Leto LXVL, ŠL tJ7 ^2^0^ SSf^ŽFS* nedcl*5 1X1 P«** - derati *> M pet* vrsta Din 4 ^rZf ^ 2'50, ^ ^ do 300 vrst 6 Din 3.—, večji mserati peOt ^iS^;222£js ******* ******* - >«i™w J 000 V Jogoelaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNfŠTVO LJUBLJANA, Knaftjeva rilca ». ft Telefon št. 5122, 3123, 3124. 3125 to Po dr a in t«« MARIBOR, Grajski trg št, 8. — NOVO MESTO, JLjobljaiL a cesta, frc*rYon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmayerjeva u_:ca 1, teJefua fiC 66, pochuJUitea uprave: Kocenoro ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvor« ML Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10^51, NEMČIJA ZAHTEVA KOLONIJE Hugentmrg je predčasno izdal načrte Nemčije - Nemci zahtevajo afriške kolonije ali pa Ukrajino — Litvinov odgovor London, 19. junija. Nota, ki jo je nemški minister Hugenberg v imenu ™*»sfce delegacije v soboto izročil predsedstvu svetovne gospodarske konference, je kljub temu, da jo je nemška delegacija pozneje umaknila ter označila zgolj za osebno mnenje Hugenberga, še vedno predmet vsestranskih razprav v krogih londonske konference. Nota navaja v splošnih obrisih stališče Nemčije do aktualnih gospodarskih problemov iti poudarja, da evropskega gospodarstva ne bo mogoče obnoviti poprej, prodno se ne bo dvignila in gospodarsko okrepila Nemčija. Zato naj bi se v prvi vrsti pomagalo Nemčiji. Nemška industrija pa ne more živeti, Če nima zagotovljenega primernega tržišča. Zaradi tega zahteva Hugenberg v svoji noti, da se morajo Nemčiji vrniti njene nekdanje kolonije v Afriki, če pa to ne, potem se ji mora dati nadomestilo v tem, da se fi prizna Ukrajino kot kolonijal- no pokrajino. Te zahteve Nemčije so vzbudile ne samo splošno pozornost, marveč so izzvale tudi veliko razburjenje, ker vidijo v konferenčnih krogih v tem nov nemški poizkus za indirektno revizijo mirovnih pogodb. Nemška nota je zaradi tega naletela na najostrejši odpor Francije, prav tako pa so ogorčeni Angleži, ki bi bili z novo razdelitvijo kolonij, kakor si to želi Nemčija, najbolj prizadeti« Nemška delegacija je hitro spoznala, da je Hugenberg napravil veliko in skoraj nepopravljivo napako, da je tako naglo odkril načrte, s katerimi so prišli Nemci na londonsko konferenco. Porazni vtis, ki ga je napravil ta korak Hugenberga. so skušali omiliti na ta način, da so Hugenberga desavurirali in odklonili odgovornost za njegovo spomenico. Nemška vlada je Hugenberga takoj odpoklicala in v krogih nemške delegacije potrjujejo, da se ne bo več vrnil v London. Predsednik nemške delegacije je obenem naprosil predsednika konference Macdonalda, naj smatra, da nota sploh ni bila izročena. Reuterjev urad v zvezi s tem poroča, da je bila nota umaknjena ter da to ni mnenje nemške delegacije, marveč da je to storil Hugenberg na lastno pest. Predsednik sovjetske delegacije Litvinov je dal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da so zahteve Nemčije, kakor jih je izdal Hugenberg, docela neresne in misli, da je hotel Hugenberg dati svoji noti malo humora, da bi razvedril na konferenci zbrane delegate. Če hoče Nemčija : Ukrajino, si jo bo morala pridobiti že drugače. Z notami ne bo šlo. V konferenčnih krogih vidijo v tej izjavi Litvinova dokaj neprikrito grožnjo Nemci .ji, a obenem opozorilo, da ne sme niti misliti na to, da bi se Sovjetska Rusija prostovoljno odrekla Ukrajine. Valutno premirje Anglija In Francija sta sprejeli predloge strokovnjakov, Amerika pa jih je odklonila Pariz, 19. junija. AA. Iz Lorudotna poročajo, da se s/noči v krofih ameriške, francoske in britanske delegacije rsa londonski gospodarski konferenci tm rnogio še nič dozfiati o vsebini ka-biograma, ki so ga včeraj dobili iz VVashing-tona za®toga glede stabilizacije vaiut. Po pohKadroih verzij ali, ki krožijo v Londonu, bi se mogel položaj resmnirati takole: Finančni strokovnjaki ki zastopniki emisijskih zavodov USA. Francije in Verike Britanije so sporazumno Lzdelalri skupni načrt o tako imenovanem »valu-tnem premir-jn«. Ta naont so pos4a-U v odobritev prizadetim vladam in sta ga britanska in francoska vlada sprejeli. Glede stališča vlade USA se še nič ne ve, kei se predsednik USA Roosevek še n! wtnil s svojega potovanja, kamor je odšel po odgoditvi kongresa. V žlic temu se v Londonu razgovori o tem de-Hkatnism vprašanju nadaljujejo. V me-rodajnih londonskih krogih prevladuje mnenje, da USA v svojem odgovoru na trojni predlog o valutni stabilizaciji ne bo kategorično odklonila stabilizacije dolarja že za dobe londonske konference, temveč bo zahtevala samo nekatera pojasnila o tem predlogu. Gombos napoveduje novo akcijo Nemčije Na povratku iz Berlina se je Gombos ustavil na Dunaju — V Berlinu je bil baje sklenjen važen sporazum z Nemčijo Dunaj, 19. junija. Na povratku iz Berlina je davi prispel semkaj madžarski ministrski predsednik Gombos. Na kolodvoru je sprejel novinarje ter jim o svojem potovanju v Berlin, ki je izzvalo v diplomatskih krogih veliko pozornost, dal daljšo izjavo, v kateri predvsem naglasa, da je bil cilj njegovega potovanja predvsem gospodarsko-političnega značaja, v pogajanjih, ki so se nanašala na ureditev gospodarskih odnosa j ev med Madžarsko in Nemčijo, se je pokazala možnost tesnega sodelovanja. Žetev je pred vrati in Gombos je smatral za potrebno, da se poraz -govori s Hitlerjem, ker je znano, da Madžarska ne more svojega žita prodati sosedom in je zato prisiljena iskati novih tržišč. S posebnim zadovoljstvom je Gombos naglasil, da je našel pri Hitlerju polno razumevanje za interese in gospodarske potrebe Madžarske in ni dvoma, je dejal, da bo dogovor, ki sta ga sklenila ob tej priliki v zvezi z akcijo, ki jo pripravlja Nemčija, dalekosežne važnosti ne samo za Madžarsko, marveč za vso Srednjo Evropo. Razumljivo je, da sta Gombos in Hitler ob tej priliki razmotri vala tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo interesov obeh držav. Pariz, 19. junija. AA. Z Itonaja poročajo, da spravljajo v tamikaoišnjih poučenih krogih potovanje madžarskega pre-mijenja Gomiboša v Berlin v zvezo z avet rijsko-nemško napetostoo. Po drugi strani pa neki dunajski list doznava, da se je Gombos na vožnji v Berlin sestal z avstrijskim kancelar jem dr. DoLlfussom. »Nemszeti Ujsag«, glasilo legitimistično usmerjene krščansko-socialne gospodarske stranke poudarja, da si ne more zamisliti, kaj je napotilo Gombosa, da se spušča v gospodarska pogajanja, kakor uradno tolmačijo Gombosov pose t v Berlinu, s Hitlerjevo Nemčijo, na katero gleda ves svet z največjim nezaupanjem. List izraža upanje, da bo Gombos po svojem povratku podal obširna pojasnila ter pomiril javnost, ki se spričo politike Berlina upravičeno vznemirja. Res je, piše list dalje, da Madžarska zunanja politika ne more biti ravnodušna napram sporu med Nemčijo in Avstrijo, vendar pa s tem še ni rečeno, da bi se morala vmešavati v te zadeve. Mnogo pametneje bi bilo, da se postavi Madžarska na nevtralno stališče in počaka na uspeh intervencije velesil. Nova vlada v Gdansku Gdansk, 19. junija, d. Pogajanja, ki so »e zadnje dni vršila v Gdansku med narodnimi sociaHsti, nemškimi na^ionalci in ccntrumom, «0 aovedla do načelnega sporazuma o osnovanju nove vlade svobodnega mesta Gdanska na najširši podlagi. V torek se bo sestal novi parlament, ki bo izvolil novo vlado, v kateri bosta pod vodstvom narodno socialističnega predsednika dr. Rauschninga dva pristaša centru-ma in en nemško-nacionalni senator. Politični umori v Sofiji Sofija, 19. junija, AA. Politični atentati se v Sofiji nadaljujejo. Tako so neznanci, ki so potem pobegnili, preteklo noč ubili mihajlovca A t an asova. Notranji minister je podal o tem izjavo, toda listi z njo niso zadovoljni, ker iz nje ne vidijo, da bi minister nameraval energično napraviti konec tem atentatom, širile so se celo vesti, da namerava notranji minister podati ostavko, toda minister je te vesti demantira! z izjavo, da ne misij kapitulirati pred morilci. Kralj Boris je poklical k sebi predsednika vlade. Listi vidijo v tem željo vladarja, da se nastopi proti terorju, ki ga nekateri krogi uvajajo s političnimi atentati. Ureditev francosko-avstrijskih plačil Dunaj, 19. junija, AA. Avstrijska vlada je odobrila sporazum o ureditvi francosko-avstrijskih trgovinskih plačil, s tem sporazumom se ukine klirinški dogovor iz leta 1932. in uvede prožnejši režim monetarnih transferjev, ki bo olajšal trgovinske transakcije. Sporazum je tem pomembnejši zaradi proglasitve nemškega turističnega bojkota, ki je Avstrijo prisilil, da reducira nakupe v Nemčiji in jih prenese na druga tržišča. Novi senatorji Beagrad, 19. jusnija. Nj. Vel. kralo je na osnovi člena 50. ustave imenoval za senatorje gg. Jeremija živa novica, bivšega bana iz Beograda, Dcagoslava D jor djevica, bivšega pomočnika prosvetnega ministra, dr. Savo Ulman-fs k e g a, um rv erzi tetinega profesorja iz Zagreba, Dona Rrana IvaniŠeviča iz Splita, Milovana Djakoriča, brv-šega velikega župana na Cecinju, Mu jo Soči ća, posestnika v Niikšiću in Do-broslava Potkovica, bivšega narodnega poslanca iz Boljevca, Spominska svečanost na kriških grobovih Atene, 19. junija. AA. S Krfa poročajo: V nazočnosti izletnikov Jadranske straže na parniku »Kraljica Mariiac se je včeraj vršila spominska svečanost na jugosloven-skem vojaškem pcnkopališcu na otofcu Vidu in na ladji sami oa rnori«. Verske obred-e je opravil kriški mitroipoiJt v navzočnosti civilnih in vojaških oblasti. Grško vlado ie zastopal krfski prefekt Me>!Gas, navzoča sta pa bila tudi krfski načelnik in jugoslovenski častni konzul na Krfu Kajevski, ki je položni venec v imenu jugoslovanskega poslanika v Atenah Boška Hrlstića in v imetnu francoske viade. Pri spominski svečanosti je bilo več patriotskih govorov, nato se je pa ju gosi o venski častni konzul Kajevski zahvalil grškim oblastvom za njihovo Ijubez-njivost pri prireditvi te svečanosti. Nato je položil venec tudi na grob grških vojakov. Pri tej svečanosti je dijaški zbor »Balkan-rn!adk>st« rz Zagreba zapel nekoliko prigodnih pesmi. Po končani svečanosti je parnjk »Kraliidca Marija« nadaljeval svojo pot Hud potres Beograd, 19. junija. Potrcsomerna postaja v Beogradu je sinoči ob 22.45 zabeležila močan potres v daljavi 8.890 km. Najmočnejše gibanje zemlje je znašalo 262 mikrona. Konec potresa je bil zabeležen okrog polnoči. Iz policijske kronike Včeraj zgodaj zjutraj je stražnik, ki je patruljiral na Karlovskem mostu, ustavil dva mlada fanta, ki sta nesla zaboj Stražniku se je zdelo sumljivo, da postopata tako zgodaj po mestu. Povabil ju je na stražnico, pri tem pa mu je starejši pobegnil. Na stražnici je 161etni J. z Viča priznal, da sta s 161etnim tovarišem S. vlomila v delavnico črkoslikarja Otorepca za Gradom in ukradla razno orodje in druge predmete v vrednosti 1000 Din. Policija je kmalu aretirala še njegovega pajdaša. Ukradene reči so vrnili lastniku, fanta pa izročili sodišču. Zupan v Zg. Šiški Ivan Zakotnik je imel pod kozolcem spravljen tovorni voz. Neki nepridiprav je z voza .snel zadnje kolo in ga odnesel. Policija poizveduje, ali se je zgodila tatvina ali pa si je nekdo dovolil neokusno šalo. Josipu Kerdišču je nekdo izpred neke gostilne v Zg. Šiški ukradel kolo znamke Record. vredno 1000 Din. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Aonsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 801.91 do 805.85, Curih 1108.35—1113.80, London 194.19_196.79, Newyork ček 4741.60 do 4769.86, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 do 171.65, Trst 299.63—302.03 (premija 28.5%). Acv6trijsjki šiling v privatnem kli-rinigai S.So. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.38, London 17.55, \ewyork 430, Milan 27.0750. Ma^tri-d 44.13, Amsterdam 208.20, Berlin 123, Dunaj 57.50, Prara 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Mogočna sokolska akademija Na hitro roko organizirana je dosegla snočl prireditev na Tabora popoln uspeh LJubljana, 19. junlija. Ker je deževno v rame včeraj on-erno-sočiio javni nastop češkoslovaškega in jugoslovanskega naraščaja m dece, je sklenilo načelmištvo Saveza SKJ prirediti zvečer v veliki dvorani Soko-Lskega doma na Taboru telovadno akademijo, pri kateri bi nastopili češkoslovaški naraščajnik j ter naraščaj in deca Ljubili anskih sokoliskih društev. C km je občinstvo zvedelo za telovadno akademijo na Taboru, se je začelo trumo ma zbirati na Tabor. Akademija bi se morala pričet: ob 20.30, velnka dvorana pa je bi'la že ob 20. zasedena do zadnjega kotička. Toliiko občinstva Tabor že doigo nže so zasedli češkoslovaški naraščajniki rn narašča j niče. Na okusno otorašenem odru, na katerem so se z balfkona viie češkoslovaška in naša državna trobojnica, so v*sek slike Nj. Vel. kralja Aleksandra, predsednika Masarvka in ustanovitelja sokokstva d*. Tyrša. Od!*5ne goste je sprejemal pni vbodni domači starosta br. ing. Lado Bevc, Na častnih mestih so sedeli predvsem zastopniki bratskega Češkoslovaškega sokotetva in sicer I. podstarosta COS br. Tnrftfa'', član predsedstva br. Havel ter vodnifca na-raščajske ekspedicije br. Kepe* ki Vanek. DaJlje so bili navzoči češkoslovaški konzul ing. Sevčiik s soprogo, savezni načeMc br. Arrabrozič, načelnica s. Skalarjeva, porfban br. dr. Pirkmajer, predsednik z letne ga odbora br. KajzeAj ter zastopniki sokolskih žup in društev. Ob priihodai delegatov če-hoslovaškeiga sOkolsrva je občinstvo priredilo bratom s seveda več mnnu$t trajajoče ovacije. Po ovacijah so je pričela takoj telovadna akadejmaia, toi je obsegala devet res vzorno izvedenih točk. Ciaitce Ljubljanskega Sokola in Sokola I. so vzorno izvedle zletme proste vaje ob gromovitem aplav-ziu občinstva. Izvrstno se je postavila mo-šika deca LjtuftAjamskega Sokola z znano Potuj« razstava v Višnji gori Višnja gora, 18. junija. Temni oblaki so sicer zakrivali nebo in obetalo se je deževno vreme, vendar se je pa zbralo na kolodvoru v Višnji gori do 2000 ljudi iz, mesta in okolice k svečanemu sprejemu potujoče kmetijske razstave. Kolodvor je bil lepo okrašen z mlaji, drevesci, frirlandami in zastavami. Modri vlak je pričakovala tudi godba. Spredaj so se razvrstili gasilci v uniformah, Sokoli v kroju in sokolskim naraščajem ter šolska mladina, za njimi pa zastopniki oblastev in društev, občinski odbori, dame v narodnih nošah in Člani pripravljalnega odbora s sreskim načelnikom g. Podbojem iz Litije. Tako lep že davno ni bil pogled na višnjegorski kolodvor. Na pročelju kolodvorskega poslopja je visela vsa v zelenju kraljeva slika. Ko se je ustavil modri viak, je zaigrala godba, ta čas je pa pristopila k razstavni komisiji v narodni noši gospa Thurnher-jeva s kruhom in soljo. Hčerka šolskega upravitelja g. Okorna je izročila vodji komisije lep šopek, ki so ga napravile naše vrle Kolašice. Najprej je pozdravil izsto-pivšo razstavno komisijo sreski načelnik g. Podboj, za njim pa v imenu lokalnega odbora notar g. dr. Pehani, ki je zaključil svoj lepo zasnovani govor z vzklikom Nj. Vel. kralju kot pokrovitelju razstave. Občinstvo se je navdušeno priključilo njegovemu vzkliku. Potem je spregovoril v imenu zadrug višnjegorskega okoliša g. Erjavec iz Podsmreke, ki je prisrčno pozdravil komisijo, izražajoč svoje veselje, da se je potujoča kmetijska razstava ustavila tudi v Višnji gori. V imenu Sokolstva je spregovoril starosta g. žnideršič, potem je pa sreski načelnik predstavil komisiji župane, zastopnike oblaste v in društev ter občinske odbornike, ki so si prvi ogledali razstavo. Vodja razstave ing. Sadar se je v lepih besedah zahvalil za prisrčen sprejem, češ, da je bil že v mnogih krajih z razstavo, da pa je bil sprejem v Višnji gori najprisrč-nejšt Kmalu je sicer začelo liti, vendar je pa občinstvo vztrajalo na kolodvoru m je bil obisk razstave kakor tudi predavanj naravnost rekorden. Predavali so kmetijski strokovnjaki v svojih strokah in kmečko ljudstvo jih je z velikim zanimanjem poslušalo. Za vzorno okrasitev kolodvora, ki je svečanost sprejema zelo povzdignila, ima največ zaslug postajenačelnik g. Teran, ki so mu požrtvovalno pomagali člani lokalnega odbora, gg sodni svetnik Močnik, šolski upravitelj Okorn. dednidolski župan Peček, starosta Sokola Žnideršič, pa tudi Kolašice in drugi . | dr. Muinnitkovo telovadno skisdlbo >Nac9"«if!*-Mladi SotoottCi so tako r»reokzino izvedS te vaje, da so jvta morai: med navd*ui$en.iini ovadbami zilast hraoov Cehov ponoviti Med viharnimi c^adjađrii in vzfciifci Jiu zdar! Zdravo!« je prikorakalo v teik>va-segajo najrazličnejše gibe "veega telesa, aa-d i vila občinstvo ter 90 zlasti bmtfre Cehi priredili naraščajnfleom dolgotrajne ovacije Povsem nekaj novega za občinstvo je bđ nastop ženskega naraščaja Sokola Ljubljana Šiška, ki je s spremi jovanjecn harmonike opravil gimnastične vaje vzorno m brezhibno. Po burnih ovacijah šišenskem« ženskemu naraščaju so pržkoraflcali v dvorano češkoslovaški naraščajnflci ob gTOmovštih ovacijah ter nam pokazali zelo nčinkovite in lepe proste vaje, ki obsegajo g»be tz lahke atletike; nastop je bfl odličen, v»ore«. Pri odhodu se ovacije kar nieo hotele poleči ter je občinstvo ponovno zahtevalo nastop češkoslovaških naraščajnikov. 2eJ «e želja občinstva zaradi zelo dolnjih m utrudljivih vaj ni mogla izpolniti. Po telovadni akademiji je M t ApO—iI prijeten družabni večer, ki je pokazal pr*»o slovansko sokolsko bratstvo. Davi »o ee odpeljali češkoslovaški naraščajniki na BAod in v Bohinj, kjer ostanejo dua dsoi, poteča pa se vrnejo v domovino. Tabor bojevnikov pri Sv. Urhu nad Zagorjem Zagorje, !9. Kljub slabemu vremenu se je vC^raj vf-šLi p»ri Sv. Dmihai ta*xcw twOsvn1tocw, ki wo bg ga udeležile kz aagorrike, trtaovolflfefee ta hraetniSke doirae veilke množice JJodi. Ob 10. nri Je daroval profesor Ratej, bivši vojni knrat, za paidOe vojaflce &*eebo mašo z leipim govorom. Po ct>i&!wanani opravi ki se >e pričelo z^borovatnoe, ki se je vršilo kljub deževandn kar na perosterm, I>jn-di je bilo namreč toliko, da bi Jih ne mogla sprejeti nobena Se tafoo velika dwr*ra-na. Vsi zborovakri 90 ne g*e*ie na nafliv vztjrajali prav do konca. Na sfcorovamju so govorili predsednic atomptae bcderanJkonr v Zagon j oi g. PeonJk, sa akopino Lsde«vodeči podpredsednik g. Marfcnko. Lepo uspel lovski sestanek ob meji Maribor, 19. jnarja. Mariborska podružnica SLD je priredila včeraj na Spičmkn trk ob državni meji dobro obokam lovski sestanek. Pri-Teditev se je morala zaradi BJabega v»e-•aaena vršiti v Drete injgertfevi gostilni, katere prostori so bfTi oTcusno otoraserri z zelenjem. Zbrane člane ctomejne zelene bratovščine je nagovoril in poadiravtl predsednik mariborske podntEŽnice SL*D g. Bogdan Pogačnik, ki je pojasnil pomen lovstva v teh naših krajih in nagiadal nraj-no potrebo, da se v»i lovci ob naši državni moji organizirajo v posebnem pododboru, ki se je takod nato toxri ustanovil. V pripravljalni ocfboT tega pododbora so bili izvoljeni samo narodno zavedni mejaši in preizkušeni lovci. Na sestanku Je govoril tudi znani lovsk! strokovnjak g. Vladimir Kapus, uredmrk Usta >Lov-ca<. Sestanek je izre*kio lepo uspel. Borba za skrajšanje delovnega časa ženeva, 19. junija, AA. Komisija za znižanje delovnega časa je včeraj nadaljevala razpravo o točkah, glede katerih bo poslala vladam vprašakio pok). Izpreminjeval-ni predlog delavske skupine, ki je hotela vnesti v to vprašamo nolo radi vprašanja glede kmetijstva, je komisija zavrnila, ker kmetijski in pomorski proHemi ae spadajo v ta olcvir. Komisija je 8 40 glasovi proti 25 sprejela izpTeminjevafcii predlog »SLOVENSKI NAROD«, dne ML jonga 1933 Ster 137 Naši trgovci v boju za obstanek Zbomnole trgovskih zdraienj v Kamnika — Tri važne Kamnik, T9. jtrotja. ^oerai so zborovah te delegati trgov-siSi zdrnazenj iz da-avtske baoovioe. Zbranih ic btto 85 detejraiaov, ki so predstav-&a& 8000 or&a-njziraji^h trgovcev, 13. redno skupščino Ziveze liigw«Ajti združeno dravske baoovfce je otvora predsedaHfc g. Josip J. Kavčič s ro7>iroYom zastopnika bana sreskega nacetorika g. VovtSka, predsednika Zbornioe za TOJ g. Wana Jeiackia. nredsedmlka Zrveze industrfjcev g. J. Krej-čSša, narodnega poslanca g. Cera rja, zastopnika zagrebškega zritnužeoja g- CviiCr ća, predsednika trgovskega društva »Mer ktor« g. dr. Frana Wandischerja, tajnika Zbornice TOd g. dc Blessa, zborničnega konaarienta g. F. Žagarja, kamna^koga župana z- KTaioarja, naeekiika kainniškega zdmženša z. Scngaria in kamniškega po-stadenačelniika g. Kržana. Z iravdušejijeTO so zborovaSci sprejeS udanostoo brzojavko Ni Vel karaten ter pozdravne brzojavke rrgovšnskeirjn njnndstru dr, šusnenlcovO-6n, njčw5troma dr«. Albert Kraanerju, Ivana Pncijn, banu dr. Marošiču in ministra n. r. ivann Moharion. PTodsedmik g. Kasvčač je obravnavad v svojem govora naš gospodarski poJožai poStfco Narodne banke, davčno prakso, obrtni za*kon itn sooiainjo zavarovanje, vpi-ašar*>e cerebralne zveze trgovskih združenj jd gospodarsko ooifl.tžkx). Za rajam je govoril predlsedinfic Zbornice za TOI g fean Jeiaičin, potem so pa sledile še nekaterim pozdraivnim govorom voidtve m je ba z birmirn codarsko zakonodajo spravi v sklad z gospodarskimi potrebami naroda. Davčne razmere Skupščina slovenskega trgovatva, udru-ženega v Zvezi trgovskih združenj dravske banovine, je razpravljala o davčnih prilikah v banovini in ugotovila: Dravska banovina, ki je dokazano dosledno vršila svoje davčne dolžnosti, preživlja v poslednjem času težek, vse gospodarstvo ugonaMjajoč davčni pritisk. Ta pritisk je dosegel preteklo leto skrajne mere, kar je po\-zxocllo v vrstah, že itak po denarnih in splošno gospodarskm prilikah težko prizadetega trgovscva, mnogo nezadovoljstva in ogorčenja. To nezadovoljstvo in ogorčenje pa temelji dokaj v spoznanju, da je to pretežko breme, ki ga prenaša dravska banovina m le posledica ostrejšega davčnega postopka, ki izvira iz upanja državnih dohodkov na davščinah, marveč mnogo bolj posledica neenake davčne prakse, ki je izzvala v državi milijarde dinarjev znašajoči davčni zaostanek, na katerem pa je udeležena dravska banovina. Je z majhnim odstotkom. Trgovstvo sicer priznava, da je ob padcu državnih dohodkov na davščinah potrebna ostrejša davčna praksa, — odločno pa protestira proti tako rigoroznemu davčnemu postopku v času, ko se bori trgovina z najrazbcnejsmii pAačSknmi težko-caiTn. Energična zahteva vsega trgovstv« je, da se pobirajo davki po vsej državi enako. 2 oziram na to pa, da sedanja davčna politika ni v skladu z gospodarskimi prilikami in skrajno uničujoče voliva na gospodarsko delavnost, je enodušna zahteva trgovstva, da se čimprej izvede revizija nakana o neposrednih davkih, s katero naj se: a* pridobnins-ka osnova zniža m ukine dopomimi davek* Iti; tfSfmđuŠtm trgovce«, ki ne naj se k*no preko 24.000 Dta prometa, ukine; c) določi naj ae davčni mmimum, ki naj ne bo obdavčen in ki je neobhodno potreben sa prežrvjjarrje davkoplačevalca- d) da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po r****** Z ozirom na skrajno tatavno denarno stanje tigovstva v banovini naj se takoj dovoli odplačilo davčnih zaostankov v daljših obrokih. Ukine naj se nadalje prepoved isdaje izvoznih uverenj v primerih, da izvoznik nima poravnanih vseh davkov, ker se 8 tem onemogoča izvoz in trgovanje z inozemstvom. Po raznih vesteh se namerava izvršiti predpis pridobnine za tekoče davčno leto po predpisih za leto 1932. Ker bi bilo to v popolnem nasprotju s prilikami, ki so se od preteklega leta še znatno poslabšale, najodlor-nejse protestiramo proti vsaki taki nameri. Novi obrtni zakon Trgovstvo dravske banovine, zbrano na skupščini Zveze trgovskih združenj, je razpravljalo o novem obrtnem zakonu in k nameravam noverizaciji zakona sklenilo predložiti ministrstvu za trgovino m industrijo sledeče želje in težnje: 1. Reviziji naj se podvrže § 19, odst. 1 zakona o obrtih in izpremeni določbe, po katerih dovršeni štirje razredi meščanske, srednje aH njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve. 2. Izpremeni naj se določba f 19, t 4, po kateri morejo im^nn rokodelskih obrtov in obrtov, s* katere si potreben dokaz o posebni izobrazbi, dobiti dovoljenje sa izvrševanje trgovinskega obrta v toliko, da morejo dobiti dovoljenje ls sa ono trgovsko stroko, ki je rokoJLfcJSl stroki, ki Jo izvršujejo, •orodna. 3. Izpremeni naj se čl. 19, t 1 zakona o učni dobi tako, da bo prilagođena določbi S 263 zakona o obrtih. 4. Zakon o obrtih ne predvideva pomočniških preizkušenj trgovskega naraščaja. V zakon naj ae vnese določba, da as mora tudi vsak trgovski iičenec podvreči pomočniški preizkušnji pred preizkusevatao komisijo, ki jo sestavi združenje. 5. Izvedba socialnega zavarovanja tr-govstva po § 364 (3) naj se prilagodi določbam § 384, točka 2 in s tem olajša tr-govstvu izvedbo prepotrebnega socialnega zavarovanja. 6. Da se z novelizaci jo zakona o obrtih uvede obngatornost banovinskih, odnosno Zvez po zborničnih področjih. 7. Da se izpopolni § 182 (točka 1) in vnese med predmete, s katerimi ni dovoljeno krosnjariti, manufaktura, modno blago, železnina m pisarniške potrebščine. S. Ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda čimprej k § ld—4 pravilnik o ureditvi in delokrogu branje rij in pravilnik k § 140 zakona, da se onemogoči različno tolmačenje obsega posameznih strok ter da se v zakonu uveljavi trgovina z mešanim blagom. 9l Ministrstvo za trgovino in industrijo naj izda k § 152, t 8 in § 154, t. 2 čimprej uredbo o nedeljskem odpiranju in zapiranju trgovin na deželi po predlogih, ki so jih naše organizacije predložile. (Sprejete so bile še štiri resolucije, ki jih priobčimo jutri.) Alojzij Poljšak v preiskavi Nepojasnjen vzrok smrti njegove pacijentke Orge Kostanfskove. — Poljšak obtožen mazaštva. m ga izpustila. Zadeva je bila prijavljena državnemu pravdmšt**u m Toijšik je obto- Nedeljski »Neues \Viener yournal« pri-občuje obširen članek o znanem bivšem učitelju Alojziju Poljšaku, ki je baje zapleten v senzacionalno afero. V soboto zjutraj je našla stanovanjska najemnica v Nelkengasse 4, v VL okraju, v svojem stanovanju mrtvo 42-letno trgovčevo soprogo Olgo Kostanjškovo iz Sv. Martina pri Mariboru. O tem je bila obveščena policija, ki je ugotovila, da je prišla Ko-stanjškova na Dunaj zaradi zdravljenja raka. Lečil jo je 46-letni strokovni učitelj za matematiko in geometrijo Alojzij Poljšak, ki se izdaja za rakoslovca. Policija je odre-diU raztelesenje trupla, da se ugotovi prti vi vzrok njene smrti. Kostanjškova je prišla pribHžno pred enim mesecem na Dunaj. Bila je težko bolna na raku. Najprej je stanovala v hotelu in obiskala več zobozdravnikov, potem je pa hotela pričeti z zdravljenjem raka. 1. junija se je izselila iz hotela n se nastanila v Nelkengasse 4. Gospodinji je dejala, da ne bo iskala zdravnika, temveč jo bo lečil njen rojak, učitelj matematike Poljšak, ki o njem ve, da zdravi raka. Poljšak je res vsak dan hodil k nji. Predpisal ji je razne kapljice ter mažo. Med drugim je naročil, naj se ran., kjer ćuti bolečine, maže z jedkim mazilom. Maza je gotovo povzročala bolečine, kajti Kostanjškova je večkrat tožila, da jo masiranje boli. Predpisane kapljice je morala jemati postopno do 40 dnevno, jato pa zopet manj. Pacijentka je baje jemala že do 28 kapljic. Policijska komisija je na truplu ugotovila strašne sledove težke obolelosti raka. Desne grudi so bile operirane. Rentgenska slika, ki so jo našli, je pa n i zorno joka-zala bolezenske spremembe tudi v pljučih. Policijski zdravnik je na prvi pogled ugotovil, da je bila ženska na raku težko bolna. Truplo so prepeljali v sodno-me^c.nski institut, ki bo ugotovil pravi vzrok njene smrti. Policija je pozvala Poljša&a na komisari-;at Pri zasliševanju je priznal, da je Kostanjškovo lečil, zatrjeval je pa da lahko ugotovi raka in tudi zdravi vsa rakasta obolenja, čeprav ni poklicni zdra mik. Skliceval se je na mnenja nekega znanega dunajskega profesorja, ki je proučeval njegov način zdravljenja »N. W. YourTMU« pravi, da so zdravniki napram tej izjavi precej skeptični. Poljšak je rudi izjavil, da lahko dokaže mnogo uspehov z načinom svojega zdravljenja. Policija mu je vzeta potni list žen prestopka zoper varnost življenja. V soboto se je pred okrajem sodiščem na Dunaju pred sodnikom poedincem dr. Backerjem zagovarjal Poljšak zaradi mazaštva. Ovadil ga je trgovec Kar. Kufner. Obtožnica je navajala, da je pnšia Kufnerje-va svakinja iz Vratisia^ na Dunaj, kjer je hotela zaradi neprestanega glavobola konzultirati nekega zdravnika. Znanec ji je pa svetoval, naj se obrne aa Poljšaka, ki ji je predpisal mažo, s Katero n*i si drgne glavo. Svakinja se je res mazala, uspeh je bil pa baje ta, da so ji izpadli s^OTaj vsi lasje, obenem se ji je pričeia koža na glavi gnojiti. Pozvan so docenta dunajske poliklinike dr. Maverja ki je izjavil, da je bil skrajni čas, da jc ženska poiskala zdravnika, kajti sicer bi nastalo vnetje. Pri zaslišanju na policiji je Poljšak izjavil, da je odkril razne metode za lečenje raka in tuberkuloze, zdaj pa dela pod vodstvom dvornega svetnika dr- Funkeja in docenta dr. Aschnerja v Rudolfovi bolnici, kjer pod kontrolo zdravnikov izdeluje mažo in razna zdravila za lečenje raka in tuberkuloze Glede Kufnerjeve je res, da ji je predpisal mažo za masiranje kože na glavi, da bi zaščitil bolno tkivo in iz kože odstranil drobce kosti. Vnetje je moralo nastati, da se pospeši proces zdravljenja. Izjavil je tudi, da za zdravljenje ni zahteval plačila m da žrri samo od podpor, ki mu jih dajejo zdravniki. Tudi pri razpravi je Poljšak vztrajal pri istem zagovoru m izjavil, da je Kufner-jevi zdravil raka na glavi. Gnojenje je bilo na vsak način dobro, z drugo mažo bi pacijentka popolnoma okrevala. Na sodnikovo pripombo, da ni zdravnik, je obtoženec odgovoril, da je izdal že 100.000 šilingov za maže proti tuberkulozi in raku, denar pa mu je dai neki zdravnik na razpolago. Na predlog zagovornika, ki je poudarjal, da so Poijšakove metode proučili in priznali razni profesorji, ki naj jih sodišče zaslfsi, je sodišče razpravo preložilo. V obeh primerih vprašanje Poljšakove krivde torej še ni pojasnjeno. Treba je počakati, kakšen bo izid preiskave. Dolenjci so zmagali ELAli : BRATSTVO 3:0 Novo mesto, 19. junija. Novomeški Elan je že pri prvi tekmi na Jesenicah z uspehom branil naslov provin-oijalnega prvaka v ljubljanskem okrožju. Zmagal je nad Bratstvom z 2:1, včeraj pa se je v Novem mestu odigrala revanžna tekma. Znana Potočnikova.: Pridi Gorenje z mrzle rJ^nirtA, vabi Dolenc v gorke doline, je prestala težko preizkušnjo. Sončna Doienjalta. je bila v nedeljo prav taka, kakor Gorenjska. Dež je HI curkoma, bilo je vse prej kot gorko in Dolenjci Gorenjcem s toploto niso mogli postrečt Vse do tekme je lilo, končno pa je imel Potočnik vendarle prav. Tik pred pričetkom tekme se je zjasnilo m je celo sonce prrjaano pokukalo izza oblakov m je tako Dolenjska rešila svojo čast Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje. Na igrišču se je zbralo okoli 300 gledalcev, ki so z veseljem pozdravili zmago domačega moštva. Pričetek se je nekoliko zakasnil, ker je naliv pokvaril vso markacijo na igrišču in je bilo treba ponovno markirati. FP*"1 je bal ves Čas v rahli premoči in je rezultat 3:0 pravilno izrazen. Zlasti je ugajal napad, ki je z lepimi kombinacijami stalno ogražal svetišče Jeseničanov. Vratar Bratstva, Brum, ki ga imajo po vsej pravici za najboljšega vratarja med provincijalnim! klubi, je moral trikrat kapitulirati. 2e v prvem polčasu si je Elan priboril dva gola naskoka, v drugi polovici pa si je s tretjim golom za-sigural zmago. Jeseničani so igrali marljivo do konca, vse njihove strele pa je držal dobro razpoloženi vratar MežnarŠič, ki je med drugim obranil celo 11-metrovko. Zmaga je bDa zaslužena. Tekma je potekla vseskozi fair, kar je predvsem zasluga sodnika g. Pevaleka, Po sta se nasprotnika zbrala v gostimi pri vvmdischerju v Kandijl, kjer so domačini postregli Gorenjcem s pristnim dolenjskim cvičkom, ki je kmalu razvozlal jezike. Sledile so prisrčne napi tulce, na domače so posebno ugodno vplivale iskrene čestitke vodje Bratstva na zmagi. Jeseničani pa so obljubili, da se bodo re-vanžirali na drugem športnem polju, v smučanju. Pripomniti je namreč treba, da so skoro vsi igrači Bratstva znani smučarji in da v njihovem moštvu igrata znana smučarska prvaka Joško Janša in Franc Smole j. Prekmalu so sd morali športniki seči v roke. Jeseniški gostje so sedli v avtobus, v pozdrav pa jim je za-donel krepak športni zdravo* Tečajni izpiti v Novem mestu Novo mesto, IS. junija. Ze nekaj dni se vrše na gimnaziji tečajni izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Nikole Majnarića, univerzitetnega profesorja iz Zagreba. V višjemu tečajnemu izpitu se je priglasilo 27 letošnjih maturantov, 3 lanski in 1 predlanski, skupno torej 31. Radi bolezni je kasneje eden odstopil, pet pa jih je bilo na podlagi pismenega izpita odklonjenih za eno leto, tako da maturira 25 kandidatov, med njimi 9 deklet. Izredno srečno je bil izbran tema slovenske pismene naloge »Ali so dani vsi pogoji za razvoj industrije v Jugoslaviji?«, v katerem so osobito maturanti pokazali veRko samostojnost mišljenja. "V^šji tečajni izpiti bodo končani v sredo dopoldne. K nižjemu tečajnemu izpitu se je prijavno 29 absorviramh nižješolcev. Odklonjena sta bila en dijak m ena dijakinja. Med 27 malimi maturanti je 7 dekiet Nižji tečajni izpiti končajo jutri. Protituberktilozni dispanzer v Trbovljah Trbovlje, iS. junija. V petek ob 16, se je vršil v pisarni krajevne bratoveke skladnice občni zbor ku-ratorija Proti tuberkulozne Hge. Predsednik ravnatelj inž, Frane Lookot je pozdravil na—Oče člane ter predstavnike raznih organtacfj, aa rrjmi je pa poročal o delovanju dispanzerja okrožni adravrtfk dr. Jensterle. Dispanzer je imel v enem letu 11.464 Din stroškov za zdravljenje, 590 bolnikov, od katerih je bilo 435 obolelih na jetOd. Do konca maja je od teh oskrbovancev umrlo 11. V botoiet ae je zdravilo 70 botoSkov, v zdravilišče jih je pa poslal dispanzer pet. Med letom je bilo poslovanje dispanzerja vzorno, dotok bolnikov je bil reguliran, za obiske bolnikov na domovih in izven Trbovelj je bila pa sprejeta zaščitna sestra. Dispanzerju so prispevali večje zneske Osrednja PT liga, OTJZD, Ljubljana, Delavska zbornica pa tudi druge humane ustanove v rudarskih revirjih. Kljub temu pa bodo vsa ta sredstva kmalu izčrpana in kuratorij je na obenem zboru tudi razpravljal o vprašanju, kje dobiti sredstva za nadaljnje vzdrževanje te velevažne ustanove Potrebno bi bilo, da priskoči dispanzerju na pomoč banska uprava. Občni zbor je razpravljal še o nekaterih aktualnih zadevah, končno je bil pa na predlog župana Voduška izvoljen v ožji kuratorij PT dispanzerja okrožni zdravnik dr. Janez Jensterle. Vpisovanje na Ljubljana 19- junija. Gospodinjska šola »MLadiika« pripravlja v prvi vrsti hčere meščanskih slojev iz vse države za dobre in spretne gospodinje in jih vzgaja za vzgledne žene, matere in zveste državljanke. Pouk v gospcKiinjski šoli »Mladikac obsega teoretične in praktične predmete. Prve tvorijo: zdravstvo, državoznanstvo, gospodinjsko spisje in računstvo; praktična stran pouka obsega vsa potrebna in običajna gospodinjska dela, ki spadajo v delokrog slovenske gospodinje. V 11 letih svojega obstoja je gospodinjska šola 2>Mladika« vzgojila celo vrsto najboljših gospodinj, ki se sedaj odlično uveljavljajo na svojih domovih ali pa na mestih, kamor jih je usoda posadila. Gojenke go-spodinjske šole so lahko interne, ki stanujejo v internatu, in to je predvsem želeti, so pa tudi lahko zunanje, ki stanujejo izven internata. Prve plačujejo za vso oskr-Din 900.—, druge plačujejo mesečno Din 450.—. Gospodinjska šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 28. julija vsakega leta. Vpisovanje v gospodinjsko šolo se bo vršilo v dneh 27. in 28. junja od 8. do 10. ure v poslopju »Mladike« v Šubičevi ulici pri dežurni učiteljici. V zvezi z gospodinjsko Šolo je internat >Mladika«, ki je namenjen tako gojen-kam gospodinjske šole kakor tudi vsem onim gojenkam, ki žele obiskovati katerokoli šolo v Ljubljani. Smoter tega internata je, da nudi svojim gojenkam dom, ki jim naj nadomešča domačo hišo in ki jih nadzira po voiji staršev. Zavod se briga za popolno oskrbo gojenk, tako da dobe gojenke zdravo, moralno umsko in telesno vzgojo, vse v duhu nacijonalne jugoslo-venske misli. Gojenke nadzirajo prefekte, ki dajejo gojenkam praktičen pouk zlasti iz zavih jezikov. V internatu je vpeljana menjaje se dnevno konverzacija v tujih jezikih. Na razpolago je klavir, kjer poučujejo gojenke posebne učiteljice glasbe v zavodu ah pa se lahko učijo gojenke po želji staršev tudi izven zavoda. Gojenke imajo dnevno obli ga t en izprehod, lahko pa tudi pose č a jo gledališča in koncerte — pod nadzorstvom seveda — in ako to žele starši. Zavod ima stalnega hišnega zdravnika in dobivajo starši o zdravstvenem stanju gojenk vedno potrebno obvestilo. Gojenke plačajo za vso oskrbo mesečno Din 900.—, za pouk klavirja še posebej mesečno Din 150.—, ako se ga uče, in to v naprej. Prijave za internat je poslati čim prej. Nadaljnja navodila daje med počitnicami ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Podpiranje brezposelnih rudarjev Trbovlje, 18. junija. V preteklem letu je bilo izplačanih iz fonda za podpiranje brezposelni h rudarjev za okrog 2 niffijona dinarjev podpor. Ko je V letu 1931 zajela gospodarska kriza v večji meri tudi rudarsko industrijo naše države, je bil v okviru ostalih panog socialnega zavarovanja rudarskega delavstva pri glavnih bratovskfli skladnicah v Beograda, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Sphtu ustanovljen poseben fond za podpiranje brezposelnih rudarjev in piavžarjev. V ta fond vplačujejo prispevke enakomerno delavci in delodajalci v višini 1_5 Din (skupaj 3 Din,) od tisoča bruto zaslužka deiavea. V začetku leta 1932 je predpisalo ministrstvo za šume in rudnike pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju tega fonda. Lani je bilo izplačano brezposelnim rudarjem dnevnih denarnih podpor za D4n 558-263.30, potnih podpor za Din 97.246.46 m izrednih denarnih podpor za 23.711.50 Din, skupno torej za Din 679.221.26. Te pomoči je bilo deležno 3174 brezposelnih rudarskih in piavžarskih delavcev z 3396 družinskimi člani. Poleg teh pomoči in podpor so izdajale bratovske skladnice v izrednih primerih skrajne bede in potrebe tudi še podpore v breme izdatkov državnega proračuna v visini od 34.700.— Din. Pri potovanju, ki je imelo za cilj iskanje dela, so prejeli brezposelni delavci 2760 objav za brezplačno afi znižano voz-nino po železnici v skupni vrednosti Din 152.089.45. Posebno aJccrjb za podpiranje velikega števila svojega brezposelnega članstva .le pokretala v začetku leta 19&2 bratovska akladnica na Jesenicah (KTD*, ki je poteg- podpor iz fonda za brezposelne izdala še podpore v znesku Din 966.536__m to iz sredstev posebnega posojila, dobljenega od osrednje uprave za posredovanje dela. Ceiokirpn© je torej bilo izdano lani v naši državi iz centralnega fonda za podpiranje brezposelnih delavcev 1,832.547.71 Dm, Ta vsota pa se seveda še poveča i ftTVVđcl, ki so jih za brezposelne rudarje in plavžarje izdale druge socialne ustanove iz laetrrin fondov, tako da se je v lanskem letu zadalo za podpiranje brezposelnih rudarjev m ptavzarjev v n&Sd državi preko 2 mili jona dinarjev. h Ko4e-dar. Danee: Ponedeljek. 10. junija katoličani: Jmlljana, Bogdam, Ger. m P nra-voedarrorl 6. junija Današnje prfirodrtve. Kimo Matica: ženin greh. Khto Ideal: Zaorto. KKJno Šiška: HuzarJJ pridejo. Glasbena Matica občni zbor db 30. t Hnibah!ovn dvorani. Zveza duševnih delavcev r Soveniji občni »bor ob 18. t prostorih Srtovonefee Matice. II. sklepna produkcija gojencev l*oa»-se rva torij a ob 20. v divorani Unioma. Dežurne lekarne. Danes: KnraJt, Gosrposwe*sfca cesta » m Sušnik, Marijin trg 5. * — Higijenska razstava v Beogradu. Zdravilišča in letovišča, ki se nameravajo udeležiti higdjens/ke ra&astave t Beogradu, se ooezanjajo, da je troba dostaviti razstavne prctfcntrte najpozneje do 15. juilioa t. 1. Higijonskemu zavodu w Ljubljani, ki bo ves raoatavni materijali zbiral in odposlal na^erj v Beograd- One ustanove, ki se žele udeleži« te razstave s propagandnimi predmeti, izJeženrrni na tujsko - prometni raastarvi r Ljubljani, morao*) javiti do navedenega ^no Tujeko-prometaiemu svetu kraljevske bans&o uprave dTaivs&e banovine, karteli predmeti naj se odpošljejo na bfeider**ko razstavo. _ Stanovanjski odsek L pokraokMtee-gra zJota SKJ urad nje od 20, jtmija de L julija v baraki na gđavnem lo>Jodvorn, kjer se sprejemajo fctfave za privatna prenočišča m se dobe vre droge informacije. Uradne ure od 8, zjutraj do 8. zvečer; 25^ 26. 37. m 2« jmrlja pa dan m noč. Teaetonska števMDca *72Q (fszfr&d sito. O voznih olajšavah smo že govoriti. Lepa in vse hvale vredna je ta naša vse-obča navada in škoda bi jo bito opustiti. Sediš doma in si čemeren kakor letošnja pomiad, pa naenkrat zveš, da «e lahko napol zastonj pelješ — kam in čemu, to je postranska stvar. In že je konec tvoje čemer nosti, brž si pripravi jen pospeševati notranji tujski promet tn sam prav me vešL, kdaj si postal na domači zemlji rttjec Tako daleč smo že razvili prelepo navado vozariti se napol, tri četrtine aH cek> sploh zastonj, da smo začeli prodajati legitimacije za polovično, četrtinsko in brezplačno vožnjo kar javno, /z tega se ntegne razviti še posebna panoga Snšmarstva ah krošnjarenja m bodo trgovski interesi oškodovani. Samo izražati bi se morati mato točneje. Vožnja je vedno cela, pa če se pelješ do Otoč aH samo od glavnega kolodvora do gorenjskega. Polovična bi bila, če bi skočil iz vagona malo naprej od prehoda čez Tyrševo cesto, četrtinska pa, Čc bi si premislil še pred prehodom in bi jo ubral nazaj v mesto. Gre očividno za denar, ki ga moramo plačati železnici, če se hočemo kam peljati. Tu je pa seveda že splošna delitev — eni plačajo pol tega denarja, drugi samo četrtino, tretji sploh nič, četrti in le redki pa vse. Denarja tn vožnje pa ne smemo metati v en koš, drugače nam utegnejo olajšave ukinit L Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Poaededjek, iS. junija: Tantuffe. rted. IX Sreda, 2L junija: Rofesi. Red G m D {poletni abonma). četrtek, 92. junija: Okence. Red B. >Roksl< za poletni abonma. V sredo 21. t. m. se vprizori posgedbjie v sezoni za poletni atomna red C in D uspela angfleska veseloigra >Rokef< z gospo ša-ričevo v n asi ovni vlosi. Opozarjamo, da prejaneoo abonenti reda D dostavljene vstopnice za to predstavo na dom, da se na ta način izogne morebitnim rMjgreslram. OPERA. Začetek ob -O. ari Ponodol&ek, 25. junija: Zaprto. Torek, 20. junija: 9evUoski brivec. Gostuje Aid a Sari. izven. Sreda, SL jtmija: JUen in JttL Red Sreda četrtek, 22. junija: Turaodot. Znamenita pevka svetovnega slo-vesa, Ada Sari, katero pozna nase občin-stvo že iz koncertne divorane, gostuje v torek 20. t m. v >Sevidoskem brtveu< v vlogi Kosine. Opozarjamo oočinotvo, da je to gosbovamje enkratno in si z ozirom na zanimanje, ki bi ga utegnilo zbudita, nabaiv^ja vstopu ice Ae v predpeodeji. Gostovanje se vrsi izven abonmaja. Dobava poštnih potrebščin Dravska direkcija poste v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin, svmčenih pečatov, motvoza in preje. Licitacija bo dne 26. julija ob 11. v pisarni rač. ekonomskega odseka ,soba štev. 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do 10. se mora položiti »odstotna kavcija v sobi št. 41, kjer se lahko vpogleda jo ali kupijo pogoji po Din 20. Pred sodiščem. — Afi priznate, da ste o^merjaii to-žitelja, češ, da kna telečjo giavoT — Ne spominjam se več dobro, gospod sodnik, toda čim bofj ga giedam, tem verjetneje se mi zrS, da sem rrra refoei. Stev 137 »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. junija 1933 Dnevne vesti — Zborovanje Zveze hranilnic Včeraj je imela Zveza hranilnic Jugoslavije v Sarajevu II. glavno skupščino. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da sta se izpolnili dve želji izraženi na prejšnjih sestankih, da je namreč vprašanje inflacije vzeto z dnevnega reda in da je trgovinski minister v proračunski debati izjavil, da bo še na tekočem zasedanju sprejel zakon o hranilnicah, ki bo z njim urejeno razmerje hranilnic do bank in drugih denarnih zavodov. Tako bodo dani pogoji za ustanavljanje novih hranilnic. Izražena je bila želja, naj bi veljale tudi za samoupravne hranilnice vse olajšave, ki ao jih deležne druge splošno koristne ustanove. Sklenjeno je bilo, da začne Zveza izdajati »Vestnik Zveze hranilnice kraljevine Jugoslavije« in da bo sklican kongres, ki se bodo na njem obravnavala vsa pereča vprašanja varčevanja — Iz državne službe. Vipokojem če ^av-kar pri davčna uiprarri v Mtrrski Soboti Janez Rnžič. — Razpisani zdravniški službi. Bolnica za duševne bolezni v Sjternjevcn pri Zagrebu razpisuje natečaj za dva zdravnika i^aidmi&ka pripravnika. Prošnje je treba vAožifti đo 22. t. m. — Radio bo prenašal vidovdansko proslavo. IpravitoKstva osnovnih ter rafvmateldBtva ttneščamskih to sredin jih šol opozarrjaimjo, da se vrzi v četrtek dne 22. juffrtia oh 9. uri fprenos vidovd anske pro-alave, ki jo bo oddajala I. drž. realna arinmazija v u»n ionski dvorani v Ljubljani. Na programu, ki obsega 17 točk, je govor o .pomenu dneva ter pevske točke, deklamacije, dvogovori, solo za čelo in izra. mladinskega orkestra na orglice. Pred oddajo bo spregovoril zaključno besedo predsednik šolskega radia g. prof. Leopold AnFree. _ Državna real. gimnazija v Kočevju objavlja: šol. leto 1932/33 se »bo zaključno v soboto dne 24. jnunitja s službo božjo ob 9. uri in obvezno šolsko proslavo, na kar se bodo razdelila spričevala. Sprejemni i-gpiti za I. razred se bodo »vršili 26. in 27. junija ob 9. uri. Najkasneje do "esa roka je treba pri ravnateljstvu vložiti parvsuje, kolkovane s 6 Din, za dovoljenje polaganja sprejemnega izpita. Rro&mft je treba priložiti šolski Izkaz o uspešno »JovTšenem rv\ razredu hi krstni list _ Borza dela žeM kuharja za Dalma- cijo za takačšen nastop, vrtnarja, pleskarja. žagaJta-mlfenarja, lakiranja za kromirano« ki Štiri vajence. — Kartel tovarnarjev čevljev. Trgovci s čev#*i so dobiJi te dni okrožnico, ki so jo podpisaJe največSe tovarne čevljev v Jugoslaviji, med njums tudi Cevfliarska družba v Krandu, azdek>va klica obutve vseh vrst D. Rogftč v Mariboru, A. Kri-sper v Ujatb'dani, Peko v Tržiču, Petovia v PtifHi, tovarna čevtiev Ivan Prešeren v Kranju in tovarna čevAjev J. Razooršek v Tržiču. Okrožnica naznanja skupne pro-- :r-e pogoje. Tako smo dobiM poleg dru-5TJn še feantei tovarnarjev čevljev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo še nobene bistvene izpremembe, da torej deževnega vremena še ne bomo rešeni. Včeraj je deževalo po vseh krajih nase države Najhujše nalive smo pa imeli v Sloveniji. V Ljubljani so dosegle padavine danes ob 7. zjutraj 37.5 mm, v Mariboru pa 30 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 27 v Splitu 21, v Zagrebu 20, v Mariboru ld-3, v Ljubljani 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.7, temperatura je znašala 7.6. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu si je končala v sredo zjutraj življenje 211etna služkinaj Malči Skarec. Obesila se je v kuhinji baje zaradi nesrečne ljubezni, deloma pa tudi zato, ker ji je bila služba odpovedana. — Strašna smrt pod 20.000 kg težko stalo. Iz Vlad&čin liana poročajo o strašni smrči dehavca Ve&rarja Ojorsjeviča, ki se je bti zatekel pred dežjem pod 20.000 kg težko skalo. Naenikrat se je ska»la odtrgala in pokopa4a pod seboj nesrečnega de-iavca, ki ga je popolnoma stlačila. — Smrt 80 letne starke pod vlakom, V petek poooktae se je pršpetS-la pri Sisku tegka nesreča. Cez železnic«) progo je hotela SO letna starka Jelena BoK s košaro na g$avi. Starka na slršaia prihajajočega vfl&ka, toJDorrKrtiva fc> je zgrabila ki udarila tako močno, da je bfta takoj mrtva, obenem je pa padla še pod vlak, ki jo je vbekd 30 m daSeč. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Frani Josefove« greneice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje iolča, vstopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« preuči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —5 Javna seja občinske uprave. V Četrtek 22. t m. ob 17. bo v mestni dvorani redna javna seja občanske uprave občanske. Poročila finančnega odiseka obsegajo poJeg ravnati prošenj *n pritožb odobritev računskega zaidjučka Mestne hranikKce za leto 1932, odobrrtev računskega zaključka Kreditnega društva Mestne hran iglice za leto 1933 in odkup etek-tričnega omrežja od Električne zadruge v Stepa Trn vasi. Poročevalec gradbenega odseka bo poročal o določitvi zaščitnega pasu na Golo ven. Oradu, Rožniku m Tivofi-pu, o začasnem pravrlriiku o zaščiti zgodovinskih izkoprrin ter zgodovinski« ameiniškan spomenikov (zgradb), o ureditvi prometa aa obrežjih Louolnanične struge, o bodoči ureditvi pokopališča pri Sv. Krištofu ki o povečanju cerkve Sv. Krištofa ter o pogajartoiSh s posestniki za pridobitev sveta za otvoritev drugega dela nove Linhartove ceste. Med poročfld per-sonakio-pravnega odseka ie rudi poročila o predlogu za ustanovitev žapsrije Sv. Krištofe. —Ij Meščanstvu in fotoamater Jem. V s vrbo izpopolnitve zbirke alMc in fotografij, ki tvorijo tako za mestno kron i to kakor za bodoči meetn-i muzej veJilao vrednost, obrača se mestno načelstvo na vse meščanstvo m nače fotoamater je z vljudno prošnjo, da odstopijo mestnemu arhivu po en iavol alik in posnetkov is vseh ljujbjj saških dogodkov, svečanosti in pri- rediterv tako iz pretekle dobe, kakor sedanjosti. Vsi dogodki, ki se tičejo našega mesta, njegovega razvoja itd. so važni za zgodovino mesta in njegovega prebivalstva. Iatotako se mestno nače&strvo priporoča našim fotoaanatenjem, ki spremiti arjo vee s kaaaero, c?a se spomnijo budi v bodoče mestnega arhiva, ki zbira vse fobogTafične posnetke, da se ohranijo našim potomcem. S tem pripomorejo ustanovitvi mestnega muzeja, ki bo odprt vsem in prikazoval razvoj mesta v beseda in sliki. Naše meščanstvo hrani mnogo olik ki fotografij _ iz veselih in žalostnih dni —, ki se tičejo našega mesta in njegovega rcebiva-stva. Take slike in fotografije zapadejo prejikoslej pozabije-nju in 'izgubi. Obratne in shranjene v mestni zbirki, pa bodo ohranjene še dolgo Ln služile zgodovini našega mesta in mestnemu muzeju. Poklonite jih v ta namen. Mestni arhkv (soba št. 34, ni. nadstropje) ima nalogo uvrščati vse sMke v zbirko in vpisati darovalce v knjigo podpornikov mestnega muzeja. Mestno na-čolstvo. Da dobro pere in da je poceni. To se zahteva od pralnega mila. In domače mora biti, seveda. »Hubertus« milo ustreza tem zahtevam. Zahtevajte ga v Vaši trgovini. —lj Lastniki konj in voz se pozivljejo da najkasneje do četrtka t. j. do 22. t m. pridejo v mestni vojaški urad na Ambrožev trg št. 7-1. soba štev. 3 — po knjižice za svoje konje in vozove, ki jih je v soboto pregledala vojaška komisija. Vsak pregledani konj in voz mora imeti svojo vojaško knjižico, sicer se lastnik kaznuje po voj. kaz. predpisih. Kdor svojih konj in voz iz kakršnihkoli razlogov ni pripeljal k pregledu, naj do četrtka 22 t m. s pravilno kolekovano viogo obrazloži, zakai tega ni mogel storiti, sicer ga bo vojaška oblast brezpogojno najstrožje kaznovala po § 44. voj. kaz. zakona. —IJ Pred novimi redukcijami delavcev? Gospodarska kriza in splošna stagnacija zahtevata vedno nove žrtve. Armadi brezposelnih se bo pridružila nova množica delavcev in dalavk, ki jih namerava ta teden reducirati neko večje ljuibljansko podjetje. Kakor smo informirani, je neka tovarna pletenin v Loub-Ijaaii zaradi pomanjkanja naročil prisiljena, da začasno ustavi ali pa vsaj omeji obratovanje, zaradi česar bo postavljenih na cesto 120 delavcev in delavk. ZOBOZDRAVNIK DR. SCHWEIG£R ordinira od danes naprej od pol 8. do 12. in Na steza] odprte nebesne zapornice Nalivi so včeraj preprečili povorko in telovadni nastop sokolskega naraščaja. — Ljubljanica zopet porušila jez od 2. do pol 6. 7453 —Ij Možlček se je obotavljal. Včeraj popoldne je gnal stražnik na policijo po Knafljevi ulici navi^tez povsem poštenega, 72-le/toe^a možioka, ki je pa bil baje mado dobre volje. Starec se je ujpiral stražniku ter mu vneto dokazoval, da ni piGasi in da d« ve, čemu mora iti na policijo, ljudje so simpatizirali z nJim, ker se jim je smilil. Ker stražnik ni mogel spraviti zJepa možička naprej, ga je potisnil v vežo Narodne tiskarne. Poskiicali so po motoriziranega >Henrika«. Možiček se ni obotavldal stopiti v avto, češ, da se na nrilhove stroške že rad pelje kamorže, na svoje bi se pa ne hotel. Rajčbvedmeži ki se jih je abrado na pozorišeu mnogo, med njimi je bilo največ odrasHh Zagrebčanov, so sprejeli možičkovo izjavo z odobravanjem. —Ij Ob fiorijanski cerkvi stoje zidar-ski odTi. Cerkev bo dobila lepo celotno zunanjost, kar je res zelo potrebno; brez obnovitve pročelij bi ne pomagala mnogo vsa druga preureditvena deda ob cerim. Dr. PINTAR zopet redno ordinira. —Tj Društvo >Soča< v Ljubljani na-znanda vsem čdanom, -da se vrši na dan Sv. Alojzija v aredo 21. t. m. ob 7. uri zdutrajj v cerkvi Sv. Jakoba masa zadnš-niea aa pok. istrskim vodifteljem ki borcem Vekoslavom Spinčičem. Ob 20. uri bo spominski večer v dvorani na Taboru, pri katerem bo sodelovala tmdS H*iba*io-va pevska župa z Adamičevo >Mohtev< ob sjpremefcviu fanfar vSloge«, po govoru pa žalostkiko in zaključi večer b veie-pomembno Hajdtrihovo >BuČi, buči, morje jatdrijaiisiko.. .< K tej komemoraciji, ali S5K>miinskemu večera za pok. našim veri-kim /borcem Spinčičecn vabimo vse svoje članstvo k obilni "Udeležbi. Odbor. 366-o —lj Vse ljubljanske CM rx>dnižniee in njih člane vabi Družba sv. Cirila in Metoda na proslavo spomina blagopokojnega narodnega borca Vekoslava Spinčiča, ki bo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani na Taboru. Sv. maša zadušnica bo istega dne ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 354-n —lj Ljubljanskim članom JRKD. Sre-ska skupščina JRKD v Ljubljani je preložena na 27. t m. ob 30. uri. Minister dr. Kramer se je moral že snoči zaradi nujnih državnih poslov vrniti v Beograd. Ker pa želi prisostvovati skupščini osebno, je predsedstvo sreskega odbora skupščino preložilo. —ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Torkova pevska vaja (ženskega zbora) zaradi vaje moških zborov v Glasbeni Matici odpade; prav tako vaja mešanega zbora v sredo zvečer zaradi komemoracije po pok. Vj. Spinčiču. V četrtek zvečer moški zbor. — Odbor. _Ij Na man jšin jski osnovni šo4i z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščind bo vrnisova-ntfe učencev in učenk za 1. do 8. šOleko leto dme 20. in 31. junija od 11—12. ure. Cojzova c. 5 (Graben), i. nadstropje — desno. Ljubljana, 19. junija. Mesto se je odelo v zastave, slavnostno razpoloženje je zavladalo po naših ulicah, ki so se povsem prerodile, čim so zavalo-vale na njih množice, živahne, vesele mladine. Nebo pa ni hotelo vedeti nič o tem. 2« v soboto se je ogrnilo s težkimi, temnimi oblaki, ki so grozili; toda ljudje so upali, da se bo izlilo. Nihče se ni jezil nad jesenskim vremenom. In proti večeru se je res začelo vedriti, toda ob 22. je že zopet rosilo. Potem so se pa začele odpirati nebesne zapornice čedalje bolj. Zjutraj je bilo nebo povsem pokrito z debelimi deževnimi oblaki. Nekaj časa je deževalo kot bi sejal vodo skozi sito, nakar je začelo liti kot ob vesoljnem potopu. Ljubljanski sokolski naraščaj se je vadil zjutraj nekaj časa na zletišču. L'bogi otroci so bili do kože premočeni. Vsi drugi so pa bili zbegani in žalostni. Povorka je bila odpovedana. Lilo je tako, da otroci niso mogli niti iz prenočišč. Oni, ki so prišli v Ljubljano, seveda niso bili pripravljeni na tako slabo vreme; zato niso imeli primerne obleke, dežnikov pa seveda tudi ne. Zeblo jih je, zlasti one, ki so bili premočeni. Meteorološka postaja ni mogla potolažiti zletnega vodstva, ki je do poldneva še upalo, da bo dež vseeno nehal do 15., da bi ne bilo treba odpovedati še telovadnega nastopa. Opoldne so dosegli nebeščani rekord. — Kot na sodni dan! so vzklikali ljudje. Začel je pihati močan veter. Lilo je čedalje bolj med viharjem, oblaki so se vlačili skoraj po tleh. Veter je klestil drevje, zlasti so trpeli kostanji v naših parkih, posebno v Zvezdi. Po tleh je bilo kar pokrito z vejevjem. Žvenketale so šipe po tleh, pa tudi opeko je nosil vihar s streh in metal odtrgane zastave po tleh, da ni bilo varno stopiti na ulico. Začelo je tudi grmeti, končno je pa silovito treščilo, da se je streslo vse mesto. Tedaj so obstale naše električne ure, ki so tudi sicer precej občutljive. Deževalo je kar naprej, barometer je pa padal vzporedno z dežjem. Zlezel je na 745 mm. Na telovadni nastop ni bilo več misliti, ker je deževalo do 15. Tedaj se je pa zdelo tudi nebeščanom, da je mera polna. Začeli so počasi popuščati, barometer se je pa začel prav tako rapidno dvigati kot je prej padal. Ob 17. je že sijalo soln-ce. pomislite, ljubljansko solnce! Naši gostje so nedvomno mislili, da pri nas sploh ni solnca. Ljudje so naglo napolnili zletišče. kot da so se hoteli odškodovati za odpadli nastop. Vstopnine ni seveda nihče pobiral. Zletišče so obiskali tudi naraščaj-niki, preden so začeli odhajati na kolodvor. Čeprav je telovadni prostor dobro splaniran in kanaliziran, vendar je stalo zvečer na njem precej vede, ker pač poži-ralne jame. tako zvane ponikovalnice. niso mogle dovolj naglo požirati vode Nastop bi bil onemogočen že zaradi tega, čeprav bi dež nehal pred 15. Zvečer je bilo najkrasnejše vreme, ki je odškodovalo nekatere goste vsaj s tem, da se jim je nudil z Gradu razgled, kakršnega niso nedvomno niti še nikdar izrabili mnogi domačini. Zlasti Triglav in Kamniške planine so se pokazali v izredni lepoti — kristalno čisti. No, Ljubljančani so priili na svoj račun drugje . . . Ob 17.30 so se zbrali v množici na tromostju. Za jezom je stala visoko kalna voda Na levi strani pod tro-mostjem je montirana črpalka na električni pogon, da črpa vodo izza jezu v glavni kanal. Toda kanal je bil skoraj poln zaradi naliva in bi tudi sicer ne pomagalo mnogo črpanje vode iz struge, ker je prenaglo naraščala. Po 17. je voda izredno naglo narasla do roba obeh jezov — na levi in desni strani srednjega opornika starega mostu — m je bik) ob 17.30 samo še vprašanje nekaj minut, kdaj bo voda razrušila jez. Čim je dosegla rob jezu, je začela odplav-ljati ter orati nasip. Levi jei je bil malo nižji, zato ga je voda prej preplavila in ga začela naglo razjedati. To je pa b"1 sreća v nesreči, ker je bil ta jez precej m i.ijSi od desnega ter ni bil nasut s tako velikimi stroški. Voda je opravila naglo svoje razdiralno delo; čim se je pa začel rušiti jez in je voda bobneče z izredno silo vdrla v spodnji del struge, je tudi začela naglo padati za desnim jezom, ki je bil s tem rešen. Delavci so medtem z največjo naglico reševali iz struge materijal, kar se je pač dalo rešiti, vendar je pa odnesla voda okrog dva vagona stavbnega lesa. Sreča je, da so rešili črpalko, ki je bila montirana pod jubilejnim mostom. Jez, ki ga je podrla voda, je bil zgrajen šele pred tednom. Kot znano, je n jez podrla voda pred tremi tedni. Zdaj bi jez — prav za prav nasip iz materijala, izkopanega v strugi — vzdržal in ni krivda podjetja, da je morda zgradilo preslab, odnosno prenizek jez. Voda *a jezom je namreč narasla po lu^ričak ^anem naključju. Zaradi hudega naliva je naglo nateklo mnogo vode v del struge med zapornico pri ustju Gradaščice in jezom pod tromostjem. Voda je bila v tem delu struge nekaj časa celo višja kot onkrat zapornice v Trnovem, kar je pa postalo usodno, ker je potisnila eno zapornico nazai, *orej v ono smer, kamor voda navadno ne pritiska na zapornice. Zato je odrinila zapornico iz zareze — tečaja — nakar jo je naglo zasukala okrog pokončne osi. Delavci so hiteli na pomoč s težkim tovornim čolnom, a voda je tako drla, da bi kmalu utonili ter so se s težavo rešili. Voda ie začela naglo dreti z vso silo skozi odprtino, zlasti še, ker je silno naglo naraščala za zapornico. Pred dnevi so začeli zopet delati v strugi v polnem obsegu, čim so izčrpali vodo, zdaj je pa enak položaj kot po pr.d zadnjem deževju. Zopet bodo morali črpati vodo več dni iz struge, popravljati tire m graditi jez. Podjetje ima veliko škodo. Naši akrobati se postavijo Njihovi nastopi v Ljubljani so bili prava senzacija v dobrem pomenu besede Ljubljana, 19. junija. Snoči so se poslovili, zato ne pišemo zaradi reklame, ki je tudi ne potrebujejo, kar bo rad priznal vsak, ki je občudoval zadnje dni njihovo umetnost na Sv. Jakoba trgu. S skepso so prihajali prve dni meščani k predstavam, ker velja tudi v tem pogledu rek: Nemo propheta.. ., snoči pri zadnji predstavi so pa bili navdušeni vsi brez izjeme, čeprav jim ni šlo v glavo, da zmorejo kaj takšnega naši fantje, ki so celo doma z Jezice in iz Celja. Da so bili nastopi naših akrobatov res prava senzacija v dobrem pomenu besede, nam dokazuje že nastop drzne Mlinaričeve Kristine, ki je nedvomno prva naša plesalka na vrvi, pa tudi marsikje drugje se ne morejo postaviti s takšnim dekletom. Kristina pokaže več spretnosti m poguma. Čeprav Še ni dolgo, odkar je zapustila šivan-ko, kot rame madame v cirkih ki se pro-ducirajo na vrvi re kakšen meter nad tlemi. Kristina pleSe gracijozno brez sledu treme in brez te-/koče. čeprav ni kar tako nositi ženski težko balančno palico. Izredna drznost pa je, da dekle stopi na žici na kok) za tovarišem »zračnim* kolesarjem, ki potem prepelje oba čez, visoko nad ulico. Da so naše fantje res pravi akrobati ter bom na nje lahko ponosni tudi pred svetom, so nam dovolj dokazali te dni, čeprav so morali odpovedati zaradi slabega vremena 5 predstav. Daleč so prekosili slovitega Srrohschneiderja, saj so napredovali že tako daleč, da fmajo med rednim programom tudi nekatere izredno senzaciionalne točke. Nedvomno ni kar si bodi, če akrooat prekorači prst debelo žaco brez balančne palice! Kaj taikšnega bi si Strosebneider nikdar ne upal. Tako hitro se pa tudi ne bo nihče meril z našimi fanti v kolesarski umetnosti na žici. Peljati se po žici z navadnim kolesom, se zdaj našim občudovalcem akrobatov ne zdi niti več kaj posebnega, čim sta se začela Presetnik in Kranjc voziti med nebom in zemljo z enokolesnrm kolesom, ki rrima balance in s katerim se ne zna nihče drugi voziti na varnih tleh, razen naših fantov. Vendar jim vožnja z navadnimi kolesi te vrste še ni bila dovolj. Včeraj pri prvi predstavi je tvegal Presetnik izredno nevaren eksperiment. Fantje so si nabavili nestabilno enokolesno kok>. ki ima sedež na dolgi železni palici (cevi) Približno na sredi palice je vodoravna os s pedali. Kolo je visoko 2.30 m! In s tem kolesom si je drznil Presetnik peljati se po žici v rokah s rezko balančno palico. Na kolo je zlezel po lestvici, saj sedeža ne moreš dos*^či niti z iztegnjenimi rokami, kaj šele, da bi ga za-jahal kar tako. Presetnik se je pripeljal med splošnim strmenjem občinstva do polovice zračne poti. Že dokler je šlo po sreči, je bila vožnja naravnost dramatična, ko pa drzni kolesar ni mogel več dovoij pognati kolesa, najbrž zato, ker žjca visi proti dini — se je začela prav drama. Akrobat je začel omahovati, nakar je omahnil, k sreči v smeri vzporedno z žico, kolo je padlo v mrežo, se odbilo ter treščilo na tla, za njim pa še balančna palica, a Prestn'k se je ujel z nogami za žico. Trenotek je visel tako med nebom in zemljo, a že «e je pognal kvišku ter obsedel na žici. Tovariš ie prišel ponj z balančno palico, nakar se je predstava nadaljevala, kot da se ni nič zgodilo. Čeprav bi vsak pričakoval, da bodo akrobati zaradi tega dogodka preplašena, vendar je še potem nastopila celo Mlinari*eva v vlogi zračne baletke. Ravnotežje je lovila s solnčnikom. Pri drugi predstavi se je Pre3etu:k zopet vozil s kolesom po žici. seveda z drugim, ker je bilo ono pokvarjeno, vendar pa ne z mnogo bolj stabilnim. Fantje imajo dobre živce. Kranjc in Presetnik sta zvečer še improvizirala gostilno na žici, eden je bil natakar, drugi pa gost, ki je sedel pri mizi na stolu m pil. Posekal ie tudi v tem pogledu Strohschneiderja, ki si je štel med najtežjo točko produkcijo z mizo in stolom. Zelo je bil ljudem všeč tudi ognjemet. Akrobat ima pritrjen metalec za umetni ogenj na glavi ter koraka po žici kot ognjen bog. Žaromete med tem ugasnejo. 'Akrobati so 9e vljudno poslovili, zahvaljujoč se ob-činetvu za izredno len obisk in za darove, ki so pa bili bolj pičli ter bodo fantje le pokrili režijo. Potrebovali bi izvežbanega impresarija, ker ne morejo poleg vseaa voditi še administrativnih poslov. Odšli so domov na Jezico, čim bodo pa prejeli dovoljenje za nastop v Zagrebu, odrinejo tja. Iz Kranja — Zveza mladih Intelektualcev v Kranj«. Tnxfi v Kranju se pripravka ustanovitev krožka Zveze nolalin rntele»fc*ua»-cev, ki ee je ustanovila kot hiteli^mčna stanovska organizacija za Jeeos'avtjo s sedežem v Mariboru. Zveza mJarttih kitek-tuaJcev ima namen nuditi svojim Članom stanovsko - dedovno zaščito v vsakem oo-tfled-u in zlasti zastopati težnje onih, ki so jih težke rasamere prisilile m©* brepo-sefine. Če kdaj, je ziasti lanes npjna lu naravna trdna interesna povezanost vseh in te! e.£r>ončmin stanov, ki so vei -^roženi od težkih gospodarskih racaner, redukcij m bregrjoseJmosti. Matično vodstvo Tiveze v Mariboru je poverilo organizacijo rrozka v Kranjc g. N. Kuretu, prof. n. r., Kotorsko predmestje 128, na katerega naj se obrnejo vsi interesenti. _ |z krožka prijateljev Francije. Na občnem zboru Krožka prijateljev Francije v Kranj« nrimrii petek je bil Izvoljen soglasno spet stari odbor s predsobiikoai pirrf. N. KJuretotm na čelu, saono mesta odstopiivdin članov odbora so se fezpopol-nifca Krožek vabi vse prijatelje franco-rraroda ki fiUBUCOsfce kttttnrs fe Kranja ln okolice, ki se niso člani, da mu pristopijo v obilnem steviln. Tako bo se laže vršil dosleđ tako uspešno delo, ki je strogo kulturno in se skrbno tvogib^e vsakega političnega viplAva ki obeležja. O delovanju krožka v minndi poslovni dobi in 6. t- m. Pinoande s krstnim listom ln spričevalom o dovarše«iem rotn u-a revežev. V celjski boini-cl je umrla 16. t. m. 70-letna lininarjsva žena Marija Gradišnikova rz St. Raporta nad Laškim —c Važno sejo bo imel SarSi odbor krajevne ongan i::i< i;e JRKD za Celje -okolico v torek 2o. t. m. ob 20. v Sokol-skem domu v Gaibeirju. Ulieležba obvezna za vee odibornike! —c Nedelja brez sporta. V nodoJuo 18. t. m. ob 9. dopoJiilcie bi se bila morala pričeti kole*»araka dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju na progi Ce£e - Rogaška Sdatina, ob 11. cross cou-n^rv na 10 km pđ-i >Skalni kleti<, ob 17. pa prvea-srt-vena nogometna tekma mol SK Celjeon in SK Juigos.1 a.'." i j o. Zaradi sko/o neprestanega deževja pa so bile vse tekme odpovedane. Slovenci v Ameriki Policija v* West A£iasu in v MilwaiEkeevu k že dalj Ča-sa opazovala, da krožijo v obeh mestih d j na rojeni kovanci po 10, 25 ki 50 centov. L*onarejevaleetni dolgo niso mogli na sled, naposled je pa policija ac©-tirala 3S letna-^a Rudolfa Zidaria. Mož pri oblasteh ni preveč dobro zapisan, bil >o toud .pretepač iu pajanec, večikrat je sede! ie zaradi kršitve prolitbcije. 4. februarja jje prišel iz zapora, potom ko je odisedcl enoletno k:izsn zaradi poškodibe Miccga rojaka. V zaporu se jo pa naučil ponarejati denar. Po-iicijja je na njcgo-vom domu ziipletrila razno orodie ter tiKft za 40 dolarjev ponarejemsli centov. Opasti so prepričane, da je Zidar ponaredil že za vgc tisoč dolarjev drotbrža. rzročul so ga sodišču, pozneje je b?l pa proti kavcfjti 10.00(1 dolarjev izipuščea 8. maja ve v Rodkpri«Ksu v4afc do smrti povozil Jožeta Drozniča. Dosrej se vA znano, če gre za nesrečo aH saTnornor. — V kraju Hormtnic, država Pensy4vanija, si je končal žrvljenjfe 69 letni Jogko riorbat, doma iz Cezsoče pri Bovcu. V Ameriki >e živel 30 let V Aairori je omrta Marija Šit>en&, rojena Mihehc, stara 47 tet Doma je bila Sodražace pri Ribnici, v Anierilcl je bfvaib 24 let Za njo žaluiejo mož, sin ki dve hčerki. — Med rrio^žrrjo krave ie zadela kap v hlevu 57 letnega Matija Pečn>itaa iz Eniwrrciawa, država VVashhnston. Pokojni je bil med tarno§ntjimi rtasc^eoci zek> pri-MubliJerL Po darjšl bolezni je v CSMcagm umrla Katarina &onta, stara 67 let, doma iz Kranja, V Ameriki je bavaJa 36 let. Zaprusffra je sina. — V Elyjwt država Minnesota, >e umnla 51 letna Marija šrado, je umrl 6. maja 56 letni Štefan Močnik. Pokojnd je bi čevljar, doma pa iz Trbovelj, kjer biva tudii njegova družina. V Ameriki je žived 30 let — Pred 4 leti je v Caiunveru zaradi smrti srna zbiaznela rojakinja Peča ver. Morali so jo oddati v omo-bokirai v Cakimet država Midiigan, kjjer je pa mdnul'i mesec umrla. — V istem kraju K umrla tudi 65 letna Katarina Skorija, doma pri Mrzljaku. Zapustila ie tri otrotke. — Nedavno je v ciiricaSkem predanesUu Cicero umrl Janez J. Koren. Pokojna je bdi rojen L 1785. v Podgorjm na PrrrrioTskeirL Za njim žaHrjejo žena, dve hčerki in sin. — Skriafcika je pobrala v krajai KMtaC dr-ža.va Mkmesota, 21 letnesa Petra Oajlov> ča in njegovo sestro Mifcco. Oba sta umrla v enem tednu. Za ni*ma žalujejo starši, dva brata m tri sestre. — V Jotietu je umrl 49 letni Jurij Dajčman, doma iz Grablev-ca na Dolenjskem. V Ameriki je brv al 34 let, za?pi*stii ie brata in sestro. — V Lead-viSeju, država Colorado, je umrl 40 krni Alojzij Pabule. Pokojni je M doma kz vasi Pngarica pri Ribnici, zapostrl je ženo ki tri otroke. B?! je zelo premožen ter ve-Hfc dobrotnik siromakov, ki ga bodo zelo pogresa-ifi. — V umobolnici v Jofcetu, država Itflnois, je umri 56 letni Janez Skam-perle, doma iz Senožeč, V Ameriki je bival 23 let — Posledicam operacije slepiča je v ReadJngu, država Pensry*vanija, podlegla 43 letna Helena JakHčeva, doma iz Dolnje Stnoice v Zagorju. V Ameriki je bivaka 20 let zapustite je moža 3n štiri otroke. — Družini Franca in An»tonKe Pt*r-lan v Chicagn ie umrla dvdema hčerka Med igralci. — No, ali ste videli, gospod kolega, kako je občinstvo sooči plateaio, ko sem ca odru timiral? — AJi pa veste, zakaj so ljodje pJa-kaM? Ker so vedeli, da še živite. Moderna dama. — Tako krasen hrt, pa ga hočete prodati. Zakaj pa? — Ker so adim ob njem premalo vitka. ±8 ve sirot* Rom Jk« — Ne zapustite me! — je vzkMk-n*la in pogledala Rogera s svo^mi krasnimi, objokaiiimi očmi... Ne zapustite naju, za božjo vo|jo vas tfro-si«m!... Pomagajte mi najti mojo ljubljeno sestro, ubogo Lnizo, ki pade pred vami na kolena, da se vam zatrvah" za to. da ste naju zopet združili. In vsa ez sebe je hotela Henrika poklekniti pred njim. Vitez de Vaudrey jo je prestregel in odvedel h kočrji. Sedel je k nji in zakUacaJ lakaja: — K Pont Neuiu, k pasa rini poštnih vozov. Prva misel, ki mu je mogla šiniti v giavo, je bila ta. da bi ocBed na torao, ijer je bila Henrika ugrattDeoa. bi dočfcm je kočijaž pogangai konje proti trgn Dairphine, kjer je bilo sta-jaJdsce normanskega postnega voza, je sknsal Roger pomiriti Henriflco. Da bi potolažili svojo radovednost in pregnal dekfletu iz glave mračne misli, si je dal vitez pripovedovati zgodbo obeh deklet, ki sta iwri prispeli sami v Pariz. Henrika mu (je povedala vse. Povedala mu je svoje ime, a iz previdnosti mru je zamolčala Ltrirzjn položaj v njeni rodbini. Prezrla ni ničesar, kar bi Tnogflo vzbuditi zanimanje mladega pierrnča za nesrečni siroti. In Roger je naenkrat začuti v svojem srcu globoko sočutje s sirotama. To iskreno, z inienjem pomešano pripovedovanje ga je pretreslo v dno dtrše. Ko je bila Henrika s svoikn pripovedovani! em ie pri kraju, je bi.l Roger Še vedno pod sitem dojmom njene pretresljive zgodbe, njenega nežnega, očarljivega glasu. Plemenito srce mu >e takoj povedalo, kaj je treba storiti. Tajno te razburljive noči pove nji. ki ji je v pokii meri zaupal, dobri ki pridaTSii grofici de Umeres, ki ga je nmefla rada kot svojega sina. Ved d je, da zadostuje apelirati na njeno zlato sroe, pa bo takoj pripravki ena pomagati siroti. In z njeno pomočjo bi lahko obdržal vdogo zaščitnika ubogega dekieta. Ko se je kočija pred mostom ostavila, je Roger skočit iz nje in podai Henriki roko, rekoč: — Tu sva blizu kraja, ktfer so vas ugrabi. Henr3ka je hotela planiti napred. — Klopica! ... Klopi c a je tw! — je vzkf3fcrrila___na «rri strani. In z drhtečo roko je pokazala na drev«s. pred pročeljem postnega u-ad*. Vštez ji je ponudbi roko; oprijeta se je je in nežno je potegnila Rogera za seboj. Toda mladi mož je od daleč vide . da je klopica prazna. Henrika se je boječe ozrla po trgu in vzkliknila: — Bože moj, ni je več tra!... Ni je več! Roger se je sk4oml k nji ki jo začel tolažiti: — Previdnost vas ni zapaascriia. gospodična, kajti bila mi je tako naklonjena, da me je določila za vašega za-ščtoika, vam je pa vdaterSa srečno misel da ste mi potožifc svoje gorje HenrEkme oči so bile pome hvaležnosti. Med krčevitim mnenjem se je kkte-no zahvaljevala plemeniterma neznancu, ki ji je bffl iako \e4ikodusno ponudil svojo zašcko. Kar se je zdramila v nS nova nada in zašepetala je proseče: — Gospod, — pojdite z menoj, prosim vas, tarrile... je poštni urad. morda mi bodo pa tam lahko povedan, kaj se je zgodilo z Luizo. Ko sta pa prišla do poštnega urada. fci je ba že zaprt je Henrika presenečeno kriknia. Potrka a je na vrata —Odprite!... odprite, za božjo voljo vas prosim! — je zaklicala vsa iz sebe. — Gospodična, — je dejai vitez nežno, — ob tem času ni n'kogar več v uradu... Sicer pa, če je treba, zbudiva ljudi, ki stanujejo tu spodaj. Gotovo bo nama vedel kdo povedati kase je zgodilo z vašo sestro. Zače* je razbijati z ročajem svojega meča po oknih v prifcldčjn in kričati: — Hola, odprite, ©udje božji! Kmalu se je prikazala pri oknu gaa- va, pokrita z volneno čepico. — Kdo pa ste? — je vprašal osoreo glas, — in kaj bi radi? — Oprostite, dobri mož, — je odgovoril vitez, — rad bi nekaj zjveded. — Id zato me budite, zato motke počitek človeka, ki se je pehal in trudi! ves božifi dan? — je zagodraoađ osorni gfas. In neznanec je hotel zopet zapreci okno. Roger je potegnil iz žepa denarnico. Pokazal jo je neznancu, rekoč: — Uslugo, ki mi jo storite, bom ztiai bogato nagraditi. — Ce je pa tako, gospod' pridem takoj doli... Samo Mače nataknem. Neznanec je res kmalu stal na pragu. Bfl je ekspedator prtijjage. Henrika se seveda ni mogla premagati, da bi ga takoj ne ogovorila; ob-sula ga je z vprašanji, tako da je bđ ves zmeden. — Hola!... Kaj pa je? Kaj bi radi? — je vprašal zroč izpod čela na cekin, ki mu ga je pomolil vitez pod nos. — Slepa, — je dejali... Ah... se že spominjam... Bila je tu, sedela je tam-le na klopici, da se je človeku kar smilila, če jo je videl tako osamljeno. — No? ... je vprašala Henrika, zroČ nepremično na ekspeditorjeva usta. — No, gospodična... ni je več tu. — In to je vse, kar nama moreš povedati, nesrečnež? — je vzkliknil Roger ogorčen nad tem odgovorom, ki je pripravi Henriki bridko razočaranje. Ln nadaljevala sta brezuspešno iskanje, dokler nista bila od dolge hoje po ulicah in križiščih tako utrujena, da sta se komaj še držala na nogah. Tedaj je pa prišla najkočljivejša naloga v tem mučnem doživetju. Vitezu de Vaudirevu je Šlo za to, da bi pripravil Hemriko tako daleč, da bi sprejela njegovo gostoljubnost in ostala do jutra pod ndegovo streho. — Gospodična, doslej ste mi zaupali, in to zaupanje' ki mi deda čast, mi daje obenem pogum, da vam ponudim zavetišče... — Obljubila sem slepo ubogati vas, — je odgovorila Henrika mimo; — torea ne morem odkloniti vase ponudbe ___ Sprejemam jo, gospod, in zahvaljujem se vam. Roger je lahko storil vse tako, kakor se je bil namenii Pojznal ie dobre ljudi, delavsko družico, ki je živeJa v slabih razmerah m ki je morala oddajati sobo v najem. Drugi dan je hotel najeti za Henri-ko to sobo. Toda za to noč se je moral zateči v hotel In poiskal je najbližji hotel v ulici du Marais. OdivedeJ je tja Heoriko m se ji globoko priklonil, kot da stoji pred odlično damo. — Dovolite, gosoodična, da vas zapustim? Ah' mi dovolite priti jutri zjutraj ki ponuditi vam svoje usluge? Henrik o je ta pdemeoito&t globoko gantiia. Hvaležno je podala vitezu roko. A Roger i\ roke ni poljubil. kaVoT bi bffl storil, če bi bSa stala pred nsjim dama Iz njegovih krogov, temveč je lahno pritisnil na njo svoje čelo v znak, da vidi v Henriki svetnico. Pranja ne, pač pa krpanje Vam lahko prištedi »Hubertus« milo, ki ne vsebuje perilu škodljivih snovi. Zaloga v vsaki trgovini. I-ahtevajte domač izdelek. Roboti piloti vodijo letala Ameriška družba za zračni promet United Air Lines ima v prometu Ze 60 avtomatov-pilotov Pilot-robot je bfl izpopolnjen tako, da lahko sam vodi aeroplan. Tako vsaj zatrjuje predsednik United Air Lines P. G. Johnson. Omenjena družba ima v prometu že 60 brzoletal tipa Boeing z roboti-piloti in praksa je pokazala, da morda ni več daleč čas, ko bodo vodili letala sami roboti. Robot-pilot je rezultat 16 letnih poskusov. Misel, da bi bilo mogoče aeroplane voditi in kontrolirati avtomatično, je bila prvič sprožena že med svetovno vojno, ko so izdelaG in tajno preizkusili prve robote-pilote. Od takrat so se poskusi nadaljevali in šele zdaj so se pokazale posledice tega prizadevanja. Predsednik omenjene ameriške družbe za zračni promet je izjavil, da ima družba zdaj robote, ki so jih najstrožje preizkusili. Družba uvaja robote na vseh novih prometnih letalih. Robota - pilota smatrajo v Ameriki za eno najpomembnejših pridobitev v trgovskem letalstvu v zadnjih 10 letih. Pilot-robot zaenkrat sicer še ne odstrani živega pilota iz letala, pač mu pa da več časa, da lahko proučuje vreme in se ravna po njem. Robot lahko oprav- lja vsa naporna letalska dela, živi pilot pa skrbi samo za smer letala. Živi pilot določi, v kateri smeri mora letalo leteti, potem se pa pilot-robot drži določene smeri točno, dokler je treba, odnosno dokler niso izčrpane vse pogonske snovi, kakor da bi sedel na njegovem mestu živ pilot. Robot-pilot pa tudi vzorno poskrbi za to, da se letalo dvigne na določeno višino in leti, dokler je treba, ali pa da j se spusti in da se ves čas drži določene I poti. Vse manevriranje z letalom, ki ga I opravlja zaenkrat človeška roka, lahko prevzame z vso zanesljivostjo robot, ki se lahko drži določene smeri, se dvigne i z letalom ah pa spušča, obrača stroj in j dela vse druge potrebne manevre enako | j točno in zanesljivo, kakor najboljši pi- [ lot. Robot-pilot, izdelan po osnutkih in- j ženjerjev omenjene ameriške družbe za zračni promet, je prav za prav 30 cm visok m enako dolg zaboj ček, ki tehta 75 kilogramov. Zdaj je uveden standardno na vseh letalih družbe, ki dosežejo hitrost 200 km na uro. Reden zračni promet s pomočjo pilotov-robotov bo otvor-jen še letos. Že 45 let ne spi Iz Kapstadta poročajo, da je Južna Afrika okužena z nespečnostjo. Nedavno je prišla iz Južne Afrike vest o smrti neke žene, ki zadnjih 22 let svojega življenja sploh mi zatisffiHa oči. 2e to se zdi neverjetno, toda usoda uboge žene še m nič v primeri z rekordom 73 letnega W£LKama Colsona. ki prodaja v Pont Elisabethu starinske umetnine. Cohson že 45 let ne ve, kaj je spanje ki trdfi, da mu to prav nič ne škoduje. Ko so novinarji zvedeli zanj. so seveda takoj prihiteli k njemu, da bi jkn povedal, kako je mogoče celih 45 let ne spati. Colson jim je pravil da leže s*cer vsak večer k počitku, da pa mkoB ne zatrsne očesa. Spati je nehal, ko mu je bilo 28 let. K počitku leže v prvi vrsti zato' ker ponoči nima kaj delati in ker se mu noče plačevati še za noč elektrike. Govoreča tura Ce pokBčei v Parizu to ali ono telefonsko številko, se oglasi z druge strani prijeten gdas, ki ti točno pove, koliko je ara. Glas bi bfl seveda manj prijeten, če bi bii gias človeka, ki bi moral ponoči in podnevi odgovarjati na vprašanje, koliko je ura. Odgovori ti sicer človeški gias, ki je pa modificiran, ker se prenaša z avtomatičnega govorilnega aparata, konstruiranega za pariško zvezdarno. Ravnatelj zvezdar-ne Esclangon je nedavno opisal na sestanku učenjakov to zanimivo napravo. Aparat deluje po enakem principu, kakor zvočni aparat v teinu, razlika je samo v tem, da goni govoreči fiim poseben stroj, ki mu hitrost določa točna nahaJoa ura. V zvočnem nima je zvočni trak na robovih stičnega traku in različna gostota zvočnih zarez a&i njihova različna širina je podlaga prenosa zvoka. V fikrmi prodirajo žarki električne žarnice po vrsti skozi prozorni film in padajo na to^oeiektrično celico, kjer nastajajo raziJČni električni toki, ki povzročajo v govorilni napravi različne zvočne stike. Pri električni govorfini uri se ne rabi h%n, temveč papirnat trak, ki so na njem zabeležene govorjene zvočne slike za 34 ur vsakega dne, za 60 različno označenih minut in še za 10 sekund. Papirnati trak je na bobenčku. Vsako uro se na njem zasuče umi trak za izgovorjeno ime naprej, vsako minuto se podobno zasuče minorni trak itd. Aparat izgovarja najprej ure po- tem minute in še sekunde, Bobenček govoreče ure se premika sicer neprestano, da se pa ne porabi preveč toka, so normalne žarnice in govorilna naprava vsega aparata izključene. Sele če poMičeš po telefonu uro, se aparat avtomatično vključi in ti točno odgovori, koliko je ura, H govoreči uri vodi 30 telefonskih zvez, tako da lahko aparat istočasno odgovarja 30 ljudem. Po Esdangonovem rrmenju pa ta naprava, ki je sicer edinsrvena na svetu, še ne ustreza zahtevam modernega človeka. Pariški učenjak predlaga, naj bi se napravTa posebna oddajna radiopostaja, ki bi v zvezi z govorečo uro ponoči in podnevi obveščala ljudi o toku časa. Izredna nadarjenost Madžarske znanstvene kroge zanima 25 letni zidarski pomočnfk Marcm Kunkuthy. ki je pravi matematični fenomen. Med delom se je pečal z matematični mi nalogami in si r*tsal na z*d matematične formule. Zanj se je začel zanimati gradbeni inženjer in zvedel je, da ima fant samo šest razredov ljudske šole. Iz lastne pobude se je pa začel pečati z matematiko ki rio-segel je presenetljive uspehe, Med drugim je doočil s kot orne rom razdaljo kme od zemlje in zmotil se je samo za 5000 km. Z dovoljemem prosvetnega ministra je napravil Kunkuthy v enem letu izpit čez 8 razredov srednje šoie in maturo z od'iko. Ljudje so se vedno bofc zanimaj za izredno nadarjen3ga zidarskega pomočnika io končno se jih je zbralo 50. ki prispeva vsak izmed njih mesečne 3 peoso. da 'aliso Kunkuttiy svoje študije nadaljuje. Fant se je vpisal na filozofsko faktsketo univerze v BiKiimpešti. Gospodarska, kriza. — Žena, zgodilo se je nekag strašnega! — Moj bog, pa te vendar mso odelo- — Ne, temveč šef mi je odstopfl svojo trgovino- Da bo krajše. Učitelj v šoti: Jaz nisem jedel, ti nisi jedel, on ni jedel, ona ni jedla. MHie«, rjonovi to. — Nihče ni jedel, sosood učitelj. * Ne da se prepričati. — Mihec, nehaj se no lasati s tem paglavcem. Pametnejši popusti. — To vem, toda ta fant mi noče verjeti, da sem pametnejši. Iz Novega mesta _ šolske razstave. Ob efclepu šodfike-ga leta sc razstavile rifianske iadelJke lu ročna dela vse nase višje šole, to Je gimnazije, drža/vna meščanska sola v No vemi mestrti in privatna meećansika feola v Smiihelu. Vse razstave očitujejo vedik napredek in smotreno delo učiteltfstva. Na Simmasiji so imeli kjotmao dober mesec dni risamue. pa je p*mfia v?. Mirne. — Hitro so Jo dob IH. V &m£hein je neka mlada prijateljica tjutfe lastmlne prišla v kmečko haso, ko ni bBo razen dekle nilkogar doma. Predstavila se Je kr*t sorodnica m poslala po domače na njjfrrn Ko so se ti, sluteč prevaro, vrniiH, našli ves dom v nenedJn, >***-oim ice< p« nikjer. KasmeiJe se Je pojavila v kaodlj-fikl železniški čakainicd ki tam slabo e*o-jo obleko zamenJatfa »a Lepfio nkrademo Ttodl bolj&e čevlje je obola. Na kokojdtvo-ru je se naročila, nad povedo orožnikom, če bi jo iskali, d«a je Sla v Unsko v goFttl-no. MabjnHa jo ck» čez žeieznisiki mo«t tn tam jo je čakala usoda. Srečala Je orožnike in morala je z njfinrifi. Prej pa se Je morala srečati še z okradenicn kmetom, ki Je apozmal svoje sbvari, nfkafeor pe. ne eroje >eorodinioe<. Iz Metlike _ N-a&i mladi SokoJlči so v lapeen Jw**-viUi odpotovari na dan sokoLakeea nara-ščača m vojtefce ki Je bHa todi Heia Krajina lepo zastopala na I. pokrarSinfiflrem 23etu SKJ. Lie taA je slabo vreme pokvarilo moptčoo manifestacijo sokolske ideje. Tod i gfcavmiih rfetm«*h dmi ee tuieležo naši SokoU v častnem fttnriil z ne£i> mostno godbo. — Polovična vocznma >e ,*oMotJena TOem abie&ovaAcesn kmetijske razatape. ki prispe v Metliko t. m. Vfeafo ooeie-ženec kmpi pri odhodki cek> kartia, pa tnu ieta velja tnidi aa povratefe r me-ttiSke postaje. OjgAejte ai rae**tavo. — Kopal ISor\a dela ovira titatao deSev-Je, saj-adrt katerega j« torti Kolpa fee m-rasSa. Pripravljen je sicer že ves me*e-rij)ail, pa bo kopaU&r>e zjpraoejno taikoj, ko bo vreme sopec st^novttaeijSe. — Potrebna oreoMtev. Oba nada parka sta precej sanemarjena kn zagvu&čena. Z malimi stnođki in maflo dobre volje bi bdio mogoče oba voaj sanrtno uredlJti, pa tabo dati nadurni mesta. xuoJk> lejpde lic**. Taidi prazni sejtm«lci prostor pred grajVnm iziroma sedanjim okrajntai nejfetatwom bi bfto treoa urediti, saj je podooem aa-puščeoi livaidi v samem sa-edis&fea MerVike TT-pamo, da se bo obČinjStoo načeJsbvio s Tujsko prometnim d«iAtvom resno lotik^ tega vprašanja ki storilo voe, kar je v se/^iano/ih teSkifti raz»mer«li mo*aoče. — Gradbena živahnost. Kl&ui> krizi in zaipni^čeinosti na^ih kpacew drJbkmo dw*-novi stavoi ▼ Metliki. I«epa nova htfta tr govca g. Muobe bo v kratkem rio#5ra0^-aa, pa. txadi norvti sftavt^i pri ktnu£n 9PD s centraAo v L^nbljani laftiflco miBilUa saentorat vsaj na zaeltoo sta»* torM v aašib kerajii) ačasoma racivlđo. Me»tn«ftaai4 se bodo tow> emako e pohnirm rataucm^afnbefm. k> tfii topa v^ptrašanda. Zatopljen v črtanje. Mihec: Papa, kako je mogoče, da imam jaz 2S zob. Janezek jih ima pa samo 2S? — Oče, ki z zaintrnanjem čka knjigo: Pa si jih razdelka, otroka, a meni dajta mir. OPOZORILO! GraS©log PAUL GUTVKLLEN na Emonski cesti 10, blizu Napoleonovega spomenika ne posluje več in ne sprejema strank. V dveh dneh odpotuje iz Ljubljane in prosi stranke, ki so pri njem pustile svoje slike in rokopise, naj mu takoj ali vsaj do jutri pošljejo svoje naslove odnosno da osebno pridejo po svoje stvari. Glede na pričujoči oglas se lahko odstranijo iz izložb vse reklame tega grafologa. _ Obenem se grafolog Paul Gutvillen tem potom prisrčno zahvaljuje vsem, ki so mu šli na roko onim pa, ki sojs. iz zavisti in zlobe obrekovali in škodovali njegovemu ugledu, kot plemenit in pravičen mož vse odpušča. OPOMBA: Stranke, ki se hočejo obrniti na omejenega grafologa pismeno, naj izvolijo pisati na postno ležeče LJubljana. >%Ma1i ogfcisf< Vsaka beseda 50 Plača me lahko tsuU w ta odgovor mnamkol — Na rpraSanja brc« Najnovejši modeli ovoKotee, otroških tn tgraćnili volkov, prevoznih tricikljev, motorjev tn Stvarnih krojev. — Velika izbira, — Najnižje cene. — Cer^ franko. »TRIBUNA« *\ B. tovarna dvokole* in otroških vozičkov. » TJBL-IANA. Kar lovska cesta it 4. PRODAM ČREŠNJE sveže, trde, mlad krompir, grah kilogram 4 do 5 Din franko brzovozno razpošilja G. Drechsier, Tuzla. 2716 FOTOAPARAT 10 krat 15, dvojni izteg, apla-nat, Ibrso zaklop, ugodno na prodaj. Poizve se pri M- Golja, Cankarjeva 50, Bled L 2712 KUPIM LES ZA STAVBO kupi Angela Majcen, Nova vas št. 2, Celje. 2714 SLUŽBE NATAKARICO samostojno, z nekoliko kavcije, zmožno srbohrvaščine in nemščine, sprejme takoj hotel Triglav, Boh. Bistrica. 2710 PEK SPREJME VSAKO DELO Plača postranska stvar. Veko-slav Furman, Loče. 2711 IZ VEŽ BAJNO URADNICO mlajšo moč, vestno, ki perfektno korespondira v hrvaščini in nemščini, z znanjem nemške stenografije in knjigovodstva, takoj sprejmemo. — Prednost imajo v šptrituozni stroki izurjene. — Ponudbe z zahtevo plače je poslati na firmo FUip Kern, So&ak, postni predal 44. 2704 PEKARNO zelo prometno, prodam ali oddam v najem. Verje 85 pri Medvodah. 2719 ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom in veliko njivo v Litiji na prodaj proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Informacije daje notarska pisarna v Litiji. SPORTSKA DELAVNICA v Zagrebu, z vsemi potrebnimi stroji za izdelavo letnih in 7*™«irih potrebščin v vsej državi, dobro uvedena, na prodaj zaradi odpotovanja za 100.000 Din. Ponudbe na Vlado PeterneU, Zagreb, Ilica 252, 2715 SIGURNA EKSISTENCA Na prodaj kompletna ter najmodernejša delavnica za popravila in renoviranje avto-gum in vseh gumastih predmetov. Cena zelo ugodna, samo za gotov dejEar. I. Semo, Zagreb, Jurišićeva ulica 5, 2713 250.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami in vrtom. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2707 RAZNO MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL LJUBLJANA« Dunajska cesta št. 6 56/T Modna konfekcija Najboljši nakup A- PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T Ce greste v letovišče afi pa če ostanete doma, kopalni plašč boste potre-bovaiL Moderno vzorčast v barvi nespremenljiv frotir pri A. Žfender, Mestni trg 22 TELEFON 2059 Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, ktihinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380 Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41-L PKEAOG »UHA DKVA Ne samo gosp^ gospod tudi potrebuje pomladanski površnik m obleko. Okusu odgovarjajoče blago se dobi pri sta-roznani tvrdkj R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije, Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke! ANTON MARTINO se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nizke cene, dek> solidno). — Kličite telefon 2701. 367L LETOVISCE-KOPALISCE SORLI, Gorenja vas. Poljanska dolina — se priporoča. — Pen zija Din 32.-. 44iL EBMjEPaC, 0» »Narodno oaknmoc: Fran — £*, upravo m irnirm'"1 «ei usta: Oton Cnnstot, — Vsi v Ljunrjani.