št. 36.	Maribor, dne 17. avgusta 1911J g	_Tečaj XLV
List ljudstvu v pouk in zabavo,
I*Ea]a vsak četrtek lri velja s pofitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrljste letela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 & Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kaiol, Slikovnega drufitva" dobivajo list brez posebno naročninea >—> Posamezni listi stanejo 10 vin« >— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5j — Rokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo: Korotirc
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije* Za lnaerate se plačuje od enostopne peHtvrste ea enkrat 15 sin«« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj- do srede zjutraj, <->
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Zopet izkoriščanje našega kmeta.
Že pri prodaji sena so skušali mnogi prekupci in mešetarji oškodovali našega kmeta s tem, da so mu za lepo in zdravo letošnje seno ponujali tako sra-motne cene, da bi bili skoraj samo stroški pridelovanja sena plačani. Oni izkoriščevalci, ki vedo za slab gospodarski položaj posameznih kmetov, vedo vsako ugodno priliko izrabiti in navadno takoj zaairajo do-tično blago pri kmetu, da on potem ne more z drugimi skleniti ugodnejše kupčije. Ravno zadnji Čas gre hudo za denar. Živine ima kmet letos malo na prodaj, ranega sadja tudi ni mnogo; radi tega se skuša prodati poznejše jesenske pridelke, da se z aro a-li predujmom zamaši razne luknje na davkariji, pri posojilnici in drugod.
Vinski pridelek obeta biti letos, posebno tam, kjer ni bilo toče, ugoden glede na kakovost in količino. Tudi slive, kjer jih ni pomorila suša, bodo bogato obrodile. Ta dva, pridelka sta letos edino upa-nje za kmeta. Vinske cene bodo gotovo zelo ugodne, ker kapljica ne bo ravno slaba; pa tudi v kleteh se nahaja sedaj že jako malo dobrega vina. Slive bodo ravno tako imele najbrž lepo ceno.
Vinski prekupci in zakotni žganjarji že sedaj hodijo po naših krajih in „kupujejo" vino, ki se bo Še-le pridelalo, zaarajo pri kmetih slive, ki dobivajo Še komaj prvo barvo.
Pa kako se te kupčije sklepajo ? Kmet nujno rabi denar, mešetar pa ima poželjenje po lastnem dobičku. Zviti kot vedno, slikajo ti ljudje kmetu, da vino ne bo imelo posebno izborne cene, strašijo celo z vinskim davkom, slive pa da itak ne bodo kaj prida, ker jih je suša pokvarila. Za vino obljubujejo mešetarji sedaj samo 20 do 28 vin. za liter, za slive pa 20 do 24 K za štertinjak.
To so tako sramotne cene, da nikakor ne odgovarjajo sedanjim- razmeram. In vendar se je v Slov. goricah sklenilo že več kupčij za to ceno. Mešetar ponuja kmetu 50 do 100 K kot predujem za vino ali slive, in ker je ta v sili, se posluži te prilike in proda vnaprej svoje vino in slive. Za več stotakov je o-škodovan s tako prerano kupčijo ubogi kmet. Preku-
PODLISTEK.
Zadnja ura v Pompejih.
(Konec.)
Kaj Fuiecij se zakrohota: „Ha, vi zajci, strahopetci!" Takoj ga je minil smeh, ko je pričelo padati kamenje na njegovo hišo. Potres je bil hujši in močnejši, nego pred 50. leti.
Stene so se majale, stebri so pokali in pričeli padati. Kaj Fuiecij je hotel ubežati, A zadel ga je na glavo kamen, da se je zgrugil polmrtev na tla. Gla-dijator mu je prebodel srce, da se ni dalje mučil . . . Sužnji so zbežali na vse strani. Teolil je hotel rešiti dečka in sebe, pa je bil krepko privezan. Licinij in Celso, ki se je bil že zavedel, je prerezal vezi Te-oiilu z bodalom, s katerim je hotel njun oče prebosti učitelja.
ZagrabivŠi obadva dečka za roko, je zbežal Teolil v preddvorje. Vratar je bil že odprl vrata, in papiga, ki je drugače pozdravljala prišlece s „Salve", jo nemirno skakala po kletki.
Zagromel je grozen potres. Iz Vezuva &e je vzdignil ognjen steber. Lava se je razlila kot hudournik in drvela po hribu navzdol proti mestu Pompoju. Celso je zavpil obupano: „V resnici je to osveta tvojega Boga! Bog kristjanov, usmili se nas!"
Teofil je takoj uvidel, da ne bode mogel uiti o-čitni smrti. Glavno je bilo zanj, da reši duši dečkov. In rekel je svečano v preddvorju:
„Deca moja, ni rešitve za nas. Umreti moramo. Kec sem vaju že precej poučil v krščanski veri, vesta, da sledi po časnem življenju novo, večno. Kdor veruje v Kristusa, bode zveličan na nebu I" Dečka zakličeta enoglasno:
pec pa se smeje v pest, ker je zopet zaslužil lepe de-setake.
Resna je ta zadeva! Težko shaja v sedanjih časih krnet in mali posestnik. Veseli se, Če mu vinograd ali sadonosnik vrže kaj sadu, A ko bi naj bil sam udeležen vsega svojega pridelka, pa so zopet prekupci, mešetarji, ki grabijo z obema rokama po tem dobičku. Ta gospodarska rak-rana se naj skuša celiti. Naše posojilnice na deželi naj raje posodijo kmetui dotične svotice, kmet pa naj s prodajo letošnjega vina, ki bo gotovo izborno, počaka, dokler ga nima — v sodu. Istotako pri prodaji sliv. Ker bo dež In toplo vreme gotovo ugodno uplivalo na kafkovost sliv in ker so slive v Slavoniji in na Hrvaškem radi hude suše večinoma popadale z dreves, smemo zanesljivo upati na zelo ugodne cene.
Naj se kmečko ljudstvo pouči, da naj ne prodar-ja že sedaj svojih pridelkov v svojo Škodo..
Za kmečke delavce.
Ne more se utajiti, da država veliko skrbi za zdrava in cena stanovanja fabriških delavcev. Tistim podjetnikom, ki imajo delavce v stanovanju, se zniža hišno-najemninski davek. Druga določba govori, da so delavske hiše, ki jih zida kaka podjetniška družba, skozi 24 let proste davka, Če deželni zbor v to dovoli. Tudi lanski zakon za oskrbovanje cenih stanovanj s pomočjo državnih podpor bo večji del koristil le fabrikaptom in njih delavcem»
Nismo zavidni fabriškim delavcem, da se jim skrbi za zdrava in cena stanovanja, ampak nasprotno, kot pristaši krščansko-socialne struje bomo vse njih težnje v tem oziru podpirali in se za-nje soboje-vali. Toda mi zahtevamo ravnopravnost tudi za kmečkega delavca..
Kmečki delavci stanujejo ali v posebnih hišicah ali pa pod istim krovom s svojim gospodarjem. Pričakovati bi bilo, da ima kmet za ta stanovanja oziroma hišice kakšne davčne olajšave, toda temu ni tako. Na eni strani država kmeta sili, da mora vso svojo zemljo pridno in z dobičkom obdelovati^ ker mu svojevoljno nastavi in obdačuje čisti katastralni dohodek, na drugi strani pa mu s hišnimi davki za njegove hlap-
„Verujeva vse, kar si naju učil, dragi Teofil. Tvoj Bog je pravi Bog, vsi bomo njemu služili!"
Teofil reče v solzah veselja:
„Hvala ti, dragi Bog, da moj trud ni bil zastonj! Ali hočeta biti krščena?"
„Hočeva!"
„Pokleknila in molita!"
Vzel je vode iz mramornate posode v preddvorju in ju krstil.-------------—
Na ulicah je bil divji stok; obupni klici meščanov so se mešali med rigom in stokom živine. Po množici je padala toča kamenja in ploha vročega pepela. Iz Vezuva je bljuvala goreča lava na tisoče metrov v višino. Nebo je bilo rdeče kot kri.
Vse je bežalo pred lavo proti gledališču, vse ]e bilo znorelo. Naenkrat je zarjula množica:
„Lava nam je zaprla beg!"
Smrt je bila neizogibna, groza nepopisna.
Teofil se je rinil po ulici z dečkoma in hib*o stekel v preddvorje ter končno na vrt. Mirno je obstal sredi vrta, pritisnivši oba dečka na svoje prsi in ju opominjal, da priporočita Bogu svojo dušo in da naj junaško čakata na smrt. Mirno sta mala molila...
Ko se je pomiril Vezuv, razvedrilo nebo, Pom-peja ni bilo več . . . Globoko so se pogreznili v zemljo, pokopani v kraljestvu mrtvih.
Samo en suženj je ostal pri življenju, da bode priča grozne katastrofe.
«
« •
V najnovejšem Času je mesto večjidel odkopa no. Ce greš po mestu mrtvih, prepričal se boš lahko, kako je bilo bogato in cvetoče mesto in kakšna pokvarjenost je tudi vladala v njem. Hudo je kaznoval Bog to rimsko Sodomo; v nekaj minutah je bilo pokončano cvetoče mesto.
«
« *
Tako kaznuje Bog brezbožnike, nasprotno pn bdi nad pravičnimi, celi jim v zadnjih urah rane z balzamom nade v boljše življenje ...
ce in delavce obtežuje pridobivanje kolikor možno visokih katastralnih dohodkov.
Ta davek za delavska stanovanja in hišice je tem bolj občuten in neopravičen, ker kmet nima od teh stanovanj in hišic nobenega haska, nasprotno veliko stroškov, ker mora skrbeti sam za ohranitev stanovanj in hišic, kar pri stanovanjih v mestih ni navada.
Kmečki stan cele Avstrije občuti ta davek kot veliko krivico in zahteva njegovo odstranitev. Tudi naša katoliško-narodna stranka se je pridružila temu boju. Naši poslanci so že v zadnjem zasedanju, pa tudi sedaj pod vodstvom poslanca Pišeka zahtevali odstranitev hišnega davka za kmečko-delavska stanovanja in poslopja. Z zadovoljstvom imamo bilježiti, da imajo sedanji naši poslanci na vse strani pozorno oko in da se sedaj dela in bojuje za stvari, o katerih prej niti besedice nismo slišali. Brezdvomno se je politično življenje med nami v zadnjem času visoko povzdignilo.
Politični ogled.
Dne 10. avgusta. V skupnem vojnem ministrstvu vlada kriza dalje. Odstop vojnega ministra Schonaicha je gotova stvar. — Včeraj se je vršil pogreb kardinala Grusche. Bil je zelo slovesen, — Vsta-ški Albanci se vračajo iz Črne gore domov., — Na HrvaŠkem se vrše pogajanja med strankami za prihodnje volitve. — Nemški katoliški shod v Mogunciji se je sijajno zaključil.
Dne 11. avgusta. Poroča še, da bo stopil v pokoj tudi poveljnik generalnega Štaba Conrad pl, Hotzendorf, ki je hud nasprotnik vojnega ministra Schonaicha.. — Turčija je dovolila, ¿'a se gradi železnica iz Srbije od Donave do Jadranskega morja. — Papeževo zdravstveno stanje se je znatno izboljša^ lo, — V ogrski državni zbornici se nadaljuje obstruk-ciia. — Italija je dogradila drugi dreadnought, —■ Med Rusijo in Japonsko se skuša skleniti prijateljstvo. — Portugalska državna zbornica je sklenil^, da se bo volil predsednik., — V Barceloni na Španskem so vzbruhnili protivladni nemiri.
Zgodovina nogavic.
Nogavicam posveča dandanes ženstvo izredno skrb in pozornost. Zlasti sedanja moda, ki ljubi ozka in kratka krila, je dvignila ?animaje za n^žne, fino izdelane nogavice, ki igrajo pri ženski obleki veliko ulogo.
Zgodovina nogavice je razmeroma malo znana. Prvotno so bile nogavice Šivane iz suknja ali usnja ter so se tesno oprijemale nog. Delane so bile skupno s hlačami kot podaljšek in so imele podplate iz usnja ali ličja. Že vojaki kralja Cira, ustanovitelja perzijske države — 553—529 pr. Kristovim rojstvom — so nosili take nogavice.
Pri Rimljanih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi mo'ki obveze okrog meč in neg. Še-le v 5. in 6. stoletju so se jih posluževali splošno.
Pa tudi že v prednjem veku so nosili pogostokrat take nogavice, poleg tega so se oblačili moški tadi že v šivane nogavice, ki so bile oddeljene od hlač.
Sredi 16 stoletja so začeli delati v Švici prve pletene nogavice. Ker so bile te nogavice navadno svilnate, so bile v tistih 'asih silno drage in r*dke.
Splošno začudenje je vzbujal Henrik II., ko je prišel na svatbo svoje sestre z vojvodo savojskim v svilnatih nogavicah. Še koncem 16. stoletja se je braoila žena nekega uglednega politika obleči svilnate nogavice, češ, da je vendar ponižna soproga, ne pa kaka razkošna gospa.
Na bracdenburškem dvoru so veljale takrat nogavice kot tolika nezaslišana potrata, da je dejal neko Ivan Bran-denburški svojemu svetovalcu Bertholda p'em. Mandelslobu, ki je oblekel n» delavnik nogavice:
„Ej, ej, Berthold, tudi jaz imam svilnste nogavice, a jih nosim samo ob nedeljah *
Koncem 16. stoletja se je prikazala fina svilnata nogavica tudi na Angleškem. Kraljica Elizabeta je dobila od nekega trgovca svilnatih tkanin v dar par črnih svilnatih nogavic, s katerimi je imela velikansko veselje. In v čem se je kazalo to veselje? Prepovedala je vsem svojim dvornim damam, nos'» take nogavice. In ko je Anglel Lee izumil stroj za izdelovanje nogavic, je kraljica Elizabeta s
Dne 12. avgust a. Na HrvaŠkem so sklenilo pravaške stranike zvezo in bodo tvorile enotno stranko.. — V Zagrebu je vzbruhnil generalni štrajk. —- Za naslednika kardinala Gruscho bo imenovan dosedanji koadjutor dunajske nadškofije, bivjfci tržaški Škof dr. Nagi. — V Celovcu se vrši zborovanje nemških rokodelcev. Vsa prireditev pa ni stanovska, ampak nemško-nacionalna. — V angleški gosposki zbornici je bil sprejet predlog, po katerem.gosposka zbornica ne bo zamogla več zabraniti sklepov poslanske zbornice, ki se tičejo narodnega gospodarstva, zlasti davkov.
D n e 13. a v g u s t a. V Olomucu na Morav-skem se je danes pričel češki katoliški shod. Udeležba je velikanska. — Listi poročajo, da bo sklican dalmatinski deželni zbor na kratko zasedanje koncem septembra. — Bivši portugalski kralj Manuel je izrazil upanje, da bo kmalu zopet zasedel prestol svojih očetov. — Sirijo se vesti, da bo ogrski državni zbor, v katerem traja obstruk.cija dalje, razpuščen. — V Perziji vlada meščanska vojna (Šalje. Prejšnji šah se približuje glavnemu mestu Teheranu.
Dne 14. avgusta. Na hrvaškega bana To-maŠiČa je neki Matovšek izvršil v Budimpešti napad. Dal mu je zaušnico. Zajdeva je politična. — Kriza v vojnem ministrstvu še vedno ni rešena — Ruska carska rodbina pride koncem meseca oktobra t. 1. na grad Fredensborg pri Kodanju. — Iz Petrenrada poročajo, da gradi Rusija za svoje ¡vjojno brodovje v Črnem morju tri dreadnoughte, razen teh tudi Še 9 tor-pedovk.
Dne 15. avgust a. Napadalec na bana To-maŠiČa je izpuščen iz zapora, ker ga ni zahrbtno na-pajdel, ampak je stopil k njemu od spredaj in mu je dal zaušnico. — Papež je izven vsake nevarnosti. — V notranjepolitičnem življenju vlada popolen mir, Ci-tajo se samo Še kaka ugibanja o češko-nemški spravi. V praškem listu „Union" je priobčil neki slovenski poslanec Članek, v katerem pravi, da se morajo obenem s češko-nemškimi pogajanji vršiti tudi slo-vensko-nemška. — Volitev predsednika portugalske republike se vrši dne 19. t. m. Pogajanja radi Maroka med Nemčijo in Francijo trajajo dalje.
Razne
novifif

Osebna vest. Justično ministrstvo je imenovalo naidporočnika 7. lovskega bataljona Rudolfa Häusler j a zai adjunkta v mariborski moški kaznilnici.
Iz pol. službo. Dr. Alfons Wessely, konceptni praktikant deželne namestnije v Celju, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradec.
Iz poštne Službe. Poštna oficiantinja Roza Geppel v Slovenigradcu je imenovana za pcšiarico na Pernici.
POmilOščeni jetniki. Cesar je pomilostil 55 jetnikov s tem, da jim je odpustil še neprestano kazen. Na mariborsko moško jetnišnico pride 5 jetnikov, na Koper 4 jetniki, na Gradec trije, na Gradiško 2 in na žensko kaznilnico v Begunjah pa 3 jetnice.
Za društvo sv. Marte v Gra/icu se je nabralo na primiciji velečastitega gospoda Ivana Goleča v Polju 50 K. Vsem dobrotnikom Bog plačaj stoterno!
* Spremembe pri oo. frančiškanih. Za gvard-jana in župnika pri Sv. Trojici v Slov. gor. je imenovan p. Kasijan Zemljak, za vikarja p. Nikolaj Me-znarič, za kaplana p. Fortunat i Goli; v Marija Naza-ret je prestavljen p. Bonaventura Resman; v Brežice fca gvfejrdjana p. Jeronim Knoblehar, p. Odorik Krei-ner, vikar, p. Oton Kocjan, kaplata; v Maribor p. E-lekt Hamler, katehet, p. Andrej Golob', p. Fulgencij Trafela in p. Ciril Bračko; v Ljubljano je prestavljen iz Maribora p. Mariofil Holeček, v Kamnik pa p. Friderik Salier.
vso silo zatirala to obrt; hotela je biti edina v deželi, ki bi nosila tako fine nogavice.
Izumitelj Lee je bil globoko užaljen zaradi take ne-hvaležnosti; obrnil je hrbet svoji dorjo»ini in ia *el na Francosko, kjer ga je Henrik IV. prav gostoljut-no sprejel. Njegovi drugi soprogi Mariji Madičejski so pieth dr» tedaj njene dvorne dame volnene nogavice. Kakor razdražene le-vinje so plande te dame na L<3eja, ki jim ie hotel odvzeti privilegij kraljevskih izdelovalk nogavic. Kovale so tako dolg, da so resnično pregnalo nesrečnega hmnhelja tudi s francoskega dvor».
Sele ko se je začela na Francoskem moda kratkih hlač, so nanovo uvideli potrebo lepih nogavic. Z največjimi žrtvami so sestavili nekaj Leejevih strojev, ker sedaj so spadale k elegantni obleki vedno tudi umetno izdelane svit nate nogavice in dragoceno okrašeno podveze.
V začetku 18. stolelja so nosili z zlatimi in srebrnimi niti prepletene nogavice s kovinastimi zaponam*.
Francoska revolucija — 1789 —, ki je bila toliko Bovražca kronanim glavam, tudi ni imela usuidjenja z nogavico. Zapuščena in zanemarjena, se ni ve<5 brigala, da izpopolni svojo obliko in barvo In tako je prešlo, da so nosili skoraj samo še bele nogavice. Za časa nafih starih mater je dobila nogavica zopet večjo veljavo Toda svilnate nogavice so vendar le vedno bolj izginjale in so se umikale solidnim in praktičnim nogavicam iz drevesne volne.
Danes pa polaga ženstvo na n< gav;ce z pet velik' vrednost ter potroša zanje mnogo denarja. Po mestih in .. ge nosijo visoke, prozoruc nogavice, ki so pa$ lepe, a l lo trpežne.
Mnogi pravijo, da poglej žensko ped nog«, pa bod.š vedel, kakšna je. Lepo osnaženi čevlji in čedDe cele nogavice pričajo, da ljubi njih nositeljica — snažnost in pa led!
*	V kn. šk. dijaško semenišče so na novo sprejeti drugošolci: Janez Sattler iz Negove, Franc Breznik iz Negove, Alojzij Kosi od Sv,. Križa pri Ljutomeru, Jurij Lebič iz Nove Cerkve, Alojzij .Tikvič od Sv, Lovrenca v Slov. gor,, Jožef BrUmen iz Ljutomera, Franc GoriČan iz Vranskega, Rudolf Trogar iz Šoštanja, Janez Žula iz Zavrča, Alojzij VimpolŠek iz Brežic, Jožef Stabej iz Konjic, Alojzij Ocvirk od Sv. Petra v, Sav. dolini in Franc Lončar iz Dobja; tret-ješolci: Ignac Zernec iz Negotve, Miha Sevnik iz Kapel pri Brežicah, Tomaž Trop iz Velike Nedelje in Miha Senica iz Zabukovja; petošolci: Janez Kunej iz Sevnice, Franc Jug iz Studenic in Franc Bevc iz Prevorja; šestošolec Janez .GaŠparič od Sv, Lenarta pri Veliki Nedelji.
*	Občni zbor Slovenske dijaške zveze in abitu-rijentski sestanek se vršita dne 26, in 27. avgusta 1911 v Domžalah. Natančnejši spored priobčimo prihodnji teden. Opozarjamo le na to, d|a< se vrši v soboto, dne 26. avgusta občni zbor Slov, dijaške zveze in zborovanja v sekcijah, v nedeljo, dne 27. avgusta pa abiturijentski sestanek in veselica z Medve/Jovo igro „Za pravdo in srce". Prosimo vse tovariše, ki se mislijo sestanka udeležiti, da to sporoče tekom prihodnjega tedna na naslov;: Slov, dijaška zvezta/ v Ljubljani, Vrhovčeva ulica 11, — Tovariši pevci, ki bi sodelovali pri petju, naj navedejo tudi svoj glas.
*	Štajerski deželni zbor. V „Pijevi korespondenci" piše neki slovenski deželni poslanec o obstruk-ciji v deželnem zboru;. „Spor med slovenskimi poslanci in nemško veČino se ni poravnal, ampak poostril. Ravno zadnje državnozborske volitve so pokazale, da odobruje kmečko ljudstvo postopanje svojih poslancev. Stranke, ki so nastopale proti obstrukciji, so propadle, zmagala je Kmečka zveza. S tem je ljudstvo glasno povedalo, da odobruje obstrukcijo in da vživajo poslanci neomajano zaupanje. Kmetijska družba in deželni zbor Še na)dalje zapostavljata slovenske zahtevie, zato vlada na Spodnjem Štajerskem silno razburjenje. Slovenci bomo zahtevali otvoritev kulturnega sveta za Spodnji Stajer in rešitev Še več drugih važnih zadev. Dokler se pa slovenskim zahtevam ne ugodi, ni misliti na plodonosno delo deželnega zbora." — Nemške liste ta glas ni posebno razveselil in so vsi obupani,
*	Poskrbimo. Kakor se govoric liberalnih krogih, bo dr. Kukovec radi svoje znane zadeve blizu nekega kozolca v celjski okolici, odložil svoj deželno-zborski mandat. Pri volitvah, ki bodo radi tega potrebne v mestih in trgih, moramo poskrbeti, da bo izvoljen naš mož. Za državni zbor smo že poskrbeli, da imamo enotno skupino poslancev, V deželnem zboru je pa od 13 slovenskih poslancev samo dr, Kukovec liberalec. Zdaj pa moramo delati na to, da bo Še ta zadnji liberalec izginil. Težavni boji proti nasilnim Nemcem bodo veliko lažji, Če ne bo noben liberalec spletkaril. Prepričani smo tudi, da bodo naši mešča-ni in tržani imeli toliko dostojnosti, da ne bodo držali s stranko, katere general je dr. Kukovec,
*	Liberalni smrad. Zadnjič smo na kratko poročali o nečedni dr, KukovČevi zadevi, radi katere bo sedel Šest dni. Nočemo brskati dalje po liberalnem gnojišču, kajti Če bi začeli, bi segel smra,Š do neba in tudi nimamo radi opravka z umazanostmi. Spominjamo se sicer, kako „Nar.. List" v vsaki Številki vtika svoj smrdljivi nos v zasebno življenje naših somišljenikov in jih podlo obrekuje, toda mi mu ne bomo sledili. Za liberalce pač velja: Pujsek se vedno rad valja v blatu. Mislimo pa, da po tej zadevi liberalnega generala noben dostojen človek ne more biti več Y liberalni stranki.
*	Cesar soc. demokratje ne vidijo Sladkorni kartel je sladkor zopet za 1 K pri 100 K podražil. Sedaj je od junija že za 7 K poskočil. Teh lumparij socialni demokratje sevedJa ne vidijo. Njim je le za meso, da morejo zoper kmeta hujskati, S sladkornimi baroni pa so prijatelji.
Češki katoliški shod. V Olomucu na Morav-skem se je začel v nedeljo, dne 13, avgusta češki kar toliški shod, na 'katerem je bila naravnost velikanska udeležba. Bilo je iz vseh Čeških dežel nad 40.000 udeležencev, kar .je znak, da se je katoliška misel mod Cehi zelo okrepila. 14 posebnih vlakov je pripeljalo češke katolike v. Olomuc. Tudi Slovenci so bili udeleženi po deputaciji. Kot uvod katoliškega shoda je služil nadškof dr. Bauer v stolnici slovesno sv, mašo. V sporedu je bilo tudi 700 Čeških Orlov in mnoga kmečka mladinska društva ter druge kmečke organizacije. Shodu je predsedoval poslanec dr, Ilruban. Popoldne se je vršilo veliko mladinsko zborovanje. Shod so brzojavno pozdravili sv. oče, cesar in prestolonaslednik. Shod se je v ponedeljek Še cel dan ntadaljeval. Češki in nemški liberalci ter socialni demokratje so prvotno skušali, da bi to prireditev motili, a namera se jim je korenito ponesrečila. Mi se napredka katoliške misli med češkimi brlati veselimo.
*	Nakup sena in slame za vojlaštvo. Vojaško o-skrbovališče v Gradcu kupi v času od 15. avgusta 1911 do 28. februarja 1912 2860 met. stotov sena, 720 met. stotov slame za steljo in 350 met. stotov postelj^ ne slame izključno samo od štajerskih posestnikov in zadrug. Naslov: Vojtaško oskrbovališce, Schargelgas-se 36, Gradec,
*	Cene sladkorja so zopet poskočile, in sicer na avstrijskem trgu za 1 K, v Hamburgu in Magdebur-gu pa za 70 fenigov pri 50 kg..
*	Cenik tamburic, ki se prodajajo v korist „SI. Straže", se razpošilja vsem našim društvom. Naša društva naj si oskrbe tamburice po omenjenem ceniku, ako žele imeti lepa ip dobra glasbila po razmer-
no zelo nizjki ceni. Ker se marsikje pogreša pri predstavah in ostalih prireditvah dostojna in lepa godba, bodo društva z naročilom tamburic zelo ustregla svojim Članom. NaroČila sprejema: Ivan Vrečko, Katoliška tiskarna, Ljubljana. Lični ceniki zastonj in poštnine prosto.
Opozarjamo na tečaj o uporabi sadja in zelenjave, kateri se bode vršil na deželni sadjarski in vino-rejski Šoli v Mariboru. (Glej inseratni del.)
Ravnateljstvo zdravilišča v Radencih naznanja, da vkljub požaru v skladiščnem poslopju za zaboje in kljub mnogobrojnim naročilom ni nastalo nobeno motenje oziroma ovira razpošiljanja vode, ter djai se bodo tudi sedaj vsa naročila ravno tako najtočneje izr vršila, kakor poprej.
Občna pridohnina. Za volitev volilnih mož, katerim bode svoječasno voliti mesto temeljem par. 22 leg. cit. ip pridobninskih komisij redno, oziroma temeljem člena 14 Štev. 10 izv. predpisa I pred časom izločenih udov in njihovih namestnikov, se sledeče odreldd in sicer za:
davčni okraj	pripadnike davčne družbe	število volilnih mož	dan volitve		kraj in volilni prostor
Maribor Sv. Lenart Slovenska Bistrica	III. razred iv. , n. » iv. „ ni. » iv. ,	2 64 1 20 2 23	12. sept. 11. „ 12. „ H- „ 12. „ IL „	od 8. 12. ure pred in od 2.—5. ure pop	Maribor davčni urad Sv. Lenart davčni urad Slovenska Bi -trici davčni urad
Volilni zapisniki so v dobi od dne 8. avgusta 1911 do dne volitve v za občevianje s strankami odrejenih uradnih urah1 na vpogled in prepis v pisarni davčnega referata v Mariboru, oziroma pri c. kr. davčnem uradu v Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Slov. Bistrici.
Mariborski okraj.
Volitve v ©ecsrsSrss
Prvokrat so slovenski kmetje privolitvi v okrajni zastop mariborski v skupini veleposestva naskočili nemško-mešcansko trdnjavo. Dlapiravno so si vedeli naši nasprotniki svoje stališče ojačiti s tem, da ima mnogo nemških1 mariborskih meščanov volilno pravico v tej skupini, vendar se je prvi naskok združenih slovenskih volilcev nepričakovano posrečil. Pri volitvi, ki se je vršila v ponedeljek, dne 14. avgusta, so dobili slovenski kandidatje od 206 oddanih glasov do 102, Eden naš kandidat Matija Peklar je celo zmagfal. Nepričakovan je ta uspeh slovenskih kmetov. Udeležili smo se volitve v tej skupini, da preštejemo naše vrste, a le nekaj glasov bi naj Še naši klapdidatje dobili, in zmaga bi bila na strani — slovenskih veleposestnikov.
Moreče je vplival prvi nastop naših mož pri tej volitvi na naše nasprotnike. Presenečeni so bili, "do-sedaj v okrajnem zastopu gospodujoči meščani ob pogledu na številne naše vrste. Razburjeno so kimali z glavami, s fijalčerji pa so drveli njih agitatorji takoj po volilce, ki so še ostali doma.
Naši možje so se držali krepko in možato, Nemci so hoteli volitev volilne komisije izvršiti kar z vs-fclikom, a na zahtevo Slovencev, se je izvršila volitev z listki. Nemška lista je zmagala z 108 glasovi, Slovenci: Viktor Glaser, dr. Leskovar in Pušenjak so dobili 95 glasov. Naše može ta slučajna nemška zmaga ni presenetila, Še nismo izgubili poguma. Nemci, posebno nemškutarji, so napeli Še zadnji hip vse sile, da bi premotili posamezne slovenske volilce. f»
V manjšini so ostali z 102 glasovi slovenski kandidatje: Janez Bauman, Jožef Serbinek, Jos. Kor-man, Ivan KlemenČiČ, Jernej FrangeŠ, Karol Lingelj,, Josip Brezočnik in Anton Vernik; izvoljen pa je bil edini Mlati j a Peklar, župan pri St, Jakobu.
Nemci, ki so pa edino-le s pomočjo raznih slovenskih omahljivcev izvoljeni, so sledeči: tovarnar Bach-ler iz Rač, Baumgartner iz Jarenine, trgovec Jag-ritseh iz Selnice ob Dravi, dr. Kornfeld, meščan v, Mariboru, Loschnigg, lesni trgovec v St, Lovrencu, Petz iz Svečine, dr, Hans Schmi'derer, župan mariborski in Urbantschitsch iz Voseka*
Nemškutarji in meščani so se radovedno povpraševali, zakaj ta nastop slovenskih kmetov proti dosedanjemu okrajnemu zastopu. Mi vemo zakaj. Okrajni zastop naj bi skrb.el za dobre ceste v okraju, za po-vzdigo živinoreje, naj bi povsod Ščitil kmeta, kmetu naj bi se ugodilo v šolskih zadevah. A kaj se je storilo za kmeta v mariborskem okrajnem zastopu? Bo-re malo, ali pa pravzaprav — nič!. Iz gospodarskega stfališČa se kmetje protivijo temu, da bi bili vedno samo meščani neomejeni gospodarji v okrajnem zastopu, zato ta nastop kmečkih volilcev.
Velik, nepričakovan je bil naš uspeli. Da imamo Slovenci v mariborski okolici toliko zavednih velikih davkoplačevalcev, to nismo mislili ne Slovenci in ne naši nlačprotniki. Ne bodo nas v mariborski okolici Še tako hitro potlačili, saj imamo močno veleposest-vo..
Vsa Čast slovenskim volilcem, da so stali tako neomahljivo! Posebno volilcem iz Pohorja in Sloven-.
sirih goric gre posebna hvala, da so se udeležili pol-noštevilno volitve.
V soboto, dne 19; Avgusta, voli skupina kmečkih občin, ki Šteje 161 volilcev, Ce bodo storili slovenski župani in volilci v polni meri svojo dolžnost, je zmaga gotovo na naši strani!
Slovenski kmet v mariborski okolici noče več tlačaniti nemškim meščanom mariborskim, on stopjai naprej!
m Mariborska okolica. Pri volitvi za okrajni zastop, ki se je vršila dne 14. avgusta, je volil z meščansko stranko tudi veleposestnik Krambergar iz Kaniže. Žalostno, da mož, ki ima ženo iz vrlo narodne hiše Velebilove, kojih oče je bil navdušen Slovenec, voli s posilinemško stranko mariborskih „purgar-jev".
Poljčiue. Dne 14. avgusta se vršeče volitve občine Poljčane so izpadle ugodno. Nasprotniki se niso udeležili. Slava onim zavednim volilcem, ki so vkljub nujnemu delu došli na volišče, da glasujejo za katoliško-narodne kandidate.
Ptujski okraj.
•p Dravsko polje. Glasilo najgrše stranke na svetu, izdajalskih nemškutarjev, , je celi volilni Čas, pa tudi sicer ob vsaki priliki, trobilo svojim obžalovanja vrednim, zaslepljenim Čitateljem, da so edino-le nemškutarji najboljši kristjani, najsrčnejši prijatelji Avstrije in naše cesarske rodovine in največji za-govorniki slovenskega kmečkega stanu. Človek bi zato misiil, da si bodo izbrali za posllapca moža, ki je dober, veren katoličan, ki je vnet rodoljub naše avstrijske domovine in prijatelj kmeta- Ce so srca ptujskih nemškutarskih kolovodij res tako verna, volana Avstriji in vneta za kmeta, potem bodo pač hoteli imeti (to vsaj zahteva pamet in doslednost) na Dunaju zastopnika istega mišljenja, moža, ki bo branil vero, ki ljubi našo avstrijsko domovino in ki se bo potegoval vselej za kmečke koristi. Pa glej ga spaka! Človek obrača, nemškutarski štajercijanci pa obrnejo. Postavili so si dva kandidata, oba Nemca, oziroma eden bivši Ceh, oba odpadnika, ki sta izstopila iz katoliške cerkve, ki jo besno sovražita, oba liberalca najhujše vrste in zato že sovražnika kmeta. Zmagal je prejšnji poslanec Malik. Kdo in kakšen je ta mož, ki so mu dali Štajercijanci svoje zaupanje? Naše poslance „Stajerc" vedno obrekuje, da so oni krivi, da vera peša, da hočejo uničiti Avstrijo in da so izdali kmeta* In kaj je resnica? To delajo štajercijanci doma in njihov poslanec na Dunaju. Ako so štajercijanci dobri kristjani, zakaj si niso izvolili za poslanca moža krščanskega prepričanja in življenja? Zakaj imajo poslanca, ki je zatajil katoliško vero in odpadel od nje, ki jo, kakor je to pri izdajalcih vsa(kje vrste že navada, povsod, v državnem zboru, po časnikih, na zborovanjih, strastno napada? Ce bi imeli količkaj vere v srcu, če bi imeli le iskrico ljubezni do katoliške cerkve, bi se morali s studom obrniti proč od odpadnika., in si izbrati moža, ki spoštuje vero in se bojuje za njene pravice. Saj je še zadosti vernih mož, ki so sposobni za poslance, zakaj so torej štlajercijan-ski vodje odposlali na Dunaj odpadnika od katoliške vere? Zato, ker so tudi oni v srcu že odpadli od kat-toliške v.ere, in bi jo ra^li iztrgali iz src slovenskega ljudstva. Na zunaj Še tega nočejo javno pokazati, ker bi potem ves vpliv med slovenskim, Še vernim ljudstvom, izgubili. Ce torej „Stajerc" piše, da so Štajercijanci za vero, je to grda, ostudna laž in hinl\vŠČi-na, kakšne so zmožni le ljudje, ki jim je vera in vest deveta briga. Sicer ne bi volili za svojega poslanca Malika, ki je zatajil Kristusa in njegovo vero. Po njih sadovih jih boste spoznali, je rekel Kristus o lažnjivih prerokih. — Ali pa morebiti „Stajerčeva" ljubezen do avstrijske domovine in do cesarja prihaja iz srca, ali je vpaj ta odkritosrčna? Nikakor ne! Izkušnja že pravi, da kdor Boga zataji, ta tudi ljudstvu ni zvest. In naši štajercijanci niso izjema. Oni sprejemajo izdajalski, pruski denar ter podpirajo izdajalsko, iz Pruskega plačano, protestantovsko gibanje. Prusi hočejo tudi našo držtajvo dobiti v svojo oblast, a prej se morajo Avstrijci poluteraniti, katoličanov poluteranski Prusi nočejo imeti. In Štajercijanci pripravljajo s tem, da podpirajo protestantovsko gibar nje, pot Prusom v naše cesarstvo. In ker Malik. dobro ve, da ptujski in drugi nemškutarji sovražijo Avstrijo in našega cesarja, in da je vse „Stajerčevo" pisanje o uclanosti do našega cesarja le farizejsko zavijanje, zato je on v državnem zboru (ker tam se ga ne sme prijeti in obsoditi) klical: Živela Prusija! Živio Hohenzollerji! (pruska protestantovska vladarska hiša)! Proč z Avstrijo! Torej pod protestantov-ske Pruse naj pride nh,ša Avstrija, slavna habsburška vladarska rodovina naj se prežene in Hohenzollerji naj vladajo tudi pri nas. To hoče poslanec naših ptujskih in drugih Štajercijancev! In tega veleizda-jalskega govorjenja Malikovega ni „Stajerc" nikdar grajal — kersamvsrcuniničboljši! VČa-si se kar cedi ljubezni do Avstrije, dela pa ravno nasprotno! Njegov poslanec hoče Avstrijo uničiti. Ce bi imeli le pičice ljubezni do Avstrije in zvestobe do cesarja v srcu, ne bi nikdar volili poslanca, ki govori v državnem zboru zoper Avstrijo in našega cesarja. — Da tudi štajercijansfaa ljubezen do kmeta seveda ni pristna, ampak le Hinavska, tudi ni nobenega dvoma. Človeka solze lahko polijejo, Če bere, kako ljubijo štajercijanci kmeta, ali če sliši govoriti Šta-jercijan^ke plačane govornike. A kaj te sladke, ganljive besede pomagajo, ko pa je vse to le — hinavšči-na, laž! S sladkimi, goljulivimi besedami zakrivajo, ali hočejo kratkovidnim in zaslepljenim ljudem zakri-
ti svoja dejanja, (ki so njihovim besedam naravnost nasprotna, ker kažejo, da so zakleti sovražniki kmeta. Naj omenim izmed mnogih samo eno dejstvo. Zahtevali so, da se naj v naše kraje od viseli strani, iz Amerike, Srbije itd., sme poljubno izvažati živino, seveda, ker bi prišlo še več bolezni med živino, cena živini (mesu pa skoro gotovo ne) bi zelo padla. In kje pa naj potem dobi kmet dohodke, cHot bo zmagoval davke in druga plačila? Da so Štajercijanci v resnici v dejanju res nasprotni kmetu, kažejo te njihove zahteve, dokazuje tudi to, kar so časniki pred kratkim poročalij da je njihov poslainec Malik z drugimi liberalnimi vred glasoval za neomejen uivoz tujega mesa zoper kmečke poslance. — Te misli so se mi vzbudile, ko sem že nekaj Časa sem, posebno pa ob času volitev, opazoval pisanje in govorjenje Štajerci-jancev. Primerjal sem njihove besede ž njihovimi dejanji in videl, da lažejo, da se kadi, obrekujejo, kolikor sploh morejo in znajo, se prilizujejo na< desno in levo, da se človeku gabi. Resnica pa je ta-le: Štajercijanci so pomočniki luteranskih hujskačev in odpadnikov, so zavezniki sovražnikov Avstrije in cesarja ter nasprotniki kmečkih koristi! Nerazumljivo in nad vse žalostno pa se mi zjdi, da je še toliko nerazsodnih ljudi, ki se dajo od ničvredne izdajalsko-hinavske bande preslepiti. Naj bi kmalu vsi spregledali in se našli pod eno streho, v taboru katoliških kmetov S.
K. Z.!--Kmečjki sin.
p Svetinje. V „Nar. Listu" Štev. 35 z dne S. avgusta napada zopet znani dopisnik mene, kakor že neštetokrat; očita mi namreč, da se vozarim na Mursko polje v vas B„ kjer upam dobiti brez krajcarja denarja od nekega posestnika gorice, vredne do 8000 K. Gospod dopisnik, dokažite, da je to resnica. Voznik, ki me je vozil k omenjenemu posestniku v vas B., naj potrdi to s prisego pri sodišču, ravnotako naj potrdi posestnik omenjene gorice s prisego, da sem bil kclaj v njegovi hiši in v njej ali kje drugje ga nagovarjal za kako gorico! To dvoje dokažite pa pred sodiščem, a ne s kakim neumnim napadom v „Narodnem Listu"! Da boste to rajši storili, Vam, ako se Vam dokaz posreči, obljubujem pred vsem svetom, da dobiti ves letošnji pridelek nadarbidskih goric v Ce-rovcu in mojih lastnih v Jeruzalemu, in sicer v popolnoma novi posodi postavljen kamorkoli Vam drago. Da boste pa tem lažje Čakali trgatvje, pa dobite takoj, ko to dokažete, 300 litrov vina iz leta 1910. Zdaj pa le na delo, g. dopisnik', to bo življenje, Če — bo! Ce pa ne dokažete resnice svoje trditve, ste pa Čisto priprost obrekovalec, ki verujete vedno le v laž, kakor Vaši, Vas vredni pristaši. Pravite, da vera peša, pri Vas, ljubi gospod, pač ne! Pešati more namreč samo nekaj živega., Vaša vera pa je že zdavna mrtva, zato tudi pešati ne more, pač pa peša pri tistih revežih, ki v svoji kratkovidnosti poslušajo Vaš laži-evangelij! V svojem dopisu ste se spomnili tudi mojih pridig; ne gospod, teh ne morete soditi, ker do-sedaj Še nimamo duhovniki zapovedi, da bi morali hoditi brezbrižnim na njih dom v postelj prigovarjat! — Franc Bratušek, župnik.
p Zetale. Zetalski mladeniški shod je krasno uspel. Nastopilo je 12 govornikov in deklamatorjev, od teh 9 mladeničev. Nastopili so krasno Šentpeterski Orli. Med mladeniči in mnogoštevilnim navzočim ljudstvom je vladalo veliko navdušenje. Obširneje poročilo prihodnjič.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Huda nesreča je zadela občino Vodranci v ponedeljek, dne 7. avgusta 1911. Grozen požar je uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Luci. Začelo je goreti okoli 10. ure dopoldne. Ko si je posestnik reševal živino, ga je zadel plamen in ga po celem životu grozno opekel. Takoj nato so poklicali zdravnika in duhovnika, ki mu je prinesel zadnjo popotnico, kajti še isto noč je v groznih' mukah izdihnil svojo dušo, — V ognju je nar Šel tudi grozno smrt 41eten deček, od katerega se ni našlo drugega jkot kosti. 'Zgorelo je deloma tudi vse gospodarsko orodje, obleka, krma, eno leto staro tele, ves letošnji pšenični in ovseni pridelek in drugo. Ljudstvo si je prizadevalo, braniti poleg stoječa sosedova poslopja. Na pomoč je prihitela središča požarna bramba z brizgalnico, ki je z velikim naporom ogenj do večera vsaj deloma pogasila. Kakor se sliši, so o-genj povzročili otroci. Škode je več tisoč kron. Usmiljenja vredna je žena, ki ]e osttala s Štirimi nepreskrbljenimi otroci brez gospodarja, strehe in hrane. Pomagajmo nesrečnici!
p Sv. Urban. Tukajšnje gospodarsko bralno društvo, priredi drugo nedeljo, dne 27. avgusta veselii-o z godbo dvema igrama „Najdena hči" in „Zdaj gre sem, zdaj gre tje", s šaljivo pošto in prosto zabavo, na dvorišču g. Jakoba Simonič. Začetek po večernicah ob 8. uri popoldne. Sedeži po 50 vin. in stojišča po 80 vin. Vabljeni so vsi domači, bližnji in daljni sosedi.
p Svetinje. Vojaško veteransko podporno društvo pri Svetinjah priredi izlet in ljudsko veselico s sodelvvanjem bratskih društev, v nedeljo dne 20. avgusta pri g. Štamperju v Vuzmetincih. Vspored je obilen. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 7. avgusta, ko smo se vračali od procesije k Sv. Ani, je začelo goreti gospodarsko poslopje pri Slavincu v Slamnjaku. Zgorelo je z gospodarskim poslopjem tudi vsa krma, žito ter tudi 2 svinji. Zanetili so otroci. PonesreČneži se vsem tistim, ki so pripomogli, da se požar ni Širil, posebno pa si. gasilnemu društvu v StroČji vasi za pomoč, prav gorsko zahvaljujejo. Bog plati vsem!
t VeržeJ. Pri nas se vrši dne 20. avgusta posebna svečanost. L. 1908 je tukajšnji tržan A. PuŠe-njak določil svoje imetje za salezijanski samostan v spomin COletnice vladanja Njega Veličanstva cesarja
Franca 'Jožefa L. Našli so se tudi še drugi dobrotniki, in tako se bo dne 20. avgusta, ko se slavi pri nas cesarjev rojstni dan, blagoslovil, temeljni kamen ob poldeseti uri,. Po blagoslovljenju je v cerkvi slavnostna pridiga in sveta maša, na koncu zahvalna pesem, — Podjetje je velikega pomena za celi okraj, zakaj gospodarsko-nadaljevalne Šole so nam zelo potrebne, kakor tudi vzgoja mladine v krščanskem in domoljubnem duhu. Zatorej se zavod vsem mladinoljubom toplo priporoča v podporo. Koliko podpor za enake namene se razpošlje leto za letom v tuje kraje, svojih lastnih potreb pa ne vidimo. Vsak dar se hvaležno sprejme in se naj pošlje na naslov: Marijanišče v Veržeju, poŠta Križevci, Spodnje Štajersko.
1 Cven. Prostovoljno gasilno društvo na Cvenu priredi svojo let no tombolo v nedeljo dne 27 avgusta t. 1. v prostorih g. Rajh-a na Moti. K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Sv. Jurij ob očavnbi. Z veliko vnemo se pripravljajo naši diletanti na lepo in veliko i ;ro „Domen", katero bodo predstavljali t nedeljo dne 27. avg. Govornik pride iz Maribora. Združena bode ta predstava tudi z veselico v prostorih g. M. Trstenjaka. Na vsporedu je zanimiv srečolov, tamburanje itd. Prijatelji lepe in poštene zabave se vabijo.
Slovenj graški okraj
s Iz Slov. Gradca. Pri tukajšnjih nemških in nemškutarskih trgovcih so nastavljeni taki trgovski pomočniki in učenci, ki pri vsaki najmanjši priložnosti izzivajo Slovence s „Heil"-klici ali nemškimi znaki, Gospodje nemški trgovci v Slovenjem Gradcu naj vzamejo na znanje, da se mi od njihovih uslužbencev ne bodemo pustili dalje izzivati in bodemo znali izvajati posledice. Slovenci zamoremo živeti že brez teh trgovcev, Če pa oni brez nas, ,je drugo vprašanje,
s Razbor. V nedeljo po sv. opravilu je bil shod S. K. Z., ki je trajal nad dv,e uri. Naš vrli poslanec dr. K. Verstovšek je obširno in poljudno razložil politični položaj v državi in deželi; navedel je razna važna gospodarska in politična vprašanja in razne vladne predloge. Zlasti je poslanec med splošnim o-dobravanjem bičal poslovanje deželnega odbora, Kmetijske družbe in drugih uradov, ki s svojo počasnostjo zavirajo vso pomožno akcijo države in dežele v napredek gospodarstva. S. K. Z. se bode z vso silo vrgla na trote, ki samo „žrejo" iz raznih fondov, namesto da bi skrbeli, da bi se ti dovoljeni prispevki države obrnili zares v prid ljudstvu. — Shod ja vodil posestnik Lenart Pačnik, ki je z navdušenimi besedami govoril o delovanju S, K. Z. in njenih poslancih, Shod je bil zanimiv, ker so se kmetje sami oglašali in vpraševali poslanca za razne nasvete. Posl(a|n-cu dr. Verstovšeku se je izrazila zahvala in popolno zaupanje, na kar je zaključil predsednik lepo poučno zborovanje.
s Pameče. Po zborovanju S. K. Z. smo imeli ustanovni shod „Slovenske Straže" za Spodnjo Mi-slinjsko dolino s sedežem v PameČah. Shod je otvo-ril č. g. župnik Jurko v zares vznesenih besedah in zanimivo slikal lepoto naše domovine, katero moramo braniti in skrbeti za to, da jo bo ljubila mladina. V odbor so izvoljeni: za predsednika g. Verbnjak, bivši župan; za blagajnika č. g. "Jurko; za tajnika Ro-tovnik Franc. Odborniki so zastopani v vseh farah Spodnje Mislinjske doline: g. Schondorfer, Pečolar Matija, PagaČ Luka, Bart, Č. g. Cižek, Pogač Vin-cenc, Lom Franc. — Pristopilo je takoj mnogo članov in vplačalo ujdnine nad 50 K. Da se je zamogla podružnica tako hitro ustanoviti, je zasluga posl. dr. Verstovšeka.
s Pameče. Po večernicah je bil pri nas shod S. K. Z. v gostilni g. Z. Marcela p. d. Urma. Shod je vodil vrli domači župan g. Pogač. Zbralo se je mnogo ljudi. Državni in deželni poslanec dr. Karol VerstovŠek je najprvo opozoril s pikrimi besedami na zadnji volilni boj, v katerem je liberalna stranka, kar besnela, Poslanec postavi to stranko ž njenim generalom dr. Kukovcem vrefd v pravo luč. Nato govori poslanec stvarno o važnih točkah našega gospodarstva, o političnem položaju in o državnem zboru. Zlasti je vzbudilo njegovo izvajanje o raznih zastopili in njihovem poslovanju, posebno o Kmetijski družbi, njenih uslužbencih in deželnem odboru ogorčenje. S. K. Z. bode začela; nastopati proti raznim „trotom" teh družb, da pridejo prispevki države zares v prid ljudstvu, ne pa v prid raznih urladov. — Govorilo je več govornikov, ki so izražali razne želje in opozarjali poslanca na razne težnje; posebno so se pritoževali radi osebne dohodarine, katero davkarija tlako iztir-java pri kmetu. Ko Še izrazi v imenu navzočih gosp. župan Pogač poslancu zaupanje, zaključi zborovanje, na katerem je bilo tudi razun posestnikov več odličnih gostov iz Slovenjega Gradca in Smartna ter St. Janža.
s St. Janž na Vinski gori. Na dopis v zadnji številki „Nar. Lista" odgovarjamo kratko sledeče: Glede prejšnjega župana in njegovega uradovanja te vprašamo, lažnjivi dopisun, ali ti ni znano, da se je vršila revizija in se je v teku celih devet let dognalo diference pri računih samo za 18 K, "kar je pa mogoče pri vsakem, Še tako vzornem in pazljivem uradova-nju. Pisal bi raje, kdo bo plačal tistih l(i00 K, za katere je oškodovana naša občina, ker se nekateri liberalni mogočneži niso hoteli udeležiti kolavdacije šole pri Sv. JoŠtu in jih še sedaj dolguje občina slove-njegraški posojilnici! Povej tudi, kaj je s tistimi 300 K, katere primanjkujejo v blagajni krajnega Šolskega sveta in se jih hoče brez vsakega vzroka naložiti u-bogi vdovi rajnega načelnika Sitarja, ker nima blagajnik nobenih pobotnic. Ali je to vzorno in „pravilno" uradovanje?! Ha? Da bc res „pravilno" uradu-
je, kaže tudi to-le dejstvK): Po zadnji toči se je oglaV silo več kmetov, med njimi tudi taki, ki slučajno niso pristaši liberalne stranke, pri občinskem tajniku Cvi-klnu, da se jih vzame v zapisnik; toda na dan ko-misijonelnega ogleda ni bilo najti v zapisniku nobenega paših pristašev, pri katerih vlada sedaj zaradi tega veliko ogorčenje. Ali se tako skrbi za blagor oele občine?! Ha?? Da bi bil cerkveni ključar Videm-Sek, kakor nadalje pišeš, „Šprican", je debela laž, kajti on Še sedaj v popolno zadovoljnost cele fare in na veliko jezo liberalcev zvesto opravlja svojo službo. Na druge neumnosti danes ne odgovarjamo; vedi pa, dopisun, da imamo Še mpogo streljiva, katerega hranimo za nadaljni boj, kojega se nikakor pe bojimo, ampak bomo, ako bodete še nadalje hujskali in delali nemir, brez usmiljenja posvetili v vaše gnjezdo; kajti dosedaj smo vam preveč prizanašali in zato vam je zrastel greben. Ni pa treba misliti, da je povzročitelj vseh dopisov naš g. župnik, katerega spoštujemo vsi dobri farani, ob katerega se pa obregneš ti ob vsaki priliki, temveč nas je Še več drugih, ki znamo sukati pero»
s V Ribnici na Pohorju se vrši v ponedeljek, "dne 28. avgusta živinski sejem.
b Starilrg. Dne 10. septembra priredi bralno društvo veliko ljudsko veselico z zelo zanimivim vsporedom. Glavna točka bo velika narodna igra „Divji lovec", katero uprizorijo domači fantje in dekleta. Obljubil nam je tudi moški pevski zbor iz Slovenjgradca svvje delovanje. Na vsporedu je še več zanimivih točk. Ves vspored se bode pravočasno naznanil. Prosimo sosednja društva, da na ta dan ne priredijo kakšne veselice.
Konjiški okraj.
k Kebelj na Pohorju, V Četrtek, dne 10, t, m. okrog 8. ure dopoldne smo videli pluti zrakoplov v smeri od jugovzhoda proti zapaclu. Zapazili smo ga nad Bočem, toda bil je gotovo kje doli na Hrvaškem. Nekateri so jo kmalu pogruntali, da je bil „Feind" ali sovražnik. Toda najbrž ni bila istina; pač pa se je prikazal popoldne istega dne okrog 3. ure naš sovražnik v podobi ognjene strele, ki je treščila v hišo g, Andreja Breznika, ki je grozno razsajala po notranjih prostorih. Sreča je bila, da je hiša zidana in pa, da je bil nasprotni veter, sicer bi bilo vse obširno gospodarsko poslopje žrtev ognja. Zgorela je streha s podstrešjem in tudi precej raznega blaga, kojega vsled naglo se razširjajočega ognja niso mogli rešiti. Prav molimo v litanijah, treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
Celjski okraj.
Predprodaja hmelja.
V Savinjski dolini je vse razburjeno zaradi zadržanja hmeljskih mešetarjev in kupcev nasproti hmeljarjem. Kadarkoli so hmeljarji ugodno predprodali svoj hmelj, vedel je marsikateri mešetar ip kupec pota in sredstva, da ni izplačal hmelja v isti visočini, kakor ga je prej kupil. Letos so mešetarji ugodno kupili, tako ugodno, da bo savinjski hmeljar trpel škode okoli poldrugi milijon kron. Hmeljarji so predprodali hmelj po 2 K, a danes je že po 8 K.
Mešetarji in kupci se sedaj krčevito držijo cen pri predprodaji in nočejo niti krajcarja primakniti. Ne pomislijo, da je savinjski kmet letos radi suše in po nekod radi toče v velikih gospodarskih zadregah. Preti mu pomanjkanje in novi dolgovi. Dobiček, ki ga dobijo mešetarji in kupci, se pred sodnijo sicer ne da spodbiti, a pred vestjo je nevzdržljiv, ker je ne-krščanski.
Hmeljarji so brez vsakega sredstva nasproti prekupcem. Pri predprodaji so podpisali pogodbe, M dajejo dovolj možnosti, da se kupci po potrebi izvijejo, a nobene, ki bi govorila za kmeta-hmeljarja» Edino, kar bi položaj izpremenilo, bi bilo, da kupci sami radi primaknejo k predprodani ceni. V tem bi morali mešetarji pomagati, oni mešetarji, ki se v liberalni stranki šopirijo kot reševatelji savinjskega hmeljarji. Da spoznajo savinjski hmeljarji prav svoje prijatelje, navedemo njih imena:
Virant, Voh, Steiner, Roblek, Kukec Edi, Kve-der, Sagmeister (vsi Žalec). Hojnig (Leveč), Cater (Šmarjeta pri Celju), Qvt.enkl, Košmelj (Sv, Peter), Cesar, Malgaj (Gotovlje)., Cizelj (Polzela), Radišek (Kaplja vas), Oset (Vransko).
SavinjČane prosimo, da pazijo sedaj na vsak knrf<k mešetarjev in nam o vsem sporočajo. Sedaj je trot/ ^ to družbo dobro kontrolirati. Ti imajo sedaj nalogo, pri kupcih izposlovati, da razveljavijo predpro-daje in se dajejo krščanske cene.
Hmeljarji!
Javite nam imena istih kupcev, oziroma preknp-cev, ki v«m na vaše prigovarjanje nočejo razveljavili predprodajo in zvi&ati ceni
Celje. Spored občnega zbora štajerskega pododbora S. D Z. dne 20. avgusta v Celju pri ,Belem volu". Začetek ob 10. uri. Predava A. Strižič o taktiki češkfga narodno obrambnega dela. Popoldne velika ljudska veselica z igro „Zaklad". Vsi člani morajo priti brezpogojno, nujno potrebna je tndi navzočnost vseh abiturientov.
c Celje. Kje so sedaj isti liberalci, ki hočejo Savinjsko dolino gospodarsko povzdigniti ? Kje so Ku-: eei. Robleki, Cvenkli, Oseti? Sedaj jih ni nikjer, da bi i i uveljavili vse hmeljske predprodaje. Sedaj ne snujejo več gospodarska društva za vašo mladino, ker bi trebalo sedaj res pomagati. Liberalna stranka stoji popolnoma razkrinkana pred nami!
Žalec. Da se je bakreni palež že tako razširil in nekatere nasade že popolnoma upičil, je to krivda hmeljarskega društva. Njegova naloga bi bila, da bi takoj pokupil na^ad, kjer se je palež najprej pojavil, in vse uničil, potem bi se bolezen ne razširila. To je bila zamuda, katera se ne bo mogla popraviti. Skoda, da sedijo v vodstvu društva tudi možje, katerim je več politika nego hmeljarstvo. Društvo je potrebno, a v njem morajo delovati hmeljarji-strokovnjaki, ne pa strankarji.
c Žalec. Predprodaja se da na dvojen način preprečiti. Najbolj gotovo je postavnim potom. Od našega poslanca dr. Korošcta imamo že zagotovilo, da bo v tem oziru stopil v zvezo z drugimi hmeljarskimi zastopniki in storil potrebne korake. Druga pot bi bila, da se ustanovi zaznamovalnica in da se med točke, vsled katerih se laljko odpove znamenje, sprejme tudi predprodaja. Dokler se pa popolnoma ne onemogoči predprodaja, bo treba prirediti prodajalne lističe, ki bodo ugodni za hmeljarja. Sedanji so prerojeni samo za mešetarje,
c Žalec. Ob veliki udeležbi je Dekliška zveza V nedeljo obhajala svoj prvi občni zbor. Iz tajniškega poročila smo spoznali pridno delovanje mlade zveze, ki je v pol letu svojega obstanka priredila 7 sestankov, 15 predavanj, 2 predstavi in to v razmerah, kakor so ravno v Žalcu. Podpredsednica Z. S. D., Mar. Drev, je v zanimivem govoru razpravljala o pomenu Dekliških zvez ter z vzgledi iz nasprotnega tabora dokazala živo potrebo delavnih dekliških zvez. G. dr. Jehart je govoril o razmerju dekliških zvez do Marijinih družb. Nato so dekleta z veliko živahnostjo in spretnostjo predstavljala igro „SvojeglavnaMinka", Ker je Zveza v Ljubljani prepovedala ocenjevati igre, se morajo vrle igralke s tem zadovoljiti. Igra, govori, petje in deklamacija, vse je našlo burno odobrar vanje Številnega občinstva, G. Nidorier je dal tudi tokrat na razpolago svoje prostore, za kar smo mu vsi iz srca hvaležni. Zveza je s to prireditvijo pripomogla Izobraževalnemu društvu zopet do lepega dobička za društveno knjižnico. Kakor vikimo, je žalska Dekliška zveza ena najdelavnejših v Savinjski dolini, in reči se mora, da se je njen odbor pošteno trudil, da je Zveza vsestransko napredovala.
c Gospodinjski tečaj na deželni kmetijski Šoli v St. 'Juriju ob južni železnici se začne v ponedeljek, dne 11. septembra ter bode trajal do 21. oktobra. V tem tečaju se bode poučevalo v raznih, za kmečke gospodinje potrebnih predmetih. Število udeleženk je o-mejeno na 10, katero število je že z dosedanjimi prošnjami skoraj izpolnjeno* Vpoštevajo se posebno one prosilke, katere so se morale lansko leto radi prekoračenja števila odkloniti. NaSaljne prošnje se sprejema k večjemu Še do 1. septembra t, 'i. Opremljene pa morajo biti s krstnim listom, domovnico, šolskim spričevalom in spričevalom o nravnosti. — Ravnateljstvo, c Petrovče. V nedeljo, dne 10, septembra se vrši pri nas veliko mladeniško slavlje, Zjborovali bosta Zveza slovenskih mladeničev in Zveza Orlov. S to prireditvijo bo združen prvi večji nastop štajerskih Orlov, Ze se^laj opozarjamo vse naše štajerske odseke Orlov, mladeniške zveze in izobraževalna društva na to prireditev,
c Marija Nazaret. Naše slavno K(at. izobr. društvo je priredilo pretečeno nedeljo igro: ?,Svojeglavna Minka". Res lepa in primerna igra za naše odre in zj?y naše razmere! Naša dekleta so to igro tudi kar najboljše uprizorila. Kar Je pa posebno omeniti, je to, da se niso samo dobro naučile posameznih vlog, temveč so se tudi uglobile in vživele v posamezne vloge. Da, nekatere so nastopile tako, da bi boljše tega ne mogla storiti niti igralka po poklicu. Dekleta le tako naprej! Nastopili so pa tudi pri veselici naši pevci in pevke s svojim marljivim pevovodjem br. Kamilom in so nam zapeli nekaj prav lepih pesmi. Niso se zastonj trudili in vatiili večkrat zvečer do desete ure, Četudi so celi dan delali na polju ali v delavnici, ker želi so obilo hvale in priznanja od vsakega, ki jih je slišal. Bil je zares lep vžitek, slišati) te lepo ubrane glasove tako v moškem in v, mešanem zboru, kakor tudi v ženskem Čveterospevu, pri katerem je pela deklica, stara 14 let, bas. Vsa čast našemu moškemu in ženskemu pevskemu zboru, ki povzdiguje v cerkvi Čast božjo, (v, društvu pa razveseljuje naše srce! Le tako naprej v čast božjo in naše veselje!
c Gora Oljka. V nedeljo, dne 20. avgusta bo na gori Oljki v Savinjski dolini velik dekliški shod. Pridigo ima dr. Hohnjec. Po cerkvenem opravilu je takoj dekliško zborovanje, na katerem'bo mzun podpredsednika S. K. S. Z., dr. Hohnjeca, govorilo tudi dosti deklet. Pridite mnogoštevilno!
c Gornjegrajski okraj. Pri nadzorovanju cest v našem okraju vladajo kaj čudne razmere. Kakor povsod drugod, kjer imajo liberalci glavno besedo in kaj moči, tako tudi tukaj delajo povsem čudno. Posebno nerazumljivo se mi zdi postopanje cestnega mojstra, ki mora delati seveda po ukazu in navodilu večjih gospodov. Oddaljene cestarje sili, da morajo izse-kati vso travo na cesti in da morajo bifi vsak dan tam, a njegov najbližji cestar pa (seveda ker je liberalec), ima cele travnike po cesti, tako, da košnjo prodaja. Tudi seka po cele tedne doma v gozdu za naprodaj. Kaka je cesta, izročena takemu človeku v o-skrb, nam ni treba posebej poudarjati. Pa kaj, kopa i-ma njegov sin pri okrajnem odboru v zadevi cest glavno besedo. Pod tako visokim pokroviteljstvom se pa že sme počenjati, kar se hoče. Dasiravno jeveČ zmožnih in sposobnih za to službo, a ker je sin bogataš, pa mora uprava ceste Še vedno trpeti tega odličnega cestarja. Naj bi tako, kakor ta, ki ga tudi skoraj nikoli ni pa cesti videti, delal kak cestar, ki ne trobi v
liberalni rog in ki nima tako visokih varuhov, že davno bi bil odstavljen. Čeprav so ceste teh zmiraj v najlepšem redu in se od onih jasno ločijo, vendar morajo marsikaj pretrpeti od liberalnih mogočnežev. Zlasti preži na take cestarje neki liberalec v, Gornjem Gradu, ki je tudi v okrajnem odboru. Pa -upam, da bodo taki in enaki ptiči pri prihodnjih volitvah izfr-čali iz odbora, Volilci! Naženite pri volitvah vse, ki skrbijo samo za svoje ip svoj žep, a volite v okrajni zastop poštene in delavne može, ki bodo|delali res v, korist celega okraja! — Opazovalec.
c Gornjegrajska okolica. Dne 4. avgusta je nek poštni pot s kolesom povozil župana F, Tratnika iz. Nove Štilte in ga je tudi precej poškodoval. Taka nezgoda se sicer vsakemu kolesarju lahko pripeti; pa čudno je vendar, da jih je ravno, ta kolesar že več povozil. Nekdo je hudomušno rekel, da bodo morali, kakor je to pri železnicah, ob cesti od Nove Štifte do' Gornjega Grada postaviti table z napisom: Pozor na nerodne kolesarje!
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Naši liberalci so postali zadnji Čas zopet silno razburjeni. Naj-prvo jih je vznemiril dopis v eni prejšnjih Številk „Sl., Gospodarja", ki je vzdramil posebno gg. K. in pa C., ki sta se potem hitela prati v „Nar. Listu", No, in sedaj so pa nekateri liberalni gospodje baje dobili prav zanimiva pisma, seveda brez pravega podpisa. Kdo je to pisal? Te skrbi so sedaj polne vse novoštiftske liberalne butice, I seveda, župnik ali pa mežnar; kdo pa drugi! ? Saj sta itak vsake stvari ta dva kriva. Ce bi se vsi novoštiftski liberalci kje na sredi ceste postavili na glavo, bi bil tega itak tudi župnik kriv! Pa kakor dotičnega dopisa v „Slov. Gospodarju" ni nobeden izmed naših pisal, tako tudi pisatelja tistih pisem lahko iščete kjer ga hočete, ker med nami ga ni. Zdi se, da se je pojavil nek zvit navihanec, ki bo Še pošteno vlekel liberalce za nos, Čeprav je najbrže blizu njih doma.
c Dramlje. Nadležno je našemu glavnemu liberalcu, da si upa Še kdo drugi razun njega v Dram-ljah in v časnikih spregovoriti. Pred tremi leti nas je on in tovariši napladei 37krat v časnikih. Prihodnji dve leti je delal še hujše. Letos po misijonu in med volitvami so nastale cele litanije dopisov zoper nas. Nad tem se je liberalec smehljal. Hud je, ker si mu upamo večkrat katero pod nos pomoliti.
c Dramlje. Poslušajte volilci! Jarnotvič pravi v „Nar, Lista" dne 3. avgusta, da ne bo iz marofa zbrisal besed, ki nas in poslanca zaničujejo. Je li potem kaj vreden njegov program, da bo delal za čast zani-Čevanegta kmečkega stanu?
c Dramlje. Da imajo liberalci nemirno vest, kaže v prvi vrsti naš zapuščeni Jarnovič, Ker že od nikoder ne dobi tolažbe, se obrača milo do njemu e-nakega puščavnika „Nar. Lista" in mu milo toži ter zdihuje, da naj mu ljubljeni bratko urednik „Nar. Lista" zopet pomore do blagostanja, Pa usmiljenja potrebni g. Jarnovič se zelo moti, ker Vaš kolegabi Vam marsikaj potožil, posebno glede suše pri „Nar, Listu". Pa ker ga liberalci že premilo prosijo, sprejme tola-žilne dopise, s katerimi bi radi sramotili osebe, katere so jim gotovo več dobrega, kakor hudega storile.. S tem si pletete liberalci novi bič, bičati vas bodo začeli Še tisti, ki so vam bili dozdaj zvesti. V „Narodnem Listu" Štev. 34 se je skušalo sramotiti Jeseneka in njegovo ženo, pa saj vsi pošteni Drameljčani vedo,, da bi vi liberalci radi Jeseneka tudi na vislice spravili, Četudi po nedolžnem. Zato pa dopisunu v svarilo: Ne posnemaj žabe, ker neka žaba je videla vola in se je tako dolgo napihovala, da se je razpočila. Ravno tako se lahko zgodi tebi, če se ne premisliš, ker stojiš že s svojo politiko ob robu propada. Govorite neresnico in pišite le še kaj v „Nar. List", ker tudi nam gradiva ne manjka. Le upanje imejte, da se bo Še marsikatera čitala o vas, ki vam ne bo dišala. — Drameljčan,
c Dramlje. Naši liberalČki se zadnji Čas zelo kislo drže; pravijo, da jim ni prav dobro. Žalska mr-cina, ki so jo jedli dne 16. julija pri Marku na Lju-bečni, jim je namreč obtičala v želodcih in nikakor je ne morejo prebaviti. Te usode pa so krivi Markova mati, ker oslička niso dovolj spekli, ki je baje Še na krožnikih kazal, kaj vse so ga paučile žalske napredne glavice. Kričal je v enomer i—a—i—a1; liberalčkov pa se je lotila velika žalost, ker sq menili, da zdihuje osel za Roblekom, češ: ni—ga—ni—ga. Urno so pobasali pod krov svojega teiesa mrcino, ki jim je vzbujala tužen spomin na nesrečnega kandidata. Sedaj se pa jeze in repenčijo nad „klerikalci", češ, da smo mi krivi njihove, pomilovanja vredne usode. Vprašam vas, drameljski naprednjaki (!??), ali smo vas mi „klerikalci poslali na ta znamenit obed? Ali smo vaim mi tlačili osla v vaše, nikdar polne malhe? Izgovarjali se bodete, „smo bili lačni"! Seveda ste bili lačni, šibi ne hodili tako daleč na kosilo, ali pomislite vendar, da je zdravje naprednjaka več vredno, kakor pa sicer Študirani, a vendar neprebavljeni žalski osel. Pač škoda vaših želodčkov, ki so bili v zdravju tako utrjeni, da so lahko prebavili vsako, Še tako umazano liberalno cunjo! Nesrečni osliček, koliko gorja si povzročil našim naprednim pogorelcem! — Antilibera-lec.
c V Sv. Juriju ob južni železnici se vrši prihodnjo nedeljo velik mladeniški shod. Ob 10. uri je pridiga za mladeniče in slovesna sv. maša. Od 12. do 1. ure odmor. Od 1. do 3. ure veliko mladeniško zborovanje na prostoru pri cerkvi z govori, dekla-macijami in petjem. Ob 3. uri popoldne slovesne ve-Černice in pridiga. Ob 4. uri odhod. — Mladeniči pridejo in voditelji, kjer mogoče v procesijah, s svojimi dušnimi pastirji. Mladeniči Šmarske dekanije in
sosednjih, na svidenje v kar največjem Številu! Znova se hočemo navdušiti za sveto versko rodoljubno •delo cerkvi v Čast, nam in domovini pa v korist. Vsepovsod na agitacijo!
c Št. Jurij ob južni železnici. SSklepni javini izpit na deželni kmetijski šoli v St, Jurju ob juž. Žel, se bode začel dne 26. t. m. ob Hll, uri dopoldne. 0-tvoril se bode s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Nato bodo izpraševali pomožni in stalili učitelji iz raznih pomožnih, vtemeljevalnih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala; po nagovorih se bo sklenilo s cesarsko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti vspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim gostom, kmetovalcem kaj zanimivega v obče. Udeležba gostov bode pokazala zanimanje za ta, pajneposrednjim potrebam Spodnje Štajerske prikrojen zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji učencev, temveč vsakdo, ki se zanima za to, posebno pa vsi pospeševatelji zavoda.
c Braino društvo na Dobrni priredi v nedeljo dne 20. t. m. po ▼ečernicah veselico z igro in petjem. Nastopili bodo prvikrat naši Orli t igri Repoštev. Prijatelji mladine, pridite!
c Cerkveni shcd na Oijski gori kot obletnica posvečevanja zvona in zahvalna nedelja za vse dobrotnike cerkve se bo obhajal en teden pozneje, to je 27. avgusta.
TP>__ v • vi «i	•
isreziski okraj«
b Zabukovje. Saj že menda veste, g. urednik, da Zabukovje ni več zadnji kraj na svetu. Dolgo sem si tudi jaz to domišljeval, ali prišel sem končno do prepričanja, da je nastala tam nova krepka paša trdnjava. Slišal sem zopet neko govorico od ljudi ki berejo „cajtenge", da se bo mladi svet zopet nekaj postavil. Pa Še gledališko igro bodo igrali. Mislil sem si, da je to mogoče kakšna časnikarska raca. Kdo bo neki vodil v Zabukovju gledišče? Hitro mi je to nekdo pojtajsnil, ki je imel baje sam Čast videti to prireditev. In ker je bila to verjetna priča, sem moral hote ali nehote verjeti. Čudil sem se pa tudi pogum-nosti in neustrašenosti vodje igre. Vem, da je koraj-žen fant, ker sem že marsikaj lepega slišal o njem, pa vseeno so imeli ti ljudje prebiti velike zfopreke. fina zapreka, ki pa je mogoče najmanjša, je ta, da se je neki gospod, ki je po lastni izjavi velik gospod, protivil, da bi postavili slavjoloke, ker je baje tiste zemlje škoda, katero bodo morali za kratek! čas odstraniti, da bodo stali slavoloki v luknjah. Ko mi je ta očividec to pravil, sem si pri sebi mislil: Ti presneto Zabukovje, vredno si, da si drugič na lastne oči stv,ari ogledam. Glejte, da boste mene imenitno sprejeli. Sem velik gospod. Do ta čas pa zdravi. — Eden iz tretje fare, ki se za vas zanima.
b Šmarje pri Sevnici. Torej, dragi liberalčki, danes pa le poslušajte Še malo našo .„pridigo", ker vas je zadnji dekliški shod v Zlabukovju tako zelo po-trl. Veliko ste res vedeli pisati v vlasše „dobre" Časopise, kakor jih imenujete, črez nas; posebno zabukov-ski FranČek in stopoy,ski Jože si nista mogla na drug način ohladiti svojo jezo. Pa v Šmarju, oj to je smola, so ti „Črni klerikalci", ali bolje rečeno, t!a\ Šmar-ska Pepca, ki jim ne da miru, kajti pe da se tako zlahka ugnati v kozji rog. In to peče, da je groza. No, vprašamo pa vas enkrat: Kaj pa mislite s tistimi ¿vjašimi članki, ki jih pišete ter potem kažete okoli, češ, sedaj jih pa le bomo. Povem vam odkrito, da je Škoda Časa za vaš trud. Ce pa mislite in želite gospo Markelnovo na vsak način potegniti za sabo v liberalni tabor, ka,kor tudi njenega gospoda soproga, bi vam svetovali, da opustite ta trud, ker bo zaman. Ali se ne spominjate več tistih sitnih tožb v Radovljici na Gorenjskem? Gotovo vam ostanejo v spominu. Z>a-lo je pa tudi pametno, ako nlais pustite pri miru, kajti mi gremo po začrtani poti naprej. — Dekliška zveza v Zabukovju se pa krasno razvija, Čeprav nas hočejo sovražni bratje požreti! Žalostno je dovolj, da so nam na večer pred shodom podrli krasni oder, ki so ga postavila naša vrla dekleta. In na dan shoda, kaj so vse počenjali. Se celo preč. g. Gabercu, kaplanu v Rajhenburgu, niso prizanesli,.ker se je tudi potrudil, priti k nam na shod. „Tudi Pepca ne bo nesla nocoj zdrave kože domov", vpili so liberalčki vse povprek. Žalostno! Torej, sedaj Še dekletlaj ne bodo več varna pred liberalci. Seveda se tega tudi ona ni ustrašila, ter je prišla iz Gorenjskega na ta pomenljivi shod, navduševat svoje sestrice-rojakinje k vstrajnosti. — In kaj pa tu pri nlap v Sevnici? Dosti imamo Še sicer nasprotnikov in nasprotnic, a z božjo pomočjo jih bomo premagali, spoznali bodo tudi oni, da ne hodijo po pravi poti. Naj zadostuje za danes ta dopis; ako nas •pa še ne boste pustili pri miru in nas boste na enak način še dalje zasramovali in vlačili po vaših časo-pisih, se zmenimo drugič še bolj odkrito in javno.
Iz celega sveta.
V Donavi se je ponesrečil dne 10. avgusta pri lcopanju 251etni Štajerski Slovenec Jože! Martinek. Pri IToridsdorfu pri Dunaju se je Šel kopat v Donavo. Prijel ga je krč in je utonil. Služil je pri podonavski vojni mornarici.
Poroka srbske princezinje Helene. Iz Belgrada poročajo, da se je v ponedeljek povrnil kralj Peter ijj, iz kopališča Koviljac. Kakor se doznaje iz dvornih krogov, se princezinja Helena poroči z velikim knezom Ivanom Konstantinovičem že dne 3, septembra. Poroka se bo vršila v Petrogradu,
Proosnova koledarja. Na Angleškem se bavijo z, mislijo, preosnovati koledar. Po najnovejšem načrtu bi bil prvi dan v letu, to je novo leto, praznik.Te-jnu bi sledili tedenski dnevi od ponedeljka naprej po
vrsti. Prvi dap, v tednu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem 364 dni, kar da ravno 52 tednov. Na ta način bi se n. pr. napravilo, da bi bil dne 2. jfamuarja v vsakem letu ponedeljek, 3. torek itd. Drugi učenjaki so se pa izjavili proti taki preosnovi.
Aligator (vrsta krokodilov) požrl deklico. V Forsyth, Ga., je v nekem ribniku blizu mesta poginil aligator. Ko so ga razparali, so nlašli v njem zlato u-ro in zlato verižico 121etne deklice Jainet Thornton, ki je pred dvema letoma na skrivnosten način izginila z doma svojih starišev v Island Grove, Fla. Kmar lu potem, ko je bila deklic» izginila, so bili vjeli zdaj poginjenega aligatorja blizu Island Grove in ga vrgli v ribnik. Deklico so videli zadnjikrat stati ob bregu jezera, kjer je bil aligator vjet. Deklica je imela takrat pri sebi zlato uro in verižico. Na krovu ure sta bili vrezani začetni Črki njenega imena. To uro so zdaj našli v aligatorjevem trebuhu. Domneva se, da je popadel aligator deklico, ko se je igrala na obrežju, in jo požrl. Stariši dekleta so bili obveščeni o najdbi.
Zoper slabo kakovost tobaka se splošpotoži. Ne samo cigare, tudi cigarete so slabše, tako n. pr. Šport-cigareta, ki jo „mali mož" najbolj kadi, a je postala za 50% dražja. Pravijo, da je zdaj čisto zla, nič. Celo najboljša avstrijska cigara, viržinka, ki se je do-zdaj v inozemstvu najbolj kadila,, se je poslabšala. Ce bo Šlo tajko naprej, utegne konkurenca inozemskih cigar. postati domaČi tobačni režiji nevarna.
Železniška nesreča se je dogodila dne 12. t. m. opolnoči na zagrebškem državnem kolodvoru. Trčila sta skupaj dva vlaka. Dve lokomotivi sta poškodovani, Šest voz pa se je prevrnilo. Strojevodji Juriju Stambergerju so bila zdrobljena prsa in je težko u-pati, da bi okreval.
Vročina v Berolinu, V ponedeljek', dne 14. t, m. je vladala vročina, kakršne dozdaj tam Še ni bilo. Veliko oseb je bilo od solnčarice smrtno zadetih.
Ponesrečen hribolazec. Kakor poročajo iz Svete krvi (Heiligen Blut) z dne 14, t. m., so našli v o-zemlju Velikega Kleka ubitega neznanega hribolazca.
Italijanska vojna ladja ponesrečila. Iz Rima poročajo, da je oklopni križar „San Giorgio" v soboto zvečer manevriral v napoljskem pristanišču, da poskuša stroje. Blizu Posilipa je pa zadel na skalovje in obtičal. Pri tem je dobila ladija dve luknji. Ladijo skušajo rešiti. Na lice mesta se je podal sam italijanski minister vojne mornarice. Zdi se, da je ladija precej močno poškodovana.
Grozen samomor mlade žene. Pri O,točah blizu Celovca se je te dni vrgla na železniški tir pred br' zovlak 231etna kondukterjeva žena Leopoldina Urba-nec. Nesrečnica je bila omožena Še-le od oktobra 1909, Pred samomorom se je baje doma prepirala. Sicer je bila pa tudi bolna ¡na Živcih,
Italijanski kralj Viktor Emanuel je daroval za carigrajske pogorelce 20.000 lir.
Sredstvo proti kačjemu strupu. Pred nekoliko leti je grof Calmette v, Parizu izumil sredstvo (serum) proti kačjemu strupu. To je krvni serum od ikonj, ki so nepristopni kačjemu strupu; serum prirejajo v Par steurjevem zavodu, Ako piči kača Čloy(eka, se mora ta serum Čim prej, najdalje pa štiri ure po piku, u-brizgniti pod ^ožo. V slučaju, ako se kažejo zelo težki znaki zastrupljenja, je treba ubrizgniti serum v e-no glavnih žil. Ker nima ta serum nikajrih strupenih snovi, je, kakor so pokazale izkušnje, povsem neškodljiv tudi v večjih dozah. Vojno ministrstvo na Dunaju je piabavilo večje količine Calmeittovega seruma, kakor tudi potrebne priprave, ter jih razdelilo vojaškim zdravnikom in bolnišnicam 16, vojnega zbora (Dalmacija, južna Bosna in Hercegovina), ker so področja tega zbora najbolj izpostavljena nevarnosti kačjega strupa.
Velikanska peščena ura. Poleg solnčnih ur so peščene ure najstarejša pripravla za merjenje Čj^a. V dobi Rimljanov so bile tako v navadi kot dandanes stenske ure. Za splošno uporabo najbolj govori, da je predstavljal čas starček s peščeno uro v roki. Peščene ure so bile v navjadi Še v srednjem veku. Ri-valtus jè v 17, stoletju pri astronomičnih opazovanjih rabil le peščeno uro, V Nemčiji jih imajo Še danes po nekod protestantovski pritiigarji nad prižnico, da merijo Čas, kpliko časa je trajala pridiga. Peščene ure so danes tudi še v rabi na morju, kadar se meri hitrost ladje ali parnika. Zdaj pa gradi nejki Anglež za neko Šolo največjo peščeno uro, ki je bila kedaj na svetu. Obe koničnemu lijaku podobni posodi za pesek sta iz stekla in vjsaka drži 50 funtov peska. Pesek iz ene posode v/ drugo teče natančno eno uro. !A-ko je pesek iz zgornje posode stekel v spodnjo, tedaj zasuče hidraulični stroj; posodo, da je polna od zgoraj, prazna od spodaj. Ogromna peščena ura je visoka 3 metre in 60 cm.
Kamen joka. Ne daleč od Pariza se je pokazal v reki Seni takozvani „kamen jok,a" ali „govoreči kar men". To je namreč neka skala v reki, ki se pokaže le v letih največje vročine in suše. Ljudje iz okolice, posebno pa Parižani, hodijo trumoma gledat to skalo. Zadnjič se je pokazal ta kamen v letu 1755. Kamen i-ma sledeči napis: Kdor me vidi, ta se bo jokal, in Še vedno so se ljudje jokali, Če sem se jaz pokazal. — Med ljudstvom je nastalo vsled toga silno razburjenje. Vlada hoče sičer to dejstvo zakriti, ali vse nič ne pomaga. Vest o kamenu se je razširila kot ogenj med ljudstvo, ki hodi trumoma obiskavat tega preroka nesreče. Ljudska govorica tudi trdi, da so si že stari ljudje pravili, da so zvedeli od svojih starišev, da ta kamen, če se pokaže, ne označi le silne vroči-
ne in suho leto, marveč tudi označi, da bo vročina hujša. Njegov pojav spremljajo baje redno bolezni, •vpjska in lakota. Tudi v Lisaboni so dobili podobni kamen joka. Leta 1755 je bila Lisabona porušena od potresa in kmalu nato se je pričela 71etna vojna. Po potresu so našli v vodi skalo z napisom: „Kdor me vidi, ta ve, da sem prorok nesreče," Ta kamen so videli v Lisaboni od leta 1755 samo enkrat, in sicer 1, 1872. Tudi ta kamen se je pokazal letos in_na tisoče ljudi hodi gledat nesrečnega oznanjevalca neznosne vročine in njenih zlih posledic.
Kolera.
Zadnjič smo poročali o grozovitem razširjanju kužne bolezni, kolere. Vsak dan minulega tedna so prihajala vznemirjajoča poročila iz vseh krajev sveta. Po poročilih iz Carigrada z dne 10, t. m. je umrlo od 31 bolnih ondi za kolero 21 oseb..
Istotako je prišla potom parnikov kolera v pristanišče carigrajskega mesta; tozadevno poročilo pra-,v)i, da so dne 10, t. m, dognali tri nevarne slučaje prave azijatske kolere. Po poročilih iz Črne gore, Albanije in sploh od turške strani, kjer sta doma nered in nesnaga, se kolera ondi grozno razširja. Tako poročajo med drugim iz Soluna, da so zdravstvene razmera v Peču zelo obupne; kolera zahteva vsak dan do 50 žrtev, zlasti med mohamedansko-albanskim prebivalstvom, ki menijo, da jih kaznuje Alah s kolero in se vsled tega ne poslužujejo nobenih zdravr stvenih odredb, k|ar je imelo kot posledico 800 mrtvih slučajev do 13. t. m., med tem ko jih je drugod v i-stem času pomrlo okoli 60 oseb. Tržišča so zaprta. ¡Tudi v bližnjih vaseh je zahtevala kolera že jako mnogo žrtev.
Tudi v Zadru je padlo neklaj žrtev neusmiljeni morilki v naročje. Glasom najnovejših poročil se je razširila k.olera zlasti v Severni Albaniji, kjer je zahtevala v 24 urah 66 oseb, in sicer v Peču 31, v Dja-kovici 10, v No.vem Pazaru 12, v Senici 7, v Mitrorvji-ci 5, v Skoplju 1 oseba. Vzrok temu groznemu razširjanju kolere je v prvi vrsti malomarnost prebivalstva in oblasti. Kjer je treba davkov in. izžemanja, tam so gospodje, bodisi te ali one vlade, hitro zraven, Davki jim ne smejo uiti — Bog ne daj! Pač pa gre lahko na stotine človeških življenj, katerih po mnenju ošabnih oblastnikov ni škoda, — V Avstriji v, tem oziru Še ni taka sila. Lahko rečemo, da vlajiajo
pri nas malo boljše razmere kakor na Turškem.
*
* *
V Trstu je položaj jako opasen. Dan na dan morajo potrditi nove, resne slučaje kolere. Zfednji čas jih je celo veliko pomrlo. Ponedeljkovo poročilo javlja, da se je pojavilo v Istri 5 novih slučajev kolere. Dve osebi sta umrli, — V Carigradu je zbolelo v soboto, dne 12. t. m., 30 oseb, umrlo 13; v nedeljo je zbolelo 83 oseb, umrlo 24. Poročila iz drugih krajev so zelo vznemirljiva, zlasti Italija žrtvuje dan na dan
cele stotine ljudi grozni morilki koleri.
« •
•
Kolera na Dunaju. Današnji listi poročajo, da je dne 16, avgusta obolela na koleri neka tovarniška delavka Alojzija Schwent. Sumi se, da je Schwent dobila kolero vsled vživanja južnega sadja. Snažila je tudi stranišča v tovarni, katerih so se posluževali bolniki izi Trsta! Torej se je zanesla na< Dunaj kolera iz Trsta, Doseda.j se ni pojavil noben drug slučaj. — Na Turškem razsaja kolera vedno huje. Vsak dan umrje v vseh turških mestih po 60 oseb za kolero.
Najnovejše.
Cesarjev rojstni dan. Jutri se praznuje po vsej Širni Avstriji rojstni dan presvetlega cesarja Franca Jožefa I. V mariborski stolnici bodo služili v ta namen prevzvišeni g. knez in škof ob 9. uri dopoldne z veliko asistenco slovesno pontifikalno sv, mašo z zahvalno pesmijo, h kateri so povabljeni vsi tukajšnji vojaški, c. kr. in civilni uradi.
Osebna vest. C. g. novomaŠnik Franc Kompol-šek je nastavljen za kaplana pri Sv. Rupertu na$ Laškim.
Sv. Magdalena pri Mariboru, Na praznik dne 15. avgusta se je ustanovila pri nas Dekliška zveza. Na ustanovnem shodu sta govorila predsednik S. K. S. Z., dr, Hohnjec in voditeljica Z. S. D, in Še več drugih. K novoustanovljeni zvezi je pristopilo nad 100 deklet.
Sv. Peter niže Maribora* Veliko ljudsko veselico priredi podružnica „Slov, Straže" za Maribor in okolico dne 20, avgusta 1911 v Sv. Petru popoldne po veČernicah na vrtu gostilne g. Muršeca. Na vsporedu je govor, petje, gledališka predstava, telovadba Orla, razne ljudske zabave, kakor srečolov, Šaljiva pošta, konfeti itd.
Za hmeljarje. Poslanci Slov. kmečke zveze se neumorno trudijo, da bi pomogli hmeljarjem iz zaga^ te, v katero jih je spravila letos predprodaja, Včeraj, dne 16. avgusta sta poslanca dr. Korošec in dr. Ver-stovšek posredovala v tej zadevi pri okrajnem glavarstvu v Celju, Vsled tega se bo vršila, od c, kr. okr. glavarstva sklicana skupna seja hmeljskih komisijo-narjev in županov kot zastopnikov ljudstva. Seja se vrši v nedeljo v. Žalcu.
Listnica uredništva.
Godeninske loparice: Preosebno v koši — Sv. Bolfenk pri Središču: Bi bili konfiscirani, ker uplivati se no sme. — Braslovče: Preosebno za širno javno. — Kebelj, Nazarje, Sv. Marjeta, Globoko: Prihodnjič, danes ni prostora. — Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Hvala lepal
Narodno gospodarstvo.
Pozor pred ponarejanjem umetnih gnojil. Ker se rabi po največ Tomaževa moka, je ta tudi najče-Šče izpostavljena ponarejanju. Izkušeno dobra Tomaževa moka je „Sternmarke" in je torej paziti pri nakupu na napis in plombo vreče. Za zimske setve, travnike in pašnike se ne da nadomestiti z enakovrednim drugim gnojilom.
Koliko hrane porabi Človek na leto? To je posneti iz na mednarodni razstavi v Draždanih razstavljenih količin raznih jedi. Tu vidiš: 600 kg tekočin (vode, vina, piva), 175 kg krompirja, 250 kg pšenice, 20 kg sladkorja, 30 kg sočivja, 100 kg zelenjave, 259 litrov mleka, 25 kg masti, 7y2 kg soli in samo 50 kg mesa. Neverjetno se Človeku zdi, ako vidi teh 657 kg jedi in 850 litrov pijače nabranih, da potrebuje en človek toliko na leto.
Češko hotelsko podjetje. Glasom poročil se pripravljajo Češki finančni krogi na. to, da postavijo ob turški železnici Čim več velikih hotelov, Stavbišča so deloma že kupljena.
Tolstovrško slatino,
Sukno
za moške, volneno «
ženske obleke m «J mpošilj» najce^e Jugoslovan*« raspofeUi»ln»
K. stemecti
v Celin.
Vzorci z
astonl-
Pošteno, zanesljivo in močno dekle iz dežele k dvema osebama sprejme takoj pekarija Gregorič, Po-brež št. 260 pri Mariboru. 837
Prostori za trgovino z mešanim blagom in z vsemi poljskimi pridelki na veliko, ob enem s tobačno trafiko in žganjarijo se dajo radi boletni takoj v najem v lepem kraju na Sp Šta.erskem, Vprašanja pod „Trgovina 200" na upravn;št. Slov. 60-pod.	831
Krepek učenec se t8koj sprejme v trgovini z želecnino in špecerijskim blagom. Alojzija Maček, Maribor, Tržai a cesta	852
Naznanilo.
Na deželni sadjarski in vinorej-ski Šoli v Mariboru se bode vršil za časa od 18. do 23. septembra tečaj o uporabi sadja in zelenjave. V tem tečaju se bode učila metoda o nabiranju, sortiranju, o razpošiljatvi, shranjev'apju in o primernem predelovanju sadja. Nadalje se bode tudi razpravljalo o konserviranju raznih zelenjavi po primernih metodah, in vse to se bode udeležencem v. toliki meri razumljivo r'a/zlagalo, v kolikor je potrebno v izvrševanje omenjenega dela.
Učnina se ne bode pobirala. Število udeležencev je določeno na 30. Prijave k' udeležitvi se naj store do 12. septembra na podpisano mesto.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in Ivjinorejske Šole v
Mariboru.

Zahvala.
Povodom bridke izgube moje iskreno ljnblje ne žene
Frančiška Stern,
posestnice na Planici
izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, sestram in sosedom za obisk za časa bolezni, po sebno blagorodni gospej Skrbinšek c-vi, šol. vodja sopr. na Planici, katera je s toliko požrtvovalnostjo stregla blagi rajni noč in dan, prtč. g župsiku za obisk za časa bolezni in pretresljiv govor ob od prtem grobn, blsgorcdni gospej Tnrner jevi za prekrasen venec, cenjenim gospodom pevcem za žalo-etinke ter vsom od blizu in daleč, ki so se pogre ba udeležili. Bog plati! Blago rajno priporočam v blag spomin!
875
Franc Stern — Vrhevšek.

Rane - in lecilno mazilo = „SIGMA". =
Izvrstno ačinkajočo za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tvčre na nogah. Natančno navodilo o vporabi je priloženo vsaki tubi.
Originaltnba: 1 K 20 h — poštnina 20 h.
Le pristna
z varstveno znamko
.^ST' SE P. F.
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v Slovenski Bistrici.
Naročajte, ponudite,
zahtevajte in pijte samo ____________ _________^
ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov:
Tolstovrška slatina, poŠta GuStanj, Koroško, je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.
--Svoji k svojim!
EPojasnila o inseratžfi
--, ■ —---— f -
daje sprays &«r8 tlstüs, si y
3L
Loterijske Številke: Dne 12. avgusta 1911.
Trst . . 26 19 6 42 40 Line . . 38 40 48 31 63
Absolvent štajerske dež. vinorej-ske šole z odliko in triletno dobro prakso, versiran v pisarniškem poslu, išče primerne službe. Ponudbe sprejema upravništvo. 689
Priden vlničar se sprejme s 3 ali 4 delavskimi močmi do zadnega novembra. Naslov v upravništvu.
734
Posestvo za trgovino in obrt, se proda v sredi trga Št. Lenart v Slov. gor., tik glavne pošte ia okr. hranilnice na najboljšem prostoru za trgovino ic obrt. Posestvo me. ri čez 3 orale, plodovite njive in travnik, zemlja leži tik okrajne ceste, pripravna za stavbo posl pij, blizu trga. Hišni hr»m je prostoren, v njem se nahaja trgovina, sedlarska in krojaška obrt, hlev za 4 goved, svinjski hlevi in drugi vsi potrebni podstrešni prostori, okrog hiše velik prostor, vodnjak pri hiši, velik vrt za zelenjavo. Cena posestvu je 25.000 kron, lahki plačilni pogoji, natančneje se izve pri Amonu Vrablu, veleposestniku in trgovcu, p. Križevci pri Ljutomeru.	765
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi sc menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti drageuske kfc-same, Magdalensko predmestje.
160
Učiteljica, s prostim stanovanjem in kurjav, blizu večjega mesta, menja služho s tovarišico ali tovarišem. Kje se zve pri uprav. Slov. G®sp.	780
-1-
Oskrbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora, vzame dva viničarja s tri ali Štirimi delavskimi močmi, vstop 11. novembra t 1.	802
Ožeiyen organist in cerkovnik, ce-
ciljanec. katerega žena je tudi dobra pevka, brez otrok išče primerne službe. Naslov pri upravništvu lista.	803
Dobro Idoča trgovina in gostilna se takoj pod ugodnimi pogoji da v najem. Alojz Hibler, Police pri Radgoni.	804
Harmonij, dobro ohranjen brez spremenov ima na prodaj organist v Breznem ob kor. žel.	805
Pozor!
Prodaja dobro ohranjene mluilni-ce, katere so bile že v rabi, za ceno po 40—60 K, krmo-reznice od 28 do 50 K, na g^pel 70 K.
A | fjj t i brzoparilnike, nove D""1* poljedelske stroje, izvrstni fabrikati zarezne strešne opeke, kakor tudi navadne strešnike iz meščanske opekarne radgonske, strešni klej, apno po najnižjih cenah Janez Holzer, Maribor, Tappeiner-jev trg št. 7, biizu južnega kolodvora. Na pismena vprašanja odgovaijam z obratno pošto.	807
Pridnega učenca sprejme takoj s celo hrano B Ulčar, narodni brivec v Mariboru, Koroška cesta št. 7.	801
Službo oskrbnika večjega posestva išče mlad mož, samski, trezen in zanesljiv, z dobrimi spričevali izvrsten ž'vinorejec, sadjar in vinogradnik, izvežban v lesni obrti in trgovini, zmožen slovenskega, večinoma tudi nemäkega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter vešč knjigovodstva. Gre tudi k>»t poslovodja h kakemu le30tržnemu in obrtnemu podjetju. Naslov v upravništvu tega lista.	£00
Dobrega mlinarskega pomočnika,
neoženjenega sprejme takoj, Ant. Polanc, valjčni mlin Radeče pri Zidanemmo8tu. Plača po dogovoru.
812
Lepo posestvo obstoječe iz približno 7 oralov zemljišča, gozda, travnika, njive, poslopja v prav dobrem stanu, v tržki občini Sv. Trojica, se proda prav po ceni. Vprašali je pri Francu Schütz, Zgor. Zerjavci, Sv. Lenart. 813
Na prodaj Je umetni valčni mlin s hišo, gospodarskim poslopjem in svinjskim hlevom. Mlin je 5e nov in moderno urejen, goni ga voda, ki ima v najhujši suši 16 konjskih sil, druga poslopja so prenovljena in v dobrem stanu. Z mlinom vred ali pa posebej se proda tudi okoli 6 oralov prav lepih njiv in travnikov. Pogoji jako ugodni. Natančnejša pojasnila daje g. dr. J. Leskovar, odvetnik v Mariboru, Gnyski trg (Burgplitz), it 2. 820
Tri učence iz poštene hiše sprejme tskoj brezplačno Jakob Kotnik pek v M*riboru, Tegetthoffova cesta.	818
D/a učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom Jos. Podgorelea, Sp. Dravograd.	823
Slovenski kupci posestev pozor!
Na prodaj je pri S». Petru blizu Maribora lepa Vedernjakova kmetija, ki meri 18-19 oralov rodovitne zemlje in obsega črez 3 orale travnikov, katerim suša ne more nič škodovati, 6 oralov neposeka-nega gozda, iz katerega se lahko dobi za celo prihodnjost dovolj drv. Potem je obširen sadonosnik, zelo rodovitne njive in V/, orala novih goric. Je pet poslopij, k»kor novi hlev s stiskalnico, kietmi, ko-larnico itd Proda se zavoljo starosti ; kdor želi kupiri, naj se hitro oglasi. Janez Vedrnjak v Trčovi št. 37. Cena 14000 K.	824
Slikarski in pleskarski učenec se
sprejme Brandisgaase 3, Jurij Ju-teršnik, Maribor.	821
Velika, dobičkonosna, še davka prosta hiša, z večletnim dobro o-biskanim lokalom meš. trgovine se v Celjski okolici takoj pod ugodnimi pogoji proda. Za izplačati je le tretina Cena je 36.000 K. Dolenc, Celje, Poljska ulica 8. 827
Zidana hiša v Koroški ulici v Mariboru s petimi sobami in tremi kuhinjami, lepa zidana klet, lep vrt za zelenjavo, tudi sadje in vinsko tr^je, katero še rodi, se radi starosti takoj po ceni proda. Več se izve pri J. žefi Martin v Studencih pri Mariboro, Bezirks-strasse št. 47.	830
Malo posestvo je na prodaj z no-vozidano hišo, en oral njive, pol orala travnika, okoli hiše je mlad sadonosnik 30 drevesc, katera že deloma rodijo V Zg. Porčiču 97, pri Sv. Trejici v Slov. gor., cena 2400 K. Vpraša se pri Francu Krambergerju, čevljarja pri S?. Benediktu v Slov gor.	829
Učenca sprejme Jakob Skaza, kroji ški mojster v Slov. Butrici. 835
Prodam malo posestvo, hiša je kakšni vili podobna, še skoraj nova v prav dobrem stanu, z velikimi brajdami, sadonosnikom, velikim vitom, ali p» dam v najem na več let, več se ive pri lastniku Jakob Skaza v 81. Bistrici. 836
Maline
kupuje po najvišjih cenah Ciril Kampl, i zdelo vatel j ogljikokislinastih pijač. Maribor, Viktringhoffova ul. 838
Proda se gostilna z posestvom, ki meri 18 oralov, travnikov, njiv, gozia in novoDaaajenega vinograda za K 16.000. Več se izve pri Rijmund Lipavc, gostilničar v trgu Lembeg.	845
Štefan Kaufmanit
trgovina t želaznino
v Radgoni.
priporoča najboljše ooelne motike in lopate dobre kose in srpe, pravo štsj. železo po najnižji cenf in so-23 lldnl pčstrežbi.
2 kolarja in 2 mizarja sprejme to varna za lesne izdelke v Ljubiji pošta Mozirje takoj v delo. Dnevni zaslužek cd 3 do 5 Kron. 839
Glasovir, prav dobro ohranjen, zelo poceni, proda organist pri Šv. Duhu v Ločah.	860
V svrhe ženltve se želi seznaniti 251etni vrtnar pri gosposki, z deklico 20 do 25 let staro, iz dobre, krščanske hiše, priprostega kmečkega stanu, ki bi imel* nekaj premoženja. Tajnost strogo zajamčena. Le resne ponudbe pod šifro: „Al-penrose" Gossensas am Brenner, Tirol, poste restante.	858
Ena nova, zelo elegantna, mala vila s studencem, s najboljšo pitno vodo, z lepim, velikim vrtom ob cesti, za vsako obrt pripravna, se takoj za 9 tisoč kroa proda. Natančneje se izve pri posestniku in gostilničarju Ivanu Novak, v Slov. Bistrici.	859
Skoraj nov harmonij za šolo, štiri oktaven, se proda po ceni pri J. Brandl, izdelovatelju orgelj v Mariboru.	843
Močen pekovski učenec se sprej me, Da se mu tedenska plača. Rauch, Gradec, Munzgrabenstrasse št. 40.	846
Na prodaj je malo posestvo, tik okrajne cesre v Modražah, katero meri 4 oral« 89 sežnjev. Vpraša se: Lucija Žekar, P. "Studenice pri Poljčanah.	861
Priden učenec se sprejme takoj v trgovini z mešanim bUgom in se meni. M. Berdajs, Maribor, Sofijin trg	855
Lepo malo posestvo 15 minut cd cerkve Jarenina, se takoj proda; posestvo meri 8 oralov vinograda z novim nasadom, rodovitne njive, lep travnik in sadonosnik Hiša ima 3 sobe, kuhirje, veliko klet, nov skedenj, vodnjtk pri hiši, hlev za govedo in svinje, redi se lahko 6 glav goveje živine in 10 svinj; več se izve pri lastniku Jakobu Meško, posest., p. Jarenina. 856
rM*"
Na stanovanje In hrano se sprejmejo deklice iz poštenih hiš. Več se izve pri hišniku, Nagyulica 8 v Mariboru	840
Na prodaj imam novo vinsko posodo kot polovnjake itd. Drozg Feliks, Zimiee p. Sv. Barbara pri Mariboru.	844
Sprsjmem takoj trgovskega pomočnika ki je zmožen v pisavi in govoru slov. in nemškega jezika. Tomaž Rauter, trgovec v Ivanjcih pri Radgoni.	869
Naprodaj ali v najem
s» da kovačnica s stanovanjem, p;>l orala ssdonosnika in vrt. eno uro od Ptuja ob veliki cesti proti Vurbergu. Pismene ponudbe na Preložnik Franc, Ufferstrasse 3, Studenci pri Mariboru.	845
Lepo posest»o se zaradi smrti proda, arondirano, sestoj^če iz 26 oralov njiv, travnikov lepega sa<1o-nosnika, kjer se napravi črez 30 polovnjakov sadnega mošta, poten»' lep vinograd, kateri obeta letes čez 50 polovnjakov vina 12 ora ov lepega gozda z mešanim drevjem, iz katerega se lahko brez škode za 4000 K poseka. Pe3lopje je zidano, z opeko krito, v dobrem stanu, sestoječe iz hiše za gospodarja ter iz enonadstropne vile, z osmimi lepimi sobami potem eno gospodarsko poslopje, viuiea-rija, kozolec, en veliki goveji ia konjski hlev, lepi svinjaki, 3 kleti, mlin Na posestvu ostaneta dve stiskalnici, vinska pos da, vozovi, pljugi, brane; primerno je za kakega obr nika in za kako ml karno ali gostilno; voda takoj zra en posl.ja. Posestvo je rodovitno iu dobička-nosno, donaša letno čistega dobička do 2000 K. Lega je četrt ure od tovare, železniške postaje in okrajne ceste; prod» se po prav nizki ceni za 27000 kron, kapitaia se potrebuje 6000 K; drugo lahko ostane na poie tvu Več se izve pri lastaici, vdovi Mariji Ograjen-šek, Celje, Ljabljsnska cesta št. 4.
815
20 kron na teden si lahko zaslužite ako si naročite moje najnovejše orodje za izrezljarijo, ki stane samo 12 krr-n z navodilom in podukom vred po poštnem povzetju, delo je lepo in lahko in resnično zajamčeno, posebne učenosti ti tn bain tudi od vsakega spola ljudi, že od 15. leta naprej. Delo, katero boste navedili, se pri nas proda. NeugajjjoMm se vza n.zaj io denar p jvrne. ni nobena goljufija I Izrezljarsk» Industria. Poljčane št. 100	841
Trgovskega pomočnika in učenca sprejmi v trgovino mešanega blaga Anton Valenčak v Velenju 851
Jako redka priložnost!
Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tisoč komadov krasnih
?8anelnih odej
lepih, najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatna vodne madeže. Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem.
Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s pošiljatvijo zadovoljen.
Otto Bekera, c. kr. finančne straže nadpaznik v p. 8i9	Nachod (Čeiko) toyarn, sklad 2-8
m #
Trgovina s steklom in porcelanom
An g. Jaloutschana naslednik
Ivan Kovacic Radgona
Polja ulica it. 47 : Lanjjasse. Skladišče polja ulica 100, v lastni hISi
Priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana in vsakovrstno v to stroko spadajoče blago kakor: steklenice in posodo ia vsakotero rabo, šipe za okna, ogledala, okvirje
za podobe, svetilke itd. Različni krasni predmeti, jako primerni za darila. Steklar-849 Bka dela vsake vrste se strokovno izvršujejo.
Najniije cene In točno soSIdna postrežba.
Z93I)Í3PIKI ptiporoîa süojG-danta žgano
¥ Celili
ñmUt tropin™, yinsHQ Ha, Mjeirec latisp Ml
lenii J
5,1
I
I
■
B 1
11
mm Dosoiiinica ?
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
?j|i©a št. B (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flraniln® vtoge
M «prejemajo od vsakega te se obrestujejo: na-r doe po 4%, proti 3 mesečni odpoved, po 4'/,. Obresti se pripisujejo b kaprtala 1 jsonari« in 1. jaiija vsakega leta. Hranilne knjiži«* »p prejemajo kot gotov denar, ne da bi se »jih obre-stovanja kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so po&na hranilne položnice na razpolago (e«k konto . 97.078). Realni davek plača posojilnic sama.
posojila se dajejo
le Slanem in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57»% na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica * svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ae presegajo 7 kron. — Prošnje '¿a vkzgižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kdekc. •
Uradne ure
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dapel-ke in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izmrnS! praznike. — V uradnih urah sa sprejeras is izplačuje denar.
pojasnila se dajej®
ia prošnje sprejemajo vsak delsvmk od 8.—iS-dopeidae is od 2.—5. popddae. b ®

íPos^JHjst«»


b	ta
s	n
iss	a
Q	S
B	E
63	@
fa	m
G	G
E	Si
en iaw®dnlm l lovencem ttttu l
B
se naj topleje priporoča v blagohoten obisk
fcs ■
§	a
narodni brivec v Mariboru, a Koroška cesta št. 7, it a s a a
sraven CiriGeve tiskarne. „
Za dijake in vojake se posebno znižane cene. 834
Veletrgovina s špecerijskim blagom -> in z deželnimi pridelki	©
it» Po c®ni aparati
i s
Popolni aparati za fotografiranje, zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in s podnkom. Velikost slike _	6x9 cm K 190, 9x1* cm K 830,
5 70, 9-70 itd. (poštnina posebej) — Točne krasna kamere in dvojne anasligme nedossžuo ¡to e ni. — Že rabljeni aparati in objektive znanih tvrdk zelo po ceni. Olavne lista 103 strani brezplačno, ravno tako pr lične liste. Alfr. Birnbaum, Kameraiabrik, Elrschser^ 549, Češko.
Mezdno in mitniško zmletev
kakor tudi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje 826 najhitreje in najceneje umetni vsičb! mlin
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, d» se mora blag« iskati pri tnjcih, ker Vam nudi domača zgorej imenevans Vféfr-trgavina v vsakem vma bogato in zelo povefiaao zalogo z vedno svežim blagom., tako, da zamore proti vsáki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam ófíiy. g. trgovcev in prosim za umogobrojea obisk, o (fe-mur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z
najmanjšim poizkusom. Velečastitim gospodom deh«mikom ponudim vaššo-ne BVefte, kakor tedi druge vrste sveč, ter o\je in
kadilo za cerkve V zalogi imam vsakovrstna vrta a ki poljska semena zanesljive kftjiivosti, ter opozarjam slavno občinstvo xa nak^p istih, kakor tadi ostalega špecerijskega
blaga t«» deželnih in drugih pridelkov. Ia. ZabakovSki premog poBadim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celja, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deždbifa pridelka*, kakor: žita, fižola,, orehov itd., ter raW^eae salkafc in droge vrefie, petrolej ske in otyaate sodo.
* PiSBteaa naročila ee izvršujejo z obratno pošto.
Od 18. do 24. septembra t. 1. se vrši v Brežicah 6 dnevni teSaj za drenažsranje. V svrho pospeševanja tega tečaja se bode raidelilo 10 ustanov po 20 K med revne udeležence tečaja; zmožni morajo biti slovenskega in nemškega jezika.
Namen tega tečaja je, da se vzgojnjejo za melioracijska preddela delavci po poklicu.
Prosilca za te ustanove naj svoje lastnoročno pisane prošnje vložijo do naj dalje 4. «septembra t. 1. na kulturno-tehoični oddelek štajerskega deželnega odbora v Gradcu, Rauber-jeva ulica št. 2. V prošnji je navesti, če je prosi-telj uže sodeloval v melioracijskih poslih, če je obeh deželnih jezikov (slovenščine in nemščine) zmožen in čs je voljan, da bi bil zaposlen kot pred delavec v slučaju sposobnosti.
Prošnji se naj priloži:
a)	krstni list,
b)	domovnico,
c)	po občini napravljeno nravnosteo spričevalo,
d)	zadaje Šolsko spričevalo.
Tečaj se prične v pondeljek, dne 18. septembra ob 8. uri zjutraj.
Nadsljna pojasnila da kulturno-tehnični oddelek deželnega odbora v Gradcu, kakor tadi kmetijska podružnica v Brežicsh
Gradec, dne 20. jalija 1911.
628	Štajerski deželni odbor.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K»
Tiskarna by. Cirila ? Mariboru,
I
v Rušah pri
oris.

Zi
Po c kr. okrajni sodoiji v Slovenj gradcu bo na za-htevanje Franca Gaarouseh, ml Zofije, Ivana, Alojzija, Pavla. Marija in Jožefa Gnsmusch zastopanih po varuhinji Jeri Gnamuscb in Filipu Pnngarsohek ja^n» dražba naslednjo označenih zemljišč z določilom izkbcpih cen in sicer:
1.	Zdifcova kmetija (Sifchhube) vi. St. 26 ia 27, kat. obč. Selloutz izklicna cena 22.000 K;
2.	Vučev log (Wutschwald) vi. št. 58, kat. obč. Selloutz, izklicna cena 2000 K;
3.	Cesarjevo zemljišče (Cesarligenscbsft) z Kobold logom, vi. št. 113 in 120, kat. obč. Otischnig fcerg, izklicna cena 11.500 K.
Dražba se vrši dne 21. avgusta 1911 ob 10. uri na licu me-ta v Selovcu na Zdih-ovi kmetiji in dne 22. avgusta 1911 ob 10. tri predpoldne na licu mesta na Otiscbmgbergu pri vlg. Cesar ju.
Ponud ie pod izklicno ceno se ne bodo sprejele.
Na posestvu vknjiženim upnikom se bodo varovale zastavne pravice brez ozira na cono prodaje. i*? • . 'j
D.-ažbeno skupilo se mora izročiti sodcijskemu komi-
V dražbene pogoje se lahko vpogleda pri sodniji soba št. 7.	825
C. kr. okrajna sodnija v Slovenj grsdcu odd. II,
dne 29. jalija 1911.
fl^l^ânA^ ^ -¡roxetfc ®E!fc¿H* Nahrbtnike za turiste, planinske do-POieSna SSZOsia Pisnice> konfeti' serpentine, lampijoni,
tombola, k&rte za veselice po najnižjih cenah. Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Goričar & Leskovšek v Celju T
-	Graika ulica št. 7 in ======
Zvezna trgovina KirS
Mm$* siermÉra® stekl
«zm îàeSsœS© in im
irfm^mmM
Gest m
^riporvCa po najnižjih cenah svojo bogat« saleg« steklem ia poreekmuEtH posode» evetilk, ogledal, vsRk^vržlTJii šip in okvirjev ia podobe.
veah stok'grobih M ps»0 osrkvsali M pa*hr. ota^itoli»
laj^oiidmjii in M« gMmMbe«
Rts«jliti UuU^i-^tt
r^K sssssmsa-i.
Stran 8»
slovenski qospqdbœl
17» avgusta ÎBIL
i
1 kg. sivega puljenega K 2-, pui belega K 3.30, beie*., K 4.— . prl-nt perje mehke«» kakor puh K 6.—, veleprima oglajenega najboljšega k 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.-, belega K 10.—, 842 prsnega puha li 12.— od 5 kg. naprej poštnine prosto
Narejene postelje
it gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nau-kinga) pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema zglavnicama, te dve 80 krat 56 cin, zadosti napolnjene, z mim, sivim, očiičenim, košatim ln stanovitnim peljem K 16'—, napol maba 14 20 —, maha K 24*—, pernica sama K 12 —, 14 —, 10 —, zglavnica K 3'-, 3 50, 4-—, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15'—, 18 —, 20—, zglav-nice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5'—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K 13-—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnlna zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Makg Berger v Dešenicu štev. 345/a, Šumavr.
Sar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
Častno priznanje 1885.
I Staroznana trgovina s semenjem
Vroči poletni me=eci pospešujejo razvoj in razširjanje vseh nalezljivih bolezni, in je znano dejstvo, da nastopajo
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh dragih cementnih izdelkov. — Dalje: k&mnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Sofijin trg
priporoči stojo veliko zalogo travnega, deteljr.ega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell", ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo ga«antirano, brez predenic« (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago.
Poljski masec (gi|s)
priporoča
449
Sofijin tp|.
Postrežba poštena 1
Cene primera»!
Poiščite in obiščite
narodnega in domač, trgovca
RANČA LENART y PTU3U
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekoevaiesoents. Povsroča voljo do jedi, ntijqje živca in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 «travniških spričeval.
i. Sewawaitef o, u. ivoFii dobavitelj
Triatla-Barool«!
Sipi n T Ukaruh v iteklenicak po pol l i I 2 50 is po
ta	11 i i m
vefifco izbiro njuno £fc ifcnake obleke n»vo4oél¿b cefirj
1
ki je dobil za spomlad t* tato velik« izbiro uùnorejiik it®-tov za moške ter razne v#n$	- «-»-—
Priporoča pa tD,di mnogo lepih
ie in rjev aje
barv, kakor tudi obilo drugem v to stroko spadaj«
blaga po nizkik oeaab. Kdor bo z blagom zadovoljen, fcttj porp svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovo^en, otj pove meni.	K
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju*
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp.
Jtaplice za svinje" ^AloT6^ie
Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano sdrsfilo: Srinjske kapljice za rdečico: Vspeh vrlo povoljnl: Gospod Janez K. piše:
Prav dobro pomagalo!
mestna lokama pri c. kr. orlu 325
Maribor, Glavni trg15.
Tomaževa
Stern
moka
Marke
Letna razpeéatev
15 milijonov ineterskili stotov.
je za jesenske setve travnikejnpašnike po
izkušnjah poljedelcev naj-bolja in sigurno dobička-nosna. Ima predncat, da je po ceni in ne trpi čez zimo v zemlji nobene škode.
Pozor
pred ponarejenimi in malovrednimi mokami I
Tovarne za Thomasfosfat, z. z 0. z. Berolin W 35.
Od zalagateljev se naj razločno zahteva „Thomasmehl Sternmarke". 787
Podnčne brcšnrlce razpošilja brezplačno društvo tovarn za Thomasfosf^t-izdelke, Berolin S. V.
šarlah, ošpice, tifus, koze po leti močneje kakor v drugih letnih časih. Vsled tega je nujno potrebno, da se nahaja v vsaki hiši desiniekcijsko sredstvo. Priznano najzanesljivejše desiniekcijsko sredstvo sedajnosti je:
LTSOFORM
ki nima duha, je nenevarno in ceno se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v originalnih steklenicah po 80-vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in se vsled tega. od vseh zdravnikov za desinfekcijo na bolniški postelji, antiseptične obveze (na ranah in žuljih}-in za preprečenje nalezljivosti rado priporoča.
LYS0F0RM-MIL0
je fino, prijetno toaletno milo s vsebino Lysoiorma in vpliva antiseptično! Lysoform-milo je vporabljivo za najobčutnejžo kožo, celo za deco; olepša teint, ga napravi duhtečega in finega. En poskus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos
1 krona.
PFEFFERM1NZ-LYS0F0RM
je ustna voda z izredno antiseptičnim vplivom. Hitro in gotovo odstrani neprijeten duh iz ust ii> konzervira zobe. Poleg tega služi »Pfefferminz-Lyso-form« po priporočilu zdravnika za izmivanje pri' katarju v grlu, vnetju vrata nahoda. Par kapljic
zadostuje v pol kozarca vode. Originalna steklenica stane 1 krono 40 vinarjev. Vsi produkti Lysoforma se dobijo v vses lekarnah in drožerijah. — Zanimivo knjigo o „zdravju in Desinfekciji" pošlje na zahtevo vsakomur kemik A. D. Submann, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. 114
f
LJUDSKA ffRANILNICA
in POSOJILNICA V ÇELJU
registrovana zadruga ' ▼ \ z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta st. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 4'/»°/. b»ez odbitka rentcega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne tla bi se obratovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dae vložitve do dne vzdiga.

vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od S. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poitno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudsk» posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% d° 5'/,% * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
a m ■ a
ovoljujem si stem javiti, da vkljub požaru v našem skladiščnem poslopju za zaboje, in vkljub mnogobrojnim naročilom, ni nastalo nobeno motenje ozir. nobena ovira za razpošiljanje vodd ter da se bodo tudi sedaj vsa naročila ravno tako natančno izvršila kakor poprej.	Zdravilišče kislevode Radenci
Hohn & Komp.