LETO IX ŠTEVILKA 96 30. SEPTEMBER 1975 mm : .: brestov szobzorn i k lasilo delovne skupnosti are«»«agais&siiig8&gjijaaa8ras«a&&3¥!^^ »lillllilllf Kako uresničujemo stabilizacijo Sprejeti program stabilizacije nas obvezuje za sprotno izpopolnjevanje zastavljenih ciljev in nalog. Prav gotovo, da samo izdelava in potrditev stabilizacijskega akta ne zaključujeta naše dejavnosti. Delo se pravzaprav s tem šele začenja. S stalnim preverjanjem uresničevanja začrtane poti in pri tem iskanje najuspešnejših možnosti omogoča prihodnji razvoj. Brez razvoja proizvodnje in večje produktivnosti dela si ne moremo zamisliti stabilizacije. Naloge in cilji so v stabilizacijskem programu jasno razčlenjeni z neposrednimi zadolžitvami in roki uresničevanja, je bil sprejet stabilizacijski Sedaj, po enem mesecu, odkar program, lahko naredimo presek prvih učinkov. Obseg proizvodnje kaže normalno rast in po vseh ocenah bo letni plan v celoti izpolnjen. To bi pomenilo zelo razgibano rast proizvodnje glede na lansko obdobje, ne le vrednostno, temveč tudi količinsko. Veliko težo smo v stabilizacijskem programu posvetili področju prodaje. Pri tem je usmerjenost zelo dolgoročna, ker ne temelji le na obdobju do konca leta, temveč tudi za Prihodnje. Prvi uspehi prodaje Po že znanih zveznih ukrepih vlivajo optimizem. Predvideni mesečni obseg prodaje je presežen za 13 odstotkov, predvsem v prodaji na domačem trgu. Tudi rezultati prodaje v septembru so po pričakovanjih. V izvozu pa so naši dosežki pod načrtovanimi. Izpad izvoza v preteklem obdobju je resnično težko nadomestiti v nekaj mesecih, vendar moramo kljub temu poudariti, da moramo izvozu pristopiti načrtno in dolgoročno. Ta ugotovitev izhaja predvsem iz zastavljene naloge, da želimo v prihodnjem letu plasirati 20 odstotkov proizvodnje v izvoz. Ta znesek je krepko nad letošnjim, če upoštevamo proizvodnjo tudi v novi tovarni ivernih plošč. Iz vsega tega izhaja, da je izvoz nujnost in istočasno pospeševalec našega razvoja. Prav gotovo pa se bodo rezultati v proizvodnji in prodaji odrazili tudi pri doseženem dohodku. Slabši rezultat v dohodku za julij je tudi posledica kolektivnega dopusta, medtem ko je ocena za avgust veliko ugodnejša. Zavedamo se, da so tudi osebni dohodki odvisni od doseženih rezultatov gospodarjenja, ob čemer lahko rečemo, da se v preteklosti tega nismo dovolj zavedali. Z rastjo učinkov gospodarjenja bodo naraščali tudi osebni dohodki, kar prav gotovo prispeva k prizadevanjem slehernega delavca za boljše gospodarjenje. Nastopi na sejmih so pokazali možnosti za nadomestitev proizvodnih programov z bolj ustreznimi. Ostaja še čas, da nove rezervne programe v celoti dokompletiramo in pripravimo za proizvodnjo. To je objektivna nujnost, ki jo zahtevajo razvoj tehnologije in želje potrošnikov, ki so pravzaprav poglavitna osnova za izbor programov proizvodnje. ^ečja storilnost, boljša kvaliteta — pogoj za izpolnjevanje stabilizacijskih ukrepov Večja prodaja od proizvodnje je vplivala tudi na zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, kar je zelo pomembno za obratna sredstva. Prav gotovo je največ doseženega pri zmanjševanju razlike med dobavitelji in kupci. Z zmanjševanjem uvoza in tudi nabav reproma-terialov (postavitev zalog materiala v mejah varnostne rezerve) in z večanjem prodaje smo slabo razmerje med kupci in dobavitelji bistveno zmanjšali. Ocene, ki smo jih opredelili v stabilizacijskem programu, so se pokazale realne in objektvne. Postavljene naloge na področju varčevanja in ekonomizaciji stroškov so našle mesto v vsakdanji praksi. Prav gotovo je, da veliko več pozornosti posvečamo slehernemu strošku, zlasti pa neproduktivnim stroškom. Prav gotovo je uspeh, če osvojimo misel, da vsako stvar lahko naredimo ceneje, z manj stroškov. To so prvi učinki stabilizacijskih prizadevanj, zastavlje-in v programu. Zavedati pa se moramo, da je stabilizacija proces in nenehna dejavnost za boljše gospodarjenje, za večjo socialno varnost delavcev in za hitrejši gospodarski razvoj temeljnih organizacij. Vse naloge iz stabilizacijskega programa, ki imajo dolgoročni značaj, bodo našle svoje mesto v letnem planu, za katerega je enotna metodologija planiranja v pripravi. Po razpravi in potrditvi enotne metodologije na organih upravljanja se bomo lotili izdelave letnega plana in s tem natančno opredelili naloge za prihodnje uspešnejše in stabilnejše gospodarjenje. B. Mišič Pot za oblikovanje SOZD Slovenijales začrtana Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD SLOVENIJALES — proizvodnja in trgovina, ki je bil delavcem 15.000-članske delovne skupnosti predložen v obravnavo julija 1975 in ki je zaradi razreševanja samo formalnih odnosov doživel veliko kritiko, je našel svoj epilog na zadnji seji Sveta komunistov SOZD, ki je bila 24. septembra 1975 v Ljubljani. Sekretariat sveta Zveze komunistov, sindikat SOZD in predsednik poslovnega odbora SOZD so pripravili za to sejo politično oceno stanja v sestavljeni organizaciji. Naj kratko povzamemo posamezna stališča. Sekretar je uvodoma ugotovil, da je sestavljena organizacija praktično v najbolj kritičnem obdobju svojega obstoja. Zapleti okrog predloga sprememb samoupravnega sporazuma so pripeljali do nervoze, ker so vsi zaposleni pričakovali od take združbe nekaj več, večji napredek lesne industrije, večjo socialno varnost itd. Kljub vsem obljubam pa se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Jasno je poudaril, kaj naj bo v prihodnje: postaviti je treba jasne cilje in se tudi boriti, da bodo doseženi. Sindikalna ocena poudarja, da so se odnosi v mnogočem spremenili od prvih integracij, ko je imela trgovina prevladujočo vlogo nad usodo integriranih manjših delovnih organizacij, pa do danes, ko se v SOZD srečujejo kot enakopravni partnerji vse temeljne organizacije. Jasno je podčrtana ugotovitev, da je samoupravni sporazum preveč načelen in ne obsega ekonomskega dela, kar je vsekakor potrebno spremeniti in dopolniti. Poudarjeno je, da morajo biti v sporazumu jasno (Konec na 2. strani) Pot za oblikovanje SOZD Slovenijales začrtana Znova o odnosih v SOZD Družbeni dogovor o samozaščiti V JAVNI RAZPRAVI JE OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V OBČINI CERKNICA Slovenijales, proizvodnja in trgovina. Mislim, da so cilji in hotenja Brestovih komunistov in vseh njegovih delavcev s tem uresničeni, kar tak zaključek tudi potrjuje, obenem pa tudi zavezuje, da bomo tudi v prihodnje naše delovanje usmerjali tako kot ga pred nas postavljata politika Zveze komunistov in naše. samoupravna družba. J. Mele trebno sporazum dopolniti in nekatera določila iz temeljev popraviti. Novi osnutek sporazuma je bolj poudarjal formiranje skupnih služb in vodstva SOZD, nerešena pa so ostala vprašanja ekonomskih odnosov in s tem glavni interes združevanja. Na ta osnutek sporazuma smo imeli tudi v Brestu resne vsebinske pripombe, ker smo menili, da se stvar obravnava z napačnega konca. Osnutek tudi ni bil potrjen kot predlog na delavskem svetu SOZD. Sekretariat sveta komunistov SOZD je sprejel v zvezi s prihodnjim združevanjem več zaključkov, med katerimi je najvažnejši: Posebna komisija bo pripravila nadrobno politično oceno stanja v SOZD. Politična ocena bo predložena Svetu komunistov SOZD. Vsekakor pa se bo treba čimprej resneje lotiti izdelavi takega sporazuma, ki bo sprejemljiv za vse, ki se združujemo v SOZD. J .Klančar Še edini nezavarovani del ob TP Cerknica — ograjen (Nadaljevajne s 1. strani) postavljeni skupni razvojni cilji, opredeljen odnos proizvodnja—trgovina in delitev dela v okviru sestavljene organizacije. Tudi predsednik poslovnega odbora je v svoji oceni kritično analiziral predlagane spremembe samoupravnega sporazuma, saj niso dale članicam SOZD tiste usmeritve, ki so jo ob združevanju pričakovale. Poudaril je, da je bila zavrnitev sprememb sporazuma na skupnem delavskem svetu jasna streznitev za vse, ki so samo parcialno in formalno predlagali spremembe v SOZD, istočasno pa ni bilo nakazanih jasnih sistemskih rešitev, ki naj bodo osnova za delovanje in odnose sestavljene organizacije. Na podlagi poročil, tudi poročila delegatov Bresta in Slovenijales — trgovina, ki jasno nakazujeta smer in cilje združevanja, je bila zelo obširna in dolgotrajna razprava, ki je pokazala, da je neizpolnjevanje političnih nalog nujno moralo zaostriti in jasno pokazati na vse težave in probleme, ki so se posebno v času težke gospodarske situacije pokazali. Poudarjeno je bilo, da je nujno potrebno enakopravno opredeliti skupne cilje in naloge razvoja, odnose proizvodnja—trgovina, vse pa mora imeti za cilj oblikovanje take SOZD, ki bo kot trdna tvorba združevala delo in sredstva tako, da bo vsak posameznik videl interes v tej združbi. Vse akcije, usmerjene v tej smeri, morajo biti terminsko opredeljene, informiranost delovnih ljudi pa naj bo osnova, da so predlagani cilji tudi za vse sprejemljivi. Demokratinčo dogovorjeni cilji pa morajo postati obveza za politične, samoupravne in vodstvene strukture, ki morajo biti zapisane v samoupravnem sporazumu in naj bodo osnova, da vsakogar, ki tega ne spoštuje, tudi kličemo na osebno odgovornost. Poudarjeno je bilo tudi, da posebna delovna skupina pripravlja koncept od nosov trgovina—proizvodnja in da bo osnutek pripravljen do konca novembra 1975. Tudi zaključki seje sveta potrjujejo, da je končno le prišlo do spoznanja, da je osnova SOZD jasen koncept usmerjenosti. Naj citiram bistveni zaključek: Poslovni odbor mora v najkrajšem možnem času pripraviti jasen koncept sestavljene organizacije, ki mora zajemati tudi odnose proizvodnja—trgovina, ekonomske odnose v SOZD in delitev dela. Tak koncept je treba na zborih delovnih ljudi vseh temeljnih organizacij verificirati in naj bo osnova za sestavo novega samoupravnega sporazuma SOZD SEJA SEKRETARIATA SVETA KOMUNISTOV SOZD SLOVENIJALES Na seji sekretariata Sveta komunistov SOZD Slovenijales so 8. septembra letos razpravljali o stanju v sestavljeni organizaciji združenega deZa. Osnovna ugotovitev sekretariata je, da se stvari v pogledu združevanja ne premaknejo. Eden izmed vzrokov je, da tedaj, ko smo se združevali, nismo imeli izdelanega koncepta za naše delo. Na vseh področjih pa je vse preveč drobnih interesov, zato tudi rezultatov pri združevanju ni. V zadnjem času pa je nastopila še težka gospodarska situacija, zato so se delovne organizacije zaprle vase, kar pa je seveda v nasprotju s težnjami združevanja. Še vedno obstaja nerešeno vprašanje sporazuma o združitvi v SOZD. Prvi samoupravni sporazum je bil sprejet še pred novo ustavo, zato se je že v jeseni 1974. leta pokazalo, da bo po- S tem dogovorom si skupščina občine Cerknica, krajevne skupnosti, delovne organizacije, družbeno-politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in društva določajo naloge in medsebojne obveznosti. V splošnih določilih je poudarjen pomen družbene samozaščite za: — varnost, neodvisnost in nedotakljivost države; — ustavno ureditev bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; — samoupravne pravice človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter druge pravice in svoboščine človeka ter občana; — družbeno lastnino; — premoženje in osebno varnost občana in za prihodnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Podpisniki dogovora ugotavljajo, da je družbena samozaščita pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, pa tudi vseh imenovanih podpisnikov. V ostalih poglavjih so opredeljene naloge krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in občinske skup ščine. Temeljne naloge družbene samozaščite v delovnih organizacijah so: — varovanje ljudi, — varovanje družbene lastnine, — varovanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Delovne organizacije določijo v samoupravnih aktih de lovna mesta, ki so zaradi narave dela posebno izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb in korupciji. Taka delovna mesta lahko zasedajo le osebe, ki še niso bile kaznovane za kazniva dejanja zoper ljudstvo, državo, zoper človečnost in mednarodno pravo, zoper oborožene sile, zoper uradno dolžnost in kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Delovne organizacije določijo v samoupravnih aktih vrsto pravil kot so: — o opravljanju službe zavarovanja, — o varovanju državne, vojaške, uradne in poslovne skrivnosti, — o odnosih s tujci, — o obnašanju in delovanju med bivanjem v tujini, — o poslovanju z gotovino, — o ukrepih za preprečevanje gospodarskega kriminala, zlorab poslovne morale, podkupovanju, neprijavljanju kaznivih dejanj, kršitvi samoupravnih in drugih pravic delovnega človeka, — o ukrepih ob kaznivem dejanju zaposlene osebe, večji nesreči, požaru, izredni nevarnosti, — o zdravstveni, tehnični in delovni varnosti, — o požarni varnosti, — o nalogah in osebni odgovornosti oseb ter odgovornosti služb in organov temeljnih organizacij združenega dela pri uresničevanju družbene samozaščite, — o imenovanju, nalogah in pristojnostih posebnega telesa za družbeno samozaščito, — katere kršitve pravil pomenijo težjo kršitev delovnih dolžnosti. Posebej so urejene tudi pristojnosti organov delavske kontrole na področju družbene samozaščite. Delovne organizacije določijo v svojih samoupravnih aktih tudi: — da imajo temeljne organizacije združenega dela poseben organ za družbeno samozaščito, — da bo delavski svet najmanj enkrat letno obravnaval vprašanja družbene samozaščite in z zaključki seznanil delavce, — da bo program izobraževanja delavcev vseboval tudi izobraževanje o družbeni samozaščiti, — da so vodilni delavci odgovorni, da bodo naloge družbene samozaščite nemoteno izpolnjevane, — da bosta opredeljeni individualna in kolektivna odgovornost upravljanja, — način sodelovanja posameznih delavcev in samoupravnih organov z ustreznimi družbenimi in državnimi organi in službami, ki se ukvarjajo z družbeno samozaščito. Družbeni dogovor o samozaščiti bo podlaga za urejanje odnosov in nalog v delovni organizaciji, da bomo lahko uveljavili pravico in dolžnost o družbeni samozaščiti. Tako se bo tudi to važno področje vključilo v naše vsakodnevne pravice in dolžnosti. J. Hren PROSLAVE OB 25. LETNICI SAMOUPRAVLJANJA NA BRESTU Med 13. in 19. oktobrom bo na Brestu teden, posvečen 25. obletnici samoupravljanja na Brestu, združen s prireditvami v okviru praznovanja občinskega praznika. Osrednji prireditvi bosta: — 15. oktobra — svečana seja skupnega delavskega sveta, na katero bodo vabljeni tudi zaslužni samoupravljalci in gostje — 18. oktobra —otvoritev nove žagalnice v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Med tednom pa bodo po vseh Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih sprejemi za jubilante in nekdanje delavce-upokojence. Pri tovarni ivernih plošč tečejo že dela za njeno čim lepšo zunanjo podobo BREST na velesejmu Tradicionalni jesenski mednarodni Zagrebški velesejem je bil letos že stodeseta manifestacija Velesejma. Na razstavnih prostorih s površino več kot 270.000 kvadratnih metrov je bilo razstavljenih skoraj 300.000 eksponatov. Poleg Jugoslavije je sodelovalo še 54 držav. Jugoslavijo je zastopalo 1300 organizacij združenega dela, tujih razstavljalcev pa je bilo blizu 5000. Tudi letos je veljal velik poudarek lesni oziroma pohištveni industriji. 110 razstavljalcev je na 25.776 kvadratnih metrih prikazalo svoje več ali manj uspešne kreacije, dovosti in plagiate. Razstavljaci pohištva v paviljonu 12 so bili letos deležni še posebne pozornosti. Že prvi dan je paviljon obiskal predsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Bijedič s spremstvom. V sredo pa je obiskal naš paviljon predsednik republike tovariš Tito s spremstvom. Dobro razpoložen si je ob razlagi tov. Razdevška ogledal del razstavljenega pohištva. Pohištvenih novosti na velesejmu skorajda ni bilo. Na žalost se je letos pojavila med razstavljenimi izdelki vrsta plagiatov pohištva jugoslovanskih proizvajalcev. Bilo je mučno in smešno hkrati pri pogledu na več ali manj slabe posnetke programov pohištva, ki je že več let v proizvodnji. Samo nekaj primerov: proizvajalec X »ukrade« enemu proizvajalcu barvo, drugemu pa ročaje, da pa bo mera polna, ukrade še ime konkurenčnega izdelka; proizvajalec Y »skombinira« dva sistema konkurence in že je »nov« izdelek z novim imenom tu. Nekaj podobnega je doživel BREST v okviru proizvajalcev SOZD Slovenijales. Na razstavnem prostoru Slovenijalesa je bila razstavljena naša Planica pod izvoznim imenom Alba, v neposredni bližini pa je bila razstavljena enaka garnitura le s to razliko, da je bila izdelana iz hrasta, z malo večjimi po-krivnimi gumbi ter dvema vzporednima rezkanima profiloma na prednji nogi. Proizvajalec te garniture je Jela Ša-bac. Precej obiskovalcev našega razstavnega prostora nas je opozarjalo na »napake« na razstavnem prostoru Jelke iz Begunj. Jelka Begunje je razstavila nov komponibilni program Vis. Dejansko sta si Katarina in Vis različna v mnogih elementih, vendar Vis močno diši P° Katarini. Naj k temu kot anekdoto dodam še, da je Bre- stove obiskovalce razstave vodilna osebnost iz Slovenijalesa prepričevala, da je Vis iz Brestove proizvodnje. Brest je po tradiciji nastopil v paviljonu 12 na za okrog 60 kvadratnih metrov povečanem razstavnem prostoru. Poleg nas sta bila v tem paviljonu še Savinja Celje in Lesonit Ilirska Bistrica kot člana SOZD Slovenijales. Naš razstavni prostor je bil v juliju spremenjen v lastni prodajni prostor in je tudi med trajanjem velesejma ob- držal tako postavitev naših iz delkov. Kot novost za obiskovalce in poslovne parnterje smo prikazali kuhinjo NIKA v beli in zeleni barvi, kuhinjo SAVO J A v orehovi barvi, regal HANA, poskus samske sobe v modrem univerju Savoje, poleg tega pa še sedežno garnituro MOJCA v treh novih tapetniških blagih. Letos so bili prvič organizirani tudi poslovni dnevi, vendar brez večjega uspeha. Poslovni partnerji niso bili pravočasno obveščeni o teh dnevih, poleg tega pa je bil v tem času sejem odprt tudi za vse obiskovalce. Verjetno bo morala uprava sejma za prihodnje leto organizirati poslovne dni res samo za poslovne stike, kar bi vsekakor izboljšalo tudi komercialni uspeh sejma. V. Harmel Sejem v Leipzigu Letališče Zagreb. »Kam potujete?« »Ah, da v Leipzigu se jutri začne mednarodni sejem, zato danes toliko znanih obrazov«, mi je pred vzletom letala v množici ljudi hiti razlagati star znanec, poslovni prijatelj. Da, vsi smo namenjeni na svetovno znani mednarodni sejem vzorcev. Prav zaradi velikega zanimanja za to pomembno razstavo obratujejo direktne letalske linije Zagreb—Leipzig in nazaj, kar se sicer ne dogaja. Z večurno zamudo končno le pristanemo na letališču v Leipzigu, kjer pa se zaradi sorazmerno majhnih prostorov — letališče je namenjeno mednarodnemu prometu le med sejmom — nabere zopet dolga vrsta pred carino, kar pomeni obvezno nekajurno čakanje. Naš cilj je čimprej priti na razstavni prostor SLOVENIJALESA, kjer tudi BREST razstavlja dva nova modela regalov s klubsko in jedilno mizo. Regala sta v hrastovi izvedbi. Prvi se imenuje ULA, drugi HANA. Vzorca sta namenjena in prilagojena nemškemu tržišču. Izdelana sta z vso skrb- Namenjeno izvozu — nov regal z jedilniško garnituro M-75 nostjo, zato tudi želja, da na razstavi zaživita v polni meri in ustvarita prijetno, domače okolje, ni odveč. Dospemo v paviljon, kjer razstavljajo domači in tuji proizvajale pohištva. V pritličju je zvečine razstavljeno blago domače izdelave. Zelo lepe sedežne garniture z veliko izbiro različnih regalov zaustavijo pogled obiskovalca. Toda vstopiti v sam razstavni prostor ni nikomur razen trgovcem dovoljeno. Glavnina razstavljenih iz delkov je obkroženih z vrvico, kar pomeni, da ljudje disciplinirano ogledujejo razstavljene modele iz razdalje nekaj me trov. Povzpnemo se v prvo nadstropje in tam je prvo razočaranje. Ugotovimo, da je direkcija sejma spremenila razstavni prostor SLOVENIJALESA brez vznapre j šn j ega obvestila prizadetim. Vse v naprej načrtovane postavitve so obrnjene na glavo. Začne se takojšnje premikanje ekspona- tov; dobro, da je otvoritev sejma naslednjega dne. Pozno zvečer je že, ko odhajamo s sejma končno le zadovoljni z dobro uspelo rešitvijo dodeljenega prostora. SLOVENIJALES, katerega predstavlja s svojimi izdelki poleg BRESTA še ALPLES s programom TRIGLAV in IDRIJA z dnevno sobo iz programa LOUIS XV, nastopa kot nosilec poslov za Vzhodno Nemčijo. Poleg njega razstavljajo tudi ostala jugoslovanska izvozna podjetja EXPORTDRVO iz Zagreba, JUGODRVO Beograd in ŠIPAD Sarajevo. Vsi nudijo komponibilne programe dnevnih sob, večje in manjše sestave, lakirane in furnirane omare s klubskimi mizami, jedilne mize in stole. Ponudba je zelo velika, želja po poslovnem sodelovanju in plasiranju svojega blaga na tržišče Vzhodne Nemčije je iz leta v leto očitnejša. V naslednjih dneh sejma se vrste razne komisije, ki ocenjujejo razstavljeno pohištvo. Zaman skušamo izvedeti, kakšni so izgledi za prodajo v letošnjem letu, še manj pa, kako bo z nakupom pohištva prihodnje leto. In vendar nam je prav zadnji dan pred zaključkom sejma dano v vednost, da so se na osnovi vseh razstavljenih vzorcev poslovni partnerji iz Vzh. Nemčije odločili za nakup Brestovih dveh regalov ULE in HANE z jedilno in klubsko mizo ter stoli. Prijetno presenečenje! Dobave bi sledile prihodnje leto, sicer pa bi se o vsem natančneje dogovori s kupci na Salonu pohištva v Beogradu novembra letos. Tako se je končalo letošnje sodelovanje BRESTA na tej veliki mednarodni prireditvi, ki je trajala od 31. avgusta do 7. septembra. Stari znanci, poslovni prijatelji se spet sreča- mo na letališču v Leipzigu. Ne kateri bolj, drugi manj zgovorni, vsi pa z željami za uspeš nejši jutri. Prvi koraki za uvod v naslednje leto so storjeni. So bili uspešni? Preuranjeno je ocenjevati, gotovo pa je, da vsak novi model terja skrbno pripravo, česar ne smemo zanemariti pri nastopu na Salonu pohištva v Beogradu. P. Žumer Popravek V prejšnji številki nam je ob prikazu bruto osebnih dohodkov Ponagajal tiskarski škrat, zato ponovno posredujemo izračun Prispevkov: BRUTTO OSEBNI DOHODKI................ 3.900.00 din 29,60 o/o prispevki iz OD............ 1.154.40 din NETO OSEBNI DOHODKI.................. 2.745.60 din Razčlenitev prispevkov,- 5,55 občinska izobraževalna skupnost . . . 0,53 občinska kulturna skupnost.. 0,36 občinska temeljno telesna kult. skup. 0,58 občinska skupnost socialnega skrbstva 0,40 občinska skupnost otroškega varstva . 2,37 zveza skupnosti otroškega varstva . . . 8,01 zdravstveno zavarovanje..... 11,80 invalidsko in pokojninsko zavarovanje 29,60 SKUPAJ PRISPEVKI........... din din din din din din din din din 216.45 20.65 14.05 22.60 15.60 92,45 312.40 460.20 1154.40 Razstavljena novost v Zagrebu in v Leipzigu — HANA Pogled na staro žago v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg Nova žagata lo stekla Montažna dela v novi žagalnici Tovarne lesnih izdelkov Stari trg so pripeljana h koncu. Investicijski objekt so si ogledali tudi ustrezni inšpekcijski organi, da bi izdali dovoljenje za poskusno obratovanje žagalnice. Skupaj z izvajalci in dobavitelji opreme intenzivno odpravljamo posamezne pomanjkljivosti, ki Dolga desetletja je služila svojemu namenu so bile ugotovljene pri pregledu in jih bo potrebno v šestmesečnem poskusnem obratovanju odpraviti. Opravljena je bila tudi instruktaža delavcev, ki bodo zaposleni v žagalnici, o vprašanjih tehnologije in varnosti pri delu. Upamo, da se bodo zaposleni hitro vpeljali v delo, saj so nekatera glavna delovna mesta dobro spoznali že v stari žagalnici. V času, ki nam preostaja, bo treba prevzeti postrojenje v redno obratovanje. Potrebno bo prevzeti opremo od domačih in tudi tujih dobaviteljev. Prvi dnevi delnega obratovanja in preizkušanja posameznih faz dela že kažejo, da bo treba od nekaterih dobaviteljev zahtevati popravilo tehnoloških napak, ki so se takoj pokazale. Povsem pa bomo lahko ugotovili vse napake, ko bomo razžagovali tudi bukovino, ki je v pogledu manipula- Nova žagalnica bo stekla 18. oktobra letos cije žaganega lesa zahtevnejša kot jelovina. Jasno pa je že sedaj, da so pogoji dela v novi žagalnici bistveno izboljšani. To pa je bil med drugimi tudi eden izmed važnejših ciljev modernizacije. Računamo, da bo do 18. oktobra letos na občinskem prazniku, ko naj bi žagalnico uradno odprli, že precej začetnih težav odstranjenih. Zaposleni pa bodo prav gotovo že v tolikšni meri obvladali tehnologijo, da bo delo nemoteno teklo. D. Mazi j Troje mnenj o inovacijah pri nas Tokrat smo se odločili, da bi v okviru naše stalne rubrike »naši razgovori« osvetlili vprašanje tehničnih in drugih izboljšav. Pogovori naj bi tekli z delavci, ki se s tem največ ukvarjajo in tistimi, ki so že prispevali kakšne izboljšave. Predvideni sta bili naslednji vprašanji: — Letos je leto inovacij. V slovenskem gospodarstvu — in to je očitno tudi na Brestu — beležimo sorazmerno malo predlogov za tehnične izboljšave, ki pa bi lahko močno vplivale na znižanje proizvodnih stroškov in racionalnejše gospodarjenje. Zakaj je po tvojem mnenju takšno stanje na tem področju? — Kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo in da bi si delavci zavestno prizadevali za nove tehnične izboljšave? Žal nam je uspelo dobiti le troje mnenj. Ali so zatajili naši sodelavci, zadolženi za izpeljavo razgovorov, ali pa je za to pomembno področje resnično malo zanimanja. Kljub temu pa upamo, da bodo pričujoča mnenja le osvetlila številna nerešena vprašanja, ki jih bo treba urediti, da bi inovacije tudi pri nas dobile mesto, ki ga zaslužijo v sodobnem gospodarjenju. ing. Mate Jakovac — Tovarna pohištva Cerknica: Težko je odgovoriti o vzrokih majhne zainteresiranosti za inovacije v slovenskem gospodarstvu, ker ta vprašanja premalo poznam. V okviru BRESTA pa je po mojem mnenju vzrok takšnemu stanju premajhna materialna in moralna stimulacija racionaliza-torsva. Materialno stimulacijo ureja pravilnik o nagrajevanju tehničnih izboljšav, ki pa je že zastarel in kljub večkratnim predlogom za spremembo, smo še vedno tam, kjer smo bili pred leti. Na področju moralne stimulacije pa razen objavljanja izboljšav v glasilu delovne skupnosti ne naredimo ničesar. Materialna stimulacija je tako nizka, da je delavec, ki izboljša šablono ali postopek dela, večkrat v dvomih, ali naj svojo iznajdbo prijavi kot izboljšavo ali ne. Pogosto se mu to ne izplača, ker več dobi, če je ne prijavi, ampak jo uporablja pri delu, s tem presega norme in ob tem zasluži več, kot če bi izboljšavo prijavil. Na to se navezuje seveda tudi natančno predpisovanje delovnih pripomočkov in nadzorstvo nad njimi, pri nas pa to področje ni še urejeno tako, da bi takšne primere onemogoča- lo. Na vprašanje, kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo, lahko rečem samo to, da je potrebno čim prej urediti pravilnik talko, da bo dovolj stimulativen. Pri tem bi bilo mogoče treba razmisliti, kako pritegniti tudi strokovni kader, natančno razmejiti pojma delovna dolžnost — tehnična izboljšava, dati več poudarka moralnemu priznanju, ki je lahko pomembnejše kot materialno. Anton Pišek — Tovarna lesnih izdelkov Stari trg Na vprašanje, zakaj smo skoraj na repu inovacij v svetovnem merilu, bi težko odgovoril. Prav tako je skoraj nemogoče odgovoriti za BREST, ker se pri nas nobena služba sistematično ne ukvarja s tem vprašanjem. Res, da je bilo v preteklih letih nekajkrat govora, da bi delavce zainteresirali, naj posredujejo svoje predloge in pripombe v zvezi z zniževanjem stroškov, izboljšavo pro- izvodnje in proizvodnih postopkov, vendar je bilo malo odziva. Če pa so bili predlogi posredovani, niso bili okarak-terizirani kot tehnična izboljšava oziroma kot znižanje proizvodnih stroškov. Mogoče je vzrok za takšno sedanje stanje na BRESTU premajhen poudarek tej dejavnosti ali pa praktično neuporaben pravilnik o tehničnih izboljšavah. Za takšno stanje smo krivi tudi sami, ker nismo znali ljudi pravilno zainteresirati niti nagrajevati. Da je sedaj res pravi čas za poživitev inovacij, se lahko vsi zavedamo. V tej inflaciji v svetovnem gospodarstvu in pri nas bi vsaki delovni organizaciji prišlo prav še tako malenkostno znižanje proizvodnih stroškov, večja produktivnost in s tem večja konkurenčnost Nujno je, da se že enkrat dogovorimo in sestavimo pravilnik, ki bo natančno določal, kaj je tehnična izboljšava, ne pa, da ugotavljamo ali takšna izboljšava že nekje je ali ne. Predlagatelje pa bi morali tudi primerno nagrajevati. Ing. Drago Mazij — Skupne dejavnosti Lepo je, da v letu inovacij tudi v naši delovni organizaciji NOVI TEHNIČNI IZBOLJŠAVI Delavec na nadmiznem rez-karju Jože STRLE je predložil tehnično izboljšavo. Tovariš Strle predlaga, da se operacija vrtanja in poglabljanja nog pri KM 714 poenostavi oziroma združi. Jože Strle razmišljamo o vzrokih, zakaj pri nas tako malo tehničnih izboljšav. Prepričan sem, da so možnosti za racionalizacijo na vseh področjih dela velike. Manjka pa seveda interesov pri posameznikih, da bi predlagali izboljšave. Po mojem sta temu kriva predvsem premajhna gmotna nagrada in prezahteven ter dolgotrajen postopek za uveljavitev posamezne izboljšave. So pa med nami verjetno tudi ljudje, ki niso pod nobenimi pogoji pripravljeni razmišljati o tem, da bi delo olajšali in pocenili. Velike možnosti za predlaganje izboljšav vidim predvsem pri delavcih, ki delajo neposredno na istem delovnem mestu vrsto let ali so s temi delovnimi mesti tesno povezani. Le iti najbolj nadrobno poznajo določen postopek dela in njegove slabosti. Poznajo do potankosti delovne pripomčke in stroje. Tako poznavanje pa je po mojem mnenju nujno, če hočeš predlagati res nekaj novega. Za resnično nove rešitve, ki pomenijo za delovno skupnost velike prihranke, ne bi smeli biti nevoščljivi tudi, če bi prišlo do večjih materialnih nagrad. Vse poenostavljene, strokovno neutemeljene rešitve ali modifikacije znanih postokov pa bi morali po hitrem postopku zavračati. Potrebno bi bilo izdelati nov pravilnik in imenovati strokovno nepristransko komisijo, ki bi avtoritativno in odgovorno reševala predloge, pa tudi kasneje moralno in tudi materialno zagovarjala morebitna oporekanja. Razgovore so pripravili: J. Klančar, B. Levec, M.šepec Valentin Šubic Posebna komisija je Strle-tov predlog preštudirala in ugotovila, da je sprejemljiv. Predlog bo te dni predložen v dokončno potrditev poslovnemu svetu. Posebna komisija pa obdeluje še izboljšavo, ki jo je predlagal inštruktor montaže tovariš Valentin Šubic. J. Klančar samou OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA SO OCENILE URESNIČEVANJE USTAVNIH DOLOČIL V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI V preteklih dneh so se po vseh Brestovih osnovnih organizacijah sindikata iztekle javne razprave o oceni uresničevanja ustavnih določil v Brestu. Te ocene so izdelale posebne komisije po vseh temeljnih organizacijah in v okviru delovne organizacije. Gledano v celoti lahko povsem pozitivno ocenimo proces uresničevanja ustavnih določil, ki govore o združevanju dela in sredstev in zagotoviti neodtujljivih pravic delavcem v okvirih temeljnih in delovnih organizacij. Proces konstituiranja temeljnih organizacij in delovne organizacije je tekel skladno s ustavnimi in zakonskimi določili, prav tako so v Brestu tudi dokaj urejeni ekonomski in samoupravni odnosi v TOZD in med njimi. V neposrednem vsakdanjem življenju so novi samoupravni odnosi tudi resnično zaživeli. To so osnovne ugotovitve omenjenih ocen. Ocene pa so pokazale tudi še nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Te ugotovitve naj bi bile tudi osnova za prihodnjo politično dejavnost sindikalne organizacije. Naj jih omenimo nekaj: — Znova bo potrebno izdelati analize o pogojih in možnostih, da bi se posamezne dejavnosti, ki so sedaj organizacijsko in samoupravno v okvi i"u Skupnih dejavnosti, organizirale kot temeljne organiza- Je" \ -7- potrebno bo izdelati nov .^samoupravni sporazum o oblikovanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov oziroma sedanjega uskladiti z novimi določili in intenci jami. — Delegatski sistem znotraj temeljnih organizacij, pa tudi v odnosih do drugih samoupravnih skupnosti, še ni docela zaživel in bo potrebno intenzivno delati za njegovo poglabljanje in dograjevanje, predvsem pa doseči tesnejši stik delegatov in delavcev, ki jih zastopajo. —■ Več pozornosti bo potreb-n° posvetiti tudi informacijskemu sistemu, predvsem ob- likovanju gradiv, ki jih obravnavajo delavci neposredno po svojih delovnih skupinah. — Delo samoupravne delavske kontrole še ni dovolj sistematično in poglobljeno. Zagotoviti bo potrebno stalno družbeno-ekonomsko izobraževanje članov teh organov in njihovo večjo povezanost z vsemi člani delovnih skupnosti. — Izoblikovati bo potrebno celotni sistem družbene samozaščite ter zagotoviti, da bo to področje resnično podružblje- no in postalo pravica in dolžnost slehernega delavca. — Okrepiti bo potrebno večjo samoupravno povezanost med temeljnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi z utrditvijo delegatsKe-ga sistema. To je seveda samo izsek iz izdelanih ugotovitev, obenem pa opozorilo, da je dograjevanje samoupravnega sistema trajen proces in da se ne smemo zaustaviti ob tistem, kar smo že dosegli in oblikovali. B. Levec NASI LJUDJE Janez KRANJC dela v Tovarni pohištva Cerknica peto leto kot vzdrževalec zgradb. Nekaj manj kot eno leto pa je bil vratar. Rodil se je v Topolu, kjer še sedaj živi z družino. Ima štiri hčerke. Starejša Viktorija je stara štirinajst let, nato pa so še Martina, Janja in Petra. Tudi žena je zaposlena in sicer v Begunjah na Jelki v knjigovodstvu. Janezova prva zaposlitev je bila v Ljubljani pri nekem gradbenem podjetju. V Ljubljani se je zaposlil zato, ker je imel namen študirati glasbo. Vpisal se je v večerno gimnazijo, vendar je moral šolanje zaradi bolezni prekiniti. Nudila se mu je priložnost, zato se je zaposlil v Kmetijski zadrugi v Begunjah. Nato Srečanje borcev in aktivistov Podobno kot pred dvema letoma v Cerknici, je bil letos v Logatcu prvi septembrski teden ves posvečen obujanju bogate revolucionarne preteklosti na Notranjskem. Borci in aktivisti štirih notranjskih občin ter številni občani so poleg tovarniškega srečanja, ki bo postalo tradicionalno, letos proslavili tudi 30. obletnico osvoboditve. Poleg številnih kulturnih in športnih prireditev, ki so bile Prek tedna, so se v dneh od 5. do 7. septembra zvrstile osrednje prireditve in se stekle v veliko manifestacijo 7. septembra. Pred večtisočglavo množico je ob kvalitetnem kulturnem programu ^ted drugimi govoril tudi narodni heroj, generalpolkovnik Rado “ehaček, ki je orisal revolucionarno pot tega dela Notranjske. Tradicionalna srečanja borcev in aktivistov Notranjske so se tudi z letošnjo prireditvijo trdno vtkala v mozaik obujanja spo-ruinov na našo revolucijo in v krepitev revolucionarne zavesti tulajših generacij naše socialistične samoupravne družbe. B. Levec pa je bil zaposlen še pri Gozdnem gospodarstvu in na Jelki v Begunjah. V Tovarni pohištva Cerknica se je zaposlil leta 1970. Sprva kot vratar, nato pa pri skupini vzdrževalcev zgradb. To delo mu ustreza in ga z veseljem uspešno opravlja. »Znano mi je, da vodite Pevski zbor Tabor in da sami radi pojete. Kaj lahko poveste o tem?« »Res je, zelo rad pojem. Res je tudi, da sem zborovodja pevskega društva Tabor, ki šteje dvajset pevcev. Priredili smo že samostojna koncerta v Cerknici in v Begunjah. Uspešno smo nastopili tudi v televizijski oddaji Naši zbori. Nastopali pa smo tudi po drugih krajih Slovenije, na Ptujskem festivalu, v Slever-janu pri Gorici. Pobrateni smo s pevskim zborom Ivan Cankar iz Marezig pri Kopru. Letos smo nastopili tudi na pevskem festivalu v Št. Vidu pri Stični v okviru kulturnega tedna. Tam je nastopalo sedemdeset zborov iz vse Slovenije. Prizadevamo si, da bi zbor narastel vsaj na 50 članov. Želimo pritegniti čim več mladih pevcev. V drugih zborih opažam več mladine kot pri nas. V prihodnje bomo skušali organizirati nekaj samostojnih koncertov in še Televizijsko ali radijsko oddajo. S petjem se ukvarjam že od mladih nog. Ko sem bil star osemnajst let, sem skom-poniral glasbo spevoigre SVO-JEGLAVČEK. Pozneje sem priredil to pesem za moški zbor.« »Ali ste morda tudi napisali in skomponirali kakšno lastno pesem?« »Napisal in skomponiral sem nekaj pesmi, ki jih je naš zbor že pel na raznih nastopih. Polharsko polko smo prvič peli na koncertu v Cerknici, pa tudi na televizijski oddaji Naši zbori. Na Ptujskem festivalu pa jo je zapel zborov kvintet. Pesem Dom na jasi zelo radi poslušajo zdomci; ko smo jo zapeli ob neki priložnosti zdomcem, jih je zelo ganila. Pesem Jesensko cvetje sem napisal in priredil Vzorčna delavnica — rojstvo naših novih izdelkov letos, zapeli pa smo jo v Logatcu ob proslavi 30. obletnice zmage nad fašizmom. Pesem Mamicam je primerna za 8. marec; zbor jo je prvič zapel lani ženam za njihov praznik. Za pesem Jezerski val sem dobil idejo med delom. Nekdo me je vprašal za nasvet, kako naj se njihov ansambel imenuje. Svetoval sem mu Jezerski val, pozneje pa mi je šinila ideja, da bi bila to lahko tudi pesem, ki bi bila značilna za naš kraj. jezerski val, jezerski val, ki žene veter ga iz dalj, mi staro zgodbo šepeta, kaj skrivata gradova dva... Pripravljam pa še nekaj priredb, in pesmi, na primer Pri Perku, Lep spomin je nate, mati, Nocoj in druge. Po besedilu pesmi V mraku sem skomponiral pesem, ki sem ji spremenil naslov: Iz stolpa sem mi zvon doni. To pesem sem poslal Zarji iz Clevelanda in jo že pojejo na prireditvah.« Tovarišu Kranjcu želimo še veliko delovnih uspehov na delovnem mestu, pa tudi pri vodenju pevskega zbora »Tabor«, saj se je že velikokrat pokazal, kako ga tako središče kot je Cerknica, potrebuje. J. Klančar Poškodbe pri delu V prvem polletju je bilo v naši delovni organizaciji 72 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. V primerjavi z enakim obdobjem lani je število poškodb poraslo za 12,5 odstotka. Poškodbe pa so bile v poprečju nekoliko lažje kot prejšnja leta, saj je število izgubljenih delovnih dni kljub povečanem številu poškodb upadlo za 7,5 odstotka. Podrobnejši podatki o gibanju poškodb pri delu v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela so razvidni iz naslednje tabele: TOZD Št. pošk. Št. izg. Indeks na I. poli. 74 Št. pošk. na 100 zaposl. del. dni pošk. izg. dnevi TP Cerknica 21 120 81 56 7,3 TIP Cerknica 13 94 260 142 11,9 SD Cerknica 4 32 80 19 3,6 TP Martinjak 12 152 109 170 6,0 TLI Stari trg 16 316 106 266 15,1 TP Stari trg 6 41 300 26 8,0 Skupaj 72 755 112,5 92,5 7,6 Iz tabele je videti, da je število poškodb in število izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu upadlo le v Tovarni pohištva Cerknica in na Skupnih dejavnostih. Povsod drugje sta ti dve številki večji. Poglavitni vzrok za tolikšno povečanje števila poškodb v Tovarni ivernih plošč je večje sodelovanje delavcev te temeljne organizacije pri gradnji nove tovarne ivernih plošč, v Tovarni pohištva Stari trg pa razmeroma majhno število poškodb v prejšnjem letu. Glede na število zaposlenih je bilo razmeroma najmanj poškodb v Skupnih dejavnostih in v Tovarni pohištva Martinjak, največ pa v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg in v Tovarni ivernih plošč. Povedati pa je treba, da smo v naši delovni organizaciji tako glede na število kot na težo poškodb pod poprečjem lesne industrije v Sloveniji. Pri nas se letno poškoduje 7,6 odstotka zaposlenih (lani 6,6 odstotka), v lesni industriji Slovenije pa okrog 12 odstotkov. Ena poškodba terja pri nas 10,5 izgubljenih dni na poškodbo, medtem ko znaša poprečje v lesni industriji okrog 17 dni. Največ poškodb je bilo pri manj pomembnih delih, kot so transport elementov po traku in z vozički, čiščenje delovišča, pri montaži in hoji po prostorih in podobno. Pri delu s stroji se je pripetilo 20 poškodb. Hujši sta bili dve. Huje se je poškodoval delavec Tovarne pohištva Martinjak pri delu s formalno žago (odrez dveh prstov desne roke za prvim zglobom in raztrganine na ostalih treh) ter delavca iz Tovarne pohištva Cerknica pri delu z mizno krožno žago (odrez nohta na palcu leve roke). Vzroki poškodb so v glavnem subjektivnega značaja. Vsekakor bi bilo poškodb veliko manj, če bi delavci bolj upoštevali dana navodila in če bi jih inštruktorji bolj dosledno poučevali in nadzirali V. Žnidaršič — F. Mele Novo v vrednotenju dela REŽIJSKE OCENE PO VREDNOTENJU ZAHTEVNOSTI DELA Ko smo se pred približno letom dni na Brestu zavestno odločili za novi sistem vrednotenja zahtevnosti dela, smo najprej analizirali dosedanji sistem vrednotenja dela ter ugotovili, da sistem analitične ocene delovnih mest ne ustreza oziroma, da nas je razvoj na tem področju prehitel. Ko smo se odločili, da upeljemo omenjeni novi sistem vrednotenja dela, smo ugotovili, da je ta sistem boljši od prejšnjega, saj je njegova vsebina mnogo bolj razdrobljena po posameznih kriterijih, kar daje realnejše končne ocene delovnih mest. Istočasno pa nam mora biti jasno, da v svetu za enkrat še ni sistema vrednotenja dela, za katerega bi lahko rekli, da najbolj realno ovrednoti vse funkcije v nekem proizvodnem procesu. Da pa lahko govorimo o nekem zaključenem sistemu nagrajevanja po vloženem delu, potem moramo upoštevati naslednje elemente: 1. Vrednotenje zahtevnosti dela, katere ocena izvira iz zahtevnosti delovnega mesta — govorimo o OSNOVNEM DELEŽU. 2. OSEBNI DELEŽ, ki izvira iz delavčeve učinkovitosti pri delu. Ta delež naj pravičneje izrazimo z odstotkom na osnovni delež naloge. 3. Zadnja kategorija nagrajevanja izvira iz uspešnega poslovanja temeljne organizacije, v kateri delavec dela. Ta delež navadno s posebnimi določili izražamo v odstotkih na seštevek osnovnega in osebnega deleža (poslovna uspešnost). Osnovni pogoji za izvedbo sistema so: — ustrezno oblikovana organizacija dela, — delovne naloge morajo biti jasno opredeljene, — v vprašalnikih (opisih delovnih mest) se delovne naloge ne smejo prepletati, — za kar je nekdo odgovoren, je plačan, — sistemizacija delovnih mest mora biti realno izdelana na nivoju delovne organizacije v sodelovanju s temeljno organizacijo. V TOZD Tovarna pohištva Cerknica smo na BRESTU prvi začeli uvajati sistem vrednotenja zahtevnosti dela, zato smo imeli tudi večje težave kot jih bodo imele druge temeljne organizacije. Vsekakor lahko rečemo, da je bilo manj težav pri vrednotenju proizvodnih delovnih mest kot pa pri vrednotenju abstraktnega (umskega) dela. Dosti laže je vrednotiti delovna mesta v proizvodnji, za katera so delovne naloge natančno opredeljene in je delo moč meriti. Več težav je pri režijskih delovnih mestih, saj v glavnem sistema za merjenje abstraktnega dela še ne poznamo. Ko smo začeli proizvodnjo obračunavati po novem sistemu, so organi upravljanja v naši temeljni organizaciji zahtevali, da po istem sistemu ovrednotimo tudi vsa režijska delovna mesta. Komisija za vrednotenje zahtevnosti delovnih mest (ta je izdelala tudi sistem vrednotenja za proizvodna delovna mesta) je dobila nalogo, da ta sistem izdela tudi za vsa režijska delovna mesta, izjemoma za delovno mesto direktorja temeljne organizacije. Prva naloga, za katero so bili zadolženi vsi vodje služb v temeljni organizaciji, je bila izdelava vprašalnika (opis delovnih mest). Da se je delo komisije zavleklo, so bili krivi neustrezno izdelani vprašalniki, s katerimi se je komisija ukvarjala mesec in pol. Vzrok zakasnitvi je, da nimamo služb, ki bi postavljale organizacijo dela po posameznih temeljnih organizacijah. Zato je morala to delo opravljati komisija v sodelovanju z vodji služb in direktorjem temeljne organizacije. Za dobro izpeljavo tega sistema pa je osnovni pogoj, da je dobro oblikovana organizacija dela. Mislim, da smo pri tem napravili naj večjo napako, ker se nismo najprej lotili organizacije dela, nato pa šele sistema vrednotenja dela. Po dokončni izdelavi in podpisih vprašalnikov je sledila nadrobna analiza po vseh kriterijih, ki jih vsebuje sistem. Te analize je izdelala skupina analitikov VVork-faktorja ob sodelovanju zunanjega svetovalca iz Zavoda za avtomatizacijo. Po izdelanih analizah je pričela komisija v sodelovanju z vodjem analitikov VVork-faktorja in z zunanjim svetovalcem oblikovati nadrobno analizo in usklajevanje po vseh kriterijih. Po končanem delu je svet za osebne dohodke dal novo izdelani sistem v javno razpravo. Med javno razpravo so sledili pismeni ugovori na oceno posameznih delovnih mest. Komisija za vrednotenje zahtevnosti dela je obravnavala vse ugovore in znova pregledala analize delovnih mest oziroma vprašalnike, na katere so ugovarjali posamezni delavci. Če je bilo ugotovljeno, da delavec upravičeno ugovarja za po- samezni kriterij, je bil le-ta popravljen, v vsakem primeru pa je bil posredovan ustni (na željo izvajalca) ali pismeni odgovor. Po vsem tem lahko ugotovimo, da so nekje nastale spremembe, kar je tudi normalno. Pri uvajanju tega sistema v ostalih temeljnih organizacijah Bresta priporočam istočasno uvajanje za proizvodnjo in režijo, saj je tako vrednotenje in usklajevanje veliko boljše. Ker sklep delavskega sveta TOZD TP Cerknica s seje 21. 8. 1975 pravi, da dosedanja sistemizacija delovnih mest za proizvodna in režijska delovna mesta ne ustreza, je potrebno imenovati strokovno skupino na ravni Bresta in njegovih temeljnih organizacij za razpravo na organih upravljanja. Zaradi nanizanih vprašanj ne bodo mogla režijska delovna mesta preiti na novi izdelani sistem vse dotlej, dokler ne bo potrjena nova sistemizacija. Zaradi morebitnih sprememb po krij etri j ih izobrazbe in potrebnih delovnih izkušenj bo treba popraviti tudi analize za proizvodna delovna mesta. F. Hrastnik Socialno delo v delovni organizaciji Socialno delo v delovni organizacijo delimo na tri področja: — socialna pomoč posamezniku (social casevvork), — skupinsko socialno delo (social group work), — socialno skupnostno delo (social community organizati-on). Ljudje, ki iščejo pomoč pri socialnem delavcu, so v nenavadno obremenilnih okoliščinah. Čeprav se morda zavedajo, da so pomoči potrebni, pogosto ne najdejo takoj možnosti, da bi si pomagali. Socialni delavec sprejme stranko tako kakršna je, z vsemi njenimi težavami. Pri delu s posamezniki veljajo za socialnega delavca naslednja načela: — načelo akceptiranja, — načelo komunikacije, — načelo individualizacije, — načelo aktivnega sodelovanja stranke pri obravnavi, — načelo zaupnosti, — načelo samokontrole socialnega delavca. Pri delu s strankami se mora socialni delavec ravnati tudi po določilih kodeksa poklicne etike socialnih delavcev. Težave, zaradi katerih se stranke obračajo po pomoč na socialnega delavca, so najrazličnejše. Vsaka stranka je svojevrstna osebnost, s svojim načinom vedenja, reagiranja in življenja. Socialni delavec potrebuje za uspešno delo s posamezniki veliko strokovnega znanja in praktičnih izkušenj. Pojavlja pa se tudi vprašanje prostora; nadvse pomembno je namreč, da mora socialni delavec voditi razgovor s stranko v posebni sobi, saj bo stranka lahko izrazila svoje težave le v okolju, kjer bosta s socialnim delavcem sama. Skupinsko socialno delo opravlja socialni delavec s skupinami, na primer z učenci v gospodarstvu (vajenci), z materami z otroki, invalidi, starejšimi delavci, zdravljenimi alkoholiki (Klub zdravljenih alkoholikov), delavci z nizkimi osebnimi dohodki, s kroničnimi bolniki in podobno. Delo s skupinami zahteva po seben način obravnave. Skupinsko delo v organizacijah združenega dela pri nas še ni povsem uveljavljeno in teoretično argumentirano, bolj je v rabi v zavodih. Pri nas je najbolj razvito skupinsko delo v klubih zdravljenih alkoholikov. Tretje področje dela socialnega delavca — socialno skupnostno delo — obsega delo za kolektiv; to so stanovanjske zadeve, prehrana, prevozi, letovanja in podobno. Pri teh zadevah socialni delavec posreduje predloge -in podatke samoupravnim organom, skrbi za koordinacijo, sodeluje na sejah samoupravnih organov (komisije), pripravlja gradiva za seje... Vsekakor smo področja dela socialnega delavca v organizaciji združenega dela prikazali le v grobem, saj je delo mnogo bolj razgibano in zahtevno. Za tako velike organizacije kot je naša, predvidevajo po normativih vsaj tri socialne delavce (okrog 500 delavcev na socialnega delavca). Tako bi si delo laže razdelili in bolj sistematično delovali, zlasti na tistih področjih dela, ki so sedaj morda preveč zapostavljena. M. Turk-škraba Avtomatizirano mozničenje v Tovarni pohištva Cerknica Standardizacija pri nas Ne moremo si zamišljati kakršnegakoli ustvarjanja, tehnič-no-gospodarskega razvoja, varnih delovnih mest, mednarodnega sodelovanja in komunikacij ter drugih dejavnosti brez standardov. Ves razvoj in napredek znanosti ter tehnike sta ozko povezana s standardizacijo. V grobem poznamo naslednje standarde: — standardi za sporazumevanje (pojmi, simboli); — standardi za varnost (zavarovanje življenja, zdravja, imetja); — dimenzijski standardi (mere); — standardi za kakovost (preizkusni postopki); — konstrukcijski standardi (tolerance in prilegi); — standardih o materialih (snovi, polizdelki); — standardi o tipih (stopnjevanje po vrsti, obliki in velikosti). Standardi so se najprej oblikovali v podjetjih in to so interni standardi. Sorodne tovarne so uskladile svoje interne standarde in tako je nastala panožna standardizacija. Potreba po enotnih standardih v državi je privedla do nacionalne stan dardizacije. Vse večja mednarodna menjava blaga in delitev dela pa sta zahtevali uskladitev standardov in začela se je mednarodna standardizacija. Svetovno pomembna Medna rodna organizacija za standardizacijo — ISO je 1. 1972 ustanovila poseben komite za pohištvo (ISO TC 136), v katerem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki dežel članic pri izdelavi mednarodnih standardov za pohištvo. Jugoslovanska industrija pohištva se je zelo zavzela za članstvo in delo v tem komiteju ISO, saj svojih izdelkov ne bi mogli več izvažati, če ne bi ustrezali standardom držav članic. Tako je Jugoslovanski zavod za standardizacijo ustanovil teh nični odbor za pohištvo TO/6, ki naj bi bil povezan s proizvajalci poništva in mednarodnimi organizacijami za standardizacijo. Ustanavljanje tega odbora je bi lo nesistematično in praktično je delo še naprej enako. Sedanji JUS, ki več ne ustreza in je co- kla razvoju in delu, se na pobudo posameznih organizacij spremeni z delovanjem določenih komisij. Delovne organizaci je, ki so po neznanem ključu vabljene, da sodelujejo v tem postopku za popravek standar dov, praviloma vprašanju ne posvetijo posebne pozornosti. Standarde sprejemajo na sestankih, jih ne preizkusijo v praksi, postopek je torej samo administrativen. Slovenska lesna industrija hoče, da zaživi pravilno delo pri nastajanju standardov, da standardi omogočajo napredek in da so sprejemljivi za proizvajalce in uporabnike. Pri Poslovnem združenju LES je bilo zato ob koncu leta 1974 ustanovljen Regionalni tehnični odbor za standardizacijo pohištva, ki je združil vso slovensko pohištveno industrijo, da bo aktivno sodelovala pri dokončnem oblikovanju standardov. Glede nato, da sedanji JUS standardi ne ustrezajo, se je v »letu kvali; tete« začelo delati na izdelavi povsem novih JUS-standardov za pohištvo. Izdelana je bila študija ; Minimalni pogoji kvalitete pohištva«. To je bila osnova za no ve JUS — standarde, ki jih je izdal Jugoslovanski zavod za standardizacijo 1. oktobra leta 1974. Ti standardi veljajo do 30. junija 1976 kot smerni (neobvezni), potem pa postanejo obvezni. V tem roku je torej treba preizkusiti uporabno vrednost standardov v praksi. To je sedaj glavna naloga Slovenskega tehničnega odbora, posebej še zato, ker drugje niso še ničesar storili. Tehnični odbor za standardizacijo je razdeljen na dve delovni skupini: — skupina za preučevanje pogojev kvalitete, — skupina za preučevanje di menzi j in terminologije. K delu je pritegnjena tudi Biotehnična fakulteta —- lesni odsek, kjer bi se oblikovalo strokovno vodstvo. Naloga je težja, ker nimamo močnejšega lesarskega središča, kjer bi to delo lahko organizirali z manj truda in sredstev. M. Geršak Obrez elementov v Tovarni pohištva Cerknica Pred dnevi je bilo po našem malem mestu več lepakov, ki so vabili na mladinski sestanek. Na njih je med drugim pisalo nekako takole: »Na sestanku se bomo pogovorili o problemih zabave, prostorov in o nekaterih drugih problemih naše aktivnosti.« Da ne bi bilo spet očitkov, kako napadamo oblike mladinske dejavnosti, ostajamo tokrat brez komentarja. Pričujoča razglasna deska že leta mnogo pripoveduje Delo občinske knjižnice Občinska knjižnica v Cerknici je bila odprta 29. novembra 1973. leta. Kakšno je bilo delo knjižnice v teh dveh slabih letih ? Že takoj v začetku je bil obisk bralcev velik. Ni pa ostalo le pri začetnem navdušenju; število bralcev pa tudi število prebranih knjig raste. Naj nam o tem spregovori nekaj podatkov. Knjižnica je začela delovati s knjižnim fondom 3500 knjig. Do konca leta 1974 se je število knjig povečalo na 4500. V letu 1974 se je vpisalo v knjižnico 675 bralcev, od tega je več kot polovica šolske mladine, sledijo pa skoraj v enakih razmerjih delavci, študentje, uslužbenci, upokojenci, kmetje in ostali. Vsi bralci sp zelo pridno obiskovali knjižnico in 8323 obiskovalcev je prebralo 21.652 knjig. V enem dnevu si bralci sposodijo tudi več kot 200 knjig oziroma obišče knjižnico čez 100 bralcev. Ljudje lahko v knjižnici najdejo različne knjige za mladino, kot so mladinski romani, pesmi, pravljice in zgodbe, odrasli pa leposlovne knjige, poljudno-znan-stveno literaturo in tudi revije. Verjetno lahko vsak bralec najde v knjižnici zase, kar ga zanima oziroma lahko opozori, česa v knjižnici pogreša. Oktobra bo odprta podružnična knjižnica v Starem trgu s približno 2000 knjigami, v naslednjem letu pa predvidoma na Rakeku. V teh dveh letih smo lahko ugotovili, da knjige opravljajo veliko kulturno poslanstvo, in želimo, da bi bralci še naprej tako segali po njih. Znano je tudi, da prostori za knjižnico v Cerknici že sedaj niso v skladu s predpisi o knjižničarstvu in, če bomo hoteli še naprej v takem obsegu večati knjižni fond, bomo nujno potrebovali večje in boljše prostore. H. Mele brestovi štipendisti šele v septembru je običajno mogoče pregledati uspehe naših štipendistov na srednjih šolah, v oktobru pa uspehe na višjih in visokih šolah. Med več kot šestdesetimi srednješolci, Brestovimi štipendisti, ni nikogar, ki bi se lahko pohvalil z odliko; pet je zaključilo razrede s prav dobrim, 35 z dobrim in 15 z zadostnim uspehom, en štipendist pa bo razred ponavljal. Kar preveč je takšnih štipendistov, ki so komaj uspešno končali razred. Ta pojav kaže, ^a se naši štipendisti uče le toliko, da minimalno zadovoljijo šolske zahteve, ne pa da se uče za svoje poznejše delo. Nemalo je temu kriv tudi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, ki vse premalo stimulira boljše učence, študentje imajo stimulativne dodatke za hitrost študija. Učenec srednjih šol pa prejema za zadosten uspeh 440 din, za dober 500 din, za prav dober 560 din in za odličen 620 din. Očitno Je> da so razlike med njimi premajhne. Z novim šolskim letom je bilo podeljenih 33 kadrovskih štipendij. Letos štipendiramo naslednje profile: Poklic 1 lesarski tehnik 2 strojni tehnik 1 ekonomist 4 administrator 2 ostalo __ Skupaj Letnik •7 7 7 SkuPaJ 16 18 6 42 — 225 — 2 4 10 2 2 3 9 — 12 3 69 F. Turšič Letošnje Zelške prireditve že tretje leto zapored organizira Kulturna skupnost Cerknica — letos v sodelovanju z oktetom Gallus (prej s Komorno sceno iz Ljubljane) vrsto različnih koncertnih prireditev. Tako postaja ta oblika kulturnega življenja na Notranjskem že tradicionalna; zdi se nam, da nismo več tako odmaknjeni od večjih kulturnih središč in od različnih oblik kulturnega življenja. Tudi naši najvidnejši umetniki vokalne n instrumentalne glasbe so se preizkušali v našem lepem in funkcionalno tako bogatem umetnškem kraju. Koncerti so bili v drugi polovici avgusta, zadnji večer (dramski) pa je bil 5. septembra na Brestu. Izkušnje so pokazale, da je bil lanski repertoar prezahteven, čeprav so bili umetniki odlični izvajalci komorne in vokalne glasbe. Letošnji program je upošteval želje občinstva, ki nadvse ljubi lepo zapeto domačo in umetno pesem, pa tudi dognano igro instrumenta ali govora. Na prvem večeru v Zelšah so nastopili že dobri stari znanci: oktet Gallus, ki je navdušil poslušalce predvsem z lepo, občuteno zapeto slovensko narodno in umetno pesmijo. Program pa je obsegal tudi umetno pesem tujih narodov (nemško, francosko...). Drugi koncertni večer v Zelšah je bil nastop violinista Roka Klopčiča s pianistko Nado Omanovo, čeprav obisk ni bil tako razveseljujoč kot prvi večer (kakšnih 80 poslušalcev), pa je le dokazal zanimanje in sprejemljivost tudi za solistične instrumente; saj je tudi zgodovina glasbe dokaz, da se je solistični koncert za instrumentalno glasbo razvil precej pozno. Mehkobe in bravuroz-nosti umetnika s takim znanjem ne moremo vedno poslušati — zlasti ne neposredno. Tudi mlad amaterski poslušalec iz delavskih vrst bo lahko občutil bogastvo Bachovih oblik ali Ravelovo temperamentnost ... Tretji vokalni koncert opernih solistov iz Ljubljane pa je bil morda najtopleje sprejet, ker so bile operne arije v programu nekakšen kažipot, prerez najbolj znanih arij in opernih del. Nastopali so: sopranistka Sonja Hočevarjeva, tenorist Rajko Koritnik, baritonist Marcel Ostaševski in basist Ladko Korošec. Poslušalci so živahno pozdravljali umetnike, zlasti Ladka Korošca, ki je vodil program z živahnimi in umetniškimi komentarji (od klasikov opere Rossinija, Mozarta, Verdija do Rimski-Kor-zakova in drugih; pa še duet iz Prodane neveste in zakonski par iz Dona Pasquala), Takih večerov bi si morda želeli še največ; kvaliteten pouk in umetniška izvedba, ki je razveselila in navdušila. Vsi poslušalci koncerta (tudi z Rakeka, Postojne in celo iz Logatca) so ob koncu navdušeno zaploskali umetnikom. Zadnji petkov večer v zamisli zelških koncertov je bila uprizoritev dramske monografije mladega Kranjčana Pavla Lužana Živelo življenje Luka D v programu gledališča Glej. Igralec — solist, Polde Bibič je v polno zasedeni Brestovi menzi, ki so jo napolnili domači izobraženci, študentje in še drugi domačini, pokazal z živo igro življenje in bedo malega človeka — kmetskega proletarca. Biografska pripoved razočaranega, nekoliko prostodušno neukega človeka o veselih spominih iz sicer revnega življenja. Optimistična tragedija malega, socialno ogroženega človeka, ki je izgubil veličino in idenjost Hlapca Jerneja — in je samo: ubog človek! Sugestivna igra in toplina posredovanja sta pripomogli, da začutiš simpatijo do tega šaljivega, a trpečega človeka. In gledalci so s spontanim aplavzom potrdili to doživetje. AKCIJA SINDKATA ZA ZBIRANJE PAPIRJA Nekaj dobre volje, pa so se že pokazali uspehi akcije za zb iranj e odp adnega p ap ir j a. Vemo, da je v vsaki delovni organizaciji precej režijskega materiala. V planu Skupnih dejavnosti Bresta je režijski material (papir, časopisi, revije in ostali pisarniški material) zajet v višini blizu 900.000 dinarjev. Planirana sredstva so kot vidimo precejšnja. Naloga nas vseh bi bila najprej v tem, da to plansko višino znižujemo. To pa bomo dosegli, če bomo racionalno in le za potrebe porabljal pisarniški material. Vsak papirček naj bi rabil svo- Obiskovalce obveščamo, da bodo večerne predstave od I. 10. dalje ob 19.30. 2.10. ob 19. 30 — ameriški film DAN PLAČILA. Drama. 4. 10. ob 17. uri in ob 19.30 — sovjetski film KRALJ CIRKUSA. Zabavni film s cirkuškimi točkami. 5. 10. ob 16. uri in 19.30 — ameriški film METULJ. Zaradi izredne dolžine filma višje cene. 6. 10. ob 19.30 uri — ameriški film ŠKARPIJON. Kriminalka. 9. 10. ob 19.30 — nemški film APAČI. Western. II. 10. ob 17. uri — ameriška risanka POPAJEVA NOVA SERIJA. 11.10. ob 19.30 uri in 12. 10. ob 16. uri — ameriški film TUDI ANGELI BI JEDLI FIŽOL. Kriminalka. 12.12. ob 19.30 uri — nemški film LjUBEZEN JE LE BESEDA. Drama. 13.10. ob 19.30 uri — ameriški film NEZNANI ZAŠČITNIK. Westem. Tako so se iztekli letošnji Zelški večeri, ki so privabili več poslušalcev kot lani; tudi izbor večerov je bil ugoden: dva koncerta vokalne glasbe, en violinski in en dramski večer. Pa tudi datumi so bili ugodni, saj se v tem času že vrnejo dopustniki in izletniki. Naša dolina je znova doživela nekaj kulturnih sunkov in zdi se nam, da se je ta oblika kulturnega življenja že udomačila na Notranjskem, da je skratka, ne le tradicija, temveč tudi nujnost in vzpodbudna naloga za prihodnost! Kulturna skupnost in njeni prizadevni organizatorji, Industrija pohištva Brest ter oktet Gallus kot soorganizator letošnjih prireditev pa zaslužijo vse priznanje, saj so dobro izpolnili svojo nalogo: kulturo delovnemu človeku! B. Brecelj j emu namenu in šele nato bi ga prepustili odpadnemu košu oziroma zbiralnemu kupu. Zato je izvršni odbor osnovne organzacije sindikata Skupnih dejavnosti na eni izmed svojih sej sprejel sklep o zbiranju odpadnega materiala. Tako se že dalj časa zbira papir na določenem mestu. Ko se zbere dovolj papirja za vsebino enega kamiona, ga odstopimo organizaciji, ki ga odkupuje. Naša prihodnja naloga bi bila, da ta akcija ostane stalna oblika. Akcija je dobila svoje mesto tudi v našem stabilizacijskem načrtu in odmev pri ostalih delovnih organizacijah. M. Žunič 16.10. ob 19.30 uri — ameriški film PAZI, DA NE BO GNEČE! Pustolovski film. 18.10. ob 19.30 in 19.10. ob 16. uri — ameriški film VRNITEV MOŽA TRI-NITA. Westem. 18.10. ob 17. uri in 19.10. ob 19.30 — ameriški zgodovinski film IVANHOE. 20.10. ob 19.30 — danski erotični film REKTOR V POSTELJI. 23. 10. ob 19.30 uri — francoski film VLAK. Drama. 25. 10. ob 19. 30 — ameriški pustolovski film v SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA. 26. 10. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški zgodov. film EL CID. Zaradi izredne dolžine filma višje cene. 27. 10. ob 19.30 — francoski film ROJENI ZLOČINEC. Kriminalka. 30. 10. ob 19.30 — ameriški film TIHI MAŠČEVALEC. Westem. Iz malega raste veliko Filmi v oktobru Nagradni mini kviz Skupščina občine in družbeno-politične organizacije občine Cerknica vabijo delovne ljudi in občane na praznovanje OB OBČINSKEM PRAZNIKU Slovesnosti bodo: sobota in nedelja, 11. in 12. 10. 1975 ZBOR TABORNIKOV PODROČNE TABORNIŠKE ZVEZE pri osnovni šoli v Cerknici nedelja, 12.10.1975 ob 12,00 uri SVEČANI SPREJEM MLADINCEV V TERITORIALNO OBRAMBO v Podslivnici ponedeljek, 13.10.1975 ob 20,00 uri KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN RECITAL OSNOVNE ŠOLE v Kulturnem domu na Rakeku torek, 14.10.1975 ob 10.00 uri: OTVORITEV SISTEMA GOZDNIH CEST V JAVORJIH — na Javorjih v Loški dolini ob 20,00 uri: KONCERT GODBE NA PIHALA CERKNICA — v Kinodvorani v Cerknici sreda, 15. 10.1975: SLOVESNOSTI OB 25. OBLETNICI SAMOUPRAVLJANJA NA BRESTU ob 18,00 uri: OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DELAVCA-DOMAČINA S. MIKŠETA V Salonu pohištva BREST Cerknica ob 20,00 uri: KONCERT PEVSKEGA ZBORA TABOR iz Cerknice in RECITAL OSNOVNE ŠOLE CERKNICA — V Kulturnem domu v Begunjah četrtek, 16.10.1975 ob 13,00 uri: OGLED DELOVANJA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE V ŠOLI »HEROJ JANEZ HRIBAR« STARI TRG PRI LOŽU in OTVORITEV IGRIŠČ PRI OSNOVNI ŠOLI ob 15,30 uri: OTVORITEV KNJIŽNICE — v Starem trgu pri Ložu ob 19,00 uri: KONCERT GODBE NA PIHALA CERKNICA in RECITAL OSNOVNE ŠOLE GRAHOVO — v Zadružnem domu v Grahovem petek, 17.10.1975: ob 20,00 uri: KONCERT PEVSKEGA ZBORA »NOVO-LIT NOVA VAS — v Domu TVD Partizan Nova vas-Bloke sobota, 18.10.1975: ob 8,30 uri: SLAVNOSTNA SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE — v Kinodvorani Stari trg pri Ložu ob 10,00 uri: DEFILE KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE NA RELACIJI LOŽ—STARI TRG—IGA VAS ob 10,30 uri: OTVORITEV NOVE ŽAGALNICE BREST CERKNICA, TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG ob 12,00 uri: OTVORITEV PRENOVLJENEGA ZADRUŽNEGA DOMA V IGA VASI, SPECIALIZIRANE TRGOVINE IN RAZSTAVE OB 30-LETNICI KMETIJSKE ZADRUGE CERKNICA ob 12,30 uri: PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠE ŽIVINOREJSKE DOSEŽKE IZ OBMOČJA OBČINE ob 13,00 uri: DEMONSTRACIJA KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE Maši upokojenci 1. Kdaj je bil ustanovljen Brest (Lesno industrijsko podjetje)? a) 1950 b) 1947 c) 1945 2. Koliko zaposlenih je bilo na Brestu ob ustanovitvi podjetja? a) 243 b) 492 c) 622 3. Kdaj je bil izvoljen prvi centralni delavski svet na Brestu? a) 1948 b) 1954 c) 1950 4. Kdo je bil predsednik prvega centralnega delavskega sveta? a) Franc Intihar Moški KOŠARKA 1. MA NŠK 2. AMD BREST 3. MA CERKNICA ŠAH 1. MA KOVIND UNEC 2. MA BEGUNJE 3. TSŠ CERKNICA KEGLJANJE 1. MA BEGUNJE 2. MA KOVIND UNEC 3. AMD BREST STRELJANJE 1. MA BEGUNJE 2. AMD BREST 3. MA KOVINOPLASTIKA NAMIZNI TENIS 1. MA BEGUNJE 2. MA KOVINOPLASTIKA 3. MA NŠK MALI NOGOMET L MA NŠK 2. AMD BREST 3. MA TSŠ CERKNICA b) Andrej Šega c) Hrblan Andrej 5. Kdaj je bil velik požar v Tovarni pohištva Martinjak? a) 1952 b) 1954 c) 1956 6. Kdaj je bil velik požar v Tovarni pohištva Cerknica? a) 1955 b) 1957 c) 1959 7. Kdaj je prešla delitev dohodka v celoti na poslovne enote (decentralizacija samoupravljanja) ? a) 1968 b) 1962 c) 1965 ženske 1. MA CERKNICA 2. MA BEGUNJE 3. AMD BREST 1. MA BEGUNJE 2. MA GRAHOVO 3. AMD BREST 1. AMD BREST 2. MA BEGUNJE 3. MA NŠK 1. AMD BREST 2. MA CERKNICA 3. MA KOVINOPLASTIKA L MA BEGUNJE 2. MA KOVINOPLASTIKA 3. NOVA VAS SKUPNA UVRSTITEV 1. MA BEGUNJE 2. AMD BREST 3. NŠK itd. D. Modic 8. Kdaj je bil Gaber priključen k Brestu? a) 1969 b) 1971 c) 1973 9. Kdaj je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi Brestovih TOZD v delovno organizacijo? a) 1969 b) 1973 c) 1971 10. Kdaj so delavci vseh TOZD Bresta z referendumom glasovali o združtivi v Sestavljeno organizacijo združenega dela SLOVENIJALES? a) 1973 b) 1974 c) 1969 11. Kdo je predsednik sedanjega Skupnega delavskega sveta? a) ing. Drago Mazij b) Tone Lovko c) Janez Voljč 12. Naštej glavne direktorje Bresta od ustanovitve do danes! 13. Koliko zaposlenih je na Brestu letos? a) 1650 b) 2050 c) 1850 NAGRADNI RAZPIS Ker bo letošnji oktober v znamenju praznovanj obletnice samoupravljanja na Brestu in se bomo ob tem spominjali naše skupno prehojene poti, smo tokrat pripravili nekaj vprašanj s tega področja — v obliki mini kviza. Ob posameznih vprašanjih obkrožite pravilni odgovor! Rešitve s pripisom »mini kviz« pošZjite uredništvu najkasneje do vključno 21. oktobra 1975. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tudi naslednje nagrade: 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 100 din, 3. nagrada 50 din, 5 nagrad po 10 dzn. Pričakujemo številne odgovore! Da ne bo pomote: to ni znamenje, ampak razglasna deska tabornikov 31. avgusta 1975 je odšel iz temeljne organizacije Tovarna pohištva Martinjak starostno v pokoj delavec Anton Kunstek, rojen 17. 1. 1915, iz Grahovega 19. V Tovarni pohištva Martinjak je bil zaposlen dvanajst let. Delal je na različnih delovnih mestih v tovarni, največ pa na skladišču surovin in nazadnje pri odvozu lesnih odpadkov v kotlovnico. Delovna skupnost TOZD To-varnje pohištva Martinjak mu želi še vrsto zdravih let! V juliju je zaradi upokojitve zapustil našo delovno skupnost dolgoletni sodelavec tovariš Franc KOVAČ, rojen 1925, iz Iga vasi. Tovariš Kovač je bil v naši temeljni organizaciji zaposlen polnih trinajst let na delovnem mestu inštruktorja žagalnice. Vsa leta je bil aktiven družbenopolitični delavec in prizadeven realizator samoupravnih dogovorov. Želimo mu še veliko srečnih in zdravih let! Delovna skupnost TOZD TLI Stari trg Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko GERšAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIČ, Franc MLAKAR* Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha ŠEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Foto: J. ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2500 izvodov. Mladi za Hribarjev pokal Tudi letos je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Cerknica organizirala mladinsko športno tekmovanje za HRIBARJEV POKAL. Za razliko od prejšnjih let sta bili letos organizacija tekmovanja in obveščenost občinstva dokaj zadovoljivi, vendar kljub temu ni bilo pričakovanega zanimanja za ogled dokaj zanimivih in borbenih tekmovanj. Na tekmovanju je sodelovalo deset mladinskih aktivov. Po končanem tekmovanju je bil ples s podelitvijo priznanj. Kljub temu, da lahko damo temu tekmovanju pozitivno oceno, pa se obenem sprašujemo, ali ima to tekmovanje sploh svoj pravi smoter. Ob sedanji organizaciji ga gotovo nima, saj prihaja celo do nasprotij med posameznimi aktivi zaradi nastopa posameznikov, ker so le-ti vključeni v več aktivov. V prihodnje bo treba to tekmovanje preusmeriti v množično, poiskati nove panoge (kolesarjenje, krosi, orientacijski pohodi, smučarska tekmovanja) in jih primemo razdeliti čez vse leto. Tekmovanje naj bi preusmerili iz tekmovanja med aktivi v množično tekmovanje posameznikov iz posameznih aktivov in bi množično sodelovali na tekmovanjih. Tako bi odpravili tudi nasprotja med aktivi .Takšen način tekmovanja bi bil gotovo dostopnejši širšemu krogu mladih (tudi nečlanom ZSMS), še tesneje bi nas povezoval in poglabljal čut odgovornosti posameznikov. Tudi finančne težave bi bile pri organiziranju takšnih tekmovanj manjše. Ne želim, da bi ta članek izzvenel kot kritika, ampak predvsem kot spodbuda za razmišljanje, iskanje novih oblik organiziranja mladih in iskanje smotra sodelovanja mladih v podobnih tekmovanjih.