LGTO I STG\7 7 C^TUM 20. G. 80 SKUPWOD5UCG5VTSKOCL^SLOOBdf\f 5 KRŠKO V NEDELJO: DOSLEJ NAJVEČJA SPEEDWAY PRIREDITEV V SFRJ KRVODAJALSKA AKCIJA - JUNIJ 80 V OBČINI KRŠKO 20. 6. 1980 - od 6. do 14. ure: na SENOVEM v osnovni šoli 23. 6. 1980 - od 7. do 14. ure: v LESKOVCU v osnovni šoli 24. 6. 1980 - od 6. do 14. ure: v KRŠKEM v Celulozi 25. 6. 1980 - od 7. do 14. ure: v KOSTANJEVICI v zdravstvenem domu Aktualna tema: 0 UVEDBI DELJENEGA, PREMAKLJIVEGA IN SEZONSKEGA DELOVNEGA ČASA kar je že nekaj časa pogosta tema razgovorov med občani in delovnimi ljudmi, smo se pogovarjali s predsednikom Medobčinskega sindikalnega sveta za Posavje MILANOM MARKLOM... Več o tem na strani iSl DILEME USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA je naslov našega zapisa o razgovoru, ki smo ga organizirali v stilu "okrogle mize". Z njim smo skušali razsvetliti nekatera pomembna vprašanja, ki žal zaenkrat še zmeraj najbolj zanimajo mladi rod, starše in šolnike... VEČ 0 TEM NA STRANI 4! FINALE SVETOVNEGA SPEEDWAY PRVfcNSTVA V PARIH KRŠKO, dne 22. junija 1030 SREČNO, mojstri ! ILA TEROMAA in KAI NIEMI, JAN ANDERSSON in RICHARD HELLSEN, ZENON PLECH in EDWARD JANCARZ, IVAN MAUGER in LARRY ROSE, HANS NIELSEN in OLE OLSEN, PETER COLLINS in DAVE JESSUF in jugoslovanska tekmovalca! NAŠ GLAS 6 2 INDOK CENTER SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V sredo, 9. julija 1980 ob 8. uri bodo v sejnih dvoranah A, B in C: 26. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO, 26. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO in 25. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO Predlog dnevnega reda; 1. določitev dnevnega reda, 2. potrditev zapisnika zadnje seje zbora, 3. informacija o ukrepih Zveznega izvršnega sveta, njihovem vplivu na gospodarstvo v občini Krško in tekoča problematika gospodarjenja (ZZD, DPZ), 4. predlog odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško (ZZD, ZKS, DPZ), 5. predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov :'. občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (ZZD, ZKS), 6. predlog odloka o imenovanju novih ulic v nekaterih središčih v občini Krško (ZKS), 7. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Krško (organizacija in delo izvršnega sveta in občinskih upravnih organov (ZZD, ZKS, DPZ), 8. osnutek odloka o pogrebnih svečanostih v občini Krško (ZZD, ZKS, DPZ), 9. osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (ZZD, ZKS), 10.predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori (ZZD), 11.predlog sklepa o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka poklicne papirniške šole v Krškem (ZZD), 12.Periodični delovni načrt za III. četrtletje 1980 (ZZD, ZKS, DPZ), 15«volitve in imenovanja: a) imenovanje temeljnega javnega tožilca v Novem mestu, b) imenovanje delegata v odbor za razpolago s sredstvi solidarnosl c) razrešitev tajnika občinske volilne komisije, d) imenovanje tajnika občinske volilne komisije, e) izvolitev delegatov za sejo republiške skupščine. Objavljeni dnevni red smo prejeli tik pred koncem redakcije, potem k je o njem razpravljalo predsedstvo SO Krško, zato bo morda glede vrstnega reda doživel še kakšno spremembo. Na tej seji bodo zbori obravnavali tudi osnutek Zakona o notranjih zadevah. nNAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK CENTER občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIC -Oblikovalec: Niko KEŠE - Naklada: 800 izvodov - Izhaja po potrebi -Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) 71 - 711» interna 33 -Veseli bomo vsake vaše informacije ali prispevka! NAŠ GLAS 5____________________________2____________________________INDOK CENTER OSREDNJI ŠPORTNI OBJEKT! POROČILO O GRADNJI STADIONA "MATIJA GUBEC" Stadion Matije Gubca sodi v kompleks Športno-rekreacijskega centra Krško, katerega izgradnja je bila sprejeta ob sestavi srednjeročnega programa občine Krško za obdobje 1976 - 1980. Sklep o postopni realizaciji programa SRC Krško je sprejela skupščina Tele-snokulturne skupnosti Krško (TKS) na svoji 4. seji dne 5» 3« 1979« V program izgradnje ŠRC Krško so bila najprej sprejeta obnovitvena dela na stadionu "Matija Gubec" (ureditev nasipov in nogometnih igrišč), ki predstavlja osrednji objekt v sklopu ŠRC Krško. Pri obnovitvenih delih je največjo vlogo odigrala mladinska delovna brigada, ki jo je organizirala občinska konferenca ZSMS Krško. Po dokončnem prevzemu organizacije finala svetovnega prvenstva v speedwayu za pare, ki bo 22. 6. 1980, je organizacijski komite skupaj s častnim predsedstvom ocenil, da so na stadionu še potrebna nekatera rekonstrukcijska dela. Obnovitev lesenih tribun je bila ocenjena v vrednosti cca 6 milijonov din. Obstoječi projekti za betonske tribune na stadionu "Matije Gubca" so predvidevali pod tribunami ureditev poslovnih prostorov, zato so bili sprejeti naslednji sklepi: - skupščina TKS Krško je na zahtevo delegacije KS Krško sprejela sklep o rušitvi lesenih tribun in postavitvi novih, betonskih, po projektu IGM "Sava", - skupščina KS Krško je sprejela sklep o vključitvi programa ŠRC Krško v program KS Krško 14. 11. 1979. - predsedstvo občinske konference SZDL Krško je na svoji seji 5. 12. 1979 zavzelo pozitivno politično stališče do programa. Po demontaži lesenih tribun so se le-te prenesle v čuvanje prvotnemu lastniku, to je Konjeniškemu klubu Posavje. Pri izgradnji betonskih tribun in dokončni rekonstrukciji sodeluje- - TKS Krško kot osnovni nosilec investicije v pogodbeni vrednosti 14.000.000 din, - AMD Krško pri rekonstrukciji tekmovalne steze, boksov, ograj in obrtniških delih, za kar zbira sredstva sirom Jugoslavije, - organizacije združenega dela z neposredno udeležbo kot obliko neposredne svobodne menjave dela, - občinska konferenca ZSMS Krško s stalno organizacijo vikend brigad. TKS Krško je za prodajo poslovnih prostorov pod tribunami že sklenila predhodne dogovore in bo okoli 800 m^ poslovnega prostora prodala po vrednosti 10.000 din. S pridobitvijo teh sredstev bo TKS Krško lahko vrnila sredstva za nekatere premostitvene kredite in bo imela 5-letno obveznost vračanja le do kredita v višini 6.000.000 din, kot bi znašala po oceni rekonstrukcija lesenih tribun. Z ureditvijo osrednjega športnega objekta v okviru ŠRC Krško bo Krško pridobilo izjemno lep objekt pri vstopu v mesto, športniki pa urejen stadion z nogometnimi igrišči, delom atletskih naprav in s tem možnost za izvajanje programa dela v okviru Zveze telesnokultur-nih organizacij. Objekt bo prestal prvo preizkušnjo 22. 6. 1980, ko se bomo delovni ljudje občine Krško predstavili jugoslovanski in svetovni javnosti kot organizator tekmovanja na svetovni ravni. NAŠ GLAS 6 __________________4___________________________IJNDOK CENTER OKROGLA MIZA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Jurij KREUTZ: "V Sloveniji je večina tekočih trakov v ženskih rokah. Ne vem, zakaj potem ne bi hotele ˇ šole in postale tudi vodje proizvodnih hal, izmen, inženirke, raziskovalke strojne, elektro in drugih strok..." Zakon o usmerjenem izobraževanju je stopil v veljavo, lahko pa njegovo uresničevanje izobraževalne ustanove preložijo za leto dni. Vzrok temu je vrsta težav, ki so se pokazale v praksi in ki jih bo še treba odpraviti. Te težave ob uresničevanju zakona in težave s kadri, z izborom smeri šolanja med mladimi in še nekatere so bile vzrok, da je naša redakcija organizirala sestanek za okroglo mizo. Udeležili so se ga predstavniki vseh zainteresiranih strani in v razpravi podali svoja mnenja, težave, potrebe, pričakovanja... Pogovarjali smo se z: Nikom ŽIBRETOM, ravnateljem OŠ Krško, in z Alenko MARTINO ter Alešem VODEBOM, učencema te šole. Šolski center Krško so predstavljali ravnatelj Lojze STIH, predsednik izvršnega odbora Jurij KREUTZ ter dijak 3. letnika strojne tehnične šole Božo RESNIK, medtem ko je v imenu organizacij združenega dela v občini govoril Leopold STANKO, vodja kadrovske službe v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj". RAZGOVOR SE JE SEVEDA NAJPREJ SPLETEL OKROG URESNIČEVANJA NOVEGA ZAKONA 0 USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU... Lojze STIH; "Tako kot vsi ostali prizadeti niti mi v ŠOLSKEM CENTRU KRŠKO nis-smo bili pripravljeni na nov način dela in zato bomo to opravili šele, ko bomo res morali - verjetno v šolskem letu 1981 - 82. Brez programov, učbenikov in vsega ostalega, kar tako šolanje terja, bi prešli na usmerjeno izobraževanje polovičarsko, tako kot vsi ostali. Vzrok vsemu temu je seveda tudi nepripravljenost združenega dela za prehod na novo vsebino izobraževanja svojih kadrov, zato menim, da je sama šola še najbolj pripravljena na ta prehod." TOVARIŠ STANKO, IZZIV JE BIL DELNO NAMENJEN ZDRUŽENEMU DELU. VI STE PREDSTAVNIK ENE NAJVEČJIH OZD V KRŠKI OBČINI - KAKO PRI VAS GLEDATE NA NOV NAČIN IZOBRAŽEVANJA KADROV? Leopold STANKO; "To, kar trdi tovariš Stih, je vsaj ponekod res. Pri nas pa so priprave kar dobro tekle. Največji problem so nam kadri, ki jih kljub potrebam ne dobimo dovolj. V šolskem letu I98O - 8l bi morali dobiti 66 učencev v gospodarstvu (papirničarjev, kovinarjev, električarjev...), a smo jih doslej uspeli zbrati skupno le 1?. Glede na to, da so ostale OZD v občini letos sprožile obsežno akcijo kadrovanja, bi utegnil biti primanjkljaj v tovarni "Djuro Salaj še izrazitejši. To bomo vsekakor videli po zaključku pouka v osnovnih ŠO' lah, ki bo 20. junija. Naša organizacija bo letos odprla oddelek papirniške ŠO' le. Izvajalec programa bo Šolski center Krško in upamo, da bomo tako ocpravili težave, ki smo jih z organizacijo šolanja naših učencev imeli v Ljublj«-i.." DILEME NAŠ GLAS 6 _____________________§_______________________ INDOK CENTER Lojze STIH; "Papirniško smer v krškem centru je treba kot novost še posebej poudariti. Vanjo so se običajno vpisovali problematični učenci, ki so se zato tudi v Ljubljani težko znašli. Sedaj je šolanje papirničarjev organizirano doma - v Krškem in na to možnost MORAMO OPOZORITI TAKO OTROKE KAKOR TUDI STARŠE. Zagotoviti bi morali vsaj minimalen vpis v prvi letnik papirničarstva, da s tem omogočimo obstoj in razvoj te smeri. Pomembno dejstvo je, da te kadre potrebuje tovarna celuloze in papirja, ki ima tako bogato tradicijo in tako vrsto proizvodnje, da bosta njen obstoj in uspešno obratovanje vedno pomembna za širšo družbeno skupnost. Sama naša šola pa nudi učencem ugodnost s tem, da se vanjo lahko vpisujejo brez ocene iz tujega jezika. Naj povem še to, da tovarna "Djuro Salaj" in Tovarna embalaže Senovo iz Brestanice potrebujeta letno skupaj 35 papirničarjev." TREBA BO TOREJ PRISTOPITI K UČINKOVITEMU ZBIRANJU KANDIDATOV - PAPIRNIČARJEV; ALI PA BO TO DOVOLJ? Niko ŽIBRET: "Vlaganje v kadre je najbolj akumulativno dejanje gospodarstva, zato menim, da bi gospodarska zbornica morala s svojimi komisijami nastopati pri kadrovanju veliko bolje in pogosteje kot doslej - tudi pri usmerjanju učencev in izboljšanju načrtovanja potreb. Šolski center Krško je tako kot vsaka šola predvsem izvajalec programov, ni pa njegova naloga, da se bori za učence. Drug problem, ki se pojavlja, je nezaupljivost staršev in otrok, in sicer upravičena nezaupljivost, saj smo jim ob vsakem sestanku skozi letošnje leto dajali drugačne informacije in odgovore o novem sistemu izobraževanja. Tudi razpisov za vpis v nadaljnje stopnje šolanja še nikoli ni bilo tako pozno kot letos. Naša šola je velika in ugotovili smo, da se za poklice otrok odločajo bolj starši kot otroci, zato vedno prevladajo želje po t. i. "čistih", pisarniških poklicih. Malokdo si resno žene k srcu dejstvo, da je tipkaric in uradnikov preveč. Naš del naloge pri izboljšanju strukture poklicev v korist akumulativnih je v tem, da za prihodnja leta zastavimo obsežne propagandne akcije že septembra, ne pa šele maja, in sicer v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi institucijami. Težava, ki bi jo še rad omenil, je v tem, da krški Šolski center izobražuje le pol populacije - zelo malo je vpisanih deklet." Lojze STIH; "To je res! Da se pa zaposliti tudi ženske v vseh poklicih, za katere usposablja naš center. V lastnih delavnicah smo to tudi praktično poizkusili, saj zaposlujemo čedalje več ženske in kaže, da lahko delajo celo bolje od moških. Treba je torej le premagati predsodke." Leopold STANKO; "To je povsem res! Ženske v papirnicarstvu sicer res ne morejo delati zaradi odpravljanja nočnega dela žensk, lahko pa delajo v vseh drugih poklicih." Božo RESNIK; "Doma se s Straže pri Raki in za strojno tehnično šolo sem se od-ločil s pomočjo staršev. Predvsem sem hotel biti blizu doma. V vsaki šoli je tudi rizik neuspeha, trdim pa, da naša šola ni težka. Če bi vsak vsaj malo delal redno, bi izdeloval brez težav. Zdijo pa se nam nekateri programi zastareli in strokovni učbeniki tudi. Praktični pouk v šoli je kar urejen, v OZD pa nas žal vedno razočarajo - dobimo dela, ki nam ne nudijo nikakršnega strokovnega znanja. Sicer pa je bila sama šola za nas dokajšnje razočaranje. V osnovnih šolah so otroci vajeni zelo dobrih delovnih pogojev, česar si pa tu zlepa ne moremo privoščiti in bi bilo treba stanje čimprej popraviti." Leopold STANKO; "Menim, da vez šola - OZD ni dovolj učinkovita. Šola bi morala bolj bedeti nad prakso in OZD bi morale vedeti, kaj učenci potrebujejo. Metle seveda ne!" NAŠ GLAS 6______________________6________________________INDOK CENTER Lojze STIH; Borimo se predvsem za to, da bi učenci izvajali program, zato vsakemu učencu dajemo pismena navodila za OZD. - - - 0 odločanju za poklic naj povem, da bi bilo prav usmeriti učenca v tisto šolo, ki mu bo dala poklic. Do zdaj se je dogajalo, da so mnogi šli v gimnazije, niso prišli do konca, obvise-li v sredini, brez šole, in s tečaji postali uradniki in tajnice, namesto da bi bili strokovnjaki." Jurij KREUTZ: "Samostojnost odločanja za poklic je zelo vprašljiva. Otroci bi radi, zadnja leta, v gimnazijo, potem pa bo, kar bo, si mislijo. Menim, da bo usmerjeno izobraževanje le nudilo poklic vsem, da ne bodo nekateri ostajali na pol poti. 1,856 zaposlenih v strojni industriji v SR Sloveniji ima visoko izobrazbo; 70?6 teh je strojnikov, drugi so "humanitarči". Ta industrija je v SRS daleč najmočnejša, a je po vojni doslej le četrtina strojnikov ostala v stroki, ostali pa so "izginili". Zato zelo pozdravljam zamisel tovariša Žibreta, da bi že jeseni pričeli skupno z gospodarsko zbornico in gospodarstvom akcijo agitacije. Tudi ni kriviti profesorjev za uporabo starih učbenikov, saj drugih sploh ni Strojniki smo se ponudili zavodu za šolstvo, da izdelamo ali izboljšamo učbenike, žal doslej ni bilo nikakršnega odmeva na to pobudo. - - - Sama šola je stara in menim, da je za učenca, ki pridejo iz naših osnovnih šol, to pravi šok, ko stopijo v našo preko 100 let staro stavbo. Če hočemo tovrstno šolstvo v Krškem obdržati, bomo morali temeljito vse prenoviti. Kolektiv se je marsikateremu dohodku odrekel, da bi lahko vlagal v opremo in prostore, a to ni dovolj. Zato kaže apelirati na organizacije združenega dela, da nam pomagajo pri izgradnji. OZD potrebujejo usluge laboratorijev za raziskavo vzorcev, ki jih zdaj pošiljajo v Ljubljano, namesto da bi nam pomagali postaviti nove prostore in naprave v ta namen, pri čemer bi tudi dijaki spoznali privlačnost tega poklica." Lojze STIH; V Krškem se je odnos do Šolskega centra spremenil na bolje in nujno je postaviti ŠC v program gradenj takoj za podboško šolo. Zaupamo stališčem, ki so bila sprejeta v zvezi s srednjeročnim planom za naslednje obdobje, v nasprotnem primeru pa se bomo znašli v zelo kritičnem položaju. - - - OZD se slabo zanimajo za bodoče kadre; naj navedem samo primer: v Novem mestu zahtevajo OZD cca 600 električarjev, pri nas pa le 100, čeprav bomo v kratkem času močan elektroenergetski kompleks (Nuklearna elektrarna, pretočne elektrarne na Savi). Kadrovska politika je slaba, kar potrjujetatako razpis kadrovskih štipendij kot razpis štipendij iz združenih sredstev. Ce v prihodnje ne bo drugače, naj bi širša skupnost preko svojih skladov usmerjala kadre." NAJ SLIŠIMO ŠE, KAKŠNE IZKUŠNJE IMATA PREDSTAVNIKA TISTE GENERACIJE, KI SE JE MORALA LETOS ODLOČITI ZA POKLIC, GLEDE POKLICNEGA USMERJANJA! Alenka MARTINC: "Glede svoje odločitve za nadaljnje šolanje sem dolgo oklevala. Malo so mi pomagali starši. Tudi za to ne vem, če sem se prav odločila. Grem pa ˇ srednjo ekonomsko šolo v Brežicah." Aleš VODEB; "Odločil sem se za gradbeno tehnično šolo v Celju. Ravno tako sem precej časa dvomil. Malo so mi tudi starši svetovali, pa socialna delavka v šoli Pri informiranju o poklicih so nas usmerjali v strokovne poklice. Rečem lahko, da je bilo informiranja dovolj in da je bilo dovolj nazorno." Jurij KREUTZ; "Še o nečem nismo spregovorili! Menim, da je živo delo premalo na< grajeno v primerjavi s humanitarnimi poklici. Če bomo to uredili, se bo tudi mnenje o manjvrednosti nekaterih poklicev hitro spremenilo." Niko ŽIBRET: "Tako je! Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da so mnogi, ki soj bili dobri mojstri in strokovnjaki v proizvodnih obratih, po dodatnem i nraže-l NAŠ GLAS 5 INDOK CENTER JUBILEJ Mercator -Agrokombinata Iz 9. številke "Poročevalca" delovne organizacije MERCATOR -- AGROKOMBINAT KRŠKO povzemamo uvodnik "Petnajst let naše delovne organizacije" in "mejnike" v samoupravni preobrazbi tega kolektiva delavcev in združenih kmetov. 26. MAJ 1965 Registracija združenih kmetijskih zadrug Brestanica, Kostanjevica in Krško v TRGOVSKO IN PROIZVAJALNO PODJETJE AGROKOMBINAT KRŠKO Tiho, povsem v duhu ustalitvenih prizadevanj, smo pričakali petnajst let naše delovne organizacije. Petnajst let krmarjenja med težavami in uspehi. Petnajst let nekaterih pomembnih mejnikov, ki so pogosto nastajali iz zavestnega odpovedovanja vseh delavcev in kmetov, ker smo se zavedali, da brez vlaganj ni napredka Zgradili in obnovili smo: hladilnico za sadje v Stari vasi, polnilnico vina v Kostanjevici, 200 ha sadovnjakov v Stari vasi, Le-skovcu, Brestanici in Kostanjevici , 60 ha vinogradov na Sremi-ču, Bočju in Ravneh. 1. JANUAR 197* Agrokombinat Krško se iz enovite delovne organizacije preoblikuje v dve TOZD: TOZD Kmetijstvo z uslugami in TOZD Kooperacija, ter Delovno skupnost skupnih služb. Obnovili ali postavili smo nove trgovine: na Reši, Raki, Velikem Trnu, Senovem, v Brestanici, Dolenji vasi, Ppdbočju, Kostanjevici in Velikem Podlogu ter Krškem; predelavo grozdja in klet v Les-kovcu; strojno delavnico in trgovino s stroji v Žadovinku; predelavo mesa v Kostanjevici in mesnice na Vidmu, Resi, Brestanici, Senovem, Podbočju, Kostanjevici in Leskovcu. Povečali smo tržne viške v Kooperaciji na 5*000.000 1 mleka, 850 ton mladih pitanih govedi, 200 ton telet, 1500 ton grozdja; obnovili 60 ha ribeza, 60 hektarov vinogradov, 200 ha sadovnjakov, kupili ali obnovili 15 stanovanj in 6 prikolic za letovanje. Še bi lahko naštevali. Od povečanja skupnega prihodka do povečanja zaposlenih in vključevanja v družbene dejavnosti. 1. JANUAR 1977 Združitev delovne organizacije Agrokombinat Krško v SOZD MERCATOR. Organizirali smo republiško in državno prvenstvo oračev, republiško prireditev mladih "Kaj veš 1. JANUAR 1978 Iz dveh temeljnih organizacij se oblikujejo: TOZD Sadjarstvo, poljedelstvo, TOZD Trgovina, servisi, TOZD Vinogradništvo, kleti, TOZD Meso Kostanjevica in Temeljna organizacija kooperantov ter DS skupnih služb. o kmetijstvu", veliko strokovnih predavanj in ekskurzij. Pred nami je novo petletno plansko obdobje, v katerem moramo razširi- NAŠ GLAS 5_____________________8__________________ INDOK CENTER ti vse dejavnosti, tudi tiste, katere smo dosedaj zanemarili (ekonomski pogoji), pri tem pa se moramo vključiti v Samoupravno interesno skupnost za oskrbo mesta Ljubljane. GOSPODARSKO SODELOVANJE POBRATENIH OBČIN BAJINA BAŠTA IN KRŠKO je sledil "teden slovenske kuhinje" v Bajini Bašti. Tam so ob tej priložnosti odprli pizzerijo, za katero so recepte oskrbeli Krčani, ki so usposobili tudi kader zanjo. V program bivanja delegacije iz pobratene srbske občine v krški so 7» junija vključili tudi pogovore med predstavniki obeh občinskih skupščin. Posvečeni so bili zgolj obravnavi možnosti za nadaljnje gospodarsko sodelovanje. Sklenili so, da v obeh občinah ustanovijo tričlanski komisiji, katerih naloga je, da pripravita programe, ki naj bi postali sestavni del načrtov obeh občin za srednjeročn< obdobje 1981 - 1985. Ker imajo v Bajini Bašti tovarno plastificirane embalaže, bi se radi zanjo oskrbovali iz krškega "Djuro Salaja", tej krški tovarni pa bi morda lahko dobavljali les, ki ga tako potrebuje. Možnosti so tudi, da bi se srbska občina vklji čila v program pogozdovanja, za katerega daje krška tovarna celuloze in papirja precejšnja denarna sredstva našim gozdnim gospodarstvom. Velike možnosti so za sodelovanje v kmetijstvu. Krčani so predlagal da bi v Bajini Bašti, z njihovo p močjo, pričeli pridelovati jagodi čevje in lešnike, s čimer bi lahk izrabili nekaj viškov njihove del vne sile. Predlagali so tudi, da bi poslej sodelovala še trgovina. Ta naj bi v obeh občinah prodajala n. pr. roizvode konfekcijske industrije Labod-Libna, Lisca. Kadinjača) i kmetijske produkte (cviček, kleko vača). Temu naj dodamo, da je tik pred uresničitvijo prvi program v gospodarskem sodelovanju. Krška IGM "Sava" je odstopila "Elektroizgra dnji" Bajina Bašta proizvodni pro gram za betonske montažne hišice za trafopostaje. Pobudnik temu je ¦t bila skupščina občine Krško.(Ž. Š Sodelovanje LESKOVEC - LOVAS Na pobudo odbora "Slovenskega bataljona I. krajiške brigade", ki ima domicil tudi v naši občini, navezujeta tesnejše stike krajevn skupnosti LESKOVEC in LOVAS pri Vukovaru na Hrvaškem. Potem ko so Leskovčani prvi obiskali Lovas, s jim gostitelji vrnili obisk v čas ko so v Leskovcu praznovali prvi krajevni praznik. (Ž. Šebek) Eden poglavitnih ciljev letošnjega vlaka "Bratstva in enotnosti" je bil: opraviti pregled dosedanjega sodelovanja med pobratenimi občinami , predvsem na gospodarskem področju, in si v tem okviru zastaviti nove cilje. Sodelovanje med občinama BAJINA BAŠTA in KRŠKO je bilo doslej pretežno usmerjeno v medsebojne obiske predstavnikov občinskih skupščin in družbenopolitičnega življenja; bilo je več izmenjalnih obiskov delegacij dveh šolskih centrov, kmetijskih proizvajalcev in dveh konfekcijskih tovarn. V zadnjem letu dni pa smo zabeležili prvo obliko gospodarskega sodelovanja. Gostinski delavci iz Ba-jine Bašte so v Krškem organizirali "teden srbske kuhinje", ki mu NAŠ GLAS 6_______________________________9______________________________I iN DOK CENTER Seja izvršnega sveta V ponedeljek, 16. junija 1980, je imel izvršni svet skupščine občine Krško 4-6. sejo, katere dnevni red je obsegal kar 18 točk. Posredujemo povzetke gradiv za to sejo, na sami seji pa so bila posredovana gradiva za RAZPRAVO 0 UKREPIH ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA IN INFORMACIJA 0 NJIHOVEM VPLIVU NA GOSPODARSTVO V OBČINI KRŠKO, INFORMACIJA 0 MNOŽIČNIH ZASTRUPITVAH S HRANO NA OBMOČJU SR SLOVENIJE IN PREGLED STANJA ZA OBČINO KRŠKO ter za RAZPRAVO IN SKLEPANJE 0 VLOGAH ZA DODATNE ZAPOSLITVE IN POVEČANJE MASE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE. RAZPRAVA O PROIZVODNJI IN FINANCIRANJU KUPOPRODAJE STROJEV ZA PROIZVODNJO ASFALTNIH BAZ Izvršni svet se je seznanil in razpravljal o predlogu KOVINARSKE KRŠKO: - da se določilo 1. točke 6. člena Zakona o posebnih pogojih za investicijske kredite (Ur. 1. SFRJ, št. 62/79) uporablja samo pri tistem delu opreme, ki uporablja kurilno olje, - da se eskontni limiti sprejmejo kot zakoniti vir dajanja kreditov s strani proizvajalne delovne organizacije in se upoštevajo v izračunu na obrazcu 10. RAZPRAVA 0 OSNUTKU ODLOKA 0 UREDITVI NEKATERIH VPRASANT S PODROČJA ZASEBNE OBRTI V OBČINI KRŠKO Osnutek odloka, ki temelji na novem obrtnem zakonu iz leta 1979, prinaša naslednja pomembnejša določila: Obrtnik si mora za prodajo svojih izdelkov izven poslovnega prostora (razen na sejmih in tržnici) priskrbeti dovoljenje pristojnega upravnega organa. Občan sme oddajati sobe samo preko organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma ali druge ustrezne družbeno pravne osebe. Samostojni prodajalec lahko opravlja prodajo na drobno na območju naše občine le, če je to v družbenem interesu, ki ga ugotavlja izvršni svet SO Krško na predlog krajevne skupnosti oziroma potrošniškega sveta. Občan lahko trajno ali sezonsko opravlja gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, razen v naslednjih primerih: opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avto-vleko ter z viličarji, opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili, prodaja na drobno, moško in žensko frizerstvo, izdelovanje živil (izjema: mletje žit), gostinska dejavnost, optika, dimnikar-stvo, pridooivanje gline, peska in gramoza, izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, plastificiranje raznih predmetov, kemično čiščenje in pranje ter take storitve, ki se opravljajo z avtomati in drugimi visokoproduktivnimi stroji ali pri katerih se proizvaja za tržišče v linijskem tehnološkem procesu. Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami, lahko po novem zaposlijo do 7 delavcev. NAŠ GLAS 6 10 INDOK CENTER razprava o predlogu odloka o Imenovanju novih ulic v naseljih brestanica, krško, leskovec in senovo Večletna prizadevanja krajanov, krajevnih skupnosti in zainteresiranih služb za boljšo urejenost in preglednost naselij so narekovala uvedbo uličnega sistema v naseljih BRESTANICA, LESKOVEC in SENOVO. Izvršni svet SO Krško je v novembru 1979 imenoval komisijo za pripravo predlogov, o katerih so potem potekale po krajevnih skupnostih razprave. Ko je komisija ob koncu maja opravila usklaje-valne postopke s predstavniki krajevnih skupnosti, je o predlogu odloka razpravljal izvršni svet, še pred rokom (1. julijem) pa naj bi odlok sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Krško. V BRESTANICI bo 18 ulic. Najdaljša in najprometnejša bo nosila ime Cesta prvih borcev. Cesta, po kateri je šlo na negotovo pot v izgnanstvo skozi zbirno taborišče na brestaniškem gradu več kot HO 000 prebivalcev Posavja in Ob-sotelja, pa bo ovekovečena kot Cesta izgnancev. V LESKOVCU bodo med 24- ulicami in trgi imeli: Trg borcev, Ulico 11. novembra (v spomin na odhod v izgnanstvo), Pionirsko cesto, Ulico mladinskih delovnih brigad, Ulico Staneta Žagarja (po učitelju - - narodnemu heroju , ki je svoj čas poučeval tudi v Leskovcu)itd. Na SENOVEM, kjer bodo imeli 23 ulic, cest in trgov, bo najpomembnejša prometnica nosila ime TITOVA CESTA, omenimo pa naj še Cankarjevo, Bohoričevo, Gubčevo, Tomšičevo, Ilije Gregoriča, Partizansko, Rudarsko, Sercerjevo, Bračičevo, Kajuhovo, Prešernovo, Kvedrovo ulico (ali cesto), Cesto ITrtTioneVocra nH t»*»H a ^er1 Tr>cr XIV. V KRŠKEM bo območje pred Delavskim domom dobilo ime Trg Matije Gubca, strnjeno naselje nad Zdol-sko cesto bo Naselje Nuklearne elektrarne, spremenil pa se bo potek Gubčeve ulice. RAZPRAVA 0 OSNUTKU ODLOKA 0 POGRŽBMlH SVEČANOSTXTr~ NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO Iz obrazložitve osnutka odloka povzemamo, da se že dalj časa tudi v občini Krško čuti potreba pc enotnejši ureditvi in izvajanju pogrebnih svečanosti, ker so se - s proceduralnega vidika - pogrebne svečanosti doslej izvajale zelo različno. Bilo je tudi nekaj primerov, ko je bil pogreb opravljen brez ustrezne svečanosti, zgolj kot delovno opravilo, kar nedvomno pomeni žalitev pokojnika, ki je s svojim delom za življenja vendarle nekaj doprinesel družbi. Z opredelitvijo pogr bnih svečanosti kot družbene pie^ tetne manifestacije se odpravlja neenakost med ljudmi, saj so pog rebi nemalokrat izražali socialn: položaj oziroma materialno velja vo posameznika. V odloku je načelno opredeljen tudi celotni ce remonial, da se zagotovi poenote nje pogrebne svečanosti. Glavni nosilci akcije uresničeva nja odloka v praksi bodo morale biti krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikatov. RAZPRAVA 0 PREDLOGU ODLOKA 0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV iN PRlSPČVKOV OBČANOV Ter ZAKLJUČNEGA računa prispevka 2A sAArOstnO Zavarovanje kmetov zA lŠtO 1979---- Potem ko je posebna strokovna ko misija pregledala oba zaključna računa, je o odloku razpravljal izvršni svet, potrdila pa ca bo- NAŠ GLAS 6 11 INDOK CENTER krajevnih skupnosti skupščine občine Krško. Davki in prispevki občanov Iz obrazložitve predloga odloka povzemamo, da se je v letu 1979 obseg odmere davkov in prispevkov občanov bistveno povečal (predvsem zaradi povečanega števila avtoprevoznikov iz drugih republik). Po obsegu skupne obremenitve je naša davčna uprava na 13, mestu v SR Sloveniji. Skupni odstotek izterjave davkov in prispevkov občanov v lanskem letu je znašal 93,68%, kar pomeni povečanje glede na leto 1978« Največ težav so imeli z izterjavo pri zavezancih, ki opravljajo obrtniška dela za zasebni sektor. Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1979 izkazuje, da je davčna uprava izterjala 83.388.691 din, odpisala 1.679.64-7 din, zaostanek ob koncu leta pa je znašal 5»625»242 din. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov Lani je ta prispevek plačevalo 1765 zavezancev, ki pa so bili slabši plačniki kot davčni zavezanci. Vzrok temu je bilo predvsem dejstvo, da gre povečini za starejše in onemogle, pridobitno nezmožne kmete. V lanskem letu je izterjani znesek znašal 3.324.040 din, odpisi 1.471.359 din, zaostanek pa je bil 1.750.021 din. RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 PREDLOGU ODREDBE 0 OBVEZNI PRIJAVI IN POPISU ČEBELJIH DRUŽIN TER PREVENTIVNIH UKREPIH NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO V letošnjem letu so v večih občinah v Sloveniji ugotovili kužno bolezen čebel varoozo, ki se iz- redno hitro širi. Povzroča jo za-jedalec,^ki se prisesa na čebelo in jo izčrpava ter tudi uniči. Zdravljenje obolelih čebeljih družin opravljajo s sorazmerno učinkovitim plinjenjem panjev, ki ga je potrebno opraviti štirikrat v treh tednih. Seveda lahko obolele čebele, ki v času plinjenja niso bile v panju, ozdravljeni panj ponovno okužijo. Bolezen je nevarna zaradi posledic, saj redči družine in s tem znižuje njihovo število, kar bo lahko imelo dolgoročne posledice za nadaljnji razvoj čebelarstva pri nas. Zato je v boju zoper varoozo treba uvesti stroge ukrepe in jih tudi dosledno izvajati. Izvršni svet SO Krško je sprejel odredbo, po kateri morajo lastniki čebel prijaviti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vsa čebelarstva in čebelje družine zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel in v roku 3 dni prijaviti vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem. RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 POROČILU 0 IZDELAVI URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE IN PREDLOGU SPREMEMBE POGODBENE VSOTE Izdelava urbanistične dokumentacije Projektivni biro IGM "Sava" Krško je predložil izvršnemu svetu SO Krško poročilo o izdelavi urbanistične dokumentacije, v katerem je opisan potek uresničevanja načrta dela za pripravo predloga prostorskega plana občine Krško, izvajanje izdelave temeljne urbanistične dokumentacije, izdelava lokacijske dokumentacije, pregled porabljenih sredstev, program dela v letu 1980 in predlog nalog, ki bi morale biti opravljene vzporedno z izdelavo prostorskega plana. NAŠ GLAS 6 _______12 INDOK CENTER Na področju temeljne urbanistične dokumentacije so izvajali: zazidalni načrt za Spodnji Grič, dopolnitev zazidalnega načrta "Kare C" Krško, načrt za sanacijo starega mestnega jedra v Krškem, zazidalni načrt industrijske cone v Žadovinku in zazidalni načrt za stanovanjsko naselje Dorc v Brestanici. Za izdelavo lokacijske dokumentacije so imeli do konca lanskega leta za družbeni sektor 151 naročil, za privatni sektor pa 996 naročil. Lokacijskih ogledov so opravili 1147. Vzporedno z izdelavo prostorskega plana občine bi naj opravili naslednje prednostne naloge: prometno študijo "problematika prometnih križišč in tokov v občini", študijo o lokaciji pokopališča v Krškem, urbanistični načrt za Brestanico, Senovo in Kostanjevico, II. fazo dela razvoj naselij in proučitev že obravnavanih inačic plovnih poti (skupaj z Vodnograd-benim laboratorijem iz Ljubljane). Predlog spremembe pogodbene vsote IGM "Sava" Krško se je leta 1978 pogodbeno obvezala za izdelavo projektov: "Prostorski plan občine Krško", "Novelacija urbanističnega načrta mesta Krško" in "Prvine načrta prenove historičnega jedra mesta Krško". Ker so morali opraviti nekatere naloge izven pogodbenih obveznosti in zaradi statistično ugotovljenih podražitev, so z aneksom predlagali spremembo pogodbene vsote in tudi pogodbenih rokov. RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 PONUDBI ZA URBANISTIČNO REŠITEV INDUSTRIJSKE ČOtfE Projektivni biro IGM "Sava" Krško je poslal izvršnemu svetu SO Krš- ko "Ponudbo za urbanistično rešitev industrijske cone", in sicer zaradi tega, ker bo razvoj krške industrije začelo ovirati pomanjkanje primernih površin. V Žadovinku namreč teh površin ni več, ker so tudi za še nepozidane že znani bodoči uporabniki. Nove možnosti se ponujajo v okviru varstvene cone Nuklearne elektrarne Krško, kjer ^aj bi pristopili k izdelavi osnovne sistemske rešitve celotnega kompleksa predvidene industrijske cone (cca 450 ha). Projektivni biro predlaga idejno arhitektonsko - programsko rešitev kompleksa, idejno programsko rešitev cestnega in železniškega prometa in načelno rešitev ter sistemske rešitve razvoda komunalnih naprav. Vse to naj bi izdelali do jeseni letošnjega leta. RAZPRAVA 0 RAZŠIRITVI GRAMOZNICE VELIKA VAS Izvršni svet je razpravljal o razširitvi gramoznice v Veliki vasi, ki jo izkorišča Splošno gradbeno podjetje "Pionir" Novo mesto. Kmetijsko zemljiška skupnost Krško je poslala omenjenemu podjetju soglasje v zvezi s spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za razširitev gramoznice Velika vas na površini cca 3,5 ha. To naj bi bila zadnja razširitev, potem pa naj bi podjetje prešlo na novo lokacijo centralne gramoznice v Starem gradu. To soglasje je pogojno, saj si mora uporabnik gramoznice obvezno pridobiti še pozitivno mnenje pristojne krajevne skupnosti, to je KS Leskovec. NAŠ GLAS 6 II INDOK CENTER RAZPRAVA IN SKLEPANJE O MANJŠIH ODMIKIH OD VELJAVNE URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE Komisija za urbanizem je seznanila izvršni svet SO Krško o svojih ugotovitvah glede lokacij treh stanovanjskih hiš, za katere je ugotovila, da pomenijo odmik od veljavne urbanistične dokumentacije, vendar so lokacije možne, ker predstavljajo zapolnitev obstoječega urbanega stanja in ker je bil zahtevek podan pred spremembo odloka o urbanističnem redu na območju naše občine. Za četrto stanovanjsko hišo je bila komisija mnenja, da se lahko izda lokacijsko dovoljenje, čeprav je na območju, ki je v razvoju naselij opredeljeno za "bodoče stanovanjske površine" in zanj še ni izdelan zazidalni načrt ali pa skupinska lokacijska dokumentacija. Stanovanjska hiša je namreč v sklopu obstoječe domačije in ne načenja bistveno območja "bodočih stanovanjskih površin". RAZPRAVA 0 OSNUTKU SKLEPA 0 ORGANIZIRANJU ENOT OBMOČNE SIS ZA PTT PROMET NOVO MESTO Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Novo mesto bo na eni od prihodnjih sej svoje skupščine sprejela "Sklep o organiziranju enot območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Novo mesto". Namen organizacije enot je kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev PTT storitev. Enota bo ustanovljena za območje vsake občine območne SIS. S tem sklepom bo določeno de- lovno področje, način dela, organizacija enot ter način delegiranja v območno skupnost, kjer bodo lahko delegati enot nastopali z že izoblikovanimi interesi na nivoju občine. Samoupravna organiziranost enote Krško Skupščina enote Krško naj bi štela 26 delegatov, od tega zbor u-porabnikov 20, zbor izvajalcev pa 6 delegatov. Dve konferenci delegatov (30 OZD in 22 OZD) naj bi delegirali po 5 delegatov, krajevne skupnosti pa 10 delegatov v zbor uporabnikov. V zbor izvajalcev naj bi 5 delegatov delegirala TOZD za PTT promet Krško, 1 pa delovna skupnost skupnih služb DO za PTT promet Novo mesto. Za zdaj so upoštevane kot delegatska baza le tiste OZD in druge samoupravne : organizacije, ki so podpisale sklep o pristopu v območno samoupravno interesno skupnost (OSIS) za PTT promet Novo mesto. RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 PREDLOGU SKLEPA 0 STABILIZACIJSKIH UKREPIH UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV IN 0 PREDLOGU SKLEPA 0 ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA DELO UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO --------------------------- Stabilizacijski ukrepi Izvršni svet SO Krško je sprejel sklep o stabilizacijskih ukrepih, ki med drugim predvidevajo, da na-čeloma preneha vsakršno sprejemanje novih delavcev v vseh organih, ki niso izvzeti z dogovorom o ure- ' sničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, prav tako preneha delo po pogodbah in se skrajno omeji delo v po- [ daljšanem delovnem času. NAŠ GLAS 6 lit INDOK CENTER Poleg teh ukrepov so se delavci upravnih in drugih organov odločili še za nekatere druge ukrepe, med drugim za seje in sestanke izven delovnega časa, za racional-~ nost pri terenskem delu, službenih vožnjah, uporabi telefona,varčevanje z električno energijo itd. Sredstva za delo upravnih in drugih organov Ker še ni bil sklenjen ustrezni samoupravni sporazum, je zagotovil sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v upravnih in drugih organih skupščine občine Krško s posebnim sklepom izvršni svet SO, kakor predvideva zakon. V skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 je določil tudi najvišje zneske povračil in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne izdatke. RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 PREDLOGU SKLEPA 0 ZASEDBI DEL IN NALOG ELEKTROENERGETSKE INŠPEKCIJE PRI MEDOBČINSKEM INŠPEKTORATU OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA Izvršni svet SO Krško je sprejel sklep, s katerim soglaša, da se v drugi polovici leta 1980 zasedejo dela in naloge elektroenergetske inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu občin Brežice, Krško in Sevnica. Razmejitev sredstev proračuna občine Krško za leto 1980, namenjenih za elektroenergetsko inšpekcijo, bosta opravila naš Medobčinski inšpektorat in Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto v sorazmerju z višino stroškov in opravljenimi nalogami. "GRADITEV SISTEMA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE JE NEPOSREDNO VTKANA V VSE CELICE NAŠE DRUŽBE IN JE POSTALA SKRB, PRAVICA IN OBVEZNOST VSAKEGA DELOVNEGA ČLOVEKA, JUGOSLAVIJA PA NE-ZAVZETNA TRDNJAVA ZA VSAKEGA AGRESORJA." Josip Broz - Tito NNNP! Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita - neodtujljiva samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov Socialistična republika Slovenija v skladu z zasnovo in temelji obrambnega sistema SPR Jugoslavije uvaja in organizira splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi ustavnih določil, zakonov o ljudski obrambi ter na idejnopolitičnih izhodiščih Zveze komunistov Jugosla-vije in Slovenije. Delovni ljudje in občani, v skladu s položajem in vlogo človeka v naši socialistični in samoupravni družbi, uresničujejo svoje ustavne pravice in dolžnosti do obrambe dežele s tem, da se usposabljajo in pripravljajo za oborožen boj in druge oblike upiranja morebitni agresiji ter opravljajo druge naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah in društvih, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih sku-nnne+ti h -h<»T» v ri-riio-ih nrcrflTii ?.aci iah in skutmostih. NAS GLAS 6 .15- INDOK CENTER RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PREDLOGU SKLEPA O KORIŠČENJU PRORAČUNSKE REZERVE PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1980 Izvršni svet je sprejel sklep, da se Upravi javne varnosti Krško namensko nakažejo sredstva za napeljavo dveh telefonskih priključkov za delavce Postaje milice Krško v Kostanjevici, ker sta priključka, zaradi značaja dela, nujno potrebna, v predračunu stroškov redne dejavnosti pa ti izdatki niso bili upoštevani. RAZPRAVA 0 PREDLOGU SKLEPA 0 SOGLASJU K USTANOVITVI DISLOCIRANEGA ODDELKA POKLICNE PAPIRNIŠKE ŠOLE V KRŠKEM Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško je zaprosila Izobraževalno skupnost tiska in papirja za otvoritev dislociranega oddelka poklicne papirniške šole v Krškem - zaradi svojih potreb po de-; lavcih papirniške stroke. Dobila je soglasje za en generacijski vpis in zaprosila Šolski center Krško, da bi prevzel pedagoško delo v času teoretičnega pouka, ker pač tovarna sama ne razpolaga s tovrstnimi strokovnjaki. Na podlagi tega je Šolski center Krško zaprosil skupščino občine Krško za izdajo soglasja k ustanovitvi dislociranega oddelka poklicne papirniške šole v Krškem. -! Izvršni svet je na svoji zadnji se ji razpravljal o navedenem sklepu,¦ ki naj bi ga potrdili na naslednji seji zbora združenega dela. Politični sistem socialističnega samoupravljanja, ki omogoča delovnim ljudem, da razvijajo najširšo ustvarjalnost na vsakem življenjskem področju, omogoča tudi njihovo vključevanje v graditev in uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, narodom in narodnostim Jugoslavije pa, da na podlagi ustavnih in dogovorjenih osnov in stališč samostojno uvajajo in izvajajo obrambne priprave ter varovanje samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi, ozemeljsko celovitost SFRJ, neuvrščeno politiko SFRJ in s tem tudi mir v svetu. Vsak naš delovni človek in občan postaja aktiven borec in čuvar neodvisnosti države, saj s tem varuje svojo neodtujljivo pravico, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela in da upravlja z vsemi družbenimi funkcijami. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita postajata vse bolj sestavini samoupravljanja, ki ju naši delovni ljudje in občani čedalje bolj razvijajo kot zavestno obrambno in s_amozaščitno aktivnost, skladno s svojimi skupnimi in splošnimi družbenimi interesi. Da bi še bolj približali koncepcijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite našim delovnim ljudem in občanom in da bi jih tekoče informirali, bomo v "Našem glasu" redno objavljali članke s tematiko splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v katerih bomo delegate ter delovne ljudi in občane informirali o vseh aktualnih vprašanjih na tem področju. Upamo, da bo naš predlog ugodno sprejet in da bomo pritegnili h kreativnemu sodelovanju čim večje število naših delovnih ljudi in občanov, zato pričakujemo vaših pobud in predlogov za opredelitev vprašanj, o katerih bi bilo potrebno pisati v "Našem glasu". Rlaž KDLAT? NAŠ GLAS 6 16 INDOK CENTER AKTUALNO NOV ČAS IN DELOVNI ČAS PO NOVEM 9 Premakljivi delovni čas, zimski in letni čas in deljeni delovni čas že nekaj časa sprožajo razgovore med občani in delovnimi ljudmi. Da bi se tem vprašanjem vsaj nekoliko približali, smo zaprosili za razgovor Marjana MARKLA, predsednika Medobčinskega sindikalnega sveta za Posa-vje... Tovariš Marki! Uvedba deljenega, premakljivega in sezonskega delovnega časa obstaja kot zamisel že dolgo časa, še vedno pa le v razpravah. Kakšna naj bi bila končna rešitev? Marjan MARKL: Razporejanje delovnega časa je rešeno v Ustavi in v Zakonu o združenem delu, ki delavca obvezuje na omejen, ^2-urni delovni čas tedensko. Delavci imajo pravico sami razporediti ta čas, istočasno pa so dolžni zagotoviti usklajenost svojega dela z delom drugih OZD. Glede na to, da OZD, družbene službe in storitvene dejavnosti danes delajo istočasno, so delavci prisiljeni reševati svoje zasebne zadeve v rednem delovnem času. Doseči bi morali, da delavec med svojim delovnim časom ne bi bil obremenjen z ničemer. Zato bi bilo treba prilagoditi delo zdravstvenih služb, državne uprave, vrtcev, trgovin ... Če naj delavec opravlja svoje zasebne zadeve v prostem času, to pomeni: tudi v soboto in nedeljo! Vsekakor je maiz-oirn trsha »aai uoizkusiti odpraviti jamo (ne le sindikati) čedalje bolj konkretno. Kako bomo dosegli in zagotovili izvajanje teh sprememb? Razporeditev začetka in konca delovnega časa bi morali določati s sklepanjem samoupravnih sporazumov, lahko pa bo to opravila tudi občinska skupščina z odlokom. Razen za prilagoditev delovnega časa med organizacijami gre tu še za vprašanje produktivnosti!? Vsekakor! Letos sta republiški komite za delo in RS ZSS obravnavala sklop vprašanj o produktivnem zaposlovanju in smotrni izrabi delovnega časa. Na podlagi razprav so sestavili tudi predlog, da se z vseh stališč razišče smotrnost uvedbe t. i. zimskega delovnega časa, ki naj bi bil prva oblika na področju smotrne izrabe Časa. Predlagani zimski delovni čas naj bi trajal od 23» septembra do 21. marca. V tem času bi vsako leto premaknili urine kazalce za 60 minut nazaj. Torej bi ob sedmih zjutraj geografski (dejanski) čas bil že 8.00. Same razprave pri nas in v svetu pa so pokazale, da spočit človek, torej tak, ki ga ne vrže budilka iz spanja "sredi noči", napravi 5 do 12 odstotkov več kot sicer. Prihranek na energiji (razsvetljava, ogrevanje) pa je pri poznejšem začetku delovnega časa približno 12.%. Kaj je pokazala praksa pri nas? V dosedanjih prizadevanjih združenega dela in družbenih dejavnosti, da bi uskladili začetek delovnega časa z delavci v storitvenih dejavnostih in ostalih OZD, smo v SRS (predvsem gre za ožje območje mesta Ljubljane) že uvedli gibljiv delovni čas v okrog 30% organizacij združenega dela. Te organizacije so uvedle prožnejšo obliko delovnega časa za vse delavce ali pa samo v delih delovnih procesov. Ugotovit-1 ve pa kažejo, da je odsotnost z dela zaradi zamud tu zmanjšana za 7~ • Zma- I •.4Xai „^ 4A +11/4-1 nVtaatr nadurne :-?la NAŠ GLAS 6 17 INDOK CENTER in povečala produktivnost. Nadaljnji korak bo gotovo moral biti prehod na deljen in ustreznejši delovni čas za storitvene in druge dejavnosti, kot so zdravstvo, trgovine, vrtci, banke, pošte... Vsekakor je brez smisla odpirati trgovino s tehničnim blagom ali pohištvom ( na primer!) ob šestih zjutraj, popoldne pa, ko imajo ljudje čas in bi kupovali, pa te prodajalne tudi v Krškem lepo zapremo. Ali se vam ne zdi, da bo to težko doseči? To so ugotovitve in prizadevanja, sčasoma pa se bo pojavila nuja po njihovi uresničitvi. V turistično razvitih krajih se trgovci in gostinci vsaj skušajo prilagoditi potrebam ljudi, na celini pa žal ustvarjajo iz tega razredni problem za zaposlene v teh strokah. Trenutni predlog je, da se delovni čas v teh dejavnostih zamakne vsaj za eno uro (začetek in konec poslovanja!) v primerjavi z združenim delom. To čedalje odločneje zahtevajo tudi potrošniški sveti in končno naj bi postal naš cilj: delati dobro in veliko na delovnem mestu, ne pa doma. - - - Poudariti pa moram, da uvedba samega zimskega delovnega časa ne bo prinesla teh sprememb. Življenje bo teklo dalje po starem ritmu, za spremembe se bo treba pa šele dogovoriti. Kako hitro lahko pričakujemo spremembe? Začeti bo seveda treba postopoma - z vpeljavo dežurstev in z javnim obveščanjem o njihovem kraju in trajanju. Če drugega ne, bomo morali zagotoviti, da si vgradimo uvedbo poznejših akcij v srednjeročni plan razvoja za obdobje 198l - 85. - - - Ob takem ritmu življenja in dela bo seveda treba odpraviti tudi vsaj del t. i. gospodinjske tlake v družini; zagotoviti bo nujno treba možnost prehrane v družbenem sektorju za vse, ki ne morejo kositi v svoji OZD ali kaki drugi ustanovi. Tako se bodo starši lahko po prihodu z dela posvetili družini, t. j. sebi in otrokom, namesto da so prisiljeni takoj planiti v pripravljanje poznega kosila. Skratka, gre za vrsto nalog, ki jih bo treba predvideti ali vsaj pravočasno zaznati in postopoma opraviti« NAČRTOVANJE MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBDOBJU 1981 - 1985 Občinska konferenca ZSMS Krško je vsem krajevnim skupnostim v občini poslala dopis, v katerem sporoča, da je sklenila mladinsko prosjtftovoljnO^iiesti v temelje naslednjega srednjeročnega plana. Ker je mladinsko prostovoljno delo učinkovit način za zadovoljevanje obsežnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov, ga nameravajo planirati za več let vnaprej, zato naj bi krajevne skupnosti posredovale podatke, kakšen obseg delovnih akcij načrtujejo v obdobju 1981 -- 85, katere vrste in kolikšen obseg del, potrebno število brigadirjev in vrednostni učinek načrtovanih akcij. Dosedanje akcije Stadion 79 in 80, Planina 78 in Bohor 79, ki jih je v občinskem merilu organizirala OK ZSMS Krško, pričajo, da mladina lahko veliko pripomore k družbenemu napredku, zato bi bilo prav, da bi krajevne skupnosti take akcije planirale in posredovale potrebne podatke OK ZSMS Krško, ta pa bo potrebe uskladila v okviru naslednjega srednjeročnega obdobja in tudi poskrbela za ustrezna sredstva. NAŠ GLAS 6 18 POČASTITEV DNEVA SAMOUPRAVLJALCEV IN TRIDESETLETNICE SAMOUPRAVLJANJA Podelitev SREBRNIH ZNAKOV ZSS Najvišja občinska priznanja Zveze sindikatov bo prejelo 6 sindikalnih delavcev in ena osnovna organizacija ZSS. V sredo, 25. junija 1980 ob 18. uri bo v sejni dvorani A Skupščine občine Krško razširjena slavnostna seja Občinskega sveta ZSS Krško, posvečena 30-letnici izvolitve prvih delavskih svetov in dnevu samoupravijalcev. Ker je to praznovanje tesno pover zano s sindikalnim delom, bodo na slavnostni seji podelili najvišja občinska priznanja Zveze sindikatov - SREBRNE ZNAKE ZSS. Na predlog Odbora za organizacijsko-ka-drovska vprašanja je predsedstvo Občinskega sveta ZSS Krško sprejelo sklep, da prejme SREBRNI ZNAK ZSS naslednjih 6 zaslužnih sindikalnih delavcev: SREČKO KOREN, 00 ZSS Rudnika Senovo, BOJAN AGREŽ, 00 ZSS DES Elektro Krško, IVAN HALER, 00 ZSS Kovinarske Krško, TILKA UDVANC, 00 ZSS Laboda - TOZD Libna, ZORA VREČKO, 00 ZSS TOZD Lisca Senovo, INDOK CENTER in prizadevna osnovna organizacija ZSS v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško -TOZD VZDRŽEVANJE. Slavnostno sejo Občinskega sveta ZSS Krško bo popestril kulturni program, v katerem bodo sodelovali recitatorji in oktet BOŠTANJ-SKI FANTJE. 25. junija ob 12. uri: SEJA OK SZDL KRŠKO (sejna dvorana A SO) ANALIZA D ELEGATSKEG A S I S T E M A Na dnevnem redu bodo: analiza in ocena delovanja delegacij in delegatskih skupščin v občini Krško za obdobje 1978 - 1979, spremembe in dopolnitve Pravil občinske organizacije SZDL, poročilo o realizaciji finančnega načrta OK SZDL za leto 1979 in finančni načrt OK SZDL za leto 1980. Analiza in ocena delovanja delegacij in delegatskih skupščin v občini Krško je izdelana na podlagi podatkov krajevnih skupnosti, TOZD, SIS in Skupščine občine Krško, ki jih je zahteval Svet za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL Krško. Podatki se nanašajo na obdobje po skupščinskih volitvah v letu 1978 do konca leta 1979. Analiza obsega v prvem delu prikaz organizacije, funkcioniranja in povezovalne vloge delegacij med volilno bazo in skupščinami, v drugem delu pa je podan pregled delovanja delegatskih skupščin. NEKATERE ZANIMIVE UGOTOVITVE: NAŠ GLAS 6 12. INDOK CENTER cij in opravljanje administrativno - tehničnih opravil za delegacije, Je še vedno veliko primerov (v KS in TOZD), da so le-te prepuščene same sebi in iznajdljivosti ter sposobnosti vodje delegacije. Ugotovitve v KS kažejo tudi na to, da se sredstva, namenjena za delovanje delegatskega sistema, preusmerjajo za izvajanje komunalnih in drugih programov KS. Takšna odločitev Je sicer možna, vendar pa v nobenem primeru ne sme škodovati aktivnosti delegacij. Delo delegacij Je uspešnejše v tistih sredinah, kjer Jim organizirane subjektivne sile posvečajo dovolj pozornosti: nudijo strokovno pomoč pri sklicevanju seJ,razlagi gradiva, oblikovanju stališč in pobud ter spremljajo in ocenjur-Jejo njihovo delo in Jih pri tem usmerjajo... Skupščinska gradiva, osnovni vir informiranja, so sicer obsežna, vendar pa za objektivno razpravo in za sprejemanje odločitev primerna. Delegacije so navedle kot pogosti vir informiranja tudi glasilo INDOK centra. Zanimiva Je pobuda, da bi bilo dobro, ko bi sklicatelji sej skupščin pred vsako pomembnejšo sejo sklicali vodje in namestnike vodij delegacij in konferenc delegacij na posvet o pristopu k obravnavanju skupščinskega gradiva. Ker Je udeležba na sejah konferenc delegacij pogosto problematična, se nekatere TOZD zavzemajo za to, da bi imele direktni mandat v skupščinah. Sklepčnost sej se Je v novem mandatu precej izboljšala, vendar stanje še vedno ni zadovoljivo. Nadaljuje se stara praksa, da delegatske sredine posvečajo več pozornosti delovanju delegacij za delegiranje v občinsko skupščino kot v skupščine SIS. DVAJSET LET FORME VIVE! LETOŠNJI UDELEŽENCI FORME VIVE ZNANI Z letošnjim letom Je mednarodni kiparski simpozij začel novo obdobje svoje organiziranosti. Proti koncu lanskega leta so kulturne skupnosti občin, na območjujji katerih so delovišča kiparske ko-' IoniJe (Krško, Piran, Maribor in Ravne na Koroškem), podpisale sam' upravni sporazum o organiziranost in delovanju Mednarodnega simpozi Ja kiparjev FORMA VIVA in tako v skupno organizacijo povezale vse štiri posamezne enote. Na letošnji ustanovni skupščini so izvolili organe skupščine, med drugim za podpredsednika ANDREJA SMREKAR' JA iz Kostanjevice, kjer se bo prav v Jubilejnem letu 'spoprijelo-s krakovskimi hrasti šestero moj-1 strov dleta. Umetniški svet FORME VIVE Je za letošnje udeležence kiparskega simpozija v Kostanjevici izbral 4- tuje in 2 domača kiparja. Skrb za razpis Je prevzelo kostanjevi-ško delovišče samo in še nobeno leto ni bilo toliko prijav kot prav letos. Letos poleti bodo v Kostanjevici kiparili: DORU COVRIG (Romunija), MARGARITA POUEVA (Bolgarija), MICHAEL PENNIE (V. Britanija),^1 YUTAKA TORYAMA (Japonska), BRANKO RUŽIČ (Jugoslavija), NEGOVAN NEMEC (Jugoslavija). NAŠ GLAS 6 _______________?0 INDOK CENTER VELIKI PREDSTAVNIKA JUGOSLAVIJE V DRUŽBI VELIKIH MOJSTROV SPEEDWAYA V PARIH: VLADO KOCUVAN IN ŠTEFAN KEKEC PRAZNIK ZA KRŠKO IN LJUBITELJE SPEEDWAYA Rezervni vozniški par: domačina JOŽE ŽIBERT IN ZVONE GERJEVIČ STADION "MATIJA GUBEC" V NOVI IZDAJI (prenovljeno dirkališče z novo tribuno, sodobno signalizacijo in sodniškim stolpom) PRIČAKUJE LJUBITELJE SPEEDWAYA (zmogljivost stadiona: 40 000 gledalcev, od tega tribuna sprejme 1350), KI SI HOČEJO OGLEDATI PRAVI (!) SPEEDVAY. • Krško že dolgo časa živi za doslej največjo speedway prireditev v Jugoslaviji, ko se bo v finalu svetovnega prvenstva dvojic pomerilo 14 tekmovalcevv21 vožnjah, tako da se bo vsak par pomeril z vsakim. Vsak par bo štartal šestkrat in pri tem lahko maksimalno dosegel 30 točk. Tekmovanje se bo začelo ob 15» uri in predvidoma končalo ob 17.30. Seveda pa bo sama tekma le vrhunec prireditve, celoten spored pa bogat; naj navedemo le nekatere najpomembnejše dogodke: v petek. 20. .junija 1980: Ob 17. uri: ZAKLJUČNA SEJA ČASTNEGA IN ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA SPP 80; v soboto, 21. .junija 1980: od 11. do 13. ure: URADNI TRENING SPEEDWAY PAROV, ob 18. uri: sprejem tekmovalcev in funkcionarjev na skupščini občine, ob 20. uri: sprejem v hotelu "Sremič", ki ga organizacijski komite SPP 80 prireja za udeležence tekmovanja in goste, v nedeljo, 22. .junija 1980: ob 9. uri: podpis listine pobratenja med MSC POCKING in AMD KRŠKO v dvorani A SO Krško, od 13. ure do 14.45: program za obiskovalce dirk; v njem sodelujejo: združena godba na pihala, folklorna skupina "Tine Rožanc" iz Ljubljane, folklorna skupina iz Gornje Radgone, bobnar-ska skupina iz Artič, mopedisti Šolskega centra Krško in kadeti Izobraževalnega centra sekretariata za notranje zadeve SRS iz Tacna. ob 15. uri slovesna otvoritev prvenstva (govorniki: predsednik AMD Krško, predsednik organizacijskega komiteja Silvo Gorenc in delegat FIM Piatsek iz Poljske); tekmovanje bo odprl v imenu pokrovitelja - Predsedstva SR Slovenije - član *-acra fiTcana Stane Markič.