101. Številka. V Ljubljani, v petek 3. mala 1901 XL leto. thaia vsak dan zvečer, izimšl nedelje ln praznike, ter velja po pošti prejeman za avztro-egrake dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|abl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto 54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec I K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe Siti istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za —Bi se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovaftf Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in apravniirvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JfeseSna priloga: „Slovenski Tehnik 14 Uretnlštra telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Unravnlštva telefon št 83, Škodljivci Ljubljane. Cim so bile razpisane volitve za iržavni zbor, je klerikalce naenkrat prešinila velika in goreča ljubezen do Ljubljane. Poprej je niso nikdar marali- Ljubljana je bila vedno klerikal-tem nasprotna in kadar so v njej poskusili svojo srečo, vselej so pogoreli. To so ji vračali klerikalci z naj-iskrenejšim sovraštvom posebno še zategadelj, ker izhaja iz Ljubljane Ittč prosvete, ki razganja temo po Tsi Sloveniji, ker je Ljubljana sredice slovenske svobodomiselnosti in srce vsega slovenskega napredka. Sovraštvo klerikalcev do Ljubljane je tako veliko, da so skušali ljubljanskemu mestu in njegovim prebivalcem škodovati, kadar so le mogli in kolikor so le mogli. Največji škodljivci Ljubljane so klerikalci. V nesreči spozna Človek svoje prijatelje in svoje sovražnike. Tudi Ljubljana jih je spoznala. Za časa potresa, ko je bila Ljubljana v največji nesreči, takrat se je pokazala lakomnost in požrešnost klerikalcev v najsijajnejši luči. Za sbožno ljubljansko prebivalstvo se je po naročilu dunajska vlade nabiralo po celi državi in nabiralo se je tudi po oerkvah. Nabrani denar se je poslal večinoma deželni vladi, potem mestnemu magistratu in pa ljubljanskemu Škofijskemu, ordin ari j a tu. Kar sta dobila deželna vlada in mestni magistrat, to se je vse do zadnjega vinarja razdelilo med ubožno po potresu prizadeto prebivalstvo. A kaj se je zgodilo z denarjem, ki je bil poslan škofijskemu ordinarijatu? Ta denar je bil nabran za prebivalstvo ljubljansko, za tiste ljudi, ki so kili po potresu prizadeti, za siromake, ki to prišli ob zaslužek, za delavce in male obrtnike. A nikdar aiso ti ljudje videli nobenega LISTEK. Dostojeuski m Raz-kotnikov. (Dalje.) Dnevnik Dostojevskega nam je thranil izbruhe Šovinističnega navdušenja, kije navdalo nekdanjega prisiljenja in avtorja ^Spominov izmrtve hiše* ob začetku turško - ruske ▼ojne. Pri nas Slovencih in dandanašnji »ploh se je udomačila razlaga panslavizma, ki ga določuje v plemenitem iz vseh želja in stremljenj dostojnem unislu. V tej definiciji je panslavizem ▼reden odobravanja in sprejemljiv; zedinjenje Slovanov pod eno kulturo in pod hegemonijo enega jezika, ki bi acasoma mirno in z edino silo svoje razvitosti in svojega bogastva absorbiral ostale, Če bi jim bila dotlej zajamčena prostost v razvoju in prostost v pojemanju, je tako vreden ideal, da nam mora biti skoro žal, da je bržkone le ideal. Toda krogi ruskih pan sla vis to v so bili gnezda najhujšega nazadnjaštva, ki je mali kovalo absolutizem in v nizkem feli- v in a rja. Po cerkvah se je nabralo na tisoče in tisoče kron za te ljudi, a vsi ti iz dobrega srca in v dober namen darovani tisočaki so izginili brez sledu v farški bisagi. Pa klerikalci se niso zadovoljili s tem, daso oropali ljubljansko prebivalstvo za tiste ogromne vsote, ki so bile nabrane v cerkvah. Skušali so na vse načine od-jesti Ljubljani kar mogoče največ za potresna posojila dovoljenega denarja. Neprenehoma so letali klerikalni poslanci nad takratnega deželnega predsednika barona Heina in ga obdelavali, češ, saj, Ljubljana ne potr ebuj e toliko posojila, naj raje da posojila kmetskim posestnikom. Iz same h u d o b i j e, da bi Ljubljano, kolikor največ mogoče prikrajšali, so varali barona Heina na vse načine, samo da je dajal podpore in posojila tudi na kmete. Nič ne rečemo zaradi podpor in posojil, ki so jih dobili potrebni kmetje. Toda dobili so podpore in posojila tudi ljudje, ki niso imeli niti vinarja škode, ljudje ki so denar kar naravnost nesli v hranilnico ali pa ga zapili in zabili. In vse to so klerikalci storili iz samega sovraštva do Ljubljane, samo da bi Ljubljano oškodovali. In ravno tako grdo so delali tudi pozneje, ko se je šlo za odpis potresnega posojila. Ljubljanski poslanec dr. Tavčar je letal na Dunaju od Poncija do Pilata in pritiskal in prosil, rotil in moledoval na mero-dajnih mestih zaradi tega odpisa. Klerikalci pa so intrigirali proti temu prizadevanju in delali naklepe, kako bi odpis onemogočili, dabi potem mogli Črniti in obrekovati dr. Tavčar j a. Najprej so vložili v državnem zboru predlog glede potresnega posojila, o katerem so natančno vedeli, da ga vlada na noben način noče sprejeti. Sprožili so ta predlog nalašč za to, da bi otežkočili dr. Tavčarju njegovo prizadevanje in da bi se ne doseglo za Ljubljano ničesar. In s tako hudobijo so intrigirali tudi potem, ko je bilo že odločeno, da se bodo odpisi od potresnega posojila dovoljevali od slučaja do slučaja po razmerah posameznih prošnjikov. Klerikalci so vedno lazili okrog me-rodaJDih oseb in jih ščuvali zoper Ljubljano, češ, naj se raje več odpiše kmetskim posestnikom, kakor pa ljubljanskim, ker je Ljubljana bogata in bo lahko prenesla plačilo potresnega posojila. A nikar misliti, da so klerikaloi tako sovražno postopali samo ob času potresa in borbe za potresno posojilo. Kadar so mogli, so škodovali L j ubij a ni. Svoj čas so po vsej deželi snovali konsumna društva in tudi v Ljubljani. Hoteli so z njimi oškodovati trgovce in gostilničarje in jih tudi mnogo uničili, hoteli so paž njimi tudi uničiti veliko trgovino v L j u b 1 j a n i, od katere dobivajo mali trgovci na deželi blago. Ni dolgo tega, kar je imela Ljubljana z okoliškimi kmetovalci vojno zaradi mleka. Takrat so se klerikalci na vse načine pehali, da bi Ljubljani podražili mleko in dasi bi bilo to podraženje v prvi vrsti zadelo ubožne sloje prebivalstva, so se klerikalci na vso moč pehali za podražeDJe. Takih in enakih slučajev se da navesti še vse polno in vsak priča, da so klerikalci najhudobnejai škodljivci Ljubljane. Poljaki v bodočem parlamentu. L v o v, 2. maja. V Samboru je imel minister grof Dzieduszvoki kandidatni govor, v katerem je rekel: „Poljska demokracija se mora v bodočem parlamentu zavzemati za na- rodno stvar s požrtvovalno ljubeznijo, a tudi z zmernostjo. To pa je mogoče z uspehom doseči le tedaj, ako tvorijo vsi poljski poslanci solidarno eden klub. Glavna naloga Poljakov v bodočem parlamentu pa bo potegovanje za moč skupne monarhije, s Čimer bo tudi najbolje ustreženo poljskim narodnim interesom, ki so vedno dobili zaščito v avstrijski monarhiji. Glede nagodbe z Ogrsko bo poljski klub posredoval. Z ozirom na razmerje med Poljaki in Malorusi je rekel, da Poljaki ne mislijo motiti kulturnega razvoja Malo-rusov, toda nasprotno pa tudi ne bodo dopuščali, da bi Malorusi motili njihov razvoj. — Ministrova kandidatura je bila končno soglasno sprejeta. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 2. maja. Hrvatski poslanci so imeli včeraj konferenco, pri kateri je predsednik dr. Medaković poročal, kake uspehe so imela pogajanja z ogrsko vlado zaradi hrvatskih zahtev. Razvila se je daljša debata, v kateri je govoril tudi hrvatski minister pl. J o sipo vic h, ki je v daljšem govoru obrazložil svoje stališče napram hrvatski koaliciji. Odločno se je zavaroval proti očitanju, da bi deloval kot minister proti koaliciji. Zaveda se temveč svoje dolžnosti napram večini, ker njegovo stališče temelji le na zaupanju veČine. Ministrova izjava se je vzela z zadovoljstvom na znanje. V včerajšnji seji justičoega odseka se je razpravljalo o ureditvi državne meje na zapadu. Poročevalec je dokazoval, da se je vec pokrajin sčasoma samovoljno priklopilo Avstriji. Ministru notranjih del se je naroČilo, naj stvar prouči ter v enem letu poroča. Minister Aehrenthal v Bero inu Berolin, 2. maja. Minister baron A e h r e n t h a 1 je bil skoraj celo uro pri cesarju Viljemu v av-dijenci. K slavnostnemu obedu je bil tudi povabljen italijanski poslanik. Da ima Aehrenthalov obisk velik političen pomen, dokazuje tuđi to, da je prispel iz Londona nemški poslanik v Berolin. — Z državnim kancelar-jem knezom Bul ovom je imel baron Aehrenthal dve dolgi konferenci, a še nista vsega dognala, tako da ostane Aehrenthal še jutri in v soboto v Berolinu. Iz dobro poučenega vira se poroča, da sta B u 1 o w in Aehr en-thal obravnala ves kompleks vprašanj, ki se tičejo trozveze. Jutri bo-deta razpravljala o mirovni konferenci v Haagu. Poloficijozni časopisi pišejo povodom Aehrenthalovega obiska navdušeno za avstro-ogrsko prijateljstvo, češ, da je ta zveza temelj za zunanjo politiko, ter tudi ostane v nedogledno (?) bodočnost. Dokler ima Nemčija tako zanesljivega in požrtvovalnega zaveznika ob Donavi, ni se ji treba bati nobenega sovražnika. Novo ministrstvo v Črni gori. Cetinje, 2. maja. Izgredi v Nikšiću in Podgorici so prisilili kneza, da je sprejel demisijo Ra đulovi ćevega ministrstva. Pričel se je boj med predsednikom skupščine Petrovičem in manjšino skupščine, ker je Petrovič obelodanil v „Nar. Misli" neko pesem proti manjšini. Posledica je bila, da je razjarjena množica razrušila dotično tiskarno v NikŠicu. Iz užaljene manjšine je kmalu narasla večina, in ker Petrovič ni hotel odstopiti, odstopiti je moralo Radulo-vičevo ministrstvo. Novo ministrstvo je sestavil predsednik vrhovnega sodišča dr. Tomanović, rodom iz avstrijske Boke. S predsedstvom je prevzel tudi justiČno ministrstvo in ministrstvo zunanjih del. Finančno ministrstvo je prevzel Dušan Vu-kotić, notranje in vojno ministrstvo pa brigadir Mitar Martinovi e, najsposobnejši general črnogorske armade. šizmu, ki ga je n ganjalo z vsemi stebri stoletne carske strahovlade, hotelo zabraniti pot v Rusijo vsemu, kar je bilo naprednega, svobodomiselnega, ali kakor so radi zaznamovali, vse, kar so hoteli ožigosati kot nevarno — „evropskega". Z eno besedo, zastopniki ruskega panslavizma so tako puhli v svojem slavofilstvu, da so mogli brez nevarnosti služiti prestolu kot vladna stranka, od katere se ni bilo bati, da omaja obstoječi red stvari. Njih edino dobro je bilo stremljenje za osamosvojo domače produkcije napram inozemskemu tekmovanju. Ob odkritju Puškinovega spomenika v Moskvi je imel Dostojevski nagovor, ki je očaral tudi njega samega nemara bolj, nego je zaslužil. „Ivan Sergejevič Aksakov, prvak slavofilov, beleži ponižni Fedor Mi-hajlovič v svojem dnevniku, je izjavil, da je ta govor dogodek. Ko sem stopil z odra, so mi prišli kakor slavofili, tako tudi zapadniki čestitat in stiskat roke, češ, da je bil moj govor genialen. Mnogo so poudarjali besedo genialen. Bojim se. Ali niso rekli tega le v svojem navdušenju. Ali se jim bo trajno dozdeval genialen ?" In zares, govor Fedorja Mihaj-loviČa ni bil genialen. Nedvomno je Puškin velik ruski pesnik, recimo, prvi ruski pesnik, in eden izmed prvih pesnikov svetovne literature, toda kdor pravi z Dostojevskim, da se edini Puškin izmed vseh pesnikov na svetu poglablja v dušo vseh narodov, ta je prenavdušen narodnjak. Vseslovanska slava Dostojevskega je vstala in cvetela, njegov talent je pa čimdalje bolj kopnel pod napadki božjasti. Večkrat se je pripetilo, da je navdušeno, vzneseno, polzamaknjeno govoril o kaki stvari; sredi besede pa je mahoma odprl usta, kakor bi hlastnil za zrakom, iztrgal se mu je nečloveški glas in brez zavesti je te-lebnil sredi sobe na pod. Zadnja leta njegovega življenja so je proti večeru lotevala Dostojevskega takozvana mistična groza, kakor jo je nazval on sam. Bila je nekak nedoločen strah, nedoločen in vendar neovrgljiv, rogajoč se vsem razlogom uma in naraščajoč od tre-notka do trenotka. Božjastne krize so mu bile še najslajši tren o tki življenja. V takih hipih ga je navdajala nepopisna blaženost in harmonija, tako da je bilo „par tren o tko v te sreče vrednih desetih let ali pa oelo celega življenja." Zanimive so besede Dostojevskega, ki jih je zapisala sloveča matematica Sonja Kovalevska v svojih „OtroŠkih spominih." „Vi zdravi ljudje, si ne morete predstavljati blaženosti, ki jo Čutimo božjastni hipec pred napadkom. Mohamed v svojem korana trdi, da je videl raj, da je eelo bival v njem. Bedasti modrijani trde, da je lažnji-vec. Ne, gospoda. Mohamed ni laž-njivec! Gotovo je videl raj v napadku božjasti, kajti trla ga je, kakor tare mene. Ne vem s cer, če traja to blaženo s tanje hipec, minute, ure ali mesece, ali vem, verjemite mi na besedo, da ga ne bi dal za vse zemeljske radosti." Dostojevski je bil torej ekstatik, zamaknjeneo. In mogoče je bil ravno v tem zelo Rus, zelo Slovan, ker ima baš naša pasma neko tiho, strastno nag-nenje do mistične zato pij eno s ti, do epidemičnega pietizma in žejo po tisti nasladi trpljenja, ki liže lastne krvaveče rane in jih trga narazen, da prav gotovo nikdar ne usahne njihov bolni sok. Ali nismo zato tako radi sprejeli krščanstva ? Katero pleme razen nas bi hodilo v tujino prosit za bogove in za kralje? Gotovo le tisto, ki bi bolj od nas čutilo, da je domači bog premalo teman, premalo neizprosen in pre-bližnji in da je domači knez preveč oče in premalo bog! Zamaknjenost Dostojevskega dopušča glede njegovih del zelo dalekosežne zaključke. V prvi vrsti svari bralca „Zločina in kazni" i. dr., naj ne gleda v romanu logičnega raz-pletka dane snovi, temveč razpletek, kakršen se pripeti z danimi bolnimi dušami po dani bolni logiki pisatelja. Dostojevski je mojster, dasi ni umetnik. Mojster je in vreden zavidanja. A ne za to, kar je privlekel iz globin Človeške duše, temveč zaradi globin, do katerih je posegel. On nam je pokazal v svojih blodnjah pravo vrednost resnice, zaglablenja in opazovanja za umetnika. Namreč opazovanja v velikem, zakaj malenkosten detajlist Dostojevski pri vsej svoji dolgoveznosti ni. Ta to analizo duše je zajel iz opazovanja samega sebe; ko je poznal sebe, mu je bilo treba le še iskati razlike med seboj in med drugimi. (Dalje prih. nem sodišče in babajo se okrog, da imajo že najmanj 20 pašnikov na svoji strani in da jih bodo Se več pridobili, zlasti ker jim pošiljajo šest o vencev" brezplačno. Kakor smo informirani, je vse to skupaj zgolj prazna baharija. Pazniki, razumni možje kakor so, vedo dobro presoditi, kateri izmed ljubljanskih kandidatov je najbolj sposoben z uspehom zastopati v državnem zboru koristi svojih volilcev, in bodo oddali pri volitvi svoj glas tistemu, ki so ga spoznali za najboljšega. O tem so pa lahko možakarji, ki se pehajo noč in dan, da bi koga vjeli v svoje zanjke za Kregarja, prepričani, da pazniŠkih glasov ne bo dobil Kregar, ampak narodnonapredni kandidat, ki združuje v sebi vse lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne poslancu, ako hoče pošteno in uspešno zastopati svoje voiiloe Klerikalci pa naj le še naprej brezplačno pošiljajo paznikom „Slovenca1*, saj je ta list najboljše agitaoijsko sredstvo proti Kregarju! — H kandidaturi v krškem, mokronoškem ln kostanje viškem Okraju. Ker se „Slovenecu zaganja v novonastopivšega protikandidata za te okraje in ker vpletava v to zvezo tudi osebe, ki se v to kandidaturo nič ne vmešavajo, blagovoli slavno uredništvo opozoriti glavnega kandidata gospoda dr. Hočevarja na njegove obljube in pismene izjave napram „Narodno-napredni stranki" in še posebej „Slov. Narodu". Ako „Slo-venec" ne bo miroval, kakor zagotovljeno, posvetimo njegovemu kandidatu g. dr. Hočevarju take članke, da bo od jeze in sramote kri bruhal in da mu še pred časom pretrgamo tisto nitko življenja, na kateri komaj visi. — Kako le naš Nace navdušen za metlo« G-otovo ga poznate vsi — našega gibčnega Načeta, kateremu ni noben plot prenizek, noben jarek preširok — seveda le ob času volitev. Ta naš Nace ima veliko skrb za duševni, pa tudi za telesni blagor svojih s olj udi. Iznašel je tudi nekaj zdravil, katere daje posebno rad Marijinim devicam. Toda, kdo bi mislil, da bodo ravno ta zdravila pripomogla, da bo svet lahko občudova našega Načeta v njegovi veliki navdušenosti za pometača — kandidata. Naš Nace se je namreč že v Veliki noči tako zelo navdušil za žezlo našega kandidata, da ga je razburil že samo pogled na „metlo." Bilo je na veliko soboto. Staremu očaku je zbolela hčerka, ki je imela preveliko srečo biti devica Marijina. In napotil se je skrbni oče k našemu Nacetu, ki naj mu da zdravila. In tako trka in tika ubogi oče na vrata — toda odgovora ni. In ko natihoma, boječe odpre vrata, prikaže se mu krasen prizor . . . Velika noč! Vstajenje! Tam ob postelji sloni simbol našega kandidata — metla.. Poleg tega simbola pa naš Nace, ki ravno daje pi-ruhe pometaču, ki je pa bil slučajno I ženskega spola. In stari očakar je zaprl vrata, glava se mu je vklonila in začel je premišljevati vstajenje . . . — Škod v Dekla pri Planini. ! Dne 28. m. m. je imel kandidat svobodnih kmetov Vinko Ž ur man v Dobju volilni shod. Zbralo se je nad 200 samih volilcev. Župnik je poslal tudi organista in vse kiklje iz farovža, tako da je moral sam poldne zvoniti. Bilo je kakih 10 moških kriČaČev, ki so se pa postavili Čisto blizu vrat, Če bi bilo treba bežati. Kandidat Žurman je v krepkih in poljudnih besedah razvijal svoj program, ki so ga navzoči z odobravanjem sprejeli. Dr. Kušec je bičal nepoštenosti KorošČeve „Kmetske zveze" in poživljal navzoče na tesno združitev brez črnih priveskov. NaduČitelj Pulko je omenjal strahove, ki se prikažejo vsakikrat ob volitvah, kakor : da vera peša, da bodo prišle k nam francoske razmere, da bodo pometali križe iz šol. K temu je pripomnil, da križ naj le ostane v šoli in da bo sam kupil Še dvajset križev v šolo, ko bi le bili otroci zato bolj pridni, da je treba zraven križa še poštenega, odkritega srca, ker še ni tisti zmeraj največji poštenjak, ki ima v hiši največji križ. Ž upnikovi razgrajači so ves čas posegali s svojim jezikom vmes, ali ko se jim je tako na rep stopilo, so pa začeli kričati vsevprek. Ko bi ne bila tako silna gueča, bi se bilo tem ljudem slabo godilo. Neki Kramar brez posestva in premoženja in župnikov prvi ovaduh je vpil, da so to verske reči, ki ne spadajo na volilni shod. Naj rajše župniku pove, da ne spadajo na piižnico besede troti, falot, gene- \ ralfalot ter politično in osebno huj -skanje. Pred grozečimi pestmi so pa vendar umolknili. Za Žurmana se je obnesel ta shod prav imenitno. — Sedaj pa sklicuje Vurkelc komisije znanih največjih rabukaČev zaradi nad-učiteljevih besed in vintajo, predejo, sučejo, varijo in zvijajo, da je kaj. Če še župnik ni dovolj ljudi v nevoljo in nesrečo spravil, naj le brodi. Pa tisti zapuščinski denar, po katerem je segel s tako vnemo in neopravičen, bo veliko premalo. Torej na svidenje! — Priinica in spovednica v slnibi politike- Pred sedanjimi državnozborskimi volitvami prižnica in spovednica prav izborno funkcijo -nirata v volilne namene. Pridi v katero cerkev hočeš poslušat božjo besedo, nikjer je ne boš slišal: povsod samo hujskanje zoper politične nasprotnike, katere ti božji namestniki z blatom obrekovanja in laži obmetavajo. Kdor ne kandidira na klerikalni podlagi, je brezverec — v tem oziru glej zadnji uvodnik „Domoljubov" ! — je človek, katerega je treba uničiti moralno in materijalno, ker je privrženec satanov. Še hujše se dela po spovedni-cah. Tu dobiš za pokoro, da voliš 14. maja klerikalnega kandidata in če to obljubiš, si odvezau vseh grehov, pa če si imel na vesti še taka hudodel- Dogodki na Ruskem. Petrograd, 2. maja. Med vojnim ministrom in predsednikom dume se je dosegla popolna sprava, a vojaška stranka še vedno zahteva, naj G o 1 o v i n odstopi zaradi znanih napadov na armado v dumi. Armenski poslanec Š u r a b o v, ki je zakrivil te napade, je dobil več pozivov na dvoboj. Varšava, 2. maja. Na progi Z ari z \ u - L i ha j a blizu postaje ▼ alko v o je v vozu napadlo več oboroženih mož železniškega blagajnika, ki so ga umorili ter mu vzeli 60.000 rubljev. Petrograd, 2. maja. V vibor-skem predmestju so se spuntali politični kaznenci. Razbili so okna in vrata. Prihiteli so vojaki ter streljali. Dva kaznenca sta mrtva, več pa ranjenih. Zaupnikom narodno-na-predne stranke po deželi! Po novem volilnem zakonu ima vsaka stranka, ki je postavila svojega kandidata pri državnozborskih volitvah, pravico, da imenuje v vsaki občini, kjer se vrše volitve, svoje zaupnike, da prisostvujejo volilnemu aktu in pazijo na to, da vrši volilna komisija svojo dolžnost strogo in nepristransko po zakonitih predpisih Te zaupnike mora naznaniti politični oblasti vodstvo vsake posamne stranke. Ker je že skrajni čas, da se ti zaupniki sporoČe politični oblasti, poživljamo nujno naše somišljenike, oziroma krajne volilne odbore naro dno - napredne stranke, naj strankinemu vodstvu nemudoma naznanijo za vsako občino, ki je volišče, imena dveh zaupnikov, ki bostaprisostvovalavolilne mu aktu v dotični občini kot naro dno-napredna poverjenika! Vsa pisma, tičoČa se zaupnikov, je treba poslati na pisarno dr. T rili er j a in dr. Novaka v Ljubljani Poživljamo somišljenike vnovič, naj se pobrigajo za to, da se strankinemu vodstvu pravočasno naznanijo zaupniki v vsaki občini, zlasti pa v takih, ki jih imajo nasprotniki v svojih rokah. Naši zaupniki pri volitvah t takšnih občinah so neprecenljive vrednosti, ker lahko kontrolirajo delovanje volilne komisije. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. maja. — Ubogi Povše! To se mora priznati, fino politiko vodi škofov .Slovenec". On ne žre samo naših ljudi, temveč pohrusta tu pa tam tudi kakega odličnega katoliškega prvaka. Že dolgo časa je znano, da Šusteršič in Krek Povšeta ne marata, ker je Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) Benečani so sprejeli svoje bro-dovje z največjimi častmi in so prirejali v proslavo zmage pri Lepantu vsakovrstne slavnosti. Le malo mož je bilo v Benetkah, ki se teh slavnosti niso udeležili niti se veselili z ljudstvom. Med ni mi je bil vojni minister Zeno. Zmaga pri Lepantu je bila največji triumf njegove organizacijske sposobnosti in njegove diplo-matiške spretnosti. Poleg zmagovitih vojskovodij niso Benetke v tistih dneh nikogar tako častile, kakor svoiega ministra Zena. Temu pa je dala bitka pri Lepantu povod, da je odstopil in se umaknil na svoje posestvo pri Portogruaru na Furlanskem. Utemeljil je svoj korak s tem, da ta bitka, ki se ni mogla izkoristiti, nima nobenega pomena za beneško republiko. „Ciper," je rekel Zeno, „je za Benetke izgubljen in le prekmalu se pokaže, da so za republiko izgubljene tudi druge kolonije v Levanti." Zenovo prorokovanje se je izpolnilo do pičice. Republika beneška se je sicer po bitki pri Lepantu vojskovala še dve leti s Turki, a nič preveč odločno in malo srečno, končno pa je morala vendar sprejeti bil dosedaj edini klerikalni poslanec, kateri ne pozna Šusteršičeve surovosti in ne Krekovih polnorih in pol-anarhističnih klobasarij. Radi Povšeta je imela klerikalna stranka nekaj vpliva v ministrstvih, kjer Šusterši-čeve puhloglave oŠabnosti ne guti-rajo. Zatorej Šusteršič in Krek Povšeta iz srca sovražita. Njegovo zapuščino v deželnem odboru sta še pri živem Povšetovem telesu prisodila dr. Mubioi alias Peganu; živo telo pa sta oddala „Slovencu", da je tu in tam na raženj nabode, ter peče nad žerjavico farovške hudobnosti. Nekaj takega se je pripetilo včeraj. Povše je itnel shod na Vačah pri Litiji. In sedaj čujmo, kako „Slovenec" o tem shodu poroča! „Župan gospod Anton Mrva je kot predsednik otvoril shod, na katerem je z nepričakovano bistroumnostjo govoril naš vrli kandidat g. Fran PovŠe." Ta le „nepriča-kovana" bistroumnost je izvrstna, in oče Povše si je gotovo ne bo vtaknil za svoje ogledalo. Prav kakor bi pisali: smo sicer vedeli, da je neumen naš volilni kandidat, ali sedaj smo se pa prepričali, da je malo manj neumen, kakor smo mislili! Prav dobro! Priznati se mora, žrjavica farovške hudobnosti žge in peče! Ali pride še bolje! Poročilo o krškem shudu, katero je brezdvomno spisano v redakciji „Slovenca4* sa konca s to-le mačjo solzo: „Z velikansko (in prej kot ne tudi nepričakovano) navdušenostjo smo pozdravili g. Fraua Povšeta kot svojega prihodnjega državnega poslanca, ki se hoče na svoja stara leta žrtvovati za svoje ožje rojake !u Tudi ta „stara leta" Diso napačna. Diši po političnem penzijonu ! Vse to mora s sladkim obrazom požirati j?. Fran Povše, ki je vendar skozi in skozi katoliški kandidat. Gotovo bolj katoliški, nego je dr. Hočevar iz Krškega. Ali tega „ katoliškega doktor-čkaa z DJegovimi plitvimi govorčki kuje „Slovenec" v zvezde, dočim mora Povše prenašati „nepričakovano" bistroumnost Iq to v dobi, ko se kandidat, o katerem se govori, da je svoj čas kradel, po „Slovencu", Šuster-šiču in Kreku do nebes povzdiguje! V istini, čudne so steze klerikalne politike! — Volilni Shod prirede narodnonapredni volilci v Krakovem in Trnovem v nedeljo, dne 5. maja ob poluštirih popoldne vgo-silni gosp. Antona Steinerja na Ooekarski cesti št. 25 Na tem shodu se predstavi volilcem narodno-Dapredni kandidat gosp. župan Ivan Hribar. Pristop na shod imajo le vabljeni volilci. Volilci, somišljeniki, pridite na shod v polnem Številu, da pokažete svojo zavediost in svoje krepko napredno mišljenje. Nedeljski volilni shod naj bo sijajna manifestacija krakovsko-trnovskih volilcev za narodna in napredna načela! — Klerikalni agitatorji se zlasti trudijo, kakor smo že omenili, da bi pridobili za-se paznike pri dežel- mir pod pogoji, ki so jih določili Turki. Republika je morala Turkom prepustiti bogati Ciper in jim izročiti tudi albansko mesto Sopoto, edini kraj, ki so ga bili v tej triletni vojni vzeli Turkom. Niti sto let potem je beneška republika po dolgi vojni izgubila tudi drugi veliki otok v grškem morju, Kreto. S tem je prenehala biti kolonijalna sila, s tem je izgubita zadnje vire svojega bogastva in začel se je tisti žilostni proces hiranja in umiranja nekdaj tako mogočne republike, kateremu je potem Napoleon I. naredil konec. Razen vojnega ministra Zena je bil v Benetkah Še en mož, ki se zmage pri Lepantu ni vese i1, dasi tega seveda ni izdal z nobeno besedo. Ta mož je bil general della Croce. Opustil je bil prvotni svoj namen, spremiti Kržana in Asunto na istrsko obrežje, a pravega vzroka ni povedal nikomur. Pač pa je zahteval, naj počakata Asunta in Kržan na otoku Antikvtira, da se vrne, ter se sam odpeljal v Benetke. Kržan in Asunta nista vedela, ne kam je Šel, ne čemu. „Kličejo ga pač posli," sta si rekla, „saj v teh težkih vojnih Časih ne more beneški proveditor nikdar vedeti, kak nepričakovan ukaz dobi in kake nenadne naloge ga čakajo." Vesela svoje sreče in svoje ljubezni nista Kržan iu Asunta imela ne Časa ne volje, si beliti glave z nepotrebnimi skrbmi. Oiem dni po bitki pri Lepantu, prav ko so bile v Benetkah največje slavnosti na čast zmagovalcem, se je pripeljal general della Croce v Benetke. Veselo vrvenje, ki je vladalo v mestu, ta občna radost, kije združevala zdaj tudi največje nasprotnike, ni našla odmeva v njegovem srcu, da, obujala je v njem celo otožne misli. — Kako brezunono in nerazsodno je to ljudstvo, je mislil general della Croce, ko je, motreč narodno slavje na Markovem trgu, stal ob vznožju kam pao i a sv. Marka. Kaj bo imelo liudstvo od te zmage, ki se je zdaj tako veseli? Iz zmagovitih mečev so se Še vedno skovale najtežje verige za ljudstvo. Zapustil je Markov trg in je krenil v doževo palačo. Na dvorišču je bilo zbranih polno odličnih nobi-lijev, Čakajočih avdijence pri dožu ali pri Zenu. General della Crooe je vedel, da bo moral potrpeti preoej časa, predno ga bo mogel Zeno sprejeti. Neprestano ga je vleklo k velikim zgodovinskim stopnicam, na katerih je bil 216 let poprej obglavljen dož Marino Falieri. Spomnil se je, da je stal na tistem kamnu že enkrat, tedaj, ko je gojil smele nade iu delal velike načrte, ki so bili zdaj, po zmagi pri Lepantu, vsi uničeni. — Da, ko bi bili Turki zmagali pri Lepantu, bi bili lahko razvneli ljudstvo proti tiranstvu lakomnih in krutih nobi ijev. Premaganim vladarjem ni težko, vzeti krono z glave in jim iztrgati žezlo iz rok. Zmaga Turkov bi bila provzroČila revolucijo v Benetkah iu bi bila ljudstvo beneško rešila iz njegovega žalostnega položaja. Zdaj je vse izgubljeno. To ljudstvo je pozabilo, da ima na rokah in na nogah težke verige in vriska in se veseli zmage, ki le utrdi moč in oblast njegovih zatiralcev. Naslonil je roko ob dlan in zrl nepremično na kamen, kakor bi se tam videli sledovi krvi, ki jo je Marino Falieri prelil, ker je hotel ljudstvo rešiti tiranstva svojih nobilijev. Naenkrat se je zasmejal in je odmahnil z roko, kakor bi hotel prepoditi misli, ki so mu vrele po glavi. — Zastonj vsak trud in vsak poskus. Morda vstane čez sto let mož, ki poskusi, kar sem nameraval in pripravljal, kar bi pa bilo danes blazno početje. Jaz pa pojdem čez morje, domov, v to ljubo kranjsko domovino in se bom izvežbal v zibanju. (Dalje prih.) stva. Neklerikalnega kandidata opsu spovednik s hinavcem, lažnikom, poga, misli preplašenega vernika, ki boje-če poprasuje, kdo mu bo na sodni dan pomagal. Značilno je preti koncu, da soliste celo orkester zapusti, kar znači, kako osamljen bo človek na sodnji dan. Šesti pododdelek „D;es irae,a je zbor in kvartet „Rex tremendae,u mogočna prošnja je to vesoljn ga pred božjim prestolom zbranega ljudstva: Kralj, pred Čigar veličanstvom se vse trese in ki zastonj rešuješ one, ki so vredni rešitve, reši, reši me, saj si vir milosti! Zelo značilen je pričet^k teh besed: Basi ('juistvo) mogočno zavpijejo v višini na besedi rex, slikajoč božjo veličan.-t/o, a takoj padejo trepetajoč v nižino iu v pianissimo, troglasni tenorji pa drhteč ponavjajo iste besede pretrgano in pianissimo, kakor bi ljudstvo pred božjim veličanstvom popadalo na tla, nato pa se dvignilo na kolena in s povzdignjenimi rokami trepetaje prosilo milosti Besede „Salva xneu (reši me) se v čudovito krasnem stopnjevanju vedno in vedno ponavljajo, najprej od posameznih solistov, nato pa se jim pridruži zbor v mogočnem polnozvočju kakor bi vesoljni, pred božjim prestolom zbrani svet čedalje gorečnejše prosil božje milosti. Vse velike mase v zboru in orkestru v srce segajoče kličejo: „Reši, reši nas! — K prezidavi Južnega kolodvora. Včeraj in danes se je izvršil politični obhod glede prezidave tukajšnjega južnega kolodvora, ki je pro-jektovau tako, da bode po prezidavi služil za centralni kolodvor. Vsi stroški prezidave proračunjeni so na 2.6O0.CO0 K, utegnejo pa vsled nekaterih sprememb, ki so se o priliki političnega obhoda nasvetovale in jih je južna železnioa sprejela, znašati preoej več. Prezidava, za katero se je ei oomissione podelilo stavbno dovoljenje, začne se že letos in mora do konca leta 1910. biti popolnoma dovršena. Po dovršeni prezidavi bode ljubljanski kolodvor eden najmodernejših v naši državi. Kar se poslopja tiče, je pripomniti, da se poleg obširnega vestibula napravijo velike čakalnice in takoj poleg njih obsežni in elegantni restavracijski prostori. Peroni bodo trije in sicer prvi takoj poleg kolodvorskega poslopja, čigar dolžina bode znašala 200 m dva pa med kolesnicami. Vsi peroni dolgi bodo po 300 m, ter dostopni po podzemeljskih hodnikih tako, da občinstvu ne bode nič več treba prekoračevati kolesnic. Ves kolodvor razsvetljen bode z električnimi obločnicami. — Izirebani porotniki za II. dobo perotniskega zasedanja, ki se prične dne 3. junija t. 1. so g 1 a v ni porotniki: A r k o M a t k o , trgovec, Biirger Leopold, trgovec, Buge-n i g g Ivan, sodar in posestnik, C a-mernik Ignacij, kamnosek in posestnik, vsi v Ljubljani, Didič Fr., sedi r in posestnik v Idriji, D i tri oh Anton, trgovec in posestnik v Postoj ui, Garzorolli p l. Thurnlaok, restavrater in posestnik v Postojni, GloboČnik Jernej, izvošček in potnik, Gor še Anton, kantiner in posestnik, oba v Ljubljani, Grad Franjo, posestnik v Zgor. Kašlju, Grilc Jakob, posestnik v Vačah pri Litiji, Grobelnik Ivan, trgovec v Ljubljani, KlemenČič Josip, trgovec v Kamniku, Kiinar Josip, gostilničar in posestnik na Jesenicah, Knaflič Franjo, usnjar v Šmart-nem pri Litiji, Košir Alojzij, posestnik, Krejči Anton, krznar in posestnik oba v Ljubljani, Kun s tel j, lesni trgovec in posestnik, Mulley Karel, sodni svetnik v pokoju, oba na Vrhniki, Oblak Pri m o ž, gostilničar v Smleduiku, Oražem Peter, posestnik v Notranjih Goricah, O solin Peter, posestnik v Št. Vidu pri Brdu, Pikel Greg., trgovec in posestnik v Postojni, Pintbach Josip v Ratečah pri Kranjski gori, Pohlin Ivan, kovač v Kamniku, Premrov Karel, gostilničar v Vel. Ubelsku, Repe Karel, posestnik na Mlinem, Rovšek Martin, fotograf in posestnik, Samassa M a k s o , tovarnar iu posestnik, oba v Ljubljani, Šapi a Ivan, hotelir v Šturjah, Šifrer Franjo, posestnik v Srednjih Bit-njah, Stare F el iks, graščak na Ko-lovcu, Štritof Iv., trgovec, Šturm Valentin, veleposestuik v Poljičah, Šubelj Franjo, trgovec v Kamniku, Wisjan Franjo, sedlar v Ljubljani. — Namestniki: Bolte Gašper, izdelovalec sodavice, Čaja par F r an j o , trgovec s pohištvom, Čeme Matevž, izvošček in posestnik, Črnivec Franjo, klavec, gostilničar in posestnik, Komar Ivan, posestnik, O lup Josip, prodajalec obleke, Ranth Viktor, trgovec, Salokar Karel, trgovec in posestnik, Smerke Anton, pek, vsi v Ljubljani. — Občna zbora pomočniškega zbora in pomočniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnar-jev itd. sta se vršila včeraj popoldne v hotelu Ilirija Zborovanje jeotvoril načelnik gosp. Čufar, ki je prisrčno pozdravil navzoče, predstavil oblastvenega zastopnika, magistratn^ga svetnika gosp. Seska ter zastopnika gostilničaiske zadruge gc;. Križa in Seidla. V nadaljnem govoru je poudarjal potrebo združenja vseh pomočnikov gostilničarske zadruge. Zapisnik zadnjega nesklepčnega oočnega zbora se je prebral in odobril. Nato so se .vršile volitve. Soglasno so bili izvoljeni v pomočniški odbor gg : Čufar Josip, načelnik; Se dej Jakob, nač. namestnik; Bauer Julij, Debevc Pavel, Bosak AL, Svoboda Viljem; v zadružni zbor gg.: Sede j Jakob, Čufar Josip, Debevc Pavel; v razsodiški odbor gg: Dovečar Karel, Kautzky Ludovik, namestnik; Scharlach Ivan, namestnik; v pomočniško bolniško blagajno gg.: Čufar Josip, Svobooa Viljem, Debevc Pavel, Bauer Julij, Handler Josip, namestnik; Bosak Alojzij, namestnik; v nadzo-rovalni odbor pomočniške bolniške blagajne gg. : Mihelič Štefan, Sedej Viktor, Winterleitner Leopold, namestnik; Schreiber Leopold, namestnik. Nato je poročal načelni g. oufar, da je zadruga gostilničarjev in kavarnarjev sklenila, da se ustanovi delavski red, ki pa še ni izvršen. Govornik je priporočal, naj ga "občni zbor sprejme, kadar pride ta točka na dnevni red. Poročilo o računskem zaključku pomočniške bolniške blagajne za Čas od 1. junija 1906 do 31. dec. 1906 je podal g. Pintar. To poročilo izkazuje 5486 K 65 h dohodkov in 3258 kron 59 h izdatkov, torej 2227 K 96 h rezervnega fonda konca leta. Izkaz imovine izkazuje aktiv 3307 K 03 h, pasiv pa 1079 K 07. Za preglednike je poročal g. Križ, da so našli vse knjige in račune v najlepšem redu, zato je predlagal odboru absolutorij, kar se je soglasno sprejelo. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je g. načelnik zaključil zborovanje, zahvalivši se za udeležbo zborovalcem. — Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani ima v nedeljo običajno Florijanovo mašo. Odhod iz „Mestnega doma" ob zjutraj, po maši v Florjanski cerkvi obhod po mestu z „Društveno godbo" in skupni zajtrk v meščanski pivarni na Sv. Petra cesti (prej Hafner). Povabljenih je 18 gasilnih društev. — Po sbodu v Št. Janin. Piše se nam: Odgovarjam radi mnogih opravkov šele danes na „Slovenčev" dopis v št. 91. „Shod v Št. Janžu." V isti št. .Slovenca" pere dopisnik z mojo osebo govornike S. L. Š. Kdor ni bil na tem shodu, mislil bi, da mene niti zraven ni bilo in da nisem ugovarjal govornikoma. Tudi po shodu sem opomnil, kar sem že na shodu rekel, da je g. Povše delaven po slaneo in da je on edini vsaj nekaj dosegel in da bode tudi voljen. Povedal sem pa tudi, da ga v vseh šestih leti ni bilo med volilci in da je ravno naša dolina od vseh najbolj zapuščena Naj se v ozir vzamejo vinogradi! Vsi so uničeni, kmet pa obupno gleda brez vsake pomoči okrog sebe, saj še za denar ni dobiti trt, četudi vinograd prekoplje. Če se pa naše ljudstvo oglasi in pove na primernem mestu krivice, ki se mu gode, je pa imenujete do „nezavesti pijano ljudstvo." Gospodje poslanci vseh strank! Poglejte na Štajersko, kako skrbita dežela in država za vi-norejstvo! Koliko milijonov trt se počepi vsako leto po trtnicah, deželnih in državnih, da ljudje vsaj za denar dobijo nenesljive trte. Saj ko bi pri nas dežela kaj storila, bi ne riskirala veliko, kmet bi rad plačal trte, da bi dobil zanesljive, a sedaj je marsikdo osleparjen. Na Štajerskem imajo tudi če se ne motim, 6 poto-to valni h učiteljev. Koliko jih imamo pa na Kranjskem ? Samo enega in še tega nismo več let videli. V celi naši okolici se nahaja le ena trtnica mo-kronoŠke kmet podružnice, a vkljub neumornemu delovanju že 3 leta komaj polovico potrebe za svoje ude pokrije. Radi bi slišali kak predlog v deželnem zboru o tej zadevi, a do sedaj ga še ni bilo. Ne more več tako naprej iti, tudi naš potrpežljivi kmet je prišel do spoznanja, da same obljube so za njega brez vsake vrednosti. Za to, kar se je pri shodu v Št. Janžu godilo, nisem jaz odgovoren. Naj bi bil g Povše sam prišel, ne bi bil tega doživel. Kar se pa meni očita v „Slov. Narodu" št. 96 , povem g. dopisniku, da, kar delam in kar sem storil, delam iz svojega lastnega prepričanja, ker v teh zadevah ne poznam strankarstva, temveč le gledam, da nam je v korist in zato mi ni treba očitati nikake spokor-nosti. Povem tudi, da ne bom odgovarjal na nikak napad več v teh zadevah ker se mi preneumno zdi s tem čas kratiti. Kdor želi pa z menoj kaj obračunati, naj se pa pri meni zglasi. Ivan Prijatelj, župan. — Šentjanška železnica. Kakor so nam poroča, so pričeli baje z gradbo te železnice že na več krajih. Več sto delavcev že baje ima tu kruh. Nad 100 vagonov so že orodja i. dr. razvozili od kolodvora Trebnje, ob nameravani progi. Dne 24. maja se prične s podrobnim ogledom načrtov ih z razlastitvijo zemljišč od oblastnih strani za to progo. Upajo, da ne bo veliko razlastitev potreba, da se bo dalo z lepo vse po-rebno uravnati, ker so posestniki previdni in vedo, da dobijo potom lastnih pogajanj vedno boljše cene za zemljišča, nego potom razlastitve. Slo se bo tu glavno le glede večkratnih varijant oziroma kolodvorov. Tu bi pa bilo le želeti, da se oblastva kakor tudi premogovna družba na interese posameznih vasi ozira in njihovim upravičenim željam ustreže, kajti železnica se tod gradi samo — enkrat —, in Če je družbi dala mati narava tod velikanske zaklade bogastva, naj ne prezirajo zato krajev in ljudi, ki imajo tudi največji interes na železnici. — Velik spomladanski vinski semenj v Krškem. Za ta sejem vlada povsod veliko zanimanje in upamo torej, da peseti ta sejem, kakor se nam zagotavlja, mnogo gorenjskih, ljubljanskih in dolenjskih gostilničarjev. Gospode gostilničarje in kavar* narje, katerim so se dostavili plakati, prosimo, da jih na vidnem mestu razobesijo. Opozarjamo še enkrat na ugodno zjutrajšojo zvezo Ljubljana-Zidan most-Krško. Iz Ljubljane odide poštni vlak zjutraj ob Četrt na 8., dospe okrog 10. ure. — Učenci meščanske šole v Krškem so obiskali včeraj pod vodstvom ravnatelja g. dr. Romiha Zagreb in si ogledali znamenitosti mesta. — Nesreča. Včeraj popoldne je peljal lGletni Tomšič v Gorenjem Logatcu krije na žago. Na ovinku se je zdrobilo kolo in krlji so pritisnili na nesrečnega mladeniča s tako silo, da so mu strla vsa rebra. Tomšič je bil na mestu mrtev. Prepeljali so ga v logaško mrtvašnico. — Pa le vendar res. Poroča se nam: nNaS Dom" je pisal, da ni res, da bi neki misijonar v Dobjem pri Planini s prznice govoril, da so sodniki sami socijaldemokrati in pravi, da ima za to 500 prič. Mi pa pravimo, da jih lahko ima 600, ker s tem le dokazuje, kako navadni ljudje k pridigam hodijo. Mi pa hodimo zato k pridigam, da natanko slišimo, kar se govori in zato tudi dokažemo, da je res, kar je misijonar govoril. — Železniški stroj ga Je zagrabil. 4< letni železniški delavec Jožef Metelko iz Zameška je šel dne 30. aprila okoli polu 8. zvečer z z jest-vinami obloženim košem na rami po železniški progi iz Zagorja proti Trbovljam. Ko se je umakni tovornemu vlaku, ki je vozil iz Zagorja, zagrabil ga je stroj osebnega vlaka, ki je peljal v Trbovlje. Vlekel ga je seboj kakih 12 metrov, potem ga pa sunil v bližnji pol metra globoki cestni jarek, kjer je Metelko obležal mrtev. Bil je oženjen. — Gornjegrajski čebelarji! Potovalni čebelarski učitelj g. Ju-vanČič bode dne 8. maja ob 3. uri popoldne imel praktično predavanje pri g. Ručigajevem Čebelnjaku v Bočni. Dne 9. t. m. se vrši poučno čebelarsko predavanje ob 3. uri na Rečici. Na Rečici je tudi ustanovni shod podružnice spodnještajerskega Čebelarskega društva za gornjegrajski okraj. Čebelarji pridi to, ker je redka prilika poslušati kakega čebelarskega strokovnjaka! — Predrzna sleparija. Posestnik Anton Mesaric iz Selnice ob Dravi je prišel v Maribor in v neki gostilni naznanil natakarici, da bo postrešček prinesel tja zavoj obleke, ki jo naj spravi, dokler on ne pride po njo. Pogovor je slišal okoli 20 let stari fant, ki se je z Mesaričem istočasno odstranil. Čez nekaj Časa se je vrnil v gostilno in pripovedoval natakarici, da mu je Mesaric naroČil, naj mu prinese dotični zavoj obleke. Nič hudega sluteč ga mu je natakarica dala. Pozneje se je dognalo, da je mladi fant osleparil Mesarica za kupljeno obleko. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava11 na Dunaju priredi 6 t. m. v prostorih „Zum Magistrat", I Lichtenfelsstr. 2 svoj VII. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavna poročila odbornikov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Poročilo legit. odseka. 6. Sprejemanje novih Članov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli! — Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi dne 5 t. m. pri „Zelenom drevesu4, VII, Mariahilferstrasse št. 56, zabavni večer s prijaznim sodelovanjem člana orkestra o. kr. dvorne opere g. Karla Jeraja in solista g. L. Levara. — Praktična iznajdba Gg. Zora in Ravnihar sta izumila električni budi! ni aparat, ki bo za hotele, kopa lišča, boljše privatne hiše itd. kot jako praktičen velike vrednosti. Ura, kije v električni zvezi z vsako sobo, in naj bi jih bilo še toliko, bo potnike budila ob vsakem zaželjenem Času. Patent je naznanjen za vse kulturne države. — Smolo je imel predvčerajšnjim hlapec Jožef Mirt, rojen v Trstu, pristojen v Šmihel Stopiče. Ko je prišel v Mačkovo gostilno in pozajtrkoval, je vzel poslovivši se s seboj tudi zavitek obleke, katerega je bil na stran položil pekovski pomočnik Fran Ko-stanjeveo. Tatvino so še pravočasno opazili in jo naznanili policiji. Mirt je šel proti Šolskemu drevoredu in tam hotel preobuti ukradene črevlje. Prišel pa je mimo policijski stražnik in nepridiprava aretoval in tako je prišel Kostanjevec še do vse svoje obleke, ki je bila vredna 20 K, Mirt pa do brezplačnega stanovanja v ju-stični palači. — V Ljubljanico je padel včeraj popoldne neki 2letni dečVk, ko se je igral pod nadzorstvom svojega starejšega bratca na Sv. Jakoba obrežju. Ko bi ga ne bil rešil 121etni šolski učeuec Jožef Glinšek, bi bil gotovo utonil. — Zlato uro z verižico le pogrešil due 27. m. m. popoldne v obližju postojnske jame neki gospod. Ura je imela vgravirano ime „Hansi", na verižici pa so bili trije medaljoni z rubini in briljanti, v skupni vrednosti 300 K. — Hud prisil je aec. Včeraj se je pri demoliranju hiše na Poljauskem nasipu pazniku uprl neki prisiljeneo, in ker ga ta ni mogel sam ugnati, sta prišla na pomoč tudi dva policijska stražnika. Prisiljenec se je oborožil tudi e looato in grozil z njo vsakomur, ki bi se ga utegnil dotakniti. Slednjič se je vendar udal usodi in ko so ga uklonili, je moral s paznikom za omrežje. — Tatvl a. Plačilnemu natakarju g. Leopoldu Winterleitnerju je bila te dni iz poselske spalne sobe ukradena 50 K vredna suknja (ulster) s mono-gramom L. W. in dvoje hlače in dva suknjiča, v vrednosti 66 K. Tat je še neznan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Slovencev in 60 Hrvatov. V Heb je šlo 70 v Scheibbi 90, v Inomost 70, v Meran 80. v Bad-Gastein 60, v Liubno pa 30 Hrvatov. Na Dunaj se je odpe'jalo 100, v Budimpešto 90, v Kočevje pa 40 laških zidarjev. — Izgubila je delavka Marija Vrhovnikova denarnico, v kateri je imela nekaj Čez 2 K denarja. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur12. V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 1 konto-rist, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 2 učenca. — Službe iščejo: 4 knjigovodji m korespondenti, 3 kontoaristi, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 močnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 3 blagajničarke, 6 prodaja k. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. * Najnovejše novice. Cesar pride v Budimpešto šele septembra ter se bodo takrat vršile slavnosti povodom 40ietnega vladarskega jubileja. — V pokoj je šel sekcijski načelnik S ti bral. — Baron Aehrenthal se pokloni med italijanskimi parlamentarnimi počitnicami v Raccionigu italijanskemu kralju. — 1000 aretacij je bilo v Parizu povodom 1. maja. — Parnik se pogreša. V Genovi so zelo vznemirjeni, ker ni dospel parnik „Cita di Milano" v New York. Boje se, da se je potopil. Na parniku je bilo nad 1000 izseljencev. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Konkurz. Ivana Šumi, mesarica v Kranju, je imelo na svojo roko mesarsko obrt, kateri je tudi še po smrti svojega moža izvrševala. Sama pravi, da je tako lahkomišljeno postopala, da niti pazila ni na to, kam da je prišel skupljeni denar, niti da ni premišljevala, kako bo d<>lg>ve poravnala. Upniki so izgubili 6150 K 38 v. Obsojena je bila na 6 dni strogega zapora. Telefonska in brzojavna poročila Slovenska Bistrica 3. maja. Okrajni odbor narodne stranke navdušeno pozdravlja kandidaturo Slovana Hribarja Trst 3. maja. Lahi so imeli snoČi velik shod v dvorani Poli-teama Rosetti, na katerem se je predstavil zadarski župan Zili-otti kot kandidat tržaškim volil-cem. Govorili so še Venezian, Benatti, Hortis in Salvi. Po shodu so Lahi demonstrirali po mestu. Ounaj 3. ma'a. Vlada namerava novemu državnemu zboru koj z&č^tki m zasdanja predcžti načrt zakona o spremembi opravilnega reda Pred vs m naj se določi za nujne predi ge ter interpelacije večje število podpisov, nego jih je b lo dr slej treba. T m^l itejšo &.rem?mbo opravilnega reda hoće vlada pozneje nasvttovbti Dunaj 3 maja. Najviši d/or-n k nadvo voi^ Karla S:efioa, grof Chorinsky, je umrl v starosti 64 let Celovac 3 maja. V Milini tzu }e bil jako moč*n potres Četi nje 3 ma a Vse zlagane vesti o reviltbh v Črni gori in o mečnem g banja proti knezu so delo nekega Milana Malenice, ki je kot agent provocateur v dunajski službi. Rim 3 traja Italijanski generalni konzul v Ctinju potrjuje, da so vse vesti o revoltah v Črni gori zlagane. Milan 3. maja. Tenorist Rossi, ki je pri potresu v S Franc sku vsled &tr<*hu izgubil glas, s je iz obupanja s škarjami izražal jezik. Gospodarstvo. —- Mestna hranilnica v Radovljici. V meseou aprilu 1907 ja 287 strank vložilo 100.521 K 02 t, 248 strank vzdignilo 80.619 K 63 v, 41 strankam se je izplačalo posojil 44.186 K, denarni promet 431.148 K 36 v. Prof. Pavlov je dokazal da je zdrav tek prvi in najmočnejši pospešitelj sekretorskih želodčnih živcev Odlično želodec krepčajoče in slast zbujajoče vplivajo Bradvjeve želodčne kapljice. Preizkušeno sredstvo ob premajhni slasti, napetosti, gorečici, preveliki tvoritvi kisline, glavobolu, želodčnih boleznih, motenju prebave in njih posledicam. Dobiva se v lekarnah. C. Brady, lekarnar na Dunaju 1., Fleischmarkt 1 - 386 razpošilja 6 stekl. za 5 K, 3 dvojnate steklenice za 4 K 50 h franko. 3 Umrli so v Ljubljani. Dna 29. aprila: Fran K žen, strojni karilee, 82 let. Radeckega cesta 11. Ostarelost Dne 30. aprila: Blaž Ko«a$, sprevodnikov •in, 6 ves Manje Teresge ceste 11. Ecclampsie. Dne 1. maja: Josip Kos, zid>ijer sin, 1 leto. Ravnikarjeve ulice 12. Pljučnica. — Karol Koželj, c kr. postni oficijal, 36 let 8t. Petra cesta bi. Jetika. Meta X. Lampret, anailjenka, 60 let. Radeckega crsta 11. Tabea. V deželni bolnici: Dne 26. aprila: Martin K nar, gosta$, 57 let, spri d en je srca. Dne 27. aprila: Marija Seliškar, gostija, 66 Ut, pljučnica. Borzna poročila. LJoblJansk* „Kreditna banka v Ljubljani'' Uradni koral dan. bon« S. nuji 1907. ft rT/. tr*Wn* rcata avstr kronika 9 zlata . F# »fjrika kronska reata fj, . zlata rit ponopA* *ti Kranjske •»/.•/. »asojila iMrti Spljet •V« » » Zadar 4*/,*/« »os.-herc. lelaaniško ponajU* 1902 . . tiska asi. banka k. • K - - . . *• • sart. pta«a **J kt p o tečne banke . . €%H, pa*t kom. k. •. • 10* 0 pr. . f&i. pir«* kranikuct. . sa*. pt*ma ogr tet. hranilni*« t*2% Jiftr^kitaiih lev lean-ic d. dr. ,•/„ obl. českt !»«". bfinkt ptior. hsk. tsfc*. Trsi- Pors*...... f4 prior. dalsnjsk* tel. L prior. j«i. žel. kup. »/^ ",•/. avstr. po«, m te*. p. a. S: 8 •recs* od 1. 1880*1« . . . ssee. kraol. J. senie^J« p ofrskt tko. sanka . m srbske a *w. W*>— w turi k«...... ca 5*eens* iditne s ■ • . loške m • • • lovske B • • • „jbljanske , • • . ,kvstr. rdeč. krite , • • . Op » » ■ • • • Rudolfov« 0 • • . fLaicburške „ • • « Dmiajskt kes. . • • . Daeaeae. Srne isltsnic* . • • • • 'lavne želtaateo .... Avstr.-ogrsko kanino teki. Avstr. kreditno baoko . . Ekc . , o atenske , • • togokop v Mast* prte) ▲ipinske menton . . • . Kake tel. M. dr. ... Bma-Muramjfi Trbovolfako p ivstr. on tet aUdk< Denar 98 75 99 95; 98 65! 116 95i 94 3 • 112*0 98-60 104 50| 99 85 99 7C ICO — 9y io 100 50 105-70 9975 100 — 100-- 100--100 — 99 90 98 7* 3« 2 85 loo — 15^75 258 -148 75 S70-50 :8i 246 -9« 75 9t 95 «1 60 437 -80 -90 58 45 75 «7 50 65 18 — 481 — 134 75 T84 75 1766 -P6175 774 75 242 25 732-695 25 12695 664 25 870 — 6£8 -14 8- 11-86 1913 2348 24 Ob 117 62 9536 261 484 88 95 10C 16 9*86 117 15 94 50 112-40 U9 30 101 60 100 86 100 65 101 — 99 60 101-60 10670 100 75 100-60 100-30 100 20 101- 99 75 304 86 101 — lf 275 2*4— F07) 28o 50 291 — 266 - -106 75 ^91 95 23 60 447 — 90 y6 - 65 — 47 75 29 50 76 18 — 491 - Zavarovalne vesli« 135 76 £85*76 1776 — 665 76 775 75 2*2 76 73o -69« 25 2600 — 565-26 273 — 662 — 148 50 11-40 19-16 28 66 14 13 117 82 96*65 S-62 5 — t • • • • ■ • • « o i • 9 o # • o o « i od« • • • % $ « • « • ••««« a • I Žitne oeno v Budimpešti Dne 30. april« 1907. Tornln< Plenica n m tj . . m 60 tg K 9 9 oktober. . . , tO , , Ki , rraj . . . bU m m Konaa m maj . . • • BO „ B , . jniy ...» 60 „ „ Graf , oktober . « 60 w 9 10—15 viSje. Heteorolosično poročilo. TUtna nad morjem 06-S Srednji vaćni tlak 786 0 mm 8 80 919 7 64 6 70 6 74 6 88 *5? Ga s opazovanja Stanje barometra v mm c '-j o. > B m su Vetrovi Nebo a 9. «W. 736 9 7 1 si. jsah. jasno 3. n 7. aj. 2. pop. 736 6 736 0 86 1V5 si. jsah. p. m. jsah. jasno del. oblač. Srodnj« vdorajinja temperatura: 7*9° 12 3'. — Padavina t mm 0 0. nor- vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji. I., AV ipplin^erHtraHHe mt. so V I. Četrtletju 1907 je bilo vloženih 4577 zavarovalnih ponudb a zavarovalno vsoto okroglo K 5.842.000'—» izmed katerih je bilo izdanih 4217 polic ca zavarovalno vsoto K 4(793 000-. V I. iVtrtivtiu 1907 zapadle zavarovalne premije in pristojbne, kakor tudi kapitalne obresti zna&ate so okroglo K 1,478 000. — Zapadla plaftU pa K 42O.000. Od obstanka zavoda se je izplačalo K 61.710 000 426 Police „Janusa" so po petletnem ob Btanku nezapadne, p i petletnem obstanku neizpodbitne. Po peti tnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvob ja ali pijanstva. Nudi tudi breap ačno vojno zavarovanje, in plača zapadl» savar vsoto takoj, to je brez odloga ia brea provizje. Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema Filijalka „Janusa" za štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu« Janushof. Razne prevode ii nemščine v slovenščino cirkalarjev, pneru iu dragih tinkovin oskrbi ceno izveiban uradnik v tej stroki. Naslov v npravniStvu „Slov. Naroda". Noy ženski poklic. Pri novem ženskem poklicu dobe ženske brez vsakega predznanja takoj dober in stalen zaslužek. Sprejemajo ee izkljnSno le od 2. do 4 nre popoldne v LJubljani na Starem trgu št. 4, II. nadstr. v pisarni. 1448—3 Ifovornl, represenUciJe smoioi gospodje pripravni za obhkavanje zasebnih strank, u za tra|no sprejme v Vegovih ulicah št, 6, pritlično L vrata levo. 1447—3 Predstavi se lahko vsak dan cd 9.—11. nre. Li Stili! s 4 sobami, kopeljo, sobo za slnikinje, elektr. lučjo in z vsemi zaleljenimi pri-11 k I i 11 a in i je v bližini II. dri. gimnazije oddati a L avgustom. Soba za sini kinje se lahiio nporablja kot p* ta soba, v katerem slneajn se za služkinjo odda lahko posebna soba v sntereun hiše Natančneje pri Iv. Lončarju, Stara pravda št. 5, I. nadstr. (na nekdanjih Del Cjttovih zemljiščih). 1450—3 w v v w iljao pnem oprano in osnaženo \k$ od 35 hr. naprej 8C7—9 prodaja C. I. Hamann v £jubljani. Izurjenega Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod tz LJubljane |nž. i«L: 7MO zlut-aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 ijutraj Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. M-30 praiooidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž, žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. l-oe Dcpoio t ftWoni viak v smeri: Novo mesto, Straia-Topkice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 z već r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO*23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Lfubijano Jni. tel.: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja, oktobra 1906. leta, II10 predooidne. Osebni vlak Iz Goric« c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. ^•*»2 popoldne Osebni vlak iz Straže- Toplke, Novega mesta, Kočevja. 4 30 popoidnt*. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. Ž 8-35 zvt čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta, Kočevja. 8-45 z-«*6er. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel 11-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i Odhod lz LJubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešnni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik, 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 40 oonoOi. Mešani vlak v Kamnik. (Sam* v oktobru in le ob nedeljah in praznikih/j Dohod v Ljnblfano dri. kolodvor: 649 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 909 ponoći. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja* evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. nieril^ Vožnja traja ^ - ^ - , ^ -dni 6 dni * prstna prili^ p0^njjn ^ 2 najnovejši mi leta 1905 in 06zgrajenimi veliKansI^m: psrnikj Pojasnila daje zastopnik^ 1^ C g II1X10 JQub!jaria J^loo^r^e-uriceotv.28 ^Odhod izjjubljane vsaK;i ponedeleMorekInčetrteKj' tednu. S sprefme takoj t?rdka utc 1 SmieloAvski v Ljubljani. 11 1iiiiTlllMaWMWIIlB»alllll MISIT ~niatT11| iH ■ ......II Dve hiši hi se dasta deliti 788 18 •SI se ugodno prodasta EE8 V frči so pekari|a, gostilniški in trgovski prostori ter veliko skla-disće. Vprašauja le pismena pod „2 hlftt" sprejema apravmštvo nSlov. Naroda". ?Učc ar? c Irk u I grist o u za žagauje tnz ■ La pogodbo, ebenem tndi žaga ( G a 11 e rm e I e t>r) • Porjadbe: Parožaga Degheoghi, L|nbl|ana. 1216 > SUKNA 11 In modno Ulnso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Jftnapolcn na Češkem, fvorniške cene. ' Vzorci franko. W. ■ - -"f - -1 - r - - Vfi pelerine (za ttiri^tiko in lei>) /3 velblodje dlah^e ali lodna, $a gospe, gospode, deklice in dečl^e v najboljši kakovosti priporočata ! 413—Ji CJricar $ ,,=== IT)ejac Ljubljana, prešernove ulice9 Učenca M krojaško obrt sprejme takoj JOSIP ROJINA m** Šelenburgove ulice Slov. 5. Zaradi preselitve se bo drazbenim potom prodala sobna oprava za samca v soboto, d*e 4. t m. ob 9. uri dopoldan v Kolizejn st. 42 v LJubljani. 146 • t Stanovanje ohatoje^e iz 1 8<>he -n knh'nie sa takoj odda v Bohoričevih ulicah štev. 16. 1^86-1 K staDOvaDja pripada tndi bo* vrta 1421 i iariG? ii za kopanje zerrlje se ob dobrem zaslužku sprejme v traino delo pri gradbenem podjetju Tal sperre Grunvvaid pri Jabloncu na Neissl — Severno Češko. Hiša v Ljubljani v Trnovskih ulicah 15 s stanovaoji, zlanti pnpravna za indo strijce in obrtuike, z velikim dvoriščem in delavnicami, z vzidanimi sušilnimi pečmi se za 46000 K (dolga pri hranilnici 25000 K) pod ugodoimi plačilnimi pog ji tako] proda. 1331 -4» Dr* M. Hudnik, odvetnik v Ljabljani. Proda se Iz proste roke, valtć smiti lastuika mala, pnilićna obstoječa iz bleva, skednja, kleti in nad sto let obstoječega mlina, vodne moči za tri tečaje. Okrog biče je na gžijen r>a ini vrt in 7 oralov sveta, obstoječ iz 4 njiv, travnika in gozda. Tse je skrbno obdelano. p. izve se vas Gmajna št. 13» p. Ćrnuče, natančneje pa Koseze št. 1, p Šiška. 1443-? Vljudno se priporoča trgovina nti p ii j Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, flori in štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 63 ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu |Tf Planinškove pražene kave. Vsaka"gospodinja, ki je le enkrat poskusila pianinškovo praženo kavo jof kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. Prua ljubljanska uelika žsalnica kane Dunajska cesta, nasproti kavarne Strope, '^936- 27 flprejema saTirovaaJa ftovefkefa Ifv ljenja po najraanovratsejilh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga savarovalnlea Ziaatl Ja ugodno savarovaojo na doživele ln imrt s maoJiaJoČlmJ se vplačili. Vaak olan ima po preteka petih let pravi00 do dividende. • 99 - - - - vujtmno z m v irovilna banka v Pragi- - - - - Rez. fondi: 34,788.837-76 K. »cplooafio odškodnine in kapitallje 87,176.383-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države flsnerahll zaafop V MllMjeal, eigar pisarne m t lastnei banenaj kiii Zavaruje poelopj* in premlSntee proti požarnim Škodam po najnitjih eenah. Škode c en tuje takoj in najknlantneje. Ušiva najboljši slovea, koder poeloje Dovoljuje is fiatega dobi&ka iadatne podpore v narodne in obeaokofistne Iadajatelj in odgovorni urednik Rast o Pnitotlemiek Lastnina in .iak „Narodne tiskarne". 7754