplačajte tako svoj ve# liki dolg! Zakaj nekdaj ga bodo prištevali med Vaše največjo in najplemenitejše!
In Ti, dragi prijatelj, bodi po« zdravljen zdaj in v večnosti. Ce Ti že na zemlji ne morem biti nič več, se hočem boriti za Tvoj večni del dotlej, da naju smrt zopet združi.
Adriach*FrohnIeiten, marca L 1921.
Vzeli diplomatično korake, da opomnita madžarsko vlado, da mora Karel takoj frapustlti madžarsko ozemlja, ako se do tedaj to ne bo že zgodilo.
—d Dunaj, 80. marca. Napram so-ferudnikn lista »N**ce Freie Presse« js izjavil sekcijaki žef Schager, da je prejel na velikonočno nedeljo poročilo, da je Karel Habsburški ie v petek ■večer dofeel na Dunaj ter ae odpeljal T soboto zjutraj t avtomobilom v Sobo-tico. Poročilu ni verjel, četudi so se nm poročale posameznosti, ki so bile na videz verjetne. O reenienoeti tega poročila Je dvomil, ker je bil doslej Karel napram vsem svetom k kakemu pusto-lovskemu povratku nepristopon in kor Je stal redno na stališču, da je treba čakati na razvoj dogodkov. Radi tega ttore le smatrati, da mu je vsekakor ponudil svojo pomoč polkovnik Lehar In da se je Karlu slikal položaj tako, kakor da bi večina Madžarov upala na rod le po povratku legitimnoga kralja.
—d Dunaj, 50. marca. Korespondenca Herzog poroča, da je avstrijska vlada ojačila obmejne straže proti Madžarski z orožniškimi oddelki in manjšimi vojaškimi oddelki iz Nižje Avstrijske in Štajerske,
—d Budimpešta, 29. marea. V Budimpešti bivajoči člani stranke malih
Soliedeloev so danes zvečer sklenili, b bodo zahtevali, naj se v svrho razgovora o nujnih političnih vprašanjih skliče narodna skupščina. Tozadevni predlog bo jutri izročen. Posvetovanja se je udeležil tudi pravosodni minister, ki je prisotnim podrobno poročal o političnem položaju.
—d Dunaj, 30. marca. Kakor poročajo večerni listi, se nahaja razkralj Karel še danes v Soboticf. Madžarska vlada doslej na Dunaju ni storila še nobenega oficijelnega koraka glede privolitve za potova* nje razkralj a skozi Avstrijo. Tu* kaj se domneva, da se bo danes iz* vršila demarša glavnih zavezniških sil v Budimpešti, ki bodo zahtevale takojšnje odpotovanje kralja. Sele potem se bodo obrnile na avstrijsko vlado zaracfl potovanja skozi Avstrijo. — »Neues Wiener Tac* blatt« prinaša vest, da se razkralj ne nahaja več v Sobotici, marveč v Goedcrloeju. — Vodilni parla* mentarni krogi menijo, kakor po* roča »Neues Wiener Tagblatt«, da prihod razkralj a Karla na Madžar* sko ne tangira avstrijske politike in avstrijskih razmer. Posledic za Av* strijo se je tem manj bati, ker je dr* žavna oblika v Avstriji določena po ▼olji ljudstva in tako zavarovana, da se ne bi nikdar resno moglo ml* sliti na to, izvesti v Avstriji nre* vrat po razkralj u Karlu. — »Neue Freie Presse« doznava iz parlamen* tarnih krogov, da sta imela danes 0poldne zvezni kancelar dr. Mavr !n švicarski poslanik Boucart dališf razgvor, v katerem sta razmotrivala tudi vprašanje azilnega prava in eventualnega povratka razkralj a v Švico. Domneva se, da bo Švicar* aka vlada, ki je bila zaradi azila bivšega cesarja Že večkrat izpostav* Uena hudim napdom švicarske levi* Carske stranke, izjavila, da je po* slednje pustolovstvo kršitev azil* nega prava, in da se bo uprla po* vratku bivšega cesarja v Švico. Te* daj bi ostala samo ena pot, da se poslej bivšemu cesarju odkaže bi* vališče v ŠpanijL — Kakor doznava »Korrespondenz Herzog« iz čeških vladnih krogov, bodo čehoslovaška, jugoslovenska in romunska vlada skupno storile energičen korak v Budimpešti in izjavile, da se boio najodločneje uprle vsakemu poiz* kusu habsburške dinastije, da bi se nastanila na Madžarskem.
—d Dunaj, 30. marca. Kakor doznava »Politische Korrespon* denz., dosedaj glede razkralj a Kar* la še nobena država ni storila ko* rakov pri avstrijski vladi. Kakšno stališče zavzema avstrijska vlsda napram dogodkom ob vrnitvi raz* kralja, je razvidno iz pozitivnih od* redb, ki jih je ukrenila takoj in ki nudijo poroštvo, da se bo odvrnilo nezaželjeno vplivanje na lotranji politični položaj v Avstriji. Vlada smatra stvar v prvi vrstj za notra* njo madžarsko in smatra, da je v lastnem delokrogu storila vsev da avstrijski interesi ne bodo ogro* ženi. Preiskava, ali in kako je bivši cesar na svojem potovanju stopil na avstrijska tla, se bliža koncu. Njen izid se bo takoj sporočil jav* nosti. V političnem oziru se po* udarja, da vlada glede svojega sta* lišča v tej stvari lahko računa na soglasno mnenje in podporo parla* mentarnih strank.
— d Dunaj, 30. marca. Kakor doznava »Korrespondenz Herzog* po ovinkih, se je pri madžarski vtki« d* že izvršila napovedana demarša velike in male antante proti vsaka ieremu poizkusa restavracije Hafeie buržanov na Madžarskem.
— Budimpešta, 30. marca. Karel Jo prispel v SombotelJ v soboto zvečer. No6fanil ee jo v palači škofa grofa Mi-kesa, «*» i2 imel že vse pripravljeno za Karlov sprejem, kar dokazuje, da je bil 2 njim v zvezi in sporazumu. V Som-botelju je poveljnik ondotnega vojaštva polkovnik baron Lehar, znan pristaš Hababuržaaov,    Takoj no svoiam
prihodu Je Karel dal polkovnika L#e-
harja poklicati k sebi in ga pozval, naj mu bo na uslugo, kar Je ta tudi storil. Karla sta spremljala bivši dvorni marea 1 cesarico ZUe grof Hunyady in bivši minister princ VVindiachgraata. Karel je bil v petek že na Dunaju in je tam tudi prenooeval. Sprejel ga je pod svojo streho grof Erd6dy, ki ga Je drugi dan tudi spremljal ▼ SombotelJ. Vest, da bi bil polkovnik Lehar Karlu svetoval, naj se vrne v Svlco, ni resnična, nasprotno je res, da je bil I^ehar na-tačno poučen o Karlovih načrtih, da jih je odobraval ter takoj ponudil Karlu svojo službo. V nedeljo zjutraj se Je Karel odpeljal is Sombotelia v Pešto. Oblečen ni bil v civilno, kakor ho je prvotno poročalo, marveč je nosil gala uniformo avstro-ogrskega maršala. Zanimivo je, da je bil v Sombotelju ob Karlovem prihodu navzoč rudi sedanji madžarski ministrski predsednik grof Telekl, kar izpričuje, o1 a ie bil le-ta takisto inrformiran o Karlovih nakanah. V Budimpešti so se Karlu, čim se je seznalo za njegov povratek, poklonil grof Julij A n d r a s s v, grof Štefan B e t h 1 e n, major P r o n a y in nadporočnik H e y j a s. Druge vesti zatrjujejo, da se mu je poklonil in zagotovil svojo zveetobo tudi k a rdi ral C a e r n o c h.
— Budimpešta, 50. marea. Kolikor se }e dosedaj moglo dognati so bili s Karlom v zvez:! ir so bili natančno poučeni o njevovih načrtih: kardinal Czernoeh. kateremu je Karel že mesec« februarja pisal pismo, v katerem ga je obvestil, da se vrne o velikonočni na Madžarsko; bivši minister notranjih del B e n i c r k v. ki je že leta 1920. izstavil razkraltu madžarski potni list na ime Gašperja Kovaesa; mestni poveljnik general Lukasieh in poslane« Smreesanv i, predsednik društva »Vzbujajočih se Madžarov« in končno tudi srrof S i p r a t, s^ivemer zapadne Oerske. Zatrfufe se, da je vlar da dala aretirpti generala Lukasieh a, Beniekvja in Smrecsanija, katerim se je dokazalo, da so udeleženi pri habsburškem komplotu.
— Budimpešta« 30. marca. Razkralj Karel ni odpotoval iz Madžarske, kakor se je prvotno trdilo, marveč Je ostel v Sombotelju. kjer mu je vse vojaštvo priseglo zvestobo. Kmetje iz bližnje in daljne okolice prihaialo v mesto in prireiajo KraJju navdušene ovacije. Včeraj zvečer so priredili v mestu slavnostno razsvetljavo in bakljado. Karel baje nič več ne mi«li zapustiti Madžarske, marveč hoče 5 svojo armado, ki stea> bafe Že nad 10.000 mož. morda že v petek, vsek^or os prihodnji torek vkorakati v Bučiraprš+o ter sasesti madžar*/d nt^e^tol. V krofih, ki stoje blizu razkralju Karlu, satrjuje-Jo, da stoji Karlova stvar zelo ugodno In da le madžarsko prebivalstvo po pretežni večini za to. da Karel nemudoma prevzame vlado v svoje roke.
— Budimpešta, 30. marca. Na* rodna skupščina je sklicana za ne* tek ob desetih.
—d Rim, 30. marca. Ager*zia Štefani poroča: Povratek bivšega kralja Karla na Madžarsko {e v diplomatskih krogih zbudil presenečenje in neugodno razpoloženje. To. podjetje bivšega kralja, bi utegnilo imeti Lu Ie po-sledioe za Madžarsko, ki je potrebna miru. Kabineti entente izmenjavajo o tej stvari note. Popolnoma pa se strinjajo v tem, da se mora prepreči ti restavracija prejšnjega kralja. Postopanje entente ob takem poizkusu je določeno že delj časa. Iz Budimpešte dohajajoče vesti glede zadržanja madžarske vlade se glase pomirjevalno. Vendar pa so omenjajo izjave Horthvja poročevalcu pariškega lista, ki so ugodne za restavracijo. Omenja se rudi. da bi Kari ne bil tako ravnal, ako ne bi bil računal na močno število pristnsev. Na vsak način je gotovo, da je en ten ta trdno odločena, kar najhitreje rešiti to Vprašanje.
—d Rim, 30. marca. >Te*npo< piše: Povratek bivšega kralja na Madžarsko je spričo skorajšnje konference naslod-stvenih držav avstro-ogrske monarhije r Rimu prav posebno važen za Italijo. Po vsej Vzhodni Evropi, kjer Je bil položaj nekaj mesecev miren, se Iznova pojavlja zmeda. Italiji ne manjka sredstev, da pri svojih pravih prij-Me-Ijih, kakor tudi pri svojih tajnih sovražnikih uveljavi svoje razloge Italijanska vlada bo preprečila, da li se s krvjo 500.1)00 žrtev pridobljene pravico gazile z nogami.
—d Pariz, 30. marca. Večina listov prinaša vesti o bivr.nju bivšega cerar-ja Karla na Madžarskem brez komentarja. — >Petit Joiirnali meni: Ta nenadni korak bivsesra eesaria. o čigar vzrokih js treba počakati nadaljnjih pojasnil, more samo otežiti splošni položaj v Srednji Evropi, ker niti Četko-Slovaška, niti Romunska ne bi pripustila Habsburžanov na madžarski preetol.
—d Beograd, 30. marca. Prea* biro poroča iz Budimpešte: Mad* žarska narodna skupščina se bo sestala 5. aprila, da reši vprašanje razkralj a Karla.
— Beograd, 30. marca. Pretbiro poroča iz Bukarešte: Romunija smatra povratek Karla sa času* MOL
—d Dunaj, 80. marca. Koreepo-deni Herzog poroča, da sta obširen načrt o vzpostavitvi Habsburgovcev zar snovala grof Huniadv in grof Csakv. Nameravala sta izklicati Karlovega sina. Otona za kraljevega pretendenta Madžarske. Regentstvo sta hotela po-jrariU kneza ■ nruaaau Coornocau* ki
bi imel tudi vrh< vno poveljstvo nad Horthyjevo armado. Grof Andraaav bi bil na vodilnem mestu pri vladi. Državni upravitelj Iforthj je dal zaatop-nikom male entente na njihovo demarše glede zadržanja Madžarske napram eksceaarju Karlu zadovoljive odgovore, ki so Jih zastopniki CehoslovaŠke, Jugoslavije in homunske vze-U na znanje.
—d Dunaj, 31. marca. Današnji dunajski Usti pri občujejo govorice, da se je na zapadnem Madžarskem proglasila vojaška diktatura, ozir. da se bo v kratkem proglasila. To je baje odredil zapadno - Madžarski guverner grof Sigray, ki je postal pristaŽ bivžega kralja Karla. O te št jejo 15.000 moi in so se podredile poveljstvu bivšega kralja. Pripravljene so, korakati z njim v Budimpešto pod vodstvom n«»lkovnika Lehar j a. Kakor poročajo listi Iz Budimpešte je veš madžarskih ministrov, med njimi dr. Oratz, odpotovalo v Som-botelj (Szombathelv)i da bi ponovno konferirali z ek.-kraljem. Grof Jurij Andrassv se je s svojimi somišljeniki popolnoma postavil na stran bivšega kralja Karla, >Neue Freie Presae< poroča, iz Budimpešte, da ondi popolnoma mirno presojajo položaj. Parlamentarnim krogom je znano, da so pogajanja ententnih diplomatov z madžarsko vlado toUko dozorela, da bo ekskralj v par dneh zapustil deželo. O govoricah, da bodo zapadno - madžarske čete ko-rnkale proti Budimpešti, ne vedo ondi prav ničesar. Te vesti označujejo kot popolnoma neresnično.
—d London, 30. marea. Kakor doznava Reuterjev urad, angleška vlada pod n: iiim pogojem no namerava dovoliti vipostavitov nekdanja monarhije Habsburgovcev, ker ai je sveeta. da bi poviatek bivdega kralja na prestol utegnil imeti za posledioo razna mednarodne zapletljajo in bi ogrožal mir v Osrednji EvropL
—d Dunaj. 31. marca. Po poročilih listov so imela tukajšna ententna poslaništva ponovno konferenc - ori državnem kan^elarju dr. Mayru. Pri teh po-razgovorih so je ugotovilo, da se zavezniške države v tem strinjajo, da se mora najnovejša madžarska zadeva čimprej spraviti i sveta. Zvezni kancelar je ciitentnim zastopnikom pojasnil staltSČc avstrijske vlade glede dogodkov na Madžarskem ter jih je obverril o vsebini izjav, ki jih namerava jutri p dne podati v odseku za zunanje st iri avstrijske narodno skupščine. Po »N Freie Presse« bo avstrijska vlada v bistvu zastopala stališče, da se ne sme vmešavati v notranje zadeve Madžarske, da pa bo odločno odklonila vsak poizkus, potegniti Avstrijo v vrtinec najnovejših dojrodkov v madžarski državi. Popoldne Je imel državni kancelar dr. Mavr daljši porazgrovor s člani na-čelništva soclalno-demokratske stranke. Prišel ?e tudi k seji zveze socialno- demokratskih pitancev. V porarsrovoru se je ugotovlo nor>o!no soglasje rari-ranj. Zvečer je bila seia krščansko-so-cinine stranke, kateri je orlsostvoval tudi zvezni kancelar dr. Mayr In nekaj članov vlade.
Pf»liti£gfg iiesfi.
Gosjiodarnko in izobraževalno drnŽivo za dvorski okraj vabi svoje člane, da ee v čim večjem številu udeleže občnega zbora, ki £e vrši danes v Četrtek ob 8. zvečer v salonu pri Mraku na Finski cesti št. 4, ker bo na dnevnem redu tudi pogovor o občinskih volitvah in o postavitvi kandidatov za volitve v občinski svet.
= Gospodarsko društvo JPS za poljanski okraj ima v četrtek dne 31. marca t 1. ob S. zvečer pri g. Groblju na Poljanski cesti St 7 ustavnovni občni zbor. Poživljamo somišljenike, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Pripravljalni odobr.
— Dr. Korošec za republiTio. Bivši krakovski minister dr. Korošec jo v svojem sarajevskem >ekspozeju< na skupščini hrvatske klerikalne stranke govoril tudi o Radiču in ob tej priliki se mu je zdelo potrebno konstatirati nastopno: >Do republike možemo doči samo na ova načina: silom ili zakonitim puK-m. Ako upotrijebimo silu, po-tećiće krv. Država razpolaže jakim vojničkim je<iinicama i ona bi oružanom silom skrčila otpor. Ako bi se pak u naše prilike :plele i druge države, onda bi Ee stanje još više pogoršalo. Narod bi uzalud prelio krv a usto bi morao plaćati još i teške poreze, da se podmire troškovi, koji su napravljeni zato, da se priguši narodni otpor. Zar konitim se putem dade mno?o vise post riči.« Iz teh doslovno citiranih besed je razvidno, da se dr. Korošce s svo'o stranko istoveti z republikanskim Radićem, razlika med njimi je le ta. da hoče dr. Korošec iz sinhu prod »močnimi vojaškimi edinicami< do-eči republiko brez »narodne vstajec, Radič pa eventuelno tudi s silo. Potem naj pa šo kdo trdi. da so naši klerikalci odkritosrčni boritelji za narod in državo. Je pnč r^s da riba s--rdi pri glavi. Iz dr. Koroščevega ekepozeja pa je rudi razvidno, zakaj klerikalno Časopisje s tako vehemeneo napada izdatke za našo vojsko katere se bojijo rimpko -habfburski elementi kakor hudič križa.
=c Prisega novih mini trov. Beograd. 30. marca. Novi ministri bodo sapriseženi v petek 1. aprila.
= Vlada i?i zunartii položaj. Na seji ministrskega sveta dne 29. t m. se je poleg tekočih poslov obravnavala tudi zunan'a situacija r vodom vznemlrju-jočih vesti ki so tekom dne prijelo iz inozemstva. Po v?<%stra^«skem rnz-motrivanlu se je anrejel sklep, ki ga na In ca situacija sama.
~ Ministrsid svc. Dne 20. t. m. je bila od 1& do 19 seia ministrskega sveta, na kstori so razpravljali o iz-premembah zakona o Narodni banki. Vrfila se bodo pogajanja e narodno banko, da tudi ona sprejme i^pre-membe.
x= Tr nj*favnera odbora, V narla-m^tamih krorrih smatrajo, da bo ustavni Oflpek dovršil svoje delo do 5. anrila, ko se se^tan« ustavodajna skup-Sčiua. Na eni i?med prvih soj bo minister za notranje stvari Dra^ković odgovoril na interpelaeiio komunistov o obznani.
=r Kusrimans?ce zahteve. Beograd. 30. marea. Danes dopoldne «ta obiskala ministrskega predsednika Pa^ Mča nova muslimanska ministra dr. Snaho in dr. Karamehmedič. Konferirali so o prevzerju ministrskih dolžnosti in o iznoTvolnitvi sarajevske vlade. Ministra dr. Snaho in dr. Karamehme-dović sta pristala na imenovanje dr. G|urgjovića sa predsednika bosanske vlade, zahtevala pa sta za svojo stranko tri ali Štiri poverjeniSka mesta in sicer poverjentetvo za notranje zadeve, poverjenistvo za socijalno politiko in ie dva druga. Ministra sta tudi pristala na to, da ostane dosedanu" pover-nlk za agrarno reformo z. Fajfalek na svojem mestu. Za poverjenika notranjih zadev kandidiraio muslimani g. Defter-daroviča. Prodsednik sarafevske vlade dr. Glurgjevič je bil dan^s pri g. Pa-iien. ki mu ie dal potrebne instrukcije.
<e=   Seja  ožjega ustavnega odbora.
Beograd, 80. marca. Danes od 16. do 19. H se Je vršila seja ožjega ustavnega odbora. Soji so priso*nvovali sarmo člani strank, ki bo zastopane v vladi. Na seji ee je skušal najti sporazum glede onih členov ustave, ki Še niso definitivno redigirani. Razpravljalo se Je o členih 54. do C9. Pri čl. 64. se ni dosegel sporazum in sicer radi načina o volitvah v pokrajinske skupščine. Tudi glede čl. 67. so ni dosegel sporarnm. Odbor prepusti Člena in 66. vladi, da ona pove svoje misljenie. Členi 66., 67., in 68. so sprejeti v splošnem tako, kakor jih jo predlagala vlada v svojem ustavnem načrtu. Cl. 69 o državnem svetu ni bil sprejet O sestavi državnega aveta Je sprejet samo načrt ustavne komisije s spremembo, da ne bo v njem polovico pravnikov, ampak samo tri potine, ostali pa nepravniki, toda s kvalifikacijami, ki jih je vstavila ustavna komisija. Sprejet fe tudi po vladnem predloga oni del, ki govori o kompetenci državnega sveta. Glede gospodarsko - sooiialnesra dela ustave se pripusti vladi, da ona formulira člene o gospodarskem svetu in agrarni reformi. Tudi redakcija čl. 13 o verskih družbah se pripusti vladi.
= Dogodki na romunski meji. Beograd. 30. marca. Današnja > Tribun a < poroča iz Suboti ee: Na5 obmejni spor z Romunijo so je spremenil v resen konflikt. Romunske čete so pred par dnevi preemale našo obmejno posadko ter zasedle Y>rdii?ko šumo in sosedne vasi. Komuni trdiio, da pripadajo ti kraji po mirovni pogodbi k Romuniji- Na naai in romunski strani Je tekla kri.
r= NaS tržaški konzul v fVogrndn.
Beograd, 30. marca. Naš konzul v Trstu g. Ljuba Nesič Je dospel v Beograd ter Je bil sprejet v avdijend od ministrskega predsednika Pasiča.
=.r Beopradski italijanski poslanik. Beograd, 30. marca. Italijanski poslanik grof Maczoni se je vrnil iz Rima v Beograd.
rr Avstrijski arhiv v Skoplfu. Beograd, 30. marea. V notranjem ministrstvu so pričeli s proučavanjem arhiva liivse.iza avstrijskega konzulata v Skop-lju. V tem arhivu so poleg dokumentov, ki pričajo o avstrijsko - bolgarskem sporazumu za napad na Srbijo, tudi dokumenti, ki bodo osvetlili tajno izu>-fal«ko delo gotovih na£ih državijanov. ki so bili pred vojno v zvezi s poglavarji macedonskesra komiteja.
= Novo glasilo socijalno dewoLr-r snre stranke. B e o gr a d, 80. marca. Danes je začel tu izhajati glavni centralni organ jugoslovenske eocijalno-demokratsko stranke pod imenom »Socialistično radničko novinec. Prva številka javlja, da sta za predsednika i»-vrševalnega odbora izvoljena Dragiša I.,apčevi<* in Nedeljko Kosanln. Doeeda-nje erlasilo »Socijallst< je prenehal izhajati.
e O higoslovennM ustavi. Zagrebška »Riiečt piše: Ustavi s stvarnega gledišča, ne more nihče nffovarjati. Ona uzakonjuje načela najSirše enakosti in ravnopravnosti ne samo treh plemen, nosilcem te države, nego vseh državljanov vobče. Nikjer, v prav nobeni določbi ni niti een^e kakšne predpraviee za kogarkoli. Najširša svoboda, največja pravica za vsakotrar brez razlike . . . Ta enakost in ravnopravnost so more izvesti le v edinstveni državi. Da, tej misli Je treba žrtvovati mnoge tradicije s hrvatske in srbske strani. A ta žrtev prinaša za nagrado najlepši sad. Vsakomur mora biti jasno, da bi vsa ustava izgubila takoj svoje ravnotešie Čim bi se odprla motnost kakim federacijam, nekakim državam v državi. Potem bi nastalo vprašanje privilegijev enegra ali drugega kraja, sajarn6r> nje posebnega položaja, umetnih garancij vpliva itd. Ravnopravnost vseh je nsjbolje zagarantirana v edinstveni državi. Misel socialnoekonomske pravice, ki je odločno sprejeta in postavlie-na v ustavo, pa onemogoči demagogijo na sMdeaki basi oenoya&e stranka tako«
da je en del njo stopil v kabinet, drugi
cVl pa iriavlja, da bo glasoval za ustavo. Po ■prejemu ustave moramo vsi zasukati rok j: ve. da, stori w žo končno iz večnega j Kti« arjenja na področja organizirane g.-*, dela. V tem smo najslabši. Vse r. ara vno bogastvo zetu jo ne pomenja ničesar, ako ga no zna iz-Icoristiri ljudski duh in delo.
= Grof Karolv aretiran v Beljaku. »Berliiior TageblatU s. iz Celov* ca, da je okrajno glavar tvo v Beljaku ukazalo areta/rfjo firrofa Kirolva. ki ga Je italijanska vlada izgn: La mdi bolj-seviške propagande. Koroško časopisje protestira proti bivanju grofa Karo-lya na Koroškem.
Nemški generali in politiki o T'l TiSitvi Avartriie z Nemčijo. >Ijir!/^r Tapc*po-,t< priobčuje v 6\<-ii veiko-nočni številki odgovore raznih nemških generalov in politikov na vpn>a-nje o združi• ve Avstrije i Nećacijoi Feldmaršal Hindenbnrg je izjavi1., da se no moro javno izreči o pol i tirnih vprašanjih, vkljub temu pi zagotavlja avstrijskim Nemcem svojo sodelovanje. Državni kancler dr. Fenrenbach pra\-i, da ne more dati v Javnosti svojega mnenja o bodočih odnosa.ilh med Avstrijo in Nemčijo. — L>oktor Feh-renbarh se je že v svojem zadnjem govoru v državnem zboru toplo zavzel za združitev, toda pri Bedanjih razmerah ne more ponoviti svoje izjava, V.^r bi to ne bilo v int^re=u skupnega cilja. General Lndendorff Jo izjavil, da mora biti prvo delo združitev Avstrije z Nemčijo. Vodja bavars'ce kmetske stranke pa je odgovoril, da jo potrpežljivost v gotovih razmerat najvišja stopnja junaštva. Brate onostran Ani-ie naj ve<io, de no more nobena Bila trajno ločiti Nemcev«
rr Klndenbnr«? o razmerju med Franeijo in Nemčijo. Francoski major D' Etrogoven, ki potuje po nalo-ru »Petit Ju male po Nemčiji, noroea svo-Jemu lisPi o razgo-oru, ki ca Je Imei s Ilindenburpom. Na majorjevo vpraša* nje, če je mogočo zbližanjo me<l Francijo ln Nemčijo, ja odgovoril Hlnden-burg: )>>kler ne ponelia francosko ?o-vraštvo. ki povzroča v Nemčiji novo sevTa§tr*>, je nemogoče izboljšanje po* ložama. Sirer imamo mir, toda mor na vojna se nadaljuje.
ms Holandska vlada proti bivšemu cesarju Vifjemti. Iz Anisterdama eoro-Čajo, da je holandsk% lan^orit ze'o vznemirjena vsled knjiee, ki jo ie spisal za svoje pri'atelie bivši cesar Viljem, ki jo v tem podal dokaz, da so še vodno bavi s politiko. Holandska vlada bo vsled tega opozorila Viljema na zlorabo eo-ftoljubno^ti, ki jo vživa na HoTand-skem.
Tslefssnsha in brzo-§mmsz poroči!^
IZPRAZNITEV NAŠEGA OZEMr LJA PO ITALIJANIfL —d Rim, 29. marcu. Kakor po ročajo listi, se bo izvršila izprazni* tev ozemlja, ki pripade Jugoslaviji, v času od 3. do 7. aprila na pod* lagi programa, dogovorjenega med obema vladama-
NOVA ITALIJANSKA RAZBOJ«
NISTVA. FaStst! z:ažgali knjižnico iz Narod* nega doma in upostošIH ptsnrni dr, Červarja in dr. SUngerja.
— Volovsko, 30. m are.. F<t§tsti so v noči 24. na 25. udrlt v Narodni dom ter odnesli knjižnico, okoli 1000 zvezkov, in jo v Crnikvvici zažgali. Plesali so okoli otjnja ka* kor divjaki in vpili: cja, eja, alala! Na veliko soboto rvecer so v Opa* tiji vdrli v hišo dr. Červarja. K sreči dr. Červarja ni bilo doro;i. iskali so ca potem po vsej OpatijL Tolpa rasistov je naskočila potem, oboro* žena 6evcda s samokre3i in bodali, Casino des Etrangers, kjer je pilo okoli 100 oseb navzočih Tu je go> spa dr. červarjeva stopila proti razbojnikom in jih zadrževala s pre» rekanjem toliko eassi, da je lno^el dr. Červar priti na varno, rasisti so nato udrli v pisarno dr. Červarja in dr. Stantferja ter razbili in razme< tali pohištvo, stole, akte itd. 5koda je ogromna. Dr. Červar je bil na* *nanil oblasti tatvino knjižnico z dostavkom: »Naš narod bo moral sam skrbeti za svojo obrambo, ako ga oblast ne bo mogla ali hotela ščititi.« Oblast je to sporočila faši* etom in tJ so zadivjali rad dr. Čer* var jem in dr. Stangerjem. Potem je umevno, da to noč napadeni niso mogli dobiti nobenega orožnika za pomoč, dasi jih je sicer vse polno povsodi. Civilni komisar in povelj* nik orožnikov ste se na obvestilo o napadu na dr. Červarjevo pisarno na kratko odzvr.b, da je dr. Červar najbrže izlival! Neznosnost ra^=» mer je segla do vrhunca.
KOMUNISTIČNA POBUNA V NEMČIJI, —d Berlin, 30. marca. Kakor poročaio listi, je prinesel včerajšnji dan odločitev za neuspeh komuni* stične vsr:je, ker je napoved gene* ralne stavke ostala skoro popolno« ma brez uspeha. Do krvavih snopa* dov je došlo v zahodni Nemci i i in sicer med Sehwelmom in Gevels* bergom. Tamkaj so komunistične tolpe oplenile podružnico državne banke in poštno poslopje tac aro*
73. §iev.
.SLOVENSKI NAROU', dne 1. aprila 19>1.
3. stran
pale 550.000 mark. Močan oddelek
varnostne policije je nastopil proti komunističnim tolpam ter je bilo v boju, ki se je nato razvil 50 komu* nistov ubitih, veliko število pa ra» njenih. Pri ubitih in ranjenih ko* cnunistih so našli 70.000 mark od oropane vsote. V Mettmannu so komunistične tolpe zasedle občin* gki urad in podružnico državne banke ter odnesle 650.000 mark. po neki vesti iz Halleja, je pri Groebergu, na progi v Leipzig, do* šlo med komunisti, ki so zasedli kraj, ter policijo do hudega boja. Policija je streljala s težkimi stroj* nicami. Policiji se je po tretjem strelu razletel metalec min tako, da je morala opustiti napad. Dva poli» cijska Častnika sta bila ubita, na licu mesta je obležalo tudi 10 mož policijske straže.
—d Berlin, 30. marca. Listi po* ročajo iz Halleja: Snoči je policija zasledila glavni stan komunističnih tolp Srednje Nemčije. Pri aretaciji je prišlo do spopada; dve osebi sta mrtvi. Med aretiranimi je znani ko* munist Scheidewind iz Halleja, Glavni stan je bil čisto vojaško or» ganiziran.
-—d Berlin, 30. m. »Hollandsch* Neis Bureau« javlja iz Amsterdam ma: Dne 31. t. m. in prihodnje dxii bodo tukaj zborovali pristaši dru^e internacij onale in internacij onale strokovnih organizacij. Poizkušalo se je, da bi se vršili obe konferenci skupno. Ta načrt pa je odklonila internacij onala strokovnih organi« zacij.
—d Eisleben, 29. marca. Kakor se poroča, je državna bramba danes opoldne pri Nieder*Roeb!ingenu streljala na Hoeltza in njegovega pobočnika, ki sta se peljala na av* tomobilu. Pobočnik je baje žrtev, Hoeltz pa je ušel.
GRŠKI USPEH PROTI TURKOM.
—d Beograd, 30. marca. Pres* biro poroča iz Pariza: Zavzetje Afiuna Kara Hissarja po grških če* tah je nedvomen uspeli, vendar pa se vsakdo obotavlja, dati prognozo o posledicah tega uspeha. Zdi se, da se je turška vojska umaknila v notranjost dežele in da ni imela večjih izgub. Ako je res, da šteje turška vojska 80.000 dobro oprem* Ijenih in z municijo preskrbljenih mož se lahko sklepa, da bo odlo* Čilni spopad na terenu, ki je za Gr* ke manj ugoden, ker je hribovit in oddaljen od grške preakrbovalne baze.
AMERIKA SE NE DA ODRI-VATL
—d Beograd, 30. marca. Pres* biro poroča iz Pariza: Ameriška vlada je vsem, posebno pa zavezni* škim vladam poslala noto, v kateri pravi, da smatra sebe za stranko pri reševanju vseh vprašanj, ki so izšla iz vojne. Dokler Amerika ne bo vprašana za svet o gotovih vpra* šanjih se bodo ta vprašanja srna* trala za nepopolno rešena. Zedi* nje države so doznale, da je pri za* veznikih tendenca,.ne ozirati se na mišljenje Amerike v mednarodnih vprašanjih. Nota veli dalje: Ker brez dvoma obstoja med zavezniki nesporazum glede vprašanj že re* lenih sporov, na katere so Zedi* njene države Že pristale, si Ameri* ka ne rezervira samo pravice, odo* briti odločbe, da brani svoj interes, temveč izjavlja že sedaj, da več od* ločb nikdar ni dobilo njenega odo* brenja. To se tiče posebno vpra* šanj nemškega kabla, mezopotam* skega petroleja in mnogo sličnih vprašanj. Da Amerika ni član zve* ze narodov, ne more biti izgovor za negiranje pravic, ki si jih je Amerika pridooila z aktivnim so* delovanjem v vojnL
Iz naše kralieofine.
— Železniško ministrstvo društvom. Na ministrstvo saobraća ja so s prošnjo obračajo razna državna in privatna društva državnih uradnikov, institucije In drugi za brezplačno vožnjo na državnih železnicah in parnlkih za udeležence raznih proslav praznikov, ialetov itd. Zato ministrstvo saobraćaja obvešča vse organizacije, korporacije in udraženia, da nikakor ne more uvaževati takih prošenj radi prometnih razmer in nezadostnih železniških dohodkov, s katerimi kljub povečanim voznim tarifom Se ni mogoče kriti vseh ogromnih izdatkov z ozirom na izredno veliko draginjo delavnih moči in materi i a la za eksploatacijo državnih železnic in da je po vsem tem take prošnje treba omejiti na minimum in najpotrebnejše. V gotovih primerih bo ministrstvo saobraćaja primorano, da ukine vse olajšave te vrste,   tembolj, ker
tra, da sedanji Čas vsestranskega dela za obnovo zemlje ni cas za prirejanje zabav, koncertov itd.
— Konffres žavinozdfcavni^kov. IMs 9. aprila bo v Beogradu kongres živino zdravnik o v iz vse kraljevine, ki bo imel namen, da se osnujo centralno udruženja vseh veterinarjev v kraljevini. ---~
— Tn naselitev domkih koraku? v
Južni Srbiji. Beograd, 30, marca. Iz Carigrada je dospel sem ataman don-skih kozakav Bogojevskij, ki se namerava pogajati z našo vlado radi naselitve dotiskih kozakov v južnih krajih Srbije. Bogojevskij bo v tej zadevi kore-let v avdijenci od regenta in Pašića.
— Ruski begunci in zdravilišča. Beograd, 30. marca. Državni odbor za ruske begunce je sklenil, da morajo Rusi zapustiti vsa kopališča in zdravilišča, kjer so začasno nastanjeni.
neodrešena
m »Ne bojte se njih, kateri umore
telo* ... iz velikonočnega uvodnika v tržaški »Edinosti« posnemamo: Kristus je pokazal vsem narodom, da je trpljenje in preganjanje največje gibalo življenja, temelj napredka, podlaga velikih uspehor, pred|>oiroj trajnih zmag. Zgodovina nam kaže, da je v človeškem življenju ln nehanja tudi najmanjši resnični uspeh spojen a trudom in bolečino. Kdor izbegava trpljenje, se odreka uspehom, kdor ne zadene križa na svoja ramena, so odpove vsemu, kar je vrednega in dragocenega v človeškem življenju. Ciin večje trpljenje radi pravico, tem sijajnejša je končna zmaga. Ne bojte se njih, kateri unK>re telo. duše pa ne morejo umoriti! Ke trepetajte pred ljudmi, ki so umrljivi in nimajo pravice na svoji strani! Dvignite zastavo pravice kvišku. Pravice vam nihčo ne more vzeti, Če je sami ne zavržete. Nosite, bratje, kri J z vesoljem, kajti po vsaki Golgoti pride vstajenje . . .
— Nizko pada italijanska jnstiea. Neka italijanska družina na Voloskem ima tri sinove, dva sta fašiata, tretji pa ne. Tega so fašisti počakali in pretepli. Fant je tožil. Ker sta bila med obtoženci sinova nekega višjega sodrtijske-ga funkcijonarja, jo vodil razravo neki za ta uradno določen pisarniški uradnik, ki te napadalce kratkomalo oprostil obtožbe, dasi je bilo vso doka-
— Protidržavna propaganda se
nevarno širi po vsi Sloveniji, zlasti Da na Dolenjskem in v onih krajih Štajerske, ki meje na Hrvatsko. Nositelji te protidržavne gonie so, ne strašimo se to povedati docela odkrito, klerikalni agitatorji in po* samni duhovniki, ki se še vedno ne morejo uživeti v nove razmere. Ti agitatorji operirajo večinoma z ve* ro. Govore, da je vera v nevarnosti, da hočejo v Beogradu katoliško ve* ro iztrebiti, da hoče vlada prepove* dati duhovnikom učiti verske res* niče po cerkvah ter postaviti po* sebnega papeža v Beogradu. Neuko ljudstvo seveda verjame tem baj* kam ter kar plamti od gneva in so# vraštva proti srbskemu delu naše* ga naroda, ki baje hoče slovenske* mu ljudstvu odvzeti vero njegovih pradedov. Preti tej brezvestni agi* taciji ne stori vlada ničesar, trpi pa jo ravnodušno tudi naša inteligen* ca, ki se ne gane, da bi poučila ljudstvo o pravem položaju ter preprečila to sistematično zastrupi ljenje ljudskih mas. Zoper to pro« pagando bi se morala zasnovati smo trena protiakcija, ki bi se je v prvi vrsti moralo udeleževati naše učiteljstvo, uradništvo in orožni* štvo kot krepka obrana naše dr* žavne in narodne misli. Ti faktori i bi naj med ljudstvom v besedi in dejanju širili razumevanje in na* vdušenje za naše narodne ideale, za našo narodno državo, proti ka* teri so se, kakor je oči vidno, zaro* tili vsi reakcionarni elementi. Na* dejamo se, da ne bo ostal naš apel na naše narodne uradnike, učite'je in orožnike brez odziva in brez raz* umevanja. Ti faktorji, ki tvorijo hrbtenico vsaki državi, no smejo več stati apatično in ravnodušno ob strani, ko izpodkopavajo notra* nji sovražniki v zvezi z zunanjim sovragom temelje naši državni zgradbi.
— Naša vlada je bila informl* rana! Naš beograjski dopisnik nam javlja po informacijah z najzanes* ljivejše strani, da je bila naša vlada pravočasno informirana o prihodu bivšega cesarja Karla v Budim* pesto in da je že v petek in soboto ukrenila vse potrebne protiodredbe. Vlada je tudi sedaj točno informi* rana o dogodkih na Madžarskem. Včeraj se je vršila vladna konfe* renca, na kateri so bili storjeni važni sklepi, ki so pa tajni vsled de* likatnosti situacije, toda v slučaju potrebe se bodo skrajno energično izvršili.
— Občinskih   volitev v Ljub.
Ijanl se bo udeležila po . poročilu »Kmetijskega lista« tudi »Samo* stoj na kmetijska stranka za Slove* nijo.«
— Akei}a napredne   mnladine v
Splitu proti   separatiartičnim stmjam.
Pred nekaj dnevi se je vršilo v Splitu zborovanje napredne omladine, na kater om se je osnovala organizacija proti separatističnim srnijam. Pravnik Bula! je v daljšem govoru obrazložil svr-bo zborovanja, očrtal politični položaj in opozarjal na rušilno dslovanis sona-
~ Poštni !n telegrafski  objekti v
Dalmaciji. Beograd, 30. marca. Italijanske oblasti bodo 8. aprila predale našim oblastim vse posrne in telegrafske objekte v onih delih okupiranega dalmatinskega ozemlja, ki prinadajo po rapallski pogodbi k Jugoslaviji.
— Za uničenje podgan v Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje bo pričelo te dni akcijo za uničenje poderan v Beogradu. Za vsako uničeno podgano bo plačala vlada dva dinarja.
domovina.
zano in napadalci znani pa tudi tajili niso. Nič ne bo čudno v italijanski ju-stiei, ako bomo prihodnjič euli, da je lil v takem slučaju obsojen tužitelji
— Iz Dalmacije, italijanaški uradniki so se ves čas okupacije surovo obnašali proti našemu ljudstvu, žalili so našega kralja in huiskali proti Jugoslaviji. Sedaj si pa marsikateri teh ljudi mi^li, da bi bilo vendar le bolje ostati v Dalmaciji v Jugoslaviji kakor pa iti službovat karn v Kalabrijo. Dalmatinci se izrekajo odločno proti lomu, tla bi ti ljudje, katerih srce jo dve loti gorelo za Italijo, ostali na svojih me-oiih. Prebivalstvo bi ne imelo nikakega zaupanja do uradov. Kdor se je tako i'elo ogreval za mater Italijo, kakor ti ljudje, naj le gre k njej in pri nj]e ostane. Proč žnjimi! — Italijansko vojaštvo odhp.ja v Italijo, vračajo pa se številni bivši vojaki v civilu in iščejo v Dalmaciji svojo Ameriko. Dalmatinci pravijo po v.-;ej pravici; Bog nas varuj ku^e, točo in italijanskega naseljevanja! — Šibenik pozdravlja odhajajočo
vojaštvo z >Addio Sebenico Morlaeooc. ljudje odgovarjajo z nasmehom: >Addio rtaliani civili ♦< Marsikateri Itolijanaš danes zabavlja na italijansko vojake in tih zmori^ s »harlr-kini«, To je v?e res, ali tnki tudi Italija« »ignoranti, g en ta sen za crrftttere* itd. naSi. S tem nabavi janjem se Jugoslo-venom no morejo prikupiti.
ratističnih elementov, ki Izkopavajo zgradbo našega narod.iega in državnega jedinstva, Omladina e© mora organizirati v silno falango v obrambo krvavo pridobljene svobode. Obsoja apatijo, politiko prekrižanlh rok in pledira za čvrsto organizacijo v smislu jugoslovenska narodno misli in za odkrit boj proti vsem separatističnim strujam in črni Internacionali. Po več govorih in obširni debati jo bila sprejeta resolucija, ki povdarja, da omladina ne pripusti, da bi se z že doseženim jedinsLvom v tej ali oni obliki eksperimentiralo ali da bi se kompromitiralo. Omladina apelira na vso nacijonaluo omladino v Jugoslaviji, naj nikjer ne dopusti, da bi se nekažnjeno žvalilo paše državno in narodno iedinstvo, vsi protidržavni elementi naj vedo. da se bo povsodi postavljala proti njim čvrsta akcija jugoslovenske napredno - naci-jonalne omladine. Sledila je izvolitev odbora. Regentu je bila poslana udano-stna brzojavka,
— Okr. učiteljskih konferenc letos — kakor smo v 62. številki našega lista poročali — vohče ne bo radi previsoke voznine in prehranjevalnih stroškov na deželi, okrajna učiteljska konferenca za me^to L j u b 1 j a n o pa se vrši knkor po navadi, ker ti stroški za učiteljstvo tu sploh ne pridejo v poštev. Tako je sedaj naknadno odredil višji šolski svet.
— Društva, ki jim grozi razpust. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani e sestavilo seznam vseh onih društev, ki že nekaj let ne Izvršujejo svoje društvene naloge, odnosno, kl ne Javljajo politi'ni oblasti podatkov o društvenih poslih. Iz tega, 151 raznih društev obsegajo čega seznama posnemamo, da so to društva, ki so vsled nastale politične konstelacije po polomu f. 1918. prenehala in ostavila svote društveno delovanje. Med temi društvi so nekatera slovenska kulturna (Dramatično društvo, Gledališko društvo), dale politična (n.pr. »Katoliško politično društvo), potem razna narodno-o^rarn-bna in stanovska društva, kakor tudi zelo številna nemška društva z zelo zvenečimi in čudnimi naslovi, n. pr.: »Schuhmncher Vercin«, »Lnndesvcrcin des heil. Philipp Neri« in *Schntzcvzel-vercin in Unterschischka*. Vsega skupaj je v tem seznamu navedenih 37 nemških društev, ki nam nudilo zanimive politične refleksije na dobo pod Habsburei, zl sti še na dnbo pred vojno. — Policijsko ravnateHstvo v tem se-znamu omenja dalje, Ha razpust? vsa ona društva, ki tekom 8 dni ne dokažejo, da še Izvršujejo svoje društvene naloge. Nemška, v seznamu navedena društva lahko pol;c*Isko ravnateljstvo brez vsakega pomisleka takoj črta, ker pravno Itak več ne obstojajo.
— Pokrajinski inspektorat ft« nančne kontrole. Na podlagi člena 2. Uredbe o organizaciji finančne kontrole se s 1. aprilom 1921 usta* novi pokrajinski inspektorat za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in z ekspozituro v Mariboru. Pokra* jinskemu inšpektorju je imenovan podinspektor Jurij P f e i f o r , ka* teremu so pridcb'eni sledeči funkci* jonari: Podinspektor Anton Z o r n, komisar I. razreda Frane Golob, komisar IT. razreda Peter D r Ž a 1 in Franc Če sni k. Za vodjo eks* poziture v Mariboru je imenovan: Podinspektor Martin Kovač, ka* teremu so prideljeni sledeči funkci*
jonari:   komisarja I. razreda Ivan
Kosti in Ernest C a j n k o ter komisar II. razreda Franjo B o s i n a.
— Društvo »Deutscher VVahl ;r« verein fiir Marburg« jc uradno puščeno, ker njegov namen Djispro*. tuje interesom na.še države,
— Zdravniška služba v Postojni. Iz ozirov na ljudsko zdravje bi biuj nujno treba zasesti službo prima* rija na postojnski bolnišnici. Pri* marij bi obenem lahko opravljal posle okrožnega zdravnika in bi imel za ta dva delokroga letne ril: s« ne prejemke 10,0<:<) lir,   razen t
pa obsežno privatno prakso, ker da* leč naokoli ni nobenega slovenskega zdravnika. Prednost imajo zdravniki, ki so izvežbani v kirur* ^iji. Reflektcntom, ki pa morajo biti rojeni v zasedenem ozemlju, se nasvetuje, da se glede informacij obrnejo na gerenta postojnske ob* čine, gospoda Josipa Dovgana.
— la živino'/dra\nisko službe. Premeščeni so* Josip Č e h, višji državni živiuozdravnik v t>i<:ofji Loki. k okrajnemu glavarstvu v Kr-kom; Josip Kune, državni živino/.tlravnik v Novem mestu, v St. Jernej; Filip Kulte r e r, državni Sivinozdravnik pri poverjeni tvu za kmetijstvo r Ljubljani, na Vransko. — Josip R a u t e r, provizorni državni žjvinozdiavnik na Bledu, jo imenovan za živ i no zdravnik a okrožja kumanovakega s sedežem v K u murnov u.
Odlikovanje po smrti. PoVojui major g. Jurij Deisinger Je bil z uk?-zom z dr.e 20. de e.nbra 1920., razglašenem v Vofncni listu di:o 1°. februarja t I. naknadno odlikovan s srebrno medaljo ta požrtvoval) službovanja.
— Smrtna kosa. Umrl Je v LJubljani, na Krakovskem nasipa St 14 z. Viktor Klemene, vnlgo KoKlov^ek. posestnik in gostilničar. Bodi nrj bJng spomin.
— Govor o £ t, pismu ss vrci v petek ob pol osmih ivečer in v nedeljo ob treh popoldne v evangeljski cerkvi na Oospo-svetski cesti.
— Mariborske novice* Znani Krl-yev dvor v Studencih je baje nrodan za dva milijona kron neki nemški družbi, ki namerava napraviti tam veliko tovarno za konfekcijo, — Gosrlno »Pri črnem orlu« prevzame neki Zemlji j iz Gradcp.
— Gozdni požar. V sredo popoldne je začelo goreti v gozdu pri Zgornji KungotL Med drugim je pogorela leso-tržcu Kralju iz Zagreba velika množina posekauega lesa v vrednosti 30.000 K.
— Stolpna ura na našem Gradu, t. jc kazalisce in stari kazalci, so že na doI od rje snedeni. Ker se žc manj važne stvari tam gori popravljajo in prenavljajo, bi bilo pač umestno, da se tudi ta javna ura postavi v boljši staru
— Gias iz občinstva. Ob uhoda v mesto ob Latermanovem drevoredu, na prostoru nekdanjega dirkališča tik ob železnici, štrli sprehajalcu nasproti cela vrsta na pol razbitih starih konjskih in vojaških barak« ki so videti kot ciganska taborišča. Mestna občina naj da vreči te lesene podrtije enostavno proč, ali naj jiii demobilizacijska kom. spravi v svoj muzej. Obstoja pa tudi nevarnost požara, iskre mimo vozečih vlakov lahko vžgo ta briog, potem pa zbogom bližnji koiizcj!
— Ncnavedna rešilna fikcija. Uslužbenec rešilne postaje Zdravit je snoči okoli 11. ure opravil nenavadno rešilno akcijo. Na rešilno postajo so javili, da je nekdo — v popolni vinjenosti pade! na Sv. Petra nasipu pri Paurovi hiši v Ljubljanico. Po stopničasti zagati med nasipom in Sv. Petra cesto se ie za kotalil rudar, 431etxt! Jure Guzcij iz Trbovelj in priletel v strugo Ljubljanice. K sreči je padel v gosto in lepo dišečo nilakužo. K strmi betonski steni struge so pristavili lestvo, po kateri Je na to Guzell splezal z največjim naporom na suho. Ko Je lezel po lestvi, so ca v večjo varnost privezali ie z vrvjo, da so ga obenem skoro ven vlekli. V neki bližnji kavarni se Je drugače nepoškodovani, a docela premočeni Guzelj preoblekel in okrepčal po neljubi kopeli.
— Mala Lojzika kot priča. V raz-pravno dvorano pred resne sodnike je včeraj dopoldne prikorakala mala. pri-jazkana in zvedavo po dvorani gledajoča šestletna deklica Lojzika Pavlin iz Cerovca pri Litiii. Pred kazenskim senatom je morala pričati, kako je nepridiprav Naco Gricar izmaknil denarnico — v njeni navzočnosti v sobi na dan sv. Štefana, ko je kmet Což bil prf-iel od maše in s'ekel praznični suknjič, v knterem je bila denarnica. Sodni sluga Sever je prijel malo Lojziko in jo posadil na mizo pred r?7^0*0, da se le mogla pogovarjati z resnimi sodniki. Senatni predsednik svet. Vcdcrniak !o je pobaral) »Ti, konico si stara?« Lojzika: *>Šest let!« Predsednik: »AH Že hodiš" v sok)?« Lojzika odkima z glavico, zvedavo zroč v talarje sodnikov. Predsednik: »Kdaj na bos?« (namreč hodila v lolo.) Lojzika z nedol?no nstv-nostio: »Ko bo 0ozdjef* Lojzika le potem sodnikom povedala, kakšne bukvice Je nepridiprav Nace IzmaknM iz suknjiča, »Take bukvice, kl rr^'n brati
— Solnčni Grad — fcladni zapor. Mlada, brhka osemnajstletna Albmca Založnik se ie letala no sofn&nem fttib-Ijanskem Gradu, ortraio<* se koketno In vrbliivo Po kavaliri ih. Bistro oko pofi-cHskega agenta ii le sledilo In le slednjič morala brhka Albine« MpuatIM tatnoSnštcči RegalMev gaj ter slediti nekavnlirsVi^mu vabilu na policijo. AI-bfnea *e bila *počerVom* relo ogorčena, raka! jI policija dovoli rlate svobodo. Kmalu pa so M teme'Hto nrellsrM! nten g r čini register in naiii zanUano, da ie
AIMnca Založnik pobegnila od svoje gospodinje dr. Vidmar j cve v Pražakovi ulici, k.» ji jc bil preti redni zjutraj izročila 4r>0 kron denarja s. naročilom« r.aj Kre na trg nakupovai. A ca pd jo M denarjem izginila in nekaj dni dooro živela- Sedaj ima v zakrvi dežolaeC^ sodišča brezplačno stanovanje bi hrana
— Da b! gnfj pr.\..:;v;ii ... .Jadi Lojze Pečjak je bil nekaj dni zanoah l-ii v mestni plinarni, Lojzeta ie 1 m!išaJ »katran«. * Sunil« ga jc nekaj kilogram mov, a so Ra zasačili in ovad i. p< lici jI. Lojze je tatvino katrana prizru l brez vsakih oleoševa!nih Izgovorov, češ: »Res je! Uknted sem pol literčka katrana!« »Zakaj pa ste ukrad'i katran? Uenul Vam naj bi bil?« »Gospod! Doma na stanovanju je polno grilje> Ukradel sem pol litra katranu« da bi Z njim preganjal grihj.« Lojze Pečjak stanuje v Kolodvorski ulici st. 34. oditi jc moral
v z a ix; c, kier ni »grijjcv«.
— Pretep. Velikonočni ponedeljek pra-znuicjo aa kmcU'i s plesi In kmečki fantje na Ooreniskem tudi t pretopi. V Šenčurja pri Kranju so se tu ta dan sprli kmečki fantj?. Nastal it* silen pretep In poboj. V divjem metežu je bil težko v trebuh zaboden posestnik, 311etni f rance Krali, katerega so morali sedaj prepeljati v ljubljansko bolnišnico v svrbo operacije.
— Nezvest hlapec. Hlapec Jernej Knap ie svojemu gospodarju Franu SuStario na Dolenjski eesii ponove c 1 obloko in 80 kron goiovhiv?. Šuštar ima i 50 k Skoda.
— Tatvi-o obleke. \z vrta Cekinovega sradu v Spodnji ?Kki je neznan tat odnesel za J000 kr-m raznega perila fn obleke.
— Ihiz iz vojaških sporov. Vrhnlčao, redov Anton Jerina Je včera) r becnfl iz vojaškeca zapo-s. Jervi;i k' sefo arzen dezerter, že *krat je pobegnil od vojakov,
— Javna lahvala. Tem potom s* v svojem in v irren'i svoio Vrne najprisrrr^ie zahvaljujem zs vso onmoč in vse darove ki sva :V\ pre* iela ob priliki nesrečne izgubo r»a* fine hčerke Angelce. B03 pinčajl Ivan Zupančič postrešček, Dunaj*) ska cesta 9, II.____
" Kšliliara.
Rcnerteii* ?larnrlnrr:a SJOJaTfiga Lan bi Jani.
Drame :
CrtrtfTc, ^f. m?.r:\i: Bnjka o voiku. Ob
rrJžnnih ?enah. Izven. Petek, 1. aprila: Mrakovi. Kod C Opera:
eCtrtek, 3). marea: Veaele Zene win6V Bor.ske. Ked K.
Petek, 1. aprila: Fra Diavolo. Izven.
— II. redni občni zbor »Na* rodne Galerije« se vrši v petek, dne 1. aprila, ob 5. uri v mestni zborov p.Inici.
— Orkestralno društvo »O'asbeno Matice«. Važna skupna vaja v nedeljo, 3. aprila ob 10. v Tonhalle. Vsi in točno! k
~- Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. r>anes zvečer ob sedmih ženski, ob osmih moški zbor. Ne zamudite! Odbor.______k
Razburljiv prizor v Šolskem drevored«.
Kn. rezilno postajo v Mestnem domu je snoči okoli 8. ure pritekel neki gospo 1 in ves zasopljen pravil uslužMncu e;. II u ui 1 j n: >H'irro idite! Tr.ir v &ol^ skem drevoredu se hoče neki mlad člo-< vek o^.-:iti! Splezal jo že na drevo in visi.«: Gospcil Ilumelj jc tekel v Šolski drevored in v resni-i opn?.il na mladeni kostanjevem di*evesu tik stojnice mcea-rico ilnrijo Mnkovec rok>'-"^ mlr.dcga človeka, ki se jo votlel kakor opica, bosneč, tulec, rjoveč In ^ r i; «-.aioč f« od \e;o f"o veje. »Suho ve|e o kar hre-Žeale. Človek Je veje grizel in mestoma je dajal ol sebe prav pacje gliiso-yo: >Iiov ..., liov'.{
V drovoredu s« |e takoj zbralo znatna rrrura radovednih gledaleov, ai nikdo po ni UT>al stopiti bližje k dre^ vosa. Naenkrat J© necreeni človek skočil z drevesa in bolečih oči Kače! smot-riti gledalce, ki so se aa spustili
v divji hep: in razpršili na vso strani, bojeft se, da jih »stekli človek< no ogrisno. Mladenič je n a to ropot splo* zal na drevo, « potem kmalu zopot na tla. Za tem so jo spustil v divji tek po ulicah.
Stražniki za njim.,. Bit je po nekod pravi dirlndaj. Za ientpetersko vojašnico v olioi nri mitnici eo fe floveld za trenotek ustavil. Bil je v**n ?nf»'iH.n, iz Usi so 90 ^rdl redilo nelo pene. Taro slusbujodi stražnik jo hitro obvestil bolnišnico o opasiiem človeku, fitirjo bolniški stre*^;i so <ra na to priieli, zvezali z močnirni vrvmi i odnesli na opazovalni oddelek javno bolnižnii cc. iSi je nesrečnik vso noč prozno nv lil in lajri. Haztrpal jO na sedmem oddelku vso vrvi in prisilno jopiče. Vrvi je kar grizel.
Pri noGreenem mladem Človekn niso naMI nobenega, denarja, našli so la šolsko spričevalo onorazredne ljud?ko Sole v T r n i k a h, okraj Koper V Istri. Na podlagi tecra spričevala don> nevn jo, dn jc nesrečnik Iv;vn M a r š 1 č, rojen 10. aprila 1001 v Za« h a v 1 j a h.
Toles spričevala so nafili so dva odravniska recepta, enega dr. Pirra do Zavrnto, fnocialicta sa epolne bolezni v Trsta.
V:\ne3 donoldne je mladi človok po-, polnoma miren, samo v enomer izprs-suje! >Ali pri-Je zdravnik?« Na č?m jo obolel, doslej če ni zdravniško dojrna* no. AH je steklina, kot se je snoči ras* neslo po Ltubliani, ali po jo pooledico gotovo bolezni?
V Ljubljani. 81. marca 192L
4. stran.
• SLOVf-ftgiCi NA*ODw, One I. aprila "1921.
73. *1ev.
Sokolstuo.
Javni nastop moškega narafoVfa J^Sbljanskega Sokola vrsi se v soboto sine 3. aprila ob pol 8. sveder v telovadnici Narodnega doma s sledečim •porodom: 1.) Deca: vaje a palicami za leto 1921; 2.) deca: igre In raznotero-Mi; 8.) orodna telovadba naraščaja in dece; i,) naraščaj: proste vaje za leto 1921; 8.) skupina. Vstopnina: sodei 2 din., stojišča 1 din. Blagajna m odoro ob pol 7.__k
DruSfuene oestf.
-r- Shod »a;ičnfli   uradnikov.   V Mesi-itotn donau   ]•   bil  snoči ob pol 8. »večer shod ban inih   uradnikov in uradnic,   ki j« razpravljaj   o   uvedbi    sedemurnika prt bančnem   uradnem poslovanju.  Shod je v bistva   podaj razpoloženje bančnega urad-alitva,   Bančni   sindikat   je te dni uvedel »edemurnifc, obenem pa n radnikom ponudil 10% povišanje. V sredo 30. t m. je v večlth bankah večina uradniitva podpisala zadevne izjave; oni, ki so podpise odklanjali, 50 pa od ravnateljstev prejeli odpustnice. Na shode je predsednik O r e h e k naznanil demisijo dosedanjega odbora, ker so nastopile fsname   diference med uredništvom ha odprem, kateremu očitajo, da ni umel braniti ioristi   uradnikov.   Na shodn so njotovil!, .<ia je isjavo podpisalo 103 uradnikov, proti &a ie bilo 109.  Shod fe v prmclpn sprejel •sedenrorni delavnik hi izvolil sedemčlanski ^akcijski odbor, ki ima nalogo izravnati ĆT-.terence med bančnim sindikatom hi uredništvom  ter   isposlovati,   da   se odpuščeni aradniki 3or*et sprejmejo v službo Shod je *fi povsem miren, bres vsakega Incidenta.
Društve tobačnih trafikantov nazna-afa, da se vrli redni občni zbor društva v aedeljo. dne 3 .aprila ob J, popoldne v salonu hotela L!oyd rta Sv. Petra cesti. Ker le na dnevnem redu tudi volitev odbora, j« tfbttna udeležba potrebna
— Za Invalide, vojne vdov« m sirota. »Oni člani la članice poverJeniStva Splošne ^rganizacne vojnih Invalidov, vdov in sirot za LJubljano In okolico, ki ie sedaj niso ♦priSti po moko, se poživljajo, da se zglase s danskimi knjl^cami najkasneje do vključno 3. aprila v ženrpeterski vojašnici, soba st g v svrho nakazila. Opozarjamo ponovno, aa pridejo v po štev samo člani tavanice, ki bivajo v okoliSn ljubljanskega sodnega ekraja, Zglasijo naj se rudi dođčnl. kl so bili šjoioce savmjeni s kakršnokoli motivacijo.
— Zaupni vodni sestanek SKS s« ne vrši danes dno 31. marca, kakor ie
bilo pomotoma poročano, marveč jutri, dne 1. aprila ob S .zvečer v gostilniikem paviljonu pri Staram Rimljanu Ijtoap. Mrak) na Rimski cesti. Somišljeniki se vabijo, da sc sestanka sanosljivo udeležijo.
Dobrovoljci Jugoslovanskega polka M. G. Tomsk sc vabijo na prijateljski sestanek v soboto dne 2. aprila t. 1. ob zvečer v gostilni Belič, Dunajska cesta 6,
ilaftiooglla poročil.
KAREL SE JE MOTEL PROGLASITI ZA IfRV. KRALJA.
Budimpešta, 30. marca. Po in-tbnnaeijalt iz dobro poučene** viro je imel Karel v slučaju, da bi se mu posrečil državni udar v Budimpešti, namen, da na čoln svojo vojsko udoro as Hrvatsko ter so prociosi v sporazumu s frankovskimi m radičovskimi e&menti za hrvatskega kralja,
GLEDALIŠKO VPRA&ANJP V LJULJANI.
— Beograd. 30. marca. V poučenih krojrjh zatrjujejo, da se ljubljansko gledališke zopet izroči privatni upravi, ker se j s izkazala driavna uprava sa prodrasro.
OBČNI ZBOR POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOST«.
— Trst, 30. marca. Občni zbor političnega društva »Edinosti*, s k ti* can za včeraj v Divačo, se ni mo^el vršiti, ker ga jc oblast propovsH tU, največ radi tega, da bi s* ne srna* trai za manifestacijo proti sreksii* ski slavnosti v Ogleju, izvršeni i:ns* nom goriške dežele. Občni zbor sc bo vrSil v Divači dne? 4. aprila.
NOV PROTEST GORIŠKIH IT A« LIJANASEV.
Gorico, 30. marca, lupina furlanske akcije je sklicala shod v gledališče, na katerem so jo a vso ogorčenostjo poudarjalo, da bi bUa zapadna Furlanija z Gorico v po« slanski zbornici zastopana po hribovskih Slovencih, ako oetuno pH dosedanji razdelitvi volilnih okra* jev. Sprejeta je bila ostra resoru* c* i i a. ki zahteva od vlado varstva za italijanstvo Gorice in Furlaniie. K> jo združitev goriškega volilnega okraja z videmskim. Ako se to ne zgodi, odstopijo vsa italijanska de* želna in občinska zastopstva.
— Rim« 30. marca. Listi lava* i a jo, da so je vlada odločila sa ob* javljeno razdelitev volilnih okra* jov iz teh vzrokov. 1. Trst dobi tako sumo italijansko zastopnike; 3. v drugih &veh okrajih bo stavilo jugoslovanskih poslancev sigurno manjše kakor bi bilo v onem ali v predeljenem okraju; 3. volilni boj bo tako le v korist Italijanom; 4. odpade nevarnost jugoslovanskega plebiscita.
KAKO POSTOPA ITALIJANSKA OBLAST Z VOLILNIMI REKLA* MAGIJAMI.
Postojna, 30. marca, V Ilir* ski Bistrici je bilo podanih 26, v Tmove.n 150 volilnih reklamacij, ki si) bilo pisane slovensko. Ko je bil gerrnt ilirske Bistrico po oprav* kih pri komisarju, mu je ta vrnil reklamacije nerešene, ker n!«o se« stavljene v italijanskem jeziku. To če je zgodilo, ko jo rok reklama« cije ze zdavnaj pretekel. Iz tega lahko sklepamo, kake bodo volitve v parlament v 1 rimorjui
PRED SPLOŠNIMI VOLITVAMI V ITALIJI.
Rim, 30. marca. Vsi listi iz« vaj a jo, da »c nove volitve v parla* . rat ne dajo več odlagati, da jc to* »ej treba raspu-stiti zbornico v tiaj* krakom času. Poudarjajo, da treba pri tem vpoitovati novo provinco. Volitve naj bodo skupne, tako da na volijo nove provinco posebej. »Giornale d halla« pravi, da se jo tako postopalo tudi od 1S60—1S70. Za v.sako anckctijo sc sledile spi ne vontve. Razpust zbornice bo pro* fieern na i brze 4. ali 5. aprila. Tu »Ti D1 Annun*iio pripravlja volilni oktie na sm*>js pristale.
IZ DEŽELE ANARHIJE. Poboji   in   požigi  se nadaljujejo vsak dan. Preiskave radi bombe na »Diano«.   Bombe   in   orožje vse« povsod!.
— Firence, 30. marca. V Car* mignanu sta bila ubita dva orožni«
ka. Zvečer je zopet prišlo do spo
gada med orožniki pi komunisti, n orožnik jo bil ubit, eden težko ranjen. Ko so za vse to izvedeli tu šisri v Firenci so odšli v Carmi.^ non m tam razbili delavski dom ter ga zažgalL V hišah anarhis . in komunistov se je našlo mu orožja in municije. Med anarhisti so tudi občinski odborniki, ki so bili aretirani. Iz Luchesije tudi prihajajo slična poročila, kjer je tudi zgorel delavski dom. Isto se je x<±o* dilo ▼ Mosaseru.
— Milan, 30. marca. Policija išče povzročitelje atentata na »Di* ano«. Sodi se vsekakor, da je bila bomba vržena v »Diano«, v zvezi z atentati na železnicah. Aretirali so nekega Antona Prtrapaoli in polic cija misli, da je na sledu atentatorjem. Žrtev eksplozije je bilo 19. Iz Mantovo poročajo, da so našli na železniški črti Mantova * Verona eksplozivne 9novi, shranjene v ste* klenicah. To ie v zvezi z atentati na železnice. V Perugiji so našli na raznih delih mesta zakopane v zemljo številne bombo in mnogo orožja. Oblasti iščejo, da bi dobile £e kaj skritega streliva in orožja._
Borze.
—d Zagreh. 30. marca. Dovizo: Be-rolin 22&--323.75, Bukarešta 0—199, Italija 574—575, London 5C>5—569, Novi Jork. kabel, >43.75—144 25. Novi jork. ček. 142—143, Paria 993—1000. Praga 189—UK) Švica 2450—0, Dunaj 20.4V-20.r-0. Valuto: ameriški dolar]! 18t).50—140.25 avstrijske krono 31 do 22.50, bol?, levi IGO—0, eeškoslova/ke LrrniG 1R2-1S7, franc. franki 950—980, napoleodor 473—477, nemške marko 322—224, romunski lefi 194—19«. italijanske Jiro 557—563.
Espred mariborsko poroto.
— Obsojena tolovajska družba. V sredo ie sedelo kar osem članov znana
tolovajsko družbe Iz Apač na zatožni klopi. Pet člauov je pa ušlo v Avstrijo. Lani jo kupil 1 oeesinik bauman v Zc. Ročici od rjosestnika Zunderia par volov za 25.0UO kron. li voli so bili kot vtlhotapleni xai lonjoni znanemu Finku iz Cmureko, ki |a b:l vodja tolovais^.e družba, pa je pravočasno uiel v Avstri« jo. Ko jc Fink zvedd, da so ti voli v posesti Baumana, le - ^uuočjo nekega Rebernika najel đruibo, iv> oborožil z vojaikimi puškami, nakar so šli vsi v noči 2. julija čez naso melo, prišli k Baumanu in mu odpeljaJ' vole. Osem članov so ujeli in ti večinoma priznavajo svojo krivdo. Obsojeni so bili: Ru* d 4f Omin na 14 mesecev, Janez Ha* mer na 19 mesecev. Al. Snedec na l le« to, Josip rterzer na 13 mesecev. AL Kardoš na 1 leto. Rihard kr»lmaniČ na l leto. Ivan Duh in Ivan Rek pa na U mesecev Ječe.
Pofzoadbc.
Zgubila se Jo ročna torbica s manUo vtoto denarja In va»r.l^ii HstinamL Odda naj sa v Kri2e\-nl5kl ulki it 101
Izgubil se Jo v torek 29. t m. med 11. In 12. uro dopoldne zlat uhan z bri-Uantom na potu no PreŠerno\i ulici, nato Dunajski cesti do Frančiškanske ulice, pn ?e!enbur$rov< ulid skozi Zvezdo, po Vegovi ulici. Kr.ečji ulici in Turjaškem trjru. Pošten najditelj naj jra odda pri L^rnvn^tvu »Slov. Naroda« ali po&djskssn ravnateljstvu proti dobri nagradi. k
Zgubila so ie lovska pslca rujave barve, na ovrarnfku Jo bilo .STa\irano ime Jos. Rereman in pasla marka za 1921. Kdor Jo pripeke na^l v I.Juhl a-no. Poljanska cesta 87. dobi dobro n> grado.__
Glavni urednik? Rasto Pastosfemšek. Odprovornl uredniki
Božidar Vodeb,
Zahoaia.
gospoan  Jos.   Reisnerfu. nerodnemu
predstavnika.
Tem potom izrekam srčno zahvalo za njegov trud in posredovanje pri ml~ nistr<tt\*a v Beozradu radi mojih $hti+ benih stvari, katere sem DO njezovem posredovanju, ie dold!,
AL Bajf.
Sfeno^raflnjo in strojepisko
arrffbano sprejmem takoj« Plača po dogovoru. Odvetnik dr« Josip KioooOe Janez Trdinova tU. it. Z,
Smrekov! Modi.
SOO—1000 m» podrtih »Krekovih h\o-4ft? H gosda sa pr"da. Kort Is 10 wartti, PoJto Htio, RolaoHenhol
3255
t dobrimi izpričevali in spretna v serviranju in če mogoče, da -govori nemško so fflčo« Angleški konzulat, Zagreb, Ojor-gjiceva nI. 7, L 2213
5 vagonov
bukovih drv
popolnoma suhih naprodaj,
Anton Jakomini, Kočevje.
Z. 48
Čebullek
Is tlaJital seamesakl srak priporoča Se ser h Koat% I^uallana, 1780
Boho motu trtovin
z mešanim blagr« aa aajproeietr.e^i ulici mesta Maribora rad? družinskih razmer proda. Por^aobt ped ilfr« »310 A B- sa A no ni hi inUrmilmi mi*4 ,VEDEl* Kariboc Sl«fa»aka a!. I. B240
Ki:bo!jls skrepčajoče
sredotv« aa odrsals io otroko ;>
iefezaato viee lekaraarja 9« Plcooi j v Mf^iarC
I
Bftiirslif« •*       feoscnijski trecvlai
SfaBfiSiftf v Ljubljsji.. Prcdajatkt *-.t-•■••■:j-.ć•-->.-:t v Ftasaaas   p- xv*txr.
w>d  ,D«v4;:!»t 21*0*   r>a DorevoIStve
1 »,„«S« LAHU s« vožnjo rn j€Žo
1 supini konja « m ?,     - -
'^^udbe s eeno m upr»vo slovenskega Naroda" pod ,K*»flJ 2257V 2257
Kapim nI i« vcčiilt divjih
R5>Ižn}5T.     &fsOiliana9 Dolani-
sks si. S,
22^
lile se gospodična
k 1 2 in 6 fotnima dakllčania crea dan P. Pollak PfBnska nZ. 17, T2\>
Avt^fnaf
r vteije se ceno proda. Igra 14 ksa^:-dov, nepokvarjen, omara it rderi lesa,
EoMraa, 215 cm v (ve*, !f>5 ?«ofe. Li~-artova al S. J. Đaraik. 22£5
iiobra   molj ^3Et* 9 ktreeTcadant* f« jmjigo'/edit-a se  osrolmo. Kotlov pove aprava S?ov. >';.•«■--, 21T3
druž
m
m m m
trgovsko naobražer% s primernim kapitalom za zelo dobrčkanosr.o veletrgovino z mešanim blagom. Ponudbe je poslati pod »družabnik 200.000/2077* na oprav. Slov. Naroda. 2077
Mila ptfns
trsi1 m m vlastrs lrist*o u J\Jto«1*r1ji keji može rokcvoćiti ~>bo 50 vj. aojfrada t cnsJo gospodarstvo otj |D jutara. L-:i mora fa»iM hrvatski \\\ s-:. Tenaki a fovoro i p^sm« pvfaktae, * r.,em*vki «ioniekJe. FoniKi*: mc prepis svjado^bz i naxr.a?ra pi^ć* sa lipra« tPrta ped »Pocrvesa* 2189*. S189
Ipraimeta se:
ava §i«s^oda   »o   -rtenova«!a 3si &s»«»o-    aaie\* pove aprava Slovan 5t-:rga ^ared^. 2332
lm%htu W. vezilja
Prcistovolirta prodalo
KLisga poaietva ier rasno rs*b&?& !aiC»lli firedaseto?« Kcftaodo vr?f radi odpotovanja v svo^ot■■> O« aprile od S. ore de«osamo aiKeref v Bal-j fcaan aa 4>ooaiofcl eeotl. Prt^l-d j psedseetov v      k ca4 dan. jr3l!
I
drobno! M« dobolol
Prva kranjska vrvsrna
priporoča vrv trske Ud elit« ta prave dtfge konoplje, kakor Itran^e, oglavja za konje, vrvica sa perilo, vrvi za seno in transmisije, Srage vsake debalosti. drete, opasnice (gurte), navadna ta zs trans-mi'Me (MOHergurten) fino isdetana v»-s-j<« sa okna (Rouleauschnare) itd, po napaiijlh eoaah.
IjiiiL Sv. Petra aH 31.
Tale!. 441.
SatlaJ satraVO m« t tyA*Jati
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod
Viktor Klemene
posestnik in gossttlničsrs
dne 81. marca t L previden s tolažili sv, vere bogu-
vdano preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, rjne 2. aprila 1921 ob 2. pop. iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 14, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 31. marca 1921.
Viktor Klemeno, sin. — Anloa Bolela roj. Sle« mene, sestra. — Vsi ostali sorodniki-
Jrali %i ^lls greti9jaĆ4
pe najbolje te**!*:?*«
takod)«r U frai.cuakog tiho • arbohrvataki jaz se isključivo tehnike Je ^te aa. Naplata ro s moli da *e satja f>od upravo Skkv. Ilaroda.
rs njesnsčkog i i •fiai»»kog je-k. Pravadjsnia asravi. Posao
ovoru. Ponuda revod 2218' na 2218
g| O        0   0 nodafa. loke.
mm I mmifmi m     p*nsla m potreb.
H Ili U I P - « lili! 11! J v, ^ »
Black Enda, Hite «<J. Popravila iz prve roka. tokovno ia seno. A« Moste, ItjuOLfana,  Selooborgova  su. s.
& sa rtsvma HwH n« ^cbefcrstvo, se ra^o; ^prej"w. Proar?* sranovan;c, pisca k n dogvworu. Pismeof ponudb« na Anton Svat, po«,, Sf. ŠAJit, Planinska c.-ite 2T5, 2533
i(^»kar>rej v *9K Ponudbe r°d ,Ve-i aan |e na  o^av*. Rtov. Naroda.
nc g refane. Poredbe pod .314/2241 •
na upravo Slov. N^rod.n. *??4t
Prodalo se stoječ hrsstl
Vc€ se poizve: Srd o pri Vidu st. ?'.
7742
M tisoč Jpargljevih sa*
Al U (aaoJatnih) ima na prrt«-. 5X« UlK Bomou,   VjrwWjana, L!st3inr
tava aUJea IS.
2258
Preklic,
Po4p*Mni Martm živiČ prekl(rujem tn ontaljlem Selitev ^oapoda Josipa Premeti, kateremu se zalival rujem, da je odstopit od kazenskega preganjanja
V IrfvbHsael« 30 marea 1921.
&erttn Živle« L obifem^ flariov-obo eeeia 11
fSrekiic
Podpisana nrekliculem ?a obratu-iem vse žalitve In obdotflrve nasproti gospe Frančiški Kovač, kat*ri se zahvalujem, da je odstopila od obtožbe«
V LfnMtnnl, 30 marea 1921.
sj8arl|a Atnskell, delav6eva ieaa. l^jaHMajsn, Gosto na Loko it. 26.
Trgovski lokal
na lepem kraje se odda agllnema trgovca v najem. Ponudbe pod .Družabnik 2253" ee a pravo Slovenskega Naroda 2253
Otroka vsake starosti,
boljših atariev, sprejme gospa bres malih otrok v dobro oskrbo. Nas ov pove uprava Slov. Naroda. 2251
KontoristTnia,
zmožna perfektno eiovenslčine, nem-Ićlne ter vseh plsarnJik h poslov Je tudi IshVo začetnica — se is£e. Jočnr of.rte In zaht. ve ptače pod .K. N, 2220' ra upravo Slov. Naroda. 22^0
Vsled selitve se prodasta
2 posterji i Žičnimi vsn»tmi it trdega lesa, slika ln drugo.   Vprašati  je pri tvrdki Pranja  Deč-naa,  Sr. Petra c 12. 223S
Iščem poletno stanova-
n!o eventaalno tudi v Mi fini kaka-njBf ga kolodvora. Ponudbe pod Šifro .Maj-aeptember na apravnlStvo
Slovenskega Naroda. 2256
f
f. & E. Remžgar
coboeJl^stretvo ln pleekaretvo
Kolodvorska nI -8.   LiUBUONA    Čopova cesta 10.
Sp^cilalna tvrđega ta flfdranie leea, kakor tndi aa os|mo4er
oetie  sUken*e sob.
^-		
		-mm
		_ 11—1
		
u
\
Velezanfmiva burka \z vojaškega življenja. VprUarja sc z velikim aspehom na Številnih odrih.
Cena K 9,
DoklBf Ml lidioanil f Ljtitillenl. Rrelenuia il. it, 7.
Zagrebf PreradoviCeva ul. It. 2.
Telefon: 23—S8, Brzojavi: Kohnbanka.
Vloge
na tokoćl racaš ob ngodnem obratovanja.
Efektuira
borzno nalogo lučjtalantneje.
Prodajaln kupuje
valnte ln efekte.
odda licenco za v
Jugoslaviji Hri nEfem, PRlZniAn stavbeno speelaliteto iznitiih referenL
Tovarniške naprave ni treba, dober zaslužek za praktične stavbne strokovnjake z glavnico. Ponudbe pod šifro P 367 On   ta Publlcitos A.~O., Oiten, Švica.
j ^sjfiM la ti&k »Narodne tiskamea.
Za ineoratni del odsovoroa Valentin K o p i t ajL
5