Y
Slovenec
---------------^--------------------------------------------------------
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K, S. K. Jednote.
30. številka
Joliet, 111iiioiî-i, i. julija 1910,
Imetnik ZXIIX.
POROTNIKI 115 OR NA POSVETOVANJU,
V pravdi proti državnemu poslancu Lee O’Neill Browne-u, obtoženemu podkupovanja.
NISO PRIŠLI DO ZAKLJUČKA.
Državni pravdnik Wayman ogorčen, češ, da so podkupljeni.
Chicago, 111., 30. jun. — Pravda proti državnemu poslancu Lee 0’Neil Bro\vne-u, ki je bil obtožen, da je svojega tovariša Charles A. White-a podkupil v svrho, da glasuje ta za Williama Lorimer kot zaveznega senatorja, se je končala brez zaključka. Sodnik McSurely je po njihovem 113 urnem posvetovanju porotnike razpustil, ker ni bilo upanja, da se glede razsodka zjedinijo. Državni pravdnik Wayman ^e bil zaradi tega neuspeha skrajno ogorčen. Izjavil je, da so oči-vidno nekateri porotniki podkupljeni. Pripravljen je, danes popoludne ob dveh spet začeti 2 obravnavo, ampak topot bode pri izbiri porotnikov previdnejši.
Najbolj na sumu ima državni pravdnik porotnika Charles Spare-a. O tem pravi, da je bil edini proti obsodbi, a potem je baje pregovoril še nekaj drugih porotnikov, tako da jih je bilo pri zadnjem glasovanju osem za obsodbo in četvero za oprostitev. A dokazov je bilo baje nagromadenih toliko, da bi obsodba morala biti enoglasna.
“Če državni pravdnik Wayman trdi, da sem edinole jaz preprečil obsodbo obtoženega Browne-a,” tako je izjavil Charles Spare, tako zelo napadeni porotnik, “potem je pr..... lažnjivec.
Nikdar ni glasovalo enajst porotnikov za obsodbo. Najneugodnejši zaključek za Browne-a je bil devet za obsodbo in trije za oprostitev. Sicer nisem od Waymana nič druzega pričakoval. Vse, kar zna, je ljudi žaliti in psovati.”
Sv. pismo izključeno iz' javne šole.
Springfield, 111., 29. jun. —- Illinoi-
ško najvišje sodišče je danes izdalo odloko, ki pomenja hud udarec za vsakovrstni verski pouk v državnih ljudskih šolah. Odloka izključuje iz šol sv. pismo, molitve in himne vsake vrste.
Dasi se je sodišče že večkrat bavilo z raznimi pojavi tega vprašanja, vendar ni nikdar poprej nastopilo odkrito in jasno. Odloko je napisal sodnik Dunn, čeprav sta bila sodnika Cartwright in Hand drugačnega mnenja.
Roparski umor.
Lynn, Mass., 25. jtfn. — Dvojen timor in rop nad $6,000 so izvršili trije mladi razbojniki v eni glavnih kupčij-skih ulic tukajšnjega mesta, in dve uri pozneje je bil eden izmed roparjev u-streljen, drugi resno ranjen in tretji prijet. Žrtvi morilcev sta bila T. A. Landregan, eden najbolj znanih tovarnarjev tega mesta, in policaj J. Carroll. G. Landregan se je v spremstvu policaja.baš vračal iz banke z denarjem za izplačanje svojih delavcev, ko so ga na voglu Wilson in Oxford cest blizu tovarne napadli razbojniki.
25 potnikov ranjenih.
Des Moines, la., 23. jun. — Petindvajset oseb je bilo ranjenih, dve izmed njih menda smrtno, ko je skočil vlak iz tira in se zadel ob druzega na črti Wabash-železnice blizu mesta Perry. Vzrok nesreči izpodprana proga. Hlapon s tremi vozovi se je prevrnil v jarek.
Gozdni požari v Canadi.
Winnipeg, Man., 29. jun. ■—Vso krajino med mestoma' Fort Frances in Atikehan, vzhodno od jezera Rainy Lake, ob meji, pustošijo gozdni požari. Na milijone dolarjev znaša škoda vsled uničenja hoste, žag in lesnih skladišč.
Predigra k Četrtemu.
Reading, Pa., 28. jun. — Danes se je pripetila tukaj7 prva nezgoda, ki jo je postaviti na rovaš narodnega praznika. Sedem let stara Mamie, hčerka Williama Fox, se je igrala z umetal-nim ognjem in pri tem se ji je obleka tako hudo užgala, da je deklica za opeklinami umrla.
Oblak se je utrgal.
Lexington, Ky., 28. jun. — Včeraj so se po vzhodnem delu države Kentucky trgali oblaki, ki so napravili veliko škodo. Poročila o podrobnostih so še pičla. V okrajih Knott in Floyd so bili baje hudi viharji.
Lexington, Ky., 29. jun. — Škoda vsled poplav po gorovju vzhodnega Kentuckyja znaša nad $100,000.
Cannon govori.
Washington, D. C., 27. jun. — “Z božjo pomočjo bodem v prihodnjem zasedanju spet tukaj in republikanska večina bode potem odločila, kdo bo ‘speaker’ (govornik).” To je bilo, kar je imel g. Cannon danes izjaviti. Potem je nadaljeval: “Če, se hoče napraviti zajčjo- pašteto, se mora najprej zajca ujeti. Morda ne bom več živel," ko se prične prihodnje zasedanje, a če bom še živ, potem bom v rokah velike republikanske stranke, ki lahko stori z menoj, kar se ji zdi. Vsepolno ljudi je, ki si domišljajo, da odstopim, ako se vrnem kot govornik. O rnojept carizmu in drugih tacih rečeh čenčajo, a to mi ni čisto nič mar. V svojem dolgem življenju še nisem videl položaja, ki bi bil za republikance tako u-goden, kakor je sedanji. Vsako leto ob tem času trde demokrati, da bodo gotovo zmagali, a ko pride do štetja glasov, so v močniku.”
Taft na svojem letovišču.
Washington, D. C., 28. jun. — Predsednik Taft je ob polšestih popoludne odpotoval v Beverly, Mass., na svoje letovišče, kjer ostane prihodnje tri mesece. V ^njegovem spremstvu se nahajajo njegov vojaški pribočnik, kapitan Butt, njegovi tajniki in krdelo br-zopiscev in vestnikov. Taftova družina biva že dlje časa v Beverly.
Pomenljivo.
Oyster Bay, X. Y., 27. jun. — Col. Roosevelt in senator La Folette iz Wisconsina sta se razgovarjala nad dve uri. Koncem razgovora je senator izjavil, da sta govorila o politiki. Dostavil je: “Col. Roosevelt je največji živeči Američan in je razpoložen za boj.”
Taft in Roosevelt.
Beverly, Mass., 29. jun. — Čeprav še ni uradno naznanjeno, je vendar že znano, da se bosta predsednik Taft in bivši predsednik Roosevelt v četrtek popoludne sestala. Ali bo prisoten tudi guverner Hughes, je še dvomno, vendar bo v spremstvu Rooseveltovem senator Lodge.
Roosevelta ščegeče politika in vabi na plan, vkljub vsem nasprotnim izja-
vam.
Nesrečni avtomobil.
Washington, D. C., 27. jun. — Predsednik Taft je bil zelo razdražen, ko je prejel vest, dà je njegov sin. v Beverly, Mass., povozil necega italijanskega delavca in ga hudo poškodoval. Ukrenil je vse potrebno, da se poškodovancu pomaga kolikor mogoče. Temu je poslal tudi sočutno brzojavko.
- Senator Gore se ni dal podkupiti.
Washington, D. C., 24. jun. — Senator Gore iz Oklahome je vzbudi! v senatu senzacijo, ko je naznanil, da se mu je ponujalo $50,000 zato, da opusti svoj odpor proti priznanju takozvanih McMurryevih pogodeb za nakup indijanskih zemljišč v Oklahomi. Senator je šel še dalje in je dostavil, da se je šele prejšnjega dne poskušalo nekega poslanca podkupiti. Pri nakupu ozir. prodaji dotičnih indijanskih zemljišč je imel McMurry dobiti $3,000,000 za svoje mešetarštvo.
Plin razpočil.
Minneapolis, Minn., 28. jun. — Pet moških je bilo usmrčenih in enajst ranjenih, ko je razpočila plinova naprava v gostilniškem poslopju Edwarda Bushay, pet milj od tukaj ob deželni cesti proti Anoki. Poslopje je razletelo in zgorelo. Med usmrčenci so Eugène Hamiin, Edward Hammish in Charles Sigelkow, y si iz Minneapolisa. Edward Bushay, posestnik gostilnice, in George Millen sta bila tako hudo opečena, da bosta umrla za opeklinami.
Velik požar.
Paterson, N. J., 28. jun. — Davi po polnoči je navstal velik požar v kup-čijskem delu mesta, ki je napravil škode za $500,000. Štirje gasilci so komaj utekli smrti pod razvalinami.
Carson City, Nev., 28. jun. — Genoa, okrajni sedež okraja Douglas, 12. milj južno od tu, je vsled požara skoro popolnoma v razvalinah. Škoda znaša $100,000.
Demantov v izobilju.
New York, 27. jun. — Tukajšnji colninarji poročajo, da je bilo med fiskalnim letom, končanim dne 30. junija, uvedenih dragih kamenov za 45 milijonov. To presega najvišji dosedanji rekord leta 1907., ki je znašal $43,-602,476. Tretjina vseh kamenov so bili diamanti.
Denarja ko peska.
Washington, D. C., 27. jun. — Med nedavno odgode.nim zasedanjem kongresa sprejete dovolitve znašajo nič manj nego $1,027,133,446.
ORGANIZIRAN
TROP MORILCEV?
Neki Bolgar izpovedal policiji v Kansas City o treh umorih v Gary, Ind.
SKRIVALIŠČE BAJE CHICAGO.
Ujetiyk bil sam član družbe, ki ima namen ropati. .
Kansas City, Mo., 29. jun. — Delovanje nekega “tropa namišljenih morilcev in roparjev” z glavnim stanom v Chicagi je danes opisoval tukajšnji policiji James Tonov, rodom Bolgar, ki je bil po njegovi izpovedi sam eden izmed morilcev v omenjenem tropu. O tej priliki so se nekoliko pojasnili trije skrivnostni umori v Gary, Ind.
Tonov je bil prijet v mestu Wichita, Kas., pred nekaj dnevi in prepeljan semkaj. Mislilo se je, da je zapleten v umor necega inozemca v tukajšnjem klavniškem okraju. Na vprašanje o zločinstvu je zanikal isto, ampak potem je izpovedal več podrobnosti glede,usmrtitve Simona Nesterova, peka iz Gary, Ind., umorjenega meseca maja.
Danes v uradu tukajšnjega policijskega načelnika in vpričo policijskega načelnika iz Gary je pripovedoval o .chicaškem tropu zločincev, pod katerega vodstvom Je baje sam deloval.
Njemu in dvema tovarišema v Gary, je rekel, je bilo naročeno, usmrtiti trgovca George Alexandra ali pa peka Simona Nesterova ter ju oropati. Alex andrp, je rekel, je bilo težko najti v kraju, kjer bi se dejanje lahko izvršilo varno, zato so ga pustili na strani. Nesterova so pa našli spečega pred njegovimi pečmi. Usmrtili so ga s sekiro in mu odvzeli $450.
Policijski načelnik iz Gary, Jos. Martin, je vprašal Tonova o umoru Važila Kristova, ki je šel iz Clncage delat v tovarno Illinois Steel-kompa-nije v Gary. Kristovovo truplo, je rekel načelnik Martin, je bilo najdeno pod mostom in njegov pas, v katerem je bilo $500, se je pogrešal. Ubit je bil s sekiro prav kakor Nesterov. O umoru Kristova je Tonov vedel, dasi ni hotel povedati, ali se ga je udeležil. Obljubil je povedati vse, ko se vrne v Gary.
Neki srbski delavec v Gary je bil tepen in ustreljen zadnjo zimo. Morilec ni bil nikdar ujet. Policija v Gary misli, da so vse tri zločine izvršile iste osebe.
300,000	morilcev.
Milwaukee, Wis., 29. jun. — Smrtno kazen za nepoboljšljive zločince iz navade je danes priporočal George C. Holt, sodnik iz New Yorka, v govoru pred skupščino wisconsinskih pravnikov. Sodnik Holt je govoril o raztegu nekaznovanega zločina v tej deželi in kako ga odpraviti.
Govornik je omenjal poulično nasil-stvo, umore Črne roke, napade,'rope in številne druge zločine, ki jih mnogokrat ne zadene kazen.
Izjavil je, da sta pocestno nasilstvo in razteg nekaznovanega zločinstva največja nevarnost za ameriško družbo.
Tristotfeoč oseb se je udeležilo lin* čanj v tej deželi v zadnjih štiridesetih letih, po statistiki govornikovi. “Vsaka izmed njih,” je rekel, “je kriva umora, ako je hote sodelovala pri linčanju, vendar ni bil nikdar nihče obsojen zaradi umora, ker se je udeležil linčanja. Okoli 100,000 neobešenih morilcev te vrste je, ki žive povečini v južnih državah.”
Rekel je, da v južnih državah, kjer ponočni jezdeci nasilno urejajo toba-korejo, prevladuje anarhija (tjli brezzakonje).
Obžaloval 'je število umorov Črne roke in število oseb, usmrčenih po naglih avtomobilskih voznikih ter nesposobnost sodišč in policije, kaznovati krivce.
Utekel z jetnikom.
Detroit, Mich., 29. jun. — Prostak John Shaw od 26. zaveznega pešpolka je z ujetnikom Lešueurom, kateri se je imel izročiti v Fort Leavenworth, utekel čez mejo v Canado.
Zemlja se trese.
Washington, D. C., 29. jun. — Na postaji Georgetown vseučilišča so bila v sredo zjutraj med 3 in 27 minutami po 7. uri občutiti znamenja potresa, ki se je moral pripetiti prav daleč od tukaj.
Priporočilo.
Rojakom v Brooklyn, N. Y. priporočamo tam dobropoznanega rojaka g.
Alojzija Češarek,
ki je naš poverjenik za ondotno mesto in okolico, ter ga toplo priporočamo.
Upravništvo “Am. Sl.”
Morilec Porter Charlton.
New York, 28. jun. — Slučaj morilca svoje soproge Porter Charltona še ni dognan. Mednarodno vprašanje, ali se ima Charlton izročiti Italiji, kjer je izvršil zločin, še ni rejeno, in zato pred tukajšnjim sodiščem še ni bil zaslišan.
Porter Charlton, soprog gospe Mary Scott Castle Charlton, kat'ere truplo je bilo najdeno v kovčegu, ki so ga potegnili ribiči iz Romskega jezera v Italiji, je bil tukaj prijet, ko je zapuščal parnik “Prinzessin Irene” v Ho-bokentt zadnji četrtek. Najprej je tajil,‘potem pa priznal svoje dejanje. Umoril je svojo ženo baje v prepiru, ker ga je psovala. Truplo je v kovčegu spustil v morje, nakar je odpotoval pod imenom Charles W. Coleman v Ameriko. Tu ga je spoznal kapitan H. H. Scott, brat umorjenke, ki je po umoru čakal v New Y7orku na vse parnike iz Evrtrpie.
Nepripravljeni za vojno.
New York, 29. jun. — Brigadni general izven službe J. II. Smith od za-vezne vojske, ki se je pravkar povrnil s potovanja okoli zemlje, je v inter-viewu izjavil, da so Združene Države za vojno popolnoma nepripravljene. Ako bi na primer z Japonijo prišlo do razpora, kar pa začasno ni verjetno, je armada mnogo preslaba, in Japonci bi si lahko prisvojili Filipine in Hawaii, ne da bi zadeli ob resen odpor. Kar se tiče mornarice, so pač ladje dobre, ampak fanatični Japonci bi jih isto take potopili v dno morja, ne da bi pri tem prizanašali svojim lastnim ljudem, kakor so to storili z Rusi.
Rokovnjač.
O c i 11 a. Ga., 26. jun. — Zaradi necega zločina zasledovani W. H. Bost-wick je usmrtil policijskega načelnika Davisa in pomožnega šerifa Sheffielda ter nevarno ranil dva druga pomožna šerifa. Sedaj se je s svojima otroci zabarikadiral v svoji hiši. Oborožen je dobro in preti usmrtiti vsakogar, ki se ti.u približa. Guverner Brown je naprošen, da pošlje miličarjev na pomoč.
Foštne hranilnice.
Washington, D. C., 25. jun. — Predsednik Taft je predlogo o poštnih hranilnicah podpisal, in predloga je zdaj zakon. Za podpis je rabil tri peresa, katera so potem dobili v dar poslanci Weeks iz Massachusettsa, Gardner iz New Jerseya in Murdock iz Kansasa, ki so si stekli za sprejetje predloge posebnih zaslug.
Vlak se prevrnil v prepad.
Mesto Mexico, Mehika, 25. jun. — Železniška nesreča zadnjo sredo na Manzanillski progi, ko so štirje vozovi, zasedeni s častniki in vojaki in njihovimi družinami, skočili iz tira in se prevrnili v prepad, je hujša, nego se je izprva mislilo. Število mrtvih znaša namreč od 60 do 70, a 25 otrok, 15 žensk, 6 častnikov, 61 vojakov in troje •^jetnikov je težko, 100 drugih pa lahko ranjenih.
Drzen skakalec.
New York, 29. jun. — Za $250, dve novi obleki in morda tudi, da postane “slaven”, je 17 letni Oton Eppers iz Brooklyna skočil z brooklynskega mostu v reko, v globočino 135 čevljev. Udaril je z veliko silo ob vodo in se po greznil, napol nezavestei^ a ko ji prišel spet na površje, ga je rešilo moštvo neke ladje in prepeljalo v bolnišnico, kjer se je pa dognalo, da m nič poškodovan. Pozneje je bil pripeljan pred policijskega sodnika, a spet izpuščen, ker se mu ni moglo dokazati, da je poskušal izvršiti samoumor.
$250 in onidve novi obleki mu -izroči neki brooklynski trgovec z oblekami.
Nesrečna nevesta.
Dunaj, 27. jun. — Iz Kašove na Ogrskem se poroča, da je kmet Josip Kiss slavil s svati svojo poroko. Nevesti je postalo v hiši vroče in je odšla na dvorišče, kjer je hotela piti vodo iz vodnjaka, da bi se ohladila. Pri tem pa se je tako nespretno nagnila, da je padla v globoki vodnjak. Na njen krik so prihiteli svati, ki so le z veliko težavo izvlekli nevesto iz vodnjaka. Ostala je sicer pri življenju, toda polna težkih ran in poškodbi
Očeta maščeval.
Monakovo, 26. jun. — V porenskem kraju Menrath sta si bila kmeta Schild in Lenssen zaradi nekega potočka v hudem sovraštvu. Schild je nedavno počakal Lenssena na polju in ga je s puško ustrelil. Lenssenov 19 letni sin pa je tekel domov, vzel koso, šel z njo nad soseda in mu odsekal glavo. Fanta so zaprli.
GROF ZEPFELIN IMEL SPET SMOLO,
Njegov zrakoplov “Deutschland” vržen ob Teutoburški gozd v viharju.
PRELUKNJAN IN NAPOL STRT
Podjetni starec ni izgubil srčnosti in bo delo nadaljeval.
Duešseldorf, Nemčija, 28. jun. — Grofa Zeppelina potniški zrakoplov "Deutschland”, ki je dopoludne ob poldevetih nastopil svojo plovnjo iz Due^seldorfa, leži na vrhovih Teuto-burškega gozda, preluknjan in napol strt. Potniki, 33 po številu, ki so se nahajali na krovu, so se rešili po trdem boju s hudim vetrom s pomočjo lestvi iz' vrvi.
G. Colesman, glavni poslovodja nove zrakoplovne družbe, kateri pripada ponesrečeni zrakoplov “Deutschland”, glavni inženir Duerr in kapitan Kan-nenberg, ki je osebno poveljeval iz 10 glav obstoječe moštvo, ter 20 časnikarjev je odplulo iz Duesseldorfa, da podjamejo triurno plovnjo v 35 milj oddaljeni Dortnund. Pa pripihal je močan veter, ki je gnal zrakoplov iz njegove smeri, in zato se je poskušalo, dopluti v Muenster, da bi se tam izkrcali na vojaškem vežbališču.
Toda eden izmed motorjev je odrekel in ostala dva nista bila dovolj močna, da bi zrakoplov vodila proti vetru, ki je zračno barko gnal semtertja in se z njo igral. Ko so medtem strojniki popravili motor, so začeli delovati vsi propelerji, ampak krmilar ni bil vstanu krmiti zrakoplova v zaželeni smeri, ker je veter besnel s hitrostjo 50 milj na uro. Naenkrat so opazili bližanje hudega viharja in zato so spustili zrakoplov v višino 4000 čevljev. Čez pol ure so se spustili spet nižje, da vidijo, kje so. Nahajali so se nad Teutoburškim gozdom. Pa- motor .se je spet pokvaril, in zrakoplov se je spuščal nižje in nižje do gozdnih vrhov. Zdajci je debela'veja necega suhega drevesa predrla tla srednje kajute, da sta dva potnika padla. Druge veje so narejale nove luknje v balo-nete. Konečno je zrakoplov obtičal 30 ali 40 čevljev nad zemljo v drevesnih vrhih.
Zrakoplov, ki je stal $137,000, je videti popolnoma razdejan, a menda ni tako hudo.
Nesreča se je pripetila ob polšestih popoludne.
Osnabrueck, 29. jtfn. — Pač razočaran, a vendar ne obupan po nesreči, ki je zadela njegov veliki zrakoplov, je grof Zeppelin prihitel semkaj, da si ogleda razbito zračno ladjo. Grof, ki bo prihodnji teden obhajal svoj 72. rojstni plan, namerava prihodnji teden poleteti iz Friedrichshafena na Dunaj, da pokaže cesarju Francu Jožefu svoj' zrakoplov. Na osebni promet pa še ni misliti vsaj nekaj mesecev. Zrakoplov bo treba razložiti v posamne kose, da se odpošljejo v Friedrichsha-fen zaradi poprave in nove zložitve.
Ponoči je 200 vojakov stražilo zrakoplov, ki so imeli tudi podnevi dovolj opraviti, da ■ so tisočere radovedneže zadrževali.
Gotovo je, da bo ob prihodnji plov-rtji grof Zeppelin sam vodil krmilo.
Političen zločinec usmrčen.
Kairo, Egipet, 28. jun. —■ Ibrahim Wardani, egiptovski vseučiliščnik, ki je svojčas umoril ministrskega predsednika Boutros pašo Ghali, je bil danes obešen. Ministra je ustrelil dne 20. februarja. Bivši predsednik Roosevelt je imel o tem zločinu sVoj govor, ki je vzbujal požornost križem sveta.
Avstrijski parnik se pogreša.
Bombay, Indija, 28. jun. — Nobena .poročila še niso dospela o avstrijskem Lloydovem parniku “Triest”, ki bi imel semkaj dospeti s 34 potniki in posadko 85 mož pred osmimi dnevi. Tri ladje ga iščejo ob arabski brežini. Zadnje poročilo o parniku je dospelo dne 14. junija iz Adena.
Vojna v kitajskem predmestju.
New York. 27. jun. — Med raznimi kitajskimi tajnimi društvi je spet nav-stala vojna, da je izvršenih že več umorov in poskusov'umoriti. Vzrok je prepir med “Štirimi brati” in “On Leong Tongom” zaradi necega dekleta. Policija je odposlala močne oddelke v kitajsko predmestje.
Žaloigra v rodbini.
Berolin, 27. jun. — 16 letni sin tobačnega delavca Jožefa Schnitta v Bruchsaln je stopil na zarjavel žrebelj in je na zas.trupljenju krvi umrl. Pred smrtjo ga je poljubil oče — tri dni pozneje pa umrl. S poljubom se je okužil.
Hofrichter že v kaznilnici.
Dunaj, 28. jun. — K smrti na vislicah obsojeni in v 20 letno ječo pomi-loščeni nadporočnik Adolf Hofrichter je že nastopil svojo kazen v vojaški kaznilnici.
Zdravniki umobolnosti, ki so obsojenca preiskali, so ga proglasili za. duševno zdravega, a telesno slabega in potrtega.
Če Hofrichter ne bo posebnim činom cesarske milosti pred potekom časa njegove kazni osvobojen, ni verjetno, da zapusti kaznilnico živ. f
Cesar-kralj otvoril parlament.
Budimpešta, 25. jun. — Cesar Franc Jožef je osebno otvoril nedavno izvoljeni državni zbor. V prestolnem govoru je kazal na demokratično reformo votivnega sistema in na pomnoži-« tev stroškov za vojno moč avstro-ogr-ško. Zaključil je: “Ljubezen do miru, ki pridobiva v evropskih državah čimdalje več tal, nas napolnjuje z zaupanjem, da se bodo blagoslovi miru nadaljevali.”
Bienerth spet na konju.
Dunaj. 25. jun. — Državni zbor je proračunsko predlogo sedaj sklepčno sprejel. S tem je Bienerthova vlada, ki se je znala vsem zaprekam srečno ogniti, dosegla nov sijajen uspeh. Stališče ministrstva je začasno spet utrjeno.
Stroški ob volitvah na Ogrskem.
Budimpešta, 26. jun. — Ob ogrskih volitvah je glasom uradnega poročila sodelovalo v 380 volivnih okrajih 194 pehotnih bataljonov in 114 konjeni- * ških eskadronov. Stroški so znašali dnevno 30 do 40 tisoč kron, ne vraču-nivši prevoznih stroškov, ki jih ima tudi plačati ogrsko notranje ministrstvo. Vendar pa vse vkup ne bo niti z daleka znašalo 17 milijonov, kakor se je zagotavljalo od nekih, strani.
Izgredi zaradi mostnine.
Dunaj, 28. jun. — Izgredi ogromne-, ga obsega so sledili uporu prebivalstva v Ustju nad Labo, Češko, proti mostnini, ki se pobira za prehod čez reko Labo. Nejevolja proti pobiranju tega davka se je že ponovno izražala na hrupen način, dokler ni gibanje doseglo sedaj svojega viška in tudi svojega namena. 15,000 delavcev se je zbralo k demonstraciji in podalo v sklenjeni skupini, da si izsilijo prosti prehod čez reko, ki ga smatrajo za svojo pravico. Zandarji, ki so se jim zoperstavili, niso mogli ničesar opraviti. Uradniki so bili kar porinjeni v stran in so morali gledati, kako so tisočerniki predpis prelamljali. Vlada je morala vsled te ogromne demonstracije mostnino odpraviti.
Viljem spet pogorel.
Kiel, Nemčija, 26. jun. — Amerikan-ska jadrenica “Westwood”, ki jo lastu-je A. S. Cochran iz New Yorka, si je pridobila jubilejno nagrado, ko je prehitela za 42 sekund jadrenico. “Germania”, katero lastuje lajtnant Krupp von Bohlen und Halbach. Cesar Viljem s svojo v Ameriki zgrajeno jadrenico “Meteor” je prišel kot tretji na cilj.
Žetev v Avstriji.
Dunaj, 26. jun. — Po uradnih podatkih je bilo v Avstriji v letih 1901 do 1905 povprečno 1.1 milijon hektar--jev zemlje obsejano z žitom, v letu 1908 pa 1.2 mil. hektarjev. Na hektarju se je v letih 1901-19Q5 pridelalo 12.4 stotov žita, skupno torej 17.6 mil. stotov. Leta 1908 se je na hektarju pridelalo 14.1 stotov, 1909 pa 13.4 stotov. Skupno se je torej leta 1909 pridelalo 16 milijonov stotov, dočim se je leta 1908 pridelalo 17 milijonov stotov žita. Koliko zemlje je letos z žitom posejane, še ni znano. Gotovo pa je, da je ni manj. Splošno se ceni letošnja žetev na 18 milijonov stotov. Za skupni vspeh monarhije je merodajna žetev v onoštranski državni polovici. Po u-radnih podatkih se je/letos v deželah ogrske krone posejalo z žitom 4.25 milijonov hektarjev zemlje. Oficielna in privatna poročila pravijo, da bo letos boljša letina nego je bila leta 1906. Takrat se je pridelalo na hektarju 14.7 stotov žita, leta 1907 pa 13.8 stotov. Če računamo na hektar 14 stotov — pričakuje se pa mnogo več — tedaj se bo pridelalo v deželah ogrske krone okroglih 60 mil. stotov. Bilanca žetve v monarhiji je torej izvanredno ugodna. Skupni pridelek bo iznašal 78 milijonov stotov in bo za 6 milijonov stotov boljši nego leta 1906.
¿okoli, pozor!
Vsi bratje Slovenskega Sokola v Jolietu se pozivajo na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 3. julija ob 8. uri zvečer. Na programu je već važnih stvari.
Na'zdar! Jos. Sitar, starosta.
Fr. Završnik, tajnik
Joliet, 111., 29. jun. — Prelepa slovesnost prvega sv. obhajila v naši cerkvi sv. Jožefa zadnjo nedeljo, ki se je z njo takorekoč uradno zaključilo šolsko leto, se je izvršila kar najdostoj-neje. Učenci in učenke, ki so ta dan prvikrat pristopili k mizi Gospodovi, so se pred osmo sv. mašo zbrali v župnijski šoli, odkoder so v lepem sprevodu in ob veselem pritrkavanju zvonov odkorakali v cefkev, pod vodstvom g. župnika, Rev. F. S. Šušteršiča. Vkljub neznosni vročini je bila cerkev napolnjena do zadnjega sedeža, in vsa slovesnost.se je vršila v najlepšem redu. Tekom dneva so potem imeli razni fotografi mnogo dela, kajti naši presrečni dečki in deklice so hoteli imeti sliko v spomin najlepšega dne svojega življenja. In v domovih ponosnih staršev pa so bile pripravljene imenitne gostije, h katerim so bili vabljeni vsi sorodniki in prijatelji, da se v domačem krogu lepo po domače razvesele in pomenijo o sedanjih in nekdanjih časih.
—	Prihodnji ponedeljek bomo obha jali rojstni dan neodvisnosti Združe nih Držav, seveda navdušeno, kakor vsako leto. Pokalo bo, da bo groza, kajti otroci že nekaj dni pridno poskušajo — da bi le bili tudi v vsem drugem tako pridni!
—	Prihodnja nedelja bo dan piknikov. V naši naselbini priredi največjega društvo sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. in sicer onstran Theilerje vega parka, samo dva bloka severno na levi strani. Na dnevnem redu bodo različne dirke za dobitke. Proti vstopnini $1 bosta prigrizek in pijača za stonj. Hrvatski Sokol pa priredi v '^heiltrjevem parku svojo zabavo.
—	Na počitnice odhajajo in prihajajo srečni ljudje. Iz Nevvarka, N. J., je dospel v nedeljo nadepolni Ameri-kanček Louis Košir k svojemu stricu g. Jankotu Ogulinu, kjer ostane par mesecev. Čeprav je star šele 10 let, se je pripeljal semkaj ozir. do Chicage čisto sam. Pač korajžen dečko!
—	Zadnjo nedeljo je bila v našem mestu izvenredna parada. “Catholic Total Abstinence Union" iz Chicage je poslala kacih 500 delegatov in delega-tinj na konvencijo, ki se je vršila v dvorani tukajšnje angleške cerkve sv. Marije. Po svojem dohodu semkaj so se razvrstili v sprevod, v katerem je bilo tudi nekaj jezdecev in več deških godeb, a sicer so prevladovale ženske, ki so imele tudi na popoldanskem zborovanju glavno besedo. Kaj so sklepale in sklenile, to nas ne briga. Omeniti nam je le nekaj, kar smo izvedeli iz najboljšega vira. Za vodopivski banket so prirediteljice, same "totalne abstinentke”, prišle v zadrego zaradi čaš. Po dolgem iskanju so jih nazadnje dobile na posodo v nekem — salu-nu. In od veselja so vzkliknile: “God bless the saloonkeepers" — Bog blagoslovi salunarje! Ali ni to imenitno?
—	Sapice pihljajo izza zadnjega petka, vsaj časih, in nam preprijetno božajo od sicer neznosne vročine potna lica. Ampak dežja pa do danes še ni in ga ni. Pač so nas zadnjo nedeljo razveselili od jugozapada bližajoči se oblaki, a približal se je samo grd piš, ki je pred sabo dvigal cestni prah in zavijal vanj celo mesto, da je bilo kar grdo in grozno. Parkrat je vmes zabliskalo in zagrmelo, in tudi poškropilo nekoliko, ampak dežja ni bilo. Zelene trate krog hiš so ožoltele, toda
t to ni nič, ampak farme, farme trpe po naši okolici. No, upajmo in pričakujmo prijetnejšega vremena v indijanskem poletju ali — jeseni.
—	Vode, zdrave pitne vode silno primanjkuje vsepovsod po mestu. Mnogi vodnjaki, ki so bili gospodarji ponosni nanje, so se posušili, ali pa je voda v njih postala motna in nič kaj blago-dišeča. Voda iz mestnega vodovoda pa poleti sploh ni pitna, če se ne prekuha. Je res križ za nas vodopivce.
—	Tovarna Illinois Steel-kompanije je uvedla plin namesto premoga kot kurivo v svojih plavžih in kotliščih, tako da se vali čez mesto vsaj nekoliko manj dušljivega dima.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Černič Miko, Jarič Petar, Jare Nikola, Kuglič Frank, Olje-van Matija, Popovič Ilija, Stajsavljo vič Rade, Skundrič Miloš.
liške'cerkve blizu tukaj, ampak do prve imamo daleč okoli petdeset milj. Dosedaj nimamo nobenega podpornega društva, a si ga bomo ustanovili kmalu, mislim. Saj rojaki spadajo večinoma vsi k društvom m jednotam. ali mi si bomo napravili tukaj podporno društvo, ki bo spadalo h K. S. K. J. Bom pa drugipot kaj več poročal.
Zdaj pa v sklepu mojega dopisa vsem čitalcem in čitalkam priporočam list Am. Sl., ker je prav priljubljen list za Slovence, in stane samo dolar na leto. Ne bodite brez njega, rojaki! Pozdravljam vse rojake v stari m novi domovini. Valentin Pirc, Box 116.
selbino in prinesla družini Louis Go- Metlika, Kranjsko, 10. jun. — Dne renc krepkega dečka, družini Frank 29- nraja je v našem mestu zatisnil oči Ovsec pa čvrsto deklico.
Rojaki se pridno naseljujejo tukaj za stalno. Zdaj si je zgradil svoj dom občespoštovani rojak Jožef Simončič, ki je vnet društvenik in blagajnik dr. sv. Barbare št! 23. Čestitamo.
Ker boste mislili, g. urednik, da hočem celo stran lista za moj spake-drani dopis, bom pa skončal; se pa v kratkem spet oglasim. Za danes vas pa uljudno pozdravljam, želeč Vam obilo vspeha.
Pozdrav vsem zavednim rojakom
g. duhovni svetnik Anton Golobič, ki je tu bival kot upokojeni župnik. Zadnjega majnika je bil njegov pogreb, h kateremu so od blizu in daleč prihiteli njegovi prijatelji in znanci, dasi so radi nedelje, ko časniki ne izidejo, še le pozno izvedeli o njegovi smrti. Spre Vod se je zvrstil od njegove hiše v mestno-župno «erkev. kjer se je izvršilo zadušno opravilo. Na lečo je stopil Golobičev nekedanji kapelan profesor dr. Marinko ter mu spregovoril ginljivo slovo, iz katerega smo izvedeli, da je rajni gospod najprej
posebno premogarjem; skabom pa že- j $lužbo\ al okrog 5 let v Metliki, potem lini, da bi jih kmalu srečala delavska Pa ^et kot kapelan v Cerkljah na zavest.	Mihael Hočevar. Gorenjskem, kjer je 30 let župnikoval.
’ Bil ie uzoren duhovnik, mož molitve
Oregon City, Ore., 23. jun. — Častno se mi vidi, da nekoliko napišem od tukajšnje naselbine, oziroma od slo
Alabama City, Ala., 20. jun. — Cenjeno uredništvo, prosim malo prostora v Am. Sl. Ker nisem še bral iz naše nove naselbine, hočem jaz prvi malo vrstic napisati in malo sporočiti.
Nas je tukaj zdaj kakih dvajset Slovencev, nekateri tudi oženjeni. Delamo v South I. S. Co. Z delom gre dobro, samo bolj nam pešajo nekateri rojaki, ker niso vajeni vročini, ker tukaj je strašanska vročina. Zdaj pa pravijo, da bo drugi mesec še bolj vroče. No, to je dobro, ker imamo dosti breskev in sliv, da se malo ohladimo pod njimi in se jih nazobljemo. Tukaj ni nobenkrat dosti mrzlo. V tej deželi bolj živijo črnci, saj jih je na vsacega belega dvajset. Beli imajo boljši zaslužek, kakor črnokožci. Zato je dobro za nas. Samo še ijekaj nam ne ugaja tukaj, ker nimamo nobene kato-
Bridgeport, Ohio, 20. jun. — Cenje ni g. urednik! Iz naše naselbine že dolgo ni bilo nič čuti. Da pa» rojaki ne bodo mislili, da smo zaspali spanje pravičnega, sem se namenil, nekoliko sporočiti naše razmere.
Pričnem naj z delom, ker to je temelj vsega našega obstanka. No, o tem se moram topot pohvalno izraziti, kajti vsi premogovi rovi v tej okolici delajo dobro, tako da rabimo vsak dan kramp in lopato globoko pod zemljo. Tudi zaslužek je primeren, tako da si ga lahko kak kozarec privoščimo v dobri družbi. Premogarski baroni so nam dali nekaj drobtinic od svoje bogato obložene kapitalistične mize v obliki povišanja plače 3j4 c od tone naloženega premoga in nakopanega s strojem, tako da dobivamo sedaj 54c od tone. V tukajšnjih premogokopih se dela namreč vse s takozvanimi ma-šinami. In tako so se poravnale vse težnje premogarjev v tem okraju, seveda bolj v korist delodajalcem kot nam, ker s povišanjem plače so se povišali tudi stroški premogarjev, tako da delavci imamo večidel le večji račun, ostanemo pri prihranitvi pa le pri starem. Vsekakor smo pa v boljšem položaji, kakor naši tovariši v Irwin okraju, kjer bojujejo zdaj boj za svoj nadaljnji obstanek. Z veseljem sem cital poročilo, da so se premogarji tudi v Westmoreland Co. začeli zavedati svojih pravic ter še uprli oderuškim kapitalistom, ki malokje drugje bolj izsesavajo uboge delavce, kakor ravno v Westmoreland Co. O tem sem se prepričal žal tudi sam. Zatorej, dragi rcijaki v Irwin okraju, vztrajajte v boju, ki ste ga opravičeno začeli! Za kar se vi zdaj bojujete, smo se mi tu v Ohio tudi pred 17. leti. Tudi nam se je grozilo na vse strani, tudi vojaštvo je bilo vedno na straži in v mnogih krajih se je prelivala nedolžna kri... a mi smo vztrajali v neizprosnem boju, naposled je bila zmaga naša, dosegli smo pripoznanje unije in s tem smo dosegli, da se z nami več ne ravna kakor s sužnji. Iskreno želim, da se tudi vaš boj zmagonosno konča za vas. Oklenite se unije, da se tako skupno bojujemo za naš obstanek.
Društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. je napravilo dne 30. maja veselico v korist boln. blagajne, ki se je dobro obnesla. Udeležba je bila obilna odstrani rojakov. Posebno sosedna društva, namreč društvo Edinost št. 13 S. N. P. J. ter postaja 19 Forest City, so bila številno zastopana; ravnotako rojaki iz Neff in Glencoe, Ohio, za kar jim bodi na tem mestu izrečena topla Zahvala. Le tako naprej, deluj mo složno, ker v slogi je moč.
Samskega stanu sta se naveličala rojaka Martin Potnik iz Frankovega, Štajersko, ki si je izbral za zakonsko družico Marijo Sloser od ravnotam, ter Josip Matos iz Črnega Potoka pri Litiji, ki si je izvolil za svojo boljšo polovico 'Marijo Rozina od ravnotam. Ker so oba rojaka kakor tudi njuni izvoljenki vsestransko priljubljeni v naši naselbini, se razume, da smo bili prav Židane volje na ženitnini, ter smo želeli novim zakonskim parom vse najboljše.
Dne 7. junija se je priklatil v našo naselbino nek Louis Sortenšek, doma iz Zagorja ob Savi, podružnica Kotre-dež; vsaj tako je govoril. Izpovedal je, da prihaja iz Illinois, da bi rad tu delo dobil. Rojak Frank Berus ga vzame pod streho, misleč, da ima poštenega človeka v hiši. Tretji dan je bil ravno pjačilni dan, ko je F. Berus dobil 14 dnevni zaslužek za sebe kakor tudi za svoje tri tovariše, ki so skup delali, svoto $139.55, kar je lopov opazil. Drugi dan pridejo tovariši po denar. Rojaka F. Berusa ni bilo doma, zato je njegova žena hotela določeni znesek izplačati. Ker pa račun ni bil nekaj v redu, so tovariši denar odklonili, dokler F. BeVus ne pride domov. Žena spravi denar zopet nazaj, tovariši odidejo in čez nekaj časa se tudi žena odstrani iz sobe po majhnem opravku. Ostal je v hiši le lopov in otroci. Hitro da otrokom nekaj drobiža za candy, nakar so otroci stekli v prodajalno. V tem času pa vkrade vseh $139.55 in se napoti iz hiše. Žena, nič hudega sluteč, ga še vpreša, kam da gre. Nato jej odgovori, da gre v prodajalno po orodje, ker je delo dobil. Ker ga potem le ni bilo od nikoder, se je začelo rojaku F. Berusu zdeti sumljivo. Gre gledat za denar, pa ga ni bilo... Žalostno je, da so med našim narodom take propalice, ki vzamejo vse zaupanje rojakov do tujih rojakov, da potem i pošten človek ne more dobiti stanovanja v tujem kraju. Rojaki, pozor pred lopovi!
Marljiva štorkla je obiskala-našo na-
in reda, čislan ne samo pri svojih žup-ljanih, ampak pri vseh. ki so kedaj z njim prišli v dotiko. Svojo župnijo je
..	vodil mirno, a v uzornem redu. Ljubil
venskih fantov, zivec.h v najlepsi slogi j ]epoto hiše Božje. 2a (Q oskrbe, pre.
in odlikajočih se glede na njihovo do-I novitev vseh cerkva obširne župnije. stojno vedenje, da daleč naokrog ne Kot zvest sjn svojega naroda * bil tako. Zaradi tega pa tudi veselje vzi- vfiet za njegov napredek, kateri se raz-
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste,- harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
vajo po trudapolnem delu. Zatorej *v prvi vrsti vsa čast mladim slovenskim
vije na pravem temelju krščanskega
naziranja. Ko je vsled bolehnosti sto-junakom. Ako^pogledamo nekoliko v ; pi, y pokoj nasta!lil se je v našem mestu, kjer je začel pastirovpti. Srce ga je vleklo med svoje rojake nazaj. Po slovesni zadušnici, katero je o-
preteklost, koliko boja, in še več po časopisih bratomornega klanja! V novejši dobi se je pa dokazalo, da s tem ni dohodka. Viharji so polegli in zarja svetlobe v slogi je zasijala. G. urednik, ne bodite hudi na mojo slabo pisavo, saj veste: težko orodje iz rok, pero v roke, to gre slabo. Hočem dokazati naprednost naših dičnih Slovencev. Kar se tiče slovenskih farmarjev, ne bodem raziskava!, ker nam je že
.pravil cerkljanski rojak, postojnski dekan preč.' g. Erzar, je dolga vrsta spremila krsto še čez mesto do starega križa, kjer se odcepi cesta od državne proti Semiču, kajti Golobič je želel počivati na Krvavčjem vrhu v svoji rojstni občini ob strani svojih starišev in drugih rojakov. Naprošen po doma
gospod Žvan str arno v Amerikanskem , čei& mil. g. proštu Doganu je sprevod.
Slovencu pojasnil. Poglejmo nazaj v dveletno zgodovino in vidimo zelo naprednost med raznimi narodi, posebno pa pri naših rojakih v tako malem številu. Ako pogledamo v tukajšno predmestje poleg poulične železnice v lepi legi, vidimo krasen dom, lepo zasajen s sadnim vrtom, lastnika P. S. Od napornega dela lepo veselje, veselo življenje s spretno soprogo. Zato pa tudi ondotni bordarji ponosno dvigajo glave. Na drugo stran trinajste ceste poleg pacifične železnice, nekako tako se trdi, na “predmestni planinci",- je krasna lega blizo Halleyevega kometa. Še pokojni)oče so rekli: “Tam gori na planinci oženi se moj sin". Da, tako jo je pogodil Lovro O. in kupil si je prijazen dom z nekoliko zemljiščem. A pridna roka vse stori. Vse si je lepo vstvaril in mlada drevesa zasadil. Za njim pa pridna soproga sledi, da že zdaj lahko prepeva: Pa zakaj nazaj? Saj planinski raj si tu! Kako glasno se sliši iz mladih grl: “Mi planinci". Zdaj pa iz te strani tje na ono skalo. Tam doli na Bojanu živi v najlepši slogi mladi zakonski par, zelo v priljubljenosti ondotnih vaščanov. To je F. S. Tudi on si je napravil nov dom. Kaj stori spretna in pridna roka teh dveh mladih junakov: danes leto puščava, štori, trn, osat — a danes hiša cvetja in okrog duhteče jagode, svež zrak in zakonsko veselje. Poglejmo v sredino mestnega sveta tje na navadno ulico. Zopet vidimo dve krasni stavbi lastnika g. M. J. z izborno soprogo gospodinjskega posla. In sploh vse slovenske družine sc dobro počutijo, pod vodstvom spretnih in pridnih soprog. Živimo prav v soglasju bodi si na društven^n in na gospodarskem polju. Kdor mi dokaže, da temu ni tako, plačam Svetlih dolarčkov petsto, kdo drugi kot Eden izmed nas.
do tu vodil preč. g. kanonik Žlogar na čelu 12 duhovnikov. Naprej pa je krsto spremila semiška č. duhovščina ter po sv. maši v krvavčji podružnici izročila truplo materi zemlji. — Šolska mladež z učiteljstvom, požarna hramba, mestni župan Jutraž, številno zastopništvo uradništva itd. so se vrnili v mesto, a zastopniki cerkljanske fare in mnogi prijatelji so krsto spremili prav do groba. Kakor se čuje, je rajni g. svetnik tudi v oporoki pokazal svoje plemenito srce. Poleg dobrot, ki jih je v življenji delil po reku: naj ne ve Revica, kar je dala desnica, se je spomnil svojih ožjih rojakov. Ubožci semiške fare dobe znaten del zapuščine. Za dijaško ustanovo je volil 4000 kron. Mej najplemenitejše svoje sinove je zapisala Belokrajina ime — Antona Golobiča. Njegov'spomin bo večen.	D. N.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, 111
mHxpeller
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St, New York Pazite na varstveno znamko z sidrom.
V'NAJEM HIŠA S 5 SOBAMI, VO-da, mestna in vodnjak, klet in prostor za premog. Več pove: Math.
Fink st.. 706i,2 N. Ottawa St., Joliet, 111.	It
POZOR!
Ob času počitnic se mladina rada zabava z različnimi igrami.
Imamo veliko zalogo raznovrstnih predmetov za različne igre.
Base Bali in drugo na izbero.
Pridi in vprašaj za naše cene.
SLOVENSKI PRODAJALEC
BARRETT HARDWARE CO.
North Ottawa Street JOLIET, ILLINOIS
Zato se lahko zanese‘e nanje.
Waukegan, 111., 24. jun. — Cenjeni g. urednik! Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu “Amerikanskem Slovencu”, da opišem malo razmere v tukajšni slovenski naselbini.
Z delom se ne moremo preveč pohvaliti, Dela se sicer zmiraj, vendar je pa c|osti ljudi brez dela, in ni rojakom svetovati semkaj za delom hoditi, ker se le težko dobi kakšen prostor.
Tudi želim naznaniti rojakom, da bode imel tukajšni dvor presv. Srca Jezusovega štev. 1533 Katoliških Boršt narjev blagoslovljenje in slovesno razvitje zastave dne 3. julija. Ob tej priliki vabimo vsa bližnja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da bi se'te naše slavnosti vdeležili in nam pripomogli k boljšemu uspehu. Dru štva, katera so sklenila, da se vdeležijo te slavnosti, prosim, da se blagovolijo zbrati ob poludevete ure pri slovenski šoli na deseti cesti, odkoder bodemo odkorakali z godbo na Market str. po udeležence iz Chicage in potem skozi mesto nazaj v slovensko cerkev, kjer se bode vršilo blagoslovljenje. Po blagoslovu bode veselica ali piknik na prostoru med 13. in 14. cesto v bližnjem North Chicago za pokritje stroškov.
Dvor presv. Srca'Jezusovega je mlado, še ne tri leta staro društvo, vendar pa vrlo napreduje, bodisi v številu članov ali v blagajni, in je pod okriljem slavne in močne jednote Catholic Order of Foresters. Kakor pri drugih društvih, tako so tudi pri nas sprevideli člani potrebo društvene zastaye, pod katero se bodemo zbirali in tem bolj navdušeno nastopali *a koristi društvene in jednotine. Rojake, kateri niso še pri nobenem društvu ali želijo biti zavarovani pri več društvih, vabimo za pristop v to društvo, ker dobro je, če se človek zavaruje za vse slučaje, da ne pride kesanje, kadar bo prepozno, ker nihče ne ve ne ure ne dneva ne kraja, kje ga čaka nesreča.
K sklepu pozdravljam rojake in rojakinje širom Stric Samovih dežel. Tebi, list Amer. Slovenec, pa obilo naročnikov in predplačnikov. S pozdravom Ignacij Malešič, fin. tajnik, 1433 So. Sheridan Road.
Dober tek
je vedno znak dobrega zdravja in kjer ga ni, tam je nekaj v neredu. V tej letni dobi skoro vsakdo potrebuje nečesa, da si poživi in okrepi tek, ki je izgubljen vsled slabečih vplivov toplega vremena. V to svrho je ni boljše stvarce, nego je
želodčni grencec
Priznan daleč in široko kot najzanesljivejše zdravilo za okrepljenje želodca ni poživljenje prebave. Imeti steklenico tega grenčeca doma, pomenja, ob-čuvati želodec vseh nerednosti, ki so tako navadne ob vročem vremenu.
Cena $1.00.
htevajte pristnih Severovih Zdravil. Naprodaj v lekarnah. Vedno za
Otekanje
obraza, rok in nog, kakor tudi medle oči in oslabelost so navadni znaki obi-stne bolezni. Nikar jih ne preziraj, marveč začni takoj uživati
Severovo zdravilo ža obisti in jetra
To zalaga obisti z uprav tisto tvarino, ki je potrebujejo v poživljenje obolelih in oslabelih celic, tako da jih občuva onemoglosti. Cena 50c in $1.00.
Napora
modernega življenja pritiska predvsem na živčevje. Posledica skrajne delavnosti, skrbi in jeze je živčna onemoglost in slabost. Vaši živci potrebujejo tonike in najboljše je
Severov Nervoton
Njegov vpliv je pomirjevalen na razdražene in preobčutne živce, povraća jim životno moč, preganja potrtost in zagotavlja zdravo, poživljajoče spanje. Cena $1.00.
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Cc. “““m*
n\\\N
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega k©1®dvora se je odpeljalo dne 6. junija 40 Hrvatov, 50 Macedoncev in 4 Kočevarji.
—	Nova cerkev v Ljubljani. Čč. oo. jezuiti bodo zidali novo cerkev sv. Jožefa na voglu Elizabetne ceste in Ciril in Metodove ulice. Cerkev bo kurjena.
—	K letošnji košnji. “Dolenjske No-■vice” z dne 10. junija poročajo: Že več let nismo imeli po travnikih in njivah toliko krme kakor jo imamo letos. Vsled zadostne moče v prvi spomladi in pozneje se je trava močno obrastla, pa tudi sicer se je močno in prej razvila kakor druga leta. Posebno se to opazuje na travnikih, ki smo jih gnojili z umetnimi gnojili. Pa tudi detelji-šča so lepa, posebno tam, kjer se je dejala trava med deteljo. Pričakovati je zaraditega prav ugodne letine na krmi, katere potrebujemo toliko bolj. ker smo dve leti zaporedoma trpeli zaradi suše.
—	Nov poštni urad. Dne 1. junija 1910 se je otvoril v Kandiji nov poštni urad z uradnim imenom “Kandija, Kranjsko”, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada.
—	Dobrega dolenjskega vina se dobi še dosti po kleteh in po nizki ceni.
—	Prečna. Dne 13. junija je bil za Prečno slavnosten dan posvečevanja nove župne cerkve.
—	Triglav hočejo «praviti v nemške roke. Dne 7. jun. v seji proračunskega odseka je prišel na dan velikanski škandal, kako hoče državna uprava Triglav spraviti v nemške roke. Ljubljanska finančna prokuratura je namreč sklenila s prof. Belarjem pogodbo, po kateri bi naj dobil v najem velik del posestev verskega zaklada. Belar je seveda samo posodil ime, kajti v resnici bi prišel ta kompleks v roke nemškega planinskega društva.
—	Hospic ob bohinjskem jezeru. Duhovsko podporno društvo v Ljubljani je zgradilo ob bohinjskem jezeru poleg prijazne cerkvice sv. Duha hospic v prvi vrsti namenjen duhovnom, da se utrujeni po napornem duševnem delu celega leta nekaj dni oddahnejo v prijazni samoti, v svežem planinskem zraku ob divnem jezeru in v senci košatih jelovih gozdov. Na razpolago je tudi kopališče. Letovišče je dovršeno in je bilo dne 15. jun. blagoslovljeno.
—	Na slovenske Alpe in k solnčni slovanski Adriji! Po zaslugi češke podružnice S. P. D. izda založno društvo “Maj” v Pragi obsežnega, priročnega vodnika po vseh Slovenskih planinah in deželah, pa tudi po Istri in Kvarneru. , Češka podružnica S. P. D. hoče obrniti tok čeških turistov v slovenske kraje, a obenem elmancipirati češko občinstvo od tujejezičnih vodnikov in knjig o slovenskih planinah.
—	“Češkoslovenski klub” so ustanovili dne 18. jun. v Ljubljani. Namen društva je podpirati češkoslovensko vzajemnost, vzdrževati čitalnico in knjižnico, prirejati predavanja, zabave; izdajati informacijske in agitacijske spise in poblikaeije, tičoče se češko-slovenske vzajemnosti ter podpirati finančne akcije, ki imajo za cilj češkoslovensko zbližanje. Član lahko postane vsak Slovenec ali Čeh.
—	Godba v Kranju. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila društva “Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju”.
—	Južna železnica upelje po vsej Progi pri železničnih čuvajih in čuvaj-kah telefone.
—	Kmetijsko poučno potovanje v Švico, katerega priredi deželni odbor °d 29. junija do 11. julija bode izvanredno zanimivo in poučljivo. Švica je danes najnaprednejša država v živinoreji, planšarstvu in sploh v vseh panogah kmetijstva. Potovanje bode vodil deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart. Za predavanja so se zglasili različni kmetijski profesorji. Švicarska vlada gre na prošnjo avstrijskega poslanika izletnikom posebno na roko. Na Rigi pelje izletnike poseben vlak. V Bernu bode sprejel izletnike avstrijski poslanik in ravnatelj državnih kmetijskih uradov. Po jeze-r>h bodo izletnike vozile posebne ladi-,e- Deželni odbor bode dal dvajsetim udeležencem popolnoma prosto vožnjo.
Silna nevihta. Iz Ajdovca pri 4llaemberku se piše: Dne 5. junija po-P°ldne ob pol S. uri se je vsula toča, debela kot lešniki in je tolkla skoraj osem minut nepretrgoma s toliko silo, a je lomila mladike s trt in dreves in žito oklestila. Med tem je bil hud .ar, lilo je kot bi se bil oblak utrgal, j'1 k° je nehalo, je bilo vse belo. po eb- _ Žito bodo morali ljudje pokositi, p1 n.a trtah je za letos bcikončan. obda je toča v vaseh Piano, Ajdovec rezova Reber, v drugih vaseh in v ‘nogradu Boršt se ne pozna dosti.
Take nevihte še stari ljudje ne pomnijo. i
—	Letošnji novomašniki. Letos bodo novomašniki posvečeni v Ljubljani od 12. do 14. julija. Mej njimi so 4 iz Dolenjskega in od teh 2 iz novomeške dekanije. Novo mašo bodo imeli sledeči gg. iz IV. leta: Cegnar Janko v Stranjah pri Kamniku dne 17. julija; Drešar Ivan v Komendi pri Kamniku dne 24. julija; Kanduč Franc v Idriji dne 17. julija; Kapš Rudolf v Toplicah dne 24. julija; Nastran Franc v Vodicah, Rupnik Karol v Črnem vrhu dne 24. julija; Snoj Andrej v Lescah dne 24. julija; Švigelj Viktor na Brezjah dne 18. julija; Verče Jožef v Dobrni-čah dne 24. julija; iz III. letnika Erzin Leopold v Šmartnem v Tuhinju dne 24. julija; Klopčič Jožef v Železnikih dne 17. julija; Muren Jožef iz Velikega Orehka; Oberstar Ignacij na Brezjah dne 16. julija; Perčič Mihael v Kranju dne 24. julija; Rogelj Jožef v Velesovem dne 17. julija; Šmit Franc 'v Ribnem dne 11. septembra.
—	Smrtna kosa. V Tržiču je umrla gospodična Terezija Ahačič, stara 83 let. — V Idriji je umrl Anton Vončina. Mož je bil leta 1848. in 49 v velikih bitkah, na Ogrskem celo ujet. Pretrpel je veliko, rad pripovedoval, kako so jih gonili semintja, ko ni bilo še železnic. Vendar je izpolnil 84 let.— V Spodnji Šiški je umrla soproga železniškega vratarja državne železnice gospa Marija Bajt, rojena Česnik.
—Knezoškofova sestra umrla. Dne 3. jun. je umrla gdčna. Marija Jeglič, sestra prešv.’ g. knezoškofa ljubljanskega. Iz graščine na Goričanah je šla zjutraj v cerkev na Presko. Tu ji je postalo slabo. Prenesli so jo v župnišče, kjer je umrla. Pogreb dne 5. junija je bil veličasten. Vodili so pogreb sami knezoškof ob asistenci 28 duhovnikov. Bila je zastopana Marijina moška družba iz Ljubljane, Marijina družba fantov in mož iz Preske ter Marijina družba deklet in žena iz Preske, delavsko in izobraževalno društvo z zastavo, domači Orli in iz Ško-
i'j e Loke. Mnogo je bilo ljudi iz Lju->ljane ter iz sosednjih fara. Sploh se Sodi. da Preska še ni videla takega pogreba in ga tudi ne bo kmalu.
—- Ponesrečenec, ki ga je ubil vlak pri Medvodah, je kmet Janez Gubanec iz Vodic.
— Strela ga ubila, ko je “oblačico ojoz.vanjal”. Ko je dne 6. jun. 15 letni J. Gorjavc, mežnarjev sin iz Malega! Črnela pri Zatičini v zvoniku “oblačico Obzvanjal”, da bi prepodil hudourne oblake, je udarila strela v zvonik in fanta na mestu ubila.
— Dva človeka zgorela. V nedfeljo 5. jun. popoludne je udarila na Učaku pri Trojanah strela v Cvetov kozolec in ga užgala. Ljudje so prihiteli od popoldanske službe božje in poizkušali ogenj pogasiti, oziroma omejiti. Toda kljub temu se je ogenj razširil na vsa gospodarska poslopja in na hišo. Vse je pogorelo do tal. Najhujše pa so šele opazili, ko se je kozolec zrušil! Na kozolcu v senu sta namreč spala 34 letni Avgust, domači rejenec in 31 letni Sirn-ov Marko ter sta zgorela. Splošna sodba je, da ju je strela ubila ali vsaj omamila.
— Strela udarila v poštni urad. Dne 9. jun. pop. ko je divjala strahovita nevihta malone po vsem Kranjskem, je treščilo v poštni urad na Rakeku. Uradnik g. Lenassi je bil malo minut poprej zaprl aparate. To je bila prava sreča. Strela je udarila v žico s tako silo, da je poškodovala vse aparate in vse razmetala. Samo previdnosti g. Lenassija se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča.
— V Krki se je utopil v nedeljo 5. jun. ob pol 2. uri Anton Špiler, ki se je pri svojem stricu v Kostanjevici učil pekovskega obrta. Dasi ni znal dobro plavati, vendar se je upal spustiti se v vodo pri kostanjeviškem mostu. Četudi je bilo več ljudi v bližini, mu vendar ni mogel nikdo pomagati. Po približno enournem iskanju so ga potegnili iz vode. Krka je navidez mirna voda, pa skoro vsako leto zahteva svojo žrtev okrog Kostanjevice.
—- Samomor rezervista. Rezervist Jožef Markuta iz Kranjskega je bil pozvan k orožni vaji in je prišel 18. maja k pristojnemu polku v Kobarid. Prinesel je s seboj spričevalo cJd treh civilnih zdravnikov, da je vsled božjastnih napadov nesposoben za vojaško službo, v enem je celo stalo, da bi mogla služba povzročiti njegovo smrt. Poslali so ga v domobransko bolnišnico v Celovec. Polkovni zdravnik dr. Stein pa je zapisal na vizitni listek, da Markuta ni treba dati v bolnišnico, ampak da lahko ostane pri stotniji, in spoznal ga .je celo za sposobnega za službo. V sobi ga je dostikrat prijela božjast. Dne 8. jun. zjutraj pa se je mož vrgel skozi okno na dvorišče in mrtev obležal. Pa seveda — vojaška oblast ne bo zopet ničesar kriva.
—■ Uboj. Dne 5. jun., v nedeljo popoludne, okoli 7. ure so prijazni mejaši iz vasi Hornberg — župnije Kočevje — v neki gostilni v Spod. Škri-lju do smrti pobili ondotnega kočarja Jakoba Movrina. Truplo nesrečnika je 6. jun. popoldne pristojna komisija
preiskala, nakar je bilo takoj pokopano. Spored te žalostne prireditve je bil običajni: na Zdihovem veliki shod božjepotnikov od vseh strani. Ker se tam ne sme gosti in plesati, sledi prosta zabava v sosednji vasi z godbo, plesom, alkoholom, palicami in kamenjem. Učinek: ubit človek. Oko postave, ki je k sreči čulo takrat nad mirno vasico, je štiri zločince takoj spravilo na varno.
—	Zaradi poneverjenja in goljufije je bil obsojen pred ljubljanskim deželnim sodiščem uradnik kranjske “Mlekarske. Zveze” I. M. Poneveril je krog 2000 K. Dobil je 7 mesecev težke ječe.
—	Zaklad kopal. V Hradeckega vasi stanujoči zidar Ivan A. je že večkrat slišal pripovedovati, da je na Golovcu zakopan velik zaklad in je trdno u-verjen, da je to resnica. Mož to tudi okoli pripoveduje in vedno hodi gledat kedaj bode zaklad gorel. Dne 6. jun. zvečer pa se je prepričal, da so njegove trditve resnične. Ko je sedel v neki gostilni, pride nek gost in pove, da je na Češnovarjevem hribu videti modra luč. A. je takoj tekel nočni čar pogledat. Čez nekaj časa je prisopihal nazaj in z velikim veseljem pripovedoval, da je to plamen šaca. Nato se je oborožil s krampom in lopato ter vzel s se.boj tri blagoslovljene palčke, steklenico blagoslovljene vode in blagoslovljeno sol ter se podal proti gorečemu šacu. Blagoslovljeno sol in les se mora imeti pri kopanju zaklada, ker če se tega nima seboj, ga peklenšček, kadar se pride do njega, zopet globoko pogrezne v zemljo. Nevarno pa je iti brez teh reči kopat zaklad. Tako pripravljen proti vsem jo je A. naglo odkuril proti modremu plamenu, ko pa je prišel blizu, je plamen ugasnil. Vendar pa je poizkusil s svojo srečo. Položil je'blagoslovljene palice na tla, jih začel obračati kakor kompas in potem prekrižavši se začel s kopanjem. Takoj pa je bil v bližini hudobec. K sreči je bil panan, ker je imel A. seboj blagoslovljene reči in je ta mirno nadaljeval z delom in se prav nič ni bal peklenščeka. ki je skakal po grmovju, a blizu ni mogel. Ko je A. uvidel, da zaklada sedaj ne bo izkopal, je delo ustavil in se vrnil nazaj trdno prepričan, da ga svoj čas čaka na Češnovarjevem hribu še velika sreča. Sklenil je, da kadar bode še videl šac goreti, se z vso naglico podati na kraj sreče, da mu plamen ne bode prezgodaj ugasnil. Takrat pa mu bode sreča mila, neverni Tomaži pa bodo prepričani, da so njegove misli prave. Kadar se to zgodi, bodemo sporočili, a bati se je, da mu peklenšček sedaj zaklad prenese drugam.
—	Strupene pilule na Kranjskem. Vedno več obteževalnih indicijev se nabira proti tržaškemu trgovcu Hladniku. Sedaj je zasledil preiskovalni sodnik več pisem, ki jih je Hladnik skušal vtihotapiti iz zaporov in v katerih napeljuje razne osebe h krivi prisegi. —■ O tem se še poroča z dne 9. jun.: Znani Frančišek Hladnik, ki se nahaja, kakor znano, v ljubljanskem preiskovalnem zaporu v preiskavi, ker je osumljen, da je hotel z znanimi strupenimi pilulami zastrupiti svojo mater, Hammerlitzovo gospo, je v preiskovalnem zaporu veliko strožje nadziran, kakor je to običajno pri osebah, ki so v preiskovalnem zaporu, dasi seveda vse, ki se nahajajo v preiskovalnih zaporih, najstrožje nadzirajo. Nekaj časa sem so namreč kazali gotovi dogodki na to, da se je menda Hladnik^ posrečilo, da je stopil v dotiko z zunanjim svetom. Ko se je to opazilo, skoro ob istem času pa dobi sodišče neko pismo na razpolago, ki je je Hladnik vtihotapil iz preiskovalnega zapora, izvedelo se je pa tudi, da je pisal Hladnik tudi še neki drugi osebi. Pisma, vtihotapljena iz zapora, Hladnika kar najhujše obremenjujejo. V pismih namreč poziva Hladnik adresate, naj krivo pričajo o tistih dogodkih, ki naj bi osumljeva-li neko tretjo osebo hudodelstva po-izkušenega umora. Vse kaže. da eksistirajo še 'nadaljna slična Hladnikova pisma.
ŠTAlARSKft
—	Slovenska zmaga. Iz Planine na Štajerskem se poroča: Pri volitvah v okrajni zastop je propadel zagrizeni štajercijanec Schescherko. Zmagal je naš mož.
—	Toča. Iz Žalca poročajo: Toča je dne 10. junija strašno gospodarila od Sv. Lovrenca pri Preboldu čez Griže in žalsko okolico. Hmeljniki so strašno trpeli; strokovnjaki sodijo, da je toča vzela polovico in še več letošnjega pridelka. To pomenja za hmeljarje, ki so si lani komaj zopet malo oddahnili, jako hud udarec. — Iz Petrovč: Dne 5. jun. smo imeli nevihto s točo, ki je napravila občutno škodo. —Dne 9. jun. je toča grozno pobila okolico pri Stradnu na Sr. Štajerskem. Pod kapi so se nabrali do 70 cm visoki kupi. — Dne 12. jun. je šla po gori Schoeckel pri Gradcu tako huda toča, da je hrib popolnoma pobelila in se je videlo, kakor bi ga znova pokril sneg. — Dne 13. jun. popoldne so imeli zopet hudo nevihto na vzhodnem Štajerskem. Naliv je bil tako silen, da je reka Raba znova narastla in so se morali iz hiš ob reki izseliti ljudje in
; živina.
—	Strela udarila. Dne 10. jun. je treščilo v hišo posestnika Blazinca v Apačah pri Sv. Lovrencu na Drav. po-
lju. On, njegova zeha in njun 27 letni sin so bili v tem trenutku pod kolarnico. Šiba je ubilo, oče in mati sta prišla zop'et k Zavesti. Poslopje je pogorelo do tal. Laft-k®’ si mislimo občutke nesrečnih' Stašev;, it® sta, prišla popolnoma k zaVbStil jSila sta brez sina in brez strehe. -»=- V Kfegnjnicali pri Grižah je dne 5. jun. udarila strela v kozolec Avgusta Golavšeka, kateri je bil v kratkem popolnoma v ognju, ter je pogorel. — V Podgorju je dne 9. jun. strela ubila gospodinjo Veroniko Kortnik. — Dne 5. jun. je strela udarila v poslopje J. Križan v Petrovčah. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta, a vendar se ogenj ni mogel zabraniti. Posestnik je bil le za malo svoto zavarovan. — Dne 9. jun. je strela udarila v neki topol pri Lenkovi hiši v Štr. Petru v Sav. dol. Strela je o'dtam preskočila na hišo in prodrla po telefonskih žicah v sobo, kjer so sedeli gg. Lenko in Exner ter Kullich iz Celja. Kullicha je iz strahuj ko je videl naenkrat šiniti plamen iz telefona, prijel srčni krč.
—	Ptuj. Dne 6. jun. je došlo v naše mesto 60 častnikov pod vodstvom generalmajorja Trolliman. Častniki so napravili tudi izlete v ptujsko okolico. Naleteli so na družbo slovenskih fantov in deklet, ki so prepevali slovenske pesmice. Častniki se niso mogli načuditi lepoti in milobi slovenske pesmi.
—	Tabor slovenskih deklet. Dne 12. junija se je pri Sv. Juriju ob južni železnici vršil dekliški shod, ki je u-spel nad vse sijajno. Kaj takega še ni videl Slovenski Štajer. Udeležba je bila naravnost velikanska, od 1500 do 2000 udeleženk.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Celju bivši finančni uradnik in hišni posestnik, 801etni g. Šelander. Bil je vedno zaveden Slovenec. — Umrl je g. Jakob Purgaj, veleposestnik v Leiters-bergu. — Umrl je v Pavlovcih Matjaž Keček, oče župnika v Stopicah Andreja Keček. — V Sv. Martinu pri Celju je posestnik Martin Stokovnik padel v neko jamo in se ubil.
—	Strašen čin blaznega. Upokojeni strojevodja in hišni posestnik R. Mo-ser v Celovcu je bil že dvakrat v norišnici, a vendar so ga zopet odpustili domov. V noči od 12. na 13. jun. je pa najprej popival, potem pa domu prišedši svojo ženo, mater 7 otrok, tako z nožem v hrbet zbodel, da bo težko ozdravela. Moža so izročili sodniji.
—	Vest ga je pekla. Pred 15 leti je zgorela hiša posestniku Kobalterju v Ausserteichnu na Koroškem. Ljudski gltfe je takrat takoj proglasil Kobal-terja za požigalca, da bi dobil zavarovalnino, a Kobalter je znal te govorice
z grožnjami, da bo tožil, udušiti. Dobil je zavarovalnine krog 4000 K. in posestvo je prodal za krog 3000 K, za kar si je kupil drugo posestvo ob Osojskem jezeru. A vsled slabega gospodarstva je tudi to kmalu zapravil. Sedaj po 15 letih pa se je sam javil sodišču kot požigalec. Pred celovško poroto je bil dne 6. junija obsojen rta eno leto težke ječe.
—	Trst. Slovensko hotelsko podjetje Grijan pri Miramaru. Pred meseci smo že poročali, da je prešlo znano klimatično zdravilišče in kopališče v Grijanu pri Miramaru blizu Trsta v slovenske roke. Kupili so to podjetje slovenski tržaški denarni zavodi. Ker nameravajo sedanji lastniki zdravilišče, ki je bilo dosedaj precej zanemarjeno, preustrojiti in je opremiti z vsem modernim komfortom, se je sklenilo osnovfti delniško družbo z glavnico 1 mil. kron, ki bi nosilo ime: Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu. Polovico označene svote hočejo prispevati tržaški zavodi: Tržaška posojilnica in hranilnica, Jadranska banka in Trgovska obrtna zadruga. Za drugih 500,000 kron bodo pa izdali 2500 delnic, kojih subskripcija se bo v kratkem pričela.
—	Strašna toča je 10. jun. pobila na Krasu in v Furlaniji skoro vse. Osobito škodo je napravila na poljih in vinogradih.
—■ Podružnica ljubljanske kreditne banke se nastani v Gorici.
—	Iznajdba Slovenca. Delovodja svečarne I. Kopača v Gorici, g. F. Bačner, je izumil nov stroj za ura vnanje in vrtanje sveč. G. Bačner si je zasigural patent.
—	Za načelnika postaje južne železnice v Trstu je imenovan namesto pokojnega g. Mohorčiča g. Andrej Žbo-na, doma iz Grgarja.
—	Ciril-Metodova družba za Istro ima 70 podružnic in vzdržuje 28 šol. Dohodkov je bilo lani 130,000 K, od tega so dale vžigalice 25,000 K. Straškov je bilo 120,000 K.
•— Kobilice na Krasu. Goriški deželni odbor je odločil, da se letos ne bo pokončevalo kobilic po Krasu, ker jih baje ni v toliki množini. Seveda, pusti jih naj, da se razmnože in pokažejo drugo leto zopet v velikanskih množicah ter zopet vse pokončajo. Saj ne trpi škode deželni odbor — ampak ljudstvo.
— Bolgarski car v Zagrebu. Dne 7. jun. se je mudil v Zagrebu na povratku z Reke bolgarski car Ferdinand.
V spremstvu svojega generalnega adjutanta Markova in podpolkovnika Sta janova si je v navadnem izvoščku Ogledal mesto. Med vožnjo se je prijazno razgovarjal v hrvatskem jeziku z voznikom Hohnjecem. Car si je ogledal stolno cerkev, ter oddal svojo vizitko pri nadškofu dr. Posiloviču. Ogledal si je tudi botanski vrt, Maksimir in Tuškanec. Od lepote hrvatske prestolnice je bil očafan. Povsod je govoril samo hrvatsko, tako tudi z načelnikom železniške postaje Mototto. Res zanimivo.
—	Dr. Pero Klaič. Umrl je po daljši bolezni na Dunaju dr. Pero Klaič, dalmatinski deželni poslanec in deželni odbornik, odvetnik v Zadru. Pokojnik je bil eden najdelavnejših hrvatskih rodoljubov v Dalmaciji.
—	Novega zaderskega nadškofa dr. Pulišiča je cesar 9. jun. zaprisegel. (Dr. Pulišič je iskren Hrvat; rojen je
1.	1853 v Olibu v Dalmaciji; 1. 1903 je postal škof v Šibeniku.)
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Duluth-Superior, blizu novih tovarn, ali
AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali
AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o---
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IlL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke ▼ stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.

Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
- denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
ali oa njeno podružnico
, 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je Šlo.

New York, N. Y., j|

&
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter jo obrestuje po čistili	¿--m*2 /Q
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Amërikansiu Sip venec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Tzdi.'a ga vsaki petek
SLOVEMO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljarve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez-plačno; na poročila brez podpisa se
ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
stvu z vsemi zli pripisati pomanjkanju vere?
Vera je tu, ampak v burnem vrtežu vsakdanjega življenja se potiska v o-zadje; v politiki se ji odvzema pravica, v javni šoli se zadavlja. Vera nas uči, biti s svojo usodo zadovoljni. Prenašati napake svojih bližnjih, podpirati se medsebojno ljubiti se drug druzega. Uči nas, smatrati sedanje življenje za kratko romanje v nebesa; daje nam moč in pogum pretrpeti vse neprilike življenja; ampak glej, tu prihajajo ne-,-erni modrijani in prayijo: "Mrtev je mrtev. V grobu je vsega konec.’’
Kaj pa uči nevera? Zatirancu pbd težkim bremenom dela; ponižnemu rokodelcu, ki nahaja tolažbo v svoji bedi samo, če vidi pedenj nebesnega svoda skozi svojo linico; bolniku, ki mu nedostaje zdravil; siroti brez_ rodbine; tujcu brez strehe; materi, ki joče nad truplom svojega otroka, kliče nevera: ‘'Obupaj in umri, nič resničnega ni razun uničenja.”
Ti praviš: "Namen življenja je sreča.” Prav; najboljša pot k sreči je vršitev kreposti po besedi Jfzusovi "Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.”
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Building
Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application
Kratek je čas.
“Gospod, ko nas Ti sodiš, kdo prestane pred Tabo?” Skušnja o porabi časa more dušo prestrašiti, tudi če je njeno življenje na tem svetu samo kratko. Bog ne sodi kakor mi ljudje. Gotovosti onih ljudij, ki se omejujejo na življenje “poštenjaka”, nisem nikdar mogel razumeti. Na to ne mislijo, kako kmalu morajo priti pred Boga, kateremu so ostali toliko dolžni. Ni še zadosti, biti dober oče, dobra mati, dober brat; dober državljan zato še ni upravičen nebeščan. Bog zahteva sicer ta svojstva, ki so človeške dolžnosti, tembolj krščanske dolžnosti, toda kristjan ve, da je še mnogo druzih dolžnosti. “Poštenjak” utegne zvesto izpolnjevati te dolžnosti, in biti vendar pogubljen. Vsak smrtni greh proti kaki zapovedi je duši vtisnjena obsodba. Dobro porabi svoj čas; vsaka minuta je tehtovita. Ena minuta te utegne z božjo milostjo spreobrniti, ampak veš pa ne, ali ti bo ta minuta podeljena; zato bodi vedno pripravljen.
(Dalje sledi.)
V ČAST PODPISALCEM PROGLASA NEODVISNOSTI.
velikih resnic? Kdo jih je učil znanosti politične vlade? Iz katerega rodu lojalnih zakonodajcev so izšli? Neuki v diplomatiji in umeteljnosti, s katerima se vladajo države, so to bili možje iz ljudstva, ki jih je vsemodra Previdnost povzdignila, da premagajo zapreke in se bore z nevarnostmi, katere so pretile njihovim svoboščinam.
Izza prvih bojev za svobodo človeštva do dni Tomaža Jeffersona so možje, ki so bili v zbornicah ali na bojiščih vneti zagovorniki človeški! pravic ali drzni branitelji človeške svobode, izšli iz vrst ljudstva.
Sodržavljani, mirna dostojnost, s katero se je ta revolucija pridela, so se vezi podložnosti raztrgale, se je izdalo slovesno razglasilo, da bodo vbo doče te kolonije svobodne in neodvisne države, ter slovesno zatrdilo ljudskih zastopnikov pptomstvu o poštenosti njihovih namer, je eden naj več j ih ^ in najveličastnejših dogodkov v zgodovini. ^Kdaj v vesoljnem časi! je kateri drugi narod pričel revolucijo in gledal smrti v oko s tako neprestrašeno dostojnostjo? Nobeno bahaštvo ali nasilje ni popačilo veličastnosti tega velikega čina, nego mirnemu na štetju krivic in zatiranja' sledi odločilen korak in slovesen priziv na Najvišjega Sodnika sveta.
Kako očividno nasprotje z drugimi narodi, ki so bili v smrtnih težavah revolucije! Zgodovina upora na Angleškem, ki je donesel svobodo, je popačena po nasilnem razporu državnega zbora in usmrčenju Karola I. Zatiranje in izsesavanje francoskega naroda koncem osemnajstega stoletja je doseglo svoj višek v prizorih nasilnosti, ki je poplavila Pariz s krvjo in prosto ljudstvo, ki je zavladalo tiste dni, je tvrglo pred prestol glavo kraljevo v znamenje, da poziva na boj.
CERKVENI KOLEDAR.
3.	jul. ii	Nedelja	Helijodor, škof.
4.		Pondeljek Urh, šk., Berta, d.	
5.	ii	Torek Sreda’	Ciril in Metod.
6.	n		Izailja, prerok.
7.	“	Četrtek	Vilibald, škof.
8.	a	Petek	Elizabeta, kralj.
9.	a	Sobota	Anatolija, de v.
dobro pozna ogrske volilni mahinacije, zato je vstrajal pri svojem sklepu. Tako je prišlo, da je bil v Skalicah iz7 voljen vlad. kandidat enoglasno.” Avstrijski*cesar Franc Jožef je ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuenu na izbornem poteku volitev in uspehu vladne “narodne delovne” stranke prisrčno častital!
Križ uboge bolnice.
Priprost delavec iz Pariza pripoveduje sledeči dogodek, ki se je pripetil, ni dolgo temu, v francoskem prestolnem mestu.
Jedva stopim k ubogi ženi na nekem siromašnem stinovanju v Parizu, mi ona zakliče:
“Vendar imam to srečo, da Vas zp-pet vidim. Kaj bi počela brez Vas! Nekaj dni sem, se jako slabo počutim, bolana^sem in primorana ostati v po-telji, vidite.”
"Saj veste" — pravim jaz N- "da sem vendar pisal na javno zdravniško blagajno. Mar ni še nič prišlo?”
"Prav imate, gospod. Neki gospod je bil včeraj tukaj in veste, kaj mi je rekel? Tega' gotovo ne morete uganiti. Vstopivši v sobo, je obračal svoje oči po vseh kotih mojega revnega stanovanja. Nato me ostro pogleda, ter me osorno nagovori: Vstanite, ker ...Njegov prst je kazal na nekaj nad mojim ležiščem. Jaz se obrnem: Gospod to je moj križ! Bila sem popolnoma izven sebe, zato mu pravim: Ampak zakaj? Mar Vam je ta kaj žalega storil?”
“Če ga ne spravite odtod,” — je zakričal z glasom, da sem se strahu tresla, — “ne dobite ničesar iz naše blagajne!”
"In Vi ste morda sneli svoj križ?”
"Jaz?... Vzdignila sem se, odprla mu vrata ter mu zagrozila: Gospod, če
je spravil v javnost posl. Moraczewski z interpelacijo v drž. zboru. Neka delavka v neki gališki občini je prosila za potni list, da bi šla v Ameriko. Občina je prošnjo priporočila, glavarstvo v Strvju jo je pa odklonilo, češ, da je dotična delavka že zdaj v črni vojski in da pride kmalu — k naboru.
VOLITVE NA OGRSKEM.
(K Četrtemu juliju.)
Iz nagovora, ki ga je imel nekoč dne Četrtega julija g. Adlai E. Stevenson, bivši podpredsednik Združenih Držav, je vzeta naslednja živahna ocena pod-pisalcev proglasa neodvisnosti (De- sedel dvojni kordon huzarjev, tako da
O volitvah na Ogrskem, ki so se vršile začetkom meseca junija, se je vršila v državnem zboru na Dunaju burna razprava. Ogrska vlada je koj nato izdala posebno izjavo, v kateri drzno zanika vsa ona dejstva, katera so se navedla v avstrijskem parlamentu. Zn-ni angleški pisatelj Scotus Viator (R. W. Seton-Watson) je na to izjavo odgovoril v dunajski “Neue Freie Presse”; opisuje vse, kar je videl in slišal pri volitvi v Skalici na Slovaškem in izjavlja, da je pripravljen vse, kar je videl, potrditi pred sodnijo s prisego. Scotus Viator piše:
"V sredo dne 1. junija popoldne sem šel z g. dr. Alojzijem Koliskom proti Skalici. Vse dohode v mesto je za-
Zdravnik — zastrupljevalec. V Petrogradu je predkratkim dr. Pančenko priznal, da ni zastrupil samo sina generala Buturlina, poročnika Buturlina, ampak je že 20 let vršil umore z zastrupljevanjem kot kako obrt. Za časa epidemije kolere se je vtihotapil v boljše družine, kjer je podkupljen od nestrpnih dedičev bolnikom dajal ko-lerni strup.
Angleško časopisje je pisalo glede na Nemčijo zelo taktno, ko se je mudil nemški cesar Viljem pri Edvardovem pogrebu na Angleškem. A ko je Viljem zapustil Nemčijo, piše zopet angleško časopisje zelo sovražno o Nemčiji. Zdaj se gre Angležem in Rusom za Perzijo, kjer pridobivajo nemški denarni mogotci vedno večji vpliv. Angleško časopisje naglaša, da Rusi in Angleži ne .trpe nemškega vmešavanja in da bosta obe velevlasti proti Nemčiji energično nastopili, če dovoli perzijska vlada Nemcefn konce* sije.
Appendicitis.
Dry F. Tanner iz Londona pripisuje “appendicitis” ali vnetje slepiča uživanju obvarovalnih Jekov. Niso sicer obvarovalni leki sami škodljivi zdravju, ampak raztvorjena hrana je, ki jo
i vsebujejo. Opozoriti želimo naše od-ste Vi prišli k meni s tem namenom,! jemalce na t0 zlasti med vročo dobo da mi vzamete moj križ, ed:no tolažbo v težavah," Vas ne potrebujem. Moj
Roparski napad na duhovnika.
"Budapesti Hirlap” poroča, da je bil duhovnik Miklos Mathe pri Marmaro szigetu žrtev svojega poklica. Ponoči je bil poklican k nekemu bolniku. Ra potu ga je napadla maskirana roparska tolpa, kakih 15 mož. Duhovnik je bil ranjen, voznik pa ubit. Po končanem zločinu so pobegnili roparji brez sledu
Poletni meseci
donašajo seboj mnogo črevesnih bolezni vsled nerednih navad neprimerne hrane, nečiste vode, dolgotrajnega toplega vremena, slabega zdravstva. Var no, hitro in zanesljivo zdravilo za vse opravilne nereckiosti črevesja je Se-verovo Zdravilo zoper kolero in drisko. Olajšava bolečino, prepreda krče, ter povraća udom zdravje. Bolje imeti steklenico pri roki. Cena 25c in 50c. Na prodaj v lekarnah in zanesljivih trgovinah. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la.	1
VZROK.
Nezdrava jetra in prebavni organi povzrdčajo skoro vsako bolezen. Čistite svoje telo, urejujte prebavne organe in jetra ter obisti z znanim Hollister’s Rocky Mountain Čajem in Tableti,
ki je navadno dravilce, a dela čudeže, čisti kri, krepča telo in osnaži telo.
H. A. Stillman,
300 N. Chicago Street, Joliet, 111.
v nadi, da spoznajo potrebo kupovati popolnoma sveža živila. Mnoge čre-
•AVW.VAW.W.V.VMWVW
Oscar J. Stephen
* Ï
S. J
>	Sobe 201 in 202 Barber Bldg.
■J	JOLIET, ILLINOIS
£ JAVIM J VOTAR
I* ------------
mali sinko bo Jimrl in tudi jaz ž njim , yesne bolezni se lahko preprečijo. Br_ a svojega križa ne snamem pod nebe- , ko zapazite najmanjše nerazpoložene, nim pogojem!	_	začnite uživati Trinerjevo ameriško
Jam čestitam, blaga zena! ^ j zdravilno grenko vino. To zdravilo kaj je odgotoril oni mož.	vam izžene nečistosti in neporabljeno
“Ni črhnil besede in je odšel. A jaz j tvarino ter pripravi prebavila v zdra-gospod, sem prepričana, da me Bog! stanje Ze!o koristno je pri bo!ez_
ne bo zapustil.	| n;b želodca in črevesja, pri nervozno-
Res v pogumu posnemanja vredna žena!
Izvoz ameriških jajc neprestano raste.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
IV.
Poštenjak.
Da, “poštenjak” naših dni ima ve,-like luknje v glavi, v srcu in v svojem življenju. Zakaj to? Ta "poštenjak izpolnjuje sicer svoje dolžnosti do bližnjega, ampak nobenih ne izpolnjuje do Boga. Svoje dolžnosti zanemarja do Njega, ki stoji nad vsemi ljudmi, svoje najsvetejše vseh dolžnosti. Ali je to “pošteno”? "Poštenjak” časti očeta in mater. Ali mu ni Bog več nego oče in mati? Hvaležen je do svojih dobrotnikov. Ali mu ni Bog izkazal nobenih dobrot? Ali mu ni dal Bog nobenih zakonovč. “Poštenjak” izpolnjuje svoje obljube. Ali ni še nikdar ničesar obljubil Bogu.'
“Veseli me,” je pisal neki oče svojemu sinu, “da se na vso moc trudiš, postati pošten mož, ampak predobro veš, da to ne moreš biti, če ne izpolnjuješ svojih dolžnosti do Boga.” — Kar smo pa Bogu dolžni, je spoštovanje, ker je najvišji gospodar nebes, in zemlje; je molitev, ker je edini dajalec vsega dobrega in nam potrebnega. Zahvala je, kajti vse dobro in življenje nam je dal. Ceščenje je, nele zasebno, marveč tudi javno, kajti prirojeno nam je, čute svojega srca javno izražati.
Tvoja pcištenošt, o “poštenjak”, je torej samo dozdevna. Dokler ne moliš, dokler Boga ne spoštuješ in častiš, tako javno kakor zasebno, ne pla-čuješ, kar mu dolguješ: ne govori, da si “poštenjak”!
Dolžnosti staršev v odgoji.
Ne mislite, dragi starši, da izpolnjujete vso svojo dolžnost, če pošiljate svoje otroke v šolo; najvažnejši del odgoje je Bog naložil vam samim. V družini, v domačem krogu, med jedjo, ob dolgih zimskih.večerih, na izpreho-dih, imajo starši priložnost, vcepljati svojim otrokom ljubezen do dela, bogaboječnost, ljubezen do Boga s po-učilom in svarilorrif zlasti pa z dobrim vzgledom. Tu, in samo tu, zamorejo izobraziti otroško srce. v živi veri, ki jim ima vse žive dni služiti kot zvezda vodnica.
Mnogi starši tožijo, da družinske vezi popuščajo, da st> otroci nehvaležni, da so mlačni in malomarni; toda kako naj bi bilo drugače? Če jih njihova domačija ne spominja na srečo njihove mladosti, če so tu izkušali samo mlačnost, dostikrat samo grenkost, kaj naj jih mika? Če vi, ko marni učitelji vcepljajo vašim otrokom vse dobre uke in načela, doma puščate mrzlo sapo nevere briti čeznje, kako se morete čuditi, da ta mlada drevesca donašajo slabe sade? Ali ni nemir v ljud-
claration of Independence):
Obrnimo se za trenutek h kontinentalnemu kongresu, zbranemu v Phila-delphiji dne Četrtega julija 1776. Čini zasramovanja in zatiranja odstrani krone nasproti kolonijam so naglo sledili drug drugemu, dokler ni napočil čas, ko so se im^li zastopniki kolonij odločiti za zaničljivo podložnost tri-noštvu ali za svobodo in neodvisnost. Na eni strani so bile vezi skupnih dedov in domovine, na drugi upor proti majki domovini in pričetek borbe, katere konca ni mogel nihče prerokovati; na eni strani brezpogojna pokornost nauku o "božji pravici kraljev”, na drugi vojna zdiajvečjo deželo na svetu, in v tej vojni bi zmaga donesla neodvisnost, a poraz še večje zasramovanje in smrt.
Možje, ki so podpisali ta proglas, so se popolnoma zavedali resnih odgovornosti, katere so prevzeli. Prenaglili se niso. Dobro so vedeli, da bi Velika Britanija nikdar ne dovolila tem kolonijam, da bi se iztrgale iz njene pesti brez borbe. Dobro so vedeli, da je bila Anglija s svojim neizrečenim bogastvom, s svojo mogočno vojno silo na suhem in mokrem, tako da je zagospodarila po vseh morjih, taka sovražnica, da jo je morala imeti v čislih najmočnejša vlada na zemlji. V' neminljivo čast podpisalcem tega proglasa bodi povedano, da se niso obotavljali, ko se je bilo odločiti glede grozepolnega vprašanja tiste ure.
Blagovest splošne svobode je bila razglašena svetu. Stoletja je človeštvo mislilo, da je božestvo, ki ograjuje kralja. Svet je bil sedaj prebujen iz svoje mrtvičnosti po razglasilu, da je “odpor proti trinogom pokorščina od Boga”. Nova blagovest, ki so jo oznanili podpisalci proglasa neodvisnosti, je bila v nasprotju z ono, po kateri se je svet stoletja vladal. Drzno in nedvoumno je ovrgla nauk o božji pravici kraljev. Angleški baroni so^ z mečem v roki iztrgali nevoljnemu trinogu tisto veliko svobodnico zvano “Magna Charta”, ki je stoletja ščitila angleško svobodo. Med vlado dolge vrste prednikov Jurija III. se je morala vedno spet prepustiti kaka preljuba predpravica kraljevske oblasti razjarjenemu ljudstvu. Ampak to so bila zgolj prizadevanja omejiti, a ne uničiti oblast enega človeka.
Naš proglas neodvisnosti je slovesno oznanil kot očividno resnico, da so vsi ljudje rojeni jednaki. Kot glavni pojav družabne pogodbe, kot pravi vogelni kamen državljanske vlade oznanja naš proglas popolno jednakost vseh ljudi, in izjavlja, da so bile vlade ustanovljene v korist vladanih. Kako divna dedina je ta proglas! Kako državništvo diha iz vsakega njegovega izraza! Prav je povedal oni slavni Anglež, ki je vzkliknil: “Možje, ki znajo tako pisati, zaslužijo biti svobodni.”
Odkod so prišli možje, ki so podpisali ta proglas? V kateri šoli politike ali modroslovja so se naučili teh
nisi mogel noter brez legitimacije. Z velikim trudom smo prišli v mesto. "Katoliški dom”, v katerem se osre-dotočuje slovaško narodno življenje, je bil na ukaz uradov zaprt; veliki trg. na katerem stoji poslopje, so zasedli huzarji in orožniki. Pred volilnim lokalom so sedeli častniki in kakih trideset ali štirideset vladnih agitatorjev s passepartouti za volilce vladnega kandidata; slovaškim se passepartouti niso dali. — Vse gostilne v gradu so zasedle politične oblasti za vladnega kandidata, ozir. za njegove agitatorje, dasiravno se mora po zakonu vsaj polovica rezervirati za protikandidata. Iz vseh teh lokalov so nam bili na uho zvoki ciganske muzike in monoton krič pijanih ljudi. Niti mene niti mojega spremljevalca niso spustili skozi vojaški kordon in so naju morali vo diti' skozi neko klet in podzemski hod nik ven, da sva mogla do tabora slovaškega kandidata, Bila je to mala kmečka gostilna, v kateri pa se ni de lila zastonj niti jed niti pijača. Kaka razlika k vladnim volilcem, ki so šli na volišče vsi napiti in nezavestni, tako da morem mirne duše trditi, da niso vedeli, za koga glasujejo.
Na nekem velikem praznem prosto ru, med dvema zidoma, je bilo zbranih do štiri tisoč Slovakov. Med njimi je bilo najmanj tisoč žensk. Večina jih je stala tam že od devete ure zjutraj v solnčni vročini in v prahu ter je brez jedi in pijače čakala, da jo pripuste na volišče. A to se ni zgodilo Opisal sem že, kake sitnosti sem imel sam kot tujec, da sem došel skozi vojaški kordon v mesto nazaj. A kako strogo se je postopalo proti domačinom. kaže najbolje to; da slovaškega narodnega kandidata, župnika Okani ka, huzarji niso pustili niti na lastni dom v mestu. Na dan volitve je mo ral stanovati v neki kmečki sobici. Vsi dohodi v mesto so bili tako dobro za sedeni, d» ni mogel nikdo noter, ko gar ni spremljal vladni agitator
Ob pol 5. uri pop. so orožniki izti-rali iz mesta okrog 30Q slovaških vo-lilcev, ki so celi dan čakali med dvema kordonoma vojakov, da bi volili, a se jih ni pustilo do tega. Ko so jih zagledali zbrani Slovaki izven mesta, je nastal strašen vik in krič. Seljaki so bili ‘čisto iz sebe in bilo je treba dosti muke. da se jih je umirilo. Neki razumnejši kmetj.e so se trudili spraviti ženske v ozadje. V vseh očeh je gorel ogenj' žalosti, obupa in nemega, divjega Srda, posebno še, ker so madžarski orožniki izzivali ljudi z grožnjami in psovanjem. K sreči je bil madžarski orožniški častnik toliko pameten. da je miril Slovake in lastne ljudi.
Splošno pa ni zasluga ogrskih oblasti, da ni v Skalicah tekla kri. Ko je namreč razburjenje prikipelo do vrhunca, se je odločil župnik Okanik, da odloži kandidaturo, ker ni hotel, da bi došlo do prelivanja krvi. Njegovi pristaši 30 zahtevali,'da tega ne sme storiti in da mora zmagati, ker je celi okraj za njega. Okanik pa očividno
sti, trebušnih bolečinah, zapeki in izgubi telesne moči. V lekarnah. Jos, Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Kupuje in prodaja zemljišča ^
r mestu in na deželi	?
Zavaruje hiše in pohištva pro- ¡5 ti ognju, nevihti ah drugi po ? škodbi.	/
Zava, ije tud /.ivljenje proti J nezgodam in bole im	S
Izdeluje vsakovrstna v notar-sko -L oko spadajoča pisanja. 5
Govori nemško in angleško. ¡J VA\V.V.\\*.V.\V.VLWAVW.
Nagla rast nohtov baje naznanja do bro zdravje.
Zeppelinova zračna vožnja na Dunaj je preložena na jesen.
Za 130,352,683 K se je pokadilo leta 1909 tobaka v Avstriji.

juzmiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
"Hodi počasi! Jedi manj,” je dr. Oslerjevo navodilo za ljudi srednje starosti, ki žele živeti dolgo.
Okoli 275,000 avtomobilov lastujejo posamezniki v Združenih Državah, tako da pride eden na vsacih 400 ljudi.
Izmed 282 parnikov, ki so prevažali medkrovne potnike preko Atlantika j prvo polovico leta 1909., je bilo 143 ^ opremljenih z brezžičnimi instrumenti, j
Kapitan Scott se je začetkom junija odpeljal iz Londona s parnikom “Ter--ra Nueva” proti južnemu tečaju. S i seboj ima 60 sani, priprave za velike j šotore ter tudi zrakoplov.
Na Portugalskem je razširjena vest, | da se namerava kralj Manuel odpove- | dati prestolu na korist svojemu sorod-1 niku Alfonzu de Braganza. Javlja se, j da je odkrita velika zarota proti kralju.
Scotus Viator, znani angleški publicist, je bival za časa volitev na Ogrskem med Slovaki. O svojih opazovanjih izda posebno knjigo, v kateri bo evropski javnosti pokazal vso korupcijo in nasilnost madžarske vlade pri volitvah.
Canada je izgubila svojega najmanjšega moža, enega najslavnejših pritlikavcev na svetu. Edward, Hupman, 38 let star, je umrl te dni v svojem domu v neki vasi Nove Škocije. Visok je bil 2 čevlja 9 palcev in tehtal je 30 funtov.
5 ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v rudniku Grand ; Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj-5 bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer “ po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z raznimi S družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop-* per kompanija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja m brez tunelov ali šahtov.
Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov zemlje,
E ki je bogata na bakru,\srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse 5 plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem S ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na pose-5 stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin.
“ Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem-E ljišču se hitro nadaljuje in, delničarji družbe so na svoji seji, ki se je “ vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, m da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr-— gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo E i- t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo-5 vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro-£ daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce-“ na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim £ ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v E kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na:
O. E. PETTERSEN & CO.
Bell telefon 4525 Melrose.
213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN.
«5 Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti £ nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod S popolnoma zaupati.
ifoimiiiimmiiiiiiiiiigiiimimimRBiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiimmifi
Kuhinja v avtomobilu nemškega cesarja. V Utertuerkheimu se izdeluje v ondotni tvornici avtomobil za nemškega cesarja, ki ima v svoji notranjosti popolno popotno kuhinjo. Ob steni so v avtomobilu mize in stoli. Avtomobil je jako praktično izdelan in gotovo izrednost.
Poljsko sokolstvo bode imelo svoj izlet dne 16. in 17. julija v Krakovu. Poljsko sokolstvo dela za ta zlet velike priprave. Saj se vrši v spomin 5001etnice bitke'pri Grumvaldu, v kateri so Nemci doživeli hud poraz in je bila ustavljena nadaljna germanizacija severnih Slovanov. Zleta se udeleže tudi poljski sokoli iz Amerike.
Amerikanci v Evropi. Kakor je raz-videti iz zapiskov raznih parobrodnih družb, se je oglasilo krog 150,000 Arne rikancev, da bodo obiskali letos Evropo. Če se računa, da bi vsakteri tekom 2 mesecev v Evropi izdal $500, bi to pomenilo za Evropo poleg velikanskega poštnega prometa, da pride nad $75,000,000 iz Amerike v Evropo.
Za smeh — in vendar resnica. V poslanskih krogih dunajskih je nedavno vzbujal veliko veselost slučaj, ki ga
STRIPP
P LOP!L L ARD COMPANY. J£F2£Y CITYNJ
rillards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
ZA PIPE IN CIGARETE
Vonj je prijeten
\
Čist in nežen. Zadovolji vsakogar.
To je najboljši duhan v Ameriki, in ga je dobiti vsepovsod v prodajalni.
Papirčki za cigarete z astonj z vsakem zavojčkem.
Pozor pred ponaredki
Pravi Lorillard’s duhan ima ta rudeč znak na zavojčku.
THE AMERICAN TOBACCO C0.
******
K. S. K,
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New \ ork City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, III.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .....................Josip Dunda, 211 Buhi Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago^Ill.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 16473 Josip Malina, roj 1892, zav. za $1000, I. razred; 16474 Matija Raub, roj 1888, zav. ^ $1000, 2. razred; 16475 Matija Primožič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; spr. 2. jun. 1910.
Dr. št. 191 članov.
K	društvu	sv. Jožefa	21,	Federal, Pa.,	16476	Jakob	Oblak, roi	1892.	zav. za
$1000,	1. razred, spr.	26. jun. 1910.	Dr.	št. 98	članov,
i K	društvu	sv. Alojzija	42,	Steelton, Pa.,	Ivan Černugelj,	roj	1892,	zav. za $1000,
1. razred, spr. 22.	22.	jun. 1910.	Dr.	št. 92	članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16478 Jožef Kočevar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 16479 Anton Leščanec, roj^ 1883, zav. za $1000, 3. razred;'spr. 21. jun. 1910.	' .	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16480 Franc Mlakar, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; spr. 14. jun. 1910.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 16481 Matija Petrič, roj ^1886, zav. za $1000, 2. razred; spr. 20. jun. 1910.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 16482 Jos. Drečnik, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 16483 Franc Gros, roj 1871, zav. za $500, 5. razred; spr. 19 jun. 1910.	Dr. št. 84 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi.. 13839 Ivan Furlan, 19. jun. 1910.	Dr. št. 116 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva .sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., k društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark.. 8478 Alojzij Hribar, 11921 Ivan Hribar, 6275 Anton Hribar, 19. jun. 1910.	I. dr. št. 32 članov.
II. dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15738 Anton Janežič, 24. jun. 1910.	I. dr. št. 76 članov.
II. dr. št. 239 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6737 Matija Agnič, 27. jun. 1910.
Dr. št. 249 članov.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 6259 Franc Rebol, 20. jun. 1910.
Dr. št. 46 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5515 Franc Šepič, 21. junija 1910.	Dr. št. 178 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15592 Josip Škof, 15599 Josip Zagorc, 24. jun. 1910.	Dr. št. 178 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa.,,3447 Franc Perko, 12237 Ivan Bogotaj, 7367 Martin Vervega, 12272 Franc Lukšič, 24. jun. 1910. Dr. št. 87 čl.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 13989 Janko Malešič, 28. jun. 1910.	Dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 11413 Gašper Plut, 25. jun. 1910.
Dr. št. 151 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10468 Ignac Horvat, 12007 Josip Gros, 23. jun. 1910.	Dr. št. 133 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12451 Josip Pleše, 15358 Franc , Čanic, 19. jun. 1910.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 411., 15972 Nazzi Mandel, 15995 Franc Ilovan, 27. jun. 1910.	Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12947 Franc Andrejaš, 20. jun. 1910.	Dr. št. 48 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 5277 Mihael Uš, 28. jun. 1910.
Dr. št. 133 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 8777 Peter Starešinič, 26. jun. 1910.	Dr. št. -86 članov,
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. .Antona Pad. 72, Ely, Minn., 6828 Ivan Mrvar. 24. jun. 1910.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11461 John Kukman, 27. jun. 1910.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16213 Matija Sterbenc, 27. jun. 1910.	Dr. št. 43 članov.
ZVIŠAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 41, Pittsbulg, Pa., 11887 Anton Veršnik, 24. junija 1910, zvišal zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12931 Ignac Japelj, 27. jun. 1910, znižal posmrtnino s $1000 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4581 Roza Bunjevac, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 4582 Ana Laslavič, roj 1880, zav. za $500, 3. razred; spr. 25. jun. 1910.	Dr. št. 46 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4583 Marija Škorjanc, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. jun. 1910.	Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4584 Katarina Veršnik, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; spr. 24. jun. 1910.	' Dr. št. 16 članic.
R društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 4585 Ana Kozjek, roj 1$82, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. jun. 1910.	Dr. št. 4 članice.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4586 Marjeta Gros, roj 1875, zav. za $1000, 4. razred, spr. 19. jun. 1910.	Dr.	št.	31 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4587	Helena	Omahen,	roj	1891, zav.
za $500, I. razred, spr. 19. jun. 1910.	Dr.	št.	32 članic.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4588	Marija	Simonič,	roj	1878, zav.
za $500, 4. razred, spr. 28. jun. 1910.	Dr.	št.	81 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest "City, Pa., k društvu sv. Ane 120, Forest City, 1 Pa., 3540 Ana Kamin, 19. jun. 1910.	I. dr. št. 107 članic.
II. dr. št. 31 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 71. Crabtrte, Pa., k društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 2069 Elizabeta Hribar, 19. jun. 1910. I. dr,x št. 8 članic.
II. dr. št. 13 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3964 Ana Stanešič, 26. jun. 1910. I. dr. št. 15 članic.
II. dr. št. 86 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 76 Mayy Pečnik, 27. jun. 1910.
_	’	Dr. št. 116 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 1949 Marta Šepič, 21.
0 iun; 1910.	Dr. št. 38 članic.
Dd društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2729 Ivana Perko, 24. jun. 1910.
Dr. št. 30 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
n društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 522 Franca Šušteršič, 19. junija 1910, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
068 Dragotin Vremšak, star 52 let, čl an društva sv. Frančiška Ser. 46. New
York, N. Y., umrl 25. aprila 1910. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. sept. 1897.
6888 Josip Golek, star 35 let, član društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., umrl 13. nov. 1909. Vzrok smrti: Ponesrečen v premogokopu, Cherry, 111. vsled razstrelbe plinov. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 25. junija 1904.
13903 Josip Ovsec, star 30 let, član društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., uiftrl 20. aprila 1910. Vzrok smrti: Telesno poškodovanje v hrbtu. Zavarovan a $1000.00. Pristopil k Jednoti 25. aprila 1909.
15223 Franc Zobec, star 21 let, član društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., umrl 17. aprila 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. julija 1909.
781 Marija Benkovič, stara 53 let, članica društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrla 31. jan. 1910. , Vzrok smrti: Staroška slabost. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti L januarja 1901.
URADNO NAZNANILO.
Asesment štev. 7—10 za mesec julij je reden brez vsake doklade.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. J.
p*C*O*C*O*0O<	JVC
Društvene vesti.
♦0*0*0*04
Joliet, UL, 29. jun. — Prihodnja seja
društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. se ne bo vršila v nedeljo 3. julija, ampak drugo soboto, dne .9. julija zvečer ob sedmi uri.
Z bratskim pozdravom
Josip Mavsar, tajnik.
Joliet, UL, 28. jun. — Naznanjam vsem članicam društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., da je bilo na zadnji seji dne 5. junija sklenjeno, da odzdaj zanaprej bo seja vsaki prvi četrtek v mesecu namesto vsake prve nedelje, torej prihodnja seja bo dne 7. julija ob polosmih zvečer v navadnih prostorih.
S sestrskim pozdravom
Rose Brunskole, I. tajnica.
Chicago, UL, 27. jun. — Kakor je že bilo naznanjeno v zadnji št. A. S., priredi društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. piknik dne 4. julija v Mayer’s Grove na 26 st. in 48 ave., Hawthorne, 111. Zatorej še enkrat vljudno vabim v imenu društva rojake in rojakinje v Chicagi in okolici in vsa slavna društva, da se polnoštevilno vdeležijo marca in piknika. Posebej pa še omenim in naznanjam članom dr. Zvon št. 70. J. S. K. J. in v imenu dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. prosim, da se udeležite tudi marca na omenjeni dan in Vas prosim, da oprostite, ker niste dopisa sprejeli, ker mi ni bilo znano, da bode dr. zborovalo dan prej, 'kakor bi imelo. Zatoraj slavno društvo Zvon št. 70 J. S. K. J., oprostite, in vas še enkrat vljudno vabim v imenu društva, kakor tudi vsa slavna dr. v Chicagi in rojake, da se udeležite v velikem številu, ker mi Vam z veseljem povrnemo ob priliki.
Toraj Slovenci, na svidenje na 14. julija v Mayer’s Grove na 26 St. in 48 ave.
Koncem pozdravljam vse člane in članice K. 5- K. J. in vam želim obilo uspeha na društvenem polju. S pozdravom
Martin Senica, II. tajnik, 1758 W. 21th PL
Članice plačujejo mesečno le po 20c. Ravnotako se zavarujejo otroci. Za te se plačuje le.lOc mesečno. Za slučaj smrti se izplača $75.00. To so torej glavni podatki, ki jasno kažejo, da je dobro in potrebno ustanoviti društvo, ter ga priklopiti k tej organizaciji.
Vsled tega se poživljajo vsi oni Slovenci, ki želijo pristopiti k temu društvu, da se zberejo dne 9. julija 1910, ob 8. uri zvečer v prostorih podpisanega začasnega predsednika, ker se bode vršila ustanovna seja.
Spoštovanjem in rojaškim pozdravom
Anton Košiček, začasni preds.
Ant. Oberstar, t. č. tajnik.
John Živic, John Filak, odbornika.
?0*0**0*040*0*0*0*0*0*0*0b
Raznoterosti. %
$ =
00*0*1
Nihče se ga ni upal ustaviti, ker se je vsakdo bal, da ga ne bi napadel. Končno sta vrgla dva orožnika preko njega vrv ter ga tako razorožila. Zločinec je neki Bruniera, 33 let star delavec, ki je b* 1 pri Stuckyju uslužben in je dobil ob priliki neke nezgode zavarovalnino, ki se mu je zdela premajhna. Zato se je hotel maščevati. Občinstvo je hcjtelo morilca linčati.
Resnici na ljubo
je treba-konstatirati, da je bil oficielni sprejem cesarja v Bosni sicer nadvse sijajen, da je pa pravo kmečko prebivalstvo izostalo. Vladna poročila kljub svoji gostobesednosti tega ne morejo prikriti. V Sarajevu se je po.ulicah večinoma le mestno prebivalstvo pomikalo m pa vojaštvo, mohamedancev pa je jako malo, mohamedanskih žena skoraj nič. Takozvana via triumpha-lis, Appelov kaj, je bila malodane pra-i zna. Nekaj krivde nosi na tem vlada, ki je s svojimi pretiranimi varnostnimi odredbami ljudstvo iz kmetov . oplašila, glavni vzrok bo pa ta, da o-! stanejo mohamedanci apatični, kakor so vedno bili, srbski in hrvaški kmet pa nimata veliko povoda, se za vlado barona Buriana navduševati. Baron Burian je pokazal cesarju par Potemkinovih vasi, to je ves pomen cesarjevega potovanja v Bosno. Seveda je mednarodni pomen tega potovanja jako velik, ker je zdaj pritisnjen na aneksijo zadnji pečat in je cesar Franc Jožef pokazal, da je on za sultanom prvi suveren na Balkanu. Lahi kar pokajo komaj prikrite zavisti. Toda dobro bi bilo, da bi to potovanje poleg mednarodmfga pomena imelo tudi ne-*kaj narodnega pomena, pa s tem ne bo nič, kakor se kaže. V Bosni bo še dolgo časa ostalo vse pri starem, po-
sfebno odkar je Burian ukrotil srbske | in mohamedanske “leve”, Gligorije I Jeftanoviča in Ali bega Firdusa...
o*o**o*o*o*o*o*o*o*oc
,	“Kje so moji kmetje?”
je vprašal cesar večkrat za časa svojega petdnevnega bivanja v Bosni. Ko je videl okoli sebe same uradnike in drugo gospodo, je dejal: “Tega vsega vidim dovolj tudi na Dunaju, a jaz hočem videti tudi narod!” Ko mu je za-I čela govoriti hči barona Pittnerja, se-I veda nemško, se je cesar obrnil in se začudil proti spremstvu: “Torej zopet baronica!” Zato pa je cesar s pravim vžitkom gledal najprej hrvaško potem pa srbsko kmečko svatbo z vsemi pristnimi običaji, ki se vrše ob taki priliki. Videl je jugoslovansko kolo deklet in mladeničev, čul je jugoslovanske svatovske pesmi, katerim ni enakih, razen na Moravskem, Slovaškem in v južni Rusiji. In cesar je bil s tem tako zadovoljen, da je izjavil, da ni še nikdar videl kaj tako krasnega.
'South Chicago, UL, 23. jun. — (Vabilo.) Vse Slovence in Hrvate, stanujoče v So. Chicago in okolici, uljudno vabimo, da se' «¿.eležijo veličastnega piknika, katerega obdržuje dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v So. Chicago v nedeljo 3. julija 1910 v Lake Side grove na 96th in Ewing ave. nasproti naše cerkve v So. Chicago, in ne na 103. st. v Spahns grove, katera je bila spočetka odrejena. Naznanjamo vsem članom, kateri imajo že tikete in ker je na njih napisano za prej-šno ograjo na 103. st., da so ti tudi veljavni za drugo ograjo na 96th st., katera je bila zarentana pozneje, ko šo listki bili že natiskani. Posebno vabimo člane dr. Vit. sv. Florijana, da se vsak udeleži parade in- slavnosti; kateri član se'ne udeleži, je primoran plačati kazen katera je odločena.
Opominjamo tudi člane, da se imajo udeležiti parade cerkvenega piknika, kateri bode 31. julija v'taisti ograji, torej naj si vsak zapomni ta dan. Ker se dela v prid društva in cerkve ter v blagor naroda, je potrebno, da se vsak član z živim vnetjem zavzame in prihiti v skupno zadrugo, kadar sa» dela za pdnos in povzdigo naroda. Z radostnim srcem vas pričakujemo k tem veselicam ter vam kličemo: Na veselo svidenje!
Odbor dr. sv. Florijana.
Joliet, UL, 29. jun. — Znano je že marsikateremu tukajšnjemu rojaku, da se je nameravalo že zdavnaj ustanoviti društvo, ter istega priklopiti h kat. pod. dr. sv. Barbare, Forest City, Pa. Ni nam bilo mogoče tega napraviti do nekaj dni nažaj. Pred kratkim pa se je zbralo nekaj zavednih Slovencev in se dogovorilo, da se ustanovi to prepotrebno podporno društvo. Organizacija sv. Barbare je pred vsem le bol-niško-podporna. To se pravi, da podpira svoje člane v bolezni. V svojo sredo jemlje tudi ženske in otroke.
1 Toraj je jako dobra in na dobro premišljeni podlagi ustanovljena. Kar bolni član rabi, je v njegovi bolezni največje vrednosti podpora. In ravno imenovana organizacija je ustanovljena na tej podlagi, da člane v bolezni podpira in jim izplačeva dnevno podporo $1.00. Ali $7.00 na teden. Te podpore je deležen takoj ko je sprejet v društvo. Mesečni prispevki so le mali v primeri z dobroto, ki je je deležen v slučaju nesreče. V slučaju smrti se plača za pogrebne stroške $250.00. Istotako se plača za članice $250.00 za pokritje pogrebnih stroškov.
V zrakoplovu preko Atlantskega oceana.
i Neki Nemec namerava v zrakoplovu leteti preko Atlantskega oceana v A-meriko. Odpotoval bi iz Cadixa ali iz Tenerife začetkom julija t. L Za svoje potovanje si je izbral ta mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi | rad izrabil, ker isti prevaljujejo 44 j kilometrov na uro. Tem vetrom s? je imel zahvaliti tudi Krištof Kolumb, da je odkril Ameriko. Zračna črta, ki vodi preko Kube, je dolga 6300 kilometrov, a bi se jo moglo preleteti v petih dneh. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka^ vrsta zrakoplova tipa podolgastega, dolg je 52 metrov, visok 15 metrov. Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu, alt ne bo vedno deloval, ker je to iz tehniških razlogov nemogoče, a slednjič se ne more s seboj vzeti materijala za -pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. Obseg zrakoplova znaša 6200 kubičnih metrov, in zdi se, da je ta obseg zadosten, da vzdrži vožnjo 145 ur. Gondola zrakoplova je dolga 12 metrov, široka tri, in zgrajena je tako, da jo je v slučaju nezgode možno prirediti za motorni čoln ali malo jadrnico. Za vsak slučaj bodo med Tenerifo in Puerto Rico nameščeni razni parniki, da v slučaju priskočijo na pomoč zrakoplovu.
Avstr, vojna mornarica.
\
Avstro-ogrska vojna mornarica se je zopet pomnožila za dva podmorska čolna, tako da jih ima sedaj šest. Dva od teh sta bila zgotovljena v Kielu na Nemškem, dva v Reki in zadnja dva v vojnem arzenalu v Pulju. Ti podmorski čolni imajo 250 do 280 ton in vozijo s hitrostjo 7 do 8 milj pod vodo in z 11 do 12 milj nad vodo. Tudi za dvanajst novih torpedovk po 110 ton se je vojna mornarica pomnožila. Od teh je bilo izdelanih šest v tržaški ladjedelnici,'drugih šest pa v Reki. Dalje je vojna mornarica prevzela po končani kolavdaciji in po zelo povoljnih poizkušnjih vožnjah našo dosedaj največjo in najnovejšo voj. ladjo “Nadvojvoda Fran Ferdinand”. Tudi lansko j,esen v puljskem vojnem arzenalu dogotovljena in v morje spuščena ra-pidna križarka “Adrtfiral Spaun” je skoro popolnoma dogotovljena in se bode z isto že prihodnje dni pričelo poizkušnje vožnje.
Pokvarjene zabave.
Zabave so dostikrat pokvarijo na-nagloma vsled napadov glavoboli, ki tupatam nastopijo ob naneugodnejšem času. Na srečo se da neprilika lahko ozdraviti in hitro, če. imamo pri roki Severove Praške zoper glavobol. Vsakovrstno glavobol preženejo neglede na njen vzrok. Pravo, v času preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Omislite si ga škatlico danes. Cena 25c. Na prodaj v lekarnah. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Novo bojno orožje.
Neprenehoma napreduje moderna tehnika, zlasti na polju zrakoplovstva se čuje skoro vsak dan o novih iznajdbah.. Odkar je rešen princip vodljivosti zrakoplovov, se je v vseh državah poizkušalo novo iznajdbo porabiti na polju moderne bojne tehnike. Angleška n. pr. je storila zelo veliko poizkusov, kako bi uporabila zrakoplove v vojne namene, vendar doslej le z malimr uspehi. Sedaj pe je nek Anglež, inženir. Raymond Philipps, iznašel zrakoplov, ki se more voditi z brezžično telegrafijo. Treba je samo malega pritiska na brzojavni stroj, da se vodi poljubno zrakoplov v zraku. Na zrakoplovu visi zaboj, ki je napolnjen z razstrelivi. Akp zaboj pravočasno eksplodira na sovražno vojaško četo, more povzročiti grozen u-činek.
Grozen zločin v Benetkah.
Predkratkim se jjs zgodil v Benetkah zločin, ki je povzročil mnogo razburjenja med prebivalstvom. Umorjen je bil veletržec Stucky, ki je bil zelo priljubljena in popularna oseba. Šel je s svojim sinom na železniško postajo, da bi odpotovala v bližnji Postogrua-vo, kjer ga je čakala družina. Ko. je šel sin kupit vozne listke, je na pragu pred postajo skočil k Stuckyju nek človek in mu prerezal vrat, predno se je mogel braniti. Okrvavljen se je zgrudil na tla. Prenesli so^ga v kolodvor, kjer je v prisotnosti sina umrl čez nekoliko trenotkov. Morilec je bežal z okrvavljeno britvijo po ulicah
Hraniinih ulog i*:
37 milijonov kron.
Rezervnem»	j«;
Nad milijon kron.
pi’SiPiS....
.mm	i.
;r .!
X
m



Mestna hranilnica ljubljanska
j* največji in najmočnejši denarni zavod t* vrat* po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4$4 odstatka. Rentni davek plačuje nramimca sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za »arnose vs«L ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana x vse* svojim premoženjem in z vso avojo davčno močjo. Varnost j* torej to lika, da ulagatelji ne morejb nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav > jržava z posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo ,etudi otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trde varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že' več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNICA 5io4 ST. CLA1R AVE.. N. E. CLEVELAND. O
Pozor!
Ne kupujte farm ali zemljišč za kmetije dojder ne veste kakšna prilika se vam ponuja. Lahko začnete lastno gospodarstvo z malo vsoto denarja v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashland, Wis. Pišite po pojasnila, ako si mislite kupiti farane ali ne, ker je dobro da povprašate v več mestih-predno se odločite.
Pišite za pojasnila še danes.
James W. Good Co.,
Dept. 59.,	Ashland, Wisconsin.
Policaj in kuharica.
Spisal Wilkie Collins.
(konec.)	šel proti svojemu cilju. Poleg tega sem
Mož more biti pokvarjen vlačugar bil še drugače navezan na lepo kuha-zamore opsovati žensko, in ji v prvi™° Mrs. Eroscapel bolečini, katere mu prizadeva razbiti
obraz, celo groziti, toda iz vsega tega ne sledi, da je v nočni tišini umoril moža one žene.
Ko smo bili vnovič pozvani, da podamo svoje poročilo, nismo mogli podati nikakoršnih dokazov. Razpošilja-tev fotografije nam ni omogočila, da izvemo lastnika noža in si raztolmačimo nedogotovljeni napis.
Ubogi Mrs. Zebedaeus se je dovolilo, da odide k svojim prijateljem in znancem, potem ko je izrecno obljubila, da se takoj zopet vrne, ako se jo pozove. Časniki so začeli pisati, koliko morilcev uide in vodi celo policijo za nos.
Državna oblast je razpisala nagrado sto funtov za sporočilo, na podlagi katerega bi se moglo najti zločinca. Toda dnevi, tedni so minevali, in nikdo se ni oglasil za nagrado. Naš nadzornik ni bil mož, ki hitro obupa. Začela so se nova poizvedovanja in preiskovanja. Naši napori pa niso imeli vspeha, in tako je bila stvar pri koncu, kolikor se tiče policije in pa občinstva.
Umor ubogega mladega moža je kakor tako mnogo drugih neodkritih umorov kmalu izginil iz javne pozornosti.
Samo ena brezpomembna oseba je bila tako bedasta, da je skušala v svojih prostih urah rešiti vprašanje: kedo je umoril Zebedaeja? Čutil je, da se more visoko povspeti v policijski službi, ako ima v tej stvari vspeh, kjer niso starejši in izkušenejši možje dosegli ničesar, in on se je trdovratno držal svoje male častihlepnosti, ako-ravno so ga vsi zasmehovali. Po domače povedano: Jaz sem bd ta mož.
V.
Proti svoji volji sem postal nehvaležen pri svoji povesti. Kajti bili ste dve osebi, katerima se ni zdel smešen moj sklep, da na svojo roko zasledujem celo stvar. Ena je bila Miss My-bus, druga pa kuharica Prisedla Thurlby.
Kar se najprvo tiče Miss Mybus, je bila zelo nejevoljna zaradi nevspehov policije. Bila je mala, svitlooka, živahna ženica, ki je vedno svoje mnenje odkrito povedala. "To se tudi mene tiče” je rekla, "kajti ako se spomnim eno ali dve leti nazaj, mi prideta na misel dva slučaja, ko so našli v Londonu osebe umorjene in niso nikdar zasledili zločincev. Tudi jaz sem oseba in vprašam, ali se ne more ke-daj meni kaj tacega prigoditi. Vi ste vrl dečko, in vaša kri in vaša vztrajnost se mi dopadata. Pridite sem, kolikokrat se vam zdi prav, in ako bi vam kedo napravljal sitnosti m vas ne hotel pustiti v hišo, recite, da greste mene obiskat. Še nekaj 1 Jaz, nimam nobenega opravila in imam glavo na pravem mestu; tu v mojih sobah vidim
1	1 ■ ; 1 .. L i.. r» m i'co Ir ri-
vsakogar, ki prihaja v hišo, in vsakogar, ki izhaja. Dajte mi svoj naslov; morebiti utegnem izvedeti kaj ugodne ga za vas.”
Toda pri najboljši volji se Miss Mybus ni posrečilo mi pomagati. Izmed obeh omenjenih se mi je zdela Prisedla Thurlby večje koristi in važnosti zame. Pred vsem je bila zvita in delavna, in je znala obvladati svoje sklepe, ker se ji iii posrečilo dobiti drugo službo. Predno je odšla iz domačega kraja, ji je dal župnik njene fare pismeno spričevalo, katerega podam tukaj v prepisu. Glasi se pa: Rade volje priporočam Miss Prisedlo Thurlby za vsako pošteno služ bo, katero more sprejeti. Njeni sta-riši so slabotni in stari, ki so morali pred kratkim doživeti izgubo enega dela svojih dohodkov, in morajo vz drževati še eno mlajšo hči. Ker noče biti svojim starišem v nadlego, se poda Prisedla v London, da dobi kako domačo službo in porabi svoje plačilo za podporo svojih starišev Vse to govori zanjo. Mnogo let že poznam celo družino *in jaz le obža' lujem, da pri me'ni ni prostega mesta, da bi ga ponudil temu izvrstne mu dekletu.
HENRY DERRINGTON,
.	župnik.
Ko sem prečital te vrstice, sem mogel brez vseh pomislekov prositi Prisedlo, da mi pomaga pri obnovljenju poizvedovanj in preiskovanj, da dosežem vspeh. Meni se je zdelo, da niso dovelj skrbno preiskali obnašanje in ravnanje ljudi v hiši Mrs. Eroscapel. Tekom svojih preiskovanj sem vprašal Prisedlo, ako mi more karkoli povedati, iz česar bi se moglo sklepati, da je bila hišina v zvezi z Mr. Delucom. Ni mi hotela odgovoriti na to. "S tem bi mogla osumničiti nedolžno osebo,” je rekla; “vrhu tega sem bila le malo časa skupaj v službi z deklico.” “Spali ste z njo v isti sobi,” sem opomnil, “in radi tega vam je bilo mogoče opazovati njeno obnašanje nasproti najemnikom. Ako se bi vas vprašalo pri sodni obravnavi, kar vas jaz sedaj vpra šam, bi kot poštena ženska gotovo odgovorili.” Na te besede se je podala: Povedala mi je gotove stvari, ki so pokazale Mr. Deluca in celo zadevo v novi luči. Z ozirom na te izjave sem se lotil dela. Vsled dela redne službe je stvar le počasi napredovala, toda s pomočjo Prisedle sem varno in gotovo
Priznati moram tako ali tako prej ali slej, in storim ravno tako lahko tudi sedaj. Po njej sem takrat prvič zvedel, kaj je ljube-bezen, in ko sem jo vprašal, ako hoče postati moja žena, ni rekla ne. Priznati moram, da je postala nekoliko žalostna in mi odgovorila: “Kako moreta tako revna človeka kakor midva kedaj upati, da se poročiva?” Jaz sem ji pa odgovoril: “Ne bode dolgo, ko bodem jaz prijel za konec niti, katerega moj nadzornik ni mogel najti. In ko še to zgodi, potem mi bode lahko mogoče, poročiti se s teboj, draga moja.”
Pri naslednjem sestanku sva govorila o njenih stariših. Sedaj sem bil njen zaročenec. Po tem, kakor so ravnali drugi, se mi je zdelo umestno, da se seznanim z njenimi starišk Ona je bila prav istih misli in še istega dne je pisala starišem, da naj pričakujejo naju koncem tedna. Prevzel sem nočno službo in si tako pridobil prostega časa za večino naslednjega dne. Oblekel sem se v preprosto obleko, in na kolodvoru sva vzela vozne listke do Yatelanda, najbližje postaje do vasi, kjer so bivali Priscillini stariši.
VI.
•
Vlak se je kakor navadno vstavil pri imenitnem mestu Waterbank. Priscilla, ki se je preživljala sedaj s šivanjem, ko še ni dobila druge službe, je bila delala še pozno v noč; bila je zelo trudna in žejna. Radi tega sem šel iz voza, da ji prinesem sodovice. Nerodno dekle v gostilni ni moglo izvleči zamaška iz steklenice in tudi ni hotela, da bi ji pomagal. Vzela je pripravo in jo rabila narobe. Jaz sem zgubil potrpljenje in ji vzel steklenico iz rok. Ravno ko sem izvlekel zamašek, se je oglasil zunaj na peronu zvonec za odhod. Ostal sem le še toliko časa. da sem napolnil kozarec s sodovico, toda vlak se je ravno začel pomikati dalje, ko sem zapustil gostilnico.
Železniški uradniki so me zadržali, ko sem skušal skočiti na stopnjice voza. Tako sem ostal zadaj. .Ko sem se zopet nekoliko pomiril, sem pogledal na vozni red. Dospeli smo v Waterbank pet minut po eni. Ako nima prihodnji vlak nobene zamude, pride ob 1 uri 44 minut in dospe v Yateland deset minut kasneje. Nadejal sem se, da si je tudi Priscilla ogledala vozni red in me čaka.
Ako bi skušal iti peš do tja, bi samo zgubil čas. Čas pa, ko sem moral ča kati, ni bil ravno dolg, in sem ga porabil, da si ogledam mesto. Neglede na primerno spoštovanje do prebival cev moram vseeno reči, da je Water-bank tudi za druge ljudi dolgočasen kraj. Šel sem po eni ulici gori in po drugi doli, in sem se ustavil, da si o-gledam neko prodajalno, ki je obrnila mojo pozornost nase, ne radi predme tov v njej, temveč ker je bila edina prodajalna v celi ulici, ki je bila zaprta. Nalepljen listič pa je oznanjal, da se daje prostor v najem.
Ime in trgovina dosedanjega trgov ca, ki sta bila v običajnih črkah označena, sta se glasila: “Jacob Wycomb, riožar” itd. Prvikrat mi je prišlo na misel, da nismo pri razpošiljanju foto grafije ene stvari vpoštevali. Nikdo izmed nas ni mislil na to, da se pri tem ne ozira na en del nožarjev, bodi si ker so opustili trgovino, bodi si ker so prišli v konkurz. Pri -sebi sem vedno nosil en izvod one fotografije in si mislil sam pri sebi: Tu bi zamogel upati, zasledovati nož notri do Deluca.
Potem ko sem dvakrat pozvonil, je odprl vrata nek star mož, ki je bil zelo umazan in popolnoma gluh. Dejal mi je: “Najbolje storite, ako greste gori in govorite z Mr. Scorrierjem zgoraj.” Čisto na ušesa sem ga vprašal, kedo je ta Mr. Scorrier. “Svak Mr. Wycomba Mr. Wycbmb je umrl. Ako hočete kupiti trgovino, obrnite se do Mr Scorrierja.”
Po tem odgovoru sem se podal po stopnjicah navzgor in našel Mr. Scorrierja, ko je vrezaval v medeno napisno tablico nek napis. Bil je mož srednje starosti, bledega obraza in neumnega pogleda. Po potrebnem opravičenju sem mu pokazal fotografijo noža: “Ali vas smem vprašati, veste-li kaj o napisu na tem nožu?” Vzel je povečevalno steklo in jo ogledoval. “To je čudno”, je dejal drzno. “Jaz se spominjam čudnega imena Zebedaeus. Da, gospod, jaz sem izvršil ta napis, kolikor ga je. Rad bi pa vedel, kaj me je oviralo pri dogotovljenju napisa.”
Ime Zebedaeus in nedovršeni napis je bilo citati v vsakem angleškem časopisu. Njemu pa je bilo vse tako zelo vse eno, da sem dvomil, kako naj si tolmačim njegov odgovor: Ali je bilo mogoče, da ni čital niti enega
čerjam, pijem kozarec groga in kadim pipo. Na to pa grem spat: gotovo si mislite, revno življenje to! Slabo sem živel v svojih mladih letih. Kar potrebujem za življenje in pa mir pred zadnjim popolnim mirom v grobu — to je vse. kar si želim. Zame je svet že davno minul toliko bolje!”
Ubogi mož je govoril resnico in pošteno. Sram me je bilo, da sem dvomil nad njim. Na to sem se zopet vrnil k zadevi o nožu. “Ali veste, kje in od koga je bil kupljen?” sem vprašal. “Moj spomin ni več tako dober, kakor je bil,” mi je odgovoril, “toda imam nekaj, kar mi pomore nekoliko.”
V^el je iz omare umazano staro ma-p6. Kolikor sem mogel videti, so bili na posameznih straneh, prilepljeni ko-ščeki papirja z napisi. Pogledal je v zapisnik in na to odprl neko stran.
Nekaj kakor življenje se je prikazalo na njegovem žalostnem obrazu. “Ha!
Sedaj se spominjam,” je vzkliknil.
“Nož je kupil moj ranjki svak, spodaj v prodajalnici. Vse mi pride zopet v , spomin. Neka oseba, ki se je vedla i kakor nora, je planila ravno v to sobo in mi iztrgala nož iz rok, ko sem komaj izgotovil pol napisa.” Čutil sem, STONICH GEORGE, 813 N. Cinca
■ ••• 11 »,	A 1«	m	,	#
go St. Trgovca z grocerijo, prr
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev ir
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOLIET, ILLINOIS.
VDLER J. C. & CO., 112 Exchang< St., priporoča rojakom svojo mes nico.
3RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu » Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., bliiu mosta
EAGLE THE, 406-410 N. Cbicag. St. Prodajalna pohištva in moikil oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. benik (contractor).
Sta»
V m na prodaj
Ustanovljena 1171.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian. St. Gostilna.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pi 40c gal., reesling 45c gal. Staro beli vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodi dam zastonj.
'Hill Girt Vineyard”
BOX 77.
Stefan Jakše. prop. Crockett. Cal
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital m preostanek t3oo,ooo.oa.
C.
J A HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
časniškega poročila o umoru? Ali pa je morebiti sokri%rec, ki se zna čudovito brzdati?
“Oprostite,” sem dejal, “ali citate časopise?” “Nikdar! Moje oči so preslabe. Ne berem ničesar, posebno zaradi svojega dela ne.”
“Ali niste nikdar slišali izreči imena Zebedaeus, in to zlasti od ljudi, ki berejo časnike.” “Že mogoče; toda nisem pazil na to. JCo je moje delo končano, grem na sprehod. Potem ve-
da sem bil sedaj blizu odkritja. "Ali smem videti, kaj je pomagalo vašemu spominu?” sem vprašal. “O lahko; veste, gospod, jaz se preživljam z ure-zavanjem napisov in naslovov in nalepim naročila s svojimi lastnimi opazkami ob robu v tole knjigo. Najprej mi to služi v priporočilo pri novih odjemalcih, vrhu tega pa mi gotovo pomaga pri mojem spominu.” Pomolil mi je knjigo in kazal na košček papirja. ki se je nahajal na spodnjem delu strani. Bral sem popolen napis, kakor je bil določen za nož, s katerim je bil umorjen Zebedaeus: Johnu Zebedaeus od Prisedle Thurlbv.”
VII.
Nemogoče mi je popisati, kaj sem občutil, ko se mi je prikazalo Prisedimo ime kot pismena obtožba. Ne morem povedati, koliko časa je trajalo, da sem se zopet nekoliko zavedel. Moja prva želja je bila, da si pridobim rokopis z napisom. Rekel sem mu, da sem policijski uradnik in ga pozval, da mi pomaga pri odkritju zločina. Ponudil sem mu celo denarja. Toda on je stopil pred menoj nazaj. “Zastonj ga boste dobili,” je dejal, “samo da greste odtod, in se nikdar več ne vrnete.” Poskušal je izrezati rokopis iz lista, Joda roke so se mu tako tresle, da tega ni mogel storiti. Radi tega sem ga sam izrezal in se mu skušal zahvaliti. On me pa ni hotel poslušati. “Pojdite odtod!” je rekel, “vaš pogled mi ne dopada.”
Omeniti moram, da ne bi smel, biti tako prepričan o krivdi Prisedle, kakor sem bil, predno si nisem zagotovil še drugih dokazov proti njej. Kajti nož ji je utegnil biti ukraden, ako je ona bila, ki ga je iztrgala graverju iz rok, in tako ga je mogel porabiti tat, da je izvršil umor. To je vse prav. Toda jaz nisem niti trenutek več dvomil nad njeno krivdo, ko sem bral strašno vrstico v graverjevi mapi.
Podal sem se brez vsacega načrta proti kolodvoru nazaj. Vlak, s katerim sem se hotel odpeljati za Prisedlo, je že odšel iz Waterbanka. Prihodnji vlak, ki je prišel, je bil namenjen v London. Stopi! sem v voz v njem, ne da bi količkaj sklenil. V Charing Cross sem srečal enega svojih prijateljev, ki je zaklical: “Jako slabo izgledaš. Pojdi, greva se nekoliko pokrepčat!” In šel sem ž njim. V resnici sem potreboval pijače; vzpodbujala me je in očistila glavo. Moj prijatelj je šel na to, svojo pot in jaz ravno tako. Kmalč» po tem sem se odločil, kaj bom storil.
Najprej sem sklenil opustiti svojo policijsko službo iz vzroka, ki se bo kmalu pojasnil. Potem sem se nastanil v gostilni. Kajti brez dvoma se povrne Prisedla v London, pride v moje stanovanje pozvedovat, zakaj se ne o-ziram na dogovor. Prehuda dolžnost je bila zame, izročiti sodišču edino o-sabo, katero sem ljubil. Zatoraj sem raje zapustil policijsko službo. Na drugi strani pa sem se strašno bal, da ne bi sedaj jaz postal njen morilec, ako bi se srečala, predno bi zopet mogel brzdati samega seber Ničvrednica ni samo skoro zapeljala mene, da bi se z njo pc^očil, temveč je tudi obdolžila nedolžno hišino, da je vdeležena pri umoru.
Tekom noči se mi je posrečilo odstraniti dvome, ki so me še mučili. Pisal sem župniku Derringtonu in sem mu sporočil, da sem se zaročil s Pris-«cillo, in ga vprašal, ako mi hoče z ozirom na mojo službo povedati, kakšno je bilo njeno prejšnje razmerje z neko osebo John Zebedaeus po imenu. Z 1 obratno pošto sem prejel sledeči odgovor:
"Cenjeni gospod! V danih okoliščinah se čutim dolžnega, da Vam zaupno sporočim, o čemur so Priscillini prijatelji zaradi nje same do sedaj molčali.
Zebedaeus je bil nekje blizu v službi. Žal mi je, da moram reči o možu, ki je tako žalostno končal, toda njegovo vedenje nasproti Prisedli je pričalo, da je moral biti ničvreden in brezsrčen lopov. Bila sta zaročena in on jo je skušal, kakor moram pristaviti, z obljubo zakona zapeljati. Njena čednost pa se je branila in delal se je, kakor da se sramuje samega sebe. Oklic se je vršil v moji cerkvi. Prihodnjega dne pa je Zebedaeus zginil in jo brezsrčno zapustil. Ker je bil zelo pora-ben človek, mislim, da je kmalu zopet dobil kako službo.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
mogorn in pošiljanje denarja. CHICAGO, ILL.
V1ARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, III.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-1 Mii v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
13. Schuster
Young Building.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite.St.	Joliet, 111»,
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BPEWEKV izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE! POSEBNOST JE PALE WIENER BEE!
J. J. KUKAR,
MATH. K. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, I1L
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26?
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
mAa «Aa ifAfi dprfepi jA& jAa jAft jAn
™	fjjr* Hin Olr OP On OP OP OP On OP OP
*
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
iüSEPH TBINKÜ'a

ftEOlSTERCI»
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
*
*
*
*
«
«
<£( 1333-9 S. Ashland Ave.
*
^ ^ ^ ^
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranlh grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak,
Se tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o pri* liki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno zdravilo
oistri okus, kredča živce,
čisti kri, oedi obrazno barvo, pomnoži pozimi,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To te na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdmž. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednort «ega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišita nam v maternem jeziku.
CHICAGO, ILL.
Kr pozabita poskusiti Trinarjeve Hrvaške Importirmne Slivovke in »oven •kega Brinjevca, vsa domačega izdelka.
Mp s#» MN MN MN MN MN MN MN MN MN MN MN MN MN MN
otin Stefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lil
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, d bomo vsu. lej postregli z najnižjimi tržnimi c> ¡.»mi. Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki it in trdi les, late, cederne stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines mUc blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi «• pri nas in oglej si našo zalogoI Mit» bomo zadovoljili in ti prihrinili deaat
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON STI
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Mer Dri Gl.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Ili izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sts
!joliet, il:
Točim izvrstno pivo, katero izd, luje slavnoznana Joliet Citizens Brt wery Rojakom sc toplo priporoča»
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinoi s. Oba telefona 488.
JOHN GRAHEK GOSTILNICAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje ia tržiš-■»¡boljše smodke.
Trodajam tudi trdi in mehki presno? TELEFON 7612.
»•is N. Broadway.....JOLIET, ILT
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žga-Die, smodke in izvrstno domače vino, K' je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
40° Ohio Street	Joliet,, lila.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Drvi Hrvatski Slovenski Pogrebni
ški Zavod
s* Priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Prepuščam Vam samemu, da si predstavljate, kako zelo je morala trpeti uboga deklica vsled sramote.
Ko se j'e z mojim priporočilom podala v London, se je oglasila na prvi oglas, ki ga je brala, in bila tako nesrečna, da je začela svoje službovanje v isti hiši, v kateri se je, kakor povzamem iz časniških poročil o umoru, nastanil Zčbedaeus s svojo že\io, s katd-ro se je poročil, potem ko je zapustil Priscillo.
Bodite zagotovljeni, da ste na tem, da se zvežete z izvrstno deklico, in sprejmite moje najboljše želje k svoji prihodnji sreči.”
Po tem je bilo jasno, da niso niti župnik niti stariši niti prijatelji vedeli o kupcu noža. Ničvrednež, ki je edini vedel resnico, je bil mož, ki je od nje zahteval, da bodi njegova žena.
Samemu sebi sem bil dolžan — vsaj zdelo se mi je tako — da odstranim vsako sumnjo, da sem jo tudi jaz tako lopovsko zapustil. Kakor tudi je utegnilo biti neljubo, čutil sem vendar, da jo moram še enkrat in zadnjikrat videti.
Bila je pri svojem delu, ko sem stopil v njano sobo. Ko sem odprl vrata, je skočila pokonci, njena lica je zalila rudečica in njene oči so ljuto žarele, bel sem proti njej in ona mi je pogledala v obraz. Zaradi njegovega izraza je molčala. Jaz pa sem govoril v najkrajših besedah, ki sem jih mogel najti. "Bil sem v prodajalni« nožarja v Waterbanku,” sem dejal. “Tam se nahaja popolnoma v vašem rokopisu še nedovršeni napis na nožu. Z eno samo besedico bi vas mogel spraviti na vešala, toda — Bog mi odpusti — jaz te besedice ne' morem izgovoriti.”
Ona je naenkrat smrtno prebledela, njene oči so osteklenele in se povečale kakor oči osebe v budi mrzlici. Stala jel nepremično in molče pred menoj. Brez vsake nadaljne besede sem vrgel napis v ogenj. Molče sem odšel. Nikdar več je nisem videl.
VIII.
Toda nekoliko dni potem sem slišal o njej. Njeno pismo sem že davno sežgal. Želel bi', da bi ga mogel tudi pozabiti. Toda ostal ml je v spominu. Ako umriem pri zavesti, bo Priscillino pismo moja zadnja misel na tem svetu. V obče se je v njem ponavljalo, kar mi je pa tudi povedala, da je kupila nož kot spomin za Zebedaeja namesto podobnega noža, katerega je izgubil. V soboto ga je kupila, pa ga je pustila pri nožarju, da ureže napis. V nedeljo je bila oklicana, v ponedeljek jo je pa Zebedaeus zapustil. Hitela je nato k nožarju in mu sredi dela iztrgala nož iz rok.
Samo ona je vedela, da jo je Zebedaeus vnovič žalil, ko je prišel s svojo ženo v hišo, kjer je služila. Ker pa jo je delo vedno zadrževalo v kuhinji, ni Zebedaeus nikdar zvedel, da je bila Priscilla v hiši. Sporočam tu samo zadnje vrstice njenega priznanja.
"Hudoben duh me je navdahnil, ko sem na poti v svojo spalno sobo preiskala njihova vrata in jih našla nezaklenjena. Poslušala sem nekoliko časa in gledala v sobo. Pri ugašujoči luči sveče sem videla obadva, enega spečega v postelji, drugega poleg kamina. Imela sem ravno nož v roki, in šinila mi je v glavo misel, da bi izvršila .dejanje, radi katerega bi mogla žena priti na vešala. Noža nisem mogla več izvleči iz trupla, ko je bilo dejanje izvršeno. Pomnite pa, da sem Vas v resnici ljubila. Ko ste me vprašali, ali hočem postati Vaša žena, nisem rekla da, ker vendar niste mogli svoje lastne žene pripraviti na vešala, ako bi navsezadnje našli, kedo je Zebedaeja umoril.”
Od tedaj nisem ničesar več čul o Priselili Thurlby. Ne vem ali je še živa ali mrtva. Mnogo ljudi pač misli, da zaslužim jaz sam, da pridem na vislice, ker nje nisem pripravil nanje.
Hipnotiziran.
Jakob Blarket je sedel zamišljen v zakotni gostilni v Texasu in se igral z revolverjerii. Od časa do časa je pogledal skozi okno, kakor bi koga pričakoval. A zdelo se je, da mu samota zelo ugaja in da bi mu bilo najljubše, če bi ga pustili vsi ljudje pri miru. Odkar je namreč Jakob Blarket bogatega Pancer-ja zvečer v temi sicer u-ljudno a resno poprosil, naj mu vzpri-čo revolverja s težko denarnico pomaga;— prosil je seveda samo na “posodo” in ker je bil revolver za poroka, seveda tudi dobil — je minilo še-le dvajset ur, in ni še bilo gotovo, da policija, ki ima — kakor znano — povsod svoj nos, ne zve tudi za Blarketovo “posojilo”.
Blarket se je prepričal, da je res nekaj na tem, da napravlja denar bogatinom le' premnogokrat samo skrbi. Imel je samo pet dolarjev in nekaj bakra, a 590 dolarjev, ki si jih je “izposodil” pri Pancer-ju, mu je napravljala skrbi. Kdo mu more povedati, da skopuh Pancer nima zapisanih številk po-samnih bankovcev? Kako lahko bi se potem pri menjavanju yjei! Ali če bi kdo...
Vrata so se odprla in prikazala se je postava, bolj podobna duhu kakor človeku. Dolga postava kot prek!ja, suha kot trska, z rokami do kolen segajočimi, upadlega lica, udrtih oči, ki so žarele iz globokih votlin kakor oglje; na glavi klobuk, da so kraji pokrivali skoraj vsa pleča. Zahteval je žganja
Čez pol ure sta bila že v živahnem pogovoru in Blarket je vedno bolj paz-
ljivo poslušal. Saj pa je tujec tudi znal pripovedovati čudovite stvari.
"Čudovito, pravim, skoraj neverjet--no! Večje umetnosti in človeku bolj koristne gotovo še niso iznašli kakor hipnotizem. Jaz grem n. pr. v Washington, se vstopim pred vladno palačo, predsednik pride ven, pogledam ga hipnotično; on se obrne, imenuje me za državnega blagajnika in mi prinese sam nekaj denarja.”
“To hočete sedaj poskusiti?” je vpra šal Blarket oprezno.
"I seveda, zato potujem tjekaj”, mu je potrdil tujec.
"Kako pa izpeljete vso to. stvar, učeni gospod?”
“Da, vidite, ravno' to je hipnotizem. Pogledam človeka, zagovorim par skrivnostnih besedi, in on je hipnotiziran, to se pravi, on mora storiti vse, kar jaz hočem. Poskusil sem že večkrat. Zadnjič pri sodniku Odeana v Texasvillu. Saj veste, da se on šali. Mislil me je radi male nepravilnosti zapreti v desetletno ječo...”
“In kaj se je potem .zgodilo?” hlastno je prašal Jakob.
‘;“Ino,' hipnotiziral sem ga in konec je bil ta, da mi je dal izpričevalo, da sem najpoštenejši človek med vsemi prebivalci Združenih držav. Ali sem hotel še kaj več?”
“Ali bi me hoteli naučiti hipnotizirati, saj vam bom plačal?” je dejal Blarket, ki je takoj spoznal korist hip-notizma za svoje “rokodelstvo’.
“I zakaj pa ne, če bo denar takoj?” je dejal tujec.
"Dobro! A prej bodete naredili vpričo mene eno poskušnjo, da se prepričam na lastne oči, če je res, kar govorite, sicer pa tudi-to ne bo zastonj.”
Tujec je takoj vprl oči v gostilničarja, ki je stal pri vratih-in molče poslušal pogovarjanje gostov, naredil po zraku z roko kolobar in v kolobar nekaj križ-kražov in dejal: “Sedaj stori, kar sedaj mislim.”
Gostilničar je odšel in se vrnil s steklenico Jamaika žganja.
"Ali vidite g. Blarket, kako hitro ubogal To je moja najpriljubljenejša pijača", se je nasmehnil tujec.
Tudi Blarket je bil zadovoljen z vspehom. Pričela sta se pogajati za ceno, za katero ga bo naučil tujec hip-notizma. Dolgo sta se pričkala sem-tertja, a končno sta se zedinila na 25 dolarjev in vso pijačo, kar jo bosta izpila. Pričel se je pouk.
"Hipnotizem je ' največja umetnost sedanjosti, preteklosti in prihodnjosti”, je modroval tujec, “in tam se godi vse s pomočjo duhov, brez žic, elektrike, sopare, pomočnikov ali troskov. Ne potrebujete čisto nič druzega kakor oči, obe vaši roki, veselje in trdno voljo. Recimo, da imate vi soseda, ki zelo nerad vidi, da greste vi včasih k njegovim hruškam v vas. Lepega dne ga obiščete, in ko vam bo stal nasproti, vprite vanj svoje oči, vzdignite polagoma desno roko v višino njegovega ušesa, naredite tri kolobare v zraku tako velike, da bi on lahko svojo glavo skozi dejal; obenem z levo roko trikrat presekate zrak. Potem si mislite, kaj vam mora narediti. Kmalu bo dejal: Sosed Blarket, vam li morem postreči s hruškami s svojega vrta? In tako mora vsakdo, katerega bodete hipnotizirali, storiti do pičice vse natančno, kar mu ukažete.”
• Molče je poslušal Blarket veliko u-čenost in že med poučevanjem delal z roko kolobare.
“Vi imate pa dobro glavo”, je dejal tujec in spravil onih 25 dolarjev in pristavil: “Želim vam veliko vspeha in še nekaj: hipnotizem deluje skozi zrak ne pa skozi steklo!”
Blarket je vesel odšel. Že si je slikal lepo prihodnjost, ko mu ne bo treba nič skrbeti, ko bo \^e dobil na migljej. Iz teh prijetnih sanj pa ga je vzdramila železna roka pravice in glas: “V imenu postave aretirani radi oropanja Pancer-ja.”
Blarket je bil tako iznenađen, da je preteklo precej časa, predno se je zbrihtal. Najprvo je bil jezen samo nase in na tujca, ki ga je učil hipnotiziranja tako zelo, da je radi tega popolnoma pozabil na vsako previdnost. Potem pa se je domislil, da lahko hipnotizira stražnika, kadar hoče in potem ga mora spustiti. A domislil se je še boljšega, spomnil se je, kako se je njegov učitelj rešil sodnika.
Dal se je mirno zapreti.
Dva dni pozneje je imel sodnik Odeana izreči svojo sodbo. Tožen je bil navadnega ropa, in Pancer je prisegel, da je Blarket ravnotlsti, ki ga je oropal. Vrhtega so pa še našli v Blarke-tovih škornjih bankovce, ki so bili Pancerju ukradeni. Rop je bil torej dokazan bolj kakor potrebno.
“Vaša krivda, Blarket, je dokazana; imateli še kaj na srcu?” je dejal sodnik.
"Da! Jaz nisem izvršil ropa; to je le velika pomota. Saj imam dovolj sredstev, da si dobim poštenim potom lahko milijone.”
“Kakšna po so tista sredstva?” je prašal sodnik smehljaje.
“K temu mi pomaga moja uetenost”, se je samozavestno odrezal Blarket. “Prosim, da dovolite, da vam dokažem in potem boste prepričani, da jaz nisem izvršil ropa.”
Sodnik se je smejal in dejal: “O prosim, kar pokažite nam svojo učenost.”
In sedaj je pričel Jakob “hipnotizirati” sodnika. Mahal je z rokami, delal kolobare in mrmral: “Ukažem ti, da me izpustiš, mi daš tvojo zlato uro za razžaljenje časti in izjaviš, da sem najbolj pošten človek v celi Ameriki.” Da ves čas ni obrnil svojih oči od sodnika, se samoobsebi razume.
"No, ali ste končali?” je prašal sodnik in se smehljal.
"Da, da!” je dejal B’arket, nestrpno čakajoč učinka “hipnotirizanja”.
"Dobro, Ja^ob Blarket; deset let težke ječe.”
In Jakob Blarket je bil sam hipnotiziran. Stal je kakor okamenel, gluh, nem in slep. Stražnika sta ga morala skoraj nesti v celico, kjer je potem laliko premišljeval, zakaj njegovo hipnotiziranje ni imelo povoljnega vspeha.
IfiBHHraM— TITIH""",'.UJMI, 1 11.1,
Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica
Iz deluje, čisti in popravlja moške in ženske obleke. Delo jamči. Nizke cene. — N. W. Phone 1305.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
S. HONET
■^^KROJAČ^^v^
Sioam.popravljam in gladim oblake 918 N. Chicago St , Joliet.
FRED C. GRASSLE
Kolači za svatbe (wedding cake) nat* pekarija slaščic posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, 111»
POZOR, ROJAKINJE1
Ali veste kje je dobiti najboljše me »o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 3C6
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDoTorodošli!
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoztietiih Richl~tid Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, Itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter «faue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.*	Cene se vršajo Vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.	JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
JOUET, iUU
HITO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 26.
Oompa gnije «P G-enerale ^ Transalan tique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo rezplačno hrano na parnikih družbe, inaine postelje, vino, dobro hrano in azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop uk za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So Chicago, 111. A. C. Jankoviči», agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South I7t» St, St. Louis, Mo.,
ie dobijo najboljše sveže in prek»
jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba )• aaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
3hic. Phone 4531. N. W. Phone lil;
Edini Slovensko - Hrvaški
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, I1L le en blok od naše cerkve.
mmsm
SK2r Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi zaešajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000 000 kron, ia sicer znašajo med drugimi zakVidi:
_ Zemljeknjižno zavarovane
■T'"’’';'' ‘A	terjatve .......K 36,207.346
MM H Posojila občinam in kor-
/i J	poracijam .... 2,392.036
'	] Menice ........... 568.000
'Jj Vrednostni papirji . 23,660.702
!, .V-S Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
^7/¿aj	graščin ...... 3,037.221
[N-	Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki
se pridenejo rezervnim zakladom—je IBsEU namenjen dobrodelnim in občekorist-SJhPR nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnic» BciŽasi darovala je za take namene do seda) blizo sedem milijonov kron.
DOPIS.
New York, 20. jun. 1910. — Gospod urednik: — Ponedeljek je danes! Kaj ne, da sem zelo duhovit? In vendar ne omenjam zastonj tega dne! Marsikdo iz Greater New Yorka ima namreč to slabost, da se ga na ta dan prime neka bolezen, ki je nekemu mačjemu mjavkanju slična... Jaz pa te bolezni danes nimam! Možgani so tako jasni in bistri ko ravnokar nadošli dolenjski “Cviček'’, kateri je pa prokleti) drag! — Pri “Rihtarci" na Karlovški cesti v Ljubljani stanc liter te božje kapljice samo 80 vinarjev, tu pa mala čaša 15 centov, to je 75 kranjskih vinarjev. To je pa vnebopijoč greh in ker nerad grešim, sem se zaklel, da vina tukaj v tej "blaženi” zemlji več ne pijem. Začel bom s candvjem, morda bo to ceneje.
Pretekla nedelja je bila dolg^! — “Platdajčofili” so šli vsi že na vse zgodaj na pic-nic nekam daleč in ostal sem skoro sam v celem uptownu. —-Kam naj grem? Stal sem na vogalu 88. ceste in gledal v nebo! Niti enega oblaka nikjer in vendar sem goreče prosil Boga, da se nebo odpre in pomoči vse one, ki so bili tako daleč od mene in so pozabili pustiti doma vsaj čašico tako ljubljene črne kave.. . Bog me nima rad! To sem videl včeraj! Čim bolj sem prosil deža, plohe, grmenja in toče, tim lepše je solnce sijalo. .. pa ne bi človek iz kože skočil?
Šel sem k bratu, kateri je menda pozabil, da je nedelja, našel sem ga namreč pri delu! — Kosila sva in na to šla v North Beach. Tako se mi je zdelo v prvem trenutku, ko da sem prišel v dunajski prater, ali pa na Conney Island. — Ljudi j je kar mrgolelo! Videl sem belih in črnih mladih parov, ljubezen cvete v vsakih prsih.. . Občudoval sem Riesenradj Gallopprutschbahn, Frankfurter-'in Candystore in... vrteče se Ringelspiele! Vse je drvelo v zabave, da pozablja vsaj za trenutek na prozaično životarenje med tednom, vse je plesalo, pilo in se vrtilo.
Ker nisva mogla najti slovenske (!) gostilne, sva se napotila v nek German hotel, kjer so se vrstili tingl-tangl umetniki drug za drugim in peli. Nastopil je par, menda zakonski, najmanj po 50 jeseni sem prisodil vsakemu in zapela sta z ovenelimi glasovi znano ono: Wenn die Schwalben wieder kommen, die werden schau’n, da, gledale bodo lastavke in ne bodo našle več mladih in cvetočih lic... Čas nas požira, pojemo, pijemo in venemo, večnost pa ostane mlada, bujna in cvetoča ...
Pozabil, sem nekaj! Pri vhodu v to gostilno visoko na stopnicah je sta! v vsej svoji gloriji pravi pravcati osel, živ, prosim. Na nežni glavici je nosil rdeč solnčnik, za dražestnim levim ušescem pa je tičala ponosna ameriška zastava! Majestetično je pozdravljal dohajajoče goste in kimal s čestito svojo glavo... njemu na .strani pa je stala deva v deviško-beli obleki z rožo-vrtnico na bujnih prsih! Kak kontrast! — In kontrasti vlečejo! Vsakdo se je zasmejal, obstal in vstopil. Osel pa je menda v duhu prešteval dolarčke, katere so znosili neumni ljudje... Presedala nama je kmalu vsa ta “zabava” in šla sva zopet na morje, da se navžijeva vsaj svežega morskega zraka! Ozrl sem se včasih proti nebu, oblačka nikjer, nebo je bilo čisto in vedro in nehote sem vzkliknil, “Slovenske Platdajčarje” ima še Bog rad, ergo, jih moram tudi jaz imeti in sklenil sem, da grem na prihodnji picnic z njimi!
Minulo soboto je imela naša “Domovina” svoj družinski večer! Peli in zabavali so se baje izvrstno! Žal mi je le, da nisem mogel tje.iti, daleč je in poulični vozovi spijo proti jutru...
Teh par vrst sem Vam napisal že pred nekaj dnevi, ali nikakor nisem mogel priti do tega, da končam in od-pošljem! In prišla je zopet nedelja, krasna nedelja! Pretekla so že skoro tri leta, odkar sem tako srečen, da živim v zemlji "humbug in graft” svobode in kljub tej ogromni sreči sem-se dolgočasil skoro vsako nedeljo! — “Et Tu Brutus” je bil pri -nemških izletnikih in se krasno zabaval. Od gotove strani se meni in še nekemu gospodu v New Yorku zamerava, da se sučeva v teh krogih! In reči moram, da imajo prav! Kot pristen Slovan bi z o-nim gospodom moral reči: Odi profa-num vulgus (teutonicum) ‘ et arceo" in vendar ne storim tega! Ne obso-jaiA nikogar! Meni pa treba, zelo treba onega, čemur Nemci (že zopet German) "Hofluft” ‘pravijo! Če tega ne zavžijem vsaki teden saj čašico, sem lačen in žejen.. .
S parnikom smo se odpeljali iz Brooklyna po reki Hudson in vozili se tri ure! Morje je bilo mirno ko da bi spalo, in hladen, čist zrak nas je obdajal. — Trije Slovenci smo bili, nekaj hrvaških obitelji in vsi drugi pa so bili “avstrijski Evropejci”. Komaj je zamrl znak piščali, je zaorila pesem: “Lepa naša domovina” iz slovanskih grl, in Nemec nas je s spoštovanjem poslušal... Sledil je aplaus po celem parniku in na to smo poslušali krasno ono nemško pesem “Das ist der Tag des Herrn”. Harmonično veselje je vladalo po celem parniku! — Gledal sem po zalivu, in na obeh straneh se je vrstila pred mojimi očmi vila za vilo! Bujen gozd povsodi in med zelenimi vrhovih košatih dreves so moleli v zrak stolpiči v vseh mogočih modernih in antikih stilih...
Pesem je sledila pesmi, valček valčku in čaša hladne pive je hladila raz-paljena lica! Pozno zvečer smo se vračali domov z zavestjo, da smo prebili lep dan in hvaležni smo bili
Stvarniku, da nam je pustil sijati... solnce!
Sedaj še nekaj društvenega! Pic-nic ov.bodemo imeli to sezono dovelj! 4. julija je "Orlov” pic-nic, 10. julija "Frančiškov”, 7. avgusta pa "Jožefov”. Naša "Ilirija” je sicer tudi nameravala!, poleteti v naravo in to 3. julija, vsled intervencije vrlega njenega predsednika Vinka Riedlna pa se je isti' odložil, ona namreč ni hotela škodovati občnemu zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda, katero Se je imelo na 4. julija vršiti. In tako taktno držanje "Ilirije” je hvale in priznanja vredno! — Po vsej Sloveniji se sicef na 10. julija praznuje dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in preložiti smo hoteli na ta dan tudi mi! — Vendar pa se je sklenilo pri zadnji odborovi seji, katero smo imeli v stanovanju društvenega nadzornika g. Alojzija iešark-a, da se občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda z ‘ozirom na pic-nic, katerega priredi podporno društvo sv. Frančiška 10. julija, preloži na 17. julija. —- Podporno j društvo bi inače gmotno trpelo in če-\ mu škodovati najprej samemu sebi?—
1 Glavna podružnica je zopet nabrala 1 lepo vsoto in tvrdka Frank Sakser-jeva je zopet nakazala na družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani briljantno vsoto 1000 K. — Društveni blagajnik Zevnik nam je poročal, da se je v teku enega leta Ciril-Metodovi družbi nakazalo potom Sakser-jeve tvrdke celih K 3200. — Lepšega uspeha si newyor-ška podružnica pač ni mogla želeti! Čast njej in vsem sestram podružnicam diljem Amerike!
In ne varam se, ako trdim, da bode prav kmalu drugi tisočak cel in Slovenija onkraj oceana bode menda zadovoljna z nami?
.Omenil bi rad še nekaj! — Vsega priznanja in hvalevredno je naše delovanje za naše revne brate in sestre v stari domovini! Mislim, da nisem' smel, ako hvalim nas? — Vendar pa, mi pozabljamo sami sebe! — Podpornih društev in predsednikov imamo sicer že obilo, preskrbljeni smo v prozaični tej zemlji za bolezen in smrt, in kljub temu to še ni vse! Kje je vzgoja naših slovenskih 'otrok? Ameriški Slovenci bodo tekom desetletij po-angleženi, kje je potem logika? Tam pomagamo, da se ne zatira in ne zamira slovensko ime, tukaj pa se odtu-jujemo sami sebi in naše potomce izročamo četudi nehote ptujcu!!! Mo-mentano poznam sicer nekaj obitelji, katerih otroci govore prav lepo slovenski jezik, poznam jih pa tudi takih, kjer se slovenski "lomi”, da je groza.! — Audiatur et altera pars, vox senecum in morda bi se dalo tudi v tej velevažni stvari kaj vkreniti.
Za danes dovelj! — Vam pa, g. ured nik, se v svojem in v imenu newyor-ške podružnice prav lepo zahvaljujem na odmerjenem prostoru! Iskren pozdrav uredništvu! Ivan Adamič.
--------------------------------------
obsedanje mesta, upam si v desetih ali dvanajstih dneh dobiti mesto v svojo oblast.”'
Lascy je mislil, da je govoril Lav-don nekoliko preveč, ali cesar ga je j prijel za roko in dejal:®"Midva, dragi . Lascy, morava mu že verjeti, ker nobeden naju še ni premagal kake trdnjave.”
* * *
Ko pride cesar Jožef nekdaj na Ogr-.sko, ugleda med ljudstvom, ki ga je privrelo pozdravit, moža, za dobro ] glavo večjega od dr-ugih. Cesar ga pokliče k sebi in ga vpraša, koliko čevljev ima.
Preprost kmet ne umeje tega vojaškega izraza in odgovori: "Par čevljev in par škorenj.”
Cesar se nasmeje in reče: "Na tri cekine, kupi si še par šlap!”
E.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Rako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in‘Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s- lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V.	J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, 111
Velika zaloga spominkov
>
GC-
>
>■«
Î20
>
C
H"*
C
53
Si
m*
QC
5
i'
KJ
as
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr» in firnežev. Izvršujejo se vsa bit varska dela ter obešanje stenske*! papirja po nizkih cenah.
Aiexander Haraš-*?
Chicago telef. *2794 Je e N. W. 927
Pozor, Slovenci!
C. E. Antram v Joliet, 111., je prodal Slovencem na tisoče zemljišč na lahka splačila in sicer
$5 v gotovini in $5 na mesec.
In tako je pripomogel, da so si ljudje preskrbeli svoj lastni dom. In ravno tako goriomenjeni gospod prodava farme v Wisconsin na lahka splačila. On lastuje rodovitno zemljo poleg železnice na Willard, Gormans ni Tioga v Clark County, Wisconsin. Ne odlašajte, pišite še danes za pojasnila v slovenskem jeziku. Naslov je:
C. E. ANTRAM
Wisconsin Farm Lands Willard, Clark Co.	WISCONSIN
Opomba:—C. E. Antram je Jolietčan in poznan kot poštenjak. On urejuje vse zemljiške listine za največje korporacije v Jolietu. On je sposoben za to in ni se treba bati kake goljufije.
■fU
r
Nase prodruznice so: v Chicagi Bethania and Resurrection Cemetarj blizu Summit, Cook Co., in Naperviht 111 <~hi tel 1872 N W Phone aor !
LEPECjžffi.1:
Izdeluje vse v notarsko} delo spadajoče listine.
Črtice iz življenja cesarja Jožefa II.
Cesar Jožef II. pride nekoč v kaznilnico v Brnu. Tamkaj vpraša vsakega kaznjenca posebej, zakaj je bil kaznovan. Vsak je govoril tako, da se je zdelo, kakor da je čisto po nedolžnem obsojen v ječo.
Naposled pride cesar do jednega, ki solznih očij in ves skesan prizna, da se je dal zavest v toliko zločinstvo in da je kazni v resnici vreden.
"Takoj mi odpravite tega malopridneža, sicer pokvari vso častno in pošteno družbo,'i reče cesar in pomilosti jetnika.
* * *
Meseca novembra 1787. leta sta se sešla generala Lascy in Lavdon na hodniku pri cesarji. Cesar Jožef vpraša Lavdona: “Koliko časa, mislite, bode treba, da premagate Beli-grad?”
Lavdon Odgovori: "Presvetli cesar, ako je vse pripravljeno, kar je treba za
mm
F
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih oo znakov (badges). regalij, kap band» n zastav. Velika zaloga vseh p< trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebu)«. *aj za društvo. Pišite slovensko. K» -alog na zahtevanje zastonj.
1008 X. Chicago St.,
Joliet 111.
Tbo ¿eliti
H& voglu Chicago in Clinton «11 RAZPOŠILJA DENAR NA VSL KRAJE SVETA.
V vročem poletju
pijte
dobro, zdravo in krepčilno
PIVO
KAPITAL $100,000.0
L A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednil
ROBT T KELLY, blagajnik.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,vgi
cjer se toči vedno sveže pivo, žgaa? ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skioff
N. W Phone 6og.
N. Hickory St.	loli»'
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terievo pivo, izvrstno žganje, domač-vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
M.	W. Phone 825.	Joliet. F
ki je izdeluje znana pivovarna, koje delničarji so tudi nekateri naši rojaki.
Citizens Brewing Co.
Joliet, Illinois.
I Collins Street
L*
i ^1
r
y

SAMO NEVEDNI IN
KE.e.eoLu/is.l
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodćnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljue, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljne, jeter, ledio uše* ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kako druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi t3.tr..-	r.::
‘-~J pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na bar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in preboristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, I katero dobite povsem I brezplačno.
oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni.
Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso teko nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisbnšemh m neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših roiakov ie znano, da nijednemn zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zrnozm ozdraviti te bolezni toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih slovese bolnišnice 111 ravniške zavode V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najiskušneje in naj vešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni'. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te
bolezni ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, katSri Vas ozdravi te bolezni m ako trpite na kakej drngi bolezni, je zopet
17/1 ravnilr in tatari Vas ozdravi na onei bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni.
Na tei AoKTe sla^rD^E O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzemadanes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejili in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak 'so najvešči m najiskusneji zdravniki,
kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.	.	.	,	.	.	,	-
Ker imate torai ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja m življenja, zdravnikom kateri oglasu-ieio po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na liinamoe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh m njih znanost je jako slabo.
Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosocerik ozdravljencev kateri so pnprav-linnni potrditi da so poskusili prei raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar steTse konečno obrniU na THE COLLIN S N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode
^^ei^rifwnem zav^u,ZjeW^Mdravljenihi^p^etečenik 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdra^ikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj jiomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam lezi na razpokana tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a t«tom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zazeljeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., Hem York City
URADNE URE SO- vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 nre popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7 do 8 ure.	__________