il """*•                                       IHMH. I HM. I. MMfilM.                                          II. lito.
^___,_________________ _ _               _____                                                                            ^^^^^^^^^^^^^         ^hbh^^^w^hhb^^^B    ^b^b^^i^v                        V^HI^l     ^IBB     ^^B^^^^B M^^^H^IB   SBHHHHB   ^^^I^H         ^^^^^^^^r           mi^^F          ^^^^^
------------------------------—^^"————-——__
•Slovenski Nvod* v«ft|a p# ptMi
a Antro-Ognko:                                       a Nemfijo:
crto teto skupaj niprtj      .   K 36 -  | cdo leto naprej   ....   K 40--
pol leta       a         m     •   •    ■ 18—  I          .       .
&t leta     ;         T     .   .    •    9*-  I    M A"«"« *» *»• *•«« deleJe:
■a meaac    »         •     .   .    .   3*—  | cdo teto naprej   .   „   •   .   K 48.—
¥praSanjem glede Inieritov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UvraraUtv9 (spodaj. dvorltte Icvo). KmiHoTa *lle* M. i, teUfaa it ti.
Y*nt* •e*tje""*fo  1» patahllene?«  prostom  tn  slcer:  I  sim  visok,  tar
Mina Nrofc prostor .-enkrat po 12 vliu, dvakrat po 11 vtn., Mkrat po 10 v.
"»no (fjuk prostor)  30 viru.  parte  I«  zahvale (eaak  prostsr)   20 vta.
Prt večjih InserdUh po dogovora,
■stl ursealki aaf p*i\M ■trrfiiu teli«     9» *» sakvntet.   ~Wi
■a aaao tJsaese urtćte krez postatve Otarja se a« ama* sataksr asiratl.
«Jlars>4BM tiskana« t«Mt>« *t. «s.
.Sloreaaki Narod- velja ¥ LJvJUJasl dostavljen u dom ali Ce se hodi ponj t
calo Itto uprt*  .  .  .  .   K 32-— I Cetrt leta    „      .;;;.*— pol leta      .      .....16— I na mesec    „      .   .  .   .    #   2*70
Posameina itevilka velja 14 vlnarjev
Dopisi na) se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. VndMUtro i banova alloa HS(vL nađstr. levo>, teletom it, S4 -
Vitez Seidler na begu.
istina], /. ieoruvana. V poslanski jbornici je podal predsednik dr. Gross sledečo izjavo: Nastoptli so dogodki, vsled katerih je potrebno, da razprave zbornice prekinemo. Ravnokar sem prejel od njegove ekscelence gosp. mi-nistrskeg-a predsednika dr. viteza Seidlerja sporočilo, da je vlada podala cesarju s v o'j o demisijo. Kcr se torej vlada nahaja in statu de-missionis, nam po ustavnem običaju ne preostaja drugega. kakor da za enkrat odgodimo seje zbornice. Naznanil bom dan prihodnje seje pismenim potom in pripominjam Še. da samo po sebi umev-no odpadefo tuđi za danes in za prihodnje dni sklicane seje oJsekov.
Cesar odklanja  demisijo.
Dunaj, S. februvarja. Cesar je izdal sledeče  lastnoročno pismo:
Ljubi vitez Seidler! V sporazumu z ostalimi člani ministrstva rte mi z ozirom na parlamentarični položaj sp<v-ročili prošnjo, da privolim v demisijo celokupnesa kabineta. Ker polagani prav posebno važnost na to. da ostane ministrstvo, kateremu popoinoma za-npam In ki je v najtežavne;§ih razrce-rah preizkušeno v svojem uradu, s e nisem odločil astreči izrečeni p roš ni i.
Baden, 7. februvarja 1918.
Karlm. p.             Seidler m. p.
•
Predno se je včeraj moglo vršiti glasovanje o prehodu v specijalno proračunsko debato, se je Seidlerjevo mini; trstvo podalo — na beg. Nače'nik kabineta se ni upal stopiti pred zbornico ter moško do zadnjega vztrajati v boju, storil je kakor tišti vojaki, ki že pred bitko zbežijo.
Res je. da je bil Seidlerjev položaj obupen.   Poročali   smo   včeraj,   v   kaki hudi stiski se nahaia vlada in opozar-Jali na vedno     ostrejše     razpoloženje Poljskega kluba.      Pokazalo  se je, da većina  Poljskega  kluba  noče  biri   več hlapec vlade. Poljski klub je sklenil na-stopiti proti vladi ter se pridružiti ostalim slovanskim strankam. S  tem Je bil vitez Seidler izgubljen. Bil je politi č-no  izgubljen,  toda odšel  bi  bil  lahko kot mož poštenjak. Toda v svoji stiski se je dal vitez Seidler zapeljati v nemoralne   zahrbtne   kupčije   in   intrige   z nemSkimi  radikalci.  Prav   na  tihem  je obljubi!   gosp.   Wolfu,   da   bo   naredbe-nim potom ustregel  nemški zahtevi po ustanovitvi         posebnega       nemškega okrožnega sodišča v Trutno\ii na če-Škem, samo da si zasigura prijateljsrvc in  podporo   nemških   radikalcev.   \ itez Seidler se je na ta način spustil v prav-cato vsenemško zaroto proti    Cehom, pa tuđi proti ustavnim  zakonom      samim,  ki  predpisujejo,    da    se    smejo okrožna sodišča ustanavljati !e zakonitim potom. Intriga je prišla na dan m Seidler je zbežal, predno ga je mogla v zbornici zadeti ne le politična, tcmveč tuđi moralična obsodba. Na tem begu pred  moralično in  politično  katastrofo ga je moral ustaviti cesar, ki  njegove demisije ni sprejel, temveč mu ukazal, da vodi posle naprei. Vitez Seidler se torej vrača na svoj fotelj, vrača se pa tuđi v parlament Kako se mu bo tam godilo, je vprašanje, na katero v trenutku 5e ni mogoče odgovoriti. Slovan-ske   stranke   so  ga   se daj   spoznale   v     i vsej njegovi politični in moralični pritli-kavosti  in   bodo  pač  postopale    tako,    ! kakor to najbolj odgovarja njihovim in-    i teresom. Za enkrat Se rd videM nobe-    i nega izhoda \z politične krize, ki sevc-    i da i zavrnjeno demisijo viteza Sdd-    i lerja še nikakor  ni rešena. Ni tekiju-    I čeno, da se merodajni krogi sedaj odio-    j Cijo za nov poskus, urediti narodnost-    j no vpraSanje in s tem tuđi vprasanje    i konsolidacije države. Načrtov za ta po-    i skus ni treba iskatL  Slovanski narodi    j so Jih predložili v svojih deklaradjah, ki morejo tvoriti edino podlago xa tfll-    1 po konsolidacijo raznicf«                  ^    I j
PREDZGODOVTNA POLITIČNE KRIZE.
Dana}, 7. februvarja. Včeral pozne zvečer so zvedeli češki politični krogi da je ministrski predsednik      poslanci Wolfu  pismeno obljubil,  da  bo nared-benim  potom,  torej  protuakonito,      \ določenem roku      ustanovil      posebne nemško okrožno sodišče v Trutnovu na Ceškern,  tako  enostransko    in    proti-zakonito  razrešil   eno  najstarejših   češko - nemških spornih vprašanj.      Čeških poslancev se je po-ohla silna raz-burjenost.   Predsednik   Ceškcga   Svaza je  takoj  poiskal  predsednika     Jugoslo-vanskega kluba drja Korošca, da ga informira o zahrbtnem postopanju  Seid-lerjeve vlade. Poslanec Korošec  je iz-javil, da so Jugoslovani v tem vpraša-nju povsem solidarni s  Ćehi in da bodo §11 z njimi. karkoli  Ćehi skle-nejo v svojo obrambo. Še ponoči proti 11. uri je poslanec Stančk dal zbuditi ministrskega  predsednika ter    ga    je vprašal. ali je res dal poslancu Wolfu, oziroma   nemskim   radikalcem   omenje-no obljubo. Seidler je moral intrigo priznati, skuša! pa je pridobili predsednika Ceškega Svaza     z     raznimi Đrotiobliubami in  protikoncesijami, ka-tere je poslanec Stančk odicćno zavmil. Razgovor je trajal do 1. ure     ponoči. Poslanec Stančk je ministrskemu pred-sedniku izjavil, da pomenja njegov korak napoved najodločnejšega boja med vlado in češkim  narod m.  Ako ostade pri obljubi    ministrskega    predsednika, so Cehi odločeni. Če  treba,    razbiti parlament,    da pred  celim  svetom pokažejo  svoj   odpor  proti    2ah^btn:m nasilstvom  nemškega režiina. Poslanec Stančk   je   ministrskega      predsednika opozoril,  da je   parlament  še  nedavno odložil z dnevnega reda vprasanje pre-mestitve  okrožnega   sodišča  rovinjske-ga v Pulj, sklicujoč se na zakonito do-Iočbo, da ima pri tem deže!ni zbor prvo besedo.  Baš Nemci  so bili  tišti, ki so pri tej priliki posebno povdarjali, da je treba za vsako ceno respektirati zakonite predpise.      Sedai  zahtevajo  isti Nemci, da se trutnovsko vprasanje resi protizakonitim potom. Glede  na po-nujane  protikoncesije  ie   poslanec  Stančk povdarjal,  da češki narod      sploh noče   nobenih    koncesij,      on vztraja neomajno na tem, da se mu da pravica.
Danes zjutraj so se vršila med Čehi in Jugoslovani živahna posvetova-nja in pod vodstvom poslanca drja Ko-roŠca so se nrićela pogajanja z ostalimi strankama Postopanje vlade ie odločil-no vplivalo tuđi na stališče poljskega kluba in ukraiinske zveze. Razpolože-nie za vlado je bilo že preje tako pri Ukrajincih kakor pri Poljakih skoraj brezupno. Vitez Seidler se je sicer 5e včeraj silno trudiU da si zoDet pridobi ukrajinske glasove, toda Ukrajinci so spoznali, da vlada, kadar je v stiski, mnogo obljubi ja, pozneje pa na svoje obljube kratkomalo pozabi. Zato so sklenili. da ostanejo tokrat trdno v opoziciji. Glede Poljskega kluba pa Seidler do zadnje minute ni izgubil vse-ga upanja. Poljaki so bili sicer silno ozlovoljeni radi katastrofalnih prehra-nievalnih razmer v Galiciji in radi zadnjih dogodkov v Lvovu, kjer so, kakor navzlic vsem uradnim dementijem po-navljajo, nemški vojaki streliali v poljske demonstrante, vendar pa sa bili Seidlerjevi mešetarji energično na delu, da pridobijo Poljake vsaj za kratek proračunski provizorij. Seidlerjevm vse-Demška intrifa pa je definitiviio pripo-mogU oporicijonalni strofi v Poljskem klubu do popolne zmase. Pollski klub le danes zfnaraj s 26 proti 19 glasovom sklenil glasovati proti proračun« In proti prehodu v specijalno debato tu ie e 22 proti 21 ftasovom tmfi odMonfl ^redlof, da naj dovoli vladi kratfcodo-ben proračmiski provizortt. S sklepom PdUskega kloba je bik vođa SekDer-lavc vlada   nptCaHii,   y»a   slo-
vanske stranke se nahajajo v enotni opozicijonalni vrsti proti vladi.
Pod vtisom  tega dejstva se je ob
i 11. dopoldne zbral v parlamentu ministrski svet, ki je po daljšem razprav-Ijanju prišel do prepričanja, da ne preostala  nič  drugega  nego    demisija.
,    Vitez Seidler je popoHne sporoćil sklep minLstrskega    sveta  telefonično v  La-senburg, kamor se ie bb 6. zvečer podal tuđi osebno, da poroča cesarju. Med tem se je nadaljevala v zhor-
, nici proračunska debata, ki pa seveda ni vzbujala nnbene pozornosti. Govorili so poslanci Gruber, Kalina, Haller, Renner, Stdlzel, VV'robeK Gu£g».'nberg jn Spinčič, nakar je podal predsedn k izjavo o demisiji ?eidlerjeveija kabineta in   sejo zaključil.
KAKO    SI    PREDSTAVLJ/VJO    RAZ-RESITEV    KRIZE.
Diinaj, 7. februvarja.     V političnih krogih se zatrjuje, da je đobil ministrski predsednik od cesarja nalog, da naj prične s strankami    nova    pogaja-n j a. Predvsem naj bi skušal s koncesi-! jami pridobiti Poljake. Za danes zvečer I ie bil sklican k  cesarju novi načelnik Poljskega  kluba  baron  Gotz.      Nemci pričakujejo,   da  bo  avdijenca odločilno vplivala  na  zadržanje  polHke  delegacije. Temu nasproti je treba povdaritl, da Poljski Irttib nikakor ni več Jednoten, kakor je bil nekdaj in da haron Gotz, ožji  prijatelj  in  somišljenik    germano-filskega viteza Bilinskega, ne uživa za-upanja  ćele  poljske   delegacije.  Baron Gotz   ie  bil   31.  januvarja  izvoljen   za predsednika Poljskega  kluba le s kon-servativnimi   in   takozvanimi   demokra-ticnimi glasovi. Od 76 poslancev kluba ga je volilo le 29 poslancev. In stranke, ki imajo danes v polisKem narodu naj-vecjo zaslombo. Vsepoljaki in Ljudska stranka, so po volitvi  izrečno izjavile, da si napram novemu predsedniku pri-držijo proste  roke.  Ni Čuda  torej, Če so politični krogi glede na Seidlerjevo srečo jako skeptični in zlasti slovanski poslanci dvomijo, da bi se med Poljaki našla večina, ki bi prevzela na sebe  smešno  inkonsekventnost,  da čez nekaj  dni  prekliče,  kar je   danes  spoznala  za  edino pravilno, namreč vitez Seidler ni mož, kateremu bi mogli Poljaki zaupati. Pripoveduie se. da bo cesar prihodnje dni poklical k sebi voditelje raznih strank, da se Ž niimi posve-tuje, kako razrešiti  aktualno krizo. Ni čuda, da se porajaio v parlamentarnih krogih   že   imena  novih     predsedniških kandidatov.   Eni  opozarjajo   na   notra- I njega   ministra   grofa   Toggenburga,   ki I je v zadnjem času  i^ra! v kabinetu jako odlično vlogo, drugi  navajajo grofa Silvo - Tarouca,  poliedelskega  ministra, o katerem se je le svoj čas pripo-vedovalo, da je de^igniran za nasledni-ka  viteza  Seidlerja,   katere^a  prilatclji pa trdijo, da nikakor ni mož, ki bi bil voljan prevzeti  brezupne naloge: imenuje se tuđi ime  gnfi      Schonborna, predsednika  češke   upravne    komisije. I nadalje  kneza    Schinburga,      bivšega I podpredsednika   ^osnoske   zbornice,   ki se sedaj nahaja kot general na bojišču, Nemci ćelo govorilo o češkem namest-niku  grofu  Coudenhovu,  ki  bi  se  jim kot ljut nasprotnik  Cehov posebno do-padel.  Seveda  so  to  vse  le   ugibanja. Nikdo danes ne ve. kako se bo kriza razvila in Še mani, knko bo kon^ala.
NEMCI   IN   POLITIČNA  KRIZA.
Politična katastrofa, ki je zadela Seidlerjevo vlado, je povzročila med Nemci velike rabuke in razprtije. Trez-nejši nemški krogi, ki so biU z nemškim režimom g. Seidlerja jako zadovoljni, I očitajo Wolfovcem, da so s svojo ne- I spretno taktiko pomagali Cehom ta Ju-coslovanotn strmoglaviti vlado, ki je bila Nemcetn tako naklonjena m pod katere varuitvom so se oemški interesi tako dobro počtttiH. Med nemUrimi poslanci iz alpskih defel in oniml iz sa-detskfh pokrajin je zaviadak zadnje diri oštra napetost VsenemSki rad&si-ci sereda teh očitkov ne vtfltajo mirno ▼ les, temveč vračajo milo za drago laf pravijot da alpsld NesBci itaalo bb»
benega razume van ja za nemške interese sudetskih dežei. S posebno vnemo se zaletavajo radikalci v poslanca Stein-wenderja in danes so sklenili posebno izjavo, v kateri ogorčeno obsojajo Steinwenderjev izrek, da je početje nemških radikalcev opičarsko (eine Afferei). Tako se Nemci koljejo in pre-pirajo med seboj, eni so ogorčeni, da so drugi preveč nenasitni, drugi, da so prvi premalo nenasitni. Tako grozi Seidlerju ali njegovemu nasledni-ku tuđi Še to, da niti vseh Nemcev ne bo mogel dobiti na svojo stran. Ljuti spori pa so vsakemu objektivnemu spoznavalcu dokaz, da se nahaja režim v popolnem političnem In moraličnem razsulu.
Srbi za naše ujedinjenje.
(Govor  poslanea  đrjja   Vukotića  v poslanski ibomici 6. febmarja.)
Dunaj, 6. februari a. V današnji seji poslanske zbornice je v imenu Ju^oslo-vanskegra kluba jsrovoril poslanec dr. Vukotić. Izvajal je naiprej v crbskem jeziku:
Po vzpostavitvi parlamentarizma , pnrič govoreč v tei visoki zbornici smatram za svojo doižnost. oeprav sem s svojim tovarišem dr. Batjakom že so-podpisal našo deklaraciio z dne 30. maja 1917, da kot Srb izjavim, dami Srbi sofflašamo popolnoma 6 svojimi enakorodnimi in istojezični mi brati Hrvati in Slovenci in 4a smo odločeni i njimi skupno vzdržati do konca započeto borbo za naše svete narodne cHIp.
Naši sovražniki so, poslužiijoč se preizkušene^a orožja: divide et impe^ ra, držec nas razdvojene pod raznimi veri gami robstva in ziđajoč med nami kitajske zidove, dosesrli. da ie bila naša narodna moč, kakor razbita.
Ta grozna vojna, ki je našemu narodu naložila oisrromne žrtve na imetku in krvi, pa je vsakomur izmed nas pokazala jasna nota naše bodočnosti: pokazala nam je istinitost onega našega narodne^a pregovora: Kdor noče brata za brata, ta hoče tnjca za ffospoderja.
Izučeni po bridkih sknšniah pre-teklosti združimo se v tem usodepolnem času našega naroda vsi v goste in čvrste vrste in korakajmo nenstradeno po poti, ki nas vodi do oslobodjenjat (Burno odobrovanje.)
Nadaljujoč svoj govor nemški je posl. dr. Vukotić izvajal, da je pričako-vati trajnega in iskrenega miru le. če se sklene na podlagi popolne narodne svobode in samood-ločbe narodov. Le tak mir bi bil vreden neizmernib žrtev te vojne pri veeh narodih. Državniki pa se trudijo, da bi s takozvanim >mirom brez aneksije utrdili nad vlado Madžarov in Nemcev za vedno in orcmali druge narode piostosti. Nimajo korajže uproti se aneksi jonističnim stremljenjem zavez-nikov in zato odrekajo narodom monarhije pravico udeležiti se mirovnih po-gajanj. Proti ugovorom, ki jih delajo tn s pomisleki glede ustave, moramo odgovoriti, da se je v tej državi cei čas vojne nasilno teptala ustava. (2ivahno pritrjevanje.) Nato ie govornik obš\no obravnaval in z mnogošte-vilnimi slucaji ilustriral preganjanje in zatiranje Jugoslovanov.                          I
Lastne državljane so jemali za tal- I ce! Navajajoč slučaje, je naslikal govornik, kako se je ravnalo s takimi talci. Tuđi njega so vzeli za talca. 26. juli ja 1914 so ga zaprli in vlekli v kotorsko trdniavo Mamulo, kjer so ga z drugimi vred med obstreljevanjem trd-njave (od strani franeoske mornarice) zvezali. Feldvebel % nabasanim revolver jem je grozil ustreliti vsakogar. ki bi se le ganil ali malo zaatokaL — Kas-neje so ga poslali na Dunaj k operaciji in pri prebiranju so ga vzeli k vojakom. Đil je pozneje klasificiran kot za vsako službo nesposoben, a še predno ie prišel zdravniški izvid, so ga pride-Iili marškompaniji, čeprav ni še nikoli služil pri vojakih in ni bil prav nič iz-vežban. (Med tem opisovanjem iivahni klici: Čujte, dajte!). Vzeli so mu tuđi znake enoletnega prostovoljca, Koneč-no so ga morah saperarbitrirati, posla- I li pa so ga v ogrsko trdnjavo Koma- I rom ter ga rabili za dninarska dela. (Živahni medklici.)
Ukasu oesarievemu, da se mora tm fioelance oprostiti vojaške sraibe, ae njegov poveljnik nipokoril, 6eš, da zan) sploh ne velja. Sele po otvoritvi parUmenta po ponovnih intervencijah eo ga apnatiii.                                           ;
Proti Ukln* naailatvom norejo , Itkatl Jugoslovaai svojo reMter edino , r Usto! drtavl! (Živahno odobrava- ] B|e.) fodi daufaji vlada Je »•*» aa- ; bvtoMc* zatoi bo— giaeovaii proti pteratam. <CMok*»va«j*)                         ]
J*ranemJlil trikoi" Mu], Celje, Maribor.
(Nekoliko odgovora ptajskim, celjskim In mariborskim očetom in nekaj stati-stičnesa   orožja   slovenskim   podložnikom »nemških trdnjav«.)
Zadnje dni smo stišali bombastične izjave celjskih* ptujskih in mariborskih občinskih očetov. ki v velikih besedah pridigajo nemški značaj svojih mest ter prisegajo boj naši deklaraciji. Siro-maki! Mislili so, da so nam dali zauš-nico, pa so ie položili svoje naivne glave na naklo. Udarimo! Morda se jim bo pri tem zaiskrilo spoznan je tega« kar je vsakemu vsaj nekoliko bistrej-šemu poznavalcu Ptuja, Celja« Mari' bora na prvi hip jasno: da so namreč ta mesta bila slovenska in da zdaj, ko veje v njih nemško - nacijonalni duh. vendar na dnu nišo nič drugega, nego meso od našega telesa. To nam pričajo že imena njenih prebi-valcev, priča nam to tuđi njih dia-lekt Evo nekaj številk iz Ijudskega štetja od L 1910. in 1900, da se lahko na pravem mestu in o pravem trenotku ž njimi zamasi usta nemškim politikom. | Vsako mesto ima svoj p r i s e 1 j e-valni okoliš, iz katerega se nekako po tradiciji seli ljudstvo, ker tako veli neizbežen gospodarski zakon. Moderno gospodarstvo je ta tok mogočno pospešilo, nekatera mesta rastejo sko~ koma. Cim večje je mesto in čim nagle-je raste, širši je njegov priseljevatel okoUi.
1. O Ptujn pravzaprav ne bi bilo izgubljati besed. Naj se Nemci še tako trudijo, naj si tuđi jun dežela s slovenskim denarjem vzdržuje gimnazijo in vanjo vlači nemško mladino od ztmaj, vse ne pomaga nič vzpričo jasnosti slučaja. Leta 1900 je bilo prebivah cev 4223, živo rojenih od tedaj do konca 1910.1. 832, umrlo 1732. Prebivalstvo bi torej padlo za — 21f53t/», če se ne bi 1311 ljudi več priselilo, nego se jih je izselilo. Vsled tega je prebivalstvo stopilo na 4625 (za 9*51§/t). Pa ne samo to nam dokazuje,da je Ptuj ves odvisen od priselitve, katere je bilo le v e n e m desetletju 31f04V», v času, ko se prav-zaprav v Ptuju ni ustanovilo ali pomnožilo kako podjetje, ampak je bilo mirno redno Življenje brez izredne invazije. Značilne so tuđi te - le številke: V Ptuju rojenih je po vsej državi 2543, a doma jih je le 950. V Ptuj pristojnih je vsega skupaj 2829, od katerih je Ie 1445 doma, 745 jih je sicer na Stajer-skem, 600 drugod. Vidimo, da Ptujđ radi zapuščajo dom. Toliko več seveda jih mora priti od zunaj noter. In res, od 4625 prebivalcev je v Ptuju rojenih le 950 t. J. 20*/* a v ptujski okolici (glavarstvo)  1350 (29'2°/t).
Kam pa so Ptujčani  pristojni? L. 1900 je bilo v mesto pristojnih le 892, v slovenska glavarstva 2008, v nemška 281, torej direktno dokazane slovenske" krvi 63*12*/* gotovo nemške pa le 6W«, kaj ti v mesto pristojnih 950 so zopet pretežno Slovenci starejše naselitve in uradniki. L. 1910. je Že delovala novela k domovinskemu zakonu, vsled katere je zrastlo število   pristojnih   na 1445. Leta 1910. je bivalo torej v mestu več ljudi, ki so tam pristojni, nego takih. kl so tam rojeni (950). Vpliv novele Je oči-viđen, vsled česar za sodbo o etničnlh razmerah nišo pristojnostni podatki več tako uporabljivi, kakor je bilo poprej« Odkar prebivale! po 10 letih nepreki-njenega bivanja lahko  pridobe   domo-vinstvo, treba pri ocenitvi številk vedno primerjati, kako Je bilo L 1900, ko ni še bil v veljavi novi zakon« Priselje-valni okoliš Ptuj a gotovo ni ne Dunaj, ne Gradec ne  Koroška, ne Kranjska (161 pristojnih), kaj ti peščlca   tja   pristojnih ne  dokazuje  rednega  doselje-vanja, to je bolj slučaj. Iz nemških gla-varstev Štajerske se prav nič ne  se-lijo v Ptuj. Pa tuđi iz mešanih okrajev Lipnice ne, kamor Je bilo L 1910 pristojnih 46, ne iz Radgone,  kamor Je bilo  pristojnih  21   prebivalcev  mesta. Prisetfevalni okoliš so edino  fn iz-ključ'n'o   le    slovenska  glava rVtV a Štajerske, kamor Je bilo L 1910,  torej po  noveli,  pristojnih   1835 Ptnjčanov.   Ti in pa pristojni v mesto tvorijo  avtohtono Drebivalstvo  (odbiH bi se Se moralo mnetno nasejane orad-5k^.ki 52 2 nameščenjem postati prt-jtojni v Ptuj  in jih gotovo ni  možno iteti med avtohtone). Stevilo pristojnu te stopilo od L 1900 na 1910 sa 553. Od
%
3fr*° 2«_____________'____________________________________.SLOVENSKI NAROD*t dne B. februarja 1918,                                                  ______________________        <**. ster.
teh Je gotovo 80% bilo Iz naših krajev, kcr smo videlK da se domaćini izselju-Jejo In odmirajo In torej porastka ni pripisovatl njim. Se po teh podatkih bi bilo L 1910 od avtohtoneta prebi« valstva Iz naših davarstev tiajmanj 70^/t prebtvalstva. Ostane 20*/# prira-stka pristojnih od 1900 na 1910 in pa 892 dus\ kl 50 bile pristojne v mesto že L 1900. AH so ti vsi Nemci? Tega se pač nihče ne bo upal trditi. Ti so se pač priselili del oma 1, 2 generacije poprej, nekaj jih je pa domovinsko pravico pridobilo pred krade im kot u radnik i in t prošnjo. Na prste enc roke se more na* Šteti družine, ki čiste bivajo že 3 generacije v Ptujn. In tu bi trebalo poko-lenje sele pretskati. Med tem ko je naš delež 70* '• nedvomen. ker je Čisto svef. se razbHni nemški delež v posamez-nike. Ptuj je skozinskoz slovenske krvi in tuđi dingače biti ne more kot središče čisto slovenskega okoliSa. O kakem prvotnem ali vsaj sto let starem prebivalstvu zlasti ne o nemškem ni ne duha ne sluha.
2.   Celje. Nič ugodnejši ni polo-faj za Nemce v Celju. Da, še neugod-nejši,   kajti od   vseh   avstrijskih   rnest ravno   Celjani   najbolj   zapuščajo   do-rnači kraj, ki je seveđa vsled tesa toliko bolj navezan n • pritok iz okolice. Od 4938 v Celju rojenih biva doma le 1445, od vseh v Ceije pristojnih pa jih ie ćelo 60.1*/«, ki bivajo   izven   mesta. Tuđi Celje bi skokoma padalo na šte-▼Mu prebivalstva, će nt bi dohajal pritok iz okolice.   V Celju je bilo med L 1900—1910 živorojenili  1519, umrlo pa je 2657 ljudi, t I —1133, in bi prebiva!-stvo padlo za —16.93*'o. Le to. da se je V istem  času  priseHo 1344   ljudi   već, nego .Jih je šio iz meuaafolus 20.0?» •), je    mestu    dalo    prirasTek    205    ljudi (3.071'«). Koliko se je pravzaprav ljudi Irselilo, se ni dodalo, biti pa mora pre-cej  vspričo j^ori navedenim  številkam, da biva 61#-'e v Celju roj. in 60'P. tja pristojnih   fzven   mesta.    V   dobi   od 1900—1910 je bila   selilna bilanca   aktivna za 20.02^'t, V 20 letih je bi! prese-fek priseljevanfa   skoro pol   prebiva!* stva, ne da bi   ugntovili krepko   izseli-tev ki  je bila   tuđi   nadcmcSCena le   s priselitvijo od zunaj. V komaj 20 letih •e   je gotovo   6CP •   prebivalstva   celi-akc^a priselilo.
Komaj ena dobra generacija, in vse ljudstvo v Celju je izmenjano. In vspričo temu si naj kdo upa govoriti o starodavnem nemštvu? Odkod so Ce-Ijani? Seveda \z okolice. L. 1910 je bilo 2034 t. J. 29.#/» prebivalstva rojenih v okolici. Otroci teh prfseljenih okolića-nov so -»eveda Šteli kakor roieni v inestu. Računajmo le 1—2 generacije nazaj, brez dvoma je • 4 Celjanov ro> fenih ali naravnost v okolici ali pa so njih očetje tam rojeni. Toisto kažejo pristojnostne Števifke: L. 1900 je bilo v Celju 4062 oseb pristojnih v slovenske občine f 69.63"'•), 406 v nemška glavar-stva, 1366 v mesto. L. 1910 se seveda Že pozna domovinska novela: v Celje pristojnih je od 6919 prehivalcev 2054, v deželi Štajerski sicer 3618, izven de-fele 1010. inozemcev 237. Kaj pa je pri-seliini okoliš Celja? Nižja Avstriia, Gornja Avstrija, Vinograd, kamor je bilo 1. 1910 skupaj pristojnih 215 Imeli bivajočih v Celju, gotovo ne. Tuđi Gradec (77) ne. Zlasti ne nemška giavar-Stva Štajerska, kamor je bilo pristojnih le 144 Celjanov. Češka, Morava gotovo tuđi ne. niti bližnja Kranjska ne (329). dasi je to edina dežela. odkoder bi lahko računali nekaj rednega pritoka. Priseljevalni okoliš so edino le slovenska tflavarstva Štajerske, kamor je bilo tuđi 1. 1910 vklub noveli pristojnih še 3323 Celjanov t. j. v •'#. napram v mesta pristojnim 62:38. Rekli smo že pri Ptuj-čanih, da ni vseh pristojnih Šteti med avtohtono prebivate tvo. ker je med njimi mnogo zasejarnh uradnikov, ki so ▼ mestu od danes do Jutri. UpoStevati ie dalje noveTo: število pristojnih je od 1900 na 1910 poskočilo za 68«. Ker ▼emo, da so domačini mesto trumoma Iipu^all, je prirastek računati skoro izključno na prikelje valni okolil (denimo 600 t f. znova I !•/• avtohto-«era prebfvalstva). Odkod pt so ostali v Celje pristojni (27* #)? Ali nišo tud! priseljenci starejšega datuma, ki so že prej zadobili domovinsko pravico? Starih družin je tuđi tu bore malo. Niti njih kri ni nemška. Tuđi v Celju se nemšk! blok pod žarkom statinike rar-bline v nič.
3.  M ft r i b o r. Ta točka nem^kesra trikou nas nnjbolj zanima, ker je ne-primerno važnejša   nego v*a   sr^inje-Itajerska mesta skupaf. In res, gospodarski   razvo*   zadnjih   de?et!etij se  je oklenil tega kraja v veliko večji meri nego vseh drugih, znamenje, da je njega lega veleocmembra.   Maribor ni Ic srediiče boga tega okoii&a. on je krizi-Iče dravske žile z svezo Dunaja in Štajerske na jug.
Bolj ko je rastla važnost Maribora, bolj je moral posegati v svojo krvno rezervo, v svojo okolico, da si po skrbi delavnih rok za rastoče neloge. Toliko boli pa je seveda prihajalo na dan, da so te rezerve slovenske narodnosti. Vsprico viadni pomoći se i« Maribor, ki je od nekdaj iniel slovensko većino ljudstva, začetkom nove ustavne dobt orijentira! na nemško stran* C. kr. mradi in iola ter javni in zasebni obrati so začeli x velikim uspeh om boi z aast« milacijo pmeliujočih se m«. Slovenska organizacija, ki ie imela posla do* voli, da je zmtiala vsaj večinoma na kmetih, v mestu ni mogla uspeino tek« (movati. Zlasti nivelujoča sila n«m*k« toeliame demokracije je iaralt v roko ponemčtvalnemu deiu, kjer nam pač sorazmtmo največ škodi juina želez-nict- Vendar vse to ne pomaca ničL 31 • v i 1 o vendar končno priđe na oo* TftJ^ Ko na m imtjo potesnitl kontćn* Barodne meje, acveda ne moremo do-
pustiti, da bi Maribor postal za nat 4t-žavno inozemstvo, kakor nara je đanes v kulturnem ozlru so\Ta*en teren.
Dasi je med f. 1900 in 1910 iltvilo rojenih m umrlih bilo približno tMko. i bi Maribor vendar na Stevilu padaK če bi ne Kilo priselitve. Ođ 15JH o»eb v vsej AvstrijK ki so v Maribom rojene, jih je ob stetju bivalo tantkaj 7409. Od 27S94 o*ep mariborskega preblvalsrva jih je tedaj le 7469 rojenih v mestu, v okollskem gla\arst\u pa 5832. Po pristojnosti je bilo leta 1900 tako-le: V mesto pristojnih 2520, v slovenske okraie 14.645, v nemške 3438. Torej 69.63*' o vsega prebivalstva je bilo ne-dvomno iz našega ozernlja. Koliko pa je se nu5ih med 2520 pristoinimi! Leta 1910 je že delovala domovinska novela. Medtem, ko je med 100 prebivalci leta i900 bilo nepristojnih 69.7, te to število padlo L 1910 na 7i.5, še vedno zado-sten dokaz, da Maribor ni drugc.^a nego konglomerat priseljeneev. Selil ia bilanca v dobi 1891—1900 je bila aktivna za 22.6S ••, od 19^0 - 1910 za 13.51#V V 20 letih je torej močna l • prebivalstva prišla od zunai, v r«:5nici pa mnogo nad **, kajti ta bilanea nnm kaže le presežek priselitve, ki mu je še nridetati vse one, ki so &\\ ta čas iz mesta. in so nadorne^ćeni 5 priseljenci. In teh jt mnggo, če se uvažuje. Ua ie le dobra f4 Mariborcev rojena v mestu.
Z eno greneradjo je *U !iud5t\ra i?-menjane^a! V 2 ceneracijah oa je do neznatnih izjem vsa masa prehivalstva P r i s e i j e n a.
Katcri okraii oa so mariborski pri-SCijevalni okoliš? Na to nam dnje za-nesljiv odgovor pregled prebivalstva po pristojnosti.
V N?;vjo Avstrijo Ie pristojnih 1015 Ijtiđl. v Gorenio Avstrijo ISL Sob-v ^raSko 3Č, ?ra Tirolsko 1W, na Cc^\o *i\ v PredaHsVr> l, na Moravsko 30"», Slesko 199. GMidjo 87. Bnkoviio \S. Ali je to priselievaHi okoliS? Gotovo ne. Kajti te ljudi je privede! sistem, zhsti uradi in železHee. Niti Kran?s'-<», kamor je prHto*nih 919, Korrške s 717, «eveda ne Goriskc (14i>. Istre (-*5), Trsta (26), Dalmaciie (P> ne moremo iteti v oriseiiovalni oVoli^, ker je ta dotok tako razlik oo okraiih, dn mu ne moramo priznati tište rednosti in gospodarske nuinosti, ki je značilna z^ priseljeval«! oko!!?, dr»si tu ni pomrli sistem in bi vsi ti okraji tehtnico Se bolj obtežili v naš prid.
Pa tuui vsa štajerska ni mariborski okolil: V Gradec ie sicer nr1«to?im .%2, Cefie 99. Ptuj 67. v ?1avarst\-o Bruck 123. Gradec okolica 101. Grcb-min«: 31, rfartbcrg 78. Judenb irsr *9, L'ubno 82,Ziezen 43. Murzzuschla« 61, Murau 29. Voitsberj? 60. Weiz 107. D. I-2rdsberg 234. a vse f> ie bo'i neznatno in zelo razbito. O kikem red-rem dotoku ni jrovora. Politična pri-radrrost k ?tafer5ki in privlačna s!1a nernškonacijo~!alne unrave žclezni^nfi dela\*ric bi dala skoro Dričakovati već uspeha nemški Driselitvi iz Srednje in Gorenje Sujerske.
Ostinejo le naši sood-nieštaier^ki okraji, kamor je hilo bilo ^e !. 19!^ vklinb noveli nri^toj-rih 11.735 iManb^rcev ter me^in okraja Lipnica (517) in Radiona (439), ki pa jo vle?eta rr^ozo b'Mj v Gradec nezo v Maribor. Z ozirom na zemlie-pisno le^o in na ^osnodarske nužnosti se pač ne rrotimo. če stežemo d o 1 o -vico pritoka iz teh dveh me^ "ih okra^ev nt južni dei t. i. ravno na slovensko ozemfie arveSke^a, enttre-<ke?:a in rad^onskesra sodne^a o'cra'a.
Če izločimo »lučajno in neredno priselitev iz oddaPe^ih okrajev Avstri-;e in seveda tuđi 1389 inozemcev, n?m ostane kot avtohtono nreHvalstvo 1910. !eta 7708 ^ mesto pri^toinih (3V&T •», 11.735 v slovenske občine mistojnih (58*91 ••), v nem^ke 478 (T+1*).
Temu rezultatu treb^ dosta\itt še analizo v mesto pristojnih:
1.   Rekli smo že.   da je po noveli število pristoinih od leta  1900 na 19'H. skr.čilo  od  2520 na  770S t.  i.  za  celih S1W. Ker «e prebivaIsrvo ^amo iz sebe ni  pomnožilo  za  već* ne*o 0f2V «.  vri-p?de ves prirastek na  take. k\ so bi!i leta  1900 ?e izven mesta pristojbi. Od teh na je bilo okroclo 70* * orhtofnih v slovenske  občine.  Vsaj  70* • priractka t. j. 3631   treba  toret vknižiti  na  na?o stran,   ki %e vsled   te^a    pomnoži   od 5S91«« za l?23m • na 77.14* •.
2.  Pa niti ostanek ni Nemcem sl^tj-rcn. Predvsem ie v njej vse fvMno ele-rnentoA'. ki *o sicer kot uradniki z dm-*in?.mi vred pristoini v Maribor, a jih pač ni šteti med redno priselitev, ker jih  je  semkai  presadi!  sedanji  sistem. Ob najmanjši premembi bi na njih me-Sto stooili drugi.
.3. Končno je med prfotojnimi tudf prav izdarno itevifn SFovencev.
Ono neznatno itevilo fdrea 10* »), ki bi po vseh teh odbitkih Nemcem *e ostalo kot starejSe Drebivalstvo pa tudl po svoji većini ni prišlo od nikoder druRod nego Iz okolice. Tuđi tukaj je prav malo starih družin. nobene pa ni. ki bi pričala o kakšni prvotni nemš*ki naselltvi. Avtohtoneira nem-iketa prebivalstva torej ni. Ves nemSki Maribor Je v resnici konglomerat naših ljudi, ki mu i e sistem vsllil v roko nemSko zastavo. Iz sovraine«! mesta bi nam na mah molio ostat! kulturno središče. ki bi ne vodilo smrtnega boja z okolico, temveč bi delalo s|oz>o I nfim sebi v prid n)*» mu na čelu. Maribor mora postati zvestl brat aaSa LJ«b-IJ a n e.
KM* IJmtf mT
Teror.
■.       V PnMd, i. fefafMfft*
^   Ko U U\ raakriakaa 6e ki *****
dm ?«tlarSiwi, 4r. šMar^l. aao val vedeh, 4a ne bo kar taiM lahk# opnatU »voieicai delovanja. da bo <*akaj, skfit, ua \iKo4mm čas. in potan »opet PtopH v javnost Jde<i tem HM a# popolnma emancipirali od šrnermJovih >dunalakih fealonoT«; odknr ]• lel lam v Batišie ho 8c ooraza^i^ili tudl vrt n.1ejjoTl pu-ma^ra^i ia vlada io Nemd, z» kat ere ** ie 8meral toiiko bripul, nišo mogli »lobi ti mad Ce^Uinii oolitiki ni kjer nai-manjke nodporo. Del a vat vo ifj biln i>reo-no. da bo r okviru češkesra. enotnetra divljenja en% enotna socifalietična »tr^iika. Veli^afiHtvena m.'iniiVntariia lUOUUU Cehu\ 22 ianuuria ie pokazala, da vrt* aocijMUiii-ne etruje že Uorakuio
Mefić <n^ka Hemokrftt^k* »tranka, kateri je hrn«ki ehod norav-k© nn|»re»i-ne strani dal r. ilikalno - »r>^i-jaino - refonnni israz ir \e tako ćelo nr^o politiko notiflntl ei>no >na levoc. bo kmalu kon.stttuirnna. 8ku>)ina C'eftko Deniokraci.ie je v*topila v naroiino-ftooijalno stranko; re*1i.=ti. ki so ee ru-iili ve«"* eorijlali^te. fo z znanim errđ-uikom Dušekom na ćelu iziavili. da no-do po^tooali 7;hio 7. enotiio Češko FfM-i-j.ili.-tieno strrmko. in nOhovi ocilioniaki delfiio enerriino ie pctlaj v nnrodno-Micri.irtlni .sfrrnki.
Med to vso veliko kon^olid *eiio in konf-ontrnrHo. kamera «e vrM tilio xu\ en^r^ično *o Smeral in Tij^covi »fpld-vohlic niolčali. Ni pozabiti. da on drži v^o raoi- v u rici jr Ini j«o«*. dom. stmnki v ro':ah, da on **am odjočuie v vsoh poJ-jetuh e!r^nUp. izcrrrjenih z delom in denariem Binlih Iludii ki p«. no «edaj M>rpmen*ieiia v — komandi (na društva. Tif-krrna znlorba kni»e. ^niifrttržh«, v-51 ofieialni lisil stranke, hiiotfraf, ljudska pa'ač \. Uolui^kf? ^lctrajne. itd., ii'i., to vse je ^meralovo in nietrovih.
r>ne 2 fo^ruorja io oMavilo Pravo IA<\\\ fudno izjavo »skupine« Hudi. ki pravi||o. da so >\eer xa hitro xedlnipjiie 8 centralisti, D'kakor pa, s narodiiirot socijalisti. — Njim gre za napela, ne Da za Sivl'pnio: oni morajo ohranHi ideje ^?»rxa ne^r>kv«rienp- ^ e S k i « o-r i i a 1 i z e ia . če^ki narod, čft-Sko državo nai v z a m e vrair. 7.e prej vedno ie Pravo l/«du po^kufca-\o izzivati razdor v čeških ^irank.ih posebno s polemiknmi z druiimi li^ti: -nsovalo je na btiržoazHo «kr*»ntiri!fr». da eo TJ?i drr.cri budi« y voini ol-ofrateli, le dehivei. in to ie tinti, ki m> ^oci.Kilni o.craokratjo. trpijo. Pravo T.T«'u ni vi-delo. da ćeli narod trpi fizieno In moralno, da «?• proti niemu vodi pr.'tva voi«ka. in da njeova rnptoda a«ie rr%-dor in zmežnlavo v 1 a * t n i a r m a d 1. Sedai pa so Soieralovci zonet javno na-.-to^ili, prvie % izjavo v Pravo LId». P<»m pa s ehodozn z^uonikov. kl so s« MkiiraU na ned< l^o 8. febi-uarja v Pr<t-iro. Na tern pho^iu e 1« burno r&Tvra\* i»:ilo o konc eDiraciirh. Iz resoteoiie rhoda je razvidno, dii jj zmarovala skupina onortunU'oT. in di ?o znuDniki probili 6meral?», nai 7&ret vodi m*\e. dcm. nolitiko. 5?es. vlada te €nlra: drn-flra«"e ie K liu(!sU^m: to :ma r? dosti persekucij in rekvizioii i" — Šmerala.
Odrjor proti opormniFtom v eoc. dem. su^nlvi ee v ostMem moPno uve-liavlta. Sor. d^n, ^ne'ar**^ Pik i*1 o'v javi I v nlsen^ki »Kori Dohi«, orarcnu opozicije, rlrnek. v kcter**m odlccno na.^tora proti ononunig^om. in nrnvi. n"ji ne bo^o odvetniki oDortunizina; >čfT';o f'elav^tvo 6to.fi pr^d vplikimi n?»io^.iin!: ▼ prvem redu pr.^đ re^cTiipm vpr išanii ?e«ke države. Caa zrhtova.. da *e ^ocitaH^tično dHavstvo vpc'n struj zedini pod zastavo socijalizma, in 7eđinj>nje ^r^uje. da bo n stava bo-dore fe.-ke Hr^ave od ter^^lja do 7ftdnie podrobnosti ^omokratpka. d^ češka država no bo država razredne mo"'.  nfsro dr^iv.H 6o^iia!isiirna.«'
Avantjrirda Smeralova bo?o rnz-('ražšti r»ri n?** v huHih Xn?ib Hfida. br-'io. n**^rpfp. tpror u'irp. hot#»?o bi se ji vriumfov p^tro »radskih holjševikov. To ae ji pa nn Bo posrećilo, proces konzoli d"ciie zori in če^ki Holnvec. reski o!ovrk JTna ve^ nameti in ^oliti^nep'fv s^tmumja, n«eo meniio fimeral in ni«"2ovi
Unlčevalna vojni prati našemu narodu.
(Dalje.)
Tnip-rpelaHia nnvaia nntn določb* \oja^keira kar^tj-ke^a vrkonika rlode voj lAkesa po]jr*ke«ra Kod^Lva in preke-Ro. .--od^t^a ter nan iHuie:
Kal*or Je vi dri i ne porn.a Sele r>ar dni pred iKsrii^oni voino n% e!.iii\ lioni vo-n.'ko kaz^n««ko!iravdni red prekesra KorNtva niti ra veleizdajo pri voi.kih in naezikrat je pri-lo vbeirofročnim po-«po(JurD iik pred izbrubom vojne na mise!. Ha je treba civilni bvsraži radi veleizdaje naitoniti p nrpTfim ftor^fvom. Kdor ima kolit :ftj kriirinnHBiirne prak-e ro ?nora! priznati, da ie že grož-nja s prekim .-od^ivoni za ornvo vp'c-i'/d i-tvo veli'ranffki in-'u'ni zlorin. Žaro ne n^ifdemo niti ▼ vojafikl lskono-rtaii toBr 'evnib do?o6H n|tl sa voiak«. Mi oravimo in v^i jtiriMi bodo ?o?la-Sfjji % namt neio rn^uUsti ki sicer brani jo u>t;ivolom>ivo. da morejo zabte-vati prekofeod^tv^ za veleizdajo samo Ijutijp, ki *^o im^li že od vpesja početku, namra ^odiića prokeara poda oorabiti kot o»odje %% justi'ne umore. Xe glede na dejsivo. da niti nainovejM zakon ne dolova tes<a marveč cefo izkliučuje in da so morali imeri »akonodajci tehtne vsroke. <£m so Izkliačili pr^o«ođ*tvo sa v«leizdajo oelo pri ▼oiakih naravno komoliciraneca dtianikega stana in saradl težkoč dognati zli namen, kakor tndi Bartsdi te*avne deflnieMe ora-▼• veleizdaje \% bietv© veleizdaje po ob#toje^ih fakonih tnko nezdruiiitvo i prekim sodstvom, da «e nam pam«t uplra proti tnkemu ilofiinu.
Samo slo^nei po wo*H x*h(erat| oilrona isvesti t-k korak. In še nsula* li« | 4/iB t. k. t>r r. ©ravi, da ie nrokf cođ takoj nrekjicati, kakor hitro je od-padel vsrok. kl je rovzroCil nreki «od ilaeti 6e je bi To podano a i«vrS1tviio wwtĐo kami na enon ali ve6 krivcOi petr^bao atrahovasje.    Tri   polna leU h
m> vvdriali prekl sod y jugosiovansklh deželab in še ni prekliean. Ćelo to je »•pfofy v k#Mko pri<4* m v poftte* pr^Uicanje aftredte rUde ureditre ci-vthnni  pre*4val»tv» pod vojaako aod*
8tV0.
Zakal ee preki eod ni preklieal je jajno. Odgovorni go&podle se ia to aU »plok nieo brigalL kakor ee nieo brt« gall ta.lakone ali j>u 00 rekli: Brts vzroka ino raz^la«-iU preki sod, zato ne moremo prekega eoda prokllcati. ker vsrok. ki ie proglasite- zahtevaL ne more nlkcl^r ndpp.-ti. Zato naj veo-no iivi preki ^odt i)aimaciia ie trpela sirafino l.ikoto. Prito/l>e ni bilo stišati oo'jene. Nik^lo se ni upal izreći pred veft ljudmi. ali v pismu ali v kn"-ah, da Iju u ivo umira lakote. Lahko 1,. ga bili k. snovali kot veleizdajnika po prekem sodu. In liudia ao morali pri Uiiu 'JSL.ii LTiivo. i^ahko m uii«iimo. kako ie bi!o sele v Bosni in Hercegovini. In ce so poslopali tako z uvsdbo in a »rekiicom prekesa soda, poteni si lahko mitsiiiiio. kako so ga uuoiabljali.
VojaSki kazensko pravni red pravi med đruurim, da je moj»oč« postaviti pred preki »od &a.mo osebe. ki so jiU prijeli pri dejauju. ali khterih krivda ne l>o daia brez od loga dokazati. Po-ticbna poizvedovania 7a odlofitev pri-^tojne^a poveljnika ne pmeio trajati tielj, kakor 46 us. Ali &e je proti obdol-ženeem odredilo redno po^topanje in u« se jo to zgodilo potem preko sodstvo T.ar.idi i-tejra <iejuniii ni \pč dopuRtno. In kako je bilo v prakef? Simaiev, ki spadajo zakonito poti preki eod ni bilo. Sodiftca ao bila izključno navezana ua veleizdajo. Seveda ee ie dalo nod ta pa* ruizrof v«»e nioi?o«"-e pprnviti. Tuda stvar j« imela zopet drueo težkočo. Slučaji z«)pet nišo bili taki. da bi se dali spra-viii pod ta kazensko - pravni 2*ed. Tn če ne postopajo a tami veleizdajniki po pj-^kem nocistvo. potem alopi v velja-vo acope' prokleto kazen^ko pravo, ki ne žaliteva ^nu'ti za. vse te slučaje. Hmrlnih obpodb pa so moraM i meti, ker je bilo vendir treba pokazati, da \e ve« ta aparat upravičen. Hoćemo to pokazati na koukretnem Hlučaiu. Kakor znuno so reto in o'jlasti predno ie pri-V.o do vojne r Crno troro Tnnu^tile južni del Boks Kotorske. Prebivatetvu se nieo dala prav nobena navodi!«, kfilco ho \lm ie zadržati v alneaju to vratne okupariic. Zunomniti ge moramo, da je ob'-inn, Budova vo svojem županu, de-želnera poslancn Irzenti^n poslala brzojavko prrofa 8tfirgkhii. da naj vendar porti tam v»ai eno Ptotnijo voiakov, kcr u na prebi valstvo, 4a bo preprečilo s pomorjo te stotnije tamo okursacijo. Na to prošnjo obeina n\ dobila oderovo-ra. Crnogorci eo iz lahka zasedli te nokrri.iine in ostali Tam uo konca 1915. .\eki.j čtioi* 00 zajedanju Crne pore eo pripeljali vse dorasle »io5ke iz teh svejras od Crnosroreev zaseđenih po-krajin v neki kraj, o«e ki »o bili sposobni poklali k voiikom. ostale pa k mu li mi iz.iemami zadržali. Io poiem eo začeli poizvedovati. kako *o 6« ti Uudje vec'U med okupaciio ter pe pri tem seveda delaH po »tarih svoiih metodah. Prebiva!^fvo ie trpelo strašno lakoto. Zato ni Kilo teško zn;)Hirui ijudi, da so kai izpovedali. Kdor ie kaj povedal o drusem. tega ^o izrnistili in je dobi I ah kak posel ali zivila. Tuđi ženske so dobile kmb. *^e 80 kaj izoovedale. one »a, ki pt?o niče?ar izpovejale so zaprli koi sumi i ive oziroma nieo dobile kruha, in potem ie pri^el zopet orožnik iih izpra^erat, če so si oremislile. Vsled be^e in rtrnhu ie i^povedal potem ta ali oni fer «e io tolažil, da ke ne mort n'^ po^ebnesra »(rodili. Tako so navijali vijak zčni $em sem tia in materijal ae ]e množM. Osumlience 30 zasliševali rdni o tem sdaj o onem. zdni kot obdol-žence. zdaj kot nri^e. Večji del *o se izka^ale obdo Hitre kot nevzdržne. Vtndiir na »o dojili kakib 60—70 o«eb nnoraben materijal. Vse te ?o imeli 3 do ft mesere zat>rte, mnogo iih je bilo na .«mrt ob«o*enih. nekai pomiloščenih na 12 do SOIetno iečo. Vsi so bili obso-ieni zaradi veleizdaje. Del od teh je bi! obsojen: ker .«0 bili vzeli od Cinojror-eev orod^e. C*e bi ne bilo prokepra poda. bi ne bflo ?rosroee niti enega ob^oditi na ?mrt. Zelo dvomljivo pa je, aii bi bil sploh kdo obsojen.
Irf'Bjstei'HnfiBlnlJiilnBlBB grsf*Ie 6or!šk! in MM&i, kanor ie vroite? le iz mttift railooov firalieia.
V naslednje kraje je VToitev le te^ daj možnn. če ie za to posebnih razlo-crov: 1. v me*to korica. 2. v politi?-nem okraiu Gorica (okolica): a) v obf'ine Anhovo. Avee, De.skIe sodne-i?a olrraifl Knnah b) v občine Grear, T.o-nik- AJiren. Opat je. Selo, Podgora, ■Solkftn. 8v. Andrež, ftent Peter, Sovod-nje Aodnega okrnja Gorica: i>. v p o 11-tićnem okraiu Gradižka y me* Mto Gradiška; 4 v poj i t i č -nenj okraiu Tržič: v občine Do-berdob. Devin. Folian. Trži? in Ronki sodne^a okrpja Trži*: 5. v p o 1 i t i c-nem okraiu Sežana: v občino Selo sodneff* okr«ia Koraen.
Vrniiev v io kraje ie ie potem do-vo^jctia. ako ee berund vrača Jo iz vojaci li ni? drugih iavn'h razlosrov. Vsi oni beorunel, ki menije, da se morajo vriiifi v avoio domovino ker bi bila njihova vrnitf*,v v korici, voiadrv* ali flplob javnosti, imni^ pri pristojnera c. kr. okrejnein ^lavar^tvn oziroma policijskom ravnateljstvu pismeno ali pa ustmeno prositi «a izk;uznice. Poliedel-ci. poljedelski uradniki in poliedelski i>omt»žui delavci. ki ne verođostojno iz-kažeio clede svoieera Dokjica. nadalje rokodelci in profesijoni^ti. ki se bodo vporabljali pii prenovlienju Goriftke, potrebu]eio sa ee in sa »voice v •luča-io, da ho v »aledju viivali državno poa* poro, nrmesto potnesra lista in poseb* nesfa vojaSlceara dovolienja (Pasrfer-»cheln> edinol*. posebnih l«flritimaeii. Ako so Hm vrnitev doveli, imajo te vr^te Le-.,uncev pravico do prohte vožnje za se iu za svoje bla^o ter do n*-dellnera izr»laci'a državne besmn^ke nodnor« i« ekoel dva mes^ea. Veo dru-ce oaebe ki «e vračaio is javnih ra»lo-eov, rabijo za naatoo vožnje vse, po obeoih poinih doloCUib predpisane fz-kaznfee. kekor podnih Ifatov in po3*»v' nlh Tofaških dev T^v (Pa^ier-Š^. ^ sa pr*. *' 1 ««oei»     ^«. "^iera    • n •   * »•
f čila državne begiMk* pođnore pkori 60 dni ti be^unci nlinafo. vendar 0e jim BMrejo isicmona dovoljevati po^eone ieleauike vozne oUiiave.
W trnu tom flalt
Petrograd,   5. februarja.   (Kortfp.
1 uradj One 26. januarja so se poUstile
poljske čete,   kakih   26.000 mol*   pod
; vodstvom generalnega štaba  fUrvneKa
stana mesta Rohačeva. Mestnl sovjet je
bil razgnan, sovjet kmctovalcev in ko-
misarjev aretiran ter zaklad l,600iX)0
i rubUev konfisciran. Ruski in poljski so-
i cijalisti *o bili are tirani. Poljski zene-
! r Ini Štab je proslasil Rohačev ta xu-
bernija odvisno od Mobileva in za del
poljske monarhije.
Izvršilni odbor, ki nastopa v so-jflasjti z zborom sovjetov, smatra proti-revolucijonarna podvzetja poljske buržoazije in iesrij kot direktno ozroženje oblasti sovjetov ter je zato odredU are-tlranje meščanskih slojev, ki se zdru-žujeio v odkritem boju proti Sovjetu« Vlada je pričela z agitacijo med polj-sktmi Četami. da vpiiva na vojaltvo, kl naj aretira častnike generalnesca Štaba*
Stockholm, 7. februarja. Poljske Čete prodirajo zmaeovito proti Smolensku. Vodi iih znani general Rusnickl. Več tisoč moŽ poljskih Čet stoji pod poveli ni Stvom Kcne-ralmajorja Ostaboviča, tretji, zelo mo-čan oddelek stoji pod poveljništvom tretjega generala. Ti trije poljski generali ruske armade koncentrirajo svoje čete. da prično z boljševiki odločilen boj. Kriljcnko je odredil, predno ic btt aretiran, da odide 50.000 mož* proti Poljakom.
Lagane, T. februarfa. Ljeninovl Hiiti tipa i o na stavkarsko gibanje v AvstHJl bi Nemčiji, ki da bo dalo Trockemu mofnost, nastopiti nepopustljivo proti centralnim dr-žavam. 'Novaja Zizn\* piše, da so vesti \% Finske In z ui?a atefo nevesele. V Petre* gradu so se zopet priceli nemiri. Nt glavnih cestah je slišati streljanje pu^k. RoparH v vojaJkih oblekab išćeio do hi šah iivila. Neko vladno jalogo krom..,ja so opicnili. Oklopni avtomobil, ki so sa poslali protj mnofAci. ni hotel streljatf. Zaloga je bila vređna 3 miliione rubljev. Enega izmeđ ljudskih komisarjev so hoteli vreči v Nevo« Pri vrhovni sod ni komisiji so odkrill velik skandal. Korr.fsarji so kradli. Pri dveh ko-misarjih to našli več stotisoč rubljev. V Petrogradu pobijalo konje, ker drugega mesa ni dobit!. Po prodajalnah Je prišlo do pretepov. Tuđi boletni $€ že pojavljalo, zlasti lesar med detavstvom. Daje se je dogodilo tuđi že neka) slučajev kuge. \t Kav« kazije poročajo, da je umrlo ie na tisočc Ijudf za ?cugo.
Petrograđ, 6. lebroarja. SovJttove Ćete. ki so zavzel« Orenburg, to xasedle vsa javna poslopja. General Dutov se na-haja v okoiici Dezkt. Kosaki. ki so imeli ve-Hke izgube« so brez voditelja« upirajo pa ie vendar v okolici Trojzka. Sovjet v Celja-binsku }e poslal takol ojačenja ter bo na}-brže dnSIo do nove bitke.
Carigrad. 5. februarja. (Korctp. urad.) Agence tei. Milll poroča: Na§ po roče val ec na kavkaSki fronti poroča. da se zasledo-vanje in grozodejstva neorganiziranih band v zasedenih pokrajinah proti Otomanom od dne do dne širijo io da se tuđi uradilo po-tr?u!ejo.
BeroUn« 4. febnsarit. (Koreep. tirmd.) Wolffoy urad poroča: Predsednlk Rade 26. zbora je brzojavil centralni Radi v Kijevu, da je 26. zbor s svoj i mi 30.000 kozaki prt« pravljen na prvi klic ore^nati vse bofjSe* vike i« Ukrajine. Vstaja bolllevlkov v Kijevu je skoro končana.
Petrograd, 2. februarja. Iz Zljeglna po-rocajo, da so sovjeti premagali meSčanskf generalni sekretarijat. Oddelki minske armade prodirajo proti Kijeva. Stare Idjevska Rada beži.
Petrograd. 4. februarja. crnomorska mornarica in deiavski In vojajki sovjet v Sebastopolu izjavljajo, da prtznavalo samo v Ha-kovu postavljeno oblast.
Petrotrad, 2. februar)a. O dogodkih v Odesi se poroča, da se je sovjet poltstil v noći 26. januarja obratov in poslopi], katera so zasedle njegove čete. Dne 23. in 29. Januarja so bili neprestani boji ukrajinskih čet z revoluciionarnjmi delavci in morrtarji. Dne 29. Januarja «e je priSel artHleriJskl bol, katerega so se ndeležile v pristanu se nahajajoče ladje. Zvečer *o Ukrajinci prosili za mir. Po?o)i »o bili sprcjetl.
Petrograd, 5. februarja. Rezultati vo-lltev novih članov centrainegs !«• vrSevalnega odbora: 165 bolj le-vikcv. 125 revolocijonarnlh socljalhtov, 3 anarhisti ievice, 17 drugih smeri, 20 dete-satov arrnade. 20 mornarice in 20 pokHcnfli organizacli, katerih pretežna večini ie bolf» seviiSka.
Sibirska dome Je bilt otvorfe* na v Tomsku levrševala bo oblast do »klicama sihirskega zakonodajnega xbori. Ste* je 300 članov.
Med Kaledinom fn generalom Alekse* ievlm )e naslal prenlr. ker obstaja slednlt pri boju proti mtkslrnalUtom v vsej Rusii!. Alek*e)ev je raditeg« odkorakal • tvojim! 30.003 mo?mi iz đonske pokrajine.
Dečelne zakone- kl odprav!|t)r> lestnfnskft pravico na prIvat* nem kmetljskem nosettvn, fe «T>reie| tretjl glavni kongres de!«v*kih, vo* i»ških in kmetskih sovjetov. Te pravice se sme poslužiti. Vdor hpCc 9 svofiml roksml obdef^vatf zemljo.
Proti zaotembi iimeitini Aleksandra Nev^kega le prntestl* rajo n» tisoče žen v veliki procesiji. Ns DO« do kavanske katedrale je Ime! netrog^a»«kl skof ,«lu3!Ho b^'fo ood mltlm nebom. Odbor za obrambo Petrograda Je nasnanil rato, da so nrocesfe prenovedane in so duhov« nlkl r'f^ivoml ga mir (n red.
Pariš, 7. febn'arja, »Temps« porobi, da se mase odvrnSafo od mak« sfnalfstov, kar bofJSevlice Jako vsue« mlrja.
Stoe*«"tf-i. f. f-Sf«arl«. B-l'»eviH ho« čelo tenačltl »tsnovinlilce mr> nifft in ndred'H »*^lveč 4 S"»Se pm dru* *«no. KcJ^r f^*» v»r "S mnr* rdstOP(t) drih flna*^ n?»»«t*f?h |'"d«fl*i krngov,
Hlnefc^o!««*, 7. f«*-nar|fi.  Ar*^««*)« If-i !en»*a H i»lefwveTt Z'nh* H 1»«vaM v P* tfr»»fndtt o*rro»T?nrt farSM-lerU. prtf"«!! nt>' ^'f«!l pnvel'nlk general ftntjHiv le bil ar' tlran «^ rVas Tfo^Vovc^e^^ sovUff^
Wr%:   Ruska vlada   stremi sa sopetrrfn

udruženjem Finske 2 Rusljo. OflcijaJno fe pozvala vojak« ii pomorščaka, da naj se pridružilo Rde« gardi. Poljski in ukrajinski odmdelki so se branili, zato feo jib razoro-žili ter odpcliaJi v Sveaborg. V Hd*ing-fors ie dospelo veČ tisoč mol brodovja v Krnnštatu in ruskih RdeČife card. V Helsin«-forsu §o streijale ćete 1 stroinimi pu^karni. Poieg ived^kega giedaliSča so opleniif tuđi mnozo privatnih posiopij. Ladj« ruskega brod ovi a stoje pred Sveaborgom in groze* iU bodo me sto ob strci je vale.
Fasilie fcolj&evikov proti  Fim*fcL
Pariz, 6. februaria. (Kor nrad.) Na Finskem 30 glavne sile Be!e garde »brane severno od crte Abo Taimner*-fore.  Tu se pričakuje silna bitka.
Petroerad. 6 februari* (Kor. nr.) Tammergfore je obkoljen. Dne 4. februaria ee Ie pričela ob 5. ziutrai silna bitka, ki se je končala * oonolno zm«ffo Rdeče garde. Bela garda pod povelini-štvom barona Msnnerheima ie bila rržena nazal ter se umika proti neveni ob zapadni obali Bofni£ke?a zaliva. RdeSa erarda jo zanleduje. Obojestran-ske izimbe «0 velike.
Petrograd. 6. februari a Bela sar-da, ki jff bila vržena iz okolice Viborsa proti severa. *e je zopet zbrala. dobila oiačenja ter prič>la zopet r. ofenzivo. Bela garda r*»«=no offrofca Vihore. Generalni štab v Vihorem ie dohil obvp^tilo, na stoji generalni štab Bele garde t Karbialn.
Boji med Rusi in Romani končani*
Petrograd. 5. februarja. Vojni komisa-rt.Ut |e dobil poroci!a. da so boji med niski mi in romunskimi četami končani in Je mir »opet vzpostavljen. Do Kiiineva prodrli Romimi so bili vrlenf do romunske mele. Zrnaca maksimalističnlh čet tite*ne napraviti knnec prođi rani« romunskih č€t v Đestrabifl.
Mirovna popaiama  v Brestu Litovskem.
Posijan}* v Bresru L4tov*ke» ogrožen*.
Beroliii. 7. feCruaHa. »Kordđeu-tech.e AUsr. Ztsr.* piše: Na?! in avstro-oerrski voaredovfcM *o zopvt dospeli v Bre3t Tuitovrk. Z napeto pozornostjo. a mirno urica kuje nemški nxrod xopet-nesa prif-etka nogalani. Do sed?ij so n^si po&lanci š\i v svoii r>otrpežljiro3ti do ftkrainih me\ ranram Tmckemu. Do-aednnja pogajania ▼ Brestu in venec ru«kih hreeftienih brzoiavk na n* kaže, da bi bili Rusi to vrofctevali. Z Ukrajino potekajo posra^ania dobro. (">■ so n-m po* reci orit' dn ueodneea za-k Mačka * Ukrajine n'nmmo vec interesa na poirManiih s Trorkim.
Rotterdain. 7. februarja. Govoreč o pogajaniih v Brestu litovskem piše nisozerasko <*aj«or>i»1e. da bodo eentraj-oe države Tro^k^ffa kr»tkop^«?o pr^^t-ral« ter eklAml* m^r r T^r^'fno in Ko-nran-ko. >Nteuwe Hofterd. Co^r.« T«i?#», da se domnera, da 1^ Romnf»«k'» »porodila centralnim đrlavam. da ie priorav-ljena ^kleniti mir ter ndstouiti Dobnid-io Boltfarski.  sabteva pa kos  Đeaara-
»>»■______________________________
Dogodki na bojiščih.
NAŠE  UPADNO  POROC1LO.
Dunai* 7, februva^ia. (Kor. urad.) Hobenih posebnih dogocfkoT. — £ef ^eneralncga   štaba.
NE.MSKO VECERNO POROCfl O.
Bcrolhr, 7. febrovaria. ^Kor. nr?d.) Zapadno b o j j š 5 c BHzu oba!! popoldn« artiljerijski bo|. S sanka zapadno od Zanđwoorda fn Iz bofeT v predporra ▼ Arto!«« so pripefjali pehot-rrf oddefici Tjctc na^aj. An^lefka arti-fjeria je bila zvočer na nbsh straneh Scnrpe ta zapadno od Cimbrala zopet defavna. Francoikf sunek ▼ Cham-ps?n! se Je ponesrečll. Ob Moz! |e tra-;?»!a artflierifsko đeloranje !nro-/3Dadao od Ometa po nspešno Izvrše, neni Izrfditeni pohodu. Naredn'tškl na-mettnik E*st:n je zWI radnje tri dnl še*t franeoskih ietal. — Z ostalih bojišč al-tesar novela. — v. Ludendorfi.
Z ITALIJANSKE FRONTC O bTl gatorićno elvlln« pa-moino tlaibo ft odobrit ltalijan*ki mtnistrsld svet. Italijanska vlada epa po te) poti doseči ojačenje fronte, ker tapuiti St€-vilno za vojno »možno mo<rvo pomožno službo in odide v jarke. Odobrena prcdlog« je izdelana po ansleiki.
0 a r Tb a 1 d i ■ c i. »Štampa« poroca, da 1 vso nagflico or^anizjrajo garibaldinsko prostovoljno arraado. šreje okoll 5O.»hjq moi. Garibaldlnci nosijo pod^navadno vo!a-?ko opremo rdečo itraico. Ćete bodo puri-UJofi« e«tt, W st bodo boril« v prvih crtah. ITALIJANSKO  URADNO  POROCILO.
*. f • bVu ari«. NaSe patrulje so dc-!»vale včertj precei tivahno In vjcle nekaj mož. Artiljerijsko delovtnjc ob dolini Brento in v*dolf Piave Je bilo znatno. i«totakr» ttUUko delovani« na vsei fronti, talijanske »n anjltlke letalske skupio« so včtrai napad! e iovrafne dett pri Prtmolami in to-ražno icUllSi« San Olacomo di Vejtfia 1 dobrim »»pehom. Naš« zračne ladie 50 pro-vzročil« velik poftr v munictjskfcin skladi-^ču Stino dl Ltvenza. Sestrelienih i« bila Pft sovražnih anaratov, dva so cbili naii IcUlci, tri anffelko letalsko moSivc. Včeral uvečer go bili krail Benetke. Mestr« ia Trc-vll zop«t cilj aovražnih letalskOi nsoadov. V| bilo a# žrttv ne materijalu« ikod*.
150^09 Anerikancev. Z DtmaJt poročaio: Anwflfc*»cl ti bodo velike pomladanske bitke na «oadu vendarl« udeležili s koltkor totIVo mocirtmi ć^tamt PrettHi teden «€ J« itkrcal ¥ •«-r^ndsklh pri5ttnfWih francMkf «WI ww firsport Prisnel Je i* oporima fw Fap-verdsuih otokih ter so «a spremflale Rrf-farke, med nHrH tadl amenik* volu« »djt. Dospelo Je 40.000 60 50.i>00 mof ter veime množine vojne?a materijala, zlasti težke ar-tf!j«nfe. Kc!0w tbo« prida v poit^r » strtls'ce jarke. koHko za tennfčno sfažos j« druca dela, »I mano, V kratke« fe*it**iPt 1 aotl trtMporfl ttr fco n !!■!•• ■• rfMi«  '
vraški rod. im Mite ^^mmm t«. oi^Jite^S^^A^i^^
mu ni povceio wjntf»<^ llijgW#fH'twf Hl^ ^ ^^tar^U-'.-.a ^vnui • polju, kjcr ie jmm Ih oflofeo Mtor it «akw^ fottft fniT alta odlnsal f>ot
bodu živeti awd rMfcoumriii uro« ir »vstrtrt* aomrll^L T& )t IdcJaKrekov« deklaracije, ki je m a«h >4ntfi. m Jagosknraacvip ta idc^a nt bo »orta v naših srcita. Boriti se hoQcm> xa svoje pravice, hvalcfne se p« taceao tu4 iskanti možu. ki se je do poilutaj.j, «ki botfl n us, n ntfo biljko fe svobodo.
S ten, da poštarino vettieaMi pofeejMtai. kl Je bil v iM^eflJa «11090 preziran in mnogo rnjeajaa, po sarti doatojep spomraik, poptoCaaio ackoliko svojega dusnega doaja. pbkaJeaio sveta, da zaaaw ceaMi svoja t*sve voditelj«, in obranimo sebi spoaria veSkcfa Caaa, atladioi sglad vcNkca« moia.
S tem pa ne 00 kaaCaao aale deto. Rajai dr. Krak te deUi 2* dutao ia te-lesno Magiajo svojega aaroda, prepriča«, da ja to dvoje teanajc idraženo, nego si marsikdo misli. Prav v Krekoven smisla hotemo ««4aoovtti Knkov sklad, ustanovo v kuHorne in gospodarske nameoe, ki jo bo apravijal nad straakami stoječ vseslovensU zavod.              •                                                 v
Rajni dr. Krek je W mol Hrokega ohsorja, ki je parno motr« aapredovanje velikih narodov in prasajal aa aaia tU, kar se ma je zdelokoriataega m primer-nega; a zlasti aa gospodarskem pdja je bridko pogreSal sposobnih sodetavcev v svoji domovini Dr. Krek je amrl; njegov duh Uvi V zmishi njegovega daha in njegovega dela si moramo zdaj sami vzgojitf s podporami ia astaaovani dr. Kreka vrednih naskedaftov, ki si bodb nabrati izobrazbe te izkaseai pri naSih velikih, naprednih sosedita, ta nam doma potem kazali pot gospodarskega aapredka.
nesn. trajjrerra mirn. mednaroda«* pravilnosti, roednarodnih razsodi.55 in rax-orožerfa bo koneno mofrnoi3a in siln^j-ia, ka kor nsivečti nfip«ii oro*ia        »
R. P.
=: Veliki kn«/ Nikoli Vikol*W** nmrl? Preko Berlina r>oro^ojo. da je urnrl birSi vrhorni novelinik ruske ?»r-itadp velfki knez Nikolai Nikolai**vi^.
21 Wmm 1 ?a pG^tiko lm ilmirn tinti
SLOVENSKO DELAVSTVO ZA JUOOSLAVIJO.
Pođpisanš u<lužbenji hi detavke c. kr. državne k u r i I n i c c v Ljubljani se tem potom izrcka*o t. navdo^eniem za majnislco deklarjcijo leta 1917. Služiti hoS*mo zvesto v svoji jusoslov. državi, obenem frrekamo na-šim vrlim juicoslovan-k-m pos'ai'fem polno zaupanje. Na^e in njih geslo naj bo: »Naprci do končn? /ma?e proti so-vrz^uU — Sledi 274 prdpisov.
Podptsani b c 2 u n ci m Oorl-ikefi. fed-»| v cbcm\ St. Runert na D © I e n j s k e m. se »opasno in na-vdti^eno pridružujemo fugosiovan^ki deklaraciji naših državnih poslancev z dne 30. fnaja 1917 In rahte^l po *a-mostoini jusro^lovanski drzivi pod žezlom habsburške hiie. Hvale*nr> p<> ^dravli^ma prizadevanje pandža B»ne-đfkta XV. ttr prr^vrtteira vhđarji Ki* rn!a, c'a >c doseže žc skorai^eti tražen mir. Izrekamo Dopolno laupanjc našim državnim poslancem, zdru^^rHfn v Jnfirostovanskem klubu, ki se tru !ijo za osvobr/ditcv. mir in srečo n^§:^a naroda, fzrekamo vdanost j^rosp. knezo^ Ikofu Ijtibljarskemu *a odločen in ne-vstralen nastop v ktl stvari. So-rlasno se Izreče nczaiinn^ca drju §«stcr§ičw, — Sledi  153 podpisov.
Sloiensko ženstto za deklaracijo-
Narodne žene in dekl*t* Šl§ke pri Ljubljani *• itrcktlo za maj-n!§ko deklaracijo in pošl|«|0 586 podpisov.
Žene In dekfcta \2 Breita, ob* Clna TomllMj (okolici ljubljanska), s« eridnitnicmo z naJveCjim na-vdnicnjem državnopravni deklaraciji Jngoslovanske^a kluba. Zafcteramo od-loCno ▼ svojem hnenu in ¥ hnejMi na-Uh oćetov Ia moz, *• w in *T~twJbg-00 jugQ3lovansko^dffavo jod     >»>^
1 SjaaTmmmV aBS^SMMnaV aMtVJaS  BflOSaS Caaaa ■P^™'™'" '
—  80 pođnisov.
S'ovenske narodne žene in dekl^ta občine Smarjc na Oortškem se navduŠeno priđružjjejo malniSki dekla-laciii ter pozdravljaj© politiko Jugo-slovanskesra kluha. ki naj nas privede do zaželjenjga clfa: svobrdne .fu^osli-vije. — Podnisi: Dol. Braniča 85, Svino 77, Smarje 201. Vrtovče-Lisiaki 54, Tevčc - Uhanje 80; skupno 497.
Zavedne Slovenke iz ž e j n a K r a-s u s ponosom soglašatio z jucroslovan-«^ko deklaracijo, in v trdrrcm /aupanjn. da se bliža dan vstaienja cattranemu slovenskemu   narod«.   —  41   podpisov.
—  Za dr. Krefcov spomenik se je na-bralo 42 kron.
Iz dornfe Rađfone. Jvfo-slovanska misel prodira tuđi pri nas; v OornM Rat'froni In v mestii Ridgoni sami se je nabralo Ie preko J00 podpisov za fucoslovansk© deklaracijo; oblina Ivarrci. Plitvički vrh in Mclć podpisujeio posebe. Tuđi p r e k.-murskim dekletom so se poslale pole z izjavo i n Že pred 14 dnevl so imele Prekmurke o k o 1 i 100 podpisov. — Naroi ođ-loćuj sam o sebi! Na delo!
Zcne in dekleta občin Mozlrje. trg in okolica, ter kolonija troriSkfh bc?uncev v Mozirjtt w v M. Nazarjih pozdravljajo deklaracijo Jugnslnvanskera kluba 1 dne ,)0. majnika 1. 1. ter z vso oJlo'nostJo in v poini narodni zavesti potrjujemo slo-vesni izjavi zavednih Slovenk za samo-stoino, enotno JugoslavUo pod žezlom ftabsburfanov. Na§e poMance opomi-nfamo« da vztrajajo odlo^no v tefki, a &\f u borbi hl naše određenje, za zlato svobodo na?e domovine, da se resimo nesrećnega tujega jarma, kateri boCe uničit! naše življenje In na§ obst^J. Za seooj tfnate svof na^od. itateTi sioj! na straži do zadnjega dihljeja, mi žene. dekleta. naši bratu sinovi, mozje in očeti. kateri prelivajD kri sa Avstrijo v prvih vrstan fn strelskfli Jarkih ne-nstrašeno za cesarja in domovino. Zato je vaša zahteva, poslanci. opravičena in čimboti w rai». kaUrt dctufemo v zaledju za bođoCnast AvstrlJt fn In?ro-slavije pod žezlom Habsburžrnov. Ne-nstrašenemu vodtttljtt, načaiiuk« Jugo-slovansktfea kluba %. dr. KoroSc« pa \t srca čestitamo na njegovem neustra* šenem natopu za našo pošteno, upra-»i^eno stvar, katere dobrote nživa na* dorrači sovrag: tr*ega in klub prrsimo, da nadaljuje boj do poitene zmage. — Sledi 700 podpisar,
^■r-,^^.....—n____r.   ..,..                                   4«is|U»i#MK- *mm*-Jamram*.      «„,.,,••*   »--.i
rtf»Sa slovenska pesem. ti nas ie v ža-lostnih ća?ih bodrila in tolaŽila, nas bo spremljala tuđi v na^ih srečnih dneh. V.^eni zastupnikom in zašto očitam druŽtev. rsem bratom *n sestram izreka tisof^ro zahvalo ter iih progi, da sporoče njeno zahvalo svojim dru-Jtvom Jn vsera Slovencem in Sloven-kam. V iskrenem zaunanfu v gijajno in leno bodo<"no8t na^osra naroda kliče-21 vela Baia  jugroslovanska  domovina!
Burni klici >2ivio< so zađoneli po aalomi.
Xato Ie župama vsaki dami posrbe) in vsakemu gospodu izrekla gvoio prisrčno zahvalo za izrase ljabewif in Bimnaiiie oh njenem iubileiu. Pred hišo pa so sapoll pevci ^Morie AdriianFko<. Med tem so se bili za^topniki dru^tev vmili pr^d ni^o: Še enkrat so zadoneli povpeni Bre^u elapni Dozdravni klioi jjuMlantinji pevpkl zhoi pa je rapel »Lepo nn5o domovino*, na kar ee ie ljudstvo pol a groma razbio na r«se strani.
Dane« donoldne 90 se poklonili sre župani! uradniki tnestneea maeistrata ter raznih druirfh korpom ci i in pred poMnevom ožje priiateliio« ce. župani o.
Piaateliica Manica Eoraanova J« nagovorila ^o. dr. Tavčarjevo v ve-zaniB be«edah. izraž'aioč ji i»n tem Iju-beren v^eh nienih sodelavk na narod-nem poliu in žele^ ii tndi v nadalinom žirlienlu. kakor dos^dai obilo sreee. iubilantinii. peveki zbor pa ie zapel hvalila. PIsateljica Maniea Komanova je izročila ffe. žnoami krasen v zeleno svilo reznn anomin^ki album, poklonjen Ji od ožiih pri.iateliio in fasfilk ter so-delavk ori n^rodnem in humanitarnem Helu. Polear 27 pođnisov iro^pa in iro-epodičen iz v?eh slo*ev nrehivaT*tva obse^a ^porninek« kniiea fle sliko Hin-ka Srarekaria: Posr'ad na JjuMian^ki Grad. Caa hiti liu*>ezen, venčana s krono, se ozira vate in sre<'a sipa evetj« na pot iubilantinie.
SiTiiflg {ntin »Hi fsfiteFit! Franji dr. Tavčarjevi
tk iW PfMesetletnici dne 8a febnurja (918,
V  času   santm,  ko   se  linta  jemlia
stresa,
jadne bede klici vpljejo v nebesa, ko molče krič^ do t»l porušeni domovi, v boj:h padajo očetje in sinovi —
Dopclnila Ti ti JtATejn? teto
svojega   živl;enia   —   leto   petdeseto!
Cenjena! Kako M vredno sprl^o vojn^
sile, se čestilke na pomcmbnj dan Ti vdano
poklonila?
Mar omenjim naj vscTvcjs tlige čine? Tvoit  aaj  slavi* knfCtit ii nHw? i
Ne! Saj vsakdo vč, entke Tebi ni med /                                     nanii,
vse  časti Te  prvo med   slovensklna
ženamL
Tisoč   blažih  luster   se    nam v arcib
vžiga,
tisoč duŠ se dnnes rmd oblake dviga, slednjo   dušo   pa   preveva   ena   ielja
sveta: V    srečt    neskaijeni    čuvaj    Bog:    Trn
mnoga leta!
Naj nebo dobrotno đ5 11 dožhretl da   Slovan    zavlada   po   slovanskem
svett Z želio to iskreno krog Ti zvestfh sra
se klanja: Zivela   nam   mnogo  jasnih  let   gospa
Županja!
Manica Komanova,
IM i2 primorci fel
Beđa be^nncev. V ?o\i poelat»*1c# zbornice 6. t. m. bo vložili po«sl. Fot in tovarili v imenu Juiroelovanpkefra kluba interpelacijo na ministra Hofer** ja radi težkoč ki Be delaio beeruneevi ob priliki vrnitve glede živi! in »ero©-na, ki jih hsćejo vzeti s seboji in interpelacijo radi rekrizicii pri berancib. (V breži^icem okraju ee je rekviriralo živila ludi pri goriških beffnncih), Bridko zadosti |e. da morajo Ijudie klatiti se po svetu. pu«tiv£i vse v rodnern kraju. Potem pa ee iim pobira Se živila, ki so iih komaj nabrali Posl. dr. Gre* fforčič in tovarili fo vložili na ćelo* kupno vlado interpelacijo radi gnrzeč* lakoe ob Soći.
Kdo ve kal? Edor bi vedel. ki© m nahain Josip Stekar iz Snežatne^a. ob* čina Kojsko v fforiških Brdih, ki ie> o|> izbruhu voine 2 Italijo odže! s svojihnl volmi v voiaško službo, naj sporovi proti povrnitvi troškov na naslov: Ej&» rel Kurnar. Selo 88. pri L.jubHani. — Peter Strpar iz Mariiine^a Celja naal Kanalom isče evojo hčerko Ne'o Str> trar, ki je služila prei izbruhom itall-janeke vojne v Standrežu pri družini Cin^erle. Poizv^lbe na i se noSljeio^na pre^. se. župnika Smiđa v Rihenberko, — Nežo Kanalec iz Dreznice St. 4S, kl je služila ffJ^d italnansko voino v Oo-rici, iseo njen brat Blaž Kanalec. atann-joč v Drežnici 48. pošta Kobarid. Rdor kaj ve, naj sporoči njenemu Jbrrtu.
Dnevne vesti.
—  Vojna odlikovanja?   Civilna đe-
lavca Matija Klemenčic z Brezovi* t»e in Ivan š k r j a n e o iz Predvora eta odlikovana z železnim zaslužnim kri» ženi na traku hrabrostne svetinjo v pri* znanje i zborne Ka službovanja pred so* vražnikom.
—  Odlikovao \* bil tretfiS in aicer sedaj s srebrni m Si^nura laudis cospod poroćnik Adolf Jesih iz Trbovelj.
—  Odlikovan    je    bi!    predraoister Ivan ^punt z veliko srebrno svetinjo in Karlovim križeern za hrabri naatop pred fiovražnikom.
—  Kader   in    rrdomestui    bata1|oi|
# 4fopskefi:a strel*kefira oolka it. 2.   prida
* 15. t. m. definitivno v Llubljano.
—  Nestrpnost nem^cera kontrolne-jm or^rana državn«    Šelesnf«*    mrnvrmsm ?loven$ktran nradni^tvn.    Pilefo  nam: Nemški kontrolni organi drž. želez. ka* žejo na svojih službenih pohod ih v raz* ličnih oblikah svojo nestrpnoet napraai slovonskemu uradništvu.   Neki kontrolor blagajen. ki »liši na ime M ... pa najstopa a posebno    aro*?antoostjo,   ker si je v svojem počeiju evpst sa«cit ravnateljstva. Slovensko nradnico apostrofira s staro škatlo. kiavio    deklo,    po-ulično  vlaČu^o,  slovenskej?a    u radnik« pa na žene s   tepcem   ali   »šu^tarjemc Uradnica reagira na take napade postl-rovelosti navadno z    i okom,    uradnika pa. ki si una pokazati osror^enost nad ta kim poretiem. se kratkomnlo r«di itt-snbordinacije  discinlinira.   Pritožbe ns tak« žalitve so brezusDe^ne. M. . . . i* ravnateliptro prepriča 1. da «o t»ki  \z* raži obnašanja med    đunajsko   družbe) nekaj  navadnega, nežaljivegra. Nas či« fto nič ne bri^a kakšne dniiabne obi« l&je i majo dunajnki  rosnodie    ali  Ho-tentoti v Ariki. ori sf tak« isrođke nen* bke    kultore    kratkomalo     prepovedv je mo {
—   »Slovenska Matiea«. Društveni«
kom ki ni«o preieli posebnih vabil. nv znanjamo tem potom, da se vrši isredof občni zbor ^Slovenske Matice< v četr* tek, dne 14- februarja, ob 6- uri ponol* dne v maffistratni dvorrni. Na dnevnemi rodu sta točki: 1. ZviJanie letnine if| uatanovnine 2. Volitov odbora. Ker j# v6fm eedanjim odbornikom društvena dom pretekla, treba vo.iti v smisla pra# vil vseh 40 novih odbornikov.
—   »Glasben* Matica«. Opovari^tnf) na dva krasna koncerta fllavne^a C • -č k e e a k v a f t e t a iz Praere. ki bo«U v Liubliuni v ponedfdjek In torak, 1L in  12.  februarja. Moistrska iirra umet» nikov Hoffmanna, Herolda. Suka in Z#» lenke vsbuja povsodi navdušenje in ob-čudovanie. tako bo tuđi v Linbliani. V ponedeljek ij?raio    dela    Cajkov8keK% Beethovna in Dvofaka.    Vstopnico    b# dobivajo v Presernovi ulici.
-"££jgajjuCcSajrkJL1Vč«raj. 7. febri|» arja jeurnrTnivgiK ustos Citalnica, oskrbnik Narodnepa doma In Blucra liuMjanskeera Sokola Fran Cešark. staf 87 let. Pokojni ie vge odgovorne elužb# vegtrio In z vnenio, čotrtstotetje, onrav* Hal in odnoved-\l službe sole, ko je te* Iesn9 or»ešal. V mak ori znani a ineso v!h izrednih za?!nc priredi! \e Sokol vi lemu moža Dred 10. leti časten večerf na katerera sta dr. V. Murnik jmenoii te!Gvadner* društva. Fr. Drenik pa imenom Citnlnic© ra^pređ'a mnosro* Baranjske za^lujr« dolgolptnega Fotru6> nika ter se no^lovil.. od nje*a, teleća, da hi do^o, dolro a*ival mir in r*okoL — Razsul telesnih rnocl tuđi naiskrlJ rteiša po^trežba ni zamoli a vstavitL duh na «e fe krepko nnlral . . Zanima! ee je 2a dnevne novice %Tnine docrodke in roiHiiro  Kot prisni Ribni?aa ohra»
nil Je ribenS'?© narecje in fud! nriroje-
E., iJJTT.? iok^vo^t svoilh ožjih roja-rov  vo 47  letih erefinesra sakona aw-
ni * sapanui poirtTtralM mmm   *
32. iler,____________________                                                               .SLOVENSKI NAROD*, dne a. februarja 1918.                                                                                  _________Stran 3,
cdntženjetn Rnskc 2 Rusljo. Oftctjamo fe pozvala vojak« Ja pomorščmkm. da nai «e pridružilo Rde£i gardi. PblJskj ta ukrajinski odmdelki so se brani!!, zato *o rh razoro-iiU Itr odpcljaJi v Sveabori. V HeJMng-fors ie dospeio već ti^oč mol brodovja v Kroaitatu lu ruskih RdeČifc tard. V Helsini-forsu *o streljale čete t strolrimi pu<kamL Pnteg ivcd<kcga gicdali&a so opleriU tuđi proogo privatnih pesiopi}. Ladj* ruske** brodovit stoj« pred Sveaborsom in groza, da bodo fnesto obstreljevale.
H**ilfe bolj^rikoT  proti  Fia*kL
Fari«, e. februarla <Kor urad.) Na Flafkem so glavne sile BeV garde jhrane aeverno od čne Abo Tammer«-ferc. Tu ge pričakuje plina bitka.
Petrofjrai 6 februari* (Kor. cr.) Tiunnaersfors ie obkoljen Dne 4. febro-aria 5e ie pričela ob 5. ziutrai silna bitka, ki se je končala s ponosno zm«*eo Rdeće Jtarde. Bela jrarda pod porelini-štvom barona Mannerbeima je bila rržena nazai ter se uinika proti .«*evem ob zapadni obali BotnL*ke*ra z.iliva. Rdeča erarda jo zaaleduie. Obojestran-fke izgube «o velike.
Petrotfrađ. <r februarja Bela *rar-đa, ki j« bila vržena iz okolice Viborsra proti severu. *e je zonet zbrala, dobila oiačenia fer prišla zopet z o fen rivo. Bela carda r^no osro*a, Vihore:. Generalni žtab v Vihorem ie dnhH obv*»*tijo, na stoji generalni fttab Bele garde t Earbialn.
Boji med Rusi id Roranni končani. Petro*rad, 5. februari a. Vojni komi*a-rifat j€ dob\\ poroola. da *o boji med ruskim! in romunskimf ćetami končani in Je mir mpet vzpostavljen. Do KMUneva oro-drli Romuni so bili vrženi do romunske me-Je Zmasa maksimalKtivnfh čet ute^ne napraviti konec prodiranju romunskih čet v Bestrabijl.
Mirovna pogajania  v Brestu Litovskem.
PoffaJAnjja v  Brestu Litov*ke» osrožen*.
BeroliOL 7. fefiruaria. >Xordđeu-t^ch/* AI!2. Zt^.t piše: Na?? in av»tro-osrski voaredovftlei *o zopet dospeli v pr**?i Tvifov^k. Z napeto pozoroostjo. a mirno urica kuje nemžki n^ rod zopet-nesra prif-etka posraiani. Do sedM so n^i po&lanei eli v svoii r»otri>ežliivr>«ti do >.krajnih mef r»snram Trnckemu. Do-•edftnja po^alania r Bre«tu in vener ni^km bre«ži^Tiib brzoiavk pa ne ka-ž^. da bi bili Rusi to vrofctevali. Z Ukrajino potekajo rw>?«iania dobro, t** 80 v~ttk posreći orit* d<"» ueodnesa ^a-klitička « TTIrrftiino. lamamo reft interes* na poffaianuh m Trofkitn.
Rotterdaia. 7. februarja. Oovorec o po^ajaniib r Brestu TJtnvskem r»iše niso^emako čaeopisie. da bodo centra!-o^ držare Tro^k^ffa kr^tkoi^filo pr^iri-r«l« ter fki^ni!^ m^r r Ilcr^'fno in Ho-mun<ko. >Nleuw# Rotrerd- Co^r.« tj?a, da se domnera. d* 1e RowiTif?«:k.'» .'porobila centralnim državara. d* ie prinrav-ljena pkieniti mir ter odstouiii Dobruđ-žo BolKarski. šahova pa kos  Bedara-
b*._________________________________
Dogodki na boiišcih.
NAŠE   URADNO  POROC1LO. Dunaj. 7. februva^fa.    <TCor. urad.) NoDenlh posebnih  dogođkov.    —    ^ef Seneralnega štab«.
NE.MSKO VECERNO PCROCn O.
Berolto. 7. febnjvaria. (Kor. nr?d.) Zapadno bojišče Blizu obaTI popoldne artiljerijski boj. S sanka zapadno od Zandwoorda In Iz bofer v prcdDoRa ▼ Artofsu so prlpefjali pehot-nl ođdefkl yjete nazaj. Anđelka arti-Ijeria Je bila zrtčer na nheh stranch Scnrn« to zapadao od Cambrala zopet defavna. Francoski suneK ▼ Chain-pagnf se Js ponesrećH. Ob MozI je tragalo artfiferifsko deloranfe fn^o-/apadoo od Ometa po nspeŠno Izvrše n«m Izvldnera pohodu. Naredn*?ški na-msftnik EfElin ie rWI radnje tri tfnf šest iraneoskih kul. — Z ostalih bofišč nl-tesar novefi. — v. Ludendorfi.
Z ITALUANSKE FROMt
O hii gatorlćno civilne pe--noŽno slaibo je odobri! Haltjanskl •nitiistrskl %vet. Italijanska vlada uoa po te) poti doseći oiačenje fronte, ker zapusti SU-vilno za voino emožno mo*tvo pomožno službo in odide v iark«. Odobrena prcdlog« je izdelana po an^lelid.
G a r i'b a 1 d i n c i. »Sumpa« poroča, đa f vso naglico oncaniziraio garibaldinsko prostovolino arroado. Stcje okoli 5O.«'iOO mož. Garibaldlnci nosijo pod^navadno voia-*ko opremo rćečo >trajco. cetc bodo juri-iajoče dete, ki sa bodo borila v prvih artah.
ITALIJANSKO   URADNO  POROCILO.
a\ I a bVu a r j a. NaSe pitruljc so de-!<wale včeral precei fivahno in vjele nekai mct. Artiljcriliko delovanie ob dolini Oren-tt in vidolf Piav« Je bilo znatno, istotako )tt«l<ko delovanie na vsei fronti. Italijanske in anfleike letaJskc skupine so včeraj napad! o sovrafne čete pri Primolami in to-vrtžno JetaliS^e San Ofacomo di Ve«lia f I dfbrim utpehojn Na*e zraCne ladje so pro- I vtroiile velik »ofar v municijskem skladi-<ča Stino dl Uvenza Settrelienili i« bila Ptt »ovražnih arjaratov, dva ?o zbili nati teta »ci. tri an^leSko letalsko moSlvc. Včeral zveder io bili kraji Benetke. Mettre ia Tre-vtf zopet cfli »ovražnih letalskOi naoadov. N| bilo ne žrttv ne materijalne Skoda.
I $0499 Amerikancev. Z Dunala poročajo: Ainarfkmef tt bddo velike pomladanske bitke na zaoadu vendarlt udeležiii $ kolfkor toHVo moCirtmi četaml. PrettVfi tfđeti «« J« i«*JftJ v ■•: fandskih pristanl^fh fraiieoiM e*aH »eini transport Prisne! Je I* oporl«a »• Kap-vords^ih otokih ter so fa spremljile Jn-farke, med nHmi tadl amerilke, vofn« tojljt. Dospelo Je 40.000 do 90.000 mož ter velHte tnnožtn« voinesa materijala, zlasti težke ar-tflftrile. Kcllto mof prid« v pojjp^ » strtls^e hrke. koHko za tefmlčito 9ntn&_m dni^a dela« irt snano, V kratkaai ^•^•^••JJ i mrt tra»»pofil ter bo apoariali M ritam   i
tken kvečfeimi 190.000 Amerikancev, M at bodo adelollU odioataA bojev, a»r cotpv« ni v oobcoj primeM s ilevilom Iraocoalub in anflcskih čet. Polet tega se moralo tt čete Ie vtJbati nalmanj * do 8 tednov, predno m vporabne.
PlovrtvB.
Lo«do«. 7. februari a Predscdnflt v Honduras« |« konfiscfral v^e ladfe, ki «e> last Nemcev. l.astnikt ho zaprli.
Loadoa. 5. februarja. Iz New Vorka: Pn mihion ton Udiiskega prostora bodo do-bfll na ta na^in, da bodo v atlantskih prt-stani««h leteće nfzozemukr ladje ter za prekrnorski promet muni uoorabne ladje prevrele plorstvo v Južno AmeriVo In Tihi ocean. Osebni in blasovni promet preko AUantske^a oceana k od 1. februarja na-prej mfljtarizlran.
^tnii, 7. februari«. »Journal« poroča Iz Tak1 U, da J* iaponskl prometni minister offcijalno ipor« f II enientnim vladam, da ne proda Japo^ka nob-jnih I-id.i več Načelo« ma -se je preoovcdala prodaja In Izročitev japon^kih lađi] ino^emcem.
PoiitKne veiti.
?—- Slovak ▼ »okvim« n^mške Srednje fcvrope. Ko so nemški žurnali-sti vrnili Bol^arnm posst. so se Čudili, kako se je nemićins razorila na Bol-tarskem. kjer je nrej vladala franco-§<Mna In ruščina. MbiŠa srenjraciji (ofi-ci? ii. pofitiki) zna nem^ki povsod na Bo!firir5kcm. ce!o v Macedoniti v rran?-§ih krnjih. V Kuman »venu v Skoplju in v drugih krajih, ki so komnj vei ko vaši, zbsi pa v Flovdivu. so re!i otroci: »IVutschland. Deatscriland iiber atles« in »Heil dir im Sietje^ranzt. V Plov-dlvu ie nemSka Sola ('Jud ka in nt'ji gimnazija). Tako poroča »Deutsche naikanzeituns«, ki i7haja v Sofiji. — V Jepem »okviru« bo<?o rastli otroci dr. ^usterflJa, Frarkovca, Milobara v Zagrebu in dr. Pllaria v Sarajevu, ki go-rcCe  podpirajo  nemške  ^tebre.
==• »Idej« so silneiše neco toi>ovi  !
^VrolifiHki >Vorwaerts< piš©: >Z pio-Niko strastveno skrbio opAzujemo. ka-::o Uffrožaio napadni in usod&r>"lni napori bodcHjnost nadecrn naroda. Ne veru->mo, da se bodr» ćlove.-ke miliiarde >c-»ro podvrgle. Se mi ni Da. da «*» l>odo r^odvrarlo nem^kemu meću. Za fo nobi-jamo veak poeku* zanesti v nera^ki narod napoleonske ideje, o katerih varlii-vosti je rekei eden izmed naibolj glo-bokih nem5kih misllteliev Heffel v svo-ier pre^avanni o filozofiji zsodovine to-le: >V Nar>o!eonu .-?e ie zot>et noata-vila j^ka individualna volja na čelo države. On je umel vladati, zato je tuđi v naikr.ii^em čnsu vzDo^tav-jl notranii mir. Z velikansko motfo svoi*ff& značaja 6e je na to o^rniLn« zu^ai. nodiar-mil vao EvrotKj ter iel povsodi ftiriti svoje žvo bodo mi se I ne nanrave. Nikdar ni«o hilt* ?zvoi>vane srenitalnejšo zm«-ee. nfJrdar ni*>o ^»ifi izvedeni rentlalnej-ž? nohodi. a mdi nikr'imr m nfkoT! <»e rJ r>ok,*«»la OTiemn^loFt zmaare r tako *v*t!i lafi. ksVor tal^rat . .< Napoleon ^iffi r>a ie izrekH krilatico, da soiđe-ie ob kouru koncev vedno sil-nejSe. kakor robovi. Id^ia »oloS-neea trajine*ra miru mednarodne pravičnosti, mednarodnih razsodi.5^ in rar-orožer^ bo kor»čTio mo'noi.Ša in ?i!nn.i-fta, ka kor nsiTečfi uspeli orožia         !
R. P
— Veliki knez Xiko1*j ViVoli»Vv^^ nmrl? Preko Berlina poročajo. da je umri bivSJ vrhovni novelinilc ru.^ko pt-!Eade veliki kcez Nikolaj Xikolaj**vi*.
SLOVENSKO DEL4VSTVO ZA JUGOSLAVIJO.
Pođpisani uslužbenci in detavke c. kr. državne kurilnice v Ljubljani se tem potom izrcka*o z navdo?eniem za malniško deklaracijo leta 1917. Služiti ho^mo zvesto v svoji juc:oslov. državi, obenem izrekamo na« <im vrlim jufcoslovan-k'm po^'ancem polno zaunanje. Naše in njih peslo naj bo: »NapreJ do končne ^ma?e proti so-vrafrnN — Sledi 274 podpi^ov.
Podpisani b e g u n c i iz Oorl-ikefi, sedtjf ▼ ohčini $ t. R u n e r t na Dolenjskem, se sottfasno in na-vdtr^eno pridružujemo Jušosiovan^ki deklaraciji niših državnih poslancev z dne SO. tnaia 1917 In zahtevl po <a-mostofni jujroslovanski drži vi pod žezlom habsburške hiie. Hvale^no po-jdrav!i?mo prizadevanje pandža B»is-đikta XV. ter prr§vet1efca vi idarji Ki-ro!a, da se doseže lc skoraišen tra'en mir. Izrekamo r>ot>oino za tipa nje našim državnim poslancem, zdru^tHin v Jugroslovanskem klubu, ki se tru Hio za osvoboditcv, mir in srečo n-3 %i naroda, fzrekamo vdanost 5«>sp. kaeto-Ikotu IjubUarskcmu «a odločen in ne-vstraien nastop v Htf stvar!. Soilasno *e Izreče nczau^r^cn drju S«stcr§ičo. — Sledi t53 podpisov.
Slovensko ženstto za deklaracito*
Narodne žene in deklftt Slške pri Ljubljani %* irrcktjo za maj-n!ško deklaracijo in posijelo 586 pod-pisov.
2cne \n đeklcta iz Breita. ob-Cfna TomlSeH (okolica liublian-ika). s« pridnitafeino z največjim na-vdttienjem državnopravni deklaraciji Jajroslovanske^a kluba. ZaJrtevamo od-ločno v svojem fmenu in v hnejM na-ifli aćetov In mož. ikiov In *t"*o*Jbg» ao ]ugosfav*nsko_&rtavo pod    la^
nai rod, na svoji zemift svoj grcpođ! Skdeć« raiM, Id «M jUi Je Vs«*a!a strašna vojna, m morejo in ne stnefo biti zaman. U dna srca telimo mirti v rmislu sv. Očeta Beneditka XV., ne miru sile, ampak pravice. Jugoslovan-skemu klubu izrekamo svoje priznanje in zahvalo za fiisga 4k>sl^4na m ne-itstraieno delovanie in ure sruče nje naših pravičnih jahtev. — Sledi 90 podpisov.
Slovenske Žene tn dekleta iz vas! Dol Oolo, Gor. Golo, Skri. Ije, Klada, Selnik, Suša, vse v občini 2etim1Je, izlavljamo, da smo z vso dušo za deklaracijo z dne 30. maja  15)17. -- Sledi  190 podpisov.
462 Krčank in LeskovĆank se z navdušenjem pridružujejo iugoslo* vanski deklaraciji s klicem: »2ivila svob dna  Jugoslavija!«
2ene in dekleta iz Matenje-vasi pri Postojni se izjavljamo odkrito In možem enukovredno ia deklaracijo JucjoslovanskeKa kluba z dne 30. maja 1917. Piizćravijajoć jutrosio-vanske poslance. iim kličemo: Naprej po zacrtani poti do svobode! — 88 podpisov. — Nabrale 65 kron za dr. Kre-kov spomenik.
2ene in dekleta iz vaši Orobi-šče pri Postoj ni se z navdušenjem pridružujemo jugaoslovanski deklaraciji, — 19 podpisov. — Nabra'o s» je H K 20 v za dr. Krekov sponunik.
PoJpi^ane žene in dekleta iz vaši Rakttnik pri Postojni z na-vduSeniem pozdravljamo majniško deklaracijo Jujroflovanskejfa kluba in se ji z veseljem pridružujemo. — S'rupaJ 67 podpisov. — Obcncrn nabrale 55 K za dr. Krekov spomenik.
2ene in dekleta iz Prestrane-k a se s ponosom priJrnžu emo majnl-ski deklaraciji. — lb podpisov. —. 34 K 60 v za dr. Krekov spomenik.
Me podpisnne slovenske žene in dekleta iz župnije Velika NedeJja slovesno izjavliamo. da smo z dušo in srcem za ma.niško deklaracijo. — 521 podrisov.
Slovenske narodne žene in dekleta občin: Hum. Kog, Vitan, Vod-ranci. Jastrebelf okraj ormoški, se navduseno izrekamo za mainiško deklaracijo Jujfoslovanskega kluba. — Hum 100 podpisov; Kog, Vitan, \o<X-ranci. Jastreba* 295 podpisov.
Kotmeravas na Koro-škem. Ka kor vse slovenske £ene in dekleta, zahtevamo tuđi me slovenske žene in dekleta na KoroŠkem, da se vsl Slovenci združimo v posebni državi pod slavno habsburško vlado, pod na« 5im ljubljenim cesan'em Karolom U kakor so to zabtevali slovenski in sfo-vansk? roshn^i v državnim ztoru me-seca majnika leta 1917. v posebni Izjavi, kl  se  imenuje  majni§ka  deklaracija.
—  80 podnisov.
S'ov?n$ke narodne Žene in dekbta občine Smarje na OortŠkem se navdušeno priđružjjejo malniSki dekla-laciii ter pozdravljalo politiko Jugo-sfovanske^a kluba, ki naj nas privede do zaželjenjga c'lia: svobedne .fu^osl^-vjje. — Podoisi: Dol. Braniča 85, Svino 77. Smarjc 201, Vrtnvče-Lisjaki 54, Tevčc - Uhanjc 80; skupno 497.
Zavedne Slovenke iz Zej na Krasu s ponosom soglašamo z itisoslovan-^ko deklaracijo, in v trdnem /aapanjn, da se bliža dan v staje nj a zatiran emu slovenskemu   narodu.   —  41   podpisov.
—  Za  dr. Krekov  spomenik se je na-bralo 42 kron.
Iz Gornle Radione. Juro-slovanska misel prodira tuđi pri nas; v Gornff Ra<*fconi in v mestu Ridgoni sami se je nabralo Že preko J00 podpisov za !us:oslovansko deklaracijo; občina Tvan:*ci. Plitvički vrh in Mete podpisujejo posebe. Tuđi p r e k- I murskim dekletom so se po- I slale pole z izjavo in že pred 14 dnevi so imele Prekmurke okoli ino podpisov. — Narod ođ-loćuj sam o sebi! Na delo!
Žene in dekleta občin M o z I r | e. trg in okolica, ter kolonija goriških bcfctmcev v Mozirja in v M. Nazariih pozdravtjajo deklaracijo Jugoslnvanskera kluba % dne 30. majnika 1. 1. ter z vso oJlo'noitjo in v poini narodni zavesti :>otrjujemo slo-ve«ni Izjavi zavedmh Slovenk za samo-&tojno, enotno JugoslavUo pod žezlom HabsburJanov. Naše poslance opomi-niamo. da vztfajajo odlo^no v teflrU a Sv* i« borbi za naie određenju za zlato svohodo na?e domovine, da se resimo nesrečnega tujega iarma. kateri noče nnieiti naše življenje In na§ obstoj. Za «ebf>i imate vrtij narod, kateri stoff na straži do zadnjega dihljeja, mi žene. dekleta. naši brati, sinovi, inožje in očeti. kateri prelivajp kri sa Avstrijo v prvih vrstah fn 5treisk!h farkih ne-iistrašeno za cesarja in domovino. Zato je vaša zahteva, poslanei, opravičena in ćimbo*j pa ral«, katert deloletno v zaledju za bodoCnost AvstrIJ« fn Jn?ro-s!avije pod žezlom Habsburžrnov. Ne-ustrašenemu voditelju, »ačalniku lugo-s1ovansk«fci kluba r &*■ KoroSc« pm iz srca čestitamo na nfegovem neustra-šenem natopu za nalo pošteno, upra-rićeno stvar, kafere dobi ote nživa na^ tfoirači sovraf: n*ega in klub prrsimo, I da nadaljuje boi do poštene zmage. — I jsi^m 7Qi| noduiaar*                                I
\m_wp. fra;; t \mm
i^B pre4večer 60 rojstrenejfa dn© t«paoie Franje dr. Tavčarjeve so me cbrale einoči na Br»im velike vmožice iz r»eh sloiev Ijublianske/era prebival-atva. Ze doleo pred določeno aro je bu ves Bt9£ saseden ljudstva, k! je prišlo pocaetit voditeliico slovenske^a žen-stva. Točno ob 8. zvečer ie prispel mo-feki zbor >GlaBbene Malicec ojačen s pevci vteh ljubljanskih pevskih dru-itev pod okno jubilantinje. Pod vod-etvom ravnatelja Mateja Hubada je za-pel *e. iiiDanii v slavo ob 3p1o£ni tiM-»i: >Od Urala do Triglava«:. Ko se je ^a. Franja dr. Tavfarjeva do končani pemi prikazala ori oknu. so zaorili na-vduženi klici >2ivioi t>u vgem Bre^ru. Med drugo pesmijo >Domovina mili kraj« i© odila deputacija liublianćjkih prosvetnih društev k žiiDanii. Poklonili eo se za^topnice in zastopniki 45 ljubljanskih druStev ter ie ca. \finka Gove-karjeva nagovorila Jubilantinjo s temi-je besedami:
Vi«oku sr^oitovana, gospa! Drasa nam «e<-tra! V tlobi. ko *>« zvija ve^oljni Hvei v boleeiD&h preroienja. ko plamti Ju^ot^lovanfetvo za ediiutvom in »vobo-do, frmo *»e 7or^»J' r>rr<i i'^'-oi ^--Ta n.*>m ^e«»tra da Ti čestitamo in se Ti zahvalimo. Tvoj ljubeznivi n asm eh in Tvoja piijiizna be^eda hIsl oživila na tiboče umaRuiocih ruk. sta odorla na UsoCe denarnic. sta vlila v duše in srca Oiienj navdu^enja in delavnobti za narod in domovino. Bila n\ prava n:nernica narodne orpanizacne! Bila #*i vzeledna %odiielji^a pri deiu v naših kulturnih, dobrodelnih in narodno - naprednih političnih dnibtvih! Bila ti srce in duša pri \'8eh akcijah za n.-se ženstvo, za nado mladino, za načo ornetnoft, za nafto omiko in svobodo! Oeromno <lelo ei opravila eama. ogromne naloare po se izvršile po Tvoji vzpodhudi in po Tvoji zasluzi! V imenu vsera naroda priha-jamo noooj k Tebi: epreimi na^o pri-fcreno zahvalo v imenu SploSnega hIo-ven«ikeara žen-ckesra društva ler v imenu vaeh tukai zbranih moskih in ženskih zaatopnikov kulturnih, dobrodoi-nih in političnih komoracii. Za V3e pi delovala v duhu moderne, napredne, svobodomiselne Juffoslovanke — zato ostane Tvoje ime v naSi zsrodovini nc*-pozabno! Prosimo Te Ie še: ostani nnm ivesta tuđi nadalje! V izraz na£e lju-bezni in hvaležno?ti .tpreimi ta sonek in v spornin na dana&nii dpji to-le »po-meiuco! (S nodni^i v.*eh načelnikov društev. — Op. ur.) Drpee ?e?tre — drači brat je: vzorna slovenska žena. naša velezasltižna voditeljica — Juffo-sloranka Franja dr. Tavčarjeva naj živi! Živela!
Trikraini >Zi\io< i© zadonel po »aloniu pred hišo pa se ie odzvala mno-žica z oavdušenimi nozdravniroi klici. Ga. Županja *e ie za čestitke eri ni eno zahvalila ter sorejiela iz rok ge. Siceve kraseu šot>ek i« rož in šmarnie, povezan s trakom v barvab troedinega na-Še^a naroda iuffoslovanskegra.
Gospa Županja se je zastopaicam in zastopnikom društev prisrčno zahvalila ter v kratkih jedrnarih besedah no-?irliala na složno in ljubezni polno «kapno delovanje. Le v zvestobi in z združenimi močmi nam ie mocroče dočeci, kar nam je vsem vrhovTii ej li. Mila rujsa slovenska nesem. ki nas ie ▼ ža^ lostnih časih hodrila in tolažiia, nas bo apremljala tuđi v na^ih sretnih dneh. Vsem zastopnikom in zastopDi- j cam drniltev. vsem bratom <n »estram I izreka tisočero zahvalo ter iih prosi, da 6Doroc> n^eno zahvalo svojim dru-fctvom in vsera Slovencem in SToven-kam. V iskrenem zaunanilu v sijaino in leno bodoćnost našeera naroda kliče-2ivelm  na^a  jiiero«lovan.aka  domovina!
Burni klici >2ivio< so zadoneli po salonu.
Nato ;?« županin Tsaki dami pose-bej in vsakemu gospodu izrekla evoio prisrčno znhvalo sa izrnz© ljuibezni in simpatiie ob njenem iubileiu. Pred hišo pa so zapeli pevci ^Morie Adrijansko«. Med tem .«*o se bili zastopniki društev vmili prfd bišo: Se enkrat so zadoneli povpera Bre^ru srlagni pozdravni klici jubJlantinii pevjRkl zboi pa je zapel >Lepo naSo domovino«-, na kar ee ie ljudstvo polaeoma razslo na vse strani.
Dane« donoldne so se poklonili <re Županji uradniki mestne^a maelstrata ter raznih drugih kornorr»cii in pred poldnevom ožje prijateljici ge. žu» panje.
Pisateljica Maniea Komanova j© nagovorila go. dr. Tavčarjevo v ve-zanijj besedah. izraž'ajoč ji nr« tem lju-beren vpeh nienih sodelavk na narod-nem poliu in želeč i i tndi v nadaljnem živlteniu. kakor dos?dai obilo sreče. iubilantinii, peveki zbor pa ie zapel hvalila. Pfsateljica >fanica Komanova je izročila ^e. žuoanii krasen v zeleno •vilo vez»n apqmin«kl album, poklonjen ji od ožiih prijate)iic in ča^tilk ter sode lavk ori n^rodnem in humanitarnem delu. Poleat 27 podniaov isro^pa in iro-BDodičen iz v^eh sloiev nrebiva^tva obse^a ^Domineka kniisa Se sliko Hin-ka Smrekaria: Po?l©d na IJubtjanaki Grad. Caa biti liuberen, venčana s krono, se ozira vate in sreća sipa cvetj« da pot jubilantinje.
Slnuio Mn m) folitefld Franji dr. Tavčarjevi
ib iW pcttesetietnici dne 8. febroirja 1918.
V  času   tan^m,   ko   se   lima   zemlja
stresa,
jadne bede klici vpljejo v nebesa, ko molče kriči do tal porureni domovi v bojh padajo očetje in sinovi —
Dopolnila Ti si HfbTejn? leto
svojega   življenja   —   leto   petdeseto!
Cenjena! Kako M vredno sprl^o vojne
sile, se čestilke na pomembni dan Ti vdano
poklonila?
Mar omenjiin nai vseTvcJs fclige Che? Tvojo aai sUvim knftill l& ritom? I
...■um 't^mmmmft"   '' i'i'jn'frft'r*."'*"   ***■
Ne! Saj vsnkdo ve\ en:ike Tebi ni med '                                     nanii,
vse  časti Te  prvo  med   slovensklini
2enamL
Ti5oć   blažih  čustev   se   nara v srcih
vžiga,
tisoč du5 se  danes nad oblake  dviga,
slednjo   dušo   pa   preveva   ena   želja
sveta:
V    sreči    neskaijeni    čuvaj    Boff    T#
mnoga leta!
Naj nebo dobrotno đl TI doJfvetL da    Sic van    zavlada   po    slovanskem
svett Z željo to iskreno kros Ti zvestfh src
se klanja: Žive U   nam   mnogo  jasnih  ]et   gospa
Županja!
Manica Komanova.
IM \l mM MA.
Beda besrnnceT. V ?oji r>oelaT»«k# zbornice 6. t. m. so vložili po*sl. Foi in tovarili v imenu Ju£roelovan?keffa kluba interpelacijo na ministra Hofeiv ja radi težkoč ki ee dela$o besrunccfli ob priliki vrnitve slede ži\il in »eroe-na. ki jib h^cejo vzeti s seboj in inter-pelacijlo radi rekvizicii pri beirancilL (V breži^kem okraju se je rekvirirala živila tuđi pri poriških begiincih)* Bridko zadosti je. da morajo Ijudie klatiti se no svetu, pustivši vse v rodoem kraju. Potem pa bc iim poY:ra š© ž i vila* ki bo iih komaj nabrali Posl. dr. Gre-Korčič in tovarili po vložili na eelo> kup no vlado interpelacijo radi ^rtn^čm lako e ob Soči.
Kdo ve kni? Edor bi redrl. kj« «• nahaia Josip Stekar iz Snežatneffa. ob* čina Kojsko v fforiških Brdih, ki |# ok izbnihu voine z Italiio odžel s ivojitni volmi v voiafeko službo, naj ep oroči proti povrnitvi troškov na naslov: Ka-rel Kumar, Selo 88. pri LjubMani. — Peter Stnrar iz Mariiine^a Celia nad Kanalom i£če svojo hčerko NV*o 8tr» ^rar, ki je služila pred izbnihom ftali-janske vojne v Standrežu pri družini Cingerle. Poizvftbe nai se no&ljeio^na preč. te. župnika Smida v Ribenberk«. — Nežo Kanalec iz Dreznice St. 48. kl 3© služila "<!*1Nl italiiansko voino ▼ Oo* liri, iščG njen brat Blaž Kp.nalec. etanu-joć v Drežnici 46. posta Kobarid. Rdor kaj ve, naj sporoči cjenemii J>rrtu.
Dnevne vesti.
—  Vojna odlikovanja?   Civilna č&
lavca Matija Elemeočifi % Brezovi* ee in Ivan škrjanec iz Predvora «t* odlikovana z železnim zaslužnim kri* žem na traku hrabrostne svetinje v pri» znanje izbornega službovanja pred oo* vražnikom
—  Odlikovan 4e bil tretift in sicer Bedaj s srebrnim Signum landis ^ospod poroćnik  Adolf J e e i b iz Trbovelj.
—  Odlikovan   je   bi!   prednuuster Ivan ^ p u n t z veliko srebrno svetinjo in Karlovim križeem za hrabri nastop pred so vražnikom.
—  Kađer  in   nrdomestni   batal|<n| fforske^a strel«kesra potka §t. 2.   prida
1   15. t. m. definitivno v T>iubliano.
—  Kestrpnost nemSkera kontrolne« I ^ra organa državno   ielosnies   aftprani
slovenskerao nrađniStvn. PiSejo nam: Nemški kontrolni organi dri. žel«z. ka* žejo na svojih službenih pohod ih v raz-ličnih oblikah svojo nestrpnost napram slovenskemu uradništvu. Neki kontrolor blapajen. ki elisi na ime M ... pa nastopa a posebno aroflrantnostjo, ker si io v svojem počotju evest za«čit rav* nateljstva. Slovensko nradnico apostrofira s staro škatlo. kravio d^klo, po-ulično vlačugo, slovenskega uradnika« pa na žene s tepcem ali >šufttarjemc Uradnica reagira na take napade poen-rovelosti navadno z iokora, uradnika pa. ki si u i)a pokazati osor^enost nad takim pocetjem. se kratkomnlo radi ia* subordinacije disciollnira. Pritožbe ns take žalitve bo brezusoe^ne. M. . . . j* ravnateliFtro prepriča!, da »o taki i%* raži obnašanja med dunajsko družbo nekai navadne^a, nežaljivega. Nas č£ Fto nič ne briga kaksne druiabne ob|* čaje i majo dunajnki rospodfe ali Ho-tentoti v Ariki. ini si tak« izrodke nen»* ftke kulturo kratkomalo prepoved%* jemo!
—   »Slovenska Marica«. Drufitvenf-kom ki ni«o preieli posebnih vabil. nv znanjamo tem potom, da ee vrši izredof obćni zbor ^Slovenske Matice« v    četr« tek. dne 14. februarja, ob 5- uri popo|»' dne v maffi^tratni dvorrni. Na dnevne^ redu sta točki:    1. Zviianie letnine   iB uatanovnine   2. Volitev odbora. Ker j« vgem sedaniim odbornikom    društvena dom pretekla, treba voliti v smislu pra* vil vaeh 40 novih odbornikov.
—   »Glasben« Matica«. Opo«ar|nfng na dva krasna koncerta Blavnega C • • i k e c a kvarteta iz Praeo, ki bo«U y Liubliani v poneđ^liek In torek, IL in  12.  februarja.  Moistr^ka iffra umet» nikov Hoffraanna, Herolda, Suka in Z+* lenke vzbuja povsodi navdusenje in ob-čudovani«, tako bo tuđi v Liubliani. V nonedeljek  isrrajo    dela    Cajkovgkepr^ Beethovna in Dvofaka.    Vstopaice    b# dobivajo v Pre.^emovi iiHci.
ari a f# umri bivši &u?tos Citalnico, oskrbnik Narodnoga doma in aIui^ liuMjanskeera Sokola Fran Cešark. staf 87 let. Pokojni ie v»e odcrovorna elužb# vejBtno in z vnemo. četrtstoletje, onrav* lial in odnovedil službo Selo, ko je te* leano opešaL V znak priznanja liie^o* vlh izrednih zasln^ priredil ie Sokol vi lemu mo£u ored 10. leti časten veeer, na katereiu sta dr. V. Murnik jmenoii te!ovadne^a drufetva, Fr. Drenik p» imenom Cit^lnic© MTDred'a mnojro* e*ranake zagluare dol^oletneera sotru^-nika ter mm po«lovi1.. od nieqra, ^eleča. da hi do»flro, dolco n*Jva! mir in pokoi — Raženi toloanih moći tuđi naiskrb* nejša po-trežba nj zcmo-jla vstavitl. duh pa se fe krepko nnlral . . . Zinimat se je za dnevne novice voino doffodk« in roiitijio. Kot prisni Ribnifan ohra-nit \e ribenS^o narede in rudi nriroje-no zrbavro lok-vo^t svojih gziih roiaF kov   Po 47   letih srefinotra *akon» m£
Stran 4-______________________________________________.SLOVBNSM MAROD«, da* t. fcfcraarja 19ia.________________________________________________82 itev
tn edinega, sina, đr. Albln CeSark*, okrožaega zdravnika v Mokronogu. — Vsi, ki amo ranjce^a poznali, smo ga »poštovali in ga ohranimo v prijaznem spo min u.
—  Tv4f pečataegm voska ai. Pošt-nl predpisi strofo lahtevajo, da moralo biti    gotove počiljatve    zapečatene, aicer se jih ne sprejme. Pečatnega voska ie smanjkalo in se ga ne dobi nik-jer. Kaj aedaj? Ali naj se preskrbi pe-catni voeekf ali ee naj neobhodno    potrebne pošiljatve ustaviio?    Neka]    se mora zgoditi. Izhod bi bil kvečjem, da se odredba za pečatenje prekliče. ali pa dobi nadomeetilo.
—  Društvo za varetvo otrok otvor-Ja zopet svoj ambulatorij v   Jieethove-novi ulici   št. 15 od    2. do 3. popoldne, kjer ee vrši brezplačna ordinacija    ea otroftke bolezni.
—  Petrolej za aparate z»   valjenje piScancev.  C.  kr.  poljedelisko  ministr-atvo je dovolilo za Kranjsko 350 ks pe-troleja, katerega dobe le oni. ki imajo TaHlne  aparate.  Da  se piščanci   zvale, •adostuje 8 k* petroleja za vsak aparat. Kdor tedaj misli dati pišeance va-lit v valilni aparat, naj to prigrlali politični  oblasti,  odnosno  pri  svojem  žu-panstva in to od meseca februari a  do vštevši meseca maia. PrtDomniti pa je. da ta petrolei  dobi edino  le oni. ki se izkaže, da ima tak aparat ter, da misli dati resnično valit
—  Prevoz vzorcev   skozi   N>mcl.?o na Rusko Poljsko. TVrđkam,  ki  jim  ie valed kupčijskih  zvez na Ruskem Polj-Bkem treba poslati vzoroe svojih izdel-kovf se priporoča. da predlože prošnje za prevoz  skozi  Nemčiio     komrrčnemu ravnateljstvu    c.    in    kr.    poslanstva (Kommerzdirektion   der   k. u. k.   Bot-schaft)  v Berlinu, da izposluie potrebne odredbe vojnegra ura da v Berlinu, dati brezštevilnirn lačnim ljudem. ki prihajajo y jrostilne pa    morajo    oditi »opet lačni. ker jim    costilričar    nima kaj dati.  Zahtevanio od poklicanih fak-torjev, da varujejo vse naše    srostilne, katere knhajo, in goste, ki eo navezani na goetilno!
—   Izvanredna državna dobrođelna loterija. C. kr.  generalno ravnateljstvo drž. loterij na Dunaja priredi sedaj III. izvanredno državno loteriio    v    vojno-skrbstvene namene. katare žrebanie se vtM Ti. februari a t 1. Ldterija je bosrato opremljena in nudi udeležnikom utrod-ne šanse. Vsota vseh    dobitkov    zna^a 625.000 K. stevilo dobitkov 21.14A. m^a njimi    glavni    dobitki    no    200.000 K, 50.000 K. 30.000 K. 20.000 K itd. Srećke etanejo 4 K in se dobe pri c. kr. eener. ravnateljstvu državnih   Toterii   (oddelpk 4a dobrodelne loterije) na Dunniu. III. Vordere  Zollamtstrasse 5.    y trafikah. loterijah. menjalnicah. poštnih, davčnih Jn Srugih uradili.
—   Izplačevanje  voiaških  nastanit-Venih  pri«tojbin     ==p   zo^et     rtriene    na
meetnen magistrat* v firrtsl*. iaa li. fabruarja 1^18 v saestnesi To|as%aai aa» stanjevalnem oradu (Meatai trg at 27, III. nadstropje) in sioer: Za stranke, ki atanujejo v I. mastnem okraiu (Po-lianski okraj) in v II. mnatnimi oknjm (Mestni trgt Stari trg. Karlov4ka in Do-lenjska ceeU) v petek, (faie lfl, fobra-arja 1913; za II. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Joiefa ceste) v suboto, dne 16. februarja; sa ulioe med Prežernovo ulico, Franca Jožefa ce«to, Bleiweisovo cesto, Ceeto na južni kolodvor in Mikložičevo cesto, v poneđe-Ijek, dne 18. februarja; za IV. mestni okraj (St. Peteraki okraj in Vodmat vzhodno od Miklošiceve ceete) v torek, dne 19. februarja; za Spodnjo Si ako ii» vse one, ki bi bili zadržani v (rori navedenih dneh v sredo. dne 20. februarja. Uradne ure izplacevanja so od 3. do H6. popoldne. Stranke e»e proaljo, da se natančno drže teh določb.
— Patrona. Oštra vojaška patrona je eksplodirala in težko poškodovala Hletne^a dečka Lovrenca Kotnika. Ta deček je namreo nače! patrono in od&el ž njo na GolovTec. Tara je napravi 1 oseni in hotel izprazniti patrono, ki jje eksplodirala in dečka težko ranila. Dečka so pripeljali v bolnišnico.
Padel ie, ko se je vračal domov y rudokopu v Zagorju zaposleni lesni delavec Josip Beber, in sicer tako ne-srečno, da je dobil take notranje po-^kodbe, vsled katerih je drugi dan umri.
Maribor. Pustna nedelja. V nedeljo, 10. februarja 1918 ob 5. uri popoldne se priredi v gosti Ini Narodnega doma v prid slovenske ljudske žole v Mariboru zabaven veeer z zanimivim ?poredom. Preskrbljeno bo za zadoatno stevilo stolov.
Kino Ideal. Spored za danes 8. februarja: Priljubljeni umetnik V a 1 d e -mar Psilander v fi)mu »Plesoči norec-, žaloigra pierota v 4 deianjih Kot dodatek še izBorna enodejanska šaloisrra ^Srečo mora mlađ mož imeti«, ter najnovejsa vojna poročila. Spored se predvaja do ponedelika 11. februaria ter za mir lino ni primeren. Kino Ideal. Izdubljenih je bilr danes dopoldne od rotovža do trjra 100 K. Prineso naj se na policijo.
Petelin se je zatekel v Kolodvorsko ulico št. 11. I. nadstropje. Oni, čigar je, naj ga priđe iskat.
AprovizacUa.
^   Speh za III. okrai   na  nakazila
za mast št. 1 do S00. Stranke III. okra-ja dobe na nakazila za mast št. 1 do 800 špeh v soboto, dne 9. februarja na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - le red: Od 12. do Vsl. št. 1—100, od V-l. do 1. št. 101—200. od 1. do V»2. §t. 201
do 3001 od %*. do 2. WL »1—400. od
2. do sa. it doi-am od sa do 3. št
501—600, od 3. do VA. it §01—700, od S4. do 4. it 701—800. Oddajati bodo Ipdi ogrsklh prattčcv. ta tlccr prejm« vsika oseba % kg. Kiteran stan« 20 krša
1291 do kose«. Struje % rumeiiimi |»-kaznicaml C št 1201 do konca, prejme-jo foveje meso v soboto. dne 9. februarja popoldne v cerfcvi Sv. Joiefa. Določen |e ta - le red: Od %2. do 2. St 1201—1400, od 2. do VW. §t. 1401—1600. od Vt3. do 3. St 1601—1800, od 3. do »44. St 1801—2000. od «44 .do 4. Stev. 2001—2200, od 4. do Vi5. St 2201—2400, od Vt5. do 5. št2401—2600, od 5. do Vi6. popoldne Stev. 3601—2800. od Vi6. do 6. popoldne Stev. 2801 do konca. — Ena oseba dobi Va ks, 2 osebi Vt ks, 3 in 4 osebe % fc«, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb VU kit. ve£ oseb IVi kg. — Kilogram stane 2 K.
t Kromplr za VL okrai. Stranke VI. okraj a prejmejo krompir v ponede-Ijek, dne 11. februarja in v torek, dne 12. februaria pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: V ponede-Ijek, dne 11. februarja dopoldne od 8. do 9. št. 1—100, od 9. do 10. št 101 do 200, od 10. do 11. St. 201—300; popoldne od 2. do 3. št. 301—400, od 3. do 4. št. 401—500, od 4. do 5. St 501—600. — V torek, dne 12. februarja dopoldne od
8.   do 9. št 601—700, od 9. do 10. št 701-«0,   oJ  10. do   11. št 801—900; popoldne od 2. do 3. St 901—100, od 3. do 4. št 1001—1100, od 4. do 5. Št 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilogram stane 30 vin. — Da ne bo nepotrebne trneče, opozarjamo, da zamud-niki prejšnjih okrajev pri razdelitvi za VI. okraj  ne dobe krompirja. Stranke prosimo,   da  se  točno  drže  predpisa-nega reda.
4- KIsIo zelje na rumene fzkaznt-ce C. Stranke z rumenim! izkazmcaml, zaznamovanimi s Črko C, prejmejo kislo zelje v soboto dne 9. t. m., v ponedeljek dne 11. t. m. in v torek dne 12. t. m. pri gosp. Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: v soboto dne 9. t m. od 8. do po! 9. dopoldne št. 1 do 100, od por
9.  do 9. St. 101 do 200, oć 9. do pol 10. št. 201 do 300, od pol 10. do 10. St. 301 do 400, od 10. do pol 11. št 401 do 500, od po! 11. do 11. št 501 do 600, popoldne od 2. do pol 3. št 601 do 700, od pol 3. do 3. št. 701 do 800, od 3. do pol 4  št. 801 do 900, od po! 4 .do 4. St. 901 do 1000. od 4. do pol 5.  1001  do 1100,
Od pol 5. do 5. St 1101 do 1200. V po* ■edeUek dne 11. t m. dopoldne od 8. do pol 9. it 1201 do 1300, od pol 9. do 9. St 1301 đo 1400, od 9. do pol 10. št 1401 do 1500, od pol 10. do 10. št 1501 do 1600, od 10. do pol 11. St 1601 do 1700, od pol 11. do 11. St 1701 do 1800, popoldne od 2. do pol 3. št 1801 do 1900, od pol 3. do 3. St 1901 do 2000, od 3. do pol 4. St 2001 do 2100, od pol 4. do 4. St 2101 do 2200, od 4. do pol 5. št 2201 do 2300, od pol 5. do 5. St 2301 do 2400. V torek dne 12. t m. dopoldne od 8. do pol 9. St 2401 do 2500, od pol
9.  do 9. št. 2501 do 2600, od 9. do pol
10.  št 2601 do 2700, od pol 10. do 10. St 2701 do 2800, od  10. do pol 11. St 2801 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg; kilogram  stane  80 vinarjev.  Prinesite s seboj posodo!
f Naša vsakdanja potreba žita. Iz odgovora ministra za prehrano na neko interpelacijo, je razvidno, da znaša v Avstriji dnevna potreba žita 357 vago-nov. Iz lastnega pridelka jih porabimo 197, Avstrija potrebuje torej dovoza 160 vagonov. Dejansko pa znaša dnevni dovoz iz Ogrske 66 in iz Romunije 15 vagonov, torej skupno 81, tako da primanjkuje nam ćelo z ozirom na skrajšano svoto na dan 79 vagonov.
Bazne stvari.
*    Smrt amerlškega senatori« Hn*he-
M. Iz New Vorita poročajo, da je umri senator Hughes, prijatelj predsednlka Wilso-na in eden najagilnejših boriteljev za vstop  Amerike  v  svetovno vojno.
*  Drzna letalka. Nemška letalka Pau-lus je v času vojne    izvršila   že   nad 500 daljnih poletov in se opetovano spustila na zemljo po padobranu, Dobila je že več od-likovanj.
*   Vojna s podganaml v Upsali. Slavno   švedsko   vseučiliščno   mesto   Upsala   se nahaja  v  velikih   stiskah   pred  podganaml, katerih se je pojavilo zadnje čaše ogromne množine; največ jih je v vojašnlcl tamkaj-šnjega artiljerijskega    polka.    Intendantura artiljerijskega polk? išče sedaj proti visoki nagradi  človeka.  ki bi  uničil  podgane.
*   Dečki, kl so kradll jabolka. Na Dn-naju je stalo te dnt pred sodnijo več dečko v, obtoženih tatvine. Zasačeni so bili, ko so  na  kolodvoru  kradli   jabolka.  Dečki  so čisto   odkritosrčno   povedali,   da   so   vide!!, kako so vsi tam mimo prihajajoči železnl-čarjl jemali jabolka, oni so storili isto. Državni pravdnik je izvajal sam, da se more to dejstvo smatrati za olajSevalno okolišČi-no. Sodnija je dečke oprostila obtožbe.
Darila.
Upravntftvu naših listov so poslali:
Za »Slovensko Matico«: Josip Kom-janc, praporSčak 24 cm Ms. - Batt 1/4 R-vojna pošta 386, udnlno 4 K. in Benedikt Kragelj, z bojišča, 6 K. SknpaJ 10 kron.
Za dr. Krekov spomenik: Anton Ber-šnjak iz Zatične 10 K; Ciril Hrtevar Iz Maljave 5 K; Slavko Gobec, učit, t ć. pri vo-jaklh v Lastvi pri Trebinju, 100 K, zbral ob priliki rojstnega dne tovariša rL Luke Iz Zagreba med prijatelji; Vida In Franlca Cesnik iz Knežaka, nabrali med ženami In dekleti, 50 K; Ferdo Roš iz Hrastnika 20 K; Benedikt Kragelj z bojišča 10 K; žene in dekleta občine Zagorje na Pivki, 88 K, in Marija Kraigherjeva iz Postojne 210 kroa Skupaj 495 kron.
Za Ciril - Metodavo družbo: Anton Đeršnjak iz Zatične 10 K; Vida in franica Cesnik iz KneŽaka 50 K, nabrali med ženami in deldeti; Neimenovani Iz Šmartna pri Litiji 20 K; gdč. Marta Savnik v Ljubljani 6 kron, mesto cvetja na krsto ge. Rozma-nove; Ivan Krlstan, poročnik, z bojišča, 4 krone; omizje »Gustic 34 K; Osterman Jo-sfpina 27 K, zbirka vesele družbe v Logatcu in Ivan Urek Iz Celja 220 K, nabral v veseli družbi v gostilni Karla Perca v Oaber-jah pri Celju. Skupaj 371 FC
Za oslepele slovenske vojake ▼ Odl-Henheimn v Gradcu: Slava 2nideršič iz Ilir. Bistrice« 14 K, zbirka iz gostilne pri »No-vem svetu«.
Za JocosloTanski klub: Benedikt Kragelj z bojišča 10 kron (za persekucijsko akcijo).
Za Jncostovansko demokratsko stranko: P. T. A. G. nabrali 50 kron.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. februar ja: Angela TrSkan, re-jenka, 19 dni, Streliška ulica 15.
Dne 4. februar ja: Antonija pl. Sefto-mlnl, vdova železniškega uradnika, 70 let, Sodna ulica 3.
Dne 5. februaria: Cirila Molar, re-jenksu 2 meseca, Streliška ulica 15. — Martin Skaza, hiralec, 85 let Radeckega cesta 9.
Dne 6. februarja: Ferdinand Neuwir^ zasebnik, 74 let, Dalmatinova ulica 10. — Fran Kosar, hiralec, 71 let, Radeckega cesta 9.
V defeln! b'olniSnlef:
Dne 31. januarja: Amallia PospfSfl, kleparjeva žena, 35 let. — Stefanija Bernik, posestnikova hčt 3 dnf.
Dne 1. januar ja: Fran Kocmur, kuhar« 28 let
Izdajatel] hi odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina In tlsk »Narodne tfskame«.
^------------                          ~         .—.   ,------.. —.._
C kr.  notar ▼ 3 elani ište     618
koncipijenta (jurista)
f sttop alnlbe tako«. Dr. Albert Jlumer c. in kr. notar v S«ianl.
Wmi strol3Dlsca ali iinmtt
s prakso v odvetmSk  risarni sprefmo
i 1. marcem t !. dr. Ferdo LaiJć,
odvetnik v Ormožu. Ponudbe narav-post Plača po dogovoru.                607
Proda sa
6 zidanih poslopl)
Z opeko kritih ob okrajni cesti ležečih, pol ure od kolodvora večjega trga in »/4 are od premogokopa oddaljenih z vrtom in sadonosnikom na Spod Stai. Poslopja so porabna za trgovino, peka-fijo, postilno in mesarijo. Plačilni pogon ugodni. Ponudbe na upravništvo. ,Slov. Nar/ pod §t „488".            488
Prodaldlho in oienbo
sprejme kaflgama Sdtmmmtmmr.
Posemo i Crtano e& HOnutan
en kompleks, ob cesti, 7 minut od postate miramarske ali grljanske, nad 22.500 metrov zemlje 12t'soč metrov vinograda s trtami na'bolj^ih vrst, krasna lega, najtepša s?avbi§ča, ka-mnolom na posestvu, napehava clek-------trike čez  posestvo in-------
vila z 8 sobaml
ter gospodarsko ooslop e je   pod zelo ugodntmi pogoji
0ar* na prodaj. "•■
Pogo e naznani                         616
KocjanSii Jernei Trst ulica Carintia 191.
Potrti neizmerne Žalosti naganjamo vsern sorodrJkom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni v Svoji prcvidnosti odpokiical v boljše življenje našega predobrega nepozabljenega soproga, očeta, starega očeta, štrca, gospoda
VALENTINA HABJANA
poa*atni~a ta obć- odbornika
po dolgem telkem trpljenju prevfdenega s svetotajstvi za umi-rajoče sinoči ob pol 7 uri v 69. letu starosti.
Pogreb predragega ranjkega bo v soboto 9. t. m. ob 9. uri dopoludne iz niše žalosti Stob št 21 na farno pokopaJifiče v Domžalah.
Priporočamo ga r molitev in blag spomin!                             i
STOB 7. svečana 1918.
Harfa, soproga.  Valentin, Fra*. Jmmi. larl theiac. lataa, MUimI, fligust sinovi. Planica, hči.                          612
I
I             V ndzmend žalosti  sporočamo vsetn prijateljem in znan-
I      oen pretužno vest, da je  naš Ukrenoljubijeni  soprog oziroou
I      predobri oče, tast in brat gospođ
FRANClEŠARK
I      r četrtek, dne 7. t ra. po daljieni  bolcbaoK prcrMesi s iola-
■      žili sv. vere boguvdano preminuL
I             Pogreb nepozabnen  pokojnika  ae ti« v soboto dne 9.
I      svečana 1918 ob 4. uri popoldne iz Mit iaiosti Selenbargora
I      nlica It 1 na pokopalitte k sv. Križu.
I             Sv. maie zadušnice se bodo darovale v več ctdnrab.
I             V LJU9UANI, dne 7. svečana 1918.
I      asa* tttmt soproga. ftr. IMa  tatari, oktobri zdnnrfk ▼ Mo-
I        kronogu, abL Tate sr. filikm, siaaha. PrsaObi lasi atfka.
latota a«
lUapec 1b tekač
katera se poznata po Ljubljani. F. * A. OHl, LjubUana.  Šelenbarg u. 4.
PETROLEJ
iz Trsta lasjafUasji sa flftal ali maat. Ofertc na fakr^ Tn*, Tla Itadiom U.__________                610
^■piaa aia)BjB^a)a)BBfsja)|va)a)
pisalno mizo in omaro
sa kaflfs/a. Oboje skupaj ali posebej. Ponudbe z naredbo cene in popisom na upravo »Slov. Nar.« pod jsUiaill.1
■V*   L«s*o ssi«M#va«ia    "M
mese^na   soba
s posebnim vhodom, z razgledom nt
u) co •• tmurni •«■<»• mfvvj« mm
žlvlla. Več se  izve  Stat4 trsj at>
M, III ftswlatrs>pia,
•^      uchdikc     f^
TTT                     *"                     VT
••krajinske
se dobe v velfld izbili v
Jhnal tateir
PrricrMvaiL 7.
m                                                                                      m
Jtam iNa! U Jutnrja. Zakaj ■i tloovon?
_______________h_
•aff aa takaf patfaa asarip™
: družino :
z več osebaml, ki bi prevzela obđe-Urvo polja, katero šestoj! iz travnikov, nfiv in vinograda, v najboljšem redu In sicer pod temMe pogoji: 1. Užit-nino vsega pridelka polovico; 2. stanovanje prosto, tud* hlevi za 2 i vi no in praštee ako si hoče dotičnik rediti. Natanfntf^a pojasnila daie posestnik sam. Prednost imijo primorski be-gunci Frane Pvrlant go-tilničar in in posestnik v Ikopem ari Saftaai, Primorsko.              563
^^Baaaaaaa^^^^^^^^^^aaaaaa^^^^^B^^s^Baaaaaa^Bs^s^B^B^BB^aaaaaaaa^k
I Strokovnlak 1
D^ Dere
I   oriialra sapet   n
|oa 2—3 popold. U
i a ftnftt li iBtraje tmuj I]
| Beetbovnova ni. 15.   II
^^S^B^B^^^^^^^^SSSS^^^^^^^^^BSa^^^^5!5^BSSlBBSF
Rabljenie stroje
m «kfts IMS ■ m*I •* prt «• 4 —I, k^pl
FRAX ZBMAN
■^8*           Jo$ip Kosler
Filipina Kosler
«% poročena. ^
JjW/mm                         0. svfene 191».   J0&A
Dve koatorlstlB|l
zm Ljubljano sa sprafasa v stalno službo a 1. aarUasB. Naslov v uprav »Slov. Nar.»                                     572
Mtna stranka S aaaaa, IMe
MalluVoIlje v blizini glav pošte, s kuhinjo, eno alt đvema sobama. Ponudbe pod Jaaiaosi/5941 na oprav-nistvo »Slovenskega Naroda«.        554
Plačilna natakarica
sa takaf sarslaia, ali po dogovoru do 20 t ra. Prednost imajo take, ki so veiče kavarniSke obrti. Pismene oonudbe na upravniStvo »Slovenskeca Narodac do 12. t m. pod Stev. ,•§!.«
STANOVANJE
z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-
naml za mesec  majnik.  Ponudbe na
naslov Karal Basak, zlatar, Frasv
ćoro aakrasja itav* 19.      567
3abolenil(
vtt\o množino,  čist, ofUten  poiflja na
debelo proti vposlatvi sodov  po najnll-
|fh  eenah  po  povzetjtt.   O.   ftassar.
Wetzetedori, postaja Gradec.             514
prazne vreče
rsake vrste,  wnh% fak«,  ktt-
ailB, |u«t ta draffm trna.
M kfjpaf«  vedoo   io V vsaki
množini,  ter   plačojc  psj  Bal-
▼liilll sTBanrajtH ••■Bal
trf#vaJui  Orau
fl, KbjIbb, KmmIp Bor,
fpraiaiasi takai doara Usrlsno
kontorlstliijo.
Ponudbe Lfmbllaaa, paatal prađal StST. 1$S.                                    576
Tsćfa auiotliia TSlikik sa skora]
^iibolev
ss po primerni eeni pra4a. Vprasa ss v Ljubljani aoataJ »ratal ttt.  575
K r o j a 6 i
dobro izurjeni, za izdelovanje unfform in civilnih oblek, as sprs!SftS|o takoj proti dobri plači. VpraSa se pri tvrdkf B. BodomartUlsr, Stari trg 8.      558
DELAVGG
lesne stroke, zlastl veš£« strojnega mizarstva. parne l*gt i. t. d. sprejme takoj v sluJbo stroiilna tovarna Sta> ntC^T IJsMdaai, MetelkOTt al. i. .29
RcK*l    sj^    krii
v LjaMim sotnbaje takoj 3-4 oharnHke pro* •tor«. Pomiđbe * navvdbo aijemicine n« JtđcQ toli" t Ljubljani, StromnjijT« tU. 1.         579
MODISTINJA
istsT te takol tpra)|mo.
Ponudbe pod Šifro »S00/SS3« na upravniStvo »Slov. Naroda«     363
Froda aa sara«! aapotoTsa|a~~~
L* ttm] ima tm žfnlca :j
in Cisto nov šivalni stroj. Ponudbe pod Mm tOO/6181 na upravniStvo »Slovenskcgi Naroda«.___________615
KUHARICA
irsjena vsakepa dela In priproste^a kuhanja tada slatko v mestu. Nastop takoj. Naslov pove upravotStvo »Slo-irenskega Naroda«.                          614
Nov kažipot sa bolnike
SestSTii sem spis, ki v njem rJsočim trpečim kažem edino mo2no pot do ozdravljenja. Ta kažipot ne stane vinarja in ga poiljem vsakomur, kdor se čuti bolnega, stabega In ob-upanesa. zastonl. Moi sois ie rezul-
uit ouiemega stuaija   in  premišljanja, vseDuJe ćelo * nmožico praktičnih IzkuScnj in do-kazov od odličnih mož znanostL
Kdor se hoCe reJiti         .
fei^LJK^i1*0111811'^1*.*8 tiso€im Pomagal.  i Na) Je nastala bolezen ysled skibl, tuge, prenaplra, I
ali vsled
lahkMatoaJa^lt h mmwmnMf    \ M&B{\
vsen ttpefjni, dela nevoljaim in aeenergičnim poka-JSLSS^iT10 IH   »——»• a^t   le oidravljenju iivčnih bolesni, 25EIEST' »"Hirtnostlp teiesne in dulevne oslabelosti, trgania \ udih, glavobola^ ovir prebave in 2elod£nih težicoč ter mnogo drugih boleCin. I Plilte *g danes dopisnico in zahtevajte aratfs te traako            I
^            moi tadHpot!   =z=zz=
Dopisnico naslovite:                                                                  595 I
E. Pasttriunk, Berlin, U. O„ aHoh««fcirohpl«t« 13, Abt. 456,    I