izdaja cp -gorenjski TISK* • urejuje uredniški odbor • glavni urednik SLAVKO beznik - odgovorni urednik gregor kočij AN - tel.: uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 LETO XW 196! ▲ 4 st. m 1 IZHAJA ODOKTPOBeA imEOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA l?ofl TRIKRAT TE-JtmiBKO: OB PONEDELJKIH, SftSDAH IN S030TAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE BELOVN L J "W D S T V A ZA GORENJSKO ■V5' Človeške pravice človeštvo je že veliko pred sprejetjem Deklaracije o človeških pravicah odkrilo načela, ki te pravice zagotavljajo. Človeštvo pa je v enak'i meri kršilo ta načela prej in po sprejetju Deklaracije o človeških pravicah. Ta protislovnost izhaja iz bistva sedanjega ustroja sveta. Človeške pravice spoštujejo ljudje in države, ki imajo poglaviten namen dati človeku vse vrednote, ki oblikujejo človeka v družbenih odnosih, kršijo pa ljudje in države, ki tega namena nimajo. Desetega decembra 1948. je Centralna skupščina Združenih narodov sprejeli in razglasila Splošno deklaracijo o človeških pravicah. Po tem zgodovinskem dogodku so pozvali države članice, da seznanijo svoje državljane z bes"-idlom te deklaracije, ki pravi, da se budje rodijo svobodni in da so enaki v Človeškem dostojanstvu in pravicah, ki jim pripadajo. Deklaracija ne priznava nobenih razlik Zaradi barve kože, spola, jezika, vere, družbenega izvora, lastnine in drugih okoliščin. Deklaracija vsebuje načela, ki jih je demokratični svet izenačil z vsakdanjim kruhom. Številne države so načela te »zlate knjige človeških pravic* že vnesle v svoje zakone, da so postala kri in meso družbenega življenja in odnosov. Tudi naša država je vsa ta načela uresničila med prvimi. Ob začetku zimsko turistične sezone Doslej najboljše priprave NOVE VLEČNICE — ZANIMANJE TUDI V INOZEMSTVU — BOGAT SPORED ŠPORTNIH PRIREDITEV — POVERJENIŠTVA ZA POROČANJE O ZIMSKO TURISTIČNI SEZONI — PLUŽENJE ZASNEŽENIH CEST PROBLEM ŠT. 1 — KLJUB PRIZADEVANJEM TRŽIŠČE ŠE NI OBDELANO leto prej se turistični delavci niso tako zgodaj začeli | položaju Blešči, ki so izdali še i, zimsko turistično sc?.cao kot "etos. 2e spomladi so svoj poseben prospafct. Se nobeno pripravljati na imeli prve razgovore, upravni odbor Gorenjske turistične zveze pa prvi urr.dni sestanek. Prav zaradi tega nas je zanimalo, kakšne so nove ugotineHi zimskih turistov na Gorenjskem v primerjavi s prejšnjimi leti. Pomemben uspeh je bil letos dosežen že s tem, ker 60 bili ceniki na trgu pravočasno. Rezultat tega je, da je že sedaj precejšnje zanimanje, predvsem za STJOPtho-tel na Pokljuki in za Eriko v Kranjski' gori tudi v inozemstvu. Seveda pa bi bil gospodarski uspeh zimske turistične sezone v našem okraju precej drugačen, če bi bilo na razpolago več sredstev, predvsem pa deviz. Niti domači trg še ni obdelan, kaj šele ino-zemeki,kjer bi predvsem iz Italije lahko dobili, precejšnje število turistov. Toda GTZ ni uspela nikjer dobiti deviz, da bi lahko poslala v Italijo svojega predstavnika, ki bi se pomenil s tamkajšnjimi Uirističnimi agencijami in lahko zaključil tudi nekatere pogodbe. V tem primeru gre vsekakor za ».nesmotrno gospodarjenje. Uspeh sezone glede inozemskega turizma pa je toliko bolj v nevarnosti, ker ljubljanska tiskar-na Ljudska prsvicn ni pravočasno dotiskala propagandnih prospektov za najbolj znano turistične kraje na Gorenjskem (BI od, Planica, Kranjska gora in Bohinj). Namesto da1 bi se propagande lotili že v začetku septembra, so se je lahko šele konec novembra. Morda bodo v nekoliko boljšem Kar zadeva prireditve v večjih turističnih središčih, letos ne bo bistvenejših sprememb. Razen že vpeljanih novoletnih praznovanj in pustovanja,, bodo za novo prireditev »»Poprednico-« poskrbeli le Podkorenci. Eognt pa je letošnji spored športnih prireditev, saj bo med drugim 4. in 5. marca v Kranjski gori tudi državno 'prvenstvo v alpskih disciplinah. Na račun pa bodo prišli letos tudi ljubitelji zimskeh športov — turisti. Turistični delavci so zago-(Nadaljevanje na 2. strani) S sejne dvorane OLO Kranj Družbena denarja pomoč v kranjski komuni 3č pristojnosti krajevnim ošeroni in st^oraiskira skupnostim PRVI POIZKUS Z RAZDELJEVANJEM POMOČI OZIMNICE JE USPEL V eno izmed oblik socialne zaščite in skrbi za ljudi lahko štejemo tudi družbeno denarno pomoč, ki jo prejemajo osebe, ki so brez lastnih dohodkov in ki nimajo nikogar od sorodnikov, da bi skrbel zanje. To so običajno starejši ali bolehni ljudje in tisti, ki zaradi starosti niso zmožni skrbeti zase. Navedem naj nekaj podatkov o številu teh ljudi v kranjski komuni in višini denarne pomoči, ki jo prejemajo. Stalno socialno podporo prejema v kranjski občini 135 starej^h oseb. Višina redne denarne pomoči je določena z od- PRED DVAJSETLETNICO POLJANSKE VSTAJE Srečanje partizanskih enot iz leta 1941 Odbor za proslavo 20-letnice revolucije, (proslava bo 24. decembra v Skofji Loki) je med drugim sprejel v svoj program srečanje partizanskih ©not iz 1941. leta iz vse Slovenije. To bo največji dogodek na tej i proslavi, ki ga or^-nizirajo ob sodelovanju Glav noga odbora Zveze borcev Slovenijo. Predvideno je, da se bod0 t£ga -anja u drugi strani pa je tak način upravlja- ;a zmanj'ov-1 interese ^:arrh dolaveev po boljšem gespo-d£>-;oniu. V svoii nadaljnji razrravi je tovariš Kcbal seznanil odbornike tudi z_ nekaterimi načeli, iti smernicami, ki so jih prisrtojni organi upoštevali ob razpravah za ustanovitev Cestnega podjetja v Kranju. Razpravljal je tudi o vpra- šanju financiranja tega podjetja oziroma o njegovem finančnem položaju. Iz njegove razprave povzemamo, da se bodo dohodki Cestnega podjetja v Kranju v glavnem stekali iz treh virov: iz participacije na posameznih taksah, iz lastne dejavnosti na podlagi sklenjenih pogodb in prispevkov proračunov, ki bodo v začetku igrali pomembno vlogo. Kategorizacija cest je bila ena izmed osrednjih točk današnje razprave. O tem je razpravljal predsodnik Kcbal in tudi nekateri c."tnli odborniki. Na seji so bili odbrrniki seznanjeni tudi s stalili Turistične zveze glede nadaljnjih grad m j in gospodarjenja s [ oziroma sklepal o nekaterih ime-ceetami. Kranjski okraj je izra- novanjih. — J. P. sito turistični okraj. Nedvomno je tudi v interesu turizma, da v našem okraju zgradimo' še nekatere pomembnejše ceste. Toda to položaja ne rešuje v celoti. Turistični delavci oziroma turizem kot gospodarska dejavnost tsži za tem, da tujce činadlje zadržimo v naših krajih. To pa bomo dosegli le tedaj, hadar bomo imeli dobro razvito in oskrbovano tudi strnn-sko cestno omrežje. Z drugimi besedami — skrbet' bo treba tudi za tiste COflrte, ki sicer za tranzit niso naJTx>membnejše. pač pa vodijo do turističnih krajev ali kre-ko njih. To pa so predvsem ceste četrtega reda. Na današnji seji je ljudski odbor potrdil odločbe ObLO Jesenice in ObLO Tržič o dodelitvi ekupnih pašnikov in razpravljal Naši kolektivi ob uveljavljanju novega sistema nagrajevanja Osebni d O RAZČIŠČEVANJU PRI FORMIRANJU DOHODKOV V KMETIJSKIH ZADRUGAH m Kranj, 8. dc.cmbra — V počastitev Dneva JLA so skupine pripadnikov garnizona JLA Iz Kr.-.nja včeraj •n danes obiskovale kranjske tovarne Iskra, Tiska nlna. Sava In Planika, da bi dobile boljšo predstavo ° procesu proizvodnje in se pobliže spoznale z delavskim samoupravljanjem Na gornji sliki vidimo pripadnike JLA na obisku v tovarni Iskra v Kranju Pred 20-letnico JLA zo rastejo in se kalijo NASLEDNIKI SLAVNIH DNI REVOLUCIJE Živahna kulturna, politična in športna dejavnost v Kranju in v Križah pred jubilejnim praznovanjem DNEVA LJUDSKE ARMADE Vsako leto 22. decembra praz-j težjih dni partizanstva NOV. Vo-1 nega pomma. pn so bila šoortna ni|ie naša armada in t njo vsi ju-' pa/ki se zeJo zanimajo za pod rob- tekmovanja, ki f^> bila v Kranju Ralovanski narodi tisti zgodovin-*ki dan, k<> je bila v Rudnem ustanovljena Prva udarna prolo-Nttlka brigada, prva brigada v Nalvu in razvoju JLA. V brigadi *° bili večinoma člani KPJ in SKO.I. Mttoinj« praznovanje je še po-Mbno pomembno, saj slavimo dV; knt »n;, jc i...-,j,.0 nr.še revolucij«', . tor<> udarna l>est Je bila naša ARMADA. ^ato 80 v vojaških enotah . v teku mnoge prireditve Jn *}>t« dejavnosti, k| or»d mladi-Prip;-roj<> in za odliko tistih enot, ki so dobile častni naslov »prolctnnMke- itd. Prav tako je letos še živahnejša splosnovzr.ojna »h'j.avnost. ki jo prirejajo »»vojaške univerze«. V sklop živahnejše dejavnosti sodi vrsta U-kmovanj med vojiiškimi enotami . v nogom<-tu, rokometu. (xl1)ojki, šahu, v streljanju in v drugih disciplinah. Ta tekmovanja so bila že iM«"d Dnevom republike, zdaj pa so že polfinalna t. kmovanja n prahodnfl pokal, ki g« bodo podelili ob Dnevu JT.A. V Križah pa so se odločili za posebno tekmm-.nnje. in sicef za de-f.et, srečanj v \vdti disciplini. Tisti,' Itd ob koncu telemovanj zbe-n-i<> največ t(vk. so proglašeni za med pripadniki .H,A in organizacijami Zvezo borcev, vojnih invalidov, ZROP iTi drugimi organizacijami te občine. Kulturno Tjrosvotni odbori v vojn "vid h kolektivih organizirajo po-wvbne ►>vesele popoldneve-« s kulturnimi sporedi. Vojaki v vaUfcam šU^vilu in z vso vnemo sodelu-i<\i<> pri teh prireditvah. Zelo po pestre tudi oddaje ►»Pokaži, kaj zna.-':« in drugo oblike prireditev in manifestacij v počastitev jubilejne dvajsetletnice rojstva nafte AltMADK. T. k;\ dejavnost je predvidena So za ves me»«iec december in bo gotovo pulila neizbrisno vtise v mladih ljvdeh, ki IcuJajo čimbolj vemo in doatojOO rroslaviti ta jubilej ter prenaiintl revolučionr.rne tradicijo na da-r ■' • ml.ado pokolenjV;- M. Re- Delavci v naših zadrugah in tudi na kmetijfcrJh posestvih so sredi živahnih rarprav okrog izdelovanja pravilnikov o čistem do-hediku in o delitvi osebnih dohodkov v svojih go^podanvkih organizacijah. To delo so dobro zasnovali v Radovljici, v Dovjem, Cerkljah, na Bledu, v Preddvoru, v Naklem in drugod. Ponekod je bilo precej težav spričo lotodrtje reop.^rjElzncije, kor so kolektivi niso mogli hitro u trdi* i. Kljub temu, kot pravijo na Inštitutu za kmetijstvo in gozdarstvo v Kranju, so so tega dela lotili povsod na široki osnovi, tako da so malone delavci s tem že povsod dodobra seznanjeni. Precej ugibanj pa je bilo o odkupih. Ugibanj namreč v tem, ali naj odkupno dejavnost vključijo v proizvodnjo ali naj bo to kot posebna ekonomska enota. Končno se je ugotovilo, da to sodi v sklop proizvodnje, nikakor pa ne sme biti zraven tudi odkup OBRAZI IN POJAVI Ljudje se radi spominjajo dni, ki so mimo. Zdaj v t-ch deževnih dneh pogorto postopam z dežnikom po kranjskih ulicah. Včasih' zavi-jem potem v kavarno ali pa jo mahnem kam v bližnjo okolico. Zvečer pa si navadno ktupim če-trtitiko kruha za večerjo. Tako se komujfjo dnevi. Na robu r.jšega mesta sem ondan lesa. Prav v lesu in gozdni prr-izvodnji je bilo največ ugibanj glede na formiranj e > dohodka oza -roma nagrajevanja. Ta dejavrn-' namreč predstavlja večino dohodkov v naših zadrugah. Nekateri so menili, da naj bi bili dohodio iz gozdarotva vldjučeni v celotne dohodlke i*d. Polagoma pa so povsod prišli do ugotovitve, d?, dohodek iz geradarotva ni delo njihovih rok in da torej ne more biti o?nova za formiranje osebnega, dohodka. To je bilo precej časa; nerešeno ^ra^aasje pri razpnavah o novem n«ičinu formirareja in deKtve dohodtea, kar pa1 je. zdaj postavljeno na zdravo cansvo. Spričo še neekonomskih con za posamezne poljedelske in živinorejske izidelke in pridelke ter glede na trenutno nejasno možnost lokom Občinskega ljudskega odbora Kranj. Giblje se od 1.090 do 8;000 dinarjev. Višino denarne po-l moči posamezniku določa posebna komisija pri odseku za socialno varstvo, ki upošteva razmere prosilca in druge pogoje, ki jih določa odlok. Tako do denarne pora(v či ni upravičena oseba, ki poseduje nepremičnino, ki so jo po zakonu o razmerju med starši in otroci dolžni preživljati sorodniki ipd. Pozitivne^ strani take oblike rrcmoii se odražajo predvsem * tem, da taka oseba ni prisiljena oditi v dom za stare in onemogle. Kljub temu, da se preživljaj skromno, ostane lahko v okolju,! kjer je ppeživela večino svojega* življenja. Za stal?*" soaialne podpore je: prispeval* občina Kranj v letuj 1960 1050G.C00 dinarjev, v letu 1961? pa ti 703.900 dinarjev. Druga oblika den?rne pomoči so enkratne nodpore, ki se dodeljujejo tistim, ki se zaradi bolezni, trenutne nezaposlenosti ali druge krize znajdejo v težiem gmotnem položaju.' Višina enkratne podpore se giblje' ov:čajno od 5 do 10,000 dinarjev. Je pa lahko tudi večja ali manjša, odvisna Je od posameznega pro-: blema. Za to vrsto denarne pomoči je b'To v lanskem letu potrošeno 800.000 dinarjev, v letošnjem pa nekaj mnni kot milijon din in jo je prejelo 88 ll-.v>'. Žrtvam fašističnega terorja in žrtvam vojne izplača Občinski ljudski odbor Kranj mes-.-;;no 30 tisoč dinarjev. To vrsto podpore prejema 8 ljudi. Naslednja oblika denarne pomoči je ' plačevanje oskrbnine v stacionarni hzavodih osebam, ki zaradi težje bolezni ali starostne onemoglosti ne morejo skrbeti zase in jih je potrebno namestiti v primeren zavod. Za te ljudi ima občina v Preddvoru Dom upokojencev in oskrbovancev, v katerem je blizu 50 ljudi s področja občine Kranj, 50 pa iz drugih občin v Sloveniji. Slepi so nameščeni -v zavodu za slepe v škof ji Loki, težje duševno prizadeti pa v Hra-stbvcu. Skupaj ima skrbstveni organ na skrbi 66 starih oseb,- ki so v zavodih. Zanje je bilo letos potrošenih 8 milijonov dinarjev. Razen plačevanja vzdrževanja v zavodih omogoča tem ljudem f>bLO Kranj tudi brezplačno zdrr.-^enje, kar zahteva letno 10 do 11 milijonov dinarjev. Zakonsko določena oblika družbene denarne pomoči so kadrovske podpore družinam, katerih prosilci so na obveznem služenju kadrovskega roka. žtevilo t2h je •različno, višina potrošenih denarnih sredstev so giblje letno okoli pol milijona dinarjev. Tu sem se omejil ramo na nekaj oblik denarno pomoči odraslim osebam. N?sem pa omenil,po-'^nioči osebam, ki pridejo iz''zapora po prestajanju kazni in ■ pomoči, ki jo daje občina vsako leto za nabavo ozimnice družinam in posameznim osebam, ki živijo v težkih materialnih pogojih. Omenim naj le, da so v letošnjem letu prvič razdeljevale ozimnico stano- regresiranja je vendar dokaj otety skur?nosti in krajevni od koren o toenej-še izračunavanje dohodka posameznih organizacij in so njihovi trenutni predlogi le osnova za nadaljnje delo v smeri. — K. M. taj bori, tako da se je razdeljevanje družbene denarne pomoči približalo krajevnim organizacijam. To (Nadaljevanje na 2. strani) MlimifflJIHIl^^ >Kako, ga ni?« človek včasih stvari, ki jih ne mara razumeti, skratka ne razume. In tako tudi jaz nisem maral r.izumtti, da "kruha ni. Toda prodajalke, mi je resno segla v b »Thtefa od včera toda današnjega ni! Včasih sem nekoliko tenhovesten, smel zaželeti. Zaradi zato mi je bilo čisto jasno, da }e Mnogo je lepih, toda »2c drugačnega ste jedli in še drugačnega boste!« Hotel sem ji lepo pojasniti, pa ni bilo časa. Prihajali so drugi. Povedati sem ji hotel, da to ni merilo sedanjosti. Če sem svoje dni si* b srd o meTH0 seaanjosu. s.,e sem svoje am i seg a v ^ . pjeTzya\ in lalen hodil po košutah, a j lahko dobite, r,. , .r . t' au naj zato prezebam in jem star kruh tudi danes. Zakaj si ga ne bi spominov* vseeno ne Štruce od včeraj -spomini na včeraj bil razgovor s tem zaključen. Na- razmislim o tistih dneh. meraval sem se posloviti in oditi. Čmerikavega obraza je paLem zašel v majhno zakotno prodajalno Sk»sal sem razumeti, da dartašnjc- pred prodijalno stopil ne':: stari k kruha. Kakor je v navadi, sem po- ^ kruha ni in da je kruh od vče- meni in nv pl&tfniU prosil zanj: raj. In zato sem tudi sklenil, da »Ne jezite se. Niste edini. Tako »čctr!.:::':o črnega prosim, pa bom kupil kruh pač v nck\ drurj vedno prodaja svo-je štruce od vČe- sveiega, taj ?a imate.« prodajalni. Konec besedi! Ko sem raj. tttVCt od včeraj s skomini na »Ca ni!« je bil odrezav odgovor odhajal, pa je prodajalka zinila za včeraj.« Izgovor je dober, če ga •Ike. menoj: pes na repu prinese! — Jure Kobal M^(nihi»miii«iiiiiiiiiiH«i^ immmmmmmmm p m !, iiiiiniiiiiiiM lllilllUJIHIIIIUIIMHI HliWIHIIIIIH!lli;iililiiil!illllllllll!!!llll!IM g I SMRT V PETRAČEVI SUŠILNICI Na Jamniku je pred 19 leti — 10. decembra 1942 podlegel ranam narodni heroj Lojze Kebe - Štefan. Kot predani politični delavec in organizator je še zadnje popoldne, kljub hudim bolečinam in trpljenju, dajal navodila v zvezi z organizacijo komitejev in celic KPS okrog Jesenic in Kranja ter ustanavljanjem odborov OF po Gorenjskem. Kebe je bil vnet organizator političnega življenja na terenu in prvega ucorni sedaj dovolj močne, da odbijejo Combe jev napad. V n"egovi vojski namreč še vedno tvorijo hrbtenica plačani najemnikji iz evropskih tujskih legij. KatarišM obračun Kongo brez Katange ali pa medsebojni obračun, ki bo zahteval nove človeške žrtve. Po »vojnem načrtu« Combejc-vega orožništva in tujih najetih revolverašev je bil glavni napad zamiš'i'en v eni vri elizabeth-villskega letališča, ki so ga imele v nadzorstvu indijske čete. Vojakom Združenih narodov je bilo ukazano, da ne smejo streljati, dokler ne stopijo Combe-jevi orožniki v napad. To se je tudi zgodilo. Combejevci so prvi sprožili peteline. V Oizabethvilia, ki ga je zapustilo afriško prebivalstvo, te prišlo do resnih spopadov. Combe je ve vojaške sile so obkolile na štiri ključne točke, ki so v rokah oboroženih sil Združenih narodov: na letališče, ki ga branijo indijski vojaki, na indijsko taborišče, na švedsko taborišče in na hotel »Lido« v središču mesta. Položaj v Katangi (e prav gotovo izjemen. Po številnih pro-vokacijah, ki so jih zagrešili prejšnje tedne Combejevi nasil-niki, ni ka-zalo nič drugega, če hočejo uresničiti načela, ki so bila v Kongu sprejeta ria sedežu Združenih narodov s privolitvijo večine držav članic svetovne organizaci-je. Sedanji položaj v Katangi ne pomeni, da so Združeni narodi obupali nad stanjem Vse kaže, da miroljubna ure- S ditev s Combe jem ne pride v || pošte v. Ni brez povezanosti z ■ dogodki v Elizabethvillu njegov || obisk v Parizu, kt'er ga je ščitil B cel polk pariške polioije. Posle- g dice tega obiska se kažejo v nje- g govi izjavi, ko je napadel ZDA I zaradi ameriškega stališča do §§ Katange in pozval Francijo, ki §j bi spričo vpliva na svoje bivše §f kolonije edina lahko »rešila po- g ložaj«. »Kam pes taoo moli«, ni I težko dognati. Znaki zavezništva I se kažejo v vojaški pomoči in § orožju, saj so v zračnih napadih I na »modre čelade« uporabljali I letala francoskega in nemškega I izvora. — Zdravko Tomažej IlilHIHUlIiliBillUliUltl Doslej najboljše priprave (Nadaljevanje s 1. strani) tovili, da bodo v Planici, Kranj-' ski gori in na Pokljuki smučar-I ski učitelji, po potrebi pa tudi v j Bohinju in na Bledu. Razen tega i bodo imeli v Kranjski gori in na . Bledu (hotela Jelovica in Toplice) j tudi izposojevalnice za smuči in I sani. Na blejski žičnici na Stražo bodo izposojevali tudi smučarske čevlje in hlače, skupno z Fdanom pa bodo ustanovili popravi j alnico športnih rekvizitov. Prijetno presenečenje za smučarje so letos tudi štiri nove vlečnice v Kranjski gori. Staro vlečnico ob vznožju žičnice na Vitranc je zamenjala nova vlečnica, novo vleččnice pa so še na Brsnini in v bližini zgornje postaje žičnice na Vitranc, četrta manjša nova vlečnica pa je pri Eriki. To pa niso edini novi objekti. Se večjega pomena za zimski turizem je nov motel v Kranjski gori in hotel Mojca na Vitrancu s 35 ležišči in z restavracijskim prostorom z 200 sedeži. Razen tega bodo še letos končali tudi s preureditvijo hotela Razor. Skoda je le. da letos še ne bo nove vlečnice na Pokljuki, čeprav so bila zanjo zagotovljena sredstva. Vso pa kaže, da se bodo odgovorni težko opravičili, zakaj so pokazali za gradnjo vlečnice tako malo zanimanja. Seveda pa je v škodo zimskemu turizmu tudi to, da letos iz objektivnih razlogov niso uspeli zgraditi žičnico na Goro pri Begunjah, kjer je sankaški dom, in da je tudi letos ostala žičnica na Talež pri Bledu nič več kot nekaj let stara zamisel. Doslej smo pisali le o večjih in že znanih zimskih turističnih središčih v našem okraju. Gorenjska pa je bogata še na številnih in doslej nerazvitih predelih, ki imajo idealne naravne pogoje za razvoj zimskega turizma. Predvsem gre tu za Poljansko dolino (Trebija - Stara - Oselnica — Armanoveo) in Sel3ko dolino (Sorska planina). Sorska planina je bogata z lepimi smučišči, vendar pa je v zimskem času nedostopna, ker pot ni plužena. Vprašanje pluženja na Gorenjskem pa je sploh problem. Sorska plan;na ni dostopna niti iz SeL5ke dolino niti iz bohinjskega predela, kjer je že problem pravočasno in dobro pluženje ceste Bled—Bohinj. Flr.ženje pa ovira razvoj zimskega turizma tudi v zgornjesaveki dolini. Središče pluženja ne bi sme- I lo biti samo na Jesenicah, tem-I več tudi v Kranjski gori in s plu-j ženjemd se ne bi smeli ustaviti j že pri Eriki, temveč usposobiti cesto za prevoz tudi do koče na Gozdu. Problem pa je tudi v tem, ker za pluženje ni na razpolago dovolj sodobnejših plugov, zaradi česar so večkrat nepotrebni zastoji v prometu. In končno — novost letošnje se1-zone je še ustanovitev poverjeni-štev za poročanje o zimski turistični sezoni: o razpoložljivih prenečninskih zmogljivostih, prometu, lovu in ribolovu, prireditvah in klimatskih razmerah. Ta pcverjcnišlva so prevzola Turistična društva v Kranju, Kranjski gori, Eohinju in na Bledu. Doslej imajo največ problemov Kranjčani, ki ne morejo zagotoviti rednih metereoloških poročil s Krvavca (naloge nočeta prevzeti niti SAP Ljubljana niti Planinsko društvo Kranj!) Za prijetno novico pa je že poskrbelo podjot.e Transturist Skofja Loka, ki bo uvedlo s 15. decembrom vsako-j dnevno avtobusno zvezo Bled— Pokljuka. — B. Fajon TE DNI FO SVETU © BOJI V KATANGI Iz Elizabethvilla poročajo, da se vojaške operacije sil OZN razvijajo na široki fronti, ker so vojaki v modrih čeladah krenili v boj tudi v drugih katanških mestih. Etiopske in indijske enote so odbile napad Combejevih najemnikov v mestu Manono in so zdaj gospodarji položaja. »Modre čelade« imajo sedaj popolno premoč v zraku. Reakcijska letala so napadla katanške vojaške naprave. Položaj v Elizabethvillu pa jo precej nejasen. © TUJI LISTI OBSOJAJO POSTOPEK NEMŠKIH OBLASTI Svetovni listi še naprej pišejo o postopku zahodnonemških oblasti proti jugoslovanskemu konzulu v Munchenu. Pariški »Huma-nite« ostro napada zahodnonem-škc oblasti, ker so sklenile uvesti sodni postopek proti jugoslovanskemu konzulu v Munchenu, Predraga Grabovcu zaradi njegovega aktivnega sodelovanja v jugoslovanskem odporniškem gibanju. »Po Vračarićevem primerm kaže ta novi nezaslišani napad na pro-titašisflčnega borca, koliko je verjeti trditvi bonske vlade, da so Vračarića aretirali po pomoti.« O IZID VOLITEV V SIRIJI Po uradnih rezultatih volitev v Siriji so dobili večino mest v skupščini predstavniki desničarskih in konservativnih strank. Od 712 mest v skupščini so dobili konservativci 71 mandatov, neodvisni 55, skrajni desničarji 12, Socialistična stranka BAAS 19» plemenski predstavniki 7 in levičarji 8 mest. C RAZPUSTITEV TAJNE VOJAŠKE ORGANIZACIJE V krogih francoskega pravosodnega ministrstva se je izvedelo, da bodo tajno vojs.£ko organizacijo OAS uradno razpustili. Obenem s sprejotjem dekreta o razpustitvi je francoska vlada storila obsežne policijske ukrepe proti voditeljem Salanovega desničarskega gibanja. Dejavnost teroristične organizacije pa se med* tem nadaljuje. ■ ' \ : da sem. zabredla predaleč Namlznotenlški turnir v Kranju Dvojna zmaga Slovenk? V dvorani Delavskega doma v Kranju se bo danes ob 9. uri pričel 2. turnir ženskih republiških reprezentanc v namiznem tenisu, na katerem bodo sodelovale vrste Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenija I in Slovenija II. Na lanskem turnirju v Sarajevu so bile najboljše Slovenke, ki bodo tudi letos igrale glavno vlogo. Prva ekipa (Plut, Pire, Petrač) jo skoro zanesljiv favorit za pokal, ki ga je za zmagovalca poklonil pokrovitelj Občinski sindikalni svet Kranj. Za ostale nagrade pa se bosta pomerili Hrvatska in Slovenija II (Cadež, Kraj gor. Vavče). Lahko bi celo dali prednost drugi garnituri Slovenk, ker bodo v ekipi Hrvatske manjkalo Nikoličeve. Ta turnir bo brez dvoma zanimivo namizno-t ni'ko tekmovanj > saj bodo na nJem zbrane najboljše Igralke v Jugoslaviji, kandi-datinjam za evropsko prvenstvo pa bo to pomembna preizkušnja in pregled trenutne forme. TAKO DROBNA. BLEDA IN BEDNA SE JE PREDSTAVILA SODNIKU ZA MLADOLETNIKE, DA BI JI NE PRISODIL NI iT 17 LET, KOT SO JIH IZKAZOVALI URADNI PODATKI. TRPEK, PRISILJEN NASMEH JE IZDAJAL NJENO ZADREGO PA TUDI PREZGODNJE SLABE IZKUŠNJE IN ZE OBREMENJENO ZAVEST. ŠTEVILNE PRIJAVE OŠKODOVANCEV SO JI OČITALE VRSTO TATVIN IN GOLJUFIJ. URADNA POROČILA V SPISIH SO GOVORILA O IZPRIJENEM ŽIVLJENJU IN O POTEPUSTVU, ZARADI KATKBSGA JO JE POSLAL SODNIK ZA PREKRŠKE PONOVNO V ZAPOR. VERA JE ZE NOSILA PECAT KRIMINALKE. Vsa dejanja, ki jih je storila po prijavah, je brez izmikanja — apatično priznala. In tuđi ni tajila, da se je skoraj vse to leto potepala iz kraja v kraj, da je tako obredi a skoraj pol dri:;: ve tja do Beograda, da se je z njo klatila tudi prijateljica Jožica iz kočevske okolice in da sta 6e preživljali s prodajo ukradenih stvari, pa tudi z raznimi plačanimi »uslugami«. Takega življenja jo je naučila prijateljica, ki je nabrala dovolj »izkušenj« že prej in so je morala zanje pokoriti že v vzgojnem poboljševalnem zavodu. Manjše tatvine jo Vera storila že med šolanjem. Prvo večjo pa je tvegala sedaj v Beogradu, kjer se je v novembru 19t50. leta udinjala pri gospodinji Ljubici za pomočnico. Vzdržala je le nekaj dni, nato pa lepega jutra, ko je ostala sama doma, nabrala raznih oblačil, perila in tekstilnega bla-ga v skupni vrednosti 92.000 din in pobegnila domov. Večino ukradenih predmetov so našli organi Ljudske milico pri njej ln jih vrnili oškodovankl. PRIHOD V KRANJ Letos v februarju se je nekega večera naenkrat pojavila v Kranju pri svoji bivši sošolki Anici VEC PRISTOJNOSTI KRAJEVNIM ODPOROM IN STANOVANJSKIM SKUPNOSTIM (Nadaljevanje s 1. •trani) ■ talogoso stanovanjske skupnosti in krajevni odbori opravili dobro in razdelili razpoložljiva sredstva res najpotrebnejšim. Zato se tudi pripravlja prenos razdeljevanja družbene denarno pomoči v vseh i oblikah stanovanjskim skupnostim ln krajevnim odborom. —• S. Ovsenar ] iz Prehodnega mladinskega doma. j Natvezila ji je, da je prišla v j Kranj na povabilo Socialnega I skrbstva zaradi »podpore«. Ker je •bila vsa razcapana, ji je Anica verjela in celo oblekla iz svojo garderobe. Naslednjega dne pa ji j je Vera dobroto poplačala tako, da ji je vzela še eno obleko in spet odpetala. »Obiskala« je nato Prehodni mladinski dom v Preddvoru in tam trem gojenkam, ki so bile odsotne, iz spalnice pobrala več oblačil in spodnjega perila. Na begu iz Doma pa je stopila še k svoji nekdanji sošolki Darinki, ln ji iz plašča v kuhinji vzela 1000 dinarjev, njenemu očetu pa iz kuhinjske omare še zapestno uro. UMAKNILA SE JE V DRUGE KRAJE Ko ji Je začelo goreti pod nogami, se je umaknila v druge kraje. Sedaj Jo srečamo v Ko.šah pri Prostran ku, kjer se jo zaposlila pri nekem lesnem podjetju, a zopet ni dolgo vzdržala. Gospodinji Mariji, pri kateri se je nastanila, je ukradla obleko, nekaj spodnjega perila in čevlje ter ponovno izginilo. Zopet je begala iz kraja v kraj in živela zavržen') življenje z raznimi brezvostne/.i. v začetku soptombra pa se Je vrnila na Gorenjsko ln okradla v Bitnjah kmetico Katarlmo in njeno stanovalko Jožico. Prvi Ja pobrala iz omare, v katero Je vlomila, nekaj oblačil, perila in drugih premetov v vrednosti 20 tisoč dinarjev, drugI p« 7 fluoč din gotovine. Predstavila eo Jima Je j kot delavka iz »Tiiskonine« v I Kranju, ki je imela to immil), d;» Jt Je bilo v»e ukradeno. Ruda bi I dobila pri njiju vsaj začasno zatočišče in zato pomagala pri poljskih delih. Pomagala je samo cn° popoldne, a si naslednje jutro že poplačala pomoč kar sama in z°~ pet odšla. Podala se je spet V° domovini tja do Beograda, živela vlačugarsko življenje in 6i poaW gala s tatvinami vse dotlej, dokler je ni organ LM na podlagi tiralice na tej pogubni poti ustavil in j1 vzel prostost. KJE SO VZROKI Ni bila .samo prijateljica Jožic* tista, ki jo je zapeljala na Pot kriminala in potepuštva. Ko j* Vera povedala svojo življenjsko zgodbo do kraja, se sodnik ^ mladoletno ni več vpraševal, k!e tičijo pravi in najgloblji vzroki ^a tako ti^.ke Vcrine zablode. T* vzroki so bili ustvarjeni v zablodah in zavoženem življenju nje nih staršev. Oče so je vdal pijan* čevanju, mati pa nemorali. P°* tem ko sta dobila že sedrneg3 otroka, se je mati navezala nfl drugega moškega in pobegnila ■ njim v Avstrijo. Oče, ki je «^ sam z otroki, jo iskal »tolažbo« * alkoholu le Tx>lj kot prej. Otroc* so bili propuščeni bed! in co»t'; Kdo bi se čudil, da eo začeli tU«' izmikati, saj so bili večkrat laOT kot siti. V družino je poseglo So* cialno ^krU-tvo, oddalo Vero prej v rejo, rudo pa v ITehodt" dom v Preddvor, te^a pa, je bila težko vzgojlj'iva, ^c vzgojni zavod v Smledndku. Z hkim trudom so jo izšolali *J m-.-'< i raznvla osnovne šole, n ' V četrtek popoldne Je naie uredništvo povabilo dosetorico najboljših Športnikov z C.n-cnjsko, ki so jo bralci »Glasa« z anketo »Izberite najboljše šperinlkc Gorenjske«. Sprejema se na žalost niso udeležili vsi Izbrani športniki, predvsem zaradi obveznih priprav na zimsko sezono. Zato tudi nI bilo letošnjega »zm. govalca« Marjana Pečarja (za ieto 1960 je osvojil prehodni pokal Glasu), ki Je te dal na treningu v Pokljuki. Kljub temu smo z Marjanom Pečarjem pogovarjali v četrtek, In sicer po telefonu, in*mu v Imenu uredništva, bralcev ln vseh športnikov čestitali k njegovemu uspehu, seveda z žc",f\ da bi bil v letošnji sezoni še uspešnejši. — Na sliki: Skupina športnikov, ki so Jih anketiranci uvrstili med deset najboljših športnikov Gorenjske (od leve proti desni sede.P. Brinovec, Drago Petrič/ I. Tolar, M. Tolar, stojita pa Janez Teran in Janez Sumi). KOMISIJA ZA SFREJEM IN ODPUST DELAVCEV KRANJSKIH OPEKARN. KRANJ sprejme GRADBENEGA TEHNIKA s pooblastilom za študij poJno-m on tajnih Ivd< lkov, INDUSTRIJSKEGA AU STROJNEGA TEHNIKA ra napredek proizvodnje, GRADBENEGA oziroma INDUSTRIJSKEGA DELOVODJA za obratno vodstvo, ELEK 1 KIOARJA. ADM1NISTRATORKO za obrat Bobovk. Interesenti naj h« javijo do 20. decembra na upravi podjetja. Sejmišče 4. Na-stop službe takoj ali po dogovoru. Ver' več jim pa ni uspelo dutl tiKlega, kur bi Ji lahko dala mati in oče v njeni rani m'a<^a m kar *'.a obu brezvestno zavr^ in poto;>t;ila. Vera ni nikjer V •v. .1,1 ljubezni, ki jo lahko "t i oku sumo mati in one ski*W1'>, sti, ki Jo lahko da samo dot* oče. O STARŠIH NOČE NIC VEC SLI S ATT Ko Je izpovedala svojo do konca, Je Vera rezignirano i la: »8peonala sem, d* s°v Mbmlhi predaleč. Dajte ",e ft vzgojiMi-poboIJševalni dom, izučim kakšnega poklica. O na nočem nI« več slišati!« S »• besod«tml je prave krivo« ------1. j~ K'a™ '' ^ nesreče sama pač najhuje dda. /eč izobraževanja v gospodarskih organizacijah Pri Občinskem sindikalnem svetu v Kranju je bil v četrtek \ matiko, ki predstavlja najakut-popeidne posvet s predstavniki delavskih svetov in sindikalnih po- , nejše vprašanje v občini, bodo ' sindikalne družnic manjših industrijskih podjetij kranjske občine. Govorili so o vprašanjih idc.jno-prlitičnega izobraževanja članov kolektivov in O problemih stanovanjske izgradnje. Odbor za idojno-vzgojna vprašanja pri ObSS, ki je spremljal nekaj mesecev delo organov delavskega upravljanja, je ugotovil Vrsto negativnih pojavov, ki so najpogosteje posledica nepoznavanja problematike. Da bi popestrili izobraževalno dejavnost v gospodarskih organizacijah in jo vskladili z zaključki zadnjega plenuma CK ZKJ. bodo delavski 6veti in sindikalne podružnice proučile načine in oblike izobraževanja. Za podjetja, ki nimajo lastnih izobraževalnih središč, pa Naši golobi NA šampionatu V angliji V četrtek, 7. decembra, se je vrnila v domovino delegacija Zveze golobov-pismonoš Jugoslavije, ki je sodelovala na mednarodnem bodo organizirali poseben večmesečni seminar pri ObSS. Ker se je iz obrti, trgovine in nekaterih drugih panog prijavilo že toliko kandidatov, da je en oddelek zaseden, bodo pripravili dva oddelka seminarja. V zvezi s stanovanjsko proble- ■------.—organizacije m organi delavskega upravljanja pri obravnavi delitve sredstev za potrebe družbenega standarda skrbeli zlasti za stanovanjsko izgradnjo. Spričo letošnje obsežne gradnje stanovanj bo v prihodnjem letu v skladu le malo sredstev. Zato bo treba poskrbeti za sredstva drugje, proučili pa bodo tudi možnost množičnega varčevanja za potrebe gradnje stanovanj. J.' P. Konec nevšečnosti s tržnico Menda zlepa nii objekta, ki bi povzročil toliko nevšečnosti, govoric in negodovanja kot gradnja kranjske tržnice. To vprašanje smo večkrat obravnavali tudi v našem časopisu. — Kdaj bo torej Kranj dobil tržnico na dverišensm delu zgradbe št. 5 na Titovem trgu? Z gradnjo so začeli že pred letom, kasneje pa so dela ustavili. Na zavodu za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj so nam povedali naslednjo. — Gradnja tržnice je že takoj na začetku naletela na zapreko, saj ne gre •»-o1' 'i ureditev dvoriš no^a dela, Londonu. Po vTiiiivi v oom&v.v.j je sekretar Zveze, Leon Suchy iz Kranja takole opisal to prireditev. »Letošnji mednarodni šampio-aat golobov-pismonoš je bil v Londonu od 1. do 2. decembra, in sicer v prostorih Royal Horticul-hiral Nevv Hali Westminster. Sodelovale so članice mednarodne federacije golobov-pismonoš iz Poljske, Italije, Švice, Španije, Zapadne Nemčije, Velike Britanije in Jugoslavije. Vsaka država je nastopila z 20 golobi. Našo državo so zastopali golobje iz Som-oora, Zagreba. Maribora, Ljubljane in Kranja. Na vprašanje, kako se je naša država uvrstila s svojo udeležbo na šampionatu, je tov. Suchy odgovoril takole: »Z uspehom smo lahko zadovoljni. Med 160 golobi je golob Franca Križnarja iz Kranja (Klub »Kurir«) v mednarodni skupini zasedel 6. mesto. Zanimivo je tudi to, da je vsaka delegacija pustila svoje golobe v Londonu, ki so jih po končanem šampionatu prodali na dražbi v korist obubožane mladine Anglije. Vsi skupaj so bili prodani za 1300 funtšterlingov ali 3,900.000 dinarjev. Prihodnji mednarodni • šam-Pionat bo v mestu Ostende v Belgiji leta 1963. - R. C. -.j.,a j^ nć.w.c-ia-liziran, drugi del pa je privatna lastnina, razen tega pa so v zgradbi poslovni prostori in stanovanja. Vse to pa seveda onemogoča kontinuirano gradnjo tržnice in hkrati adaptacijo zgradbe. Pročelje ostane v glavnem neizpre-menjeno, zakaj poslopje je kot kulturnozgodovinski objekt zaščiteno. Nekdanji gostinski prostori bodo preurejeni v poslovni lokal, kamor se bo selila trgovina s pohištvom »Lesnina«, medtem ko bodo prostore mlekarne, sedanje »Lesnine« in frizerskega salona preuredili v samopostrežno trgovino. Lesnina se bo v novem lokalu naselila le začasno, kasneje pa bodo te prostore verjetno preuredili v mlečno restavracijo. Dvoriščni del je namenjen tržnici. Na desni 6trani, ki meji na cerkev, bodo zgradili stalne pro-dajalnice za trgovsko podjetje »Agraria« in kmetijske zadruge, zadnji del tržnice, ki meji na Tavčarjevo ulico, pa bo odprt. V j tržnih dneh - to je ob ponedeljkih in petkih, ko je naval prodajalcev in potrošnikov še posebno velik, bo prodajni prostor razširjen tudi na ulico ob cerkvi. V ostalih dneh pa bodo tu parkirala motoma vozila. Adaptirali bodo tudi celotno nadstropje, seveda šele potem, ko se bodo stranke izselile. Cemu bodo služili ti prostori, trenutno še ni določeno. Menijo pa, da bi "ili zelo primerni za konfekcijsko • a; ovim o »Gorenjska oblačilnica«. Preurejanja gostinskih obratov o se že lotili. Ce bodo vremen-ske razmere dovoljevale, bodo preko zime uredili tudi kanalizacijo tržnice in nekatera druga dela. Vsekakor pa bo tržnica izročena namenu prihodnje leto 1. maja. — S. S. Štirnove hiše ne bodo porušili Niso še dobro izročili namenu mosta čez Kokro v Kranju, ko so se med Kranjčani razširile govorice, da bodo Stirnovo hišo, ki velja za najstarejše poslopje v Kranju, v skladu z urbanističnim načrtom porušili. Severna stena poslopja, ki meji na dostop k mostu, zares ni na pogled posebno privlačna. Tik ob steni pa gradijo kioske za prodajo tobačnih izdelkov, prodajalno srečk Državne loterije in cvetličarno. Koliko je torej resnice v govoricah, da je ta kulturnozgodovinski spomenik ogrožen? Nabenega dvoma ni, da bi z odstranitvijo tega poslopja storili nepopravljivo škodo. Hiša je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. To je bila državna mitniška hiša. V 18. stoletju je prešla v zasebno Šolstvo na zborih volivcev Zbori volivcev, ki so bili prejšnji teden v Skofji Loki, so med drugim obravnavali tudi šolstvo. Šolstvo namreč zahteva vedno več sredstev za svoj razvoj. Čeprav so bili zbori slabo obiskani (tako je bilo v II. četrti od 400 ljudi, ki stanujejo na tem področ- in pionirskih akcijah. Naj navedemo samo, da so lani zbrali učenci te šole 131.128 dinarjev za alžirske otroke, da na šoli deluje mladinski orkester, trije pevski zbori in da so posebno priznanje žali letos mladi likovni ustvarjalci na republiški razstavi otro- NAŠ RAZGOVOR Konfekcija se bori za potrošnika O izotr ;«yanju in samoizobra-zevanju smo že mnogo pisali. Pa vendar so še ljudje, ki se premalo zavedajo, kolikšnega pomena Je strokovno izpooolnjeva nje za posameznike in za kolektiv. Ta ugovor ne volja za kranjsko Podjetje »Gorenjska oblačilnica«, kjer so organizirali krojni tečaj. »Potrebe 1 l in hkrati težnje Po strokovnem izpopolnjevanju w> narekovale organizacijo krojnega tečaja,« je v začetku pogovora dejal Franc 2lebir, udeleženec tega tečaja, 6icer pa vodja ekonomske onote v oddelku tcžk~ konfekcije. © »Koliko časa traja tečaj, kaj ob«eg;i učni program in kdo ga vodi?« • »ToeoJ se bliža pravzaprav It krajn. S teorijo smo že končali, ••daj bo na vrsti približno r>0 nr Praktičnega dola. kjer lo pokazal vsak na svojem področju, kaj se 1» naučil. Sicer pa je tečaj trajal I)r 'Mi/.no tri mes Na tečaju nam je predaval strokovni učitelj Vili Jaklič |z Ljubljen«, o značilnostih telesne Anatomije, o pri kroje, vanju, splos- nrn modeliranju, praktični obdelavi, ustavi in obdelavi modelov tadi o normativih in kalkulacija b, skratka vse kar jv v zvezi ■ umskim, damskim In otroškim ■rojenjem.« f5 »Koliko je tečajnikov in kak> J« potoka] tečaj?« — »V.sch tečajnikov nas Je 11. v Havnem mojstri In nekaj pred-delavcev Iz kranjsl i h obr.it'tv. *n» Pa je celo iz mlofo jeseniškega obrata za damofco konfek- ■fc'o, !'<> delu d J* v popoldanskem času snreme- n'U Rrlkrojevalnica u tri do Hlrl ftr* v učilnico. I : pa. ki so ('. ,a,i v popoldanski* limoni, »»doknadni d h. .i f.is.« • -In 'v h t<> - »V.;eli;.k r vcMa. :.»*,e znanje *<* ho v proizvodnji broi dvom* »ntlralo, *,-(j se bo poan&lo r; JjjkolJ lanju m i .v [a pri p i h,1"ikih u m i, i d«, To slro-Jov"o izpopoh (rvanje pa »aen »rut ne bo vplivalo na zvijanj 0s< bnJh pre trnkov sondi Ustom ttttfftolueije po Jo vonja < h i *Mn>skih faktorjev.« O »Je predviden še kakšen tečaj?« — »Kaže, da bomo imeli tečaj zopet v marcu prihodnjega leta. Zajci naj bi tiste, ki se ga sedaj niso mogli udeležiti zaradi objektivnih razlogov.« 4* »Omenili ste, da so med drugim botrovale temu tečaju potrebe tržišča. Torej pripravljate nove modele?« — »Da. Za spomladansko sezono pripravljamo nekaj novih modelov za moško, damsko in otroško konfekcijo.« ju mesta, le nekaj več kot 40 oseb), je bila razprava o šolstvu živahna. Na zborih so volivce seznanili z delom šolskega odbora škofjeloško osnovne šole Iz poročila je bilo razvidno, da se je šolski odbor ukvarjal z materialnimi in vzgojnimi problemi. Najbolj pereče vprašanje te šole je pomanjkanje učilnic. V 38 oddelkih je 1338 otrok, ki imajo le 15 učilnic; ker je le-teh premalo, ima šola še eno učilnico v vajenski šoli in štiri v gimnazijskih prostorih. Zaradi pomanjkanja učilnic so prvi in drugi razredi uvrščeni v tri izmeno šolskega pouka. Kljub vsem težavam je šola dosegla v zadnjih letih lep uspeh. Tako je v preteklem šolskem letu izdelalo na šoli 1054 od 1225 učencev (86 odstotkov). Se lepše Pa je razviden uspeh po tem, da sedaj konča osemletno šolanje skoraj 70 odstotkov vpisanih dijakov, medtem ko je pred leti prišlo v osme razrede le 20 odstotkov učencev. Zelo uspešno se učenci škofjeloške osnovne šole uveljavljajo tudi izven šole. Sodelujejo v najrazličnejših krožkih ških risb. Kljub vsem uspehom pa so stroški za vzdrževanje škofjeloške osnovne šole najnižji v občini. Tako stane šolanje enega učenca na tej šoli 23.420 din, medtem ko stane šolanje enega učenca po drugih šolah v občini mnogo več; ponekod (n. pr. na Trebiji) stane šolanje učenca 72.000 dinar-I kraj kot jov, v Stari Oselici 60.000 dinar- jman. jev, na škofjeloški gimnaziji tTl.OOO dinarjev in podobno. Mnogo več bi škofjeloška šola dosegla, če bi imela boljše delovne pogoje. Glede na to, da število otrok nenenno raste, bi morali v Loki zgraditi še eno osnovno šolo. Sedanja nova šola, ki jo gradijo na Trati, ne bo mogla zakadi hitrega naraščanja prebivai-tva sprejeti vseh šolarjev. Volivci, ki so v razpravah so-lelovali, so soglašali, da bo treba v prihodnje dati šolstvu več sredstev; posebno pa od bilo dobro zgraditi v Loki še eno šolo, zakaj dotok novih šoloobveznih otrok je vsako leto večji. Pokazalo se je, da je bolje investirati sredstva v gradnjo večjih šol kot v odročne manjše šoje. Večje šole so cenejše in lahko nudijo otrokom mnogo več kvalitetnega znanja, ker je učni kader laže dobiti za večji za odročne. — V. Roz- last, leta 1910 pa v last Stirnovin, Poslopje bodo v celoti adaptirali in ga tako zavarovali pred tmiee-njem. Prvotno so nameravali v njem urediti mestni muzej, vendar 6o to namero opustih. Druga varianta pa je, da bi Stirnovi hiši priključili še Ernrovo hišo in jo adaptirali. — Torej ni bojazni, da bi Kranj izgubil kulturnozgodovinski objekt. — S.S. Še malo V Skofji Loki bodo kihko kmalu slavili dve pomembni zmagi — mostova pri Sešdrju in na odseka ceste Skofja Loka — kolodvor bosta dograjena. Most čez Selško Soro pri Soširju je pravzaprav že dograjen, sedaj urejajo le še dovoz pri tovarni ši cena poslooju. Prav tako urejajo dovoze in nasipe tudi pri mostu na Suhi. Prve dni v tednu so pri tem mostu odet ranili tudi večji del betonskih opažev. Most je tako že pokazal svojo pravo obliko. OTVORrrEV TRGOVSKEGA LOKALA Poljane (P.) — V središču Poljan gradi veletrgovina Lok a-poslovalnica Poljane novo trgovsko stavbo, v katero se bo preselilo več dosedanjih trgovskih poslovalnic. Prvotno so nekateri menili, da bo stavba odprta za 29. november. Ker pa lokali še niso opremljeni, bo otvoritev predvidoma za občinski praznik, medtem ko se bodo v trgovske lokale po vsej verjetnosti preselili šele za novo leto. Pravilnik o delitvi osebnega dohodka Selška dolina je poznana predvsem po dveh podjetjih — po tovarni NIKO in po MLIP Cešnjica. Toda v neposredni bližini lesno-industrijskega podjetja je tudi obrtno podjetje Cevljarna Rati-tovec. Omenjeno podjetje se je razvilo iz čevljarske zadruge, ki so jo leta 1933 ustanovili čevljarski mojstri v tej dolini. Zadrugo so ustanovili v času najhujše poplave izdelkov tovarne Bata. Čevljarji so spoznali, da bodo le s skupnimi silami lahko kljubovali konkurenci. Dvanajst ustanoviteljev je tako pričelo z delom v privatnih prostorih na Studenem. Zadrugo je kmalu zalotila vojna vihra in delavci so začeli odhajati v partizane. Trije člani — zadružniki so med vojno tudi padli. Takoj leta 1945 je zadruga spet pričela z delom. Ob sodelovanju i nega Okrajnega ljudskega odbora v Skofji Ixxki je zadruga dobivala nakazila za material. Delavci so delali v noprimernJih prostorih na Studenem. Zato so že leta 1943 prišli do odločitve, ali zgraditi lastne delovne prostore ali pa prenehati z delom. Na Stu-donom so vztrajno iskali primerno lokacijo, toda zaman. Končno je tudi zadrugi uspelo najti lokacijo, toda rte na S*nde- nem, temveč na Cešnjici. Z velikim delovnim elanom so se lotili gradnje, saj so opravili mnogo prostovoljnih ur. Gradnjo so pričeli s popolnoma lastnimi sredstvi, lovni kolektiv dajal na sklade in si tako ustvaril potrebno osnovo za začetna dela. V želji, da bi imeli čimprej lastne delovne prostore, v Cevljarni Ratitovec niso delili dobička. V zvezi z gradnjo pa je delovni kolektiv doživljal in reševal številne probleme. V tistem času je nekdanja zadruga postala podjetje. Kljub vsem težavam je podjetju le uspelo leta 1958 dograditi stavbo. Prve pare čevljev so v novih prostorih izdelali decembra 1959. Delovni kolektiv Cevljarne Ratitovec je torej z dograditvijo novih delovnih prostorov zaživel novo življenje. Svetle in prostorne delavnice so tako postale dru s, i prijetni dom čevljarjev. Letos je v Cevljarni Ratitovec zaposlenih 83 ljudi. Po planu za prihodnje leto se bo število delavcev povečalo na 90. Letošnji planirani bruto dohodek v vrednosti 79 milijonov dinarjev bodo presegli za priMižno 15 odstotkov. V zadnjem času so se bistveno izboljšali tudi osebni dohodki. Tudi v Cevljarni Ratitovec so živahno razpravljali o izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka. Pravilnik o delitvi čistega dohodka je delavski svet že potrdil, medtem ko pravilnik o delitvi osebnega dohodka trenutno še pripravljajo in vsklajujejo. Delovni kolektiv je z zanimanjem spremljal razprave o delitvi dohodka in menil, da je skrajni čas, da preidejo na stimulafrvnejši način nagrajevanja. Prejšnji pravilnik o nagrajevanju namreč ni zajel vseh elementov, ki so v neposredni povezavi z vloženim delom in osebnimi dohodki. J. P. Tokrat o družbenih prostorih V mOi »Vrt« r Železnikih so uredili družbene prostore. Nekaka uradna otvoritev bo za krajevni praznik. V omenjeni stavbi imajo mladinci že prijetno urejen mladinski klub. V klubu imajo časopise in revije ter šah. V vili »Vrt« je tudi knjižnica, pevci pa bodo kot doslej imeli tam pevsko vaje. Prav tofco bodo v tej stavbi tudi prostori za sestanke družbenih organizacij. Za oskrbovanje in red v teh prostorih bodo verjetno morali nastaviti hišnika. O tem v Železnikih za razrnftsliajo. Trenutno na- meravajo zaposliti nekoga izmed upokojencev. Ta bi namreč nenehno skrbel za to, da bi bili prostori vedno in zadostno oskrbovani. Poseben problem za Železnike pa je televizija. V družbenih prostorih bi nedvomno namestili televizijski aparat, Če bi bili prepričani, da bo televizijska slika čista. Zato ▼ Železnikih razmišljajo, da bi posebna komisija pregledala teren in ugotovila, ali televizijska 6lika sploh prodre v tn kraj. Ce bi bile ugotovitve ugodne, bi verjetno kmalu nabavili tudi televizijski aparat. Elektro Kranj — obrat Okolja Loka gradi v Poljanski dolini nov električni daljnovod, Vi bo povezoval Gabrk in Poljane Povprečno, po tisoč din RAZEN TOVARNE PEKO IN BPT SO SE NAJBOLJ IZKAZALI PODLJUBELJČANI — 11,519.000 DIN VPISANEGA OBČINSKEGA POSOJILA Vse komisije na območju tržaške občine so že pred dnevi zaključile z vpisom občinskega posojila, pretekli torek pa so o uspehu oziroma o rezultatu akcije glede posojila že razpravljali na skupnem sestanku čland Izvršnega odbora ObO SZDL Tržič ln komisije za vpis posojila. Na tem sestanku je bila najpomembnejša ugotovitev, da je akcija za prostovoljni vpis občinskega posojila v glavnem uspela, čeprav nekatere komisije svoje naloge niso opravile najbolje in čeprav so se nekateri posamezniki izkazali zelo slabo. Za ureditev nekaterih družbe- [z gasilci gradijo večji objekt, v nih prostorov in nabavo lokalne- katerem bo dovolj prostora za ga radijskega oddajnika so občani in gospodarske organizacija vpisale 11,519.900 dinarjev sra stev, kar znese v povprečju pr' bližno 1000 dinarjev na ene občana. Komisije pri KO SZD so zbrale 1271.000 din komisije po sindikalnih podružnicah 4 mi- vsestransko kulturno in družbeno- stev ne razdelili med vse organizacije SZDL, ker bi s tem ne dosegli zaželenega cilja. Lotili 6e bodo le tistih gradenj in urejevanja družbenih prostorov, ki jih bodo z vpisanim posojilom lahko tudi dokončno izpeljali. Seveda pa bo treba prvenstveno upoštevati Podljubeljčane, ki so z vpisanim posojilom dovolj jasno pokazali, Pred kongresom LMS Odpraviti nedelavnost Pri Občinskem komiteju Ljudske mladine v Radovljici je bila lani ustanovljena tudi komisija za ideološkopolitično delo. Na žalost moramo že takoj ugotoviti, da je bila dokaj nedelavna, predvsem zaradi tega, ker je manjkalo denarja in dovolj sposobnega kadra. Podobno je bilo tudi z bivšimi občinskimi komiteji Ljudsko mladine na Bledu in v Bohinju. Zaradi problemov, ki so nastali ob zirali tudi na Bledu, v Bohinju in v Zgornjih Gorjah. Predavanja, ki so v programu šole za življenje, bodo skušali uvesti tudi na osemletkah v sedmih in csmih razre- VASKI AKTIV LJUDSKE MLADINE V PODKORENU Med najboljšimi v občini PODKOREN - Mladinski aktiv v prijazni vasici Podkoren je letos dosegel skupaj z ostalimi or- dBt oa | sn no cejavnoj razen tega pa mijone 133.000, gospodarske orga-/ bodo imeli tudi gasilci svoje pro-nizacije pa so vpisale 6,095.000 di- ■ store. Glede ostalih sredstev pa narjev občinskega posojila. Naj-J so bili na torkovem sestanku bolj so se na terenu izkazali Pod- ( mnenja, da naj bi vse terenske ljubeljčani, kjer ie 138 članov j organizacije SZDL izdelale po-SZDL vpisalo skupno 264.000 din drobnejšo analizo o potrebnih posojila. Zelo slabo pa so se od- sredstvih za ureditev družbenih rezali v Brezjah pri Tržiču (23 J prostorov, na osnovi česar bi raz-Drczjanov je vpisalo le 18.000 din f pravijall, kje bi se z razpoložlji-poeojila!), v Jelendolu (21 članov j vimi sredstvi dejansko lahko lotili SZDL 11.509 dinarjev) in proti ' ureditve. Načelo je, naj bi sred-pričakovanju v Kovorju, kjer je 108 članov SZDL vpisalo le 87.000 dinarjev občinskega posojila! Morda se bodo Kovorjani bolje izkazali, ko bodo kljub nizkemu posojilu tamkaj vseeno uredili kulturni dom in družbene prostore. Marsikaj bodo lahko nadoknadili S' prostovoljnim delom pri gradnji. Kot je bilo rečeno že pred pri-četkom akcije, bodo zbrana sredstva namenjena razen za ureditev j doma v Kovorju še za ureditev \ zaradl tcSa Je v "dnjem času vse doma v Lešah in nabavo lokalne- 1 vc* prigovorov na tamkajšnje ga radijskega oddajnika. NekajJKin° podjetje. Ne gre za spored sreds'ov bodo določili tudi za filmov, ki ga ima to podjetje, pomoč Lom! jenom, ki že skupno temveč za to, ker dovoli ogled Skoraj tri tisoč otrok bodo obdarovali da so zainteresirani, da bi tudi v. zdru-Uvi trch k^tejev, niso ___ uspeli pripraviti dovolj učinkovitega skupnega programa. Zato je vse organizacijske probleme ter probleme v zvezi s programi reševal v glavnem kar sekretariat Občinskega komiteja. Lani v Radovljici niso organizirali svojih seminarjev, marveč so pošiljali mladinsko aktiviste na seminarje v republiškem in okrajnem merilu. Iz Radovi i i ce so imeli lani več mladincev in mladink na seminarju v izobraževalnem centru v Bohinju. Skupaj z Delavsko univerzo so organizirali šolo za življenje, ki jo je obiskovalo 72 slušatedjev. Podobno šolo bodo letos organi- dih. Taka oblika seznanjanja I ganizacijami, ki pa pri svoji de-mladega človeka s spolno vzgojo javnosti niso na j uspe mej še, prese jim zdi v Radovljici najbolj cejfenjl u.spoh. Zato je Občinski primerna. komite nedvomno upravičeno oce- ^jtu*/KOVINAR- Poclljubelju dobili prostore, v katerih bi se lahko (sastajali na najrazličnejših prireditvah. Pričakovati je hllo, da bodo gospodarske organizacije akcijo glede vpisa bolj podprle (nekatero sploh niso nič vpisale!), tovarni »Peko« in BPT pa sta vpisali po 2 milijona dinarjov in s tem pokazali vse razumevanje za potrebe družbenih organizacij. B. Fzi'on rez odgovornosti V zadnjem času so že večkrat poudarjali, da tržiški mladini neprimernih filmov tudi najmlajšim. Seveda pa je neprimeren film manjka primernega razvedrila. Ta 1 lahko najbolj škodljiv otrokom ugotovitev pa prav gotovo velja še toliko bolj z% cicibane in pionirje, ki sol oh ničesar nimajo. Prav MM - Priprave na DEDKA MRAZA so v tržr*ki občini v polnem razmahu. Naloga, da bi pravično obdarovali skoraj tri tisoč otrok, pa je precej zahtevna. Letos so 6e Zadeve okrog NOVOLETNE JELKE IN DEDKA MRAZA lotili procej drugače kot prejšnja leta. Osnovna misel Tr-žičanov je. da naj bi s* ne ponavljalo več tako, kot je bilo prej inja leta, ko so bili nekateri otroci obdarovani tudi po trikrat, dru,?' pa nobealerat. Prav zaradi tega so ustanovili poseben odbor, ki bo zbral rrodstva po vseh gospodarskih organizacijah in jih tudi razdelil med posamezne prireditelje že vpeljanih novoletnih PREVENTIVA V OSPREDJU Podljubelj — Zneno je, da je Ptasilsko druetvo v Podljubelju že dlje zelo prizadevno. Čeprav društvo glede članstva ni najštevilnejše, je vendar zelo aktivno, zlasti kar zadeva preventivno dejavnost. POD Podljubelj opravlja j redne preglede, razen tega pa prireja tudi ob?aena predavanja, tti katerih seznanja vaščane o j najrazličnejših oblikah protipo-tarna varnosti. D*io druitv* pa je v zadnjem čami precej lažje kot je bilo prejšnja leta. Pred dobrim letom so si namreč zgradili svoj dom, čeprav so imeli na razpolago le 1.6OO.C00 dinarjev; dom so si zgradili s samoprispevkom va- j ščanov ln prostovoljnim delom. običajev. Otroci, ki obiskujejo šole, bodo obdarjeni na šolah, predšolske otroke (stare nad tri leta) pa bo dedek Mraz obiskal v Dijaškem domu in drugih prostorih, ki so primerni za takšne prireditve. med 10 in 15 letom. Prav teh pa je na popoldanskih predstavah skoraj največ v dvorani, čeprav tudi petletnikov ne manjka. Gre za to, da bi v takšnih primerih najmlajši sploh ne smeli v dvorano. Seveda pa bi moralo podjetje v zameno preskrbeti za najmlajše primerne filme. Zelja staršev v Tržiču je, da bi tudi tamkajšnje Kino podjetje uvedlo vsaj enkrat tedensko mladinske filmske predstave, tako kot je to primer v Kranju in tudi v nekaterih drugih krajih. Za prvo, da otroci ne bi smeli gledati neprimernih filmov, ne bi smelo biti pomislekov (noben komercialni učinek ne more drugega predloga pa Kino podjetje lotilo v času. naj najl bi se rajdein b. F. Tudi vsa ostala predavanja so v Radovljici organizirali skupaj z Delavsko univerzo. Po osemletkah so predavali pedagogi in sami skušali najti primerne oblike iz-venšo'skega izobraževanja mladine. Na osemletki na Bledu so imeli predavanje ob sprejemu v organizacijo Ljudske mladine, in sicer o pomenu in nalogah mladinske organizacije ino naši politiki. Mladi so se udeleževali tudi 1 javnih idej no-vzgojnih in političnih predavanj. V radovljiški občini primanjkuje tudi klubskih prostorov, kjer bi se lahko razvijale vse vrste idejno-vzgojnega dela, na primer klubi OZN, debatni klubi, mladinska tribuna, filmski klub itd. M. Z. Pred občinsko konferenco LMS na Jesenicah Uspešno obdobje dela Jesenic?, 9. decembra — Jutri ob 8\15 uri bo v domu »»Partizan-« na Jesenicah redna letna konferenca Občinskega komiteja LMS Jesenice. Bolj ali 'manj uspešno obdobje dela jeseniške mladine označujejo predvsem nekatere oblike dejavnosti, kot so društvena z organiziranjem X. mladinskega festivala, srečanje zamejske mladine, zbora metalurgov in kovinarjev in športna dejavnost v obliki »odtehtati« posledic slabe vzgoje!), medsebojnih srečanj. Torej je na področju društvenega in družabnega življenja pa tudi športnega mladina jeseniške komune napravila precejšen korale naprej. Nedvomno so tudi na področju idejno-vzgojnega in ideološko-po-litičnega izobraževanja dosegli zadovoljive rezultate. Uspelo jim je iz ozko programiranega dela preiti k široko izobraževalnemu delu, ki pa ne zajema samo strogo ideološke in politične problematike, marveč skuša dati mladim ljudem odgovore na vsa vprašanja, ki jih zanimajo. V tej smeri so dosegli že precejšnje uspehe, predvsem s tesnim sodelovanjem z Delavsko univerzo, medtem ko pomoč in povezava z ostalimi institucijami, predvsem pa z druž-benoHpolitičnimi organizacijami ni ravno najboljša. Mladinske politične sode, šole za življenje, ciklusi predavanj, klubi OZN so oblike ideološkega dela, za katere j lahko trdimo, da so lani še najbolj uspevale. Ideološka komisija pri Občinskem komiteju LMS je razpravljala tudi o ostalih oblikah ideološkega dela, in sicer o marksističnih krožkih, tribunah mladih, proizvodnih konferencah in podobno. Te oblike, ki so tu in tam le delno uspevale, bodo v prihodnje povsod na dnevnem redu, kjerkoli se bo razpravljalo o idejnem delu. Ne moremo tudi mimo vrste napak in slabosti, ki smo jih sre- I čali pri delu. Prav je nil ta aktiv kot najboljšega v letošnjem letu. Priti na sestanek in razgovarjati se z mladimi ljudmi v tem aktivu — to pomeni pravo mladinsko razpoloženje, ki je polno tolikšnega zanimanja, ne samo za našo družbeno stvarnost, marveč tudi za ostale aktualne probleme, s katerimi s« mladi ljudje srečujejo. Pa poglejmo, v čem je pravzaprav uspeh dela tega mladinskega aktiva. V organizacijo je v tej vasi vključenih 47 mladincev iti mladink in vsi aktivno delajo Ko smo vprašali sekretarja organizacije tovarišico Kati Grlic, ki j« tudi članica sekretariata Občinskega komiteja na Jesenicah, na katerem področju je mladina v Podkorenu največ dosegla, smo ugotovili, da je največ zanimanja vzbudila SOLA ZA ŽIVLJENJE. Zelo razvito je društveno življenje, saj so večkrat mladinske zabave, naštudirali so dve igri, s katerima so se predstavili vsemu občinstvu. Naj omenimo še športna tekmovanja v obliki medsebojnih srečanj, predvsem z JLA in sosednimi aktivi. V novo vodstvo, ki so ga izvolili na nedavni mladinski konferenci, so vključili mlajše aktiviste. Zato lahko pričalcujemo, da bo prihodnje leto prineslo podko-renski mladini še več delovnih uspehov. — F. Ban Državni prvak na drugi turneji Jesenice, 8. decembra (P. U.) —' Hokejski klub Jesenice, ki je odigral v letošnji sezoni že deset tekem pod Mežakljo, je danes zjutraj odpotoval na osemdnevno turnejo (drugo v zadnjem času) * Švico. Ker hokejisti niso dobili vstopnega dovoljenja za Francijo* bo tekma v Chamonbcu odpadla« zato pa bodo Jeseničani odigral" v Švici kar 6 tekem. Med povrat' kom bodo odigrali tekmo tudi < Celovcu, in sicer proti moštvi* KAC. — Turnejo bodo jeseniški hokejisti izkoristili za temeljit« pripravo na letošnje državno pr* venstvo, hkrati pa seveda tudi z* verjetno udeležbo na svetovncO* prvenstvu. Daleč pred drugimi Gorje — Pravijo, da je krajevna ., oa le-te I organizacija Rdečega križa v Gor* obravnavajo in v prihodnje se ne Uah najbolj množična in najbolj «mcjo več ponavljati. Ideološko j delavna organizacija. Za doka* delo namreč še dostikrat boleha I naJ navedem kar nekaj uripeho*' Prvi sneg Pet pionirskih krožkov srednja vas - Pionirji na omov-ni šoli v Srednji vasi v Bohinju imajo 5 krožkov: foto krožek, gospodinjski, literarni, dramatski in krožek za prvo pomo*. Razon zadnjega, ki se v zadnjem času ne 6estaja, imajo vsi ostali obširne programe dela in njihovi člani rudi pridno delajo. Pionirji, ki so vključeni v foto krožek, zbirajo fotografski material v okvfru akcije* Moj kraj včeraj, danes in jutri ter snemajo najrazličnejše druge motive. Po- V prihodnje -sodelovanje Srednja vas — Preteklo leto se Je tereraka organizacija ZK Srednja vas na pobudo Občinskega kom i t-j a r.veze komunistov razdvojila na terensko organizacijo ZK in organizacijo v okviru kmetijske zadruge. Po tej ločitvi pa terenska organizacija nI našla prave vsebine dela, saj združuje člane s povsem različnimi interesi in je zaradi tega v mnogo slabšem položalu kot osnovna organizacija, v kateri «o včlanjeni komunisti - zaposleni pri Kmetijski zadrugi Srednja ves. Med obema organizacijama je bilo tudi premalo sodelovanja in povezave. Prav sedaj pa so komunisti eklenlll, da se bodo ekuSall tesneje povezati in najti skupne oblike dela. -M. S. skusili so se tudi s fotogrami in priznati je treba, da so jim dobro uspeli. Pionirke pri gospodinjskem krožku imajo prav tako pester program dela. I.etos so uporabile precej časa za pridobivanje sadnih sokov s pomočjo sokovnika, več ur uporabijo za šivanjp, vezenje, pletenje in druga gospodinj- ska opravila, ki jih snme izberejo. Dramatski krožek prav sedaj pripravlja krajšo igrico o dedku Mrazu, s katero bodo ca šoli praznovali novoletno jelko. Literarni krožek pa se z zanimanjem seznanja z deli znanih slovenskih književnikov in pripravi kvalitetne recitacije za V6e šolske proslave. — M. S. Film o Bledu Prihodnjo pomlad bo filmski studio UNIKAL iz Ljubljane po naročilu Turističnega društva Bled začel snemati turist i čno-p ropa -gandni film o Bledu. Pretežni del filma bodo snemali v glavni sezoni. Film bo igran in bo na nevsiljiv in veder način predstavil Bled z njegovimi leootaml in zanimivostmi ter vsem ostalim, kar Se tvori interesno območje slehernega turista. Film bo posnet v barvah, izdelali pa bodo slovensko, angleško, francosko in nemiko kopijo. Radi se pohvalimo, da jo Bled svetovno znano letovišče, vendar drži, da do sedaj za njegovo propagando (seveda iz objektivnih vzrokov) Se zdaleč niso bile izkoriščene vse možnosti. Sicer pa ta ugotovitev velja na splošno za ves naj turizem. V inozemstvu naše maloštevilne prospekte in letake v ■ pravem pomenu besede preplavijo in prekrijejo propagandni materi- ali drugih turistično razvitejših dežel, ki za propagando žrtvujejo več kot pri nas. Prav letaš pa nam tudi gorenjski turistični delavci obljubljajo, da bo ie za prihodnjo sezono turistični propagandi posvečeno več pozornosti (in denarja). Tudi pomanjkljiva propaganda je bila doslej eden Izmed vzrokov, da s številom turistov, ki so se zadrževali pri na« glede na Bali možnosti nismo mogli biti povsem zadovoljni Film o Bledu bo torej zaradi trga »do dobrodošel. Ne bi bilo odveč, da bi o taki vrsti prop.i gande razmišljali tudi v drugih turistično razvitejših krajih, v katerih kapacitete v minulih sezonah niso bile v polni meri izkorlši < ne, ker so tisti kraji premalo znam. Poljai*. loto i. i'crdan MARLJIVI GODBENIKI Gorje — Gasilska godba na pihala v Gorjah je pred loti slavila že 50-letnico svojega obstoja. V zadnjih letih je njeno delo nekoliko zamrlo, ker niso imeli dirigenta. Letos pa so za delo v tej godbi uspeli pridobiti sposobnega dirigenta Julija Zorga z Ja-vornika, ki enkrat na teden prihaja v Gorje in vadi 20 članov godbe, obenem pa okoli 20 mlad h Gorjanov pripravlja za pristop k godbi. Omenjena godba redno nastopa pri vseh proslavah, zato je pri Gorjanih zelo v čislih. Ob koncu tega meseca ali v začetku januarja prihodnjega leta bo gasilska godba priredila samostojen koncert, ki ga vasčani že zelo težko pričakujejo. Morda naj omenim Be to, da so instrumenti te godbe skoraj toliko stari kot godba sama, zato r! godbeniki zelo želijo, da bi Jim v bližnji prihodnosti uspelo kupiti nove instrumente. - M. S. SE O STRELSKI DRUŽINI Gorje — Strelska družina z Go-rlj Je loto« v tretjem letu svojega obstoja. Sedaj Ima 60* članov, ki imajo skupaj 9 »račnih pusk in •pO malokullbrsko pu.$ko. Gorjnn-skl strelci so se doslej udeložili ve viste tekmovanj: tako so bili iHVMimezniki na medobčinskem t. kmovnnju v Skofji I/>kl, pionirji eo tekmovali s pionirji na Hh-hi, sodelovali so tudi na več [>i< .l:h u ,in.s'k:h tekmovanjih. Leto« pa jo ta strelska družina prvi«' pripravila tekmovanje v Gorjah. Povabilu na tekmovanje so se odzvali strelci z Bleda in .* na pretiranem teoretiziranju, ki je ločeno od prakse in ni aktualno. Mlad človek — mladj delavci, upravljavci, dijaki, učenci bodo največkrat presojali delo, družbeni napredek skozi razmere, kakršne imajo na svojem delovnem mostu in v svoji neposredni življenjski okolici. Zato je prav, da slehernega mladega človeka navajamo in usmerjamo v to, da zna realno in kritično presojati odnose, v katerih živi, se uči in dela. V razvitem sistemu noše neposredne socialistične demokracije mora biti vsakdo od govoren in dejaven člen v verigi neštetih družbenih funkcij, kakor hitro začne resno vstopati v življenje. O tem bodo govorili tudi na jutrišnji konferenci. — E. Ban njenega dela. * Na njeno pobudo je bila v Gorjah ustanovljena posvetovalnic3 za matere in otroke, poskrbela Pa je tudi za to, da v Gorje vsak t*" den enkrat prihaja zdravnik 1 Bleda in imajo torej 6vojo o111" buJanto. V pretekli sezoni so P*" skrbeli za vnsto tečajev in preda*' vanj. Vaičanl posebno rndl poslu* šajo predavanja doktorja Boned1* ka z Bleda, zato je pri njegovi"1 predavanjih še prav posebno ve* lika udeležba. Uspemo delo organizacije ^ Pa se je pokazalo tudi pri zadnJj krvodajalski akciji. Samo z Gor« je odšlo na odvzem krvi na Bl^" preko 100 va'.čanov, večje Števil* domačinov pa se je prijavilo J to akcijo tudi na svojih delovni* mostili v drugih krajih. Spomenik na Uskovnlcl Srednja vas v Bohinju - Krajevna organizacija Zveze borcev Srednja vns je lolo; obnovila sno- Arha in padla aktivista Janezi, Valentina Oblak. Znano je, da se Je na pl3'n f&ideolfnka KOMUNA mon:k oadlim na planml U«k'»"-nlci. Spomenik stoji na vidnem mestu ob poti, po kateri no mnogi r>lan'nci vračajo n Triglava. Po«tnvill so ga v spomin nn padla borca Janeza Ra?ena In Mart na hinjski odredi zato so domove Nemci v letu 194*9 P°*^?L ln Ob tej priložnosti vrgli v Pfj, mene tudi dva i/.med omen)***1 tovarišev. Dnin«, zvečer ob lfl. url bo v dvorani Gasilskega doma v CeSnJloi v Bohinju NOVINARSKI VEČER Na njeni boste zvedeli ro najnovejše dogodke i*1 najbolj aktualne lomače pr< '•'« me. obenem na se boste prijel no rahavull. naj bodo za zabavo skrbeli Veseli godci in Upe Revie Iz Kranja. \ tbl uredništvo .»Glasa-« jf Športni kroj tudi zvečer MVko*"^«#»2 JE v Gotovo ste že opazili, da je koža Tokrat za »njega«, model toplega zimskega puloverja »Vsaka žena je lahko elegantna«, je rekel pokojni Christian Dior, »ne da bi porabila za svoje obleke vehko denarja, če se le ravna po treh pravilih mode: preprostost, dober okus in izbira blaga.« No, moda danes omogoča ženam, da se v celoti ravnajo po teh pravilih. Preprostost je postala vodilna modna smer. Kar spomnite se prikupnih srajčr.ih oblek, ki jih že doJgo nosimo, ne da bi se jih naveličale; ali pa modelov modne kreatorke Coco Chnnel, ki so ji zaradi njenega prizadevanja — preprosto in elegantno KAJ PA.OMARA? V svoj dnevni red, če je še tako natrpan, morate vsekakor sprejeti tudi vsakdanje pranje osebnega perila, nogavic, likanje obleke, morebitno čiščenje madežev na krilu, zračenje dnevne, obleke, predvsem puloverjev, v katerih se tako radi drže neprijetni vonji. Ne dopovedujte si vsak dan, da se vam »ne ljubi« in končno vendarle že pospravite omaro. Pri tem pospravljanju boste najbrž naleteli še na poletno garderobo, ki ste jo pozabili očistiti, zakrpati, skratka vonja še po počitnicah ob morju. Malo več časa vam bo vzelo pranje poletnih bluz in kril, toda veseli boste, če ne boste drugo leto odkrili zastarelega madeža, ki je uničil obleko. Zašite in očistite, toda nezlikane obleke, da ne bi po-rumenele, spravite v kovček ali v zaboj. Poletno obutev skrbno očistite, napolnite s časopisnim papirjem in spravite v polivinilne vrečice ali vrečke iz nerabnega tiskanega blaga. Puloverje in jopice ne obešajte na obešalnike, ker se bodo grdo raztegnili, raje jih lepo zložite in zavarujte pred prahom v poliv'ni-laeti vrečici. Puloverje in bluze podstavite pod pazduho s kosom svile, da se ne bi prehitro »sfilcali« in izgubili barvo. Ce ste opazile, da so se vaši žepi na krilu raztegnili, jih v bodoče redno podložite s svilo. — Moda predlaga krznena barcike, ki jih nosimo potisnjene nekoliko nazaj in v stran MALI NASVETI Vlažne madeže na usnju odstranjujemo z navadnim vazelinom. Na krpo stisnite nekaj vazelina ln dobro namočite usnje, čez dva dni izlošci te s čisto volneno krpo. Da vam ne bi ustnice na mrazu ra pokale, jih najprej prevlecite s žminko, nato pa s tankim slojem ricinusovega olja. Ko kupujete volneno odejo, pazite na njeno težo, ne glede na dc-brbno, saj bo le lahka odepa dober izolator za mrzli zrak. Velikost odeje za otroško posteljo naj bi bila 130 X 180 cm, za odrasle pa 183X220 cm. Rob odeje obšijte s svilo ali 2 atlasoma, da se ne bi prekmalu raz-ir ala; samo obšivanje se ni dobro obneslo. Sabno opravo iz orehovine oči-s' e % mešanico enakih delov olja, v« zi lina in terpentina. Po enj url postopek ponovite in pustite, da se suši 12 ur. Nato zloščile les z jeleni o kožo. Ce je vaš termofor po daljši uporabi izgubil prožnost in je guma postala neprijetno trda, ga postavite za nekaj časa v posodo z destilirano vodo, ki ste ji dodali 3-procentni amonijak. Ce pred spanjem opazite na termofor j u luknjico, namesto vroče vode nasujie vanj segreto sol, saj bo dlje tepla kot pa voda. Kadar vas zelo zebe, se zdrgniie z rokavico za umivanje, ki ste jo navlažili s kolonjsko vodo; masaža bo pospešila kroženje krvi, vendar Je ne uporabljajte prepogosto, ker kolonjska voda izsuši kožo, kar zmanjšuje njeno odpornost proti mrazu. Ste res zanemarjeni, kot vam očitajo? Poglejte se v zrcalo: če imate veliko preveč kilogramov in neurejene lase, bo to kar držalo. Belo krzno lahko prav lepo očistite s suho ostro belo moko, ki jo posipate po madežih in drgnete to* liko časa, da moka pocrni; nato Jo zamenjate z novo in drgnete, do&ler madež ne izgine. obleči zaposleno ženo — hvaležne mnoge žene, saj je ena redkih kre-atorjev, ki skrbi za »male« obleke. Ne samo ta dva tipa, še veliko krojev, ki so zaradi svojih dobrih lastnosti, de. pristajajo vsaki postavi v vsakem času, postali priljubljeni med ženskim svetom; tako spravljamo »dobro staro« dvodelno obleko že v kl.zsiko in jo vendar vsako sezono nekoliko pomlajeno^ znova oblečemo. Morda ste že odkrile, kako mikavno deluje obleka recimo iz brokata, če je krojena v športnem stilu. Prav tu je skrita enostavnost in uporabnost obleke. Mislite, da niso uspeli kostumi iz svetlečega se brokata s far.ono ali čipkaste ali pa satenaste srajine obleke. Kompleti iz svilenega jeequarda ali lameja so najprimernejši za današnjo ženo; brez skrbi ga lahko obleče zvečer skozi vso sezono. Gotovo ste že opazili, da jc koža na obrazu po kopanju postala trda in izsušena. Nato ste nanesli na obraz kremo, ki pa je počasi prodirala v kožo. Zato raje po kopanju uporabite kako debro olje. ki bo kožo napravilo mehko in voljno. Krema sama namreč ne prodre globlje v ko'o; celo za vrhnje sloje potrebuje 11,-23 minut. Vendar uporabljanje olja samega ni priporočljivo, ker bi se 1'Vnice zamašile in bi vrhnja plast kože postala neprivlačna. Zato je najbolje, da za oljem vtremo v kožo šo kremo, ki jo običajno uporabljamo in Jo pustimo učinkovati do 20 minut, nato jo zbrišemo. Za zmehCanje hrapavih komolcev uporabile nekaj kapljic man-deljnovcga olja. Komolce »namakajte« kakih deset minut. To delajte enkrat na teden, da se bo koža napela in postala lepo gladka. BELA BLUZA Zaželeli ste si belo bluzo: ne tako precej neokusno iz nvlona ali dragoceno čipkasto; čisto preprosto bluzico, ki vedno deluje sveže in privlačno. Toda preden se odlojiie za nakup kakega belega kosa garderobe, naj bo to bluza, pulover ali kak detajl, sc iskreno vprašajte, če ga boste redno oprali po dveh dneh nošenja. Sicer raje ne kupujte Bolih stvari. Ce ste se torej odločili za belo bluzo, si jo omislite iz popelina, da jo boste lahko oprali brez strahu. Izberite kar najbolj preprost kroj, klasično fazono in zapenjanje spredaj na gumbe. Lahko jo boste oblekle za pisarno. Ali pa bluzo brez ovratnika, ki se zadaj zapenja z zadrgo in jo spredaj krasi plise (robčki), kar ji daje svečan poudarek. Z belimi perlami jo beste lahko oblekle za gledališče in za obisk, če imate lepe roke, jo nosite kar brez rokavov. Nosile jo boste ob vseh popoldanskih priložnostih; celo vaši gostje vam ne bodo zamerili ljubke bele bluze, v kateri jih boste sprejeli doma ob prazniku. S prozorno rutico ji boste menjali videz. Za zvečer boste seveda izbrale sve-čanejše in boljše krilo, čez dan pa jo nosite k ravnemu športnemu krilu. ,Xeuspešao; čiščenje zob Belina zob pravzaprav ni odvisna od čiščenja z zobno ščetkoaiiod te ali one zobne paste. Odtenki bele barve so nam prirojeni kot barva oči ali las, kar se seveda ne da iz-premeniti. Ce zobozdravnik ugoio-vi, da so zobje rumenkasti zaradi neke obloge, jo bo odstranil. Čeprav umivate zobe trikrat na dan in po vsaki jedi in so še vedno sivkasti aH rumenkasti, si ne delajte skrbi. Bodite veseli, da imajo zdravo barvo; povsem belim zobem namreč primanjkuje apnenca. Toda po tej ugotovitvi prav gotovo ne bosta prenehali čistiti - zobe trikrat na dan. saj jih vendar ne umivamo zaradi barve. Mala eisulca čevljev: malo na Šev'i e, malo zraven bo le vesela mamica pa rvrocua poslušajte vsak dan ob B.C5., 6., 7., 8.. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.20 uri. 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.30 12.05 12.15 12.25 13.30 13.L5 14.35 1£.20 15.25 15.20 15.50 16.00 16.45 17.05 18.00 18 10 18.23 18. s 18.00 Aktualnosti dom*, in po svetu 18.10 Češki pianist FranKšek Rauch 18.45 Radijska univerza 19.05 Telefon 20.00 Ansambel iz Florence i< ' 20.45 Kulturna tribuna 22.15 Izbrali smo za vas 22.50 Literarni nokturno y 23.05 Kvintet Art van Damme 23.20 Ljubiteljem modernih popevk TOREK - 12. decembra 8.05 Poje ljubljanski oktfct 8.20 Radi jih poslušate 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Trije avtorji — tri sestave 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Četrta suita iz baleta „ .; ►►Ohridska legenda-« 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Dvospevi iz komičnih oper 12.05 Skladbice Borisa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Janez Verbič: o pitanju prašičev 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Klavir v ritmu 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva baletna prizora iz opere Faust 15.20 V tričetrtinskem taktu 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Popoldne s Herbertom Kara- janom in orkestrom 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Godala v ritmu 20.00 Poje komorni zbor RTV Zagreb 20.30 Radijska igra 21.26 Godalni kvartet v f-molu 22.15 Uvod v giasbo 20. stoletja 23.05 Plecna glasba SREDA - 13. decembra 8.05 Od tod in ondod 8.25 Tretja angleška suita 8.25 9.25 10.15 11.c0 11.15 11.25 12.05 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.20 16.00 18.45 17.05 18.00 18.10 J8.45 20.00 20.55 22.15 22.45 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 10.40 11.00 11.15 11.30 12.05 12.15 13.30 13.50 14.35 15.20 15.30 16.00 16.25 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 20.45 21.00 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.35 12.05 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15 20 16.00 16..S6 Pisani svet pravljic in zgodb Godala in majhni ansambli Z n-šimi skladatelji po naših krajih Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca Človek in zdravje Pot;evke se vrstijo Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike Radijska kmečka univerza: ing. Oto Muck: Načrtovanje krmljenja živine Melodije ob 12.25 Chopin v dvojni zasedbi Radijska šola za srednjo stopnjo Venoek slovenskih narodnih in domačih poskočnih Koncert po željah poslušalcev Šoferjem na pot Hammond orgle Vsak dan za vas Aktualnosti doma in v svetu Veliki zabavni orkestri tega tedna Ljudski parlament Naš variete Gospod Bruschino — komična opera Po svetu jazza Lirični intermezzo ČETRTEK - 14. decembra Glasba ob delu Arije za koloraturni sopran Radijska šola za višjo stopnjo Dva obraza francoskega skladatelja Rameuaja Ljubiteljem zabavne glasbe Pet minut za novo pesmico Pri skladatelju Srebotnjaku Ruski tečaj za začetnike Majhna revija zabavne glasbe Tri skladbice iz narodnih melodij Kmetijski nasvetL— ing. Franc Lomberger: Obrezovanje sadnega drevja Skladbe renesančnih mojstrov Zvočni kaleidoskop Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Kitara, vibrafon in mandolina Turistična oddaja Skladbice za popoldne Dve glasbeni črtici Vsak dan za vas Aktualnosti doma in po svetu Peta simfonija Kulturna kronika Od plesa do sonate Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Zabavni orkester Raphaele Literarni večer PETEK - 15. decembra Zabavni zvoki in godala Jutrnica pihal in trobil Fionirski tednik Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Kar radi poslušate Partizanske pesmi na ljudsko metod.ko Naš podlistek Simfonietta za godala Igra Lovski kvintet Radijska kmečka univerza — Cvetka Vodopivec: Upravljanje v kmetijskih zadrugah Melodije ob 12.25 Z našimi solisti v priljubljenih operah Radijska šola za nižjo stopnjo Novo in priljubljeno Radi bi vas zabavali Parada pihal Zabavni zbor Norman Luboff IG. 45 17.05 lti.GO lC.lO 18.30 18.45 19.05 20-00 20.15 20.30 20.45 21.15 22.15 22.45 22.50 17.30 18.45 18.45 19.15 19.35 20.00 20.15 20.30 21.15 22.25 Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Aktualnosti doma in po svetu Pe^mi alžirskih borcev Carmen Dragan s Holly\vood-skim orkestrom Iz naših kolektivov Naši pevci zabavne glasbe in majhni ansambli V počasnem ritmu z orkestrom Jackie Gleason Tedenski zunanjepolitični pregled Trije samospevi Štiristo let klavirske glasbe Oddaja o morju in pomorščakih Po svetu jazza Orkester Alfred Scholz Literarni nokturno Televizija SOBOTA - 9. decembra \ Kraljevič in berač — prenos iz gledališča JIM iz- džungle — serij, fdm Reševalne ekipe — resi j. film S kamero po domovini in pO svetu Na drini Ćuprija — dokumentarni film TV dnevnik Dokumentarni film Dekle - TV igra Studio I. Detektiv John Drake — serijski film NEDELJA - 10. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Inšpektor - TV film 10.00 JIM iz džungle — serij, film 16.30 Podelitev Nobelovih nagrad prenos iz Stockholma 20.00 Sedem dni 20.45 Taksi in prikolica — franco ska filmska komedija PONEDELJEK - 11. decembra 18.00 Medic — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 T V dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Petelina je treba zaklati -TV drama - TOREK - 12. decembra 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Canzonissima — zabavna quiz oddaja SREDA — 13. decembra 18.00 Mali vrtiljak — oddaja za otroke 19.00 Kurirska služba v NOV 18.30 Reševalna ekipa — 6erij. film 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.115 Mod dvema jutroma — kratki film 20.30 Triperesna deteljica — zabavno glasbeno oddaja 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK - 14. decembra 10.00 TV v šoli 17.30 En-den-dinus — oddaja za najmlajše 18.00 Pionrski mozaik 19.00 Ca.s, ljudje in'dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Ob Eichmanovi obsodbi 20.30 Štirje grobijani — glasbena komedija PETEK - 15. decembra 20.00 T V dnevnik 20.15 Glasba in šport — prenos 1» svečane akademije doma JLA • • - - m • m 9 • ♦ » ♦ ♦ • » &&&& war c* ti a g »fi^ii::::::::::::::::! MS?;:*? t CI Cl *•••»» • • • ♦ - Na podlagi i. iovke 20. člena ter 1. In 2. ©dsiavVa 63. Mena ?akor\a o financiranju sl&novanjske gradnje ter po sklepu 14. seje z dne 11. novembra 1361 razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Kranj IV. natečaj za dodelitev posojila za zadružno gradnjo 1. Fo programu za uporabo sredstev stanovanjsk. ~a sklada občine Kranj je namenjeno za dodelitev posojil za zadružno gradnjo 25.000.000 din. 2. Na tem natečaju se lahko potegujejo za pridobitev posojiia vse stanovanjske zadruge pod naslednjimi pego.ji: — najimanj 50-odstoina udeležba cd vrednosti stanovanja, ki se lahko izkaže v denarju, materialu in do 5 odstotkov za lastno delo; — najmanjša obrestna mera za odebreno posojilo je 2 odstotka; — najdaljša doba vračanja posojila je 25 let. Prednost pri dodelitvi posojiia bo imela stanovanjska zadruga, ki bo nudila ugodnej-e pagoje. 2. Trošnji na predpisanem obrazcu je treba priložiti: z) potrjen gradberu načrt s predračunom; b) gradbeno dovcljenje; c) skiep organa, ki je pristojen za odobritev najetja posojila; d) I>"tino o pravici uporabe gradbenega zemljišča; e) dokazilo o kreditni sposobnosti; 1) i.j. \o zadruge, da ne bo proda za dodatno posojilo, kolikor bi nastopila prekoračitev predračunske vrednosti. 4. Kok za dostavo prošenj je 31. januar 1D62. 5. Ponudbo na natečaj pošljite stanovanjskemu skladu občine Kranj, T<.> ar jeva 41 I, priporočeno po pošti ali osebno. O izidu natečaja bo upravni odber sklada obvestil vse ponudnike. K ran-'# dne 9. decembra-1901 Stanovanjski sklad občine Kranj - 0 - Na podle ji doleti! 10. in 43. člena zakona o financiranju stanovanjske gradnje (Ura«::i list FI.RJ, št. 47 59) razpisuje upravni odbor stanovanjske; a sklada občino Kranj v skladu s svojim programom za uporabo sredstev ckleda v leiu 1032, ki je bil sprejet na seji dne 11. novembra 1S61 V. natečaj za dodelitev posojil za gradnjo in dovršite v stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti oseb v delovnem razmerju 1. Po tem natečaju se bedo dodelila posojila za dograditev stanavanj-skih hiš v lasti oseb v delovnem razmerju, ki so že zgrajene do vključno III. gradbene frze, in sicer do višine, ki je predvidena s programom stano--ai. Kerr.i ski. da oh, ine Kranj za lato 1j31. 2. Pogoji za udeležbo na natečaju so: a) najmanj C0-cdstotna udeležba od vrednosti stanovanjske hiše; b) Tjh* * "fin obrestna mera 2.5 odstotka; c) najdaljša odplačilna doba posojila IS let; d) kreditna sposobnost posojilojemalca; e) urejena dr.-kumentacija. i :cJnost pri dodelitvi posojila bedo imeli Usti prosilci, ki bedo nudili beljše odplačilne pogoje. 3. Rok za dostavo pro-eni. ki jih je treba sestaviti na predpisanih obraicih in jim r rilo/iti dokumentacijo, ki je navedena v obrazcu, je 35. januarja 1962. Sprejemale se boao samo prošnje tistih prosilcev, kj so x lastnimi sredslvi dogradili hiše oziroma stanovanje do III. faze in bodo * letu 19G2 usposobili hišo za vselitev. Obrazci za prošnje se dobijo pri Komunalni banki Kranj. Prolnje je vložiti pri Siansvanjskem skladu, Tavčarjeva 41,1. 4. Iz.id natečaja bo objavljen na oglasid deski ObLO Kranj. Kranj, dne 9. decembra 1961 Stanovanjski sklad občine Kranj SOBOTA - 9. decembra »Center- — francoski barvni film TILL ULLENSPIEGEL ob 20. uri, premiera ameriškega barvnega filma DARBY OGILL ob 22. uri -Storži č« — domači dokumentarni fikn V PRIJATELJSKI AFRIKI matineja ob 10. uri, italj. barv. CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 19. uri »Svoboda« - ital. barv. CS film BIH RDEČEGA GUSARJA ob 18. in 20. uri »Naklo- — ameriški barv CS ve-etern film OVČAR ob 19.30 uri NEDEJA - 10. decembra »Center- — francoski film RES-N 'CA ob 16. uri, francoski barvni flim TILL ULLENSPIEGEL ob 18. in 20. uri »Storžič- — sovjetski' barv. CS film ILIJA MUROMEC matineja ob 10. uri, francoski barvni film TILL ULLENSPIEGEL ob 13. urit ital. barv. SC film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera sovj. barvnega filma CISTO NEBO ob 21. uri »Svoboda- — I talij. barv. CS film SIN RDEČEGA GUSARJA cb 14. uri, francoski barvni CS film NOCl LUKRECIJE EORGIE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »Krvavec- — francoski barvni film NOTREDAMSKI ZVONAR ob 15. in 19. uri »Naklo- — amer. barvni CS vestern film OVČAR ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO- 9. do 11. decembra ameriški barvni film POJMO V DEŽJU, 12. do 13. decembra ameriški W film POSLEDNJA OBALA, 14. do 15. decembra slov. film NOČNI IZLET Jesenice »PLAVZ- 9. do 10. decembra ameriški film POLKOVNIK IN JAZ, 11. do 13. decembra ameriški barvni film POJMO V DEŽJU, 14. do 15. decembra ameriški W film POSLEDNJA OBALA Žirovnica 9. decembra angl. amer. V V film PODAJ ROKO HUDIČU, 10. de* cembra franc. barvni W film DVOJNI OBRAT, 13. decembra ameriški film POUtOVNlK IN JAŽ T>ovJe 9. decembra franc. barv. W fUm DVOJNI OBRAT. 10. decembra slo-\( .-. fdm AKCIJA. 14. decembra ameriški barvni film POJMO V DEŽJU Koroška Bela 9. decembra ameriški W film POSLEDNJA OBALA, 10. decembra angl. amer. W film PODAJ ROKO HUDIČU, 11. decembra ameriški fiim POLKOVNIK IN JAZ Kropa 9. decembra ruski barvni film TEMNO JUTRO ob 20. uri, 10. decembra ameriški barvni film AVTOBUSNA POSTAJA ob 15. in 19.30 uri. 14. decembra angleški film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN ob 19.30 uri Ljubno 9. decembra italijanski barvni f.lm KRUH. LJUBEZFN IN... ob 19.30 uri, 10. decembra isti film ob 18. uri, 10. decembra amer. barvni film EL MAGNIFIKO ob 16. uri Skofja Loka -PREDILEC-9. do JO. decembra italijanski film VELIKA VOJNA Bled 8. do 11. decembra francoski kriminalni film DO ZADNJEGA DIHA ob 17. in 20. uri 12. do 14. decembra sovjetski film ŠOFER PO SILI ob 17. in 20 .uri Radovljica 9. decembra sovjetski film LETA VESELJA ob 20. uri, 10. decembra sioventki film NOČNI IZLET ob 16. in 20. uri, 10. decembra ameriški barvni film JAGUAR GOSPODAR DŽUNGLE ob 18. uri in matineja ob 10. uri dopoldne, 10. decembra eovjetaid film LETA VESELJA ob 14. uri, 12. decembra francoski film OCI LJUBEZNI ob 20. uri. 13. decembra francoski film OCI LJUBEZNI ob 13. in 20. uri, 14. decembra ameriški barvni CS film NAJBOLJE OD VSEGA ob 20. uri. 15. decembra poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 20. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA - dne 10. decembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 14. uri gostovanje na Golniku URA PRAVLJIC, ob 16. uri P. H. Herbert: VSAKIH STO LET za izven. TOREK — dne 12. decembra ob 19.30 uri P. BUDAK: KLOBClC za red piemierski. ČETRTEK - dne 14. decembra ob 19.30. uri P. H. Herbert: VSAKIH STO LET za red čertetk. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene, nepozabne, dobre mame, stare mame MARIJE MOHORIC se naj topleje zahvaljujemo vsem, ki so ji ob težki bolezni stali ob strani in ji pomagali na kakršen koli način za lajšanje njenih bolečin. Posebna zahvala dr. Hriber-niku za požrtvovalno zdravljenje ob njeni dolgi bolezni in gospodu Pavlinu. Lepa hvala sorodnikom in znancem ter sosedom za darovano cvetje in vence in vsem tistim, ki SO jo spremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Njivica, 5. decembra 1961 Žalujoči: hčerke, sinova, zetje in vnnčki V KRANJU Fižol 110 do 150 din, moka ajdova 120 do 130 din, koruzni zdrob 80 din, ješprenj 80 dO 150 din, kaša 130 do 140 din, krma za kokoš 45 do 50 din, koruza 40 do 50 dn, proso 55 (in. oves Z0 do 35 din. krni j: 50 do 60 din. kos-an; 40 d:n za I ter: korenček 35 do 50 dm. sir 120 do 150 din, maslo surovo 600 do 600 chn, čebula 80 do 110 dm kromp.r 22 do 25 din. špinača 100 din. zelje sladko 20 do 25 d:n. zelje fcfilo 70 do 80 din, ohrovt 25 din. repa sladka 50 din, solata 100 dm, pesa 30 do 45 din, redkev 30 din, orehi 220 din, orehova jedrca 1000 din, jabolka 40 do 60 din, hruške 100 din, za kg; motovileč 30 din. smetana 18 dr. za merico; peter*llj in zelena 10 dm za šopek; por 10 do 20 dm. zajci 550 din, p.šćanci 400 do 500 din, kokoš 700 do 990 din. j-vca 39 do 40 din za kemad. Kam v nedeljo A ______m____. NAMIZNI TENIS Kranj — Turnir ženskih republiških reprezentanc. Nastopile bodo reprezentance Slovenije, Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Turnir bo danes in jutri v Delavskem domu s pri četkom ob 8. uri. Pokrovitelj tekmovanja pa j« Občinski sjadikalni sveti Ostale prireditve: IZLETI KRVAVEC 1853 m - Na Krvavec imamo već pristopov. Iz Cerkelj) mimo Sv. Ambroža do Doma na Krvavcu je približno 4 do 5 ur hoje. Na tej poti gremo skozi vaa Dvorje, rojstni kraj Davorina Jenka, potem skozi vasico Grad in naprej skozi San grad ob Reki na Štefan jo goro. V pol ure smo že v zgornjem kraju strmine in kmalu pridemo na H ovce. Preden oridemo na Krvavec, pustimo za seboj Stisko polje, potem kmetijo Skrjanc v naselju Dobovica, korito nad Vi-žensko bajto, kjer pridemo do gostoljubne kmetije pri Nacetu poleg cerkve Sv. Ambroža 1084 metrov. — Od tu naprej gremo na Malo raven, petem Veliko raven in pridemo na prvo planino Jezerico. Nadaljujemo pot čez Greben do lese v Kriškem dolu in do naselja Krinka planina. Od tam je še okoli 10 min. do doma na Krvavcu. S Krvavca imamo lep razgled skoraj čez vse slovensko Posavje. Nadalje na Snežnik, vso goren :sko ravan s slikovitimi Julijskimi Alpami in s Triglavom v sredini." Zaloško goro in Kukovnico, Staržič, dolgi greben Košute. Kočno. Veliki Grintovec. Kalški Greben itd. PRIMSKOVO - DPD »Svoboda* s Primskovega bo v nedeljo cb 18. uri v Zadružnem domu ponovila 2iikovo »M kl ovo Zalo-. - To bo zadnja predstava. V ljubljanskih gledališčih ierajo: DRAMA - Drevi ob 19.30 ho na sporedu Torkarjevo delo »SVETLOBA SENCE-. OPERA - Ob 20. uri Rc dni: »SEVILJSKI BRIVBC-. Predstava bo v dramskem gledališču. MESTNO GLEDALIŠČE - Ob 15. uri Katajev: »DAN ODDIHA-Ć ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSCC - Ob 16. mi Benetevir: -HVAR- ' C ANKA-: ob 19.30 uri bo predstav«, istega dela. z 2 do 3 sobam/, kletjo in vrtom. Eventueino tudi prodam. Ponudbe oddati v ogiasru oddelek pod -Lep kraj- 4703 Darila vam po želji pakiramo in opremimo primerno za dedka Mraza in novo leto. — DELIKATESA KRANJ 4704 Prodim tikea do 25 kg težkega. Zasavska 22. Kranj 4653 Uprava Vzgojnega doma v Kamni gorici proda naslednja osnovna sredstvi.-: 1 elektromotor z vodno erpalke Garvrens vverke 1,5 PS, 2850 obratov v minuti. 2 bejiarja po 200 litrov, 2 radiatorja, peč za centralno kurjavo. Omenjena sredstva so Da razpolago najboljšemu ponudniku dru/ibenega sektorja do 20. decembra 1961 mato pa privatnikom 4571 Prodam avto »Lamla- z rezervnim ttrojem za gotovino ali na ček. Jelenčeva 23, Primskovo, Kranj 4672 Prodam prašiča, 170 kg težkega. Remic, Pšenična polica 10 4673 Prodam BMW 600 cem ali zamenjam za motor manjSe kubature. — Aljancič, Krusica 1, Križe 4674 Prodam ogrodje za desni štedilnik na 2 in pol plošči s ploščicami ali brez. GostinJar. Križnarjeva 3, Kranj (pr. V: nar.ji St razišče) 4675 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Predcslje 92 4676 Prodam 10 centimetrski kovaški primoi, 50 rabljenih lat (rimelnov), 20 m mreže za vrtno ograjo, 2 rabljeni ženski kolesi po 6000 din, dobro ohranjen vzidljiv štedilnik in 16 m gumi cevi 3-colske. Naslov v oglasnem oddelku 4677 Prodam dvo-stanovanjsko hišo v Kranju. Ponudbe oddati pod »Vse-Ijivo* 4S78 Ugodno prodam kuhinjsko kredenco. Ogled: Sempeterska 42, Stra-fcišče — popoldan 4579 Predam gozd v okolici Zg. Bitnja. N£slov v ogl. oddelku 4630 Prodani večje število rjavih ko-koši-nesnic. starih po 1 leto. Dobite ifh vsak dan po 15. uri pri Roku Celarju Jeprca-Zbilje 1 4631 Divan in kuhinjsko pohištvo ma-\p rabljeno prodam po nizki ceni. Anton Repovž, krojač, Vodopivče-va 2, Kranj 4632 Prodam knjigo in Marerjev leksikon v nemškem jeziku. Naslov v Oglasnem oddelku 4503 Prodam dobro ohranjen pianino metalne konstrukcije. Teran, Savska cesta 32, Kranj 4584 Prodam elektromotor 5 KW komplet s priključkom in stroj za izdelavo cementne strešne opeke. V račun vzamem tudi pitanega prašiča. Naslov v ogl. odd. 4685 Prodam enostanovanjsko hišo s takoj vseljivim lokalom ob glavni cesti v Kranju, Ljubljanska cesta 3, Kranj 4636 Prodam avto Topolino - 500 cem po ugodni ceni. Ogled: Vižmarje 11 4687 Ugodno prodam dvodelna okna z dvojno zaporo in radioaparat za 4000* din. Jezerska cesta 94, Kranj 4688 Prodam plemenskega vola, 500 kg težkega. Nomenj 42, Boh. Bistrica 4689 Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vaim nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU 4704 Prodam 6 tednov stare prašičke. Vopovlje 16, Cerklje 4708 Ugodno prodam dobro ohranjeno trodelno sobno omaro in kuhinjsko kredenco. Frančiškin Štefka, Staneta Rozmana 3, Kranj 4707 Prodam štedilnik. Poizve se v popoldanskih urah. Tomšičeva ulica 9, Kranj 4703 Prodam skoraj nov italijanski kombiniran voziček s senčnikom. Naslov v oglasnem oddelku 4709 Ugodno prodam kuhinjsko kredenco in štedilnik. Leni Podbor-šek. Zlato polje 6, Kranj 4710 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Zg. Brniki 15 4711 Predam 6 mladih prašičkov. — Cerklje 31 4712 Kupim ali vzamem v najem močnejšo kovinsko vretensko stiskalnico (špindel prešo) ali hidravlično. Naslov v oglasnem oddelku 4690 Kupim brejo svinjo ali zamenjam za debelega prašiča. Tičar, Grad, Cerklje 4691 Kupim otroško posteljico. Naslov v Obrtni inštalaciji, Sk. Loka 4692 Organizacijam nudimo pri nakupu NOVOLETNIH DARIL pri plačilu v gotovini ali s Čekom poseben POPUST. DELIKATESA KRANJ 4704 Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 4705 6mo preselili delavnico v Benedi-kovo ulico 1, Stražišče. V istih prostorih bo posloval tudi urad za kontrolo meril in dragocenih kovin po prej določenih datumih. »Tehtnica«, Kranj 4677 Komisija za razpis mesta poslovodje v kinu »Šora-, Skofja Loka, razpisuje to službeno mesto in določa za kandidate naslednje pogoje: izpit za kinooperaterja in najmanj 5 let prakse v filmskem podjetju. Ponudbe je treba poslati razpisni komisiji pri ObLO Sk. Loka do 25. decembra 1961 4678 V barvanje in kemično čiščenje sprejmemo vse vrste oblačil. Usluge izvršimo solidno, hitro in poceni. Kemična čistilnica, Sk. Loka, Spodnji trg 12 4679 Iščem delavko, ki dela na 2 izmeni, za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku 4680 Šivalne stroje vse vrste vam najbolje in najceneje popravi M. Plevel v Preski pri Medvodah 4o81 Iščem inštruktorja matematike za I. letnik ESS. Naslov v oglasnem oddelku 4682 Na Ekonomski fakulteti je diplomiral Vidmar Drago iz Kranja. — Iskreno čestita znanec 4633 Na Ekonomski fakulteti je diplomiral Vidmar Drago iz Kranja. — Čestitamo 4684 Upokojenec z ženo išče sobo — miren dom, najrajši pri samostojni gospodinji. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 4585 Oddam sobo moškemu za pol leta. Naslov v ogl. oddelku 4636 Usnjene rokavice, najdene na Cesti 1. maja, lahko lastnik dvigne na naslovu v oglasnem oddelku 4702 Zamenjam novejšo hišo v središču Lenarta v Slov. goricah, ki ima v I. nadstropju 4 sobe, V pritličju 2 prostora, primerna za obrtnika — 8 krat 4,50 m, klet, elektriko in vodovod — za novejšo hišo na Gorenjskem — tudi v okolici Ljubljano Usnjarsko podjetje ŽELEZNIKI prodaja naslednja osnovna sredstva: TURBINA FRANCIS Z REGULATORJEM, 4 ISTOSMERNE MOTORJE RAZLIČNIH DIMENZIJ, JERMENICE, PRITEZNE TRAČNICE, ŽAGANJACE IN GENERATOR — 25 KW, TROFAZNI ZA IZMENIČNI TOK Ogled in vse informacije v podjetju. Kolikor se v teku 10 dni ne javi nihče iz spi. družb, sektorja, bomo osnovna sredstva ociprodali privatnim interesentom. Na podla.gi 4. torke 23. člena ter 1. in 2. odstavka 63. člena zakona o finansiranju stanovanjske gradnje ter po sklepu 14. seje z dne 11. novembra 1961 ra7;::suje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Kranj III. natečaj za prodajo stanovanj v stolpnici (na igrišču ŠĐ Triglav) in v stolpičih ob Cesti JLA (avtodrom) 1. Predmet prodaje v stoplnici (na igrišču SD Triglav) so naslednja stanovanja ter poslovni prostori, in sicer za gotovino in kredit: 24 dvosobnih stanovanj z dnevno sobo po 66.35 m2 po 5,132.000 din; 24 trosobnih stanovanj z dnevno sobo po 85.70 m- po 5,8!7.0c0 din; Poslovni prostori — pisarniški — 912 m' po 80.000 din kv. meter. 2. Predmet prodaje v stolpičih ob Cesti JLA so naslednja stanovanja* In sicer za gotovina in na kredit: 54 dvosobnih stanovanj z dnevno sobo — 80.25 m3 po 4.773.0C0 din; 6 enosobnih stanovanj z dnevno sobo — 59.97 BB? po 3,246.000 din; 6 enoinpolsobnih stanovanj z dnev. sobo — 73.95 m2 po 4,457.000 din; 6 garsonjere — 18.09 m« po 1,209.000 din. Stanovanja pod 1. so razmeščena v 12. etažah, pisarniški poslovni prostori pa v 3 etažah ln bodo vseljiva v II. kvartalu leta 1963, stanovanja pod 2. pa v šestih 20. stanovanjskih stolpičih in bodo vseljiva v IV. kvartalu 19S2 in v letu 1963. Stanovanja pod 1. imajo naslednjo opremo: kuhinjslka niša: električni štedilnik, pomivalno korito, viseča in zidna omara, delovni pult. — Sanitarije: kopalnica z banjo in umivalnikom. — Ogrevanje: centralno. Stanovanja pod 2. imajo naslednjo opreme: kuhinjska niia: clektriCni štedilnik, dodatna pečica na trdo gorivo, viseča in zidna omara, delovni pult. — Sanitarije: a) enosobna stanovanja: kopalnica, sedeta banja, u valnjk. električni bojler in straniščna školjka; b) enoinpolsobna in dvosobna stanovanja: kopalnica, normalna banja, umivalnik in električni bojler, v stranišču straniščna školjka, v vseh stanovanjih so v dnevnih sobah lončeni kamini. Cene so orientacijske, določene po ponudbi izvajalcev, z vračunanimi stroški za zemljišča, projekte in komunalni prispevek. Končna prodajna cena bo ugotovljena po izvršeni koiavdaciji. 3. Na tem natečaju se lahko potegujejo za posojilo pravne osebe in osebe v delovnem razmerju pod naslednjimi pogoji: a) za stanovanja in poslovne prostore pod 1. najmanj 50-odstotna lastna udeležba od predračunske prednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora; za stanovanja pod 2. najmanj 65-odstotna udeležba za pravne osebe in 50 odstotkov za osebe v delovnem razmerju; > najnižja obrestna mera za posojila za stanovanja in poslovne prostore pod 1. je 2 odstotka, pod 2. pa 3 odstoake za pravno osebe in 2 odstotka za osebe v delovnem razmerju; c) najdaljši rok vračanja posojila za stanovanja in poslovne prostore pod 1. je 20 let, za stanovanja pod 2. pa 15 let za pravne osebe,- 25 let pa za osebe v delovnem razmerju. Prednost pri delitvi posojila bodo imeli prosilci, ki bodo nudili ugodnejše pogoje. % 4. V ponudbi za nakup stanovanj je treba navesti: a) naslov ponudnika; / b) število in vrsto stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki jih ponudnik namerava kupiti; c) sklep organa, ki je pristojen za odobritev nakupa; d) dokazila o kreditni sposobnosti ponudnika. 5. Prosilec mora položiti 2 odstotka varščine od vrednosti naročenih stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki jo izgubi, te odstopi od ponudbe ali če ne plača v predpisanem reku svoje udeležbe. 6. a) rok za dostavo ponudb je 31. januar 1CG2; b) rok za položitev varščine na račun 607-H-.V687 je 28. februar 1962; c) rok za plačilo ponujene udeležbe za stanovanja vseljiva v 1.1963 je 1. maj 1962, za stanovanja in poslovne prostore, vseljive v letu 1963 pa v višini 50 odstotkov do 30. septembra 1962 in 50 odstotkov do 31. marca 1963. 7. Ponudbo na natečaj pošljite stanovanjskemu skladu občine Kranj* Tavčarjeva 41/1 priporočeno po pošti ali orebno. O izidu natečaja, bo« upravni odbor sklada obvestil vse ponudrdke* katerih ponudba je bila sprejeta z odločbo, če pa ponudba ni bila upoštevana pa s pismenim obvestilom. Kranj, dne 9. decembra 1961 Stanovanjski sklad občine Kranj Filmi, M jih gledamo Mladina in filmska vzgoja Ljudska mladina se ob vsej problematiki prizadeva urejati tudi nekatera vprašanja filmske vzgoje mladih ljudi. Ze lani so na plenarnem zncedanju Okrainega odbora SZDL in Okrainega komiteja LMS ugotovili, da je filmska Vzgoja'velikega pomena in da so doslej glede tega posvečali vse premalo pozornosti mladim ljudem. Mladi ljudje na šolah in tudi v gospodarskih organizacijah imajo na razpoiago številne televizijske sprejemnike *in ozkotračne filmske aparature, ki so last mladinskih organizacij, šol, DPD Svobod in SZDL. Prav zato, ker so objektivni pogoji, so so ponekod S tem: problemi že spoprijeli. Pri Okrajnem komiteju LMS v Kranju, pa tudi pri občinskih komitejih, delajo posebne skupine V okviru komisij za društveno življenje mladine, ki se ukvarjajo s problemi filmske kulture. Vsa ta študijska telesa* skušajo po svojih močeh pomagati osnovnim organizacijam pri njihovih prizadevanjih. Na Gorenjskem v nekaterih šo- I čas. Razmišljati o tem pa je tre- lah pa tudi v domovih pravzaprav | ba že danes. filme že dlje predvajajo. Toda žal j In kdo naj se ukvarja s film-ostaja le pri tem. Ni komentarjev, sko vzgojo? Menim, da je prav, ni razgovorov o filmu. Skoraj neverjetno je, da je pedagoški kader skoraj povsod povsem nespreten pri teh prizadevanjih. Kjer pa so komentarji in razgovori, so ti največkrat stereotipni. Ljudje, ki rami desti ne vedo, pripovedujejo potem mladim ljudem stvari, ki največkrat še zdaleč niso konkretno in ki so jih že večkrat rdi šal i. Predvsem se mi zdi, da bi bilo potrebno filmske krepke na šolah postaviti rta realnejšo osnovo. V njih naj bi sodelovali vsi, ki jih te stvari zanimajo, pa tudi pedagogi — umetnostni zgodovinarji, sociologi, psihologi, glasbeniki in ostali. Mislim, cla jo spričo tega, da je film kolektivna umetnost, razumljivo, da ga je treba obravnavati tudi na kolertiven način. Treba je celo vel-. Člani v filmskom krožku naj še razen tega ukvarjajo s fotografiranjem ali naj sami poskušajo posneti krajci film. Vsekakor bo to prinesel tudi da organizacija LM daje pobude za filmsko vzgojo, obenem pa tudi mislim, da naj se z njo konkretneje ukvarjajo posamezne skupnosti. Nova šola terja tudi novo metode. Zato bi bilo prav. če bi prej ali slej razmišljali o klubskem življenju na šolah. Nekje so že pogoji za to. V tako klubsko življenje bi potem nedvomno sodila razgibana razpravljanja o problemih, s katerimi se ob filmih naši mladi ljudje srečujejo. Pa še na eno stvar bi opozoril. Skupine, ki delajo v okviru društvenih komisij, so preveč zaprte v krog lastnih iskanj. Prav zato tudi rezultat njihovega dela ni takšen, kakršen naj bi bil. Treba bo več povezovanja s sosveti pri Svetu Svobod. — Jure Kobal Prešernove! so navdušili Četrtkov večer Prešernovega I ter naš prijatelj« in »Hej, oblaki zbora, iz Kranja je bil posvečen preko polja — kam?« Lepo Sta 20detnlci vstaje jugoslovanskih | izzveneli tudi »Pomladna« Rado-narodov in 161-letnici rojstva slo- vana Gobca, Slavka Miheičiča Venekega pesnika dr. Franceta »Vihar, vihar« in »Uspavanka-Prešerna. S pesmijo »Pevcu«, ki jo je je uglasbil dirigent zbora Peter Lipar, so se pevci oddolžili nesmrtnemu peaniku. Simonitije-vi »Talci« so bili posvečeni trpljenju okupiranega naroda. Ženski pevski zbor je občutno zapel dve Liparjevi skladbi Josipa Kaprala. Moški pevski zbor je nato zapel »Križ« Rada Simonitija, »Be- Križ lckran.'sko deklico rina itd. Antona M a v- »Heroica« tudi.v Bohinju Po dokaj neenotnem sprejemu dramskega prvenca Vinka Strgar-ja Heroica je po uprizoritvah v dveh uglednih gledališčih to odr-6ko delo zašlo tudi na amaterski oder. Ni zgolj naključje, da so to delo rned amaterskimi odri uprizorili Prvi ravno v Bohinjski Bistrici. Avtor je tu doma, tu je preživljal svoja otroška leta in se je srečal prvič z gledališčem, čeprav amaterskim. Zato je razumljivo, da so v program Svobode uvrstili Strgarjev prvenec. Ob Dnevu republike 60 bili Bohinjci prijetno presenečeni. Pr- Sočni dialogi uspešnega tria V teh dneh gledamo v kranjskem Prešernovem gledališču drugo oziroma tretjo premiero letošnje sezone, in sicer P. H. Her-berta delo — Vsakih sto let. Delo je duhovita, s sočnim dialogom zasoljena komedija, ki v svojem bistvu načenja odnose med ljudmi ter hkrati te rešuje preprosto — daje lahke, tipično življenjske odgovore. Brez dvoma bo zaradi tega ugajala širokemu krogu gledalcev. P- II. Herbert se v svojem delu 8 Prepreči j ivo preproščino ponor-^je iz okostenele konvencional-nosfi, s katero se, če hočete, srečujemo tudi mi. Prav zato sodim, *3a je bil izbor dela posrečen in ^a si takih predstav še želimo. V igralski realizaciji Slavice Brzin, Zmaga Benčana, Milana Pavlina in Ivana Grašiča in v regiji Mirka Cegnarja je bila iz-vedba tega zahtevnega toksta posrečena in prikupna. Igralcem bi Horda v nekaterih prizorih lahko .očitali okornosti. Toda predstavi to ni v škodo. Scena Saša Kumpa ie tokrat zelo dobra. Tudi muzikalni vložki 6o posrečeno izbrani in sodijo k predstavi. — J. K. vič se je pojavilo na odru dalo njihovega rojaka. Vinko jih ni razočaral. Delu so očitali sentimentalnost, ki prehaja vse bolj in bolj v pretirano solzavost, in se končno niso mogli niti zediniti, v kakšno dramsko zvrst bi ga uvrstili, toda obenem so pozabljali, da je veren izsek iz velike žaloigre bližnje preteklosti, ki je bila polna tragičnih dogodkov; ti so porajali obenem z junaštvom tudi sentimentalnost, ki pa se je spet spreminjala v junaštvo. Koliko družin je doživelo po dolgotrajni pravi družinski sreči še mnogo hujših stvari, zato ker je vanjo posegla mrzla in okrvavljena roka, ki je po idejah in koncepcijah norih in nečloveških degonerirancev ustvarjala »čisto ra60«. Avtor je s svojim delom gledalce pritegnil in jih ogrel, ne za ceno solzavosti, ampak z resničnostjo in zaupanjem v prihodnest. Morda je velika prednost te prve amaterske uprizoritve pred uprizoritvami poklicnih gledališč v tem, da sta avtor in režiser našla skupni izpovedni jezik. To je prvi razlog, da je uprizoritev uspela. Izvlekla se je iz tesnih kalupov diletantizma, ki ga spremljajo najrazličnejši spodrsljaji, in pokazala znake umetniška stvaritve. Predstava, ki je bila na samem začetku hladna in je vlivala zaskrbljenost, je s 6amim dogajanjem bolj in bolj rastla. Ansambel, ki je bil izbran zelo posrečeno, je igral homogeno. Vživel ee je v dogajanje in z neposrednostjo pritegnil tudi občinstvo. Tone Silar, ki je ob tej priložnosti prejel odlikovanje Zveze Svobod Slovenije za dolgoletno odrsko delovanje, Ivanka Silarje-va, Anica Mlakarjeva, Janko Grm, Tonček Mazi in Lovro Strgar so bili več kot verni realizatorji prvega odrekega dela svojega ro- Mešani pevski zbor je začel z Ve- j mogočno Lipar j evo pesmijo: »Zem-< lja govori«. Sledile so »Bori« Alojza Srebotnjaka, »Makedonska humoreska«, črnska duhovna pesem »Težki čas, ne vrni se« itd. Ob koncu je zbor presenetil z Verdijevim zborom sužnjev iz opere »Nabucco« in »Napitnico« iz opere Traviata. Poslušalci eo bili navdušeni. . . Bili so z izvedbo in z izborom koncertnega programa več kot zadovoljni. »Pre-šernovci« so šli v širino. Pridobili so publiko v času televizije, nima in čudovitega tehničnega tempa. Ta široka zamisel naj bi ne propadla. Zato naj ne pozabijo besed poslušalcev po koncertu: »Se in še bi jih poslušali!« B. jaka. Janko Rozman KRIŽARJI - Film po velikem tekstu poljskega pisatelja Sien-kievvicza je v zadn'em letu prepotoval dobršen del svetovnih mest in festivalov ter navdušil ljubitelje filma. S tem odličnim Fordovim delom, ki so ga posneli ob 550-letnicd bitke pri Grunvvaldu in pa 1000-letnice Poljske, smo se srečali v preteklih dneh tudi v Kranju. Film je spektakel velikega formata in ga s podobnimi filmi, ki prihajajo z zapada, ne moremo primerjati. S filmom so Poljaki znova potrdili visoko raven filmske industrije. Film ■ e vseskozi prepričljiv. Nekatere posamezne sekvence in kadri so mojstrski in s svojim oamesvojlm prirvokom presenečajo, isto velja tudi za glasbo. Posnetki bitka pri Grunvvaldu ob koncu filma so morda najboljši, kar smo jih videli doslej. Razen tega pa v filmn ne manjka nekaterih čudovllo ubranih posnetkov, so pretresljivi (prizor — kako no-si'o Danušo skozi pokošeno polje, prizor, ko obtoženi Mi«iko poklekne in ostane na vsem velikem platnu čisto Sfitn iid. ifđ.). Pravzaprav j a vsak posnetek novo dozive tj?. Za nameček pa je Ford navrgel še nekaj prizorov, ki so, če hočete, zelo sodobni. Križarji pred bitko pozdravljajo trikrat: »Heil« in krenejo v boj s prislo-vico »Goit mit uns« (Bog z nami). No, in te stvari poznamo. Z n"i-mi se srečujemo že stotine let in ne le pred in po bitki pri Griin-vvaldu. našnje mlade generacije na zapa-du,da je Gilbert samoljuben ig-1 norant, ki ima rad samo sebe in ničesar več na svetu; da je svet na zapadu že tako daleč zagazil s svojim buržoaznim pravom, da mu je resnica postranska stvar (resnici na ljubo je včasih ta tudi težko sipoznavna). Važno je, da Je ura pol osmih in da si tožilec že želi domov, važno je, da zagovornik pravdo dobi in z njo razen honorarja tudi nove kliente... In končno 'e resnica tudi v tem, da vsaka ljubezen že v svojem začetku nosi v sebi tragiko konca. Dominique Marccau, dekle nebrzdanih želja, ob svojem prihodu v Pariz sreča prijatelja svoje sestre Gilberta, študenta muzike, se zaljubi vanj in z njim prelivi (zanjo) neka'" srečnih tednov (nekaj manj srečnih spričo svoje sa« moljubnosti in sebičnosti pa Gilbert, nato pa se razideta. Navadno se človek stvari zave, ko so mimo. Tako je tudi z Domnigue. Gilberta je imela rada, pomenil ji je več kot prijatelji — priležni-ki iz Latinske četrti. Namerava napraviti samoumor in Cilbert -Jo v svojem stanovanju, ko izve zato, vnovič užali. V preblisku zaničevanja ga Dominique ustreli. Samomor ji ne uspe. Sodišče pa ji vsega ne verjame. V noči med dvema razpravama Dominique le napravi samomor. Film s svojo tematiko prinaša kopico nam sicer tujih, vendar umetniško dognanih vprašanj. Re-* snic o današnji zapadni resnično-« RESNICA - Ciouzot je režiser i sti. Svojevrsten _"e konec — oster velikega formata. Brigitte Bardot pa tokrat nima samo prikupnega telesa, ampak je tudi dobra igralka. In resnica o Resnici je, da je dober film! In kaj naj bi bila resnica? Da je Deminique Marceau, protago-nistka Resnice, predstavnica da- in obtožujoč. Z njim so v nekaj kadrih povedali več, kot so v vsem filmu. Z igralci smo bili lahko zadovoljni. Osebe so odlično okarakterizirane, določajo jih prirojene možnosti in družbena sredina. Skratka — Resnica je dober film. — J. K. Mladi in stari niso složni Da so lani in še posebno letos na nekaterih področjih preddvor-skega življenja zavele povsem druge sape, gre zasluga zlasti mladin.i Ta ugotovitev velja tudi za kul-i turno-izobraževalno delo, ki se je Z jubilejne razstave Ljuba Ravnikarja v Mestnem muzeju to sezono prebudilo iz večletnega spanja. Morda utegne 'naleteti ta trditev na ugovor, češ da je v zadnjih letih igralska skupina le na-študirala nekaj odrskih tekstov. Morda res, vendar dveh ali treh uprizoritev v zadnjih petih letih še zdaleč ne kaže obravnavati kot poslanstvo, ki naj ga opravlja ne-kq prosvetno društvo, če odmislimo še nekaj občasnih predavanj, potezn so to vse kulturne dobrine, ki jih je Preddvor nudil vaščanom in okoličanom. Razmišljanje o tom: kdo je kriv in kdo ni kriv za takšno stanje, nima nobenega pomena. Ljudje, ki bi lahko tudi v zadnjih letih marsikaj prispevali k izobraževanju vaščanov, lahko kvečjemu priznajo, da slabo plačujejo svoj kulturni dolg. Česar niso povsem dojeli starejši in izkušeni, to je razumela mladina. Lotila se je tudi kulturnega dela, celo tistih oblik, ki lahko v danih gopojih največ koristijo. To je izobraževanje v okviru klubskega življenja. Začetek je več kot razveseljiv. Na programu letošnje sezone je tudi več zanimivih predavanj. Po daljšem premoru je igralska skupina prosvetnega društva »Matija Valjavec« letos spet dvignila zaveso. V režiji Franca Tičarja je pripravila komedijo Namišljeni ' zdravnik. Ni bilo lahko spraviti na oder tako zahtevnega dela, zlasti ie, ker so študiju botrovale razne j nevšečnosti: predvsem ta, da je ' takoj na začetku priprav prišlo do spora med starejšimi igralci in mladino. Starejši so odstopili, mladi pa kljub temu niso odnehali. Z dobrim režijskim konceptom in trdim delom so dosegli premiero in priznanje občinstva. Dovolj o sami uprizoritvi, zakaj pomembneje je spregovoriti besedo, dve o sporu med starejšimi in mlajšimi igralci. Ne bi kazalo ugotavljati, kdo je ta spor zanetil, saj bi vsaka plat zvona udarjala po svoje. Mladina bi se morda pritoževala, češ da so starejši igralci zaradi svojih odrskih izkušenj domišljavi in da zviška gledajo na začetnike, starejši pa bi očitali mladini neizkušenost, za-letavost in še kaj... Sicer pa do takšnih trenj med mlajšo in starejšo generacijo ni prišlo samo v Preddvoru. To je pogost pojav, ki se je na žalost vrinil v delo naših Svobod in prosvetnih društev. Največ primerov govori, da sta obe generaciji končno le našli pravo pot zbliževanja in skupni jezik, ki je izgladil nasprotja. Izkušnje pa tudi uče, da te spore največkrat zanetijo starejši člani sekcij, ki radi zapostavljajo mladino. Ne bi pa trdil, da velja to tudi za preddvorski primer. Ne dvomim pa, da bi bilo moč ta spor izgladiti. Če bi obe strani vsaj malo popustili, tedaj bi šlo. Ne smemo namreč pozabljati resnice, da je delo -najuspešnejše tam, kjer pobude, prožnost in zavzetost mladih ljudi požlahtniv rno z izkušnjami in preudarnostjo starejših. — S. š. uan-» VVerneT Rtcbter 55 »Se enkrat zadnjo kitico,« Jc dejal narednik. Ujetniki so še enkrat odpeli zadnjo kitico. Pesti •° drvali na mizi in rjoveli v vojaškem riimu. Major Je pogledal kapetana ln so nasmehni!. Ka-l*tan se mu je mudre nezadovoljno nasmejal. »Kapetan Smith,« Je dejal Buchvvald, »prej Schmidt. Baje je bil do 1933. leta v nemški vojski. *"°tcm jo Je popihal k Američanom. Nacisti ga so-vW.jo.« Major je pozdravil in odšel. »Vstanitc!« Je zavpi! narednik. Ujetniki »o vstali Izza miz. Stoje so 3e vedno Dr - »Samo še enkrat proti Franciji, A mrli jI in USA.« »TakSna In larij.i,« jo šepnil Guchler. Ponoči no se vračali v svojo barako. Opotekali *• »e po tabcr'-čni cesti. Padali so v sneg in spet • teiavo vstajali. •Vse skupaj j«; maje,« je kričal Buchvnild. •V*I nacisti so strahopetci, v možganih pa imajo čr»«» luknjo ♦Prenehaj,« Je dejal Guchler. •Neumno.« Je psovul Ci undmann, »vw jih bomo »•tatu »Polulanl nacisti.« Je dejal Buehvvald in padel * »neg. •Zaprite gobce,« Je dejal Guehler. •Zapremo nnj gobce,« a« Je hihital Buchwald, *** vekomaj naj aapremo robce. Osrane gobce.« Potrm s<> prikorakali v barako. Prepevali »o: »Samo še enkrat proti Franciji. Angliji in USA, pa bo vse končano.« Korakali so vzdolž postelj in naokrog po baraki. Ostali so po.sk a ka! i iz postelj in korakali za njimi. Peli so: »Samo še enkrat proti USA, ba ha.« Ruchvvald jc skoči lna mizo in se zadri: »Ha, ha.« Nekdo je snel z vrat brlzgalnJco za gašenje požarov in mu brizgnil v obraz curek vode. Ruchvvald je pade! /. mize. Ostali so privzdignili srajce In skakali z golimi zadnjicami po posteljah. »Dol z nacisti!« je kričal Buchvvald. Guehler mu jc z roko zamašil usta in ga porinil v posteljo. »Zapri gobec,« mu je šepnil, »zapri gobec.« »Kje Jo moj bukov kol, prcrczal jim bom gol-tance,« je rjovel Buchvvald. Nenadoma se je vihar v baraki polegel. Luči so ugasnile. »Zaspite!« jo . i vpil Prohaska. »Spet smo se izenačili,« je dejal Grundmann. Naslednjega dne so jih premestili v prvi bataljon. Nabasali so vreč*, zvili odoje in odkorakali. ■prejet jih je Buschmann. Krivonog jc stal ravno in vojaško pred barako in dejal: no <;-.ui.i ci.u .laz som četni vodja. Zahtevam red, čistočo in dobro obnašanje. Dokažite, da ste n. miki vojaki.« »O kav,« je dejal Grundmann. »Kaj je, Grundmann?« »P« lasje! Zahtevam dostojno dolžino las, dva centimetra nad kožo. Kakor pri nas v vojski. Nobenega ne smem več videti tekati naokrog z dolgimi »opH. AmerMkl predpis.« »O kay,« je dejal Grundmann. »Kaj je .Grundmann?« »Vse v redu, gospod narednik.« »Prav,« je dejal Busch.nann. »pričnimo takoj z razporejanjem.« »Mi bi radi ostali skupaj, gospod narednik.« »Kdo bi rad osial .skupaj?« »Guehler, Buchwald in jaz,« je zarjovel Grundmann. »Kakor majhni polulanci,« je dejal Buschmann, »prav tako, kakor majhni polulanci.« »Lahko ostanemo skupaj, mi majhni polulanci?« je za vpil Ruchvvald. »Baraka sto triintrideset, izginite,« je dejal Buschmann. Vzeli so vreče in odšli v barako. Med potjo so srečali Koruza: »No, vendar vam je uspelo.« »Hvala bogu,« je dejal Guehler, »in dostojno se obnašajte, sicer vam bomo poslali za vrat taboriščno tajno policijo.« »Tiho,« je šepnil Konz. »Človek, tukaj moraš biti previden.« Guehler je vrgel vrečo na svojo posteljo. »Zda se mi, da so pod ključem.« »Ne,« je dejal Konz, »povsod pripovedujejo, da Američani niso ulovili pravih.« »Nastop,« je zavpil nekdo v baraki, »Kaj Je?« je vprašal Guehler. »Slovesno spuščanje zastave.« Spet so »e postavili na taboriščni cesti, r.ii.seItmann je stal pred prvim oddelkom in zavpil: »Prvi oddelek, poravnajte vrste!« Prestopali so sem ter tja in se uvrščali. Buschmann Jc zarjovel: »Četrti v vrsti, »krij trebuh!« Spet so prestopali sem ter tja »Stojite, kakor klade.« »I*rav tako,« je šepnil Guehler. Buschmann je prizadevno .stekel k bataljonskemu naredniku in javil: »Osma četa je pripravljena!« Bataljonski narednik Je pozdravil. Onkraj taborišča j« ustrelil top. ^ Z ra vri aR so se. NareduTiU so pozdravili z rokatml ob čepicah ameriško /.asiavo, ki ee Je spuščala zunaj, v vojaškem taborišču. Potem so sUšali narodno himno. Stali so in čakali z rokami na hlačnih sivih. Tako se Je ponavljalo dan za dnem. Prebujali so jih ob šestih z rezkimi žvižgi. Pet minut zatem, še v temi, so se postavili pred barako, kjer eo jih štela. Ob sedmih so zajtrkovali, ob osmih odkorakali iz taborišča na delo, ob dvanajstih so se vrnili h kosilu, ob enih so spet odkorakali na delo ,ob petih pa so se vrnili k slovesnemu spuščanju zastave. Zatem so bili prosti. Ob desetih šo jih preštevali v barakah. Tedaj jc moral biti vsakdo v postelji. Takšen je bil dnevni red, ki se je vlekel iz dneva v dan. Nekaj dna po selitvi so jih odpeljali v glavno poveljstvo. »Najbrž nas bodo spet malce zasliševali,« jc dejal Grundmann. Stali so v nekakšni predsobi in čakali. Drug za drugUm so vstopaU skozi vrata. Buchvvald jc šepnil: »Jim boš kaj povedal?« »Ne, nič.« »Čemu ne?« »Nikomur več n« zaupam,« je dejal Guehler. Za pisalno mizo je sedel kapitan Smith. Guehler Je vedel, da zahteva vojaško držo. Tresnil je s .petami in pristavil roko k čepici. »Desetnik Guehler,« je dejal. Kapetan jc dvignil pogled od pisalne mije in se zazrl vanj. »Guehler,« je zamrmral, »da, Guehler.« Listal jc med papirji in poiskal neko kuverto. »Ste bili v stranki?« »Ne.« »Ste bili v katerikoli drugi strankini organdza--IJi?« »Ne.« »Ste bili nacionalsocialist?« »Vojak sem, kakor zahtevajo od mene.« »Kdo zahteva to?« »Vsi.« »To ni odgovor na moje vprašanje. Vprašal sem vas, 6e ste nacionalsocialist.« »Vojak sem.« je po "i dejal Guehler, »kakor terja od mene varnost »?i?.ave.* DOKUMENTI! IVA\. JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI A iz doline smo dobivali vedno bolj vznemirljive 4 vesti ...« } Toda cankarjevci so ljudi, ki so jih morile skrbi t O njihovi prihodnosti tolažili in hrabrili. Zagotavljali J so jim, da imajo že vse pripravljeno, če bi prišlo do i \ napada, da bodo vas krepko branili. Vendar bi nekateri { 4 ljudje še vedno radi videli, če bi se umaknili vsaj zdaj. J A kam v zimi, ki je bila vse hujša. Razen tega ni šlo le 4 za to, predvsem ne za to! Lepšega kraja za obrambo, f Vladimir Kavčič preglavice, kjer m dh ta.vo primeren teren in so bfle okoliščine vse slabše, pa bi bežali zdaj od tu, ko so jih ča'kali pripravljeni! I Nedvomno partizanskemu vodstva ni b:3o lahko ^ sredi te zime usodo vaščanov vezati 3 svojo! Kako bo i s tolikimi nebogljenimi otroci, starčki in ženami? A ka- ) i morkoli bi šli zdaj, bi bili Nemcem dosti bolj izpo- J I stavljeni! Hočeš, nočeš: vasi in cankarjevci so se vse ! J bolj zlivali v eno. čeravno so bili domačini vezani na 4 j ta košček zemlje, na kmetije in, družine, predvsem pa i 4 na mirno življenje. f 0 Vendar pa je bila zdaj vojna tu! V njihovih bre- ^ f govih, v njihovi vasi! A tega je bil kriv okupator, k: je 4 a mirnim ljudem potisnil orcžje v roke! 0 V takih razmerah bi bilo nečastno in cankarjevcev nevredno, č* bi odšli odtod! J • Izginjale so razprtije med sosedi, odpirale so se # 4 gruntarske kašče, zakaj nihče ni vedel, kaj bo prinesel ^ t jutrišnji dan. Da pa je spopad blizu, so bili zdaj pre- ' \ pričani vsi... 4 ' , i 0 Kakšno vzdušje je vladalo tedaj v tej pokrajini, J 1 predvsem v okolici Foljanske in Selške doline ter o J pripravah Nemcev na napad, povzemimo iz besed Franc- \ 4 ke iz Martinj vrha, ki je imela v Dražgošah prijatelja 4 f Johana: 4 f »Da so partizani odšli v Dražgoše, smo zvedeli od j 5 žensk iz Poljanske doline, ki so šle za možmi, ki so ?e J J ob vstaji priključili cankarjevcem. Nekatere so flh na- 4 4 meravale pregovoriti, da bi se tudi oni vrnili domov. t i Za usodo Dražgoš sem bila zelo v skrbeh. Zaradi J J vseh, posebno pa še zaradi tega, ker je bil tam doma pri- a 4 jatelj Johan ... 4 t Na dan Treh kraljev — 6. januarja — sem se spu- r J stila proti Skofji Loki, da bi izvedela kaj več. Na trgu \ 4 in po ulicah so stale cele vrste kamionov, po dolini pa i 4 so še vedno prihajali novi, naloženi z vojaštvom. Celo $ t topove so imeli s seboj. Straže so nekako brezbrižno f * nnet O " n 1 r» r*\V-i -»»v»-val^ /~\ 1 Vi -i *-\ /-v V* r>r~*rr> T o 1-* T2 I | jtlTffS SGTT1 I~l cl • J postajale ob prehodih in ob cestah. BI! 4 letela na sosedove ženske, s katerimi sem se potem vrnila 4 domov I Razšle smo se že, ko se nam je naglo bLižal moj t J znanec Johan iz Dražgoš. Bil je prijetno presenečen nad J[ 4 srečanjem, me pa še bolj. Tudi začudene smo bile ob i ^ tem. Ce je v tistih dneh kdo prišel z osvobojenega ozem- J j lja, če je prišel mimo tolikih straž in zased, smo imeli t J to za veliko junaštvo. In z one strani do nas ni bilo ^ 4 blizu. » f »Partizansko dovolilnico imam,« je dahnil. »Nemci f J me še pogledali niso! Toda takoj popoldne se moram 5 4 vrniti, ker se nekaj kuha. V Dražgoše pa ne bodo prišli, '* so naši premočni« je pojasnjeval. \ Sosedove ženske so odšle, midva pa sva stopila k a nam. Spotoma mi je pravil o partizanah, o mitingih, o 4 navdušujočih govorih voditeljev, o tovarištvu, ki vlada t med partizani, in o vsem. kar so prinesli cankarjevci f v Dražgoše. Mene pa je ves čas skrbelo, kaj bo, če bodo 4 Nemd le pridrli v vas. Znesli se bodo nad njo, kakor so se nedavno nad Nomenjem v Bohinju, nad Rašico v jeseni in nad drugimi! DOKUMENTU DOKU M F. NT I! DOKUMENTI! PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU Foštna ulica 4, sprejme v delovno razmerje strojepisko la ali Ib Nastop službe je možen takoj. Kandidatke naj sc /glasijo v sekretariatu podjetja, s seboj pa prinesejo pismeno prošnjo z življenjepisom. V Kranju bomo videli film sovjetskega režiserja GrtgortJa čuhaja, ki ga pri nas poznamo po njegovih odličnih filmih Enalnštlrldcseti in Balada o vojaku. Film »Cisto nebo«, ki Je posnet v barvah, je dobil prvo nagrado na letošnjem filmskem festivalu v Moskvi Kino Center bo sredi decembra predvajal najnovejši film iz serije filmov o Tarzanu »Tarzanova borba za življenje«, ki Je posnet v barvah in na širokem platnu. Tarzana igra tokrat Gordon Scott Predan je Pavle zagledal prvo hišo v Zabnici, je s poti zavil med njive, da bi v koruzi, skrit pred človeškimi očmi, dočakal mrak. Sonce ee je le počasi nižalo, a to ga ni motilo, vedel je, da ima še vso noč pred seboj. Sole zjutraj bo lahko poiskal Fojkar j a in se z njim vrnil v dolino. Spet v Poljansko dolino... A kam drugam? Zanj bi bilo še dobro, če bi se sprijaznil s Fojkar jem. Vedno je bil poln denarja . .. Lahko bi mu bil za pomočnika . . . Sam ne bo mogel ostati, to je vedel že tedaj, ko so odgnal: Korla. Ze je bilo odzvonilo Ave Marijo, ko ce je dvignil in stopil na cetvlo. Kmalu je bil mol hišami in srce mu jo začelo živahno utripati- Preveval ga je poe-'ben občutek zadovoljstva, da tu pozna j VSaik krmen in vsako drsvo. Ob sečem, z milijardami zvezd, tako neskončno daleč, kot ne bi bilo resnično. V tem neskončnem, neoprijemljivem prostranstvu se je izgubil tudi on sam. Dan, ki je sledil, je bil eden najbolj običajnih. Brez želja in brez pričakovanj 6e je podal na pot s Fojkarjem. Nič več ga ni moglo presenetiti, vse je bil že doživel . .. Kljub letom in obilni postavi je mešetar krepko zastav- razumeš! Ne zavoljo tistega tisočaka, Ivi so mi ga obljubili, če ga zares pripeljem, ampak kar tako. Naj dobi moža! Vredna ga je kot vsaka druga. Reva je že zadosti nesrečna. Pavle je odsotno pokimal, a ne Fojkarju, temveč sebi. Zdaj mu je bilo vse jasno, tudi mešetar-jeva vnema. To je bilo končno tudi tisto, kar je slutil že od vsega začetka. Vedno ista pe- ljal korake, sonce pa, ki ee je ! sem. . . Ker sta se ravno bližala bilo ta dan obesilo navpično nad j mogočni kmečki hiši in ker je dolino, ju je kmalu omotilo, ca I mislil ,da Fojkar šo vedno ni od- n'sta kaj prida govorila. Kmalu se je izkazalo, da mešetar zaradi Pavla ne bo napravil niti koraka. V Črnem vrhu ga je čakalo mršavo kljvse, ki ga je odkupil za neznatno VsoJp in ga je bil namenil mcarjem v Loki. Dokler je barantal, je bil sila zgovoren, tako da je Pavle presenečen strmel vanj. od k.'e jeml.'e toliko stopil od svoje namera, je polglasno, a zdelo ca mu je, da razločno, zagočtrnjal: \ — Nolem je videti, nočem . .. — To te nič ne stane, ga je pregovarjal Fojkar. — Pogledava jo lahko, potom pa greva naprej. Ne bo ti žal. Hiša ni umazana in še vselej, kadar sem koga pripeljal, so nam pošteno postregli. 'Kračo (Sleherni h:M se 's soeminjal veeh j ljubeznivih besed. Potom ko je j 'na mizo in hlebec belega k.ruha. podrobnosti, pred n-im o zaživelo i konja jPa imel v rokah, se mu jo j če malo posedi.*, ti šo v ponev kaj nešte'e slika iz prvih mladostnih razjrsnil tudi obraz in n'kamor vržejo, tepkovca in žganja kolikor let, ko ee je z vrstniki bos podil j se mu ni vel* mudilo. Ko sta bila j ga moreš, nasti... Pošteno mi že po teh dvoriščih, ko je z* enako i spet sama, pa je glasno prckM- kruli v želodcu, računal sem, da radcst;'o pričakoval zimo kot ro- j rijal kmp*Almire« Radovljica AVTOBUS POVOZIL PEŠCA V «reik>, 6. decembra, ob 19.10 url je prišlo do hude prometne nesrečo na cesti II. reda v vasi Milje pri Kranju. — Dominik Kocjan z Jezerskega ee je port na pot d proti Visokem. Ko je prišel v vas Milje, mu je nasproti pripeljal avtobus KH 18-79, ki ga j«; upravljal voznik Alojz Ropret iz Šenčurja. Avtobus j,> pfliCa, ki je hodil po levi strani Ceete, zbil. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, Je Kocjan umrl. Vzrok, zakaj je prišlo do ncMetV, ni pojasnjen. ki se bo pokazala takoj, ko 6e ji bo približal. Kar tjavendan je dalje povpraševal: — Kakšno pa je dekle? — Tvojih let, ravno prava. Prav prijazna... Le tako, veš, malo drugačna je od drugih . . . Fojkar je malomarno zamahnil z roko in se ustavil. — Malo šantava je, a čisto malo. Kadar stoji pri miru, niti ne opaziš. Tudi govori malo bolj težko, drugače je pa zelo delavna . . . — Kaj bom potem z njo. „. ? je vzkipel Pavle. — Saj iščeš gospodinjo. Ne boš je vozil na semenj, da bi jo gledali. Denar boš dobil, to jo važno Za vse življenje se boš izkopal iz r . -me. To je tudi nekaj vredno... — Hudiča je vredno, denar ji dajejo zato, da bi se je znebili. — Fant, spoštuj denar, saj veš, kako težko ga jo dohiti. — Zakaj je pa vi ne vzame* o? — Jaz .s<> no /.onim, se jo Fojkar prevojano nasmehnil. — Jaz si bom denar prislužil drugače . . . Hip nato pn je zrosnjeno dejal, kakor da se je šel«' zdaj zavedel očitka v Pavlovem glasu: — Ti si kar malo preveo domišljav. Kaj pa misliš, da si pravzaprav? Oni j na cesti, niti konjska figa ne! Ce crkne garjev konj, bo gospodar jokal za njim, če ti stegneš pete. bodo samo boga hvalili, da jo na svetu ena nadloga manj. Kaj boš počel vse življenje? Obešal se 01 tuje kljuke in jedel kruh, kt gn nist zaslužil! Tako, haulič te dal, nobene pravice nimaS, da bt izbiral! Le katera to bo marala takšnega kot si? Pavle je molčal. Ostrih boisol Fojkarju ni zameril. Vodol je, da je vmo tisto, kar je povedal, res. 7,o /davna I se mu je vsadilo v dušo, a bolelo je še. Tudi mešet >r-jev glas nI bil žaljiv. Včasih je kar z'drhtel, bolj podoben tožbi nad lastno usodo kot p« Banice* vanju. Ta vtis je potrdil še z bese lami: — Ce pom'isl!3, ž<»n\^ka zaradi te-gn, kor malo lepa in joclja, nI nič manj vredna... Ali po bi 111 >;•!» biti dobra ženn? Denar pa tudi nt od muh. Slejkoprej Jo bo nekdo vzel. Jnz jI bom pmvkrliel lenima, jtiz! Pri tem se Je me<šo-tar snet ustavit in k! položil roko nu raigabene, potne prsi; — J«/, ja in krenil na svoje. Tedaj se je oglasil v gostilni in nekaj pojedel. Ce bi Fojkar opazil denar, bi že našel način, da bi mu ga iz-plel. Bolje, da mu ne ustvarja skomin . .. Mešetar je sedel blizu njega in že po samih šumih je lahko sledil vsaki njegovi kretnji. Odpiral je usnjeno torbo, ki jo je nosil že ves dan in katere so prej niti spomnil ni. Pavle Je bil prepričan, da no d v njej vrv ali kaj podobnega, kar spada k njegovemu poklicu. Toda zdaj je tam šumel papir in Pavla je kmalu dosegel tisti značilni vonj, ki se ga je spominjal iz Blažiče- 1 mlina — vonj po klobasah. Usta so se mu napolnila s slinami in vselej, kadar jih je po>.rl, se mu je zdelo, da je to napravil ti: > glasno, da ga je Fojkar moral sll-šati. Nekajkrat se je po sili premaknil, da bi skril izdajalsko lakoto, toda skušnjave so bile vedno večje. Fojkar je brezskrbno žvečil in mlai^kal z jezikom, kazno je bilo, da mu imenitno tekne. Pavle jo vedel, da .*;o ne lo mogel več dolgo premagovati in že je razmišlja1, kako so bo malo kasneje izmotal iz skednja in poiskal kaj za pod zob, če ne drugega, rtekal Ponoči, ko je ležal na peči in ni mogel spati, je prisluškoval, če bo konj spodaj dal še kakšen znak življenja od sebe. Lisec in pozneje Sivček sta pogosto grabla s kopiti po tlaku in je bilo mogoče njuno prisotnost čutiti ob vsaki uri. Foj- i karjev konj pa se ni niti ganil. Gotovo ga je že jemal vrag. Čeprav je mešetarju privošččil nesrečo ,mu je bilo neprijetno, da je spet priča umiranja in mršavo konjsko truplo ga je do jutra spremljalo v sanjah. Fojkar se je res oglasil, a tedaj je konj že ležal, prenehal je zreti in na no- ' bon način ga ni bilo mogoče spraviti pokonci. Fojkar je napravil čezenj križ in ga prepustil Pavlu. Za plačilo, ko ga bo pokopal, naj si vzame kožo. Kljuse pa ni hotelo poginiti. Zvečer je še živelo. Kmalu potem, ko se je Pavle vrnil iz hleva ,ležal na peči in prisluškoval, če se bo še zganilo, pa je zunaj potrkalo .Planil je pokonci in prvi hip pomislil, da bi mogli biti žandar j i. Strah ga je za trenutek popolnoma ohromil, toda neznani glas zunaj ga je hitro pomiril. — Gospodar ,od^rL, bodi dober in pomagaj . .. Odpahnil je duri, pred njim je stal droben možic, živahnih oči in strašno razcapan. K njemu sta se stiskala razkuštrana otroka. Kljub temi in dežju je opazil ciganski voz .ki je stal pred bajto. — Kako naj ti pomagam? — Gospodar, žena bo rodila. Za eno noč nam daj streho, v hlev nam pokaži . .. — V hlevu ni prostora, je brez pomisleka odgovoril Pavle. — Noter stopite. — Zahvaljen, gospodar! Potem Pavle ni več dobro vi del, kaj se dogaja. Cigan je pri vedel neko ženico in ji postlal n tleh. Pavle se je trudil, da bi zaspal. Navzlic številni družini i« dogodku ,ki mu je bil prvič življenju priča, so mu je zdelo vse kar preveč mirno. Tudi zjutraj ni mogel opaziti nič nenavadnega. Ko je vstal, se je bda tudi žena že na pol dvignila. Dojila je drobnega otročička in se smehljala na tak način, da je' bil P*" vlo ganjen. Bajta je nenadoma oživela. Nič več ni bila tako prazna in rudi on ni bil več sam. Ka raz/:ivel se je in vedel je, ka mora storiti. Odgrnil je materin" posteljo in jo ponudil digankl. jo Je odklonila. V posteljo ni hc tela niti potem, ko se je vrnil cigan. Navsezgodaj je bil ie otor« del vas in naprcsjnčil nekaj hra no Skuhal je zajtrk, a ni odnehal P'vi. -'a ro jo pridružil tudi Pavlo, p-<~m j0 iel krmit konja, * se v i .-.a p i tudi že vrnil v izbo- — Gospodar, tvoj konj je bo* lan, crkivl bo, če ne pomagaj Pavle ;'o samo prikimal. Ci3°1 je trdil, da Ima konj zapeko, kj mu bo raztrgala črevo in tem': P bilo moč ugovarjati, saj ni bil nič videti. Vso dopoldne sta šarila okrog njega in mu vlivala milnico v žrelo. Po nekaj urah i° postal nemiren, rigal je in po vračal milnico, a tudi njegovo ere* veaje so je zganilo. Opoldne W že imel tako sijajno dridfco, da *' Je cigan mel roke in od zadovo'J" s'va kazal ly»l« zobe. Zvečer J* konj že stal in hotel jesti. Cigan jo v bajto prinesel src °-Konj se Je malo porodil in Pavi« ga jo lahko prodal mesarju. Cifr11* ni sprejel niti beliča. Cez n«k*J dni jc sosedu crknila svinjo. V7-c jo jo c'gnn ln skoraj vso so P0" jedli. Cigan Jo je znal priprav;tl I ko, da nI blo mo.-jočo opa"'*'' da bi bilo z njo kaj narobe. P*" vlu ee Je na začetku sicer UPv rnlo, toda prijeten vonj, ki se le širil po vsej bajti, ga Je naza^J6 le premagal. Kmalu 1 ot(im rta pozdravil«'1 Naekovega konja ,glns o tem jo m/.ni t.rl !■■> dolini, Prihajali *° [Judje in prosili 74» pomoč. P*v** je kupoval konje, ki «0 bili JJ 7. ono nogo v grobu, jih zdrav' in (Mitam prodajal mesarju. TU lfl kot pijan, sploh ,0 Je KMItako j7 Wrt"S'o*i. J bo len, kot da ce bo ravnokar I ^___,_____^^tt* zrušil. Meietat jo klol i« roban-td .brcal žival, n la m- udarcem ni več odmikala. Bilo Jo jasno, da Umij ne bo zmogel do Loko. Pripustil grf Je Pavlu, naj u<\ vodi domov in obljub'1. du fti bo oglasil prihodnjega dne, ko «c vmo i* Žetima. že snmn koža jo povrnila eiro^ ki jih Jo imel 7. nJim. Cig.-ou m) i.io, od .,. t«,dn P»V*J Je za njimi ostalo nekaj volje m življenja. (Odlomek iz povesti SREČA *[J PRIHAJA SAMA. ki v kratko* i/.ido pn IV« :',ci novi družbi.)