li Mika. U Ljubljani, v četrtek, 18. Januarja 1906. XXXIX. leto. i Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 3 K, za četrt leta IS K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K !•»•'» h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpoSiljatvc naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuie od peterostopr.e petit-vrste po 12 b, če ee oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 b, če p« tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoh* frankovati. — Fokopi?i se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knatfovili ulicah št 6, in bicer uredništvo v I. nadstr., upravniatvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Urettsdšfva telesen št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Novi predsednik francoske republike, Včeraj je dobila francoska republika novega predsednika. Za Kurilom Lonbetom, ki se po sedemletnem vladanju prostovoljno umakne s predsedniškega mesta, prevzame krmilo francoske države v roke C 1 e m e n t Arm and Fallieres, ki je bil na včerajšnjem kongresu izvoljen za predsednika s 44!) proti 371 glasovi, ki jih je dobil njegov protikandidat D o ume r. Za predsedniško mesto se je bil na kongresu ljut boj. Združeni monarhisti in klerikalci so dvignili na svoj ščit D o umerja, v katerem so zrli moža, ki bi bil najmanj nevaren njihovim težnjam in stremljenjem, ako bi zavzel predsedniško mesto. V tem prepričanju so razvili zanj naj živahnejšo agitacijo in porabili vsa mogoča sredstva, da pomorejo svojemu kandidatu do zmage. In res volilne šanse so bile do zadnjega trenotka za oba kandidata neeotove. zato so tudi vsi sovražniki republike še do zadnjega časa upali, da se bo s spretnim volilnim manevrom posrečilo, pri volitvi na kongres-u zagotoviti Doumerju večino. V prvi vrsti so se nadejali, da se jim bode posrečilo pritegniti na svojo stran nekaj manj zavednih republikanskih elementov, ki smatrajo Doumerja še vedno za zanesljivega republikanca, v drugi vrsti so pa računali s tem, da jim bode mogoče zanesti v republikanske vrste seme razdora, s čimer bi bilo povzročeno, da bi Doumer dobil na kongresu absolutno večino glasov. V to svrho so hoteli porabiti Leona Bourgeoisa. Toda Bourgeois ni mož, ki bi se dal izkoriščati. Cim je opazil to spletko, jo je razbil z glasnim protestom proti manevrom, ki bi zlorabljali njegovo osebo v svrho. da se onemogoči izvolitev kandidata republikanske stranke. V trenotku, ko se je združenim monarhistom in klerikalcem ponesrečila spletka, razcepiti republikanske elemente, je bila že tudi zagotovljena zmaga Fallieresova. In da je Fallieres dobil v roke krmilo francoske republike, je v blagor in v interesu ne le Francije, marveč morda celo vse Evrope, zakaj oseba novega predsednika ni samo jamstvo za nadaljni obstoj republike, nego ime Fallieresovo daje tudi poroštvo, da bo francoska republika tudi v bodoče sledila v svoji politiki načelom miru. Doumer kot predsednik francoske države bi v tem oziru ne dajal nika-kega poroštva in kdo ve, ako bi se pod predsednikom, po čigar načelih vojna še ni največje zlo in o katerem je nedavno Pelletan vzkliknil: ^Doumer — to je vojna!", ne zasledovala politika, ki bi spravila Francijo in Evropo v največje gorje?! Fallieres ni nikdar spremenil ali zatajil svojega republikanskega mišljenja, takisto se pa tudi ni nikoli izneveril svobodomiselnim idejam, katerih goreč zagovornik in propagator je bil vsekdar. Kot predsednik senata je krepko podpiral protiklerikalno politiko ministrskih predsednikov Waldeck-Rous-seaua in Combesa, vsled česar se pač sme upravičeno sklepati, da bo na mestu predsednika francoske republike kot mož energije in dejanja deloval bolj nego Louuct, ki se je v boju proti klerikalizmu često pokazal omahljivega, z vso odločnostjo na to, da se uniči moč internacionalnega klerikalizma in se država osvobodi spon, ki so jo doslej vezale s cerkvijo. Fallieresovo ime, njegova preteklost in njegovo delovanje nam je porok, da se bo pod njegovim predsedstvom na Francoskem nadaljevala pro-tiklerikalna politika, dokler se docela ne stere škodljiv vpliv, ki si ga je klerikalizem umel pridobiti v državi. To je pa vprašanje, ki se tiče ne samo Francije, marveč vseh držav, kjer se je ugnezdil pogubni klerikalizem. Ako bo na Francoskem proiikle-rikalna politika venčana z zmag<», bo to blagodejno vplivalo tudi na druge države, ki bolehajo na istem zlu, in jih bodrile, da bodo tudi te započele energičen in neizprosen boj proti klerikalnemu zmaju. In v tem tiči veliki mednarodni pomen včerajšnje volitve v Versaillesu. Doumer, očitni protektor klerikalnih teženj in stremljenj, ki je bil odločen nasprotnik Combesovega ministrstva, je padel, zmagal je Fallieres. To je razveseljivo dejstvo, ki more radostiti vsakogar, ki misli demokratsko in svobodno, zakaj s Fal-lieresom je obenem zmagal tudi republikanski in svobomiselni, protikleri-kalni princip! Parlamentarno ministrstvo. L v o v , 17. januarja. Grof D z i e-duszycki je izjavil, da bi vsak resni poljski parlamentarec smatral predlog, naj v sedanjem trenotku vstopi v ministrstvo, šele tedaj za nekaj resnega, ako bi se poprej načrt volilne reforme spremenil tako, kakor zahtevajo koristi Gali c i j e. Praga, 17. januarja. V čeških političnih krogih se zatrjuje, da vstopi dr. Pražak šele tedaj v ministrstvo, ako se zagotovi izpolnitev obeh glavnih čeških zahtev: češki notranji uradni jezik in češko vseučilišče v Brnu. Dunaj, 17. januarja. V parlamentarnih krogih se govori, da se je sklicanje državnega zbora zopet odgodilo do 4. februarja. Do taČas upa vlada dognati pogajanja z voditelji strank. Reforma gosposke zbornice. Dunaj, 17. januarja. Pri današnji konferenci je namignil baron G a u t s c h zastopnikom gosposke zbornice, da se namerava gosposka zbornica preosnovati v tem smislu, da se tistim skupinam in stanovom, ki vsled splošne volilne pravice izgube svoja zastopstva v poslanski zbornici, da nadomestilo v gosposki zbornici. ■p Češki klub se krši. Praga, 17. januarja. Kakor poročajo češki listi, namerava več mla-dočeških poslancev, ki zastopajo kmetske občine, izstopiti iz češkega kluba ter se pridružiti češki agrarni stranki. Stališče grofa Goluchovv-skega. Dunaj, 17. januarja. V dvornih krogih se raznašajo cesarjeve besede glede ministra Goluchowskega. Iz teh cesarjevih izjav je jasno, da cesar ni več zadovoljen z uradnim poslovanjem v ministrstvu zunanjih zadev. Zadnje dni pa se je položaj še poslabšal, ker so višji vojaški dostojanstveniki opetovano cesarja opozarjali, da je položaj naravnost n e -vzdržljiv. Delegacije so odpadle. Ogrska nima postavno dovoljenih re-krutov, ves organizem zastaja. In k vsemu temu so največ pripomogli nasveti grofa Goluchowskega. Njegov padec pa pospeši posebno srbsko-bol-garska carinska zveza. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 17. januarja. Baron Fe-jervarv je baje v današnji avdijenci predlagal cesarju, naj zopet pokliče k sebi nekatere vplivne translitvanske politike, med njimi tudi dr. Nik. pl. Tomašića. Budimpešta, 17. januarja. Minister Krištof fy je sklical za prihodnje dni v Budapešto vse velike župane, da jim da navodila za pobiranje davkov. — Poslanec Eotvos izstopi iz koalicije ter odloži mandat, ker v koaliciji nočejo slušati njegovega nasveta, da je treba za vsako ceno skleniti mir. Srbsko - bolgarska ca in • ska zveza. Dunaj, 17. januarja. Skupna ministrska konferenca se je zedinila za nadaljevanje pogajanj s Srbijo glede trgovinske pogodbe. Pri pogajanju se bodo navajale vse tiste točke, ki jih želi av-stro-ogrska vlada spremeniti v carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo. V ministrski konferenci se je poudarjalo, da sta Srbija in Bolgarija za Avstrijo tako močna odjemalca, da bi bila brez njiju avstrijska industrija zelo oškodovana. Bel grad, 17. januarja. V Be\-gradu so splošno prepričani, da bo Avstrija popolnoma odnehala. Sicer pa se smatra le za srečo, da bi se Srbija enkrat za vselej osvobodila Avstrije. Grške čete v Macedoniji. Carigrad, 17. januarja. Bolgarska vlada je že opetovan-, opozorila Turčijo na grozodejstva grških čet v Macedoniji ter jo pozvala, naj ukrene kaj proti temu, ker bo s.Ver turška vlada odgovorna za v>e posledice spopadov med bolgarskim prebivalstvom in grškimi vsta.ši. Da je bolgarska pritožba upravičena, so dokaz obvestila turških konzulov iz Grške, ki poročajo, kako se čimdalje več čet v Grški oborožuje za Mace-donijo. V nekem takem obvestilu je rečeno, da se pošilja orožje in >tre-ljivo na mejo in da so središča za organizacijo v Trikali, Kalabari. <;a-bronu in Meteori. Največ čet prihaja iz Pireje, popolnoma za vojno pripravljenih. Organiznjeta jih dva grška častnika. Tudi imena ostalih častnikov in podčastnikov, ki bo šli k četam, navajajo turški konzuli. Vsled teh poročil je pozvala Turčija grško vlado, naj organizovanje čet zabrani ter zapre mejo proti Turški. sicer mora turška vlada smatrati, da < Irski manjka dobre volje. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 17, januarja, družinska duhovščina v Kavkazu je sklenila, da dne *27. t. m. pretrga vse vezi s s v e t i m s i n o d o m ter proglasi gruzinsko cerkev za neodvisno in samostojno. Moskva. 17. januarja. Odstavljenega mestnega poglavarja pošlje vlada šest mesecev na Nemško študirat orožništvo in policijo. Novi predsednik francoske republike. Pariz, 17. januarja. Kakor je bilo pričakovati, izvoljen je za predsednika Fallieres. Dobil je 449 glasov, dočim je odpadlo na Doumerja 371 glasov. Volitev je udeležilo 850 članov kongresa, tako, da je bila absolutna večina 442b' glasov. Po volitvi je bil takoj Fallieres proglašen za predsednika republike na 7 let, pričenši z 18. februarjem t. 1., do katerega dne še traja L o u b e t o v mandat. — Novoizvoljenemu predsedniku je prvi čestital ministrsk, LiSTEK Medvedove poezije. Med slovenskimi pesniki ima A. Medved že svoje ustanovljeno mesto. Občinstvo ga pozna izza časa, ko je sodeloval pri „Ljubljanskem Zvonu", in pozna ga tudi iz „Dom in Sveta", kjer sedaj priobčuje svoje pesniške proizvode. Kdor količkaj zasleduje pojave v slovenski književnosti, ima torej že precej jasno sliko o Medvedovi pesniški hzijognomiji. Sedaj je Medved zbral najboljše svoje pesmi in jih je objavil v lični knjigi, ki je izšla v založbi „Katoli-ške Tiskarne" — menda kot prvo literarno delo, kar jih je doslej izdala rKatoliška Tiskarna". Medved je svoje poezije razdelil po vsebini, oziroma po obliki na več >kupin: na liriŠke pesmi, na ciklus -v gozdu", na žalnice, na gazele, na filozofiško-satiriški ciklus „bršljan in bodičje", na epske speve, katera skupina obseza balade in romance, na slike iz življenja rna deželi" ter na epsko-lirsko pesem „ideali". „V vsakem Človeku je skritih vec natur; človek je podoben škatli, v kateri so skrite druge, vedno manjše in manjše škatle" — tega Maeter-linckovega izreka se človek nehote spomni, ko čita Medvedove poezije. Vedno so poezije sad hipnega razpoloženja, sad trenotne „štimunge" in težko je kdaj iz kake zbirke poezij ekscerpirati pesnikovo naziranje. Pri Medvedu je to celo nemogoče. Vsak hip se nam kaže od druge strani, vsak trenotek Čujemo drugačne glasove njegovega srca. Zdaj se nam kaže pesimista, kateremu je življenje raztrgalo vse nadeje in poteptalo vse upe. Vse se mu zdi prazno in nično m prešmja ga toliko zaničevanja do sveta, da se mu izluščijo iz duše pretresljivo gorjupi izrek. „Je mehr du folgst der Menschen Spur, je mehr liebst du die Hun de" je pel neki nemški pesimist, in Medved gaje skoro dosel, ko poje: „da Čutim tembolj se človeka, Čimbolj sem oddaljen ljudem." Toda — v vsakem Človeku je skritih več natur iu tudi pesimizem še ni tako prevzel Medveda, da bi se ga časih ne otresel in da bi ne prišel do spoznanja, „da vendar-le za srečo smo rojeni", ne le poslani v življenja službo — „z nalogo tiho, mislit in trpet". Medved je pesimist, ki časih veruje v ideale in išče sem in tam zavetja tudi v religiji. Nismo tako tesno-srčni, da bi to pripisovali njegovi vzgoji. „Verite ou chimere, le reve de 1' infini nous attirera toujours". V tem je gotovo nekaj resnice. Sicer so minili tisti časi, ko so se ljudje za svoje versko naziranje dali c vre ti in so zraven alelujo peli, ali to ume-jemo, da eksistirajo ljudje, ki v veri iščejo subjektivne sreče in tolažbe, zlasti umejemo to pri mehkočutnem pesniku razorane notranjosti, razdrtih upanj in prestanih bolesti. Medved je dal v svojih poezijah izraza mnogim lepim mislim in toplim Čuvstvom; z njegovega napetega loka je zletela marsikaka ostra pšica, m ar sik ak a pravična, pa tudi marsikaka krivična ali le malokdaj se po- sreči pesniku vzbuditi tisto „šti-mungo", ki je — pravzaprav namen lirike, če smemo pesništvu sploh pripisovati kak namen. V tem oziru pa se Medved sam nekoliko pozna; zdi se nam, da sam vsaj zapostavlja vzbujanje „štimunge" in polaga glavno važnost na misli. Tako poje: „Nekaterim le fortuna je prijazna, da vse pri nas imajo in vedo, no, drugim pa sta žep in glava prazna. In tem gorje, če včasih kaj vzrasto! Pa bodi kdo še kake pesmi otec, on pač ne bo izvedel prekesno, da jajca ni rodil, temveč klopotec — in fortunatje po-ženo ga brž iz tempeljna modric v kurji koteč . . . Na deblu leposlovja trhla sorž molčimo mi ponižno, kakor mora med oleandri rasti brinjev trs. Zdaj v knjigah misli nimajo prostora, osladna čustva hoče piti svet, a misliti ob pesmih — o pokora! Točimo torej solze spet in spet! Ne solz — točimo rajši le „ solzice*, da žalost ne obide nas prevred — —M V teh trpkih pesnikovih očitkih je gotovo mnogo resnice, v kolikor so te besede naperjene p ko t i moderni liriki naši, resnica pa je vendar lei da morajo biti v poeziji misli in čuvstva zlita tako, da ua>taue v čitate-ljevi duši predvsem razpoloženje. Ifisli same pridejo v liriki vedno šele v drugi vrsti v pošte v, dasi je gotovo, da je ni zoprnejše dušne hrane, kakor tisto osladno zdihovanje in sol-zarenje, ki je v zadnjih letih prevladalo v slovenski liriki v taki meri, da se zdrav in normalen človek že boji čitati pesmi. Medved se ugodno razlikuje od teh modernih lirikov. Priznati se mu mora, da je pesniška individualnost, kakor rečeno, je pesnik misli, ne pesnik čuvstev. V njegovih mislih je nekaj originalnosti, mnogo smisla za naravo, mnogo resnobe, pa tudi bodeče porogljivosti in ostrosti. Oblika vseh njegovih poezij je naravnost vzorna in le sem in tam je dobiti kako prisiljenost ali kako samovoljno zveriženo besedo. Medved sicer ni to, kar bi nekaterniki radi iz njega naredili ali pesnik je, lep talent, mož, ki ima razuma in srca in ima jezik v oblasti. A. predsednik Rouvier v imenu vlade želee, naj bi bilo njegovo predsedovanje doba dela, napred*k a in miru. — Fallieres je odgovoril, da bo najnatančneje pazil na ustavo, pri tem mu bo za zgled L o u b e t, ki je podal toliko dokazov srčnosti, modrosti, patriotizma in nesebičnosti. Socijalna demokracija na Nemškem. Berolin, 17. januarja. Da ima nemški cesar nesrečno roko v politiki, pokazalo se je najbolj od tedaj, ko je z vso veliemenco nastopil proti socijalnim demokratom ter jih proglasil za državi nevarni element. Od istega dne se socijalna demokracija na Nemškem tako krepi, da sme biti cesarja Viljema res strah pred duhovi, ki jih je nepremišljeno poklical. Glasilo nemške socijalne demokracije je imelo do takrat, nekaj nad 70.000 naročnikov, lansko leto jih je že bilo 88.000. z letošnjim novim letom pa je število naročnikov naraslo na 100.000. Konferenca zaradi Maroka. Madrid, 17. januarja. Za predsednika konference je bil izvoljen vojvoda Almodovarski, ki je rekel v svojem nagovoru, da so si velesile edine v tem, da je mogoče v Maroku doseči red, mir in blagostanj© le z uvedenjem reform. Reforme pa morajo temeljiti na suvereniteti sultanovi, nedotakljivosti njegove djržave in na enakosti v kupčijskem oziru, t. j. za vse velesile morajo biti glede kupčije z Marokom odprta ~\ rata. V dosego tega bo treba organizovati policijske v oje ter zatirati tihotapstvo z orožjem. — Tem predlogom sta se v polni meri pridružila francoski in nemški zastopnik, Vtisk prve konference je tedaj po-voljen. Volitve na Angleškem. London, 17. januarja. Že dosedanji volilni izid zagotavlja liberalni stranki veliko večino in bodočo vlado. Izvoljenih je namreč 164 liberalcev (za večino jim je treba le 119 glasov/, 52 imnonistov. 40 naci-onalistov in 24 zastopnikov delavske stranke. Liberalci so dosedaj pridobili 65, delavska stranka pa 21 mandatov. Dopisi. Iz Logatca. Vrsto predpustnih zabav, ki se jih namerava prirediti letos a* Logatcu, so otvorile tukajšnje rodoljubkinje s tem, da so priredile dne 6. januarja t. 1. v prostorih hotela Kramar v Dolenjem Logatcu zabaven večer, ki je uspel nepričakovano dobro. Prostrani salon in tudi postranski prostorij so bih prenapolnjeni naj odličnejšega občinstva iz Logatca in okolice; med tujimi gosti se je opazilo tudi znatno število Ljubljančanov. Dobro izbrani obsežni spored so izvajale zgolj dame. Največje zanimanje je vzbujala brez-dvomno burka „V posredovalnici", v kateri je nastopilo enajst dam. Vse predstavljalke so rešile vkljub temu, da so nekatere šele prvič nastopile na odru, svojo nalogo hvalevredno, za kar jih je občinstvo opetovano počastilo z burnim odobravanjem. Največ smeha ste vzbujali frizerka Česarik (gospica B.) in kuharica Mar-janka (gospa S.). — V komičnem prizoru „moderno dete" je bila pred-stavljalka (gospica F.), ki je povsem naravno orisala današnjo žensko mladež v zgodnji mladosti, prav na svojem mestu. Vse njeno kretanje in cela njena igra je dokazala, da se je z ▼nemo in navdušenjem posvetila svoji težavni nalogi ter taisto, kakor je spričal burni aplavz, rešila hvalevredno. — V spevoigri rMestjanka in vaščan-ka" ste opevali mestna gospodična iz Ljubljane (gospica R.) in njena teta iz Rovt (gospica D.) udobnosti in prijetnosti življenja v mestu in na deželi. Obe predstavljalki sta se potrudili pogoditi svoji vlogi, kar se jima je tudi posrečilo, in sicer se je gospica R. odlikovala posebno z blago-donečim glasom, gospica D. pa s premišljeno igro in izborno mimiko. — V komičnem prizoru „Pravi prijateljici" sta predstavljalki (gospici D. in P ... s) podali na drastičen način iz vsakdanjega življenja posneto sliko med malomestjankami. Snov igre je že sama na sebi zanimiva. Ker pa se je ta še tako izborno predstavljala, da bi bilo težko vloge boljše pogoditi, ni občinstvo Štedilo z viharnim odobravanjem. Po dovršenem sporedu se je vprizoril ob neumornem sviranju ^Postojnske godbe" ples, pri katerem so imele tudi dame vodilno besedo. Da je tudi pri plesu vladala, kakor poprej e pri sporedu, splošna zadovoljnost, spričuje zadostno okolnost, da je našlo jutranje solnce, ko je prisijalo izza gora, v salonu še plesajoce pare. — Logaške rodoljubkinje so lahko ponosne na opisani zabavni večer, pii katerem so se izkazale kot vrle igralke in spretne aranžerke. Pohvalno je tudi omeniti, da so prirediteljice namenile prebitek, katerega bo precejšnje število kronic, podpiralni zalogi slov. vseučiliščnikov v Gradcu ter s tem pokazale, da se zavedajo moralne dolžnosti slehernega Slovenca, da podpira po svojih močeh naše pridno in podpore vredno visokošolsko mladino. — 16. Uradniško društvo „naša zveza." Organizacija, samopomočje — to je deviza slehrnega stanu dandanes! Kamorkoli pogledamo, povsod opazimo energično stremljenje po zedi-njenju — združuje se delavec, združuje tvorničar, prvi boreč se za človeku vredno eksistenco, drugi za ohranitev svoje premoči. Obrtni stan je že zdavno združen v imponujoče skupine, povsod cvete zadružništvo, vsak stan stoji pred nami kot krepka falanga, pripravljen na odpor, pripravljena, da paralizuje vsak pritisk s protipritiskom. Večni boj, večno valovanje! Slabo tistemu, ki sredi teh borečih se sil ni enako oborožen, ai enako pripravljen! Godi se mu približno tako, kakor se godi žogi, ki jo zadevajo od vseh strani udarci, ki bije po nji kakor se komu ljubi, ki se mora gibati vedno po tistem tiru, ki ji ga odkazujejo drugi. V nekako takem neprijetnem položaju se nahaja dandanes pri nas uradništvo. In vendar je v prvi vrsti uradniški stan tisti, ki bi moral misliti na samopomočje, ki bi moral biti krepko orga-nizovan. Kajti v borbi za eksistenco je do malega vsak drugi stan v ugodnejšem položaju nego uradniški. Ako mesar podraži meso, pomaga si trgovec s tem, da istotako zviša cene svojemu blagu, črevljar in krojač zaračunita dražje svoje delo in tako gre od ene obrtne panoge do druge, drug zvrača breme na drugega, a tisti, ki ga ne more zvrniti na nikogar, ki mora nasprotno prevzeti breme vseh nase, je — uradnik! Uradnik mora prenašati pritisk od vseh strani, on mora takorekoč plačevati ves trošek onega medsebojnega tekmovanja različnih drugih stanov ! Vsak, kdor ni slep, mora uvideti torej, kolikega pomena bi bila krepka organizacija za uradniški stan. Popolnega uspeha se uradniki vsled svojega posebnega stališča seveda ne morejo aadejati nikdar — kajti kar se samopomočja tiče, je oni, ki se bavi s fizičnim delom, v mnogo ugodnejšem položaju nego oni, ki dela z duhom — toda olajša si vsekakor tudi uradnik lahko svoje stanje in pa to lahko doseže, da se ga bode malo bolj* vpoštevalo, nego se ga je dosedaj ter da ne bode vsem drugim stanovom samo za nakovalo, kakor je bil često doslej. Dvojne organizacije je po našem mnenju uradnikom treba: gospodarska in politične. Gospodarska organizacija pravzaprav obstoji že. Zal, da kaže ogromna večina našega uradništva tako malo zmisla in zanimanja zanjo! Pomembnejša pa je še politična organizacija uradništva, ki se je začela z ustanovitvijo društva „N a š a zveza", katere pravila so že potrjena in katere osnovalni zbor se ima vršiti v kratkem, če bodo uradniki umeli svojo nalogo, postane „Naša zveza" v političnem našem življenju brez dvojbe faktor, katerega ne bo smeti ignorirati in ki pomore uradništvu do onega ugleda, do one veljave, ki mu po njegovi inteligenci in socijalni stopnji vsekakor gre. Obe organizaciji pa, gospodarska in politična, morate delati kolikor toliko roko v roko, podpirati morate druga drugo in tako pride morda čas, ko uradnik ne bode več za nekako igračo drugim slojem naše družbe. Že zdaj pa bodi povedano, da uradniško društvo „Naša zveza" nikakor ne misli nastopati agresivno, da mu nikakor ni smoter, škodovati drugim stanovom. „Naša zvezaa je zgolj obrambno društvo, kateremu bode zlasti skrb, obvarovati nižje uradništvo bede in stisk. Toliko ponosa bode uradništvo vedno imelo, da ne bode od nikogar zahtevalo več, nego sme zahtevati vpričo obstoječih razmer, ne sme pa se na drugi strani tudi njemu zameriti, če se bode upiralo neupravičenemu izkoriščanju, če bode stremilo za tem, da se njegov trud, njegovo delo, njegova požrtvovalnost na merodajnem mestu vpošteva in pripozna, stremilo za tem, da se od časa do časa njegovi dohodki regulirajo, ka- kor zahteva to pravica in kakor je to brez dvojbe treba z ozirom na vedno izpreminjajoČe se draginjske razmere. To storiti je uiadništvo samo sebi dolžno, ker se drugače mora pogrez-niti v bedo in sicer tembolj, ker si kakor omenjeno že gori, ne more pomagati na tak način, kakor si pomaga lahko vsak drug stan. Storiti pa mora uradništvo to tudi iz tega vzroka, ker v gmotnem oziru odvisen uradnik nikakor ne more v toliki meri varovati svoj ugled, kakor se od njega v nekem pogledu po pravici zahteva in kakor je v javnem interesu brez dvojbe tudi potrebno. Da bode „Naša zveza" tem laglje dosegla svoj namen in tem uspešneje delovala, je društvo zasnovano na najširši podlagi. Pristop k temu imajo vsi državni in avtonomni, javni in zasebni uradniki obojega spola, tako zlasti tudi učitelji, sploh vsi funkcionarji, ki jim gre značaj uradnika v najširšem pomenu besede in ki se vsled sličnosti življenskih razmer nahajajo v isti interesni sferi kakor uradniki v ožjem pomenu besede. Ce se „Naši zvezi" posreči — in to se ji ob primerni agitaciji posreči lahko — združiti pod svojim okriljem vse one moči, ki jih v zinislu svojih pravil združiti sme, potem bode „Naša zveza" zavzemala kmalu eno naj odličnejših mest v socijalnem in političnem življenju ne samo v našem stolnem mestu, temveč na Kranjskem sploh, potem bode pripadala „Naši zvezi" v našem javnem življenju vsekakor dovolj veljavna, v posameznih slučajih morda celo odločilna vloga! Na dele torej kličemo zbog tega vsem onim, katerim v prilog je ustanovljeno novo uradniško društvo ! Z. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. januarja. — Na katoliški podlagi je vse dovoljeno- Marsikdo se bo še spominjal, kako odurno se je svoj Čas „Slovenec" zadri, ker so se v neki liberalni hiši prirejale plesne vaje za dijake v — adventu. Strašen greh je bil to, dasi so se vršile te vaje pod nadzorstvom odličnin dam in neki gorenjski kaplan je imel celo pridigo o tem, Češ, „hopsasa v svetem adventu" to je že vrhunec demoralizacije. A Časi se izpreminjajo in ž njimi se izpreminjajo ljudje. „Hopsasa v svetem adventu", ki je bil pred par leti še neodpusten greh, to je danes stvar, ki se goji z veliko vnemo v najbolj katoliških krogih. Zaradi tega „hopsasa v svetem adventu" so si kate-hetje pred nekaj časom hoteli še iz-ruvati lase — letos pa so mirnega srca gledali, da so klerikalni dijaki brez dovoljenja preplesali ves advent v neki gostilni in letos to tudi "Slovenca" in njegovega krepostnega Lampeta ni več vznemirjalo. Kako bi ga tudi moglo kaj takega vznemirjati, ko se je celo v najbolj katoliški hiši, kar jih je na slovenski zemlji, ves advent plesalo, namreč v hiši tistega moža, ki je vzel v zakup vse katoličanstvo, v hiši dr. Ivana Susteršiča. Ker pa je škof Anton Bonaventura vzlic temu na Silvestrov večer tako ginljivo govoril, kako pri plesu vpliva moška gorkota na ženske in ženska gorkota na moške, moramo pač sklepati, da je ples v adventu sedaj samo še liberalcem prepovedan, na katoliški podlagi pa je vse dovoljeno. No že to je lep napredek. Če poj de tako naprej, bo nazadnje še sam škof začel plesati. — Divji izbruh krščansko-socijalnega fanatizma. Dunajski Čehi so priredili 9. t. m. predpustno veselico, človek bi mislil, da se nad kako predpustno veselico ne bo spotikal nihče, toda zelo bi se motil. „Deutsches Volk.s blat t" je nagnal dunajske Čehe zaradi te prireditve z nesramnimi usiljivci, sodrgo, katero je treba s polenom pobiti. Povzpel se je celo do bedaste trditve, da vsakdo, ki je prisegel kot dunajski meščan, je obenem že prisegel, da je Nemec in da ostane Nemec! Nemci naj dele batine tem češkim nesramnežem! To so besede stranke, katere glavar je dr. Lueger, tisti človek, ki je imel na zadnjem vse-avstrijskem katoliškem shodu zelo važno besedo. Kaj pravi k temu dr. Lampe? Med tistimi, ki love zdaj kaline za svojo „Veliko Avstrijo" tudi med Slovani, zlasti pa med Hrvati, je predvsem ta dr. Lueger. Lepi prijatelji Slovanov so to, zato pa gredo naši klerikalci s takim veseljem pod eno streho z njimi. — Zavlačevanje občinskih volitev V Medvodah. Zloglasnemu županu Smovcu in hudobnemu Poma-ranČarju iz Preske na ljubo zavlačuje se razpis občinskih volitev v Medvodah. Vpogled v volilne imenike je že potekel in zahtevamo, da se tal.-»j razpišejo volitve. Ako se ne bodo razpisale za prihodnji teden, razkrili bodem o vzrok, zakaj zavlačujejo klerikalci in okrajno glavarstvo v Ljubljani. Na dan tedaj z dnevom, da bodemo poprej kaznjencu , Smo ve u pokazali, koliko zaupanja ima pri volilcih. Volilci občine Medvode. — Pojasnilo. Prejeli smo naslednji popravek: Ni res, da je podpisani izdal volilni oklic, priobČen v št. 7. „Slovenskega Naroda" z dne 12. januarja t. 1. pod naslovom: „Velik politični naivnež je župan Loy v Kočevju", ki se pričenja z besedami : „Slovenisch - liberaler Schwindel-in konča z besedami : „Die Parole der deutschen Gottscheer ist und bleibt: Niemand wiihlt deri liberalen slovenischen Kandidaten Drobnič"; res pa je, da ni podpisani tega oklica niti pisal, niti provzročil, niti izdal in da je o njem zvedel šele nekaj dni po končani deželnozborski volitvi. Res je torej, da je neznana oseba zlorabljala njegovo ime v volilne spletke. Kočevje, dne 16. januarja 11)06. Alojzij Loy. — Ovacija kaplanu Brajcu. Pretečeni petek so v Sori kaplanu Brajcu zaradi njegove priljubljenosti okna pobili. V nedeljo zjutraj so orožniki aretovali kar na postelji dva sorska fanta, katera sta še vedno v zaporu, ki sta pa tega dejanja ravno toliko kriva kakor ljubljanski škof. Da se zaradi par navadnih šip držita osumljenca kar ves teden v preiskovalnem zaporu, to je nekaj novega. Take navade so bile le pri inkvizijskih sodiščih. — Goriški nadškof postane d: Se dej, kakor smo že pred Božičem trdili. „Soča" poroča, da je to imenovanje izvršena stvar, ki se razglasi vsak hip. — Iz politične službe. Absol- virana pravnika E v g e n marki plem. Gozani in Henrik Schiiffer sta pripuščena h koneeptni praksi pri političnih oblastvih na Kranjskem. — Šolske vesti. Umirovljena učiteljica Marija Malec je stopila v trajen pokoj. Učiteljski kandidat Ivan Weber je nameščen kot pomožni učitelj v Verdrengu pri Kočevju. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v p e t e k, se po 6 letih nanovo uprizori najpopularnejša romantična opera K. M. pl. AVeberja „č ar o s tre 1 e c". Pripravljena je naj-skrbnejše in sodelujejo vsi solisti. Se ta mesec se uprizori Smetanov „Dali-oor" ; spočetka februarja pa velika in težka opera „Židovka-, Nato sledi velika operna noviteta: Weissov .,P o lj-ski žid". — V tem mesecu se pa uprizorita še dve dramski noviteti. V nedeljo se igra prvič v sezoni Tolstega drama „Moč teme" o priliki 201etnice sodelovanja gospe A. Danilove. — V februarju se uprizorita dve izvirni deli: burka Jak. Dolinarja „Cigani- in E. Kristana drama „Zastaro vero in svobodo." Včerajšnji koncert »Glasbene Matice", na katerem se je ponavljal Bossijev oratorij „Visoka pesem", je v umetniškem oziru uspel kakor prvi. Na koncert je došlo izredno mnogo občinstva, zlasti z dežele, da je bila dvorana natlačeno polna. Ker je bil tudi ta drugi koncert tako dobro obiskan, se je pač nadejati, da so pokriti veliki stroški, ki jih je imela „Glasbena Matica" s prireditvijo koncerta. — Stritarjeva slavnost na Dunaju. Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne s. februarja t. 1. v dvorani „Kursalonu. I. Stadtpark, v proslavo 701etnice svojega častnega člana, slovenskega pesnika in pisatelja, gospoda profesorja Josipa Stritarja, slavnostno akademijo s plesom. Delavski veteran. Včeraj bo pokopali Rudolfa H e u f f e 1 a, lončarja tvrdke Avgust Drelse. Pokojnik je lansko leto praznoval HOletnho svojega pomoČuištva in delal 40 let neprestano v eni in isti delavnici. Do zadnjega trenutka je vesel in poln zdravega humorja delal ob svod mizi in točno izvrševal svoje delo. Gotovo najde zdaj zasluženi pokoj. Slovenci na Ogrskem. „81o- vanskv Pfehled" priobčuje v svojih zadnjih dveh številkah interesantna študijo o »»grških Slovencih iz peresa Stanislava Klime. Študiji je pridejan z^mljevidni črtež. Kompaktno stanujejo prekmurski Slovenci v mui -sko-sobotskem, sv. gothardskem in dolnjelendavskem okraju. Narodnostna meja gre od Radgone proti severu ob štajerski-ogrski meji preko IV-trovcev, Oederovoev, Krune, Skal-kovcev. Cankove in Karlovcev do vasi SerdiVe. kjer se obrne proti severovzhodu in doseže pri Doljnem Saniku reko Rabo; nato tvori raej<» reka Raba do Slovenske vasi (Totfalu; pri Št. G o t h a r d n, kjer se meja obrne preko Bergelina l> lincev. Šalovcev, Križevcev, Berk^r-cev (Berkehaza in Velike Paline mu jug in doiait Muro. S tega, da Slovenci na Ogrskem segajo de rak« Rabe, je razvidno, koliko zemlje so zgubili na Nemce na Štajerskem. V mursko-soljotskem okraju ste uuaed 114 občin 102 po večini slovanski. V tem okraju je 41.151 Slovencev. Št. Kothardski okraj šteje 80 občin; od teh je 17 slovenskih. Slovencev je v tem okraju 9855. V celem komitatu je Slovencev 51,10' U. V dolnjelen-davakem okraju je 78 občin, izmed katerih je 28 slovenskih; slovensko prebivalstvo šteje v tem okraju 21.885 duš. V šomod>k: županiji prebiva 1627 Slovencev, v ostrogonski 145, v koinarenski 294, v novogradski 180, v aradski 1,. v varaždinski '2341* (v mestu Vara/.-dinu 817 , v virovitiski 1278 .v mestu Usjeku 2*8» in v zagrebški Kupa-9820 iv mestu Zagrebu 0027). Na Ogrskem in Hrvatskem je torej v rele m 10 2.319 Slovencev. Vseh Slovencev je po računu Stanislava Klime 1,4 4 4.30 4, in sicer jih prebiva na Avstrijskem 1,192.780, na Ogrskem in Hjvr-skem 102.319, v Italiji 40.000, na Nemškem 0 2 0 5, v Ameriki 100.000 in v Egiptu 3 000. Zarobljeni davki. To je gotovo nekaj kurijoznega. A resnično je, in seje zgodilo tako-le : Leta 1866 je prodal c. kr. erar od svojega posestva v Hrašah pri Postojni neke parcelo. Napravilo se je sicer kupno pismo, a kupec je pismo izgubil in ni odpisal parcele. Potem je kupljeno parcelo naprej prodal in je šla parcela v teku let skozi več rok, ne da bi se bila odpisala. Lani je začela sodnija siliti sedanjega posestnika, da naj odpiše parcelo in prepiše na svoj«* ime. Ker pa ta posestnik ni imel nobene listine, se je obrnil po svojem zastopniku do c. kr. finančne proku-rature v Ljubljani s prošnjo, da naj ona imenom c. kr. erarja izda od-pisno dovoljenje. Finančne prokuratura^ pa se je krčevitojbranila to storiti. Na štiri opomine je vedno (seveda v nemškem jeziku; odgovarjala, da ni dolžna dati sedanjemu posestniku od-pisnega dovoljenja, dasiravno je pm-dajo iz leta 1850. pripoznala. Naš posestnik je bil s tem prisiljen tožiti. Finančna prokuratura je v svojem zadnjem odloku zahtevala, da še naj jo toži. Pri obravnavi je potem finančna prokuratura tožbeni zahtevek takoj pripoznala, branila se je le proti stroškom. Seveda je bila obujena, da mora tudi tožne stroške, in sicer v znesku 40 K 18 h, plarat i Proti tej obsodbi je finančna prokuratura vložila rekurz, češ, da ni ona zakrivila tožbe g), Rekurzna sodnija se je dala po čudni logiki dvornega svetnika dr. RačiČa omamiti in je ugodila rekurzu. A proti temu je tožnik vložil rekurz na najvišje sodišč« in to je sodbo prve sodnije zopet uveljavilo in erar obsodilo tudi še v plačdo rekurznih stroškov po 27 K 90 h. C. kr. finančna prokuratura je tedaj pravdo končno popolnoma izgubila, in je imela plačati na tožnil. stroških 40 K IS h in na rekurznih stroških 27 K 90 h. Ko je pretekel 14dnevni rok za plačilo, je nakazala finančna prokuratura tožnJkovemu zastopniku samo rekurzne stroške. Ta je bil tako vljuden, da je opozoril finančno prokuraturo. da ima plačati še tožne stroške po 40 K iS h A ker finančni prokuraturi ni šlo v glavo, seje morala uvesti proti njej eksekucija. Tako je prišlo da so e z omejeno zavezo." Kakor znano, leži v državnem zboru načrt zakona o novi združitvi na trgovskem rjolju o „družbah z omejeno zavezo" in upanje je. da bo zakon v kratkem sprejet. Zanimalo bo torej ne samo trgovce, ampak tudi druge podjetne ljudi, da spoznavajo zakon, ki omogočuje združitve z večjo gibčnostjo od onih, ki jih poznamo danes iz trgovskega, odnosno iz zadružnega zakona. Družbe z omejeno zavezo niso vezane na one >troge formalnosti kakor n. pr. delniške družbe: pa tudi niso omejene na podjetja zahtevajoča visoko glavnico. Prepričani smo, da se bode družba z omejeno zavezo hitro udomačila in priljubila ter da bode v znaten pro->peh narodnega gospodarstva. Neopravičena počasnost. Rudar F. Ferlan v Idriji je leta 1904 zgradil novo hišo in meseca oktobra tega leta vložil pri logaški davčni oblasti prošnjo za postavno oprosče-nje hišnega davka. Dasi neki ukaz fi-n....čnega ravnateljstva izrecno določa, da igrajo daveni organi davkoplačevalce pri vlaganju prošnja za opro-šcenje hišnega davka kar najbolj podpirati, je Ferlanu davčna oblast na-pravljala razne neprilike, tako da je bila prošnja šele septembra leta 1905. rešena v tem zmislu. da je imenovanega novozgrajena hiša od začetka leta 1905. postavno dobo prosta davka. Navzlic tej rešitvi pa je Ferlan plačal leta 1905. ves davek od svoje hiše, kakor da bi ne bila davka oproščena. In ko je letos plačeval prvi obrok davka pri idrijskem davčnem uradu, se mu je na vprašanje odvrnilo, da niso o oproščenju njegove hiše še obveščeni. Radovedni smo, ali davčne oblasti ne obveščujo istočasno davkoplačevalca in davčnega urada o davčnem oproščenju. Kako je to, da mora davkoplačevalec plačevati davek od hiše, ki je že drugo leto oproščena? Ali misli davčna oblast, da ubogi rudar, ki si je itak z gradbo hiše nakopal veliko breme, more kar tako razpolagati z denarjem? Seve, država je strašno hitra, kadar koga obdači, ne mudi pa se ji prav nič, kadar je treba priznati davkoplačevalcem kako pravico. — Duhovniški štrajk v Kranjski gori. iz Kranjske gore se nam piše: 13. t. m. je umrl v Podkorenu pri Kranjski gori mlinar Jožef Liko-zar. Čigar pogreb je napovedal župnik Škufca v Kranjski gori 15. t. m. ob 4. uri popoldne. Določeno uro pa ni bilo ne župnika ne kaplana Per-kota po mrliča. Ob polu 5. uri je prišel cerkovnik z brzojavko Skuf-covo. da se je moral mož odpeljati proti Ljubljani in da bo drugi dan pogreb. Ker se je tudi kaplan odpeljal proti Koroškemu, smemo to postopanje imenovati z mirno vestjo navaden štrajk in zanemarjanje svojih stanovskih dolžnosti, ker če so kaki nujni opravki, izvršiti mora potop namestnik. Sicer pa ni to edini štraj v kranjskogorski fari. Podkoren-ske device so napovedale štrajk kaplanu in mu ne marajo več delati kratkoČasja pri spovednici. Gospoda knezoškofa Bonaventuro pa opomnimo, da, Če se še kaj takega zgodi, bodo tudi njegove dušice napovedale štrajk. — „Slovensko delavsko podporno društvo v Hrastniku" je imelo dne 14. t. m. svoj prvi redni občni zbor v gostilni g. Roša. Udeležba je bila jako obilna. Po deputa-cijah ste bili zastopani „Celjsko delavsko podporno društvo" in „Trbo-veljsko pazniško in delavsko podporno društvo". Kot gosta sta došla tudi gg. prof. Jos. Voglar iz Celja in urednik „Domovine" V. Špindler. — Društvo šteje po trimesečnem obstoju približno 100 Članov, naložilo se je že precejšnjo vsoto denarja v dolski posojilnici, ima svoj pevski zbor, dobiva časnike: „Slovenski Narod", „Domovino" in „Slovenca" ; prijazne prostore je dal društvu na razpolago g. tovariš Fele. Predsednikom je bil voljen z vzklikom rudar Ivan Stravs, podpredsednikom A. Kerše, tajnikom za društvo velezaslužni Dom. Majcen. K slučajnostim se je oglasil g. Ivan liebek iz Celja; govoril je o organizaciji slovenskega delavstva ter kazal na potrebo tesnejše vezi med „Slovenskimi delavskimi podpornimi društvi". Delavci so burno pritrjevali njegovim besedam. Zatem je predaval g. prof. Voglar o alkoholizmu, v kolikor je ta škodljiv zlasti delavskemu stanu. Z zanimanjem so poslušalci sledili tudi njegovim izvajanjem. Do burnih prizorov je prišlo, ko je privrelo med občnim zborom kakih 500 socialnih demokratov, na čelu jim famozni Linhart. Namen, ki so ga imeli ti razgrajači, je jasen: hoteli so uničiti podporno društvo, a dosegli so baš nasprotno. Zapisati mi je pa še značilne besede, ki jih je govoril Linhart masi podivjanih socialnih demokratov : „Sodrugi, ne ozirajte se na narodnjake, ki imajo povsod na jeziku domovino in slovenstvo! Naša narodnost in domovina je denar, kruh, meso in vino (!), druge domovine mi ne poznamo.** In divj e pritrj e v anj e je sledilo njegovim besedam, ki pa znajo vam, gosp. Linhart, kakor vaši stranki enkrat silno škodovati. — Nova stavka v Hrastniku. Bati se je nove stavke pri premo-gokopih v Hrastniku. Brezvestni so-cialno-demokratiČni agitatorji obetajo neprestano delavcem zvišanje plače, ker pa se hočejo ti odločneje potegniti za svoje pravice, jih počnejo socialno - demokratični vodje miriti, boječ se štrajka. Dobro namreč vedo, da pridejo v tem slučaju tudi ob to veljavo, ki jo še imajo. Njih privrženci bi prišli terjat podpor, a blagajne, dasi še pridno nosijo denar v nje. so — prazne . . . — Umrl je včeraj v Ptuju dr. C u Č e k. — „Legionarji" v Ptuju. V nedeljo, dne "21. t. m. se vrši v dvorani ptujske „Čitalnice" repriza dne 7. januarja jako dobro uspele narodne igre s petjem „Legijonarji" pri znižani vstopnini. Začetek točno ob S. uri zvečer. Led se je udri v ponedeljek v Celju pod ljudskošolskim učencem Percem iz Brega pri .Celju, daje Pere izginil v vodi. Njegov součenec Dvornik se je vlegel na led tik kraja, kjer je padel Pere v vodo in posrečilo se mu je, da je potegnil tovariša že zavestnega na prosto in ga tako resi! gotove smrti. — DomaČa Obrt. Dvorni založnik orožja g. Peter Wernig v Borovljah je prodal štiricevno puško lastne iznajdbe s pritrjenim daljnogledom abesinskemu cesarju Mene-liku. Za domačo obrt je to posebne važnosti, ker se je šele pred kratkim sklenila trgovinska zveza med Avstrijo in Abesinijo. — Orožna nesreča se je zgodila 8. t. m. v kamnolomu v Cerovcu pri Slatini. Brata Plemenitaš sta za neko zgradbo lomila kamenje; nad njima se utrga pečina, vrže oba brata 2 metra globoko in zmečka Jurju noge, roko in mu prebije glavo, da je umrl v par dneh. Andreju je skala zmečkala obe nogi. Ker siromaka nista bila zavarovana proti nezgodam, ne dobita njuni ženi nobene odškodnine. — Prava vojna z noži se je razvila v soboto zvečer v St. Petru pri Celovcu, tako da je morala ob 2. ponoči priti celovška rešilna postaja, da je naložila težko ranjene, ki so bili večinoma osuvani z noži v hrbet in glavo. Pred gostilno, kjer se je vršila krvava igra, je bilo celo jezero krvi. Pretepači so bih sami Nemci. Kje je neki ostala nemška kultura, da so se spozabili do tako barabskega dela! — Umrl je v Kobaridu bZletni g. Jožef GabršČek, oče gospoda AndrejaGabrščka, lastnika „Go-riške Tiskarne" v Gorici. Naše iskreno sožalje! — Misijon v Vrtojbi na Goriškem. Kak terorizem uganjajo „misijonarji" po^ svetu, se vidi v slučaju v Vrtojbi. Šolska mladina mora iti vsa k spovedi, ravno tako so že dobili vsi možje, žene, fantje in de- kleta spovedne listke. Vprašali bi le šolsko oblast, ali jo res smejo misijonarji komandirati, kakor hočejo in kadar hočejo? — Zaslepljenost. Na Bij ah na Gorjanskem je sklenilo občinsko starešinstvo, da zaprosi „Lego nazionale", da ustanovi ondi Legino šolo. To je nezaslišana zaslepljenost! Kdaj se bodo naši ljudje spametovali in ne silili pod tujčevo peto? — Kako skrbi tržaški ordinarijat za mir v Ricmanjih. Epohal-nega ukaza, da morajo Ricmanjci stra-žiti svojo cerkev noč in dan, v Ricmanjih nihče ne spolnuje, ker je ta ukaz popolnoma neopravičen in nezakonit. Slavna tržaška gospoda si je pa izmislila zdaj drugo šikano. V Ricmanjih obstoji neka ubožna ustanova, katere obresti znašajo na leto 200 K. Ta denar se je razdelil doslej med riemanjske ubožce na dan pred božičnim praznikom in na veliko soboto. Uranovo je opravljal župnik dolinski in denar izplačeval proti pobotnici riemanjskemu županu, ki je v spora-zumljenju s cerkvenimi starejšinami sestavljal seznam ubožcev, ki so se imeli obdarovati. Doslej ni bilo v t »j zadevi nobene pritožbe. Drugačna pa je stvar, odkar opravlja cerkvena opravila v Ricmanjih župnik na Katinari. Ricmanjski župan je poslal že dvakrat k župniku po denar, a ta ga noče dati, češ, da ga bo sam razdelil v cerkvi po ukazu tržaškega ordinarijata. Dasi je znano cerkvenim oblastim, da Ricmanjci principialno nočejo v cerkev, dokler se ne odpravijo sedanje abnormalne razmere, vendar izda tržaški ordinarijat tak ukaz, ki ni drugega kot samo šikaniranje. S tem ukazom se odtega ubožcem miloščina in gazi se zadnja volja ustano-viteljeva, pa tudi zakon humanitete! Res, kaj uspešno sredstvo za pomir-jenje ricinanjskih duhov! — 170.000 kron v dobrodelne namene je darovala v Trstu pred kratkim umrla vdova Kristina B r i c h t a roj. Straulino. — Lega nazionale. Tržaška podružnica tega italijanskega šolskega društva je imela v pretečenem letu 61.174 K dohodkov, največja dosedaj nabrana vsota. K tej vsoti so prispevali lanski abiturijentje mestne gimnazije v Trstu 1600 K. Odkod so dobili mladiči toliko denarja, si lahko mislimo. Za tržaške šole se je izdalo le nekaj nad 13.000 K, a nad 42.000 kron so poslali bratom v južno Tirolsko. Slovencem in Hrvatom v Istri bo treba napeti vse sile narodne požrtvovalnosti, da paralizujejo pogubni vpliv lege. — Glas iz občinstva. Mestni magistrat je ukazal vsem strankam po mestu, da morajo imeti za smeti toliko decimetrov dolge in široke lesene zaboje za smeti^ Vse dosedanje posode so neveljavne. Čemu napravljati strankam nepotrebnih stroškov, ako so imele že dosedaj primerne posode. V drugem oziru se menda ne pazi tako strogo na estetiČne (?) in higijenicne predpise. Ali je pravilno, da se v odprte vozove pobirajo smeti po mestu? Baš te dni je ravno opoldne po Emonski cesti drdral do vrha naložen odprt smetiščni voz ter odska-koval po zmrzli cesti. Pri tem je pihal precej močan veter, tako da so bili pasanti hipoma v oblakih smeti. Kaj potem pomagajo vse prepovedi o pljuvanju po tleh in izpraševanju brisač pri oknih, ako dobi človek na drugi strani potencirano vso mestno nesnago na glavo. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca decembra so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt: Tvrdka Ka-stelic & Kovačič, Krakovski nasip 26. izdelovanje parketov; Anton Svetlin, Ravnikarjeve ulice 9, trgovino z vinom; Ana Merluzzi, Krojaške idice 6, gostilničarski in krčmarski obrt: Fran Benque, Dunajska cesta 73, tovarno za izdelovanje umetnega kamenja in betonsko stavbno podjetništvo ; tvrdka Figli di Haggi Giorgio, Kolodvorske ulice 12, trgovino s preprogami; Alojzij Trink, Erjavčeva cesta 9, mizarski obrt; Oskar Treo, Marije Terezije cesta 12, trgovino s premogom; Gi-rolamo Busatti, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Anton GrašiČ, Rimska cesta 19, fijakarski obrt: Marija Bogataj, Vodnikov trg, prodajo živil: Fran Pistotnik, Sv. Petra cesta 31, trgovino z žganjem; Matej C erar, Pogačarjev trg, prodajo sadja. — Od-glasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Srečko Nolli, Vodnikov trg 3, kleparski obrt in vodovodno inštalacijo : Ernest Sark, Dvorni trg 3, trgovino z mešanim blagom; Josipina Avsec, Sv. Petra cesta 77, žensko krojaštvo; Cecilija Kadunc, Marije Terezije cesta 5, kramarijo z drobnim blagom: Ivan Puc, Tržaška cesta 13, mizarski obrt; Lucija Merluzzi, Krojaške ulice 6, gostilničarski in krčmarski obrt; Mihael Hribar, Martinova cesta 10, mizarski obrt in prodajo drv; Ivan Cibašek, Rimska cesta 19, fijakarski obrt; Jera Arhar, Šolski drevored, trgovino s perutnino; Ivan Gačnik, Radeckega cesta 2, črevljarski obrt; Matej Strajnar, Emonska cesta 10, prevozniški obrt. — Ljubeznjiva bratranca. V noči od 13. na 14. t. m. je bilo gospodu Ranzingerju iz zaklenjenega dvorišča ukradenega kos Črnega blaga, vrednega 25 K, ne da bi se vedelo, kam je prešlo. Poizvedeli so pa pozneje, da sta bila isti večer v obisku pri oškodovančevih hlapcih bratranca Franceta Germovška iz Globocega na Štajerskem, ki sta bila dosedaj v delu pri nekem posestniku na Poljanski cesti. Ta obisk pa ni bil odkritosrčen, temveč je imel vohunski namen. Ko sta se namreč Grmovška prepričala, da so vsi Ranzingerjevi Idapci že pri počitku, sta se poslovila, vzela blago in je spravila čez ograjo v Novih ulicah. Slupaj je pa nanesel, da je ob istem časti prišla iz gledališča neka gospa, ki je videla uzmoviČa nesti blago, a ju ni poznala in se tudi ni upala nočnih vešč obgovoriti, vkljub temu, da se ji je dozdevalo vse nekam sumljivo. Ko je bila pa tatvina naznanjena, se je strinjal osebni popis onih dveh neznancev z Grmovškovim in morala sta v zapor. Oba sta najprvo hotela iti za svojo nedolžnost na vislice ali pa v dosmrtno ječo. No, prišla sta pa v „Kreuzfeuer", da jima ni drugega preostajalo, kakor tatvino priznati in povedati, da imata blago zakopano v slami na nekem hlevu, kjer se je res našlo. Oba so oddali tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Žid Žida. Dne 10. t. m. je dobil trgovec s sadjem Jakob Husar v Brody brzojavko, katero mu je poslal neki Nuhim Lieberman, češ, daje nakupil njegov zastopnik Šulim Sor, ki je stalno v Trstu, ceno sadje in da potrebuje nujno 500 K, katere se naj pošlje v neki tukajšnji hotel. Tvrdki Husar se je pa to zdelo sumljivo in je brzoj a vila Šulim Soru v Trst z začudenjem, kako da bi morala denar kar naenkrat poslati v Ljubljano. Ta je pa sprevidel, da tiči za tem grmom zajec in je obvestil tak' ^ brzojavni urad in mestno policijo ljubljansko o poskušeni goljufiji. Lieberman je prvi dan res hodil popraševat za denar v hotel, a drugi dan se mu je pa zdela stvar le sumljiva in nevarna in ga je slednjič vzela noč, ne da bi se mu bila goljufija posrečila. Ta Žid je moral vsekako vedeti za trgovsko zvezo med Husarjem in Sulim Sorom in bi bil na ta način prišel po lahki poti do 500 K, ko bi Husa ne bil tako previdno ravnal. — Tatvina. Kristini Knezovi in Viktoriji Pirčovi je bil dne 13. t. m. ukraden na Radeckega < esti štev. 28 ženski klobuk, dve višnjevi bluzi, bar-žunasto krilo in črna boa, v skupni vrednosti 56 K. Osumljenka je znana* — Policija je podržavljena v Černovicah, glavnem mestu Bukovine in je že začela s 1. t. m. kot taka redno funkcionirati. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in o* Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Inomost 17. v Felclki rchen 18, v Hrušico 19, v Bohinj pa 17 Hrvatov. Nazaj je prišlo 25 delavcev. — Izgubljene in najdene reči. Služkinja Ana Mustova je izgubila dva bankovca po 20 K. — Crevljar-jeva žena gospa Terezija Kumarjeva je izgubila zlat prstan, vreden 6 K. — Kuharica Ana Kolmerjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Neka dama je izgubila svilnato ročno torbico, v kateri je imela dva robca s črkama E. K. in bele rokavice, v vrednosti 6 kron. „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v „N a -rodni kavarni" (Gosposke ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 9. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je koncert v kleti hotela „Union". Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — „Šramel"-kvartet koncertuje nocoj v restavracijskih prostorih hotela „pri Južnem kolodvoru". — Jutri zvečer koncert v obodnem salonu hotela „pri Slonu". Vstop obakrat prost. * Najnovejše novice. Zaprli so dva uradnika v Pragi izhajajočega anarhističnega lista. List ne sme več izhajati. — Umrl je v New Yorku milijonar Field. — Z a d e r brez snažnega perila. Ker je mestni magistrat za-povedal okoliškim pericam, da morajo prineseno perilo takoj dostaviti strankam, ne pa valjati po shrambah, so začele perice štrajkati ter sploh ne prineso perila v mesto. — Tudi prodajalke zelenjave na trgu so začele štrajkati zaradi neke naredbe. Književnost. — Slovenski Sokolski koledar Za leto 1906. Izdal Miroslav Anibro-žič, načelnik „Gorenjskega Sokola44 v Kranju. Založil vaditeljski zbor „Gorenjskega Sokola". Cena? Gotovo bo ta lični koledar všeč vsakemu slovenskemu „Sokolu", saj smo ga že toliko časa čakali in potrebovali. K-> Iedar obsega poleg navadnih koledarskih vesti strokovni del, v katerem nahajamo med drugim : „Naša naloga, smer in cilj", iz članka dr. Tyrša preložil dr. V. Murnik, „Povelja za redovna vaje v členu in četi", sestavka o telovadbi in voditeljskih tečajih, seznam vseh slovenskih sokolskih društev z njihovimi starosti, načelniki itd. ter sokolskih zvez drugih slovanskih narodov. Za oglasi je mnogo prostora za beležke. Vsled priroČnosti koledarjeve ga priporočamo vsem Sokolom, kakor tudi v*em prijatelj fin Sokolov in sokolske ideje. Telefonska in brzojavne poročila. Jesenice 18. januarja Pri današnji seji obč. odbora je bil izvoljen za župana g A Trevn, trgovec na Jesenicah Dunaj 18 januarja. Podpred sedmk drž. zbora dr Z a če k je dobil komturski križec Fran Josi povega reda, policijski ravnatelj K i i k a v a pa Leopoldov red. Dunaj 18. januarja. Načelnik nemške stranke dr Derscbatta je dospel semkaj; zvečer pride na Duoaj načelnik miadočeškega kluba dr. P a c a k. Dunaj 18. januarja. Francoski poslanik marki Reverseau je oficialno obvestil m nistra zunanjih zadev grofa Goluchovv-skega, da je Fallieres izvoljen za predsednika republike. Budimpešta 18 januarja Vrhovni mestni glavar Rudnav bo imenovan, kakor se poroča, za ministra notranjih zadev. Petrograd 18 j nuarja V Moskvi se je danes ctvonl kongres plemiških maršalov, ki so se posvetovali o bodoč h volitvah v gosudarstveno dumo. Pariz 18. januarja. Republikanski listi slave v navdusenib Člankih izvolitev Fallieresa za predsednika, naglašajoČ, da je ta izvolitev uničila klerikalne nade, da bi bil izvoljen za predsednika mož. ki bi ne nadaljeval protikle-rikalne politike. Opozicijonalni listi pa napadajo Fallioresa in ga dolže, da je sluga in ujetuik fra-masonov. Berolin 18 januarja Predsed stvo sccialnodemokratčne stranke je izdalo poziv na delavstvo, naj se 21. t m vzdrži vsakih demonstracij. Berolin 18. januarja Nemški poslan.k n* Dunaju grof Wedel bo imenovan za državnega tajnika na mestu umrlega Richt-hofna. Za poslanika na Dunaj pride Lxhowsky. Berolin 18. januarja V Cu-rihu je izšla brošura, ki n si naslov „Germanizacijska stremljenja in policijska nasilstva v E'zaciji". V brošuri se slika v živih barvo h korupcija, ki vlada med uradm-štvom in vojaštvom v E'zacij\ pripovedujejo se škandalozne zgodbe iz vladnih krogov, naglasa se, da imajo v merodajoih krogih največji vpliv metrese in razne propadle ženske, ped protektoratom katerih se nahaja veliko število igraln c i. t d. Brošura vzLuja veliko senzacijo. Spisal jo je neki Štefani, ki je bil svoje dni policijski komisar v Elzaciji. Hamburg 18. januarja. Vsled prepovedi, da se železniški uslužbenci ne smejo udeležiti demonstracij 21. t. m. je prišlo v Ham burgu do silnh izgredov. Policiia je hotela demonstrante razgnati, kar se ji pa ni posrečilo. Delavstvo se je na ulici zabarikadiralo in začelo boj proti policiji in vojaštvu. V boju je bilo ubitih in ranjenih več oseb. Mob je cplenil vse prodajalne v onem delu mesta, kjer bivajo večinoma sami — reveži in dvomljivi elementi. London 18 januarja Dosedaj je izvoljenih 160 liberalcev, 27 delavcev, 70 unionistov in 50 nacionalistov. Liberalci so doslej pridobili okoli 10^ mandatov. Svila za neveste i Hotei »pri sionu* od £5 kr. do gld. 11 "35 per meter v vseh parvah. Franko in ie> ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo posto Tnvnrua za svilo H en nt- berjc, 'Aiirleh. 3 27 1 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 17. januarja 1906. Jutri, 19. januarja 1.1. mam šramel"-kvarteta. Začetek ob 8. uii. Vstop post Naložbeni papirji 4*2° <, majska renta . . . 42 )9 srebrna renta . . 4° , avstr kronska renta . 4-, 4 4«/, „ /-lata 4*, posojilo dež. Kranjske 4 .' 0 posojilo mesta Spljci zlata „ our>ku kronska renta 4J .,° 4» ,3 -o Zadar bos.-herc. železniško posojilo HK)2 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4° .. ž. O. 4l ^ 0 zast. pisma gal. uez. hipotečne banke . . 4*»° 0 pest. kom. k. o. z 1(K, pr ..... 41 5° 0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4! 8* 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4l z. pis. ogr. hip. ban. 4' .".' g obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4: „° 0 obl. češke ind. banke 4° C prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° o prior. juž. žel. kup. ! ,: , 4' „° g avstr. pos\ za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860' . . . „ od 1. 1864 . . . . „ tizskc...... _ zeni. kred. 1. emisije „ ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — » turške. ....... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ • • . Avstr. rdeč. križa „ . . . Ogr. „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburske „ • • . Dunajske kom. „ • • . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Z\\ -nostenske „ • . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... . Marke........ Laški bankovci . . . . . Robiji........ Dolarji........ Denar 100 — 99*95 100 15 117 75 96 20 n 4-4 ;> 99*50 100 05 100 - Blaga 100- 20 10015 100*25 in «?:> 96-40 11405 101- -101*65 100 - - 100 05 10105 9975 10025 99 75 100 25 , 10045 10140 j. 100 00 107-00 i 10050 101-50 100— 10040 100-• 100 90 99-50 100-5O 100— 101 — 99 90 99-50 100 - ! 310 25, 318 25 100 75 101-75 19250 890*— 101 10 297-50 299-50 204 — 103 — 140 85 25 50 477-— 78 — 93 — 01 — 52 25 33 50 58 — 71 — 530 — 120 25 607 25 1031 — : 67150 79075 246 — 002 — 529-2600-— '524-50 , 280— ! 5G5-— 159 - 1134 19-11 23-50 23-95 117-47 9550 251 — 4-84 19450 291 — 163 10 307 50 309-50 26950 112-— 147 s> 27 50 486 — 83*— 99 — 07-— 54 25 35-50 02 — 70 20 540 — 121 25 608 25 1041-672-50 79175 247 — 066 — 530 — 2616 — 525-50 281 50 570-— 160-50 11-38 19 14 2354 2403 117-65 9570 251 75 Knjižna novost! jI. JiSkerc: jtfučeniki. Slike iz naše protirefurmacije. Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K 5" h, po pošti 2u h več Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskin pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestaDte, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 54 • 7 Knjiga je izšla v založbi Lav. Sch»rentiieija v Iijvibljani. I 3720 2 l/Java. 207 Izjavljam, da gdč. Maridel l.evc nt mene nikoli ogoljufala, jaz jo poznam povsem pošteno zaradi goljufije. Toni Krevel zo kmetovalca spisal agr. dipl. J. Legvart je še nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri I. B**isaču v Ljubljani Šelenburgove ulice. Cena ku;r/. <•» K 180, 8 pošto 2 K. Pri n, r »čila na skupaj 5 komadov -*e csna zniža na K 140 komad. 184—4 Gos. *f. avstrijske državna želimo* C kx rav^MtrelJstvv; dr*. r»te2»;oe v Beljaki:. • ^£*£XOgreb rada. Veljaven dn*? *. oktobra 1906. !et&. v Trt n p»i*odl o&om ^Zitne cene; v Budimpešti-^ Dne 18. januarja";1906. ^, Terndn. Pšenica za>prii . . . za*: 100 kg K 17-08 „ .v. B ^oktober . Rž in " april^ . Koruza „ maj . . . . » Oves „ april . . . „ i 1! §"> ceneje." 100 „ „ 1684 100 „ „ 1398 100 „ n 13-68 100 „ „ 1454 UOBOĐ iZ JJfm>T^^lS[£ in?, roj PBOGa -ma O* ^?v.l; i Trbiž, Beljitk. Ctfioyec7 Mali Olodnitz, Ft& . r-'jsfe^te, Esomo^ Mcmov.i Ljcbao tem Seistbal • Austvt, t>oJav>graii, iev, Blem-KnfiiBg b 8teyr, v Line, m Dusiaj tia Amstertfii — Ob 7. uri e d A;Gti-?j o&obm vlak v Trbu«, Fi .b-ji, Beljst, CsJovsc, Marau, Manteradort F-anieiisieKte, T^jubno. Drucai, fc* Seli tka ^ ^-jlnof inoraosi, te KJeinRe: Jjjig v Steyer, r Line, Budejeviee, PIzcd, Man.i-f vare, Beb. RmKtovt ffž.re, rngo, Lipsko. <^o; amatettec na Dmuj, — Ob 11. Dri 44 m dopoldne osobn: v Vrbiž, r^oatabci, Beiiak, Ceiovoo Mali Glod-nitz, Ljubno, SelzthaJ, Soisograd, Bad Gastein, Zeli ob }ezera, Cbooios^ Bregenc Curich, Ženeva, Pariz, čez Aastetten na Duuaj. — ?b * uri b8 m popoldni o-^ebni »l'ik f Trbii Šmohor, Beljak, Celovecv Fian^encfeste, Inomost, Honalaoio, Lfa 8aa Kiein Rai&iD.^ ? Intejr, Line, Badej--«ice, Pisen, Marijin« vara Hefe. Wnmovm v&tt57 KaiiO«« wur% Pneo^ (▼ Prago di-rektni ?oe !. m DL razr.: i-upsko, D^uij eai AtCBtHtKen. Ob 1C. ari porječi asoKii vlak ▼ Trbiž, Beljak, Frsuisecafeste, Inoiu :^t, MaaaJtawo (Trst-\IotK\kovo direktni vez I. ir. D razreda). — PROGA V HOVO SdBiiTC ,x B30ČE¥JK. Osehai vlak. ?. a- 11 rr sjjatraj osebni vlak v Novo meEto, 3tr?žo. Sotievi«, oh i aH 6 pop mtotahe — Ob 7. uri 8 m svecer > *ovo mest: Kočevje. —•" fc* .HJ«Oi) v L.' ,«-VA^ jnz. kr. PHOC+A ti TRBIŽA Ob 3. viri V3 m cjutr^j osebni ?lafe 5 Dnoaja dav Amstettenj Monakovr (Monakovo-Trst direkč. vos L, H. raa,}. j^nžnoat, t?ranzensfeste riatoofpad Une, Steyr» ,Isi Auesee, Ljubno, Celovec. Mali Glodztitz, Beli^k. Ob T. :.r\ IS ca tjutraj aaofani viak ix Trhi&H. — Ob 11. uri 10 m dopoldne oaouiii vjsj b LracAjU dez Amstarten. Lip&ko, Prago (le Pra^f direkrjii voa I. in G. razreda), Francoze v&re, Karlove vare, Heb, Maiijne vare. Phsei IJudejevice, Line, Steyi\ LJar?s. Žeacva. • kažb, Bremena, feaoiiio*»t, Z3U ob iezerul Bad Gastein. Solno^rad, E^abno, Cslo^ec, Šm^uor "i^tabei. — Oh 4. nt 2£ rx> popoidise «aebci viak « Dnnajii, Ljubna. fce>zthaii», Beijžtki CeioT-ea, Malega Gloclnitaa, Me nakevega, inoojosta, Fransenafeste, Pontabia. — Ob ft. ofi Ob* a i^eecr orobiš vi^i & Dunaja, Ljuhna, Beljak.s. M:'r»na, MpJega Glodnica, Celovca, Pontabia, fie?. Sftfathal od Inoro^sta io Soloograd», čez Klein-Reiflii g iz Steyn» Lt^ca, Badejevic, Plzna, Ma.niiD.ih v»rov, tieba. Franoovvin v?jtov, Pragi LipBkega. — Jt*liOGA NOV^UA MESTA liv COČ&VJA. Osoba; viafci: Ob 8, uri 4< m isjutrai osobni vlak iz Novega, mesta a ioćevja, ob 2. -i«-: cd popoidne 12 Straže, Touiic. Nov&^.a mt»ste, Kočevja in ob 8. uri o* m svecsr ntoiako. - OOHCD IZ LAJBUANE dris! kol 7 KAMNIK, Me&ani viaiu; Ob us ^ sv cjatrsj, ot 'i. on © in ^o^.oldne. ob 7. ari 10 ru .zvečer. — Ob 10. .^tj 45 m poi:««; samo b />.yvi6ljuh in prastnikih in le v oktobru. — PRI &GD V LJUBLJANO drž. tet EZ KASSfBKJ; Aidaacj vai&i; Ob i, uri A% k» zjatraj, ot ari fc£ rrt dopoldne, ob 6. tir. 10 m -r« - Oh ». 'on 56 ^ sonoiU t^ts Ot} ladaliah aiazuikih in le v oktobra. — Gradnje«ci* .o^.: y ^ 3 /a*:> > ad .jraieroica Saaoo i r Meteorolcgično poročilo. Viiina nad morjem 806'2. fSrednji zraćni tlak 736 0 mm. čas ;ShranJe baro- 2 O S > p opazo- . ~r 5 r . metra £ -^ vanj a S S Vetrovi; Nebo 1/. 9. zv. 743-G — 0 8|.sr. svzh jasro IS. 7. aj. 743 4 — 2*6 sr. svzb. oblačno „ 2. pop 741 0 72 ;al. Bvzhori del. jaano Srednja včerajšnja temperatura:^—1"2', normale: - 2*5 . — Padavina v mm 00. Večji url V_Cel]ll s toplimi gredami se da takoj v najem. Pogoji se izvedo ustmeno. Naslov pove, upravnižtvo „Slov. Nar-3datt. 263—1 V najem se išče dobrojdoča gostilna na Gorenjskem blizu železnice. Ponudbe na uprav. „Slov/Naroda" pod št 172. 172 :J Tik tovarne za testenine v Sp. Šiški se odda lepo, pripravno stanovanje v pritličju s 3 sobami in pritiklinami za februar ali pozneje po ugodni ceni. 113—5 Kdor bi rad kupil ceno damsko modno blago, naj gre k FRitKTii mm trg štev. 3. na Kožuhovine zaradi pozne sezono 50% pod nakupno ceno. 206—2 o izložbu oknu znamenitost prve vrste: milanska stolnica združena's prodajalnico ustanovljena leta 1834 na prav dobrem glasu, se odda v Gorici pod ugodnimi pogoji. Naslov" j pove upravniStvo „Slov. Naroda". 150-3 1 I \& tRKO SLIK AK J M, SUKAKJA aJ narisov m qk&ov BRATA EBCRL[ i+tviu« a 154. S h februarjem t. L se odda stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kubinje: dalje delavnica i za vsako obrt. — Takoj pa se odda prodajalna za mesari io ali prekajevalstvo na Tržaški cesti 13 u Ljubljani. Lepo solnčnato z 2 sobama io kubiojo se Odda za februarjev ternr.u. 200—3 Kje — pove uprav. „Slov. Nar.- Dvorski tr$ ft. 3 '! iind..Narodna kavarno" Od 14. hniarja do I 20. jauoarja 1906: ESKA. -ji 4 pari čevljev za samo gld. 2-60 se oddajo zaradi nakupa velikih množin za tc smeSno nizko ceno, dokler bode Ae kaj zaloge Par moških, par ženskih čevljev iz rja V0ffB ali IrOMgl usnja, b kapicami za zavezo-v;iuje, z močnimi usnjatiini podplati, zbito, najnovejša oblika, dalje par mošk'h par ženskih modnih čevljev, vel—ItjR -iprmiljenib, lahkih in ličnih Vsi 4 pari samo gl. 2*60 Za naročite v zadošča dolgost. — It^izponilja po povzetju razpošitjainica čevljev Ch. Kapetusz, Krakov 17. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko po- polnoma izključen. *f 5 iircE in već zaslužka na dan! IŠČejo osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni Česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago pfodaoM mi. Oružba pletiinih strojev za domače delavce 3477 ;: THOS, HL. WHmriCH Ac Oo. Praga, Petrske oamesti 7 158 Trst, Viea Campanile 13 156 Samo kratek čas! briljantnega slikarstva u hotelu „pr! Jlonu" na Dunajski cesti št. Z. Ra/stava zastopa iz Berlina izhajajočo **;-l pozornost zbujajočo iznajdiio na poljn slikaDja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, steklo, ilovico, usnje itd. in otvarja damam docela novo torišče ročnih del najodlič-nejše baze, Ki se lahko nauči brez vsakega prejšnjega znanja, Prijave za pouk se sprejemajo samo kratek čas v razstavi. Ogledovanje vsak dan od 9. do 5 ure. Vstopnina 20 v. Societa anonima per la utilizzazione deile farre idrauliche deila Dalmazia-Trieste. DelnlSka glavnica K 8,000.000. Sedež v Trsiu. Tvornica v Šibeniku, Pri odjemu najmanj 10 I kilogramov 22 €5 3k£ ur .ta IOO kiloff nUMV 4 5- H- netto-teže ^ne brutto za netto) v zavojih po 50 ali ICO kilogramov, embalaža .ivzplaeno, z vseh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju ali če se naprej polje mnafik Gramuliran Carbid v zrnih po 1 „, 5 8, •/« "» '*/« m/m ** K več, t. j. po K 30*—. specialni rabat za cele vagone od 10.000 kilogramov dalje. M hotel „UNION" u LJubljani. = Vinska (rotovška) klet. = V petek, dne 19. januarja 1906 »peoial sjl i Ml i ljubljanske društvene sodbe. Kapelnik Poula. Člani prosti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v orsldb in rečala rili. Nove šnecialitete vin. , Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodaj« vso vrsto rent, zastavnih pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valat, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000'-. Ii Muaieattlf lz2rebane vrednostne papirje vnovCoje aapale kupone. Vinkuluje in devtnkuiuj« ifaomptt In fi io menic, Bali jksdujni n vradnostm paplr)a, In CZ a ar^e srečka p»rotl ▼ojaJske ženitninske kavciie. Hormna naro«'ila. ~a^a Podru^niM v SPLJETU. Denarne vloj-re epirjema al v tekočem računa ali na vložne knjifiice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga. 3—7 Promet s čeki in nakaznioaml. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiek „Narodne tiskarne*4. 18260204 4U^B 42054 A2:+++^^