Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXTV.. 2 LJubljana, četrtek 30. januarja I94I Cena Din i.— LOfEKSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemA nedelje ta praznike, — In*enitl do SO petit vrst a DtD 2, do 100 vrst i Din 2 50. od 100 do 300 vrst A Din 1 večji tnaer&ti petit vrsta did 4.—. Popust po dogovoru, LnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno ▼ Jug^osLavVjJ Din 14-—, xa inoieniat vo Din 25.-—. Rokoplal 9C 00 VT&C&JOb UREDNIŠTVO CV UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knan jevm ulica it 5 Telefon: 31-22, 81-23. 51-24, 51-28 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65J podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, SlomAkov trg a. — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10351. Ingliji pričakujejo skorajšnji nemški napadi isko pripravljajo — VerJetno bodo poskusili obrambe in bodo do skrajnosti noscešili 01 London, 30. jan. s. (Ass. Press). V angleških uradnih krogih sc včeraj razpravljali o možnosti skorajšnjega nemškega napada na Anglijo. V teh krogih opozarjajo, da angleški vojaški uspehi v Afriki še nikakor niso odstranili nevarnosti poskusa nemške invazije v Anglijo ter pripominjajo, da je glavno bojišče v sedanji vojn: še vedno ob Knnalu. Nemška invazija bi bila gotovo težko in riskantno podjetje, kljub temu pa računajo, da bodo Nemci napad poskusili. Angleški vojaški krogi računajo, da se bo napad pričel na ta način, da bodo Nemci najpreje poskusili zasesti bodisi Irsko ali Island, da bi tako odvrnili del angleških oboroženih sil. Potem pa bi sledila invazija Anglije z vsemi sredstvi Glavni napad bi veljal vsekakor južni in južnovzhodni obali. V zvezi s svarili pred možnostjo invazije je posebno značilen proglas, ki ga je snoči objavil lord de la Ware, izredni ko- misar za vojno področje v južnovzhodni Angliji. Proglas pravi, da bo invazija Anglije, če se prične, imela tak obseg, da ne bo noben del države ostal neprizadet. Nemška vojska bo po vzgledu operacij, ki jih je izvedla na drugih bojiščih v Evropi, poskusila najbrž najprej povzročiti zmedo v Angliji in sicer na ta način, da bi preplašila prebivalstvo, ki bi pričelo bežati ter bi s tem na cestah onemogočila vojaški promet. Zato poziva lord de la Ware prebivalstvo v južnovzhodni Angliji, naj v primeru napada vsakdo ostane na svojem mestu. Vsaka vas in vsako mesto bosta igrala svojo vlogo pri obrambi Anglije, pravi proglas. Ce bosta grofiji Kent ali Sussex izbrani za glavni napad, potem bodo prihodnja leta prebivalci teh grofij hvaležni bogu, da jim je bil dan privilegij, da so prav oni zadržali sovražni napad. New Tork, 30. jan. s. (Columbia B. S.>. Današnji *Newyork Times« objavlja poročilo iz Vichvja, ki pravi, da je pričakovati še v teku februarja najbrž poskusa nemške invazije Anglije. Poročilo se naslanja na informacije, ki jih je prejela najožja okolica maršala Petaina, in sicer od potnikov ,ki so pravkar prišli iz Nizozemske v nezasedeno Francijo. Potniki pripovedujejo, da nemška vojska ob obali Severnega morja in Kanala nadaljuje z naj intenzivnejšo pripravo vseh vrst za napad na Anglijo. V februarju je običajno morje v Kanalu mirnejše, tako da bodo verjetno Nemci ravno ta čas izbrali za napad. Položaj Irske Dublin, 30. jan. s. (Reuter). Snoči je govoril po radiu irski ministrski predsednik De Valera. Opozoril je predvsem, da je Irska §e vedno v nevarnosti, da bi bila napadena ter je pripomnil, da se je nevarnost za Irsko pričela z izbruhom vojne in bo trajala vse dotlej, dokler mir v svf*tu ne bo vzpostavljen. Zaradi tega morajo vsi varnostni ukrepi na Irskem ostati še nadalje v veljavi. Vsekakor pa je Irska za primer kakršnegakoli poskusa invazije mnogo bolje pripravljena nego pred 9 meseci. De Valera je nadalje govoril o gospodarskem položaju države. Dejal je, da 'irski resno primanjkuje industrijskih surovin in vsega drugega materiala, ki ga je treba uvažati. Zaradi tega se je vlada odloČila, da odredi racioniranje čaja ter d* še nadalje skrči zasebno porabo petroleja in bencina. Irska sama ima na razpolago zelo malo trgovinskih ladij, da b; pa drugod lahko kupila ladje, :e malo upanja. Vojujoče se države, ki blokirajo druga drugo, blokirajo s tem tudi Irsko, je nadaljeval De Valera. Najsi je ta bloka«« da Irske neposredna ali posredna, najsi jq izvajajo rojujoče se držaoe hotel ali nehote, je težko presoditi. Gospodarske j.osle-dice za Irsko pa so vsekakor v VSakMD primeru iste ter zelo resne. Hitlerjeva poslanica nemškemu narodu Berlin, 30. jan. e. (United Press). Današnji listi objavljajo z debelimi črkami, da bo kancelar Hitler danes ob 15.30 po nemškem radiu objavil poslanico nemškemu narodu ob osmi obletnici narodnosociaii-stičnega režima v Nemčiji. V javnosti vlada za to poslanico veliko zanimanje, l:er pričakujejo, da bo Hitler spregovoril o sedanjem mednarodnem položaiti. o sta" l do Zedinjenih držav in o pričakovanem napadu na Anglijo. iril uspešno odbijajo italijanske fiipgd Po štiri dni trajajočem italijanskem protinapadu se po ložaj nI spremenil — GrKi so poneke d Izboljšali svoje položaje — Italijani d ovažajo nova ojacenja Atene, 30. jan. e. AA. (Reuter). Ministrstvo za propagando je snoči po radiu obja\-ilo naslednje službeno poročilo: Zadnjih 24 tir dela sovražnik obupne poskuse s protinapadi, ki so pa končali porazno za njega. Boji so zlasti srditi na centralni fronti, kjer je general Cavallero, novi poveljnik italijanskih Čet, vložil največje napore. Tu sta dva italijanska bataljona odrezana od svojih oporišč, več drugih odrezanih sovražnih oddelkov se pa skriva po gozdovih. Kp so odbile sovražne napade, so grške čete na osrednji in severni fronti znatno napredovale. Sovražnik se umika v neredu. Vsak poskus sovražnih čet, da bi prešle v protinapad, je veljal mnogo moštva in materiala, Atene. 30. jan. s. (Atenska tel. ag.>. 95. vojno poročilo grškega generalnega štaba, ki je bilo snoči objavljeno, javlja: Omejene lokalne operacije. £t?Sijanska ofenziva že ustavljena? Atene, 30. jan s. (Ass. Press). Po grških informacijah je razvoj vojaških operacij na bojiŠČu v Albaniji nadvse zadovoljiv za Grl. ! Kljub slabemu vremenu so Grki izvedli včeraj več lokalnih napadov ter so znatno popravili svoje postojanke. Pri tem so zajeli 50 sovražnih vojakov in ve-lko vojnega materiala. Dva sovražna oddelka sta bila odrezana od zaledja, dva dru^ia pa sta v gozdnatem ozemlju obkoljena. Grki smatrajo, da je italiianska proti-ofenziva. ki je trajala štiri dni od pretekle sobote dal.;e. že ustavljena. M;siiio, da se je general Cavallero zaradi velikih izgub, ki iih je utrpela v teh bojih italiianska vojska, odločil, da počaka na prihod novih ojačenj v moštvu in vojnem materialu. Zaradi slabega vremena in snežnih žametov ^e bi1 a le-a^ska aktivnost na bojišču v Albaniji včeraj ze7o omejena Prejšnje dni so Grki po uradih grških infor-maciph sestrelili skoono štiri Italijanska letaka. Dve izmed ntth sta padli kot žrtev protiletalskega top^:Stva. dve pa v boju z grškimi lovskimi letali. Me*iiaio5i se pa^a^i in protinaioadi na vsej fronti Atene, 30. jan. e. Včeraj so se boji na vsej albanski fronti nadaljevali z vse večjo srditostjo. Topniški ogenj na fronti je trajal dan in noč brez prestanka. Posebno hudi boji so bili med Os Ilovico in Bosnio ob Devoli in ob izviru reke Skumbe N3 odseku okrog reke Devoli Italiiani močno pritiskajo, vendar se Grki kreoko upirajo, tako da je večkrat prišlo do bolev na nož. pri čemur so stopili v akcijo tudi metalci ročnih bomb S kakšno srditostjo se vrše boji, najbolj dokazuie to. da so nekateri položaii večkrat men J a1 i v enem dnevu svoie«*a gosnodarja. IŽETube na obeh strareh so b;7e velike, v glavnem na sta obe stran i i obdržal svoje položaje. Ob reki Škumb* divjajo bo M z nezmanišano srditostjo. Poleg totmiSkega cgjnia, ki je traial brez prp^ta^ka. so se ra ob°h straneh o^laša^e strojnice. Svet ie od topovskih krogel tako preluknjan in razrit, kakor bi bil preoran z oTormvm p'n^om. Med Malmo :n vssio Prekrcani ob Skum-bi je b;l hud so rov* d penotnlh eđ^fc; oriši o ie do bniev moža n-r^ mnia. ON? strani sta ime1 i velike i7^pbe. Ker italijansko topn'štv^ i*"5 trm od -^--n Tv^v^aHi^e. 50 bi- i li VSi ->^n?dl o-*h;t;. CVrro«? "P^T^d- j ca so bH bMi s1rsbši kakor pre^S^i dan, pehotni in topniški ogenj pa traje brez prestanka. Kakor javljajo, so bili boji severno od Klisure na cesti proti Beratu manj srditu Boji okrog Tepelenija in ob Vojuši so bili brez pomembnih rezultatov. V Primorju med Njivicami in Dukatijem so bile manjše praske. Doslej 16.000 ujetnikov London. 30. jan s. (Reuter). Po angleških uradnih informacijah so v dosedanjem poteku vojne Grki zajeli v Albaniji skupno okoli 16.000 italijanskih vojakov. Grška voiska ob smrti generala Metaxasa Atene, 30. jan. e. A A. (At ag) Vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos jc naslovil na vojsko naslednje povedjo: London, 30. jan. s (Ass Press.) O vojaškem po1o<žaju v Sredozemlju dajejc angleški vojaški krogi naslednje m formacije: Zelo malo dvoma je, da bodo Nemci m Italijani v doslednem Času poskusili izvesti napad na Gibraltar. S prihodom večjega stevfrla nemških letal v južno Italijo in na Sicilije se je vojaški položaj v Sredozemlju spremenil Prav zaradi tega je vojska generala VVauella v Libiji pospešila svoje, operacije, da zlomi italijanski odpor, preden bi nemško letalstvo sit opi lo v akcijo. Iz tega vidika ie treba presojati sedanje hitro angleško prodiranje v Libiji. Medtem, ko del angleške vojske nadaljuje z obleganjem Dcrne. je bil drugi del, zlasti avsTralska vejska. poslan že dalje proti Bcncaziju ter je sedaj v boju z italijansko vojsko pn Mekeliju, južnozapadno od Der-ne. Tu 90 naleteli Anglež sicer na znaten odpor, vendar računajo, da ga bodo v neka i dneh obvladali, nakar bo pot proti Bengaziju odprta, V Mekeliju šteje italijanska posadka dve divziji vejaštva ter razpolaga tudi s 70 do 80 tanki. Oeraa popolnoma obkoljena Katro, 30 jan e. Spec;alni dopisnik Reu-terja javlja: Angleške čete sc popolnoma obkolile Demo. Itahisnsko leta'«.tvo. ki je zadnje dni popolnoma mirovailo, je bilo zopet aktivno in je prišlo do bojev V prvih bojih je Silo sestreljene eru., nato pa še tri sovražna leta1«. Itaflijamka letala so le ta Vi nad Derno zelo visoko in nj:hcvi zadetki niso bili točni. Kairo, 30 jan. s. (Reuter) Posebni poročevalec ang!ecke radijrke družbe na bojišču v Libili. Edward \Vard. ki se nahaja sedaj pred Demo. javlja v svoj reportaži, da je pred Demo ponovno pHHo do topniških dvobojev med rtaJlijanskhn m angleškim topništvom. Itali'an« v presledkih obstreljujejo angleške ptiotojankt Večja skupina italijanskih bombnikov je prodvčeraj-šnjum poskusila napad ne postojanke angleškega težkega topništva. Prav mko so stopila v akcijo italijanska lovska letala. V borbi z cjng'eirjni Hirrrican pa je bilo eno italijansko lovske letalo, tn sicer najnovejšega tipa »G 50«, sestreljeno. Z globoko bolestjo vam ja\'jam smrt predsednika grške vlade Joana Meta.vasa, ki je preminil davi ob 6 po kratk; bolezni Po tej vesti, ki nas, za trenutek loči od težkih nalog, katerim ««te se posvečali že tri mesece, vas prosim da s« v mislih posvetite in pomolite Bo**u za pok i duše velike zgodovinske osebe, ki je vse svoje sile in napore posvetila domovin, z'asti pa vojski m doprinesla na ta nočni k o»krepi tvi nacije in narodne obrambe Složni okrog Nj. Vel. kralja in vlade nadaljujte z isto železno voljo m z istimi neomajnimi napori zgodovinsko delo, ki je padle na vas za obrambo svobode in nedotakljivost naše ljubljene domevine Imejmo samo eno misel: Vsi in vse za domovino do končne zmage! V Tobruku potopljene italijanske ladje Kafro, 30. jan. a. Poročevalec agencije ' United Prese, ki se nahaja v Tobruku, javlja, da leži v t ob ruškem pristanišču najmanj 17 italijanskih vojnih in trgovinskih Jadij. ki so vse popolnoma uničene. Deloma so te ladje potegnjene na obalo, deloma pa štrle samo s posameznimi deli potopljene iznad vede. Poleg križarke »San Gior-gio* so našli Angleži v tobruškem pristanišču tudi tri potopljene italijanske rušil-ce. Tcbrrk je postal oporišče angleške vojne mornarice Kairo, 30 jan. s. (Reuter) Pristanišče v Tobruku je sedaj že toliko popravljeno, da ga lahko uporabljajo angle:ke ladje. Smatrajo, da je s Tobrukom debila angleška vojna mornarica eno najboljših oporišč v vzhodnem Sredozemlju Napadi na italijanska letališča Kairo, 30. jan. AA. (Reuter) Vrhovno poveljstvo britanskih oborožetrh si1 na Srednjem vzhodu je izdalo sledeče uradno poročilo: V noči med 27. m 28. januarjem so an-t^e^ki bombniki napadli letališče Cspo di Ch'no pri Neaplju Ugotoviti je KHo eksplozije m požare na letališču. Tud; železniško križišče pri Neaplju je bilo bombardirano in so nastal« eksiploerije ter požari. Isto noč je bilo bombardirano !e*a!fi5če pri Cataniji. Tudi tn so nastale eksplozije m požari. Bcanb-^dirana je bila tudi Camisa, kjer je začelo goreti Dve diviziji obkoljeni pri Mekeli London, 30. jan. ur. (Reuter) Po poroci lih iz Libije so imperialne čete ki prodirajo izpred T obruka čez puščavo proti Bengaziju obkolile' na važnem cestnem križišču pn Mekeli dve italijanski diviziji, ki fcta ae umifcali proti Bengaziju. Gre za ita- Odmev Metaxasove smrti v Berlinu in Rimu Berln, 30. jan. e. Vest o smrti ministrskega predsednika Metaxasa je prispela šele opoldne v Berlin. V političnih krogih smatrajo, da je smrt ministrskega predsednika tem težji udarec za Grčijo, ker se država nahaja v vojni in bo težko najti osebo, ki bi ga lahko nadomestila. Rim, 30. jan. (Tr. Pr.). Tukajšnji politični krogi smatrajo, da smrt ministrskega predsednika Metaxaaa ne pomeni nobenega posebnega političnega dogodka. Predvsem v Rimu poudarjajo, da ta dogodek ne bo imel nobenega vpMiva na vojno med Italijo in GrčMo. Italijanski tisk se v svojih komentarjih drži popolnoma rezervirana lijanake čete, k^ so branile Sid> Barani, a so se nato še pravočasno umaknile in izognile zajetju. Ti dve divizij razpolagata tudi s precejšnjim številom tankov. Ker sta sedaj docela odrezani od za'edja, računajo, da se bo&ta morali v nekaj dneh predati. Nemški letalci v Libiji Kairo, 30. jan. s. (C;'umbia B S) Ameriški novinarji v Tobruku so se razgovar-jali z italijanskim' vomirm ujetniki, ki so bili pravkar zajeti na bojišč v Libiji. Ujetniki pripovedujejo, da se naheja v Libiji že sedaj okol' 1000 nemških vojaških tehnikov in letalcev. Dalje pravijo ujeti italijanski oficirji, da je v južni Itahji in na Siciliji več sto letal prve lin'ie, ki samo čakajo povelja, da gredo pomagat Italijanom, če treba tudi v Libiji 'Akcija Erancpskifi šzt London, 30. jan. AA (Reuter) štab ge-nera'a de Gaulla je izdal s'edcče por<:čilo: Meseca januarja so oddelki na^ih 5et pri Čadskem jezeru pod poveljstvom ^.•rur.i!a Delarmina globoko prtKlrli v italijansko Libijo. Naše čete so prišle do oporišča Mar-zuk ter prizadejaile seražn-ku hude izgube na moštvu in vojaškem materia'u. Več letal je bilo na letališču uničenih. Pri tem je bil ubit podpolkovnik Dornalo. Boji v Vzhodni Afriki Kairo. 30. jan. s. (Reuter) Posebno vojno poročilo, objavljeno snoc' v Nairobiju v Keniji, javlja da so se 25 t. m. južnoafriške patrulje, ojačene z oklopnimi oddelki, spopadle s sovražnimi četami pri Mojali ob abesmsko-kenijski meji ter so jih pognale v beg. Južnoafriška voir.ka je pri tem zaolenila eno *=troin co. Pozneje je sovražnk poskusil izvesti protinapad, ki pa je bil odbit. Na sovražni strani je padlo 20 do 30 vojakov Na drugih točkah kcn>"j».ke meje, z'avti ob meji Somalije, so angle'ke čete na'e'e-le na neznaten odpor kolonialnih oddelkov italijanske vojske. Južnoafri'ki bombrrki so botnbardiraH Sololo v Somaliji m Mojalo \ Abesmiji. Haile Selasie v Abesiniji Kairo, 30. jan. s. (Reuter) Coar Haile Selasie jc dal Rcuterjevemu dopisniku prvo izjavo, odkar se je zopet vrnil na abo-sinska tla. Harle Se'nsie je sporočil, ĆV. so mu je pridružil ras Kassa. ki je b^l svoj čas vrhovni poveljnik abesiniike vojske. Letalski alarmi na Malti Kairo, 30. jan s (Reuter) Z Malte poročajo, da je b>:J včeraj na otoku štirikrat dan letalski alarm. Sovražna leta »m bila ponovno opažena v bližini otoka, niso pa preletela obale in nise metala bomb. Sestanek Danovaaa z generalom Wawellom Bern, 30. j&n. e. AA. (Havas) Bud mpe-štanski dopisnk *Basler Nachrichttn« javlja, da je Rooseveltcv odpcs'ami polkovnik Donovan, ki se mudi v Solunu, sklenil, da odgodi svoje potovanje v Ankaro in sicer zaradi razgovora, ki ga ie in.e' z generalom \Yavellom, vrhovnim pove1 jnkom angleške vojnke na srednjem vzhodu, ki se tudi mudi v Grčiji Vloga Kitajske v odnosili Japonske do Amerike Japonski zunanji minister o nevarnosti konflikta z breme kitajske vojne Tokio, 30. jan. a (Columbia B. S.) Pred finančnim odborom parlamenta je izjavil včeraj zunanji minister Macuoka, da je bil admčral Nomura poslan kot novi japonski veleposlanik v \Vashmgtor zato. da sporoči RoxveveTtu m cmeri kemu narodu, kakšna katastrofa bi nastala, če bi se Zedmjene države in Japonska zapletle v vojno Zunanji minister je dalje izrazil željo, naj bi Amerika, Anglija fn Rusija nehaie podpirati kitajsko vlada Dejal je, da 5>e nI opustil misli, da bo ta pomoč Cangkaj.'kovi Kitajski prenehala, V vsakem primeru pa so Japonci o 11 očem nadaljevati vojno proti Kitajski dc konca. Čungking. 30. jan. a. (Columbia B. S.) Maršal Čangkaj^ek je izjavil včeraj, da v primeru, če bodo Zedinjene države nudile Kitajski pomoč v takem obsegu, ks^ Uporniki so porušili roa\ i ' na gro bu Armana CnTinesca, ki se ahaja na C'.'r*oa de Arden. Bukarešta, 30. jan. s. (Ass. Press). Ujeti uporniki tegionarjev Ze1ezne parde so izpovedali, da je bi'o med uporom orgar.i-7iiQri.lh 5 skuoin leglonarjev, ki sc meli ^aToiTo, da pobMejo člane romunske vlade in vse oie vodilne osebnosti le«ri*e ?.e1e??ie garde, ki so se pn mnenju upornikov izneverili leffiionarjem. Moderna zgodovina Jugos'avi e se zaienfa 30. IV. 1S15 Eden glavnih ustvarjalcev Jugoslavije, dr. B. VoJirjak, o delu Jugoslovanskega odbora in nastanku naše države l253P3!n.t2v pro'jiistlinrga zagona sa pisalo otma finglsii Pooblastila Rooscveltu so deli?^ omejena, ne da bi to vplivala na obseg ameriške podpore Angliji Wasblngton, 20. jan. s. (Ass. Pres.). ZunanjepciiLicni odbor reprezentančne zb< rnice je saočl zaključil razpravo o Ko-ol-o\ rilovem zakonskem osnutku o posojl vojnega materijala Angliji in demokratskim državam. Zaključna razprava je bila na talni seji odbora. Izvedelo po sc je da j« zunanjepolitični odbor spreje; štiri dodatka k Rooscvcitovemu osnutku. Id jih je okleni] predložiti v odobritev repiezea-taneni zbe UcL Ti dodatki 50: 1. poob ' za p_>*o jo \-oJnega mato-risio bo o»n< ene Kooseveltu do 30. juniji. 1943. 2. Roosevrvt ne bo imel pravice, d ^voliti ali odrediti, da bi ameriške vojne ladje spremljale ar?r!cško ladijske konvoje, 3. Od časa do časa bo moral Hoosevelt porečati o posoji vojnoga materiala kongresu. 4. Šefi kopna vojsTce ln vojne mornarice bodo meran predhodno odobriti vsako posojilo ali prepustitev vojnega materiala. Kredit za 400 novih vojnih Indij Lts Kredit novih vo^alli la^li WaaMngtOHi 30. jan. s. (Ass. Press.). Ameriški sen^t 1e včeraj «?proJel zakon, ki dovoljuje vindi kredit 910 milijonov d^lp-r-jev £a zgT&ditev 100 ruanjalh cdlaic vojn*. mornarice, predvsem podmornic, ruaiicev in minonoscev Angleški nakupi v Amerllu London, 30. jan. s. (R.euter). Finančno rrinistratvo javlja, da je v zvezi z naltu-pom vojnega materijala v Zedinjenlh dr-za.vah angleška drža\Tia blagajna prodala velik del svojih zalog zlata v Zedinjenih državah kakor tudi * nogo ameriških vrednostnih papirjev, k« ' " ist angleških državljanov. Te prodaje se sedaj Se vedno nadaljujejo. Da pa bi bilo mogoče vnov- j č'ti tudi investicije angleškrra kapltaia v ZeđinjenĐi državah v privatnih podjetjih, ' ki ne notirajo na borzah, odide v kratkem I v posebni misiji v Zedinjene države angleški finančni stroko\mjak Peacock, ki bo na licu mesta proučil to vprašanje. Umik italiiarsfec^a in nemškega kapitala iz Amerike Wa?hington, 30. jan. s. (Ass. Press.), Po informacijah ameriškega finančnega ministrstva sta Nemčija in Italija pričeli umikati svo*e privatna naložbe kapitala v Zedinjenih državah. Smatrajo, da se je to rg^cliio v zvez! z DM&nootJO, da bi P.ooss-vclL odičtiil za»;v.o ii*aJij.j»a&,.JL; ji ijKt'ilal. ^obroini^tij. im ccsEnora nasad na London pcslspi) fe bilo porušenih in p o škodo v anlh^ žrtev pa Ui bilo mnogo London, 80. Jan. a. (Reuter). Po 9 za- | porednih mirnih nočeh so suoči sovražna letala zopet napadla London. Napad ee je pričel ie zelo zgodaj zvečer, bil pa je končan še pred pclnrČjo. Nemška letala so vrgla na London *n okolico predvsem mnogo zažiTalnlh bomb, očiviđno zopet a namenom, da povzroče čim več požarov. Vsi požari pa so bili hitro obvlndani. Bombe pa so povzročile dokaj Škode na h'šah in trgovinah. Mnogo poslopij je bilo popolnoma onlCenlh ali poškodovanih. Ste-vilo člove$I:ih žrtev pri teb napadih ni posebno vel:V:o. London, 30. jan. m. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem danaSn^em jutranjem komunikeju: Sovražna letaJrlia aktivnost nad Anglijo jo imela prctrklo noč manjgi obse^. r^apetdi so bili izvedeni v prvih urah po naetrpu teme. Eksplozivne ln zoži?ra!ne bombe §0 bile ' *ž"*1 * večinoma na London in njegovo c4-^**^ r "žari, ki so nastali, so bil? hitro v-*--r\ ftkoda. ki so jo r»o- vzr^lle ehfciiitfcjdvtta ^he, nI bila velika. PoSkodovo.no 00 bile večinoma hISe. Ne« kal C«C^ Je ' "k uijitin ln r.ekaj ranienlh. Lwton, 30 an. 9. (Columbia B.S.l. I^emSlio tootlTž^v*o je snoči preko Kanala močno obstreljevalo Dover ln okolico. 1 ^leShi &car*bnfki nad fTctznčifo Umd'm. 5a :rn. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo jv.-ja. Preteklo noč so bomb-niki angleškega vojnega letalstva izvedli napadalne operacije nad severozapadno Nemčijo. Podrobnosti o len napadih se niso na razpolago. Nevarni ostanki bombo London, 30. jan. s. (Reuter). Notran;* ministrstvo v posebnem proglasu ponovno »vari prebivalstvo, naj bo previdno v ravnanju z ostanki sovražniii bomb in dru-g-cg-a najdenega vojnega materiala. Ministrstvo navaja, da je bil v ponedeljek ubit neki član civilne letalske zaščite, ki gl v vzel na dom navidez nedolžen drobec sovražne bombe, ki pa je potem eksplodiral. Na škotskem in v severovzhodni AngUj* 1 90 bile ubite tri osebe, ki so ob obali naši: kovinske dele sovražnih bomb. Prav tako je neka sovražna mina, ki je bila naplavl-Ijena na Škotsko obalo, ubila tri osebe in ranila dve drugI. Ljudje so v tem primeru mini po neprevidnosti preveč približali. Dc!bvna obveznost za ženske v Angliji London. 30. jan. AA. (Reuter). Ministrstvo za delo objavlja, da bodo začeli obvezno popisovati zene. ker je potreba za delovnimi moč-rni v voini industriji velika, v prvi vrsti bodo klicali na službo neporočene žene in sicer tiste, ki so stare več kot 20 let. Z^rK>s,en* žene ne bodo d^'eč nr^Č ->d RVP;JTh c'omov. 'i.stcnj in osloni član V o d n i h o v m drulbel Ljubljana, 30. januarja Predavanje, ki 3mo ga slišali sneči prirejenega pod okriljem Ljudske univerze v mali dvorani Filharmonije, bi bi!o morale biti prirejeno v mnogo večjem slogaa hj potrebno bi bilo. da bi ga slišale množice. Gleda na skromno število poslušalcev bi človek ne rrcgel presoditi, kako Izredno pomemben dogodek je bilo predavanje dr. Bogumila Vosnjaka, enega glavnih ustvarjalcev Jugoslavije in priče izrecnih zgodovinskih dogodkov. Mimogrede naj omenimo, da dr. Voanjak doslej Se ni imei prilike predavati v Ljubljani, eep-av je nastopil med svojim 41 letnim plodnim delovanjem v neštetih svetovnih prestolnicah. Predavatelja je »ozdravil v imenu Ljudske univerze prof. dr. Mole. Predavatelj je najprej naglasu, kako potreben je h sto-rioizem sedanl greneracijj ter da bi ji bil izlet v dobo tal ->rov zelo priporočljiv. Dejal je. da ae je sedanji generaciji težko vživeti v .ilovensko sredino pred 30 leti, ko je bila Ljubljana provireiaino mestot ki ji je v kulturnem pogledu konkuriral Trst in še celo mala sončna Gorica. Tista stara Ljubljana nima mnogo skupnega s sedanjo aktivistično. polno velikih kulturn'h ambicij in žive kulturne dinam'ke. Res b! nam Juros'av'ja lahko da!a Se mno^o ^č. vendar je dal novi re--. ustvarjen leta 1919, slovenskim narodnim silam res izreden ln nepričakovan razmah. ŠkojJljavMt pretiranega centralizma Predavatelj je tudi opozoril, s kakšno ^idejno prtljago« so šli čiaui poznejšega Jugoslovanskega cdbora v emigracijo. V tem pogledu je značilno dr.Vo^njakovo nastopno predavanje na univerzi v Zagrebu 1. 1912. To je bila v jediu kritika evropskega liberalizma; dr. VoSniak je že tedaj čutil, da politične in ustavne pravice same niso več dovolj ter da bo moralo priti do zagotovitve gespedar^k h in s^calnih pravic. To predavanje pa je tudi bilo fill-pika proti pojmovanju francoskega političnega in upravnega centra'izma. V goriški ^Vedi0m ili jonski Avstro-Ogrski. Ted^j je Srbija nabrala ogromni et;čni kapital, ki se nam £e zdaj tako bogato obrestuje, da je problem Jugoslav'je neka 7 povsem drugega kakor Poljske, Ceho-siovaške in Rumunije. Ustanovitev Ju^osfiovansfieiga odbora Po izbruhu svetovne vojne so ae zbirali jugoslovanski emigranti najprej v Italiji, predvsem v Rimu. Po'itična akcija pa se je začela v Nišu. Oktobra '1914 se je Nikola Pašič sporazumel z dr Nikolo Sto-jjjiovičem, porkjicem t:sansk"gs sabora, la je treba u?terK>vfti edbae *?*rar smoter bo ustanovitev jugoslovanske države. V in-strukcijah. ki jih je probčil dr. 9tojano-vlč, beremo, da bo treba brez posebne državne org:nizacl> varovati nac'onalne posebnosti vsakega plemena, a da je smoter edinstvena država. V Ekramem primeru bi prišlo v razpravo vprašanje hrvatskega sabora. Slovenci pa morajo dobiti podobne koncesije in posebno jamstvo za uporabo slovenskega fezika. — Ob koncu leta 1914 so dr. Trumbič. Meštrovič ln dr. Stojanović ob'skovall francoskega ang'e-škee*a ln ruskega ambasadorja ▼ Rimu in jim tolmači*i jueroslovanski program. Šupilo je pa potoval v Pordeaux. kjer je bil t(*flaj sedež franc^rke vlade. V Rimu se je v tistem času ustanovil Hrvatski od^or, ki je protestiral p-^ot! izjava grefn Tise. u predsedniku oersk? vlade, čim pa le post a1 a akcija Palije ved^o boli izrazita v smislu londonske p~gođ*3e. čl~ni Hrvatskega odbora niso mn?'i več ostati v RLmu. Naši an^leSki prijatelji so za-1 4 •vali. na* se ustanovi v Londonu Jugoslovanski odbor in začne tem borbo proti adonski pogodbi, ki je dala skoraj vso nalmaciio in na^e primorje ItalMi. Bodoči čflani Jue:o«1ovanskesa odbora so se sestali 30 aprila v Paiizu in odbor se je Konstituiral. To je bilo prav na dan smrti Zrtni«keya in Frankopnna Predavatelj je na 5! a sil. da ae moderna zgodovina Jugoslavije začenja a tem dnem, m 30. aprilom 1815. Sredstva za delovanje Predavatelj je tudi posrečeno karakte- riziral posamezne C!ane JO. Pravilno je ocenil velike zaslugre drugih dveh slovenskih članov dr. G. Gregorina ln dr.N.Zupani ca. Pomembno je bilo vpraSanje zbiranja sredstev za delovanje JO. Jugeslovani v kolonijah po svetu so bili državljani drugih držav in J!m JO ni mogel predpisati posebne davščine. V Severni Ameriki se je pa organiziralo Jugoslovansko narodno veće in v Južni Ameriki Jugoslovanska na-runa odbrana, ki je sama od L 1915 — 19?2 zbra7a 45 nvlijor.ov din za politično delo JO. Dr. Vate jak Je za delo JO potro- šil vse svoje premoženje. On je bil razen Jr. Trumbiča edini, ki ni porabljal sredstev JO Dr. Voanjakov oee je prene^l skoraj vse svoje premoženje v Švico ln ga nudil JO za njegovo delovanje. Londonska pogodba V prvi polovici 1. 1915 se ]e Italija pogaja I p z zavezniki, da bi vstopila v vojno na njihovi strani. Pogajali so se pa tudi z Dunajem, šlo je za to, kuo da več. Pogajanja z Avstro-Ogrsko so se razbila; Italija je zahtevala Hvar, Vis Ln Korčulo. — Vsebino londonske pogodbe je zvedel dr. G. Gregorin v Rusiji. Po londonski pogodbi bi nio-aia biti nevtralizirana vsa obala od rta pianke do juZncga dela PeljaSca in del obale od Cavtata do VujuSe v Albaniji, s Kotcrjem, Barom ln Ulcinjem vred. Severni J . 'ran do dalmatinske meje bi pripadel Hrvatski, južm pa Srbiji in Crni gori. O zedLpjenJ Jugoslaviji ni bilo nit] govora. Italija bi dobila Valono, Drač r>a neodvisna muslimanska država. Grofija Goriško-G^adlščanska, vsa Istra do Kvarnera, Kranjska do Snežnika, bi pripadali Italiji, ki bi pa dobila tudi vso ^provincijo Dalmacijo«?, čel bosanskega in hercegovskega ozemlja s Trebinje-m ln vse doline rek. ki se izlivajo blizu Šibenika v morje. Skcraj vse dalmatinske otoke bi dobila Italija, Hrvatski bi dali le Krk in Rab. Srbija in Crna gora bi pa dobiti, seveda nevtralizirane luke,- Split, Dubrovnik. Kotor. Bar, Ulclnj in Sv. Ivan Meduanski, nek?tere manjše otoke in Brač. — Žalostna je bila vloga carske Rusije pri sklepanju te pogdobe. Na nji je bil podpis zastopnika Rusije Benkendorfa. Kralj Aleksander £n JO Ko so odkrivali spomenik kralju Alek-so.nJru v Ljubljani, so porxvbili omeniti sodelovanje kralja Aleksandra z Jugoslovanskim odborom. JO ni gleal v prestolonasledniku Aleksandru samo regenta Srbije, temveč tudi poossbljenje jugoslovanske ideje. V brzojavki, ki jo je JO odposlal februarja 1916 pretolonasledniku Aleksandru je bilo rečeno, da dežela, ki bo ustvarj.na po veliki berbi, bo obsegala ves jugoslovanski narod, zedinjen pcVaška Venera« in nas presenetili s temperamentnim podajanjera vlog", a tudi pokazali, da se da mnogo doseči ' tudi z burko, če igralci slede tcčnlan navodilom režiserja- Ta povezanost med igialci in režiserjem je bila občutna, žal j tega ne moremo trditi o prvem gostovanju. Igro samo ie poživljalo tudi Igranje | mladega toda zmožnega orkestra. Podeli- j tev vlog je bila posrečena ln so jih igralci redili prav dobro v splešno zadovoljstvo puolike. ki ni štedila s priznanjem. Selimo, ite. nas a^LLui atr\ah kruh in moko na kaite. Raciomrjnje ali enakomerna porazdelitev živil je bo*' ali mvnj povsod, pr' nas pa ?e posebno nedosegljiv ideal. Na papu ju že še nekako g-e, v praksi pa je križ. ker si pač znajo in morejo nekateri ljudje pomagat*, drug' pa ne ?'a svetu je bilo vedno tako m menda tako tudi vedno bo. Em so v življenju odpornejši, okretnejsi in srečnejši, da lažie in boljše Ži\et drugi TO pa zapisani ž votorte nju od rojstva do smrti. L'i*diti človeško družbo tako. da bi ži\*eli vsi r.cjen u stanu in delu primerno dobro, jc prav tuko težko ali §e težje kakor izumiti perpetuum mo- bilc. Človek je pač človeku \*oik Tako mislijo in sodijo realn* ljudje, idealisti pa drugače. — 73. redni občni fb*r »L^bManifce** gokola« se vrši v pp^edtlj .t 3 feb"U'ria 1941 ob 19.30 uri v društveni t^ljvadn'd v Narodnem domu. Po'e: noročil odbornikov in volitev nove irrave so na dnevnom fdeu važna drurvene :ad~ve. T8%6 ie dolžnost vsok^a čbna in Carice, da ae občnega zbora zanesljivo udeleži. Štev. 24 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 30. Januarja 1941 EVNE VESTI — Proračun zagrebške m -srno obttne. V torek je bite. seja finančnega odbora zagrebške mestne občine, na knteri se je obravnaval novi mestni proračun. Sprejet je bi! predlog mestne občne z nekaterimi monjsimi izpremembami. Xa proračunski seji mestnega sveta bo predložen v odobritev mestni proračun za leto 1941 v skupnem znesku okrog 107 000.000 din. Fiw računska seja bo jutri dopoldne. — Poskusni radijski prenos v Sn'itu. V Fpiit je prispel včeraj ravnatelj zagrebške rad: ske postaje Vladinvr Kva-člc s rpbnifnim ravnateljem inz. Brankom Radijem, napovedovalcem prof. Ivnoip ftreklom m druerim tehnčnim oreb4em. D:vi go odpotovali v Dubrovnik v zadevi radijskega prenosu preplave sv Vab«! in bivanj b°na dr. £u*a*iča v Dub"Ovniku. V Snlitu se. včeraj delat« p^sk'i«=e 9 pre-nosi na normalnem va'u zagrebsk? radijsko postaje in na kra'kem valu 41 5. ker bodo dubrovni.ke eveč^oosti prenašali na obeh v lovnih dolžinah. — Irvna na^^ hmelja. N'ovo^a^nka trgovska zbornca je \-praJala do^i^no ravna\i stvo Narodne baDke. alt so določeni kontinge-ti za izvoz nsfiega hmelja v krrln.^ke držTve. Zbornica je dobi'a od-g vor, da so kontngenti določeni. Izvoznik? na i se preko pooblaščenih denarnih ' .- obračajo na devizno ravnateljstvo rNarod^e b*nke, da dobe valu^nq potrdila. — Opozorili prevoz V korrt konire v pasivne kraje. Ravmteli<=tvo za proučevanje in orgnn;xi»eijo kmetijstva v svrho prehrane v Bro^radu je obrestno trgovce ter vse p^ednee. org°n;zacije m ustanovo, ki se pečajo z nakupom in prodajo koruze, da iim nI troba hoditi v Beograd po do-vo'jenje za prevoz koruze in kra-ev prl-d^Iuvrnja v pasivne in deficitne krajp. da ne bodo imeli nenotrebnih stroškov. Do- nja lr'hko dobe na p'smoo.o prošnjo. 1 e ie dtemel ena in potrjena po sreskem n ičelniku kot predsedniku občinskega pre-hran;o-;i!nog^ urada. — Generalnemu direktorju Jugf. Vli'ia odj>ov( dnno. Na eeji upravnega odbora Juaacellka, ki je bila zelo kratka, ie bilo skenjeno. da se odpove služba generalnemu dfrektoriu inž. Ranku Desplcu. —- V Somborn se podirajo hlse. Ker sneg naglo kopni, je pričela pod'edna voda ruSft] hiše v Somboru. Najbolj je trpela periferija, in s!oer mestna četrt Prnjavor, kjer je veda porušila 15 h'5. Hi.*e se rušijo zaradi mokrih tal in zar2di tega, ker so več:noma zidane jz ilovice. V ulici Mi:c£a Obilica se je zrušila neka hiša v trenutku, ko je bila vsa družina nri večerji, K rreči ni bilo Človeških fcrtev. Pre-Mva'stvo tega dela mesta zapušča hise, ker je v nevarnosti, da se hišd vsak hip Polšjo. r — Posvetovanja o načrtni elektrifikaciji Jugoslavije. Na seji predsedstva novosadske Ugovske zbornice se je ponovno obravnavajo vprašanje strokox-ne razprave o načitnj elektrifikaciji Jugoslavije. V ta namen je bilo določenih 40.000 din. V novosadski trgovski zbronici bo v kratkem Posvetovanje strokovnjakov iz Zagreba, Beograda in drugih mest. na katerem se bo cl ravnavalo vprašanje priprav gTadiva za razpravo o elektrifikaciji, da bo mogoče potem postaviti konkretne predioge. • ~ Nad 7C00 va«enov cementa v skladiščih. Rezerve cementa v na.Si državi znaša),) nad 7.000 varionov. Od toča od-pade samo na dalmatinske cemTn'arn« nad 5.000 vagonov, na drusre pa okrog 2.000. To je najboljši dokaz kako ie *rr.d- bena delavnost v naši državi zastala, v tovarnah cementa se obetajo nove redukcije. = Ljubljanska bor^a j*, določila tip 85«Vt m°ke. V prisotnosti borznega predsednika dr i Slokarji tn glavnega tajnika J. Kovača ter zastopnika Prevcda tU. V. KO a!rja je borzna izve'nižlta komisija — ae-Stn^PČa iž borznih članov A- Srr.rkoiia. A. Hira ta I Rojca, Ob 90de)ovanm Pr. skerjanca, predsednika Združenja mlinarjev dravske banovine dol-cila iz Številnih poslanih vzorcev mok povprečni Up 85o * enotne krušne moke v smislu zadnje uredbe kr. banske uprave z dne 24. decembra »40 Borzna komisija je ugotovila da še naibolj ustrezajo povprečnemu tipu nove enot*« moke vrorri mok iz tehle mlinov: Kari Zupane. Sevmea. Jakob Jafi. Mislinte in *Bi*tni< mlin. Borovnica. Povprečni tip novo $5°■„ enotne krušne mrke bo dostavljen r>o Ijublinnski borrrf vsem srcsk*m n.v čr's'vom Oprema »reskim prehran i e valnim odix>rom, kior bodo na vpogM tudi vsem oblinam oziroma ob-kolsfcih žur>. rardnvva knlitra za smučarje »Re*e rad t. Knjiga ie zdaj izila in sicer v založbi »Triglav« v Kranju. N5eno vsebino smo že priobčili. Knii^o ki sta io ooremila z lenimi slikami ln črte?: France Godec in Robert Kumo. top"o pri-ooča-mo srnu carjem, sai nj-hovo zanimanje in pozornost v po1'M meri 7asluži. — Smuka v Kanmi^Kih planinah je naslov predavanja v okviru ted^nsketra turističnega pregledn ta petek ob 1410 uri v ljubljanskem radiu. — Naim'afši vo^ak n»š> ro?ske. Te dni ie bil srreiet v na^o volsko kot dobT*o-vol^ee AHam He^eduš iz Vinkovcev star 14 let. Fant pravi, da ie nie^ova imitfULC nei^a želia. da pitane rar^dnik Ni?gov komandir pravi da ie zelo ubogljiv in navdušen za vojažTd stan. — Vreme. Vremenska napoved Dravi da bo delno oblačno ln mrz'o vreme sicer nobenih bistvenih sr~ememb szdanje-«ra vremena. Včerai ie nekoi ko snežilo v Ljubiiani. Naivišia temoeratura 1e masa'a v Kurr.boru 15. v Dubrovniku IZ v Splitu 11. na Rabu 9. na Visu 5. v Sarajevu 4. v Zaerebu 1, v Ljubljani —2. v Beogradu —6. v Mariboru —7.4 Davi je kazal barometer v L.:ublianJ 771.1. tempe-rat'ira 1e znašala —na aerodrmu —6, v Mariboru —10. v Zagrebu —5. v Beogradu —8. v Saraievu —4. na Rabu 3. na Visu 4, v Splitu 6. v Dubrovniku 7. v Kumboru 8. — Nesreča. V Pod peči ie o^dla no stojnicah delavčeva žena Frančiški Rozman in d"»b;ia hude poškodbe na h'bAu. — 32-letni deir.vec Ludvik lak-^er zapo~len pri cestmh del'h. k1* iih vodi gradbeno pod-jetie Slavec na Cmvčah. ie včirai vtaknil rrko med dva va«*onČka. ki sta nri zmečkala d^n. — ?n,e+ni p-*-«^nikov sin Jože Kos iz Skoffe L^ke ie šol vče~ai v g^zd Turipravliat drva. pa ie na poledenelem bregu pad si ln si zlomil desno roko. — Ptsmono^inja Angela Zemljen iz Stahovice pri Kamniku 1e včeral zlila nase lonec vrele vode in se hudo opekla 00 nošah. — S krop a se ie polila tudi 2 leti stara hčerka posestnika iz Za^r a Martina Vrtačo ik in se hudo opekla po hrbtu. — Liublianski reševalci so b;"i včerai pozvani na Sv. Petra cesto. Tam ie hotel 281etni delavec Jakob Porle prekoračiti cesto, pa ie pridrvel po cesti avto. k: je Porleta oodrl. Poškodovanca ki ima rane na glavi in no životu, so reSavalcj pre-poliaU v bolnico. — fcrtcv mine v Boki RotorsKi. Ranjeni kmet iz Boke Kotorske G juro M?rinkovič. ki mu je ob eksploziji mine raztrgalo trebuh, je dva eni po operaciji v vojaški bolnici umrl. V isti bemlej leži njegova hči Milica, ki jo je tudi ranil drobec mtne. Tudi njeno življenje je v nevarnosti- —li UprarlCer.o igraj* nJe smo pred j kratkim opisali, kako se razsiria 00 Trnovem in tudi do Šentiakobskem okraiu če5. da verno ljudstvo ne more v ce-kev zaradi brozee pred cerkvenimi vrati Verni »meSčan«. knk'-»r se ie podpisal pod notico, ocomtnla mestno občino liubrao ko nai bi se tudi letos za to pobrigala da bi verno liudstvo imelo dostojen vhod v bo-žie hrame Sedai smo Da z magistrata dobili poiasnllo da e po 9 75 meit cestnega reda spraviianie sneea na hodnikih, posipanje hodnikov proti poled'd in snaženje hodmkov snloh dolžnost poram°znih posestn;kov stvar policije ie na nadzorstvo, kako posestniki izvaiaio predpise mestensa cest reda Mestno cestno nadzorstvo zasebnih hodnikov v Ljub'jani ne snažd in smo o tem že večkrat o:sali tudi v našem listu ter opozorili posestnike na njih dolžnost. Mestno cestno nidzorstvo namreč ne snaži zasebnih hodnikov ni*i državnim niti samoti d ravni m. niti vo:a-skim. niti cerkvenim upravam in niti ob posestvih mestne občine ljubljanske, ker moralo tudi vse ob'asti in uradi skrbeti za red o*"ed svovmi PO-lop1i in posestvi sploh. Naposled pa §e prioomlniami. da so tudi taki lastniki že ce'o po dv krat z maristrota dobili pismeno obvestilo o teh dolžnostih. —li 10 let ACMD. V sob-^o ho o-amo-vala akademska podružnica CMD lep Jubilej. Deset let dela. de«;et let truda. In v ta namen bo prirejen sobotni ple?. Po odličnem in zb anem srored'T bo prijetna in aninrrana zabava ob zvak:h pl"sn°ea orkestra Adamič-Brod\vay. Ves čisti dobiček ie namenjen zgradbi Nar. doma v Kočevski reki. Pričakuj orno od Cirilmeto-da-iev in ostale javnosti da ra? po-inre —lj Izlet SPD na Krvavec dne 1. in 2 februarja. Kdor hoče v prij tni družbi uživati lepoto gorskih smuč;*č naj se najkasneje do petka zvečer prijavi v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi c s*i št. 4/1 radi izleta na Krvavec. Odhod iz Ljubljane v seboto ODoJdne. prenočišče v domu SPD pa K;-vavcu, pjvraiek na Kamnik in z večernim vlakom nazaj v Ljubljano. —lj Ob 40!efn*ci Verdijeve ^mrti brmo v Ljubljani slikali njegov slavni Reoviiem, ki ga bo v ponedeljek 3. februaria ob 23. v unionski dvorani izvajal pevski zbor Glasbene Matice z Ljubljansko filharmonijo ter odličnimi solisti go. Zlato Gjun-gjonac. go. Franjo G o'ob. g. J ožetom Gosti čem in g. Julijem Boiotlom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča na žalnem koncertu mesta Ljubljane v sp:min častnega mešCana dr. Antona Koraca. K?r ie ta orvovrstna glasbena prireditev co ovo glavna nrireditev tedna za zimslco rx>rrv>j in ie vos čisti dohodek ramen i en liub- ijanskuTi revežem za zimska oornoC. da tako združuje toliko cmjenic, iii govore za obisk, bo koncert gotovo razpre-dan. Besedilo s prevc-dom in raTlago Roqu:oma ter vstopnice se v predprodaii dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, —-lj Nabiralna a^ci'a ra zimsko p^moč. V ponedeljek in toiek 3. in 4. februarja bo v Ljubljani nabiralna akcija s posebnimi odkuonirni listki za »Zimslco Dcmoč«. Pri tej nabiralni akciji sodeluie name-šrčenstvo banovine, finančne direkcije, železniške direkelie. mestne obline, ženske in karitativna druStva. Rdeči kril akademiki ln akademičarje ter moštvo policj-sko straže. Vse nabiralke in nabiralce vabimo, da se udeleže nosebne^a skum?ga sestanka v svrho podrobnega razgovora in navodil za izvedbo nabiralne akcije, ki bo v petek dne 31. ianuaria ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega doma (St. Jakob- aki oder). —lj Valčkov vec*r Sokola I — Tabor so pred dolgimi leti vpeljali Taborjani zato, da tudi starejši gen^ra.ij nudijo možnost zabave na plesu, kajti takrat so na plesnih prireditvah valčki id ostali etari plesi skoro izginili in dali mesto modernim d lesom Valčkovi večeri so se starim in mladim zelo priljubili in tako ie sedaj vsako leto na programu tradicionalni vačkov večer. Letos bo radi izrednih razmer prirej on že v soboto 1. fbruarja ob 20. url v vseh prostorih Sok o. skesa doma na Taboru in bo vsak drugi ples valč k. tako. da bodo prišli na račun vsi. *stari« in mladi. Za okrepčilo bodo skrbeli dbro založeni paviljoni po zmernih cenah. Ob e-ka promenadna. 65-n —li Društvo nUfih me*tn1b alulbcn-ter v LiubUani, priredi dne 1. febr--ar4a v dvorani hotela Miklič družabni večer z godbo in plesom v proslavo društvene 30-letnice Vstopnine nI Začetek ob 8 zvečer. 66- n —li Popravila preciz'j*Ib or Izvršuje F. Cudeu. Prešernova nL L Nakop zlati in srebra. 37-n —lj Družabni večer s plenom pri-edi kolesarska podzveza v LJubliani v nedei;o Tnv>Mqn v MarHnčevi dvoran! v Ze S:-Ški Člani in občinstvo vljudno vab^eM. 67- n —!j m^radena kolesa. 2 dvorišča gostilne >Pri šopt'cl-t na TvrSevi ceatl Je r«kdo odoel^1 1500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »MiVe« Stanku M«nnč*čti. — Kolo enake znamke, vredno tudi ^BOO dm. je tat pdpeljaj mesarju Josinu Hamu. in nicer izpred stomice na Vodnikovem trgu. — V kurilnici ra glavnim kolodvorom je bilo ukradeno 60O din vredno, črno pleskano ko^ znamke »Irisc ž^eleznlč-rlu Štefanu Primar ju. Pr'marlevo kolo imi n'nre trume. — Izpred železni carske nabavi jalne zadruge v Vofiniakovi ulici pa Je tat . odpeljal 800 din vredno, črno pleskano | žensko kolo znamka >Tajfun« Frančiški Telatko. —lj Tatvine. Ispred Weilgunijeve trgovine v Šolskem drevoredu je tat ukradel Stanislavi Cspudar rja\-e usnjeno aktovka. — Iz pisarne oddelka finančne kontrole na Bregu je nekdo odnesel gostilničarki SJavki Gacnikovi svetloajvo aktovko, v kateri je imela razne dokumente in ženske rokavtce. — V Bu J asovem vinotoču Je žepa r izmaknil Mariji Klančarjevi iz žepa denarnico z manjšo vsoto dem rja. — Josipu Tometu pa je tat ukradel iz avtomobila pred novakovo gostilno v Stenanji vasi dve odeji in posodo za bencin. Tome je oškodovan za 300 din. r^lj Na*đeno trunio novorojenčka. V Ljubljanici pod mostom na Fuž nah so na-Ali ljudje t'.upelee novoroj-nCka mrkega spola. Qb"estili sq oro?n'ke v Vevčah, ki so odredi*, da se trupelce cdnece ln po-kople na pokonallSču v Dev. Mar. v Polju. Trune'ee je ležalo v vodi že teden dni in je bilo vrženo v L;:ub!-a^:co najbrž n?kje v zgemiem t<-»ku Lniblj?nice ali pa v mestu. OrcžnIStvo je uvedla preiskavo. —li NA VSAKO MIZO lAhHO PIVO1--«^lj Potenovka, uamo{«iin ln se pri tem ni ustraSil noheneera sredstva, samo da se Izmota iz mučnega polo-žaia kar se mu pa ob tej priliki ni posrečilo. Pri vlomu zasa&n Ljubljana, 30. januarja Bivši kurjač Jož s Sluga iz Zasavja j« še mlad po letih, a Že star znanec policije. 2e zgodaj je zažsi na ki-iva pota Kiadel je po stanovanjih in lotolih, zato je tudi ie večkrat seiel. kar ga pa ni izpameto-valo- Nedavno je spet prišel iz zapora tukajšnjega sodiš "a. kjer je presedel zaradi tatvin več mesecev, komaj pa so ga izpustih, je prijel spet v pest policije. Bil je aretiran med policijsko racijo nekje v predmestju in so ga po zas;!*.anju poslali v ni'c^ovo domovinsko občino. Komaj pa je doma stopil iz železniškega vagona, že se je spet obmil proti Ljubljani in jo p:imohal nazaj. Tu se je aukal okrog prodajalec/ kož eivjaeine. ki jih je bilo v zadnjih dneh v Ljubljani zaradi sejma »divje kože« precej; vpraševal jih je, kam spravljajo bkig^o. Tako je »vedel, da je nekaj kož divjačine nakuoil tudi tr- govee Andrej Stvor v Florjanski ulici. Snoči se je skril v veži omenjen« hiše, preden eo zaprli hiSna vrata. Potem je skozi stranska vezna vrata, vlomil v tr- govino ln jel pripravljati blago, da bi ga odnesel. Razen kcžuhcvine je nabral tudi precej usnja in vse skupaj dobro povezal. Ko je blago že r-meraval odnesti, pa je v veznih vratih nenadoma za-krtal ključ. Ježe je hitro ugasnil luč, vendar je nekdo lz hi£e. ki se je vrnil demov, opazil pramen. Misleč, da je v trgovini gospodar, je potrkal na vrata. Ker se pa nI nihče oglasil, je zaklenil vrata in stopil na ulico ftjor je poiskal strržn^ka. Stražnik je nagel vlomilca skritega za omoro, na tleh na vse blasro. Sln SO. Januarja 1941 Ratcc^-Planica 870 m: ^8, oblačno sne8 m: —5, oblačno. 125 cm snega. prSič SKofja Loka 330 ra: —5, oblačno, 12 cm snega, sren Kranjska gora 810 na: —10. megla, 40 cm snorra, sren. drsališče in sankaližče up»- rabno. r^štaiski uom nio m: —o, jasno. 5 cm pršila na 15 podlage Pohorski dona 1033 m in Mariborska knč^ 1080 m: —9, oblačno, 5 cm pršida na 25 podlagi Sokolski dom 1100 m; —40. oblačno, 7 cm p:šča na 35 podlage MOzirvka koča 1314 m: —9. jasno, 65 cm sneg:a, sren Peca 1G51 m: —5. oblačno. 40 cm snega, sren Rogaška Slatina 238 ra: —A, oblačno, 5 cm pršića. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek pose Dej Preklici, urjave oeseda din l-— davek posebej. £a plamene odgovore gieoe malin oglasov ie creba priložit mamico. — Popustov sa mait ogta*e ae priznam a RAzno Beseda 50 par Davek posebej Naimanjsi znesek a.— din POZO Bi Popravljam, vulkaniziram gu--nasto obutev, prodajam m ku-jujem vae vrste moških čevljev — da ao te sadnji deli dobri KLAV2ER, VoanjaKova 4. Kil OGLAŠUJ »Slov. Naroda« Z.\ VSAKO PRIMKO lajboljSa m naicenej*a oblačila al nabavite pri P K E S K E B 3 v Petra cesta 14 2. T. Beseda 50 par Davek posebej Na ima niši •* din POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstne stole, poiitiram oprave, vsa popravila najceneje ZORMAN - Breg 14 328 SLFVOVKO staro. 40 prodam s plačano troAarino po 34 (Hn liter, franko postaja Zagreb, v sodih kupca. M. Bojanič, Zagreb, Palmotičeva 22, telefon 92-75. 424 HIŠO, novo, gospodarsko poslopje, kozolec in vrt takoj naprodaj. Kramar, Latkova vas, Sv. Pa« vel pri Preboldu. 425 SPECIALNO BARVANJE LAS, TRAJNO, VODNO IN ŽELEZNO ONDULACLJO IZVRŠUJE Vili Fr&nchetti V SALONU J. KOSEC — MIKLOŠIČEVA CESTA ftT. IS Makulatura* papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Knafiljeva ulica štev. § skupščina Sokola I. na Taboru Za starosto je bil ponovno soglasno izvoljen br, Sckol I proslavil 35 letnico obstoja inž. Bevc — Leta 1942. bo Ljubljana, 30. januarja V znamenju popolne notranje konsolidacije in stmjenoEti vseh društvenih pripadnikov je imel S:kol I snoči v veliki taborski dvorani XXXIII. glavno skupščino, katere se je udeležilo nad 400 članov in članic. Tako impozantna udeležba na skupščini je najboljši dokaz resnega in smotrnega dela taborske sokolske družine po težkih notranjih pretresijajih pred dve-mi leti, ko so nekateri prorokovali pogin Sokolu I na Taboru. Toda bili so slabi ra-čunarji in so se temeljito urezali. Vsa poročila, ki so jih podali poe-ini društveni činitelji so bila nadvse razveseljiva, zlasti pri ženskih telovadnih oddelkih. Skup^ino je otvoril starosta br. inž Lado Bevc, ki je po uvodnih formalnostih teplo pozdravil župnega podstarešino br. Janka Jazbeca in zastopnika tiska. Svoj prvi t: ozira v so zborovale! poslali starešini Saveza SKJ Nj. Vel. kralju Petru II., ki so mu navdušeno zaklicali sokolski »Zdravo!« Prav tako je bil s pieteto po-češčen spomin pokojnih bratov in sester z vzkliki »Slava!« Brat starosta je zatem v klenem programatičnem govoru poudaril pomen sokolske misli zlasti v sedanjih resnih ;n težkih časih, saj mora biti baš s:kclskri organizacij?, pobornica slovanske misli i?mo na zaključku sokolske Petrove petlc.rLce in na pragu leta, ko bo postal naš mladi kralj polnoleten ter bomo ta zgcxi ruski dogedek proslavil] z II. vseso-kolsk.iu zletom v Deog.a^u. V Vi.ovih dneh bovlo naraščajek; dnevi, 6. septembra pa bo Jo glavni zletni dnevi v Beogradu, kjer t? s^kzlstvo pred svojm starešino poki.- lo sadove sokolske vzgoje na vseso-kolsk.ro r!c*.u. Tega zleta se mom tudi tabo:.-.-en Iružfna udeležiti v polnem številu. Brat rtuosta je nate orisal notranjo kon. .' . - .j ) v tiruZtvu, ki se bo najlcp.se pokazala v poročilih dru." tv. ;.L. činiteljev. Društveno 'e*o bo treba še bolj pomnožiti da s ■ : -1 :Ja zaobljuba sokolske Petrove petletnice in da se prične s pripravami za črušt.e o Coktnico, ki bo drugo leto. Ob zal:! . '•; i t?, cjoga poiocila se jc zahvalil vser> bratom in sestram za njihovo uspeš-r) delovrjije v društveni opravi. Pcroeilo brata staroste je bilo sprejeto z velikim o.ic.^avanjorn iSv.sMia i«. zatem p«N:.- C.lc društvenih črnite"jev. Ta^ii ■< brat ELbin Bcžek jc kratko poroi...! o delu druJ,t\one uprave in kroruloiko n.:>. icl vse važnejše dogodke v minulem letu. predvsem lil: v juacijo spora, ki ni zapustil p:av nobenih sicdov v društvu. NajVažiiOjše prireditve, ki se jih je udeležilo društvo so bile obrambni zbor, odkritje srcr.jen'ka Viteškemu kralju, žalna svear.ost 9. oktebra. proslava 1. dcceiulr-: in pcklonitev na grobovih bratov Toneta -•'.aleja in Bonearja. Pod ok:iljem Sokoia I se jc otvorila nanovo preurjena Grc^ro CJ cva-Gnuitarjcva knjižnica v letnem paviljonu, ki jo požrtvovalno vodi in oskrbuje br. Ivan Erbežnik. Erat tajnik je nato prečita! še poedina p:ro n-m dekletom in njene poledice so vsib na pri kateri pa sodelujejo kot k« tok trt zaupnikov tudi ostale osebe. Nevsiljiva tendenca igre jt. pofcatttl gmJjivo prisrčnost m zavest skupnr^ti ki druži te ljudi, da pvmaaaio po s\ skromnih močeh druq dr-ncemu Najmočneje zavzame g'edalea srčna dt.or«.:.; -n p'cmcn^cst m'adeda č'nvcka k' u pr;p-av-ljen pomagati sočloveku in gf rešit pred katastrofo. Nc-patetičnovt značajev in ma hmis* razmer, v katerih se odierava en* i/med pogostih življenjskih kriz. sta pokazani z namenom da bi gledalci spo-znah knkn io najhujša življenjska katastmta premo* va' če človek človeka ne obso.a temveč mu je brez napačnih predsodkov pr pravljen z razumevanjem pomagati Režijo i£re vodi dr Kreft Inscenacijo jc oskrbel inž. arh Prane Popevko »Stat sem dvajsot let« je komponira I H. ian Adamič. Prevod igre pa jc dele ^ Cijp ia. Iz Celia iu Prizorišče predstavlja prerez stanovanjske hi>e skozi najvišje šeste nao«»tropjc V c&prcdju vvdijo izprd odra stopnice na hodnik, ki zavzoma sred.no stene »n vodi v globino, kjer se vrste vrata mesečnih opremljenih sob. Hifa, v katen se dejanje godi, je me-"-Čanski ptnzion na M^jntmar-tru. V skromnih sobicah šestega nadstropja živi pestre pomešana drusč:ia ki jo je zbližal približno is-Ti socia'n po'ožaj. V tem nadstropju živi star račune v d ia (Lipah), ki je v prostih urah pisatelj ljudskih romanov, njegova bolehna hči Edv-iga (Sirn-eičeva), bcrhemski zak »osk pa fGabnjel-čičeva in Gale) mlad delavec s^k'ar Jojo (Sever), ki je zaljubljen v Edvvigo, a mu je njen oče noče dati, dekle pn < vsem tem nič ne ve. Pomožna tipkanca J ana (Slav-čeva) ki pogoste menjava pri a*oTie, in neka Berta (Sancinova) z ne povsem verjetno preteklostjo; nadalje: študent prava Jonval (Jan), ki hoče po*>tati chanso-nier, stara, sitna, a ne hudobiia lastnica hotela Maretova (P Juvanevay in njen mož (Danes), stalni obiskovale* krnjskih dirk. Dramatik nas uvaja v zauprn sti teh ljudi. Tako postanemo priča m hovih denarnih neprilik, njihovih opravljanj in prepirov. S prihodom študenta-chansoniera Jonva- —c Krušne ^arte bodo rardoljevali trgovci z živili. V torek zvečer se ie zb~alo v sejni dvorani na mestnem d.>u: ivars v j okros 60 trgovcev in trgovk z živili iz Celja. Sestanek je vodil žuoan dr V kot predsednik mestnega orehraniev a n?-sa odbora. Navedel ie ukrene o racioro1:-zaciji pžcniČne in ržene moke ter uvedbi nakaznic za kruh in moko ki Jih t> dajal Prevod v Ljubljani vsak me -drugi barvi Celjski trgovci so odobrili skleD prehran jeva 1 ne odbora d\ bodo trgovci oreiemali oi prehranievaln ni urada nakaznice za kruh in moko ter "iih nato izročali svojim strankam Pre; oa bodo oreiele stranke v trgovinah vpr; š line oole. ki iih bodo morale točno i7p lniti in takoi vrniti trgovcem nakoi bo !o dobile nakaznice za febnjar Ta sistem ki ie isti kakor v Ljubljani bo vel a1 tudi pozneje, ko bodo morda uvedene nakaznice tudi za druge vrste b'aza Mestnemu prehranjevanemu uradu ie priznana 2-odstotna provizija od mokj d3 bo mg%l kriti stroške za vzdrSevnnic urodn in no potrebi tudi nakuoovati r>*enico sam n jo dajati v m'in. Trgovci bdo od stra k, ki jih ne poznajo, pred izro.* tvi;o nikz-nic zahtevali da se legitimlrnio Ta':o hočejo preprečiti zlorabe Delavci ki opravljajo težka dela b"do pr jeli naenkrat samo 4 ki pšenične moke ali 13 33 kg kruha na mesec. Prch-on evalni rrad bo skrbal. da b:do trgovci dobivali v nVi-nu moko oravočasno O raznih zd-vih bo urad obveščal trgovce z r zmn ."-enimi cb j a vami, konzumente pa tudi z objavami v časopisju. 2upcn se ie treov-stvu in zastopnikom tiska zahva il za naklonjen -^st in pomoč. —c Umetn'ška razstava v Cel Ju Na svečnico 2. febrraria c-b 11 bo v maU dvorani Celjskega doma otvoritev umetniške razstave članov kluba Ne d v sn:h-Razstavili bodo slikarja orof Stane K e-gar in Maksim Sedei ter kiparia Ka al Putrih in Zdenko Kalin Otvoitveno besedo bo govoril umetnostni z^odo ' nar prof. dr. Fr. Šijanec Vsi gtirje um't iki bodo razs'avili svoia na;boliša dela M d Sedejevemi deli bodo predvsem de a. ki jih ie razstavil na mzdnaro'ni razsl vi Bienna^ v Benetkah Cei j u se obeta velik umetniški dogodek. —c Tečaj za mejstrske izprte. Celjska poslovalnica zavoda za posceševanie obrti pri Zbornici za TOI priredi večerne tečaje za moistrske irpite Priiave snreioma poslovalnica v Obrtnem d-mu v Celju do vštetega 8 februarja. Tam dobite tudi vsa navodila. —c Lactn?ki motornih vOz;l b'ci^lov *n HJakar^kih voz morajo do 31 t m pojaviti svoja vozila o™ist'unemn sre kemu načolstvu odnosno oredstoini'tvu mestne policije. Opozarjamo one ki svuih vezil Še niso prijavili, da to storijo takoj. —c V cclrskj boln'ci ie umrl v t^rok 39'etni dninar Ivan Presekar z Ložice pri Vrajiskem. A. E. Fielding 20 i prinaša srece Roman Potem je spregovoril nekaj splošnih besed drugim Rekel jim je zlasti, da želi. da bi sodelovali z njim pri preiskavi. Končno je prosil, naj mu v ta namen sami povedo, kaj je kdo slišal ali videl odnosno opazil posebnega pri drugih. — To se pravi, — je začela Phvllis, naenkrat je pa obmolknila in njen nepremični pogled se je ustavil na Niči. — Kar govorite. — je dejala Niča vljudno, toda z nevarnim plamenčkom v očeh. — Če se boste bali gospoda inšpektorja, mu povem sama, da je naša mačka izginila. Da. to je dejstvo, — se je obrnila k inšpektorju in puhnila oblaček dima iz ust, — mačka je izginila in ker je bila ljubljenka gospodične Bailevevc. se boji, da se ji je pripetilo kaj hudega. Pointerju se ni zdelo, da je hotela gospodična Baileveva govoriti o mački. Videti je bila vsa prestrašena, ko ie Niea Batchelorova tako zaključila stavek, ki ga je bila ona začela. — Oporoka se je izgubila. Anonimno pismo se je izgubilo, zdaj mi pa pravite, da se je izgubila tudi mačka. Ali se je morda izgubilo še kaj ? — je vprašal Pointer smeje. — Vaš prstan, Phvll, — je odgovorila Niča. — 2e ves dan ga nisem videla na vaši roki. Phvll je samo odkimala z glavo. — Imam ga gori, — je dejala z brezbrižnim glasom. — Nič drugega se torej ni izgubilo? — je ponovil Pointer. Gospa Stokesova je zardela, rekla pa ni ničesar. — Nič\ — je odgovorila Niča končno odločno. Cuduno, da so vsi zagovarjali gospodično Gaskel- lovo. če je bilo res to, kar je dejal o nji Farrant. In Pointer je verjel, da je to res. Niča Batchelorova je stopila k vratom v drugo sobo in naenkrat je povabila Pointerja s svojim najslajšim nasmehom, naj ji sledi. — Zelo rada bi vam nekaj povedala, gospod Pointer. Ali bi bili tako prijazni, da bi stopili za trenutek z menoj v sosedno sobo? — Cim je zaprla vrača za seboj, je takoj začela: — Upam, da se ne boste jezili name, če vam povem, kaj sodijo o tej zadevi rodbinski člani, — je dejala z zelo sladkim glasom. — Znane so mi stvari, o katerih vi ne morete imeti niti pojma, — In povedala mu je vso zgodbo o Farrantu. — O tem smo vsi trdno prepričani, čeprav se nam nikoli ni posrečilo razkrinkati Farranta, — je zaključila svo- | je pripovedovanje. 1 — Tega ne vem, — je dejal Pointer mirno. — Mi- slim, da smo plačani za to.da zasledujemo zločince. To je menda vaše osebno mnenje, kaj ne? — Ne, to je prepričanje nas vseh rodbinskih članov. O tem se boste prepričali, ko boste zasliševali druge. Hotela sem vam to povedati prva. Rada bi vedela samo, da-li se vam bo posrečilo razkrinkati Farranta. Zelo bi me veselilo, če bi se vam to posrečilo. Potem ji je Pointer zastavil nekaj vprašanj. Med drugim jo je vprašal po pismu, ki ga je bila gospodična Gaskellova vzela iz predalčka pisalne mize. Bilo je jasno, da je stalo Nico mnogo truda, preden je razumela, kaj misli s tem. Ko ji je Pointer povedal, da ima to vest iz verodostojnega vira, ji ni preostalo nič drugega, nego spomniti se na to okolnost. Njene izpovedne so se glasile v tem smislu, da je v polni meri verjela priznanju gospodične Gaskellove in da je priznala, da ni mogla ravnati drugače. — Nobena ženska bi ne dovolila, da bi se javno pri sodnem zasliševanju čitalo pismo, v katerem je omenjeno njeno ime. Tem bolj, ker to pismo ni imelo nič skupnega s smrtjo sira Henrvja. In samo ob sebi umevno je, da ni imelo, je pripomnila Niča z odločnim glasom. — Sir Henry si ni končal življenja, kakor je sklepala policija na prvi pogled, čemu naj bi bila v tem primeru dva strupa? Pointer ni odgovoril Potem se je pa vrnil v prvo sobo k drugim in zaslišal naiprej gospo Stokesovo. Zvedel je, da tudi ona misli, da je izkoriščevalec umoril nienega brata. Ne veriame pa. da bi bil imel sir Henry namen zastrupiti Farranta. Bila je prepričana, da je bila stekleničica strihnina v pokojnikovi roki po golem naključju v trenutku, ko je pojedel zastrupljen mandclj. Sir Henry je nekoč omenil, da so v knjižnici miši in da jih je treba iztrebiti. Gotovo si je samo v ta namen preskrbel stekleničico strihnina od vrtnarja. Gospa Stokesova je zelo vneto zagotavljala Pointerja, da je trdno prepričana o tem, kar pravi. Ko jo je vprašal, kaj misli o pismu, ki ga je vzela gospodična Gaskellova, je odgogorila, da sama osebno ničesar ni videla in Pointerju se je zdelo, da zelo nerada govori o tem. Enak vtis je imel pri gospodični Batchelorovi. Zdelo se mu je, da morda mislita, da je gospodična Gaskellova vzela zadnjo oporoko sira Henrvja in da smatrata, da je to za nju ugodno tako. da ne želita, da bi ju iskali. Ni pa razumel, kako bi mogla imeti gospodična Gaskellova interes na tem, da bi vzela oporoko, razen če bi io nameravala prodati pravim dedičem. To bi pa bilo malo verjetno. Težko bi bilo stopiti pred koga s podobnim predlogom. Noel Stokes je bil neodločen, v kolikor je šlo za teoriio o Farrantovem izkoriščanju. Dejal je. da je bil Farrant po njegovem mnenju res prijatelj sira Henrvja, čeprav je pripadal ta čisto drugemu dru-žpl^emu razredu. On Stokes, nikoli ni opazil, da bi Batchelor ne imel Farranta rad. Ko so pa vprašali, s kakšnim konkretnim razlogom bi mogel iz-podbiti domnevo o Farrantovem izkoriščanju, ni mogel Stok*** nič>Far ooVo^oriti. Sop^n^al ie pa s tem da bi bilo mogoče tako pojasniti rabo dveh strupov. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Chrtstof // Vsi v Ljubljani